30. KIMAVEC
PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ
mum io
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Š O Š T A N J, Trg svobode 12
VAS VABI
V SVOJE MESNICE:
• MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU
•	MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B
•	MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM.
NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN LAHKO KUPITE JABOLKA VSAK DAN OD 8. DO 17. URE, RAZEN NEDELJ IN PRAZNIKOV.
NAPOVEDNIK
■	stran 2 in 3
Delo Občine Šoštanj
Odgovori (iabeifanoni, Lajšanom in Lokovičanom
■	stran 4
Volitve
Izbirale lahko med IX kandidati
■	strani 5
Ravne nekoč in danes
■ stran 6
Kaj je krajinska arhitektura
S O
POMISLITE, KOGA BOSTE VOLILI
10. novembra se boste odločili in volili. Na dušo vam polagamo naslednje besede Antona Martina Slomška:
Prosim vas torej v imenu vaše in naše blagosti in sreče, ne držite nemarno križem svojih rok in ne pustite, da bi vam drugi postiljali, malopridni, širo-koustni ljudje po svoji spačeni volji vaše predpostavljene izbirali. Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, ogledajte se dobro in pomislite, koga boste izvolili, potem pa krepko pristopite in si izvolite može po volji božji, modre in pravične, srčne in
resnične, ki bojo pravi skrbni očetje vaše soseske. Pa to vam povem, da ne izbirajte po njihovih sladkih obljubah; zakaj kdor preveliko obljublja, malo dopolni. Izberite si svoje može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami do sedaj nosili in dobrega storili. Tukaj beseda Kristusova velja:”Iz njih sadu (iz njihovihßel) jih boste spoznali.” (Mt 7,20) - Se enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro; kakor si boste sami postlali, boste ležali.
(Hudi časi pa dobre volitve, v: Pastirski list, 1861 )
TELEKOM CELJE IN OBČIM ŠOŠTANJ
obveščata vse naročnike telefonskih priključkov centrale v Šoštanju, da bomo pričeli s priključevanjem na centralo v mesecu novembru. Ker bo priključevanje potekalo postopoma, vas prosimo za strpnost in razumevanje. Predvidevamo, da bomo lahko vse naročnike priključili do konca novembra.
Komemoracije ob Dnevu mrtvih:
Šoštanj - sreda, 30. 10., ob 16. uri - na Trgu svobode Topolšica - sreda, 30. 10., ob 15. uri - v parku Ravne - četrtek, 31. 10., ob 16. 30 uri Lokovica - četrtek, 31. 10., ob 19. 30 uri Zavodnje - petek, 1. 11., ob 15. uri
Velenje
Sp Do 35
LIST
199G
352(497 4 Soijtanj)
3000623.10
- Z
• L.
Z S
n n
STOJIMO ZA SVOJIMI BESEDAMI, DEJANJI IN SANJAMI
SKD
(El II« SIT
OBČINSKA PRIZNANJA
30.	septembra 1996, na javni svečani seji sveta Občine Šoštanj ob občinskem prazniku sta župan in predsednik sveta podelila občinska priznanja. Komisija za priznanja in svet občine sta naziv častni občan podelila dekanu Jožetu Pribožiču. Priznanje občine je za Termoelektrarno Šoštanj sprejel direktor g. Jaro Vrtačnik. Plaketo občine pa je dobilo podjetje Gorenje -Notranja oprema, ki ga je predstavljal direktor g. Gregor Verbič.
MESEC POŽARNE VARNOSTI
PRODAJNA
MESTA
LIST-a
Trafika URŠKA, avtobusna postaja Šoštanj
SEZAM,
Trg svobode 4, Šoštanj
Blagovnica Dolina, Šoštanj
Market TOPLICA, Topolšica
Trgovina POD KLANCEM - KOTNIK, Ravne
Trgovina MARINA, Skorno
asilci naše občine so v oktobru svoje delo popestrili z mnogimi aktivnostmi. Poleg urejevanja orodišč ter pripravljanja razstav gasilske zgodovine in tehnike so vsa društva organizirala predavanja o požarni varnosti na osnovnih in podružničnih šolah. Najmlajši med gasilci so se udeležili srečanja, ki ga je organizirala gasilska zveza Velenje. Po vseh
domovih so odprli vrata obiskovalcem, ki jih tovrstna dejavnost zanima. Vsako društvo pa je v toku meseca pripravilo društveno vajo, predvsem v obrobnih in oddaljenih krajih občine. S skupno vajo poveljstva občine, ki je bila 28. 10., pa so nekako sklenib pospešeno delo, ki so si ga zadali. Namen vsega njihovega dela je bil predvsem osvestiti občane o požarni preventivi. Na žalost pa je
prizadevanja gasilcev spremljajo kar nekaj pravih požarov. Med njimi je bil tudi požar kozolca pri Vejsu, za katerega sumijo, da je bil podtaknjen namerno. Za takšna dejanja gasilci nimajo besed. Lahko le upajo, da bo vzgoja o požarni varnosti dosegla tudi takšne skrajneže.
PeRa
...doVOUTE, da vam
pomagamo!
8

Mestna občina Velenje Občina Šoštanj Občina Šmartno ob Paki
Šolski center Velenje
objavljajo
XIV.RAZPIS
gibanja MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE za prijavo raziskovalnih nalog za šolsko leto 1996/97
PREDMET RAZPISA
A - raziskovalne naloge osnovnošolcev
B - raziskovalne naloge srednješolcev
C - raziskovalne naloge študentov in drugih mladih
Raziskovalne naloge lahko predložijo udeleženci razpisa po lastni presoji ali na predlog gospodarskih družb ali zavodov iz občin Velenje, Šoštanj ali Šmartno ob Paki.
TEMATSKA PODROČJA
Okvir za izbor tem raziskovalnih nalog predstavljajo naslednja področja: naravoslovne rede: kemija, fizika, matematika ter geologija in rudarstvo; tehniške vede: elektrotehnika in elektronika, računalništvo in informatika, gradbeništvo in arhitektura, strojništvo ter proizvodnem tehnologije in sistemi;
biotehniške vede: biologija, ekologija, zdravstvo in farmacija, veterina, biotehnologija ter kmetijstvo in gozdarstvo;
družboslovne vede: filozofija, geografija, sociologija, psihologija in pedagogika ter ekonomija;
humanistične vede: zgodovina, naravna in kulturna dediščina ter jezik in književnost.
PRAVICA SODELOVANJA
Pod A: učenci osnovnih šol s sedežem v občini Velenje, Šoštanj ali Šmartno ob Paki;
Pod B: dijaki srednjih šol s sedežem v občini Velenje in dijaki, ki obiskujejo srednjo šolo v drugi občini, imajo pa stalno bivališče v občini Velenje, Šoštanj ali Šmartno ob Paki:
Pod C:
-	študenti univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, ki imajo stalno bivališče v občini Velenje, Šoštanj ah Šmartno ob Paki;
-	drugi mladi s stalnim bivališčem v občini Velenje, Šoštanj ali Šmartno ob Paki, ki na dan objave razpisa še niso dopolnili 27 let starosti in bodo prijavljeno raziskovalno nalogo izvajali izključno v svojem interesu in na svoj račun.
IZDELKI
Raziskovalne naloge morajo biti izdelane v skladu z navodili, ki jih dobijo kandidati po oddaji prijavnice.
Predložene naloge po lastni presoji avtorjev so last predlagateljev. Pri nalogah, ki jih predlagajo gospodarske družbe ali zavodi, velja za avtorske pravice pisni dogovor, ki ga oh začetku izvajanja naloge skleneta predlagatelj in izvajalec naloge.
Po en izvod naloge se hrani v knjižnici Šolskega centra Velenje.
KRITERIJI ZA OCENJEVANJE NALOG
Raziskovalne naloge, ki bodo oddane do razpisanega roka in bodo ustrezale pogojem razpisa, bodo pregledali in ocenili strokovni recenzenti, ki bodo delali v komisijah za pregled in oceno raziskovalnih nalog.
Oceno raziskovalnega dela tvori po sprejeti metodologiji ocena predložene raziskovalne naloge in ocena ustnega zagovora.
Avtorji bodo svoje naloge javno predstavili in zagovarjali v mesecu maju
1997.
NAGRADE
Najboljše raziskovalne naloge bodo nagrajene. Višino in vrsto nagrade bo določil Programski svet gibanja. Priznanja in nagrade bodo podeljene na svečani zaključni slovesnosti.
ROKI
Prijava raziskovalne naloge mora v skladu s tem razpisom obsegati:
•	PREDPRIJAVO, ki mora biti vložena do 8.11.1996;
•	GLAVNO PRIJAVO, ki mora biti vložena do 7.2.1997.
PISNI DEL RAZISKOVALNE NALOGE mora biti oddan v 2 izvodih do 11.4.1997.
PRIJAVE SPREJEMA:
ORGANIZATOR DEJAVNOSTI GIBANJA ŠOLSKI CENTER VELENJE, TRG MLADOSTI 3, TEL.: 853-181, GA. IRENA PILIH, KJER LAHKO DOBITE VSE POTREBNE OBRAZCE IN INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM.
OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN
Na podlagi 9.člena Zakona o financiranju občin (Ur.list RS št. 80/94) in 44.člena statuta Občine Šoštanj (Ur.list občine Šoštanj št. 6/96 ) izdajam
SKLEP
O višini plačila uporabnikov storitev javnih del:
-	pomoči ostarelim na domu
-	pomoč družinam z invalidi.
I.
1.	Uporabniki storitev, navedenih pod prvo in drugo alineo, so dolžni prispevati za eno uro opravljenega dela 200,00 SIT.
2.	Pri konkretnem določanju mesečnih prispevkov, lahko Center za socialno delo upošteva individualne posebnosti, socialne in družinske razmere posameznega uporabnika.
3.	Uporabniki nakazujejo svoje prispevke na žiro račun št. 52800-630-10168-sredstva proračuna Občine Šoštanj - drugi prihodki.
II.
Z uveljavitvijo tega sklepa, se preneha smiselno uporabljati sklep Mestne občine Velenje št. 70/95 z dne 27.1.1995.
III.
Ta sklep začne veljati s 1.10.1996 in se objavi v Uradnem listu občine Šoštanj.
Številka :BM - 25-9/96 Datum: 25.9.1996
ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Dr. Bogdan MENIH
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o.
3320 Velenje. Koroška 37/1j. tel.(063) 856-251, fax: (063) 855-796, ŽR: 52800-601-16145
Po sklepu Upravnega odbora Komunalnega podjetja Velenje razpisna komisija razpisuje skladno s 35. členom statuta podjetja
prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje pogoje:
-	da ima najmanj višjo izobrazbo tehnične, družboslovne ali druge ustrezne smeri;
-da ima vsaj šest (6) let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj tri (3) leta na vodilnih delovnih mestih;
-	da obvlada en svetovni jezik;
* da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev;
-	da predloži razvojni program podjetja.
Mandat direktorja traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 30 dni po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov:
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o.
Koroška 37/b, Velenje z oznako
“RAZPISNA KOMISIJA za RAZPIS DIREKTORJA”
Komisija bo obravnavala samo pravočasno prispele vloge. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala!
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili po preteku 30 dnevnega roka za izbiro kandidata.
Predsednik komisije za izbiro direktorja Viktor DREV
Informacijska pisarna v Šoštanju
Načelnica Upravne enote Velenje, gospa Milena Pečovnik, pravi, da se zaposleni trudijo čim hitreje reševati vloge občanov. Prizadevajo si, da se vsi postopki vodijo v skladu s predpisi, v predpisanih rokih in da so stranke pravočasno in razumljivo obveščene o poteku postopka. Prav zato so v sodelovanju z upravo Občine Šoštanj z mesecem septembrom začeli uradovati tudi v Šoštanju.
Informacijska pisarna, kjer lahko dobite vse informacije o postopkih, dvignete ali vložite obrazce, bo odprta vsako sredo od 8.00 do 12.00 ure v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj.
OBČINA ŠOŠTANJ - OBČINSKA UPRAVA
objavlja razpis za delovno mesto:
Strokovni sodelavec I. za področje: gospodarstvo, prostor in okolje Pogoji:
-	visoka šola pravne ali upravne smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	strokovni izpit ZUP
-	poskusna doba 3 mesece
Delovno mesto je razpisano v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Šoštanj in vrednotenju delovnih mest. K prijavi poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev priložite kratko vizijo oziroma program dela v kontekstu delovanja občinske uprave in izvajanju lokalne reforme.
Za navedeno delovno mesto je možno izbrati kandidata z nižjo ali drugačno smerjo izobrazbe pod pogojem, da je kandidat do prijave na razpis opravljal enaka ali podobna dela na področju uprave najmanj 5 let. Za takšnega kandidata bo plača usklajena glede na izobrazbo in dodatna znanja kandidata. Prednost pri izbiri bo imel kandidat glede na dodatna znanja, da ima rešen stanovanjski problem in je ze do sedaj opravljaUHela v občinski upravi.
Rok za prijavo se izteče dne 11.11.1996.
Občina Šoštanj si pridrži;pravico, da na podlagi tega razpisa ne zaposli nobenega kandidata za nedoločen čas. Vsejprijavljene kandidate na podlagi tega razpisa bo (du ina obvestila do 23.11.1996.
ŽUPAN dr. Bogdan MENIH
f ' OBVESTILO
V Občini Šoštanj smo se odločili, da pristopimo k izdelavi sprememb dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana.
Aktivnosti v zvezi z izdelavo sprememb teh planov potekajo že nekaj časa. Ker je v času priprav in izdelave sprememb prostorskih planov smiselno evidentirati vse želje po spremembi namembnosti obstoječih zemljišč (spremeniti parcelo iz kmetijskega v stavbno zemljišče, iz gozda v kmetijsko in podobno), pozivamo vse občane in lastnike nepremičnin v občini Šoštanj, da izrazijo svoje interese
in podajo pobude glede željenih posegov v prostor.
I ■
g Pobude, ki naj zajemajo predvsem podatke o predlagatelju, vrsti in lokaciji željenega posega, je treba poslati na Občino Šoštanj ali direktno izdelovalcu plana - Zavodu za urbanizem Velenje, Trg i mladosti 2, s pripisom “prostorski plan občine Šoštanj”, najkasneje do 20.11.1996.
Da bi zbiranje pobud čimbolj poenostavili in hkrati pridobili željene podatke, smo v pomoč pri sestavi pobude pripravili obrazec - vprašalnik, ki ga lahko najdete kot prilogo v časopisu LIST.
OBČINA ŠOŠTANJ
ODGOVOR KRAJANOM LAJŠ
Dne 26. 08. 1996 sta se pri meni oglasila g. Adolf Potočnik in g. Franc Delopst, ki sta v imenu krajanov Lajš prinesla protestno pismo, v katerem se Lajšani zaradi težav, ki se pojavljajo pri obratovanju letališča, to pa je predvsem povečan hrup. V svojem pismu so krajani zapisali tudi takole:
Krajani smo dolgo tolerirali hrup, ki so ga v našem prostoru povzročala letala. Ko pa je letališče nabavilo dodatna in veliko bolj hrupna letala, ki se uporabljajo za vleko jadralnih letal, se je hrup povečal, posebno ob hkratni povečani frekvenci poletov. Izgleda tudi, da ni dovolj hrupno normalno obratovanje letalskih motorjev, ampak se v neposredni bližini hiš turira motorje do maksimuma, kar povzroča neznosen ropot.
Krajani so zapisali tudi nekaj zahtev, s katerimi bi zmanjšali hrup in ki bi jih bilo nujno urediti za nadaljnje sobivanje na tem prostoru.
Dne 3. 9. 1996 sem opravil razgovor z upravnikom letališča Lajše, g. Leskovšek Markom v zvezi s to problematiko. G. upravnik mi je zagotovil, da se bo frekvenca poletov zmanjšala in da bodo najhrupnejši avion odpeljali na remont oziroma servisiranje. Meni, da v prihodnjem letu ne bo več težav.
V nasprotnem primeru ho uprava Občine Šoštanj obvestila o tem pristojne inšpekcijske službe, da bodo opravile potrebne meritve hrupa in ustrezno ukrepale.
Dr. Bogdan Menih ŽUPAN
POROČILO O ODŠKODNINAH ZA ŠKODO, NASTALO PO NEIIBJU1995
inilo je že več kol leto dni, od kar so področja ob Velunji in Strmini poplavile narasle vode. Veliko je bilo potrebnega dela, voženj na Ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljano ter obiskov občinske in državne komisije na poplavljenih področjih, da lahko danes objavimo poročilo o škodah in delni povrnitvi le-teh oškodovancem. Kljub številnim podtikanjem, ki so bila žaljive in politične narave, je v preteklem tednu vsak od oškodovancev prejel uradno pisno obvestilo o višini škode in povračilu, ki ga je spremljalo sledeče pismo župana, ki ga v celoti objavljamo.
Spoštovani!
V avgustu 1996 ste prejeli po pošti spisek oškodovancev ob poplavi in neurju 1995 in tudi znesek denarja, katerega naj bi dobili za odškodnino. Ta spisek je spremljalo pismo, v katerem avtor ni imel namena obvestiti vas, oškodovancev, o resničnem poteku sanacije, ampak z grobimi lažmi in žaljivimi podtikanji oblatiti delo občine in predvsem mene osebno ter naša prizadevanja za odpravo posledic po neurju in
povrnitev škode oškodovancem. Danes vam pošiljam obrazložitev, kako je bila ocenjena nastala škoda. Škodo je popisala posebna komisija iii jo po določeni metodologiji tudi ovrednotila. V tej komisiji so sodelovali tudi sodni izvedenci za oceno škod. Skupna škoda, povzročena na kmetijskih pridelkih, je bila ocenjena na
20.820.764.00	SIT in v tej višini tudi prijavljena državni komisiji. Ko je državna komisija pregledala prijavljeno škodo, smo morali glede na njene kriterije, kaj država priznava, opraviti popravke. Po opravljenih popravkih je država priznala škodo v višini
13.587.360.00	SIT. Od te škode priznava država le 21,6% odškodnine, kar znaša torej 2.934.869,75 SIT. Občinska komisija, ki je spremljala, popisovala in ocenjevala škodo, je ugotovila, da je priznana škoda zelo majhna in mi predlagala povrnitev škode v višini 33%, kar pomeni
4.483.829.00	SIT. Oškodovanci naj bi prejeli to odškodnino v obliki materialnih dobrin (krma, travna semena in podobno) ali pa v obliki denarja.
V prilogi tega dopisa vam pošiljam pregled popisane in ocenjene škode ter znesek, do katerega ste upravičeni. Republiška komisija ne priznava vse popisane škode, na primer na avtomobilih, gospodinjskih strojih, orodju, kmetijski mehanizaciji in podobno - z obrazložitvijo, da je to predmet odškodnine, ki naj jo oškodovanci zahtevajo od zavarovalnice. Zagotavljam vam, da ni bilo nepravilnosti in ne zlorabe pri porabi namenskih sredstev. Ves čas sem se s sodelavci trudil, in to bomo delali še naprej, da bi odpravljanje posledic po neurju potekalo kar najbolj strokovno in hitro. Tudi sami smo ugotovili, da bi dela lahko potekala hitreje, žal pa to zaradi objektivnih vzrokov ni bilo mogoče - bile so in so še slabe vremenske razmere za to vrsto dela, pa tudi Ministrstvo za okolje in prostor je šele v drugi polovici septembra podpisalo pogodbo z izvajalci. Sedanji dogovor med občino in izvajalci je tak, da bodo najkritičnejše točke (varovanje objektov) sanirane v roku enega meseca, ostala sanacijska dela po odobrenih projektih s strani ministrstva pa bodo končana do konca marca 1997.
To poročilo in podatki, ki so mu priloženi, so moje uradno obvestilo vsem oškodovancem.
Same številke seveda ne morejo prikazati naporov, ki smo jih vložili v razreševaje hude naravne nesreče, ki je doletela našo občino in hkrati tudi vsakega posameznika na področju ob strugah Velunje in Strmine. Vse od lanskega poletja, ko sem s sodelavci že med samim neurjem brezmočno opazoval narasla hudournika, ki sta prestopila svoje bregove, odnašala s seboj vaše pridelke in imetje, s tem pa tudi vaš dolgoletni trud, del vašega življenja in del vaše duše, smo naredili največ, kar se je dalo. Od države smo dobili toliko finančnih sredstev, kolikor je bilo v okviru naše zakonodaje mogoče, s pomočjo dobrodelnih organizacij, podjetij in prizadevnih posameznikov pa smo tudi zbirali sredstva za pomoč oškodovancev. Na ta način smo vsaj deloma omilili nesrečo, ki vas je doletela.
Lepo vas pozdravljam!
Vaš župan dr. Bogdan Menili
TELEKOMUNIKACIJSKE ZMOGLJIVOSTI V ZAKLJUČNI FAZI
Telekom ocenjuje, da bo z vključevanjem novih telefonskih naročnikov, ki sodelujejo v organizirani akciji izgradnje preko Občine Šoštanj, pričeh v mesecu novembru. Kljub intenzivnosti izgradnje se je zaradi izredno slabih vremenskih razmer rok zaključka gradbenih in montažnih del nekoliko zamaknil. Sodobna telefonska centrala tipa SI 2000 proizvajalca Iskratel je bila vključena v
PETICIJA LOKOVICANOV
i
e več let se krajani Lokovice pritožujejo nad neznosnim smradom, ki se razširja ob gnojenju kmetijskih površin s svinjsko gnojevko. Poslali so mi peticijo, v kateri zahtevajo razrešitev tega problema. Poudarili so: Ne pristajamo več na nakakršne kompromise, ker že leta opozarjamo na ta pereč ekološki problem v kraju, pa do danes ni bilo storjenega še prav ničesar. Ne moremo razumeti, da država toliko časa ni sposobna sprejeti zakona, ki bi urejal tovrstne zadeve, da bi nato inšpektorji ob morebitnem kršenju tega zakona lahko ukrepali.
Včasih so kmetijske površine dogno-jevali zaradi večjega pridelka, danes pa lastniki farm gnojijo v glavnem zaradi potrebe po praznjenju greznic.
Na pobudo krajanov je mnenje o onesnaženosti Lokoviškega potoka podala tudi Ribiška družina Paka Šoštanj:
Zadnja leta v tem potoku ne najdemo niti ene potočne postrvi, v spodnjem delu pa le še klena in drug nekoristen drobiž. Gornji del potoka pa je brez kakršnekoli ribe.
Z vodjo Kmetijske svetovalne službe Velenje, gospo Lidijo Diklič, kmeti, ki imajo farme, vodjem centralne
čistilne naprave, g. Štefanom Prašnikarjem, in direktorjem Kmetijske zadruge, g. Marjanom Jakobom, smo skupaj poskušali rešiti problem. Predlogi so bili različni; s predstavniki svetovalne službe Mozirje smo si ogledali več različnih naprav v Zgornjesavinski dolini. Odločili smo se za namestitev naprav za elektronsko dozorevanje gnojevke “Eko-ligik”. Pri tem postopku, ki ima več pozitivnih strani pri kmetovanju, je za krajane najbolj pomembno, da gnojevka bistveno manj smrdi, posebno pri razvažanju in polivanju. Naprave bodo na farmah montirali v prihodnjih treh tednih. Gre za poskusni projekt, ki ga bodo sofinancirali Občina Šoštanj, Kmetijska zadruga in kmeti.
Z direktorjem čistilne naprave sem se dogovoril tudi, da lahko kmetje začasno in brezplačno odvažajo gnojevko na čistilno napravo.
Rad pa bi poudaril, da s tem seveda problem onesnaženja v Lokovici ne bo v celoti rešen. Zadnja leta se je v Lokovici veliko gradilo in naseljevalo. To pa pomeni tudi večjo količino odpadnih voda, ki tudi močno onesnažujejo Lokoviški potok in okolico. K celostnemu reševanju tega problema bomo pristopih v prihodnjem letu.
dr. Bogdan Menih, župan
prvi polovici tega leta. Povečana je kakovost medkrajevnih kabelskih povezav, Zveze potekajo po novozgrajenih optičnih kabhh, tako do vozhščne centrale Velenje, kot tudi do glavne centrale v Celju. Edina ovira za vključevanje novih naročnikov na območju, ki ga pokriva centrala Šoštanj, je bila v nezgrajenem telefonskem omrežju, katerega izgradnja pa je, kot smo že omenili, v zaključni fazi. Nov tip centrale omogoča dodatne možnosti pri telefoniranju. Najpogosteje uporabljene so na primer:
preusmeritev poziva - omogoča preusmeritev dohodnih pozivov na katerokoh drugo številko,
ne moti - omogoča, da ne bo nihče klical za čas, ki ga boste želeli, konferenčna zveza - pri pogovoru lahko sodeluje še tretja oseba, skrajšano izbiranje - omogoča hitrejše in lažje klicanje, ker se zveza lahko vzpostavi le z eno ah dvomestno številko (klicno kodo), čakanje na poziv - med telefoniranjem ste s tonskim signalom obveščeni, da vas nekdo kliče, lahko zadržite že začeti pogovor in se ob tem oglasite na novi klic, avtomatsko bujenje - omogoča naročilo poziva, ki vas bo prebudil ah opomnil na pomemben sestanek. Naročilo lahko opravite sami, brez posredovanja operaterja. Sami delavci Telekoma lahko izvajajo tudi kvalitetnejši nadzor nad delovanjem centrale. Posebno dobrodošel je daljinski nadzor, ki zagotavlja praktično neprekinjen nadzor nad delovanjem centrale, poleg tega pa tudi beleženje vseh izrednih
dogodkov (alarm v centrali) in na osnovi tega tudi takojšnje ukrepanje vzdrževalnih služb.
Z vključevanjem telefonskih naročnikov na območju telefonske centrale v Šoštanju se zaključuje zelo velik in pomemben projekt, ki ga je Telekom oziroma tedanje PTT podjetje sestavilo v letu 1994 skupno s tedanjo občino Velenje.
B. B.
Demontaža stare opreme, ki ni več v uporabi
IQ	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje___
STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
V cilju pospešene širitve elektronskega bančništva je pred dnevi tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. zapeljala na “informacijsko avtocesto” - INTERNET, kjer nas lahko najdete na naslovu: http://www.lb-sbv.si. S to vključitvijo seje LB SB Velenje d.d. pridružila skupini naj večjih slovenskih bank, ki preko tega mednarodnega računalniškega omrežja predstavljajo svoje poslovanje in storitve. Vendar pa naša banka ni ostala le pri predstavitvi, ampak je odšla korak naprej. Svojim komitentom namreč že omogočamo vpogled v dnevno ažurirano stanje na tekočih in žiro računih.
KAKO LAHKO UPORABLJATE TE STORITVE?
Za uporabo teh storitev potrebujete poleg ustrezne opreme (osebni računalnih z modemom) še:
-	interaktivni dostop v omrežje INTERNET (WWW)
-	Internet pregledovalnik Netscape Navigator 2.0 ali višjo različico
-	odobreno zahtevo za opravljanje storitev elektronskega bančništva in
-	identifikacijsko kartico, ki jo naročite s podpisom zahteve.
Internet dostop vam omogočajo različni ponudniki Internet povezljivosti, pregledovalnik pa lahko dobite v Internetu s prenosom na vaš računalnik oz. ga kupite pri pooblaščenih prodajalcih.
Ko so izpolnjeni ti predpogoji, nam za izvajanje storitev elektronskega bančništva pošljite še ustrezno izpolnjeno in podpisano izjavo, na podlagi katere vam bodo poslane identifikacijske oznake in identifikacijska kartica.
Veseli smo, da vam lahko kot prva slovenska banka ponudimo te storitve, še bolj pa bomo veseli, če boste tudi vi ponujeno z zadovoljstvom sprejeh.
RILE VELENJE
Remonti ključavničarska dela Izdelava in pakiranje montažnih elementov
Montaža in servis izpušnih cevi za vse vrste osebnih vozil Servisno vzdrževanje osebnih vozil Delavnica: Družmirje 20 (bivši EFE), tel.: 063/854-851 Delovni čas: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00, sobota 8.00 -12.00
NAjr	CKf\dj
POROKE
Martina VAČUN, Bele Vode 29 in Anton URBANC, Bele Vode 29
Ana ČEPELNIK, Florjan 268 in Drago TAMŠE, Završe 71
Vida MAZEJ, Bele Vode 22 in Milan KROFLIČ, Dol pod Gojko 21, Celje
Milica ATELŠEK, Tovarniška pot 8, Šoštanj in Branko ŽNIDAR, Podkraj 24a
SMRTI
Jakob GREGORC, Topolšica 86 Milan JUVAN, Florjan
Angela GARTNER, Heroja Šercerja 2, Šoštanj Alojzija ZUPAN, Cesta talcev 2 a, Šoštanj Ana HRIBERŠEK, Kajuhova 6, Šoštanj Vincenc SUŠEČ, Aškerčeva 5 b, Šoštanj
KRSTI
V mesecu septembru so bili krščeni
ANJA, ALJAŽ, JURE, MARIJA, MITJA,TAMARA in URŠA.
V mesecu oktobru so bili krščeni BLAŽ, GAŠPER, JAN in TIM.
10. novembra bomo odšli na volitve poslancev za državni zbor, ki bodo prihodnja štiri leta na državnem nivoju zastopali vas in vaše interese. Med kar osemnajstimi imate možnost izbirati, a glas lahko daste le enemu oziroma na
volilnem lističu lahko zaporedno števdko obkrožite le pred enim. V LISTu vam predstavljamo imena vseh, ki kandidirajo v naši volilni enoti - napisani so v takšnem vrstem redu, kot bodo na volilnih lističih. Podrobnejšo pred-
stavitev pa smo ponudili kandidatom tistih strank, ki imajo svoje krajevne, občinske ali območne odbore v naši občini. Predstavljajo se vam kandidati štirih strank, ki so to želele.
Kandidati na volitvah poslancev v državni zbor v 8. volilnem okraju 5. volilne enote so:
1.	LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE (LDS)
Vučina Marko
2.	KRŠČANSKO SOCIALNA UNIJA (KSU) Dvoršek Dušan
3.	SOCIALDEMOKRATSKA STRANICA SLOVENIJE (SDS)
Menih Bogdan
4.	SLOVENSKI FORUM (SF) IN DEŽELNE STRANKE: ZVEZA ZA PRIMORSKO, ZVEZA ZA GORENJSKO Reher Jožef
5.	SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA (SND)
Verzolak Ivan
6.	ZDRUŽEM LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV (ZLSD)
Groznik Hermina
7.	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS)
Korun Borut
8.	ZELENI SLOVENIJE Krneža Judita
9.	LIBERALNA STRANKA Vodlan Gojko
10.	NACIONALNA STRANKA DELA Strnišnik Karmen
11.	STRANKA ENAKOPRAVNIH DEŽEL (SED)
Jarh Jožef
12.	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE (DESUS)
Hribar Roza Ana
13.	ZELENA ALTERNATIVA Kolar Ivan
14.	DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE (DS)
Šmid Damir
15.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANICA (SNS)
Gostenčnik Ivan
16.	SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI (SKD)
Kralj Ivan
17.	SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA SOPS
Holenšek Jakob
18.	REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE (RZS)
Štorman Adolf
dr. Borut Korun
kandidat Slovenske ljudske stranke
Prepričan sem, da bi moral vsak poslanec čutiti in razumeti svoj politični čas, težave slovenskega ljudstva pa bi mu morale pomeniti več kot njegove lastne življenjske tegobe. Beseda poslanec bi mu morala biti sorodna besedi poslanstvo, njegova izvolitev hi mu morala pomeniti poslanstvo v trenutku svojega časa.
In kakšna je značilnost našega političnega časa?
Danes je v Sloveniji vsesplošna razprodaja. Razprodajamo življenjske vrednote, ki so naše prednike vodile skozi dolga stoletja (in se čudimo, od kod potem toliko kriminala), razprodajamo slovenski jezik, razprodajamo naše gospodarstvo, vodilni politiki iz vrst LDS, SKD in ZL pa zahtevajo še možnost razprodaje slovenske zemlje. Zaradi lastne politične omejenosti, zaradi koristi, ki si jih obetajo, in zato, ker nočejo razumeti svojega poslanstva, nas vodijo v narodno pogubo. Hočejo, da se združimo z Evropsko zvezo in to za vsako ceno. Cena pa je visoka. Te države zanima namreč samo, kako pokupiti našo zemljo in našo industrijo. Povsem jasno je, da se bo to slabo končalo, saj ravnamo kot kmet, ki proda svoje posestvo in verjame, da bo bolje živel kot hlapec tujemu gospodarju.
Ce bi bil izvoljen za poslanca, bi se boril proti lahkomiselnosti, s katero razprodajamo in uničujemo svojo mlado državo, proti temu, da bi Slovenci spet postali hlapci in dekle.
SKD je stranka tradicionalnih vrednot slovenskega naroda. Ustanovljena je bila leta 1989 kot Slovensko krščansko gibanje in se leta 1990 po združitvi s predvojno ljudsko stranko, ki je delovala v tujini, preimenovala v Slovenske krščanske demokrate, dr. Ivan Kralj
kandidat Slovenskih krščanskih demokratov
Rodil sem se leta 1938 kot edinec slovenskih staršev v Sevnici. Osnovno šolo sem končal 1. 1953, ko sem nadaljeval šolanje na gimnaziji v Celju. Po zaključeni maturi, 1. 1957, sem pričel s študijem splošne medicine v Zagrebu. Obvezni zdravniški staž sem opravljal v Celju in pričel s samostojnim zdravniškim delom v Občini Šmarje pri Jelšah. Leta 1970 sem se preselil v Šoštanj in po 14 mesecih dela med Šoštanjčani dobil službo v Velenju, kjer službujem še danes. V tem obdobju sem pridobil specializacijo zdravnika splošne medicine. Sem poročen. Z ženo Biserko, ki je trenutno’na čakanju”, imava dva otroka, sina Janeza, ki je že zaposlen, in hčerko Majo, ki študira medicino. Lasten dom sva z ženo zgradila v naselju Gorica v Velenju. S politiko se do samoosvojitve nisem kaj dosti ukvarjal. Po osamosvojitvi sem začel aktivno delovati v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov, FIDES. Spoznal sem, kako je politika pomembna v življenju. Odločil sem se, da pristopim v vrste Slovenskih krščanskih demokratov.
V stranki SKD postavljamo javni interes pred strankinega. Odločil sem se za kandidaturo za poslanca v državnem zboru, da bom, če skupaj uspemo, prinesel svoj doprinos naši mladi, samostojni državi Sloveniji, da poskušam na najvišjem nivoju narediti tudi nekaj za naše kraje in domove, pri tem pa računam na vso vašo podporo, spoštovane volilke in volilci.
Moje geslo: Zavarovano za varen vsakdanjik...
dr. Bogdan Menih
kandidat Socialdemokratske stranke Spoštovane volivke in volivci!
Ko smo Slovenci z neizmernim veseljem pozdravljali osamosvojitev, so bila pričakovanja velika. Verjeli smo v varno in pravično Slovenijo, vendar doživljamo danes negotovost in vrsto krivic. Že leta kot zdravnik na terenu spoznavam ljudi, njihovo življenje in težave. Veliko razmišljam o zahtevnost, a tudi lepoti življenja na tem koščku naše domovine.
V Šaleški dolini nas še posebej tarejo ekološke težave. Država mora spremeniti odnos do naše doline, ki je bila pri zagotavljanju energije Sloveniji najbolj oškodovana. Zahteval bom denar za popolno sanacijo in pravične odškodnine. Zavzemal se bom za spremembo davčne politike, ki mora kmetijam zagotoviti socialno varnost. Ekonomska politika mora omogočiti posojila z nizko obrestno mero, ki jih za nova stanovanja potrebujejo ljudje z nizkimi dohodki in mlade družine, ki so jedro naše družbe. Država mora nameniti večji delež proračuna šolstvu in kulturi. Šole v dolini moramo posodobiti. S pomočjo državnih dotacij je potrebno ohranjati in vzpodbujati kulturno delovanje, ne le v večjih centrih, ampak predvsem na podeželju. Vztrajal bom na spremembi Zakona o lokalni samoupravi, saj občinam ne daje dovolj pooblastil, da bi lahko uresničevale svoje razvojne načrte.
Skrajni ČAS JE ZA SPREMEMBE, za to, da zagotovimo vsem državljanom enakost pred zakoni, socialno in zdravstveno zaščito tudi upokojencem in invalidom, da omogočimo vsem otrokom enake možnosti za izobraževanje in njihovim staršem življenje brez vsakdanjega strahu pred izgubo dela in rednega mesečnega zaslužka!
Socialdemokrati si v svojem programu ne zatiskamo oči pred temi perečimi problemi in smo jasno začrtali uresničljivo pot do njihove rešitve.
S svojim glasom boste pomagali, da naš program za Vas uresničimo!
10. novembra se boste na voliščih srečali s svojimi prijatelji, sosedi in znanci. Skupaj boste izbirali tiste, ki bodo ponesli vaš glas naprej. LDS ve, kaj to pomeni - v zadnjih štirih letih smo aktivno vodili slovensko politiko. Zato smo cenjeni doma in v Evropi, med prijatelji in partnerji, ki spoštujejo razvoj države Slovenije. Pri izboru najboljših kandidatov nas je vodila prav ta hkratna zahteva po razumevanju domačega vsakdana in iskanju globalnih rešitev. Izbrali smo pravega. - dobro vas pozna in ne manjka mu ne izkušenj in ne znanja. Tak je naš kandidat. Kot strokovnjak za urejanje prostora in varstvo okolja lahko veliko prispeva v državnem merilu za razvoj Šoštanja in okolice.
(T) MARKO VUČINA, dipl. ing. arhitekture
Z glasovanjem za kandidata LDS - Liberalne demokracije Slovenije prispevate svoj glas za odgovorno vlado, ki bo znala Slovenijo popeljati novim izzivom naproti. Veliko je potrebno še storiti. Ne delamo si utvar in ne sejemo praznih obljub. Toda pot je prava in nismo več na začetku. Stopimo skupaj.
ZA RAZVOJ Slovenije v gospodarsko močno in socialno skrbno skupnost,
ZA VARNOST v vseh življenjskih obdobjih, od otroštva do starosti,
ZA EVROPO kot enakopravno skupnost starodavnih narodov in modernih držav
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VSTOP V NOVO TISOČLETJE.
GREMO!
K l) L T l R A
RAVNE NEKOČ IN DANES proslava ob občinskem prazniku
Živeti res nam je lepo v tem ravenskem kraju, ko s potoki, hribčki in gozdovi obdano je,
je tu živeti kot v raju.
(Frane Pečovnik)
edelja, 20. oktobra, je bila čudovita jesenska nedelja. Takšna, kakršne so to jesen tako redke... Rdečkasto listje se je obletavalo pod pišem vetra in pogrinjalo šumečo preprogo po ravenskih vrheh.
Za Ravne, posebno pa za ravenskega rojaka g. Franea Pečovnika, je bil to še posebej lep dan. Pod okriljem KUD Ravne je predstavil kroniko, zbornik ali kakor že poimenujemo zanimivo, preko 300 strani obsegajočo knjigo, ki jo je naslovil preprosto Ravne nekoč in danes. Pesnik in pisatelj, večni mladenič, kot je avtorja v uvodni besedi h knjigi označil Ivo Stropnik, prav tako našega kraja list, je tako zaključil in obelodanil pet let trajajoče zbiranje podatkov o sleherni ravenski domačiji. Za vsako od hiš je s preprosto, iskreno besedo zlil na papir nekaj vrstic zgodovine in priložil fotografijo. Po abecednem vrstnem redu priimkov urejena zbirka se začne z razglednico kraja, edino, ki je kdajkoli izšla v Ravnah in jo je izdal leta 1977 - kdo drug kot Franc Pečovnik. Opisom kmetij sledi še nekaj besed o cerkvici Sv. Duha in o šoli, katere tradicija sega v začetek stoletja. Na koncu je predstavil še športno, kulturno in družbeno življenje v kraju. Domiselno naslovnico
sta zasnovala skupaj z Jožetom Svetino, ki je knjigo obogatil z lepimi, nostalgične spomine vzbujajočimi ilustracijami. Velik finančni zalogaj so avtorju pomagali premostiti številni sponzorji, ki so v knjigi objavljeni in se jim Ravne in KUD Ravne še enkrat toplo zahvaljujeta.
Izid knjige je najlepše darilo za 70. rojstni dan, ki ga je avtor praznoval
4.	10. letos, je dejala predsednica KUD Ravne, ki je vodila nedeljsko predstavitev.
Gospoda Franca je z obiskom počastil tudi župan naše občine dr. Menih, ki mu je izrekel čestitke in priznanje za njegovo delo: Čez mnogo let bo knjiga pomemben dokument o tem, kdo je gospodaril na tem koščku sveta. Ko sem jo listal, so me znane domačije spomnile na pr va leta mojega službovanja in spomini so oživeli...
Ivo Stropnik je podjetnemu Francu čestital in pristavil, da je naredil veliko za kraj, ki je včasih po krivici zapostavljen, živeti pa je tukaj
vseeno lepo. Avtorju so čestitali tudi predsednik KS, g. Viktor Potočnik, predsednik pevskega zbora Ravne, g. Toplišek, in predstavnice KUD Ravne.
Vidno ganjen je nato stopil v vrste pevskega zbora, katerega član je že nad 20 let in skupaj so zapeli pesem, ki jo je Franc posvetil ravenskemu zdomcu v Kanadi. Po znanem napevu jo je uglasbil zborovodnja, g. Zupančič.
Prireditev se je iztekla v sproščen klepet ob pogostitvi gostov in nekaterih sponzorjev.
Franc Pečovnik, preprosta, skromna duša, že nekaj mesecev zbira pesmi za naslednjo, že drugo knjižico, ki jo bo posvetil sokrajanom, ki so že izpolnili svoje zemeljsko poslanstvo. Tiho, brez velikh besed. Ker je drugačen od nas, ker išče v življenju drugačne vrednote, ne samo tistih, ki se merijo z denarjem.
9 + 2
Ministrstvo za notranje zadeve je z namenom, da bi svoje delo predstavili in približali otrokom napravilo projekt Policija za otroke. V okviru le-tega in pod pokroviteljstvom Občine Šoštanj je v Šoštanju gostovalo gledališče Zoom iz Ljubljane z igrico 9 + 2, ki jo je za slovensko policijo napisala Svetlana Makarovič. Predstava je sestavljena iz dveh delov. V prvem so sodelovale lutke, v drugem pa so policisti Policijske postaje Velenje pokazali najmlajšim del sredstev, ki jih uporabljajo pri svojem delu, nekateri pa so dobili tudi priložnostno darilo. Otrokom so odprli vrata svojih avtomobilov, pokazali so jim motor in živali, konje in službene pse. Predstava se je odvijala na prostem pred Kulturnim domom, in niti slabo vreme ni zmotilo okrog 900 otrok, ki so si jo z navdušenjem ogledali in v njej sodelovali.
PLAZOVI NE MIRUJEJO
»b obilici dežja v letošnjem letu se je sprožilo v naši občini rekordno število plazov. Eden takih se je udrl 17.10. na krajevni cesti v Šentvidu. Ob tem je nastala tudi precejšnja gmotna škoda. Plaz je namreč zasul tovorni avto, naložen z lesom. Ves tovor so pozneje morali preložiti. Krajan F. Urleb, ki stanuje v neposredni bližini, je na pomoč poklical občinske službe. Sanacija cestišča je že v teku, potrebna pa bo verjetno še manjša rekonstrukcija, da bo lahko promet potekal res varno.
v
Kulturni dom v Šoštanju, 29. septembra 1996
Fotografije: Peter Marinšek
BOLJŠA CESTA
V okviru praznovanj občinskega praznika sta župan in predsednik KS Zavodnje otvorila skoraj pol kilometra asfaltirane ceste od Mihe Brgleza - Drejca do pokopališča. Otvoritvi je prisostvovalo več svetnikov pa bolj malo krajanov, ki pa so bili zato toliko bolj gostoljubni in so prisotne pogostili z domačimi dobrotami.
OBISK TUJIH PREDSTAVNIKOV
Zadnjo soboto v septembru so našo občino obiskali župan in predstavniki nemškega mesta Löhne ter predstavniki Spitala iz Avstrije. Sodelovanje z mestom Löhne se je pričelo s srečanji med gasilskima organizacijama mesta obema mestoma.
Zupan je gostom pokazal Kavčnikovo domačijo. Obljubili so si, da bosta mesti ohranili stike tudi v prihodnje.
VEZI DAVNINE ZA SAMOZAVEST PRIHODNOSTI
soboto, 28. 9., so si občinski svetniki, župan in sodelavke občinske uprave pod vodstvom zgodovinarja, prof. Antona Ravnikarja, in absolventke arheologije, Danijele Brišnik, ogledali nekaj najpomembnejših kul-turno-zgodovinskih, arheoloških, cerkvenih, etnoloških in naravnih znamenitosti šoštanjske občine.
V svežem jutru jih je najprej presenetil sprehod do”mestne” cerkve in naprej mimo Turna - graščine do Pustega gradu. Sledil je simpatičen izlet do Gutenbichla v Ravnah, cerkve Sv. Florjana in ostankov Katzensteina v Florjanu, Mornove zijalke v Belih Vodah in Kavčnikove dimnice. Pri Vidi v Zavodnjah je ravnatelj OS Karla Destovnika - Kajuha predstavil raziskovalno nalogo učencev o turističnih možnostih
Šoštanja in okolice.
Svetniki so po tem ogledu izredno bogatega izročila, ki so nam ga zapustili prednamci, ugotovili, da bo v proračunu nujno nameniti veliko več denarja za sanacijo dotrajanih
objektov, ki so nosilci naše kulturne dediščine, in za odkrivanje ter izkopavanje novih dokazov o naši zgodovinski veličini.
U. M.
STUM
D
smi inn mi
TEDEN SPORTA
•••••••••••
V počastitev občinskega praznika so se odvijala športna tekmovanja v okviru Teden športa občine Šoštanj 96. Tekmovanja so bila vključena v sklop vseslovenske akcije Mesec športa, _ pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport ter olimpijskega komiteja Slovenije. Aktivnosti, v okviru tedna športa, se je udeležilo 792 občanov naše občine, kar smo organizatorji ocenili kot zadovoljivo, saj kaže na to, da interes občanov za to obliko športnih dejavnosti velik in bi jo kazalo razvijati še v naprej.
REZULTATI
Mali nogomet
1.	Ravne
2.	Šoštanj,
3.	Florjan
4.	Zavodnje
Namizni tenis
-	ženske do 50 let
1.	Jolanda Belavič
2.	Irena Klosternik
3.	Nataša Leber
-	moški do 50 let
1.	Ivan Zera
2.	Franc Hribernik
3.	Spasoje Tešanovič
-	moški nad 50 let
1.	Janko Novak
2.	Zadravec
3.	Anton Leber Keglanje
-	ženske
1.	TEŠ
2.	OOZ Mozirje
-	moški
1.	TEŠ
2.	TUŠ
3.	DU Šoštanj
4.	OOZ Mozirje
5.	I)U Velenje
6.	Bistro Grudnik Badminton
1.	Andrej Stancar
2.	Brane Slivar
3.	Bojana Cesar
4.	Matej Magelnicki Kolesarstvo
(21km) - 20 udeležencev
1.	Tilen Potočnik
2.	Obrad Lazič
3.	Dejan Tonkli
Lokostrelstvo - 32 udeležencev
1.	Drago Napotnik
2.	Tadej Grudnik
3.	Draško Stankovič Cooperjev test
-	ženske - 5 udeleženk
1.	Helena Menih
2.	Polona Menih
3.	Ida Pejovnik
moški - 22 udeležencev . Janez Nahtigal
2.	Stanc Grudnik
3.	Ali Rehar
Tenis dvojice - 40 udeležencev
1.	J. Kugonič, Andrej Novak
2.	S. Sovič, Perovec
3.	Anton Novak, Kolenc
4.	Pavšek, Potočnik Košarka
. Celje
2.	Elektra veterani
3.	TEŠ Šah
1.	DU Velenje
2.	Šoštanj
3.	Branik II Maribor Rokomet veterani
• Zagorje
2.	Šoštanj
3.	Usnjar
4.	Branik Odbojka
-	ženske
1.	TEŠ
2.	Skale moški
L TEŠ
2.	Lokovica
3.	Mladina Šoštanj
4.	Zavodnje
SPORT -
MALI NOGOMET
Strokovni svet za rekreacijo jm Športni zvezi Šoštanj je razpisal Šoštanjsko ligo v malem nogometu za sezono 1996/97. Prijavilo se je 14 ekip. Do sedaj je bilo odigranih 7 kol. Trenutno stanje na vrhu lestvice je naslednje:
1.	Mušketirji - Cigler
2.	Mušketirji - Cigrad
3.
o
E-h
o
b
oj ma nimamo
Mušketirji iz Raven so osvojili pokal za 1. mesto na turnirju v počastitev občinskega praznika v okviru Tedna športa. Prav tako so še nepremagani v ligi v malem nogometu. Jim bo kdo kos v prihodnjih kolih?
Pohod po Trški poti
P
o okrožnici je bilo objavljeno: “V ponedeljek ne bo pouka, ker je občinski praznik in bomo odšli po Trški poti.” “Hura!” se je oglasilo nekje v meni. Najprej sem pomislila, kateri predmeti bodo odpadli, potem pa sem z napetimi ušesi poslušala še vremensko napoved, kajti pogoj za pohod je bilo lepo vreme. Imeli smo srečo. Avtobus nas je pripeljal do šole brez torb, a z dobro podkovanimi čevlji. Po malici smo se vsi razigrani zbrali pred jedilnico.
Pot nas je peljala mirni jezera, ob robu mesta, nato pa je začela vijugati navzgor. Za sabo smo pustili mesto in vse, kar je povezano z njim, tudi šolo. Hodili smo po stezah, ki so se vzpenjale, po skoraj jesensko obarvanem gozdu. Gozdne živali so se za trenutek skrile, kajti gotovo jih je motil naš pogovor. Tudi sonce je že toplo grelo in bilo nam je že kar prevroče, zato smo v nahrbtnike stlačili odvečne trenirke.
Objame me želja po miru in zdi se mi, da sem odmaknjena daleč stran od velikega hrupa vozil, daleč stran od nesnage. A prav v tem trenutku mi pod nos prismrdi dim, ki mi ustavi korak. Pogled mi obstoji na visokuh dimnikih, iz katerih se vali strašen dim, ki pušča nesnago tudi v gozdu, po katerem hodimo mi.
Prišli smo na vrh, od koder se vidi kraj, ki ga obdajajo hribi z raztresenimi hišami in jesensko obarvanimi gozdovi. Na eni strani dolina Šoštanja, na drugi pa Lokovica.
Pot se začela viti navzdol, zato so koraki hitreje stekli. Spotaknem se ob korenino in takrat me izpod listja pozdravi rumena lisička, ob njej pa strupena zelena mušnica. Obe sem pustila rasti, kjer se mi je pogled ustavil na polnem drevesu jabolk. Nobene nisem utrgala, čeprav so bila zelo vabljiva. Spomnila sem se, da imam v nahrbniku sendvič, ki se mi je zelo prilegel.
Pot do vile Široko je hitro minila. Zavili smo mimo ribnika, kjer je bilo polno lokvanjenih listov, nato pa po travniku ob gozdu. In že smo bili na križišču Ravne - Zavodnje, kjer sem se poslovila od sošolcev in učiteljev ter odšla domov. Še enkrat sem podoživela vse te lepe dogodke, ko sem jih pripovedovala domačim.
Petra Hudournik, 7. a
* ilo je 30. septembra, na praznik naše občine. Proslavili smo ga s pohodom po trških mejah.
Zgodaj dopoldne smo se šolarji in učitelji pognali v strm klanec. Sopihali smo kot parni vlak, ki se vije pod gozdnimi vejami. Najprej se nam je zdelo zelo naporno. Ko smo se začeli spuščati navzdol, nas je bil naenkrat sam vik in krik. Prvi cilj je bil Pusti grad. Ko smo pohodili vse kostanj na gozdnih stezah, smo prišli kmalu na najlepšo razgledno točko naše dobne. Izpod obzidja se vidi naše mesto kot iz letala. Grad, kolikor ga je še ostalo, pa je poln skrivnosti. Prazničnemu Šoštanju smo pomahali v slovo in odšli po poti naprej. Trško pot bi lahko preimenovali v Pot prijaznih ljudi, kajti vsi so nas nasmejano opazovali. Ko smo po nekajurni hoji prišli na cilj, smo bili kar nekoliko utrujeni. Ampak mladost je mladost. Pa vrisk in hej in zopet razoposajeno vsak proti svojemu domu.
Petra Radoja, 5. b
POZIV OŠKODOVANCEM
Policisti Policijske postaje Velenje in kriminalisti Uprave za notranje zadeve Celje so dopoldan dne 11.10.1996 pred centrom srednjih šol v Velenju zalotili pri izsiljevanju Zorana G. iz Velenja, ko je od dijaka izsiljeval z grožnjami 10.000,00 tolarjev.
Odkar se je začelo šolsko leto, so policisti v Velenju prejeli že več deset prijav dijakov, predvsem tistih, ki se vozijo v šolo z avtobusom, da so z grožnjami izsiljevani za denar. Storilci so si po dejanju celo zapisovali podatke o oškodovancih in njihove naslove ter jim grozili, da jih bodo pretepli na domu, v kolikor jih bo kdo prijavil. Po načrtnem in vztrajnem zbiranju obvestil, sta bila identificirana 17-letni S. M. in 19-letni Zoran G., zoper katera je napisana kazenska ovadba, zaradi suma storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti in izsiljevanj na škodo dvanajstih oškodovancev. Oba sta stara znanca policije, saj sta bila v zadnjem letu dni ovadena tudi za šest vlomov v avtomobile, rop v Velenju in izsiljevanje v Slovenj Gradcu.
Pri zbiranju obvestil o tovrstnih kaznivih dejanjih v Velenju ugotavljamo, da jih je še več, katerih oškodovanci niso prijavili iz strahu pred maščevanjem. Le-te pozivamo, da se obrnejo na najbhžjo pobeijsko postajo.
Vzpon
v prostem času
Medtem, ko so v zadnjem poletnem mesecu drugi politiki počasi že začeli plezati proti vhodu v državni zbor, se je naš župan skupaj z dolgoletnim in izkušenim planinskim vodnikom Maksimiljanom Korošcem povzpel na enega najbolj zahtevnih in predrznih a lepih vrhov naših Julijcev. Jalovec. Na vrhu ju je slikala Spela
na
KAJ JE KRAJINSKA ARHITEKTURA
JI ačetki krajinske arhitekture segajo več tisoč let nazaj v zgodovino: J i elemente, s katerimi se ukvarja, najdemo že na upodobitvah iz obdobja starega Egipta. Prvi zapis, ki govori o prvi veliki povezavi ljudi in vrta, je morda stara zgodba, morda izmišljena resnica, po kateri segajo začetki krajinske arhitekture v Sumerijo 5000 let nazaj: “Sumerski bogovi so preživele iz velike poplave in iskalce nesmrtnosti, naselili v vrtu sonca v Dilmunu, kjer jih je na grebenu bleščečega morja, v svojem lastnem vrtu, sprejela ženska Siduri s svojim vinom v zlati bovli”.
Krajinska arhitektura je ena od treh baznih profesij (drugi dve sta arhitektura in gradbeništvo), ki se ukvarja z urejanjem in razporejanjem živih in neživih objektov v krajino ter s povezavami, ki jih imajo ljudje s temi objekti. Kot znanost pomeni tehnično urejanje in razporejanje objektov in ljudi v odprtih prostorih. Kot umetnost pa spleta moč človeške inteligence in različnih čustvenih doživljanj, od jeze do ljubezni, od sočutja ah usmiljenja do vzvišenosti ali nadutosti, od frustracij do nostalgije, v očarljivo mešanico novih in starih oblik, kot najboljša povezava ljudi in krajine.
Na razvoj krajinske arhitekture je vplivalo več področij, nobeno od njih pa ni dominantno: arhitektura, gradbeništvo, geografija, hortikultura, planiranje. Posebno zahvalo pa dolguje krajinska arhitektura shkarstvu in kiparstvu, saj je globoko povezana s temi umetnostmi že tisoče let. Danes je več kot le vsota teh številnih prispevnih ah sodelujočih mahh in velikih delov. To pogojuje nje šarm in lepoto ter uporabnost v nenavadni moči sinteze (združevanja in prepletanja razhčnih znanj), zato lahko prav krajinska arhitektura povečuje stopnjo kakovosti urejenosti odprtega prostora. Kadar so stvaritve krajinske arhitekture dobro narejene, se zdi, da niso nikoli končane, so vedno znova raziskovalne in vedno nove ah različne v posameznih letnih časih in letih.
Na slovenskih tleh se je krajinska arhitektura kot stroka pojavila pred dobrimi dvajsetimi leti. Od takrat se strmo vzpenja, čeprav je še za marsikoga, tudi v strokovnih krogih, prava neznanka. Pravzaprav nenavadno, saj so objekti, ki so jih gradili ah oblikovali krajinski arhitekti ah njihovi predhodniki, prisotni na območju Slovenije že daljši čas kot sama stroka; tudi v Šaleški dohni (Velenje - mesto v parku, sončni park, grajski vrt na velenjskem gradu), še posebno na območju občine Šoštanj: vrt ob vili Gutenbüchel, zdraviliški vrt ob Toplici v zdravilišču v Topolšici, meščanski vrt vile Mayer, vila Široko s svojim parkom.
Danes se krajinska arhitektura ukvarja s številnimi področji urejanja prostora, o tem pa več prihodnjič.
Saša PIANO, dipl.ing.kraj.arh.
lili Afi&for (
NOVEMBER
DOMA: Pripravi lončnice za zimsko spanje. Udeležuj se strokovnih posvetov in predavanj. Za zdravljenje prehladov uporabljaj razne domače čaje in med. Pregleduj konzervirana živila. V kleti naj bo stalna temperatura od 15 do 20 stopinj C. Med tihim vrenjem vino dolivaj.
V	toplih dneh ženi živino na pašo. V hlevu naj bo vedno toplo in dovolj zračno.
NA NJIVI: Cimprej posej pšenico. Sej jo gosteje, kot če bi jo sejal pravočasno, in jo dobro pognoji. Pripravi radič za zimsko siljenje.
V	SADOVNJAKU: Nadaljuj obrezovanje, kadar ne zmrzuje. Večje rane zamaži s cepilno smolo. Sadi listnato, iglasto in zimzeleno drevje ter grmičevje. Po sajenju dobro zahj. Zavaruj debla pred zmrzaljo in divjadjo. Breskve prvič poškropi z modro galico. Z drevja odstrani vse sadne mumije in jih sežgi, da preprečiš širjenje bolezni.
V	VINOGRADU: Obrezuj trte, zagrni letošnje sadike, da bodo prva očesa v zemlji. Pognoji s kameno moko, naravnim mineralnim gnojilom KPMG ali z Agrovitom, tako bo pridelek drugo leto večji in bolj zdrav. Raztrosi tudi star dobro uležan hlevski gnoj, ki ga oplemeniti z Biogreno.
TRAVNIK, ki ga boš spremenil v njivo, preorji sedaj, da se grude do pomladi lepo razpuste, trava bo služila za zeleno gnojenje. Druge travnike očisti kamenja, grmovja in raznih morebitnih odpadkov ter jih dobro pognoji.
SREDA, 30. OKTOBER 1096
ŽIVLJENJE
Kaje štirinožni prijatelj ali prijateljica?
Pri izbiri hišnega ljubljenca je za mnoge lastnike pomemben spol. Zakaj? Del odgovora je v razliki med karakterjem samcev in samic, večji del pa odtehta spol z vidika razmnoževanja. Če imamo pri hiši samca, gotovo ne bo težav z mladiči, kar pa za samico ni pravilo. Lastniki razlagajo paritveni čas - predvsem samic - kot kopico težav; od puščanja madežev do neprimernega obnašanja in nenazadnje številnih, predvsem nepovabljenih gostov na domačem dvorišču. Za samce velja, da gredo “vasovat”, kar nekatere bolj, druge manj utrudi - nekateri se celo ne vrnejo. Vsi dobro poznamo “ubrano petje” mačjih solistov okoli hiš -večkrat tudi moteče! Poznani so tudi poteptani nasadi na vrtu, lajež, cviljenje sredi noči... Opisal bi lahko še vrsto značilnosti, a to ni namen. Želel bi opozoriti na možnost, kako se takšnim “romancam” elegantno izognemo. Rešitev je preprosta - preprečimo gonjenje (muce, mačka, psice ali psa)!
Kako? To lahko storimo trajno ali začasno! Slednje pomeni, da samico s hormoni zadržujemo v tisti fazi spolnega ciklusa, v kateri ne pride do znakov gonjenja. Takšna hormonalna terapija se opravi pri veterinarju pred predvidenim časom gonjenja. Samici damo hormonalno injekcijo, katere učinek traja pri mački nekje do 3 in pri psici nekje do 6 mesecev. Takšna preventiva je precej enostavna, hitra in poceni. Ima pa tudi nekaj slabosti; ni trajna in jo je potrebno ponavljati, ni popolnoma zanesljiva, nje uporaba ravno zavoljo negativnih učinkov hormonov ni priporočljiva za daljše obdobje. Priporočamo jo lastnikom (samic), ki še niso odločeni, ali želijo imeti mladiče ali ne.
Trajna preprečitev gonjenja se pri samicah imenuje sterilizacija, pri samcih pa kastracija. Gre za kirurški poseg, med katerim se odstranijo spolne žleze. Pri samicah odstranimo jajčnike in maternico, pri samcih pa moda. Poseg pri samcu, pa naj gre za psa ali mačka, je manj zahteven kot pri samicah, kajti za odstranitev jajčnikov in maternice je potreben kirurški poseg v trebušno votlino. Ves poseg, tako pri samcu kot pri samici, se opravi na zdravi živali v narkozi. Žival spi in ne čuti bolečine - tudi psihične ne.
To zadnje sem omenil zato, ker imajo nekateri lastniki pomisleke prav zaradi tega. Pri živali pride do paritve zavoljo nagonov in hormonalnih aktivnosti spolnih žlez in ne zavoljo potrebe po tem, da ljubijo in da so ljubljene. Zatorej takšni dvomi o koristnosti posegov ne zdržijo. Ce lastnik živali nima želje po vzreji mladičev ali če nima možnosti za to, mu priporočam, da se odloči za trajno preprečitev gonjenja: kirurški posegi so neboleči, relativno kratkotrajni in brez posledic za žival. Precej se govori o spremembi v načinu obnašanja živali po takšnem posegu, vendar moram priznati, da ne najdem tehtne organske povezave med spolnimi žlezami in načinom obnašanja. Maček, ki je pred kastracijo lovil miške, jih bo tudi po njej. Gre za to, kako mi, kot lastniki, to sprejmemo.
Omeniti je potrebno, da se s kastracijo ali sterilizacijo izognemo tudi precejšnjemu številu bolezni, ki se pojavljajo na teh organih. Zavoljo tega in zavoljo mnogih zavrženih, postreljenih, utopljenih in še kako pobitih (neželjenih) mladičev vam takšno izbiro priporočam!
Tomo Wankmüller dr. vet. med.
IZDELAVA KRMNE BILANCE NA KMETIJI
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Obdobje zimskega krmljenja se pričenja in čas je, da pregledamo zaloge doma pridelane voluminozne krme. Ugotoviti moramo, koliko imamo mrve, koruzne in travne silaže ter krmnih žit.
Rastne razmere to leto so bile neugodne, zato je bil na travinju v povprečju en odkos manj. Tudi koruzi za silažo letošnja moča ni godila, zato je bila nekoliko nižje rasti. Posledica tega so nekoliko manjše količine koruzne silaže za zimsko krmljenje. Poleg manjših količin krme, je problem tudi v kvaliteti krme. Spravilo mrve s travnikov je bilo zaradi pogostih padavin težavno. Tudi ob siliranju koruze so bile njive namočene in je nevarnost, da so silaže onesnažene z zemljo, kar povzroča plesnenje silaže.
Kako se lotimo izdelave krmne bilance na kmetiji?
Najprej čimbolj natančno ugotovimo, koliko krme na kmetiji imamo. Za lažje delo navajam podatke o povprečni teži m3 krme:
1 m' sena ima težo 70 do 90 kg (odvisno, ali je seno rezano ali ne)
1 m’ travne silaže tehta od 550 kg do 700 kg (odvisno od uvelosti)
1 m3 koruzne silaže tehta od 600 kg do 650 kg (odvisno od zrelosti)
1 m’ koruznega zrnja tehta 700 kg 1 m’ ječmena tehta 610 kg
Ko ugotovimo količine razpoložljive krme, se lotimo računanja. Količine krme preračunamo na količine suhe snovi. Seno ima v povprečju 86% suhe snovi, koruzna silaža 32%, travna silaža 30-40%, žita pa 86% suhe snovi. Izračunane količine suhe snovi vseh vrst krme seštejemo. Ko smo izračune končali, ugotovimo število živine v hlevu in živo težo živali. Le-to preračunamo v GVŽ (glave velike živali) tako, da ugotovljeno živo težo živali delimo s 500 kg.
Na dan potrebuje žival, težka 500 kg, 12 kg suhe snovi iz doma pridelane voluminozne krme. Ko imamo podatek o številu GVŽ v hlevu in število dni zimskega krmljenja (v povprečju je to 200 dni), lahko izračunamo, koliko suhe snovi krme bi potrebovali na dan oziroma v obdobju zimskega krmljenja. Od potrebnih količin krme odštejemo pridelane količine krme. Prišli smo do podatka, koliko krme nam primanjkuje oziroma je imamo viška za prehrano obstoječega staleža v hlevu. Iz ugotovljenih količin pridelane krme lahko izračunamo, koliko posamezne krme lahko porabimo na dan. Po razpoložljivih dnevnih količinah krme sestavimo krmni obrok za posamezne kategorije živali. Iz teh izračunov lahko tudi bolj natančno določimo, koliko krme moramo dokupiti. Ce nimamo možnosti nakupa kvalitetne voluminozne krme, je bolje, da se odločimo za odprodajo najmanj rentabilnih živali. To so ponavadi starejše krave z nižjo proizvodnjo. Za temi pridejo na vrsto slabše telice, ki niso primerne za obnovo lastne črede. Odločitev o prodaji živine oziroma o nakupu krme mora biti pravočasna, da je za živali, ki jih imamo v hlevu, dovolj krme.
Ce se vam izračun krmne bilance na kmetiji zdi preveč zahteven, se lahko obrnete tudi na Kmetijsko svetovalno službo. Pobirali bomo tudi vzorce krme za kemično analizo krme in na podlagi rezultatov izračunavali krmne obroke.
Lidija Diklič Kmetijska svetovalna služba Velenje
RAZSTAVA LEPIH OBRTI Kiti, ki je vuna življenja
Pred dvajsetimi leti so obrtniki iz Šoštanja, Velenja in Šmartnega ob Paki začeli organizirano delovati v svoji stanovski organizaciji. Sedaj so združeni v Območni obrtni zbornici Velenje, ki je v počastitev svojega jubileja pripravila Razstavo lepih obrti v avli Občine Šoštanj.
Na ogled so nekaj svojih najlepših del postavili mojstri domače in umetne obrti, lončar, sodar, kolar, lesar, tkalka, svečarka, umetni kovač, zlatarja, cvetličarka, aranžerji in še nekateri drugi.
“Skupinsko se predstavljajo prvič, in sicer pod streho svoje stanovske organizacije. Predmeti, ki so na ogled, so plod njihove ustvarjalnosti in skozi sleherni razstavljeni predmet dihajo želje po zbliževanju z domačim okoljem ter po uporabnem in tržnem ovrednotenju. Razstavo namenjamo duši in očem, ki rade vidijo lepo!” je dejala gospa	Sonja
Jamnikar, ki je razstavo pripravila.
Pokrovitelj razstave, ki je bila na ogled v zadnjem tednu septembra, je bila Občina Šoštanj. Mojstrom lepih obrti želimo še veliko ustvarjalnih idej in tudi uspešnih razstav.
Z izdelki iz svoje delavnice, ki vključujejo različne drage in poldrage kamne, se je predstavil šoštanjski zlatarski mojster Gojko Šerbec, Se posebej so očarale unikatne zlatarske umetniške kreacije, kakršne so pajkova mreža, metulj, kačji pastir in druge.
četrtek, 24. oktobra, se je odvijala krvodajalska akcija za potrebe bolnice Celje. Kot že pet akcij v Ravnah, v gostišču Kotnik, je tudi šesta akcija uspela. Razvidno je, da se ljudje zavedajo, da je kri tekočina, ki se je ne da narediti; le z darovanjem se da pomagati tistemu, kije takšne pomoči potreben.
Zato bi se rad zahvalil vsem 202 krvodajalcem, ki so bili pripravljeni darovati kri, posebno mladim, ki so prvič ali drugič darovali kri. S tem dokazujejo, da je krvodajalstvo humano in potrebno. Hvala vsem, ki so pomagali, da je akcija potekala tekoče. Ob tem naj se zahvalim gostišču Kotnik in strežnemu osebju.
Hvala in nasvidenje spomladi!
Predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Ravne Jože Jančič
STRM
ŠOŠTMMI MOSTOVI
Preko včasih bolj ali manj čiste reke Pake, ki s svojo strugo razpolavlja naš kraj na dva bregova, poteka kar nekaj povezav (osem mostov, od tega dva železniška in eden za pešce, ki ga je pustni karneval po Beneškem vzoru poimenoval kar “most vzdihljajev”). Čeprav je osnovna funkcija mostu predvsem, da omogoči prehod z enega brega struge na drugi breg, je most lahko tudi pomemben del podobe nekega . Kdor pozna lepoto mostov, ki v Budimpešti prečkajo Donavo, bo vedel kaj imam v mislih. če pogledamo malo starejše fotografije
našega kraja, lahko ugotovimo, da se skozi čas naši mostovi spreminjajo. Največji posegi so bili narejeni v času začetka gradnje sedanjega giganta TES, to je nekje v petdesetih letih, ko so neukročeno in vijugasto Pako "uklenili (regulirali) v togo in dolgočasno rečno korito. Zal so regulacijo izvedli še v času, ko se je zdelo, da bo ČLOVEK z lahkoto obvladal dosti večje naravne sile (na primer atomsko), kaj šele neko manjšo reko, kot je bila takrat še čista Paka. Res je, da Paka od takrat ne poplavlja več šoš-tanjskih trgov, vendar sem prepričan, da hi se danes regulacije lotili
drugače, predvsem z večjim spoštovanjem do narave oz. njenih sil, ki se z vsako novo poplavo še poveča. Upam, da Paka v prihodnje ne ho več le ena velika kanalizacija in da se zavest o njenem pomenu za naš kraj počasi prebuja.
Oblika mostov je velikokrat pokazatelj te zavesti in tista simbolna točka, kjer si v roko sežeta dve skrajnosti, ki jo predstavljata “desni” in “levi” breg.
Taka točka je za projektante vedno pred-stavljala
poseben izziv tako v inženirskem kot arhitekturnem smislu. Kot izziv se ponujajo tudi brežine ob strugi, za katere imamo v Plečnikovem urejanju Ljubljanice lep primer, kako se to dela. Očiščena Paka bi lahko ponujala lepe ambiente za sprehode skozi mesto.
Zadnji most oh PETROL-ovi bencinski črpalki, (ki je prispevala največ sredstev za njegovo izgradnjo), je korak v pravo smer, saj je po vzoru mostov v Slovenj Gradcu posvetil nekaj pozornosti tudi oblikovanju ograje, ki vsebuje tudi prepoznavne arhitekturne elemente. V tem smislu bi bilo treba nadaljevati tudi z ostalimi mostovi. Sam pa predlagam izgradnjo novega peš mostu, ki bi prečkal Pako za kulturnim domom, katerega projekt bom predstavil v eni od naslednjih številk LISTA.
POST SKRIPTUM:
Nuj v tem predvolilnem času vse tiste, ki me ne poznajo oz. me zamenjujejo s sicer mojim sorodnikom (bratrancem in tudi arhitektom Markom Vučino, ki zastopa barve LDS), opozorim, da tisti na plakatih nisem jaz.
Sam namreč ne kandidiram, če pa bi že, bi branil zelene barve ZELENIH SLOVENIJE.n
Edi VUČINA
Besedni biseri (ali človeški?)
e dni me preganjajo predvolilni biseri. Po ameriškem, menda, vzorcu, se na vseh Televizijah zelo modno dvobo-jujejo politični govorci “usake sourte” in ostanejo živi.
Rečejo, kar hočejo, podtikajo, kar hočejo, žalijo, kolikor hočejo. Velja samo govorniška spretnost in učinek na gledalce. Črna psihologija.
Sam si rad mislim, da sem v življenju tudi nekoliko športnika (malo bil, malo sem še), pa če česa nisem maral, je bilo to nešportno vedenje in goljufanje. Udarci pod pasom, rečejo v boksu, faul v nogometu; v šahu smo rekli “strogi piesto šeh”. Atletika pozna prestope, pobege, judo nepravilne prijeme in dušenja, v motociklizmu so to nepravilno frizirani motorji, pri jadranju nekateri kradejo veter. V taborniških orientacijskih tekih sem doživel, da je kakšna ekipa stekla skozi gozdiček pred kontrolno točko. Pa se je običajno to vedno zvedelo. Saj smo imeli sodnike.
Goljufe smo znali tudi “nagarbat”.
Kdo bo “nagarbal” te bisere našega, SLOVENSKEGA političnega življenja, ki goljufajo z nizkimi (besednimi?) udarci.
V športu imamo sodnike, možnost pritožbe (ne vedno) in vsaj revanš v tekmi čez teden dni. Politična tekma zapečati stvari za štiri leta. Ta hip, v procesu, ki se dogaja, sodnikov ni (ubogi voditelji TV oddaj). Obsodimo novinarja, ki je narobe zapisal kakšno reč (in prav je tako), naši politiki pa tudi v parlamentu govorijo, kakor se jim zdi; ko je čez čas dokazano, da je nekdo govoril narobe, zavajal javnost in lagal, se ne zgodi nič. Novinar mora objaviti popravek. Po zakonu. Pa politik? Predlagam zakon, po katerem bi politiki odgovarjali za svoje besedne konstrukcije, za zavajanja, za laži -za nešportno besedno obnašanje. Se posebej za tiste propagandne, ki so se jih nekateri učili celo v Ameriki, drugi jih pa tudi dobro obvladajo iz domačih logov.
Če je demokracija to, da ni več zloglasnega 33. člena YU-ustave, si malo želim morda 34. člen slovenske
ustave (ali 34. b), da bi ljudje morali bobu reči samo bob ali še mogoče ogljikovi hidrati, ne pa da mu rečejo “grozovito smrduhalo”. In vendar to ni nezakonito. Pa saj sam tudi ne mislim, da bi pa zdaj take reči ravno prepovedali in hudo kaznovali. Le ne maram ljudi, ki besedo uporabljajo na nepošten način.
Od nekod se spomnim, da je beseda politika v stari Grčiji pomenila “veda o življenju”. Veda pomeni znanost, vedenje, ki se dokazuje. Nekaj, kar naj bo namenjeno temu, da bi polisi -mesta dobro živeli, delovali.
Ko gledam naše televizije, razumem, zakaj je ljudstvo tako zelo podcenilo politiko, da zna reči: politika je kurba. Ni kurba. Politika je zahtevna znanost: sociološka, psihološka, tehnična, urbanistična, futuristična in našteti bi moral vsaj še sedemnajst področij. Na kratko - to ni stvar za bedake.
Zdaj smo pa tam: delnice, tuji kapital, verouk v šole. Na drugi strani enakost med ljudmi, socialna varnost in neupravičeno bogatenje. In “politik”, ki javno izjavi, da bo dal glas
tistemu, ki mu bo več (po)nudil. Ali ta sme biti politik? Cvet naroda? Modrec in starosta ljudstva.
Napisal bom še en “čuden” stavek: kaj naj bo naše življenje - nobel avtomobili za 15% prebivalstva ali to, da zmoremo vsi 15. v mesecu plačati položnice za stanovanje, otroški vrtec in elektriko? Smo pa bili brez avta s poševnimi očmi. Vrnimo se na TV- oddaje. Izkopavajo kosti, lezejo v rit Evropi, le za današnji čas - moj čas, Vaš čas, nihče ne ponuja prave rešitve. Za položnice 15. v mesecu.
Prej sem zapisal tako, kot da v politiki ni sodnikov. So. Mi smo. Ko bomo volili, bomo sodili. Oddajali bomo svojo pravico upravljanja stranki in/ali človeku, ki mu zaupamo. Za štiri leta. Potem imamo popravni izpit. In morda bomo lažje plačevali položnice v tem času, če bomo volili prav.
Če bomo prav ocenili TV-show in smrduharje. In plakate in gesla in nasmehe. Pa to res znamo? Mungo zna. Ne mara kač.
Mungo
Mladi kiparji
V	Zavodnjah, rojstnem kraju velikega Napotnika, je konec septembra potekala 23. Mala Napotnikova kiparska kolonija. Mladi likovniki so ustvarjali lesene umetnine s pomočjo mentorjev in članov društva Šaleških likovnikov. Gost kolonije pa je bil kot vsako leto kipar Janko Dolenc z Mute. Letošnja in druga najboljša dela so obiskovalcem na ogled v posebnih prostorih gostišča Napotnikov hram. Obisk te male galerije v Zavodnjah vas ne bo razočaral.
Na sliki so kipar g. Janko Dolenc, sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine ga. Tinca Kovač in Pika Nogavička
Rdeči petelin v Florjanu
V	sredo, 16. 10, ob 19. 50 uri smo prebivalci zaslišali zvok sirene, na policijski postaji v Velenju pa so bili obveščeni o požaru na,kozolcu v Florjanu 128, po domače pri Vejsu. Kraj požara so si ogledali velenjski policisti in kriminalisti Uprave za notranje zadeve iz Celja. Ogenj je napravil za okrog
1.200.000,00 tolarjev gmotne škode, saj so v njem hranili več ton sena, več kubikov lesenega opaža in rezanega lesa. Preiskovalci sumijo, da gre za požig, zato zbirajo obvestila in iščejo storilca.
K R ° C j I fi
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME________________PRIIMEK_______________
NASLOV___________________________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj
Izkopavanje na ostankih Katzensteina
Zgodovinski viri pravijo, da je bil grad, ki so ga v 12. stol. pozidali na strmi kopi nad potokom Sentflorjanščica, opuščen že v 15. stoletju. Na njegovih temeljih so zgradili podružnično cerkev Sv. Florjana. Zadnja arheološka izkopavanja pa so pokazala, da se pod rušo skrivajo ostanki mogočnega gradu z okroglim herg fridom, katerega stene so debele več kot štiri metre, ter zelo bogatimi drobnimi najdbami.
V imenu zgodovinarjev in arheologov, ki v zadnjih letih aktivno raziskujejo področje razvalin gradu Katzenstein, sta prof. Tone Ravnikar in Danijela Brišnik v zahvalo za prijaznost in nesebično pomoč pri njihovem delu poklonila g. Silvu Mežnarju in njegovi soprogi restavrirano puščično ost za samostrel iz polovicel5. stoletja, ki je bila najdena na tem mestu.
• i
i c
#

Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tek: (063) 882-652
•	Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • Odg ovorna urednica: URŠKA MENIH • Uredništvo: Ida Jelenko, Jožica Andrejc, Peter Radoja, Peter Turinek, Edi Vučina, Branko Valič • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK
•	Lektoriranje: URŠKA MENIH • Priprava in tisk: MARGINALIJA d.o.o. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju
VPRAŠALNIK
ZA POTREBE IZDELAVE PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE ŠOŠTANJ
Podatki o nameravanem posegu 1. PREDLAGATELJ POSEGA
1.1.	Priimek in ime: _______
1.2.	Naslov:	_____
2. VRSTA POSEGA (napišite kaj želite, napr. graditi stanovanjski, poslovni,..objekt, posekati gozd, drugače posegati v prostor ...)
3.	LOKACIJA (zaželjeno je priložiti mapno kopijo)
3.1.	Parcela št. __________________________________________
3.2.	Katasterska občina ___________________________________
3.3.	Kraj - naselje _______________________________________
4. SEDANJA RABA ZEMLJIŠČA (Opisati sedanjo rabo zemljišča vključno z možnostjo opremljanja s komunalnimi vodi:	cesta,
elektrika,voda)
Datum:
Podpis:
P.S. Občanom, ki so pobude po spremembi prostorskega plana že posredovali na občino Šoštanj, tega vprašalnika ni potrebno izpolnjevati, saj smo njihove želje že evidentirali.