lz gospodarskega potja. POSOJILMCAM, KI SO BILE VCLANJENE PRI GRAŠKEM »VERBANDU«. Beograd, 20. manca. Hud udarec je zadel posojilnice, ki so bile pred in mcd Vojsko včlanjene pri graški zadružni zvezi. — Imele so tam naložene odvišne hranilne \ioge. Kcr je avstrijska krona po usitanovitvi republike Avstrije silno zgubila na vrednosti, so bije tudi vloge takorekoč. izgubljene. Kar je bilo popre] 1000 kron je veljalo kar naenkrat saino 4 krone. Avslrij&ka( vlada je izpiačala la:isko leto od 100 kron (zlate vrednosti) samo 32 kron. Tako so posojilnice izgubik nič manji nego 68 odstot. svojih vlog v Gradcu. Na pritisk poslaneev SLS je vlada v Beogradu po aarodni skupSči-ni 'lela 1925 obljubila državno podporo tem posojilnicam v znesku 1 milijon dinarjev. Res se je določilo ludi v proračunskih dvanajstinah za avguslnovember 1925 svota po 500.000 dinarjev in za decemhet 1925 do marca 15>26 drugi obrok 500000 dinarjev. Ali kakor vedno, če je Ireba poslati kak denar iz Becgrada v Slovenijo, tako je tudi izplačilo le podpore vlada zavlačevala do skrajnosti. Jugoslovanski klub je po svojih poslancih dr. Hohnjecu, Žebotu, Vesenjaku in Pušenjaku neprestano dregal, naj vendar izplatr.jo, kar je z zakonom določeno. Naši poKlanci so mora!i ta mesec vsak dan posredovati v minisli-stvu za kmctijslvo in finance, da so začeli spis Ven^darle oforavnavati. Omcnim š« samo to, da bi bi! celi milijon, določen za Slovenijo, propadfl (zapadel), če ne bi bil denar do 1. aprila 1926 makazan. Po neprestanem ¦dreganju je bila ta zadcva le dai končnoveljavno rešeTia. Prvi obrok po 500.000 D je bil nakazan dedegaciji v ILjubljani pod D R Br. 31814, dne 16. marca 192C, a drugi po 500.000 D pcd D R Br. 34895, dne 17. oziroma 20. marca t. 1. Delegacija financ v LjuMjani ina naročilo, <Ia mora podporo izplačati Zadružni zyezi v Ljubijani in Celju. Zveze pa bodo izplačevale podporo zopet prizadetim pošojilnicam. Če nc bi naši poslanci pritisniii na jministmtvo, ne bi bila zadeva izvrštna do 1. apriht 1926. Poslanec Žebpt je na primer bil od 1. do 20. marca skoro vsak dan r^di te zadeve v ministrstvu za kmetijstvo in za finance. Moral je prenašati akte od referenla do reieren1a, sicer bi bila radi počasnega reševanja podpora zapsdla. Hvala Bo ;u jc zadeva scdaj ugodno rešena. To sporočamo prizadetim posojilnicam v vcdnost. Direktor Andrej Zmavc, Maribor: SPLOSNA PRAVILA ZA POKUŠANJE IN OCENO ViNA. Kemijska aaaliza ae mtre nadomeščati polcušaje, je pa do'ber pripomoček za pravilao pres..>jo vrna s pokušajo. V aovejšem času podpira sLjjuTaejšo oceao viaa poleg komijske naalize mikroskopija. Poklcno ali strokovno pokušanje (probiraaje) vina ni pktje m itživaaije, marveč težavao, resao delo. Sodclujejo čuti vid, voh, okus. vč-isi tudi shfh (n. pr. pri šumeaju ia peckaaju viaa). tedaj čutila oko, nos. jezik, tudt uho. Etiketa aa steklenici (posebno neiitinitfl) za^ Ja do napacniih zaiključikov. Dober jezik (v dobreir <=>ivis!u, tuiej- dclira in siginrs, poku§aja aii proba) ,e človc' r pri ^., dli .rjijčen ..i pri- vzgojea po va^: spozaavati je naijrazilične]ša, za redao pitje rabiti le zdrava vina, ker se sicer zgubi čut za pravilao presojo. Pokuševalec se mora dobro počutiti, zato ne more pravilao oceajev&ti, ako ima a. pr. katar ali kaiko želodčao boilezea, ae po bo.gati pojediai, ennpak aajbolje v jutro po prvem nriprostem za];rlcu, dasi je to aajbolj razdražljivo za orga-aizem ia živce. Le-!eh ne dražiino toliiko, ako viTiskih pokušea] ne požiramo, marveč jih iap^ljuvamo aa^bolje v poscdo z vodo. Uživanje oshib jed?l, kakor tudi pušenje pred ali med potkušajo otažkoča presojo. Ako se poik.uša več vrst zaportdoma, aaj se je vroes košček kmha ali iziplahajujejo usta z vodo. Pravilna s.edaja teraperatura za bela viaa je 11° C, za čraiiao l&5a C. Boljše kvalitete preaašajio več> razhke t&mperature. Rajši aekaj, aiižje nego previsoke temperature! Buketae saovi se izg-.rbljajo, odaosao se ae izražajo v&č v zadostai meri pri ioploti pod 5° C, aromatičae saovi pa pod 8° C. (Za peaeča ali šumeča vina, šampaajec, je pravHaa toplcta 7—9° C.) Prostor za pokušanje (pokuševalaica) 'bodi svetel, pritmerao temperiraa, zračea. Posoda (kupica, češa, kozarec) bodi vselej iz brersbarvaega stekla ia se aaj napolajuje kvečjemu do nekaj aad polovico (Polajcaje čaše čo vrha je splsh aenkusno.) Cim maaj je ogljikove kisline v viau, tem lepše z\noai]o čaše o^b običajaem trkaaju. Pokušnja iz soda se jemlje ae prav z vrha ia le s stekleao aatego, ne pa z aatego vr. morda celo nečiste guunijeve ce\'i. Paizi na snago okoli pilke! Medsebojia> primeijanje vin je mcngoče, ako so vsa eaako dabro povrela (niso več sladka) in če so sploh v eaakem štadiiu rarzvoja. Čim čistejše je viao, tem lažje se pTesoja pravilao. Viao ni spcsobao za oceno koj po pretaikaaju, ker se vselej aeikoliko skali, je nekoliko plehko radi izig^rbe ogljiikove kisline ter ima več ali maa' še aeizločcnega »žvepla« (žveplovega dvokisa) od zažveplaajfl. Vista ali red, po katerem se vina pokušajo: aesladka (suha) pred sladkimi, lahka (š''bka) pred težkimi (alkoholn:mi), imaloekstraktaa (taaka) pred ekstraiktaimi, mila pred tnpkiimi, tedaj bela vina prtd oraiao, aedišeča pred buketnimi, mlada viaa pred stariao. Klasificiraaje ali ccena se vrši navadao s števiJkami: 0 za pokvarjeao viao, 1 do največ 10 za zdrava (najvišja številka za aa|boil}ša viaa), ali pa se Jih oceai po ajih tržai vredaosti v deaarju. Presoja z očesom: za aavadai koasum zado3tu'e, ako je viiao čisto ob daevni svetlobi, za bolj krittčao presojo pa Tabimo oimehio luč (a. pr. po filtriraaju ia čiščeaju). Mledo belo vino je aavadao -^eleakasto, siadna pa rumeakasta do zlatorwaieaa. Craiaa je aajlepša, ako je rdeča barva aekako med rubiaesto ia granatasto, vselej pa bodi prozorna. Oko opazi vlečljrvost (siuzavost), tudi cbili-co alkohola, ali eksirakta, ali sladikorja, ako se aarareč vlao nekako oljnato »briše« (vleče) ob steklu, ko %'d mešamo v čaši. Šibko, taako viao teče v čašo kot voda. Prescja z nosom: viaska aapaka se spozaa aavadao že z aosora, tako osobito cik, tirdi oiktrs, odaosao duih po p-lesai, drožah, sodu, lesu, žveiplovem vodiikovcu (ipo gaili'h Ja|c;h), žveplovem dvokisu (po »žveplu«). Mladost viaa se spozaa po svežasti radi ogljeaičeve kisline, vrsta (sorta) po znači!ai --ožici (bukeiu), kakor pri riizliagTJ, muškatu, dišečem tramiacu L dr. Presoja z jezikom: okus določa jezik, aa katerega mora viao — seve v zmerai maožiai — bo-lj dolgo vplčvati, a ne samo na konec jezika, temveč tirdi aa niega te-meljni zadnjt dei, ki je aaj'bolj občutljiv. Važea je Tiakaadni učinek, ho so usta praaaa. Posrkae se mahea požirček ki se aaj r<jjzi!ije po j^zifai t"r ž njim pritiska ob goraji del (aelbo) ust. (Poižirati ai. treba, ker je taiko srebaaje po majhnih požirčkiK maogo boli učiakovito, nego običajno pametao normalao pit/e.) Celotna ocena se napravi na podlagi skitpaiii vtisov, ki Jrh dobimo z očesom, nosom, jezjkoim, morda tudi z ušescra. Nekateri običajni izrazi za -ocerio vina: pusto a'li suho (ai svcže), starikavo (topo). sveže, rezko (preveč ogljikove kisline), kislo, ostro (maog-o zlasti aezrele viaske kisliae), nvehko, plehiko, milo (malo iktsliae), sočno (aasprotno od »soilvo«), ekstraktno, harmoaičao, elegantao, gladko, ug«laeao, polao (aapolni vrsla), buketao ali dišeče (s prijetao rožico), aromaiičao, težku ali močao (alikoiholao), lahko, prazao (šibkor tanko), čedao ia zdravo (čistega, zdiavega okusa), nečistega okusa, trpko, zagatao, trdo, kosmato, žgcče ali peikoče (tako je maogokrat umetao sflajeno ali aTkcholizirano viao, ki jr> splofri aeharmoaiičaega okusa), strto (aavadao po pretakaaju ia traasportu), kaaasto, greako, cikasto, okus po zrakn, žveplu, gailobi, plesai (dušek, plesaivec), okus po zemlji itd. itd. Sladka, nepovreta ^češče umetno slajcna) vkia se ae morfjo točno taksirati ali ceaiii pri aavadai pokušafu Dobra starina prija zdravju maogo bolj kot aezrelo mkdo viao, ako se po pameti uživa; zdravaiki jo priporočtijo bolaiikom ia starLm ljitdem kot zdravilo m krq3Čilo. Katero vino je najboljše? O tem se češče po aepotrf-baem prerekap; kafti s prvovrstaimi kvalitetaimi viai Kizaih pTovenieac je pač tako kot s čedainvi dekleti: je mnotgo lepih deklet, tode vsako dekle je drug-ače lcpo, kar }e stvar okusa posamezaega iprevdarneg-a presofevalca, tcdaj indiividiialno. Konje kupaije Jtnariborski lopnišjki polk v starosti od 4—7 lct. živali inorajo bili brez napake, težke, srednje in lahkc. Kupčijc se vršijo vsak toir**k in soboto dopoidnc v artikrijski vojašnici v Mariboru. Kupljeni konii sc plačajo' takoj. Dražba vožnje in nabove prodca za okrajne ceste v ptujskem okraju se vrši neprekiicno v sredo, dne 7. aprila 1926, ob 9. uri v uradnih proslorih okrajn«ga zaslopa v Ptuju. Dražitelji, ki morajo položiii vadij 10 odstot. izklicne svote pred dražbo, se smejo itdcežili dražbe, ter licilirati o dobavi, izdeiovanju, dovozu in zlaganju gramoza. Razprave s? vršc nslmeno iii veljajo tudi pisinene ponudbe, ako so vložene pred začetkom diažjV. Če se pri dražbi pokaž.', da obstoje dogovori na škodo državnega in tfslnega zaklada, se dražtia ustavL Vsak izdražilelj' mora poilpisati dražbene po..oje ler trpi vse državne pristojbine iz te pogodbe. Dražbeni pogoji so medi uradnimi urami na okrajnem zastopu vsakrjmu na vpogled. Močno jnidianje cen hišam in ptosesSvcin. Iz Prekmurja iu Murskega polja nam poročajo, da rapxlno padajo cene hišam m poseslvom; v teku dveh let so padle za 200 odstotkov. Fi-ekniursko, Mursko-šlajersko polje, ki ima najbolj rodovilno ztmljo v Sloveniji, se ponuja danes oral zemije prvi razred 3—5 tisoč dinarjev in pred dvetna letoma so plačcva!* kupci 15—20 tisoč dinarjev. To je lorej dckaz, kako moč.jo &o padle ceni' v teku dveh kt. Tudi med ljudstvom se opaža štt-denje denarja. Lcencovanje in premiranje bikxjv v goinjegrajskem okraju se vrši: dae 2Q. t. m. aa Ljuibaeni ?.\ občjae: hjubxio, Gonvgrad, NovaštJfia, Solčava ter Bočjva; d.ie 27. 3. pa v Mozirju za o!bč:ne: Uig Mozirj^, ofcoHca M-oizirja,. Rečica, Kokerjie ia del cbčine Bočaa, kar prlpadi župaaji Šmartao. Pcčefek vselej e>b 9. uri predpoldne. Dae 27. t m. pa bode tudi ob 2, uri popoldae v Ma?ir]u razslava pdememsike živjae vn to za tiste občine kot poprei l.cencovanie Ibilkov predp-oldae v Mozirjai, pri kaleri rairstavi se bode upcštevala samo Marijadvoireka pasma od G iiie*.ecev aapreij,. V&bifo se kupdi in ž.vinore^ci, da si ogkdajo pJemca sko živiao. Licenoiranje bikov v Ljubnem. \' Liu.baeai se vrši liceaciTanje bl'kov -mari^advorske pasTne dne 26. t. m. Hriir.vski posestr.V.iC so zelo nez&dcvo;a; s teim. da se licencirafo saaio ma-i--advorci, ker iimaio po lastnih aki'.5n:ah v teh hnibovitih kraiih prav tako red; tudi druige priismer zlasti p^iaog-a^vsko. Krave te pasme so zelo dobro molKraice, ki daje?o maogo gostega ia masiaega mkia La tudl voli so priikladar za vožajo po hr'lbiih. Mesar pri aalkuipu živiac tud-i ae guc^a na barvo,, aiTipak samo n; ne;;o. Posostajki iz okollce Lbima prosimo, da se licencjfa tudi b!ke drug-iih pasera, če odgovainjajo splošaim pcgc]em dobrega p!emea>ka. Mariiborski trg dne 20. marca 1926. Radi dveh prazniikov 19. ia 21. marca ]e bU trg zelo sluba presiVMea in tudi slcbo obhkan. Bilo je narnreč samo 38 ^laTiiii^rjev, M so ji.r:peteli 94 zaklarvih sviaj, aa trg ter so prodajdK sviaj-no po 15 do 20 dia., slaiaiiao po 18 do 22 d a,, p©;;ol~ dae po 15 do 17.50 dia. 1 kg. Domači raesarji pa so prodajali govedino po 8 do 15 dir.., .prv&vrstii--" vclov-sko imeso pa po 15 do 17.50 dia., teletino po 12.5^ dn r ; d;n. kg, sviajiao po 13 do 20 din. Ceae klobasaim so osiale stare. — Perutaiae je bilo ckoli 300 koirsMdbv aa tngn. Cene &o bil-e pjščancera 20 do 30 di<n. za par, kckoši 30—75, race, goske ia pure po 50 do 120 din. kontad. — Dcmači zajcf so bili po 10 do 50 din., Anigora Mjci po 47.50 do 75 dia., rnorski prašički po 8 Jo 12.50 dia., domaii goloibi po 7 dia. komad. — Krcmpir, zeleaj-iva, drupa živila, sadje, sadike: Krompir 5 do 5.50 dia meraik (7 in pol fcg) a!i 0.75 do 1.75 dia. 1 k?, čebula I.5O do 6 din., čescn 10 do 20 din. veaec, sokita 1 do 2 tlin. kupček, oziroma boljša 8 do 18 din. kg, gtavaata solata m zetjaate glave 3 do 6 dla. Ikomad, kislo zele 3 dir,., ki>!a repa 2 din., maslo 44 do 48 din., kuhaao 50 do "6 dLi. \ig. Krompirja in zekajave je bilo vsega vkup 15 vorov, jdbolk pa 10 vozov aa trgit. Jabolka In hmške po 6 do l^ din. 'ng, limoae 0.75 do 1.50 dia.. pomaraače 1 do 3 din. Vomadi^ datelji 25 do 30 dia. lcg, m&d 25 din. 'Jt;y. Mieko se je podražilo, med tem ko so se jafca pnceaik', namreč mleko 3 do 3.50 dia., cljčao olie 50 do 50 din., bučno olje 26 do 28 din.. smetaaa 14 do 16 dia. liver, jajca 1 do 1.50 din. komad (jajca se bodo prcti Veliki ni>či podražila. — Sadilte, posehno joblane in hniške, ? : v»dno v večj; mpri prmašajo na trg. Cea> so jton 10 i<? °r> din. komad. - Z loačeao in leseao robo je b/1 'rg- sr--flaje oskrrbLjeia. R<ube se je proda-ala po 1 dc 100 dfa. komad, brezove metle po 2 do 5 din, koiruzaa slama 25 do 32.50 din. vreča. Leseae grablje so se prodajele po 8 din. — Seao ia slama: V sredo, dae 17. t. m., so kmetje pripe.l]ali 6 vozov scaa in 3 vozovt sleji^«. v sofcoto, dae 20. t. m., pa 10 vo izov seaa, 4 vozov? otave ir, 6 vozov slarae aa trg. Cene so bile seau 65 do 90 din., otavi 75 dia, stami pa 40 do 55 dia. za 100 kg. Marborsko sejmsko poročilo. Na svinjski se-^-m dae 18. marca 1926 se Je pripelalo 123 sviaj ia 5 ovc. Ceae so bUe sledeče: Mladi pTašiči 5—6 fodnov stari 1 komad 80 do 100 dia., 7—9 tedaov 4ari 150 do 200 dm., 3—4 mesece stari 350 do 380 diit, 5—7 tmesecev staTi 400 do 450 dia., 8—10 meserev stari 550 do580 Jia., 1 leto 1600 do 2200 dia., 1 k^ mrtve teže 10.50 do 12.50 dia, 1 fcg rrvrtve teže 15 do 17 dla. Pro<Ja!o se je 43 svinj m 2 ovci. Vrednost denaija. AmenJški dolar staae 56 dia., nfmška mafka 13.50 din., italijaasika l.m 2.27 din., n.rtgile«fki fiiat 276 d:n., čehoslov.-išiVi krona 1.68 dia, švioarski fraak 10.93 dia., avstrijski šVAng b dia., :aozems5d roMiVnar 22.70 dia. V Curihu zaaša vredubst diaaija Q.iA c.