GLASNIK
i	.	/	>	*
Ljubljana, 4. junija i9*r
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO IV., Štev. 43
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo Inšpektorata za delo za leto 1956
. (Nadaljevanje)
Pri odpovedih smo Se vedno "golavljali primere, dn vodstva go-Hmdarskih organizacij pri odpove* •'"h določajo 14-dnevni odpovedni rok predvsem za delavce, kljilb 'Ciini, da nimajo z delavci nobene-
tozadevnega dogovora, niti ni-"'"jo to nikoder pismeno pogodbe-n" dogovorjeno. V takih primerih "no tovrstne odločbe o odpovedih "" at rali kot nezakonito pomanjkljive, v nekaterih primerili pa "no se morali celo odločiti, da so ">ke odpovedi nezakonite, ker niso skladne z določili uredbe o nastanku in prenehanju delovnega razmerja.
Pri večjih industrijskih gospodarskih organizacijah smo vedno "speli takoj urediti nezakonite odpovedi. Cim smo na kakršenkoli "učin zvedeli za nezakonito odpoved delovnoslužbenega razmerja, s"io izvršili ustrezno posredovanje. 0,ironia smo prikazali direktorju ?li drugemu odgovornemu uslužbencu gospodarske organizacije, v "o'o in zakaj je odločba o odpovedi "uzakonita. \r pretežni večini so "aše opozorilo prizadeti odgovorni Roditelji gospodarskih organizacij 'ukoi upoštevali in sami umaknili ""zakonite odločbe. V primerih, ko "uše posredovanje ni uspelo, smo "lall tozadevno zakonito odločbo o razveljavitvi nezakonite odpovedi, izdane od strani v poštev prihaja-Ji>če gospodarske organizacije.
Značilno je. da pri manjših go-•Podarskih organizacijah imamo v "cini primerov težave pri urejanju "Pravilnosti pri odpovedih, ker so Posamezni upravniki trmasto vztrajno. da mora obveljati njihova od-P°v"d, čeprav smo jim dokazali, da JV. nezakonita.- V vseli takih prime-1 j, sin o takoj Izdali ustrezno razveljavitveno odločbo za razveljavi-v nezakonite odpovedi. Tozadevno . Qvajamo nekaj značilnih primerov, n sicer:	.
t . Upravnik gostilne »Frlinc« v _ J"nljani je odpovedal delovno raz-"rje točajki Zilnik Štefki s 1. fe-"arjem 1936, t. j. z enomesečnim ^ Povednim rokom do 29. fi'br. 1936.
^ "ločbo o odpovedi je izstavil brez d(. ’’ ** predhodno preskrbel toza-l 1'"° soglasje od pristojnega sindi-^ '"ega sveta. Ml smo mu dokazali, sl '*,\v *vm primeru nezakonito po--fp?P"l in to že prve dni meseca tie‘,rilar'a '^i. Se v času odpoved-, Ka r°k". k j- v mesecu februarju. th-n "'‘zakonito odločbo o odpovedi 'veliavili z našo odločbo. In sicer . Podlagi čl. 12 uredbe o postopku Ui,r "^Povedih. Značilno je, da je Zor-V0*^ *"!'* na naše ponovno opo-7|i1 " In na zahtevo pristal, da se hllt OVtt vr"e "" delo. in to prl-Se,.Im. nekako v prvi polovici mete* i"nija t936 Pol -g tega je v
Primeru značilno tudi to, da je
upravnik najemal v času, ko je bila Zilnikova po njegovem nalogu doma, druge honorarne točajke/ katere so delale na delovnem mestu Zilnikove. Zaradi tega je prišlo celo tako daleč, da so člani delovnega kolektiva prejemali dalj časa 80*/« plače. Zilnikova se je vrnila na delo. kot smo omenili nekako v prvi polovici meseca junija 1936 in je še danes tam zaposlena. Za ’čas njene odsotnosti v brezdelju po nalogu upravnika pa je prejela ujej pripadajoče prejemke.
Pri nezakonitih odpustih pa je značilen primer, ki se je dogodil v gospodarski organizaciji »Fleki ro« v Ljubljani. Ta gospodarska organizacija oziroma direktor je odpustil enega delavca zaradi disciplinskih nerodnosti, brez da hi ga predhodno zaslišal ali predhodno ustrezno zakonito disciplinsko kaznoval. Prizadeti delavec se je pritožil proti odpustu na upravni- odbor gospodarske organizacije in n a naš Inšpektorat dela. V pritožbenem postopku, katerega smo izvajali mi in Republiški inšpektorat delu. se io pritožba prizadetega delavca ugodno rešila za njega. Zaradi tega mu je morala gospodarska organizacija izplačati pripadajoče prejemke zn čas-od meseca januarja do vključno 31. avgusta 1936, Čeravno po volji in nalogu direktorja gospodarske organizacije ni prizadeti delavec skoraj ves navedeni čas ničesar delal.
Delovni čas in nadurno delo Neplačano nadurno delo se pojavlja v industrijskih gospodarskih organizacijah prvenstveno na delovnih mestih vratarjev. Gospodarske organizacije določajo za vratarje mesečno plačo, vendar [iri tem opuščajo navedbo, v kakšni višini jim je določena temeljna mesečna plača in v kakšni višini je določen pavšalni mesečni dodatek za. nadurno delo oh dela prostih dnevih. Tovrstne pritožbe posameznikov je zelo težko reševati, ker se v postopku na primer ugotovi, da je vratarju določena plača po tarifnem pravilniku mesečno 6000 din. a dejansko prefema mesčno 7300 din in več. V večini primerov se ilnžene. dn so vratarji v smislu prejema celokupnega mesečnega zneska pravilno plačani po tarifnem pravilniku upoštevajoč tudi mesečni pavšalni dodatek za nadurno delo.’
Pri gradbenih delavcih so tudi primeri, da delavci sami prosijo in zahtevajo, da delajo v poletnem Času več kot 8 ur dnevno. Ko prosijo in zahtevajo, da bi delali nadurno oziroma več kot 8 ur dnevno, izrecno poudarjajo, da za nadurno delo ne zahtevaj« nobenega doplačila, vendar ko pride iz kakršnega koli razloga do spora ali celo prenehanja delovnega razmerja, pa postav-
ljajo zahtevo za plačilo tiadurnega dela. V teli primerih je pritožbe težko reševati, ker se dokaže v postopku. da ni bilo odrejeno nadurno delo in da so delavci prosili in zahtevali. da delajo več kot 8 ur dnevno.
V	gostinskih in trgovinskih gospodarskih organizacijah so tudi Ugotovljeni primeri, da tam zaposleni delajo več kot 8 ur dnevno, vendar ne dobijo nobenega doplačila za nudil rim delo. Te primere zaznamujemo prvenstveno na področju okolice — podeželju v malih gostinskih ali trgovinskih obratih. Na podlagi pritožb prizadetih smo izvajali postopek za dosego doplačila za nadurno delo. vendar v večini primerov za podeželske gostilni' in trgovine nismo mogli uspešno zaključiti postopek, ker prizadeta gospodarska organizacija ni dosegla določenega finančnega prometa in in imela sredstev za izvedbo izplačil za nadurno delo.
V	zvezi z, neplačanim nadurnim delom poudarjamo, da se li primeri večinoma odkrijejo šele ob priliki odpovedi delovnega razmer ia oz i roma pri prenehanju istega. Za gradbene delavce je značilno tudi to. da zahtevajo doplačilo za nadurno de-
lo.	čeprav so v času trajanja delovnega razmerja delali in bili plačani po akordu.
Nepraoilnosli pri Uplačeoanju plat
V	letii 1936 smo urejali 121 primerov nepravilnosti pri izplačevanju plač. Te nepravilnosti se nanašajo predvsem na neizplačilo dela dobička oziroma neizplačilo pripadajočega dela posameznim delavcem in delavkam pri končanem obračunu letnega dobička. V mnogih primerih smo ugotovili, da so posamezniki izgubili pravico do pripadajočega dela dobičku, ker so sumi odpovedali delovno razmerje celo v mesecu avgustu. Do lakih primerov pride prvenstveno za to, ker so zaposleni premalo poučeni, kakšne pogoje mora jo izpolniti, da si ohranijo pravico do soudeležbe pri končni delitvi dobička.
Več primerov pritožb in to predvsem gradbenih delavcev dobimo zaradi neizplačanega zaslužka na dan poteka odpovednega roka v primeru, da odpove gospodarska organizacija ali pa delavec sam. Pri urejanju te nepravilnosti nam podjetja objestijujejo, da izplačila ne morejo izvršiti iz razloga !<-r na dan potoka odpovednega roka ni izplačilni dan in banka ne izplača predloženega zahtevka s strani podjetja. Delavci so v teh primerih v zelo neprijetnem položaju, ker so večinoma iz oddaljenih krajev in jim od zaslužka zadnjega izplačila ni osla lo niti za polne stroške prevoza do doma. Smatramo, da je ta postopek
s strani podjetja ali banke popolnoma nepravilen in stojimo na stališču, da mora delavec ob izteku odpovednega roku pri pravilnem prenehanju delovnega' razmerja biti dokončno obračunan, ne pa da čaka tudi po 10 din in več na obračun in izplačilo pripadajočega zaslužka. Pri urejanju tovrstnih pritožb imamo stalne težave in zelo težko dosežemo pri gospodarskih organizacijah pozitivno rešitev iz razloga, ker v veljavnih zakonitih predpisih ne obstaja nobena tozadevna pozitivna odločba.
Letni dopusti
Urejanje primerov pritožb posameznikov zaradi nepriznavanja pravic do plačanega letnega dopusta, se je število v letu -1936 naproti letu 1933 zmanjšalo za 33 ' primerov ,'z podatkov je razvidno, da smo v letu 1933 reševali 242 primerov, v letu 1936 pa 209 primerov. Posamezni delavci in delavke se pritožujejo, ker jim gospodarske organizacije ne priznavajo pravice do plačanega letnega dopusta zato, ker so menjali delodajalca. V smislu 2. točke navodila za izvajanje uredbe o plačanem dopustu imajo delavci in uslužbenci pravico do plačanega letnega dopustu le pod določenimi pogoji. Na podlagi pritgž.b posameznikov ugotovljamo v našem postopku, da je še vedno nekaj gospodarskih organizacij, ki ne upoštevajo določil tega navodila in odklanjajo pravice do letnega dopusta. V takih primerih, ko je pravica do dopusta posameznikom bila ohranjena na podlagi pozitivnih zakonitih predpisov, jsino vedno uspeli zadevo urediti tako, da so prizadeti tudi dejansko prejeli njim pripadajoči letni plačani dopust, v precej primerih pritožb posameznikov pa ugotavljamo, da so njihove pritožbe neupravičene, ker si zaposleni niso na jasnem in so prepričani, da si ohranijo pravico do dopusta ne glede na to, če menjajo delodajalca in še niso dosegli 11-mesečne zaposlitve pri novem delodajalcu. Poleg tega so tudi primeri, dn delavci zelo težko razumejo, da jim gre pravica do dopusta kljub temu da menjajo delodajalca, če jim prejšnje delovno razmerje prenehalo brez njihove krivde in .volje in da so se v roku 10 dni po prenehanju prejšnjega delovnega razmerja ponovno zaposlili pri drugem deloda jalcu in s tein dosegli skunno 11-mesečno potrebno delovno dobo. Zelo dosti je primerov, da delavci sami odpovedujejo delovno razmerje prvenstveno zato. ker mislijo, da bodo pri drugi gospodarski organizaciji dosegli pravico do višjih osebnih prejemkov in zato. ker si skušajo urediti zaposlitev v bližini njihovega bivališča.
Zaščita inoalidoo ter nosečih in doječih delaok
Pri urejanju zaščite invalidov ter nosečih in doječih delavk nismo imeli težav V letu 1936 smo tozadevno reševali skupno 46 primerov. Ti primeri nastopajo zaradi tega, ker odgovorni uslužbenci gospodarskih organizacij ne poznajo tozadevnih zakonitih predpisov, ki
urejajo zaščito invalidov ter nosečih In doječih delavk.
Zaščita vajencev in mladoletnih (felaocev
Izrazitega primera izkoriščanja vajencev in mladoletnih delavcev nismo ugotovili. Glede fizičnega /dostavljanja vajencev poudarjamo, da se še dogajajo primeri pri zasebnih delodajalcih, ko delavci v odsotnosti učnih mojstrov fizično zlostav-ljojo vajence. Do takih primerov pride prvenstveno zato, ker so vajenci jezikavi in grdo odgovarjajo svojim sodelavcem.
Kolektivne pogodbe
Urejanje kolektivnih pogodb za 'delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih. smo imeli v letu 1956 izredne težave, oziroma v precejšnjih primerih teh zadev sploh nismo mogli urediti, ker se pristojne sindikalne organizacije vse premalo zanimajo za sklepanje teh pogodb. Na območju občine Ljubijana-Sent-vid smo lahko ugotovili, da obrtniki nimajo sklenjenih kolektivnih pogodb prvenstveno zaradi tega, ker sc sindikalne organizacije niso dovolj zavzele za nabavo ustreznih obrazcev za sklepanje kolektivnih pogodb.
X. KAZNI
V	letu 1956 smo predlagali sodniku za prekrške v upravno-kazenski postopek 25 oseb.Od predlaganih je kaznovanih 16 oseb v skupnem znesku 37.900 din. Za 4 osebe je postopek ustavljen, za 5 oseb pa postopek še ni končan. Zaradi prekrškov predpisov iz področja delovnih razmerij smo predlagali v upravnokazenski pregon le 3 osebe, od teh je kaznovana cnfi oseba z denarno kaznijo 2500 dih, za dve osebi pa še teče upravno-kazenski postopek. Upoštevajoč dejanski stan bi sicer morali predlagati v upravno-kazen-ski postopek še veliko število oseb, vendar tega nismo storili, ker smo mnenja, da bodo že naši opomini dosegli svoj vzgojni namen. Iz področja delovnih razmeri j pa nismo predlagali večjega števila oseb v upravno-kazenski postopek, ker smo ugotovili, da velika večina zasebnih delodajalcev in odgovornih uslužbencev manjših gospodarskih organizacij zakrivijo prekršek predvsem zaradi tega, ker ne poznajo tozadevnih veljavnih zakonitih predpisov. V kaznovanje jih nismo predlagali tudi zaradi tega, ker so napako popravili takoj, ko so bili od nas opozorjeni, da so napravili napako in s tem tudi prekršek.
V	zvezi i. nesrečami pri delu smo skupno, oziroma ob sodejovo-nju Tajništva zn notranje zadeve predlagali pristojnemu javnemu tožilstvu 71 primerov v svrho uvedbe sodnoknzenskegn pregona krivcev zn nesreče pri delu. Pri tem je značilno, da je zn 7 primerov končan sodni postopek, zn 4 primere je izrečena oprostilna sodba, za 3 primere pa obsodba. Za 8 primerov je ge v teku postopek preiskave in nadaljnjega postopka pri sodnih orgd-nih. Od skupnega števila 71 primerov za 56 primerov ni bil uveden ali pa je bil ustavljen postopek z navedbo, da se postopek ne more Izvajati zn radi pomanjkanja obremenilnih dokazov, ali pa da obdolžene osebe niso odgovorne za konkreten primer nesreče pri delu.
Iz tega se vidi, da je kaznovalna politika, izvedena po sodnikih za irekrške, hitra in primerna. Za sod-lno-kuzenske pregone pa lahko trdimo, da verjetno Tajništvo za notranje zadeve daje preveč predlogov
za sodno-kazenski pregon, ali pa da sodni organi premalo ostro izvajajo kazenske pregone osumljenih krivcev nesreč pri delu.
XL ZAKLJUČKI IN PREDLOGI
Glede na prikazano* stanje v prednjem poročilu, smo prišli do zaključka, da je.v svrho izboljšanja dela inšpektorata samega, kakor tudi izboljšanja delovnih pogojev zaposlenih v podjetjih, potrebno pod-vzeti nekatere ukrepe po sledečih predlogih:
1.	Razvoj družbenega upravljanja in zgraditve državne uprave je že v taki fazi, da zakon o inšpekciji dela ni več v skladu z razvojem. Nujno je, da se zakon izpopolni skladno z razvojem družbenega upravljanja in državne uprave.
2.	Ustanoviti je organ ali uveljaviti zakonski predpis, kateri bo kontroliral in odobraval izdelavo strojev' in naprav z ozirom na tehnično varstveno zaščito.
3.	S predpisi jc treba omogočiti podjetjem, da črpajo finančna sredstva tudi iz materialnih stroškov za poravnavo izdatkov, ki .jih potrebujejo za odpravo pomanjkljivosti po odločbi Inšpektorata dela. Podjetjem je na vsak način omogočiti finančna sredstva za ureditev večjih pomanjkljivosti, ugotovljenih po organih Inšpektorata dela.
4.	Podjetjem je preskrbeti postopno obnovo strojnega parka, me-
hanizacijo strojnih del, uvedbo sodobnega tehnološkega procesa z napravami, ki omogočajo ali 99*/o zmanjšujejo nevarnost obratnih nezgod ali obolenj.
5.	Zavod za organizacijo dela in proučevanje varnosti pri delu LRS, naj intenzivneje in efektneje dela na proizvodnji domačih osebnih zaščitnih sredstvih. Zaželeno je, da bi se Zavod bavil v večji meri in S konkretnimi primeri organizacije dela in tehnoloških postopkov, upoštevajoč vso zaščito in varnost pri delu.
6.	Proučiti in dopolniti jc predpise o skrajšanju delovnega časa v podjetjih kemične industrije, katerih delovni postopki so zdravju škodljivi.
7.	Tarifni pravilniki imajo- več nezakonitih določil. Organi, merodajni za potrjevanje tarifnih pravilnikov, na j zavzamejo, pri pregledu strožji kriterij.
8.	Pristopiti je k standardizaciji osebnih zaščitnih sredstev.
9.	Izdelati je nove predpise za dvigala ali pa potrditi stare predpise, ki so že obstojali.
JO. Sekretariat Izvršnega sveta zn delo LRS naj priporoči Okrajnim komisijam za plače, naj iste predlagajo podjetjem uvedbo pre-miranja za uspešno delo IITZ službe v podjetjih (zmanjšanje nezgod, znižanje bolniškega stanja itd.).
PRAVILA OKRAJNEGA GASILSKEGA SKLADA
Na podlagi 6. člena Uredbe o gasilskih skladih (Ur. list LRS št. 6/57) je sprejel upravni odbor okrajnega gasilskega sklada pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana tale
PRAVILA
okrajnega gasilskega sklada
I.	Upravljanje gasilskega sklada
1.	člen
Okrajni gasilski sklad pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov, ki jih izvoli okrajni ljudski odbor.
2.	člen
Na svoji prvi seji izvoli upravni odbor sklada izmed svojih članov namestnika predsednika, tajnika in njegovega namestnika ter rnčuno-dajnlca za izvrševanje predračuna sklada.
3.	člen
Dolžnost članov upravnega odbora je častna. Imajo pa pravico do
RAZPIS
Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana
razpisuje
1.	v Tajništvu za socialno varstvo:
a)	mesto referenta za regulacijo invalidnin; .
b)	mesto pisarniškega uslužbenca;
2.	pri Biroju za posredovanje delo:
c)	referenta za zaposlovanje.
Pogoji: Pod a) in c) srednja strokovna izobrazba, pod b) nižja strokovna izobrazba.
Plača po Temeljni uredbi.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti do 20. junija 1957 v Uradu tajnika OLO — Mačkova ulica 1, soba št. 13/1. nadstropje.
povrnitve stroškov, ki jih imajo z izpolnjevanjem nalog, katere jim naloži upravni odbor sklada.
4.	člen
Upravni odbor sklada opravlja svoje delo na sejali, ki se sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat na tri mesece.
Seje sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora oz. njegov namestnik.
Član upravnega odbora mora biti vabljen na . sejo pismeno; vabilo mora vsebovati kraj in čas seje in dnevni red. Član ima pravico predlagati dopolititve in spremembe k dnevnemu redu.
5.	člen
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov, sklepa pa z večino glasov navzočih. Člani glasujejo javno.
O sejali se piše zapisnik; vodi ga tajnik upravnega odbora, podpišeta go pa predsednik in tajnik upravnega odbora.
6.	člen
Predsednik upravnega odbora ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
1.	je odredbodajalec za izvrševanje predračuna sklada;
2.	skrbi, dn sc izvršujejo sklepi upravnega odbora; vodi vse poslovanje odbora in skrbi za čimboljše in uspešnejše delo;
3.	zastopa gasilski sklad kot pravno osebo pred državnimi organi in nasproti fizičnim in pravnim osebam;
4.	ima pravico in dolžnost zadržati izvršitev vsakega sklepa upravnega odbora, ki je nezakonit, mora pa o tem brez odlašanja poročati tajništvu zn notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, da o tem odloči.
Za upravni odbor imata pravico podpisovati predsednik in tajnik.
„	7. člen /
Strokovno in pisarniško del® opravlja za gasilski sklad tajništvo za notranje zadeve Okrajnega 1 jud-skega odbora Ljubljana. _ I
Tajnik sklada skrbi za redno j1 pravilno poslovanje sklada, porot8 na sejali upravnega odbora o uprav; nem in organizacijskem delu, branj arhiv upravnega odbora in peč«1 ter opravlja druge posle, ki mu j'" naloži upravni odbor. •
8.	člen
Upravni odbor sklada uporablj* zn svoje spise štampiljko m peč«1 Okrajnega ljudskega odbora L j o®" ljana.
II.	Poslovanje gasilskega sklada
9.	člen
Gasilski sklad je proračunski sklad in pravna oseba. Za svoje ob veznosti je odgovoren s svoji®11 sredstvi.
10.	člen
Sredstva gasilskega sklada «« smejo uporabljati samo na podla#! potrjenega letnega načrta o upora®1 sredstev sklada in v mejah p red' računa dohodkov in izdatkov sklad«
Sredstva gasilskega sklada «« lahko uporabljajo samo zn name®« ki so določeni v 3. členu odlok« Okrajnega ljudskega odbora Ljn®' ljana o ustanovitvi okrajnega gasil' skega sklada.
Sredstvu gasilskega sklada, ^ ostanejo konec leta neizkoriščen« se prenesejo kot dohodek gasilskf' ga sklada v predračun za prihod®)« leto.
11.	Člen
Upravni odbor izdela ob sodci®' vanju okrajne gasilske ■ zveze l« okrajne podružnice državnega *«' varovalnega zavoda predlog p<"«' spektivnega načrta o uporabi sred' štev sklada za dobo 5 let, v sklad« s tem načrtom pa vsako leto P®' sebej predlog letnega načrta o uP®-rabi sredstev sklada.
Predlog načrta predloži uprav® odbor po svetu za notranje zade« okrajnemu ljudskemu odboru v P®-trditev.
12.	člen
Dohodki in izdatki gasilske#« sklada se določijo in ugotovijo v s« ko leto v predračunu dohodkov 1 izdatkov gasilskega sklada.
Predračun dohodkov in izdatk®* gasilskega sklada je priloga okr«l nego proračuna.
Predračun sklada se sestavi ®« podlagi potrjenega načrta o upor® sredstev sklada.
13.	člen
Sklad lahko po 96. členu Temei nega zakona o proračunih ustvari obveznosti do višine svojih sredsi® Zn obveznosti nad zneske, s k®1 rimi razpolaga sklad, je P°*rey,J-dovoljenje okrajnega ljudskega
bora.
14. člen
1». CIUIl	,
Državni zavarovalni zavod 0 računava gasilski prispevek * j, mesečno in odvaja predpisana ®r
Vsebina
j#
Poročilo infipektorota zn delo v letv Pravilu Okrajnega gasilskega »klada.
Razpis m ost dveh referentov in pls«*r0
oitliiJ^benca.	^
Zaključni računi ta leto 1956
organizacij:	»Avtomontažo«,	iNO1
Titova 32; »Delikatesa«, LjublJnD^iflii*' fova 8; Kavarna »Evropa«, ' v Trgovina z barvami in laki »R* igi* Ljubljana, Resljevo 1; »Knicčk? * Ljubljana, Komenskega 7j Ljubljano, Titova 23.
•tva banki, pri kateri se nalagajo Proračunska sredstvu okraja.
Gasilski prispevek v višini 2*/i °d dohodnine obračunava banka na Posebni račun pri izplačilu in ga Prenaša na ustrezni račun gasilskega sklada.
15.	člen
Koristnik (ljudski odbor občine **■ gasilska organizacija) mora za
sredstva, ki jih dobi iz gasilskega sklada, voditi evidenco nu posebnem računu in podati obračun o uporabi navedenih sredstev upravnemu odboru sklada do konca leta.
16.	člen
V breme gasilskega sklada gredo:
1.	manipulativni stroški banke;
2.	stroški članov upravnega odbora po 3. členu teh pravil.
III.	Končne določbe
17.	člen
Upravni odbor sklada se mora pri svojem delu in nalogah ravnati po določbah Uredbe o gasilskih skladih in Temeljnega zakona o varstvu pred požarom.
18,	člen
Ta pravila začno veljati, ko jih potrdi Svet- za notranje zadeve in
splošno upravo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Ljubljana, 7. maja 1957.
Predsednik
upravnega odboru sklada Marijan Jenko
Ta pravila je potrdil Svet za notranje zadeve in splošno upravo na svoji seji dne 22. maja 1957.
Član sveta: Peter Lešnjak
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »AVT0M0NTAŽA«, Ljubljana, Titova 32, v letu 1956
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Glavnega mesta Ljubljana z dne 26. novembra 1952 z imenom »Jugo-Mercedes Service« in se je * dne 29. marca 1954 preimenovalo v »Avtomontaža«. Realizacija je znesla 60,815.901 din. Knjigovodstvo je ažurno, obveznosti do skupnosti so
poravnane. -	/
Aktiva	BILANCA na dan n. decembra 1955	PASIVA
Z^p'	Naziv postavke		Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v ooo dm
,	A. Osnovna In Izločena sredstva			A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva		1.916	l. Sklad osnovnih sredstev	1.916
6. Investicije v teku		779	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
L Izločena sredstva in druga investicijska	redstva	3.561	3. Razni skladi	3.771
			4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
B. Obratna sredstva			5 Drugi viri finansiranja Investicij	779
4. Skupna obratne sredstva		3.952	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračuna tn druga aktiva			6. Viri obratnih sredstev iskupnoi	5.960
1. Kupci ln druge terjatve		4.143	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
6. Druga aktiva		148	1. Dobavitelji In druge obveznosti	2.034
D. Finančni uspeh			6. Druga uoslva	39
1. Razporejeni dobiček 8. Izguba	•	6.247	O. Finančni uspeh 9. Dobiček 10 Krltle Izgube	6.247
	Skupaj:	20.746	^Skupaj:	20.746
Vodja računovodstva!	Predsednik upravnega odbora*	Direktor podjetja*
Urbančič Stane	Cankar Ivan	Slosar Srečko
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »»DELIKATESA«, Ljubljana, VVoltova 8, v letu 1956
707—A
Podjetje je ustvarilo v preteklem letu prometa za 265,806.074 din, to je 110,69 %. Zaposlenih je bilo 96 uslužbencev in 8 vajencev. Vse obveznosti
do družbene skupnosti so bile poravnane.
*Ktiva
BILANCA na dan 31. decembra 1955
PASIVA
Zap.
It
Naziv postavke
Znesek v ooo din
A. Osnovna In Izločena sredstva l. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku
I. izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
*. Kupci In druge terjatve I. Druga aktiva
D. Finančni uspeh >. Razporejeni dobiček <• Izguba
___________________________ Skupaj:
12.111
6.539
31.437
1.346
263
336
52.032
Zap
It.
Naziv postavke
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
L Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij
5.	Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev
6.	Vin obratnih sredstev (skupno)
C. viri sredstev v obračunu ln druga sredstva
7.	Dobavitelji ln druge obveznosti 6. Druga pasiva
D. Finančni uspeh
9.	Dobiček
10.	Kritje Izgube
______________________________________________ Skupaj:
Znesek v 'iflo din
11.931
180
6.841
24.043
5.280
3.421
336
52.032
Vodja računovodstva« Jurman Tončka
Predsednik upravnega odbora« Kokoravec Milan
Direktor podjetja: Ukmar Franc
Izvleček iz poročila o poslovanju KAVARNE »EVROPA«, Ljubljana, v letu 1956
706—A
Podjetje v letu 1956 zvišalo svojo aktivo in pasivo za 1,657.000 din, kar gre predvsem na račun nabavljenih osnovnih sredstev, ki so bila nujno Potrebna za izboljšanje poslovanja z ozirom na to, da podjetje v glavnem poseduje osnovna sredstva še iz časa, ko je bila kavarna ustanovljena, torej so zastarela in ne odgovarjajo današnjim potrebam. Poleg tega je podjetje pri Komunalni banki najelo dolgoročni kredit za ureditev vrta v višini 1,446.000 din. Promet se je v primerjavi z letom. 1?55 dvignil za 3,884.000 din ali za 17,07 % in je znašal v letu 1956 26,651.945 din.
V letu 1956 je bilo povprečno zaposlenih 32 oseb.
^HVa
BILANCA na dan 31. decembra 1955
PASIVA
Zap. It.	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v "00 din
A. Osnovna tn Izločena sredstva		A. Vlrl osnovnih ln Izločenih sredstev	
>• Osnovna sredstva	2.486	1. Sklad osnovnih sredstev	1.040
*• Investicije v teku		1. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	1.446
1. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva	2.407	8. Razni skladi	2.407
		4 Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
B. Obratna sredstva		5. Drugi vlrl finansiranja Investicij	—
*• Skupna obratna sredstva	2.859	B. Vlrl obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračuna In druga aktiva		8. Vlrl obratnih sredstev (skupno)	- 1.369
!• Kupci In druge terjatve *• Druga aktiva	24	C. Vlrl sredstev v obračunu In druga sredstva	1.433
	22	7. Dobavitelji tn druge obveznosti	
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	103
!• Razporejeni dobiček *• Izguba	—	D. Finančni uspeh 9. Dobiček	' 10. Kritje izgube	-
	7.798	Skupaj:	7.798
Vodja računovodstva« Nada Božič
Predsednik upravnega odbora« JuUJa Kušar
Direktor podjetja« Silva Varlčak
roH
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine z barvami in laki »KARMIN«, Ljubljana, Resljeva 1, v letu 1956
Trgovina je pričela poslovati kot samostojna organizacija 1. julija 1954. V		letu 1956 je bilo v trgovini zaposlenih 8 uslužbencev ln 2 vajenca. Delav-	
skl svet tvori celotni kolektiv. Pri		delu ni bilo trenj in nesoglasij.	
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra tor>a		PASlV*
			
Z ®p'	Naziv postavke	Znesek v 040 din	Z|*P	Naziv postavke	Znesek v XH> dw
A. Osnovna In Izločena sredstva	B	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
i. Osnovna sredstva	m	1. Sklad osnovnih sredstev	27»
2. Investicije v tekti		2. Dolgoročni krediti za dokončane investicile	
|. izločena sredstva tn druga investicijska sredstva	1.396	i. Razni skladi	1.4»
		i. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	—
B. Obratna sredstva		t. Drugi viri finansiranja Investicij	—
L Skupna obratna aredstva	8.708	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		0. Vin obratnih sredstev (skupno,	9.17»
1. Kupci In drbge terjatve	5.045	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
4. Druga aktiva		t. Dobavitelji In druge obveznosti	1.741
D. Finančni uspeh		1. Druga pasiva	
1. Razporejeni dobiček 1. Izguba	37	D. Finančni uspeh 1. Dobiček 10. Kritje Izgube	»
^Skupaj^^	1S.4BI	Skupaj:	n.«L*
>	Vodja računovodstvai		Poslovodja f	
PodgorSek Jožica		Peljevec Cvetk«	
Izvleček iz poročila o poslovanju časopisnega podjetja »KMEČKI GLAS«, Ljubljana. Komenskega 7, v letu 1956
Podjetje je bilo ustanovljeno dne 30. junija 1943 z odločbo Izvršnega odbora OF Slovenije. V letu 1956 je podjetje zaposlovalo povrečno 15 usluž' bencev ter ustvarilo 21,921.161 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so poravnane. Podjetje je rentabilno. Delovni kolektiv podjetja j*
tekoče probleme sproti reševal.
PAS*!
AKTIVA
BILANCA rut dan 11. decembra lisi
Zap.
it.
Naziv postavke
Znesek v 006 din
Zap
it.
Naziv postavke
Znesek v 000 dl"
A. Osnovna In Izločeni sredstva l. Osnovna sredstva I. Investicije v teku
I. Izločena sredstva m druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu in "druga aktiva 0. Kupci tn druge terjatve
0.	Druga aktiva
O. Finančni uspeh
1.	Razporejeni dobiček i. Izguba
________________________________________________Skupaj i
AH
ato
0.210
2.212
420
1.2»
T.toa
J.
10.
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga nesiva
D. Finančni uspeh
Dobiček Kritje Izgube
____________________________________________Skupaj;
id
4.91*
1.2**
Vodja računovodstvai Aljančič Stane
Direktor podjetjai Grabeljiek Karel
v
Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »KOLESAR«, Ljubljana, Titova 23, v letu 1956
Trgovina se je osamosvojila 1. oktobra 1954 z odločbo MLO Ljubljana št. G-7173/1-54 z dne 3. decembra 1954 registrirana je pri Okrožnem spodarskem sodišču v Ljubljani, z odločbo št, OR III. 778/1 MLO z dne 22. septembra 1954 kot trgovina s kolesi, motorji ln deli, otroškimi vozlč*
In športnimi potrebščinami. V trgovini Je zaposleno 8 delavcev in uslužbencev.
aktiva
BILANCA na dan Sl. decembra 1959
z»p							Znesek v ooe din	Zjtp'	Naziv postavke	Znesek
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
t. Osnovna aredstva	3.880	l. Sklad osnovnih sredstev	
1. investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
1. Izločene sredstva tn druga Investicijska sredstva	1.912	1. Razni skladi	
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		1. Drugi viri finansiranja Investicij	
t. Skupne obratna aredstva	17.425	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračune ln druga aktiva		(. Viri obratnih sredstev (skupno)	
1. Kupci ln druge terjatve	1.719	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
i. Druga aktiva	7M	t. Dobavitelji In druge obveznosti	
O. Finančni uspeh		S. Druga pasiva	
I. Razporejeni dobiček	IT«	D. Finančni uspeh	
2. Izguba	-	1. Dobiček	
		10. Kritje Izgube	
_-£kuge^—	88.150	Skupaj;	
lf.l**
18

Vodja računovodstvai Kerolec Saka
Predsednik upravnega odberai B lijak joto
Poslovodja; Joti Janca