Bfiaistri v Sloveidji. Ljubljano in Maribor so obiskali v nedeljo, oziroma v torek ministrski presednik Živkovič in finančni minister dr. šverljuga, mi nister pravde dr. Srskič ter minister za šume in. ruda Dušan Sernec. Sprejem mnistrov v Sloveniji je bil iskren in veličasten. ?OResre.il je vlž. 5. žnpnik F. TrelIser iz Šniiklav_a pri Slovej_rt;radc_. Konj se je splaSil v Slovenjgradcu avtomobila. Gospod župnik je padel z voza in se poškodoval pri padcu. Ubej. Na cesti v Zgornji DupleSki vrh 33 napadcl posestniški sin čevljarskega pomočnika Ivana Čaplo ia ga tako obdelal s krampora, da je na po sledicah poškodb urnrl v mariborski bolnici. Drcvo ga 30 ubllo. V Zgornji Pristavi v mariborskl okolici so v petek dne 7. novembra pri Kvasovih v gozdu podirali drevje. Eno od cireves je doseglo pri padcu z vejami Mihaela Kvasa in mu stisnilo prsni koš, da je revež takoj izdahnil. E_cla _.esre_a. Posestnica Helena Rap iz Lovnlka prl Poljčanab. je branala njivo. Na strini njivi pri ovinku }e brano dvignila, ker je hotcla cbrniti. Pri obračaniu je spodrsnila, padla, in brana z zobmi na njo. V tako groznorn položaju so 30 viekli konji še kakih 200 korakov. Revi jo potegnilo žalezno zobov.is kožo a telesa ia jej _lo- Podsulo oa Jq. Dne 8. novombra Je podsula zemlja delavca Antona KIuga iz Kamenšaka, ki je kopal zemljo za opekarno g. Krajnca iz Ljutomera. Ponesrečenega so prepeljali v ormoško bolnico. Skrivajta orožjs irred deeol V Mežici na Koroškem sta se igrala štiri- in pet letni fantek. Mlajši je snel s stene pi> ško in po otroški neprevidnosti sprožil v starejšaga, kateremu je obtičala kro gla v glavi in je življenje otroka n» tehtnici. Smrtna žrtev po nssrači. V Nedellcl v Prekmurju se je igral 2_Ictni mladanič Štefan Dominko s starim revolve? jem, kl je bil na nesreHo nabit. Radl neprevidnega ravnanja se je orožjo sprožilo in krogla ja smrtno zadela teto Hozjan Uršo, ki se je bila pravkar vrnila od popoldansks službe božje ia sc je odpravijala na dan Vseh svetn!kov na pokopaližče. __er j8 blla žejna, jo Izpila po nepr©vidnosti precej ocetove kisline 711etna Marija Dvoršak iz Strenskega pri Rim skih toplicah. Radi starosti je njen* 3tan]e opasno. Psalteriiim Brevfarii Eomanl se ]• pred nekaj tedni našel pri Ptuju. Do jbi se v župnišču pri Sv. Marku _._&» Ptuja. Lastnlk ni vpisan. " Koliko stane mednarodni mir? Nedavno cbiavljen proračun Društva narodov „» prihocinje leto 1931 znaša žest milijonoT dolarjev. Za ta zncsek bo torej človeštvo vsaj leto dni varno pred vojno. Društvo narodov samo: njegove seje, osebje in tiskovine stane 3,300.000 dolarjev. Druga polovica kreditov se porabi v kritje iz« datkov obsh ustanov, ki delujeta pod pokroviteljstvom Druatva narodov. To sta mednarodao mirovno razsodišče v Haaga in mednarodni urad dela v Ženevi. Kedaj so s;a_eli rabiti na čevljih — pefo? Cesar Karol Velikl je bil še kro-  nan v copatah brez pete na čevljih, katere do tedaj niso poznali še nikjer na svetu. ZaCeli so jo rabiti nokaj let pred 1600. Kedo je izumitelj pete na čevlju, je neznano. Ključ cerkve božjega groba v Jerul'?1c___, ki je najznamenitejš© sveti2Ce krščanstva, ]e v rokab. mohamodanca. Na _par-skein ter Port_galsk6_a m v nekaterili pokrajinah Sevcrne Ame- rnke ne prevzame žena po poroki ima na moža, ampak obdrži §e naprej svo* ! ?» r!«UU_ko ime. Temeljni kainen za prekrasno stol.no cerkev v Kolnu ob nemški rcki Reni so položili leta 1248. Cerkev je bila končnoveljavno posvečena 15. oktobra 1880. Gradili so jo 632 let, Najvač gozdov Je v Ameriki, kjer je pogozdcnih 35 procentov celotno povržine. Za Ameriko pride Azija s 27% in potcm še le Evropa z 20 odst. gozda. Na premogu najbolj bogata je Kita|ska, akoravno daje na leto le 10 milijonov ton premoga. Strokovnjaki so precenili premogovno bogastvo KitajBke na 1000 milijard ton. Predsednik francoske republike med nfriškimi pcdložniki. Francoski predeednik Doumergue potuje po Franciji pripadajočih kolonijah sevcrne Afrike. V potovalnem programu je bil določen tudi obisk pri Rossan Uld Moganu, poglavajju najmočncjšega plemena Berbov. Predsednik je zapustil rgodaj zjutraj mesto Fez. Vožnja je iVodila skozi rožnato ravnino. Ob celem potu so bili nastavljeni jezdeci, ki so prihiteli iz najbolj oddaljcnih okrajev, da bi videli francoskega predsednika. Na cilju vožnje, v Asru, je bllo videti pravljično sliko: na nepreiglednem polju je bil jezdec poleg jezjfleca. Tri tisoč berbskih konjcnikov bi Baj defiliralo v urcjenih vrstah miino predsednika. Konjeniške množice se niso držale predpisov, ampak so se gpodile v neurejenih tolpah med neimosnim kričanjern. mimo vladarja. Ob koncu parade je povabil poglavar )Berbov predsednika in njegovo sprem Btvo v svoj šotor na slovesni obed. Pred pričetkom kosila je prednašal mlad berbski pesnik stihe, v katerih je bila izražena radost nad visokim ^biskom in proslavljena Francija, kl fye prinesla deželi, v kateri so gospodarili še pred kratkem levi ter hudobni Ijudje, mir ter blagostanje. Gostje eo se spustili na zglavnike, služinčad je začela prinašati jedila. Berbi so raztrgali koštrunovo pečenko z rokami pa kose in so jih povžili, le za prediednika so bile pripravljene vilice ter jiož. Med jedjo je plesalo par tucatov mladih plesalk. Po obedu je bila poiiovna vojaška pavada, na kar je odpotoval predsednik v Fez. Velika rudniška nesreča v Ameriki. Dne 0. novembra so eksplodirali v premogokopu Mielfield v državi Ohio v Beverni Ameriki jamski plini. Mrtvih jje 235 rudarjev in med njimi tudi — t-redsednik premogovnika Titus, ki se Je mudil ob času eksplozije s 5 stroko\njaki v rovu. V Ameriki se pivovarne že pripravljajo. Ferd Pabst, pivovarnar v Milwaul.ee, je zelo optimističen. Izjavil je namreč, da je že odredil znesek 100.000 dolarjev, da se .zvršijo vse priprave za kuhanje piva v pivovarni, tako da se izdelovanje pravega piva lahko prične vsak trenotek. Pivovarnar je tudi dejal, da je sicer še malo riskirano investirati to vsot ože zdaj v ta namen, vendar pa raCuna na javno mnenje, in ako se ozira na to, lahko reče, da ni več daleč čas, da se bo pivo vrnilo. — Njegova pivovarna je pred alkoholno prepovcdjo izdelala lelno okrog 50 milijonov •odčkov Diva io okrotf 65 tisoč oseb ie bi- lo na razne načine zapos.enih pri delu za njo. Od po morja plavajočega ledemka gleda iznad valov komaj 1 devetina. Da obdrži ledenik v vodi ravnotežje, je potrebno, da se nahaja za vsak kubični meter ledu nad vodo 8 kubičnih me trov pod vodo. Dvetonsko ogledalo. Po naročilu meropreizkusnega urada v Washingtonu v Severni Ameriki so ulili maja 1929 stekleno klado, ki je tehtala 2000 kg in bo služila kot ogledalo za daljno gled. Steklena klada je okrogla,. meri v premeru 1.8 m in je visoka 32 cm. Steklo so prepeljali v Pittsburg k najbolj znamenitemu brusaču, da bi ga izbrusil in pripravil za daljnogled. — Brusač mu je dal obliko izdolbenega ogledala, kojoga globočina znaša na sredini 2.4 cm. Baš sedaj je dogotovljena komaj ena petina ogledala, akoravno zgleda, kakor bi že bilo gotovo. Najtežje je, odstraniti ncznatna vzbočenja. Od brusača zahtevajo, da mora odpovarjati udolbina ogledala valovIjenju rumene luči in ta dolžina valovanja znaša 20tisoči del enega miliraetra. Ker delajo na ogledalu z navečjo natančnos.jo, se ozirajo pri brušenju ter poliranju tudi na temperaturo prostorov, v kateriii brusijo in ta mora biti vedno stalna. Upajo, da bo dogotovljeno ogledalo leta 1931. Daljnogled s tem izrcdnim ogledalom pride v zvezdarno vseučilišča mesta Ohio. Omcnjeni U-iotvor bo največje ogledalo v Ameriki. Novo sredstvo za omamljsnje. Pri operacijah so uporabljali zdravnikipri || popolnem omamljenju eter. Udihavanje etra ima po vzbujenju bljuvalnc posledice za želodec in razne druge neprijetnosti v glavi. Nemška učenjaka: dr. Rihard Willstatter iz Monakovega in Duisberg iz Jene na Nemškem sta odkrila novo mamilno sredstvo, ki se imenuje »avertin« in iraa pri uspavanju za operacije velike prednosti pred etrom. Avertin se ubrizgne pol ure pred operacijo in zazibljo na lahko človeka v najbolj trdo spanje, ki traja brez občutka bolečin par ur. Ko se človek prebudi, ne Cuti nobenih neprijetnih posledic, ampak nasprotno: se počuti pokrepčanega. Avertin se ne sme uporabljati pri bolnikih, ki so bol ni na jetrih, ki so zelo stari ali ki so jetični. Slava lenobe. Zamorci navadno niso posebno vneti za delo, afiipak raje leže na solncu. Tu leže toilko raje, čim manj se jim je treba potiti. Veliki umetniki so v lenuharjenju zlasti zamorci iz Konga v Afriki, kar se da. sklepati žc iz njihovih pregovorov. Pregovora »rana ura — zlata ura« nc poznajo. Neki francoski misijonar je zbral več lakih pregovorov, ki so prav zanimivi: »Še nihče ni umrl od tega, če je preveč spal, prevcč dela pa zdravju rado škoduje.« — »Kdor spi, temn se ne bo trn zabodel v nogo.« — »Nič ni po.rehno, truditi se za bogastvo, kajti kdor živi, je žc s t^.m dovolj bogat. Delati, da bi človek obogatel, je neumnost, ker ostane človek potem sam. Bogatin niraa prijateIjev.« — »Če pa že res ne gre drugače, kakor da moraš delati, se nikar ne pre- ganjaj, ampak pomisil: Kdor prehitro teče, ne vidi kamenja, ki leži na njegovi poti.« Skrivncstca radijo-posiaja. Moskovski boljševiški vladi dela mnogo skrbl in preglavice skrivnostna radijo-postaja, ki oddaja trikrat na tedcn vesti, Vsak torek, četrtek in v nedeljo oznani glas: »»Tukaj radijo-postaja generala Kutjepova« (bil je vodja ruskih beguncev, a so ga lansko leto sovjetski agcnti v Parizu ugrabili in prepeIjali mrtvega v Moskvo, kjer je bilo njegovo truplo sežgano) In nato prične protisovjetska propaganda. Kljub vsemu prizadevanju niso mogli doslej izslediti sedeža te skrivnostne postaje. Sovjete pri celi zadevi jezi najbolj to, ker oddaja postaja vsikdar zanesljive in resnične svetovne novice in ob koncu teh dostavlja poročila o življenju ter delovanju ruskih prognancev y inozemstvu. Zmagoslavje tchnike. Siamskl kralj (vzhodna Indija) se bo lahko te dni telcfonično razgovarjal z Washingtonom v ameriških Združenih državah. Telefonsko zvezo je ustvarila berlinska tvrdka na razdaljo: Bangkok—Washington. Obe telefonično zvezani mesti sta oddaljeni eno od drugega 15 tisoč km. Pogovor se širi na daljavo Bangkok—Berlin (8600 km) brezžicno, iz Belina v London (1000 km) po kablju, iz Londona v Newy-ork (5609 km) brezžiCno in iz Newyorka v Washington (350 km) zopet po kablju. Omenjena telefonska zveza je na celem svetu najdaljša. -.--'¦''«"¦'-;^M'i^T_ Plsava, ki še nl razvozljana. Učenjaki čitajo dane3 z lahkato staroegipčansko pisavo, babilonske klinopise in razna druga stara pisemska znamcnja ter skrivnosti. Popolna zagonetka ja pisava že davno iztrebljenih, visoko kulturnih Inkov, ki so prebivali v današnji državi Peru v južni Ameriki. Ta narod, katerega so zasužnjili Špan ci pred 400 leti, je pisal s pomočjo vozlov, katere so upletali z vso natančnostjo v gotovih razdaljah v motvoze, katere so imenovali »kvipus«. V grobnicah Inkov je ohranjenih do danes vse polno teh vozlov, a nobenemu uče- njaku še ni uspelo, da bi jih bil doslej razvozljal. Z Inki je legel v grob tudi ključ do njihove zagonetne pisave. Blagoslov božji. Časopisje poroča, da je umrla Brazilijanka Roza Costa, kl je dosegla izredno in naravnost neverjetno starost 150 let. Zadnja lcta svojega življenja je trdila z vso odločnostjo, da je na celem svetu najstarejša žena. Imela je 18 otrok, ki so stari vsi nad sto let in se veselijo krepkcga zdravja. Tudi pokojna ]e bila do zadnjega duševno čila. Zapustila je razen 14 sinov in 4 hčera 104 vnuke in 230 pravnukov. Meščanl ameriškega mesta ČikatjO se oborožujejo. Prebivalstvo mesta Čikago je sklenilo, da bo seglo po samoobrambi in. organiziralo proti tolovajskim bandam oboroženo silo. V predmestju Evanston, kjer stanujejo najbol.i promožni moščani, je oborožitev že izDeljana. Novo ustvarjcna organizacija se imcnuje »Klub strclcev poklicnih mož in žonsk« inmu načeljuje sodnik Viljem Freeman. Ob priliki ^ tvoritve kluba je podal Freeman časnikarjem to le izjavo: »Mi oborožajemo trgovce in 'njih moške ter ženske nastavljence. Člane naše organizacije podučujejo v policijskih vojašnicah, kako morajo rabiti orožje. Vsak član se mora zavozati, da bo tvegal v slučaju potrebe neustrašeno boj z banfllti. Reja divjih svinj. V severno-zapadnl Indiji leži Pičola jezero v bližini mesta Udaipur. Tukaj sem pritečejo jVsak dan ob gotovem času iz džungel ¦ciela krdela divjih svinj z mladiči vred 'Čakajo na prihod čolna, ki pripelje iz ivzhodnc obali jezera, kjer stoji palača maharadže (indijski knez domačin) Iz Udaipura. Čoln je napolnjen z zr__jem_, katercga raztrosijo kuezovi služabniki med div.iačino. Ta prehrana sicer zelo Bkodljivih svinj se vrši dnevno že skot\ 50 let kot spomin na maharadžo Su*o Singha, ki je bil strasten lovec na tf?vje svinje. Da bl privabil divjačino \z dši.ngel na odprto plan, je pustil na trositJ Sito in nato je prirejal lov na divje ščetince le s sulico. Njegovi nasledniki sicer niso več lovill divjih svinj, pač ps r.% ie ohranila navada razmetavanja žf.a Ł0 danss kot spomin na priljubljenega kneza lovca. St lahko predstavijamo, kako so divje svinje razmnožena po džunglah okrog Pičola jezera. Docsni dr. Ivan Malko, specijalist za notranje bolozni, se je je preselil: Maribor, Trubarjeva ulica 5, poleg protestantovske cerkve. 1341 Zdravnik v Apačah dr. Vilko Peee Be je preselil in ordinira od 1. novembra naprej v hiši št. 6 v Apačah. 1362 SanatoilJ v Maribora, Gosposka 49, telefon Bt. 23-53. Najmodernejše urejen za operacije. Diatcrmija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. 581 Opozorilo, da prodaja radi prezidave zimsko blago za lastno in vse drugo za znižano ceno Anton Macun, Maribor, Gosposka ulica 10. 1266 Prl glavobolu, omoticl, šuinenia v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreizkušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila viš.jih zdravnikov v zdraviliš_ih za želodčno in črevesne bolezni poudar.iajo, da je »Franz Josefova« voda Izborno učinkujoče naravno odvajalno sredBtvo. »Franz Joseiova« gienčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijsl_ih trgovinah.