CDU 808-561.721.38 Alenka šivic MODALNA RABA SLOVANSKEGA BIM1>, BYCH'b, B:ECH'b V cerkveni slovanščini so pogojnost izrafuli opisno s poseibno pogojniško spregatvijo (l. edn. bim1>, 2., 3. edn. bi, l. mn. bim'b, 2. mn. biste, 3. mn. bQ; dvo- jina ni ohranjena) + deležnik na -l'b. Nanjo je že zelo zgodaj začel vplivati aoriist (npr.: 2. mn. biste namesto *bite pod vplivom 2. mn. sigm. aorista byste, l. mn. bichom'b, 3. mn. biš~ pod vplivom l. mn. oz. 3. mn. aorista bychom'b, byš~), kasneje pa jo je v spomenikih popolnoma zamenjal. Razliika med aori stom, rabljenim v časovni in pogojni funkciji je bila le v 2., 3. edn., saj se v časovru funkciji rabi byst'b, v pogojniškti pa vedno by Cvan Wijk, Istor. staro- slavj. j., 1957, str. 308). Prav zaradi tega je Vatillant. Gramm. comp. III, 1966, str. 95 d., menil, da ima bych'b itd. v pogojniški funkciji le aoristov vid, v res- nici pa ni aorist. Stang, Das slav. und balt. Verbum, 1942, str. 238, pa domneva, da bi by utegnil biti le analogna tvorba po pogoJniku bi, ne pa stari korenski aorist *bhus, *bhut. Za oblikovno neenotno pogojniško spregatev, izpričano v ce11kveni slovan- ščini, pravi Brugmann, Vergl. Gramm. II, 1897, str. 409, da je iz korena *bheu- »rasti, večaiti se, biti«, da pa o njej še ni izrečena zadnja beseda. Stang, z. c., str. 198, 238 d., jo povezuje z litavskimi dvojinskimi in množinskimi oblikami -biva, -bita, -bime, -bite. Dodaja, da baltski bi- lahiko tvori preterit in optativ. Prvotna se mu zdi časovna funkcija, modalna pa kasnejša. To .primerja spre- hodom slovanskega aorista bych'b v pogojnik. Baltoslovanski bi- je oblikovno lahklo bil optativ korena *bhu- (*bh[u]-ye- : bh[u]i-) ali pa imperfekt z i-jev- sko podaljšavo istega korena (enak odnos med ba1t. *i in sla. *i najdemo tudi še pri i-jevskih glagolih). Nasprotno pa naj bi se v lit. l. edn. -biau in 2. edn. -bei skrival *be- iz *bhue-. Le-ta je ohranjen tudi v slovanskem, ver- jetno prvotnem, aoristu bech'b, be itd., ki je prešel v cerkvenoslovanski imper- fekt (Otr~bskti, Gram. j. lit. III, 1956, str. 231; POlk:orny, IEW, str. 150). Večina sodobnih slovanskih knjižnih jezikov pozna po dva pogojnika: za sedanji in za pretekli čas (ponekod jima pravijo tudi I. oz. II. kondicional). Oba se tvorita opisno: pogojna členica bi/by (sin., mak., rus., ukr., brus.) ali posebna pogojniška spregatev (polj., češ., sbh., bolg.) + deležnik -l za seda.- nji pogojll!i:k, preteklemu se največkrat doda še deležnik glagola biti »sein« (sin. bi bil delal; ukr. ja buv by nosyv itd.). Pogojniško členico oz. pogojnišklo spregatev v sevemoslova.ns:kih jezdkih s precejšnjo gotovostjo izpeljujejo iz aorista. Posamezne poskuse, da bi v 61 Linguistica XI staroruskih tekstih redke oblike z bi- namesto by- v modalni funkciji razla- gali kot ostanke psla. spregatve bimb itd. (Gabka, ZfSPh III, 1956, str. 244) so navadno zavračali, oblike pa razlagali kot balkanske slavizme (Kiparsky, Rus. hist. Gramm., 1967, str. 236). Poljski avtorji (Los, Kr6t. gram. hist. j. pol., 1927, str.175 d., in dr.) pri razlagi pogojnika izhajajo iz aoms1la; nanj je poz- neje močno vplival sedanjik. Gebauer, Hist. mluvn. III, 1909, str. 127 d., trdi, . da češčina v funkciji sedanjega pogojnika uporablja nekdanji pluskvamper- fekt (bych nesD, v funkciji preteklega pogojnika pa novotvorbo z deležnikom glagola biti (byl bych nesl). Dodaja še, da je aorist postal pogojnik takrat, ko je pluskvamperfekt prešeil. v pogojnik. A Dostal, Hist. m.lJuvn. č. j. II/2, 1967, str. 169d., obravnava Gebauerjevo trditev o prehodu pluskvamperfekta v pogojnik. Po njegovem pluskvamperfekt oblikovno še ni bil ustaljen, ker je lahko uporabljal aorist ali imperfekt glagola biti »sein«, pomenil pa je davno preteklost. Potem dodaja: »Shoda proto mezi pluskvamperfektem a kondicionalem je spiše nahodila a vyplyvajici ze situace ve v:Yvoji pluskvam- perfekta a kondioionala. že mezi oibema tvary neni v:Yznamoveho hlub- šiho vztahu, to ukazuje fakt, že se kondicional i pluskvamperfekt v dalšim vyvoji od sebe oddelily«. Oblika za 2. in 3. edin. by se je tudi v češčini razši- rila na 3. mn.; k temu teže tudi ostale oblike, zato se .novo razlikovanje med osebami znova dosega z sedanjikom pomožnika biti. Slovaščina ima uzako- njene za sedanjost oblike: by som ( + bol za preteklost) + delež. glagola. Do- bro ohranjeno aoristovo spregatev v funkcijd sedallljega pogojnika ima goil"- nja lužiščina (šewc, Gram. hornjoserb. reče, 1968, str. 205). Knji7..na slovenščina loči oblikovno in pomensko dva pogojnika: za se- danji (bi + delež. -1) in za pretekli čas (bi bil + delež. -1). Slovnice od Boho- riča naprej obravnavajo to vprašanje v jedru podobno. Kot pogojniško čle­ nico navajajo nepregibni bi (ali reducirani ba). Danes je težavno ugotoviti, ali je bi naslednik praslovanskega pogojnika bimb ali aorista bych'b ali morda obeh, ker sta refleksa za praslovanski i in y v slovenščini enaka. Pogojniški členici je že Kopitar, Gramm. d. slov. Sprache, 1808, str. 320, skušal najti ce- lotno spregatev. Povezoval jo je s spregatvijo bim, še živo v dialektih, ki naj bi bila ohranjena tudi v sedanjiku kompozita dobim. Miklošič, Vergl. Gramm. III2, 1876, str. 177, jo izpeljuje iz aorista. Problema se je lotil tudi Ramovš (Morfologija, str. 116; čJKZ VII, str. 119), vendar je knjižni bi raz- lagal na dva načina: a) v njem se skriva nekdanji aorist za 2. in 3. edn. (z njim se stni.nja tudi Nahtigal, Slovanski jeiz:.iki, 19522, str. 266, a dodaja »Z izje- mo nekih narečij«); b) splošnoslovensklo bi je nastalo iz 2., 3 edn. p:mslovan- skeg:a pogojnika bimb, bi itd. Enako meni tudi Breznik, Slov. slovnica, 19212, str. 137. Toda Ramovš ima v Morfologiji, str. 145, celo kompromisno mnenje: sin. bi je nastal iz psla. pogojnika bi, ki se je križal z aoristom by. Problem s tako različnimi razlagami seveda ni rešen. Ne le zaradi pomanj- k;anja zgodovinskih virov, ampak tudi zaradi enakega refleksa za psla. i in y je veliko vprašanje, če se bo kdaj dalo dokazati, kolikšen je resničen delež enega in kolikšen drugega. Pri določanju, za katero obliko gre, se je treba opreti na tiste osebe, v katerih so se oblike za aorist bych'b itd. ločile od oblik za pogojnik bimb dtd. Aorist v časovni funkciji najdemo v Brižinskih sporne- 62 Alenka šivic nikih (BS), prav tako tudi v Rateškem rokopisu (Krek, Kres I, 1881, str. 185-186), v Stiškem rokopisu ni več sledi o njem. Aorist bychn glagola byti je v BS najpogosteje povezan z deležnikom na -n za pretekli trpnik (bih criJken I 13). V modalni funkciji (pogojni, zlasm pa z da v namenilni) sreču­ jemo tudi psla. pogojnik za l. edn. bimb. Ker je psla. y za labialni ponekod že pisan z i, bi bile oblike z bi npr.: ecce bi detd naf nezegrefil II 1, lahko bodisi nekdanji pogojnik bi za 3. edn. bodisi pogojniško rabljen aorist. Težko je ugotoviti, kolikšen je bil vpliv starocerkvenoslovanskih spomenikov na brižin- ske prav pri izražanju pogojnika. V nobenem narečju severovzhodne in se- veme Sovenije doslej ni bila zabeležena spregatev podobna psla. bimb, bi itd. Na drugem delu slovenskega jezikovnega ozemlja pa se je ohranil poseben pogojnik. Morda je že Kopitar vedel, da imajo nekatera slovenska narečja po- sebno pogojniško spregatev, saj v slovnici namiguje na to (čeprav členico bi napačno povezuje tudi še z drugotno nastalimi oblikami dobim, dobiš itd.). Popolnoma jasno pa ima Vodnik, Pifmenoft ali Gramat,ika sa Perve Shale, 1811, str. 72, poleg knjižne oblike tudi notranjske in primorske: l. edn. bim, 2. edn. bifh, 3. edn. bi, l. dv. biva (bive), 2. dv. bifta (bisti), 3. dv. bifta (bifti), l. nm. bimo, 2. mn. bifte, 3. mn. bio (oblike v oklepaju so za ženski spol). Po podatkih M. Matičetova se v Bavcih pri Marezigah najde še naslednji sistem (naviajam spregatev, ki jo je zapis·al v pravljicah, le l. in 3. mn. sta rekonstrmrani po spominu): l. edn. bin, 2. edn. biš, 3. edn. bi, l. mn. *bimo, 2. mn. biste, 3. mn. *bijo. Sicer skopo število primerov, s katerimi razpolagam, kaže raznovrstne rabe, niti enkrat ne gre za pravi pogojnik. To pa seveda ne moti, saj je :;mano, da je pogojniški pomen le eden od modalnih, ki jtih isrta oblika lahko izraža. Spregatev se, kljub nekaterim razlikam, lepo ujema z oblikami, ki jih ima Vodnik v svoji slovnici, a tudi s čakavskimi. Nra to spre- gatev je verjetno vplival sedainjik (npr.: 2. edn. biš, 3. mn. bijo), saj tudi Finka domneva za del čakavskega ozemlja sedanjiški vpliv na stari pogoj- nik (čakav. narj., čak. rič I, 1971, str. 60). Domnevi, da je ta spregatev dru- gotna in je nastala iz členice bi pod vplivom sedan}ika pomožne~ glagola ali pa sedanjiških končnic, se upira 2. mn. biste, ki kaže še star aoristov vpli,• (enako tudi v cerkveni slovanščini). Kljub tem stranskim vplivom je v jedru verjetno pogojnik bimh, bi itd. čeprav ni nujno, da je Vodnik pod pojmom Primo11ska in Notranjska razumel to, kar razumemo danes, je ta pogojnik nekoč najverjetneje zajemal nekoliko širši prostor kot danes.! Z nič manjšimi težavami se pri določanju izhodišč srbohrvaškega pogoj- nika ne srečujejo srbohrvaški jezikoslov:ci. Tudi v srbohrvaščini je refleks za psla. y enak tistemu za i; v pogojruški funkciji pa se danes rabita: na večjem delu današnjega srbohrvaškega ozemlja aorist, v čakavskem narečju pa je bolj ali manj ohranjena spregatev psla. pogojnika. Zaradi te dvojnosti (zlasti I Iz podatkov, ki jih navaja Iv. Grafenauer, SJ I (1938), str. 15-16, in F. Ilešič, LMS X, 1910, str. 122-124, ima Goriški rokopis pogojniške oblike tvorjene s členico bi. žal vemo le, da rokopis izvira z Goriškega Utegnilo pa bi se ujemati z Ramov- šem; le-ta trdi, da je aorist by ohranjen v Brdih in na Banjški planoti. Na tem pro- storu bi bilo že drugačno izhodišče, izvir pogojniške členice. Za vse ostalo slovensko jezikovno ozemlje pa ni popolnoma jasno iz česa moramo izhajati. 63 Linguistica XI še, ker je v 3. mn. bi tudi tam, kjer je za pogojnik rabljen aorist) so posa- mezni jezikoslovci postavljali različna razmerja med njima. Mušic meni, da je štokavski pogojnik ves iz aorista, Belic, Istor. sh. j. II, str. 276, pravi, da so posame!ljne oblike psla. pogojnika vplivale na aoristovo spregatev, P. Skok, Etim. rječn., I, str. 159, pa tudi štokavske oblike izpeljuje iz psla. pogojnika. Belic svojo trditev utemeljuje s tem, da je 3. mn. pogojnika bi nastala iz 3. mn. psla. pogojnika bg (ohranjen je v kajkavskem bu), ko se je le-ta sča­ soma prilagodil ostalim osebam z deblom bi-. Le v moderndh zetskih govo- r,ih se v pogojniški funkciji čedalje bolj rabi aorist biše.2 V čakavščini je stari pogojnik ohranjen v različni meri (Finka, z. c.). Ponekod je bolj arhaičen: l. edn. bim, 2., 3. edn. bi, l. mn. bimo, 2. mn. bite, 3. mn. bi, drugod je moč­ nejši sedanjiški vpliv: l. edn. bim, 2. edn. biš, 3. edn. bi, l. mn. bimo, 2. mn. bite, 3. mn. biju. Vplival je lahko tudi aor:ist: l. edn. bih, l. mn. bismo, 2. mn. biste, aM pa se je ustalil nepregibni bi (ja bi reka[l], mi bi rekli). Omembe vreden pa je podatek, da se na Hvaru za nepoudarjeni aorisrt uporabljajo po- gojniške oblike: l. edn. bin (n je iz m), 2. edn. bis, l. mn. bimo, 2. mn. bite