KRONIKA  ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   2S  1975
15
LENART MRAVLJA = LEONHARDUS FÖRMIG A
PRIMOŽ SIMONITI
V pričujočem zapisku naj mi bo dovoljeno
na kratko opozoriti na življenje in delo Le-
narta Mravlje (Mraula, Maraula), za Slove-
nj egradčanom Matevžem Cerdonisom in Ko-
prčanom Jernejem Pelušičem (Pelusius), ki
sta delovala še v 15. stoletju v Padovi oziro-
ma v Benetkah, menda prvim zgodnjim ti-
skarjem slovenskega rodu. Za njegovo »slo-
vensko« in »dunajsko« dobo je na voljo so-
razmerno veliko podatkov, oboje je treba le
povezati. Zato naj na kratko povzamem:
Rodil se je v petdesetih letih 16. stoletja na
Kranjskem — po Kidriču v Ljubljani, po Ca-
stleju v Rihenberku (Reiffenbergasch?) — se I
šolal v Ljubljani in se zdel kot bister in glas-
beno nadarjen fant (menda je znal na pamet
vse slovenske pesmi, ki so jih peli slovenski ;
protestantje), primeren za pomoč pri tiska- \
nju slovenskih in hrvaških knjig v Ungnado- \
vem biblijskem zavodu v Urachu, kamor so i
ga poslali leta 1563. Tu je kot tiskarski po- i
močnik res sodeloval pri tisku Klombner- i
Juričičeve pesmarice (1563) in Trubarjeve !
Cerkovne ordninge (1564) ter vrste hrvaških j
knjig. Ko je delo v zavodu po Ungnadovi {
smrti zamrlo, je najprej delal pač v Morhar- j
46
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   23   1975-
tovi tiskarni v Tübingenu, kjer se je 1566
vpisal kot »typographus« v univerzitetno
matriko, nato pa verjetno pri tiskarju Johan-
nu Burgerju v Regensburgu sodeloval ipri ti-
sku Kraljevih slovenskih in Konzulovih hr-
vaških knjig. Bržkone že 1575 se je vrnil v
Ljubljano in se zaposlil v prvi tiskarni na
slovenskih tleh, pri Janezu Mandelcu. Ob pri-
pravah za natis Dalmatinove Biblije so ga
predvideli za sodelovanje pri tiskanju tega
zahtevnega dela v kaki tuji tiskarni, kjer naj
bi nadzoroval tisk, razlagal slabo čitljiva
mesta v rokopisu in razvrščal sholije in kon-
kordance, za kar je bilo znanje jezika nujno
potrebno. In res je spomladi 1583 odšel z
Dalmatinom in Bohoričem v Wittenberg,
kjier so pod konec leta dokončali tiskanje
Biblije. Marca 1584 je bil pri obračunu še v
Ljubljani. Odtlej pa o mladem tiskarju na
Slovenskem ni več slišati.
Tedaj se začenja njegova »dunajska« doba.
Tu je namreč latiniziral ime in priimek v
Leonhardus Formica in nekaj let zapored slu-
žil kot pomočnik pri tiskarju Michaelu Apf-
flu, se po njegovi smrti 1588 osamosvojil, od
Apfflove vdove 1590 odkupil tiskarno in kot
univerzitetni tiskar preselil oficino v burso
Pri jagnjetu (Bursa Agni, Lammburse). Kot
je bilo v navadi, se je postrani ukvarjal tudi
s knjigotrštvom. Zanimivo je, da mu je imi-
verza 1596 zagrozila z izgonom, ker je pona-
tisnil neko krivoversko knjigo, zato se je v
prihodnje očitno rajši izogibal konfliktom z
oblastmi in tiskal knjige, ki mu niso ogrožale
eksistence. Talso je lahko postal tudi dvomi
in stanovski tiskar. Do smrti leta 1605 je prid-
no tiskal: danes je ugotovljenih vsega 65 del.
Med njimi je treba poleg nekaj uradnih objav
in manjših tiskov (koledarjev in letakov —;
Zeitungen) omeniti vrsto učbenikov, ki so jih
izdali profesorji z univerze, pa tez za disputa-
cije, priložnostnih pesniških izdaj in nabož-
nih (jezuitskih) spisov, pridig ipd.   posebno
pozornost pa zasluži nekaj njegovih glasbenih
tiskov: že njegov prvenec prinaša maše, ki jih
je zložil Tirolec Blasius Amon, (Quatuor mis-
sae, 1588), kasneje pa se pridružita še dvorna
rnuzika Aegidius Bassengius (Moteti, 1591) in
Lambert de Sayve (Teutsche Liedlein, 1802).
Izmed obsežnejših del naj omenimo nemški
prevod Verböczyjevega pra\iiiškega dela (Tri-
partitxim opus juris Hongarici, 1599). Lenar-
tovi tiski so zvečine latinski, precej je nem-
ških, nekaj pa celo madžarskih.
V impresumu enega samega tiska (Zwo Ne-
we Zeitungen, 1599) je imenovan neki »Jo-
hann Formick«, morda Lenartov brat. Le-
nart sam je imel v zakonu z Margareto, hčer-
jo nekega dunajskega črkorezca, sina in hčer.
Po njegovi smrti je vdova vodila oficino do
leta 1614 (ugotovljeni so samo 4 naslovi), z
letom 1615 pa jo je prevzel sin Matevž, ki je
do svoje smrti 1639 natisnil vsaj 98 knjig.
Matevževa vdova Marija je nadaljevala nw>
ževo delo (6 naslovov), a že 1640 se je z njo
oženil poljski priseljenec Matthaeus Cosme-
rovius, združil oficino Mravljevih s svojo tis-
kamico in E>ostal s tem začetnik znane dunaj-
ske tiskarske rodbine, ki je delovala pod tem
imenom tja do leta 1715.
OPOMBE
1. Branko Berčič, Tiskai-stvo na Slovenskem.
Ljubljana 1968, str. 42—43. — 2. Elduard Castle,
Geschichte einer Wiener Buchdruckerei 1548—
1948. Wien 1948, str. 55—65, 163—164, 203—206.
— 3. France Kidrič, v: Slovenski biografski lek-
sikon II. Ljubljana 1933—1952, str. 159. — 4. Hel-
mut W. Lang, Die Buchdrucker des 15. bis 17.
Jahrhunderts in Österreich. Baden-Baden 1972
(Bibliotheca bibliographica Aureliana 42), str. 55
do 58, 60. — 5. Anton Mayer, Wiens Buchdruk-
kergeschichte 1482—1882 I. Wien 1883, str. 176 do
185, 193—194, 214—223, 231—232 (z bibliografsko
navedbo vseh tiskov, nekaj dopalnll prinaša
Castle.)