Kiir tlajsiiega Srca Jezušovoga. Januar 31 dnevov nia. Sečen l-ga je den 8 v. 27 m. dugi, do konca meseca zraste 58 m. Den Dnevnik svetniko? 19 20 21 22 23 24 26_._^_________________________________ 4. Gobavi prosi: Gospodae či §Se3, lehko me oftistiš Mataj VIH. 1-13. 26 27 28 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek III. po Treh Kralih Janoš ZlatovOstni c. v. Agneš dev. Ferenc Saleški Martiaa dey. Peter Nol. Spremeni meseca. Q Mlad 2-ga ob 9 v. 24 m. predpoldn. 3 Prvi krajec 9-ga ob 11 v. 55 m. predp. ® Pua 16-ga ob 9 7. 44 m. predp. (L Zadnji krajec 24- ga ob 5 v. 22 tn. v gojdno. ^ . Vremen po Herscheii: Vu začetki spremen-ljiro, mokro, 9—16 mrzlo, vetrovje, 16— 24 spremenljivo, oa konci sneg, velko ve-trovje. Den lmevmK svetniKO? "T Sreda Novo leto. Obr. Jez. 2 Cetrtek Makar apat © 3 Petek Genovefa f 4 Sobota Tit. p._________________ 1. Zvano je ime njegovo Jezuš. Luk. II. ~5 Nedela Ned. po novom leti. 6 Pondelek Sv. Trije Krali 7 Tork Eajmund sp. 8 Sreda SeTerin apat 9 četrtek Julian m. ' Q) 10 Petek Agoton papa f 11 Sobota Higin. p. m. 2. Kda bi Jezuš dvanajset let star bio. Luk. II. 42—52. 12~Nedela^ I. po Treh Kralih 13 Pondelek 40 vojakov m. 14 Tork Hilarij 15 Sreda Pavel or,. 16 četrtek Marcel p. m. ® 17 Petek Anton pdščavnik f 18 Sobota Priska dev. ___ 3. Svabda je včiojena v Kani. Jan. II. 1—11. 19~Nedeia IlTpo^Treh Kralih 20 Pondelek Fabjan i Sebastjaa 21 Tork Agneš dey. m. 22 Sreda Vince m. 23 Četrtek Zaročenje BI. D. M. 24 Petet Timotej p. ^f 25 | f ,jxa Spreobrnitev Pavla 4. Gobavi prosi: Gospodae či §Se3, lehko me očistiš. Matai VTn 1_1!» Februar 28 dnevov raa Siišec __ 1-ga je den 9 7. 29 m. dtigi, do konca meseca zraste 1 v. 26 m. Den » Dnevnik svetnikov ~l~j Sobota j Ignaeij p. m. © 5, Valiko gibanje je postanolo na morji Mataj VIII. 23 —2 2 Nedela IV. Svečnica 8 Pondelek Bilaž p. m. - 4 Tork Andraš Kors. sp. 5 Sreda Agata d. m. 6 Čatrtek Dora de?. m. -~- '¦¦¦- -^i Vremen , po Herscheli: ' Vu zaeetki dosta de-ža, 9—16 velrovje, mokro, 16—24 lepo vremen, na konci spre-menljivo. Den I Dnevnik svettikov 1 j Sobota J Albin p. 9. Jezuš ozdravi slepoga. Luk. XVJ1I. 31—41. 2 Nedela III. pred pepelnicov © 3 Pcndelek Kunigunda cas. 4 Tork Kazimir sp. 5 Sreda Pepelnica tt 6 Čeirtfek Perpetua i Felix m. t 7 Petek Tombž Aky. c. vu6 ff 8 Sobota Janoš od Boga sp. f 10. Httdi dtih skušava Ježula. Mataj IV. 1—11. 9 Nedela I. postna 3 10 Pondelek 40 mantrnikov t 11 Tork Heraklij f 12 Sreda Gregor papa Kvatre t 13 Oefrtek Rozina dovica .- t 14 Petek Matilda kralica ' jf 15 Sobota______Longin m.____________f_ 11. Vzeo je Jezuš s sebom Petra i Janoša i Jakeba _______i preobrazo se je. Mataj XVIII. 1—9._______ 16 Nedela II. postna ® 17 Pondelek Gertrud dev. f 18 Tork Ciril Jeruzalemski p. f 19 Sreda Jožef, hranitel Jezušov t 20 Četrtek Niketas p. f 21 Petek Benedikt apat ff 22 Sobota Kalarena dov. f 12. Jezuš izžene vraga iz nemoga. Luk. XI. 14—28. 23 Nedela III. postna 24 Poideleh Gabriel arkaiij?. (L f 25 Tork Ozn. Dev. Marije 26 Sreda Emanuel m. f 27 Oeirtek Janoš Damas sp. t 28 Petek Janoš Kapistr. sp. tf 29 j Sobota Ciril p._______________|_ 13. Jezuš nahrani petje2ero mofikov. Jan. VI. 1—16. 30 Nedela I IV. postna 31 Pondelek | Balb:na dev. G April 30 dnevov ma Veliki traven. 1 je den 12 y. 43 m. dugi do konca zraste 1 v. 37 w. Spremeni meseca. 3 Pfvi krajec 7. ob 10 v. 39 m. y noči. ® Pua 15. ob 9 7. 25 m. predp. (L Zadaji krajec 23. ob 12 ?. Žlm.po- poldae. 9 Mlad 30. ob 6 v. 30 m. vgojdao. Vremea po Herscheli : Vu začetki mrzJ.o Tedrina, 7—15 mokro, 15—23 spremenljivo. na koaci dosti deža. Den Dnevnik svetnikov 1 Tork flugon m. f 2 Sreda Franc Paulanski sp. { 3 Četrtek Eihard p. f 4 Petek Izidor p. ff 5 Sobota_____Vince sp. f 14. Pravo je Jezuš vaozini: Što iz vas pokara me ____________greha? Jan. VIII. 46-59.___________ 6 Nedela V. postna (čarna) 7 Pondelek Eoerhard pušfc. 3 t 8 Tork Dionizij p. t 9 Sreda Ddmeter m. f 10 čatrtek Ezehijel prorok f 11 Petek Marija 7 žilosti ff 12 Sobota Julij papa f 15, Kia bi se Jezuš pnbhžavo, maožiaa ja presterala __________oblež na pot. Mat. XXI. 1—9 _____ 13 j Nedela | VI. postna (cvetna) 14 Pondalek Justin m. f 15 Tork AQastazia der, (g) f 16 Sreda Limbert m. f 17 Č^trtek Velki četrtek ff 18 Petek Velki petek . ^" f| 19 Sobota Velka sobota_________ff_ 16. Jezuš vataae oi mrtvifa. Marko XVI. 1—7. 20 Nedela Vfizem. Vstanenje 21 Pondelek Vazemski pondelek 22 Tork Soter ln Kaj 23 Sreda Adalbert p. m. (L 24 Četrtek Jurij m. 25 Petek Marko ev. t 28 Sobota_____Kletus papa_____________ 17. Jezuš se prikaže apoštolom pri zapretib. dverah. _______________Jan. XX. 19-31.________________ 27 Nedela I. po VOzmi (bela) 28 Pond^lek Pavel od Križi sp. 29 Tork Pdter - 30 Sreda Katarlna Sijeaska der. _) Maj 31 dneTOT ma Risalšček 1. je den 14 v. 23. m. dugi, do konca 1 v. 14 m. zrasle. Spremeni meseca Q) Prvi krajec 7. oh 12 v. 34 m. vnoči. ® Pun 15. ob 21 m. v noči. : i'1 '¦ ; (L Zadnji krajec %2, cb 11 v. 4 ie. v no&i. t- ¦: .—-¦¦- Q Mlad 29. ob 2 y. 12 m. popoldne, Vremen "^ po Herscbeli; Vu začetki deževno, 18—22. hladno,dosta deža, po 22. lepo ?re-men. Den Dnevnik svetnikov ~1 Cetrtek Filip i Jakob apoštoia 2 Petek Athanazij p. t 3 Sobrta Najdepje sv. Križa_______ _____18. Jas sam dober pastir. Jan. X. 1—16._____ 4 j Nedela II. po Vuzmi 5 Pondelek Pius V. papa 6 Tork Janoš evangelist 7 Sreda Stanislav p. m. Q) 8 Četrtek Prikazen Micb. nadang. 9 Petek Gregor Naz. p?. f 10 Sobota Anfonin p. 19. Edno malo i že me ne te vidili.Vi te se žalostili, neg< žalost vaša se obrne ra radost. Jan. XVI. 17—22. 11 i Nedela III. pol?WLmr~ 12 Pondelek Pankrac m. 13 Tork Semc m. 14 Sreda Bonifac m. 15 Oetrtek Janoš de la Salle sp. ® 16 Petek Jancš Nep. Ubald p. t 17 Sobota Ppškal fp.______________ 20. Jezoš obeča vučepikom Duha svetoga Jan. XVI. 5-14 18 Nedela IV. poVužniT 19 PondeJek Pudenciana dev. 20 Tork Bernardin Sijenski .// ; 21 Sreda Valens m. ¦ ... 22 Cetrtek Julija dev. .(L 23 Petek Deziderij p. m. f 24 | Sobota Marija pom. kr§6. Sl.Ci kaj prosili bodete Odo vu mojem Imeni, da vam _______________Jan. XVI. 23-30._______________ 25 | Nedela V. po VUzmi 26 Pondeiek Filip Ner. } •= a 27 Tork Beda gp. [.»g-g 28 Sreda Augustin Kant J t5 tc5 29 Četrtek V nebo stoplenjej. ® BO Petek Naidenje d. roke f 31 Sobota Petronila dev. Junij 30 dnevov ma Ivanšček. 1. je dea 15 v. 39 m. dugi, do21. zraste 18 m., potom se skrči do konca 3 m. 22. ob 1 v. popoldne začfttek leta. Najdugši den, naj-kra&sa noč. D^n Dnevnik svetnikov 22. Kda pride Oveselitel, on bode svedočanstvo Čini< ^__________od mene Jan. XV. 26._____________ 1 Nedela VI. poTifzmi. 2 Pondelek Maria Ana dev. 3 Tork Klotilda kraljica. Oliva. 4 Sreda KTirin p. 5 Cetrtek Bonifac p. m. Q) 6 Petek Norbert p. t 7 Sobota_____Rupert apat_________fj_ 28. Jezuš guči od Dtiha Svetoga i lubezpi.JaD.XV/23—31 8 j Nedela Risali. Prišestje Duha sv 9 Pondelek Risalski pondelek 10 Tork Margeta kralica 11 Sreda Barnabaš apoštol. Kvatre i 12 Četrtek Flora dev. 13 Petek - Anton P&dov. sp. ® tt 14 Sobota Bazil p._______________f_ 24.1doči včite vse narode kršcavajoči je vu Imeni Oče i Sina i Dttha Svetoga. Mat. XXVIII. 18—20. 15 i Nedela I. Sv. Trojstvo, Trojica. 16 Pondelek Franc Begiski sp. 17 Tork Adolf p. Laura m. 18 Sreda Marko i M&rcel m. 19 Oetrtek Telovo 20 Petek Florentina dev. t 21 Sobota Aloizij sp. ^ 25. Neki človek je pripravo veliko večerjo.Luk.XIV.16-24- 22 Nedela II. po Risalih 23 Pondelek Edeitruda dev. 24 Tork I?an krstitel 25 Sreda Vilmoš apat (Viljem) 26 : Oetrtek Janoš i Pavel m. 27 Petek Najsv. Srce Jezušovo ® | Ž8 Sobota______Leon papa_____________f 26. Prilika od zgtibljepje ovce. Luk. XV. 1—10. 29 Nedela I III. Peteri Pavel apošt. §0 Pondelek | Spomin sv. Pavla , Spremeni meseca. 3 Prvi krajec 5. ob 1 v. 22 m. popold, ® Pun 13. ob 6 v. 28 m. popoldne. (L Zadnji krajec 21. ob 6 v, 33 m. t gojdno. G Mlad 27. ob 9 v. 53 m. večer. Vremen #.- po Herscheli: >rf;- Vu za četki spremen-Ijivo, 5—13 dosta de-žovja, 13—21 lepo vremen, po 21 vet-rovje, mokro. Julij 31 dnevov ma Jakopešček Mali srpan. 1. je den 15 v. 54 m. dugi, do konca meseca se skrči 54 m. :-¦-• . Den Dnevnik svetniko? 1 Tork Teobald puš^avnik 2 Sreda SrpnaMarija o 3 Čatrtek Helijoder p. Spremeni meseca. 4 I Petek Berta d§y. t 5 Sobota Anton Zacc. duh. 3) 3) Prvi kraJec 5- ob 27. Pravo je Jezuš Petri : helaj na globočino i pre- 4 yt 17. in. Y strite mreže na lovlenje. Luk. V. 1—11.______ 6 Nedela IV. po Risalih g°Jdno- 7 Pondclek Giril i Metod ^ p 13 b7? 2 8 Tork Elizabeta kralica ^ 9 Sreda Anatolia dev. m- v gojdno. 10 Cetrtek Amalia dev. ^ Zldnji k ec 20> 11 Petek Pjus papa t 12 Sobota Jano§ Gualb. sp._________ obl27.Sm.poldne. 28. Gi ne"bode obilneša vaša pravica, kak farizeušov, ^ \flad 97 nhfi v ne pridete v kraljestvo nebesko. Mat. V. 20-24. ^ miaa ^1-000- v; 13 Nedela V. po Risalih ® 21 m. ? gojdao. i 14 Poadelek Bonaventura p. s^oo^ n^ 15 Tork 12 apoštolo? " _l__ji r* 16 Sreda Karoielska D. M. 17 Oatrtek Andraš i Benedek - , ' - • «ž 18 Petek Friderik p. t ¦*'& * ^&arf-*'®^ 19 Sobota Vince Paulanski sp.______ ... t! 29. Milo mi je nad vnožinov... že tri dai trpijo i ae VrCttietl ¦ v majo, ka bi jeli. Marko VIII. 1—9. __ ... 20TNedela VI poTRisalih (D p° ! 21 Pondelek Ojga de?. VuzaSetkispremen- 22 Tork Manja Magdalena pok. 23 Sreda Apolinar p. m. Iji™, 5~13 deževno, 24 Čdtrtek Bl. Kunigunda d. 13—20 vetroTie, mok- 25 Petek Jakob apoštol f , ., , , „ 26 Sobota Ana, mati Pr. D. M. ro, n» koncidosta deh. 30, Varte se od krivih prorokov ... Je li berejo z troja grozdje? Mat. VIII. U—21._________ 27 Nedela VII. po Risalih ® ------- 28 Pondelek Inocencij papa 29 Tork Marta dey. 30 Sreda Julita. Abdon m. 31 četrtek Ignacij Lojolanski sp. August 31 dnevov ': •-' I« a V •¦ Mešnjek. ^ 1. je den 14 v. 58 m. dugi, do konca meseca se skrči 1 v. 31 m, Spremeni meseca. 3 Pf^i krajec 8. ob 9 v. 11 m. večer. ® Paa 11. ob 6 v. 39 m. večer. (Q Zadnji krajcc 18. ob 4 v. 56 m. po-poldae. Q M'ad 25. ob 4 v. 37 m. popqldae. Vremen po Herscheli: Vuzačetki spreniaa-Ijivo, drtt^o poioFico !epo, vedrno. Den Dnevnik svetnikov 1 Petek Vorige Petra apošt. f 2 Sobota Alfonz L;guorski 31. Bio je neki bogat. ki je meo špana i te je bio ___________obtoženi. Luk. XVI. 1—19.___________ 3 j Nedela VIII. po Risalih 3 4 j Pondelek Djmiuik sp. 5 i Tork Soežaa D. Marija - 6 Sreda Spreobrazenje G. 7 Četrtek Donat p. m. 8 I Petek Cirjak m. t 9 | Sobota Eoman ra. 32; Jezas se je jokao nad Jeruzalemona. Pridejo dnevi ___ na tebe. Luk. XIX. fcrrNedela IX. po RfsafiEr" 11 I Poodelek Žužana dev. " ® 12 Tork Klarade?. 1S Sreda Hipolit i Kasijan m. 14 Cstrtak Euzeb dflhovnik |t 15 Petek Velika Meša M?M 16 Sobota Joakim. Rok sp. 33. Dya človeka sta gori šla vu cerkev, da bi molila. _____________Luk. XVIII. 9—14._______________ 17 Nedela X. po Risalih 18 Pondelek Jelena casarica ^ 19 j Tork Ludovik Toled^nski p. 20 Sreda Stevan vogrski kral. 21 četrtek I?ana Franciška dov. 2ž Petek Timotej m. ^ f 23 Sobota Filip B^nitski sp.________ 3t. Jezus ozdravi gltihonemoga. Marko. VII. 31—37. W Nedela XI. po Risalih 25 i Pondelek Ludovik kra! ® 26 Tork Z firin papa 27 Sreda Jožef Ealazanski sp. 28 | Cetrtek Augustin p. 29 Pritek Glavosek sv. Ivana f 30 j Sibota Boza Limaska der. 35. Neki človek je spadao med razbojnvke, ki oa pol živoga ostavivši ga, odižli so. Luk. X. 23—37. 31 I Nedela^ I XII. oo Risalih September 30 dnevov ma Mihalšček. Kimovec. 1 je den 13 v. 24. dugi, do konca se skrči 1 v. 39 m. 24. začetek jeseni. Noči den ednako duga. Den Dnevnik svetnikov "1 Pondelek Etgid apat /v.. ,, 2 Tork Stevan kral vogrski Q) c 3 Sreda Mansvet p. bpremeni meseca. 4 Četrtek Rozalija dev. 5 Petek Viktorin p. t ^ Prvi kraJec 2< oi> 6 Sobota Zakariaš prorok._________ 3v.22.m.popoldne 36. Jezuš ozdravi deset gobavih možov. Luk. XVII. 11-19- ~7TNedeJa XIlf~po~RišaHh; ® Pun 10- ob 4 y- 8 Pondelek Mala Meša. Rojstvo. 54 m. v gojdno. 9 Tork Peter Klaver sp. 10 Sreda Mikloš Toledanski sp. ® ^ Zadnji krajec 16. 11 Četrtek Prot i Hijacint m. ob 10 v. 32 m. 12 Petek Guidon. Irise Marija f - 13 Sobota Amat p.________________ veeer- 37. Nišče ne more dvema gospodoma služiti. Maiaj VI- A Mlftd 24. cb. 5 V. 24-33. _. ._ •--------------------------------------------------------- 34. m. v ffoidno, 14 Nedela XIV. po Risalih. " j 15 Pondelek Nikomed m. 16 Tork Eufemia dev. @ &'".,.¦'• 17 Sreda Lambert p Kvatre. :4>'v.-:-. 18 Četrtek Jcžef Kup. sp. ^tf >1 19 Petek Januarij m. ^? | V-.AM,A- v r 20 Sobota Eustak m. vremen ? .__________________________________________________________________________ ;"»fv 38. Jezuš od mrtvih obiidi Naimskoga mladenca. Luk- po Herscheli: "'** __________________VII. 11-16._________________ - 5l Nedela XV. po Risalih Vu aietki sPre" 22 Pondelek Tomaš Vilanovski menljiTO, 10—16dosta 23 Tork Tekla dev. m. , « 1A 9yl , A „. 24 Sreda D. Mar. reš. vlovl. ^ deža, 16-24 lepo, na 25 Oetrtek Geraid p. m. konci deževno. 26 Petek Oiprijan m. f 27 Sobota Kozma i Domj. m. _____ 39.Jezusozdravi6lovekavUTodenombeiegi.Luk.XIV.1-11 | 28 Nedela XVI. po Risalih 29 Pondelek Mihael arkaEgel 30 Tcrk Hieronim dfihovnik •¦ v,.5« Oktober 31 dnevov ina Vsesvišček. ? Vinotok. 1. je den 11 v. 42 m. dugi, do konca meseca se skrči 1 v. 39 m. Spremena meseca. Q) Prvi krajec 2. ob 9 v. 37 m. predp, ® Pun 9. ob 2 v. 39» m. popoldne. (L Zadnji krajec 16. ob 6 7. 5 m. v gojdno. Q Mlad 23. ob 9 v> 39 m. večer. 5- -•*vž$Lgcvt- ¦^.¦- Vremeit /; »o Herscheli: *** Do 16. spremen-Ijivo, 16—23. dtžev-no, na konci spre* menljivo. Don Dnevflk svetnikov ~1 Sreda Remigius papa 2 Oetrtek Angeli čuvarje Q) 3 Petek Kandid m. | 4 Sobota Ferenc Asiški sp. 40- LiibiGospodna Boga,.. Driigazapoved je spodobna Lubi bližnjega, kak samoga sebe. Mataj XXII. 34—46 ~r~NčddI XVII. Sv. Cisla. 6 Pondelek Brunon sp. 7 Tork Marko grof .'¦:¦ 7> ^ 8 Sreda Brigita dov. 9 Oetrtek Dionizij v. m. 10 Petek Ferenc Boržijanski sp. f 11 Sobota Plaeida d._______________ 41.Videvši Jezus njihovo vero,pravo je s žlakom vdarjenom Viipaj se sinek, odpiiščajo se grehi tvoji. Mataj IX. 1—8 12 Nedela XVIIlTpo~Rišal!h 13 Pondelek Kolman. Edvard. ;si r> 14 | Tork Kalist papa 15 Sreda Terezija dev. 16 Četrtek Gal apat >:...,:./ 22 Sreda Kordula dev. '*' ¦""•.¦*" 23 Četrtek Severin p. $ 24 Petek Murus p. t 25 Sobota Margarita Alc. dev. 43. Jezus ozdravi sina kraljevskoga človeka.Jan.IV.45-59. 26 Nedela XXTpo RisalTh 27 Pondelek Sabina mantrnica 28 Tork Simon i Juda apošt. 29 Sreda Narcis p. 30 J Četrtek Kkudij m. «1 J Petek Lucila dev. Vuk p. ft November 30 dnevov ma Andrejšček. l.je den 10 v.dugi,do konca meseca se skrči 1 v. 14 m. Den Dnevnik svetnikov T~j Sobota jVsesvecovo q> •"''¦¦. _. 41. Priiika od kral^ki^^račua vdao s slagi svojuni. Spremenj meseca 2 Nedela XXI~^olRišaIih _ „ . , . , L 3 Pondeiek Ida kraljica Q> Prvl kraJec 1- ob 4 Tork Karol Ibroinej p. 2 v. 43 ra. v noči 5 Sreda Imre vojvoda (Mirko) ^ p ft . 19 6 Čitrtek Sr. ostankov ? pušpekiji. • Fun b* ob 1 51. Veli Ivan: Pripravlajte pot Gospodnovo, porav-_________najte steze njegove. Luk. III. 1—6._________ Vremeil ¦<' 21 Nedela IV. Adventna n „ . ..- S- oo t> j i u ¦ »sr_- -v -.L D eca : : ¦.¦<.- ^ 1. FRA.NZJ0ŽEF,OTON, rojen 25. no7. 1912. %. ADELAJDA, rojena 3. janu-arja 1914. 3. ROBERT, KAROL, LUDO-VIK, rojen 8. februarja 1915. 4. FELIX, rojen 31.maja 1916. 5. KAROL, LUDOVIK, rojen 10. marca 1918. _. , , Stariši Nj. Velčanstva: Nadvojvoda f OTO FEANG JO-ŽEF, brat umrloga trononasledni-ka Franca Ferdinanda Austrija Este, rojen y Gradci 21. apr. 1865., mro 1. nov. 1906. ino nadrojro-dinja MARIJA JOŽEFA (Lujza Filipina), hči princa Jurija Sak-sonskoga, rojena 31 maja 1867. Brat krala: Nadvojvoda Maksimilijan Eugea, rojea 13. apr. 1895. VII. Postni red. Poleg pooblasčenja vogrskim pušpekom leta 1906. jan. 17. od rimskoga pape danoga je postni red sledeči. J. Ostro postni dnevi, gda je prepovedana mesa jestvina i samo ednok se slobodno nasitimo ao tei: 1. Pepelnica. 2. Vsaki petek v ad^eati i vel-kom posti. ^» 3. Kvaterni petki. 4. Velika sobota do poldaeva. Po poldnevi ne ga posta i slobod-no je že meso jesti. 5. Sveti post, pred risalami i pred velikov mešov zapovedani post. ^;; . ^ -" .. . ,-;¦,, II. Tolehsani postni dnevi, gda slobodio živemo z mesa jestvinov, ali samo eduok na dea se slobod-no nasitimo. 1. Zvun petka v velikom tjedni vsaki den delavni. (Po nedelah velkoga posta slobodno tak meso jemo i večkrat se tudi lehko nasi-timo.) 2. Po sredah v ad?enti. 3. Po sredah i sobotah kvatre-nih, teda na veliki četrtek ttidi. 4. Pred Petroviai i pred Vse-misvčci zapovedani posten den. III. Zadržavanje, gda je samo mesa jestvina prepovedana. Vsaki petek, šteri je odzgoraj ne imendvani. Z bravskoT mastjov zabelenov hranov je slobodni živeti vsaki postni den. IV. Zvunredno dopiišcenje se da od mesnogajela: 1. Na celo pušpekijo, či proš-čenje, kakši svetek ali senje na post spadne. %. 7i\ posebne vesnice, ži proS-čenje kakši svetek ali seaje na post spadne. 3. Za sasebne osebe: A) Vsaki postni deo — zvun pepelniee, treh slednjih daero? ˇelkoga tjedaa, Tigihkih posto? pred božičom i risalami — so re-šeni od po3tne zapovedi". — 16 — &) delavci v fabrikah i rudah, b) ?si oni svccki ludje, ki svo-jega stola nemajo i celo lefo v oš-fariji jejo ali jestvino si iz oStarije dajo prinesti, či bi postno hrano na lebkoma ne dobili. B) Od vsakšega posta — zviin velikoga petka — so rešeni: a) elužbeni na železnici i nalad-jab, b) vsi oni potniki, ki v želez-niških oštarijah ali na ladji morejo jesti, c) vsi oni, ki za vrastva toIoso na kopališči, d) Tsi oni, ki pri takšoj hižislu-žijo ali zaman jejo, kde postno za-poved DcČčejo zdržati. C) Vsaki siromak ki iz almoštva žive, od zaporedi obdržavanja od mesnoga jela je oslobodjeui. V. Vsaki den celoga leta je slo- bodno k spravlanji hrane mast ra-biti. VI. Na zadržavanje od mesa jfr dužen vsaki krščenik, ki je sedem let vč slar. Na celi post — to je i na zadr-žavanje od mesa i na obdržanjfr edne nasitosti — je dužen onkrš-eenik, ki je 21 let vO star, pa c» je ešče 60 Iet star. Onih se prepoved večkratne na-sitosti ne dotiče, ki težko deloop-ravlajo. Od posta so celo oslobodjeni betežni. VII. Dovoljeno je meso i ribe pri ednom mali jesti. VIII. Vsi oni, ki do z toy slo-boščinov živeli, naj milostivnost rimskoga pape z delami milostiv-nosti duševnimi i telovnimi, zvrelov molitvov i z miloščinov nadomes- Kriz mi je zraseo % potrtoga srca. Ne tak vroče suncepeklo, Kak sem noso v sebi šelo, Kak sem žgeče noč-den proso, Naj nebesko svojo roso Mi Božje Srce Vu dušo vleje, S Ka zveliiam vse Ijiidi. Sem na morji v čun svoj vsedo 1 razprestro diišno tnrežo, Začno mldd ie ribiiijo, Štere se vrasje bojijo, o, Naj bi premnogo N -" \ ' ' Dušic spolovo ^, ""V'" Za nebesko krdljestvo. ., Sem opešo hitro rano, Komaj da sem se predramo Iz sna zlaVga nove meše, Že se mresa mi odvseme . . . . Brezi nje stojim, Kak na suhom mlin, \ Hibe pa vrag mi lovi. ,-¦;¦ ¦;;. :¦< . _ 18 _:;-vp-'.. Sejač stoji' hres semena ...... Od pete, gor do temena Ga muči triid, ga tere bol, Je brezi Časti, sJcoro gol, Md sejat več pol ....... Ne sejao ecfn.stol.....> ^ Z praznov sejačov vmerje .... Je ribič bres JcržaJca haj ? Sejač hrez zrnja seja naj ? / ^ Je ne smrt to za'no dilšo ? — Vdarcc te i me zadiišo, . . Mi potro srce, ¦--; :¦;• v Naj več s' ne odpre..... .: s:^.^ čakao sem Uašeno smrt.v »0; duhovnik ti potreti,* — — Fravi NekaJc — >ne smeš vmreti* — Belo odevalo nosi Pa je moči v vinsJcoj rosi. — .. '?¦ •/ Jesuš z oltdra ^ V , y- ¦-:"-'¦¦-.- Milo ovdra ;; ; .'-¦ -Moje potrto srce. : ,- ,1 Vrazpoklino njeg'vo gleda, ^ •"*""¦ -!- Slajši te pogled od meda, — Z rdhim smejom me poglddi: >To pri Meni je v navddi, Da vsako srce , . Moj meč predere, Štero gori za mene.< :,:¦¦¦/¦¦'¦¦>¦¦¦¦>' .- - 19 - --•-^ *Zdaj vceplm te, sinek drdgi<, — Mi premilo dale prdvi, — Pa iz Jcriza svofga Srca Vreže za me dol dva cepa, Mo losko srce, Naj sad prinese, Sad stoteren, večni sdd. Zdaj zarazmim preveseli, Zdkaj so kršak mi vzeli ? Zdkaj seme je sfalilo, , Ka sem joJcao za nje milo ? 4 Naj za vceplenje '¦¦¦ .v-r-¦¦'." Srce mi vreže 1 •*"" Jezuša milo Srce. Teva cčpa v Jcriž rasteta — Slajši mi od vsega meda — - Ž njim pepolno Ijubim zdaj dvd: S - - Bližnjega svojega, — Bogd. — -, i Ne delao zaman: „ ^ ¦; Jezuš bo sam '.".,, ""¦_;':¦ \x:\ .« Z srcom tni diiše lovio. ^ v " ' :--V-v------ -^ : -_. ' < Srčen. ¦ 20 — r Pofeožnost k Srci JezušOTcmi. Kristuš je na križi viso. šovo telo i krv vu charskom Piišo je vojak i je s spicov svestvi, t*k mcl.:mo njegovo odpro njegOTO stani je tekla Srce, ar to Srce, ksk i nje* krv i voda. Piša nam na govo tdo i krv, je zjedinjena kratko sv. Janoš. z bcž nstvom' vu perš.-ni Pobožnost k Srci Jezušo- Sina. Zato se pa pravi bozje vomi je ž-? od začetka mao Srce. I mamo zrck Srcebcžje bila vu matericerkvi. Ne pra- mol t;, ar nas je preveč lu-vim, da vu takšoj formi, kak bilu i nas liibi zdaj itak ru zdej. MatercerkevjesamKris- olarskom svestvi. Sk?zo seje tuš prispodobno pravo k zrrr, vernoj služben'cr- Alaccque šttro je malo, nego vu vflko Mariji Marjet", skazo se je drevo zraste. Mat* cerkev je njoj s križ jipš3 jaboko njemi shranila. Naj li sitn^ pride, naj ga dugo so vsi vk&p ostali. Ka ešča eda^k vidi. se je nnti vskiar bojala, sa Ešč3 jo prei sabor sraoi je zgodilo i njeni sia, mUdih bilo, da tak preveč labi siaa. let je za vojaka oataao. O/a Siorenska miti lttbi siaa \z driigo je te žj eden za drtt- globočiae srca, nego tak ra-giin šIj, Koraij sajedo/edla koč, sran jo je vtfskazati. pa njoj je Ž3 mogo ruktvati. Nego zlaj vu bojni jo je več Pismasogosto ludila. Lepo ne sram; pisaaa pisa pune je ne zaao pisati; vsikdar ie lepih, ljabezuih rečih. doma bio, k)mi bi pisD ? Ci Tak ona tadi je pisalt: je na delo š>, te či je kaj Samo li pridi, kak naj prvie. doina piso. Nego ziaj, naj je Komaj ta čakam . . . li samo čas meo, jepisosvo- Šli so dnevi zi dnavom, oa joj materf, da je dozlaješča je pa na priš 3. Pisala je nja-žv i zdrav. Trostao je rai- mi: Zakij sa pa na prosš ter, da ne de dugo, dadomo domo. DrQgi pridejo večkrat, pride na dopust. Sjsedov je doai ysakšidr(t^ — 22 — mcsec tak, ka je že mattri više pa njemi pravi, kda ga ovara: Ka pa že pa iščiš doma? Više je materi, da je razbijač, delati ne šče, s se-bov pa bi vse cdneso, peneze tu vrcčah bi mogo za njim voziti. Sin njoj je ne domoprišo, nego v špital, ne dakč za frontcm. Šla bi ga gledat, nego tsk znsla, ka zjmansi na to misii. Njo ta ne pus-tijo. Pisma so i na dalehodila. Nego nika ce dobra bilo \u njih. Drfigi so zabadali, se ve-stlili. Na njo so žalostni ko-ledni STeiki čaksli. Ka se je bojala, je prfšlo* Vojni dfihoTnk sonjojpissli, da je njeni sm mro vu špi-Uli. . . Vsikdar je samo to spo-mioala, zakaj so njoj ne te-legram poslali, da bi ga ešče cdnok, — na slednje vidila. Dober je Eog, spuno je njeno ždo. Od trtidavi, cd velke ž&-losti je zacpala. Senjalo seje njoj. Okdi Kržavccv je bio s svojimi tivarišami. Ona je šla za njim. Naišla ga je pa ga pitala. — Ka deiae tQ. — Vu goricEh delamo, je pravo. — Ka pa ti prinesem? kaj bi rad meo? je pitala. — Nikaj ne, mati. Mi itk vse mamo. — Ve pa dčnck nika, baba do viitro kriih pekli pa ti spcčejo takše pogsče, kak ti rad ješ, je pravila mati. — Mati, mi vse mamo, je krotko odgOToro sin. I sladka seDJa je mincla.'^ *' . Materi je nika lehko gra-talo okoli srca. Zdaj je že znala, sam sin jo je zago-toTO, da njemi nikaj ne fali, vse ma, ka ojemi je potrebno. Viipa se, da sam Bog je ob-darfivo njencga sina. Semen tikvem smo liipali. nevarnoga vido, volom mir VOni je fQčko veter, sneg je daj, koma do šli, ta je ptisti. šo, liki velke bele krpe. De- Idi verno za njima, da se čica se je pri stoli vktip sti- napašefa, teda sama ta domo šnola pa me je pros'la, naj šla. Tak je šo na pašo, voli njfm kaj pripovidavam. so naprej šli. Prišli so do Sere vlase že nam, dcsta edne hiš°, prišli so pojbje pa sam pretrpo na sveti, najlep- so pravili: Hodi notri, veselo ši spomenki sd mi decinska mamo, piti, jesti, vse veselje lela. Stariške so mi rano mamo. Pravo je pastir: Ne spomrli, na slflžbo sam šo na morem iti, mi voli znajo ko- Štajersko; kda sam majuša ma oditi. Ne do odišli, so vOgnao ob prvim krave, vert praviU, prijdo nazaj, pa bcš mi je dao kirgo i pravo: te šo ž njfmi domo. Pastir je Prečti pa tak pasi, kak dober bogao. Notri je šo; večer so pastir. Te ti tttdi dober na- voli pr šli, šo je ž njimi do- jem dobiš . . . mo. Starec ga pito: Si dobro Bili so trije bratje.. Stariš- paso? Si kaj vido? Kde si yse ke so njim spomrli. Zguča- paso? Pastir je ne znao od- vali so si, kak do na sveti govora dati. Starec njemi pra- živeli. Najstarejši je pravo, ka vo: Ne si verno paso, da ne de ši slOžit, da prislGži kruh. veš odgovora dati. To maš Na pot se je spravo, na poti tvojo plačilo, ka si zaslOžo. srečo ednoga staroga člove- Pastir je ne šo domo, nego ka, šteri ga je pito, kcma povrno se je vu hižo, kde je ide. On je odgovoro: Idem si veselje bilo, kda je na pašo službo prosit. Stari človek je gn3o. pravo: Hodi k men;, pri me- Kda bi najstarejši brat ne ni boš služ j edno leto pa domo priš^, je srednji pravo: eden den. B.š paso dva vo- Brat je ne domo pr'šo. Zdaj la. Zaran ga je starec spravo mo jas šo služt. Na pot se na pašo, dao je njemi falat je spravo, on je tfldi srečo krOha, eden sir paedcn bot. starca, ki ga je pito, koma To maš jesti, je pravo, s bo- ide. On je pravo, da si ide tom se pa obraniš, či bcš kaj slfižbo iskat. Hodi k meni, je — 23 — *f Dober pastir. 24 — pravo starec, bcš paso d*a voU eden den pa edno Kto. Starec ga je spravo nap.šo, dao je njemi fila.ček krilha, sir pa bot. Pastir je šo za voli, pr.'šo je do h'še veselja, proti so njemi pršli i kri-čsli; Hodi notri, tQ je Uoj brat tiidi veseli. Pastir je pravo: Nemrem iti, mi voli odidejo. Ori so njemi pravili: Nazaj pridejo, ti boš za njimi samo demo šo. Pastir je n tri šo, brat je tQdi tam bio. Ve-čer so prišli voli, ž njimi je domo šo. Štari ga je p!to : kak si kaj paso? Si kajvido. Pastir je ne zoao odgovora dati. Starec je njemi pravo. Ne si dobro paso. To m š tvoj zaslGžtk. Pastir se je povrno vu hšs veselja. Kda bi bratov ne dorao bilo, se je najmlajši na p;t spravo, da de šj si iskat službo. I on je sr».6j starca, šteri ga je pito: koma ideš. Idem si službo iskat, je od-govcro. Hodi k meni, je pravo starec, eden den boš pri meni pa edno leto, b š paso dva vola. Zaran ga je spravo sta-rec na pašo, dao je njerai falajč-k kruha, sirpabot. To maš jesti. S botom se pa ob-ranš, či naid š kaj ne?ai> noga. Pastir je prišo do h'še veselja. Pr:šli so pred njega i prav:li: Hodi notri, tO. so tvoji brafe veseli, Oa je cd-gqvoro. Ne idem jas, moreai iti,v koma Vv li ido. Dale je šd za vtlami. Pršo je do ed- j noga mravrnjeka. Gorelo je 1 iz njega. Pastir je s botom kopao po njem, da se jedosta mravtl nalovilo, štere je na zeleno trato doli stepo pa je razkapo tak dugo, da so voli daleč odšli. Teda je bežo za njinai, da je doišeo. Po tera so pršli do edna vode, voli so notri šli i so prek plavali. Oa je na bregi ostaao i si prerarškvo, ka de zdaj delo, njemi znajo voli koma oditl, Na ednok njemi na pamet pride bot, mahno je ž nj'ii, voda se je na razno vze!a, oa je po siihom prek šo. Kda je prek pršo, pred njhn j je bila edni visika kamena *i gora tinava. j Tam so se voli prignoli, začnoli so se pasti. Pastir, -kda bi vido, da se voli pa-sejo na gori i n:kam dale ua idejo, si je dcli seo za edea grm, naprej si je vzeo stro-šek. Kak bi zsčno jesti, čdo je lepe pesmi spevat', mollt-ve mo!iti, gor je stano i vi-do, da procesija za procesi-jov ide gor po gori. On je — 25 - tfldi šo za tijimi. Kda so pri-šli na goro, zavaro je kape-lico, tam so se svete meša služile, lepe pesmi spevale. Kda je vse m"nolo, je šo na-zaj k svojim volam. Ža so se napasli, šli so domo, on je ve:no šo za njim''. Ne je na?šeo vod^, kde so prvle voli prek plavali. Ne je nai-šeo mravlinjeka, kde je vO-gorelo, ne je na;š3o hiše ve-selja. Doaaa ga je čako sta-rec pred hšDv i pito ga je: Pojeb, kak si kaj paso pa ka si vido ? P«istir je Zičtio pri-povidavati ol hrše vese!ja, z botom je raahno pa dale šo za voli. Pripovedavo je od mravlinjeka, od voie, od go-re i od kapelice. Pripovidavo je, da, kda so domo šl«, so ne na šli niti vode, ne mrav-liajcka, ne hše veselja. Starec se je zasmehao i pra« vo: S?nek, dobro si paso. H ša vesslja je zapeljivi svet. Pri mravlinjeki si skazo, da dobro srce raaš: rešjsimca-vlje ognja. Voda velika, trna-va gora je človeči žitek: člo-vek vse more prestati. Pro« cesije, kapel:ca 111 bregi je vekivečno blaženstvo. H. M. Vse za Jezuša. To se je zgodib s svetim Alfoazom. Nikak ga je straš-no grajao in se norca de'ao ž njega. Potrpežlm Alfoaz je na to n;ti beseiice ae oigc-voro, n-ga je poatzno šo na-prej. V srci je čuto vdiko bridkost. Prišedši domi, si je pflsto par kaplc krvi, s šterov je napisao te besede: Jezuš maj, vse za tebe! Pa- pir s tem rnpisom je potem polož^ pred križ, šteroga je meo na stoli. Bog od nas tolika mo:e-biti ae ž-le, zagviišao pa po-kažemo pravo lubezeu do Boga in do blišajega, či, gda na? što graja, čiravno po kri-vici, potrpežlivo potrpimo ia zdehnemo v srci: Jezuš moj, vse rad pretrpira za tebe! — 26 — Narodna, Posluhšaj o moj č?ovik, Eak žalosten je g'as, Da je Rožmarič Mariča Odrajžala od nas. ->, Ke više stara bila, Kak sedemnajset Iet, Bcgi se je dopala, Jo hcče v nebo vzet*. Cisto je žWela, Kak Jezuš njoj veli, T nebesaj si želela Korono TŽiTati. Ona se j' odprarila K Mariji na goro, Na pcti pa občflti, Eak jako njoj ido.*) Te pajdašicam re&e: Jaj, meni je ido, Jas ne mrem 8 ?ami iti, Ka neni jako ido, Jas ne mrem s vami iti, Jas mcrem, grem domo. Kak cna domo pride, Starišcm rtče to. Preljfibi cfo, mati, Jaj, v prsaj me boli. Oča m mati Sta jake Lalostniva; •) Htido. Oea in mati ^L >'-Sta jako ž.Iostniva, Poslala sta po mešnika, Naj zvračo bi njeno dušo> Mešnik y hišo pridejo, Prinesejo Boga, PraTično jo spovejo, Te imolijo Boga. _ Mati k njoj stopijo, ' Zastisnejo oči, Ešče trikrat si odejne, Te dužico spusti. ¦ ^. - . " Oča in mati, Ne jočifa za me, Da idem gor k Jezuši, Naj bo mi na pomoč. Deklice opletene Na belo oblečene, Zdaj me pa odneste Na cintor žegnjeni. Na cintor ste me odnesle,, Lepa hvala vsem, Ki fcte me sprevodili N3 moj mrtvecki dom. Poslala sta po doktora, Naj zvrašo on bi njo. Doktor njo vrači To ?se nič ue vala. Ona si zdihuje, > Ka de nad mrtve š!a. — 27 — Narodna. Sestrica ne štela, Ka pašo bi šla. Bi gnala dra ?ola I konjiče tri. Brat prijo dva volat..:'..-:. Paj šo je orat. "l *\r. Brat pr?o brazdico Je to sprejorao, K njemi prileto Jen čaren kovran. ?•'** Brat piisti oranje, ~ Paj hodi domo, Ar tvoja sestrica ,-;¦.• Ze zlatece ma. Brpt drtigo brazdico Je v6 sprejorao, K njemi prileto ^ f Jen beli golob. Brat piisti oranje, Paj hodi domo, Ar tvoja sestrica Na pisanje gre. Brat tretjo brazdico Je vč sprejorao, K njemi priiuta En zelen gospod. Brat pusti oranje, Paj hodi domo, Ar tvoje sestrica Ze k zdavanji gre. Brat pfisto oranje, Paj ho je domo. V dvorišži je naišo . ¦'•'• Jen rdeči kažuj. ^-,;- ,'., ^ . * Na rdečem kažttji ^H Sestrica sidi, "— ^ -: Vu skuznatnih rokaj \j; - " En glažek diž:. ••<'->v*' Bražek zdaj vidiš, V^*v ;v; '¦ Daj si ne vervao. ''; To vidiš, kak ž^losten V '.; Venec jas mam. Narodna. Kaj ti je mali mujcek, Kaj se tak na milo jožes? Aj, aj, jaj, jaj, mujcek, jaj l Vertinja me je potvorila, Kaj sam jas žganke pojo. Aj, aj, jaj, jaj, mujcek, jaj! Jas pa ne š&em krivec biti, Ne sam jes pojo. Aj, aj, jaj, jaj, mujcek, jaj. Tieta dekla žganke vkrala, Pa je ta hlapci dala. Aj, aj, jaj, jaj, mujcek, jaj! Tiste žganke sta s deklov pojel&^ Ba vertinja župo fiigala. Aj, aj, jaj, jaj, mujcek, jaj! Narodna. Moj oča so prestari. Ali jas sam pa premladij. Na peldo so mi djali: Oženi se moj sic. — 28 — Oženi se, cženi! «. '" ¦, Al" to me veseli: Porgarce si ne vzemi, Li vzemi si kmečko hčer. Kmetica rano stane, Na svoje delo gre. Ptfrgarca se obrača, Pri sveklom dnevi spi. '¦-' Narodna. Zalosti se, žalosli Toj mladoj mladosti, Komi je osojea Novi krUh soldački. V Soboti so rekli, Malo preretali, Daj bi jes bio dober Za soldak* ostati. • Te so nas pelali ~'%^ V ove druge hišf, <' Na^ tih mladih junakov Z glave Tlase rejto. Z glave vlase rejžo, V papir zamotajo. V papir zamotajo, Casari pošilajo. V Oakovci smo seli Gori na mašine Paj smo se pelaii V to pisino Kanižo. Tam mi ne de rasla Več zelena trava, Kde se mi sprevajala Sestra mi lublena. Pogan nas vči. Modrijan Epiteto si je za-pisao sledeče resaice: ,Nij-šeo sam živo vretiao mira ia počitka, štera se mi nikdar ne posehae. Ta vretiaa je: popolna vdaaost v volo b> žo ia trdao zavupaaje y oče-tovsko preyidaost božo. »Zaistino. Gi jaz vsikdar samo to §čem in želem, ka kak ne bi bio zadovo- len? Gi jaz vsikdar zi dobro vzeaaem vse kajkoli Oi z 012-n3? včiai, kak na bi vsikdar ostao y miri? Pa či vse aje-gove odredbe za dobro vze-mem, kaj me more žalostiti? Zatogarolo se pipolaoma dam ? njegovo sveto volo in se pustim voditi oJ ajegove modre previdnosti." - 29 — Amerika. 9 Kak zdajcd bojne naveke gučtmo, tak pred bojnov, či sta se dva kjer srečala, guč je na Ameriko prišeo. Sto bi tajio, naši slcvenci so tsm desta zaslužili, ua njihovih penezah so se pri nas zidine zdiga?ale, dug; reš&vali. C* bi ne bojna v6'darila, što zoa kelko uašega naroda bi se ta pristlilo. Zameriti njim ne mcremo, naš nsrcd je ploden, ce so mell doma mfsta i zasliižka. Kfari so tiidi bili. Vu Dišternih letah so si dosta penez šteli spraviti, spravili so si bolezen, smrt. Tam vu Ameriki so rane ženitve skle-nja?ali.. Hči se mi je v Ameriki oženila. Kratila sam ojoj. Ne za ženitvih volo sam jo ptls-tila. Zdaj se pa domo prosi s malov decov. Nemam mesta. Naj bo tam, kde je 1 V Ameri ki je bio, dosta penez prineso, vsedugplačo. Za ništerni Čas je pali v dugi. Naza je odiša. Idem v Am?riko! Z tkaj ? Kaj pa bodem doma? Dela nikšega Le mam. Z'ma je duga, samo muzika pa greh.. Naj bom . . ,, či jas tfidi ne mo šla v Ameriko. Zakaj? Mtž mi je v Ameriki, jas pa morem doma drva cepati. * Manjak je tGdi šj t Ame-riko. Do sedme vflreje spacr prišeo je k vratam fabrik, te že zapreto bilo. Mož je pri ognji delo. Miad žena njemi je večkrat pra vila, naj si driigo delo išče-° Lepo pedo dcbim, lepe peneze sltižim, je pravo. Obetežaoje, domo sta se napctila. N & ladji je pravo mladoj ženi: Ti si tak zdrava i močna, pa te dete ceca, jas pa nika ne morem. * Penez je prineso z Ame-rike 1500 ranškov. To so pred bojnov velki penezibili. Nika si je tfmprao, malo zemljo si je kiipo. Ednok je samo vpamet vzeo, da ne ma penez več, samo dug. Naj-bcljže je v Amerik), si je zgučc, ecgo člcvck? nika dcmo - 30 - vleče. Tam je vskdar gosttt- Tanje. * .-¦-' :-'9'r Dtčak je bio 18 let star, tii bi si je ne raogo vzeti. Starišje so njemi braaili. Ed-nok je samo odišo. Ooa za Djim, stara je bila 28 let. Pa je to ne nevola ? * • ..",[.' Pismo je prišlo z Amerike. Sin je piso materi: Zahvalim se Vam, ka ste me piistili v to lflšno Ameriko. Švelja je. Lani je bila pri Špohrovoj snehi, njoj je gvant šivala. Bila sta tam dva dečka. Nikšega božnoga guča so ne meli. Odišao je pojeb v Arneriko, odaet njoj je pi-sao, da se je ona njemi do-padla. Pismo so zadrždi pri riftari, gori vtrgnoli, prečteli, na njo so špote djali. Oaa sirota je nika ne kriva, Pra-vila je iregovoj materi: Jas % ne silim. Rada z poti sto-pim. Pravi jnnak. Mladi sloveDski vojak po imeni Mlakar Ernest je laoi spadno na bcjišši. V njego-voj žepnoj knigici so naj-Sli zapisane te prelepe be-sede : „0 čistost, o bela lilija, kak prijeten je t7oj diš! Moja prva skrb bo vsikdar to, da te ču-vam v svojern srci. Marija, lilija čistosti, pomagaj mi, bodi vrtnarica mojega srca . . . jpLilija bela, kaj lepšega na sveti, kak si ti? Kaj člo-veško srce bole razveseli, kak ti? Či bi mi bilo na po-nudbo na edaoj strani celi svet z vsami svojimi lepotami, na drugoj strant pa ti: o brezi odlašanja bi si tebe zbrao-bela lilija ! »0 sveto devištvo, rajši bi celo ži?lenje trpo najvekše dušae in telovne bolečine, kak da b\ tebe zgttbo. Pri misli na to idem pogumno ia veselo vsaki den v boj, y ^te-rora rae napada moja pok-varjena natura, hudi duh in zapelivi svet,- (Bogoljub) -:¦¦¦-¦ — 31 — Od siromaka i norca. Eden siromak je meo ed-noga kckota. To je meni ne vredno klati, si je mislo, neso mo ga gospodi. Tam so njenii pravli: Dobro je, n?go dobro ga razdeli, ovak bodeš bit. Siromak je dao gospodi glavo, ženi šinjek — vkiip slišita. Drema mladiraa gospodoma je dao d?e nogi na lovino, dveraa gospodiCinima pa dao peroti na ples, ovo pa sM zadržo. Siromak je dobo edea par jiincov. Vido je tososed, on je pa neso šest kokotov na ednck, vsžkomi ednoga. Bit je bio, ne je zoao raz«* deliti. Siromakjezncmč neso, zdaj že šest kokotov. Etakje pravo: Gospod, žena, eden kokot trojstvo. Mladiva gos-poda i eden kokot — trojsUo. Gcspodičine pa en kokot — pa edno trojstvo. Jas padva kokota — tiidi edno trojstvo. * Bili so trije bratje. Eden je bio med njimi nori. Delili so sl ednoga jtinca. Nego kak do si ga delili ? * Koma de, prej, šo vu štab. D?a brata sta zidala, norc pa proti ve-večeri šator napravo. Jiiaec je v njegov šator šo. Nego ka de, prej, s jtincom delo ? Gnao ga je na senje. Prek po lesi. Velki veter je pihao, stara griiška škripala: Djj mi ga, daj mi. Norc pito: Kelko daš? Gruška li dale škiipala i pravili : Dosta ti dam. Norc Je h griiški privezo jtinca. Za tri dai ja nazaj šo, nego jttnca že več ne naišeo. Pro-tio se je griiški, naj njemi plača, vetra ne bilo, griiška nika ue gučala, začno jo je sekati i naišeo je peneze. Dosta penez ]e bilo, samo 60 ranškov je vzeo. (Te so ešče jdnci ne bili dragi.) Kiipo je za peaeze kadilo, kadio je p3 lesi, hvalo davo Bogi. Prišeo je eden kod š, tistomi tudi dao dar. Kodiš je pa sam Bog bio. Pito ga je, ka žele. Norc je želo žveglo, ka de, prej, vse k meni bežalo, ka mo jas šteo. S tov žveg-lov si je na stare dni kriih isko. Čtio je, da dvorskomi vsaki den zavca vkradaejo, stopo je za logara, tak je norc vkiip dižo gospočke zavce. I poleg svoje dobrote je na pomoč bio pastiri, ki je vsikdar prepaso, vkiip je njemi držo živino. Veren sluga. ,Kak naj p:pravi mlad^ č'.o?ek svojo pot ? V spuoja-vaoji bcžih zapovedi. Mladi sem in zavrženi, nego tvojih pravlc sem ne pozabo. Mnogi me preganjajo, ranogi me reantrajo, n-gojaznecd-stop?m od tvoj'h zapovedi. Vido sem tiste, ki so ne obdržili tvojih zapovedi, n?go so jih zametavali, in zato me je groza obišla. Tudi jaz sem blodo kak zgftblena ovca; tcda ti, o Gos-pcd} iščl me, tvojega s'užab-nika, tvojih zapovedi sem še zato li ne pozabo. Moji grebi so me stisnoli, kak vajati, nego tvojih zapo-vedi sem 112 pozabo. Blažni so ki majo Č;sto s:ce, blaženi, ki hodijo po poti bcžih za-povedi Veliki mir bodo mpli oni, ki tebe, 0 Gospod, lubijo." (Psalm 118) Tak je mclo pobožen in ponizen kral David. Močno cblubla Bogi, da nikdar ne odstopi od njegovihzapovedi. Isttna, greš!o je tudi on, ven dar se je spokoro za grehe in popravo žvlenje. Ne ga je bilo sram pred drugiml, gia so ga pregaojUi zavolo nje-gove vere in pobožnsti. Dnesden je vse inači, po-sebni med vojaki. Pridejo ta pošten? možje pa dečki. Prve tjedne so ešče dobriin lthko pravijo vsaki den kak David: Na t?oje zapovedi 0 Gospod-sem ue pozabo. Nato pa pri-dejo božni razviizdanci, sov-ražniki poštenoga ž"vleDJa in svete vere, ki dosta znajo ble-betati proti toj ali onoj zapo vtd*, proti Papi ia duho?nl-kom. Mnogi jih poslušsj) in jim verjejo. Pobožen David se je ue dao zapelati, bežao je pred zapelivci in ga jegroza, obdajala, kak sam pravi: ,Vido sem tiste, ki so ne obdiždi tvojih zapovedi, nego so jh zametavali, zato me je groza obišla,* Kak srečni, zadovoloi ia mirnt v srci so pa oni, ki žvejo p~leg božh zapovedi, je Dtvid sam tudi čuto, zato z veseljompravi: »Blažen^ so, ki majo člsto sree, blaženi, ki hodijo po poti božih za-povedi.* 33 — Skrb za malo deco. Špajsno de se vam vidlo, ka mo vam jas zdaj piso. Mogoče, da eden ali drttgi - več kaj od toga razmi, kak jas; dopustim, da po nava-daj jezero pa jezero let ma-tere znajo i se navčijo od driigih žen, kak si morejo djati s svojo decčv, nego za-to i mene poslfthnite. Oi je vaše boljše, zdržte, či pa kaj boljšega te čteli, včinte tak. Malo dete naj vgojdno cb 6. včri najobprvim ceca, ve-čer pa najnaslednje ob 9 tO-ri. Či se v noči prebtidi, m driigom i tretjem meseci nje-mi lehko date cecek, nego sledi že več ne. Dete se mo-re navaditi, da v noči spi. Na edno cecanje cd 15—20 minut več časa ne piistimo, ovak se preveč naceca. Či dete joče, je ne vsikdar lač-no, .zato Ejemi ne trbe vsik-dar cecka ponfiditi. Dete do-stakrat zato joče, ar se je preveč nacecalo i krč dobi vu črevah. Teda je ne od kvara, či se dete malo sposti, Uk, da samo vsako štrto vtiro njemi mati cecekpoDfldi, sa-mo na 6—8 minut. Či njemi stolec nazaj žuti postane, lehko redno ceca. Dete naj ceca do 8 — 9 mesecov. Vu toj starosti deteti že več ne doide materno mle-ko. Mati Djemi lehko že da malo mesne župe, gres, moč-nik. Dete nikdar ne slobodno odstaviti vu poletnih mese-cah, ar v leti se zna skvariti mleko i velko bolezen spravi materi. Odstavlanje se naj po mali zgodi. Najobprvim k obe-di s hranov preraenimo ce-canje, za 2—3 tjedne mesto drttgoga cecauja damo 2 deci mleka s tejov. Dva dela rale-ka i eden del teje, 1—2 fa-lajčeka cukra. Za 10—14 dne?o? večerašnjo cecanje spremenimo ca gres, šteri se skOha vu 2 deci mleki. Na konci 9. meseca se dete lebko celo odstavi. Zdaj že njemi lehko čisto mleko da-vamo. Vu prvom leti njemi ne dajmo več od ednoga litra, Či dete ne more dobiti ma-teraoga mleka za kakšega šteč zroka volo, kravje mle-ko cjemi damo. Mleko na celi den na ednok skOhamo i včasi notri vlejemo vročo vodo. Vse potem na mrzoj denemo i samo t elko segrl-jemo od bipa od hipa, kelko ee 3 -•:v.;-^- • ' -• — 34 — ¦ - • •" ,¦¦'; <' ¦ deteti potrebno. Dj konca novo capo more inati vzeti, drOgoga tjedna k poldrugoj ovak koža rudeča grata, Pa- deci mleka \lejema 3 deci stihšeno plenica jo ne dobro vode i pol kocke cukra. Do znovič pod dete djasti, ar konca štrtoga tjedna k 2 deci zgrize kožo deteta. Dobro je mleka ^zememo 4 deci vode telo deteta s prašekom po- 1 kocko cukra. Do kooca sipati. Či dete rane dobi, tretjega meseca k 4 deci zdravriiki pokažte. Dete rado mleka vlejemo 4 deci vode i ceca prst, zato roke večkrat 2 k cki cuki*a. Do konca pe- njemi trbe zapr&ti. toga meseca k 6 deci mleka Ne je dobro deteti ^cucii* vzememo 4 dec? vode i 3 daiati, doli ptisti, zaraažc se kocke cukra. Od šestoga me- i se betega naceca. Kak je seca k 7 deci mleka vzeme- potrebao dete večkrat prati, mo 3 deci vode i 3 kocke Uk je nevarno lijemi ljmpe cukra. Vu prvih 6 mesecah od zaotraj prati. na pet dele razdelimo hraao. Ne ja stobodno dete tesno Od štrtoga meseca že lehko poviti. Zakaj bi ne brsalo, či dete kaj dobi iz mele. Dete njemi dobro spadne? V leti iz čistoga glaša trbe nadajati. dete držimo na hladnom, ar Glaš trbe vsaki den najmenje poletna vročlna je zrok dos- ednok zaprati s vročov yo- ta bolezni. I vu zimi je ne dov, s sodov. »Gucli* trbe s dobra preveč vroča obleka i soljov zribati, s vrcčov vodov hiša. Vu dobrom vremeni kak poplaviti. Či ščemo znati, je največ naj bo dete na slo« li je ne preveč vroča hrana, bodnam zraki. Ne trbe dete oči doli zapremo i k očam k zibanji i trosenji včiti. Ško- pritisaemo glaš. di njemi. Dete se narodi s 3 i 3 i Neprisiljavajmodetekhodi, pol kilov. Za pol leta je k sedenji ali k stanji. Cakaj- ; dvakrat več, na konci leta rao, dokeč samo od sebe zač- * pa trikrat več. ne, nego teda je marljivo '. Dete trbe večkrat kopati. včimo. Oči, vflha i nos je ne slo- Ne je slobodoo dete samo - bodao vu kopanci prati, nego na ednoj roki nositi, nego posebim trbe s vodov za- moremo pre menjavati. pratiGijepoddetetommokro, Prvi zob se navadno okoli ~—- 00 — sedrnoga meseca včtiska. Te-da se dcte slini, nemirovno p?staae. Nego zato je ne be-tožao, to je aaravno. Či be-težm grata, ne je zob kriv, niki driigo je krivo, zato pa det-3 pokažte zdravaiki. Najgostejši bol deteU v leti je voiaetan:e i dris. Zrok je aeredaost vu jestvini ali pr>k?arjeaa hrana. Teda sa-mo prazao tejo brezi cukra slobodao darn^, dokeč dete zdravniki ne pokažeoif., 24 vGr posta ne škodi telko, kak n^rediiost al? edaa žllca po-kvarjene hrane. C'\ dete na glavl rane do-bi, ne mislimo si, da se čisti krv deteta. Zaprya se s top-I07 vodov, s žeifov al! s oli-jotn da lehko prati, sledi sa-mo že zdravnik zna poma-gati. Hrana d?3teta: Pisali smo, da kravje mieko mjrem.) s vodov msšati. Sta-rešemi deteti že slobodao vu vodo malo mele daemo. Vze-memo pšeničao melo, gori vlejemo malo tople vode, da se ykQp ne zgrabi, zmešamo. To zdaj .zgrožamo vu vročj vodo i sktthaim, na konci notri skiihamo predpisano množico cukra. S to? prikd-hov zdaj te mešamo mleko, kak smo ž-3 popisali. I vse zaovič prekuharao. Vzemema eden štrti del L kile kru.npišov, oluplena, za-pereoiO; vu vodi s 3—4 gr. soljov na mehkj skiihamo pol vOre dugo. Vodo dali vle-jem"), krunpiče aa sito prek znaožioio i 3 gr. zraočijom zgrožamo. Vu raleki znavič zgrožaino. 50 graraov graha vzeme* mo, operemo, vu vodi s malo soljov edao včro kflhamo na mehko, na sito prek zrao-žimo. ^ Vzememo 25 dek jabok^ oluplerao, ni falate zrežemo, ; vu edaoj deci vode 15 minut ktiham}, prek site zmožimoi pridenemo 8—10 gr. cufcra. 10 gr. gresa po mali me- J čeoio vu toplo mleko, nego ; skjz grožanai, potem s 1 gr. soljov i 3 gr. cukrom s gro-žaajam ešč^ 15 minut ku-hamo. Vzemeun 50 gr. riž*, 10 ;i gt\ cukra, 2 gr. soli, siple-mo vu pol liter vro^ega mleka i edao vtfro dugo ktihamo, med tera večkrat zgrožamo. 3* -¦\i., ¦ ~: -;¦ :¦ ¦—: — 36 — *-. ;¦ ¦ Tak dugo je stcnjo jug, strtine so bile iz žiric. Bi ka se je vremen STadilo. — skcro pozsbo. Zin;ce $mo Začno je dež iti po dolaj, zvezali Da kukurčno vist, bregovi so se pa vubelotb- zarke napravili. Vlat smo lekli. obesili na ščap; prišli so be- Zima je tii. Ne moremo dasii kovrsni pa se se z nc-več delati, so si Itidje pcgu- gami zadrgnoli na žmicth. čavali. Srfeksm je postavleco b:lo, Ve pa je dofero. Dorok si one so se pa žčapa ogibale. kaj pcčinemo, pravo je eden. PrSšli so vtčari. Mati so Istica je. Dobro je, da je iu peč zikOrtti s bčrkkmi prišla z''ma. Tak smo dosfa velke krpDJače zdignoli k og-trpeli ^u leti, posebuo tu teh nji pa tak rcgalali po fcči. vojnih let&h. Za dva, za tri Mi pa smo okoli peči sedeli je vsaki mogo delati. ~, - na stolicah i se segrevali. Vu * hiši je kmica gračtivala, pri- Na pamet mi pridejo de- šlo je vremen, kda ^mo ve-činski sprmenki. Gelo leto čerašDJo molitev opravljaii vsi sam sam doma mcgo biti, ca glas. Potem smo posvet mogo sam hšo čuvati. Kak \užgali, ca.std so pricesli sam se veselio, kda smo se večerjo idiDJače, posolai ke, v zimi Dotri zaprli. Ne ssm povitice, žganike s mlekom, več sam bio. mkčco kašo s lspožkov, — Na dvori je dosta veja bi- kik je prišlo. lo, nsgaDJo sam ftiče, pauček V zimi se w kmcčkoj hiši je prišo ca vrgle hlevov, drsta dela raide. KrbOle so Djega sam štco zgrabiti. Šo pleli, ktfe catfglivali, šker sam tu štalo, krave so ni- popravljali. Jas sam pa li se-hale kujše kuturšče, gosli men lfipo. Brat mi je li mo-sam iz njib redo. Dve striini go pripovidavati od zlate ko-so mele. Tak i ločec je dve ze, od roparov, ki so kiafter striini meo. Tak dugo sam kost nuli sklajeni, od člove-gučo brati, da mi je proti fa- ka s zelenim krščakcm. Pri> šecki mcgo iz jalšovoga lesa povidavo mi je cdsmrti. kak gosli rediti. Mele so st( ček, je vu belcm gvanti kodHa, — 37 — Oa jo je sam vido. Naprej je piišo guč od skftšajave. Na prsi si laže človaki. Znali so pripavidavati, da je edea člo rek na stoli lež), skiiš njara pa notriprišla na ok-ii), kak eiaa mička. Proti njemi se je približavala, oa je proti njoj brsao, pa ga je vjela. Ja mogo rareti. Riaj sam v kcaj prišo od očlnske h'ši ?u šole. Zdaj sam pa svoj gosp^dar. Zmi nas natri zipira, piožeksfca-če 7U gjloj seči, suace za-haja i skrovea mrak postaae. Ne vužgeai pos/eta, neg) vu peč, vu ogeaj gledatn pa si premišljavam. Tak S2 mi ?i-di, di je to samo — senja biia. -) .j§ 01 sUre babe pra^ijo, da vsikdar to naprej aosila, da je iadi sveta načiši s^etbio. To tak, ka je aačiši bio, da je om tali ešče mladi bila. Ojbro zaana jas, da na tisto vsikdar misliti, ka je bilo i samo tisto hraliti, je delo starco?, slabih lttiih. Pa ddiok ne tajim najlepši sa mi deciaski spDmeaki, ar so materoi, aajlepši so ml spo-menki mladjsti, ar so očini, ar 30 delavnosti. Z gorečim srcom sam se podao na delo, da bi vči3 i vjdo našo slj-vensko lflistfo. Duga leta so minola. Vu njih ni9 je dasta vkanilo. Nago me dojok simj elna misel tira: lepši bjdoiaost. Na lepšo badočaost ščem predraaaiti naše liilstvo. Ar se mi mili tak, kak zdaj je. Celi tjeden se maatra nanji-vah, od ktnice do kmice se kale za vsakdaaešaji krQh. Či bi ne bilo sratka, uedele, bi caio pozabili, da majo dušj. Pj mdelah idajo k niaši, predga posliihšajo. Kai-ge bi čteli, nego kde si ? Pesaii bi poparali, aeg) što je vči? Vu drUltva bi se spravlali — ne ineaim, cer-kreaa dcilšt^a, nego izabra-žeralaa driištva, kde bi se kaj včili, nega što de je vodo? Niše liidstfo Q8 raa voda. Pa či pride voi, vu tflhin-skom diihi je šle voditi. Pa njegovo delo vu vodo spadne. Staro delo je, dx vsaki na-rod mi svoj duh i vu tom dQhi se more vzgojiti i vo-diti. Zdaj že vidite, da naše lttdjtro sairn ni pal čioreči žitek ma. Njegor dilh se m more raznjati yu ?soj celoti. A: ¦¦'¦' •¦¦"¦•" ;'V — 38 — r _ , \ ' ',..> ' Ne bojte se ! Ne ščemo mi postavlati. N6lč se. ne dsr, oašega ludstva puntfetk Ne V ednoj krajini, štero so ščemo ga rai \u seuje zczi- Baži vcjski v jesec leta 1917. boti, cdked bi se britko pre- na Taljfnskora pcsedli, pre-dramilo. Nego včiti gadGntk bivajo slovenci. Pitali so ed-moremo, ka se kaj po sveti ncga stsičeka, ka bede zdaj? godi, \u rjfgcvcm inreDi se Meni je vse edno, je pravo, dčnck slcbcdno tožimo i na° či de taljan lado ali ntmec. prej prinašžmo njegoTe žele. Liki bi pravo, delati mo mrgo Vu tcm mišleDji deJamo \u i na dalje, kak do zdaj, slo-sloverskih >Ncviriafc<. Ne boščine pa tfek nindri ne pozDste je cšče ? Nsročite si naidim. Zskaj bi se pa te }e. Ali je že mate narcčene? TiSpac ? ^*« Ste ž njimi De zadc\oljni ? Pra\ico je meo» či ne ga K*k šttč je, ne za^ržte mše slobcščiDe, te jet&k vse ecno, sircmaške »Novine«. Prispo- gtoj šteč de Bjemi zapcTe-dcbne so k iam sironjskcm. davao. «%* «*?vy* ; Od Tišje cblasti i krcgov so •¦¦¦•' ne pomagane, Da vas — si- Mi se ^pam0| da pride romake -- čakajo, da je pod- sloboščina. Za Dj0 so se bo-pirajte.Vcščite njim tiste ko- m ntgi ginovje. j kLkvžaki rcne, siromskom več zdavate prideiek 2noj i krv prosi, kul-črez leta, to pa nOcč ne ino tura j znanost po velkcm pravo, da na kakše bedarije trOdi, znojiivirostOTanjipride, stokrat tcč tč Ifičite. tak preiejana krv i vojne Ne bojte se! Ne ščemo mi teškcče nam prinesejo zlati pred oašega lOdstva senjarije mir, Telko slcbcščino. . -. . ' - 39 - V •¦ ¦ ¦¦:¦ \ •'¦-¦. '- ¦'¦•--¦' - ¦- /"-, Nova Tolilna prarica na Vogrskom. Poslance bode postavlo vsa- volilno pra?o, či so včaši ne ki mc žki, ki zvršo 24 Lt svo- 24 let stari, či edna ali drDga jega živlenja, Či stalno pre- pogodba med prvimi šest po- biva vu vesi, či zna čteti i godbami pri njih obstoji, na pisati i či edna pogodba pri pr. Ci plačajo 10 k. dače ali njem obstoji izmed sledečimi 8 pldgov zemle majo ali 8 pogodb: meštrijo tirajo. 1. Zvršo je 6 jazredo? Ka je to: Stalno prebiva Ijudike šole. ^u veši ? Gi je najmenje 2. Najmenje 10 koron di- edno leto vu vesi, tam ma rektne dače plaCttje. prebivanje. v a. 8 (1200 klaftrov) pltt- K 1. pogodbi. -J gov njiv, travnikov ali goric S šesterami razredami ljttd- ma. ske šole je vedaako zvrženje 4. Pol leta meštrijo ali 2 razreda pčrgarske (mest-tržtvo tira. ne) ali kakše drtige srednje 5. Stalno slOži vu kakšoj šole. bauti, podjetji ali na Terstvi. K 5. pogodbi. 6. Podčastnikovo (altiszt) Stalno sltkži tu verstvi on, stopnjo je zadobo pri vo- ki tri leta, či včasi pri večih jaštvi. " delcdajalcih, dela na verstvi. 7. Ma zlato ali srebrno K 8. pogodbi. sietinjo hrabrostf. Pomočnik je volilca ali 8. Pomočoik je i sliši k njegove žene dete, rodbina, teh družini ednoga Tolilca i ma mcž. brončano s?etinjo ali karlov \z volilDe prave je vč zap- četekrižec. reu med drOgimi, ki je Imajitelje svetinj hrabrosti spačno pijen bio, ki je zap- i Karlovcga četekrižeca majo reti. - 40 Volilao pravo simo on raa, polovico maja pred komiši-ki je vu lajštre vzeti. Či je jov imenik vkfip poslavlajo-ne vzeti, vsako leto drGgo čov naj dokaze svojo prayo. JLjilbi svoj jezik* Ljiibi svoj jezik, ,. Rad ga govori - ,,.; ' *^.;' V sreči, nevoli * Boži dar velik'! Ne boj se neprijathv teh, Ki nos^jo zaničlivi smeh! Batriven hočT $ii Kak cel tvoj rod, ^ ^oih SlovensH rad govori! :. Ljtibi svoj jeziJc Bad ga govori, Bogi po voli > . Materni jezik! . :u\ Boga molit mati mila ^ ** Po njem te z Ijubezni tfčila; Njo sramotiš, ^.w.^ Ge ga tajtš, r J ' SlovensU rad govori! - * Ljubi svoj jezik Bad ga govori, Vsaki j° nori, Ki strahcm je sit. Vemo! Dršavna postava Dušno pravico njenC dava. Zdrži stalno, To postavo SJovenski rad govori! Srčen. --••¦ , '.. -^ '¦";.'¦' *-""— 41 — ,.-¦ - -. " • ^ -:;r. : •. fr^^^fe^ Na stari dni. i ^ra4*&'V .... S:irje so blli.... di, krat na stare dai, šteri so štirje. Vsi tak vrii, delarni, biii tak srečai......da, bili pobožai... vsi tak močui kak so... Tuii ona, Bog njoj daj hrast, zdravi kak riba. Štirje dušici dabro, si je tak mis- so bili, vsi štirje maje vesel- lila in v toj veseloj misli je je, moja podpora, vsi štirje povrgla to suzno, to krvavo- sad mojih rok, mojih nepre- suzno dolino. Večkrat mi je trganih skrbi. Ešče več. Bili djala: Viš stari to so ti dečki, so kr? moje krvi. najiai šlirje dečki. Dosta Z radostjov sem gledao na truda sem mela z njimi, nego njihove rdeče obraze, ar sem ?se sem pozabila ia vsaki vido na njih svojo lastao dea Bagl hralo dajam, da mi podobo, ne kakše je zdaj, je dao tak dobro deco, tak negj kakša je blla pred močno padporo na stare dai. davnimi leti. Da, kakša je Podporo na stare dni ?... bila nlgda moja podoba, ne da, bili so podpora, močaa kakša je zdaj, po trikrat pe- podpora... bili so... Bog tindvajsetom leti, in misel na moj... zdaj pa več ae ... to spremembo me je ne ža- Trobenta se je oglasila, lostila, ar setn vido štiri dru- konji so zaregetali, rneni pod- ge iz ednoga raojega, ešče poro odmekaoli, moje štiri več kak štiri, v duhi sem vido sine, Bog moj, vse štiri, ed- celo pokolenje. Po majoj noga za drugim odaesli na smrti miae mnogo petindraj- štiri kraje sveta. set let, jaz se spremenim v Tedaj je istiaa, ka so ml pr^h, toda moja krv, moje davno divno mij dedek pra- inie, moje lepo slovensko ime vili: ,,Staromi, sprhneuomi ostaae skoz njih štirih, skoz drevi nihče količi ne pos- ˇnuko?... tavla." Pa veadar so me pod- Tak sem si mislo dosta- pirali štirje siaori podpirali . :¦'-.•'[ ¦. ¦ • -.; -42- : ¦- ¦ /;/- r. . .. so me z delcm, me tclažili molim v Litanijah: Od kuge? z rečmi. Večkrat mi je edeu lakote in vcjske, rtši nas o ali pa drugi djao: Ej tča,ne Gcspod ! mislite si t( liko za nas, mi Strašna kazen boža je vr j- smo zdravi, hvala Bogi, de- ska. »Koliko krvi se tam pre- lamo in služimo kruh vam lije, koliko jih spadne. I?an pa sebi, počivajte in molite. je ca to mislo, gda mi je Ivan, te najstarejši je odi- pra?o: Pridem nazaj! Meni što prvi. Bilo jo pa to pred je pa nikši skriven glas pravo: tremi leti, ravno, gda so mla- In či ga ne bo ? tili, je dobo poziv. Ves veseli Oča, z Bogcm. Nebojtese pribiži k meni in pravi: za mene, samo Bogi in De- Znate cča, kaj je noToga? vici Mariji me priporačajte. Vcjska je, vojska! Hej, notri Že pridem nazaj. Z Bcgom! me zoTejo, tudi mene zovejo, To je bilo večer. Sunce je znate ? Morem iti, že dnes ravno za gore zahajalo, rdeče morem iti. Pa to nikaj ne, kak krv, Zakaj je tak rdeče ? pridcm nazaj za par mese- Kaj to pomeni? cov. Koliko lepoga vam po- Kak iz edne iskre lehke tem povem. Hej oča, pridtm nastane Teliki cgenj, tak se nazaj ! je od juga na sever, pctem Nato prepevajoč hcdiokoli na zahod nato pa na izhod po sobi in se pripravla, kak razširo vojni plamen. či bi šeo na novo mešo. Ivan je odišeo, te plamen Nemo sem gledao za njim je vido, ne samo vido, nego k?mkoli se je obrno. Misel, y pjem je bio, kak namje da msm tak kurajžncga sin», pisao : mi je vzbudila pcnos, zvun Predragi moj Oča in bratjel toga pa, iti v obrsmbo do- nŽe dva dni sem na bo- mcvine je sveta dužncst ysa- jišči, y strašncm ognji, tcda koga. Toda beseda >vojska< Devica Marija me je občuvala me je prestrašila. Vsaki den cd vsake nešreče. Zdrav sera. — 43 — Dosta SloTCDskih dečkov je tu. Prosim vas, moJite za mcne Tsaki den. Z Bogcm!" Vaš sin han. Hladen jeseoski večer je bio. Po Tečerji pravim vsem trem : Ivac piše z bojišča .. • Z bojišča? naglo in pre-strašeno pita MartiD, potem pa ves zamišleni po?esi glavo in se zagleda pred sebe. Ferecc, te Dajmlajži iJcži sta pismo prečitela in ostala Eema, kak štor. Gkdala sta malo mcop, malo pa Martina. Zakaj Martina tak milo gledata? Ne sem mogeo raz- Grobna tišina v sobi, \č-ni pa ^eter iz starcga bras-ta trga žuto listje. Kak lepo E6Eco je dižac ctlo leto. "" Oea ! Kaj je, Maitmf y *s (kl Vi ežče ne Tete ... Pa kaj, sin moj? Tudi jaz monm v bcj . .. ne v boj, k voj&kom, v ka-sarne. Strašna je bila noč, straš-nejše pa jutro. Roka ? roki, oči mckre: Oča z Bogom l molite za mene . . . Veter trosi listje . . , Boj mine, prideta nazaj, morebiti že na spomlad in potem bo Tse lepo. Naš sta-ri hrast ožive, dobi svoje mcčno listje. Vsi štirje se bili eščc tis-to jesen, dva doma, dva de-leč, toda bili so, bili. . . Veliki petek je bio, se ešče dobro spcminsm. Den cbha-janje kr^avcga oltara na Kal-variji. 0 Jezus, ti si mi dao moč, da sem ne mro cd ža-losti tisti deD, ravno tisto ^tiio na Veliki petek, gda sta prišli dye pismi. Ne ste znali edno za drugo, ne; ed-eo je pr"šlo od Juga, drugo cd sevra, tcda obe naednok, kak dva meča. Dobro pravi-jo, ka edsa nesrcča vleče drugo. ^«'"' ,Vas sin han je cd gra-Date zadeti, jucaško smrt prestao." ,Vaš sin Martin je po du-gom trplenji, zavolo pozeb-lenih nog, svojo duSo Bcgi zročo." — 44 Nesmileai Iudje! Zakaj tak kratko pišejo ? Jeli je to ma-lenkosfc, či dva takšira deč-ki spadaeta ? Stirje so bili . . . Zakaj so ono spamlad tak hitro prišle lastovice in ku-kurice? Morebiti so prišle meae tolažit? Zaistino so hodile prepevat na stari hrast. Pa tak žalostao so prepevale. So li znile, ka naša hiži žaluje? Mogle so zuati. Morebit so zaale več, kak jez, morebiti so zaale, ka tad zove pod orožje tretje-ge siua .... raojegi Jožija, siaa majega, tak djbroga! Prišle se tudi letos druge ptičice na novozeleai h^ast prepevat. Pa tak žabstao! Zakaj? Ali so mislile že na jesea, gda bo mrzel veter troso listje z hcasta ia one se boda mogle preseliti v druge kraje? Zaistino so se preselile, dosta hitreje kak druga leta. Znale so sirotice, ka či bi čakale kesno jesea, bi mogle ešče tužaajše prepevati ali pa scela vtihniti, videč omedle- vati mene, n^volaog^i star-čeka. Bjg moj, prizanesi mi, č sem ne mao toliko moči, da bi potrpežlivo in popol-nonaa. vdaao v Tvoja sveto volo, poslušio pismo od smrti mojega Jožija. Oi je premino. Pravili so mi, ka ga je granata zdro-bila... Prvle kak je odišeo, me je proso, naj molim dosta za njega. V vsakooa pisnai me je tolažo in sa priporočio ˇ moje molit?i. Bog moj, ne sem bio p^sluhujea, pa bodi vola WoJ4, kak aa nebi, Uk na zemli. On je v nebi, gjtovo je v nebi m5j Joži. Vsi trije so Um, pa Fraacek, te šrti, tak mi pravi vse, je tudi ne ni3d živimi. Olišeo je laai aa samo Svečoico. Parkrat mi je pisao, zdaj že pa polleta nikaj več. Nihči na ve za njega. Eiai mi pravijo, da je vjeti, dileč v Sibiriji, pa zato pismo nei pride. Je to istiaa? Je li ne zadela tuii njega smrt ia ga presadila ua drugi s?et ? — 45 — Pa so štirje bili . ..ml?d?, toj zemli, štera je spila knr zdravi, mcčni, zd»j so pa na mojih siuov. Ne, mojo krv na drugcm sveti. Jaz nevc- je spilal .' • 1em staiček srm pa tu, ua - ^ ^ ^- R, J ^ Ljiiden človek. / Ste že čilli, da lildje ed- drfigo opravo, lice se njcmi* nt ga &li driigoga pohvalijo: zakmiči. Deca Djemi je na To je ljttden Človek. Rad gu- poti, lepe reči k njim nikdar či. Na smeh Djemi stoji lice. ne ma. Bojijo se ga. Na ce- Edne lsgoje reči ne pove. sti s najslednjov babov se ti* Drugcmi pcmore. Vu krčrai guč spravi, doma stojoj sta- rad plača. S najmenšim de- roj materi nika ne ma po- tetom si zna zgučati. Da bi vedati. Sodite sami, je li je ga vi dcma vidili?! Doma se to Ijtiden človek. Jezerckrat somori, žeca njemi ne more je boljši te on človek, ki med rtči Tzeti. Nikdar si ne po- lQdmi je kratkoga gi ča, ki gučijo, ka bcdo delali. Vze- se dosta ne smeje po cestah, me si koso ali motiko sli hitro ttidi ne plsča drttgcmi. kakšo drflgo šker, dcmači Nego tem bolje se skrbi za morejo vgonjavati, ka bcdo svojo držino, sam pita, či delali. T tak za Djim idejo. ojim kaj trbe. Zoajo dcraači, Nego či ne vgonijo njegovo- da malo guč», ne zamerijo ga mišlenja, te se njemi od- njemi, nego tem bolje radi prejo lampe, da majo ovi po- majo njrga za volo zlatc- slOhšati. Či eden ali drOgi pe- ga i dobroga srca. neze prosi na obleč ali na :..¦;:;v-- . - 46 - Ti . . . si pali potro glaš? "Mati je Vanč-ka poslala v hmto s ednim glašekam, naj prinese petroli. Peneze je njemi vu facelejk zvezala i pravila: Pokaž^ Nanac: glaš, prosi petroli pa ta daj face. iejk, Vanček je odbažo, gla-šek so njemi napuaili s pet" rolom, peneze pa, ka je njemi nazaj, hodilo, so njerai zn> v'č vu facelejk z^ezali. Vaa-c k je s veseljora domo šo, e.n balje, da je malj cukra dobo, da driigoč raj pride ˇ bauto. Tak dugo je skako, kak je že deciaska navada, da je spadao i glašek potro, petrol pa ta razlejao na cesti. Veselje je njemi minolo, s žalostjom je domo šo, s sku-zami vu c^ih se je postavo pred mater i pravo je, da je spadno i potro glaš. Pa mi ešča to zdaj pripovidavaš? je začaola kričiti mati. Pa ešče vQpaš pred mene priti? Vančik je debelo gledo, tak je eš3e ne vido svoje matere. Mati je popadnola za bot, da ga zbije, nego Vanček je to že ne čako, odb3ž)je. Ozda-leč je čiio, kak ja miti kri| čala, ti razbojuik, aa galge prideš, štj te je dOaok aa mojo gUvo pdaes^.., Vaaček je odbež) vu goščo, p-adve-čarora ne viipo aazaj iti. Da tistoga mao je dosta časa : meo si prem'*šlja?ati i bro-diti, ka so se mati tak r&z- , čemerili i pravili, da ž njega '-nikdar ne bode dober človek. " - Pa to se je večkrat tak zgodilo. Mati je li kričala ^ nad njim, vragi ga je davala. S tebe nikdar ne bode do- \ ber človek, je mogo jezero- ^ kcat čttti. Na slednje je sim to ver?ao, ka tii na ga po. moči. Viipanjs je zgiibo i je za istino lagoji človek grato. Te mi pravili, ve ga pi • ne de božala, či je njoj gla-šek stro. Ve ga pa ne de hvalila i pravila: Drugoč tii-di steri. Čadaa rmti, kda njoj Van-ček glašek stere, pita slaeka : kak si pa stro? Skako sam. Z.ikaj si skako, da si zaao, ¦^ T^ ___ 47 ___ :-¦ .^ :-';7 di vu rokah glašek maš? nego bodite vsikdar pravični. Deterdka neodgovori, spozna, Kde ne ga hiidobije, Um ne di mati ma pravico, nego ma mesta kaštiga. Decinsko močoo si gori dene, da več dtiso razburja vest, da je bito ne bjde skako, kda de gla- i kregano bilo, pa ue ve, za- šek vu rokah meo. Pa to kaj. tudi obljubi materi. Materi je jas si dostakrat premišlja- ne vse edno, da je potro Vam, da je čuio, ka je esče glašek, nego odpus:i njemi, ne httjši svet. Djsta norih ar dobro zna, da se je kvar starišov je — zakaj so se neiz httdobijeVančekovezgo- dflaok ženili — ki svoje de- do, nego iz decinske lehkomi- Ce ne zua vč.ti, ešče je po- selnosti i neznanosti. kvari. TQ se vidi božja smi- Sbriške, gori si zapomlite: hnost i moč, da doslakrat Bodite ostri proti svojoj deci, deca nerazumnih starišov po- kaštigajte je, či si zasliižijo, šteaa i pobožaa postaue. v Čarna meša vn Clngny-i. ^ Lepi svetek je dušai den. apat Odilon. Shajao je iz ne- To je den spominanja na meškoga pokolenja, za volo mrtve, te den nas navči ži- njegove velke vučenosti do- veti, liibiti, viipati se, vervati sta vladarov i kralov je prišlo i srečno mreti. Kda so ga ob vu klošter. prvim obslužavali, pripovidava Kda bi leta 1014 casar nam sledeča pfipovest. Henrik II. vu Rirn šo, da bi Vu kloštri C!ugny na Fran- se tam za ritnskoga casara cuškom je bio eden imeniten dao koroniivati. prišo je vu — 48 — Clugnyski klošter, da bi Odi »Tg so moji svetovalci (ta-lona spoznao. načniki) na poti mojega žitka« Kak je vu Clugny prišo i — pravo je Odilon ije odpro na cintor stopo, šteri je pred urne pa pitao: »Wa vidite tii?« kloštrom bio, vpametjevzeo »Prah«, je bio odgovor. ednoga barata, šteri je ravno »I naidete kakši razloček novi grob zakapo. Casar je k med prahom edne ali druge njemi stopo pa je pitao za urne?« Odilona. •' »Ne.« »Jas sam« — pravojeba »Vište, prah vu ednoj urni rat. je ednoga krala.« Casar se je čudivao, da je * ""\ imenitnoga apata pri takšem Kda so vu Rim prišli, Odi-deii naišeo. Nego Odilon je lon je ' mogo poleg casara pravo : »Prah je žitek, prah biti; nego po koroniivanji ca-je zibel človeka, ki po kra sara je Odilon po skrivoma tkom vandranji se pali nazaj Rim odstavo. obrne vu svojo zibel — na Kda je casar domo šo, je vekivečno mladezen. Jas lii z nova poiskao Odilona vu bim prah, jas liibim moje na kloštri i prek njemi je dao prah razsipane mrtve, ar me edno casarsko korono: Jaste včijo čedno živeti, liibiti i pozdravlam, Odilon, spodob-srečno mreti. noga k meni. Ešče več si, Casar je obino Odilona pa kak pa jas. Ti ravnaš vu de-ga je proso, naj ga sprevodi želi diihov, vu deželi mo-na poti vu Rim. drosti, dokeč moja oblast je Po dugoj prošnji je Odi- zemelska, medmeje stisnjena.« lon privolo i casar je ešče »Jas vzemen korono hva-pet dnih vu kloštri ostano. lezno iz tvojih rok«, pravo je Med tem časom so se zdi- Odilon, »nego dopiisti, naj se gavali glasi, da Odilon tak kakti oročina mojih siroma-dene z casarom, liki z kak- kov na oltari lešči i naj nji-šim prostnim človekom. Ba- hovo bode, či de se vsemo-ratje so to naprej prinesli gočemi Bogi tak vidlo, da me Odiloni. Teda je nje pelo vu k sebi pozove.« svojo hišičko i je njim poka- Za dve leti je vu deželi zao dve urni (piszkra). velki glad bio. Odilon je vse — 49 - med siromake raztalao, boga-te kamre so se spraznile i kda bi pobožen opat več nika ne meo, dao je sveto posodo otopiti. Že bi na korono red prišeo, kda se je eden den eden bledi, siihi človek glaso, šteroga je prvle nišče ne vido i ki je ne šteo povedati, što je. Velko šumo zlata je plačo za korono i premino je brezi sleda. Zgodilo se je eden den ok-tobra Jeta 1049., kda je Odi-lon na slednje gučo z svo-jimi bratami: »Mene zovejo, voni je pošta. Ešče dnes vas morem od-staviti, da na slednje spunim mojo dužnost, kak opat i da vse kloštre pohodim našega reda, da i od driigih bratov slobod vzemem, ar vu krat-kom vremeni vora mojega živlenja preteče. Vi ešče bo-dete vidili zemelsko sproto-letje, jas pa odidem od vas vu vekivečno sprotoletje. Poš tiijte mrtve, kak sam je i jas poštiivo i vsako leto driigoga novembra de se svetek spo-mina na preminoče obslii-žavo, to de diišni den.« Na blagoslov je zdigno Odilon svoje roke i je odišo z svojim sprevodnikom, vu šterom so baratje onoga ble-doga, skrovnoga tihinca spoz-nali, ki je korono casarsko kiipo. Za ništere dni je kalendar driigi november kazo, ponoči so se začnoli glasiti zvonovi kloštra, liki bi diihovje zvo-nili i kda so se baratje vu cerkev paščili, najšli so jo svetlo od sveč, napunjeno dima kadila i napunjeno z pobož-nimi liidmi, vu šterih so spoz-nali takše, šteri so že davno mrli. Pri oltari so pa ovarali Odilona, ki je božje telo na molbo podigno. Vu toj megnjenosti je notri stopila pošta i je javiia, da opat Odilon je vu klčštri Sou-vigni mro. Zdaj se je dokon-čala meša. Odilon je blagos-lov razdelo i se je razsipao s vsemi pobožnimi na prah, sveče so pa vgasnole. I kak so baratje vo prisli na cintor, grobi so bili puni cvetja i na vse kraje so se leščili posveti, liki zvezde. Tam pa, kde je Odilon po navadi Boga molo, leščela se je vu nadzemelskov svetlost-jov korona, štero je casar ed. nok opati Odiloni dao i na tistom mesti so sledi zemelsj^g ostanke Odilona pokopali. - 50 — Tak je nastano diišni den roga je papa Janoš XVI. po poleg pripovesti. celom sveti notri spelao. Prava istina je, da je Odi- n t> j is -d n' « i •' 1 4. j-v • j -i. Po Eudolf Baron Gottesheim. lon nastavo dusni den, ste ' - ' Prekmurski Slovenci. " f Slovenci med Rabov i Mu- vanovsko faro. Slovenska ves rov že više jezero let prebi- je na meji. GapIoviC vu svo- ?ajo na svojem mesti. Kda so joj kaigi (Wenden in Ungarn vogri prišli na Vogrsko, so 1828) piše, da je dosta slo- slovence že tfl naišli, ki so vencov prebivalo vu Moooštri. t.e že krščeniki bili. Meli so Si jo slovenci vu vogrskih svojo kulturo. Slovenci so vesnicah Kethely3ke fare kakti postali ?učite)je vogrov. To na Židavi i vu Farkašovci. kažejo reči, štere so vogri Čista slavenska ves so Otkoy- prek vzeli. ci, Andovci vu Števanovskoj * fdri. Potem pridemo vu Do- Meja slovenske zemle se pri lensko f^ro. Mali i Velki Do- sv. jQriji dotiče nemcov. V lenci so na meji. Solsko je Jiirjenskoj fari Ffikslinci, Kra- že vogrsko, tak i Hodož. marovci (Sinnersdorf) i Ocinji Čaplovič piše, da i na Hodoši (Gutzenhof) so nemške vcs- so bili slovenci. Šalovci so nice. Dale gori meja prek slovenski, evangeličanci na skoči vu Gradško faro, Mat- Hodoš hodijo ?u cerkev, po jašavci, Kuzdoblanje so slo- sebim majo slovensko božjo venske vesi. Potem pridemo službo. Krplivnik (Kapor- v Gornje Siničko faro. Mar- nak), Krčica (Kerca) so vogr- rinje, Trdkova je slovensko, ske vesnice, tak i Domašinci tak i Gornji Sinik. Dolenji (Domašovci), Somorovci, Sr- Sinik je že zmešmi s nem- dišče, Sorabačka ves (Szom- cami. Zdaj pridemo vu Šte- batfa), Godčrhdza, Ve!em6r 51 — so vogrska mesta. Vu tom kiikli Lončarjavci (Gerohaza), Ivaušavci (Jaaosfa), Ritko?ci (Ratkalak), Berkešovci (Ber-keh&za). Prosajakovci (Prosz nyakfa), Prdašovci (Kisfalu), Fakovci (ILdomb), Kaačovci, Ivaaovci, Suhe vrhe, Vuča Gumila, (Zsidahegy), Selo (Totlak) so sloveaske vesi. frčečka ves (Csektfa), Mrtjar-?a?ci (SzecsiszeatlaszI6) so že vogrska mesta. Zdaj prek stopimo vu Saladsko župa-nijo. Bukovaica je slivenska, Kobilje (Kebeie) je inda sli-šilo vu bogojinsko faro, zdaj sliši v Dobrovnik i se po mali pomagjari. Fiiovska, Stre-h jvska ves je siavenska. Čap-lovič piše, da vDjbrovaičkoj fari i v Radrnošanci (Rada-raos) več slovencov žive i se poTnožavajo. Zdaj pridemo vu Lendavsko faro. Vu len-davskih gorah dosta sloven-co\r žive. Že Gaplo?ič piše, da Hotiza, Kapca i Kot so slovenske .vesnice, za šterih volo je bio v Lendavi slo-veaski kaplau. Zdaj ga že dugi čas ne ga, raj s prsta-mi kažejo. To je naj ležeši jezik. V drflgom mesti to ime-nujejo za Idioten — sprache - - jezik za neme. Nadale se me-ja že Medjimurja i dale vu Beltiaskoj, Sobočkoj, Tišins-koj i Gankoskoj fari že §ta-jerskih sloveacov tiče. Zdaj ešče ostane Jelenaka fara, štera je slovenška, prek meje 80 štajerski nemci. Vu Monošterskoj okrajini je 9041 sloveeco?,* med nji-rai 755 evangeličanov. Vu Scbočkoj okrajioi je 45,820 slovenco?, med šterimi je 21,496 iuteranov. Potem vu 2elezaoj župaoiji je 54,861 slovenco?. Leta 1828 je bilo 28 jezero. Vu Saladskoj žu-paniji je 22,527 slovencov, leta 1828 je bilo 12 jezero. Sloveaco? vse vkup je 77 jezer, leta 1828. je bilo 40 jezer. Leta 1828. je iz med 40 jezer sloveacov biio 10 jezero iuteranov. Zaamo, da je slovenski rod ploden, pa vu sto Jetah se je nčnč ne poduplao? te me pitali. Tak je. ZemU kre Mure je dobra, nego malo je, v bregah je pa tak kropna, da prebivalci so odišli v tihiusko, so se po-nemčili, pooiagjarlli, od slo-venskoga stebla so vkraj spad-noli. Dosta jih je ? Ameriki. * Čaplovič piše, da so na na Doleajom Siniki leta 1816 • Po štetji ladstva 1. 1910. * ¦¦ ¦' .. •¦ _ 52 - . *1' ;- zozidaii cerkev na mesti in- Prek po varsši je samo s1 dašnje kapele. Pri Gradi vu koDJcm ali na kolsj bilo mo-peo?niei je bio lagev 660 goče prtk priti. Zato se pra-akovov. V KQzdobl&aji (Grač- vi i zdaj blatna Sobota. Po-ka fara) je kapela Koz- pevje či so na spoved šli, ma i Domjana. Ne daleč je rnogli so se na konji nesti ?8vrela zdrava voda. Že ?u do dver hiše i vu hiši s© Čaplovičcvom vremeni je su- mogli blanje zdevati, či je ha bila, samo so kazali strii- diihovnik ne šteo vu vodi go one vode, štera je vse be- slati pri posteli betežooga. tege vračila. Nego kda sta se Vu Veščici je bila kapela sv. dva brata, reč za rečjov sva- Gertrude, vu šteroj je — že dila i eden otoga poleg vo- Čaplovic se tak spomica — de morila, voda se je obr- — bio eden piiščavnik. Ka-nola na oblak i prek po bre- pela je \u Čaplovičovom vre-gah odišla na Štajersko. V meoi zapuščena bila. Zdaj že Križavci je bio eden velki niti zuamenja ne ga, Ifidje šttik i zostreljene železne samo mesto kažejo poieg vel-dveri, Šalovci so inda sveta ke ceste i se itak spominajo varaš bili. Vsaki je dao ple- od pOščavnika, ki je meo ed-banoši eden kebel pšenice. noga mačka. Edook je maček Nego tčrki so je preveč po- samo vu ves prišo, kapelo ropali, od tistcga mao so da- so gori vtrgnoli i so piišcav-vali pol kebla. Dosta vesuic nika mrtvoga naišli. V Tišins-so tOrki fundali, da samo koj fari na Petanci je bila imena so ostala vu starih kaptla sv. Florijana. Čaplo-pismah. Čaplovič se spomi- vič piše, da na Forjanovo na, da vu Števanovskoj fari je dosta Ifidih vkQp prišlo iz je Eya Popel Lobkovitz vse Štajerskoga. Vu vremeni Čap-luterane pregnala. Tam je loviča najvekša slovenska ?es velka cerkev. Na Črnci s?o se ie bila Poljana v Tčrniškoj ešče vidla mesta,Me so Boč- fari, 164 hiš, 960 prebival-kaijovi vojaki štflke meli gori cov, zdaj jih ma 1216 postavlene. V Rogačovci so * vapno žgali. Sobota je ime- Johan Mathias Korabinsky nitna od svojih živio^kih senj. je v Pressburgi leta 1786 v(3 Dostakrat je vu ^odiplavala. dao ,Gtographiscb-Histori- •:¦';••' ¦ '¦. ¦•' — 53 — . , ¦¦• ¦ , sches Lex dice (Gre(?ice i na Krajai so topi. Grad sliši k geaerali jo), Popovajek, Črni log, Kr-Sapari. Več zemelskih gos- čovje, Bukovje, Sunaenova gre-podo? tna, kakti Batthyday da, Vudiaa, O^rade, Na Se-Karol i drOgi. I židovie se čaj (Seče i v Dolead, pasika, aaidejo tQ. Prek po Soboti živi plot), Vsenožece, Na žga-ide cesta iz Saladskoga na lini. Na selskom. Pri libovje, Štajersko. Od Tropovec piše, Na Pozdanac. V Bi-ezovici: da je vu tom ravenskom kraji Pri gjerauova hiša, Hrašča-dosta vesuic vkup, či aa nova greda, Babfaščica, Dola-kakši breg ide človek, po sto je Lazi (i ua Krajai so jo Laza) jih vidi, sama se razmi, da Pflstiga (pfiste njiva), Goreči-so vešnice male po 10—30 ca,Goršeica,Poredi,Gerije(Ce-hiš. Spomina se, da bi ta rije, v Cerjeih), Ciline (Cilino, cerke? bila. Znamkar se je I v Dolencih je Gelina. Kde zraešo, ImenQv*ni pisatelj se borovje Tčskrči, se pravi, . . . . . . ^ —54 — da je celino gori zoro. Na po Krčmar, KeleDko, Smej, Mi- redi. V Nedelici: KerpaDOv- holič, Btikcvec, Gider, Koro- ček, Gornja pasika, Kiinske šec, Sršen, Puhan, Pcžocec, seEcšate. Medzi hišami, Pusti Šabjan, Berden, Gašparič, ograd, Bankov, krč, Seno- Toplak. Solarič, Kološa, Lo- šeca Bcrove gcrice, N& krogli, venjak, Kuhar, Hak. Šte\a- Čerešniovfca, Cekeisa, Nem- nec, Rakovec, Bencik, Han- čov cgrad, Trebeši (i na Kraj- čiky Glavač, Pavel, Sobotin, ni so jc),' Njivčice, Sevče, Božek, DomiDko, Vampatič, KerČovje. V Teroišči: Ograce, KoreD, Bcjnec, Polacček, Biir- Ograde, Za ograde, Galčica, men. Ščap, Adaoič, Mataič. Cerkversice, Malo stesnica, Pri Lovrenčič, Vugrinec, Hajbaj ti jcušji, Gcrica, Kalinovnjak, Brunčsn, Ritoc, Režonja, PUc- Raskoznice, Brcdei (Protei), ko, Pojbič, Žemlič, Santak (?) Za hraščica, Pod gaj, Ebed- Ric (?) Pisnjak, Edšid. V,loi- nica (Hebedcica) Verteovka, šeci: Car, Pintarič, Raj, 2a- Kalčica, Jamine. TraTniki: lek, Berden, KraDJec, Petko- PolDJe pasike, Mlicske, Pri vič, Gerebic, Magdič. V Žit- bflri, Catarice, Kslinske, Ka- kovci: Zelko, Kflronja, Sbfll, linčke, KrČi, Nove. Mlinarič, Ritlop, Repič. V ČapJcvič je že piso, da vu Dobrovniki ime cjiv: Žibek DcbrovDičkoj fari je dosta alja (pod), Mikola-i r^t, Gaj-i slovencov. To cam kažejo ^ld (ztmlja), Presika. Bolo- imena v Dobrovniki: Česnik, goš, Ladec, Seliča, Cestica^ Devec, Ibi, GjOrek, Kiselak, Kot-i fOld.* Kolar, FeriDČek, KoBdare, * Vredništvo kalendara Ijudno prosi JUV»1), ZekDko, ZalaD, Cirk, ^tatelje, da po vesnicah imena njiv, trav- šr »' i_ ii> x*x-----ri 1 i- >utov, gošc l Jogov, kakše pravljice i pr> KOgOiset, AliaDClC, Z-aleK. pOvesli njemi naznaDijo. Vojaške vaje. — Gospod kapitaa, ne mamo več patronov. — Ra?no nikaj več ? — Niti edooga več ne. — Potem bo pa dobrot či heDjamo strelati. Kaj ii mislite, gospod major? Kratke črtice iz naše zgodovine. ¦<-. (Ziožo R. J.) " '**-U^ J^ • Ta vojska je narode dosta Italije proti sevri. Leta 14 po navčila in dcsta nepoznancga Kristušovom rojstvi, so prišii odkrila. Pred vojskov je slo- prek naših krajov na sever venski narod bio malo poz- do Donave (Dune). Tomi no- nani, zdaj se pa po celcm vomi kraji so dali ime »Pa- sveti govori cd njega. MiSlo- nonija." Tu so gospodarili venci na Vogrskom smo po več kak 500 let. Dosta dob- krvi in naturi tesno zvezani roga so včinoli. Obdelav&Ii z drugimi Slovenci v Aust- šo polje in gorice, delali ceste riji, in smo v sorodstvi z in moste. Čiravno so prvi vsemi Slovani v Europi. Zato naseljeui Rimlani poganje bili, v teh črticah povemo iudi so itak s svojim prihodorn par reči cfl Slovanov pcvprek, odprli pot krščanstvi. Rimsko potem pa od vseh Sloveccov casarstvo se je hitro razširilo, pcsebno pa od nas, ki smo nego hitrej razrušilo. To se na tcm kraji med Rabcv in je zgodilo 1. 476 po. Kr. Murov, tak z^ani >Vogrski Zdaj se je v seVernoj Eu- Siovenci« zato ar smo pod- ropi in zahodacj Aziji začtlo lcžniki Togrske kcrone sv. veiiko gibanje. Kak mcrski Štefana.*) valovje, tak so se severni na- * rodje zagnali proti jugi. Pov- ' TT . , .. . , _. rgli so svoje stare dornovine V tom kraj. sveta, gde ž.- .» iskaliJ nov ebno T vemo zdaj m. Slo»enc. pa razriišenom tim'skvom ^. drug. naši slovanski bratje na pr;šU 6Q HuQi Gotj jugi, so pred davmm. sto- m M Utmi drug. Iud,e preb.vah. « 2adnje ZJ vseffli so ge Bogastva .n vladan-a z^ln. J rf. ^, širjah svojo oblast odzvUna To se je zg(j(Ji|o L M1 ^ ^,,,. . Kr. Do onoga časa so živeli *V8» dogodki senaslanjajo na sledefie j »x '• • t» ••• j \t- i j^ zgodovinske spise : .Zgodovina slovens- V zdajŠnjOJ KUSIJ! Od VlSle 00 kega naroda" (Dr. Grudcn); ,;Starine že- CarDOga morja. Ne SO Šli YSi| leznih in zalajakih Slovenov;« >A Ma- °, A »•• j i i_ $yar ncmzet tortčnelme« (Ujhazy L.). ^egO eden tretjl del kom»J, '— 56 drugi so ostali. Tisti, ki so se preselili, sd v začetki bili edea sami veliki narod, go-vureč edea sam jezik, kak prvle v staroj domovini. Zvali so se j,Sloveni.a Novo domo-vino, v štero so koma prišli, so rimski zgodovinarje zvali ,,Slovenijo'- ali pa ,,D jmcmno Sloveaov." Vsi te priseljeni narodje se zdaj zovejo: Slovencij Hor-ˇatje, Srbi in Bulgari. Ta imena so se pa kesnej osno-vala, ravnotak kak zdaj gda pravimo ,5Slovani" ali ,,Slo-vanski narodje", razmimo pod tem imenom vsa slovanska pleaaena, to je: Ruse, Pol-jake, Ukrajiace, Čehe, Slovake (Tote), Hjrrate, Sioveace, Srbe, Bolgare ia Luzitaace. Štirje iz teh, ki so se prese-lili na jug, natnreč Slovenci, Horvatje, Srbi ia Bolgari se zdaj zovejo ,Jugoslovaai<5, da bi se tak ločili od drug'hse-vernlh Slovanov. Nikaj zato ne čuinoga, da so naši vojaki v toj ?ojski skoro povsedi nikelko razm;l, ar so vsi slo?anski jeziki po-dobni. Prvi od teh na jug prisd-jenih Slovenov so žli naprej z m.čom v roki notri do Grčkoga. V svojo oblast so spravili ctli Balkan, in tak so nastali iz teh pr?ih Slo-venov trije zdajšaji narodje, namreč Horvatje, Srbi in Bol-gari. Razdelili so se — kak zdaj pra?imo, gda si bratje med sebov razdelijo ioaaaje. Najbrž na tistom prostori kak se ešče dnesden nahajajo. Prvi, namreč Harvatje, so v začetki meli vojvode ali ,,bane.c< Leta 914 so pa že pod Tonislavom osnovali kra-lestvo, šteromi so dali ime Horvatska, oni so se pa od onoga časa zvali Hor?atje. . Drugi so postavili svojo domovino na jug od Horva-tov, iia so se zvali Srbi, kak ešte zdaj. Tretji s) šli najdele na vzhod, gde so v tistora časi živeli moagolaki Bolgari. Te so se mogli podvrči Slova-nora, ki S3 pa od oaoga čiša zovejo Bolgari. Tisti Sloveni pa, ki so ne Sli na Balkaa, nego so se stavili poleg Save, so oespre-menili svojega imena. Zvali so se Sloveni ali Slovenci. To so naši shvni, pravi in jedini sloveaski predirki. Oai so že davDj mrtvi. Dobra deca pa tudi po smrti svojih starišo? kažejo svojo lubezea do Djih s tetn, da ču?ajo - 57 vse, ka so od njih herbali. Tem naš m stariin očom se mimo zahvaliti, [da so nara spravili tak lepo domov-no. To so dali narri, to moremo čuvati, poštuvati, liibiti ia braniti. Naši stari Slovenci so pos-tavili svoja stanovaaja v do-liai poleg Sa?e. Tu odaet so počasi razširjali s?ojo novo domovino. To je pa ne šlo z lepa nego z bojom. Tistoga časa je ešče v Panoniji, p> ¦leg Save, D ave, Mure ia doli pn Sjči do morja žlvelodosta rimskoga luistva, pa tudi starih Tlircov ia Kelfcov. Tudi aemci iz Bavarskoga so silili v te kraje. Naši Sloveaci so počasi rse te premagali. Naj-prvle so šli proti Tirolskomi, potem pa poleg Mure glo-boko v Gornje Štajarsko de-leč mimo Gradca. Nato so šli ne jug, notri v Italijo do Tagliamento, na zadaje pa na se?er proti Donavi, to je, podvrgli so si cslo Panoaijo. Tisti del Doaave od Buda-pešte pa do B:č*, je bila meja med Slovenci in Č-hi. Tak velika je bila v tistom časi mša domivina. Mi seno bili nikak ? njenoj srediai. Vsa to se jedovršilo okrog le-ta S09 po Kristošovom rojstyi. Zdaj so naši predaiki ždeli 7 miri živeti, nego ne so inogii. Meli so dya sovraž-niva sosida.Prvi so bili Avarci (Obri), dcugi pa Nemci. Proti obojim so se združili ssverai ia jugoslovani, pod ednim kralim, ki se je zvao Samo, Da Samove smrti (l. 658) je bio rnir. Potem se je razde-lilo njegovo veliko kralestfo. Videvši to sosidai Avarci, so se znova vupali zdigaoti pro-ti SloTeacom, posebao proti tistitn v Paaoniji. Skoro 100 let je trpelo to sovražt?o. Bog je poslao eda-jgaslav-noga ia kfšiaaskoga vladira, namreč Karola Velikoga, ca-sara Frankov. Te pride z raočaov vojskov proti Avar-com, na zato, da bi brano Slovence, nego da bi je vse pod svojo oblast spravo. Tak se je tudi zgodilo. Vse slo-venske pokrajine od Doaave pa do Adrije, je rardelo v d^a grofiji. Eia* na jugi, tak zvana wFurlaaska mejaa gro-fija.* D.ugi je segala po ce-loj Pauoniji od Drave di Da-nave, zvaaa ^Vzhodaa mejna gpofij*.* V vsakoj grofiji je bio edea cisarski naai^staik (aelyettes). G*sar je pa Slo-vencom ˇ našij grofiji do?o-lo, da so si paleg aaca^st- 08 — nika smeli zbirati svoje voj-vode ali kneze (hercege). Eš-če zdaj znamo imena ništer-nih^slov. vojvodov, namreč Inko, Pribislav, Semika, Pri-bina, Kocel. Dva ze dnjiva sta si največ slave spravila, zato jiva poglejmo nakratci. Severno cd Donave so že v tistom časi živeli Slovani, predaiki naših bratov Sluva-kov (Totov). V pckrajini Nitre ,je bio glavui gospodar Pri-bina, štercga je pa moravski knez Mojmir 1. 836 stirao. Pribina s sinom Kocelom pri-beži doli v Panonijo. Casar Ludovik je Pribini pedaro ve-liki del Panonije, namrtč od Balatona poleg voda Zale do Rabe in Mure prek na Štajers-ko s Ptujom vred pa doli prek Drave in Save do Kul-pe tam odnet pa gori do Pe-čuba. Pribina si je glavno mesto poiskao pri Balatoni. (Balaton od blaten) Postavo si je grad in ga zvao Blatograd, kesnej se je pa celo mesto tak zva-lo (zdaj Zalavdr). Pribina je 1. 861 spacjno v vojski. Nje-gov sin Kocel je po tčinoj smrti jako irodro vladao. Sa-mo škoda, da je že 1. 844 mro. Na njegovo mesto je ne prišeo slovenski vladar, nego nemški, po imeni Goz-vin. Tak se jeskrilaSlovenccm zvezda slobcščme, in se je ešča dnesden ne s cela poka-zala. Domače živienje naših slav-nih preduikov je bilo jako priprcsto. Živeli so od polo-dtlstva pa od poTanja živi-ne. Oratje zemle je bilo malo, zato so lcge, šume trebili, krčili, požgali in si delali polje. Orali so z lesenim plu-gom. Povali so samo žito ia pšenico. Že prcti konci os-moga stoleta so na Muri de-lali mline na kump- štere je zmislo vojvoda Belizar. Hiže so delali z lesa. Meli so ve-like črede konjov, krav, ovc. Najraj so pa povali čebelar-stvo (včelarstvo). GVaot so si delali sami, iz čistoga doma-čoga platna. Dobro so poz-nali tudi lončarstvo, kolarst-vo, rešetarstvo in krznarstvo (kužaarstvo). V tistom časi so se ne »delili", kak zdaj. Či so sta-rišje meli več dece, te so se vsi domo ožeoili ia vkup de-lali, ravnotak Djihova deca. Či jim je cčino hiža bila tes-na, so si poleg napravili dru-ge, nego vse pod očinim vo-ditelstvom, či je pa oča mro,. «v'; ,-f " ¦ ¦ ,¦ . — oy — v - ¦• je ravaao najstarejši brata- Pečuhi, v Kiseki (K6szeg), v nec ali sin. Tak so od par Lcndavi, v Ptuji itd. Tudi družin nastale vesi. Kccel je dao postaviti vee Gda so caši slovenski očet- cerkev, kak na pr. v Turn š- je prišli v novo domoTicio, či, pri sv. Nedeli, v Roga- so bili poganje, in tak ostali čovci in v Seli. Najvekšiva skoro dvesto let. Da je pa slcvenskiva misijonara sta bi- že v člcveškoj nsturi, iskati la brata sv. Ciril in sv, Me» si kakša bcžacsUa. štera mo- tcd. li, jim dsrtije in od šterih Tak lepo je začela cvesti vupa kaj dobiti, so ttidi naši uaša domo^iDa v kršč&nstvi Slovenci meli svcjo vero in in gospodarstvi, gda jepoho- svoje bcge. Tak je bilo dcsta dila edca velika nesreča vse in vsakcmi so daii kakše ime Slovence, najbole pa tiste v d. pr. Triglar, brg morja. Panorsta, te pa glaš poči. Pra- nah zčistiti, po odredbi vij0, da šampanjer sado^eni koršniita moremo davati več je dobroga žmaha. Razne misli. V edaih starih knigaj satn reč čaka. Što zapravlača kara, čteo: Ne veri vse, ka tipra- gledalo drži pred slepoga. vijo. Ne povej vO V3ef ka Vsakoga človeka more na to znaš. Grehšiš; či svojo moči ponucati, za koj je priličea. vremen na nevredno delo Ka je Gospodin Bog za leteti ndcaš. Kamen miči oa, ki od stToro, dao je njemi tttdi pe- škrtljavoga peneze pros'. Jako roti. Lehko spoloviš z nebe blodi on, ki od nimaka čedno zvezde, lehko štajerske brege — 64 na naš kraj prek Miire spra-viš, s*li nimaka nkdar ne bf š mogo na to prlpraviti, da bi j,ja" povede, kda je ,,ne" naksno praviti. Za ribe gvant šiv&ti, na svinjo mast mazati, je ztbstonsko ddo. Što kaj taksega trdi, \u šteromn;šče ne dvcji, on pri posveti simce iSče i kfeže. Či boš ti tisto jo, ka de ti drfigi kfiho, sebe lehko krviš, či si lampe popariš. Sunčna svetlcba je ne samo ednoga ali diugoga, nego celoga sveta. Vupaj se \u Bcgi. Dcbro se primli k deli i se bieg z mesta gene. Batrivnih je svet. Što se na srtčo zanaša, je nori, ar je sreča norcov pat-ron. Merttičlivost, delo i trez-nost je najvekša sreča čed-noga člcveka. Od svojih rok boljšega prijatla ne raeš. Do-keč ti roke sldžbe gori ne povejo, od drOgoga pomoči ce čakaj. Čtden človek ne pita, ka je najkžeše, nego ka je i^jhasnov itf jše. S ktm vek-šimi penezi začnes vertiv&ti, tem zmenširai doli zaverti-vaš. Tisti penezi, štere sgm pripraviš, vekšo vrednost majo? kak štere si erbao. Sladko ja-boko jesamo tistcmi žmajhno, ki je že prvle ? kisilo yjo. Na pol plugi ra?no tak dobra pšenica raste, kak #a dese-tih. V malom piskri ravno tak dobro hrano lehko sku-haš, kak vu velkom. Mali pes tudi tovaja prtžene. Tidana-tura, močno nakanenje, zdra-va pamet setamobogati, kde drDgi na nikoj pride. Zared-ncga i skibljivoga vse pov-sedi zeleni ieka. Od ničesa še ta najboljža vertinja ne projoika podkrmila. Kvoka,, kem več piščancov ma, tem bolje skrbno grene. S odjve-timi lampami, v žepi s ."'ro-kami, — na stare dni tfe le-žat na slamo spravo. S...ar. Kalendar se samo pri vrednistvi, pleb. Klekl Jožefi v Dolencih (Nagydoldny) da narcčiti. Penezi (2 k) se naprej morejo glačati. Eeybizine«yei Njcinda, Szomtathely