Tam na Balkanu v „imenu križa" se mori . . v potokih teče rdeča kri . . otrok ob mrtvih prsih pada pri materi v smrti glada . . Krvavi tam so pač piruhi. /i 460 ivoju itajerc" izhaja vsaki ilek, datiran z dnevom • naslednje nedelje, laročnina velja za Av-•trijo: za celo leto krone, za pol in četrt ita razmerno; za Ogr-co 4 K 50 vin. za celo ¡to; za Nemčijo stane :acelo leto 5 kron, za .meriko pa 6 kron; drugo inozemstvo se •ačuni naročnino z ozi-•om na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. (Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, z;» V2 strani K 40, za V* strani K 20, za \/8 strani K 10, za strani K 5, za 132 strani K 250, za V64 strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 1 Štev. 12. j Y Ptuju v nedeljo dne 23. marca 1913. j X1Y. letnik. i Vstajenje. -Natisov 15.000. - n i zimskih sponih pdjarmljena, oklenjena, od ledom mila žemljica; I rož nobena več cvetela I ptica ni nobena pela, i kot tiran strupena megla & mrtvo zemljo se je vlegla . . . Smrt s koščeno roko ■idušila je zadnje n3dc, [ ni konca njene mrzle vlade... v grobu spi Resnica zdaj, grobom skala vekomaj,— vavi križ in skala bela spomin le bodeta živela! Krist je umrl . . . In ojstri meč, nabruŠen, straži, pa smehljaj farizejske laži —: „Kje, nacarenski kralj, si zdaj, ki si obljubljal sveti raj? Tu spiš, — in niti skale te tvoje moči ne odmakne". . . „Ti spiš ... ti spiš . . . ne čuješ več sveta viharja . . . A kaj prihaja ?. . . je to zarja ?. je solnce to, ki že nam vzhaja, je svit neznanega nam raja?" . . In skala pada. . . iz temnih tal se dviga — Jezus Krist je vstal! Vstajenje. . . Ti obljubljeno nam vstajenje prinašaš znova nam življenje, razbite so verige vraga, — i smrt Resnice ne premaga. . . „Jaz sem pri vas do konca dni". . . Oj vstal človeštvu, Krist, si Ti! Krvavi križ bil znak največje je sramote, zdaj znamenje božje krasote. . . Že pojejo nam drobne ptic^, že posušene so solzicc — obljubil, izpolnil si Ti — „Jaz sem pri vas do konca dni44. . . In zdi se mi da rana Krista znova se odprla, da vsa božanska ljubav je umrla, in da med tisočim mrličov tam se zgrudil je na tla i Kristus sam Velika noč je izgini' 1 — kri iitev jo Je zacl . . . = -- Ilozanah. . . In vsako leto prvi cvet veselo vest zvoni med svet, da temni grob že je razpal in nam Odrešenik je vstal. . . Ilozauah . . deca, kje je jok? Hozanah . . vstal je solnčni Bog! IVelikanoč . . . A glej, povsod kjer Kristus pride, se laž s sovraštvom bledim snide, in farizejev je še več, ojstrejši Še nabrušen meč . . . Z glavo Spasitelj je zmajal: zastonj ljubezen je sej al . . . In vsako leto . . . On, ki na križu Pa tudi ta pomladni Čar je za sovražnike še prosil, Vstajenja vstvaril je oltar! j z nedolžno krvjo zemljo rosil, Krist nam je vstal, — že čujem glas,! — On našel je zločin na cesti, že sreči gleda svet v obraz ... bodalo je v krščanski pesti, In zdi se mi, da Krist potuje, in v hiši Božji divji boj — — neviden svet si ogleduje ... „Kje testament ljubezni moj ?4, Hozanah . . . Oj vstajaj, Krist, že pričakuje človeštvo te in obožuje — — Oj daj otroku oko jasno, človeštvu daj ljubezen krasno Gvetite, rožice, iz tal.— { Kristus je vstal ! kazujejo, da svoje samostojnosti vredni niso in da niso zmožni, imeti kulturne države. K vsema tema še pride, da je včeraj pretresla svet grozna vest, daje bil v Salonika grški kralj ustreljen. Pred Adrianop-lom in Skutarijem pa združene armade ne morejo doseči nobenih uspehov. Vso brezvestno prelivanje krvi pred Skutarijem je že zato škandalozno, ker so velevlasti, zlasti pa Avstrija in Italija odločno izjavile, da ne bode S k u-tari nikdar Črnigori pripadalo. Kralj Nikita podi svoje podanike torej popolnoma nepotrebno na morišče; doma pa ni nobene družine več, v kateri ne bi obžalovali smrt vsaj enega člana, lakota in bolezen prihajajo . . . Čez ta dejstva tudi srbsko-črnogorska zve-rinstva, o katerih poročamo spodaj, ne pomagajo. Srbi in Črnogorci streljajo na tuje konzulate in kloštre ter nedolžne prebivalce, pomagalo pa jim ne bode. Prelita kri se bode nad njimi samimi grozno maščevala . . . Tako je položaj torej še vedno j a k o r e s e n. Avstrija in z njo zvezana Nemčija ter Italija so s svojo zmerno politiko dokazale, da se jim gre za mir. Anglija to danes priznava. Zato pa bode zdaj treba panslavistični hujskariji enkrat za vselej konec napraviti. Z lepimi nasveti in prijaznimi svarili se doslej na Balkanu ni ničesar doseglo. Morda bi se več doseglo, ako bi par avstrijskih bojnih parnikov priplavalo pred albanske pristane. . . Odpuščanje rezervistov. Kakor smo že v zadnji številki poročali, pogodili sta se ruska in avstro-ogrska Vojne zmešnjave irovna pogajanja stopajo v odločilni moment. — Velevlasti hočejo prelivanju krvi konec napra-ti. — Odpuščanje rezervistov na Ruskem in v Avstro-Ogrski. — Notranji prepiri med balkan-limi narodi. — Grški kralj umorjen. — Adrianopel in Skutari nepremagana. — Srbi in Črno-irci divjajo zoper mednarodno pravo. — Položaj jako resen in hitra odločitev je pričakovati. Evropa potrebuje mira in bode, kakor se zdaj od vseh strani zatrjuje, ta mir z brezobzirno odločnostjo zasi-g u r i 1 a. V par dneh, morda še preje, je torej v tem oziru pričakovati odločitve. Da je prišlo med Avstro-Ogrsko in Rusijo do nekakega malega sporazumljenja, dokazuje dejstvo, da se je pričelo rezerviste ob rusko-avstrijski meji odpuščati. Mnogo veljave se na to sicer ne sme polagati; vendar pa nam je ta odredba dokaz, da ruska vojna stranka še nima vsega vpliva. Angleški državniki so tudi zdaj precej odločno izjavili, da se Anglija ne bode pustila zlorabljati za pansiavistične ideje. Tudi nemški državniki so izrazili par odločnih svarilnih besed, tako da morajo zdaj na Balkanu vendar enkrat izpoznati, da tamošnji narodi ne bodejo cele Evrope za nos vodili. Sicer pa imajo balkanski zavezniki sami že toliko notranjih prepirov in nasprotij, da bodejo kmalu svojo zvezo razbili. Zlasti Srbi so pričeli zdaj divjo gonjo proti Bulgarom, ki je peljala že do prav resnih prepirov. Ravno tako izgleda, kakor d a bi se iz poraza Turčije porodili novi nemiri. Balkanski narodi že zdaj do- Kri teče naprej, — in lahko se reče, da aj brez prave potrebe in zgolj zaradi trmo-ko odfV0S^ balkanskih držav, ki mislijo več pogolt-alja je zadela morilčeva kroglja vsr-c e in ko 80 ga nesli v vojaško bolnišnico, je še na cesti umrl. Razburjenje, ki ga je povzročil ta nepričakovani krvavi dogodek po vsem svetu, je veliko. Vse mogoče govorice so se pričele širiti. Vse je smatralo zločin za politični umor. Ali kakor vse kaže, je to navadni umor popoln o m a propalega človeka. Schmas pravi, daje svoj čas prosil krafta za večjo svoto denarja Kralj je prošnjo odklonil. Vsled tega se je hotel Schimas maščevati in je izvršil svoj napad, ki se mu je žalibog tako hudo posrečil. Sploh pa napravlja Schinas vtis, dajeblazen Kralj Jurij I. grški je sin danskega kralja Kristijana IX Rojen je bil 24. decembra 1845 v Kopenhagenu. Za grškega kralja bil je izvoljen 1 1863. Imel je takoj velike politične notranje boje. Grki so ga vedno kot tujca smatrali in večkrat se je majal njegov prestol. Šele 1. 1811 se mu je posrečilo na podlagi berolinskega kongresa pridobiti velik del Tessa-lije in del Epira. Hude skrbi je delal kralju otok Kreta, katerega so hoteli Grki na vsak način imeti. Vsled teh strastnih želj je prišlo 1 1896 do grško-turške vojne, ki pa je bila za Grke jako nesrečna. Grki so bili namreč hudo premagani in v denarnem oziru skoraj uničeni. L 1898 se je poskusilo kralja Jurja umoriti. A takrat je ušel usodi, ki ga je zdaj pokosila. Kralj Jurij bil je oženjen z rusko veliko kne-sinjo Olgo. Žalostna je usoda umorjenega kralja. Dokler je živel, imel je najhujše težave m boje Zdaj pa ko je njegova armada po zavzetju Janine dosegla nepričakovane uspehe, ko je njegova država izredno povečana in okrepčana, padel je kot žrtev blazne morilčeve kroglje. . . V Ateno in Saloniki prihajajo seveda od vseh strani izrazi sožalja. Na izpraznjeni prestol pride zdaj najstarejši sin pokojnika in vrhovni zapovednik grške armade, kralj Konstantini, i Novi kralj bil je 1. 1868 rojen. Srbsko-črnogorska zverinstva. Zadn Pola, I. Iz noben tako izvi MAG Prep'ií eneir Zahtevaj kocke. Pazite i na zavit varstven Stara resnica je v izreku: Nesreča pride redkokdaj sama. To pride od tega, ker ljudje vsled prve nesreče teko glavo izgubijo, da napravijo v tej razburjenosti sami nadaljno nesrečo. Zlasti kadar je človek bolan, pride nesreča mnogokrat kot gost. Bolezen stane denar, delo je moteno in domačija trpi. In še posebno vsled bolečin izgine ¿no mišljenje tako, da človek niti sam prave poti ne najde, odpraviti bolečine. Tu je potem dobri nasvet od strani drugih na mestu in tak dobri nasvet hočemo našim či- rlanaa dfl.tl. Pri boleznih z bolečinami, nenralgijah, pri sihtičnih in revmatičnih bolečinah, pn glavo- m 1 zobobolu. bolečinah v ušesih itd staži, kakor smo se mnogokrat zamogli prepričati, Fellerjev zeliščni esenc-flnid z. zn. „Elsafluid« izborno, ker vpliva milo, hladi in odpravi bolečine. Vsled njegovih oživljajočih lastnosti je tudi neobhodno potreben za negovanje ust in zob, pri slabem duhu iz ust. Istotako daje nenadomestljive službe pri slabosti oči o čemur piše gospod Hustati Andrej, Kassaujfa u z. P-Kassa: „Ne, ni mogoče Vam popisati kako hvaležen sem Vam zato, da mi je Vaš „Elsafluid" oči ozdravil. Vsi ljudje, ki so me preje poznali, me Dunajska „Reichspost", ki je glede i dogodkov jako dobro poučena in o kat govori, da ji stoji avstrijski prestolonasl blizo, poroča iz zanesljivih virov: Nad Cetinjem se vidi plamen a, iplula en; dvigajo iz nesrečnega mesta Skutan. gorci in Srbi niso mogli t r d n j a veimiKOV, < mag a ti, zato so pričeli streljati na m< v maj ki je od trdnjave oddaljeno; namesto da \ dolžno civilno prebivalstvo iz mesta Frpedovk streljajo nanj ... V mestu so tudi ko lati drugih držav, katere pa ti divjat razglasa, tako bombardirajo. Poslopje avstro ogr . konzulata je bilo od več krogelj zadeto. J • nebovpijoče kršenje mednarodnega prava',--—— toliški nadškof v Skutariju, mons Sere g g i, zbežal je s tisočim" toličanov v cerkev, na katero pa Črnogorci ravno tako s t r e l^j a j o. bombardiranju so Srbi in Crnogotf katoliških nun, ki stre ranjencem, ubili in mnogo nu nili. Število po nedolžnem us jenih prebivalcev je jako ve — V neki vasi blizu Djakove pri črnogorski vojaki 300 katoli Albancev, da morajo vsrbsk ro prestopiti. Grozili so jim dru smrtjo. Katoliški duhovnik frančiškan P a 1 i č ni hotel svoji veri odpovedati, tega so ga črnogorski vojaki pred očmi oficirjev grozovito pretepli in mu knto iz raztrgali. Iz neštetih ran krvavečega dul so izročili nekemu Srbu, ki je patr liča kakor žival z a k 1 a 1 (Kaj k temu naši slovenski klerikalni listi, ki vneto za Srbe potegujejo ?). — V bližini S a p p a so Srbi in Črnogorci hoje g rili nego Turki; vse so oropali. Med K in Ti rano so obesili 54 nedo' oseb. Nesrečne domačine trpinčijo- ti grozovito. Ženskam dajo noge v og jih do smrti mučijo. Druge zopet s štriki pod pazdahu nad plamtečim og s tem jih prisilijo, da prestopijo iz katoli srbsko vero. — V kraju Arsti so Srbi bolnike in starčke, ki niso mogli 70 letne žene in 2 letne otroke umorijo i jonetom. — V pristanu S t. Giovan« M e d u a se je nahajal nekl Današr ogrski trgovinski parnik. S g^p. vsled prisilili oficirje in moštvo tega parnika, ¿'«UJ» pomagajo pri izkrcavanju vojakov in Biglik. Našega kapitana in našemo je so prisilili " n j a m i, se jih je Albanski korespondenci pa se pori §t. Peti Durazza: Srbski vojaki morijo ipni§£a je prebivalce albanskih vasi, njih vasi pi, namreč ž i gaj o Tako so Srbi požgali vasi jajo T z in a, A t an as 10, G e n g e 1 e n, ti« J Fiungi in Cerma. Prebivalce teh vbro prodaj so poklali. Le nekaj prebivalcev je zan^rba) plač; gore pobegniti. Revščina domačinev je3mils©k. N« kanska. .dovoljni. i Vse to dokazuje, da Srbi in ^ gpitaj ( gorci nimajo več pojma o c. q ^ škem in mednarodnem prav,* stro Ogrska pa menda še ni suženj fP» kraljemorilcev in črnogorskih njih bratceietre, da strija mora zdaj nastopiti in sicer takbo. Saj ^ bodejo doli na Balkanu izpoznali, da n>ežnar in » !---1 —: , T, 7 javen g. s vprašujejo, kako sem bi ozdravil svojo i in zastarelo bolezen oči. In jaz odgovomrovz* rea> ljudem, da imam to le Vašemu „EW duhovnik zahvaliti." Središč Tudi kdor je popolnoma zdrav, naj ^ bote ver Fellerjev fluid z. zn. „Elsafluid" v hjši,^ kaj B( vedno na vse mogoče slučaje pripravlje^ je bjj( stane 12 steklenic franko le 5 K in se jkli> kaj b, more, kakor tudi zdravniško priporočene, tistomu jeve odvajalne „ rabarbara-krogljice z zn.,m 8e bog] krogljice", od katerih stane 6 škatljic L^ žnp. 4 krone, pri lekarnarju E. V. Feller v Brdišt Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) naročiti. K t ..... _ smrtnimi \ da jim delajo. Celo preti smo igrača za tiste Srbe, ki bo v sakera ozira od nas odvisni. im Zadnji telegrami. Pola, 19. marca. Danes je kj odplula ena eskadra naših vojnih vepiparnikov, obstoječa iz treh velikih da milih, križark ter raznih 1 i)DFtorpedovk proti Cattaru. Oficielno vjaki se razglaša, da se vršijo le morske ) oqrskf • ,to T?aje. ava! Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani -nika V8,ed te9a obse9a skupaj 12 strani in in sti slik. piso od jih. Lej pa se nič več ne bojim, pa bom Vam vse piso, kaj se bode v našom narodnom Središči godilo. Znote, to Vam je bilo ednok, nej sem šou od Boltovega Joža. Kak dojdem do tistoga prelaza na Grabah, pa čajem, kak nešče trka po okni tam poleg civkve. „Lubi Franček te pa srečno." To sem čnl. drago pa ne. Idem bliže, pa vidim, kak so šli ena debela tetica hitro črez Srdiški trg pa na panhof. Jcs sem šou za jimi, črez pol vure pa je že Lukov Matija odi i o ž jimi čez tri pore, čez tri dole . . . Bog zno, kaj je tetico gnalo v noči z doma, da je rovno polnoči bilo, da sem dojšo do svojega doma — Ve «e Vam je tetici krivo vidlo za dobro vino pa — nam Vam povedo zakaj vse, pa so lepo prišli drgoč na Grabe. kaj pogone ladi šinfajo. Drgoč bom Vam to dale piso, zej nemam časa. Ednok pa Vam dojdem v štacun poleg „picekhandlarije", — pa Vam dojdo to en gospod, na nosi so meli cvikare, al kak se že tomo veli, pa v dogo sukjo so bili oblečeni. Aha, sem jih skoro ne pozno, da so vam, — kaj se ne bote čudili — z žepa vzeli jojca, pa so je odali, kaj so si tobok kupili. No sem si mislo, to vam je nekaj. To so gospod sin od učenika izmed dvanajstih srdiških narodnih apostolov. To bi rojši, sem si mislo, naši gospodi kupili jemo tobok, kak kaj so tistoga sršena pošilali, ke se pameten človek namič ne ogledne na jihove oslarije. To še Vam naj povem, kaj so me gospod Juri o viden tak plusnoli, da sem . jih pito, zakaj plantajo. Potli sem zvedjo, kaj j jih je eden čuk, malo vekši kak vrabel, ki na strehi čivka — potlačjo. Tak so kleli, vse čnke, j os pa sera si mislo, kaj je škoda, da sem jos ne čuk, jos bi jih tak potlačjo, kaj bi bilo vredno, pa kaj bi še bole plantali. — Mislite gospod urednik, kaj se jos bojim naših haupt-purgarov. O kaj še več. Vse jihove modrosti bom vam piso; ne bojim se namič Klemenčičovoga teteca, ki so se o vi den tak čemerili pri Čven-klnovom Androši. Pa vse bom drgoč napiso. Zaj pa vas pozdravim črez hribe in doline in ostanem vaš zvesti Jaka Kajtebriga. Majberg pri Ptuju. Poroča se nam, da dela neki zverinski človek veliko škodo po vinogradih. Ta sovražna duša re^e in uničuje trsje na potih vinogradov in dela posestnikom veliko škodo. Kdor izvč za tega človeka, naj naznani orožnikom; dobi za Bvoj trud plačilo! Posestniki pa naj paz'jo; morebiti dobi reka pravice tega brez^estneža Pohorje. (O občinskih volitvah.) Torek dne 11. t. m. smo imeli naše volitve. Čeprav je črna stranka črez vse mere delovala, čeprav je kaplan Baznik s svojimi pristaši in „Čuki" deloval z vsemi sredstvi, da bi „Stajer-cijance" na Pohorju zadrgnili — ni pomagalo vse skupaj nič. Sijajno so propadli črnuhi, s i-jajno so zmagali vrli zjedinjeni 10 pretfl Dopisi. se porej ¡k Peter na Medvedjem selu. Pri nas v 1 r 11.° 'tpnišča je v novem času tudi trgovina. Pro-. 1 ^ija namreč gospod župnik sam. Kmetje se en C¡'govarjajo med seboj, da zna gospod Gomilšek ce teh ^'bro prodajati. Koliko pa kaj pridobnine (Ge-je zanigrba) plača? To bi Vas vprašali, gospod ačinev J^mii§ek. Ne vem, če bodo s tem trgovci okoli dovoljni. Kaj pa Št. Peterska trgovca delata? bi in (j 8pita} p^gtita kar meni nič tebi nič 11 ^ i°a tožfti? Gospod župnik, Vam pa svetujemo, suženj 5 postite ta obrt in se brigate bolj za svoje h bratce«tre, da ne bodo zahajali hlapci k njim v sicer taj)o. Saj veste, kaka je bilo takrat, ko sta -lii da ^¿nar jn dekla našla lepega hlapčeka Jožeka Tj—V0'0 fyen S- sestrice Mimike. Skrbite, da bo v 'odgovorit07^11 re(*> otrobe Pa B8J Prodajajo trgovci in mu „Elsa duhovniki! Središče. Labi gospod arednik! Vi mi morti Irav, naj ^ote vemij) ¿e yam povem, kaj me je tak K .v m, kaj sem Vam tak dugo ne nič piso. To pnpravlje^ je ^^ ^ 80 na§ gospod fejmešter K in se^ kaj k^g seti8tomu, ki piše v „Štajerca", riporočene( tjgtoma pre8net0ma Jaki zabelavalo. Jaz pa Ijice z zn.^ ge Pogrne strašjo, da Vam još ne jem rad i škatljicBtne žape^ te 80 mj morti tak godilo, kak Feller v ;oj ^¡¿koj gospodi, ki sem Vam že nekad »ar oči ti. ■ „Štajercijanci" na našem Pohorju. O d rob n osti h teh volitev še. poročamo! Smo prepričani, da se bojo tudi č. gg. kaplani Krajnc, Baznik e tutti cjuanti o izidu teh volitev iz srca veselili. Živijo ! ! Od Sv. Jurija Ob Ščavnici. Naš kaplan Ratej se v zadnjem „SI. Gospodarju" slabo zagovarja; sicer trdi, da se ne zagovarja sam; seveda ne, ker neka druga oseba njegov „original" prepiše in pošlje v „SI. Gosp." Mi smo pač mislili, da bo g. Ratej tem perutninarjem pri krstu dal vsakemu svoje „ime." Z vašim krstom, g. kaplan, niste pogodili, ker mislite na neko ponočuo družbo. Dokažite tej ponočni družbi, katero mislite, da ima enak madež, kakor je madež vašega ponočevanja ! Naš g. kaplan se le sklicuje na „dobre farane", da še ima pri njih „ugled"; ni pa Še se zagovarjal za to, česar je kriv in kar že mi ne samo eno leto opazujemo. Mi govorimo resnico in o vaši osebi nismo jemali tako grdih priimkov, kot vi o nas faranih. Kdo pa je bolj farizejem podoben, mi ki (ako še hočete) povemo Vam več resnice v obraz, ali Vi, ki se kažete poštenjaka med „dobrimi farani" ? Pa žal, še tudi vaši „dobri" fa-rani obžalujejo vaše zmote, samo bolj natihem. Podčetrtek. V našem preje nemškem trgn, obdanem od naprednih kmetovalcev, bil je svoj čas vedno mir in pokoj. Darips so Nemci večidel izginili, naselili so se večinoma tuji Slovenci. Ali vkljub temu ni prišlo med obema narod-nostima do prepirov. Nakrat se je pojavil v bližnjem Olimja neki učitelj; kaznovan je bil svoj čas zaradi tega, ker je na pokopališčn v Vidmu šolsko mladino ob priliki ljubljanskih izgredov 1. 1909 proti avstrijskemu vojaštvu huj-skal. Ta prvaški učitelj je seveda tudi takoj pri nas skušal uresničiti podružnico Ciril Metodove družbe. Podružnica se je uresničila s pomočjo sosednega učiteljstva in pristopili so ji seveda tudi naši trgovci, katerih zvezda pa je danes sicer tudi že ugasnila. Ob Novemletu pa je tudi ta prvaški učitelj — Arnušek je njegovo ime! — brez sledu izginil. Pravijo, da je imel gotove grde in po postavi kaznjive grehe na vesti, čeprav mu to sodnija ni mogla dokazati. Pred kratkim se je zopet pojavil, ali izginil je tadi prav hitro. Tiste, ki so ga zaradi njegovega greha naznanili, se ni upal tožiti. Zato teče proti njemn disciplinarna preiskava naprej. Vsled tega so pa naši vitezi Ciril-Metodove družbe v globoki žalosti . . . Preje se je v zmislu postave gostilniške in pekarijske stavbe z natančno komisijo pregledalo, kar je dotičnika mnogo troškov in sitnosti stalo. Zdaj pa se je tukaj, kjer gotovo ne primanjkuje gostilen, kar nakrat-ko dovolilo otvoritev gostilne „k teti iz Abbazie" Jožefa Švafler in obenem neke peka-rije. Hiša je za podreti, polna umazanosti in zdravstvenih napak, je brez vodnjaka in v bli- Albanija. Zum Streitum dieZukunft /llbaniens* Prepir za meje nove države Albanije je zdaj najvažnejši pojav v zunanji politiki in obenem najnevarnejše vprašanje. Prinašamo zemljevid, ki kaže dane pokrajinske razmere. Zemljevid je nemški, ali naši čitatelji se bodejo nanj gotovo razumeli. Črta wm wm mm kaže meje Albanije, kakor jih Avstro-Ogrska zahteva. Po tem načrtu bi spadala v Albanijo jadranska obal s Skutarijem, St. Giovanni di Medua, Durazzom in Valono, nadalje mesta Ipek, Djakova, Dibra, itd. Črta • • • «pa kaže mejo Albanije, kakor jo želi Srbija. Po srbski želji bi Albanija skoraj nič ne dobila; odrezali bi ji Sku-tari in vsa druga važna mesta. Albanci bi morali potemtakem od samega kamenja živeti. Tudi grške želje so na zemljevidu označene i. s. 8 črto □ o cd o ud. Zahtevajte povsod , Štajerca4 gromov «riih •M.lVwt» ¿ Das EfzhErzoaAíbrechMlenXrTial in Arco.. Qromov «riih žini sploh ni dobre vode. Vse se čudi nad postopanjem obrtne oblasti v Brežicah v tem slu-čaju Í Upamo, da se bode stvar spremenila, kajti politični dezerter vendar nima posebnih postav in pravic. Ako treba, bodemo pa o tej zadevi še jasnejšo besedo izpregovorili. Domačini. Trbonje pri Vuzenici. Marsikaj se bere v „Štajercu", včasi tadi pohvala kakšne izvrstne osebe. Tndi mi bi radi dali ljudem naznanje, kakšnega pridnega nadučitelja pri nas v Trbonjah imamo. On ne uči šolarje samo tisto, kar je predpisano, uči jih še tudi krščanske ljubezni. To navadno v pondeljek, kadar je prav dobre volje in do drugih predmetov veselja nima. Začne na primer tako: Tvojega očeta ne morem trpeti, tvojega tudi ne, itd. Če ga srečam na cesti, ga ne pogledam in mu raje hrbet pokažem. Otroci v pondeljkih pravijo: Danes je bilo prav luštno v šoli, kér so bili gospod učitelj pijani. . . Gosp. Rataj, zdaj Vas pa vprašamo, zakaj se ne spravite od nas, če nas ne morete trpeti ? Saj je Vam znano, da že komaj čakamo na tisto srečno uro, da bi se Vas znebili. Gosp. Rataj, ako ne boste jen-jali hajskati otroke zoper stariše, tedaj smo primorani Vam drugo povedati, kaj je vaša dolžnost v šoli! Oplotnica. Ker se naš kaplan kot „flosar" tako lepo umiva v predzadnjem „Slovenskem Gospodarju", naj se še opere tega, kako je hodil klicat in trkat po noči ob 11. uri na kuhinjska vrata svojo kuharico. Pa naše Micke so prepoštene in niso tak neumne, da bi se vdale njegovi pohlepnosti. Tudi oponaša našim fantom, kako nosijo razbite buče, od šnopsa pijani. Njemu je pač že predla taka, da bi bil nosil še več kot razbito bučo, ko bi ga ne bila ubranila gostilničar in njegova žena. če sem umazan in reven, me kot takšen ne boli, — boli naj tebe, ker si dosti bolj umazan od znotraj, kot jaz od zunaj. Svetujemo ti — pusti nas pri miru! Začetek ni bil na naši strani. Ako še pa hočeš naprej rogoviliti — rogovili! Povemo še ti že, kar ti gre, ker materijala je zadosti. Toliko od umazanega revčka. Iz Slatine. (Nagrobni govor župnika Ogrizeka vDramljah.) Ko je pred nekaj časom v Dramljah tamošnji naduči-telj, g. Franc Košutnik umrl, izkazali so pokojnemu ne le domačini temveč tudi njegovi tovariši zadnjo čast. Le edini domači župnik Franc Ogrizek, rojak iz Slatine, znan že od mladih in dijaških let po svoji prismukneno3ti, je s svojim grobnim govorom celo stvar pokazil. Besedičil je toliko nestvarno in neslano, da je že vsem poslušalcem presedalo, ter so konec govora komaj pričakovali. Djal je med drugim sledeče, Spomenik. V krasnem Arcu postavili in odkrili so pred krat- kar sem dopisovalec na popotovanju v Dramljah slišal, kjer tega neprimernega govora ne morejo pozabit, tem manj zaradi žnpnikove nestrpne, večne politike na prižnici in v „Slov. Gosp." : Vi posvetni ljudje ste dali pokojnemu nadučitelju telesne dobrote, a od nas duhovnikov je prejemal dušne dobrote, ker le mi edini imamo moč in pravico duše voditi in grehe odpuščati, posebno od mene, ker sem ga jaz zadnji na smrtni postelji spovedal in grehov odvezal, ter ga tako pred hudim rešil in z Bogom spravil. Nikakor pa ne mislite, da bo pokojnikova duša naravnost prišla v sveta nebesa, o nikaker ne; poprej še bo morala v vicah za svoje grehe trpeti, pokoro delati, se očistiti, pred ko bo deležna in vredna poskočiti v sveta nebesa itd.-- Prav čudoo je, kar le Ogrizek zna, mrliču na gomili grehe očitat, ker smo jih vendar vsi deležni, tudi vsi in najvišji duhovniki, celo papež, si eden dragema grehe spovedavajo! A tega pa župnik ni omenil, kako grdo je on s pokojnim ravnal in ga pikal, dokler se ta ni službi or-ganista odpovedal. Tndi pokojnikove vrline je žapnik vse opustil in zamolčal. Za čenčagtim župnikom je neki učitelj besedo poprijel, ter še-le ta umestno razložil, da je pokojni tovariš čez 30 let na tej šoli poučeval, ter si v šoli in cerkvi kot orglar zasluge pridobil, za kar so mu farani iz srca hvaležni, ter ga v milem spominu ohranijo. Od sv. Lovrenca slov. gor. Osebo, katera trosi gorostasne laži tukaj po Knkivi oziroma Lovrenčki fdri, da sem jaz pisal v „Štajerca" neko novost pod šifro „Kupčevalci pozor", imenujem naravnost sramotilca, lažnjivca ter obre-kovalca. — Jakob Duh, Gabrnčki vrh. Ptuj. Zopet je nekdo uničil drevesa na stezi proti sv. Vidu. Mi nimamo besed za takega za-griženega ničvrednega človeka; ali vprašati moramo, komu škoduje s tem postopanjem ? Sramota je za faro, kjer se klati taki človek. G. pater Peter Žirovnik, vidite kaj dela sovraštvo v vaši fari? Ali ste še morebiti ponosni, da se tako sovraštvo širi na čast ljubezni do svojega bližnega ?! . drugačna. Zdravniki nam povedo pretrt zgodbice, ko je človeška natura podvrženZobllB kri ličnim protinaravnim strastem, zastran ki. vso človeštvo trpi." — Da, tudi danes se opazuje nekaj podoti^J^ ^ Preša se ubogega kmeta oz. malega davi čevalca z ogromno dačo, ko je komaj v še nositi svoje navadno kmetsko breme 5uje se ga naravcost poginu. Znani nemS j7 g žavnik Bismark je rekel: „Življenje oz. zrai z grudo ali s kmetijo je znak nemškega: Naš Miha in korenina njegove moči!" a! To je ti Tako vsaj bi biti moralo. Pri nas miravajo v S slabe gospodarske razmere in občutna pomienik post kljivost na denarju ogreni in odbija vsak jg. Kajti Mi čen nastop. Pomisliti se mora, da je vladalopa sebe, pred kratkim vzela 125 milijonov posopožki okraj Ameriki. Pa že spet se oglaša za nova poročali, da v balkanske zmešnjave so nas spet zelo obutaiesto da t trebalo bode spet kmetu seči v žep, da sne volilce žava opomore. Pomisliti pa moramo, da bjiti je pot nes imamo vsak dan 1,000.000 K samih oa gnoj kidi za plačati. Kapital je navadno v tujih drienega; sic kod posojilo najet in naših 1.000.000 K oh na Duna. na vsak dan roma v tnje države, ne da lo ostanem kako korist od tega imeli. Zato pa tudi niirav danes ako trumoma manjši gospodarji, želarji zapi ne misli svoja posestva, pa hajdi na železnice, toli na — ( ali stavbna podjetja, kakor n. pr. v Don« to je res! na Gorensko, v Fiumo itd., da si vsaj ¡li po mest prislužijo za obresti, dačo,- živež, ki ga so jo socii takoj doma pridelanega prodati morajo, ni Slovenc vsaj za nekaj časa iznebijo sitnih oponna-" bori tel medtem ko viničarji navadno doma ostisocialističr so posestniki prisiljeni, si drugod denarna katoliško r stva poiskati ... ' se kot Kmet je temelj države. To znajo kaj narao mno ceniti v Nemčiji, na Angleškem, Franco&vili, da j dasiravno so tndi te države zadolžene, uerega sm ostanejo njih obresti v lastni krono v in i, b;icijo podj: v obliki tovarniškega, železniškega ali atmu tudi c nega obrta spet daje manjšemu kmetu priloio je! M \ si potom zaslužka opomoči. Pri nas je pa atarja in narobe! Našega kmeta se pusti stradati ima sicer : čiti, tuje države se pa podpira. Gasor .Jjfidftičevo ki in Bismarka naj bi vzdramil tudi naše odlotska. Mih kroge, da bi se pri postavodajalstvu ozinečuje le si kmeta, ne pa kakor zdaj, ko se kmetske prtopstvom. v podobi rizličnih drugih stanov nažrejniti konje naših ranah naše krvi! iju in ga *ajo, — lie imel gi Steckenpferd milo lilijino mletg kem lepi spomenik pokojnemu nadvojvodi Albrechtu, katerega kaže naša slika. Kmetski stan, srečen stan; — ali je?? P Iz nekega govora Goetheja z Ekermanom z dne 12. marca 1828 povzamem sledeče: „Naše kmetsko ljudstvo se je zmirom v moči obdržalo, in bode tudi zanaprej v stanu, ne samo izvež-bane jezdece dajati, ampak nas tudi pred splošnim propadom in uničenjem varovati. To ljudstvo je shramba (magacin), iz katere se opešano človeštvo in njega izrabljene moči spet spopolni. Pa pojdiva v mesto; stvar je docela *) Pod tem naslovom objavljali bodemo izpod peresa naprednih kmetov članke o stanju kmetovalstva. (Op. ur.) >eha nego iz srca, < ra veselje [očasno t Prostov vedno kakor doslej neobhodno potrebno za rje 9. t. r oneltio negovanje kože in lepote. Vsakodnevna:e U d t e znanjevalna pisma, h 80 h povsod v zalogLj^ifa ^ ■m————i—^ d e 11 a, —--~"tna, 216 Novice. preteklem Papež je bil pred kratkim za njegovo rost precej nevarno bolan. A zdaj se porofi je že popolnoma ozdravil. Prinasan Velika vojaška nesreča na Nemškem^ vajah nemške vojne mornarice ob otoku Ionskemu land zgodila se je velika nesreča. Parnik „V prijateljst trčil je namreč v neko torpedovko. Parnik je ostal nepoškodovan, pač pa se je torpeif takoj potopila. Vihar in veliki valovi so w delo otežili. Tako se je zamoglo od vsega m. na torpedovki le 15 oseb rešiti, medtem t je našlo 67 v valovih svojo smrt. Grozna razstrelba. V pristanu Balfr so delavci izkrcavali kište z dinamitom. Ni tični barki se je nahajalo 340 ton dina! Neki delavec je s sekiro na kišto prehudo J ril. Zgodila se je grozovita razstrelba, ki i je slišalo na 100 milj daleč. Vse bližnje I ^ so bile močno poškodovane in v mestu k šipe popokale. 79 oseb je bilo ubitih, 15 • ? težko ranjenih. Velikanski viharji so divjali v amerik; p državi Nebraska. Obenem so se pojavili pot sunki. Le v mestu Georgia je bilo 38 osebilo mogo tih. V mestu Tennessee je vihar šolsko po#u je lzi'c razdjal; mnogo otrok je ranjenih. Na KJ8^ ™ oseb je brez strehe. Računa se, da je okoLu zanese oseb v tem viharju izgubilo življenje, fe zanimiv I hiš je popolnoma razrušenih. pretres ržena i n ka )odobn davk j v eme ie3 Iz Spodnje-Štajerskega. ;ega st Naš Ifliha, — saj ga poznate, našega Mih-eta! To je tisti Miha Brenčič, kateremu na-ts namperavajo v Spahlja poleg občinskega gnojišča a pom^pomenik postaviti. Seveda zaradi njegovih za-sak prilog. Kajti Miha je državni poslanec in kot tak rlada ssastopa sebe, svojo žlahto in baje tndi ptujsko-posojilarmožki okraj. Zadnjič so sicer slovenski listi i posojforočali, da vozi Miha s svojim žrebcem gnoj, obubožaamesto da bi v državnem zboru za svoje poda sijožne volilce „deloval." Miha si ravno misli: da že pojiti je potrebno; v državnem zboru ne molih obrem gnoj kidati, čeprav ga je tam precej nako-h držafjčenega; sicer pa dobim 20 kron vse eno, če K obrfem na Dnnaju ali pa na domačem gnojišča; in da biiato ostanem raje doma ... Pa o tem prav-li ni čoaprav danes nismo hoteli govoriti. Mihče nam-zapu> č ne misli samo na gnoj in žrebce, temveč S tOTsudi na — občinsko volilno pravico v Ptaju. Donarla, to je res! Zadnjič so nekateri ljudje v Ptuju vsaj 11 rili po mesta zaradi te volilne pravice peticijo, i ga v a so jo socialisti, katoliški dahovniki in libe-ijo, dialni Slovenci sknpno z najhujšimi „Proč-od-opomufcima-"boritelji podpisa vali. Ta čudna godla, ki ostaoi socialistično- protestantovsko-slovensko liberal-arna siokatoliškoduhovniško-zmešana, nas ne zanima, :er se kot kmetski list v mestne zadeve ne kaj dirtikamo mnogo. Z velikim veseljem smo le po-ancosknravili, da je naš spuheljski modrijan Miha, v te, venaterega smo res že čez ušesa zaljubljeni, to ai, kjeneticijo podpisal in svojemu svetovno-znanemu ali btamenu tudi dostavil, da je državni poslanec. Ja, priloŽEako je! M ha se je podpisal, ppleg liberalnega ) pa raiohtarja in zagriženega Proč-od-Rimovca . . . ati in fiha sicer ni Ptujčan in ne zahaja niti v Žu-r Goetjnčičevo krčmo, ki je vendar skozinskoz slo-3 odloaenska. Miha tudi ni ptujski poslanec, kčr on oziralisrečuje le slovenske kmete s svojim blagonosnim ke pijaastopstvom. Miha nima v Ptuju niti gnojišča lažrejoi niti konjske dlake. Miha tudi ni volilec v 'tuju in ga pravzaprav ptujske zadeve eno figo "gaj°i--ali Miha je podpisal. Upamo, da e imel gnoj, ki ga je vozil na travnike, več sspeha nego njegov podpis. Zahvaljujemo se mu a iz srca, da nam je zopet par uric nekalje-(ega veselja preskrbel. Oj Miha, Miha, kako a|/Aolgočasno bi bilo, ko bi tebe ne imeli! l^IVlI Prostovoljna požarna hramba v Ptuju ime-za raci je 9. t. m. pod predsedstvom načelnika g. ievna prj t e u d t e svoj občni letni zbor. Iz letnega salog». uročila, ki ga je podal zapisnikar g. \ o d e 11 a, posn emamo, da šteje bramba 2 tna, 216 podpornih in 54 izvršajočih članov. r preteklem leta je obdržala 1 glavni zbor, 10 egovo j Od Albancev. poroča, Prinašamo sliko predsednika in voditelja albanskega Škem ¡°n8resa Mossi. Ugledni ta Albanec je imel na-, ~ ovor, v katerem je izrazil cesarju Franc Jožefu I. ter >KU italijanskemu kralju svojo zahvalo, da sta pokazala to-ik „Yoko prijateljstva nesrečnemu albanskemu narodu. Tako ar ni k r :orpedoi so reši ga mol em ko Baltiol n. Na dinam hudo d , ki se žnje ba atu so h. 150 sncsen-fcopgrgses bilo mogoče samostojno Albanijo uresničiti. Na kon-u je izjavil tudi profesor Schiro, da se mora vsa ka mesta novi državi priklopiti. Princ Ghika je da naj se Albanci v prvi vrsti na svoje lastno e zanesejo. Kongres je bil, kakor smo že poročali, zanimiv. odborovih sej, 8 vaj za šarže, 1 izkušnjo za šarže, 12 vaj za čete (Zug), 6 vaj za „Šteiger-je" in 5 skupnih vaj. Tudi se je v preteklem letu pri celi vrsti požarov uspešno udeležila. Največji požar je bil oni nemškega „Vereins-hausa" v Ptuju. Iz poročila blagajnika g. Hansa S t e u d t e ml. je posneti, da je imelo društvo 1529 K 93 h dohodkov in da znaša njegovo čisto premoženje 14320 K 49 h. Zborovanje je zopet dokazalo, da to vrlo gasilno društvo pod vodstvom svojega neumorno delavnega načelnika g. Steudte izredno lepo napreduje v blagor mesta ter okolice. Čast požrtvovalnim možem, ki zastavljajo svoj prosti čas, svoj denar, svoje zdravje v pomoč nesrečnemu bližnjemu. Okrajna bolniška blagajna v Ptuju imela je preteklo soboto v gostilni g. K o d e 11 a svoj občni zbor delegatov, kateremu je predsedoval načelnik g. Anton Masten. Blagajna deluje jako uspešno in za vse strani zadovoljivo. Delegat g. H e r n j a je v imenu nadzorništva izjavil, da se je našlo vse račune itd. v polnem redu. Iz računskega zaključka je posneti, da je nara-stel rezervni sklad v zadnjem letu za 3908 K 49 h in da znaša danes 18190 K 03 h. To je vsekakor znak lepega napredovanja. Na predlog delegata g. Linharta je zbor podelil absolu-torij in izrazil načelniku ter uradnikoma toplo zahvalo. O posameznih manjših zadevah se je razvila potem še podrobna debata, nakar je predsednik zborovanje zaključil. Poneveril je pri braslovškem trgovcu Rudolfu Pevecu v sv. Martinu pri Gornemgradu nastavljeni komi Franc Ilovšek .4000 kron, s katerimi hoče bržkone v Ameriko pobegniti. Konj ubijalec. Kmetski fant Franc Ciglar iz Gomilic se je hotel peljati po naboru v Ptuju proti domu. Ko je nameraval na voz skočiti, udaril je konj s kopitom in zadel nesrečnega fanta tako težko, da je čez par ur v bolnišnici umrl. Roparski napad. Na poti iz Žetal napadla sta dva moža fanta Kužner iz Nadol. Grozila sta mu z umorom in ga hotela oropati; a fant ni imel denarja pri sebi. Roparja sta kočarska sina Janez Drevenšek iz Siteža in Štefan Jus iz Nadol; oba sta pod ključem. Pazite na deco! V sv. Jakobu slov. gor. padla je 4 letna hčerka kočarja Hanzič v posodo z vrelo tekočino, ko so žgali žganje. Otrok je pridobil tako hude opekline, da je vkljub takojšni zdravniški pomoči čez par ur umrl. — V Zgornji Radgoni je prišla 11 letna delavčeva hčerka Matilda Reiter peči preblizo; vnela se ji je obleka in otrok je pridobil jako nevarne opekline. Splašeni konji. V Slov. Bistrici so se spla-šili dragonski konji. Pri temu je padel dragonec Kumer tako nesrečno, da si je obe nogi zlomil; nesrečneža so odpeljali v bolnišnico. Mlada detomorilka. Iz Vuzenice se poroča: 17 letna Antonija Voh imela je že dalje časa s svojim stricom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Porodila je sinčka, katerega je ponoči zadavila. Malega mrlička je dala v štrozak, kjer so ga tudi orožniki našli. Mlado morilko so zaprli. Gozdni požar. V gozdu posestnice Ane Steblovnik pri Šoštanju nastal je ogenj, ki je vpepelil 4 orale bukovja. Ogenj se je razširil tudi v gozdu sosedov in le z velikim trudom so ga gasilci in prebivalci premagali. Zaprli so v okolici Šmarja pri Jelšah vžit-karja Jožefa Kovačič. Mož je nepoboljšljivi pijanec, v pijanosti pa splošno nevaren. Bil je že dalje časa v ječi, ker je svojega lastnega sina ubil. Zadnjič je zopet divjal in grozil ter svojo ženo s sekiro na tla pobil. Divjak bode imel priliko v ječi pri trezni vodi pokoro delati. Dinamit — igrača. II letni posestnikov sin Franč Vrečko iz Golobnjaka vzel je iz neke nezaklenjene kište dinamitno patrona, s katero se je igral. Nakrat se je patrono razstrelila in dečka grozovito razmesartla. Tako mu je eno oko popolnoma iztrgalo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Zblaznel je v Gradcu mestni stražnik Anton Lackner. Nesrečnež si je 10 cm dolgi žebelj s težkim kamenjem v glavo zbil. Potem je še dolgo okoli hodil. Nesrečneža so oddali bolni fin ir.i Vlomili so tatovi v vilo gospe Nasko v Ko-šaku pri Leitersbergu in ukradli raznih predmetov za 270 kron. Smrt v plamenih. Dne 13. t. m. delala sta čez 70 let stara zakonska Sebastijan in Marija Gajšek v Libojah v svojem vinogradu. Delavec Korent znesel je suhe trave in listja skupaj ter je zažgal. Vsled vetra pa se je ogenj hitro razširil v bližnjem gozdu. Delavci so skočili na razne kraje gozda in so tako ogenj zadušili. A ko so prišli nazaj, našli so za nekem grmovjem staro Marijo Gajšek mrtvo in napol sežgano. Kako se je nesreča zgodila, je neznano; tudi stari in gluhi mož nesrečnice ne vč ničesar. Obsojen je bil na 15 mesecev ječe bivši občinski tajnik na Teharjih Miha Feguš, znan tudi po svoji strupeni prvaški hujskariji. Feguš je izvrševal razne zavarovalne in druge goljufije. Konj ugriznil je v leva prsa krčmarico Ano Strenčan v Braslovčah. Nesrečnica je smrtno-nevarno ranjena. Pretep. Pri Ankensteinu prišel je podobar Černevšek v pretep. Neki fant ga je prijel za dolge brke, mu podelil klofuto, da je padel podobar iz voza. Oernevšeku so bile pri tej priložnosti lepe brke iztrgane. Iz Koroškega. Klerikalni polom v Slov. Bleibergu. (Strašansko gospodarstvo klerikalcev.) Piše se nam: V zadnji številki „Štajerca" smo poročali med drugim tudi to, da mora gospodar Pošenkerjeve hiše plačat na leto nekih 14 K procentov, kateri niso bili zapisani v računski knjigi. Da bi ne kdo mislil, da se laže naš ljubi .,Štajerc", povemo k temu, da je dal gospodar Pošenkerjeve hiše ta denar pred nekim časom v šparkaso; zato ga on ni več dolžen! Naš župan pa procente od tega denarja ni vzdignil vsako leto iz kase in s tem pridemo ravno na tisto mesto, kakor zadnjič; poročamo to, da imenovani gospodar ne bode mislil, da hočemo njega kaj dolžiti. — Pa ne mislite, da smo zadnjič vse poročali, kako je gospodarilo klerikal-stvo. Zato povemo danes še to: Pred 7 leti se je moralo vzeti iz šparkase 1000 K (za neko ženo iz Trsta in za železnico.) Vsako leto bi se moralo poplačati 200 K. Pa mislite, da se je to storilo ? V 7 letih se je plačalo samo enkrat 200 K, in od 1. januarja 1912 do zdaj še plačani niso procenti. Klerikalci so zvišali vsako leto „Um-lage", za leto 1913 so še enkrat tako visoke, kakor pred 7 leti; poplačati pa še ta dolg niso mogli; na ta način imamo tega dolga še 800 K in procente. In koliko dolga smo našteli zadnjič?! Kako so skrbeli za občane, pove nam tudi to, da se je zgubil nek „W ertpapier" v znesku 100 K (srebrna renta o. 1. 1870.) Ta nese vsako leto procente. Mi vprašamo, kako se more to zgubiti ? A to ni nemarnost najhujše vrste? — Pa ne mislite da je to vse, pride še več! Sama gola resnica! „Mir" je čisto tih in mora tih biti, kajti to je napisano črno na belo ! To ve tudi bivši župan; in kaj pravi ? V Borovljah gre, kakor nam poročajo, črno-rdečemu „konzumu" prav slabo. Kakor znano, so klerikalci in z njimi združeni socialisti pred tremi leti to društvo na nelepi način pridobili. Ali zdaj se kaže, da je promet društva za 8700 kron padel. Popolnoma nepristransko povedano, je torej društvo prav občutno nazadovalo. Ni čuda, kajti kjer so slovenski klerikalci, tam pride gotovo nazadovanje. Pred tremi leti po tej črno-rdeči „zmagi" so napredni možje novi „Rosentaler Wirtschaftsverein" ustanovili. To društvo pa je takoj napredovalo in ima napram lanskemu letu za 9338 kron večji promet. Tukaj torej napredek, pri nasprotnikih pa vkljub brezvestni gonji „Š-Mira" žalostno propadanje. Gotovo se bode pri takih razmerah marsikateremu v glavi zjasnilo . . . Rožek (Rosegg). Poroča se nam, da se vrši v nedeljo, dne 13. aprila 1913 ob 7. uri zvečer v gostilni Leuthner v Rožeku letno zborovanje podružnice društva „Siidmark". To zborovanje bode važno, kčr prvaški panslavisti v zadnjem času na zakotnih shodih v okolici uresničujejo pravo gonjo proti Avstriji in za Srbe. Sicer v n /i i nknanonnin ___j_:i_ Linhart iz Ptuja, ki bode o balkanski vojni in o trializmu poročal. Železniška nezgoda. V St. Veitu a. G. bilo je pri premikanju železniških vozov 6 vagonov popolnoma razbitih. Požar. Na Lacker-posestvu v Glanegga je pogorelo veliko gospodarsko poslopje. Hišo in nekaj postranskih poslopij se je zamoglo rešiti. Pazite na deco! v sv. Rapretu pri Celovca prišla je 18 mesecov stara Frida Glančnik do steklenice z lugovo esenco. Nesrečni otrok je iz steklenica pil in moral vsled tega čez par nr umreti. Več kot 100 let stara je postala kmetica Marija Hinteregger v Glanhofenu. Rojena je bila 31. januarja 1813. Zadnjič je umrla in bila ob mnogobrojni udeležbi pokopana. Njena prva hčerka je (5 let stara. Pokojnica je zapustila 28 potomcev. Gozdni požar nastal je 10. t. m. v bližini tunela pri Twimbergu bržkone od železnice. K sreči so ogenj pravočasno opazili in pogasili. Požar. V Wunderstiitten pri Lavamündu nastal je pri posestniku Tragbauer ogenj, ki je v kratkem vpepelil hišo ter gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi 4 svinj, krma, življenska sredstva, pohištvo, orodje, obleka. Slaboumno Marijo Schratter so komaj iz ognja rešili. Škode je za 7.500 K, medtem ko je nesrečni pogorelec le za 6000 K zavarovan. Čegav je otrok? K posestniku Gerstu v Fischeringu prišla je pretekle dni neka neznana ženska. Položila je polletnega otroka na postelj in izginila. Ko je šla proč, je srečala posestnika, kateremu je rekla, da je v sobo nekaj prinesla, kar jo last dekle Helene Klösch. Vlomili so tatovi pri krčmarju Waldinger v Oberposseringu in ukradli denarja ter raznega blaga za 300 kron. Zaprli so v Beljaku opetovano predkazno-vano delavko Marijo Wunder iz sv. Martina, ki je izvršila razne tatvine. V cerkev vlomil je v Sv. Petru pri Grafen-steinu neznani tat in izpraznil nabiralnik, v katerem se je pa komaj ena krona denarja nahajalo. Požari. Iz Launsdorfa se poroča, da je pogorela Reichholdova koča in še neko drugo poslopje. Škode je za 600 kron. — V Siebenaichu je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Kienberger z slamo, krmo, stroji in orodjem. Tu je škode za 14.000 K, medtem ko je posestnik le za 6.400 kron zavarovan. Koledar naprednega čebelarja za mesec marcij. (Piše Alojzij Križani«, Vel. Nedelja.) Z mesecem marcijem se prične novo čebelarsko leto. Ako se je meseca februarja pregledalo panje in ostrgalo dno, odstranilo mrtve čebele itd., ostane nam še temeljito pregledovanje, da se prepričamo o moči in zalogi meda svojih panjev, posebno pa ako imamo v vseh panjih matice ali ne, pa tudi kake da so. Pregledati moramo toiej gnezdo. — Če je pravilna zasedeno, to je ako ni veliko praznih luknjic vmes, ali pa, da ni trotovska zalega zraven, (ki jo poznamo po zgubančr-n h, kaki skorji podobnih zadelan h lončkih), potem je vse v redu. — Drugače pa je ako opazimo trotovsko zalego v čebelnih celicah ki jo zalaga ena ali več čebel; tukaj je matica izgubljena, ali pa je lahko tudi sama trotovka. Ne kaže torej nič druzega kakor v toplem dnevu vse' čebele istega panju pred čebelnjakom na tla stepsti, da se izprosijo v druge panje, ta se pa zapre Ako v katerem panja ne opazimo zalege, pač pa najdemo matico, tedaj se naj nekoliko žlic toplega meda zvečer doda. V kratkem bo pričela matica z zalego. Ako pa vkljub večkratnemu dodatku medu (namreč toplega) matica jajc ne zaleže, tedaj jo moramo odstraniti, čebele pa združiti. Slabiče v ne trpimo! Slabič, če se še sploh opomore, navadno le takrat, ko ga zunaj nič ni. V krajih s spomladansko pašo se morajo takoj čebele, ki so slabe, združiti. So pa čebele le na kakih treh ali štirih polsatih, in je le jesenska paša; ti se naj pustijo; v poletju se bodejo razmnožili. — Ce imajo čebele malo ali morebiti nič meda, naj se jim takoj po dve kili meda ali sladkorja doda; da so si čebele v svesti, da imajo dovolj veliko zalogo meda, bodejo to zahvaljevale z večjim zarodkom. Tudi na vodo se naj ne pozabi; kjer nimajo čebele že po naravi zasigurjene vode, se jim naj v bližini čebelnjaka z mahom napol-jena posoda vode nastavi. Dobro je tudi, ako se voda nekoliko osoli. — Panji naj bodejo lepo odeti, ker jim toplota nad vse ugaja. Čebelni molj tudi že prične svoje delo, zato se naj satniki lepo preberejo ter za-žvepljajo. Ostanki se pa naj sterejo, prekuhajo in iz njih umetne medstene izlijejo, ki naj bedejo pred moljem dobro zavarovani. Tažnost umetnih gnojil za avstrijsko kmetijstvo. Brezdvomno se trudijo naši kmetovalci po možnosti izrabiti svojo zemljo, travnike in njive, da doseže o či^ največ in najboljših pridelkov. — Ako pa primerjamo največje pridelke na naših poljih z pridelki drugih dežel, n. pr. Nemčije, vidimo, da smo še zelo zaostali za največjo množino. Povprečno je znašal v desetih let:h pridelek na hektarju = l3/* orala zemlje: » Avstriji » Nemiiji pšenice............12 6 q 2019 q rži ........119 > 15-18 > ovsa.............10-7 > 1846 > ječmena............13 2 » 19 72 » krompirja...........85'4 > 13629 » krme .............27'6 . 37*38 > detelje............ 35 3 > 44 83 » Povprečno zaostajalo torej naši pridelki glede množine na istem površju za celih 30 odstotkov za Nemčijo. Glavna krivda tiči v tem, da na*i kmetovalci ne gnojijo tako iutenzivno svojega polja kakor v Nemčiji. Zlasti kalijeva umetna gnoj la (kajnit, 40% kalijeva gnojilna sol) še daleko niso tako razširjena, kakor bi trebalo. Ako primerjamo uporabo kalija v Nemčiji in zlasti v nje obmejnih deželah z uporabljeno množino tega gnojila na Češkem, Moravskem in v Šleziji, ki so vendar v Avstriji najbolj napredovale v kmetijstvu med "semi kronovinami, vidimo, da smo še jako zaostali. Čeravno ima Šlezija med vsen i avstrijskimi deželami razmeroma največjo upo abo kalijevih gnojil, zaostaja še vendar za sosednjim pruskim Šleskim za 845*9 kg čistega kalija pri 100 ha obdelane zemlje. Se siabejše je razmerje v ostalih avstrijskih kronovinah. Slično, čeravno ne tako veliko je razmerja uporaba pri drugih umetnih gnojilih med Avstrijo in Nemčijo. Ako bomo toraj dali svojim travnikom in njivam troje naj važne-ših rastlinskih snovij: kalija ikainita, 40% kalijeve soli), fosforove kisline (Tomaževe žlindre, superfosfata) in dušika (č.lskega sol tra, ž ep enokbl ga amonija^'a) dosegli bodemo tudi mi tako bogate pri delke ka^r kmetovalci v Nemiiji. Kjer primanjkuje hlevskega gnoja, kar pa je skoro povsod v naših gospo dar>tvib, mora se pomagati pomladnim setvam in oko-pavin-im z ume;nimi gnojili. Priporoča se gnojiti razven s hlevskim gnojem še s 70—80 kg 40% kilijeve gnojilne sol (ali 200-300 kg kajn-ta), 220-300 kg Tomaževe žlindre (ali super fosfata) ¡n 60—80 kg čilskega solitra (-ili 50—70 kg žtepUnoki let vpeljana za dobroto in vpliv j: . _ _ Cena originalne sttklenice 2 K 50 h. — Se prodaja v v»0 vino . . . tekah. -J iz Ljutom Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (♦*) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 22. marca v Brežicah (svinjski sejem). Dne 26. marca v Steinach**, okr. Irdning; v Grafendorfn, okr. Fri^dberg; v Knittelfeldu*; v St. Ožbaldu**, okr. Oberzeiring; v Wildonu**; v Trofaiachu**, okr. Lecben ; v Kallwangu** okr. Mautern ; v Ormožu (sejem s ščetinarji). Na Ptujski Gori*, okr. Ptuj; v Rogatcu (seiem z veliko živino}; v Podčetrku**, okr. Kozje; v Weizu**; v Šoštanju**; v Graden-Piberu**, okr. Voits berg; v Murau*. Dne 27. marca na Br. gu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (s^j< m z rogato živino). Dne 28. marca v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 29. marca v Dobju, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 31. marca v Stamzu**; v Iku** okr. Fûrstenfeld; v Šr. Štefanu**, okr Kirchbacb; v Reinu, okr. Graška Okol ca; v Weisskirchenu**, ckr. Judeaburg; v Št Lenartu*; v Vojniku*, okr. Celje. Dne 1. aprila v Radgoni*; v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 2. aprila v Fernitzu, ckr. Graška Okolica ; v Lučanah i sejem z drobnico), okr. A» vež; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; na Vranskem**. Dne 2 aprila v Š-. P<.vlu pri Preboldu, okr Celje; na Begu pri Ptuju (seinj'ki sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Dne 4. a p r i I a v Rogatcu (spjem s ščetinarji) ; v Voitsbergu**; v Zgornji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenska Bistrica; v Gradcu (z zaklano klavno živino). Vprašanje govejega mesa rešeno! Goveje meso je vsak rad vendar je boljše, če se napravi namesto takega v juhi sku-hanega mesa, ki nima posebno dobrega okusa, kaka druga mesna jed. Varčna gospodinja naj peče ali pa pari drago meso, a govejo juho zamore pripraviti hitro iz cenili Maggijevih kock na govejev juho po 6 vin. komad. Vsaka kocka da samo s litra vrele vode polita jako okusno govejo juho, v kateri se lahko skuhajo VaSi želji odgovarajoči pridevki na pr. rezanci, zdrob itd. Preter, znani francoski zobozdravnik, pravi v svojem Traité pratique des maladies des dentsu m dr. : „Zobe otroka se lahko primerja z mladim drevescem. Njih lepota in zdravje je odvisno zgolj od vskrbe, ki so jih doživeli v njih mladosti." Kako potrebno je negovanje zob ravno v mladosti, dokazujejo m. dr. tudi poskusi na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji, vpeljati šolske zobozdravnike, kér smo si postali v tem že davno edini Loterijske številke. * vino Gradec, dne 18. marca Trst, dne 12. marca: 76 14, 8ß 81, 77. 73, í- Na V« Grand Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča 309 gostilna tik železniške postaje in velike tovarne, kjer dela črez tri tisoč delavcev, pod lahkimi plačilnimi pogoji. VpraSa se naj pri upravi „Štajerca." Hiša 302 pol ure od Celja, z lepim vrtom in sadnim drevjem se proda za 8200 kron. Nadalje eno gospoparstvo z vnemi postranskimi poslopji, hlevom, šupo itd., s travnikom in njivo, sadnim drevjem, za 6400 K. Več pove lastnik Goorg Hrastnik. Celje, SchlcB-berg 13._ Imam 319 lepo hišo novo in dobro zidano, blizu ceste, šole in mesta v Mariboru. čisto po nizki ceni za prodati. Pri kupni pogodbi je treba samo H000 K. Več pove lastnik Frane Podlipnik, Thesen 37, Maribor. m*m Diplomiran k za vsako delo želi ni v delo stopiti gem vel. posestniku A. Napotnik, Sv. LuvB Mariborom. sc v vsel JLJSCI^ mdi v Mf*» |(wj pridne, redne ljudi, ženske, da prinašajofe dobi priste branše življenskih Se dobi v vs ki sc lahko prodajiJsak aan p05ti dobremu plačilu vsaki? v hišo. Ponudbe pod IL, na Rudolf Moase, Hamhr TatlZ okrož Služba hišnika ¡318 Ledični prosilci, vojaščine prosti, obeh deželnih jeiikov zmožni, z znanjem v ekonomskem delu; mesečna plača 23 K in vse prosto Služba nastopi se !. aprila 1913. — Deželna hiralnica Vojnik pri Celjn._ JeŽ 323 se kupi, eden moškega in eden ženskega spola. Kje? nova nnPMVA ŠiftipTCIl 1 kolo, 1 šivalni 1 velik fato....... "*" se proda pri Ferd. „pri starem farbarju"i[ Kdor želi kaka)|| hišo, gostilno, vino, žago, mi jako dot ali pa manjše ali 4. Za led posestvo kupiti ali prodati aij.ttienaeselli dati, naj sc hlagovolif na Franz Peteline v ! Polskavo pri Prag«l katerem takoj vse ivzč brezpk Lepa, novo z:du— vila 2 sobi, 1 podstrešna ta' hinja, klet itd., veliki zelenjavo, v Hajdini, ceni proda ali v najet Vpraša se pri orožnifiBj na Bregn pri PU — li- ro. Dobr», i čiščenj« i kot n« injkalo! a ¿Sirijo, dovolj . Zato se i lagati, Koliko i! Veliko krbeti mol ca peči ii ikonoči udi a-1 ijigo priljubljf arije („i tje za lilferstras zaprtju ali | ebava tre ali In naj apetit, debelosti] vpliva in e franko; to), kjer: denic zal noža, ali se mnoj zlasti -no prij lice v pol jene. „Ff si rabi \m a in s istopstvoj >v Kons e/o po> ze Močnate jedi so važni del človeške hrane Dobro pripravljen«- vfebu^jo mleko, mast, moko, jajca, sl&dkor, torej »a Človeški organizf.-m potrt bna redilm sredstva v dobro okusni obliki. V mnog:h slufajih. zlasti za otroke, jih je odlikovati pred h esnimi ali sestavljenimi jedili. Samo to napako imajo mnogokrat, da so težko prebavljive in da jih slabotni želodec, zlasti /opet pri otrocih, ne more dobi o pre nesti. Tej napaki se danes da lahko od,*)-moči, aUo se ne napravi nobeoo močnato jed, nobeno pbgafo, nobeno j ecivo, biez ilr. Oelkofjevega praška za pecivo, kar si je vze o k srcu in kar stori danes že mnogo mil:jonov gospodinj. Vporaba je otroŠko-I; hka in po dr. Ottker'jevih receptih, ki se jih daje zastonj, je uspeh zagotovljen. Dr. Oetker praš k ža pecivo se dobi povsod z recepti vred Me da dobil? pristne Dr. Oetker'jeve izdelke. 777 332 jsake st< i časih ti >ro-okusa išče se nujno za boljšo dražino v Ptuju. Uötmene ali pismene ponndhe je vposlati tekom 8 dni na upravo ..Štajerca." Za Veliko nočne praznike „ iz Ljutomera 80 „ ttro vino.....96 „ 1 Na Velikonočno nedeljo je iztoč zaprt! - Grand prix svetovna razstava Paris 1900. 316 za i v tudi v vi ljudi, mo inašajo p! tiskih sn prodaja, lu vsaki >c pod H. e, Hambur ivalni t k čebe Ferd. rbarju" v Kwizda restitucijski fluid Umivalna voda konj p. Cena: 1 steklenica K 280. Se rabi čez 60 let v dvornih hlevih in hlevih za dirke za oferep-čanje pred in zopetno okrepčanje po velikih štrapacah. pri trdih kitah itd., napravi konja izredno žmožnega v trainingu Kwizda restitucijski fluid se dobi pristen le .s to varstveno znamko. Se dobi v vseh apotekah in drožerijah. Vsak dan poSlna razpošiljatev po glavni zalogi: Franz Joh. Kwizda, in kralj. bulg. dvorni liferant okrožni apotekar Kcnpnbnrgpri Dnnajn. 315 Sprejme se delavcev in Kožo se mora temeljito negovati »n v to je dobro milo naj-pripravnejše ; kajti slabo tržno milo škoduje preje nego bi koristilo. Fino Lysoform-milo ima izredno aromat»Čni vonj, je nežno in vpliva vsled l%"ne vsebine Ly»Lysoform-tvornic« Dunaj, XX. Pctraschgasse 4. 48 K 8*50. NOVOST! IzijeF" priporoča in okre JOHANNA K RÄBER V Ptuju, dllerheiiipgasse 13 ^jL^pristna naturnavina. ¡a v vaeljvo vino.....72 vin. Muškatelec.....120 vin. ... t Sadni moSt .... r 2 , St. 99»/, R. Radinm - anker-rementoar nra v niklastera ohišju z dobro izreguliranim anker kolesjem, posrebrena kovinska cifernica s pristno maso radioma (ne fosfor), ki pusti v temi čas jasno izpo-znati, trajna svetilna moč en kos K 8^50. Za vsako uro se daje 3 letno pismeno garancijo. Kadiam-žepna budilnica v niklastem ali jeklenem ohišju K 24.50. Razpošilja po povzetju ali naprej-plačilu Prva fabrika nr HANNS KONRAD c in kr. dvorni liferant v Brtixu št 894 (Češko). 88 ! Bogato ilustrirani glavni cenik z 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko. - Po zelo znižanih, cenah! == Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 iilijala Grazergasse štev. 15, in trisfon M 87/KIII., telefon Berrensasse Sfev. 94/11 priporoča »vojo bogato salogo obuval u pomladansko letno m r«tjii i fcvlje fevlje Izdeluje ac po meri t laatni delavnici, sprejemajo ie tud. popravila. Postrežba teču, ene Mlite«. !■—rim aareäia pro:. 617 321 312 delavk ;li kaki tirno, igo, mliiri jako dobrem zaslužku. Preskrbi se stanova-jše ali v,,ja. Za ledične, ki «ami kuhajo, so peči na SStvo I razpolago. lagovoii Aktiengesellschaft Stahlwerke Weissenfeis, unč v ü Oherkrain. (Gorensko.) Fragen^ vse nats :zplačno.j vo z*"di ila trešna sol veliki Hajdini, v najem orožniSki pri Ptoj Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: ob delavnikih od re do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. are dopoldne. L kopeli z vročim zrakom, paro „Brausesad" z rjuho K —-60; pogtrežba K —-10. Redka okasija! • Čudežno ceno! 600 kosov za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 8 leta garantira, ena moderna židana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura daraskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient. biserov, mod. damski kitic s patent-zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manSete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepSi razgledi sveta, S ^-predmeti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in Še 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiSa Gh. Jung^virth, Krakov A.|3. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Zakar ne dopade, denar nazaj. 326 Za _si* opekarno z mašinskim obratom (tudi na „Handschlag" urejena) išče ee najemnika oziroma kupca. — Ugodni položaj, postaja nove železnice Samoc-Sarajevo. Poizvedbe v opekarni Graničar, Šamoc, Slavonija. Vzaj. posojilno-blagajno društvo (Wechsels. Vorschuß-kassen-Verein) v Slov. Bistrici (vp. z. z n. z ) 304 Vabilo na v nedeljo, dne 13. aprila 1913 ob 9. uri dopoldne v društveni sobi se vršeči občnj_zbor. Dnevni red: 1. Predložitev računskega poročila in njega potrditev. 2. Poročilo nadzorništva o pregledu računov. 3. Predlogi o porabi dobička. 4. Nova volitev ene tretine nadzorništva. 5. Predlogi in vprašanja. Cenjene člane se na zborovanje uljudno vabi in za sigurno udeležbo prosi. Za predstojništvo : Georg Jagoditsch. Slov. Bistrica, 13. marca 1913. Le enkrat v življenju! 50.000 spalnih odej a K 1-95 določenih za izvoz na Balkan, a zadržanih vsled vojne nevarnosti, iz pristne brnske himalaja-volne, cirka 200 cm dolgih in 130 cm Širokih, v krasnih trakovih in mele-dessinib, s krasnimi barvastimi bordurami, se samo kratki čas za polovično izdelovaln# ceno samo K 1 95 za kos prodaja. Te hima-laja spalne odeje 80-dvojni denar vredne, in le dokler traja zaloga "3M se dobijo pri nas po sledečih senzacijskih cenah. himalaja spalne odeje stane..........K 195 spalnih odej stanejo..........K 570 „ . ....... ... K II- Edina razprodaja po povzetju 303 Swoboda, Dunaj, 111)2, Hiessgasse 13.—114. 7* II mnogo izboljšana Bordelaiska mešanica v gotovem stanju. Se prime celo na vlažnem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. — Nima ostanka (Satz ) — Brezštevilna priznanjevalna pisma. ii in uinnnvnrtnibi rabite v lastnem interesu prašek Ji IH VlilOflUlKI bakrenega žvepla prot. strupen. rosi'(Mebltau), Bagol za boj zoper mrvnega m kislega Črva (Heu- und Sauerwurm). Kallfornska prekuha zoper sadne škodljivce, gosenični lim zoper raznegosen.ee itd Laurina za poletni'boj zoper škodljivce Lauri karbolmej za zunsk. boj Lauril drevesni vosek za cepljenje Ichneumm za nežne rožice, Nikotin Quassia ekstrakt za skroo enje v drevesnih šolah, Topomor zoper poljske m š., PamP^^P^ mrčesje in ose. - Zahtevajte natančni popis m navoddo za rabo gratis in franko od generalnega zastopstva Forhin" fabrikc materiala za vinogradniško škropljenje. Konatantin Ziffer, Dunaj XIX., Gatterburqg. 23. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajerčeve" _ • u ž i g a l i c e. V velikem se jih TaroČi! naravnost pri „Länderbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. Zaljubljeni ste v svetovno znano rženo kavo ,Probat' od katere stane 5 kil poštni zavoj franko samo K 8'70 po povzetju. Poleg tega dobite še zastonj en lepi rabni predmet. Ako se vzame 5 zavojev, stane eden le K 310. _j „Probat" daje brez dodatka pravega kavi- nega zrna zdravo, okusno kavo. Samo pristno pri Bernsdorfer Getreideroslerei, Bernsdurf 43 bei Trantenau (Oežko). 81 Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte > yelikem izbiru se dobiva Y veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora cenik). Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabriCnih cenah kot najboljše orožje za branitev autom. žepne piStole, precizno pristreljene v zißteroih „Browning", „Steyer", „Mauser" in „Bayard". Revolvri v najbogatejši ■ ■ „ V F.-Ml «nrmi VInKfirt-.rviiika in kirsKinprü dvit- lllllfi , J - I T}-----------O--J-------------------_ «J <• izbiri že od K 650 naprej. Flobert-puške in karabinerji, dvo-" * e-pužke od 36 K ' ~ ' patronov itd. cevne Lancaster-lovske-i puške od 36 K naprej. Patrone, ovitke Cenik zastonj in franko. 34 M. PIRICH Gospodinje ! ajerc" izhaja Previdnost /feda,iran z dn< Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN 99 UNIKUM éé •naslednje nedel 4«ročnina velja za jo : za celo :rone, za pol in i razmerno; za ) 4 K 50 vin. zi d; za Nemčijo celo leto 5 kr< ieriko pa 6 drugo inozemsi uni naročnino n na visokost le. Naročnino j „UNIKUM" ni rastlinska margarina. > "^rh^io' „UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega iu}V- seprouaj.j višjo redilnu vrednost ter je v resnici zdrava. ednistVO in I „UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši naturni produkt ,v0 „UNIKUM" Je cenejSa neg0 navadni puter m garantiran0 mn°g° ^datnejša. ^ siopje štev SAMO BLAIMSCHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoj. razvidno. MARGARINE preiskusili. usnjarija v PTUJU S ■ da naznaniti, da vzame kože v delo in kupuje tudi ■ ■ vsakovrstne kože po najvišji ceni. Pri njej se dobi -tudi vsake sorte le4er, kopita in vse drugo, kar šoštar potrebuje, tudi Oberteile, katere sam izdeluje po najnižji cen«. 77 S 1 k* «v* Üisaaih t K k; m pil I M» 4 K; belih Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! i 2 K; boljtih belili 2 K 80 h; . «..._____■♦»bkih 6 K tO h; 1 kf najfinejših ■■•žene-hplik. ili-iWch ¿lli»'*mgZB «Mih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) iivega 6 K, 7 K; belega »0 K; najfinejši prani 12 L Ako ae vtarae 6 K, potem franko. far* Goto« postelje iz krepkega, rdeCega, »li rumenega nankinga, 1 InheiL 180 cm dolg, i20 u» Urok, * * plar.iBa Malina«», vsaka 80 cm dolga, 60 cm «iroka, napolnjene z novim, «mm, trajnim i« flamna-tim |»rjrai m M«te»je 16 K; pl-*»a»e » K; d»».Bf 24 K; posamezni tufceMi »Ti, 12 K, M K, 16 K; glava* blazine 3 K, S K 50, 4 K. 8* po«* po poletju od 12 Tt naprej franko. Izmenjava aH raifcv fraako dovoljena. Kar se ne dopada denar natrn. S. BMac^ DMohemts Nr. 716, Et9n, (Bton). C«nik fratk in frank». Cenjena gospodinja ! Štev. Vojn Jnji boji sc Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete čvrste kuhate za kruh s putrom g BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"-MARGARIN0ov zavzet Se dobi povsod. PoizkuSnja gratis in franko. ¡n gkuta Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. Zadn.j al | rčije se je id n j a v o ----nesecev z 8 dni na poizkušnjo pošljem vsakomur po povzetju s 3 letno garancijo: Amerik, nikel-ura.....K Roškopf patent-ura . . . Amerik, goldin-ura . . . Železniška Roskopf . . . Roskopf dvojni mantelj . Plošča jeklena ura . . . Srebrna imit. dvojni m. . 14 karat, zlata ura . . . Orig. Ornega-ura . . . . Radium budilnica, ki sveti Radium budilnica 2 zvonca Radium budilnica 4 zvonce Radium godbena budilnica Ura na pendelj, 75 cm . Ura na pendelj stolpovo zvonenje.......K Ura na pendelj z godbe-no budilnico in šlagverkom .... K Okrogla ura z budilnico..............£ Navadna budilnica................K 9 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju. O Dunaj, IV., MargaretenstraBe 27151. O Originalni fabrični cenik zastonj 2.80 3.-3.60 4.— 4.50 5.— 6'— 18.-20.- 4 — 5 — 6.— 8— 8.- 10.— 14— 6,— 2.— 234 Pozor posestniki ! ^ Lesne deske, štafelne, late in švartelne, 'tako so pi tndi vsake vrste mreže iz drata za ograje^rnpm groz tem vse vrste farbe, laka, fimajza in k^jj B0 j0 3 neuma, cementa, apna, traverze, strešni kjjm je ^or: dani cigelj, kakor tudi vsake vrste želex0 zidovje. 1 najcenejše pri tvrdki AlOiS MatSCheljnnnioijgka Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnic^ pcblop: zij in sre j a k o v s v» jun S tem Pridni konjski hlapec 1 ir v j nega prel se sprejme. Več pove ijo sicer uprava „Štajerca1^ ca e v z a d i Ad A 49|13|8. Edikt. 130 Cepljene trte veleprima : Laški risling, Moslec, Silvanec, Muškat, Ralandec, Traminec, Bargnndec, Gatedel, Welt-liner, Köllner, Portngizec, Slankamenka, Zier-fandler, Ranfol, Blaafcäokisch, Izabela za grmo- { vje in amerikanske koreninske trte se dobijo pri P. Srebre, Maribor na Dravi. na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih iflrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za iola, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep m prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tadi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, skledo, «aie, glažo in drugo v to atroko spadajoče reči. Bazarvti Oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za tO dO K 1*2B> Gostilna s trgovino z blagom, na najboljšem krajn, v farnem krajn pri Mariboru, železniška postaja, hiša v dobrem stavbenem stanju, se proda za K 27.000 — Pr. vprašanja pod „Gasthaus 505" na upravo „Štajerca." 310 KttttXXKXXKXMftKKttKttKXK ->: s p r e j asti in li prav v Kar se t dela vele^ Prostovoljna razprodaja posestvi tudi nek 0d c. kr. okrajne sodnije Bleiburg potom naznanja, da se je vsled naprošbe r mPRti čev po dn& 10. februarja 1913 umrlemu ™ Barth vulgo Mačič v Libeličah (Leifling) voljna razprodaja Mačič-posesti in Otto-mlie. .J št. 2 in 3 k. obč. Libeliči skupno s Premz n © j | i no dovolilo in se bode razprodaja Zadnjič dnč 27. marca 1913 dopoldne ob i š o m c 10. Uri nogor na lici mesta v Libeličah vršila. — Pod ir8 1 r 0 8 t-no ceno per 36.000 K se razprodaja ne .?ačm ® Rubežne pravice na posesti zavarovanih up»ica> ob3tl ostanejo nedotaknjene. Pred razprodajo »8Prec vsak udeleženec vadij 10% izklicne cene v zatiral razprodajalnega komisarja položiti. — Akr°. av8tjr,J! se skupne ponudbe ne doseglo, se bodejo :nJe bli ^ tete in premičnine posamezno razprodale ko Je ^ Mačič-posest brez premičnin pod izklicno Pnstj per 28.000 K, Otto-mlin 1000 K, premih pa pol izklicno ceno, ki se bode šele dole? natanc največje ponudbe premičnin je takoj plačatirilce naJf premičnine takoj odvoziti. Največje ponudb.n.a v 3 ednakih obrokih i. s. prvi 1. julija, c? ^ u 1. septembra, tretji 1. oktobra 1913 v gotc1* da pri sodniji plačati ter se v tem času 8 o°/,*a PotrPe restujejo. Ostale razprodajalne pogoje se 1P®8 CJ ®J pri tej sodniji vpogleda. C. k. okrajna sodnija Bleiburg, dne 28. februarja 1913. s rn da A (Pečat). (Pa de Skuta tudi že avili. Vse ti >et do k or so s« ma poj Iidajattlj Id odjroTorni or»dnik: KätI Liuhart Tiskal: W. Blanke t Ptuj«.