IL številka.
Maribor, dne 13. metre* 1919.
53. letnik.
I-J List ljudstvu v pouk in zabavo.

.mi*»
Silim»»'«
ki^ta četrtek in velja i pettntao vred in t Maribora ■ poU3)ac}eoi na dom n eato isto I H, pol teta i K Ia za četrt teta 2 K. — WMnPi#aa m M«m«|o i m ——
taja p« nJega, p!*Sa na Me aaaso 7 K. — Narotefau te pogfija mi OptavnSfvo „Skšreoa&ega Ckwpodafjaa * Maribora. — LM M iaptflSi» U «S^aentiL — M« ,bn ¿««tn1' dobivajo Itn bres poeebae tujočnir«. — Poaavcial Bati ttaaejo 10 «ia. — OrednlitvoiKorotta rasla ttev. ft. — BotopM aa m mlaja. —	Hmmt Mta
m tamnia m platoja sd »oitopaa petUvnte aa enkrat 48 vin, aM kar H lato, iTredntel erSneto Broaion**» m «te. Za ««Ontea erfaaa	m»wt V
titiM fetaeda 10 rta. — tastrati aa tprejeanjo do torka apoUaa. — Htiaprt« i«—litji *

Kako je po s?«tu
Na mirovni konferenci v Pariza se posve tujejo sedaj o naših mejah napram Nemcem, Madžarom, Romunom, Bolgarom ia Grk< m Po zanesljivih poročilih iz Pariza so odseki za določitev teh mej svoje delo žt večinoma kon Čalf. Z vso gotovostjo se trdi, da bo šla naia severna meja tam, kjer so jo predlagali naši Narodni Sveti. Potemtakem je naia meja na pram Nemcem že določena. Marioor, Radgona, Špilje, Gomilica, Lučane, Arvež in Ivnik bodo naia last. Tudi koroški Slovenci dobijo vse na zaj, kar je bilo nekdaj njihovega. Da bodo tu di ogrski Slovenci pripadali k Jugoslaviji, je popolnoma gotovo, ker »o se sedaj posebno čehcslovaki začeli živo zanimati za načrt z seže med Jugoslavijo in Cehoslovašk o. Obe dr žavi bi dobile medsebojno zvezo ravno preko ogrske Slovenije na črti Radgcna—Št. G-othard — Požun. Na ta način bi s<s napravila mcčna zaseka (zagozla) med Nemce in Madžare — Stvar glede severnih in vzhodnih mej stoji to rej za nas jako ugodno. Vse kar Nemci in nemčurji govorijo, je laž in le ni:h pobožna želja, ki ae pa nikdar ne bo uresničila.
Gl<de mej proti Italiji še sedaj ni prave jasnosti. Novejša poročila pravijo, da se je za dnje dni položaj za nas ug dno zasukal. Ame rikaneko in francosko ljudstvo je na Daši strani. Obe vladi se še sicer nista izrekli proti Italijanom, a domneva se, da bo Wi'son z o-zirom na trpljinje in križev pot. ki ga mora prestati slovensko ljudstvo na Primorskem in Kranjskem pod Italijani, rt šil vprašanje Pri-morja v našem smialu.
V	Beogradu zboruje sedaj narodno predstavništvo Srbov, Hrvatov in Slovencev (drž. zbor) Katoliiki Slovenci in Hrvati so združeni v „Jugoslovanskem klubu", kateremu načeluje miniotrski pcdpredaedaik dr. Korošec. Glavna prodmeta, o katerih se razpravlja v Narodnem Voču je agrarna reforma in ustava kraljestva SHS. Agrarna reforma sli railastitev veiikih pose«tev je velevažno vprašanje, ki posebno zanima naše slovennke poslance kot zastopnike slovenskega kmetskega ljudstva. Ko bo za koo o razlastitvi gotov, bomo o njem podrobno poročal'. Za dene« povemo le toliko, da je gotovo, da bodo graščinaka veleposestva nem ških knezov, grofov, baronov in milijonarjev razkosana i 3 bodo prišla v last slovenskim kmetom in de'avcem.
V	Ntmšai Avstriji vlada veliko pomanjkanje živil. Stradajoči delavoi plenijo posebno v graški okolici kmetska gospodarstva. V Tro faiachu na Gornjem Štajerskem so pred dnevi delavci in najemniki napadli kmetsko mlekarno iu jo popolnoma oropali, stroje pa večinoma razbili. Taki dogodki se vršijo po celi Nemiki Avstriji. Na vladnem krmilu so skoro sami brocverski nemški socialni demokratje. Kjer pa
gospodar nima vere, tam tudi ni pravega redu in tudi blagoslova ni. Tako je v Nemški Av atriji. Ia ie bo vedno hujše. Nezadovoljnost je v tej deželi povsod.
Y Nemčiji je še hujše. V Berolinu se pobijajo Nemci ased seboj, da je grosa. Skoro v vseh industrijskih središčih so izbrahnili veiki štrajki. Delavstvo je brez kruha, brez zasluž ka. Velike Kruppove tovarne topov i a orožja stojijo. Samo v teh podjetih je brez dela okoli 300.000 delavcev. Sedaj s« je ententa usmi lil« stradajočih Nemcev in jim je obljubila ne kaj živil. Nemčija bo najbrž morala izročiti eafeiiti skoro vse svoje trgovske ladje. Na ta načrn bo nemška trgovina silno udarjena. — Nemčija bo v svetovni trgoviai morala pleoati tako, kakor bodo piskali Angleži, Francozi in AmerikancL
Voditelj angleških katoličanov kardinal Bourne je obiekal Beograd, Zagreb in Lj ubija no. Povsod je bil sprejet zelo slovesno. Kardinal Bourne j» veLk prijatelj Jugoslovanov. V Zagrebu je na pozdrav nadškofaBauer a od govoril, da prihaja v imenu svoje (angleške) vlade ter v imenu Sv. Očeta v Rimu, k* d*r bo zastopal in zagovarjal nsše (jugoskvamke) žolje, zahteve in pravice. Opetovano je izjavil ijo povdarjal, da so naše zaht»ve po osvobojo-nju v.ega r.afoga ozemlja opravičene. Kardi nal Bournd je dospel v Ljubljano v pondelj k. Sprojet je bil kakor kak vladar. Ljubljana je bila v zastavah in aa tisoče slovenskega ljudstva je slovesno «prejelo odličnega ceikveneg? dostajanstveoika. Kot bučaoje morja so pretresali ozračje klici množice, ki je klicala čast. in slavo velkeau prijatelju Jugoslovanov, odličnemu sinii angleškega naroda, zastopniku svete Stolice, kardinalu Bourne ju. Kardinalu in njegovemu sprtnntvu oa čast so priredili Ljubljančani v dvorani „Uniona" slavnostni pozdrav. Pozdravne besede so govorili; dr. Vorstovšek (latiaik ), dr. Tavčarjeva (sloyenfk!) in župnik Trunk (angletki). Slavncst je bila sijajna. — Iz Ljubljane se je odpeljal kardinal v Rim, da poroča av. Očetu o razmerah v Jugoslaviji.
Strahoviti poulični boji v & m CBerolian-
Berolin Je pozorilčs tako strahovitih pouličnih bojev, o kakorfinjih se je svojčas poročalo v Moskvi in Petragradu. Spartakovoi — nemSki boljševiki — se npirajo a oboroženo silo vsaki vladni odredbi in hočejo z vso silo po vzgledu ruskih boljševikov, da se vse premoženje «nakomerao porazdeli. V raznih pouličnih bojih v noči od 6. na 7. marca je bilo v raznin berolinskih predmestjih ubitih 68, ranjenih pa okrog 600 oseb. Dne 8. marca so Spartakovci u-drli v berolinsko predmestje Liohtenberg, pobili vse straže in izropali razne trgovine in skladišča Usmrtili so do zadnjega vse častnike in vse moštvo, niti eden jim ni ušel. Število žrtev je neznano. Usmrtili so tudi vseh 60 polioiiskih uradnikov* kateri so jim prifill v gest. Napadli so tudi avtcunobi)« t katerem
s« je nahajalo sedem vojakov. Avtomobil so ti divjaki razbili in zažgali, posadko pja, torej" vseh sedem «ož, ubili. Na nekom drugem koncu predmestja so pa ustavili avtomobil, v katerem se je nahajal 1 častnik in 11 mož Vse so pobili na tla, niti eden ni obstal pri življenju. Isto noč so vladne čete zasačile Spartaiinjo, M se jo, kakor jo neovrgljivo dokazano, udeležila usmrčonja najman] 20 vojakov. Na uprav zverinski način mečejo bombe iz zrakoplovov na najbolj obljudene mostne dele. Vladne čete so zasedle s topovi in s strojnicami vse važnejše mestne pošto ■ janke, v katerih se Se vedno nadaljujejo krvavi prizori. V pouličnih bojih je prišlo okrog 6000 oseb oh svoje premoženje. V oni sami trgovini so Spartakovf ei povzročili okrog milijona mark škodo. Škodo, katero so povzročili berolinski poulični boji, cenijo na 10 mili ionov mark. Po najnovejših poročilih so poulični boji v Berolinu in v predmestjih nekoliko ponehali, kajti vlada jo poslala v, Berolin 20,00Q vq« jakov, M bi naj napravili red,
Kako dobro ]• v Nemški Avstriji.
Nekega obmejnega Slovenca j« doletela smoia, d so a nemške vojaSko tolpe j, Ivniku aretirale in odgnalo v Lonč (Deutsoh-Landsberg), kjer so <*a i meli 10 dni zaprtega kot ogleduha. Potem se mu ja pa posrečilo uiti iz dežele „lačenbergerjev." — Zdai f ripoveduje, kako dobro se godi ljudem tam preic. Mesa ni, ampak koljejo sestradane mrhe, če ¿e sa« me ne poginejo. Krompir plačujejo po 5 K 1 je^. če ga dobe; iižol po 8 K 1 kg. Moke niso dobili prebi ■ valci žo nad 4 mesece nobene. Vlada grozno pomanf kanje in velikanski nered, Mož je pritrdil, kako srečni smo v Jugoslaviji. Pa se Se dobe pri nas 1'udje, 11 niso zadovoljni. Zdaj razumemo, zakaj smrdi na» Sin nemčurjem, da bi šli tja prek« Se jim pač boljše f.odi pn nas.
Ljudsko šolsko vprašanje.
(Piše kmet iz Savinjske doline.)
Čital sem v časopisih da se je naSim učiteljem zvišala plača ia da so se sploh uredile njihove gmotne razmere prav dobro. Gotovo, z učiteljsvom vred se veselimo tudi mi kmetje, da se je enkrat uredilo to važno gmotno vprašanje. S tj je bila pa tudi prej naravnost sramota, kako maio plačilo so dobivali nfiitelji za to, da so nam pomagali vzgajati nalo mladino. Zato pa smo hvaležni aevi vladi, da je tako pametno uredila te razmere, kajti trduo smo prepričani, da bo nfiite!jst*j sedaj s tem večjim veseljem spolnjevalo p?kli ;, ko se mu ae bo več treba boriti za vsakda ji kru*>.
A nekaj je, n» k«r vlsd-t d «daj menda nič ne misli, namreč: preoenova naflih ljudskih Sol. Vse mogoEe stvari in zadeve so se že izboljšale, o ljudskih Šolah pa Se dosedaj nisem nič čital. PriSli smo v popolnoma nove razmere, zato je tudi potrebno, da se ljudske SOle prilagodijo tem raztteram Tako n. pr, da omenim samo en slu čaj. nam je vojska pokazala, kako vaino je kmetijstvo zs vsako državo. Ali bi ne bilo na mestu, da se že tudi v ljudskih Sjlah podajo otrokom viaj gl«vni obrisi o prakt čnen gospodarstvu. Ko liko nepotrebnih reči so se učili doseiaj v ljudski Soli, ki jih naSi kmet3ki otroci pozneje niso nik dar rabili; o najvažnejših kmetijskih ia gospodar skih razmerah pa niso imeli nobeaega pojma. Zato mi kmetje odločno zahtevamo, da se tadi ljaiske Sole prilagodijo naSim razmeram.
Vnaprej pa že opozarjamo aaSo vlado, da hočemo pri bcdoči ljudskolohki preosnovi tadi mi kmetje povedati svoje mnenje. Doiedaj so pri vseb
.U»ki rt tur m ah imeU glavno in edino besedo oCi ¡eji ic «tališče pa mi odločno odklanjamo. Se-> eda morajo tndi učitelji odločevati pri preosnovi '«io t:-m je jasno in jim te pravice tndi noče ' r s ti ti, toda ni nam raznmljivo, da bi edino iji o tem odločevali, ne pa tndi mi kmetje, keneije, stariSi, in davkoplačevalci sploh mora m> št le vzdrževati, zato pa tndi zahtevamo, da U :'o šole takšne, kakoršne si mi telimo. Vlado j.c z vljamo, da bo pri preosnovi ljudskošolskeg*. vprsšanja poklicala kot svetovalce in merodajae it v tor je tndi zastopnike iz našega stana.
Ker le ravno pišem o šolskem vprašanju, do volite m« še», goap. urednik, «a še napišem nekaj stavkov tuJi o naštm Višjem šolskem svetu. Kako čudno zgledi fa Viiji šolski svet! Med imeni, k sem jih čital, mi nobenega kmeta, nobenega obrt nika, amptsk g« mi nadzorniki, profesorji, učitelji itd. Ali mi StariSi in kmetje in obrtniki res ne smerno me odločevati in svetovati glede naših &oi!? Ali sojo wamo zato tuksj. da plačujemo!! Mi prosur o, pa tndi zahtevamo, da vl&da takoj izda kakšno cdreobo, po kateri bo Višji šolski svet v Ljnbjjapi drugače sastavljen kakor je sedaj. Tudi kmtUici za^optiilkj hočemo priti do svojih pravic Uredništvo m prosim, da naj objavi te vrstice, ki sem j h n»pisai v imenu vsega kmetskega prebivalstva: če pa ni kaj za list, pa popravite.
Dtstavefe uredništva: Kot kmetski prijatelji smo vedno k povsod zagovarjali zaše zahteve ¿ahteva glede preosuove šol in Višjega šolskega sveta je popolnoma upravičena in jo bodemo tudi izroči h našim poslancem. Ko bi tudi v drugih krajih tako odločno nastopali, kakor pri vas, bi že davno kaj dosegli. Le vedno korajzno in neustrašeno!
Kako se godi
našim vjetnikom v Italiji.
V pondeljek, dne 10. i. m., so je oglasil v nar šem ureumštvu g. ur. Mašciucn, bogoslovni proie -sor v Przemyslu, doceut na univerzi v Lembergu, ki je služil svojčas kot grško-katol. vojui kurat v rez . bolnici v Sterntalu, Pripeljal se je iz italijanskega ujetništva s posebnim vlakom, ki je vozu oKrog SuU oseb (.duliovpike, zdravnike, medicin,ce). Pnpovedo -val nam je o naravnost neverjetnih razmeran, ki .vladaio med našimi ujetniki v Italiji. iJrosil nas je , aai vplivamo na naše poslance v ueigradu, ua bodo posredovali za takojšnjo izboljšanje razmer, sicer bodo vsi ujetniki tamkaj pomrli.
Trpijo splošno vsi ujetniki enako, zlasti pa še trpi moštvo, Prehranjevalne in zdravstvene razmere B0 zelo slabe,, Moštvo je shujšano in sestradano m silne uuogo oblečeno. Mnogo jili umira dnevno, keE je premalo iirane in še tista je slaba. Častnikom, za katere je poskrbljeno nekoliko boljše, je strogo prepovedano občevati z moštvom ali mu celo pomagati. Ista velja tudi za duhovnike; tudi ti ne smejo občt*-vati s svojimi rojaki, temveč Italijani so povsod i ¡j taboriščih nastavili k dušaskrbju svoje lastne duhovnike.	¡' |„. J
Kakor pri nas, tako je ludi t Italiji silna draginja, Banka uTtaiia plača za luO K 40 lir, v tabo-¿»a je kurs še veliko manjši. Ivi al kruh n. pr. stane v mestu 70 cent., t taborišču pa 4 lire. Soli sploh ni dobiti, tako da jedo večinoma nesoljeno. A tudi tobaka ni možno dobiti. Venecijanske lire \t. j. Usti denar, ki ga je upeljala bivBa Avstrija v zasedenem ozemlju, se prodajajo skoraj zastonj kot brez vrednosti, akoravno se še na Dunaju izmenjavajo po prvotni ceni. Opozarjamo aafie ljudi, da teh lir ne mečejo kot brezpredmetne proč.
G. dr, Mašciuch je bil v ujetništvu štiri mesece« Zajet je bil dne 3. novembra 1918 v mestu Cas -gino, Iamed naših vojakov se ni hotel nihče več braniti, vsi so pometali puške proč ter skoraj prosto -voljno šli k nasprotniku, od katerega so pričakovali, da bo naš prijatel» in zaveznik, ne pa naš najhujši sovražnik, in tako se jo Italijanom posrečilo, da so naredili takrat ogromen plen; med drugim so zajeli tudi 200 000 konj.
Našo vlado pozivamo, ua stori takoj vse potrebne korake, da se vrnejo ti ujetniki domov, ali pa da se jim vsaj izboljšajo razmere. Kajti če bo to sistematično izstradanje naših ujetnikov trajalo še dolao časa« potem sploh ni pričakovati, da bi se kdo vrnil.
G. dr, Mašciuch so je tudi silno zanimal za nnSo sedanje razmere; prejšnje so mu bile itak do-voi.i znane, saj je služil v Sterntalu 14 mesecev. — Biagroval nas je, da smo se združili Jugoslovani v skupno državo, o kateri je prepričan, da bo prine -sla trpečemu jugoslovanskemu narodu lepšo in tudi veseleišo bodočnost.
Služba trafik« in ustanove Eft invalide.
„Komisija za preskrbo vračajočili se rejnikov C Djubliani" bo aocaprel redno opozarjala na proste
i- službe, trafika in ustanove za invalid« in svoje» u-■ mriih, paalib ali pogrešanih vojakov. Ž raaprstimi ; črkami bo tiskana oblast, ki je mesto razpisala in ' pri kateri jo treba prošnjo vložiti, za tem sledi ra« -pisana služba, trafika itd, V oklepaju je povedan aan, do katerega se mora prošnja vložiti in Številka * uradnega lista _(n. pr. u. 1, št. 50), v katerem «o | navedeni vsi natančnejši podatki in pogoji. Vojnim J invalidom so pridržana: 1, izključno vsa mesta slug , in paznikov (tudi vratarjev) r vseh javnih uradih» sodiščih, kaznilnicah, šolah, občinah, zavodih in o-bratih, katere država ali nadzira ali podpira; prav tako vsa mesta oprav.iteljev državnega pravdništva izven sodišč pri sodnih dvorih; 2, dve tretjini vseh prostih službenih mest pisarniških uradnikov, pod-uradnikov in pomožnih pisarniških moči.
Sedaj so razpisana:
1.	Službe.
Deželna vlada v Ljubljani, gradbeni urad: 3 cestni mojstri (Jesenice, Tržič, Celje), 2 rečna mojstra (.Celje, Ptuj^ do dne 31. marca 1919, u. 1. štev. 53. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, gradbe-beni urad: 18 cestarjev, 0 v celjskem, ti v kranjskem, 1 v ljubljanskem, 2 v novomeškem in 3 v slov,-graškem stavbenem okraju (do dne 31. marca 1919, u. L št 53),, Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani: 4 vodje zemljiških knjig (1 v Ceiji^
1	v Mariboru, 2 v Movemmestu, 12 višjih pisarnifr kih oficiialov (1 v Radovljici, 1 v Brežicah, 1 v Ormožu, 1 v Konjioan, 1 v Šmarju, 1 v Slov, Bistrici,
2	v Ptuju, 1 pri Sv. Lenartu, 1 v Pliborku, 1 v Metliki in 1 v Mokronogu;; 46 pisarniških uradnikov , (de 8. aprila 1919, u. 1. št. 54), in sicer: 3 pri dež. sodišču v Ljubljani, 2 pri okrožnem sodišču v Celju» 8 v Mariboru, 3 v Novemmestu, 1 pri okrajnem sodišču v Kranju, 1 v Kranjski gori, 1 v Litiji, 2 na Vrhniki, 2 v Brežicah, 1 v Gornjemgradu, 1 vi Konjicah, 1 v Lagkem, 1 v Rogatcu, 2 v Slovenjgradcu, 2 v Šoštanju, 1 v Ljutomeru, 1 v- Ormožu, 4 v Ptuju, 1 v Slov. Bistrici, 1 v Gornji Radgoni, 1 v Pli-berku, 1 v Velikovcu, 1 v Železni Kaplji, 1 v Ribnici, 1 v Kozjem in 1 v Metliki. Državno pravdništvo v Ljubljani: opravitelj državnega pravdništva s Cerknici ,(do dne 31, marca 1919, u. 1, št. 54), Rad -dovljioa, Škoijaloka, Vrhnika (do dne 10. apr. 1919, u- L Št. 67). Ravnateljstvo državne obrtne šole v Ljubljani: 1 šolski sluga, 2 kurjača (do due 20. t. m , u. 1. št. 54),
2.	Trafike:
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani:! Tobačna glavna trafika v Spodnji Šiški t(do dne 15. marca 1919, u, L št. 52). Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani. Tobajčna glavtna trafika v Mlinom štev. 6, davčni okraj Radovljica {dne 15. marca 1919, u. L ¿t. 52).
ViaograiHikom.
Naročajte modro galico!
Kakor vsako leto, bodo vinogradniki tudi let«3 nujno potrebovali modro galico, ni pa gotovo, če jo dobijo pravočasno, ako je ne naročijo takoj. Kolikor smo namreč poizvedeli iz zanesljivih virov, se je zelo bati, da bo v sosednih državah v kratkem času železniški promet silno omejen, ker primanjkuje premoga in maže za vozove.
Kmalu tudi ne bo dovolj strojev in vozdv na razpolago, kajti Italija zahteva od Nemške Avstrije nič manj kot 1000 lokomotiv in 5000 vagonov, ki se ji morajo takoj izročiti, kakor je bilo sklen jeno v premirju. Večina strojev je v slabem stanju težkoča je tudi glede delavstva, ki ga dandanes povs«d primanjkuje. 2e sedaj je treba čakati na izvršitev sedanjih naročil tri do Štiri tedne, ter bo ta doba vedno daljša in se končno utegne pripetiti, da železnica sgdoh ne bo sprejemala prevažanja 1 modre galice.
Komur je torej mar, da ima to blago gotovo vfrokah za čas porabe, ta naj takoj naroči po trebno množino, dekler jo je še dobiti. Če pa morda čakajo vinogradniki na poznejše čase in morda račnnijo celo stem, da bo galica cenejša, potem nai si sami pripišejo posledice, ako ostanejo ob času škropljenja brez nje. V takih razmerah odklanja Slovenska kmetijska druiba napram vinogradnikom vs*ko odgovornost.
Cena je 6 kron za en kilogram.
Naroča s« za Kranjsko in za cele vagone pri »Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani«, za Sta jersko pri »Zadrnžni Zvezi v Celju« ali pa pri »Kmetijski zadrugi v Rtčah«, pri kmetijskih podrainicah in okrajnih zastopih.
Žveplo iz Italije.
Slovenska knetijska družba je kupila vltal ji dvajset vagonov žvepla za naše vinogradnike i i ga bo oddajala takoj, ko dospe. Žveplo je najfi nejše vrste »ventitato« in pride naravnost iz Sicilije.
Gena mu bo 4 do 5 kron za kilogram.
Morda se bo komu zdela ta cena previsoka, toda pomisliti je, da naia krona dandanes v ino-
zemstvu velja zelo malo in žveplo samo stane nc mestu proizvajanja po 1 liro 26 centezimov, Sicer so se pa naši vinogradniki že tekom vojne nsvadli računiti z visokimi cenami, ko so morali plač? vati kilogram tega blaga po 25 do 30 kron in se draže.
Naročiti je žveplo takoj in vplačati S krone za kg naprej, ostalo pa ob prejemu blaga.
V zadnjem času se pa širijo vesti o izbruhu revolucije v Italiji in je tudi že ustavljen ves promet v ozemlju, zasedenem po Italijanih. Lebko torej nastanejo ovire, ki onemogočijo zaenkrat prevoz tega blaga iz Italije v Ljabljano. Kupčija pa je sklenjena pravoveljavno in obljubljeno je od strani prodajalca, da se blago čimpreje odpošlje. Morda se nahaja to blago že v Trstu, o čemur pa nismo še obveščeni Vendar pa Slovenska kmetijska dražba ne more prevzeti nikake odgovornosti za pravočasen dohod žvepla.
v m

Drž. poslanec Ivan R o š k a r »e is v neSslfe dne 9, L m,, odpeljal v Belgrad k zasedanja liktood* nega veča,	"j
Organizacija Slov. Kmečke Zveze za slovenjgraški sodni okraj. V nedeljo, dne 9. marca dopoldne se je zbralo nad 200 zavednih mož iz celega slovenj-graškega okraja v telovadnici nekdanje nemške šole, d» se posvetujejo o organizaciji S. K. Z. Zborovanje je vodil g. Schöndorfer iz Staregatrga. O pomenu organizacije sploh in o pomenu SKZ posebej je govoril g mestni župnik Al. Čižek, o političnem položaju g. dr. Al BratkoviS. Debata je bila živahna. Posebno naj bod? omenjene besede g. nadžupnika Lenarta iz Šmartna in Ivana Vrhnjak iz Pameč. V okrajni odbor so bili izvoljeni gg.: Za predsednika Iran Schöndorfer; kot odborniki posamezne župnije: Za Staritrg:— Pe-čoler Franc, za Šnaartin — Hribernik Franc, za Slovenjgradec — Čižek Al, za PameSe — Vrhnjak Ivan, za Podgorje — Kolar Jožef, za Miklavž
—	Detičnik Lern rt, za St. Vid — Kranjc I. (Pri-stovšek), za Razbor — Pačnik Lenart, za St. Jan
—	Bart Jožef, za Št. Peter — Jamnik Vincemc, za St. Iij — Planinšek Franc, za Sele — Hovnik Jožef, za Št Florijan — Naberšnik Frauc, za taj-nka in blagajnika župnik Ivan Jurko.
Za organizacijo. Prosimo vse one zaupnike, ki smo jih pozvali, naj izvršijo okrajno organizacijo Slov. Kmečke Zveze, da takoj skličejo shode okrajnih zaupnikov in vse potrebno določijo glede organizacij naše stranke po okrajih. O uspehih teh zborovanj nam poročajte ter nam naznanite seznam okrajnih in župnijskih zaupnikov. Udnina SKZ znaša r>a leto 2 K Da delo' — Odbor
Dvojna mera. Slovenski veletržeo nam piSa^ Po nujnih opravkih moral hi na IDunaj. IV to svrh* sem si preskrbel potni list ter istega vposlal aastop* ništvu nemško-avstrijsk» republike v Ljubljano, da ga opremi s predpisanim vizumom. S čudovito nag-lostjo dobil sem ga z opombo: „Jetzt ist fBr derlei Reisen keine Zeit!" nazaj. Spominjam se, kafaj sc se med dobo žigosanja neštetokrat vozarili maribor» ski Oroslni Juriöi, Kokošineki in Pfrimerji t Gra« deo, pripravljali tam Štimnngo proti nam in Mikotmir nf paJEDo v glavo, da jih ovira pri njih delu. — Po* UcijgBemu Komisarju v Mariboru zapißujemo te-äe k blagohoten spomini
Premogovnik Škale-Velenje. Med delavci ne poneha govorica, da hoče socijalna demokratska stranka izsiliti od vodstva premogovnika, na} plača pisarna podjetja iz zaslužka delavcev za vsakega delavca udnino za stranko in naročnino za strankin delavski list. Nezadovoljni smo s tem. mi delavci, ki nam ni za to stranko, in nas je precejšnje število vkljub strahovanju od nasprotni strani. Opozarjamo vodstvo podjetja, da nima nikdo pravice siliti delavca k katerikoli stranki. Zahteva socijalnih demokratov se ne sne izvršiti nikoli, ker se bomo branili z vso močjo. Premogovnik ni samo za eno stranko, In zato zahtevamo, da mora biti vodstvo podjetja do vseh strank enako pravično. Vodje socijalnih demokratov pa naj oa rujejo, da ne bo treba na pomoč klicati sile, ki bi jih učila, kaj je »rav'ca,
Weißa so črtali. OBčinsld zastop Leheo pri Ribnici na Pohorju je v svoji zadnji seji preklical javno in črtal svojega častnega občana, bivšega o «t krajnoca glavarja dr. Adama Weiß z razlogom, da občina Lehen ohrani svoje Cisto ime in v tem ozira obračuni s preteklostjo.
Tedenske novice.
DohovniSke vesti. Za župnika pri Sv. Antona v Slev. ger. je bil dne 1. marca inštaliran č. g.
Fr. Škof, kaplan pri St. Lovrenca v Slov. gor. — Prestavljen je č. g. kaplan Srečko VrSič od Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji k Sr. Lovrenca v Slov goricah
Osemdesetletnica. Dva Sirjemu sveta znana gespods, namreč žu»nik msgr. Jarij Bszenšek v Cadramu in jrajSčak Benedikt Hertl v GoliČu pri Konjicah sta te dni dopolnila osemdeset let. Želi mo Se velik dodatek za osemdesetletnico!
Posojilnica v Makolah vabi na redni občni zbor ki se bo vrSil v lastnem domu Makole St. 11. v četrtek dne 27. marca 191*9 ob 2. popoldne.
Mariborski Orel ima prihodnjo nedeljo, dne 16. t m. ob 4. uri popoldne v dvorani kat. del, druStva zanimivo predavanje. Orli in prijatelji naše organizacije ste prijazno vabljeni.
Plačajte dolgove! Že večkrat smo oposarjsli čitateJje našega lista, naj vendar peravnajo dol gove, ki so jih bih primorani narediti pred vojsko; in ta opomin ne moremo ponavljati dovelj pogosto. Vendar pa so še nekateri tako nespametni, da po eni strani nalagajo denar v hranilnico ali pa ga imajo doma shranjenega, na drugi strani pa Se imajo stare dolgove. Mislijo namreč, če bo »denar padel«, padli bodo tudi dolgovi. Toda to naziranje ni popolnoma pravilno. Če imajo denar v hranilnici, dobijo komaj 1 °/0 do 2% obresti; za dolgove pa morajo plačati 5% do 6% obresti — torej že tnkaj velika izguba. Vrhutega pa tudi vrednost krone ne bo imela enako ceno. Do leta 1916 je imela krona še res svojo pravo vrednost, zatorej bodo tudi dolgovi in ravnotako tudi hranilne vloge, ki so bile vložene do tega leta, obdržale svojo prostno vrednost. Nasprotno pa je po letu 1916 začela prava vrednost krone vedno btlj padati in sorazmerno tudi hranilne vloge nimajo tolike veljave. Kako se bo končno rešilo denarno vpraSanje, je pač težko uganiti, a eno je gotovo: tako, kakor je sedaj ne more ostati; papirnati denar je brez prave veljave. Zato pa svetujemo Se enkrat našim čitateljem: plačajte kolikor mogoče vse stare dolgove« Boste liiiea vsaj mirno vest in iznebili se boste veukift »»rbij!
Razpis učnih mest v šolskem okraju Maribor. 1. St. Lj v Slov. gor., petrazredna slovenska l- ids-kr. šola, eno učno mesto, stalno. 2. Pram, petfazred-n« liudska šola, dve učni mesti, stalni. 3. Kamnica pri Mariboru, petrazredna ljudska šola, eno učno mesto, stalno. 4. Jarenina, petrazredna ljudska <o -la, eno učno mesto, stalno, 5. Rače, trirazr. ljudska šola, eno učno mesto, stalno, 6, Sv, Križ ad Mari -borom, dvorasredna ljudska šola, katoliški verouk» nadučiteljsko mesto. 7. Legen, pošta Brezno, triraz-redna ljudska šola, dve učni mesti, stalno ali, začasno. 8. Leitersberg-Krčevina štirirazredna sloven -ska liudska šola z eno vzporednico, dve učni mesti, stalni. Sv, Lovrenc nad Mariborcio, petrazredna liudska šola, katoliški verouk, eno nadičttelisko mesto in dve učni mesti, stalno ali začasno. 10. Sv , Martin pri Vurbergu, trira^redna , udska šola, dve učni mesti, stalno ali začasno. 11. Gornja Sv. Kun -gota, dvorazredna liudska Bol», katoliški verouk, 1 nadučiteljsko mesto. 12. Slivnica pri Mariboru, štirirazredna ljudska šola, eno učno mesto« stalno« 18. Svečina, pošta Gornja Sv. Kungota, trirazr, ljudska Sala, katoliški verouk, nadučiteljsko mesto. 14. Selnica ob Dravi, petrazredna ljudska gola, dye učni mesti, stalno ali začasno. Pravilno opremljene prošnje naj se vložijo po predpisani službeni poti do dne 15, malega travna 191» pri dcttfiaih krojnih šolskih svetih. — Okrajni šolski svet
Društvo poštarjev in odprav mikov «hejega spola za slovensko ozemlje poživlja ■•¿•laike razrednih poštnih uradov iz Štajerske Koroške in nečlane iz Kranjske, da prijavijo svoj pristop k stanovski or -ganizaoiji. Uspehi, ki so se dosegli, so vidni znaki velikanske moči organizacije. Le v skupnosti je moč. Vsakdo, ki še ni ud, naj prijavi svoj pristop po do -pisnioi tainištvu društva v Ljubljani 4.
Zavarovanje delavcev zoper nezgode. Nekateri nezgodnemu zavarovanju zavezani podjetniki pošiljajo v „Uradnem listu" z dne 20. II. 1919 zahtevane listine naravnost zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljano, doiim je v dotični odredbi £št. 364) izrecno predpisano, da je potrebne listine (uvirstitvene odloke, prijave obratov, izjave o plačani premiji) po-šiliati političnim oblastim I. stopnje. Te oblasti skr-be za to, da vsi delodajalci izvrše svoj8 dolžnosti in zato ie neobhodno potrebno, da te oblasti prve dobe te listine v roke
Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Vse službodajalce, ki imajo pokojninskemu zavarovanju zavezane nameščence, opozarjamo ponovno na nare-dbo poverieništva za socijalno skrbstvo o pokojninskem zavarovanju nameščencev (Uradni list z dne 18. II. 1919). Po tej naredbi morajo službodajalci predložiti politični oblasti I. stopnje (okrajnemu glavarstvu, oziroma mestnemu magistratu) zadnje še veijavne odloke o zavarovalni dolžnosti in o predpisu premij, oziroma odloke o izpremembi uvrstitve v plašne razrede. Dogaja se, da nekateri pošiljajo te listine naravnost pokojninskemu uradu v Ljubljano. To zavodu delo zelo otežkočuje.
Begunske sirote s Primorskega. Poverjen i&vo za socijalno skrbstvo naenanja vsem onim, ki so se
zadnja dva meseoa priglasili, da sprejmejo begunske sirote, sledeče: Vrnitev begunskih sirot iz Bira cka v domovino se je nekoliko zavlekla, zato ni mo -glo poverjeniBtvo ustreči prošnjam priglašenih družin v tistem roku, kakor je prvotno nameravalo. Seda] so sirote že v domovini in sicer v taborišču Str-nišče pri Ptuju, Kakor hitro bodo sirote zdravniško nreiskane, dobe priglaženci otroke in sicer t prvi vrsti oni, ki so izjavili, da vzamejo sirote za svoje , Vsaki posamezni družini bo sporočilo poverjeniStvo, ktlaj in kje dobi otroka,
Trsje. J HoAigmana, nadučiteij v Ločah pri Poljčanah, iora še nekaj cepljenega trsja, muSkat silvaner, laSki rizling, gatedel ia črnina na prodaj. Podlaga je Portali«.
Več tisoč sadnih drevesc imata na prodaj Mar-šec-Gajšek v Srrarju pri Jeišah.
Cepljene trte ima ie na razpolago trtničar F. Horvat v Most jo pri Jaršincih pri Ptaju.
Kraljica cerkvenega leta — Šm&rnice za leto 1919, spisal M. Volčič, Sapnik v Brezna, izdala Cirilova tiskarna v Maribora, so ravnokar izSIe. V mični obliki razpravljajo razne Marijiae praznike. Obsegajo lepe nauke za Marijine častilce. Ob koncu so pridejane maSoe, spovedue in obhajilne molitve in litanije Matere božje Cena lični knjižici s poStnino vred znaša K 3 40. Narečijo se v Ci-rilovH tiskarni v Maribora. Častilci Mariji ai, sežite takoj po tej najnrvrjš» kniitci.
Marija, žalostna Mati. Premišljevati!» m a& iitve. Spisal, dr. josip Hohnjeo, profesor bogoslovji! r Mariboru, Mirno lahko trdimo, da tako popolneg^ izvirnega molitvenika Se Slovenci do sftdaj al&uo, kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator sIov®a» tega ljudstva, se je v resnici potrudil podati «vuSfr mu ljudstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v prmm delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni M ste Božji, kakršnih dosedaj Še ni bilo v slovenski naBoS Qi književnosti* Premišljevanjem sled! veliko Itesife zlatih pobožnosti v Čast Žalostni Mater! in v !aat ž? pljenju Jezusovemu, štiri sv, maše in zbirka spžsfr nih molitev in pobožnosti. Ob koncu je g« pisatelj dodal razne molitve v Bolezni, za bolnika, ssa umiip joče in za rajne. Novo knjigo prav toplo prlporfife mo. Cena s poštnino vred K 6=80. Naroča se s Otafe lovi tiskarni v Maribora,
Maribor. Dne 21. februarja je umrla soproga hiSnega posestnika Katarina ToS. Svetila ji večna luč!
Jarenina. Na praznik sv. Jožefa po rani sv. maSi se vrši v šoli shod Slov. Kmečke Zveze. Go vorniki pridejo iz Maribora. Jsreninčani, pridite!
Limbuš pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., se vrši v gostilniški verandi g. Robiča dopoldne po službi božji shod SKZ. Govori dr. J. Leskovar iz Maribora. Pridite!
Ruše. V nedeljo, dne 16. marca, popoldne pa večernicah, bo v gostilni g. Novaka shod SKZ. Ga jj vori dr. Leskovar iz Maribora. Somišljeniki, agiti-rajte za obilno udeležbo!
Sv. Lovrenc na Pohorju. V soboto, dne 22. svečana, je umrla pridna Marijina hčerka in vneta članica tukajšnje Dekliške Zveze, Apolonija Schweiger v cvetoči dobi 20 let. Uspešno sodelovati v naših društvih in družbah si, draga Lonika, smatrala kot svojo versko in narodno dolžnost. Naj Ti bo večna dražba nebeSke Matere popolne
SV. Lovrenc na Pohorju. Naš prijazni pohor -aki trg se polaeoma otresa nadležnega nemčurskega mrčesa. Padla sta dva glavna stebra ponemčevanja, učitelja Möge in Schatz. Odfrčal je v lačni nemški Oesterreich žandar, Smodej, Preselil se je v zadnji dobi v lačenpergarsko republiko prusko navdahnjeni in bedasto hujskaški postajenačelnik Irgollitsch, k? mu je bila cela naša jugoslovanska država „ein Dr..." Hvaležni smo novi vladi, da nam pošilja na njihova mesta same odločne narodne može. Razveselil nas je zlasti prinod novega, vrlo narodnega g. Lupše, načelnika postaje. Izginiti bi še morali za vseiej od nas razni surovi Bauerji, Jaklni, Kram-hergerji, Heinschki, Kukovitschi, Löschnigit Baum-^artnerji m druga še vedno naduta in oblastna nem-čurska svojat, ki v svoji omejenosti še zmiraj sanja, da se Jugoslavija ne bo držala, da bo Sv. Lovrenc še „stramm deutsch" in da nam bodo oni še enkrat zagospodarili. Toda vsak up pustite,, ki se zibljete v teh sanjah. Vsi ti in oni so bili naši izkoriščevalci, in prav marljivi nabiralci podpisov za Nemško Avstrijo. — Malo več narodne zavednosti' in značajno-gti pa bi si želeli tudi' pri naših slovenskih Lovren-canih. Neprijetno nas je dirnilo in prav osupnile je nas, da slovenski gostilničar v tem času vabi tudi z nemškimi vabili na svojo plesno veselico in da sodeluje pri nemčurski pustni komediji v Jokelnovem — Gasthofu. Ali si odločno naš ali nisi naš?! Z vsemi si dober biti, to staro vstnjsko načelo poslej ne bo več držalo.'
Leben.* Županst?n se je odpovedal mnogoletni in zaslužni lehenski župan Jožef Oivald.
Sv. Jnrij ob Pesnici. Na občnem zboru Kmet. podružnice dne 23. svečana se je sklenilo, pristopiti k Slovenski kmetijski družbi v Ljubi; ani. Tako smo se končno popolnoma rešili nemškega Gradca, od koder naša podružnica zadnja leta sploh ničesar več ni dobila. Ktretje iz Št. Ja-js, Svečine, Gor. Sv. Kungote in Sv. Križa, pristopite sedaj vsi!
Sv. Lenart v Slov. gor. Posojilnica ima dne 22. aprila 1919 ob dveh popoldne v zadružni pisarni svoj občni zbor.
Sr. Barbara v Slov. gor. V nedeljo, dne 16. suSca se vrši pri nas političen shod. Govori Vlad. Pušecjak iz Maribora. Gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta pridite! Shod bo ob 3. uri popoldne v šdi.
Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo, dne 16. t. m. po rani maši je shod SKZ pod samostansko lipo. V slučaju slabega vremena je shod v šoli. Govori Vlad. Pušenjak iz Maribora.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Shoda v nedeljo, dne 2. t. je predsedoval provizor Erhatič. Poslanec HoSkar je opisal delo kmečkih zastopnikov v voj nem časa ter razvijal kmečki program za bodočnost. Nadrevizor Vlad. Pusenjak je razpravljal o političnem in gospodarskem položaju ter o organizaciji stranke.
Sv. Andraž v Slov. gor. Prireditev 28. febr. se je izvrstno obnesla G. učitelj Rczbacb nam je naslikal nepopisno trpljenje srbskega naroda aad nja leta. Dokazal je, da so doprinesli ravno oni največ žrtev za nsš» csvobojenje in ujedinjenje.
Sv. Andraž v Slov. gor. Na gostiji vrlega Ant. Bezjak in pridne Verone Poljanec se je nabralo za ptujsko dijaška kuhinjo 50 K. Bilo srečno!
Negova. Shod SKS dne 2. marca je bil zelo dobro obiskan. Domači g. župnik je predsedoval shodu in v lepem uvodnem govoru pojasnil veiik pomen shodov. Nadrevizor Vlad. Pušecjak je razpravljal o političnem in gospodarskem položaja in o organizaciji stranke.
Gornja Radgona. Bralno društvo ima ns Jože* lovo, dne 19. marca, ob 3. uri popoldne, v Šoli pri Sv Petru svoj redni občni zbor. Po občnem zbora se bo proslavil spomin lOOletnice smrti prvega slov* pesnika Valentina Vodnika s primernim govorom in petjem ter deklamiranjem Vodnikovih pesmi itd. Po slavnosti se vrši tombola. Karte se bodo prodajale 1 komad po 1 K. Člani in nečlani, udeležite se te prireditve v obilnem številu:
Gornja Radgona. Po dolgih letih sta zopet oživela v obmejnem gornjeradgonskem trga pevski in tamburaški zbor. Prvokrat sta javno skupaj nastopila, vsem tržanom v veselje, 3. t. m. v gostilni g. Karbaša, kjer sta priredila zabaven večer. Ob tej priliki sta nabrala g. učiteljica Berta Menhart in dijak Maks A3ič za tamošnje bralno društvo okoli 80 K, za mariborsko dijaško kuhinjo 50, za celjsko 40 in za ptujsko 40 K. Vsem darovalcem prisrčna bvala!
Ljutomer. Na gostiji Mirko Zadravec-Štiberc na Podgradju se je nabralo za slov. oslepele vojake v Ljabljani 83 K. V posnemanje! Mladina poročencem obilo sreče!
Ljutomer. Na gostiji Al. Vaupotič in Lize Sla-vinec v Cezanjevclh je nabral realec g. Fr. Schnei-der za DijaSko kuhinjo v Mariboru 28 50.K in ravno toliko za DijaSko kuhinjo v Ptuja, torej skopaj 57 kron. Vsem darovalcem svrčni Bog plačaj! Novoporočencema obilo sreče!
Ljutomer. V NorSincih se je vrSila 27. sveča-na poroka Fr. Sagaja (br. č. g. Al. Sagaja, kaplana) s Tiliko Kapunovo. — Gostje so se spomnili na predlog g. Ir. Zemljiča tadi dijaških kuhinj v Mariboru in v Ptuju ter nabrali po 76 K, torej skupaj 152 K. Hvala vsem darovalcem. Novopo-ročenceroa obilo sreče!
Ljutomer. Zadrega I. skupina v Ljutomeru je naklonila slovenskim oslepelim vojakom v Ljubljani mesto venca na grob pok. člana g. Fr. Ozmeca znesek 30 K. Srčna hvala!
Ljutomer. V nedeljo 9. febr. je padel mladenič Štef. Gorički iz Globoke na poti od maSe domov tako nesrečno, da je vsled dobljenih poSkodb na glavi pol ure zatem umrl. Bil je prav priden mladenič N v m. p !
Sv. Tomaž pri Ormožn. Tukaj se je nabralo 4875 K narodnega davka.
Godeninci pri Središča. Za oslepele slovenske vojake se je nabralo na gostiji Perc-Podgorelec v Godenincib 40 kron. Obilo sreče!
Mala Nedelja. Dne 23. febr. sta obbajaia zlato poroko Anton in Marija Šek, posestnika v Mor avtih. Zlatoporočencema iskreno čestitamo!
Noršinci pri Ljutomeru. Na gostiji Sagaj—K& pun so darovali svatje 150 K za DijaSko kuhinjo in 90 K za slepe invalide. Bog jim obilno poplačaj!
Slivnica pri Maribnrn. V nedeljo, dne 9 t. nt se je ustanovila pri nas za fnpniji Slivnica in Fram pc družni ca Slovenske kiretijske drožbe. Go vorili so: župnik Mihadič in žirinozdravnik Pirnat, nrednik Ž« bot, župan Čerctj in nadučitelj, Pestev že i. Pristopilo je iz obeh župnij lepo Število čla nov. Predsednik podružnice je £up&n Če mej, pod predsednik žopnik Mibalič, blagajnik pcsestrik Kmetec — Po gospodarskem shode se je vršil Se shod Slovenske kmetske zveze.
Ptnj. Brata VcSnjak iz znate narodne družine sta ctvorila v hiši poleg okrajnega glavarstva trgo vino z usnjtm. čevlji in surovimi kožami. Imata v zalegi nsjbotjSe podplate in usnje za konjske oprave. Priporočamo narodno trgovino.
Sv. Marko niže Ptnja. Tekaj se je ustanovila v nedeljo, dne 23. febr. podrulnica Slov. kmetijske drožbe v Ljubljani. Pristopilo je 62 udov. Upali je, da jih pristopi Se dvakrst toliko. Kmetje na noge. združite sel
Cirkovce. Na gostiji fflrart Frangež so svatje darovali za dijaško kuhinjo 94 K; polovica te svote se je poslala v Celje, polovica pa v Maribor. — Na gostiji Kampl Paj se je zlicitirala torta za 206 K, kateri znesek se je določil dijaškima kuhinjama v Mariboru in Ptuju; vsaki kuhinji se je poslalo po 108 K.
Slov. Bistrica. Shod SKZ v nedeljo, dne 9. t. m, v Slov Bistrici se je dobro obnesel. Le Skoda, da je priprava na shod bila pomanjkljiva. Ne za dostuje, da se rhod cbjavi v četrtek v listu, ki ga vt&na dobi v roke še le v nedeljo, ko je shod že končan. Vkljub prepozni objavi se je vendar ude ležilo t hod a še veliko ljudi, ki so pazljivo poslu-Sali izvajanja govornikov. Dr. Jerovšek je opisoval zbcrovalccm žalostne razmere, lakoto, nemire in revščino v Nemlki Avstriji, kar gotovo nobenega Sloverca ne bo vleklo, da bi si želel nazaj pod nemSki jarem. Pojasail je nadalje vrednost na-Sega denarja, vojna posojila, agrarno reformo in naS položaj na mirovni konferenci v Parizu. Dr. Leskovar j« pojasnjeval poslušalcem ustavo, povdarjal, da v naši državi tvorijo kmetje veliko večiao ter si bodo sami po svojih poslancih na pravili zakone v svojo korist, ako bodo dobro organizirani. Slov. kmetska zveza se je že v pre Ukleati izkazala kot izborna' crganizacija in njeni voditelji ss vodili v starem avstr. parlamentu prav zaprav celo slevansko politiko ter so postali sve tovnoznani po svoji odločnosti in mežatesti. Zato jo prav, če vri kmetje vstopijo v to organizacijo, da bo mo;?na in meredajn« v postavodaji. Shod je soglasno z ogorčenjem protestiral proti laški zasedb ■ slovensk h krajev. Končno se je izvolil krajevni odbor Slov. Kmečke Zveze.
Čtešnjeicc pri Sv. Bistrici. Napovedan shod S. K. Z. v nedeljo dne 16. t m. je preložen za poznejši čas.
Makole. V nedeljo, dne 16. t m., popoldne po večtrnicth. bo velik shod SKZ Govorita žopnik Medved in uredaik Zebe t. Pristaši, pridite v veli kem Število na shod! Povabljeni tudi sosedje I
Konjice. Dno 19. t. m., ia praznik sv. Jožefa, ss vrši pri nas po večernicah v telovodnici deSke Sols občni zbor Političnega društva v Konjicah, in ustanovni Bhcd okrajne organi2tcije SKZ za Kon-jiiki okraj Govori radie^izor Pušenjak iz Mari bora Pridite v obilrero Številu!
Spitalič. V teku enega tedna je tirjala Span *ka hnpa dve žrtvi od vele «pošto vaie Iskračeve hižs Dne 22. febr. je umrla pobežna mati in skrit na gospodinja Helena Iskrač, 28. febr. pa 19 letna nadspelea hčerka Ton k a Itkrač. Globckopotrtega očeta saj tolaži ljubi B«g!
Dobrna pri Celja Iz »DeutBckdsterrelcha« smo dobili razglednico, ki je bila pečatena s čisto slo venskim pcltnim pečatom. To ni res. Pač pa je narobe res: Pcšfa Dobrna ima Se zdaj čisto nem Ski pečat: Neuhaus bei Cilli. Vlada v Ljubljani j» seveda sTovenaka, po je prestavila: Nova hiSa pri Cel j»; ker se ji je to mogoče malo čudno zdelo, pa je zapisala: Novigrad pri Celju Gospodje ta je 8sjtdo Dobrna. Nii-ga g. poštarja pa pozivamo, □a nemudoma oskrbi čisto slovenski pečat ia napis n* pr*1«.'.
Rečica ob Savinji. Dne 24 febr. smo spremili k zadnjemu počitku priljubljenega moža. pesestai ka Jožefa Tratoik, očeta gosp. žopnik a iz Rajben burga. G. župniku in celi Tratnike vi obitelji naše sožalje!
Novacerkev pri Celju. Dne 16 febr. se je vršil tukaj političen shod, ki je bil nad vse dobro ob iskan. Govornik iz Ljubljane, dr. Jež je v lepem govoru razložil naš političen in gespodarski polo žaj. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri
f smo protest r a ti proti okupaciji naši a dežel po lta-| lijanih in Nemcih ter naprosili regenta Aleksandra, ; da uporabi ves svoj upliv, da bodo vse naše de-j žele rešene tujca.
Dobje pri Planini. Dne 13. februarja je umrla ljubeča in mila mati petero nedoraslih otrok t»r vrla žena našega navcušecega pristaša Mihae a Teržan blaga gospodinja Marija Teržan v n&jiepš doai S2 let Bog potoliži žalostne ostale! BI«g materi svetila nebeška lač!
Dol pri Hrastniku. V nedeljo, dne 16. febr. je bil pri na» lep shod. Predsedoval ma je domači g. župnik, govorili so način v zor Vlad. Pošenjas, paznik Iv. Zujan is Trbovelj ter domači gospo i župnik. Soglasno se je sprejela reselucija v kateri se zahteva, da kraji, kateri so zasedeni po Lahin, kakor tudi kraji na Koroikem in Ogrskem, kjer prebivaj» Sloienci oz Hrvati, pripadejo k Jugosla viji ter se protestira proti nasilnostim, katere po vzročajo Lahi, Nemci in Madžari.
Središče. Slov. kat. izobraževalno društvo ima na praznik s*. Jožefa dne 19. marca po večerni cah v društvenih prostorih svoj redni občni zbor Pridite!
Mihovci. Strojna zadrega v Mihovcih vabi k občnemu zboru, kateri se vrši v torek 18. marca ob 10. uri predpoldan v gottilni Fras. Govcril bo nadrevizor Vlad. PuSenjak o dnevnih gospodarskih vprašanjih.
Pongerci. Strojna zadruga v Pocgercih vabi k občnemu ¿boru, kateri se vrši v torek, dne 18 marca ob 2. uri popoldne v hiši načelnika. Govoril bo nadrevizor Vlad. Pušenjak. Gospodarji in gospodinje pridite!
Podgorje pri Slovtnjgradcu V Podgorcu je u mrl 13. svečana Ivan Rcgina, veleposestnik, Se le par mesecev oženjen. B hztn si je nakopsl v vojni. Vtčni počitek njegovi duši! Kacovi in Plesni, kovi rocbiei naše najirkrenrjše eožaljel
St. Ilj pod Turjakom. Naše bralno dru štvo je pr redilo zadnjo nedeljo dne 2. «ušca t. 1. pod vodstvom svojega blagega predsed nika pre 5. g. župnika Da v. Roškarja Vodni kovo alavnost s sledečim sporedom: 1. Pozdravni govor preč. g župnik Rošker. 2. Tal. Vodnik, Moj spominek, deklamirala Oroiora iz Dovž. 3. Tal. 7odnik „Od straže brvaAke" — pele dovžanska dekleta. 4. Tal Todnik „Ilirija oživljena" — deklamirala Franca Sinnreieh. 5. J Tirk, „ Kdor kol pod milim nebom živi"
—	pele iste kakor gori. 6. Ani Slomšek, Vodniku v zahvalni spomin, deklam. Marija TovSak. 7. Govor diuštvensga tajni*a g. ka plana Rudolfa Kociper, Tal. Todaik, prvi slovenski p sdk in buditelj svojega naroda, pred-podoba Dr. Kreka. 8. G, Podgorjanski; „Sk včku ..." pele iste kakor gori. 9. Val Tod nik, Kos in brezen, deklamirala Hribernik iz Dovž. 10 Ifra: »Dr. Krek ob vojtki", uprizorilo dovžanska dekleta. 11. Ant. Slomiek, Le predi, dekle, predi, — pele 'ste kakor gori. 12. Lepa Daša domovina — skupno z občinstvom. 13. Sklepni govor preč. g. župnika kot predsednika. Tne točke, posebno igro so izpeljale naše vrle mladenke iz Dovž prav iz-borno, nektere so prav posebno pekazale samo stalni nastop in sigurnost v izvrševanju svoje uloge. Hvala Tam I Prav tako! Preveti Todni-kovega daha ljubimo svojo mJlo materinščino, delujmo prav marljivo za izobrazbo svojega naroda v naši ljubi domovini, „Iliriji oživljeai-4
—	Jugoslaviji!
Sv. Primož nad Mnto. Psi bos to nedavno na-SH v malem potomko utopljenega starega Blodnika p. d. Kožarja, daleč o »rog znanega posestnik» na edinem Siidmarkinem posestvo pri Sr. Primožu. Ljudstvo je takoj sumilo uboj in raztelesenje je menda te sumnje potrdilo* ker so pred kratkim zaprli Blodni-kovega zeta in njegovo ženo. Stari in mladi so si bili vedno t hudem navskrižju.
Brežice. Naše društveno življenje ]e zadel hud «dareo. Svetovna vojna nam je vzela dušo našega izobraževalnega društva mladeniča Jožefa Šetinc, ki je štel v vojno leta 1914 in od takrat ni o njem ne duha in ne sluha. Za Jugoslavijo pa Je dal svoje nar-depolno Življenje najvzglednejši fant cele naše fare, namreč Ivan Pefinik iz Zakota. Dobri dve leti je bil v ognjeni črti na Tirolskem in je bil enkrat lahko ranjen. Odlikovan je bil z veliko in malo srebrno kolajno. Ko ga je meseca januarja Jugoslavija klicala na pomoč, se ni branil in skrival, ampak takoj šel določeno uro na svoje mesto. Branil je slovensko domovino ter stal na straži na Koroškem pri Velikov -
oo» «Je» jo Bele ¡Kletnega dno 1& febanarja nenaflo* ma aatfela v sena sovnalns ItoOgIH da j© takoj izdihnil svojo «lato tfnSb. Vsaki meseo si lahko videl ta naSfega Irana pri mM Gospodovi. BD je član Orla, odbornlč izobraževalnega društva in določen zv? načelnika naše Mladenišle Zveze. Pa Bog ni tega pri* pustil, ampak ga je poklical ▼ prijetnejšo družbo no» beSko, Dragi, nepozabni Ivan, vedi, da bo tvoje dra* gooeno Življenj« maščevano) Na svidenje tam gori nad zvezdami 1
Maribor. Veliki hrvatski umetnik * violinski vir tuoz Zlatko Balokovič priredi v soboto, dne 15 t. m., ob 8. zvečer, v veliki dvorani Nar. doma do brodelni koncert.
Krčerine pri Maribora. V petek dne 14. t. m, se bo pri razdelilnici v Krčevini izdajala moka za prebivalce občin Krčevina in L«itersberg.
Sv. Lenart v S:ov. gor. Opozarja se ponovna one posestnike, ki io vozili seno in slamo od na-birališča pri Sv. Lenarta do SH3 voj, oskrbovališča v Maribora ter zato niso prejeli plačila, da se oglasijo najdalje do sobote dne 16 t. m. do 10 ure predp v pisarni okr. prevzemalca Edmund a Konjedic v Mariboru, Šilerjeva cesta 10, ker se na poznejše prijave ne bo oziralo.
Sv. Jakob v Slov. gor. Na praznik sv. Jožefa po večernicah bo pri nas v Soli shod Slov. Kmečke Zveze. Govorniki pridejo iz Ms ribo ra. Šentjakob-čani. pridite vsi! Povabljene tudi gospodinje.
Ptnj. Podružnica Slovenske kmetijske družbo priredi v nedeljo, dne 16. marca t. 1., ob pol 10 uri dopoldne, v slovenski okoliški Soli v Ptuju za» župnije Sv. Petra in Pavla, Vurberg; Sv. Marko in Hajd n podučao zborovanje, na katerem bo predaval živinozdravnik g dr. Zavrnik o živinoreji na aploh, posebno pa o konjskih kužnih bole snih — konjskih garjih — itd. Kmetovalci, posebno pa le konjerejci, se naj predavanja polnoštevilno s de ležijo.
Celje. Shod Kmečke zveze za celjsko okolieo se vrši dne 19. t. m. ob 8 uri zjutraj v dvorani pri Belem volu Govori prof. Jarc o važaih kmečkih zadevah. Somišljeniki iz bližnje in daljše oko-Ym pridite sami in sktb te za najobilnejšo udeležbo!
Celje, žene in dekleta iz Celja in okolice pri redijo na Jožefovo, dne 19. suSca t. 1. ob pota* 4. uri popoldan politični shod. Govori dr. Ogrizek o političnih nalogah ženske v demokratični državi. Krščanske ženske, ne zamudite svojega prvega politiftnefa škoda v Celju!
šalo<ci pri Središču. Umrl je ena 21. svečana stara kmečka korenina, Martin Kolarift. De segel je 81 let Bil je čislan gospodar in dober vzgojitslf svojih otrok. Vrlemu narodnjaku blag spomin!
Izgubljena denarnic«. Skrobnt Vincenc. SH® nadrecar četovodja v Maribora je izgubil dne 9. t m. črno denarnico z vsebino 2160 K in legitimacijo Narode e vlade v Ljubljani na potu od gostilne M»j?r Kališnik v Ribnici do ko odvora. Poštea najditelj naj odda na policijskem ravnateljstva v Maribora, Slolai trg št 11 (pritličje),
Gozdne sadike Iz državne gozdne drevesnice na Ftajo se bodo cddsjale od 17. t. m. naprej naročene gozdne sadike. Posestniki, ksteri so izjavili, da hočejo aami priti po sadike, naj se čim preje z(la«e v navedeni drevesnici.
Beda na Dnnajn je vedno večja. 150 000 oseb je brez posla. 113 000 dobiva podporo Vsak teden naraste Število brezposelnih na 20 C00 Pomanj kanje je vedno večje. Samo nemštvo ljudi ne napravi srečn h!
Razgor Laporje: Se ni določeno. — Jagoslo-vanka pri St. Lovrencu na Ponorju: VaS dopis ni izfinil v »neusmiljenem arfd«iikem koša«, tudi pošta ga m koafiscirala.. teavijč bo zagledal boli dan. Odslej, ko lv?mo izbajili zopet na osmih siraneb, btmo lažje spr&v li sproti dopise in draga poročila naSih vrlih dopisnikov in sotrudnic v listo Prosimo, poročajte nam pridno, a bolj — kratko. Vračamo iskrene jugoslovanske pe-zdrave. — Oblaki: Krčmarja, kjer >e cele noči pltSe in pijančuje, naznanite politični t blasti — Traovlje: ali je bila rekvizicija upravičena, mi ne moremo rszscditi» ker nam razmere niso znane. Vprašajte pri okrajnem živiiozdravniku. — H. P.: Zavarujte se pri edini slovenski zai arovalnici: »Vzajemni zavarovalnin«, ki ima svoje glavno zastopstvo na Bregu ¿ri Celju. — Tinsko: Kedaj vozi vlak, vam bodo poročali na kololvoru — Sv Peter na M. s.: Kar je več kot 6 K, je za stroške p»evažanja. — Stadenci pri Mariboru: O vašem poštarju dobivamo mnogo pritožb. £a liat pa t« reči niso. O zadevi bomo poročali v Ljubljano. — Inserentom: Odslej bo »Slovenski Gospodar« zopet sprejemal inserate
Izdajatelj In založnik: Kat. tiskovno društvo.
Odgovorni euV ik: Fran jo Zebot.
nrisk tiskarne sv. Cirila y Maribor«,
s