r Gospodarske stvari. Proti Nemčiji! Pod naslovom „kmetiJ8kim gospodarjem v resni prevdarek'* nahajamo v „Go8p, Listu'* goriške družbe kmetijske članek, ki se nam vreden zdi, da ga tudi kmetijski gospodarji, ki „Noviee" ber6, vzamejo v pre-vdarek; članek se tako-le glasi: Te dni se po vsi Avstriji podpisajejo nanogobrojae peticije na visoko c. k. ministerstvo, da naj bi branilo naše avstrijsko kmetijstvo pred nevarnostjo, ki mu preti od Nemčije, katera hoče z izredno visoko coinino zapreti svoje meje našim pridelkom. Ker je stvar prevažna , hočemo tudi našim bralcem, ki so v prvi vrsti poklicani braniti kmetijstvo pred sleherno nevarnostjo, o tem poročati, kar je gosp. profesor Po vse v občnem zboru govoril in kakosno peticijo je nasvetoval, vse to z namenom , da bi častiti trralci sprožili predlog tudi v posameznih občinah ali saj v kmetijskih okrajnih podružnicah, katere naj bi enako peticijo poslale visokemu ministerstvu. Kolikor več krajev se potegne za to, toliko več vzroka bo imelo ministerstvo potegniti se za kmetovalce, ki so uže tako v veliko slabšem in ne-ugodnišam položaju kakor trgovci in drugi stanovi. Neka grozno huda nevarnost sedaj preti našemu kmetijstvu, katero mora propasti, ako se državna vlada ne postavi odločno v hrambo za nase kmetijstvo proti Nemčiji, katera hoče z vpeljavo izredno visoke colnine zabraniti vvaževanje naših kmetijskih pridelkov v Nemčijo in skoz Nemčijo. Res je, da Nemčiji in njeijemu kmetijstvu bo to koristilo, kar sedaj nemški državni kancelar, mož železne volje, knez Bismark namerava, a naši državi, katera je do-sedaj v Nemčijo in skoz Nemčijo za veliko milijonov goldinarjev žita, moke, vina, sadja in živine prodajala, preti huda nevarnost. Saj uže sedaj, ko nam Nemčija še ni zaprla svojih mej, tožijo kmetovalci, da se razni kmetijski pridelki tako slabo prodajajo, na pr. sir k (koruza) letos po 1 gold., 1 gold. 30 kr., pšenica malo boljše; za vino ni ga kupca, ki bi tudi po nizki coni odvzel dobro vinsko blago. Pa bo morda ta ali uni mlačnež in brezskrbnež, ali pa tisti, ki želi, da bi le vse po grošu bilo, naj tudi kmetovalci vsi obožajo, rekel: „no, kaj pa se ima naša naša dežela bati in brigati za to, ali Nemčija zabrani vvaževanje avstrijskih kmetijskih pridelkov v Nemčijo ali ne, saj na pr. našega vina tako ne pošiljanao ^ Nemčijo, prav tako tudi ne žita, ne živine." Tem moram pojasniti, da bodo tudi kmetovalci naše dežele pri tem trpeii, kajti ni vae eno, ali, kakor do sedaj, izvažava in prodaja Ogeraka v Nemčijo vsako leto za več milijonov gold. vina in žita , ali da potem to blago ne ve drugje prodati, kakor doma. Le pomisliti treba, kaj se bo zgodilo našim vinorejcem, če bodo potem Ogri sevč da po nizki ceni prodajali svoja vina po avstrijs&ih nevinorodnih deželah. Kedo iz teh dežel bo pač prihajal k nam po vino, katerega naši vi-norejci ne bodo zamegli po tako nezaslišano nizki ceni oddajati. Kaj pa še le, ko bodo ogerski trgovci cele vagone vina pripeljali tadi k nam na Primorsko, Kranjsko in Stajarsko in hudo konkurenco celo tu domd pro-vzročili? Ali mar ne Čutijo uže sedaj naši vinorejci več ali manj , da jiai škoduje ogersko vino , katero tu pri nas prodajajo nekateri trgovci po veliko nižji cani, kakor zamorejo naši vinorejci domače blago prodajati ? Ogerskim vinorejcem bo ie mar, da najdejo kupca, da od njega vsaj par goldinarjev za vedro viaa dobe. Ali pa more naš vinorejec za tako nizko ceno pridelovati vino? Nikakor ne> kajti pri nas je uže cena zemljišč silno visoka. Tu valja en oral zemlje 500 — 800 gold., na Ogerakem dobiš ga tudi za 50—100 gold.! Prav res je, da naša pšenica in sirk ne gre na Nemško, pa poprašam: ali ne bo potem v magacinih naših trgovcev vse polno ogarskega žita, katero bo malo stalo, gotovo veli'«o manj od našega domačega žita» Le spomnimo se, da je letoabillep sirk polovnik po 1 gld. do 1 gld. 30 kr., pšenica po 2—27^ gold. Prašam: ali more potem, če se ta cena še morda za polovico zniža, pri taki nizki ceni še shajati poljedelec na Goriškem , ki ima tako draga zemljišča, visoke davke in predrage delalne moči? Kam bomo sadje izvaževali? Morda v bližnjo gorko Italijo, katera je itak uže dovolj modra bila ter pod pokrovom, da bi zamogla se po rastlinskih pridelkih in sadji zanesti trtna uš(!!) v Italijo, lep6 prav po nedolžno prepovedala uvaževanje takega blaga. Vse države nameravajo svoje meje zapreti ptujemu blagu, tako razen Nemčije tudi Angleška, kjer se je prvi, skoro vsemogočni minister Beaconsfield izrazil za varstvo domačih kmetijskih pridelkov. V svobodni Franciji vidimo tudi pričetek enakega gibanja, kajti uže je vladi došlo na tisoče peticij za varstvo domačega kmetijskega pridelka. Le pri nas se ,,svoboda kupčije*^ tako visoko čisla, da sme cei6 tudi daljna Amerika svobodno pošiljati 186 svoje blago k nam, kjer gotovo uze dokaj amerikanski špeb^ amerikanske kože, in moka nase domače blago v ceni potiskajo. Po statističnih datah moremo prepričati se, kako mogočno in nevarno konkureocijo nam dela Amerika, ki je lansko leto 53 milijonov hektolitrov žita prodala Evropi. Prav tako potiska nase domače maslo in sir iz Amerike doslo blag6. Cel6 frisno goveje meso prihaja iz Amerike in bati se je, da bo tudi od te strani eeaa mesa potianeua. V provinciji ,,Cbicago" v Ameriki je kupčijska eksportna družba lansko leto neverjetno veliko mesa pripravila za Evropo. Jeseni in pozimi letos ona družba vsaki dan po 1000 voiov ubije in meso za odpošiljatev po barkah, v katerih imajo posebne ledenice, pripravi. V lanski zimi je ta družba pol drugi milijon prešičev zaklala in v Evropo poslala. Res je, da so stroški prevaževanja (transporta) veliki, a pri vsem tem so amerikanski živinorejci zadovoljni, ker v Evropi dob6 vendar lepo svoto, ki jim transportne stroške in vrednost živine še vedno dobro izplača. V provinciji Texa8 je nek posestaik na sejm v Kandaau prignal 30.000 volov. Za vsakega vola dala mu je omenjena kupčijska eksportna družba 25 gld. Tudi jaz priznavam, d» kmetovalci morajo pomisliti, da niso sami v državi, da so tudi obrtniki in rokodelci, ki radi po nizki ceni živež dobivajo. A pomisliti je tudi treba, da Amerika skoro nič obrtnijskih fabrikatov od Evrope ne jemlje. Zato so modri Francozi in Angleži sklenili prositi, da vlada zapre svoje meje amerikanskim pridelkom. (Kon. prih.) ----- 194 ----- Proti Nemčiji! (Dalje in konec.) Tudi mogočna bogata Rusija dela kmetijskim avstrijskim pridelkom zdatno konkurencijo, kajti na milijone vaganov žita izvažuje Rusija v velikansko je število goveje živine, ki prihaja iz Rusije v druge sosedne države. Nasproti se pa vidi, da pridelkom drugih držav zapira Bvoje meje z visoko coloino. Avstrija prideluje veliko več, kakor sama potrebuje. Iz statističnih zapisnikov je razvidno, da je naša država leta 1878. več izvozila ali prodala v druge države , kakor od teh prejela, in sicer (živine, žita in moke) za 118 milijonov gold.! Amerika, Rusija, Francija s svojimi izvrstnimi vini, Italijanska s svojo svilo in zgodnjimi vrtninami, Angleška in Nemčija s svojimi fabrikati so hudi in nevarni konkurenti za Avstrijo, katera mora v blagostanju propasti, ako ne bo odločno, z vso previdnostjo in skrbnostjo postopala proti tem razmeram ter z modro colninsko protipostavo prisilila sosedne države, da bodo tudi one našim kmetijskim pridelkom svobodno pustile vvaževanje. Ko bi pa res ne bilo mogoče, prisiliti posebno Nemčije in Angleške, naj bi pa naša vlada prav po zgledu teh dveh držav ravnala in z ojstro colnino zabranila meje in vhod nemškim fabrikatom, ter s tem vsaj podpirala domačo obrtnijo, katera bo, ako bo mnogo delala, tudi kmetovalcem dokaj blaga odkupila za živež svojih mno-gobrojnih delalcev. A sedaj stoje mnogoštevilne fabrike brez dela, kajti Nemci in Angleži hudo konkurirajo a svojim blagom našim fabrikantom. Avstrija bo gotovo bolje pretrpela položaj, ako pride do tega, da se vsaka država zapre za-se, kakor pa sosedna Nemčija, katera je industrijaloa in ako ne bo mogla izvaževati svojih pridelkov v Avstrijo in skoz Avstrijo naprej v orientalne dežele, mora ondotna industrija popolnoma propasti. Avstrija pa si bo pomogia z obrtnijo in si lahko v orientu pridobi tla za svoj ekaport. Naj bi tedaj naša državna vlada z vso odločnostjo postopala v tej zadevi proti Nemčiji, kateri na ljubo ne sme odjenjati, ako noče, da začne še hujše hirati uže tako zel6 opešano blagostanje avstrijskih kmetovalcev. Prepričani pa smemo biti, da bo, se ve da z vao odločnostjo postopaje mogla naša država Nemčijo prisiliti , da odjenja ter pusti svobodno pot vvaževanju našim kmetijskim pridelkom. Narodi pa morajo sami zanimati se za svojo bodočnost, kakor v istini vidimo, da kmetovalci v Nemčiji viharno peticijonirajo za to colninsko brambo svojih pridelkov, ter da je mogočni Bismark uže na tisoče enakih peticij prejel. Prav je tedaj storil kmetijski avstrijski klub (on deluje za pro-speh kmetijstva po celi državi, in ima svoj sedež na Dunaji), da je sprožil prvo enako peticijo, ter poslal po celi državi pozive, da naj kmetovalci nujno prosijo ter zahtevajo od vlade, da jih reši preteče nevarnosti, katera mora za-nje postati, ako Nemčija svojo namero izvrši. Tako domoljubni gosp. prof. Po v še opisuje nevarnost, ki Avstriji preti od Bismarkove Nemčije.