Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poHV rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo aa uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se račtuiajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se ■ naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. — V Trstu, v sredo I. septembra 1920 DELO ReSite človeško resnico s tem, do rešite in odkrijete Rusko, zavedajte se, do bodo prihodnja pokoilenlo sodita poštenjake noše dobe po tem, so se ii dvignili v tem odločilnem trenotkn, da kličejo: ne! Henrv Barbusse GliflSIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI Leto I. - Štev. 46. Med tirž. delavsko zbornico dn zvez« slovanskih učaiteljskflTdfuSfeV^v Trstu je iprišlo do nepnii etmega in do povsem, nepotrebnega nešp ar a*zu tuljenj a. Vendar ni to nespcrazumljenje (tako, da 'bi onemogočilo vstop slovenskih učoteS^ev v delavsko zbornico. Ni neon znano še dodobra (kdo V e .to nesporiazumljenje zakrivil. Iz informacij, 'ki smo ijih dobili na naijbclj kompetentnih mestih, bi s>e dalo vsekakor skfepaitt, da ne zadene pri celi stvari nobena krivda niti delavske zbornice mita zveze učjiiteijsikdh društev. Najin anj pa ima. opraviti pri celi zadevi narodnost, ki se (p prav nepotrebno in neumno vlači, kakor strašijo za otroke, ipovsorf kjer 'je oi treba. Nespoata-zumljenje med delavsko zbornico in zvezo slovanskih ■učiteljskih društev ni niti političnega nrili ®a-nodmAtnega značaja1. Poglavitni vzrok nesporazum-Ijenlia 'tiči' v pravilih delavske zbornice, na katere se barje ni oziral uradnik, ki je dal učiteljem .prvi zagotovilo, da bodo sprejeti v zbornico kot samostojna zveza. UčiteAjiS so se zanesli na tako zmgtoltovjJo in ie verjetno, dia, bi bela postopaiia v enakem slučaju .popolnoma enako vsaka druga organiczaoiija. Vsaj vsaka taka organizacija, ki ni imela še vefekrh stikov z itnganizacijo naših detavikih zbornic on naših proletarskih organizacij spioh. V Trstu obstoji sindikat u&iibeljev, Im le prikliučen deterask* zbornici. To ni onflaaaaaiBga atatejBnsilmh udi-itetjev, to je organizacija učiteljev jsplioh ibrez ratoMke oanodnesti. Seveda"StfTSames člani tega učiteljskega •sindikata le italijanski sooijailsticrtt učitelji. Italijanski nesocijatostični učitelji so zdiruženi v svojem posebnem narijonafetičnem učiteljskem društvu, dočim so združeni vsr slovanski (Učitelji v Julijski Benečiji v zvezi slovanskih učiteljskih diruštev. Tam so vpi sani in organizirani itudd skrvauskr ■socajafctičn.i uči-teip. Organizacije, ‘k5 so združene v naši delavski zbornici so ustanovljene vse na medmamodmi in. ra-zreckš podlag. To se .pravi, dta člani ene in iste •stroke niso ločeni po narodnosti on se morajo podvreči taktiki razrednega boja,, ki3 ga vodi delavska zbornica. Ako (bi sprejela delaivskai zbornica v svojo •sredo zvezio slovanskih učiteljskih društev kat tako, bi se zgodilo, da bo imela delavska zbornica v sebi dve organizacij i' ene in iste stroke, dve organizaciji učiteljev in sicer mednarodni sindikat učiteljev in zvezo slovanskih učiteljskih drtuštev. Dejstvo, da se je izrekla posledica z ogromno večino glasolv za pristop k delavski zbornici tofenaoimo tako, da »o se izrekli slovanski uči teli za- taktiko razrednega, baja. Delavska zbornica bi (torej imela v svoji sredi fdva »oirgannzacriji iujlt!e||jev^ Otte pilafciarte ^razredni boj, vendar je ena mednarodna v kolikor sprejema člane vsake na-noJaosfta, vodi' mednarodno politiko in dela v vseh ozirih na .to, da širi vsepovsod in uveljavlja socialistična načela. Druga ije pa narodna v kolikor sprejema člane le ene t. f. slovanske narodnosti. Mi nimamo nobene pravice, da fci dvomili natd lojalnostjo in poštenostjo slovanskih uči ietjev. Pcav zaradi tega smo prepričani, dla bodlo uvideli in priznali skevamskr učitelji seans v kak po kxžaj bi se bila spravila delavska zbornica, ako bi pričela prizmavati ,pri eni stroki princip organizacije po narodnosti in bi pričenjala sprejemati v . svojo sredo po več organizacij ene rta iste stnoke. To bi nedvomno prej udiciralo notranjo moralno in fakfiivno isilo (delavske izifc^inniee (la Imesfo IJw>m(o- stvar do dobra in prepričani smo, da: bodo spoznalii, da ima. opraviti pri vsej tej zadevi slovanska narodnost ravno v toliko kolikor hudobec pri povzdigovanju. To v kolikor se tiče nes.poirazumijenja, s katerim se bomo poba vili še nekoliko, ko bomo izvedeli, kdo ,je kriv, da niso (bili poučeni učitelji od vsega začetka o tem posebnem pcložaiu v katerega bi zašla delavska zbornica, ako bi sprejela v svojo sredo dve organizaciji ene in iste stroke. Kar se tiče prirtike, ki jo vodijo našia in druge d'e-lavske zbornice, kakor tudii politike in taktike, ki ji sledi naša sociralustičma stranka, pustima rade vo-i(e vsem našimi noispcictnikom, da govore in pišejo kairkcij in kakorkoli. Za naše delo mismo odgovorni .ničesar mašim nasprotnikom in nimamo niti vo!.je niti časa, da bi cifigavanjadfi vsem smešnim in plitvim napadom, ki' padaj® na nas. Delavsko gibanje nima dovolj časopisja na razpolago, da 'bi za-mieglo odgovarjate reki dnevnih laži, s katerimi pita nacionalistična časopisje svoje bralce in pristaše. Delavske zbornice niso, me smejo (biti cm ne morejo biti e politične. Delavske zbornice so krajevne aili okrožne zveze na 'razrednem stalešou stoječih delavskih organizacij. Delavska' organizacija, ki prizna razredni boj, miorai voditi' politiko razrednega bo a. Ako tega ne stori, nima niti pravice, da bi se imenovala delavska organizacija. Nepolitičnih organizacij na svetu ni. Ako ne vodijo erganizacije politike razrednega boja, delajo pač drugačno, nac«jo-mai’d!ržatvi — ki so clanes le predmet oajgršega izkoriščanja, da jih uspoisobi za boj, tih pelje v boj in ž njimi in v nihovem imenu in za njihovo dobrobit tuifi zmaga. Ako bodo zatirani milijoni prebivisGstva Jugoslavije še nekaj časa brez odpora piretnia.šali hič iburžtsateije, tedaj, se bodo pogreznili ti milijoni v capinski proletarijat — in to hočejo vladajoči krogi — ki je brez vere v idejo, brez odgovornosti v idejo, brez odgovornosti napram skupnost, brez ciijiai Delavno ljudstvo pa naj se zaveda tudi tega, kar je povedla! Marx že pred tolikimi desetletju: hfuržuiazija je svoj lastni groibokcp! In naša buržuazijia. ipiifclno koplje svoj grob, a ne pustimo, da bi se tega zavedla, hitimo z delom, da jo ob pravem trenoi!;ku bacnemo v jamo, proti kateri drvi v svoji brezmrGellini, blazni gospodarski politiki. Proč z mevžam — borci na plaji! Ljubljanski »Ridleči prapiar« podaja isleideoo sliko o sedanjem položaju v Jugoslaviji: Ujedlitol ena jiugosflovinl»stoa. biuržuiaziija gc^poidlari iv jugcslovemiski diržarvi čimdalije bolj ^brezvestno in ne zmiselno. J3,rezve®tWo, ker smatra sama sebe za edini razred, ki sme ulžilvati vise, kar :si poželi, ne-zmiiselnio, ker me 'vidi niii za dian c.aprej. Kar uganja za dinj® mesede, tk> ie tako veCk i'n brez&tidien atentat na dellslvmo 'jiuidtstvo — idlelavjtvo., kmete, uraid-ništvo, male clbrltnske — da je Ibrrez primere v namodnio-gcisptcdairslkem nazvoju katerekcli države Podražitev premoga in plovišainje želazri Sk:h ta-riifvcv — to dvoje bd ztetdalo smrtai udarec vsemu našle^miu razivoju. V dlržavi., ki priidiela ogneimpe množine ži'tav ki rimia .r.tei zmerne možnosti piioduktivnega razvo' a v vseh pao.cgah narodnega gclsipoidlarstva, v tiejj državi bo delajmo 'jiudstivo na zimo stradalo, pre-zebialo in hlcidiflD 'Ctkoli razcispamo. Armade brezposelnih se bodb potikale (oikolii, otroci boidioi stradali, tairši prekV-nfiaS. In vea i‘J0 po zaislugi nekaj tucaltov izvOzni^a.TijlVfli in baimčcih mogcrtcev pod zaščito niikocm-v odigrvioiae .vflrtie. Ti Ijiudfie ne marajo de- korakati. proti Lublinu. .Pričela je z napa.do.ml ter je zasedla Tiskovce. Srečalia se V« z neko brigado Kubanskih kozakov pri Kcmar.ovu iter jo prisilila k umku. Konjenica Rudrlmija jnadailjuje ;poh(oicll proti Zamostu. LONDON, 30. — Zadiše vesti o nusko-.poiljskih dcgockih pravijo, da 60 se ruske čete ume preu-strcjile. Govori se že o važnih ruskih uspehih pri Brest-Litorskem. Boljševiška deiegacijia v Londonu je včeraj spoiočilsi sledečo rad'i ic.brzojavko iz Moskve: ».Rdeča vojska je danes pregrupjnama in reorganizirana na zado vol jo.v način ter je prlpravUieniai, da povzsame ofenzivo. Rttske čete so zopet iztrgale tla iz poljskih rok na Teč točkah pri Bijalntokn in Brest-Litovškem. V GaMdji so niške in ukrajinske čete dosegle nore uspehe proti Poljakom. Poljske vesti o velikih ruskih izgubah so neresnične. Bili so res resni trenutki med umikom, ali ruske čete, ki so se znašle v teh težavah, so mogle uiti ter se vnovič sesibaiti. Na jugu napreduje ofenziva proti Vraglu z uspehom toli v Tavniijski pokrajini, kolikor na potaboku Tamavu, južno azovskega morja. Vrangel se umika proti Krimu, njegov položaj je nevaren. Vdor ▼ polotok Tamar strani Vranglovih čet je likvidiran. V par dneh bodo uničeni vsi uspehi te njegove ope račje. V Kubanu je stališče Rusov sila močno, Vran-glovi poskusi prodirati so prenehali.« Poljska vest poroča, da je Trocki osebno prevzel .poveljstvo ruskih čet. Tudi Poljaku' smatra,o, da se bo v najkrajšem času pojavila ■:(trska protiofenziva. VRATISiLAVA 29. — Iz Kaše se poircč3, da ,je (bila v vzhodni. Galicrji prcglašena -sm-jetska ISudio-• vlada, ki ima svoj sedež v Stanislavi. DUNAJ, 30. — Raidiilcltrzci. avka iz Moskve z dne 29. avg, ii jo je čičeirin pcalal Kamenjevu pravi med drugim,: »Nas zmagovit pohod proti generalu Vfanglu nadaljuje ob vsej tauradski melj. General Vrangel se j «m:ka proti notranjosti .Krima in njegov položaj je oimdiaie bc4j ogrožen. Čete, izkrcane na polotoku Tamavu, se obkoljujejo. O ostankih Vranglove vojske v par dneh ne bo več sledn. V pokrajini Kuibana je naš položaj' sila močen. Sunek generala Vrangia je penesn-ečii. Vse vesti o izgubah 'Novorosnjsloa in Jekaterinodaira sa izmišljene. DUNAJ, 30. — Radijabrzcjavka tz Moskve z dne 29. avgusta poroča, da naid^ujeijo rdeče čete pred IZ JUGOSLAVIJE KAKOR V ZAGREBU, TAKO V BELGRADU. Pri ravnokar zavrženih občinskih volitvah v Srbiji so dobili komunisti v Belgradu 30 od 45 mandatov. Vsled tega jim pripada mesto župana. Komunisti pa niso polo žili predpisane prisege. Zato je ministrstvo za notranje zadeve zapovedalo, da se ne preda občinske uprave roke komunistom in obenem naročilo stari upravi, ostane na svojem mestu, kar pa je slednja odklonila Notranji minister je nato ukazal zastražiti občinsko po slopje, da zabrani komunistom vstop v prostore občinske hiše. — Ministrski svet je odobril Draškovičevo odredbo. Komunisti so se pritožili na državni svet. — Tako se bori jugoslovenska vlada proti komunizmu. S tem ona obenem dokazuje, da v sedanjem ustavnem ustroju niti ne more biti pravična napram svojim državljanom, ne da bi morala odstopiti od določb monarhične ustave. Ker tega ne stori, ona ponovno in na nazorni način uči jugo-slovenski proletarijat, da mora slednji r^rušiti temelje države, ako hoče popolnoma zavladati v občini. lo je dobra pomoč komunistični propagandi v Jugoslavi)i. Mlini Bestnih jim Groioo-Voikovaik-Skwnin. Konjenica Budilnija, ^ včeranjem započefo ofenzivo v tfkcldoi Brest- Li- Hflnska vlada mora priznati rusko sovjstsko republiko italijanska vlada mora priznati' rusko sovjetsko republiko. To t'e Mi dnevni red shodov, ki so se vršili pretečeno nedelo po vsej Italiji in, ki se bodo nadaljevali dokler ne ho italijanska vlada izvršila damo besedo v italijanski zbornica. Zmage poljske armade so izpremenile m®esi',e GioUttiija in Lloyd Georga. Pclitrka' stare diplomacije, 'ki .je hodila od nekdaj peta dnevnega oportunizma in se ravnala po dinevnih dicgodkdh na bojnem poiiju, j'e zopet prišla •na d.8n v Lucerni. Toda italijanski proletarijat ima dovolj moči, da vsili' vladi svojo .mednarodno politiko, iin jo> bo vsilil tudi topot kakor ijo je že marsi-kedaj. Ruskc-Pclf.ska' fronte izgledai že dames nekoliko drugače. Ruske idieče čete so nateple kakor se spodobi pangermanskega bamdiiita Vrangela in so začele napadati tudi Poljake. V R/usiji .je bilo progla-i šen o splošno icbcroženije in trume s vežih izvežbanšh sil ijo-se priglasile za boj .proti reakciji. Sovjetska Rusija je nepremagljiva. Oni, ki so mislii, da .je zadala zmiaga Poljakov 'končni in smrtni .udarec ruskemu piroletari/iatiu, so se močno zmctili. 'Ruski1 pro-leb:irij.at se bpri danes za zmago revoluciij« po celem svetu. Za.t > je pa dolžnost ,prciet'a!rija(:!a celega sveta, cia priskoči na .pomač ruskemu pnrletarijatiu in da prisili s veje viade da priznajo rusko sovjetsko republiko brez vsaikega obotavljanja in, da prisilijo te vlade nai uvedejo z Rusijo gcspodiarske in politične edmošaje. Buržoariija se upira tej zahtevi in laivnlega fliotbPva, kil 'bi živeto v dobrih materijelnih razmerah, kec vedo, dla ustvairsjo take razmere vestno viš|’o te^lburo nriiJinSih mas. H'očei;o imeti de-liaivlnio Ijiudctvio, kit se micra boriti dan za dnem za oibsticj, ker talk.o SiUidsfcvio pofeta' niima smiisla ne za izobrazbo, ne za malprediek, ne za potejjna vpra-šam.ja. Zato so cl£ipi;Gi nla ste.žaj vratta navijanju cen, ognomni p'cidrfiž:itvj voelh življenskih potrebščin. Tr-goVet me bo prodbjal blaga le za tolikoi draži’e, za fcclikor se ;e zvtreal ipirevoz blaigat. Nemoralen., ka'kr šen jie, bo ponaibil ugcidmo priliikio in pridal k cenam še znaten .odstotek za poV!iša.nie svotjih dobičkov. Raivmo tako bo pri izdelkih industrije. In kako bo plačevalo delialvno (ljudstvo te neizmerne povišlke? Zah/tevalo bo povišane miezdie; povi&anje mezde bodlo zopet primeren izgovor za povišanje cen in tako bo šlo d la!je, vedno v kolobarju. Stavkati ne bo smelo ddraivstvo, .ker bo zakon o delu in redtu pobil delavstvo s smodnikom in z bajoneti. Ministrska kriza, ki je razburjala zadnje tedne buržuazno časopise, je bila oster, prikrit bcij za večji požirek ljudske krvi. Par?ia;me©tama zajedmica n.a eni strani, demokratska zajedtaica na drugi stran? se nista ruvali ne za dobrobit države, re ziai pravice bosanskih kmetov, ne za svobodno aii vezano trgovino, ne za konsitiitiuamto — .vse to so bile le fraze za javnost — gonilna) sila dvohiq’a s® ibiDa brezdanje mavhs mogotcev. Vodilno načelo obeh »državotvornih« elementov pa '"e: zatirajmo lljudistvo taikio diolgo dokler ne postane topa in glupa čreda sužnjev. Aii bo delavno ljudstvo mimo prenašalo to brezvestno početje? Radikalci s slovenskim priveskom S. L. S., demo-kratje iz vseh pokrajin in sociijalpatrijc.t'« so »kon solidiralic — kakor se glasi strokovnjaški izraz za rdkcvsijaško ropanje Fiudske moči in naravnih zakladov te blagoslovljene' zemlje — državo tako dolgo, da so jo pripekali ra reb pre,p£i:’|jk Vsi so se skrbno izogibalj vcliitev za ustaivoda^co sfcupščano, dobno vedicič, dia 'e d>ržava brez ustave tcgasfvo brez gospodarja in čiuvajia. Vsalkdo (Sažikci jemlje, kdior se prerije v fcližitno iboigsiatva, ne d!a> Ibi ga težila odgovornost. Kje je v Evr:|pi, med »zmagovalci« in ^premaganci«, država, ki bi živela, dve leti .brez pravnlega temelja, ito je brez ustave, brez vlade, ki bi Ibiia odgcivlon:in sekcajsk! svet, s kaiterimi hočejo disciplinirano delovati in i*javiljaljO ob enem, da so pn-ravlaai slediti vsem onim načinom boja, -ki- se h bo smatralo m naijboH koristne v Iboju, ki mora vesti da končne -zmage programa želeimoar-ga osobja.« •. »Železničarji n-abrežinske sekcije železmčar-ga sindrkiatta v It-diji, »brani dne 29. avgusta ^ Impozantnem shodu fv Nabrežiin-V ptiiznaivajo muijno potrebo, da se zoperstavi ‘fcoKižoaziji, ki gre za tem, da sie pejasti vsega pcfetičnegai, sccijal-mega in upravnega življenja, resno odporno silo im da se prione ono gktokio in icdlitfčilno uporno gibamije, ki živi v iprotetfiiniaitu. ki trpi i*i dela; izjavljajo ponovno niecfchcidno potrebo resnega ■cfloigovcinai z vsemi pioliitičniiMr strainikamii, ki nudijo nedvtcimljivio jamstvoi io:'alno9ti v oferambi sindikalnega principa; se pridružujejo delavstvu v I-tajiji v nego,vem maiviclušenju in njagovi solidair-nesti napram ,junaškim ibojevnikom rdeče 'Rusije, kaj a branil pnciti vsem buržciazifjam lin vsem to povom novo -čl-oveštvo III. Interniaicijomale in sklenejo sta pridružiti gibanju mniožic, ki gre za -tem, da se prisili vlado maj prizna rusko sovjetsko re-piuihliko, nap-raim kateri si o- -oibmnjene oči vesoljnega prcletarijaita.« Junaštva italijanskih nacijonalističnih bojevnikov, \ak-ozvanih fašistov, ki so -uvedli v tukajšnjih pokrajinah s pomočjo italijanske vlade, sistem terorizma, se množe -dan iza dnem nia, način, da bo italijanska vladla prisiljena skovati; posebne sneclajie* ki se (ih naj prilepi na prsi teh mic-d-e-mih damkiišiciliav. V E£j-nove-jših -časih so se spravili tmr naš list »Delo.« Junaki, kakršne nam -jih je bog ustvaril, beda to, v siku-pinah po ipet do des-et, po kaviai.nah in tam r'eim-Ijejc- tc-bakarnioam ivse dzvcidle '»Dela« in -jih raztr-žejo. Pretečeni pendelek popoidne so za-gledali na tngu Oberrdank v tramvajski č-aikalfiici., sedr-uga, ki je imel v rokah »Delo« in »Lavcuia-tcre.« Iz-trgaii so mu iz rok oba liste in mu zagrozili, da ga natepejo, ako se bo utpal ugovarjati;-. In mali miožičk: cii v resnici mislijo, cia ibcido na tak sredr.ijevešiki način -odpravili .in- uničili. tmika^jEiji islovejjtki t'n 'itei-janski socijalističmij glasili. Teli pa-r vrstic cioaso napisali zato, -da b-i «pc®onili na tako fotainditstvo i-talijansko oblast. Bilo bi popolnoma odveč danes,, ko vedo že vrrbci na strehah, idia je .ta novi' srednjeveški teror podpiran in ibaije tudi icirgsniziran -od' tukajšnijih obkist-i. Napisali smo to, da povemo mašiiA sodrni-gom v kakih cfcclš-činah živima v Trstu in z,ato, da jim povemo na glas, 'dlai se bo-d-o .morali zoperstaviti takemu terorju z vsemi silami. Gorje mu, kdor bi se prestrašil in ust-riašil naših bojevnikov. Treba, -jim je pokazati ob vsaki priliki zofcei ima načini, da se bodlo za vedno spominjali dneva svojega iiunaštkega pcčetija. ,Scd:nui'|i naj le irjsda^jujetjto kupava-tii; t!i-st tii-dii v nsdaile 'kakor dosedaj v -onih itclbaika-r-nah kjer so ga 'kuip-ovali. Poleg tega nisj tudi -na -drugeomačine pom-agaijo listu. V odgovor idlelaj-mo na to, da napra-irimo lisit dnevnik; Tio bo najlepšii o-dg-over zavednega prcletarija-ta. Tržne cene poljskih pridelkov za teden od 30. t. m. do 5, septembra: Česen L 4'40; rdeča pesa z listjem stot. 60 kg; rdeča pesa brez listja stot. 80 kg; bledeš L 1 kg; korenje brez listja LV'1'20 kg; čebula rdeča in bela 50 st. kg; čebula rumena 70 st. kg; zelje L 1'20 kg; salata L 1'40 kg; malan-cane L 1'50 kg; krompir stot. 65 kg; regrat (majhen) L 2 kg; regrat (velik) od L 1 do 1'40 kg; špinača L 2 kg; bu čice (zucchette) vsaj 12 kosov L 1'60 kg; bučice srednje L 1'20 kg; bučice velike (do dveh kosov) 80 stot. kg; limone od 10 do 15 stot. kos; jajca 70 stot, eno; mleko na trgu L 1'70 liter; mleko v prodajalnah L 1'80 liter; solati-na L 1'60 kg; regrat za kuhanje 80 st. Cena za fižol (zelen in v zrnju) ter za paradižnike se določi dnevno. Kdor ime še otroke Iz Dunaja na prehrani, da iste prijavijo čimprej odboru v ul. Cassa di Risparmio št. 13. Državno blago je prispelo ter se bo oddajalo v zalogah Del. Zadrug (ul. Raffineria 3) in zadrug Jul. Benčije (ul 5. Giovanni 5) od 1. septembra naprej in sicer v tem redu: 1. sept. izkaznice štev. 1 do 10C0; 2. sept. 1001 do 1300 3. sept. 1301 do 1700; 4. sept. 1701 do 2100; 6. sept. 2101 do 2500; 7. sept, 2501 do 3000; 9. sept. 3001 do 3300; 10, sept. 3301 do 3600. Osebe, ki so člani Del. Zadrug, ali pa dvigajo aprovi-začna živila v Del. Zadrugah, pridejo po blago lahko v sledeča skladišča Del. Zadrug: skladišča štev. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 12, 13, 14, 15, 18, 19, 20, 23. Druge osebe dvignejo blago v zadrugah Jul. Benečije. Sodna obravnava proti sedr. Poduje se je pri vojaškem sodišču včeraj nadaljevala. Končala je seveda z obsodbo našega sodruga na 18 mesecev (pogojno) ter 1000 lirami globe. Sodrug Poduje je vložil rekurz. Pristojni v Tržič so vabljeni, da se prijavijo v dneh od 1. do 10. t. m. v anagrafičnem uradu ul. Sanita soba 33. Sploina stavka po vsej Furlaniji V pondeljek so se zbrali v Gradiški zastopniki strankinih skupin, zaupniki delavskih zbornic v Tržiču in Gradiški, strokovnih organizacij, vseh poljskih delavcev, vseh. izobr. krožkov Furlanije, da se posvetujejo o korakih, ki jih je podvzeti z o-žirom na dogodke v Tržiču. Po poročilu tajnika »ocijaiistične zveze v Furlaniji se je »oglasno Sprejel sklep, da furlansko delavstvo z dnem 31. avgusta stopi v splošno stavko V znak solidarnosti s trži-škim delavstvom in da n epreneha S stavko, dokler se ne zajamči odprava vseh ovir našfimu političnemu, stokov-nemu in kulturnemu delu. Za 150,000 lir draguljev so v noči 29. m. m. ukradli neznani zlikovci angleškemu konzulu Godpreyu Hertselu Pazite na eksplozivne snovi! Kovač Emil Iskra iz Trsta, kmet Ignacij Kragelj iz Modrič pri Tolminu, Anton Zeu iz Trsta, Josip Benčič iz Nabrežine so bili sprejeti vt ržaško bolnišnico,, ker so se poškodovali pri neprevidnem ravnanju s strelivom. Iludskl oder nunski vestnih Mladinski teden Komunističnim siranKom in delavskim organizacijam vseb dežela! Dne 5. septembra 1920. bo mednarodni mladinski dan. Na ta dan bo šla »Komunistična mladinska internacijo-nala« z vsemi svojimi deželnimi sekcijami na ulice evropskih mest, da demonstrira za »Komunistično interna cijonalo« in za zmago svetovne revolucije. Ravno tako, kakor v letih imperijalistične svetovne vojne, bodo mladi proletarci tudi sedaj javno pokazali svojo pripadnost i-dejam komunizma. Od organizacije komunistične vzgoje mlade generacije proletarijata zavisi v mnogem vspešen boj za sovjete njih obramba in komunistična zgradba. V svojih javnih revplucijonarnih nastopih se proletarska mladina utrja in se pripravlja na odločilno bitko za komunizem. Radi tega poziva izvršni odbor »Komunistične internacionale« vse komunistične stranke in revolucijonarne delavske organizacije, da z vso resnostjo in pazljivostjo podprejo to novo akcijo proletarske mladine. Na dan 5. septemra morajo stranke v zadostni meri preskrbeti komunistična mladinska združenja z govorniki, tiskovnimi sredstvi itd. Komunistične stranke morajo z vso svojo duhovno avtoriteto in z udeležbo vseh svojih članov ojačiti pomen mednarodnega mladinskega dneva. Petrograd, v avgustu 1920. Izvršni odbor »Komunistične internacionale«: Predsednik: Zinovjev. Na delo Delegati »Komunistične mladinske internacijonale«, zbrani na kongresu v Moskvi, so izdali na mlade komuniste proglas, v katerem določajo: 1) V mladinskem tednu (od 29. avgusta do 5 septembra) se morajo omladinci vseh dežela posvetiti propagandnemu delu; 2) 4. septembra mora mladina žrtvovati svoj oboi »Komunistični internacionali«; 3) 5. septembra je dan velike manifestacije bratske solidarnosti. Mladi delavci! Socijalistični študenti l V obletnici mednarodnega tedna rdeče mladine, vas vabimo, da pridete sklenjeno in mnogoštevilno na sestanek, ki se bo vršil v četrtek zvečer, ob 20 uri, v veliki dvorani združenih sedežev (Sedi riunite) v Delavskem dgomu, Via Madonnina 15. x— Mladi delavci! Socialistični študentje! Nihče od vas ne manjka pri temu sestanku mladih proletarcev, na katerem vas bodo govorniki spomnili na dolžnost revolucijonarne avantgarde v sedanjem političnem trenutku. Socialistični študentski krožek Socialistični mladinski krožek, Mladi sodrugi in sodružice! To je vaš teden: Na plan! Apeliramo zlasti nate jugoslovenska mladina zasedenega ozemlja, da se z delom pokažeš, da si tu. — Mladi komunisti! Pridobivajte novih članov našim organizacijam Zbirajte denarne prispevke v naše namene: za lastne organizacije, za politične preganjance, za tiskovni sklad »Dela« in za druge proletarske potrebe. Utrdite že obstoječe mladinske organizacije, osnujte nove, kjer teh ni. V področju »Mladinske socijalistične zveze« za Julijsko Benečijo ali pod okriljem »Ljudskega odra«. Na delo! ne razmere. Blagajnik, neki Ivan Šinigoj, po domače Baloh, bivši občinski obhodnik, a pozneje »avanciran« za občinskega svetovalca, si je v času vojne ter sedanj* okupacije precej opomogel. Mi mu sreče seveda nič ne zavidamo, toda ta mož je postal tako oblasten in ošaben, da postopa s strankami kot da ne bi bili ljudje. — Mera je že polna. Minuli so časi, ko se je z ljudmi pometalo, — Drugi takšen gospod je neki Andrej Saksida, po domače »Matevžkov«. Ta je prišel na površje šele pred nekoliko meseci. Upraviteljstvo občine Dornberga je namreč tega možakarja predlagalo za cenilca škode, povzročene po vojni. Za to tako važno delo je občinsko upraviteljstvo i-menovhlo moža brez vsake izobrazbe, ta Cenilec — je a-nalfabet, — Najlepše pa še pride — ta cenilec je postal tako oblasten, da stranke zmerja. Zahtevamo od upravitcljstva občine Dornberga, da ta dva »gospoda« takoj odstrani — ter da ju nadomesti z. osebami, ki bodo s strankami človeško občevale in bodo res delovale v korist občine; v nasprotnem slučaju pa bomo zaropotali! Več Občinarjev. Mo bolnico masnim v Gortfl DOPISI Podružnica Ljudskega Odra v Barkovljah. V sredo in soboto pevske vaje — v četrtek ob 20.30 in v petek ob 20 uri odborova seja. Dnevno se sprejemajo člani za mandolinistični odsek kakor tudi v krojno šolo. Umik v delavnikih od 20—22 ure. V nedeljah od 10—1 ure popoldne. Podružnica »Ljudskega Odra« v Barkovljah. Veliko vrtno veselico priredi v prvič Podružnica »Ljudskega Odra« v Barkovljah dne 12. septembra t. 1. v prostorih (Narodnega doma) v Barkovljah, z obširnim programom, ki se bo objavil prihodnjič v Delu in Lavoratore, " bilno udeležbo se priporoča odbor. Za NABREŽINA. - 'f- Dne 5. aprila je nabreiinska »Ljudska knjižnica« priredila socijalno dramo »Štirih revnih sten«. Imeli smo že prej več veselic in tudi več plesov. Vsaki krat smo imeli drugačne ukaze od strani karabinijerfev in finance. Enkrat smo imeli ukaz, da se morajo vstopnice zbirati in oni, ki jih zbira mora jih držati pri sebi, da lahko financa kontrolira koliko listkov se je razprodalo. Drugi krat smo i-meli ukaz, vse listke se mora raztrgati in mi smo jih trgali. — Dne 5, aprila pa pride financa in pravi listke je treba strgati na polovico; polovica mora ostati v rokah kupca, polovica ostane onemu ki nabira. Ker pa tega nismo vedeli smo delali po zadnjem ukazu in smo listke takoj raztrgali. Financa pravi, da to ni pravilno, nam pobere vse listke in nam zapove, da odpovemo prireditev in da spraznimo dvorano. Mi smo jim povedali, da če hočejo, naj to oni napravijo, kar pa v resnici niso napravili. Povedali so nam, da ne bo hudega in so napravili zapisnik. In danes dne 27, VIII. pride od višjega finančnega urada na sodruga Marja Antoni, ki je podpisal prošnjo za prireditev nič manj kot 58C0 L globe, reči pettisoč o-semsto lir. Dober tek, gospoda financa! Ta globa se mora plačati v času enega meseca. Sedaj pa, ko je bila v Nabrežini tombola in ples, zopet drugačen ukaz: Prodane listke se ni smelo trgati, imeli so jih nabiralci cele pri sebi. Financa pa je bila od začetka do konca pri blagajni. Ko je ples končal, vzela je vse skupaj, blagajno in listke, seštela denar in si vzela odstotke. — Zdaj pa naj človek vse razume: enkrat tako, drugič drugačen ukaz, potem pa globa. Prosimo Vaš komentar k temu članku. Opomba uredništva; Običajno nasilstvo italijanskih oblasti, ki se tu izraža v samolastnem tolmačenju in izvajanju predpisov! — Postavite se v bran za svoje pravo, kjer le morete, z besedo ali z odločnim dejanjem. Najlepši DEKANI. Impozanten polet proletarijata v Dekanih. V nedeljo 29. avgusta je bil prvi rdeči praznik v Dekanih. Zbrala se je tako ogromna množica, da jo prebivalci še niso videli v Dekanih. Od domačinov ni ostal nihče doma, marveč vsi so pohiteli na slavnostni prostor in v dvorane.. Prihiteli so proslavit otvoritev novoustanovljenega »Ljudskega odra«, delavci iz Kopra s kamijoni, iz Spodnjih, Doljnih in Srednjih Škofij, iz Milj, iz Bertokov, iz Hrovatinov, iz Bragetov in drugih vasi. Na čelu 3000 glav bro-ječim zborovalcem je bilo osem godb. Navdušenje je bilu skrajno, ko je sodrug M. Lovko kot tajnik v imenu V. K. S. pozdravil ta naval proletarijata, ter v svojem govoru podal jasen položaj v Ruski, ter poudarial dolžnost proletarijata napram vsaki reakciji in provokaciji od strani naših nasprotnikov. Žigosal je ironično vse nilačneže in nezavedne, ter vzkliknil, da je pravi proletarec le isti, ki se vede po navodilih naših sodrugov na daljaam - rho-du. Iz vseh grl je zadonelo: »Živela sovjetska Rusija! Zahtevamo odločiio, da jo tudi italijanska vlada pripozna brez obotavljanja.« V imenu sekcije iz Sv. Barbare je pozdravil množico sodrug Mercandel z navdušenimi besedami; v imenu koprske sekcije pa sodr>.g Gregorič, ter v imenu sekcije Valle Oltra njen zastopnik, nakar jih je sedr. Lovko vnovič pozdravil v slovenskem m italijanskem jezjiku. Zagotovil je laške sodruge, (la jim stoji slovenski proletarijat tesno ob strani ramo ob rami, in roka v roki za skupni idejal in cilj — za pre jsnovo sedi nje družbe v komunistično. BUZET. • Kako se kroji pravda? Dne 4. 7, 1920. u noči prije jedanajst sati (10%) su dvo, jica buzetskih velezaslužnih karabinijera na putu is pod sela Sv. Martina susreli jednoga našega druga iz toga sela. Ove večeri su na poziv »Pučkoga prijatelja« iz Pazina seljaci zapalili mnogobrojne krijesove na čast Sv. Cirilu i Metodu. Ovi krijesovi bili su smatram od nadležnih oblasti kao narodna manifestacija uperena protiv oku pacijonih oblasti. Da takvu nepočudnu manifestacija za priječi izdap je Civilni komisarijat u Kopru sa odlukom dd. 16. 4. 1920. br. 3556 zabranu za paljenic krijesova Sa strane uzorne opčinske uprave u Buzetu nije bila na dobu spomenuta zabrana po selima razglašena. I baš radi ovo-ga nemara moglo je pučanstvo obadviju narodnosti ne-smetano paliti krijesove u čast sv. Ivana (t. j. na predve-čerje dne 23. 6. 1920). Još deset dana, pa bližali se sv. Ciril i Metod, Buzetska mačuha-opčiaa kasno dosjetila se jadu. Nije bilo više vremena, da se raspoilje glasovita zabrana u sva sela. Što če, što neče. Nakoncu se kretno dosjetiše, te prisiliše župnika-dekana, da vjernicima u crkvi razglasi zabranu. To je dakako malo pomoglo, jer mladež večinoma slabo pohadja crkvu. Na taj račin je ogromna večina pučanstva ostala u neznanju zabrane. Prema tome jest razumljivo, Ja su mogli biti zatečeni kod paljenja krijesova posve nedu/.ni. AL to gospodi karabi-nijerima nije ni malo smetab, da prijaviš® trojicu kac prekršitelje zabrane. Medju tima pao je u ltbntravenciju i jedan naš drug, koji nema a ma baš ništa zajedničkoga sa nacijonalističkim manifestacijama. Imao je preko dva-deret svjedoka, da nije bio čitavu večer irvan koče (krčme). Kad se imao vratiti kuči vidio ie jedan jedini ltrijes u daljini od koje 500 metara od staže i mjesta gdje je susreo karabinijere njegove tužitelje sa neosnovanom tužbom. Premda ovaj nije palio krijesove, premda nije bio u sveži ni u dogovoru sa paliteljima, premda nije bio zatečen pokraj gorečega krijesa, ipak kao strogi kadija (sudija) odsudio ga na 50 (petdeset) lira globe obnosno na 5 dana zatora. Ta globa jest na temelju carske naredbe (patente) od 30. 9. 1857. 1. d. z. br. 198, kojom je zloglasni ministar Bach dozvolio i tjelesne kazne (batinanje). Alaj, lijepe li pravde, zar ne? Toliko slavljena kulturna država, za nas uporablja mrzke zakone absolutizma. Tužene se kaznuje bez, da im se poznata obtužba, Baš sredovječne tajne tužbe (denuncie segrete). Ali dok če trajati to ne-snosno stanje? SV. BARBARA. Pretečeni teden smo se vzradostili, ko je bilo našemu izobraževalnemu društvu naznanjeno, da se vrši predavanje, ne da bi se odbor nadejal. Tej ugodni priliki so se odzvali vsi delavci. A kako smo se začudili, ko je pričel predavatelj Korošec Josip, mesto predavanja, ki smo ga pričakovali, v iskrenem govoru pomilovati ubožne »tarje«, ter propagandirati za »farške mauhe«. Že nekaj časa sem se vršijo ta »predavanja« po Istri, katerih predmet ni bog-sigavedi kako izbirčen, toda krepak. Vse eno je tem »predavateljem v imenu Krista« ki se požvižgajo nanj, samo da se glasuje v »farsko mauho« 30 litrov vina, 30 kil fižola, 30 kil moke, 30 kil krompirja, 30 kil turščice, a če ni drugače se zadovoljijo tudi s petimi lirami na prebivalca. Nič se ne čudimo tedaj, ko smo pred kratkim videli »častitega starčka« v sv. Katarini prodajati turščično moko. Saj morajo imeti ti »ubogi ljudje« večje skladišče nego a-provizacija! No, mislimo, da naš proletarijat, ne bo imel, težke naloge izvršiti tudi na temu mestu svojo dolžnost, kar tudi toplo priporočamo, vsem našim delavcem in kaj-žarjem v bližnjem Istrskem okraju. Žal nam je, da mora mo ožigosati one tri nezavedneže, ki tega niso storili, ter se s tem pregrešili zoper geslo: »Kdor ne dela, naj ne je«! Štev. 141/R./1820 Razpis službe Razpisano ]e pri podpisani mesto tajnika (člen 34 službene pragmatike), kateremu pristoja H. razred l. stopnja. Prosilci morajo dokazati: a) da so absolvirali nižjo srednjo šolo, prezrejo pa se študije za one funkci-jonarje L razreda, ali za one, kateri opravljajo ženske funkcije pri podpisani, ali pri kaki drugi bolniški blagajni; b) poznanje italijanskega in slovenskega jezika; , c) absolviranje z dobrim vspehom kjirza italijanske stenografije, ali dokaz praktične sposobnosti. Drugi pogoji so razvidni pri vodstvu blagajne ob uradnih dnevih (od 10. do 12. ure), ali pa na pismeno zahtevo, ki je vložiti pri istemu. Služba ostane razpisana do 30. sept 1.1. Za iračelstoo okrajne Uolništa toMne Predsednik: G. POVCONKH I. r. V Gorici, dne 28. avgusta 1920. Hs Ha mrinb išm v Dobravljah na Goriškem Ima«zadružni Kleti sto Ml. najboljješ« neraunesa VINA po zmeralii nekdanji! cenah. Daje od 56 lit. naprej. Celavci! NsreCaite En širite »DELO". To ie vaš list, list iz-keriSsanift is Tejelon 3-29 Zaloga ur in zlatcnlne ter klavnica MOJZ15 POVH sodni izvedenec Trst, Plazza G. GaMUi 3 (ex Barrlera) »Liudskio der« sv. Ivan naznanja, da je otvoril šolo za ... ženska ročna dela in Tamburaški zbor. V obe skupini se odgovor oblastem pa )e, ako obrnete vso svojo paž-vpisuje vsak večer an tudi v nedeljo od 10—13 ure. Pevce njo na razvitek organizacije, da jo usposobite za odloči pa obvešča tem potom, da se vrše pevske vaje vsako len boj. sredo zvečer, a 'šola za teorijo vsak ponedeljek zvečer. ruuuuKA. DAROVI gubfskp. Oglašamo se enkrat tudi mi mladi proletarci rdeče Za sodruža Jerneja Humarja so darovali v Ajdovščini: Podgore v krogu našega kulturnega društva »Ljudski Alojzij Gril 5L, Josip Kolakovič 5 L, Anton Vadnjal 5 L, oder«. Mi podgorski proletarci, ne živimo več v temi na-Dominik Pilon 5 L, Josip Železnik 1 L, Anton Rustja 5 L, zadnjaštva. Ne Tudi mi čutimo doslo pen,odo, ki rušt Frančiška Batič 1 L, Ivana Dietz 4 L, Kristjan Nusdorfer temelje kapitalističnih intrig. Danes pustimo pri miru Po-2 L Josip Čermelj 10 L. Anton Lokar 5 L, Vekoslav Lo- Mčne misli in poročati hočemo o našem kulturnem de-kar'5 L, Anton Križaj 10 L, Franc Kalin 5 L, Karl Simo- lovanju v »Lj. odru« Nočemo me nič 5 L, Neimenovan 2 L, Franc Gregorič 1 L, Štefan Ste- društva povemo le, da so se nasi kar 10 L Ivan Kavs 4 L, Peter Lutman 2 L, Anotn Feigel zelo sposobne m požrtvova ne na 5 L Vladimir Dolenc 5 L, Alojzij Valič 3 L, Jakob Pivk 5 in kulturnega dela. Omeniti moramo L Marija Žigon 5 L, Ivan Poniž 2 L, Jože! Marc 10 L, številnimi knjigami, v slov. in ital. jeziku. Zmcra, moramo Leooold Repič 10 L, Danilo Lokar 5 L, Franc Besednjak biti pri razdeljevanju knjig ker jih nase delavstvo ka, 5 L Mirko Bratina 5 L, Jožef Lulik 5 L, Franc Vidmar 5 pridno prebira. Vsaki torek in petek imamo društvene T Hilda Čermelj 5 L, Franc Žigon 2 L, Ludvik Curk 5 L, sestanke, katere uporabijo naši stan sodrug. tudi za kak-AloiŽ i Žigon 3 L, Matilda Gregorič 5 L, Franc Stibilj 2 L, šno politično poroči o. Uredil, smo, da se mesecn. pn- Rake Stokelj 1 L, Vinko Lulik 1 L, Gašper Slokar 5 L, spevki plačujejo vsako f>rvo m zadnjo soboto m nedeljo Rudolf Kocman 2 L, Jožef Rustja 2 L, Franc Fegic 3 L, v mesecu. Redne odborove seje se vrse vsako prvo sredo Franc Repič 10 L, Anton Prohaska 5 L, Mlin Johman 10 v mesecu. Sklenili smo obenem nab.ranje prispevkov za T Artur Lokar 10 L, Paulo Camerano 2 L, Franc Pižent novo društveno zastavo, katero mislimo razviti s slav-o T, cUnnai 540 lir I n0stno prireditvijo v začetku prihodnje pomladi. Dru- štveno delovanje v rdeči Podgori kaj vidno napreduje. Porok za nevzdržni napredek nam je naša komunistična 3 L, Anton Černigoj 2 L: skupaj 240 lir. Temu lepemu zgledu naj bi sledili še vsi, ki čutijo trp-lenje človeka kot svoje gorje. „Vliil Kulturni mr mladina, ki se v izobraževalnih društvih dostojno pri pravlja 'za naš veliki dan. Tej naši proletarski omladini kličemo: Le tako naprej! Združena z mednarodno solidarnostjo, potom izobrazbe in kulture do končnega cilja u- ' ’ 1— — Živela podgorska otTarj« natečaj slovenskega tajnika, do 30. septembra t.. r- 1, Ponudbeniki morajo dokazati v prvi vrsti, da so vpisani resničenja komunistični i ea o v. T stranko, akademično naobraženi, ali vsaj slično. Zahte-' komunistična m a ina. vane eventuelne inioraacije se morejo dobiti pismenim potom t. č. urada slov. tajništva. nelaiKM nreiled SOVODNJE. S 1. septembrom t. 1. bo prodajal naš list v kolportaži Anton Devetak, DORNBERG, »Delo« se pri nas pridno čita. Nad vse 'zanimivi in po-dučljivi članki, nam odpirajo oči. da Spoznavamo, kje je , svetloba in kje tema. In ker smo prepričam, da je »Delo« V pondeljek se je ustanovila zadruga čistilcev rje, la- sprejelo nekoliko vrstic iz našega Iep-^a Dorn erga. a-dijnih pleskarjev itd., ki naj ima 30Ieten obstanek s pra-| kor povsod koder je divjala vojn* vihra, tal^o se tu i pri vico podaljšati rok svojega eden, placljm tekom tekoc>.6~ - , begunstvai se je zelo malo odredilo od strani 'eZ veseljem pozdravljamo to novo delovno zadrugo ter\ poklicanih činiteljev v svrho obncvljenja nase občine. Ra ji želimo najboljši uspeh. ‘zen tega vladajo pri občim, zlasti v ^ovizaciji, ka, cud- KmetilsKo ia vrtnarska gospodarska zaM o Trsta ResIstroniRa zadruge z omenim ptJfoftvom PO SVETU Poštna služba z Rusijo. Po šestih letih prihajajo zopet pisma iz Rusije. Nekatera pismi' so prišla via Norvegija druge via Nemčija. Glavno ravnateljstvo zveznih pošt v Švici je stopilo takoj v telegrafično zvezo s poštnimi ravnateljstvi teh dežel, da zve, ako morejo one zagotoviti poštno zvezo z Rusijo. Ukrajinski komunizem. V Karkovu se je vršil pred nekaj tedni kongres levih ukrajinskih socijalnih revolucijo-narcev, takoimenovanih Borotbjistov, ki so enoglasno sklenili vstop v komunistično stranko. Ker so v vrstah Borotbjistov, ki so v Ukrajini še precej vplivni, igrale dosedaj nacijonalistične tendence nekako vlogo, se mora zaznamovati sklep, kot ojačenje komunizma v Ukrajini. Nove radijotelegraiične postaj« r Rusiji. Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada sklenila zgraditi novo postajo brezžičnega brzojava v Šaturevskaji blizo Moskve za pošiljanje depeš naravnost v Ameriko. Postaja v Carskem Selu, ki se zdaj imenuje Otroško selo ^ blizo Petrograda se tudi popravi, da bo lahko v zvezi s postajami v Parizu in Londonu. Obe postaji bosta pod kontrolo ljudskega komisarja za pošto in telegraf. Delavski sveti na Norveškem. Delavske strokovne unije na Norveškem so imele zadnji mesec kongres, na katerem je bila z veliko večino sprejeta resoluera za organiziranje delavskih svetov v vseh tovarnah in delavnicah Resolucija pravi, da so delavski sveti prvi korak do so-čijaliziranja industrij. Kongres je tudi sprejel revolucijo narni program delavske stranke, ki določa sovjetski sistem in diktaturo proletarijata za prehodno dobo družabnega preobrata. Solidarnost Evgena Debsa s svojimi jetniškimi tovariši. Debs, predsedniški kandidat socijalistične stranke, ;e pi sal svojim prijateljem.,ki se trudijo, da izposlujejo zanj pomiloščenje, da ostane rajši v ječi, dokler 3e njegovi drugi sodrugi smatrajo za hudodelce. V pismu na mrs Lucy Robins se sicer zahvaljuje za prizadevanje zaradi njegovega pomiloščenja, toda odločno izjavlja, da ne želi, da se prizadevajo le zanj, kajti njegovo mesto je v jtči, dokler so njegovi sodrugi v nji. Ned 1500 zadružnikov Podružnice v triašld okoiid, v Istri In na Krasu BBaaaaaa *■■■■