SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Izhaja &. in '20. vsakega meseca na celi j /a oznanila se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 g 1(1.. za pol ||| stlce, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Štev. 21. V Mariboru 5. novembra 1877. Letnik V.
Št. 20. „Sl. U6it.u bila je konjiscirana, zato ima denaŠnji list
pol pole priloge.
O spominu.
(Spisal Janko Leban, poduoitelj.)
Spomin je ona zmožnost človeške duše, vsled katere za-more človek predstavljanja (vorstellungeu), koja zadobi, braniti ter je poljubno zopet obnavljati. Ta dušna zmožnost človekova je velike važuosti; kajti brezi nje bi bil poduk v naših šolah brezvspešen, ker bi otrokom pri poduku zadobljene predstave nič ne pomagale. Istina je, da mi le toliko znamo, kolikor lehko obranimo v spominu. Spomin jo torej zakladnica, v kojo Rbranjevamo najkoristniše vede, resnice in pravila; on je potreben vsem stanom. Zaradi tega so pač po pravici Grki, spo-znavši njegovo važnost, imenovali ga „sina nebes in zemljeu, a Riruljanje „tesaurum omniura rerum“.
Spomin jc različen. Imamo ročen spomin pa beseden 8pomiu. Ako se človek česa le po reči, le po sedržaji spominja, ne da bi si zapomnil istih besedij, s katerimi se je kaj Povedalo, ouda je to rečen spomin. Zamoremo pa nekoje besede v pameti obdržati, ne da bi na to mislili, kaj prav za Prav pomenijo; to je beseden spomin.1) Imamo tudi krajevni 8P(|nnin, številčni spomin, muzikalni spomin itd. Pa ne, da oi kedč mislil, da je dober spomin prirojen, nego dober spomin v tej ali onej nameri si moramo pridobiti z vajo; kajti 8P«>min postane tem popolniji, čem več ga vadimo. Predstavljanja, k°ja zadobi naša duša, ne pozgubijo se nikedar, nego le druga, ‘jova predstavljauja prvotna pokrivajo ali bolje rečeno: zavirajo, ( H H< jih ne moremo biti tako hitro v svesti. Ako pa človek
in i Preizversten besedni spomiu je imel kardinal Mesofante, kateri baje guvoril 53 jezikov!	Pis.
20
odstrani nova, zavirajoča predstavljanja, odmah skliče prvotna s pomočjo spomina zopet na dan. — Po dobri ali slabi ohranitvi predstavljanj je spomin velik ali omejen. Govorimo tudi o 1 eh kem in težkem spominu, in to po tem, kakor kedo lože ali težo predstavljan ja ohranja. Gledč reprodukcije je spomin lehak, počasen ali k esan, a gledč spoznanja zvest in nezvest.
Hočemo li, da nam spomin ne bo pomanjkljiv, tedaj je pred vsem treba, ta imamo zdrav organizem. Kratkovidni ljudje imajo vsegda slab spomin za fisionomije, a trdoslušniki vsegda slab spomin za muziko. Temu je vzrok baš prej navedena stvar. Je li človek bolan, onda ima tudi slabeji spomin. Zaradi tega je učitelju pač treba paziti na ty, da otrokom zdravje ohrani; posebno mu je paziti, da pri deci vse odstrani, kar bi utegnilo škodovati glavi, ker spomin je v najtesniši zveze z možgani. Da bo spomin dober, ne smejo biti možgani ne pretrdi ne premehki. Pretrdih in premehkih možganov nasledek je pozabljivost. Človeku so možgani osobito v zgodujej mladosti mehki, a v starosti trdi; iz tega si tudi nij teško raztolmačiti veliko človeško pozabljivost v obadveh omenjenih dobah. Ako hočemo si ohranoti spomin, paziti moramo, da živimo v suhem in čistem zrači; odraslim krepi spomin tudi zmerno zauži-vanje dobrega vina ali kake druge alkoholično pijače.
S tem sem na kratkem navel sredstva, po ko jih so spomin ohrani; a treba je tudi, da učitelj skrbi, da se otroku spomin čedalje bolj izobrazi. Po menenji izkušenih slavnih pedagogov sc to zgodi takole:
Učitelj naj dela na to, da učenci razumejo, kar se imajo učiti na pamet. Ako učenci tega ne razumejo, kar so učijo, postane jim duh top, pa tudi veselje do temeljitega učenja izgubijo. Tudi za razvoj otrokovega značaja je takovo učenje škodljivo; kajti otrok misli, da nekaj zua, kar pa pri ujem nič notranjega nij, nego je le kot zunanje ostalo. Gledč tega ima Rllckert prav, ki pravi:
Au8womiiglernon sni moin solin dir eine pflicht;
Vorsamno nur daboi invvondiglornon nieht!
Auswimdig ist golernt, was dir voin mundc fliosst, lnwondig, was dein sinn lobendig sieh entflinsat.
Vrhu tega so pa tudi teže zapomnimo to, kar prav nič ali pa lc polovično razumemo, tako pridobljeno znanje ne moremo nikjer dobro porabiti. Kar se ne da razjasniti, to opustimo-80 vč, da ima to pravilo tudi svojo utemeljene izjeme, kajti marsikaj jo učencem vcepiti v spomin, kar sedaj še ne razum") pa bodo razumeli, kedar pridejo v neko gotovo starost. — Uči' telj na učencem jame vaditi spomin uže takoj iz začetka in t" naj dela nepretrgoma; zmerom naj se stopinjema več zahteva-Spomin sc namreč užo zgodaj razvije. Ako tedaj ne dobi už®
iz začetka primerne gojitve in vodila, onda pozneje ne zadobi, (ali vsaj le z veliko težavo), zaželene moči. Spominske vaje naj se strinjajo uže s prvimi naglednimi (nazornimi) in govornimi vežbami. Otroci naj povedb imena pokazanih reči v nekem gotovem redu, naj ponavljajo male stavke določno in jasno; zapametijo naj si male verze in male pesmice, povedb naj male prigodjene resnice itd. Ako pa uže otroci pisati znajo, onda 8e bode narodni učitelj služil se drugih sredstev. Kar se imajo namreč otroci na pamet učiti, zapiše učitelj na tablo, po tem to večkrat cela šola (v koru) prebere. Posle tega se nekoje besede ali čisto ali vsaj do črke začetnice izbrišejo, in veli se učencem, da naj čitajo z nova. Takb se ta stvar takb dolgo nadaljuje, dokler ne zbriše učitelj vsega iz deske in je stvar učencem dobro vtisnena v spomin. Kar učenci iz berila berb, daj po tem z lastnimi besedami povedb ali kratko napišejo; takb se goji rečni spomin. Kratke, pa jedernate berilne komade v vezani ali nevezani besedi se naj učenci iz glave naučijo, da se tako vadi njihov besed ui spomin. Pri tem Pa naj učitelj pazi na to, da knjige ne škodujo prostemu razvoju in se učenci ne zanašajo preveč na nje. Naj se pač ne Pozabi Čuvati okb onega, ki ima memorirane komade pripovedovati. Ko so učenci takb še dobro napredovali, pomnoži naj u&itelj spominsko gradivo. Dobra šola ponuja učencem nepre-trgoma, da kaj spominu vtisnejo, a pri tem je treba vsegda °pazovati neko gotovo pot: od ložega do težega, od kračih zadač do daljših! Vedna vaja je najboljše krepčalo za spomin. Primerjal bi spomin magnetu, ki izgubi svojo moč, uko se mu ne dava, da prevlačuje. — Učitelj naj daje učencem J® toliko, da se učijo in zapamtijo, kolikor ravno morejo, opomin preoblagati je škodljivo. Kolikor več. predstavljanij juura duša naenkrat sprejeti, toliko slabejše delujb poedina.
je preveč, škoduje razumu, in učenje postane trpenje. ^uiuia nimium vertitur in vitium. Le malo naj se dava, da "e otroci na pamet uče, a gleda naj se na to, da se to malo jj°polnoma uauče. — Učitelj naj strinja znano z neznanim, *.)ti na tau način se novo bolj vtisne v spomin. Tudi naj se uitelj tvega, da to, kar so se učenci naučili, zveže z mnogimi Ršolskega poduka, ker neovrgljiva je istina, da kolikor bolj 0 ppjmovi mejusobno v zvezi, toliko lože jo tudi obnavljamo.
Učitelj naj skrbi za to, da se učenci zahtevano radi učijo, -to ostane, kar si z voseljem pridobimo. Dokaz temu je Dr a nuPied°vanje nekojih ljudij v tako zvanih „priljubljenih je i°etih.U Da so pa učonoi z voseljem lotijo prodmeta, treba a učitelj zna zanimljivo (interesantno) podučevati. *) Treba
Htra, • Interesantno pa podučuje učitelj: a) ako si pridobi štovanje od k°jep u^eil(!,,v 1,1 njihovih staršev; b) ako ima sam veselje do predmeta,
8a prodava; ej ako lopo razločno govori.	Tis.
jo tudi, da se predstavljanja, koja si imajo učenci vtisniti, kolikor lo mogoče več predočijo (anschaulick machen); kajti to, kar začutimo, vtisne se duši najložo; čuti najbolje podpirajo spomin in razum. To, kar z očesom opazimo (nemec bi rekel: gesiehts-wabrnehmungen) — nagledovauje tiskane in pisane besede (prepisovanje, podčertovanje važnišib mest itd.) slegša učenja; pa tudi glasno Čitanje, krepko narekovanje in ponavljanje učiteljevih besedij (vor- und uacbsagen), kakor tudi govorjenje v koru so vspešna učilna sredstva v ljudskej šoli. Prostorska in časovna predstavljanja (raum- und zeitvorstellungen) tudi jasnija naredimo, ako je primerjamo s poznanimi rečmi. — Učitelj naj uvcršča predstavljanja po primernem naravnem redu. Tako n. pr. se učenci predloge lože zapomnijo, ako jih jim podaš v alfabetičnem redu. — Veče odstavke naj se razdeli v male dele, in od teh delov naj se potem učenci stavek za stavkom, oziroma verz za verzom, kitico za kitico naučč. Ko se učenci nov del navadijo, združijo ga sč starim in potom vse skupaj ponovijo. Takč gre stvar dalje, dokler se tega ne vtisne v spomin. —
Temelj vsemu znanju pa in moč, ki spomin jako krepi, so ponavljanja. Dober učitelj bo v začetku vsake ure ponavljal to, kar je prejšnjo uro vzel, konec ure pa bo ponovil vse, kar je otroke v tej uri navadil. Prekoristno je z otroci ponavljati tudi konec vsacega odstavka, dalje konec vsacega tedna, vsacega meseca, vsacega poluleta in konec vsacega leta; kajti ponavljanja budijo na poseben način še intelektuclno čuv-stvo otrokovo. Pri ponavljanji pa treba, da učitelj drugo pot ukrene, nego pri razlaganji. Ako je prej razlagal sintetično, onda je treba, da ponavlja analitično, in narobe: Je-li predaval analitično, treba, da ponavlja sintetično.
Sklenivši, ta sestavek mi je še omeniti, da se otroci navadno ne znajo sami učiti na pamet (memorirati). Radi tega je treba, da je učitelj sam na to navaja, kako se z vspehom i* glave uči: Učitelj naj otrokom pove, da je bolje na glas učiti se, nego tiho, pa povč naj jim tudi vzrok temu. Omeni naj, ji® tudi, (la naj se no hodijo učit tja, kjer je šunder, ker učečega se človeka ne sme nič motiti. Nazaduje naj se opozori na to, da naj košček, ki ga imajo iz glave naučiti se zvečer, predno spa* gredč dvakrat ali trikrat prav pazljivo preberč, a z jutra, k° hitro vstanejo, naj ga parkrat ponovijo, teže stavke naj si maka>' napisujč na papir, ker je neovergljiva istina, da si to bolje zapomnimo, kar s pomislekom prepisujemo.
Ima se li učiti ločba ali kemija v narodni šoli?
(Spisal Franjo Šijancc, učitelj pri sv. Duhu.)
To je vprašanje, na katero odgovarja sum učni uačert, (*' pravi: „tolmačijo so učencem najprostejši, pojedini, fizikalni ^
kemični predmeti" itd. Dosta jasno je tedaj, da se ima učiti. Ali učni načert tudi pravi: „s pomočjo nazoril". To je drugi faktor, s kterim imamo računiti. Pa pregovor pravi: „Vrag nikdar ne tako čem, kakor ga malajo. Tedaj se tudi tega nij treba plašiti, če ravno učitelj narodne šole, posebno po deželi nema za ta predmet potrebnih nazoril. Jaz sem prepričan, da otroci dobijo prav jasne pojmove o najvažnejših kemičnih spojinah, če ravno mi je pred par leti nek gospod kateremu pa nikdar nisem mogel najmanji po volji storiti, to zanikava!. Najglavneje in najpotrebneje pa je seznaniti otroke z zrakom, vodo, železom , ogljeučevo kislino poleg drugih navadnih kemičnih procesov, katere otroci lahko sami gledajo ali drugače opazujejo. To malo je mogoče brez nazoril tako raztolmačiti, da otroci višjega oddelka enorazrednice dobijo o teh rečeh prav jasne pojmove, ter o tako važnem predmeta, kakor je kemija, samem.
Drugo berilo str. 81 pravi: ..kadarkoli Človek ali žival zasope, potegne zrak v se, in ga dihne iz sebe". Kdor je le nekoliko pedagog, mora pri tem stavku obstati in otrokom povedati, zakaj potegamo zrak v se, kaj se zgodi z zrakom v pijačah, kaj in zakaj ga izdahnemo. Ni drugače mogoče, kakor da pove, da zrak obstoji iz kisleca, katerega potrebujemo za življenje, in kateri barva našo kri, tor iz dušca, ki nima nijedue oživljajoče moči. Nastalo bode tukaj mnenje, da bomo povžili s časoma ves kislec, ter se vsi enkrat zadušili. Kako lepo priliko ima tukaj učitelj, podučiti otroke ne samo o tem, da nam drevesa in rastliue sploh v tem oziru nasprotno ravnajo, ampak tudi o meujavi v naravi zarad vzderžanja ravnotežja.
Dalje pravi isto borilo „V zaperti hiši žerjavico imeti, je zelo nevarno. Otrok bere ta stavek, učitelj pa, ki o ločbi v na-rodnej šoli nič vedeti nečo, ga po strani pogleda in hoče naprej. Ali prederzni fantiček d& znamenje, da hoče govoriti. Učitelj mu dovoli in otrok ga vpraša, zakaj je nevarno in kako se to godi. Učitelj, kateri se je kemije učil, radovednemu otroku vse to razjasni in mu pove, da se tam, kjer kaj gori, ali kjer novo vino vre, dela ogljenčeva kislina. Pove otrokom, da je ogljcn-Čeva kislina tožeja od zraka in kakor takoršna leži na dnu v pivnicah in drugih jamab. Pozuam mesto, kjer sta se pred nekoliko leti zadušila v novo skopanem vodnjaku dva delalca in kjer tudi drugim nij dalo dihati, pa so nevedui ljudje namer-javali, ta strupeni zrak z ognjem pregnati, kateri pa, se ve da, y jami ni hotel goreti. Vsled tega zakopljejo globoko jamo, ki j® prouzročila kmetu veliko stroškov, s prepričanjem da bi tudi v«'da morala biti strupena. Vse to so nebi zgodilo, ko bi ljudje kili podučeni o ogljenčevi kislini in ko bi jim učitelj v narodni 8<di povedal, da se ta kisliua da odpraviti h pomočjo navadnega dežobropa, kateremu se na deržaj priveže motoz, ter se tako °dpert narobe pusti ua dno jame, ter iznosi iz nje ogljenčeva
kislina, ravno tako kakor se pole voda z vedrom. Kadar na dno jame puščena luč več ne ugasne, smemo biti uverjeni, da je vsa kislina spravljena iz jame. Na strani 209 v II. berilu naletimo na stavek: „Ker železo se pretaka v naši kervi, in dela, da je rodeča11. Otrok ki to bere, hoče zvedeti, kako je to mogoče, ali pa derži celo reč za laž.
Nij težavno pojasniti otrokom, da se železo spoji s kislicem in postane rudečkasta tvarina, ki se imenuje železokis (rija), ker to vsaki dan vidijo. Ako je tedaj učitelj razložil, da rija nij nič drugega nego železo in kislec ali okisnjeno železo, ne bo nobeden otrok več dvomil, da se v kervi nalazi tudi železo. (Otrokom se mora to še obširneje razložiti.) Na tak način se da prednašati, česar sem sam dobro prepričan, kemija v narodni šoli, čeravno zelo primitivno, vendar s prav dobrim uspehom. Takih primerov ima učitelj dovolj in celo tisti, ki ni posedoval v realki in se ni nikdar učil kemije. Naroči naj si zelo ceno, pa vendar dobro: „Chemie fllr Schulen und Selbst-unterricht von A. Berthelt11. Kdor se je pa že kemije učil in ima veselje do predmeta, temu bi priporočal „Kemijo izdano po slovenskej Matici11 ali pa „Dic Schule der Cliemie von Dr. J. Adolf Stbckhardt.
Tako ravnanje bo gotovo zelč koristilo našemu ljudstvo in učitelju samemu. Le naprej z ločbo, brez uje nij prave omike. Nij se treba bati tega težavnega predmeta. Nij tako težek, kakor je razkričan po tistih, ki ga ne poznajo. Kdor terdi, da je težek, da se ga ne more naučiti, ta ne ve, da je sam ločbar, ter da se krog in krog njega vedno godijo kemični procesi, katerih je že kot majhen otrok veliko in veliko videl. Postavimo se pred gorečo svečo, oglejmo si jo in videli bomo, da je vedno manja in na zadnje celo zgine izpred naših oči. Premišljujmo zdaj, kam je šla, in ako nam je znano, da iz sveta nič ne zgine, moramo začeti misliti, da se je nekaj drugega ž njo zgodilo. Ali kaj ? Ogenj in toplota sta jo raztopila in spremenila v zračna trupla ali pliue, ki po zraku plavajo, se potem na zemljo vse-dejo, ter rastlinam in potem živalim v živež služijo. Po več kemičnih procesih se koncčno v loj in svečo spremenijo. Tako se godi l dervami itd.
? ? ?
Gospod urednik! Dovolj ste letos prostora v našem organu porabili s priobčevaujem „Kocenovega zemljepisa11 in „Učitelja Dobrašiua11. Vesel sem, da sta vendar ta dva spisa uže dokončana, in da bode tudi za-mo nekaj prostora v vašem majhnem „Učitolju“, da se morem po ujem posvetovati o nekaterih novejših dogodjajih ua šolskem polju, katerih popolnem ne razumem.
Zgodilo se je namreč zaduji čas, da so ljudje, katerim je bila odgoja otrok v šoli izročena, ta svoj lepi poklic oskrunili s tem, da so ž njim izročenimi dekliči nesramno ravnali; in to me pelje na misel, Vam in sploh vsemu učiteljstvu nekaj vprašanj staviti, na katere blagovolite Vi, ali pa kdo drugi odgovoriti namreč: Ali veste Vi, kje so se taki žalostni in učiteljstvo sramotilni dogodki zgodili? (Na zgornjem Štajerskem. Ured.) Ali je bilo dosta teb gnjusnih slučajev? (Ne vemo, 2 ali 3 učitelji so bili od porotne sodnije v Ljubnem obsojeni in kaznovani. Ured.) Ali so bili dotični učitelji pravi učitelji, t. j. definitivno postavljeni, s potrebnimi spričevali preskerbljeni, in že pred nameščenjem neomadeževanega vedenja? (Ne vemo, sicer pak dvomimo. Ured.) Ali ne bi bilo boljše, da bi se taki ljudje nikdar kot učitelji nastavili ne bili? (Gotovo. Ured.) Ali je veliko učiteljev, ki so v tej zadevi opominjevanja vredni? (Dozdaj, bvala Bogu, so bili taki učitelji nenavadve izjeme! Ured.) Ali bodo okrajni šolski sveti to zadevo res obvarovali pred javnostjo, kakor sam ukaz dež. šolsk. sveta želi? (? Ured.) Ali učitelji res ne bodo več seboj otrok na dom jemali? Ako bodo katerega na dom vzeli seboj iz raznih vzrokov: ali bodo šli starišev in njih namestnikov iskat, da spremijo otroke na njihov dom? Ali je z ukazom dež. š. sveta vsak zapor otroku prepovedan? Ali ne velja več šolski in učni red od 20. avgusta 1870, v katerem je po §. 24. zapor po šoli dovoljen? Kaj je torej veljavno, omenjeni ukaz deželnega šolskega sveta ali mini sterski šolski in učni red? Ako je pa zapor vendar le prepovedan, kako bodemo pa otroke kaznovali? Ali hočemo stariše poslušati, ko pravijo, šibajto otroka, ako ne bo ubogal? (To ni varno, na videz samo tako govorč, ako se ga pa šibo le dotaknite, bodo vas pa tožili. Ured.) Ali velja ona prepoved o zapiranji otrok samo za večrazredne šole? Ali za dvo- in eno-razrednice nema veljave, ko se pravi, da naj voditelji večraz-rednic po minolem šolskem uku v razrede gredo in jib zaprO, t. j. da odpravijo domu učenec iu učenke, ako bi jih bil učitelj prideržal? V zadevi izkazovanj šolskih zamud bi Vas tudi rad nekaj prašal. Ali imajo ta izkazovanja vsakih 14 dni kaj vspeha? Ali nek vsi učitelji tudi opravičene šolske zamude izkazujejo? Ali se pečajo krajni šolski sveti s temi zamudami? Ali se dobč slovenske tiskovine za izkazovanje teh zamud, ko naš predsednik (kakoršnih je še več) krajnega šolskega sveta nemški ne razumi? (Ne dobč se. Ured.) Ali se dobi slovenska šolska matica (matrika), kakoršna sl. deželni šolski svet predpisuje? (Tudi ne. Ured.) Kaj pa Vi o teh obilnih šolsko-statističnih izkazih mislite? Ali so morali nek učitelji povsod letos zopet predložiti oni „Jahresbuchw, ki obsega 200 vprašanj? Ali ni polovica teh vprašanj dvomljive vrednosti? Kaj pa mislite o teh detailirauih (uatačnih) učnih uačertih? Ali ni pisanje teh nekaka
nepotrebna reč? Ali ni že v šolskem in učnem redu, v načertik ministerskih in v onih od deželnega šolskega sveta vse gradivo skoro dovolj natančno razloženo? Ali ne piše učitelj uže tednik? Vsaj je menda detailiran učni uačert to isto, kar je obseg ali zaderžek (index) vsake šolske knjige kaj ? Ako prepišem tednik prejšnjega leta ali pa oni obseg iz šolskih knjig, kaj mislite, ali ni to oni detailiran učni načcrt? Ali nam gg. šolski nadzorniki ne nalagajo preveč pisarij? Kaj pa mislite o tem, ali se morajo učitelji siliti, da porabljujcjo učiteljske knjižnice? Ali je učitelj knjige doma tudi marljivo prebiral, ako jih je prav veliko med letom domu iznosil? Ali se dii torej napredovalno izobraženje učiteljev prisiliti? Imajo li torej oni izkazi o porabi okrajnih učiteljskih knjižnic kaj pomena? Kaj pa Vi mistite o onih nalogah, katere se dajo učiteljem o prilikah okrajnih učiteljskih konferenc? Ali se morajo te naloge od učiteljev terjati? Ali naj te naloge spisujejo tudi oni učitelji, ki imajo izpite zrelosti, sposobnosti in morda tudi prekušnje za meščanske šole? Ali ne bi bilo boljše, da bi se od takih tega ne zahtevalo, ampak le od onih, ki nemajo nobenega izpita? (Taki pa se celč niso postavno obvezani, h konferencam prihajati. Ured.) Ali ima dober in z velikim trudom dogotovljeu sestavek veliko vred nosti za dotičnega pisatelja? Kaj pa, če učitelj svojo nalogo od besede do besede iz knjig spiše ali pa ako mu nalogo njegov kolega sestavi, kakor se je že večkrat zgodilo? Ako pa učitelj naložone mu naloge ne izdela in ne izroči, ali se potem res disciplinarno preiskuje? Zakaj so se pa letošnje konference tako hitro izver-sevale, in večinoma le en dan trajale? (Denarja ni. Ured.) Zakaj so imeli v Celji zborovanje 2 dni, a dijet dobč samo za en dan? (Menda radi tega, ker so bili učitelji s tem zadovoljni, vsaj mi si tako mislimo. Ured.) Ali res niso še nekateri učitelji, ki so bili lani v Ptuju 3 dni pri konferenci, še nič plačila za to dobili? (Pravilo se nam je, da se jim je letos na račun (17 gld.) 2 gld. 50 kr. plačalo. Ured.) Zakaj je pa v Celji g. nadzornik navzoče učitelje tako ošteval? Zakaj je prepovedoval tudi učiteljem, kakor je „Tovariš“ poročal, da ne smejo rabiti neodobrenih knjig? Radoveden sem tudi, ali se bodo nove nemške čitanke v slovenske šole vpeljevale? Ali bode slavna vlada res te knjige kot sirotinske bukve slovenski deci podeljevale? Ali bi se to potem ne reklo: Mi Vas prosimo kruha, a Vi nam kamen ponujate? Zakaj je g. Končnik učiteljem prepovedoval, naj otrok ne učč slovenskih pesmi in deklamacij, katerih ni v sedanjih čitankah? Ali je v sedanjih berilih zadosta tacega gradiva in zadosta izverstnega? Zakaj pa potem g. Končnik (če je res?) nove slovenske čitanko sestavlja? Je li mogoče, da se je ta gospod za slovensko Š ilsko slovstvo tako vnel? A propos. Kako pa je z izdelovanjem novih čitank po sl. celjskem učiteljskem društvu? Morebiti se je g. Bobisut že utrudil? — Ali niso to čudne
reči? Ali sc še večji čudeži ne godč? Ali more pri takih okoliščinah novo šolstvo napredovati? Ali ne gremo v nekik obzirih rakovo pot? Ali ne govore že nekateri gospodje o „schulkracbu“ ? Ali je še kaj sluha o novem svobodnem šolstvu in svobodnem učiteljstvu? Kje so djauski nasledki novih svobodnih nam učiteljem in ljudstvu v korist danih šolskih postav!!!???
Poduk v materinem jeziku.
(Spisal Antonij Leban-Mozirski.)
„Der Unteriicht tu dot Muttersprache hnt als oiiizisren Zweck die Bildung d©8 Gefiihl« und mit dorselben dle Bildung /um nationalen Bevrnsstseiii«.
Dr. Kttpke.
Z jezikom izrazujemo naše misli. Mišljenje in govorenje so si tedaj dvojčiči; eden brez drugega ne more obstati. Iz misli nastane jezik in jezik uzbaja — misli. Misli imajo ovo moč z besedo izraziti naše čute; isto tako ima jezik moč, da govoreči človek z besedo predočuje slušatelju jednake predočbe, koje si svoja duša misli. Mišljenje nij drugo nego tiho govorenje in govorenje ui j drugo nego glasno mišljenje. — Kadi tega ne smemo nikdar eno ali drugo opustiti, ampak oboje v šoli vaditi. Kehr pravi: „Denken und Sprcchen sind cin filr allemal die Haupt-faktoren, die Generalmittel aller geistigen Bildung1*. Brez jezika je učenec — mrtvemu morju — pustinji jednak.
Iz tega je razvidno, zakaj je materin jezik pervi, najimenitnejši, a tudi najtežavnejši predmet narodne šole. K temu nam dajejo vsi pedagogi komentar, v pervej versti pa Kehr. On pravi:	„Als	Grundlage,	Voraus-
setzung und Mittel der Gedankenmittheilung und des Gedanken-austausches gebttlirt der Muttersprache vor jedem anderen Unter-richte der erste Platz. — Deun wie in der Muttersprache Alles liegt, so ttbt die Muttersprache aucb auf Alles ihren bildenden Einfluss; sie \virkt bildend auf die Erkenntniss ein, indem si e beri elit en d Tliatsachen mittheilt oder belehrend Kenntiiisse beibringt; sie wirkt gestaltend auf die Bildung der Geftihle ein, indem sie die letzteren vveckt oder be-sftnftigt, und sie \vendet sich endlich an das Begebrungs-v e r m ii g e n, um den \Villeu zu lenkeu und bestimmte Entschlilsse hervorzurofen. — Nacli allen drei Richtungen bin ist das Reich der Spraohe grenzenlos.** —
Pa kakor je materin jezik — omikalno sredstvo — tako je ta jezik tudi — težak. —
Kaj je pa namen materinega jezika v narodnej šoli? a) da mladina mora izražene misli drugih dobro razumeti, b) mladina mora znati lastne misli jasno in dobro pismeno ali ustmeno
izraziti. Tedaj mladina mora materin jezik dobro raz umiti in mora znati tudi dobro i z r a z i t i se.
Kako pa dospe mladina do tega, da bode izražene misli drugih dobro pojmila?
1) Ona naj se vadi, vso razumeti, kar v materinem jeziku od drugih sliši, ali kar drugi v materinem jeziku pišo.
2) Logično čitanje, t. j. mladina naj se vadi — potem, ko zna uže mehanično čitati — v logičnem čitanju.
Kako dospe mladina pa do tega, da bode znala misli svoje dobro in jasno izraziti?
1) Vaditi se mora razločevati, ali je kaj jezično pravo ali napčno.
2) Vaditi se mora jezično, pravo pisati in odpisovati; tedaj vaditi se v pisanju, pravopisju in stilistiki. —
K temu se mora tedaj v narodnej šoli podlago postaviti; drugo se da lahko na to zidati praktično. — »Ger Zweck des Unterrichtes in der Muttersprache fUr die Volksschulen liegt also inuerhalb der allgemeiuen Volksbildung und ist Ilir die Volks-schule durcnvvegs praktischer Natur“.
To je istimi, da učitelj so ne bode takoj prve dni z mladino	pogovarjal v	čistem jeziku, — ampak pogovarjal	se
bode v	dijaklcktu, a	bode tudi	mladini pojasnoval, kako	se
prav slovniško reče. Tako bode z časoma tudi čisti jezik v šolo uvedel; in to je tudi učiteljeva naloga. Diesterweg pravi: „Eroberung der S c h r i fts p r a c h o ist und bleibt also d as Hauptziel des Unterrichtes in der Muttersprache." — Tedaj mladina naj z časoma jezik dobro umeva, naj se v čistem materinem jeziku vadi, naj ga zvesto ljubi in kakor Kellner pravi: Die Jug en d soli d u reli die MuttersprachemitnationalerGesinnung, nationaler Em p fi u d u ng, n at i on a 1 o m Leben und n at i o n a 1 e m Gei ste erfttllt	werdeu. —	Taki cilj je	pač vreden, da so učitelj	in
mladina	v potu svojega obraza	za njega trudita. Da pa	ta
cilj dosežemo, naj se naša deca v materinem jeziku še mnogo vadi čitati in pisati, posluša in čita, kako drugi v materinem jeziku govorijo in pišejo. Tedaj naj posluša, govori, čita, piše. — Z poslušanjem in govorjenjem se bodo vadila naša mladina materni jezik dobro razumeti; z čitanjem in pisanjem se bode vadila v govorniški spretnosti. Seveda pri tem ne bode treba druzega deželnega jezika zanemarjati. Z tako vadbo bodemo dospeli do tega, da bode naša mladina materini jezik dobro pojmila in ne bodo nikdar svoj materini jezik zaničevala. Vedila bo, da je materini jezik biser, katerega pameten človek ne bode nikdar zametaval; kajti broz znanja materinega jezika si no moremo misliti omikanega človeka.
Za to je pesnik Schiller imel prav, ko je peval ............
an S p r a c h e und Schrift, Was i c h o h n c euch w a r e,
ich weiss e s n i c h t; aber mir granet, seh' icb was ohue eucb Hunderte and Tausende sind.“ Sploh pa: „gramatica fundamentum omnium nostrarum nationum.“ —
Ministersk ukaz v pospeševanje dobre cerkvene muzike.
Njih ekscelenca, minister za uk in bogočastje, g. dr žl. Sremayr, je odposlal vsem deželnim glavarjem ukaz v zadevi cerkvene muzike. Naj mi bode dovoljeno, da tu objavim slobodno poslovenjeni ukaz dolnjeavstrijskega dež. šolskega sveta, kcjega je „Vater!aud“ prinesel, da i našiuci poizvedb, kako se ž njim okrajnim šolskim svetom na znanje daje ob omenjenem mini-sterskem ukazu. Glasi se blizo tako le:
Vsled visocega ukaza od 12. maja t. 1.. štev. 16.885 ex 1876 objavlja c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje le-sim sledeče:
Po mnogostranskem opazovanji mora se reči, da se nahaja eerkena muzika, katera ima, če se jo skrbno goji, veliko pobla-žiluo moč na srca občinstva, v obžalovanja vrednem stanju. Vzrok tej prikazni išče se velikokrat v premenjenej uravnavi učiteljskih izobraževališč. Zaradi tega dohajajo ne le od cerkvene strani, nego tudi od muzikov-strokovnjakov, pa tudi od strani občinstva samega ministerstvu glasovi, da se more tej pomanjkljivosti v okom priti le po ljudskih učiteljih, torej da naj se ono (minist.) trudi, da v tem obziru kaj izdatnega uaredi.
Da-si ima skrbeti za dobro cerkveno muziko v prvi vrsti cerkvena oblastnija sama, tiče ta zadeva vendar nekoliko tudi ministerstvo za uk in bogočastje, kateremu nij skerbeti le za gojitev vseh duševnih interesov, nego tudi za organistovsko in pevsko službo, koja se lohko po postavi sč šolo strni.
Gospod minister je torej uže v točki 11 visocega ukaza od 26. maja 1874 (M.-V. B.-Nr. 31) povdarjal važnost muzikalnega poduka na učiteljiščih, posebej še omenivši, kako imenitno je to, da se kandidati poleg tega, kar se imajo navaditi za potrebo svojega prihodnega stanu, v prostih urah tudi kaj voč podučujb v muzikalnem poduku, da bodo, po želji občin, lehko gojili na deželi cerkveno muziko ter tako ob jednem tudi poblaževali s>'ca našega občinstva.
Pridrževaje si druga sredstva, katera bi utegnila povzdigniti propalo cerkveno muziko, ukazuje visoko ministerstvo za sedaj le to, da c. kr. deželne šolske oblastnije gledajo na to, da se ne le po učiteljskih in učiteljiških izobraževališčih muzika skrbno g°ji, nego da tudi učitelji, osobito oni, ki služijo na deželi, resno skrbe za gojitev cerkvene muzike.
Na učiteljskih izobraževališčih naj se odslej pri pevskih urah pozebno pazi na muzikalno teorijo, a osobito še na cerkveno zborno petje (chorgesang, §. 30. organizacijskega statuta.) Tudi naj se po učiteljiščih za to skrbi, da se učiteljski kandidatje o prostih urah odslej v šolskih prostorih vadijo v muziki.
Ako bi trebalo, da se muzikalna učila (Lehrmittel) pomnožo, naj se to ministerstvu naznani, sklicevaje se na ta ukaz.
Gospod minister podaja c. kr. okraj, šolsk svetom to nalogo, da pri svojih nadzorovanjih delajo na to, da ljudski učitelji gojijo cerkveno zborno petje in muziko, ker je to velika želja ljudstva samega.
Zajedno naznanja g. minister, da je pripravljen zasluge učiteljev, muziko podučujočih, na dostojen način poplačati, „zaradi česar naj se posebno c. k. dož. šolske oblastuije ob vsakej priložnosti — osobito pri podeljevanju remuueracij in odlikovanj, ozirajo na tako učitelje, ki muziko po deželi skrbno gojč.
Okrajnemu šolskemu svetu se tedaj veleva s tem, da izrečenim nameram (intcncijam) gospoda ministra ustreže s tem, da se ravna po teh naročilih, upotrebljevaje za to i druge dostojne načine. “
Menim, da mi gospodje „Sočini“ čitatelji nikakor ne bodo zamerili, da som jim prinesel tu natančen ukaz gosp. ministra; mislim pa tudi, da človeku nij treba biti bas bistroumnemu, da iz goranjih vrstic spozna, da „violini bode skoro gotovo odklenkalo po učiteljiščih.“ Pisatelj teh vrstic je po svojih bornih zmožnostih uže za časa bivanja ob obali adrijanskega morja v „Soči“ trudil se dokazati, da je znanje glasovi ra za učitelja p o treh ni še, nego li znanje violina. A dejalo se mi jo:	„Kaj	boš	ti ubogi s...c, zagovarjaš glasovir, ker znaš
malo prste pregibati po njem : ne bodi siten, kakor „koprski muščon!“ In da sem takrat resnico povedal v „SoČi“, dokazuje mi goranji miuisterski ukaz. Mislim, da mi bode vsak zdravomisleč človek pritrdil, da oni muzikalni iustruuiont je za učitelja koristuiši, s kojim več lehko dostigne in mu več dobička nese. In to je baš — glasovir; kajti z glasovirom se lehko v šoli uči petja, uči se odrasle fante zbornega pevanja (chorgesang), a učitelj-glasovirec ima tudi dober prislužek kot organist, da ne jemljem v račun štovanja, katero mu dohaja po baš tej službi. Kaj pa učitelj vioiiuist? Melodije lehko deco v šoli uči, druzega — nič! Se vč, da je potreba, (ako hočemo, da bodo izhajali iz učiteljišč dobri orglavci), da so po teh zavodih nameščeni za učitelje muzike možje, ki zares znajo učiti petje in muziko. Nijso še mojstri oni, ki morda le one dolgočasne „škale“ po takih šolah (Clavirschulen) uči je, ki so primerno bolj za „drobno-prste bledolice gospodične11; niso še mojstri
oni ki po učiteljiščih gojence učijo, da pojejo — a kaj rečem pojejo — tulijo, tisti božji: „sol, sol, re, re, do, do“ ali čveterospeve takč pojejo, da bi si človek kar ušesa zamašil, če nema baš kosmatili! Taki mojstri-skaze naj bi se prišli učit pudučevanja v muziki, v petju k našemu vrlemu „Slavčemu“ pevovodju, ali če pa tega nočejo, naj se jib pa rakom žvižgat pošlje.
Učitelj na Turškem.
Velik vtis napravlja na tujce neobičajno spoštovanje, katero skazujejo Turki svojim učiteljem. Pri vsem mračnjaštvu, v katerem tavajo prorokovi spozuovalci, pri vsej konservativnosti, zbogkojeje vsak napredek čisto nemogoč, imajo učitelji vendar tako veljavo, kakor kod drugod morda samo najvrednejši duhovniki. Turški učitelj je v rodbini najvažneja oseba; pri mizi mu je odkazano zmerom prvo mesto in v hiši najmirneji prostor. Prav dostikrat je mnenje učiteljevo kakor sam božji izrek uplivneje nego mnenje in volja očeta, rodbinskega gospodarja. Če vprašaš Turka, kaj on sodi o razmeri roditeljev in učiteljev k deci, tako ti pove po občnem mnenji z znamenitimi besedami Aleksandra Velicega: „Moj oče je privedel mojo dušo z nebes na svet in moj učitelj jo vodi zopet v nebesa: koga naj tedaj bolj častim ? “ Turški učitelj, khodija zvan, ni podložen nobenemu zakonu, zanj ni sodišča; njegova modrost mu ne pripusti, da bi pal. Svetno stališče takega khodije ni preveč bliščeče; on ne doseže nikdar ne državnega odlikovanja in ne velicega premoženja; in vendar mu skazuje njegov učenec, če tudi veliki vezir postane, pri vsacem koraku, pri vsacem snidenji na očitnih krajih naj globočejo čast in zahvalo. V živ dokaz tega navedem le en primer, čegar p.riča sem bil sam. (To piše nek sloveč popotnik.) Necega jutra sem obiskal Rešid pašo. Slavili Rešid je bil tačas že tretjič veliki vezir, prvi vladni zastopnik, da je imenitneja osoba na Turškem nego prvi minister, nego uajviši uradnik v ustavnih državah. S to uradno dostojnostjo se je združevala tudi osebua važnost: ime Rešidovo je bilo znano po celej Evropi, na Turškem je pa slovel za prvega zaštitnika civilizačnih reform, za katere je bil sultan tačas posebno vnet. Za mojega obiska je bilo tačas pri tem znanem možu tudi nekoliko ministrov, generalov in ulemov navzočih; nekateri so stali, drugi pa sedeli. Veliki vezirje sedel na divanu. Govor je bil ravno o valaških zadevah, kar se nekoliko odgrne vhod v salemlek, zakrivajoča zaslona, in v sobano vnide slabo oblečen človek, čegar nagnjeno glavo je pokrival bel ulemovski turban. Ker na Turškem ui običaj, da bi se doprej oglaševalo in je prosto vsaeemu naravnost do
hišnega gospodarja iti, zato tudi ni nobeden obrnil pozornosti na novega gosta, ki ,se je nepremično na steno naslonjen, z v tla obrnjenim pogledom delal, kakor bi nobenega ne videl. Po nekoliko trenutkih pogleda veliki vezir stranem k zasloni, pretrga pogovor in se z divana vstavši približa novemu gostu. Videi sem, kako je prvi vladni dostojanstvenik prijel spodnji konec starčeve obleke in ga poljubil, mej tem ko je gosta nazival z imenom luba (oče). Potem je vzel starca s spoštovanjem za pod pazduho, privedel ga do divana in ga posadil na svoje mesto. Nekaj časa sta se mej seboj tiho razgovarjala in potem je pomogel veliki vezir starcu zopet z divana z isto častjo kakor poprej in spremil k vratom salemlek. Vprašal sem necega turškega dostojanstvenika, kdo je vendar ta tako slabo oblečeni in tako častno sprejeti gost. „To je“ mi odgovori Turek z vidljivim spoštovanjem, „bivši učitelj našega velicega vezirja; od njega se je ta v našej državi najveljavneji človek navadil Citati.w „Samo Citati ?“ sem vprašal. „Čitati v porokovih knjigah, ali ni to dosti ?“ me je vprašal general in njegov pogled, v kojemje bilo možno Citati zasramovanje naše modrosti, se je ustanovil na mojem krščanskem obrazu.
„Pozoru. — „Slovenec“.
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
II. Oddelek:.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Daljo.)
73.	Dežele na jugu Sahare.
Dežele Sornali, Gala, Svaheli z velikimi teržiščem Zanzibar na otoku istega imena; primorje Mozambik, Sofola in Kafra. Port Natal, britiška kolonija. Kapska zemlja, kritiška kolonija, za brodarstvo važna. Tu stanujejo iz Evropo došli naseljenci, domači Ilotontoti in Kro-vači (Buschmannor). Prideljuje se volna. Glavni kraj jo Kapsko mesto (28.400 lj.).
Dežela Basuto, republika ob roki Oranž, republika Trans val-s k a; Dolnja Gvineja ima portugalske dežele Bengvola in Angola in samostalne deržavo Kongo in Loango. V Gornji Gvineji, kjer pravi zamorci stanujejo, je primorje Benin, primorje Sužnjev z deržavo Dahomej, primorje Zlata z deržavo Ašanti, glavni kraj Kumasija, (70.000 lj.), poraorje Zoba, primorje Popra, amerikanska republika Liberia svobodnih zamorcev, angleška kolonija Sierra Leona. V Senogambiji je dosta deržav in ob primorji so posestva Evropejcev.
Sudan ali Nigricija ima mnogo mohamedanskih deržav, ki se vodno med seboj bojujejo in se z lovom na sužnjo in s kupčijo s sužnji pečajo. Bolj znana mosta so Ti mb uk tu, Kan o, Kuka (G000 lj.),
Otoki okoli Afrike so: Madagaskar s 10.751 kvadratnih milj in 4,000.000 lj., kjer je mnogo raznih pridelkov, ima domačo kneze. Otok Mavrloius s terdnjavo Louis (04.000 lj.) jo britanski.
Amerika.
751.281 kvadr. milj in 84,542.000 ljudi.
74.	Tla.
Amerika je na zahodni strani od scverja proti jugu z vul-kaničnim gorovjem, Kordeleriji preprežeua. V severnem delu so gore Skalnate, ki se proti vzhodu v veliko arktično ravnino znižujejo. Na jugu od te ravnine je porečje reke Misisipi z velikimi severno-amerikauskimi savanami in prerijami, (travniki), ki so na vzhodu od Apalas omenjeni. Na gore Skalnate se oklepa Mehikansko višavje z večimi vulkani.
Andi v južni Ameriki se začenjajo v več verstah, ki se ob ravniku združijo samo v dve versti in pozneje v eno samo. To gorovje ima svoje najvišje versace, večjidel vulkane, največ ob travniku (Simboraso, 19.768')- Drugi od glavnega gorstva oddeljeni razrastki so primorsko gorovje v Venezueli, višavje v Guajani in gorstvo v Brasilji. Veliko reke so: Misisipi, Orinoko, Amazonska reka in liio de la Plata.
Amerika ima mnogo dragih kovin. Veliko rastlin, kakor koruza, krompir, tabak se je iz Amerike v druge dele sveta razširilo. Pervotni stanovalci se zovejo Indijani, razen teh je največ naseljeuih Evropejcev in zamorcev kot sužnjev iz Afrike.
75. Scvorna Amerika.
Grenlandsko, 35.738 kvadr. milj in 10.500 lj.; tu bivajo Eskimovi in sicer po zimi v ledenih hišicah, po leti v kožnih šotorih, ževeči so od rib in divjačine. Na zahodnem bregu so dansko naselbine.
Britiška severna Amerika. 165.250 kvadratnih milj in
3,719.000	Jj. Polotok Labrador, dežele ob zalivu Hudson, med tem zalivom in Skalnatimi gorami. Novi Fundlaud (1891 kvadr. milj in 146.000 lj.), britiška Kolumbija in Novi Braunšveig, Benuudas-otoki; polotok novo Škotsko; Ca nad a z mestom Otava, na reki Lorenca mesti K ve b ek (60.000 lj.) in Montreal. Otok princ Edvard.
Zedinjene d e r ž a v e s e v e r o - a m e r i k a n s k e s 169.509 kvadr. milj in 39,000.000 lj. To je zveza 37 deržav, 1 distrikta in 11 teritorij. V teh deržavah je posebno veliko premoga, petroleja, tabaka, žita, bombaža, na vse strani so plovno roke, kanali in železnice preprožene. Boston (250.000 lj.); N e w - Y o r k (Nujork, 1,000.000 lj.), pervo knpčijsko mesto v Ameriki; F i 1 a d o 1 f i a (674.000 lj.); W a s i n g t o n (109.000 lj.); sedež prezidenta; P i t s b u r g (86.000 lj.); Chicago (Cikego, 367.000 lj.); Cincinati (216.000 lj.); St. L o u i s (310.000 lj.); Now-Orleans (191.000 lj.); San Francisco (150.000 lj.) v Kaliforniji.
76.	Srednja Amerika.
Srednja Amerika ima 10.345 kvadratnih milj in 2,812.000 lj., otoki •uerijo 4378 kvadr. milj s 4,230.000 lj.; otoki srednje Amerike so zovejo zahodna Indija.
S r e d n j a A m e r i k a brez otokov ima te-le republike: Gvatemala, San Salvador, Honduras, Nicaragua, Costa-«i c a.
Zahodna Indija ima tc-lo otoko: voliki Antili, mali Antili, Bahama-otoki. Poglavitnejši izdelki so sladkor, kava in tabak.
Veliki Antili so: Kuba (španska, glavno mesto Havana 282.000 lj.), Portorico (španska); J a m a i c a (britiška); Haiti (v vzhodnem dolu Domingo).
Mali Antili so v posestvu večih evropskih doržav in so prav rodovitno kolonijo.
77.	Južna Amerika.
334.000	kvadr. milj in 25,540.000 ljudi.
Južna Amerika je naj bujnejša dežela na vsej zemlji, z največjimi veletoki, največjimi pervotnimi gozdi in pustinami, z velikimi čredami goved in konj.
Okoli ekvatorja rastč: sladkorjevec in kavovec; palme, košenil-kakt; barvarska skorja in vanila so imenitni pridelki; posebne živali so: kondor in lama in razne opice po gozdih.
Republika N o'v a G r a n a d a, imenovana tudi Z e d i n j ene deržave Kolumbijsko s 15.086 kvadr. milj in 500 000 lj. Glavno mesto Bogata (5L00 lj.); Panama na ožini enakega imena.
Republika Venezuela; 18.960 kvadr. milj in 1,617.000 ljudi. Mesti: Caracas (50.000 lj.) in C u m a n a.
Republika Ekvador; 11.683 kvadr. milj in 1,308.000 ljudi. Glavno mesto Quito, 9000' nad morjem, 80.000 ljudi.
Republika Poru; 23.676 kvadr. milj in 3,200.000 ljudi. Glavno mesto Lima (70.000 lj.).
Republika C h i 1 o (čilo) 5926 kvadr. milj in i 975 000 lj. Glavno mesto St. J a g o (115.000 lj.); V a I p a r a i s o (70.000 lj.).
Republika B o 1 i v i a ; 25.219 kvadr. milj in 2,000.000 lj. P a t a-gonija je obljudena od 6000 Indijahov, ki lovč divja goveda in konje.
Ognjena dežela (Feuerland), obljudena z malimi in gerdimi
ljudi.
Deržave La Plata ali Argentinska r e p u b 1 i k a , 38.784 kvadr. milj in 1.813.000 ljudi. Glavno mesto Buonos-Ayros (177.000 lj.).
•Republika. Uraguaj; 3284 kvadr. milj in 331.500 lj. Glavno mesto Montevideo ; 105.000 lj.).
Republika Paraguaj; 2667 kvadr. miij in 1,333.000 ljudi. Glavno mesto: Asuncion. <
Cesarstvo Brasilsko s 154.656 kvadr. milj in 10,000.000 lj., veliko bogastvo na bombažu, sladkorju in kavi. Glavno mesto Rio Jane i r o (420.000 lj.), med lomi 110.000 zamorcev, največja kupčija s kavo na svetu; B a h i a (152 000 lj.), G u a j a n n ima za Evropejce nezdravo podnebje, razdeljuje so na francosko, holandsko in britiško Guajano ali pa na kolonije: C a y e n n e , Surinam in D o m e r a v i.
Avstralija.
78.	A v s t r a I i j a.
161.000	kvadr milj in 4,338.000 ljudi.
V Avstraliji ali Novi Holandiji »e kaže velika enako-ličnost tal, rastlinstva in živalstva. Avstralija jo široka in glo-
boka ravnina, samo na vzhodni stvani je nekaj srednjih gor. V Avstraliji je največ pašnikov, kar je rodovitne zemlje, in ovce merinos, iz Evrope prinešene, so največje bogastvo. Na otokih je gorko podnebje in sad kruhovega dreva in kokosove palme je poglavitni živež.
Celina Avstralije (138.529 kvadr. milj) je od Velike Britanije naseljena. Sidnej (134.000 Ij.); Melbourne (139.000 Ij.) in A d e-1 n i d e (40.000 Ij.).
T as mani a (dežela Van Diemena) je britska
Novi S e 1 a n d britski. Glavno mesto A n k 1 a n d.
M i k r o n e s i j i , 1. so mali otoki: Mariani, Karolini, M u 1 gr a vi.
M e 1 a n e s i: Nova Guinea, Nova Britanija, Novo Irsko, Salamonovi otoki, Santa-Kruc-otoki, novi Ilrebedi (obljudeni od človeko-žorcev). Nova Kaledonija, Fidši-otoki.
Polinezija: Prijateljski otoki. Mornarski otoki,r Zadružni otoki, Medani, Nizki otoki, Sandwiohs’ovi otoki z glavnim mestom Honolulu največje štaoije za mornarje v Velikem morji.
Dopisi.
Iz slovenjgraškega okraja. 4. avgusta t. I. so imeli učitelji slovenjgraškega, šoštanjskega in maronberškega šolskega okraja okrajno učiteljsko konferencijo v Slovenjgradcu. Sešlo se je bilo 31 učiteljev in 5 učiteljic. Učiteljice za ženska ročna dela smo skoro vso pogrošali. — Kakor navadno otvoril je sejo s primernim pozdravom g. Ambrožič, c. k. okr. šols. nadzornik ; vodil jo je celi čas obravnave primerno in izvolil si je za svojega namestnika g. Kakusa, nadučitelja v Marenborgu. Za zapisnikarja sta bila izvoljena gg. Hernaus in Kompost. Nasvetov za podaljšanje dnevnega reda nij bilo nikakih. Sledilo je na to nadzornikovo poročilo o nadzorovanju. Napredek je bil v tem letu jako dober. V vseh predmetih jo našel gosp. nadzornik uspehe. Vidi se, da so učitelji večinoma kos svoji nalogi bili. Priporočal je dalje g. nadzornik čistoto jozika, kajti nekteri učitelj preveč „dijalekt“ rabijo v šoli. Gledč telovadbe se jo še malo učinilo; temu vzrok jo pomanjkanje telovadišč. Tudi v roalijah je treba bolj napredovati, kajti učnemu načrtu so mora zadostovati. Gledč petja naj se rabijo pesni, katero so dobč v berilih, dokler ne dobimo za to primerno knjižico; šolsko obiskovanje je bilo vsled strogosti — boljše. Navedel jo dalje, da je treba, <la se učitelji vedno pripravljejo v šols. predmetih. Povedal jo tudi, da se v bodočem šols. letu bodo verozakonske uro pomnožilo; za to pa učitelju nobena ura no odpade. Navedel je na to nekatera vodila, po katerih naj bi se učitelji ravnali, da dospejo do svrhe. Prečita! je potem tudi došlo ukaze ministerstva in dež. šolsk. sveta, ki so v minulem šols. letu došli. Razne knjige je priporočal učiteljem in potem so prišla pedagogična vprašanja na vrsto. —
„Kako naj se podučuje v drugem deželnem jeziku v slov. šolah in kako naj se snov razdeli na posamezna leta?“ Referirala sta o tem gg. Barle in Leban. Veliko se je o tem govorilo in debatiralo. Kolegi so bili
različnega mnenja. Barle in Leb.an ata bila mnenja, da naj ao na večraz-rednicab začne poduk o drugem deželnem jeziku v 3. šolskem letu, na enorazrednicah pa v 4. letu. Pa je obveljal Končanov predlog, da naj ao o vseh šolah začne v 3. šola. letu b podukom v drugim dež. jeziku. Rabijo naj ae za to „Abecednik“, prva, druga in tretja nemška alovnica. 0 drugi točki: „Kako naj ae podučujo v naravoslovju" govoril jo g. Hernaua. Debata je bila jako živa, kajti ta prodmot jo v narodnej šoli jako važen. Sprejele so ae mnogovratno resolucije. Poudarjalo ao jo, da naj ao otrokom trupla v naravi pokažejo, če toga nij mogoče naj ae temu v okom pride z dobrimi podobami. Občni ameb je vzbudil g. Leban rekši, da naj no bode osel tako veliko naslikan, kakor je slon, kajti otroci so uže čestokrat kacega osla vidili, slona pa ne; če bi bil tedaj pa osol tako veliko naslikan, kakor je slon, bi otroci v svoji fantaziji mislili, da je slon ros tako velik, kakor je osel. O tretjem vprašanju:	„Bi se napravili disciplinarni
predpisi za vso okraje enako, ali za vsako šolo posoboj?" G. Barle je prečital eelo vrsto takih paragrafov. Sklenilo ao je pa to točko postaviti na dnevni rod v prihodnoj učit. konforenciji, ker se da dosti o tem govoriti. Pri čoterti točki ,o ohranjunju zdravja s posebnim ozirom šolsk. hygiene“ je govoril g. Rakuša. Debato so ao udeležili Barle, Končan, Zirn-gast, Leban, Trobaj, Srabotnik, Breneo. Odobrilo so so sledečo rosulucijo:
1.	Šolsko poslopje mora stati na primernem zdravem kraju in njihove šolske sobe morajo biti primerno in zračne. 2. Otroci morajo snažni v šolo dohajati. 3. Obleka mora biti letnim časom primerna. 4. Paziti je treba, da se pri otrocih krotijo in brzdajo — strasti, itd Poročal jo potom o rna-renberškej učit. knjigarni g. Kompost, g. Barle o slovenjgraški in gosp. Hernaua pa o šoštanjskej bukvarnici. Kdo je bil v stalni odbor voljen — izpuhtelo mi je iz spomina. Priznavati moram, da je aeja trajala od */a9 do 12 (od 12 do 1 je bil počitek za krepčilo) in od 1 do '/«*>; tedaj 8 ur. Navzoč je bil tudi bivši glavar g. Stroeach in njogov namestnik g. Rupnik, Po zborovanju so je nadzornik zahvalil za trud in bilje skupni obod. Po obedu Be je nekaj popevalo in aviralo na glasovir. Potom so so učitelji — organisti (bila je sobota) odpeljali, drugi ao čakali druzoga dnč. — Bil je konec zborovanja.
Iz Gorloe dnč 16. okt. V minulej štajerskoj dožolnej učit. konforenciji v Gradcu ao jo mnogo debatiralo, kakor razvidim iz „Padagogischcu Zeitschrift" št. 28. o književnem jeziku (Schriftspracho) v narodnej šoli. Odobrili so gospodje navzoči, dr.: „die gewohnliche Uutorriohtaapraoheu je „dio Schriftspraohe11. — Vsak zdravomisleči učitelj mora dati temu komentar. Pa vendar ao ne držč še vsi učitelji tega; nekteri pravijo, da otroci taki jezik ne razumč i. t. d. — Jaz pa menim, da otroke lahko pripeljana) do tega, da bodo v pravilnej slovenščini odgovarjali in govorili. Se ve, da prve dni ne bode šlo tako ročno, a vaja dela mojstra. Otrok naj posluša in naj posnema, kako drugi pravilno govorijo. — Znani pedagog dr. Schumann, vodja učiteljišča v Alfeldu, pravi: „Je riohtiger in der Umgobung des Kindea gesproohen wird, d e sto besser lornt es die Sprache. Die Schulo hat dio Pflicht, die allgomeine Ubef deu Dialocten stehonde Schriftsprache zn lehren*. Istina je,
vsak v* šolo ustopivši otrok govori „dijalekt“. V „dijalektu" mora počot-koma tudi učitelj z otrokom govoriti. Počasoma pa učitelj upelje v šoli »književni jezik". In otroci se tega tako privadijo, kakor rekrut — puške. — Rekrutu početkoma celi život boli, ker nij vajon puške nositi; okorno jo suka in voliko breme mu je na ramenah, a privadi si jo takč, da jo pozneje suka, kakor peresce. Baš taka se mi pozdcva z dijalektom in književnim jezikom. — Ko so se otroci navadili v pravilnem jeziku govoriti
— se sramujejo v dijalektu kaj povodati, in če jim kaka besedica v dija-lektu iz ust smukne — takoj jo popravijo in pravilno boscdo izrazijo. Da bodo pa otroci so naučili pravilni jezik govoriti, jo treba:
1. Da učitelj pravilno govori, njegovo govorjenje jim mora biti izgled. —
2. Otroci so tega naučč pri vaji v govorjenji; oni naj povesti, pesni in molitvico v čistem književnem jeziku izgovarjajo. Istina je, da morajo otroci to v dijalektu razumiti. Kateheti pri verouku tudi na to jako up-ljivajo. Oni naj gledajo, da otroci v pravilnej slovenščini molitvice izgovarjajo; naj čistijo zrno od plevela. —
3. Pri nazornim nauku in pozneje pri realijah se da to pospeševati
— posebno če se zna tudi slovnico v to dobro vpletiti. — Nazorni nauk naj pospošuje ne le jezično spretnost, ampak tudi jezično razumnost Schumann pravi: „ln dem Anschauungsunterrichte gewinnt das Kind an den Dingen und mit dor Konntniss der Dingo dio Spracho itud in ihr die Fahigkeit, sich weiter in der Kenntniss dor Dingo hinein zuarbeiten." — S tacim postopanjem so bode doca pravilnega jezika privadila in bodo v višjih razredih vedno pravilnejše govorila in pisala. — S tem so jo veliko doseglo in otrokom se jo temelj položil. Drugi deželni jezik se bodo otroci po tem takem lahkojše naučili. Videant consulesl —
Anton Loban - Mozirski.
Slovstvo.
(Družba sv. M oho ra) je izdala za 1. 1878. zopet 6 prckoristnih knjig: 1) Koledar, 2)Občno zgodo v i no (Staretovo, 4. snopič) 8) Umni kmetovalec (Povšetov, 3. sn.), 4) Križem sveta (zgodovinska povest od Val. Slemenika) 5) Kristuse vo življenje in smrt in 6) Nebeška hrana (molitvene knjige 2. del.)
(Književno oznanilo.) Po knjižici „Kratek opis Štajerske, Krauj-ske, Koroške in Primorja" od I. Lapajna se zelč poprašuje, toda ne dobiva se od nje nobeden iztis več. Pisatelj in založnik pripravlja sicer drug natis priljubljene knjižice in sicer jako pomnožen (s kratko zgodovino vsake dežele) in popravljen natis; vendar ga namerava še le potem na svitlo spraviti, kedar razpeča »učiteljsko društvo za slovenski ijtajer" Kocenov zemljepis, katero knjižico s tem prav gorko priporočamo.
(Novo početnico (Abecednik) in novo porvo čitanko) — obe menda v eni knjigi — utegnemo — hvala Bogu — vendar v teku enega leta dobiti. Dotični rokopis od g. Miklošiča v Mariboru pregledovala sta ne davno pod predsedništvom g. Kožoka okrajna š. nadzornika gg. Kobič in Končnik.
Šolske novice in drobtine.
(Konfiskaciji.) Zadnja št. nSloveuskega učitelja" je bila radi kratkega spisa .Šiba zabranjena, zapor tudi zabranjen" konfiscirana. Spis je govoril o znanem ukazu st. dež. š. sv. (od 12. jul. t. 1.), ki prepoveduje zapiranje otrok po šoli. Spis ni bil izviren, marveč poslovenjen iz češkega šolskega lista .Posel z Budče" (izhaja v Pragi), kateri je pa bil iz nemškega lista .Volksschule" vzet. Zato smo pa 20. in 21. številko skupaj izdali.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja 27. sept. Odobrilo seje osnovanje kmetijskih nadaljevalnih tečajev pri sv. Jederti, v Lempahu, Jaronjni in Leitorsperg-Karčovini tor obortnijskega enakega točaja v Slov. Bistrici. Dovolilo 80 je razširjovanje dvorazrednic pri sv. Ani blizo Cmureka in pri sv. Barbari v Halozah v trirazrednici. Več druzih nasvetov za razširitev so je pa radi tega odbilo, ker še učiteljev pomanjkuje. Volitev nadučitelja Jakoba Škofleka v okrajni šolski svet gornjegradski se je potordila. (Zakaj se pa nekatero volitve slovenskih učiteljev v okrajni šolski svet. prod 2 letoma niso bile poterdile, to smo še zdaj radovedni. Urcd.) Seja 11. okt. Slav. naučnemu minister-stvo se je predlagalo, da so ustnovi na c. kr. ženskem učiteljišču v Gradcu nemško-slovenski tečaj. — Dovolilo se euorazrodnico navZidan-mostu za on razred razširiti. —• Učiteljema Ivanu Grabotniku (v Smartnu pri Slovenjgradcu) in Leopoldu Potočniku (v Št. Janžu pri spodnj. Drav-burgu) so je dovolilo, da s službama menjata. Več učiteljem so se dovolile starostne doklade. Nadučitelj Florijan VVratsehgo (t. j. Bračko) je djan v pokoj. (Taka pravopisna pisava lastnih imen naj bi se tudi djala v pokoj. Ur.)
»
(Na ljubljanskem učiteljišči) in sicer na možkem jo v 1. letniku 39 kandidatov, v 2. — 29, v 3. — 24 in v 4. — 15 kand., v priprav-ljevalnem razredu pa 33 dijakov. Na ženskem zavodu pa je v I. letniku 34, v II. 40, v III. 31 in IV. 28 kandidatinj. V bodoče torej ne bo manjkalo niti učiteljev niti učiteljic.
(Imenovanje.) Vsled tega, da je g. Končnik nastopil svojo službo kot glavni učitelj na c. kr. učiteljišči v Gradcu, kar je nam čisto po volji, imenovan jo za okrajnega šolskega nadzornika g. Mat, Nerath, nadučitelj na trirazrednici Leitersberg-Karčovinski pri Mariboru, kateremu so v nadzorovanje izročeni ti-le okraji: celjska okolica šmarijski, konjiški, sevniško, breški in kozjanski okraj. Nadzorovanje cejskega mosta je izročeno nadzorniku Robiču, a ono laškega okraja pa nadzorniku Ambrožiču.
(Imenovanje). Na učiteljišče v Kopru pride dobra slovenska moč. Kot glavni učitelj je na omenjeno šolo imenovan dobro znani gospod Julij pl. Kloinmayr, gimuazijalni suplent v Celovcu in znamenit slovonski filolog ter pisatelj.
(Štajerske meščanske šole), na katerih je samo 540 učencev in to na vseh 7, so po besedah štaj. deželnega glavarja Bamega silno drage,
kajti vsak učenec stane samo deželo 72 gld. na leto; skoro toliko pa
morajo še občino na te šole trošiti.
(Razširile; so bodo 2razrednico v Višnjigori, v Žužembergu in v Ter n o ve m (vso na Kranjskem) v trirazrednice.
iUčiteljskih kandidatov) in kandidatinj ne manjka več, učiteljev tedaj tudi ne bo manjkalo, a denarja pa manjka še in ga menda tudi še bo. To sklepe izvadjajamo iz tega, ker se je veliko kandidatov oglasilo na učiteljišča, kamor jih menda ne mikajo toliko prijetnosti (?) učiteljskega stanu, marveč one denarne podpore, štipendije. Tako se jo, dandanes ne navajamo še frokvencij naših domačih učiteljišč, za 60 prostjh mest v dolenie-avstrijskih učiteljiščih (v Dunajskem Novomestu in St. Ipolitu) 400 dijakov oglasilo.
(Iz L j ut o m or a) Pri nas se bo letos otvoril 7. razred narodne šole, to je prav za prav 3. razred dekliške šole, ako dobimo zato potrebno moč, namreč podučiteljico. Sedma šolska soba že bo, tako upamo, perve dni novembra dogotovljona in s potrebnim pohištvom preskerbljona. Imeli bodemo potom 4razrodno deško solo in 3razredno dekliško šolo, mladina bode torej po spolu ločena, razen 1. realke, kjer bosta menda vsled njenega zasebnega značaja še zmirom obadva spola zastopana. Razredov bi toraj skoro zadosta bilo, in mladine v njih tudi ne bo manjkalo, ako.bode zimsko vreme ugodno in ako se bode krajni šolski svet po leti svojih postavnih pravic poslužoval. Obžalovati je pri naši šoli le to, da so šolske sobe zelo pomanjkljive in v treh precej revnih poslopjih pospravljene.
(O občnem zboru štajerske „učiteljske zvezo") 12. in 13. septembra v Gradcu poročamo na kratko sledečo: Zbor, kije bil od kacih 300 udeloževalcov obiskovan, nagovorili so: v imenu domačega odbora učitelj Glanz, kot načelnik ..učiteljske zveze" ravnatelj Rehatschok, ki je nazdravil njihovemu veličanstvu, v imenu mesta župan dr. Kienzl, v imenu deželnega odbora Peirchuber in v imenu vlado deželni šolski nadzornik Rožek. Razlagal je potem dr. Netolička o „pnevmatični pošti". Prednašal jo nadalje g. P roli o samodelavnosti učencev v šoli; g. Seidl je govoril o ^osemletni šolski dobi", pd katerega principa se nema odstopiti; tako seje Bklenilo. V odbor so se volili: Rehatschek (načelnik), Loohbichler (namestnik), AVebor (blagajnik), Kaltonegger, Zill (zapisnikarja), Bobisut, Gruber, Jamšek, Musger, Savec, Stopper (odborniki).
(Zbor slovonskih učiteljev) 27. septembra v Ljubljani ni bil ravno obilo obiskovan, toda došlo je bilo krepko i zdravo jedro značajnih slovenskih školnikov, ki so se možato, mirno in v lepem porazumljenji posvetovali o boljši bodočnosti slovenskega šolstva. Kaj več utegnemo prihodnjič poročati.
(Vabilo.) Mariborsko učiteljsko družtvo bode imelo dnč 8. novembra svoje zadnje rodno zborovanje v tekočem društvenem letu v Mariboru. Vse čestite ude prav uljuduo vabi	odbor.
Razpisi	učiteljskih	služeb	po Slovenskem.
Na	Štajerskem:	Služba podučitelja	ali podučiteljico v Brežicah
(4raz.	š.)	s 560 (420)	do 25. t. m.	na kr.	š. sv. Podučiteljska služba na
Planini	(Montpreis,	2razr.) s 480	(360) gld. in stanovanjem do31. oktobra
na kr. s. svet. Podučitelj: ka služba na Zidanem mostu (2 razr.) s 560 (420) gld. in stan. do 15. novembra na kr, s. sv.
Na Kranjskem: Učiteljsko službo na enorazrodnicah v Gorjah (450 stan.), v Zaspom (400 in stan.), v Srodnji vasi (420 in stan.), v Koroški beli (450 in stan.) do 27. okt. na okr. s. sv. v lladoljici. Učiteljska služba v Kamnigorici (450 gld. in 80 za stan.) do 20. nov.‘na okr. s. sv. v Radoljici.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: Gspdčna. Orač (nč. kand.) učiteljica v Šmariji pri JelŠRnah. G. Fr. Vrečko (izPetrovč) podučitelj v Slovenjgradec; J. S1 e-rnenšek (iz Blance) podučitelj v Velenje; Fr. Reibensohuh v Slovenj-gradci in A. Brezovnik v Vojniku postala sta dof. podučitolja. — Gosp. Vinko Zagode, podučitelj v Št. Miholj pri Pliberku. G. Fr. Slane (iz Laubegg-a pri Wildonu), učitelj v Št. Jernoji pri Marnbergu; g Črepinšok (s Koroškega), učitelj v Trofinu pri Marnbergu, g. Šket, nauiestni učitelj v Cirkovcih; gospodična Motika (uč. kand. iz Gradca), podučiteljica v Ptuji. —
Na Kranjskem: G. Fr. Gross (iz Kamnegorice), zač. učitelj v Kerš-kem; g. Adalbert Ribnikar (iz Šmartna pri Litiji) zač. učitelj v Hote-deršci, g. Iv. Belč (uč. kandid. z Boča), zač. učitelj v Šmartnu pri Litiji, gospdčua. Maloc (iz Šmartna pri Lit.) učiteljica v Litiji; g. Kunčič (iz Trebnjega), nadučitelj v Litiji; g. Kar. Krištof, učitelj v Planini (Stocken-dorf), g. Jan. Uršič, def. učitelj v Tujnicah. Sledeče gospodične učiteljske kandidatinje so dobilo službo: Antonija Junis v Vel. Laščah, Franca Šetina v Kočovji, Ivana Vidic v Metliki, Marija Arko in Alojzija Bauer v Čornomlju, Olga Ročnik v Kerškom, Marija Andolšek v Ratečah, Marija Marovt na Raki, Katarina Prešern v Čatežu, Ljudovika Do n ati v Št. Jerneji, Roza Junis v Zagorji, Avgusta Matanovič v Št. Vidu pri Zatičini, Neža Levstik v Razdertom. Učiteljica Marija Triller v Metliki je iz službe stopila. V Ljubljani sto postali pomožni učiteljici gospodični Marija Orel na mostni dekliški šoli in Marija Krišpor na vadnici. G. Ant. Jereb (iz Ihana) učitelj v Vodicah, g. Fr. Jurman (iz Zagorja) učitelj v Nemški loki, g. Vino. Kmet (iz Šinartna pri Kr.) učitelj v Št. Lovrencu na Temenici. G. Janko Žirovnik, učitelj v Begunjah pri Cirknici.
Na (Joriškem: G. Fr. Tomšič (iz Berij), učitelj v Renčah, g. Rajer (iz Renč), učitelj v Žabljah, g. Krajnik, uč. k., podučitelj v Kobaridu.
Na Koroškem: G. Franc Niodorl (uč. kand.) podučitelj v Untor-drauburgu; g. Peter Janschitz (Janžič), podučitelj v Sv. Lenartu (pri Siebenbriin-u), g. Juri Meussburger, podučitelj v Prevalih; g. G. Švik-šaršič def. učitelj v Švabeku, g. Sohoichor, def. učitelj v Doberlevosi.
za narodne šole. „J\UZjijnUT ZjIIITILl(JIll ll) (Cena 15 kr.)
JČ1TELJ DOBRASlN" 5S2“ CT „0BfiBA ZGODOVINA" srsvT
Te knjižice se dobč v Ljutomeru (pri Fr. Duboisu in „Uči-teljskem društvu“), v Mariboru (v Pajk-ovi tiskarni) in pri knji-garjih v Ljubljani in Gorici.
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetna ulica, č. 30) so iziifle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Štajcru:
NOVE RISANKE
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.-2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
.Tanez Griontini in ITr. Dubois
v Ljubljani.	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstno po uajnovejših zemljepisnih znanostih ured-jene zemeljske krogle (globe), luno- in planet o stroje najnižjih cen v slovenskem, hervat-skem in sevbskem jeziku. Visoko naučno miui-sterstvo jih jo v svojem času kot edino za šolo pripravno priporočilo.
D4E* Vzori (obrazci) se na zahtevanje zastonj in franko pošiljajo.
fellrl in sina
8—12	tergovina s papirjem v Pragi.
-ir
razstava na	rm . ■ „ „ - razstava na
S*/*«*? Naložba
¥im\ Mer-ja,1^
*y%f
Priznalna 11luliU1 "11UiiU1 Ju>Priznalna
Oploma, i* bukvarja v Bernu,
1873. Z	1	»W	1873.
Ferdinandove ulice 3 't:
9f
Založena dela.	Štev.	3.	in	pisanske
V založbi podpisano knjigoteržnice so prišle vsled izraženo želja mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku poprod izdano načertane pisanko zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer:
Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 vorst, široko dvojnato načertanih). st. 2. Pisanka za slovenske lepopisje (8 vorst, široko dvojnato načortanih). St. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 vorst, ozko dvojnato načer-tanih; visoka oblika v četverki).
Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 vorst, ozko dvojnato načer-tanih; visoka četvorka).
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 vorst, s prostimi čertami;
visoka četverka).
Št, 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka).
Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanoga papirja, so vpeljane v nemškem in Češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnioaje pri pravljena, željam p. n. gospodov kupovaloov v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisanki je za eno rizmd =■ 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem deuarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo. Tudi jo v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Pervi nank v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožet Pokomy, poslovenil A. Lčsar. Sešitelc 1—12 k 2 kr. pr. Riess 4 ti. 80 kr. netto 3 ti. 15 kr.
Kartoln zu Priifungsschriften mit blauon I.inien und Randver-zjerung in 4° a. Briefpapier k 1 kr., 100 St. 75 kr. n.
Lčsar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazijalno, realno, in sploh odraslo mladost, 1883. 1 fl.
Hilfsmittel fUr den Zeiohenunterrioht.
Roller Josef, Anleitung fiir den Elementarunterrieht im froieu Zeiehnen an dor Volksschule. Mit 51 Figuren k 40 kr.
Roller J., Forraeiisaminlung zmn Elementarunterrichte im freien Zeiehnen in der Volkssoliule. (Preisg krdnt.) Ileft 1—6 k 1 ti. 20 kr. 6. W. Roller J., 1'ormensauuulung (wie friihor) samiut Anleitung in Enveloppe a 6 fl. 60 kr. 8. W.
Roller J., Uobungsheft.e zum nrston Unterrichte im freien Zeiehnen. Heft 1—6 lb. lo. k 16 kr. H. W.
Roller J., Uebungshefto, zum Unterichto im Freihandzeichnen an Volks-schulen. Ileft 1—3. 4 (Knaben) 4. Madchen. (JDio Hotte 1—3 sind sowoh! fUr Knaben als Miidchen bestimmt, Iloft 4 jedoch fiir Beido verschioden. Naročila nt\j se franko pošiljaj0 na
Karol Wlniker-Jevo založnico in prodajaltdoo knjig v Bernu (Brtinn) 3—3	Fordinandove	ulico	št.	3.
Lastništvo „U6iteljsko društvo za nIov. Štajer."
Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Maribora.