PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Qovcu pri Gorenji Trebu-S', od 18. septembra 1944 c 1' maja 1945 v tiskarni »olovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 194*\ Pa v osvobojenem Trstu, KJer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-l|zanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 282 (13.815)
Trst, torek, 11. decembra 1990
Sindikat oklical stiriurno splošno stavko za 20. december
TURIN — Sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL se je na skupni seji okvirno dogovorila, da okliče stiriurno splošno stavko v četrtek, 20. decembra. Stavke naj bi se udeležile vse kategorije delavcev javnega in zasebnega sektorja, razen prevoznikov in delavcev v zdravstvu. Predlog bodo danes ločeno proučila tajništva kovinarskega sindikata, dokončno pa se bodo izrazila jutri. Sindikat je izjemo delavcev v jav-bdi prevozih in v zdravstvu utemeljil z razlogi političnega značaja, saj imata obe kategoriji že izdelan koledar svojih protestnih akcij.
Na področju pogajanj je včeraj vladalo popolno pirtvilo, kljub temu pa so si kar sledile izjave tajnikov vseh treh sindikalnih organizacij. Trentin (CGIL) le opomnil, da so poleg kovinarjev brez nove delovne Pogodbe tudi gradbeni delavci in kmetje. Giorgio “envenuto (UIL) je Federmeccanico pozval k zdravi Pameti, saj ta poslednja in* neopravičljiva prekinitev Pogajanj ne škoduje samo delavcem, temveč tudi Podjetjem in njihovim lastnikom. Marini (CISL) je meml, da je zadržanje predstavnikov lastništva nedojemljivo, saj krši eno od temeljnih pravic delav-in sicer pravico do soudeležbe pri obnavljanju elovne pogodbe. Ti vzroki, menijo sindikalisti, so Privedli do odločitve, da okličemo splošno solidarnos-bo stavko. Poleg tega pa ne gre pozabiti, da Feder-®eccanica ne upošteva niti navodil, ki jih je dala ®da, kaj šele, da bi sprejela pogoje delavcev.
Podoben volilni uspeh Bulatovičevih komunistov v Črni gori
Srbske volitve prinesle zmagoslavje Miloševiču
Srbski volilci izbrali romunsko opcijo - Podatki o izidih so še precej nezanesljivi - Po mnenju mnogih zdaj razpad Jugoslavije še verjetnejši
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Na tiskovni konferenci opozicije je Vuk Draškovič s turobnim glasom ugotovil: »Srbija je med boljševizmom in mrakom preteklosti, toda njihova zmaga je podobna porazu, saj je nihče ne slavi.« Tudi to drži, na srbskih ulicah ni bilo nikjer nobenih znamenj veselja, niti tistega umetnega, organiziranega niti spontanega, resnično ljudskega. Vendar vse kaže, da je Miloševič prepričljivo zmagal in da skoraj ni več dvomov, da bo izvoljen za predsednika republike že v prvem volilnem krogu; v srbskem parlamentu pa naj bi bila večina njegovih poslancev, članov še vedno komunistične srbske socialistične stranke.
Uradni, pa tudi poluradni, izidi zamujajo, kar dokazuje izredno zmedo na voliščih, še zlasti pa kup nepravilnosti z volilnimi seznami. To je tudi nesporen podatek, toda nihče ne oporeka legitimnosti volitev, potrdili so jo tudi tuji opazovalci, čeprav so opozorili na veliko število nepravilnosti.
V prostorih srbske opozicije je bilo turobno in skoraj mrtvaško že preteklo noč, ko so do 3. zjutraj seštevali izide, ki so jih po telefonu sporočali njihovi predstavniki na voliščih. Miloševič je bil skoro povsod zmagovalec, tudi-tam, kjer je bilo pričakovati, da se bo razmerje sil obrnilo. Opozicija računa, da bo imela od 250 poslancev v srbski skupščini okoli 100 mest, od tega 60 Draškovičev »Pokret obnove«, 20 poslancev reformske sile, okrog 20 pa jih bo razpršenih, med vsemi drugimi strankami in nekaterimi posameznimi kandidati.
Seveda pa so vsi ti podatki začasni, neuradni in še niso dokončni. Možna so presenečenja, vendar je kaj malo verjetno, da bi se temeljni trend spremenil in da bi bila ogrožena Miloševi-čeva neposredna izvolitev za predsednika republike. Srbija se bo preprosto priključila podobnim izidom, ki so jih imeli v Romuniji in Bolgariji, kjer so volilci iz skrajno nacionalističnih razlogov potrdili nekdanje komuniste in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slobodan Miloševič	(Telefoto AP)
Na dnevnem redu zalivska kriza, gospodarski problemi SZ in pogodba Start
Baker in Sevardnadze včeraj razpravljala o vrsti perečih vprašanj in odnosih ZDA-SZ
p °VSTON — Zalivska kriza, gos-ip	pomoč ZDA Sovjetski zvezi
Zipg^rPis pogodbe o obojestranskem or0y Jsanju strateškega atomskega rov m so argumenti uradnih pogovo-kotp	ameriškim državnim tajni-
*unan-amesoin Bakerjem in sovjetskim dppp^1111 ministrom Edvardom Ševar-teksasp6®' ki 50 se včeraj začeli v Kar em,mestu Houstonu, držav S? zalivske krize, sta se oba bod01)1 p strinjala v trditvi, da se sedpip^ko pogovori z iraškim pred-začeh Badamom Huseinom resno 0clloči] 6 V trenutku, ko se bo slednji ga {<	umik svojih čet iz zasedene-
tev talVa'^a' črtala sta, da je izpusti-tpj u Cev l® prvi, a vsekakor nezados-
hjem vzhodu0 trainega miru na Bliž'
jo d„|. globoka gospodarska kriza, ki Predmit jf S°vjetska zveza, je bila ker in 5 ovostranskih pogovorov. Ba-nilp vardnadze sta se nato dome-iutrišnjl:,rav k° kočna beseda padla na zpp lein srečanju med sovjetskim Pm ministrom in ameriškim
predsednikom Bushem), da bodo ZDA v najkrajšem času poslale SZ veliko količino žita.
Baker in Ševardnadze sta nato spregovorila o možnosti čimprejšnjega podpisa pogodbe Start (do tega naj bi prišlo na bližnjem srečanju Gorbačov - Bush, ki naj bi bilo v začetku prihodnjega leta v SZ) in o korenitem obojestranskem zmanjšanju (do 35 odstotkov celotnih zalog) števila atomskih raket v prihodnjih petnajstih letih.
Medtem se vračajo v Evropo in drugam po svetu množice tujih državljanov, ki so bile prisiljene za štiri mesece podaljšati svoje bivanje v Iraku. Včeraj se jih je domov vrnilo 950, danes pa se jih bo še nadaljnjih 310.
Francoski obrambni minister Jean Pierre Chevenement je včeraj na neki tiskovni konferenci v Parizu dejal, da se bo v kratkem'število francoskih vojakov v Zalivu še povečalo, Sadam Husein pa je po iraškem državnem radiu ponovno napadel ameriški poseg na Bližnjem vzhodu«.
France Bučar seznanil republike s plebiscitom
LJUBLJANA — Predsednik skupščine republike Slovenije dr. France Bučar je včeraj poslal pismo predsednikom skupščin BiH, Črne gore, Srbije AP Vojvodine in predsednikoma sabora Hrvaške ter sobranja Makedonije, s katerim jih seznanja, da je slovenska skupščina sprejela zakon o plebiscitu ter izjavo o dobrih namenih.
V tem pismu jih je tudi zaprosil, da v skladu z doslej sprejetimi stališči skupščine Republike Slovenije, da je možen in nujen demokratičen dogovor o novi ureditvi medsebojnega sožitja jugoslovanskih narodov in narodnosti na ozemlju današnje SRFJ in z željo, da omenjene odločitve slovenske skupščine ne bi povzročile dvomov v naše dobre namene, vodstvo posamezne republiške oziroma pokrajinske skupščine sprejme na obisk tričlansko delegacijo skupščine Republike Slovenije.
Na volitvah za poljskega predsednika prejel 75 odstotkov glasov
Lech Walesa prepričljivi zmagovalec
VARŠAVA — V skladu z napovedmi je bil Lech VValesa na prvih splošnih volitvah za predsednika Poljske izvoljen s skoraj 75 odstotki glasov, medtem ko je njegov rival Stanislavi? Tyminski prejel le 25,75 odstotka glasov. Kljub tako prepričljivi zmagi pa Walesovo predsednikovanje ne bo lahko, saj ga čaka cela vrsta izredno težkih problemov.
Včeraj je VValesa že odstopil z mesta predsednika Solidarnosti in se posvetil novemu delu, ki ga bo uradno prevzel 20. decembra po svečani zaprisegi v poljskem parlamentu. VValesa je tudi že pričel s posvetovanji za imenovanje mandatarja nove poljske vlade po odstopu Tadeusza Mazowieckega. O njegovem odstopu bo parlament razpravljal šele v četrtek, toda VValesa je že napovedal, da bo najbrž že jutri imenoval kandidata za novega poljskega premierja. Med kandidati za novega ministrskega predsednika najpogosteje omenjajo odvetnika Jana 01szewskega.
Iz Varšave pa so včeraj tudi sporočili, da so poljske sodne oblasti prepovedale odhod iz države VValesovemu tekmecu Tyminskemu, ki naj bi bil vpleten v preiskavo v zvezi z domnevnimi žaljivimi izjavami- na račun bivšega premierja Mazowieckega.
Pri Cuneu že od petka pogrešajo osem jamarjev
CUNEO — Slabo vreme še nadalje zahteva svoje žrtve. Že od petka namreč pogrešajo osem jamarjev, ki so ta dan vstopili v jamo imenovano »La Chiusetta« pri Cuneu, medtem ko so njihovi trije prijatelji, ki so jih čakali ob vhodu, že na varnem. Po pričevanju treh jamarjev, ki so ušli najhujšemu, pa naj bi dva druga jamarja odnesel plaz. Podatki so kar se da skopi, saj ni niti znano točno število pogrešanih. Člani gorske reševalne službe in Rdečega križa so skupno z enim od preživelih jamarjev že odšli na pomoč pogrešanim, vendar pa so morali to noč iskanje prekiniti zaradi teme, pa tudi dežja, hudega vetra in nevarnosti plazov. Pogrešani jamarji so iz Turina, Imperie in Savone.
Zaradi vztrajnega slabega vremena v Piemontu se je včeraj seznam pogrešanih še podaljšal. Izginila sta dva
smučarja v Alpah nad Novaro, sedem v Val Sesii pri Vercelliju ter dva v Dolini Orco pri kraju Ceresole Reale nad Turinom. Vsekakor so reševalci optimisti in računajo, da se bodo pogrešani v čimkrajšem času spet vrnili domov.
Sneg je nadalje blokiral pet oseb v koči Gnifetti in nadaljnjih deset oseb v hribih nad Biello. Pet oseb se še nahaja v zavetišču Coda na hribu Mars, pet lovcev pa pod hribom Barone. Postopno izboljšanje vremena pa naj bi pripomoglo k vrnitvi blokiranih oseb v neobljudenih krajih.
* Slabo vreme ne pojenja niti v vseh ostalih evropskih državah. V zadnjih dneh so sneg, veter in dež povzročili vsaj dvajset smrtnih žrtev, v glavnem v prometnih nesrečah. Več o tem tudi na zadnji strani.
Predsednikov govor v CK je zmedel in presenetil
Gorbačov priznava suverenost republik
Vjesnik o možnem scenariju posega v Sloveniji in Hrvaški
Za plebiscit in samostojnost vse več slovenskih prebivalcev
MOSKVA — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je danes na zasedanju centralnega komiteja KPSZ, ki pripravlja četrti kongres ljudskih poslancev, izrazil potrebo po priznavanju suverenosti posameznih republik. V svojem posegu se je z nepričakovanim zanosom lotil argumenta, ki se ga je v podobnih okoliščinah vselej izogibal; če bi partija to zahtevo osvojila, bi se popolnoma spremenilo razmerje med osrednjo vlado in vladami posameznih republik, SZ pa bi morala določiti novo ustavno ureditev.
Presenečenje se je kmalu poleglo, saj je Gorbačov v nadaljevanju govora pojasnil, kaj bi dejansko pomenilo to priznavanje. Entonost, ki so jo gradili stoletja, bi se zrušila in SZ bi izgubila neponovljivo priložnost, da se vpelje v tržno gospodarstvo. »Kakšno tržišče bi bilo, če bi morali računati na nove carinske ovire, na različne denarne enote v mejah SZ in posameznih republik in mogoče celo na različne zastave?« se je spraševal Gorbačov. V svojem precej dvoreznem posegu je na to spet povzel problem delitve oblasti; menil je, da bi bilo težko ustvariti nova ravnovesja, saj bi morala vsaka vlada
omogočiti razvoj in rast posamezne suverene republike. Da bi tudi svoje najostrejše nasprotnike prepričal, da misli resno, je Gorbačov poudaril, da je KPSZ odgovorna za korenito spremembo federacije, vendar ne iz kake taktične potrebe, ki jo narekujejo okoliščine, temveč zaradi spoštovanja temeljnih načel stranke. Poslušalce pa je dodobra zmedel v zaključku, ko je opozoril na »nevarnost, ki jo lahko predstavlja razdrobljena država, zato je enotnost SZ nujna tako zaradi zunanjih kot notranjih vzrokov, kvečjemu pa bi o tem lahko odločalo ljudstvo z referendumom«.
Da njegove dvorezne poteze glede osamosvajanja posameznih republik niso navdušujoča, pa je včeraj pokazala tudi skupina demonstrantov, ki so se zbrali pred norveškim veleposlaništvom v Moskvi. Tu je odposlanec vlade dvignil Nobelovo nagrado za mir, ki so jo letos podelili Gorbačovu. Demonstranti so odposlanca pričakali s sovražnimi gesli in napisi, s katerimi so spraševali, kdaj bo Gorbačov prinesel mir v Baltske republike. Med demonstranti so bili tudi Azerbajdžanci, Ukrajinci, Armenci in Gruzijci.
LJUBLJANA — Slovenija se pripravlja na plebiscit. Že pred skupščinskim sklepom je bilo očitno, da je velika večina volilcev Republike Slovenije odločena iti na volišča, med njimi pa spet velika večina glasovati za uveljavitev samostojne in suverene države Slovenije. Predskupščinske razprave, razjasnitve nekaterih spornih in odprtih vprašanj, predvsem pa v skupščini doseženo popolno soglasje so to pozitivno sliko še izboljšali. Seveda je svoje pomenila tudi vojaška grožnja, vpliv so imele izjave generala Kadijeviča še zlasti pa »kalašnikovi« na ramenih slovenskih miličnikov in teritorialcev pred raznimi objekti v Ljubljani in po vsej Sloveniji. Včeraj se je pričela prva faza uradne vladne plebiscitne kampanje, ko se v dnevnikih pojavljajo veliki oglasi in posebni spoti na TV, vsi ubrani na temo »Slovenija moja država« in torej ne več samo »moja dežela«.
Vse to je prišlo do izraza tudi v jeziku hladnih statističnih številk. »Delovna« raziskovalna skupina »Stik« je začela »meriti« utrip javnega mnenja Slovenije vsak dan.
Prvo tako raziskavo so naredili 5. decembra, od takrat si slede. Na vprašanje, ali se bodo udeležili plebiscita, je 5. 12. od tristo telefonskih naročnikov 81,7% odgovorilo, da se bo plebiscita udeležilo, nato pa so ti odstotki naraščali do 8. 12. ko je bil s 87,2 odstoka dosežen višek. V nedeljo se je odstotek spustil na 86,3%. V istem obdobju pa bi za samostojnost 5. 12. glasovalo 71 odstotkov, v nedeljo pa že 90 odstotkov.
Razen v dveh nepomembnih primerih krivulja stalno narašča in se že bliža optimalni. Značilno je, da tako udeležba kot pozitivni odgovori že presegajo teoretično negativno zadržanje neslovenskih državljanov Slovenije, volil-
cev, ki so dobili zagotovilo za reden vpis v volilne in državljanske knjige in torej doživljajo usodo vseh Slovencev.
Vojska pa še rožlja z orožjem, saj so posebni objekti v Sloveniji še vedno zastraženi. Toda Janševo slovensko obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da »so potekali in da še vedno potekajo razgovori z zveznimi organi z namej nom, da se vprašanje sporazumno reši. Zato pa do včeraj tudi ni bilo zahtev, da se predajo dokumenti.« Ministrstvo je sprejelo ustrezne varnostne ukrepe, da prepreči možni poskus odvzema dokumentov, saj so služenje vojaščine in s tem povezani seznami v pristojnosti republik.
Toda ob mirnih vesteh iz Slovenije zagrebški Vjesnik objavlja na celi strani razburljiv prispevek vojaškega strokovnjaka, politologa Frana Višnarja z naslovom »Operacija spas: štabna igra in riziki«. V tem obsežnem in dokumentiranem prispevku je tudi pravi scenarij vojaške intervencij6 v Sloveniji in na Hrvaškem. Za Slovenijo bi poskrbela pa' dalska divizija, sestavljena iz aktivne in rezervne padalske brigade, ki ju pripravljajo v Nišu. Pomagali pa bi oklopna brigada z Vrhnike in vojaški specialci iz Postojne in CeljS' Za Zagreb bi poskrbelo nekaj sto tankov, ki jih pripravljajo v okolci Banjaluke.
Vojni načrt »Spas Jugoslavije«- bi imel dve fazi; prva je Faza - Sever, ki predvideva, da zavzemajo vse važne objekte v Hrvaški in Sloveniji, civilna letališča, radio in televizi' jo, PTT, časopisna podjetja, mostove, tunele. Paralelno pa naj bi tekle priprave za Fazo II - Jug, ki predvideva vojaško nadzorstvo nad drugimi republiškimi glavnimi mesti s p°' močjo čet iz tamkajšnjih garnizonov.	§_
V novi hrvaški ustavi prostor za manjšine
ZAGREB — Komaj 13 dni pred zasedanjem hrvaškega sabora, na katerem bi morali sprejeti novo hrvaško ustavo, je predlog tega najvišjega državnega zakona korenito spremenjen. Najpomembnejša novost v novem predlogu hrvaške ustave je uvajanje dvodomnega namesto doslej predvidenega enodomnega parlamenta in tudi precejšnje zmanjšanje pristojnosti prihodnjega predsednika. Med državljani Hrvaške pa so omenjeni tudi Srbi, Muslimani, Italijani, Madžari, Židje in drugi. Nekateri člani ustavne komisije hrvaškega sabora so znova ugotovili, da med njimi ni omenjen slovenski narod, čeprav na Hrvaškem živi več kot 100 tisoč njegovih pripadnikov. Vsem pripadnikom narodov in narodnostnih manjšin naj bi bila zagotovljena svoboda izražanja njihove pripadnosti, uporaba svojega jezika in pisave ter kulturna avtonomija. V najnovejši različici hrvaške ustave je poudarjeno, da bo Hrvaška ostala v okviru Jugoslavije vse do novega sporazuma med jugoslovanskimi republikami, če republiški sabor ne bo sprejel drugačne odločitve. Nove volitve naj bi bile najkasneje leto dni po sprejetju ustave, (dd)
Slovenija ni predala nabornih dokumentov
LJUBLJANA — Slovenski sekretariat za ljudsko obrambo je včeraj sporočil, da je načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Blagoje Adžič že 23. novembra 1990 obvestil predsednika izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije gospoda Lojzeta Peterleta, da bodo vojaškoteritorialni organi v Sloveniji prevzeli opravljanje nekaterih zadev s področja vojaške obveznosti. Takrat so zvezne vojaške oblasti tudi obvestile slovenski sekretariat za ljudsko obrambo, da bodo predstavniki generalštaba 10. 12. 1990 ob 8. uri izvršili prevzem vseh dokumentov za izvajanje naborne obveznosti.
V sporočilu slovenskega obrambnega ministrstva je še rečeno, da so po dopisu načelnika generalštaba bili sprejeti vsi potrebni varnostni ukrepi, da se prepreči morebitni poskus odvzema dokumentov s strani nepooblaščenih oseb (urejanje vojaške obveznosti je namreč po ustavi Republike Slovenije v republiški pristojnosti, izvajanje naborne obveznosti pa je v republiški pristojnosti tudi na podlagi zveznega zakona o vojaški obveznosti), hkrati pa so potekali in še potekajo pogovori z zveznimi organi z namenom, da se problem sporazumno reši. Vse kaže, da se je vztrajnost slovenskih oblasti obrestovala, saj včeraj, ko naj bi potekel rok, ni bilo zahtev po predaji dokumentov.
Režiserja Gamulin in Vrdoljak na srečanju Alpe Adria dnema
TRST — V pričakovanju, da bo Alpe Adria Cinema ugriznil v jabolko slovenske filmske produkcije, so srečanja o filmu potrdila uspeh letošnje festivalske oblike. V nedeljo, ko so bili na vrsti avstrijski filmi, se je v dvorani gnetlo obiskovalcev, ki so tudi sicer vzljubili gledališče Miela, saj .se med projekcijami mudijo v baru, kjer je mogoče navezati stike z avtorji in drugimi gosti. Kot je pravilno ugotovil kolega iz Slovenije, bi morala organizacija Alpe Adria Cinema poskrbeti za to, da bi se v Trstu srečali vsi gostje istočasno, kajti prav v tem je lahko prednost filmskega srečanja.
Pri gledalcih je velik uspeh požel mladi avstrijski režiser Niki List s svojim najnovejšim filmom Ach, Boris. Tudi film Michaela Schottenberga Caracas je vzbudil veliko zanimanja med občinstvom, vendar je Tržačanom očitno še vedno zelo pri srcu avtor
Malarie in Mullers Btiroja. Tokrat se je Niki List lotil družinske drame tre!1 dokaj čudaških in ne več rosno mladih sester. Najmlajša je zaljubljena v p13: nista Borisa Kaminskega, sestri pa se trudita, da bi ji onemogočili potovanj® v Rio, kjer je koncertiral Boris.
Če se je nedeljska ponudba zakljU' čil s smehom, je ponedeljkova ponudba potekala v znamenju hrvaške produkcije. Na velikem ekranu sta se zvrstila Gamulinov film Ljeto za sječanje ter Vrdoljakova trilogija Karneval, an' deo i prah. Slednji film bodo na Hrvaškem menda predvajali v krajši obliki, to je brez epizode o angelu, režiser pa se je odločil da bo v Trst posla kopijo, ki so jo predstavili v Pulju. Delegacija hrvaških gostov je tokrat posebno številna, saj je v Trstu tud trojica mladih avtorjev risanih film°v Krešimir Zimonič, Milan Trene 111 Zlatko Pavlinič.
• Slobodan Miloševič slavil na nedeljskih volitvah v Srbiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ohranili bistvene sestavne dele nekdanjega boljševiškega sistema. V Romuniji je to vpliv Madžarske, v Bolgariji pa turške manjšine; v Srbiji poleg Albancev ne manjka manjšinskih in drugih nacionalnih problemov. V vseh treh primerih se je ohranil vpliv armade in predvsem partijskega aparata, skupna je tudi nizka gospodarska in civilizacijska raven.
Po podatkih iz Vojvodine je tamkajšnje razmerje sil za Miloševiča znatno manj ugodno, pogosto je na prvem mestu celo kandidat Markovičevih reformskih sil, univerzitetni profesor Ivan Djurič. Tudi poslancev je bilo v prvem krogu zelo malo izvoljenih in bodo večinoma morali glasovanje ponoviti. To pa daje opoziciji stvarne možnosti, saj se je že dogovorila, da bo svoje glasove namenila enemu samemu kandidatu.
Na Kosovu je seveda povsem drugače. Volitve so potekale mirno, niti najmanjšega incidenta ni bilo, saj so Albanci spoštovali navodila svoje demokratične alternative in so v nedeljo ostali doma, da ne bi dajali niti najmanjšega povoda za incidente. Zato so ostala zaprta tudi številna volišča, na drugih, ki so jih obiskali Srbi in Črnogorci, pa so volitve potekale seveda ob skopi udeležbi, ki je menda dosegla 20 odstotkov vseh upravičencev. V prvem krogu so bili izvoljeni štirje skrajno nacionalistični srbski komunisti: nekak guverner Kosova Momči-lo Trajkovič, Živorad Igič, Zoran So-. kolovič in Rexhep Hoxha.
Zmaga srbskokomunistične promilo-ševičeve partije je še občutnejša v Črni gori. Po podatkih volilnega štaba Zveze komunistov Črne gore vodijo v 16 od skupno 20 občin, njihov kandidat za predsednika republike Momir Bulatovič je prvi kar v devetnajstih občinah, pred protikandidatoma Novakom Kilibardo iz Narodne stranke in Ljubišem Stankovičem iz Zveze reformskih sil. Po istih vesteh ima Bulatovič takšno prednost, da bo dobil že v prvem krogu več kot polovico glasov od vseh štiristo tisoč črnogorskih
volilcev. Po teh podatkih naj bi dobila ZK Črne gore v Hercegnovem 65 % glasov, v Titogradu 65 %, Nikšiču 80 %, Kotom 65 %, Danilovgradu 90 %, Savniku 70 %, Kolašinu 80 %, Bjelom polju 65 %, Tivtu 55 %, Budvi 70 %. Edina izjema je Bar, kjer naj bi si glasove razdelili na polovico, v Plavu so zmagali reformisti, v Rožljah in Ulcinju pa vodi demokratska stranka.
Republiška volilna komisija je zvečer sporočila, da je Miloševič zmagal še v enajstih volilnih enotah. V prvem krogu naj bi opozicija neposredno izvolila samo sedem poslancev. Miloševičev! socialisti pa 85. Hkrati se je razširil glas, da volilna komisija svoje zmagovite razglase opira samo na pet odstotkov preštetih glasov od vsega, kar naj bi bilo tudi za Srbijo prehuda manipulacija z volilnimi rezultati.
Na tiskovni konferenci opozicije so še ugotovili, da je zmagal strah, strah pred neznanim, grožnjami s krvjo, in Srbija je padla v nesvobodo, mrak, preteklost, bila je okradena. Velika množica prisotnih novinarjev pa je sprejela predstavnike opozieje z burnim aplavzom.
Britanska agencija Reuter sporoča, da vse kaže, da bo komunistični predsednik Miloševič zamagal in da bo to »opogumilo Hrvaško in Slovenijo, da se odcepita«. To je tudi prevladujoč komentar v Sloveniji, kjer uradnih izjav še ni bilo. Toda govorice o Miloše-vičevi zmagi so še okrepile zavest o nujnosti plebiscita, ki pomeni vedno bolj korenit rez.
Predsednik Slobodan Miloševič pa je včeraj sprejel direktorja Politike Ži-vorada Minoviča, ki mu je predstavil akademika Radovana Samardžiča, predsednika Srbske kniževne zadruge, ki bo skupaj s Politiko pričela izdajati »Srbski kniževni glasnik«; izhajal je že pred vojno in je bil pomembna literarna revija. Obisk seveda ni brez političnega prizvoka, saj je tako Miloševič na javen način izkazal čast ravnatelju Politike, ki je toliko prispevala k njegovi volilni zmagi in je hkrati postala eno izmed najbolj zaprtih partijsko-propagandističnih glasil v Jugoslaviji.
CCTTOI'10
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO — PETLETNI
•	CCT se koristijo s 1. decembrom 1990 in zapadejo 1. decembra 1995.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1. 6. ,1991.
•	Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke.
•	Obveznice se nudijo po 97,25% ceni in se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 11. decembra.
•	CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki
je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoserizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisih.
•	Obveznice se koristijo s 1. decembrom 1990 in je zato treba ob vplačilu, 14. decembra, doplačati poleg cene iznešene na dražbi tudi dozorele obresti na kuponu.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 11. decembra
Najvišji letni donos
Bruto
Neto
13,80%
12,04%
Slovenska vlada podpira idejo proste osimske cone na Krasu
SEŽANA - Republiška vlada Podpira sežanska prizadevanja za čimprejšnjo oživitev skupne proste cone pri Sežani, ki sodi v gospodarski del osimskih sporazumov. Vlada je to vprašanje obrav-havala na pobudo sežanskega delegata v republiški skupščini Iva-ha Vodopivca. Poudarila je, da Uresničitev te zamisli lahko pripomore k boljšemu obmejnemu sodelovanju, uspešnejši mednarodni menjavi in vključevanju medna-
KOPER — Predstavniki Rižanskega vodovoda Koper in koprskega gradbenega podjetja GIP Stavbenik so danes podpisali po-9odbo o gradnji 1600 metrov dol-3ega predora od Olma v Kopru Proti dolini Viležan pod izolsko bolnišnico. Gre za predor, v kate-rem bodo napeljali del cevi ma-Pistralnega vodovoda na Obali. V teh decembrskih dneh se tako zamenja gradnja tretje faze magistralnega vodovoda od izvira Riža-ba do Izole, vodovoda, s katerim bodo Obali krepko čez leto 2000 Ugotovljeni pogoji za dobavo v°de. V tem desetletju bo namreč
rodnega kapitala, seznanjanju s tujimi tehnologijami in našemu vključevanju v EGS.
Kljub veliki pozornosti, ki ga je bil deležen projekt skupne proste cone kmalu po Osimu, ideje niti jugoslovanska niti italijanska stran doslej nista uresničevali po dogovorjenih smernicah. Furlani-ja-Julijska krajina oziroma Trst je ločeno začela uresničevati svojo vizijo razvoja obmejnega prostora.
treba rešiti še problem vodnih virov. Najnovejši vodovodni odsek bo dolg vsega šest kilometrov, za prvo etapo (tunel pod Markovcem) pa bo treba odšteti okrog 50 milijonov dinarjev. Naložbo bodo pokrili s sredstvi republike in z denarjem iz mednarodnega kredita (30 + 30 odstotkov) ter z. lastnimi sredstvi (40 odstotkov), saj na Obali s ceno vode (okrog 17 din za kubik v gospodinjstvih, 34 din v gospodarstvu) zbirajo precejšen del sredstev za razširjeno reprodukcijo.
D. G.
Uveljaviti ga hoče kot pomembno mednarodno raziskovalno središče, oziroma kot izhodišče za italijanski gospodarski in znanstveni prodor v Vzhodno Evropo.
Slovenska vlada zato poudarja, da je tudi pri nas potrebno projekt proste cone prilagoditi spremenjenim okoliščinam, možnostim in potrebam ter pri tem upoštevati ugodnosti, predvidene z veljavnim meddržavnim sporazumom. Novo zamisel bodo predstavniki Slovenije uradno predstavili italijanski strani. Osnova tega projekta so sežanske teze za oživitev uresničevanja gospodarskega dela Osimskih sporazumov. Teze je treba po vladnem mnenju dopolniti s konkretnimi programi.
Republiški IS bo proučil tudi možnosti za zagotovitev najnujnejšega denarja za delovanje Zavoda za prosto cono v Sežani. Vse finančno breme zanj je namreč letos prevzela sežanska občina, saj je federacija v začetku leta nehala pošiljati sicer zagotovljeni denar za ta namen.
IS predlaga, naj bi po novem v prosti coni spodbujali predvsem razvoj kapitalno, tehnološko in razvojno zahtevnejših ter ekološko neoporečnih dejavnostih.
JANEZ ODAR
Za novi vodovod 1.600 m tunela pod Markovcem
Kavama Loggia se vse bolj uveljavlja
KOPhr — Bo koprska kavarna Log-
fta* P.osta'a Prva jugoslovanska kavar-. ■ ki bo vključena v Evropsko zdru-bip^K ^varn? Odgovor na to vpraša-J bo bržčas znan do konca tega me-v a' Ko bodo člani posebne komisije Prp enkrat obiskali Loggio in se „ Pečali, če kavarna lahko postane ‘anica združenja.
200 Y.rsPtev Loggie na seznam okrog Pr>n KaVarn, ki se ponašajo s posebno PerUt^0 in tudi ambientom, bi za Kotev ne^VOInno bila svojstvena pridobi-v0s't Cistična in gospodarska zanimi-
leyiara mestna kavarna je v minulih Cevn doživela veliko vzponov in pad-v u' Se iz ugledne kavarne spremenila
tudi
?kih
1	L.
J;eznico in obratno; pred leti so jo s pomočjo občinskih proračun-
Sodstev lepo obnovili, od vseh je P uačrtov pa ni bilo nič. Kavarna leb , fJaJ 2 gostinskim podjetjem Ga-s0 jPda vrata in šele letos 15. maja Pre^e ujena vrata ponovno odprla.
najer^em po zaslugi nove, podjetne
' "P0 od^,
,.lz Trsta
varnrV“lce ^ere Plut. Plutova, ki je ka-fea °dprla, tudi ob pomoči Cremca-kultu rrsta' se 1® odločila za »visoko«, V L0rn°' pravo kavarniško ponudbo. nja 99* ue točijo brizgancev, pa žga-kmtua tankom..., občasno organizirajo paf; rne večere itn. Za spremenjen Uidi . Ponudbe, lep ambient je izvedel seo k ast,n*K tržaške kavarne »Tomma-^al n *n obiskal Koper in se prepri-0 Ponudbi v Loggi
DUŠAN GRČA
V galeriji Lojzeta Spacala
Prvič zimski grajski večeri v Štanjelu
V pristnem kraškem okolju med grajskimi zidovi starega Štanjela so se letošnje poletje zvrstile številne kulturne prireditve petih poletnih grajskih večerov - kulturne prireditve, ki jih poleg krajevne skupnosti Štanjel in njenega turističnega društva že od vsega začetka organizira tudi Zveza kulturnih organizacij Sežana. Vendar pa domačini ’ si ne želijo, da bi Štanjel z vso svojo lepoto in izvirnostjo ter galerijo Lojzeta Spacala živel samo v poletnih časih. Tako je zrasla ideja o organiziranju zimskih grajskih večerov, ko prebivalci Štanjela in širšega primorskega prostora ne bi sedeli samo za zapečkom, ampak bi lahko uživali in se predali kulturnim dogodkom, ki so jih v te namene pripravili marljivi organizatorji.
»Predvsem je treba poudariti izjemno skrb krajevne skupnosti Štanjel in domačega turističnega društva, ki se nočeta zadovoliti le s "pisanimi zakoni", ampak tudi z ustvarjanjem in vzdrževanjem kulture, ki jo sam Štanjel lahko nudi. Odločitev za zimske grajske večere je padla prav od krajanov,« je pričel Aleksander Peršolja, tajnik ZKO Sežana in eden glavnih organizatorjev kulturnega snovanja in
to ne samo v Štanjelu, ampak na območju celotne sežanske občine.
Tako se bodo prvikrat zvrstili zimski grajski večeri, ki bodo potekali v galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu. Vse prireditve se bodo pričele ob 20. uri.
»Zimski grajski večeri se bodo pričeli v četrtek, 13. decembra z večerom šansonov, na katerem bosta sodelovala Meri Avsenak .in mojster Bojan Adamič. Koncert in promocija plošče Big Ben Hit Gjuarteta iz Nove Gorice bo 21.12. Letošnje leto bomo zaključili 29. 12. s koncertom klasične glasbene skupine "Die Zeit" iz Trsta. Prizadevamo si za enoten kulturni prostor in tako bo poleg te skupine nastopil tudi kitarist Igor Starc iz Trsta s koncertom 19. januarja.
V januarju bo kulturne prireditve v Štanjelu dopolnil še Iztok Mlakar iz Nove Gorice,« je o programu zimskih kulturnih prireditev v Štanjelu povedal Peršolja.
Upajmo, da bodo zimski grajski večeri prav tako dobro in številčno obiskani kot letni. Organizatorji pa razmišljajo o poletnih dneh, ko bodo skupaj s Primorskim dramskim gledališčem iz Nove Gorice pripravili program prireditev za poletne grajske večere v Štanjelu.
-OKS-
Ubald Vrabec 85-letnik
Imate pred seboj viharnika, ki v gorskih višavah trmasto klubuje viharjem in se pokončno dviga iz sivin golega skalovja?
Tak se mi zdi Ubald Vrabec, le da ima za razliko od viharnika še nakaj več, nekaj zelo pomembnega. Viharniku so burjasti prepihi in strele odnesle ves zeleni okras, pljuča, in mu pustil le golo nerodovitno deblo. Ubaldu Vrabcu so seveda odpihnili nekaj let, temu se preprosto ni mogoče izogniti, a življenjskega okrasa, življenjske plodnosti in pokončne drže mu niso, niti pri njegovih petinosemdesetih letih, s katerimi se srečuje danes.
Starosta med slovenskimi in dobro je tudi poudariti - med primorskimi skladatelji, se je Ubald Vrabec v dolgih letih svojega življenja in dela zapisal v zgodovino slovenske glasbe z veliki črkami. Skladateljski opus, ki ga je podaril naši narodni glasbeni zakladnici, morda ni tako zajeten, kot bi glede njegovih vsaj 65 ustvarjalnih let lahko bil, res da po obsegu niti ni majhen, toda kar ga postavlja na sam vrh glasbenih ustvarjalcev, je izvirnost, je klenost, njegovega muzikalnega izraza, je njegov posluh za estetske linije, pa njegova zasidranost v ljudskem čustvovanju, ritmu in melodiki, ko so mu vendarle izhodišče za idejno inventivnost. Njegove skladbe so v bistvu težke, zahtevne, toda ko jih poustvarjalec, pa naj profesionalen ali ljubiteljski, v sebi podoživi, pregnete in osvoji, zazveni iz njih nekaj čarobnega. V vsej svoji dolgi skladateljski dobi se ni nikoli podrejal modernističnimi muham, ostajal je zvest samemu sebi, le v iskanju najbolj ustreznega izraza vsebinski predlogi besedila se je iztanjševal in odkrival vedno nove finese. Morda je prav v tem razlog, da je toliko njegovih skladb za zborovsko literaturo dobesedno ponarodelo, pa naj gre za ljudske, narodne, liturgične ali borbene, skratka za vse tiste, s katerimi si je slovenski človek dajal moči v vseh zgodovinskih obdobjih svojega obstoja, verovanja, boja in neprijazne usode na teh prepihnih tleh.
Križev pot upornika-emigranta ga je pod silo razmer iz rodnega Trsta vodil v daljno Argentino v Buenos Aires in Cordobo, pa ga je navezanost na domovinska tla spet pripeljala v Evropo, ne v Trst, kjer bi mu slaba predla, marveč v Maribor, da bi ga končno po zmagi nad fašizmom spet lahko pozdravilo mesto ob morju. A naj je že bil v Argentini, v Sloveniji ali tu doma, povsod so njegova prisotnost in ustvarjalnost, pa njegovo trmasto pun-tarstvo, pustili trajne glasbene pomnike tako na podočju skladatelj st va kot zborovskega, pedagoškega in povrhu še organizacijskega dela. S svojimi mariborskimi zbori in po vojni s tržaškim Komornim in Gallusovim zborom, je dosegel vrhunske dosežke v poustvarjalni sferi, v svojem violinskem razredu na šoli Glasbene matice v zgodnjih letih te ustanove, je posredoval prve nauke nadebudnim gojencem, svoje organizacijske sposobnosti je pred že kar dolgimi leti dajal pri Glasbeni matici in takratni Prosvetni zvezi, pozneje je našel svoje okolje v krogu katoliške zborovske dejavnosti, a vendarle ostaja in bo ostalo v analih predvsem njegovo skladateljsko delo, pretežno na področju vokalne glasbe in tudi instrumentalne, če naj ob manjših komornih delih omenim samo njegovo v Trstu za »14. nagrado mesta Trst« nagrajeno »Kratko simfonijo« pa seveda opero »Tolminski puntarji«, ki je doživela koncertno izvedbo in na odrsko uprizoritev še čaka. Pa vendarle je Ubald Vrabec predvsem Bilečan-ka, je Slovenska pesem, je Polka je
ukazana in še in še, a je še zlasti Zdravljica, nekronana slovenska himna, čeprav najbolj peta.
Dosti je še vsega tega, kdo bi mogel vse našteti, toda njegove strune še drhtijo. Pred nedavnim je za Tržaški oktet uglasbil Pangerčevo pesem »Moja vas«, ki jo Oktet študira za svoje prihodnje nastope, na besedilo pesnice Ljubke Šorlijeve, pa je po tisti pred nekaj leti »Na goriškem Travniku« uglasbil še pesem »V planinskem raju« za moški zbor Sv. Antona Novega. Sicer pa se vsi openski zbori, prosvetni in cerkveni od otroškega do ženskih, moškega in mešanega pod vodstvom Janka Bana prav zdaj pripravljajo avtorju na čast na ponovno izvedbo njegove kantate na Beličičevo besedilo Božični sijaj, na božični popoldan v openski cerkvi, Radio Trst A pa prav te dni prenaša registriran posnetek izvedbe njegovih »Tolminskih puntarjev« v tržaškem Kulturnem domu.
In če Vrabčeve glasilke in strune še odzvanjajo na nove skladbe, je to pač najboljši dokaz, da - zdaj »bazovski« viharnik, še pokočno in ustvarjalno stoji tam v bližini tiste tragične gmajne, kjer je uporni rod zakričal v svet, da na tej zemlji živijo ljudje, ki se ne dajo!
Spoštovani mojster, bodite še dolgo zdrav in bister in v vsem prav tak, kakršen ste bili doslej.
JOŽE KOREN
Na Sežanskem ustanovili stranko SKD
SEŽANA — Kot ena zadnjih občin v Sloveniji je sežanska ustanovila stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Izvoljen je bil odbor, kateremu preceduje mag. Lojze Cafuta. Ustanovnemu zboru v Sežani je prisostoval glavni tajnik SKD gospod Pavle Bratina iz Ljubljane, ki je podal celoten program dela in smernice stranke.
Kot eno prvih nalog so si na Sežanskem zadali, da se bodo povezali z ostalimi strankami DEMOSa in vsemi političnimi strankami v občini ter enotno šli v akcijo za plebiscit. Skupščina SKD je predvidena za mesec januar.
-OKS-
ho .	— Če se bodo vsaj del-
s° iii?Sn^e	in pobude, ki
konLi Pripovedovali udeleženci la j0 j e okrogle mize (organizira-straiJe obalna socialdemokratska hi bvrf S^0venije), potem skorajda ža Sj0J113:. ba bo to morje dobilo Ijavo i,en^0 Povsem drugačno ve-fes p’ ot 9a je imelo doslej in bo ^s®j 0 slovensko okno v svet. tie b0 t fetosti navkljub ta naloga ^ 9ovnr'v lahka. Na to so v Kop-
$l0v	Drerivcom riroHc+airrvilri
narSt”
bister 2a
Krajnc Promet in zveze Marjan ^ha oh
bi°stojnp Pomembnih nalog ^
, °ha o Slovenije bo sprejem za ■ itiecra	ureditev svojega
valiiahskel2bfua na morie (skozi
0c*e do o.Vat:ske teritorialne povite, ^tentori^mh vod), us-
Jadransko morje - zdaj res okno v svet?
ve ~ Predvsem predstavniki - a Prometnega gospo-■ nekateri poslanci in mi-
sa-
9im
Ta lavi0]e9a vpisnika ladij, nko ponudili tudi dru-m državam brez mor-
evroPski
ja, itd. Lojze Peric iz Luke Koper je opozoril, da bi morali premisliti, kako organizirati slovensko pristanišče - kot javno podjetje, ali le kot podjetje, ki posluje na tržnih principih. Povedal je, da bo letos Luka Koper pretovorila 5,5 milijona ton blaga, vendar bi se ta pretovor lahko zmanjšal za 25 odstotkov (ali en milijon ton), kajti tolikšen obseg blaga gre za druge jugoslovanske republike. Po drugi strani pa bosta Madžarska in Češkoslovaška prvega januarja opustili klirinški način plačevanja in prešli na konvertibilnega, to pa pomeni, da bosta dobršen del prometa usmerili skozi jadranska pristanišča.
Dr. Boris Gombač iz Trsta je opozoril, da bi prehiter prehod vzhodnih držav v tržno gospodarstvo utegnil povzročiti gospodarski kolaps in da si Italija prizadeva s pomočjo pentagonalne pobude vzpostaviti novo ravnotežje
prometnih tokov v Evropi. V naslednjih desetletjih naj bi na področju severnega Jadrana vzpostavili integrirni sistem multimodal-nih prevozov.
Marjan Krajnc pa je načel nekaj povsem konkretnih vprašanj, ki bi se jih morala na področju prometa in zvez lotiti nova samostojna država. Glede dovolilnic za tovornjake je poudaril, da je že doslej Slovenija potrebovala več kot polovico od 340 tisoč dovolilnic, kolikor jih na leto razdeli jugoslovanska vlada. Večkrat je že bilo čutiti, da bi Sloveniji zmanjšali število teh dovolilnic. Minister za promet in zveze je dodal, da so Avstrijci že obljubili razumevanje, če bi Slovenija potrebovala cestne dovolilnice za svoje tovornjake. Podobno pa velja tudi za Italijo, saj gre pri teh dovolilnicah tudi za vzajemne interese. Na področju telekomunikacij in radijskih frekvenc bi lahko Jugoslavija odvzela
Sloveniji pravico do le-teh. To pa pomeni, da bi slovenske radijske in televizijske postaje lahko še oddajale, vendar nelegalno. Lahko bi se celo zgodilo, da bi si kdo v imenu Jugoslavije zaželel ladje Splošne plovbe, ki pljujejo pod jugoslovansko zastavo, zato bo treba nekaj ukreniti tudi na tem področju. Prav tako bo treba čimprej usposobiti dovolj delacev na področju službe za kontrolo letalskega prometa.
Pri gradnji cest bo Slovenija dala poudarek povezavi Vzhoda in Zahoda, oziroma cesti vzhodne magistrale, t.i. pentagonali, ki pa še nima dokončne trase. Na področju telefonije bi radi dosegli 35 telefonskih priključkov na sto prebivalcev. Seveda bo morala pošta najprej postati javno podjetje, potem pa bi zastavljene cilje začeli uresničevati z uvajanjem višje cene impulzov (zdaj so telefonski pogovori prepoceni, je me-
nil Marjan Krajnc). Glede primorskih cest: prav malo manjka, pa bi imel Koper avtocestno povezavo s Hamburgom in vso Evropo, če bi le zgradili tri kilometre avtomobilske ceste od ankaranskega križišča do državne meje. Čimprej bo' treba povezati Razdrto s Fernetiči, narediti obvoznico mimo Sežane in zgraditi tretje pasove na klancih med Divačo in Ankaranom. »Načrtovana avtomobilska cesta Razdrto - Nova Gorica je tipično politična cesta in ima zelo malo prometa. Kozina - Reka pa ni »naša« cesta - potrebujejo jo Hrvati.«
Poslanec Danijel Starman pa je Marjana Krajnca med drugim opozoril, da so prizadevanja po organiziranju visoke šole za promet in pomorstvo v Mariboru nedopustna in da je minister ravnal narobe, ko je taka prizadevanja podprl.
BORIS ŠULIGOJ
Zaradi 24-urne stavke
Danes črn dan za uporabnike avtobusov ACT
Na Proseku so množično praznovali 30-letnico delovanja
Uspešno in vztrajno gledališko delo amaterskega odra »Jaka Štoka«
pismi uredništvu
Z lastnimi močmi izdelajmo načrt o kraškem parku
Kot smo že poročali v nedeljo, se danes uporabnikom javnega prevoza obeta težak dan. V okviru deželne stavke zaposlenih v javnih prevozih bodo namreč ves dan stavkali tudi uslužbenci tržaškega prevoznega podjetja ACT, ki skrbi za avtobusne in tramvajske zveze in za službo šolskih avtobusov na vsem pokrajinskem ozemlju.
Poleg splošnih zahtev sindikatov javnih prevoznikov FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTRASPORTI, ki so stavko oklicali in ki zadevajo po eni strani reformo in večjo pozornost do tega sektorja, po drugi pa tudi ustreznejše ekonomsko obravnavanje zaposlenih, ima današnja stavka tudi poseben lokalen pomen. Sindikalni odnosi v podjetju ACT so se namreč zaostrili do take mere, da so sindikalne organizacije napovedale celo možnost, da bi se pg pravico zatekle na sodišče.
Po njihovi sodbi se namreč pri vodstvu ACT prvič v zgodovini pojavlja težnja po nespoštovanju sindikalnih sporazumov o ekonomskem obravnavanju zaposlenih in neupravičene zamude pri uresničevanju načrta o osebju. Čeprav je res, da je podjetje v finančnih težavah - priznavajo sindikati - pa ni opravičljivo, da ničesar ne stori za odpravo teh težav, pač pa išče izhod s »protisindikalnim obnašanjem, ki naj bi ošibilo pogajalno moč zaposlenih«. Preprosto rečeno, podjetje naj bi ne spoštovalo sporazumov, na osnovi katerih bi morali do 15. t. m. skleniti dodatno notranjo delovno pogodbo.
Zaradi stavke bo torej podoba trž-žaških avtobusnih zvez danes precej spremenjena: od skupnih 56 avtobusnih prog ACT jih bo normalno delovalo le devet, na 32 progah bodo vožnje avtobusov primerno razredčene, 15 povezav bo popolnoma prekinjenih, medtem ko bodo šolski avtobusi vozili normalno. Ukinjene bodo naslednje avtobusne proge: 1, 2, 4/, 5, 11, 12, 14, 16, 17, 17/, 19, 24, 26, 42 in M.
Kat z dvetna prireditvama - v soboto in nedeljo - je Amaterski oder Jaka Štoka s Proseka-Kontovela, lepo počastil 30-letnico svojega neprekinjen-ga delovanja.
Udeležba na obeh prireditvah je bila tako polnoštevilna, da je prav gotovo prepričala igralce te amaterske skupine, da morajo vztrajati in nadaljevati pot, ki so jo pred tolikimi leti začeli v korist krepitve in rasti naše kulture tudi na podeželju.
V soboto zvečer je bila v kulturnem domu na Proseku glavna slovesnost, na kateri sta sodelovala ženski pevski zbor Prosek-Kontovel in moški zbor Vasilij Mirk, ki ju vodi zborovodja Miran Žitko. Prvi je proslavo začel s pesmijo Zdravica in nato zapel še dve pesmi, drugi je s tremi pesmimi prireditev lepo zaključil.
Prireditev se je začela z otvoritvijo lepo urejene in zelo bogate razstave, ki nazorno prikazuje dejavnost skupine, vse njene nastope, beleži tudi vse igralce in režiserje, ki so v teh letih pri skupini sodelovali in obsega še številne zapise in recenzije o posameznih igrah, pa še več dokumentov in slik o 100-letnici dramskega delovanja na Proseku-Kontovelu in celo diplomsko nalogo, ki jo je Eva Ficiur opravila na videmski univezi prav na temo Jakob Štoka in njegova dela.
Iz razstave je razvidno, da je pri amaterskem odru v vseh teh letih sodelovalo 153 igralcev; nekateri med temi kar z več kot dvajsetletno stalno prisotnostjo. V tem času je skupino režiralo kar deset režiserjev - prva je bila Ljuba Ukmar, zadnji pa Drago Gorup (največ režij je opravil Stane Raztresen). Skupno je amaterski oder v teh tridesetih letih odigral 32 iger, sodeloval pa je tudi pri številnih Prešernovih proslavah.
Nastopu ženskega zbora je sledil ogled številnih diapozitivov, ki so nazorno prikazovali delo skupine. Tam, kjer ni bilo na razpolago slikovnega gradiva, so člani odra poskrbeli za kratke žive odlomke iz raznih iger.
Programu, ki ga je lepo povezoval Bruno Rupel, so nato sledili govori. Najprej je goste in občinstvo pozdravil predsednik Amaterskega odra Da-rio Rupel; glavno poročilo o delovanju skupine pa je podal tajnik društva Egon Štoka, ki je govoril o delovanju skupine in jo za njeno delo in požrtvovalnost še posebej pohvalil. »Zdi se mi, da smo prav sedaj pred eno od tolikih generacijskih zamenjav, ki bo terjala od nas, da bi zbrali okrog našega odra čim več mladih in novih moči. V časih, ko beležimo že nekajletno nedelavnost našega društva, ko ne prirejamo več svojih Prešernovih proslav in drugih kulturnih prireditev, ko je tudi dvorana Kulturnega doma potrebna že marsikaterega obnovitvenega dela, bi nastala tu pri nas kulturna vrzel, če bi moral tudi amaterski oder prenehati s svojim delovanjem. Zato pozivam vse, ki jim je pri srcu slovenska beseda, da se ponovno angažirajo pri kulturnem delovanju v naših vaseh, da bi na tak način omogočili praznovanje podobnih obletnic tudi v prihodnjih letih,« je Štoka zaključil svoj govor.
Temu delu programa je nato sledilo podeljevanje priznanj vsem režiser-
jem, ki so pri igralski skupini sodelovali, in nagrajevanje igralcev, ki so pri odru vsaj pet let.
Vsi igralci z več kot deset let igranja so nato iz rok predsednika ZSKD Aceta Mermolje in tajnice Nives Košuta prejeli še Linhartova priznanja, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Amaterskemu odru so na večeru prinesli pozdrave, voščila, cvetje in darila, vse vaške organizacije, pa tudi predstavniki raznih okoliških kulturnih društev.
Večer so udeleženci proslave, gostje, igralci, pevci, pevke in režiserji zaključili z lepo družabnostjo.
V nedeljo dopoldne so si domačini še lahko ogledali v društvenih prostorih razstavo vse do 17.30, ko je dramska skupina ponovila letošnjo uspešnico »Poročil se bom s svojo ženo«, ki je tudi tokrat požela uspeh in prizanje pravtako številnega občinstva.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) podeljevanje priznanj med sobotno prireditvijo ob jubileju Amaterskega odra Jaka Štoka.
Na startu kongresi tržaške KPI Boj za glasove in za delegate
S kongresom sekcije uslužbencev Konzorcial-nega prevoznega podjetja ACT se je sinoči začelo kongresno soočanje tržaških komunistov, ki bo doseglo vrhunec sredi prihodnjega januarja s pokrajinskim kongresom stranke. Sodeč po razmerju sil, ki se je ustvarilo na zadnji seji federalnega komiteja, kaže, da bomo priča zelo izenačeni politični bitki za vsak glas in za vsakega delegata med pristaši tajnika Occhetta, ki si prizadevajo za oblikovanje Demokratične stranke levice (DSL), in tistimi, ki nasprotujejo spremembi imena in simbola KPI. Nekje na sredi med obema stališčima pa se postavlja resolucija poslanca Bassolina, za katero pa se doslej na Tržaškem še ni nihče javno opredelil.
Occhetto lahko računa na podporo pokrajinskega tajnika Nica Coste in na celotno tajništvo, v katerem so se vsi opredelili za ustanovitev nove stranke. Ta komponenta lahko računa na podporo zelo močne in vplivne miljske sekcije, med Slovenci pa ima svoje "trdnjave" v Zgoniku, na Opčinah in tudi v Nabrežini, kjer je na zadnjem občinskem kongresu prišlo do skupnih stališč med "staro gardo" Albina Škerka in Alojza Markoviča in mlajšo skupino, ki jo vodita taj-
Sindikalisti podpirajo Occhettovo resolucijo
Več kot sto sindikalistov CGIL in predstavnikov tovarniških svetov vseh naj večjih industrijskih obratov ter javnih ustanov na Tržaškem je podpisalo poziv v podporo tajniku KPI Occhettu in ustanovitvi Demokratične stranke levice. Dokument so med drugim podpisali pokrajinski tajnik CGIL Treu, deželni sekretar zveze kovinarjev FIOM Catalano, konzul pristaniških delavcev Marinelli, član deželnega tajništva CGIL Devescovi ter številni drugi.
Poziv, o katerem bo sedaj tekla beseda na delavskih skupščinah, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci Treu, Devescovi in Apostoli. Podčrtali so, da ne gre za nikakršno ožitev komunistične komponente v CGIL, ki so jo uradno razpustili, ampak predvsem za vsestransko spodbudo Occhettu, naj nadaljuje na poti korenite prenove stranke, ki naj privede čimprej do ustanovitve DSL. Na zadnjih kongresih delavskih in tovarniških sekcij KPI se je dobršen del udeležencev skupščin na Tržaškem in v drugih predelih dežele opredelil za stališča vsedržavnega sekretarja. Sindikalisti CGIL in predstavniki tovarniških svetov upajo, da se bo to ponovilo tudi na bližnjih sekcijskih kongresih.
nik VValter Škerk in občinski svetovalec Giorgio Depangher. Na strani Occhetta je tudi ves vodilni kader sindikata CGIL, za DSL pa so se že opredelili tržaški pokrajinski in občinski svetovalci, z izjemo Spaccinija (Pokrajina) in Zaninije-ve (Občina). Od treh tržaških parlamentarcev sta se za prenoviteljsko linijo opredelila evroposla-nec Giorgio Rossetti in poslanec VViller Bordon.
Tajnikova komponenta, ki računa na zmago na pokrajinskem kongresu, se vsekakor deli na vsaj dve idejni frakciji. Večji del strankinih voditeljev se prepoznava v Occhetto vem "velikem centru" tajnika Coste, medtem ko je med Slovenci njegov nesporni voditelj deželni svetovalec in predsednik slovenske komisije Miloš Budin. Tudi na Tržaškem pa se v zadnjem času pojavljajo tako imenovani meljoristi (nekateri jih imajo za notranjo desnico), pristaši Giorgia Napolitana, ki se zbirajo okrog deželnega tajnika Roberta Viezzija (slednji je bil svojčas zagovornik "fronte za ne") in evroposlanca Rossettija. Od Slovencev sta se za to usmeritev, ki med drugim stremi po tesnem sodelovanju s PSI, doslej opredelila tržaški občinski svetovalec Ravel Kodrič in dolinski odbornik Stojan Sancin. Meljoristi so vsekakor že napovedali, da bodo brez rezerv podprli Occhetta.
Tudi Occhettovi nasprotniki seveda računajo na zmago na januarskem pokrajinskem kongresu. Zadnjič so se predstavili z ločenima resolucijama (Natta in Ingrao na eni ter Cossutta na drugi strani), sedaj pa so se združili v eno samo komponento, sicer z dvema notranjima dušama. Frakcijo Natte'in Ingraa vodita nekdanji poslanec in trenutno predsednik strankinega federalnega komiteja Antonino Cuffaro in senator Stojan Spetič, vlogo njenega uradnega glasnika pa igra nekdanja senatorka Jelka Grbec. Med slovenskimi komunisti ima ta komponenta največ vpliva in pristašev v Križu, na Proseku in v dolinski občini. Prav izid zadnjega kongresa dolinske sekcije je v zadnjem trenutku odločal o zmagi Occhettovih nasprotnikov na pokrajinski ravni. Med voditelji te komponente je tudi urednik strankinega glasila Lavoratore Denis Visioli, ki ga v primeru zmage te resolucije nekateri spet postavljajo za resnega kandidata za pokrajinskega tajnika KPI-DSL, saj je Costa v primeru Oc-chettovega poraza že napovedal odstop.
Skrajno levico, če jo lahko tako imenujemo, pristašev senatorja Armanda Cossutte vodi na Tržaškem bivši dolgoletni občinski svetovalec Fausto Monfalcon, njeni vplivni pristaši pa so univerzitetni profesor Riccardo Luccio, nekdanji senator Paolo Šema in Giorgio Canciani. Ta komponenta, ki ima med Slovenci zelo malo pristašev, ima svoje "oporišče" v sekciji Pescatori v Naselju Sv. Sergija.
S. T.
Drevi predstavitev v tržaškem Kulturnem domu
Pahorjeva Nekropola v francoskem prevodu
Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu večer posvečen pisatelju Borisu Pahorju in francoskemu prevodu njegovega romana "Nekropola". Večer prireja Slavistično društvo iz Trsta, Gorice in Vidma, pokrovitelja "poklona" pisatelju pa sta Slovenska kultur-no-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.
Pahorjeva knjiga je v francoščini izšla s spremenjenim naslovom, ki se glasi "Pelerin parmi les om-bres", po slovensko je to Romar med sencami". Predlog za spremembo naslova je dal sam avtor, saj povzema vsebino romana, to je vrnitev v nekdanje taborišče smrti, ki je bilo prav v Franciji. Roman, ki je v izvirniku izšel leta 1967, ima avtobiografski okvir, z razsežnostmi, ki seveda presegajo zgolj osebno "dogodivščino".
Naj zapišemo, da se je za prevod Pahorjeve Nekropole zavzelo tudi Društvo slovenskih pisateljev, ki ga je uvrstilo med tista slovenska dela, ki bi jih bilo treba prevesti v evropske jezike in seveda takšne prevode tudi vzpodbujati. Po daljšem trudu je Pahorjevo delo končno izšlo in to prav v Parizu, kar ima seveda še dodatni in globlji vsebinski smisel, saj je tržaški pisatelj duhovno močno vezan na francosko književnost in filozofijo (predvsem na francoski eksistencializem). Prevod knjige je Pahorju omogočil, da je dal daljši intervju francoskemu radiu, predstavili so ga v pariškem Inštitutu za orientalske jezike, Evgen Bavčar pa je v reviji La Ouinzaine Litteraire objavil daljši prikaz Pahorjevega književnega dela.
Na drevišnji predstavitvi Pahorjeve knjige bo o romanu Nekropola spregovorila pisateljica Ivanka Hergold. Prav Hergoldova je v Književnih listih objavila študijo o romanu in ga ponovno postavila v središče pozornosti slovenske javnosti. Pomenljivo je tudi dejstvo, da sta pokrovitelja večera Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.
Nobelovec Steinberger bo v Trstu predaval o jedrski razorožitvi
Danes bo s pričetkom ob 16. uri v konferenčni dvorani Ekonomske fakultete na Trgu Europa 1 predavanje na temo »Jedrsko orožje in nova Evropa«. Predaval bo prof. Jack Steinberger, Nobelov nagrajenec za fiziko v letu 1988. Predavanje prireja tržaška sekcija Združenja znanstvenikov za razorožitev.
Kot beremo v vabilu, je prof. Jack Steinberger ena izmed največjih avtoritet na področju fizike najmanjših delcev. Med drugim je delal tudi z italijanskim fizikom Enricom Fermijem in je prispeval k naj večjim odkritjem, ki jih je zabeležila jedrska fizika v zadnjih 30 letih. Nobelovo nagrado je prejel zaradi bistvenega prispevka k razkritju družin nevtrinov. Prof. Steinberger trenutno vodi eksperiment Aleph pri Cernu v Ženevi in predava na visoki šoli Scuola normale superiore v Pizi.
Ponavlja se ciklus, katerega smo, žal, že dolgo vajeni. Kljub našemu dolgoletnemu nasprotovanju nam deželna uprava preko zakonskega osnutka, ki ga pripravlja odbornik Carbone, vsiljuje ustanovitev kraškega parka. To ponovno pogrevanje starih političnih sporov nas deloma jezi, ker ga doživljamo kot nekaj, kar lahko izmaliči podobo, ki smo si jo ustvarili o bodočnosti tega teritorija, deloma pa nas bega, ker se zavedamo, da so temelji našega ugovarjanja vedno šibkejši in da stopamo v to obnovljeno politično igro bolj z upanjem, da nas ne bo nasprotnik prehudo pobil, kot z vero, da sežemo po zmagi.
Vprašajmo se torej, zakaj nam upadajo sile, zakaj nismo več zagrizeni kot nekdaj in zakaj izražamo danes bolj umirjena, ampak tudi bolj razčlenjena stališča: s časom je naša monoli-tičnost pošla in z njo je tudi splahnelo tisto črnobelo gledanje, ki se je odvijalo "na koži" našega teritorija.
Vzrokov za tako spremembo je veli; ko in jih ne smemo v celoti pripisovati novim vrednotam sodobnega življenja oziroma vzgibu naravovarstvenega gibanja, ki je preželo, tako kot druge, tudi naš svet. Ne smemo pozabiti, da je Carbonejev predlog zadnja poteza tiste igre, ki se je začela ob mizi političnih pogajanj za sinhrotron, ko si nihče izmed nas ni upal postaviti vprašanja o kraškem parku ali o kakršnikoli drugi zahtevi, ki bi šla preko pojma golih materialnih potreb. Danes se lahko sprašujemo dvoje: ali smo bili mi v tisti okoliščini tako šibki in kratkovidni, ali so bili oziroma so naši nasprotniki ne samo močnejši, ampak tudi spretnejši od nas. Po vsej verjet; nosti je oboje resnično. Čeprav torej lahko podvomimo o izidu pogajanj, nas to dejstvo ne sme privesti do zaključka, da je igra, o kateri govorimo, zaključena. Danes strmimo v igralno mizo in se sprašujemo, katera poteza je najboljša: ali naj odločno zavrnemo Carbonejev predlog, ali naj ga sprejmemo s tistimi izboljšavami, za katere mislimo, da so dosegljive. V resnici je igra bolj zamotana, kot si lahko kdo misli, ker se v njej ne konfrontirata samo dva igralca, ampak vsi tisti, ki se hočejo igre udeležiti.
Kako naj si torej človek upa predvidevanj, naravno je, da se skeptično obrne v drugo smer in da išče rešitev izven tega kroga, ki mu ne nudi jasnih pogledov v naprej.
Po vsej verjetnosti se nam danes ponuja prilika, na katero premalo mislimo. Prilika je v tem, da sami izdelamo načrt kraškega parka z namenom, da posredujemo javnosti in javnim oblastem svoje izvirno gledanje na to, kat mora biti kraški teritorij in torej ne samo zaradi tega, da se polastimo nečesa, kar nam zveni kot nekaj tuj ep3 in neizogibnega. Za tako 'dejanje imamo ustanove, sredstva in ljudi in sam0 na tak način lahko stvarno vplivam0 na razvoj politične konfrontacije. Seveda, potrebno je, da si kdo prevzame to nehvaležno odgovornost in da 51 pridobimo soglasje prebivalstva.
Igor Jogan
Se par besed o Nabrežini
Najraje se časopisnim polemik31^ izogibam, posebno ko zdrknejo n osebno raven in to zelo nizkega pro1 _ la, kot izhaja iz pisma tajnika nabr® žinske SSk o krizi v občinski upravi.
Želim pa podčrtati sledeče:	.■
1. Če se SSk zavzema za takšno/® tev sesljanskega problema, ki bi a jansko zagotovila turistično namem nost, javni dostop in posebno raZ e. širšega območja, zakaj neki, med v ^ mi silami, ki so prisotne v občinsk svetu, še najbolj vneto zagovarja k ^ vencijo, ki ne jamči ne eno, ne drug0'^ manj pa tretje, da ostalih aspektov sp ne omenjam?
2. Regulacijski načrt, ki smo g3 * , isno izglasovali leta 1985 kot sad .
goletnih in kompromisnih potego^^.
je napram sedanji varianti za sesu ,g
ski zaliv bistveno drugačen, /ato^ odvečno katerokoli sklicevanje n
3.	Na tiskovni konferenci 28.
sem bil prisoten, kot sicer tudi ne * j čon, zato res nimam kaj odgova J a. posebno ne na podlagi poročanja sopisu.	jav-
4.	Posebno pa želim sporočiti v lenost, da ne bi v moji skromni in P
ni karieri sloven-loverja ostal za?j{0li nezaslužen madež, da si nisem n sanjal snubiti SSk. Tovariši pa s0 $0 informirali, da imajo običajno politične odnose.	jvan Širc®
KUPUJ NA OPČINAH
la vsal-iih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja
Id bo 5. januatja 1991
NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIC 1990
L nagrada 15.000.000 lir, 2. nagrada 7.000.000 lir, 3. nagrada 0.000.000 lir in 10 nagrad po 1.000.000 lir
VSE NAGRADE SO V ZLATIH ŽETONIH!
min. odobr. št. 4/6077
Tako je sklenil sinoči pokrajinski svet
Kontrolne ure za uslužbence
Tudi uslužbenci pokrajinske uprave bodo morali s 1. januarjem uradno overoviti začetek oziroma konec delovnega časa. V palači Galatti, kjer ima osrednji sedež uPrava, in v drugih sosednjih stavbah, kjer poslujejo razni pokrajinski uradi in oddelki, bodo v kratkem namestili posebne elektronske aparate (tako imenovane Ure s kartončki za vsakega uslužbenca), ki so v rabi v vseh tovarnah in v večjih zasebnih podjetjih. Podobne Oaprave imajo tudi na deželi in na goriški pokrajini, v oližnji bodočnosti pa naj bi jih uvedli tudi v tržaški občinski palači, kjer pa še niso dosegli- ustreznega sporazuma s sindikati. To velja tudi za druge javne ustano-ve in za sodišče, kjer je uvedba kontrolnih naprav še Vedno predmet sporov.
Sklep o uvedbi nadzorstva nad delom uslužbencev je sinoči s široko večino sprejel pokrajinski svet na predlog odbornika za osebje Braita. Sklep je sad napornih Pogajanj med upravo in sindikalnimi organizacijami, ki s° na koncu z izjemo desničarskega CISNAL pristale na lo rešitev. Uslužbenci pokrajine, ki delajo 36 ur teden-sko, so doslej le podpisovali neke vrste zapisnike, ki so Potrjevali njihovo prisotnost (ali odsotnost) na delovnem mestu. Preživele zapisnike bodo sedaj nadomestile toč-nejše elektronske naprave.
Polemično razpravo pa je sprožil predlog načelnika fmrnunistične skupine Martoneja, ki je zahteval, da bi Kontrolne naprave obvezno uvedli tudi za svetovalce in za odbornike. Po njegovem bi bil to važen korak na poti moralizacije javnega življenja, tako da bi imeli volilci možnost, da preverijo prisotnost upraviteljev in njihovo časovno angažiranost v korist uprave. Martonejev pred-log so podprli le komunisti, večina svetovalcev je glaso-vala proti, sedem pa se jih je vzdržalo, tako da je bilo to stališče zavrnjeno.
Med tistimi, ki so se vzdržali, sta bila tudi obornik za osebje demokristjan Brait in njegov kolega za socialno skrbstvo socialist Martini. Brait je rekel, da načelno ne Nasprotuje uvedbi nadzorstva nad delom upraviteljev, mvedba kontrole pa bi bila po njegovem nezakonita, saj zakon določa denarno odškodnino za svetovalce ter upravitelje. Nikjer pa ne piše, da je edino merilo za učinkovitost tega ali onega odbornika njegova časovna prisotnost na sedežu uprave. Tega mnenja je bil tudi pred-ednik Crozzoli, ki je Martonejev predlog označil kot Provokacijo oziroma kot goljardično gesto. Demokris-lan Locchi pa je s svoje strani pristavil, da morajo sve-ovalci, predsednik in odborniki odgovarjati predvsem Volilcem. (st)
Pobuda konzorcija Central park pri Rusem mostu in CIET
Pod Kanalom naj bi zgradili trinadstropno veleparkirišče
Tržačani so pridobili veliko prostora za svoje sprehode po mestnem središču, žal pa jim nova ureditev prometa povzroča nemalo težav, ko se odločijo za zasebno prevozno sredstvo. V mestu primanjkuje parkirišč, saj so mnogi mnenja, da je Silos rahlo oddaljen od strogega centra, šele sedaj pa načrtujejo parkirišče pred sodno palačo.
Sedaj pa so se v vsesplošno debato o tržaških parkiriščih vključili člani konzorcija Central park pri Rusem mostu, ki so včeraj predstavili tisku načrt o ureditvi trinadstropnega parkirišča pod Kanalom in pod trgom pri Rusem mostu. Konzorcij so ustanovili v sklopu pokrajinskega Združenja za trgovino, turizem in storitve, pri načrtovanju parkirišča pa je sodeloval tudi CIET (Konzorcij tržaških gradbenih podjetij). Gre torej za pristno zasebno pobudo, ki so jo na sedeža Združenja trgovcev predstavili predsednik Združenja Donaggio, odgovorni za terciarni sektor Ravalico, geometer Savino ter arhitekt Borghi, ki je poskrbel za strokovno izvedbo načrta.
Jutri spet 4-urna stavka kovinarjev
Pokrajinska tajništva kovinarskih sindikatov FIM-CGIL, FIOM-CISL in UILM so po petkovem dramatičnem razbitju pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe in po propadu posredovanja ministra za delo Donat Cattina, za jutri oklicala štiriur-no stavko s protestno manifestacijo, medtem ko bodo danes sindikalne skupščine v vseh kovinarskih obratih na Tržaškem. Zbirališče za jutrišnjo demonstracijo bo ob 8.30 pri Lloydovem stolpu v bližini Tržaškega arzenala sv. Marka.
V tiskovnem sporočilu kovinarskih sindikatov je med drugim rečeno, da je protest usmerjen proti neodgovornim zadržanjem in stališčem združenj delodajalcev Federmeccanica in Confindustria. Kovinarji pa po drugi strani potrjujejo svojo pravico do čimprejšnje sklenitve delovne pogodbe z dostojno vsebino.
Tržaški trgovci so že pred približno letom dni pripravili prvi okvirni načrt o obsežnem parkirišču, ki naj ne bi kvaril mestnega videza, pač pa naj bi izkoristil tržaško »podzemlje«. Po zaprtju mestnega središča je postalo vprašanje parkirišč dokaj aktualno, pa tudi tako pereče, da so se odločili predstaviti načrt že pred koncem leta.
Pri načrtovanju so upoštevali predvsem tri osnovne postavke. Parkirišče je moralo zapolniti območje pod Kanalom, pod ulicama Bellini in Rossini ter pod trgom pri Rusem mostu. Obenem ni smelo kvariti »površinskega« videza celotnega območja in seveda upoštavati dejstvo, da bodo ljudje parkirali svoja vozila pod morskim kanalom. Skupina načrtovalcev in inženirjev je tako izdelela projekt, v katerem so zaobjete vse omenjene postavke in se obenem skladno vključuje v mrežo velikih prometnic, kot sta ulici Roma in San Spiridione. Načrt predvideva gradnjo parkirnega prostora v obliki zaprte garaže, ki se bo razvijala v globino. Trietažna garaža naj bi zagotovila parkirni prostor za 850 avtomobilov.
Obstaja seveda vprašanje vsote, ki naj bi jo člani konzorcijev vložili za izvedbo načrta. Na neposredna vprašanja novinarjev so pobudniki Central parka pod Rušim mostom sicer skušali odgovoriti kar se da megleno, so pa le omenili neko okvirno vsoto 900 milijard lir, ki je ni nihče pripravljen javno potrditi. Povsem enotni pa so bili glede dejstva, da imajo tržaški trgovci to vsoto na razpolago. Načrt je torej v bistvu že finansiran, kljub temu pa bodo prosili ,za gmotno sodelovanje tudi Trgovinsko zbornico ter javne uprave.
Prav tako meglen je bil tudi govor o tem, koliko bodo parkirišča stala porabnike, čeprav je bilo mogoče razumeti, da bodo cene najbrž primerno visoke. Odgovorni za terciarni sektor Ravalico je namreč dejal, da bodo skušali parkirišče nameniti predvsem kupcem, to je osebam, ki bodo parkirno mesto zasedale le za nekaj ur. Pravico do določenega števila parkiranih avtomobilov pa naj bi imele tudi banke, zavarovalnice ali druga podjetja, ki bi rada sodelovala pri realizaciji načrta, o katerem je treba vsekakor povedati, da bodo morale sedaj odločati tudi politične sile. Pobudniki zamisli o parkirišču pa so dejali, da bi morala gradbena dela trajati približno dve leti in to brez prevelikih bremen za promet, saj nameravajo izprazniti kanal in postaviti gradbišče v njem.
Panorama: nabrežinsko orožje so odkrili že poleti leta 1971
Umrla je bivša borka Slava Cebulec - Katra
Milanski tednik'Panorama posveča v svoji zadnji številki veliko pozornost ^.er> Gladio in zagonetnemu ozadju petoveljskega pokola, ki ga preiskuje beneš-, sodnik Felice Casson. Panorama piše, da ima Casson dokaze, da so nabrežin-0 skladišče orožja in razstreliva odkrili že poleti leta 1971 in ne februarja Nslednjgga ieta, kot so uradno javili karabinjerji. Zakaj ta velika zamuda v aQnem sporočilu o odkritju skladišča, se sprašuje Panorama, ki namiguje na pNtrinevo, da so hoteli karabinjerji in takratne tajne službe očitno nekaj zakriti.
Norama govori tudi o precej konkretni možnosti, da so se nabrežinskega skla-arri' taine organizacije Gladio posluževali tudi neofašistični skrajneži Avangu-Zn \ ■ nazi°nale in Grdine Nuovo. Pripadnika te organizacije Videmčana Vincen-n ."inciguerra in Carlo Ciccutini sta potem materialno izvedla pokol v Petov-p N' Tednik govori tudi o ne docela pojasnjenih smrtih tržaškega policijskega sulastnika Nicole Pezzuta, ki je sledil preiskavi o nabrežinskem skladišču in pjNjN, da gre za skladišče Avanguardia nazionale, ter funkcionarja tukajšnje an . ture Maura Roitera. Slednji je že nekaj dni po atentatu v Petovljah v vrsti ffP.Nimnih pismih opozoril, da je osebno videl človeka, ki je iz bara Nazionale v An • te'ef°niral karabinjerjem v Gorico in jih zvabil v smrtno past v Petovlje. VgjNNbnnemu piscu, ki bi ga lahko brez večjih takoj težav identificirali, niso leh, šele nekaj let pozneje pa so ugotovili, da je pisal resnico.
delničarji družbe Distillerie Stock odobrili Padajo svojega obrata matični družbi Stock
sv0; Skupščina delničarjev družbe Distillerie Stock je včeraj odobrila prodajo Sto k a °brata za proizvodnjo brandyja in drugih žganih pijač delniški družbi bi g Operacija sodi v okvir splošnega preustroja grupe, na osnovi katerega naj pro 6 S koncem prihodnjega marca pod vodstvom delniške družbe Stock začel 'eur 68 koncentracije, katere končni cilj je ustanovitev tako imenovanega »mitte-tiji^NPskega pola« za alkoholne in brezalkoholne pijače, ki naj bi po predvideva-za ustvaril promet v znesku najmanj 300 milijard lir, na štirih celinah pa naj bi sloval okrog 600 nameščencev.
N0lžit Prav' tiskovno sporočilo družbe, bo Stock odkupila destilarno brez za-DrpiuVe' s tako imenovanim »cash flowom«, vendar cena operacije ni znana. r°kah distillerie, ki jo nadzorujejo posamezni člani družine Stock, pa ima v bistv ,AJb' večino glavnice družbe Distillerie Stock International, zato bo v je u ostala pri življenju kot lastnica 45 odstotkov glavnice d. d. Stock. Le-ta, ki Posln Praktično operativni vodja celotne grupe, pa se bliža zaključku svojega lap^Noga obračuna, ki bi s 4,5 milijarde presežka moral biti rahlo boljši od
ga.
V zgodnjih nedeljskih urah se je po Opčinah hitro razširila vest, da je po dolgi bolezni preminila Slava Batista Čebulec, med domačini, predvsem pa med nekdanjimi borci in aktivisti NOB znana kot Katra. Pokojnica je bila v vsem svojem življenju in delovanju prej in na Opčinah, odkar se je po poroki s pomorščakom Milanom Cebulcem leta 1936 tam naselila, markantna pojava, aktivno prisotna v javnem in političnem življenju, ženska bojevitega duha, dosledna v svojih stališčih in opredelitvah, stroga do sebe in drugih, pa tudi širokosrčna in človekoljubna. Z vsemi temi lastnostmi si je pridobila spoštovanje tudi pri različno mislečih tako v slovenskem kot tudi v italijanskem naprednem krogu. Zato je njena smrt bridko odjeknila, saj je z njo odšel v nepovrat še en del naše predvojne, medvojne in povojne zgodovine, v kateri so se klesali in izklesali ljudje njenega kova.
Slava Čebulec - Katra se je rodila 16. junija 1913 v Ilirski Bistrici. Kot hčerka narodno zavednega krojaškega obrtnika je doživljala težko otroštvo prve svetovne vojne in se tudi sama izučila za šiviljo. Še kot mlado dekle je začela spoznavati krutost raznarodovalnega fašizma in ob bazoviškem procesu je v njej dozorelo spoznanje, da brez upora ne bo nikoli svobode. Vključila se je v ilegalno protifašistično dejavnost, v širjenje ilegalnega tiska, v organizacijo Rdeče pomoči, bila je sodelavka mnogih obsojenih na drugem tržaškem, Tomažičevem procesu, ko je tudi sama že bila v komunističnih vrstah. Aktivistka Osvobodil-
Predstavili ga bodo danes
Projekt za razvoj baškega turizma
ležbi^fl^ Promotrieste bo ob ude-^faiices t ne^a Nabornika za turizem (tiorskj cuba danes opoldne na Po-*bejni P?staji predstavil razčlenjen sta, ki {:roiekt za turistični razvoj Tr-za reznu0?1 .nasl°v "Cilj Evropa«. Gre Nem nr,,.a, ?tudije, ki je ugotovila se-k* tempi c V11 k stebrov, na katerih naj Nišfe • l11 ta razvoj in katerega izho-NjegM NOV., središčna lega Trsta in *N razvnaf ozemlja v Evropi. Scenariji Snažuj0rJQ® strategije turizma, te neos-Vredno«H„ln^ustrije z visoko dodatno sPecififi ' 50 bili že analizirani na P0tern da -t oktobrskem simpoziju, 0 seder! J1fh i,e poglobilo in oblikova-t 9a dela f5°kovnih komisij. Rezultat ,emelini torej projekt, ki naj bi bil Ura'rnovešp^)erat*vni instrument za n razvoj tržaškega turizma.
Na železniški postaji na Opčinah zasačili Tunizijca z 1 kg heroina
Finančni stražniki in agenti obmejne policije so na železniški postaji na Opčinah zasegli en kilogram heroina za približno milijardo lir vrednosti. Drogo so našli pri nekem tunizijskem državljanu, ki se je peljal na vlaku iz Beograda proti osrednji Italiji.
Heroin je zavohal nemški ovčjak Nux. Na njegovo opozorilo so namreč finančni stražniki povabili Tunizijca z vlaka in ga temeljito pregledali. In dejansko so v dvojnem dnu njegovega kovčka našli mamila v dveh vrečkah. Po ocenah izvedencev je šlo za heroin najčistejše vrste, znane kot »brown su-gar«. Z enim kilogramom takšnega heroina je mogoče pripraviti do 2 tisoč doz. Po vsej verjetnosti so bila mamila namenjena severnemu italijanskemu tržišču.
Finančni stražniki niso objavili imena zasačenega sla. V sporočilu za tisk so napisali le, da gre za približno 40 let starega tunizijskega državljana, ki pa ima stalno bivališče na Korziki v Franciji. Doslej je bil povsem neznan policiji ter ni ne s svojo zunanjostjo ne s svojim zadržanjem vzbujal nikakega suma.
V sporočilu za tisk je nadalje rečeno, da se odkritje heroina uokvirja v pomnožitev in okrepitev obmejnih in drugih pregledov, ki jih izvajajo finančni stražniki, agentje obmejne policije in drugi pripadniki varnostnih sil, še zlasti po odobritvi novega zakona proti širjenju mamil. Ti pregledi so posebno intenzivni na Tržaškem, saj prav tod pelje ena izmed najpomembnejših poti mamil v Italijo.
Slava Čebulec - Katra
ne fronte je postala januarja 1942 na terenu ilirskobistriškega območja vse do kapitulacije Italije, nato je bila članica odbora OF za Opčine in zatem za sežanski okraj in v okrožnem odboru OF za Trst, obenem pa obveščevalka za VII. in IX. slovenski korpus NOVJ praktično do osvoboditve. Preko njenih zvez je iz vojašnice pri Banih dezertiralo iz nemške vojske v partizane večje število nasilno mobiliziranih sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so potem formirali tako imenovani "ruski bataljon" v Kosovelovi brigadi. Med njimi sta bila tudi po vsej Primorski znana diverzanta Mihajlov in Ivan Ruski. S svojo dejavnostjo se je kljub globoki ilegali izpostavljala nevarnostim in le svojemu pogumu se je imela zahvaliti, da je ušla vohunskim zasledovalcem.
Po osvoboditvi je bila članica vodstva Slovenske protifašistične ženske zveze za Tržaško ozemlje, članica okrožnega odbora ONOO za Trst za Ugotavljanje nacifašističnih zločinov, članica najprej KPS, v katero je bila sprejeta leta 1943, in nato KP STO, sicer pa zelo aktivna v openski sekciji KPI in zlasti v krajevni sekciji Vsedržavne zveze partizanov VZPI-ANPI, v ZŽI-UDI in v domačem antifašističnem odboru, v openskem kulturnem društvu in še kje. Povsod se je razdajala, uporno in neuklonljivo, pri vseh pobudah in akcijah je bila prisotna v potrjevanju svojih jasnih in brezkompromisnih opredelitev v korist slovenske in napredne skupnosti.
Poslednje slovo od nje bo jutri ob 12.30 pri partizanskem spomeniku na Narodni cesti na Opčinah, odkoder jo bodo nekdanji soborci iz vrst openske sekcije VZPI-ANPI ponesli na domače pokopališče in se poklonili njenemu spominu, (-en)
Zapustila nas je naša predraga žena, mama in nona
Slava Batista por. Čebulec - Katra
Pogreb bo jutri, 12. t. m., ob 12.30 iz mrliške kapele glavne bolnice pred spomenik padlim v Narodni ulici na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo mož Milan, sin Milko z ženo Lili, vnuka Mitja in Irina, nečakinji Irma in Olga z družinama ter ostali sorodniki.
Njen spomin počastite s prispevki v dobrodelne namene.
Opčine, Kopriva, Ilirska Bistrica, 12. decembra 1990
Ob bridki izgubi dolgoletne od- . bornice Slave Čebulec - Katre izrekajo odbor in uslužbenci Društvene prodajalne na Opčinah iskreno sožalje prizadeti družini.
Ob bridki izgubi drage mame iz-rekajp Milkotu in družini iskreno sožalje prijatelji Primož, Aleksija, Aljoša, Marjuča, Sonja, Vanja, Mario, Barbara, Zorko, Laura, Sergio, Alda, Nazario, Laura, Rudi in Neva.
Ob boleči izgubi dolgoletne požrtvovalne odbornice tov. Slave Čebulec - Katre izreka sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi globoko sožalje težko prizadeti družini.
Tovarišica Katra nas je zapustila. Openska ZŽI-UDI in tovarišice pokrajinskega odbora izrekajo ob težki izgubi iskreno sožalje prizadetim svojcem.
Ob izgubi drage Slave se pridružujejo žalovanju svojcev
Mimica, Anamarija, Dušan, Tomaž in Mojca
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Sandrota Pahorja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku.
Posebna zahvala naj gre župniku Giorginiju, MPZ Fantje izpod Grmade, vaščanom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Medja vas, 11. decembra 1990
11. 12. 1980	11. 12. 1990
Ob 10. obletnici smrti
Zorka Rebule
se ga spominjajo žena Danica ter sinova Ladi in Jožko z družinama.
• Salež, 11. decembra 1990
11. 12. 1989	11. 12. 1990
Leto dni je minilo, odkar si nas zapustil
Danilo Benčina
Vedno si v naših mislih.
VSI TVOJI
Trst, 11. decembra 1990
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST, GORICA, VIDEM prirejo
POKLON BORISU PAHORJU
ob priliki francoske izdoje NEKROPOLE
Danes, M. t. m„ ob 20.30 v moli dvorani Kulturnega doma.
O delu bo predavalo IVANKA HERGOLD. Pokrovitelja SKGZ in SSO.
Pokrovitelj	, ,	, ,
OBČINA DOLINA	ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
VELIKA KNJIGA O OLJKI
je izšla. Na slovesni predstavitvi bodo po nagovoru župana Marina Pečenika sodelovali: avtor Vitjan Sancin, Villy Mikac, Mario Prestamburgo, Marko Kravos in zbor Valentin Vodnik iz Doline.
Vabljeni v petek, 14. t. m., ob 18.30 na županstvo v Dolini.
		
gledališča		koncerti
VERDI
Operna sezona 1990/91
Nocoj ob 20. uri (red H) petaponovi-tev predstave Bellinijeve opere TUJKA.
Dirigent Gianfranco Mašini, režija Denis Krief.
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 17. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi predvajali drugidel Video filma IDOMENEO -W.A. Mozarta; dirigent Bernard Haitink, režiser Trevor Nunn.
V	sredo, 19. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi srečanje z interpreti Bellinijeve opere TUJKA.
Koncertna sezona 1990/91
Jutri ob 20.30 (red A) koncert FILHARMONIČNEGA ORKESTRA iz Ljubljane. Dirigent A. Aleksejev, solist Stanko Arnold (trobenta). Na sporedu Škerl, Hum-mel in Rahmaninov. V petek ponovitev ob 20.30 za red B in G in v soboto ob 18. uri za red S.
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 11. t. m. in v sredo, 13. t. m., s predstavo STRIČEK VANJA ter v petek, 14. t. m, in v soboto, 15. t. m., s predstavo LEPA VIDA v Leningradu.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo v Rossettiju gostovalo gledališče ATER - Emilia Romagna Teatro z delom Jeana Geneta LE SER-VE. Režija Massimo Castri, kostumi in scene Maurizio Bal6, nastopajo Anita Bartolucci, Paola Mannoni in Lucilla Morlacchi. Jutri ponovitev ob 16. uri.
V	abonmaju; odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA-
Gledališče Cristallo
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela C. M. Henneguina in P. Vebra LA PRESIDEN-TESSA, ki ga je priredil Umberto Simo-netta, Režija Mario Licalsi.
Gledališče Ul. Ananian
V	petek, 14. t. m., bo gledališka skupina Ex Allievi del Toti ponovila glasbeno komedijo SERVOLA FRA CARNEVAL E OUARESIMA, ki sta jo napisala Cappel-letti & Paghi. Ponovitvi še 15. in 16. t. m.
razstave
V	TK Galeriji razstavljata še jutri, 12. t. m., kipar ZMAGO POSEGA in slikarka ALENKA SOTTLER,
V	kavarni S. Marco v Ul. C. Battisti 18 je na ogled fotografska razstava, ki sta jo pripravila Fabio Amodeo in Nives Millin z naslovom: Arturo Giacomelli: Potovanje v Svevov Trst,
Na pomorski postaji bodo v četrtek, 13. t. m., ob 12. uri odprli IX. RAZSTAVO UMETNE OBRTI IN DARIL. Razstava bo trajala do nedelje, 16. t. m., od 10. do 20. mre.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstava MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	galeriji Malcanton razstavlja od danes do 23. t. m. slikar PIETRO GRASSI.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je na ogled antološka razstava RENATA DANEA. Razstava bo trajala do 20. t. m.
Izšla je
MLADIKA
_št. 9_
Societa dei concerti -
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili TOLZER KNABEN CHOR in COLLEGIUM AU-REUM.
Evangeličansko-luteranska cerkev
(Largo Panfili)
Združenje julijskih glasbenikov bo zaključilo koncertno sezono 1990 s tremi KONCERTI. Prvi koncert bo danes, 11. t. m. , ob 20.30. Ponovitvi dne 13. in 19. t. m. ob 20.30. Na sporedu bodo Debussyje-ve, Ravelove, Beethovnove, Schumannove, Mozartove in Brahmsove skladbe. Vstop prost.
V	domu za ostarele "Brata Stupa-rich" v Sesljanu bo danes ob 16. uri KONCERT za klavir in kontrabas v izvedbi dua FERRINI-VERONESE. Vstop prost.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: danes, 11. t. m., na sedežu Zavoda, Vrdelska cesta 13/2, ob 17. uri: 3. a, 3. c., 4. b in 5. c in ob 18.30: 4. a, 4. c., 3. b, 5. a in 5. b ter v četrtek, 13. t. m., na podružnici v paviljonu B, Ul. S. Cilino 16, ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c, 3. ge, 4. ge, 5. ge ter ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c, 1. ge in 2. ge.
razne prireditve
Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabi na predavanje Vida Vremca OB DRUGEM TRŽAŠKEM PROCESU, ki bo v četrtek, 13. t. m., ob 17. uri na Odseku za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4, Trst.
Klub prijateljstva vabi na PRIPRAVO NA BOŽIČ IN ČAJANKO, ki jo priredi s Slovensko Vincencijevo konferenco v četrtek, 13. t. m., ob 16.30 pri šolskih sestrah v Ul. delle Docce 34 pri Sv. Ivanu v Trstu.
KD Lipa vabi v soboto, 15. t. m., ob 17. uri v Bazovski dom na lutkovno predstavo igrico HIŠICA BREZ KOLES, ki jo bo predstavila otroška lutkovna skupina iz Lokve.
V nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri bo v Ul.
Donizetti 3 predavanje dr. Jožka Pirca iz Rima na temo: V OBČESTVO ZDRUŽENI - ZA ČLOVEKA. To je uvod v pastoralno zborovanje slovenske cerkve na Tržaškem.
NK Bor vabi v okviru akcije POMOČ SLOVENIJI na KONCERT, ki bo v soboto, 29. t. m., ob 20.30 v prostorih ŠZ Bor v Trstu, Vrdelska cesta 7. Ansambel Krt z vokalnim solistom Albertom Gregoričem bo predvajal narodnozabavno in latinskoameriško glasbo. Informacije in rezerviranje prostorov v Borovem tajništvu vsak dan, od 17.30 do 19.30 (tel. 51377) ali v papirnici Sara pri Sv. Ivanu, Trg Gio-berti 7/a (v času, ko je trgovina odprta).
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNI KONCERT v nedeljo, 16. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelovala bo tudi trobilna skupina glasbene šole godbe.
SPDT Trst vabi na prikaz poteka letošnje mednarodne alpinistične odprave ALPE ADRIA SAGARMATHA EKPEDI-TION 1990 NA MOUNT EVEREST. Predavanje bo v petek, 14. t. m., v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 z začetkom ob 20.30.
Harmonikarski orkester SVTHESIS 4
ob predstavitvi kasete ČRNOBELI AKVARELI vabi na KONCERT, ki bo v petek, 14. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu - Ciklus otroške urice v NŠK NEKOČ SO BILI TRIJE PRAŠIČKI IN ... ANIMATORKE ZSKD. V četrtek, 13. t. m., ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni osnovnošolski otroci.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi priredi v nedeljo, 16. t. m., ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKO SVEČANOST v počastitev na smrt obsojenih na drugem tržaškem procesu. Govorila bosta Neva Lukeš in Arturo Ca-labria, predsedoval bo Pavel Fonda. Sodeluje MPZ Tabor. Vabljeni!
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
OBVESTILO
Danes, 11. t. m., ob 20.30 bo v Bazovici v Partizanskem domu:
GENERALKA
za nastop v Zagrebu, ki bo v soboto, 15. t. m., v Domu Armije v počastitev obletnice dneva jugoslovanske Ljudske armade.
Odhod avtobusov iz Lipice (hotel Maestoso) v soboto, 15. t. m., ob 14. uri.
V soboto, 22. t. m., pa bomo gostovali v koprskem gledališču ob dnevu jugoslovanske Ljudske armade.
razna obvestila
Bi se rada pridružila ekipi bivših odbojkaric? Tel. na št. 213783.
Veseli godci ter Vanka in Tonca vabijo v soboto, 15. t. m., ob 20. uri v hotel Triglav v Kopru. Informacije pri Tatjani na tel. št. 228090 od 12.30 do 14. ure ali v Partizanskem klubu v Boljuncu od 18. do 19.30.
Do vključno 15. t. m. zbiramo na sedežu Sklada Mitje čuka - Opčine, Proseška ul. 133, rabljena, a še uporabna oblačila, obutev in igrače za poplavljence v Sloveniji. Zapakirane darove sprejemamo vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, med 10. in 12. ter 14. in 15. uro.
Bi rad nastopal pred mikrofonom, na odru ali se sploh javno udejstvoval? Radijski oder te vabi na tečaj lepe govorice. Pridobil si boš teoretične osnove dihanja, dikcije in smiselnega branja, obenem pa boš to znanje uporabil pri oblikovanju umetniških besedil. Če te tečaj zanima, pridi jutri, 12. t. m., ob 18. uri na informativni sestanek, ki bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Pričakujemo te!
NK Bor vabi vse člane in simpatizerje ŠZ Bor na veselo silvestrovanje, ki bo v prostorih Borovega športnega centra na Vrdelski cesti 7. Igral bo ansambel Krt. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Informacije in rezervacije v tajništvu združenja vsak dan od 17.30 do 19.30 (tel. 51377) ali v papirnici Sara pri Sv. Ivanu, Trg Gioberti 7/a (v času, ko je trgovina odprta).
Odbor za zaščito Križa obvešča člane, da bo imel sejo danes, 11. t. m., ob 20. uri na sedežu upokojencev CGIL.
ZSKD priredi seminar za zborovodje in pevce na temo JACOBUS GALLUS IN NJEGOVA DOBA. Predavatelja prof. Ivan Florjane in mag. Mirko Slosar. Seminar bo v soboto, 15. in nedeljo, 16. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Informacije pri ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 11. decembra 1990
DANIJEL
Sonce vzide ob 7:36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 1.59 in zatone ob 12.52.
Jutri, SREDA, 12. decembra 1990
IVANKA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.12 najvišja 37 cm, ob 12.42 najnižja -29 cm, ob
18.40	naj višja 2 cm, ob 23.04 najnižja -11
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 992,6 mb narašča, veter 12 km na uro jugovzhodnik, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,2 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alex Skerlavaj, Massimo Olivo, Marco Paoletti, Aaron Beltrame, Francesco Prešel, Kevin Righi, Fran-cesca Vanessa Scarano, Irene Bibuli, Valentina Lazzarini, Anna Miccoli, Stefano
Flak, Stephanie Brezich, Elisa Kozlovič, Lorenzo Palazzolo.
UMRLI SO: 61-letni Giorgio Venuti, 82-letni Giuseppe Prinčič, 83-letna Nives Caser, 68-letna Maria Bertocchi, 81-letna Dorotea Verzegnassi, 79-letni Albino Bellich, 44-letni Nevio Glavina, 73-letna Lelia Grilli, 92-letni Giuseppe Skarlavai, 84-letna Maria Causig, 86-letna Luigia
/argason, 80-letna Anna Del Zet, 75-let-ra Giuliana Weinrich, 79-letni Erminio Vlinut, 85-letni Vincenzo Žagar, 81-letni Siuseppe Ban, 83-letni Pietro Ruzzier, 17-letna Antonia Zarich, 73-letni Mario Dassagnoli, 83-letna Maria Virgili, 66-let-ra Giulia Bisson, 83-letna Oliva Abrami,
Ratticta 7^-lptni Rni-
no Stocca.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
Nočna služba - Od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 18.00, 22.15 Llnea mortale, r. Joel Schumacher, i. Juha Roberts, Kie-fer Sutherland.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 La sirenetta, prod. Walt Disney.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 22.15 Ghost - Fantasma, i. P. Swayze.
NAZIONALE I 16.30, 22.15 Cabal, r. Glive Barker, i. David Cronenberg, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Occhio alla perestrojka, i. Jerry Cala, Ezio Greggio.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II boss e la matricola, r. Andrew Bergam, i. Marlon Brando, Matthevv Broderick.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Presunto innocente.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Un fantasma per amico, i. B. Hoskins, D. Was-hington.
MIGNON - 16.30, 22.15 Rischio totale, i. Gene Hackmah, Anne Archer.
EDEN - 15.30, 22.00 Le caldi amanti di un giumento, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Ritorno al futu-ro III., r. Števen Spielberg, i. Michael J. Fox.
LUMIERE - 17.45, 22.10 Stanno tutti bene, r. Giuseppe Tornatore, i. Marcelin Mastroianni.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Dick Tracy, i. Warren Beatty, Madonna.
RADIO - 15.30 21.30 Mia moglie, 11 dot-tore, Tinfermiera, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
V dveh bo lepši ringaiaja kliče sestri Nini TAJA.
Jelke in Igorja balet Luxa je postal kvartet! Najlepšo glasbo mu privoščita noni, nonota in stric.
Ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestita
UBALDU VRABCU
Glasbena matica
PUBLIEST s.r.l
Ul. Montecchi 6, III. nad., tel. 7796611
obvešča, da bo v mesecu DECEMBRU sprejemal telefonska naročila in objave
VSAK DAN
OD 10. DO 12. URE
osmrtnice in sožalja pa po običajnem delovnem urniku.
_________mali oglasi_____________
V DOBERDOBU pri cerkvi je odprl osmico Aldo Kovač. Gostom nudi vino in prigrizek jesenskih kolin.
OSMICO je odprl Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
PRODAM alfo sud v odličnem stanju. Tel. 228090.
PRODAM vespo 50 v odličnem stanju. Tel. 228090.
PRODAMO 2.000 kv. m nezazidljivega zemljišča v Gropadi. Tel. 226614.
PRODAM dobro vpeljano trgovino sadja in zelenjave. Tel. 228390.
PRODAM alfetto GTV 1600 v dobrem stanju. Telefonirati ob uri obedov na št. 200115.
NARODNOZABAVNI ANSAMBEL išče pevca. Za vse dodatne informacije klicati na tel. št. (040) 212723 od 14. do 15. in od 19. do 20. ure.
POTOVALNI uradi pozor! V Gorici smo dobili novega turističnega operaterja, ki išče službo. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Peter turist".
DRAGULJARNA MALALAN na Opčinah obvešča cenjene stranke, da obratuje v mesecu decembru vsako nedeljo in ponedeljek od 8.30 do 12.30 in 15.30 do 19.30.
POLDNEVNO zaposlitev išče Slovenka z znanjem slovenščine in srbohrvaščine v trgovinah čevljev, konfekcije ali parfumeriji. Klicati od 13.30 do 14.30 na tel. št. 828976.
HLAVATYJEV akvarel kot božično darilo, ugodna cena. Tel. po 20. uri na št. 413142.
KOKOŠJEREJA KRALJIČ - tel. 231846 prodaja 1 leto stare kokoši po 3.000 Ih in posušeni kokošji gnoj (terriccio di pollina) v vrečah.
OPRAVLJAM razna vrtnarska dela, obrezovanje dreves, čiščenje vrtov itd-Tel. na št. (0481) 884161 ob večernih urah.
TAJNICA/KNJIGOVODJA z večletno prakso išče zaposlitev part time. Tel-213684.
IŠČEM zaposlitev dvakrat tedensko kot snažilka ali za pomoč ostarelim osebam. Tel. v večernih urah na št. 229523 (vprašati po Anici).
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico z* oskrbo dveh starejših oseb, petkrat tedensko. Tel. (040) 51164 od 14. do 16-ure.
PODJETJE V TRSTU išče izkušenega, a po možnosti mladega mizarja. Za informacije oglasite se v tajništvu SDGZ, Ul. Cicerone 8, tel. 362925.
ZA URAD na Opčinah iščemo tajnico z znanjem slovenščine, hrvaščine in knjigovodstva. Dobrodošlo znanje angleščine in import/export. Tel. na št. (040) 212612 ob večernih urah.
BRIŠKO VINO, ustekleničeno, z' dvojezično etiketo kupim večjo količino-Tel. 040/575145.
BI RAD z nami na silvestrovanje od 30. t-m. do 2. januarja 91 na Ažurno obalo za 345.000 lir? Za informacije tel. na št. (003865) 62742 od 19. do 21. ure do 13. t. m.
prispevki
Podjetje ETIMISDI daruje 162.000 lir, družina Gombač daruje 70.000 lir in družina Cergol 8.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Stelle Zappel-Komfeind darujejo INFORDATA Srl in uslužbenci 225.000 lir za Inštitut Ritmeyer.
Namesto cvetja na grob prijatelja Mirka Legiše daruje Anica Jenko 20.000 lir za nabrežinsko godbo.
V	spomin na moža Mirka Legišo daruje žena in otroci 100.000 lir za VZPI-ANPI Nabrežina in 50.000 lir za godbo iz Nabrežine.
V	spomin na moža Marka Tenceja-Keti daruje žena Elvira z družino 25.000 lir za ŠD Mladina.
Za prejete čestitke ob rojstnem dnevu daruje Nada Škrap-Okroglič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob strica Mirka Ferluge daruje Lidija z družino 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Otilijo Černjava darujeta Marta in Gigi Husu 15.000 lir za spomenik v Gabrovcu.
- V spomin na Ivana Krečiča darujeta družini Kemperle 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Angele Legiša darujeta Stanko in Milka Kralj 10.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Sandra Pahorja darujeta Stanko in Milka Kralj 10.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Mirka Ferlugo darujeta Savica in Karlo Grgič 30.000 lir za KD Slovan.
Ob obletnici dragega in nepozabnega sina Jadrana Dolenca daruje mama
50.000	lir za pevski zbor sv. Jerneja in
25.000	lir za zbor Vesela pomlad.
V	spomin na teto Danico darujeta Luči in Maida 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na nečaka Marjana
daruje Srečko Živec z družino 30.000 za Sklad Mitje Čuka.	.
V	spomin na Mirkota Ferluga daru družina Kalin 50.000 lir za Sklad Mhl Čuka.
V	spomin na Vittoria Cassettija daruj® družina Aleksandra Rustje 50.000 lir z Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Ivana Skočira daruje družina Aleksandra Rustje 50.000 lir z Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Mirka Ferlugo darujet Marija in Ada Markon 40.000 lir za 00 kup sedeža Sklada Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Branka R® . barja daruje Ivanka Križman (Repen 9
20.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Branka R® . - barja daruje družina Škabar (Repen '
20.000	.lir za Sklad Mitje Čuka.	_
Namesto cvetja na grob Ane KrižihaL daruje družina Škabar (Repen 79) 20.0 lir za Sklad Mitje Čuka.
	LOTERIJA		
BARI	3	8	16
CAGLIARI	37	69	66
FIRENCE	56	19	41
GENOVA	14	85	55
MILAN	30	23	20
NEAPELJ	61	18	40
PALERMO	55	82	53
RIM	83	72	18
TURIN	69	89	53
BENETKE	12	76 ENALOTTO		72
1 X X KVOTE:
112 X 2 2
24	'
26 ^ 3	8«
oT 8
73 10 59 3U
1 1
12	42.250.000-
11	1.282.000.-
10	130.000-
menjalnica______________________
T„m VArTTTE	FKING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar.... 1110.—	1095.—
Nemška marka...... 755,050	750.—
Francoski frank... 222,230	220.—
Holandski florint ... 663,420	664.—
Belgijski frank...	36,425	35,500
Funt šterling.... 2165,500	2145.—
Irski šterling.... 2011,800	1980.—
Danska krona...... 195,980	192.—
Grška drahma......	7,267	6,500
Kanadski dolar.... 957,900	910.—
[0.
---------T^nVC'
TTT1C VATUTB	FIXING
TUJE VALUTE	MILAN	TK ^
Japonski jen ......... 8,427	šan.-''
Švicarski frank.... 883,300
Avstrijski šiling.. 107,318	.og.^
Norveška krona..... 192,200	.gy,-^
Švedska krona...... 199,890	g ^
Portugalski eskudo .	8,524	^
Španska peseta ...... 11,782	n\Q.''
Avstralski dolar... 851,600	^ ^
Jugoslov. dinar ...
ECU.................. 1548.—
■	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BCIKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
___________
Agencija Domj° 4li-61 Agencija Roji*'1
Nenadna smrt violončelista Amphitheatroffa
V Levantu pri La Spezii je y nedeljo 2večer med prevozom v bolnišnico ufnrl 83-letni glasbenik Massimo Am-Phitheatroff, eden najbolj znanih vio-°nčelistov v Italiji in verjetno ena žabjih prič velikih dogodkov v Rusiji v začetku stoletja. Massimo Amphithe-«r°ff, ki se je sicer rodil v Parizu 27. ebruarja 1987, je bil po rodu Rus, star-1 so namreč med revolucijo pribežali v Italijo iz Leningrada.
Zgodba družine Amphitheatroff je v esnici vredna romana. Oče Aleksan-ber je bil znan časnikar, umetnostni ■^Htik, pisatelj in avtor mnogih feljto-•*ov, ki je kmalu zapadel v nemilost n .Obratni ruski oblasti in je zato Preživel tudi štiri leta v Sibiriji. Mati Je bila velika igralka Fedotova, a isto-asno tudi odlična glasbenica in vio-ončelistka. Starejši sin Romano je bil Pianist, Massimov brat dvojček Dani-|eI pa skladatelj, avtor filmske glasbe Ji dirigent. Glasbenica je bila tudi Jiassimova žena - pianistka Ornella antoliguido. Mladi Massimo je doštu-lral na konservatoriju Verdi v Mila-ur kjer ga je odkril Adriano Guarnie-J' a že pri sedemnajstih letih ga je oscanini imenoval za solista in prvega violončelista v milanski Scali, ka-neje z isto zadolžitvijo igral v orkes-nh RAI v Turinu in Rimu. V zadnjem asu je mojster Amphitheatroff vodil P°polnjevalne tečaje za violončelo , ® Akademiji S. Cecilia v Rimu in jaf^ katedro še na drugih Akademi-
, Kljub hudim finančnim težavam, v . aterih se je znašla po prihodu v Itali-, 'Je družina kmalu postala center hlturnega življenja in zatočišče za ; ru9e ruske pribežnike, med katerimi 0 kil najuglednejši Maksim Gorki, si PrIjatelj očeta Aleksandra. Da pomagala iz najhujše stiske je
.■ J® t'v'mcujaia i/, uajnujse susice je
uzina prodala bogato očetovo knjiž-s c.°' Ko si je nabavila vilo v Liguriji, itli ]a med sosedi pojavil tudi Mussolini] h ie rad izposojal violončelo pri adem Massimu. »Igral je celo Vival-ni v' Zna' Povedati glasbenik, »a to le ,0 nobeno igranje, v glavnem je strgal z lokom po strunah.«
Umrl je
poljski dramaturg Tadeusz Kantor
V Krakovu je v preteklih dneh umrl Tadeusz Kantor, eden najbolj znanih dramaturgov ne samo na Poljskem, temveč tudi v Italiji, Franciji in v Evropi nasploh, njegova slava pa je že dosegla tudi Severno in Južno Ameriko. Tiskovne agencije, ki so objavile vest o njegovi smrti, niso posredovale dodatnih podatkov o vzrokih in okoliščinah smrti.
Tadeusz Kantor je začel kariero kot slikar in scenograf. Že leta 1955 je v Krakovu ustanovil avantgardno gledališko skupino Cricot 2. Ime je seveda spominjalo na skupino Cricot 1, ki se je rodila v Waršavi med nacistično okupacijo. Po letu 1975 je njegovo gledališče, ki so mu nadeli vzdevek »teater smrti« in ki je imelo značilnost abstraktnosti (kar je ohranil tudi v vsej kasnejši produkciji) doživelo veliko priznanje po vsem svetu. Bila je doba predstav kot Mrtvi razred, Wielopole Wielopole in še Sem se ne bom vrnil, ki je doživela premiersko uprizoritev v milanskem gledališču Piccolo teatra leta 1988. Daljšo dobo je Kantor preživel v Firencah, kjer je nameraval tudi ustanoviti arhiv-muzej. Sicer je bil Kantor »popotnik«, človek, ki ni želel in ni mogel pognati korenin prav nikjer. Svoje zadnje delo To je moja obletnica je pripravljal v Parizu, kjer je bila premiera predvidena za začetek prihodnjega leta.
Glede smrti, ki se je kot konstanta pojavljala v vseh njegovih delih, vodilna nit in vizija istočasno, je večkrat rad poudaril: »Samo, da ni to smrt teatra, smrt umetnosti v klasičnem smislu, kot jo pojmujejo zgodovinske avantgarde.« Z gotovostjo človeka, ki mu je uspelo prenesti misel v in skozi svoja dela, pa je tudi vedno ponavljal: »Nepojmljivemu pojavu, kot je smrt, se lahko zoperstavimo samo z umetnostjo, z gledališčem, ki je ogledalo življenje.« Z veliko dozo ironije, ki mu je bila prirojena, je rad govoril tudi o umetnikih: Biti Umetnik je jako tvegano, človek po malem zboli, ker je umetnik pogosto sam, vsi ga prej ali slej zapustijo.«
Po prvi operni premieri v milanski Scali na vrsti rimska Opera
Izjemen pevski par za Tosco
Prav gotovo predstavlja na začetku operne sezone prva operna premiera v milanski Scali osrednji dogodek. Zato so se tudi ob koncu preteklega tedna časopisi razpisali ne samo o Mozartovem Idomeneu in o pristopu dirigenta iz Neaplja Riccarda Mutija k Mozartovi glasbi, temveč in morda predvsem o uglednih osebnostih, ki so sestavljale občinstvo, o opernih navdušencih, ki čakajo na mrazu dva dni in eno noč, da si priborijo vstopnice za zadnjo galerijo, o »napadu« s paradižniki na elegantne krznene plašče prisotnih dam. Sledila je seveda kritika predstave izpod peresa najbolj uglednih piscev. No, premiera v Milanu je mimo, sedaj si prostor na časopisnih stolpcih skuša priboriti rimska Opera, ki se tokrat lahko ponaša z izrednimi interpreti: v Puccinijevi Tosci, katere premiera bo v četrtek, bosta namreč nastopala Luciano Pavarotti in Raina Kabaivanska.
Pavarotti v vlogi Cavaradossija in Kabaivanska v vlogi Tosce se bosta predstavila skupaj že četrtič. Doslej sta namreč v istih vlogah nastopila že v Covent Gardnu, v Scali in v dunajski Operi. Sicer vsi obljubljajo da bo ta Tosca drugačna, brez običajnih rimskih spomenikov, na popolnoma drugačni sceni, ki jo bosta napolnila Enzo Cucchi in Mario Ceroli (z njima sodeluje tudi arhitekt Gianfranco Fini), s kostumi Piera Tosija. Režiser predstave je Mauro Bolognini, dirigent pa Daniel Oren.
Glavna osebnost je vsekakor Luciano Pavarotti, zvezdnik kot se spodobi'in istočasno izjemno resen pevec. Če izvzamemo poletni nastop v Karakalovih termah ob zaključku nogometnega prvenstva s Carrerasom in Domingom, se v rimsko Opero vrača po 21 letih, saj je zadnjič nastopil v Verdijevih Lombardih. Po njegovem mnenju je Puccini do tenorjev precej bolj usmiljen od Verdija, medtem ko je Kabaivanska, ki se »ukvarja« s Puccinijem že 25 let, mnenja, da je Puccini sovražil sopranistke in ženske, ker je do njih izredno krut. Pavarotti je potrdil, da bo leta 1991 nastopil v Othellu, čeprav ta vloga ni primerna njegovemu glasu. Vlogo je sprejel, ker bo to poslovilna predstava dirigenta Georga Soltija.
O okusih gledalcev v kinodvoranah d’essai
V primerjavi s podatki, ki so bili zbrani pred tremi leti, so gledalci, ki redno obiskujejo kinodvorane d essai mlajši in bolj izobraženi, predvsem pa nekoliko manj odločno kot v preteklosti odklanjajo komercialne filme. Sedanji gledalci radi sledijo vsemu in ne nasprotujejo niti televiziji.
Taki so izsledki raziskave, ki jo je opravila družba Makno po naročilu Italijanskega združenja kinodvoran d essai (FICE). V Združenje se vklju-
čuje približno 200 italijanskih kinodvoran d'essai. Podatke so orisali včeraj na tiskovni konferenci v Rimu. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, kakšen je odnos gledalcev dvoran d'-essai do italijanskega filma. Izkazalo se je, da so gledalci kinodvoran d essai naklonjeni italijanski kinematografiji, zato menijo, da bi morali italijanskemu Ulmu nameniti več sredstev. Po njihovem mnenju predstavljajo šibko točko predvsem scenariji.
In še nekaj podatkov: 40,2% gledalcev med 25. in 34. letom in 26,6% med 20. in 24.. letom ima srednješolsko izobrazbo; 49,4%o ima diplomo višje srednje šole in 35,5 univerzitetno izobrazbo. Zvišalo se je število gledalcev, ki gredo v kino, da bi se zabavali (50,4%:), čepav je še vedno visok odstotek (40%) tistih, ki gredo v kino, ker predstavlja film eno od oblik kulturnega izpopolnjevanja.
RAM________________
10 K Aktualno: Uno mattina Nadaljevanka: Un anno U no ’?ella vKa U ns futranji dnevnik lj c- L?an-: Poliziotti in citta l^nr Xreine in kratke vesti l3 3n Yartete: Piacere Raiuno l40n IJnevnik - tri minute Kvarkov svet: Avstralija
l4.3o	'tednje obzorje
l5 0o Jtenjanska kronika
V neposrednem stiku z lS.3n Xmetnino
Otroški variete: L albero
lO.oo ?2ZUrro
17,55	jUadinska oddaja: Big! 18.06 v P?rtementa in vesti ISzc y.ariete: Fantastico Bis Nadaljevanka: Un anno
19.40	a?11® vite 2o 4n Amanah in dnevnik u Aktualno: Sodobna
21.35	pXaŠania
jim: Good Morning iQDe0tnam (kom., ZDA • r- Barry Levinson,
■ Robin VVilliams, Fo-est Whitaker), vmes 24.on K2-40) dnevnik 0.26 n n®vnik in vreme
Rubrika: Mezzanotte e 0.40 dintorni
onog^fije; II principe oi oansevero
		■s	današnji televizijski	in radijski sporedi							:
% RAI 2
7.40	Nam: Lassie in risanke
8.10	Otroški variete: L albero
azzurro
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30	Španščina in nemščina
9.55	Moški slalom
10.50	Nadaljevanka: Capitol
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.35	Film: Prima comunione (kom., It. 1950, r. Ales-sandro Blasetti)
17.00	Iz parlamenta
17.15	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock cafe
18.45	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Mission (dram., VB 1986, r. Roland Joffe, i. Robert De Niro, Jere-my Irons)
22.40	Videocomic
23.15	Dnevnik in horoskop 0.10 Film: Un uomo chiama-
to Intrepido (vojni, ZDA 1979, r. Peter Carter, i. David Niven)
[	^ RAI 3
11.10	Nanizanka: Professione pericolo
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Poizkusna narava, Zanimivosti na Zemlji
12.55	Moški slalom
13.30	Dokumentarec: Bolgarski samostani
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok.: Zdravje v blue-je-ansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek
15.30	Ženska košarka
16.30	Mali nogomet
17.00	Drobci
17.15	Nanizanki: I mostri,
17.40	Thorb
18.05	Dok.: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Telefone giallo - Pošast iz Mode-ne, vmes dnevnik
23.00	Nočni dnevnik
23.30	Film: La grande illusio-ne (dram., Fr. 1937, r. Jean Renoir, i. Jean Ga-bin, Pierre Fresnay)
Lir
TV Slovenija 1
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Šolska TV: izobraževalna oddaja Človekovo telo (9. del), 10.00 dok. V hribih se dela dan...
10.30	Tečaj nemškega jezika
10.55	Športna oddaja: Sedma steza
11.15	Osmi dan
12.00	Omizje: O plebiscitu
14.55	Video strani
15.05	Tečaj nemškega jezika
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.05	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj,
18.20	Pogledi - Dežniki in sončniki skozi čas
19.05	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Življenje v barvah
21.05	Koncert Raya Charlesa ob 40-letnici glasbenega delovanja
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Nočni program Sova, vmes nanizanki Policijski oddelek in Murphy-jev zakon
TV Koper
12.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
13.00	Rubrika: Burogolf - turnir Dunhill
14.00	Tenis - Grand Siam Cup (osmine finala)
16.45	Zamejski šport: 6. krog
17.30	Studio 2 Koper
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
19.45	Film: Paolo e Francesca (dram.)
21.15	Nan.: Padre e figlio
22.05	TVD Novice
22.30	Rubrika: Obiettivo Sci
23.15	Rubrika: Bordo Ring 0.30 Tenis - Grand Siam
Cup
|	TV Slovenija 2
9.55	SP v smučanju: moški slalom (iz Sestrieresa)
14.00	Tenis - Grand Siam Cup (prenos)
16.30	SP v smučanju
17.30	Studio 2 Koper
19.00	Fs Emona iz Ljubljane
19.30	Dnevnik
20.00	Slovenija - moja država
20.45	Žrebanje lota
20.50	Film: Duh kraja (dok.)
22.05	Tenis - Grand Siam Cup (posnetki)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Country Club; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.20 Istrumentalni solisti; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne;
17.40	Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce;
9.05	Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za... ; 21.05 Radijska igra
21.35	Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
■r~—-32!
7-S0 Nar
12:o0 £
2o-25
23.4c
RETE 4________________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 Andrea Celeste, 9.45 Amandoti,
10.15	Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo
11.25	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Ribelle, 15.35 La mia piccola solitudine,
16.20	La valle dei pini,
17.15	General Hospital,
18.10	Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.35	Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa)
19.45	Nad.: Marilena
20.30	Linea continua (2. del)
23.00	Tednik: Cadillac
23.30	Aktualno: Neznanke energije - Bencin po 2.550?
24.00	Filmske novosti
0.05 Film: Zorro mezzo e mez-zo (kom., ZDA 1981, r. Peter Medak, i. George Hamilton)
1.55	Nanizanka: Mannix
[	ITAi.1 A1
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide,
12.00	Charlie's Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days,
14.30	Supercar, 15.30 Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanki: Il mio amico Ultraman, 19.30 Časa Ke-aton
20.00	Risanke
20.30	Varieteja: Paperissima,
21.30	Caccia alLuorno
22.30	Torkov priziv
0.05 Nanizanke: Mike Ham-mer - Un volto nella not-te, 1.05 Appartamento in tre - Il terzo incomodo, 1.35Benson
OPBON________________
7.00	Matineja na Triveneti
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanka: Signore e padrone
16.00	Aktualno: Polvere di stelle
16.30	Film: Il diavolo e femmi-na (kom., ZDA 1935, r. George Cukor, i. Katha-
rine Hepburn, Cary Grant)
18.00	Nanizanka: Gli inaffer-rabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
20.30	Film: The Blue Lighting (pust., ZDA 1986, r. Lee Philips, i. Sam Elliott)
22.15	Nanizanka:	Huston
Knights
23.15	Film: Sepolto vivo (srh., ZDA 1962, r. Roger Cor-man, i. Ray Milland)
0.30 Nanizanka: I classici del-lerotismo
TMC____________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L'enigma
9.55	SP v smučanju: moški slalom (1. tek)
11.10	Nadaljevanka: Potere
11.55	Kosilo z Wilmo
12.25	Prijateljska narava
12.55	Moški slalom (2. tek)
13.30	Šport in dnevnik
14.00	Aktualno: Ženska TV
15.15	Film: I pirati dell aria
(pust., ZDA 1986, r. Colin Egleston. i. John Hargre-aves)
16.55	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per
il cielo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: protagonisti leta 1990
21.00	Film: Sissy la giovane imperatrice (kom., ZRN 1956, r. Ernst Marischka, i. Romy Schneider)
23.00	Rubrika o motorjih
23.35	Večerne vesti in šport
23.55	Koncert: Vanessa Para-
dis
0.25 Film: La guerra di Jenny (dram., ZDA 1985, zadnji del)
TELEFRIULI____________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nan.: Lo zio d'America
20.30	Portreti
21.30	Nanizanka: Primus
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: Treni strettamente sorvegliati (dram., 1966, r. JiriMenzel)
0.40 Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Ita-ly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
Župan prekinil sejo in napovedal, da bo sam odločil
Razhajanja v občinski koaliciji glede sestave komisije za statut
Vprašanje statuta goriške občine in predvsem problem sestave komisije, ki naj pripravi osnutek statuta, razdvaja večinsko koalicijo, To je jasno prišlo do izraza na sinočnji seji, ko je po uvodnem poročilu župana načelnik KD Obit prebral nekoliko drugačno stališče svoje stranke in s tem povzročil negativno reakcijo drugih partnerjev koalicije, predvsem republikancev in liberalca ter v nekolio omiljeni obliki socialistov. Ta razhajanja so privedla do tega, da je župan po štiriurni razpravi enostavno prekinil sejo in napovedal, da bo samostojno oblikoval komisijo, ki naj .bi potem izbrala naju-strezenjšo med možnimi variantami. Jabolko spora je bila sestava komisije, ki naj izdela osnutek za občinski statut. V stališču uprave, ki ga je prebral župan, je bil govor o komisiji občinskih svetovalcev - po eden za vsako stranko. Obit je v imenu KD predlagal, naj bi komisijo razširili še vsaj na enega predstavnika rajonskih svetov, ki naj bi ga sporazumno izbrali predsedniki rajonov. S tem,naj bi razširili participacijo občanov preko pomembnih organov decentralizacije, kot so rajonska predstavništva. Tudi komunisti so menili, da je treba čimbolj razširiti razpravo o statutu in predlagali, naj bi v komisijo - glede na specifična vprašanja, o katerih bo sproti razpravljala - vključili ne samo predstavnike rajonov, pač pa vseh družbenih sil. Proti taki zasnovi je bil Zucalli (PSI), ki je menil, da sestava komisije zaradi učinkovitosti ne sme
biti preširoka, da pa se lahko komisija posvetuje z zunanjimi izvedenci, predstavniki družbenih sil in občani. Še odločneje sta proti širjenju sestave komisije nastopila Majo (PLI) in Pecorari (PRI). Polemiko je kot rečeno župan prekinil s tem, da je po posegih predstavnikov vseh svetovalskih skupin zaključil sejo in napovedal, da bo prosil vsako skupino naj imenuje svojega predstavnika v komisijo, ki ji bo predsedoval sam župan (ali njegov namestnik). Komisija naj bi nato odločila o spornem vprašanju, ali naj sprejme v svojo sredo še druge predstavnike ali ne.
Poleg tega nesoglasja glede postopka za pripravo statuta, je bil v sinočnji razpravi seveda govor tudi o smernicah in pomenu tega »zgodovinskega koraka za krajevno avtonomijo«, kot ga je označil župan. Možnost samostojne odobritve statuta pomeni za občino možnost izbire temeljnih pravil svojega delovanja in upoštevanja vseh geopolitičnih, družbenih, etničnih in kulturnih specifik. Nekatera pravila bo občina morala vnesti v statut, druga bo smela. Prav v tem "neobveznem" delu statuta bo prišla do izraza sposobnost načrtovanja in obnove občinske organizacije. Cilj statuta, je zaključil župan, ne sme biti birokratsko zasnovana ureditev, pač pa zavestno, občutljivo in dalekovidno zadoščenje pričakovanjem občanov.
Obit (KD) je kot rečeno poudaril decentralizacijo in potrebo po ovredno-
tenju rajonskih svetov. Predstavniki drugih večinskih strank so večkrat poudarili principa učinkovitosti in prozornosti v upravljanju občine, ki naj bo podobna podjetju (Zucalli je govoril o "menežerskem" načinu upravljanja), vendar s potrebno prozornostjo in informiranjem občanov. Lamberti (KPI) je osredotočil pozornost na participacijo: v razpravo o statutu mora biti zajeta vsa civilna družba. Bratina (KPI) je to zasnovo utemeljil z dejstvom, da pomeni statut temeljni pogodbeni sporazum predvsem med občinsko inštitucijo in občani, ki morajo torej biti soudeleženi pri odločanju (na primer s predhodno objavo osnutka, h kateremu naj vsakdo lahko izreče pripombe ali ugovore). Pri razpravi o statutu pa mora biti nujno zaobjeta tudi občinska konzulta za slovensko manjšino. Špacapan (SSk) je dejal, da je treba v statutu posvetiti pozornost manjšini in uresničevanju njenih pravic. S tem v zvezi je prebral priporočila mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur, naj se v poslovanju krajevnih uprav omogoči raba manjšinskih jezikov. Povsem kritično je bilo stališče zelenega Fiorellija: kaj pomagajo visokodoneče besede o zgodovinskem trenutku, je dejal, ko pa v Gorici vlada tako kot drugod mafija? Vprašal se je, ali ima v teh pogojih sploh smisel izgubljati čas z razglabljanji o statutu in navidezni prozornosti uprave, ko pa je predvsem potrebna metla, ki naj temeljito prečisti "palačo" politike.
Z božičnim in novoletnim koncertom
New swing singers 18. t. m. spet v Kulturnem domu
Priznana in goriški publiki dobro znana slovenska skupina New swing singers iz Ljubljane bo ponovno med nami, in sicer v torek, 18. decembra, ob 20.30. Nastopila bo v veliki dvorani Kulturnega doma, s posebnim božično-novoletniffl koncertom, ki ga bodo sestavljale same gospel in spiritual pesmi.
Skupina bo tokrat prvič v Gorici predstavila omenjeni večerni program, saj je izbor še posebej prilagojen skorajšnjemu božičnemu prazničnemu obdobju in želi na prepričljiv način poudariti vso izrazno moč tradicionanih melodij ameriških temnopoltih ljudi. Obeta se torej zanimiv in prijeten glasbeni večer.
Naj dodamo še, da je že v teku predprodaja oziroma rezervacija vstopnic za koncert skupine New swing singers. Vstopnice so na razpolago v pisarni Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 33288). Prireditelji opozarjajo, da je število razpoložljivih mest omejeno.
Kantavtor Frank Christian nocoj v Kulturnem domu
Ameriški kitarist in kantavtor Frank Christian bo nocoj ob 21. uri nastopil na celovečernem koncertu v goriškem Kulturnem domu. Koncert prireja kulturno združenje Micron C, ki je ponovno povabilo v Gorico tukajšnjemu občinstvu že znanega glasbenika. Frank Christian je namreč nastopil v Gorici že pred dvema letoma in navdušil občinstvo s svojimi skladbami in kitarističnim virtu-ozizmom.
Christian igra avtorsko folk-blues glasbo, v zadnjih dveh letih pa se je precej približal jazz glasbi in črpa iz nje mnoge prvine, ki jih je vnesel v svoje sodobnejše skladbe, tako da je ni mogoče opredeliti v kako ožjo glasbeno smer-Gre za tehnično zelo nadarjenega izvajalca, ki se je uveljavil na ameriški sceni predvsem z odličnim obvladanjem igranja kitare. Bolj kot ameriški je pravzaprav newyorški kantavtor, saj izhaja iz glasbenega in kulturnega okolja Green-wich Villagea v Nev/ Yorku. V svojih pesmih obravnava najrazličnejša vprašanja, od socialnih problemov današnjega časa v najbolj "angažiranih" skladbah pa do drobnih vsakodnevnih zgodb in občutkov v intimnejših.
Cena vstopnic za nocojšnji koncert je 10 tisoč lir, za vojake, dijake in študente ter člane Micron C in Kinoateljeja pa je predviden popust (8 tisoč Ur)-
Jutri koncert Glasbene matice
Silvia Zazzaro
Mlada goriška pianistka Silvia Zazzaro, ki je svojo umetniško pot pričela v šoli Glasbene matice se bo jutri zvečer predstavila domači publiki. Na koncertu, ki ga prireja Glasbena matica v Kulturnem domu, v sodelovanju z goriško Občino, bo Silvia predstavila Slike z razstave M. Musorgskega in dve skladbi Franza Liszta.
Gre za drugi koncert v letošnji sezoni Glasbene matice, po gostovanju pihalnega tria Marcossi, Urdan, Cesar.
Mladi glasbeni poustvarjalki, ki je že zdaj dosegla lepo uveljavitev na številnih koncertnih odrih, bodo nedvomno z zanimanjem prisluhnili zlasti gojenci šole Glasbene matice. Gre namreč za umetnico, ki se je izoblikovala v okolju Glasbene matice, kar je dodaten dokaz in obenem priznanje za kvaliteten pouk glasbe na tej šoli.
Po osnovnem študiju na šoli Glasbene matice je Silvia nadaljevala študij pri profesorju Schiavonu in pod njegovim vodstvom tudi z odliko in pohvalo diplomirala na Konservatoriju "A. Steffani" v kraju Castelfranco Veneto.
Glasbi se je posvetila tudi poklicno: poleg poučevanja namreč veliko koncertira.
Policija mu nastavlja mrežo v sodelovanju z občani
»Pajka« še niso
Podvigi neznanega vlomilca, ki se je v zadnjih tednih že nekajkrat povzpel do višjih nadstropij raznih stanovanjskih blokov in celo napadel dve ženski, ki sta bili sami v stanovanju, so še vedno v središču pozornosti goriške javnosti predvsem pa seveda sil javnega reda. Policija je na preži, da bi "pajka" - kot so poimenovali predrznega, a tudi plezalsko sposobnega vlomilca - ujela v svojo mrežo in pri tem računa tudi na sodelovanje občanov. Telefonisti kvesture vsako noč prejemajo obvestila o čudnem hrupu, ki ga je zaslišal nekdo, o kaki senci, ki se premika v temi in o drugih bolj ali manj verodostojnih znakih prisotnosti pajka. Doslej so vsi posegi policije ob takih obvestilih bili brezuspešni oz. niso omogočili aretacije vlomilca. To pa še ne pomeni, da obvestila niso dobrodošla, pravijo na kvesturi, kjer računajo prav na pomoč občanov, da ujamejo pajka tako rekoč na delu.
Večina obvestil je najbrž sad psihoze in lažnih alarmov. Celo vsi podvigi,
ki mu jih pripisujejo, najbrž niso pajkovi. Zagotovo mu namreč policija pripisuje vlome v Ul. Lasciac in To-minz (v teh dveh primerih sta bili napadeni ženski), vlom v stanovanje družine Apa in v stanovanje neke ženske v Drev. 24. maja. Pri poskusu vloma v v Ul. Duše je prav tako bil govor o pajku, vendar ni rečeno, da je šlo za isto osebo. Vsekakor je v dvomu bolje obvestiti policijo, pravijo na kvesturi, ki bo raje posegla zaman v primeru lažnega alarma kot pa prepozno ugotavljala, da se je predrzni neznanec spet izmuznil.
Pri vsej tej zadevi in v času ko se bližajo božični in novoletni prazniki, ki so tradicionalno mastna priložnost za stanovanjske miši, pa gre opozoriti še na eno zanimivo okoliščino: v zadnjem času je izredno policijsko nadzorstvo zaradi pajkovih podvigov odsvetovalo vsako dejavnost drugim vlomilcem in tatičem. Nihče med njimi noče tvegati, da bi ga ujeli pri "nedolžni" tatvini in mu morebiti naprtili še
izsledili
pajkove podvige. Psihoza je torej obrodila tudi kak pozitivni rezultat, pa ga ne gre precenjevati. Kdor bo ob bližnjih praznikih odpotoval, naj skrbno zapre stanovanje, -obvesti kakeg3 znanca ali zanesljivega soseda in ukrepa z vso previdnostjo za zaščito svojega premoženja.
_______________kino_________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Ghost (fantasma)«-
VERDI 17.30-22.00 »Linea mortale«. Pre' povedan mladini pod 14. letom.
VITTORJA 17.30-22.00 »Piacevoli vogbe animalesche«. Prep. ml. pod 18. letou1-
Tržič
EXCELSIOR 17.00-22.00 »Umida e bion-da«. Prep. ml. pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 »II Gabbiano«. Gledališka predstava.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 13. festival turističnega in športnega filma.
Bogo Samsa: Kakšna stvarnost v Sloveniji v postkomunizmu
Promet na mejnih prehodih je bil v novembru manjši
Javnost vse bolj pozorno sledi političnemu dogajanju v Jugoslaviji. Nedeljske večstrankarske volitve v Srbiji in Črni gori so v Beograd privabile na stotine novinarjev in političnih opazovalcev, da bi neposredno sledili razvoju političnega dogajanja, ki je zaradi svoje specifike dokaj zapleteno in negotovo.
V to dogajanje se vključuje tudi stvarnost v Sloveniji, ki je v bistvu prva ubrala pot demokratičnega razvoja in večstrankarskega sistema. Postkomunistično obdobje v matični domovini je ustvarilo povsem nov politični in družbeni scenarij, ki sta v zadnjih mesecih doživljala hitre in korenite spremembe.
Težnja po avtonomiji in suverenosti pa bo svoje preverjanje imela 23. decembra, ko se bodo državljani Slovenije s plebiscitom odločali o bodočnosti slovenskega naroda. Ta vprašanja neposredno zanimajo tudi našo narodnostno skupnost, saj nam ni vseeno, kakšna bodočnost se piše Sloveniji.
O teh in drugih bistvenih vprašanjih, ki zanimajo današnjo slovensko stvarnost v postkomunističnem obdobju, bo v četrtek, 13. decembra, ob 18.30 v mali dvorani goriškega Kulturnega doma spregovoril naš dopisnik v Ljubljani Bogo Samsa.
Večer, ki ga pripravlja Zveza slovenskih kulturnih društev, se uvršča v ciklus tematskih predavanj o aktualnih družbenih in političnih dogodkih.
Ciklus tematskih predavanj - pogovorov se bo nadaljeval v naslednjih mesecih, ko bo tekla beseda o večstrankarskih odnosih znotraj Slovenije ter o odnosih nove slovenske družbene ureditve z zamejstvom.
Promet na mejnih prehodih na Goriškem upada. V novembru smo kot se zdi dosegli najnižjo točko v enajstih mesecih letos. Po podatkih obmejne policije je mejo prekoračilo le nekaj nad milijon oseb, točneje milijon 15 tisoč 580. V primerjavi z mesecem oktobrom je padec približno 15 odstoten (takrat so našteli milijon 180 tisoč prehodov), medtem ko je razlika z mesecem septembrom, ko je mejne prehode z bližnjo Slovenijo prestopilo skoraj milijon 400 tisoč oseb, še bolj izrazita.
Vzrokov za upadanje prometa bo najbrž več. Od podražitve naftnih derivatov pri sosedih in do podražitve raznih drugih izdelkov v trgovinah. Tudi obisk gostinskega lokala v bližnjih krajih Slovenije je vse manj vabljiv.
V novembru je najbolj upadel mednarodni promet (s potnimi listi). Na' mednarodnih mejnih prehodih pri Rdeči fiiši in pri Štandrežu so zabeležili le 267 tisoč 809 prehodov italijanskih državljanov (v oktobru 357 tisoč 330), kar pomeni celih 25 odstotkov manj. Tudi jugoslovanskih jugoslovanskih in tujih državljanov je bilo v prejšnjem mesecu znatno manj (novembra 168 tisoč 559, oktobra pa 209 tisoč).
Maloobmejni promet je bil v novembru tudi nekoliko nižji v primerjavi z mesecem poprej. Mejo je s prepustnico prestopilo 300 tisoč 702 italijanskih upravičencev (oktobra 311 tisoč), jugoslovanskih pa so našteli 278 tisoč 510 (v oktobru je število znašalo 302 tisoč prehodov).
GLASBENA KULTURNI MATICA DOM
GORICA
v sodelovanju z Občino Gorica organizira koncert pianistke
SILVIE ZAZZARO
Na programu skladbe Musorgskega in Liszta.
Jutri, 12. decembra 1990, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Z avtom v pešca
Na ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice se bo moral zdraviti tri mesece 85-letni Aldo Zavagno iz Krmina, Ul. Venezia Giulia 55/1. Možakar je namreč bil včeraj, okrog 10. ure žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila nedaleč od njegovega bivališča, in sicer v križišču med ulicama Venezia Giulia in Ouirino v Krminu. Zavagno je bil namenjen na drugo stran cestišča, ko ga je z avtomobilom zbila 34-letna Loredana Sorgp iz Trsta. V bolnišnici so ranjencu ugotovili poleg številnih udarcev tudi zlom kolka na Ipvi nogi in so ga zato sprejeli na ortopedski oddelek. Zapisnik nesreče sestavljajo karabinjerji iz Krmina. '
Včeraj okrog 7. ure pa je v Ulici Brigata Cuneo v Podgori, pri mostu za pešce, 17-letni motociklist Claudio Sdraulig iz Gorice, Ul. degli Eroi 5/1 zadel 37-letnega pešca Ezia Furlanija, prav tako iz Qorice, Ul. della Colonia 8. Oba so prepeljali v goriško splošno bolnišnico ter jima nudili le prvo pomoč, saj bosta zaradi številnih udarcev in prask po telesu ozdravela v 10 oziroma 15 dneh.
V prometni nesreči v nedeljo zvečer, v križišču ulic Duca DAosta in Tržaške ceste je bil ranjen 64-letni ži-vinozdravnik Egone Tomba. Pri prečkanju ceste ga je zbil avtomobil.
Stavka kovinarjev in šoferjev avtobusov
Po prekinitvi pogajanj za obnovo kolektivne delovne pogodbe kovinarjev se danes tudi v naši deželi nadaljujejo protestne stavke. V podjetjih kovinarske stroke na Goriškem bo danes enourna razčlenjena stavka, medtem ko za četrtek, 13. t. m., napovedujejo štiriurno stavko s sindikalnim zborovanjem v Tržiču.
Težave bodo danes tudi na področju javnih avtobusnih prevozov. Kakor smo že pred dnevi poročali, avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja ne bodo vozili na medkrajevnih progah, močno okrnjen pa bo mestni promet.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Morje lju' bežni«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - . 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg Republike 26 -410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB
Lekarna pri jezeru — Al Lago - Vr ulica 2 - tel. 78300.
|_________pogrebi____________^
Danes v Gorici ob 8. uri Pierina scek iz bolnišnice Janeza od Boga glavno pokopališče.
t
Po kratki bolezni nas Je pustil naš
Jožef Prinčič
star 82 let
de-
................	.	< 1 o15
Pogreb bo danes, v torek, . .gdoflj
cembra, ob 14. uri z verskim .°^®evod v stolnici v Krminu. Pogrebni sp bo šel ob 12.45 iz mrliške ve.z® | v bolnišnice (Ospedale Magglor > stu.	ki s°
Vnaprej se zahvaljujemo vsem.
b°a=^/.tSoVaferf5
va s snahama, zet, brat, vnuki ter drugi sorodniki
Trst, Krmin, 11. decembra 1 Pogrebno podjetje Presche ^
j



Pogovor z Robertom Piaggiom ob posvetu o gledališču figur
Gorica naj bi postala gostiteljica festivala lutkovnih gledališč
V petek se je v Gorici zaključilo Mednarodno srečanje figuralnih in lutkovnih gledaliških skupin, ki so priredili kot nekako nadomesti-Jp letos odpadlega srečanja gledališč Alpe Jadran med Gorico in Novo Gorico. Dobro so bile obiska-ne predstave za šole, precej manj pa večerni nastopi namenjeni vse-Mu občinstvu. Razlog ne gre iskati v kakovosti predstav, ki je bila kar zadovoljiva, pač pa v nekolikšni Miprovizaciji organizacije in po-Manjkaniu pravih spodbud za obi-sk predstav. Osrednja prireditev srečanja pa je vsekakor bil petkov Posvet o alpsko-jadranskih lutkovnih gledališčih med tradicijo in novimi izzivi na katerem je bila predstavljena tudi zamisel o Gorici kot gostiteljici festivala lutkovnih gledališč (oziroma, širše, gledališč fi-9ur). Glavni pobudnik zamisli je Roberto Piaggio, ki smo ga zaprosi-n za krajšo predstavitev glavnih značilnosti manifestacije.
»Recimo najprej, da upamo, da nam bo v Gorici zares uspelo pripraviti festival gledališča figur. Zamisel ni od včeraj - porodila se je Pred leti, vendar takrat ni imela tistega organizacijskega zaledja, nujno potrebnega za njeno uresničitev, Letos so občinska, pokrajinska in deželna uprava izrazile že-t]o, da se z nečim zapolni vrzel odpadlega srečanja gledališča Alpe-Jadran in tako smo pripravili po-
svet, ki naj bi bil že temeljni kamen za alpskojadranski festival gledališča figur. Naš namen je, da bi v izvedbo festivala vključili več središč dežel skupnosti. Zaenkrat smo že imeli stike z Gradcem, Ljubljano in Zagrebom, radi pa bi to mrežo še razširili in pritegnili v izvedbo festivala po nekaj madžarskih, nemških in švicarskih mest, pa tudi središča drugih italijanskih dežel, članic skupnosti Alpe Jadran«.
Bi se programi po teh mestih dopolnjevali ali bi se vse predstave selile iz kraja v kraj?
»Recimo, da načrtujemo nekakšno vzporednost programov. Po eni strani bi potekal osnovni program z gledališči iz dežel skupnosti Alpe Jadran, ki pa bi bil odprt tudi za ostali svet. Najboljše predstave bi prikazali tudi v drugih mestih, poleg tega pa bi vsako središče, vključeno v izvedbo festivala, pripravilo kaj svojega. Seveda na osnovi predhodnega skupnega do-govora, tako da bi lahko vsak kraj izpostavil nekatere posebne vidike ustvarjanja gledališča figur«.
To je prihodnost - kakšen pa je današnji položaj lutkovnega in marionetnega gledališča oziroma gledališča figur, kot ga zadnje čase imenujete?
»Po tem, kar smo slišali danes in še zlasti glede, na poročilo predsed-
nika svetovnega združenja lutkovnih gledališč Jurkowskega, bi lahko rekli, da doživlja ta zvrst precej podobno usodo v vseh evropskih deželah. Potem, ko je bilo gledališče figur zapostavljeno, na robu dogajanja in sploh obravnavano kot drugorazredna produkcija in se je vse vrtelo okrog "igralca", smo danes priča pravemu odkrivanju lutkovnega gledališča. Gledališče samo ponuja nove izzive z drugačnimi vsebinami, tehničnimi inovacijami, angažiranjem vidnih umetnikov pri oblikovanju lutk in pisanju besedil. Danes si je pridobilo naklonjenost občinstva in pozornost kritike. Sedaj tudi ni vezano na programe za otroke in postaja vse bolj gledališče za odrasle. Tako lahko pričakujemo, da se bo tovrstno gledališče še nadalje razvijalo. Edini problem je, da bo potrebno prepričati javne delavce, da bodo odločneje podprli ta razvoj«.
Koliko tega naj bi videli na go-riškem festivalu - bo to festival samo lutkovnega gledališča za odrasle ali tudi za otroke?
»Mislim, da bosta prisotni obe zvrsti gledališča figur. Zlasti pa velja poudariti, da nastajajo tudi v produkciji za otroke nadvse lepe predstave, ki bi jih morali videti tudi odrasli«.
Pogovor zapisal TONI GOMISČEK
Pesniški večer na mittelevropskem srečanju
Besedni ustvarjalci manjšinjskih skupnosti
Program letošnjega mednarodnega srečanja, ki ga je pripravil Institut za mitte-levropska kulturna srečanja je dopolnil in obogatil petkov literarni večer, kjer smo lahko prisluhnili furlanski, slovenski, nemški in italijanski umetniški besedi. Šest od sedmih napovedanih (v Sloveniji živečega pesnika Bence Lajoša namreč na večeru ni bilo) besednih ustvarjalcev, pripadnikov manjšoinjskih skupnosti, se je namreč udeležilo srečanja z udeleženci posvetovanja in tudi širšo publiko. Novella Cantarutti, Gustav Januš, Celso Macor, Ljubka Šorli, Jlse Tielsch, Maurizio Tremul. Šest pripadnikov različnih manjšinjskih skupnosti, vendar tudi predstavnikov različnih generacij.
Pesniški večer je uvedel prof. Sergio Tavano, ki je posebej podčrtal, da se s tem sklepa krog, ki se je v bistvu začel leta 1966, ob samem začetku mittelevropskih kulturnih srečanj.
Slovensko manjšinjsko besedno ustvarjalnost sta na večeru predstavljala koroški Slovenec Gustav Januš in goriška pesnica Ljubka Šorlijeva, furlansko Novella Cantarutti in Celso Macor. Glas nemške manjšine na Moravskem je prinesla pisateljica Use Tielsch, italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji pa je predstavljal Maurizio Tremul. Organizator srečanja je poskrbel za "ad hoc" zbirko pesmi in proze s priloženimi prevodi, kar je omogočilo preeganje jezikov nih ovir. Udeleženci srečanja so namreč brali vsak v svojem jeziku, (foto Klemše).
Glasbena srečanja na osnovnih šolah na Goriškem
(j 90nšk° šolsko okrožje prireja, v so-d Mvanju s kulturnim društvom Ro-, Ifo Lipizer iz Gorice prireja v šol-em letu 1990/91 ciklus glasbenih c«nJ za številne osnovne šole. Gre rni ^mmivo pobudo, ki naj bi med in Tmi budila zanimaje za glasbo dal konkretneje, za študij kakega go-nega inštrumenta. Prireditelji pro-n 9andnega ciklusa bodo poleg tega Mb učencem informacije glede ne s°emh tečajev in možnosti poklic-zt š31 nastopanja. Med obiskom bodo 0i Mb tudi podatke o poznavanju vitv k V P°sameznih okoljih. Ugoto-n .odo zbrali v posebni študiji.
olalv}6® teoretskega prikazovanja nili * ne vzgoje, bodo pobudo dopol-Aa z nastopi.
Vir,, alni trio, ki ga sestavljajo Elia in (violina), Davide Prelaz (viola) . ntlio Zorzet (violončelo), bo nasto-
pl1 v osnovnih šolah
orzet (violončelo), bo nasto-v Ločniku, Šlov-
V' Revmi, Gradišču, Marjanu, niah \V,nem' Krminu, Borgnanu, Dole-teoa bešu, Romansu in Gorici. Poleg slov i svo) repertoar izvajal tudi na enski osnovni šoli v Števerjanu. niia l\^bo podal več skladb Boccheri-ha ir. cuarta' Ravela, Beethovna, Bac-ng ■sonuberta. Prvi srečanji sta bili Amir.01"6^11 že včeraj v osnovni šoli De Šjn 15 v Ločniku in Tommaseo v bra	V ponedeljek, 17. decem-
jancir- M.30 bodo nastopili v štever-J nski osnovni šoli.
Predstavitev nove knjige iz zbirke ZTT
»Na naši koži« R. Dolharja
Dan po predstavitvi knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe, smo se v Gorici seznanili z novo knjigo tržaškega zdravnika in političnega ter kulturnega delavca dr. Rafka Dolharja "Na naši koži". Gre za novo knjigo iz zbirke Črno na belem, ki jo izdaja Založništvo tržaškega tiska. O knjigi in zbirki je na srečanju v Katoliški knjigarni najprej spregovoril urednik knjižnih izdaj ZTT-ja Marko Kravos. Knjigo je predstavil kot urez, kot izsek v našo zgodovino in prav po tem sodi v zbirko Črno na belem.
Dolharjeva knjiga, ki je sedmi člen zbirke, je dnevnik slovenskega politika v Trstu leta 1975. V njem avtor razlaga dogodke v tistem obdobju, stvari, ki so se dogajale ha naši in njegovi koži. To so osimski sporazumi, uveljavljanje slovenske besede v javnih ustanovahin še kup drobnih, vendar pomembnih dogodkov. Veliko je tudi opisov sprehodov v naravo, kjer se vse nekako uravnoteži v notranje zasebno doživljanje.
Za Kravosom je o avtorju in knjigi spregovoril dr. Mirko Špacapan. Z bolj čustvenim pristopom je orisal Dolharjev lik prijatelja, pisatelja in politika ter podrobneje analiziral njegov način pisanja, njegov odnos do slovenske manjšine in stranke Slovenske skupnosti in način ovrednotenja številnih pomembnih trenutkov v slovenskem političnem življenju. »Morda sem ne-pobolšljiv sentimentalist ali to zado-
voljstvo mi pomaga živeti. Zakaj bi v nič metal to skromno zadovoljstvo, ki mi pomaga živeti, čeprav nimam od njega nobene gmotne koristi. Daje pa mi vendar občutek, da sem živa, in če nisem domišljav, tudi koristna veja v narodnem telesu. S tem občutkom pa je vredno delati in živeti« je zaključna misel v knjigi, ki povsem pojasnjuje avtorjev pristop in smisel.
Kot zadnji je spregovoril avtor, ki je poudaril, da knjiga želi biti predvsem pričevanje in ne dnevnik a posteriori. Lahko bi marsikaj opustil ali dodal, vendar hotel je biti, kot je sam povedal, pošten do samega sebe in objaviti dogodke, kakor jih je občutil in doživljal tedaj. To ni zgodovinska knjiga, ampak le pogled na tisto obdobje.
Na sliki (foto Čubej): med petkovo predstavitvijo v Katoliški knjigarni.
V	petek odprtje deželne enoteke La Serenissima
V	petek, 14. t.m. ob 17. uri bodo slovesno predali namenu prenovljene prostore deželne enoteke "La Serenissima" v Gradišču. V prejšnjih dneh so namreč zaključili prenovitvena dela, ki so trajala poldrugo leto in poskrbeli tudi za. namestitev opreme. Prenovitvena dela so namreč zaključili že pred meseci, začasno pa je ostalo nerešeno vprašanje opreme.
Palača spada med najznamenitejše kulturne spomenike, ki jih premore prijazno mestece ob Soči. Znamenito palačo so zgradili v 15. stoletju, leta 1965 pa so v njej odprli deželno enote-ko. Šlo je za izvirno ureditev prostorov, saj je bila to prva stalna vinska razstava v Italiji. Ko so pred nekaj leti uspeli zagotoviti denarna sredstva za prenovo, so enoteko začasno preselili v drugo stavbo. Enoteko že od vsega začetka upravlja turistična in letoviš-čarska ustanova iz Gradišča-Redipug-lie. Z odprtjem novih prostorov bo nedvomno nudila gostom še širšo paleto raznovrstnih storitev. V trinadstropni palači bodo namreč, poleg stalne razstave vin iz naše dežele, prirejali posvete in srečanja ter tudi druge prireditve, tako ali drugače vezane na vinsko in pivsko kulturo itd.
Petkove slovesnosti se bosta udeležila tudi podtajnik za turizem in prireditve poslanec Luciano Rebulla in predsednik deželne uprave FJK Adriano Biasutti.
Na Lokvah obnavljajo smučarsko dejavnost
S0LbtVe' "Ni zaporedne slabe zime, ki hateri PMhhčno brez snega, so marsi-
sPravilpmn tarSui klub v sloveniih Podnhr,« na ro':) preživetja. Nekaj Lokve\nfKSe (e dogaialo tudi s SK Goriške .bom z najdaljšim stažem na hodnikih lrVz čigar vrst so bili pred-ianski	■ vom0, celo državni itali-
v°jni ns V • v Patrolnih tekih, po dinski Hrie lz članov kluba izšel mla-m dva rnf rePrezentant v skokih st;a se r,rJAr alpska tekmovalca, ki rcprezentanccT V drzavno mladinsko
^Miska11^ da bo Prihajajoča letošnja da bodo linvvf .T.ehko bolj ugodna in |e Uspeu™61!1 smučanja na Lokvah kl so si na ,snicih svoj program dela, nem sreL,aStavib na svojem nedav-sprejeli na vVx0končno Pa ga bodo kluba, ki on ,Zn!em občnem zboru P°memben 9^-1990 na Lokvah.
Md je vzonia C v njihovem progra-oaveda109mo Jna|rnlaišlh članov, saj se Zamudo n7irtukai nastalo mrtvilo, odpraviti 7 r„,,ma mrtvilo bodo skušali ™£an)*ob
Ijdbitelje smn* vkliučevali v klub vse fv,e planote ko^lnm Trnovsko-Banj-Llanarina Za n * v Novi Gorici.
za najmlajše bo 50 din, od-
rasli pa bodo plačali 100 din. Vsi člani z izkaznico SZS, ne glede na klubsko pripadnost, pa bodo imeli v poslovalnici "LO-KO" na Lokvah 10% popusta.
Aktivirali bodo tudi svoje strokovne kadre (čeprav jih je veliko že izšolanih odšlo k SK Gorica) in se bodo s številnimi vaditelji, trenerji, inštruktorji smučanja in sodniki udeležili vseh kadrovskih seminarjev in tečajev ter sodelovali piri organizacijah smučarskih tekmovanj.
Na Lokvah pa bodo ob koncu januarja organizirali že tradicionalno tekmovanje v Veleslalomu za Iztokov pokal. Ob koncu sezone pa bo na Lokvah ali Mali Lažni zopet Lokvarski tek na 7 in 15 km.
Domače Turistično društvo Lokve, pa je tudi že označilo tekaško progo na Lokvah in ob njej postavilo tudi lično kovinsko omarico. V kratkem pa bodo poskušali še navezati stike s ŠK Olimpia 88 iz Gorice, ki neguje izključno smučarske teke.
V klubu tudi načrtujejo da bodo z vsemi še aktivnimi tekmovalci v vseh panogah, aktivno sodelovali na vseh zimsko športnih prireditvah na Primorskem.
RAJMUND KOLENC
h železniške postaje v Gorici in Tržiču
vozni red vlakov
7.47 (E), 8.34 (D), 8.47 (D), 9.14 (E), 9.42
Zimski
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.28 (L/b), 5.35 (L/a), 6.12 (L), 7.08 (D/a), 7.45 (D), 8.42 (L/a), 10.03 (D), 13.39 (D/a), 14.11 (L), 14.59 (D), 16.03 (D), 17.12 (L), 18.11 (L), 18.58 (D), 20.16 (L), 21.26 (D), 23.11 (L).
PROTI VIDMU: 6.44 (D), 7.00 (L/a), 7.49 (D/a), 8.55 (D), 10.05 (D), 11.25 (L),
13.01	(D), 14.05 (L), 14.51 (D), 15.30 (L), 17.17 (D/a), 18.08 (L), 18.55 (D), 20.08 (D), 22.03 (D).
V NOVO GORICO: 8.22, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.26 (L/b), 6.10 (L), 7.07 (D/a), 7.44 (D), 8.41 (L/a), 10.02 (D), 13.38 (D/a), 14.10 (L), 14.58 (D), 16.02 (D), 17.11. (L), 18.10 (L), 18.57 (D), 20.15 (L), 21.25 (D), 23.10 (L).
IZ TRSTA: 0.07 (L), 6.43 (D), 7.48 (D/a), 8.54 (D), 10.04 (D), 11.24 (L), 13.00 (D), 14.04 (L), 14.50 (D), 15.29 (L), 17.16 (D/a), 18.07 (L), 18.54 (D), 20.07 (D),
22.02	(D).
IZ NOVE GORICE: 9.57, 19.07. Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih, b) vozi samo ob praznikih.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.19 (D), 0.54 (L/b/c), 1.32 (D), 5.59 (L/a/b), 6.20 (L/b), 6.38 (L/b), 6.47 (D/b), 7.18 (D/a/b), 7.28 (D/a), 7.43 (E), 8.09 (L/b), 8.25 (E), 8.54 (L/b), 9.11 (L/a), 9.43 (E), 10.25 (D/b),
10.41	(D), 12.37 (D), 13.55 (D), 14.00 (D/a), 14.28 (L/a), 14.36 (L/b), 15.01 (D), 15.19 (D/b), 15.51 (D),16.24 (D), 17.28 (L),
17.37	(L/b), 18.31 (L/b), 18.39 (D), 19.06 (I), 19.18 (D), 20.04 (L/b)), 20.41 (I), 20.46 (L/b), 21.29 (D), 21.46 (D), 22.51 (L/b),
23.01	(I), 23.32 (E), 23.37 (L/b).
PROTI BENETKAM: 4.43 (L), 5.34 (L), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.47 (L), 7.48 (E),
8.48	(D), 9.15 (E), 10.29 (L), 11.09 (I),
12.48	(D), 14.16 (L), 14.43 (D), 15.48 (D),
16.48	(D), 17.31 (D), 17.48 (I), 18.02 (L), 18.40 (E), 19.56 (L), 20.19 (E), 20.50 (D), 22.08 (D), 23.29 (E).
PROTI VIDMU: 6.21 (D/d), 7.27 (D/a), 8.35 (D), 9.45 (D), 10.59 (L), 12.43 (D/d), 13.39 (L), 14.29 (D), 15.05 (L), 16.54 (L/a), 17.42 (L), 18.29 (D), 19.42 (D), 21.38 (D), 23.41 (L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.42 (D), 5.33 (L), 6.07 (I),6.14 (D), 6.20 (D), 6.46 (L), 7.26 (D/a),
(D), 10.28 (L), 10.58 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.38 (L), 14.15 (L), 14.28 (D), 14.42 (D), 15.03 (L), 15.47 (D), 16.47 (D), 16.53 (D/a), 17.30 (D), 17.41 (L), 17.47 (I), 18.01 (L), 18.28 (D), 18.39 (E),
19.41	(D), 19.55 (L), 20.18 (E), 20.49 (D),
21.37	(D), 22.06 (D), 23.27 (E), 23.40 (L). IZ BENETK: 0.18 (E), 1.31 (D), 6.19
(L), 6.45 (D/e), 7.17 (D), 7.41 (E), 8.24 (E), 8.53 (L), 9.40 (E), 10.39 (D), 12.36 (D), 13.54 (D/f), 14.27 (L/a), 15.00 (D), 15.50 (D), 17.26 (L), 18.37 (D), 19.05 (I), 20.03 (L), 20.40 (I), 21.28 (D), 22.50 (L), 23.00 (I), 23.30 (E).
IZ VIDMA: 00.53 (L/c), 5.58 (L/a),
6.37	(L), 7.27 (D), 8.08 (D), 9.10 (L/a), 10.24 (D), 13.59 (D/a), 14.35 (L), 15.18 (D), 16.23 (D), 17.35 (L), 18.30 (L), 19.17
(D)	, 20.44 (L), 21.45 (D), 23.36 (L).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- ekpresni, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih, b) ustavi v Seslja-nu; c) vozi samo ob praznikih, d) se ustavi v S. Giovanni al Natisone ob delavnikih, e) vozi samo ob sobotah in nedeljah, f) vozi samo ob delavnikih razen sobote.
-j- tem našem mestu vse prera-\	/ di nihamo med nostalgič-
nim opisovanjem zlatih sta-V rih časov ali z željo, da bi se izognili tej pasti, silimo v pretirano kritičnost in zanikanje vsake vrednosti vsega, kar naj bi zaudarjalo po plesni. Prevečkrat smo očitali svojim someščanom to nostalgičnost in zato smo postali mi sami preoprezni. Če nas pri študijskem obravnavanju domačega ljudskega izročila ščiti resen etnografski pristop, se nas negotovost loti že pri prikazovanju tega istega izročila, hiperkritični in nadvse zahtevni pa postanemo kot opazovalci ali gledalci. Kljub temu, da današnji argument nima nobene folklorne značilnosti v pravem smislu besede, se mi vsiljujejo taki pomisleki morda zato, ker predstavlja delček preteklosti tega mesta. Ko govorimo o tržaškem Železničarskem muzeju mislimo istočasno tudi na postajo pri Sv. Andreju, ki je v še ne tako oddaljeni preteklosti bila del mestne stvarnosti.
Vlaki, lokomotive, stari vagoni, romantične postaje, pravzaprav iz vsega tega veje neki romantični duh, ki so nam ga morda vcepili filmi o luksuznih Orient:Expressih in privlačnih vohunskih pustolovščinah. Že potovanja sama so imela v preteklosti neznanski čar. Ko sem prvič stopila po dolgih letih v halo postaje pri Sv. Andreju, sem tudi sama nasedla takemu čaru. Postaje sem se spominjala iz prvih otroških let in je bila za moje otroške oči neznansko bolj vabljiva od mestne »terezijanske« postaje, zdela se mi je prijetnejša, bolj domača. V spomin mi je priklicala prvo »veliko« potovanje na Trbiž s parnim vlakom. In kot običajno so bili spomini rožnato obarvani. V tistem trenutku sem tudi razumela opozorilo znanca železničarja, ki mi je razlagal, da je med bivšimi železničarji in predvsem med upokojenci mnogo nostalgikov. Njegova pripomba se mi je namreč zdela prvi trenutek nekoliko trpka, a vsebovala je prav gotovo kanček resnice. Zato bi rada tudi opozorila, da se v mojem razmišljanju prekrivata dve podobi: stara postaja pri Sv. Andreju, katere osnovna naloga je bilo povezovanje Trst z zaledjem (tu je ščepec romantičnega pridiha še ne-
kako dovoljen) in današnja stvarnost
Že
ali bogat Železničarski muzej, ki se prebija skozi mnogotere težave. Tegobe kulturnih ustanov pa nimajo prav nič romantičnega in so posebno za prizadete preklemano prozaične.
Vsiljuje se mi še drobna pripomba. V nekatere tržaške muzeje sem stopila, verjetno kot večina mojih someščanov, izključno kot šolarka v skupini sošolcev na izletu z učiteljico. Kasneje si za kaj takega nikoli nisem vzela časa, morda sem postala rahlo brezbrižna do tržaške stvarnosti, bolj verjetno pa je, da v vsakodnevnem hitenju ne posvečamo več pozornosti stavbam, mimo katerih hodimo. Mislim, da v tem smislu ne predstavljam nobene izjeme. Zgoditi se mora nekaj posebnega in izjemnega, da prikliče spet našo pozornost, medtem ko imamo na dopustu ali potepanju po tujih mestih dovolj časa in tudi energije za obiskovanje vsemogočih muzejev, razstav in podobno. Morda zato ni odveč, če občasno posvetimo nekoliko več pozornosti eni ali drugi ustanovi.
^ stavila bi se najprej pri vlogi, ki jo je imela v preteklosti sama postaja. Starejši bralci naj mi oprostijo, če bom navajala podatke, ki so njim prav dobro znani, a želela bi nanje opozoriti predvsem mlajše. Stavba postaje pri Sv. Andreju (ki je še vedno in ne samo uradno last italijanskih železnic) je bila zgrajena v začetku 20. stoletja in je bila končna postaja Bohinjske železnice (Transalpina ali Woheiner-bahn), ki je povezovala Trst preko Op-
Sprehod
med vlaki
Težave in tegobe pa tudi kanček upanja za železničarski muzej
NADJA KRISCAK
Lokomotive pred postajo že načenja rja. Postaja je nekoč imela tudi streho, kot na sliki (spodaj levo), ki nam jp je odstopil član Sekcije navdušencev FULVIO FORTI. V hali pa so sedaj namesto potnikov eksponati, kot zanimiva gasilska naprava. Fotoposnetki: DAVORIN KRIŽMANČIČ
čin in Gorice z Jesenicami in Bledom ali še dalje z avstrijsko-madžarskim in bavarskim zaledjem. Potniški vlak je vozil do leta 1945. Posebne omembe je vredna tudi ozkotirna proga (tračnice so bile široke le 76 cm) za Poreč, ki je povezovala Trst z istrskimi obmorskimi kraji. Ta je prenehala delovati že leta 1935. Nekoliko dlje se je ohranila Istrska železnica ali proga, ki je skozi Herpelje vodila v Pulj. Del proge na italijanski strani so ukinili leta 1960. Sicer je postaja leta 1960 nehala delovati, saj je od konca druge svetovne vojne, ko so od tu vozili le še potniški vlaki, izgubila ves svoj pomen.
Postaja je s svojimi prostori ostala neizkoriščena vse do leta 1984, ko so 8. marca odprli javnosti muzej. V glavnem je muzej zasedel vse potniške prostore, ki so bili primerno restavrirani in prilagojeni muzejskim potrebam. Popravila so opravili dovolj vestno in pazljivo, da prostori niso bili izmaličeni in niso izgubili svojega čara. Svetla in prostorna železniška hala takoj privleče pozornost obiskovalca s svojimi eksponati, dalje so še čakalnice, blagajne, stari telefoni, lutke z železničarskimi uniformami, tabla z oznako prog, urnikom odhoda in prihoda. Zaradi točnosti naj povem, da
razstava zaobjema štiri oddelke: zgodovinski pregled, oddelek o gradnji oziroma o vzdrževanju prog in elektrifikaciji, vlečno službo. Izvirnih dokumentov, slik, risb in predmetov, ki prikazujejo zgodovino železniškega prevoza v Trstu, je ničkoliko. Del razstavnega prostora je posvečen železnicam-tramvaju v Trstu, Istri in Furlaniji. Posebno privlačen pa je v zadnji dvorani relief openskega železniškega križišča v letu 1910 z malimi lokomotivami, prehodi, kretnicami. Razstavljenih je tudi nekaj ročno izdelanih modelov znamenitih lokomotiv. Še bi lahko naštevali posebnosti in zanimivosti, ki jih hranijo muzejski prostori, kot so preseki motorjev, posamezni deli železničarskega orodja in pripomočkov, a mislimo da vse te zanimivosti terjajo ogled, medtem ko je vsako opisovanje nepopolno in nezadostno. Morda bi se še za trenutek morali ustaviti ob največjih eksponatih, pri lokomotivah in vagonih, ki stojijo kar na tirih, izpostavljeni vremenskim ne-prilikam. Oznake pri vsakem eksponatu so tudi dovolj izčrpne, vsaj za navadnega obiskovalca, tistim, ki si želijo tehnične razlage, pa kaj radi priskočijo na pomoč muzejski vodiči.
ako smo tudi prišli do glavne-I ga problema ali vsaj do dveh problemov, ki tarejo ta tre-nutek tržaški muzej: sredstva in osebje. Tržaški muzej namreč še zdaleč ne razpolaga s sredstvi, ki bi mu omogočala primerno vzdrževanje eksponatov. Manjši deli strojev, predmeti in dokumenti so res dovolj skrbno shranjeni pod steklom v čakalnicah, hodnikih in hali, rja pa že resno načenja lokomotive na tirih. Star načrt, ki ga do danes še niso uspeli uresničiti in o katerem priča le maketa v hali, predvideva zopetno pokritje postaje. Postaja je namreč do druge svetovne vojne premogla tudi streho. Železni nadstrešek so razdrli leta 1942, da bi kovino uporabili za kanone. No, iz tiste kovine kanonov niso izdelali, postaji pa tudi niso vrnili »strehe«. Nekaj sredstev za popravila eksponatov sta doslej primaknili Dežela, ki je podprla restavriranje tramvaja, in Trgovinska zbornica, ki je omogočila restavriranje openskega tramvaja. Iz Sklada za Trst upravitelji muzeja doslej niso videli ficka, Občina in Pokrajina pa si baje tudi ne moreta prevzeti nobenega bremena. Skratka, muzeju se godi približno tako kot mnogim
drugim tržaškim in italijanskim kul-, turnim ustanovam. Svetlo točko predstavlja v tem trenutku le upanje na »podržavljanje«. Že nekaj časa se namreč govori in zadnje čase čedalje bolj vztrajno, da bi muzej moral postati drugi državni železničarski muzej v Italiji. Prvi je v Pietrarsi pri Neaplju. Če se bo ta obljuba uresničila, bo Muzeju zagotovljena mirnejša bodočnost.
e hujši je bil do pred nekaj dnevi problem osebja, ki so ga s 1. decembrom rešili samo načelno. Zaradi predčasne upokojitve in omejitve osebja Državnih železnic je muzej pred nekaj meseci ostal brez dveh varstvenikov-vo-dičev. Ko ne bi priskočili na pomoč člani Sekcije navdušencev za prevoze (Sezione appassionati trasporti), ki deluje v okviru Rekreacijskega krožka železničarjev (Dopolavoro ferroviario), bi bil Muzej že zdavnaj zaprt. Tržaški krožek šteje približno 1500 ljudi, Sekcija pa združuje kakih 52 navdušencev, ki niso le bivši železničarji, med njimi je kar precej študentov, delavcev ali navadnih ljudi, ki jim je ta trenutek najbolj pri srcu usoda Muzeja. Prav v preteklih dneh je uprava Državnih železnic odobrila eno delovno mesto, tako da je položaj ta trenutek za las boljši. Sicer mora ta edini uslužbenec uživati dopuste, proste dneve, občasno lahko tudi zboli, a to delovno mesto je nedvomno tudi znak dobre volje, da se problem vsaj začne reševati. Člani Sekcije upajo, da se bo v kratkem rešil problem tudi z drugo osebo, ker je prostovoljno delo sicer prijetno, a na dolge roke nevzdržno. Doslej so člani Sekcije uspeli zagotoviti skoraj nemoteno delovanje Muzeja, ki je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 13. ure. Sestajali so se ob nedeljah zjutraj in si določali dežurstva. Predsednik Giuseppe Ranieri nam je povedal, da imajo obiskov še in še. Mimo posameznikov ali turistov najpogosteje obiskujejo Muzej šole. Že za ta teden sta napovedali svoj obisk šoli iz Pirana in Izole. V tem smislu so skupine učencev in dijakov še posebno zahtevne, saj jim vodiči skušajo ponuditi čim izčrpnejše razlage. Prostovoljni vodiči morajo zato razpolagati tudi z zadostnim znanjem.
Prav navdušenje predsednika Giuseppeja Ranierija priča o navezanosti članov Sekcije na Muzej in bogastvo, ki ga hrani. Za vsako lokomotivo, kaj še, za vsak posamezen del in dokument zna povedati, od kod je prišel, kdo ga je daroval ali kaj predstavlja. Pozna se mu pač, da je trideset lot svojega življenja preživel v železničarski suknji, zato predstavljajo razstavljeni predmeti zanj nekaj živega-Rad pove, da ima Muzej odlične stike z Ljubljano, od koder so v zameno za italijanske lokomotive prejeli avstrijske. Izmenjava poteka že nekaj let in zdi se, da nadvse plodno. Seveda nam Ranieri nameče kopico tehničnih podatkov, ki so za železničarja vsakdanji kruh, za laika pa težko razumljivi in težko ocenljivi, o odličnih stikih s slovenskimi kolegi pa nedvomne priča tudi okusno opremljena zgibanka v italijanščini, nemščini in slovenščini. (Upravičeno sumimo, da je ena od redkih tovrstnih deplianov, ki s® opremljeni tudi s slovenskim tekstom !
Za zaključek pa še drobna zanimivost: postaja lahko vsak trenutk deluje. Opremljena je namreč tudi z električnim tirom. Tako bi, recimo, lahko sprejela obiskovalce, ki bi prišli kar 2 vlakom: izstopili bi na peronu, stopn1 v halo, si ogledali Muzej, okusili dre bec tistega čara, ki še vedno veje razsvetljene hale, in odšli, seveda vlakom. Skok v preteklost? Mord tudi. Prej bi lahko rekli, da je to gled v kopico predmetov, ki jim je c podelil prav posebno zgodovins dragocenost.
j
Pogovor s Fermcciom Folklom o Rižarni, o Trstu, o narodnostni pripadnosti
Kolonija brez prihodnosti
S Trstom ima zelo konfliktualen odnos, kljub temu pa se vselej vrača v mes-to' kjer se je rodil in kjer je preživel nekaj otroških in nekaj mladostniških Srečuje se z nekaterimi starejšimi Prijatelji, zajame v pljuča nekaj morske-9a zraka in se nato vrne v meglo zaviti ^rlan. Tako je bilo tudi pred nekaj dne-Vl' k° se je Ferruccio Fblkel za nekaj ur vrnil v rojstno mesto, da bi skupaj z osta-n/ni sodelavci in avtorji zbirke Jadran-^ega koledarja predstavil slovensko iz-najo svoje knjige Rižarna - Vrata v smrt, nela, ki mu ga je del Trsta morda najbolj zameril, saj je z njim pomagal pri publikaciji tistega dela resnice, ki bi ga ®esto najraje pozabilo: lager v Rižarni Pn Sv. Soboti.
Najbrž je zgolj naključje, da je ta vaša knjiga izšla prav nekaj dni potem, "O je misovski senator Pisand progla-Sl1' da je Rižarna prevara...
FČLKEL: Seveda gre za naključje. uPozoril pa bi rad, da so fašisti vedno zanikali obstoj lagerja smrti v Rižarni.
Kaj pa predstavlja Rižarna za Trst?
FOLKEL: Rižarna je v določenem smislu zrcalo Trsta, je tisti del vesti, ki ga mesto ni hotelo upoštevati, ki ga je faje odmislilo.
Zakaj se to dogaja?
FOLKEL: Trst ni bil nikoli sposo-en, da bi se zazrl sam vase, potvoril je i nacije, lagal si je o svoji zgodovini, ramatična poglavja preteklosti pa je umislil. Seveda govorim samo o delu rsta, o tistem mestu, ki se mi zdi kot olonjalna naselbina. Osebno ne verja-em v mesto ob meji, ne vem, kaj bi to Pomenilo. Govorim o koloniji, ki je v stvu umrla z odhodom angloameriških Yeznrk°v kmalu po koncu II. svetovne V tej koloniji je živela buržujska >»1 večina, ki je vselej imela v ah politično oblast in ki ni nikoli Postevala, da je v okolici živela drugač-na stvarnost: Slovenci.
Ferruccio Folkel (v sredi z belimi lasmi) med predstavitvijo Jadranskega koledarja	(Foto Magajna)
Kako ste prišli do zamisli Trsta kot kolonjalnega mesta?
FOLKEL: V zadnjem času sem se precej ukvarjal z zgodovino tržaškega ži-dovstva in v tem okviru sem preučil tudi zgodovino tržaške politične oblasti. Iz te analize se mi zdi jasno, da so v Trstu imele oblasto samo nekatere družine, ki so skrbele predvsem za lastne posle in so sklepale kupčije prej s Habsburžani, nato s fašisti, po vojni pa z drugimi. Vse to me je prepričalo, da je bilo to osnovano na zelo poprečni kulturi, ki je slonela in se zapirala predvsem v domnevno ita-
lijanstvo, medtem ko slovenska kultura v Trstu ni imela odmeva. Še danes je opazna ta dvojnost mesta. Tudi zato zavračam pojem obmejnega mesta, pa tudi obmejne literature. Nisem razumel, kaj naj bi to bilo.
Iz vaših besed bi lahko sklepali, da Trst nima prihodnosti...
FOLKEL: V resnici je ne vidim. Morda poznam premalo to mesto, ker živim pretežno v Milanu in ker sem v Trstu preživel le malo let. Ker nimam tu niti sorodnikov, najbrž ne morem dati poglobljenih ocen.
Ste zapustili Trst zaradi konfliktual-nega odnosa s tem mestom?
FOLKEL: Tudi zaradi tega, a tudi zato, ker sem hotel delati predvsem na področju založništva. Skoraj samoumevno je bilo, da sem se preselil v Milan. V Trstu ne bi bil imel, kaj početi.
O Slovencih se izražate kar pohvalno. Ali vam je pri razumevanju manjšine pomagalo dejstvo, da ste Zid in torej manjšinec?
FOLKEL: Tudi to. Predvsem pa sem se slovenskemu svetu približal s pomočjo Albina Bubniča, ki mi je omogočil, da sem pripravil svojo knjigo o Rižarni. Od takrat sem se stalno zanimal za slovenski svet, predvsem sem se mu približeval s pomočjo pisateljev kot sta Pahor in Rebula in mlajših književnikov kot Marko Kravos in Miran Košuta. Še najbolj pa mi je pomagal Srečko Kosovel s svojo poezijo, ki je nedvomno eden največjih evropskih pesnikov tega stoletja.
Kot Žid se počutite manjšinec?
FOLKEL: V Trstu se čutim manjšinca, v Milanu tega v bistvu ni občutiti. Ži-dovstvu sem se vsekakor približal po očetovi smrti, to približevanje pa je bilo včasih zelo dramatično, še zlasti ko sem obiskaHzrael. Prepričan sem namreč, da imajo Židje pravico do svoje domovine, toda,isto pravico imajo tudi Palestinci.
Tudi ta trditev dokazuje, da greste večkrat proti toku...
FOLKEL: Vedno sem bil proti toku, kar mi povzroča precej težav tudi v odnosu z židovskim svetom. Upoštevati morate namreč, da sem laik, in da doživljam židovstvo predvsem kot narodnostno in kulturno, ne pa kot versko pripadnost.
Za konec se vrniva h knjigi o Rižarni. Kaj vam pomeni ta slovenska izdaji ..
FOLKEL: Čutim se počaščenega in tudi ganjenega. Tudi ker imam 3/4 židovske in 1/4 slovenske krvi. In na to svojo slovensko korenino sem želo ponosen.
VOJMIR TAVČAR
Univerzitetno priznanje I. Škamperlu
Sodelavec Primorskega dnevnika Igor Škamperle je bil eden od dobitnikov priznanj, ki so jih podelili ob dnevu Univerze v Ljubljani. Univerzitetna priznanja so prejeli še trije študentje in pet visokošolskih profesorjev, izročil pa jih je rektor dr. Boris Šket. Kot je zapisano v utemeljitvi, je Škamperle dobil priznanje zaradi izjemnih študijskih uspehov in publicističnega dela.
Škamperle je diplomiral oktobra na Filozofski fakulteti v Ljubljani in to na dveh smereh: sociologiji kulture (naslov diplomske naloge je bil Pojmovanje družbene in zgodovinske spremembe: obdobje humanizma v Italiji) in primerjalni književnosti (z diplomsko nalogo Dnevnik kot oblika literarnega pisanja), mentorja diplomskih nalog sta bila dr. Braco Rotar in dr. Janko Kos. Uveljavil se je tudi na publicističnem področju predvsem z eseji in ocenami literarnih del. Svoje prispevke objavlja v Primorskem dnevniku in revijah problemi in Literatura. Škamperle je prvi zamejski študent, ki je po več letih dobil univerzitetno priznanje v Sloveniji.
Ob dnevu Univerze so podelili tudi dva častna doktorata in sicer akademiku dr. Dragotinu Cvetku in dr. Rudolfu Hoppeju ter naziv zaslužnih profesorjev trem uglednim profesorjem v pokoju.
Podelitev priznanj je bila 3. decembra, ki je od letos dan Univerze in hkrati obletnica Prešernovega rojstva. Na ta dan je pred 71 leti dr. Fran Ramovš imel prvo predavanje na komaj ustanovljenem vseučilušču. Dan Univerze so doslej več let praznovali v sredini aprila, po njenem nedavnem preimenovanju (prej je imela naziv Univerza Edvarda Kardelja), pa so sklenili, da bodo izbrali drug datum in se odločili za 3. december.
LV.
Le poprečen nastop Kvarteta Cherubini
Na četrtem abonmajskem °ncertu Tržaškega koncertne-združenja je koncertiral v Sfedališču Rossetti v Trstu vartet Cherubini s hornistom odovanom Vlatkovičem. vartet sestavljajo Christoph °Ppen - prva violina, Harald choneweg - druga violina, oriolf Schlichtig - viola in vanuel Fisher Diskau - violon-(je,°. Kvartet je bil ustanovljen o a j 978 in sodi med znane ko-orne instrumentalne skupine. a koncertu smo, posebno v Prvem delu, opazili, da se vortet že devet let ni udeležil ‘Podnarodnega tekmovanja, ki tekmovalce v vsestran-0 interpretativno pogloblje-est in enako dobro tehnično vsebinsko dovršeno izvedbo seh najmanjših, včasih tudi P VI9ez nepomembnih, delov adbe. Površnost se je najbolj Pokazala v izvedbi znanega lozartovega "Jagdguartett" kvartet> v B-duru KV ',,1° opazno intonančno teskiadje v prvem stavku, na-y o nje ni "zaključki fraz' in ob-v °.Vna nejasnost niso po-.zaignili kvartet nad povpreč-
j; ^ drugi točki glasbenega ve-ie v izvedbi Mozartove-vu Kvintet za rog in godala v S-duru KV 407 pridružil še hor-st Za9rebčan Radovan Vlat-
kovič, ki je koncertiral že skoraj po vseh svetovnih odrih. Leta 1982 (star komaj dvajset let) je bil imenovan za prvega hornista berlinskega radijskega orkestra. Vlatkovič se je s "toplimi toni roga vlil v zvok godal ". Njegova virtuozna tehnika nam je v prvem in zadnjem stavku pričarala lahkoten igrivi humor, kakršnega je imel Mozart do prijatelja hornista Josepha Leutgeba 1745-1811 za katerega je kvintet napisal). V srednjem stavku je Vlatkovič z izjemno spretnostjo in izrednim občutkom za oblikovanje glasbenih misli ustvaril romantično vzdušje (Mozart je ta stavek napisal v njemu tipični B-durovi tonaliteti, s katero je slikal romantična razpoloženja. Godala so se prilagodila izjemni igri hornista, toda žal tudi tu smo opazili nedorečenost.
Vrhunsko igro je godalni kvartet pokazal v izvedbi Ly-rische Suite fiir Streichguartett (Lirična suita) Albana Berga. Čeprav je skladba pisana atonalno, doživimo v njej skladatelja kot romantika. V interpretaciji tega dela smo doživeli racionalnost in izredno kompozicijsko znanje, istočasno pa tudi toplino čiste glasbe skladatelja Albana Berga.
MIRKO SLOSAR
Druga letošnja postavitev tržaškega gledališča Contrada
Predsednica darilo za praznike
»Ko 'gledališče preživlja obdobje krize, resnične ali namišljene, ko vse kaže, da gledalce bolj privabljajo drugačne prireditve in se igralci v grozi sprašujejo, če ima smisel ali ne, da vztrajajo v tem napornem poklicu, ko se kritika trudi, da da bi odkrila nove stile predstavljanja, ki so povsem pretrgali stike in sorodstvene vezi s »tradicionalnim« teatrom, se z izzivalno točnostjo ponovno prikažejo in so spet »odkritje« legendarni vaudevilles.« Tako je v predstavitvi k tržaški postavitvi komedije »Predsednica« francoskih avtorjev Henneguina in Veberja zapisal »predelovalec« teksta Umberto Simonetta. Po zamisli režiserja Maria Licalsija je dogajanje, ki je bilo v originalu situirano v Franciji pred iztekom prejšnjega stoletja, prestavil v fašistično obdobje italijanske-države.
»Predsednico« ponuja svojim zvestim in vse številčnejšim abonentom
gledališka skupina »La Contrada« kot prijetno razvedrilo v tem »prazničnem mesecu«. Po premieri, ki je bila v soboto, se bodo predstave zvrstile vse do 30. decembra po običajnih urnikih gledališča Cristallo. To je že druga samostojna postavitev skupine »La Contrada« v tej sezoni, ki jo je, kot je že običaj, začela s komedijo v narečju.
Po oceni režiserja Maria Licalsija, ki že vrsto let sodeluje z gledališko skupino (»poznamo se že tisoč let«), je bil ansambel »goden« za takšno preizkušnjo, ki jo predstavlja vaudeville. »Vloga »predsednice« je napisana na kožo Arielle Reggio, predvsem tako spremenjena, odločilen pa je seveda doprinos mlajše, pravzaprav lažne »predsednice« France D'Amato, ki v tem delu pleše, poje in seveda igra.« Režiser je seveda pohvalil vse igralce (in imel je prav), zelo pohvalno pa se je
izrazil o scenaristu Uldericu Manani-ju.
Vsebine lahkotne komedije ne bi izdajali, sicer pa je povsem banalna, kot se spodobi za pravi vaudeville, pa čeprav so ga krepko priredili. Gre za situacijsko komedijo s sosledico nesporazumov, v kateri je briljantna igra bistvenega pomena. Ob besedni igri (Simonetta je veliko pozornosti namenil prav izbiri pravih izrazov, ki bi dovolj nazorno ponazarjali in smešili izražanje v fašistični dobi) pa je Licalsi izpostavil geste, ki so morale biti »fašistično« izrazite.
Čistost vseh prvin postavitve pa je po njegovem osebnem mnenju največja odlika Licalsija v vlogi gledališkega režiserja (drugače je poklicno zaposlen na tržaškem sedežu RAI). K temu sodi tudi težnja, da je vse izdelano do zadnje potankosti (»subretka Susanna Cherubini je oblečena kot Claretta Petacci«), sicer pa vaudeville, ki mora učinkovito lahkotno ne dopušča ničesar improvizaciji.
V »Predsednici« Umberta Simonette poleg že osmenjenih France D'Amato in Arielle Reggio, ki ju (z leve) vidite tudi na sliki, nastopa vrsta starih in novih članov gledališke skupine »La Contrada«. Vsekakor je treba omeniti vsaj Gianfranca Saletto, ki igra predsednika oziroma moža predsednice, in pa Mimma Lo Vecchia v vlogi pravosodnega ministra. Kot že v nekaterih drugih delih, so se člani Contrade po-služili skladb priljubljenega Livia Cecchelina.
In kaj si lahko režiser takšnega dela najbolj želi? »Da bi se občinstvo na predstavah vsaj toliko zabavalo, kot sem se sam med pripravami!« (bip)
Na sliki: Franca D'Amato (levo) in Ariella Reggio (desno)

Celoletna
Mesečna
pa
■liii
200.000 lir 22.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1991. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
264.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
ROMAOI/3
J
IH'
ELEKTR0G0SP0DINJSKI STROJI
TRST - Ul. Teatro Romano 9/2 - Tel. 60514
S. Servis
P.	Profesionalnost
Q.	Kvaliteta
R.	Prihranek
5 LET. GARANCIJE za elektrogospo-dinjske stroje ZOPPAS in pri pralnih strojih ZOPPAS 10 let za boben in košaro.
ZOPPAS jih naredi neuničljive.
V Tokiu je proti Olimpii osvojil medcelinski pokal
Milan v zgodovini
MILAN - OLIMPIA
ASUNCION	3:0 (1:0)
TOKIO — Z dvema goloma Rijkar-da in zadetkom Stroppe je Milan v nedeljo zjutraj osvojil drugič zaporedoma medcelinski pokal. Sacchijevi nogometaši so povedli ob izteku prvega polčasa, v drugem delu pa so imeli bistveno lažjo nalogo kot v prvih minutah, ker mu paragvajska Olimpia, južnoameriški prvak, ni mogla do živega. Gola Stroppe in Rijkaarda sta le še potrdila slevje italijanskega društva.
Z nedeljskim uspehom je Milan osvojil svoj 11. mednarodni pokal, kar doslej ni uspelo še nobenemu drugemu nogometnemu klubu. To je bil obenem tudi šesti osvojeni mednarodni pokal, odkar je krmilo Milana prevzel Arrigo Sacchi. Milan je v svoji bogati zgodovini osvojil 4 pokale prvakov, 2 pokala pokalnih zmagovalcev, 2 superpokala in 3 medcelinske pokale.
Na sliki: Milančani se s pokalom, ki ga drži Donadoni, veselijo zmage
V včerajšnji posticipirani tekmi A lige
Torino in Juventus igrala neodločeno (1:1)
TORINO - JUVENTUS	1:1 (1:0)
STRELCA: Policano v 23. min., Baggio v 77. miri.
TORINO: Tancredi, Bruno, Policano, Fusi (Sordo), Annoni, Cravero, Mussi (Benedetti), Romano, Bresciani, Martin Vasguez, Lentini.
JUVENTUS: Tacconi, Luppi, Julio Cesar, Corini (Bonetti), De Marchi, De Agostini, Hassler, Marocchi, Di Canio, Baggio, Alessio (Galia).
SODNIK: Coppetelli. KOTI: 4:3 za Torino. IZKLJUČENA: Bresciani v 20. min., Julio Cesar v 27. min. GLEDALCEV: 25.000.
TURIN — V 200. mestnem derbiju sta si včeraj Torino in Juventus razdelila točki. Tekmo so v nedeljo odložili zaradi zasneženega igrišča. Torino je začel poletavno, a prvo priložnost je imel Alessio, ki je zadel prečko. Nekaj minut zatem je sodnik dokaj nerazumljivo izključil Brescianija, kljub igralcu manj pa je Torino prešel v vodstvo s Pelinacpjem, ki je najprej zaposlil Tacconija s strelom z glavo, odbito žogo pa je še potisnil v mrežo. Juventus je izenačil v drugem polčasu z Baggiom, ki je s prostega strela iz nemogočega položaja presenetil obrambo in Tancredija.
Na skakalnih tekmah za SP v Kanadi
Petek v soboto tretji v nedeljo pa kar drugi
THUNDER BAY — Slovenski skakalec Franci Petek je dosegel na kanadskih tekmah za svetovni pokal v smučarskih skokih izjemen uspeh: potem ko je v soboto na srednji skakalnici zasedel tretje mesto, je bil v nedeljo na veliki skakalnici še boljši — drugi. Obe tekmi, ki je ju nemalo pogojeval močan veter, je osvojil Avstrijec Andreas Felder, ki tudi vodi na skupni lestvici pred Nemcem Kiesevvettrom in Petkom. Jugoslovanski uspeh sta v nedeljo dopolnila Tepeš z 10. in Ulaga z 11. mestom, v soboto pa se je Ulaga uvrstil na 14. mesto.
Vrstni red velika skakalnica: 1. Felder (Avs.) 111 in 119,5 m, 2. Petek (Jug.) 112,5, 118.5, 3. Nikkola (Fin.) 119,5, 105, 7. Pertile (It.) 104,5, 103,5, 10. Tepeš Jug.) 99, 105, 11. Ulaga (Jug.) 114,5, 88,5. •
Vrstni red srednja skakalnica: 1. Felder (Avs.) 86,5, 90,5, 2. Thoma (ZRN) 86,5, 90, 3. Petek (Jug.) 85,5, 88,5, 5. Cecon (It.) 86, 85, 14. Ulaga 84,5 85.
Lestvica za SP: 1. Felder (Avs.) 79 točk, 2. Kiesewetter (ZRN) 54, 3. Petek (Jug.) 52, 4. Nikkola (Fin.) 45, 5. Vervejkin (SZ) 31, 11. Cecon (It.) 13, 20. Tepeš (Jug.) in Pertile (It.) 9, 25. Ulaga (Jug.) 7.
V nedeljo v tržaški športni palači v tekmi košarkarske A-l lige
Stefanel le z dokajšnjo težavo odpravil žilavi Filanto iz Forlija
Petra pozna samo zmage
ALTENMARKT — Petra Kronber-ger je nesporna kraljica letošnjega zenskega smučanja. V nedeljo je osvojila prvo mesto v superveleslalomu, kar je bila tudi njena tretja zmaga v dosedanjih štirih tekmah za svetovni smučarski pokal. Doslej jo je premagala le Nemka Gutensohnova, ki jo je v sobotnem smuku prehitela za 13 stotink sekunde.
Vrstni red superveleslaloma: 1.
Kronberger (Avs.) 1'28"56, 2. Wolf (Avs.) 1'29"93, 3. Wachter (Avs.) 1'30"00, 4. Merle (Fr.) 1'30"21, 5. Roffe (ZDA) 1'30"54, 6. Dedler (ZRN) 1'30"55.
Lestvica za SP: 1. Kronberger (Avs.) 95 točk, 2. Wolf (Avs.) 35, 3. Roffe (ZDA) 29.
STEFANEL - FILANTO 96:89 (48:47)
STEFANEL: Middleton 10 (2:2, 1:4, 2:7), Pilutti 4 (2:2, 1:1, 0:1), Fučka 13 1:1, 6:10, —), De Pol, Bianchi 13 (2:3, 1:4, 3:7), Grav 31 (5:8, 7:15, 4:9), Meneghin 8 (4:5, 2:6, —), Cantarello 8 (4:4, 2:3, —), La Torre, Sarto-ri 9 12-2 2-3 1-31
FILANTO: Gnecchi 4 (4:4, 0:1, —),' Fu-sati, Di Santo, Fumagalh 8 (—, 1:3, 2:4), Griffin 16 (—, 8:13, 0:1), Bonamico 9 (0:1, 3:8, 1:2), Ceccarelli 3 (6:1, 0:2, 1:4), Code-villa (—, 0:1, —). Allen 31 (5:9, 10:13, 2:6), Mentasti 18 (4:7, 4:6, 2:9).
SODNIKA: Duranti iz Piše in Moresco
jz
PON: Allen (39) in Gray (40).
Po precej dolgočasni predstavi je Stefanel premagal ekipo Fifanta iz Forlija in s tem dejansko izločil tekmeca za nastop v končnici prvenstva. Tržaški navijači so
tokrat pogrešali običajno hitro igro Ste-fanela. Tanjevič se je tokrat odločil za bolj počasen ritem igre, verjetno zato, ker so štirje vojaški reprezentanti dospeli iz Belgije v Trst tik pred pričetkom tekme, Middleton pa ni dal običajnega doprinosa, ker si je že 1. polčasu poškodoval gleženj. Nasprotniki so se izkazali kot nevaren tekmec, Američana Griffin in predvsem Allen pa sta povsem zadovoljivo nadomestila Mc Adooja in Foxa.
Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu skozi vso tekmo, v 29' pa je Filanto povedel celo i devetimi točkami prednosti (74:65). Stefanel je tedaj reagiral zelo značajno in v samih štirih minutah ponovno vzpostavil ravnovesje (77:77). Zadnjič je bil Filanta v vodstvu s 84:83, nato je Fučka dosegel nekaj pomembnih košev in tekme je bilo konec. (Marko Oblak)
V predzadnjem kolu prvega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva
Spet visoka zmaga Crvene zvezde
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski nogometni prvoligaši so odigrali tekme predzadnjega kola jesenskega dela, v nedeljo pa jih čakajo še poslovilne tekme. Moštva velike četverice so bila kar uspešna, C. zvezda je zmagala doma, Partizan in Dinamo kot gosta, izgubil pa je le Hajduk.
C. zvezda je imela z zadnjeuvršče-nim Spartakom, ki se bo očitno poslovil od prvoligaške druščine, daleč najlažje delo. Dobila je s 4:0, tri gole je spet dosegel Pančev, enega pa Bi-nič. Partizan je v Mostarju igral rahlo podrejeno vlogo z Veležem, toda srečno je zmagal z 1:0, strelec gola pa je bil Mijatovič. Še večji podvig pa je napravil zagrebški Dinamo, ki ga je prvič v gosteh vodil novi trener^ Vlat-ko Markovič. Zagrebčani so z Željez-ničarjem zmagali s 3:1, vodili so ze s 3:0, gole pa so dosegli Adžič, Cupan in Mladenovič. Dinamo je zaigral kot prerojen, še zlasti pa je blestel Šuker. Hajduku pa je v gosteh z Radom spodletelo, na zasneženem igrišču so Splitčani izgubili z 0:1, imeli pa so celo vrsto pripomb na račun grobe igre domačih in sojenje. Še zlasti ogorčen je bil nekdanji Hajdukov kapetan Ivica Šurjak, ki je ob odmoru v hodniku videl tudi klasični knockout
Beograjčana Nedeljkoviča nad Kozni-kujem.
Rijeka je doma nepričakovano ostala praznih rok z Borcem, v regularnem času je bilo 0:0, pri enajstmetrovkah pa so bili gostje uspešnejši. Rečani so igrali izredno slabo, to je bila bržkone njihova najslabša jesenska predstava na Kantridi. Olimpija je bila v tem kolu prosta, zaradi tega pa je zdrsnila že na 12. mesto, v zadnjem kolu pa bo gostovala pri Dinamu v Zagrebu.
Konec tedna se je začel tudi zimski prestopni rok, v katerem bo kot kaže nekaj odmevnih prestopov. Mladi novosadski up Siniša Mihalkovič je že podpisal pogodbo s Crveno zvezdo, Beograjčani naj bi Vojvodini plačali milijon mark, Mihajloviču pa 200.000 plus najnovejši model mazde. Tudi mladi Ljubljančan Džoni Novak, ki služi vojaški rok v Beogradu, je že Partizanov, Beograjčani bodo zanj plačali 600.000 mark, Olimpija pa bo v zameno dobila še nekdanjega mladega reprezentančnega napadalca Pantiča. K Partizanu naj bi prestopil še Brnovič, Dinamo pa namerava odpustiti celo vrsto igralcev — Gonzalesa, Deveriča, Capljiča, Lipovca, Shalo in druge.
REZULTATI 17. KOLA: Vojvodina -Sloboda 2:0 (1:0); C. zvezda - Spartak 4:0 (3:0); Rad - Hajduk 1:0 (0:0); Proleter
-	Sarajevo 5:0 (3:0); Radnički - Osijek 3:0 (2:0); Željezničar - Dinamo 1:3 (0:2); Budučnost - Zemun 3:5 (1:1, 0:l)-po llm; Velež - Partizan 0:1 (0:0); Rijeka -Borac 9:10 (0:0)-po llm; prosta Olimpija-
VRSTNI RED: C. zvezda 26; Partizan 22; Proleter in Radnički 19; Dinamo) Velež 17; Vojvodina, Zemun 16; Budučnost, Rad, Osijek, Olimpija 15; Rijeka, Sloboda 14; Željezničar 13; Borac 12; Sarajevo 10; Hajduk 9; Spartak 4.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (16. t. m.): Borac - Vojvodina, Partizan - Rijeka, Zemun - Velež, Dinamo - Olimpija, Osijek - Željezničar, Sarajevo - Radnički, Hajduk - Proleter, Spartak -Rad, Sloboda - C. zvezda, prosta Budučnost.
REZULTATI ZADNJEGA JESENSKEGA KOLA II. ZNL: Iskra - Bor 4:2 (0:0)-po llm; Borac - GOŠK Jug 4:2 (0:0)-po llm; Beograd - Pelister 1:0 (1:0); Vardar - Kikinda 3:0 (1:0); Mačva
-	Sloboda 1:0 (1:0); Budva - Sutjeska 12:13 (0:0)-po llm; Šibenik - Dinamo 3:0 (2:0); Priština - Zagreb 2:1 (1:0); Lectar - Napredak 2:1 (0:0); Radnički prost.
VRSTNI RED: Zagreb 22; Kikinda 21; Sutjeska, Vardar 20; Dinamo 19; Beograd, Sloboda, Šibenik 18; Pelister, Napredak 17; Priština, Radnički 16; Iskra 15; Mačva, GOŠK 14; Leotar 13; Bor 12; Budva 11; Borac 7.
nedeljski izidi
nogomet
Italijanska A liga
IZIDI 12. KOLA
Atalanta - Napoli 0:0, Cesena - Inter 1:5, Fiorentina - Bari 1:1, Lazio - Ge-noa 1:1, Lecce - Cagliari 2:0, Parma -Bologna 1:1, Sampdoria - Roma odi. Včerajšnji izid: Torino - Juventus 1:1. Tekmo Milan - Piša bodo odigrali 23. januarja.
LESTVICA
Inter 18 točk, Juventus 17, Sampdoria 16, Milan 15, Parma 14, Lazio, Torino in Genoa 13, Atalanta 12, Roma, Bari in Napoli 11, Lecce 10, Fiorentina in Piša 9, Cesena 8, Bologna 7, Cagliari 5. Milan, Piša, Sampdoria in Roma so odigrali tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO
Bari - Sampdoria, Bologna - Lecce, Genoa - Cesena, Inter - Fiorentina, Juventus - Cagliari, Napoli - Lazio, Parma - Atalanta, Piša - Torino, Roma -Milan.
Italijanska B liga
TARANTO - TRIESTINA 1:0 (1:0)
STRELEC: Zannoni v 9. min. iz 11-m.
TARANTO: Spagnulo, Cossaro, Sacchi, Evangelisti, Brunetti, Zaffaroni, Filardi, Avanzi, Clementi (Agostini), Zannoni, Giacchetta (Insanguine).
TRIESTINA: Drago, Corino, Costan-tini (Donadon), Levanto, Consagra, Di Rosa, Trombetta, Luiu (Marino), Scara-foni, Conca, Rotella.
SODNIK: Ouartuccio iz Torre An-nunziate.
KOTI: 5:2 za Triestino. OPOMINI: Luiu, Conca, Brunetti, Avanzi, Sacchi, Giacchetta, Scarafoni. GLEDALCEV: 6.000. INKASO: 52.000.000.
OSTALI IZIDI 14. KOLA
Ancona - Reggina 0:0, Avellino -Cosenza 0:0, Cremonese - Reggiana 1:1, Foggia - Salernitana 4:0, Verona -Modena 1:0, Luchese - Barletta prek., Messina - Ascoli 1:1, Pescara - Brescia 2:0, Udinese .- Padova 2:2.
LESTVICA
Foggia, Verona in Messina 18 točk, Ancona in Taranto 16, Reggiana, Ascoli in Lucchese 15, Cremonese in Salernitana 14, Pescara in Avellino 13 Reggina, Brescia in Padova 12, Udinese, Barletta, Triestina in Cosenza 11, Modena 8. Lucchese in Barletta sta odigrali tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Ancona, Avellino - Verona, Barletta - Reggina, Brescia - Udinese, Cosenza - Cremonese, Messina - Lucchese, Modena - Taranto, Padova -Pescara, Reggiana - Salernitana, Triestina - Foggia.
Meddeželna liga
IZIDI 14. KOLA
Bassano - Sevegliano 2:1, Caerano -Centro Mobile 2:0, Inabelluno - Co-negliano 0:0, Mira - Venezia 1:1, Mon-falcone - Giorgione 0:0, Ponte Piave -Fulgor 2:1, S. Dona - Opitergina 0:2, S. Giovanni - Pro Gorizia 1:1, Sacilese -Montebelluna 2:2.
LESTVICA
Giorgione 21 točk, Venezia 19, Mira 17, Conegliano, Caerano in Centro Mobile 16, Opitergina, Ponte Piave in Bassano 15, Pro Gorizia 14, Inabelluno in Monfalcone 13, S. Dona in Sevegliano 12, Montebelluna 11, Fulgor 6, S. Giovanni 3.
PRIHODNJE KOLO
Venezia - Sacilese, Centro Mobile -Ponte Piave, Conegliano - S. Dona, Fulgor - Monfalcone, Giorgione - Caerano, Montebelluna - Bassano, Opitergina - Inabelluno, Pro Gorizia - Mira, Sevegliano - S. Giovanni.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 13. KOLA
Scavolini - Sidis 98:99, Ranger - Torino 86:85, Phonola - Messaggero 100:98, Knorr - Clear 80:76, Reggio Ca-labria - Napoli 83:85, Livorno - Firenze
1. —	1. Nettare Dei	1
	2. New di Gii	1
2. —	1. Grucco	2
	2. Estac di Omr	2
3. —	1. Lexis Lb	1
	2. Lankon	1
4. —	1. n.o.	-
	2. n.o.	-
5. —	1. Imposimato	1
	2. Ismar Sd	2
6. — 1. n.o.
2. n.o.
KVOTE
8 (1579 dobitnikov) 1.440.000 lir
98:95, Philips - Benetton 85:84, Stefanel - Filanto 96:89.
LESTVICA
Benetton 20 točk, Clear, Livorno, Messaggero, Philips in Phonola 18, Stefanel 16, Sidis in Ranger 14, Scavolini in Knorr 12, Filanto in Napoli 8, Torino 6, Firenze in Reggio Calabria.
PRIHODNJE KOLO
Clear - Philips, Torino - Messaggero, Sidis - Phoola, Stefanel - Knorr, Napoli - Scavolini, Firenze - Reggio Calabria, Benetton - Ranger, Filanto -Livorno.
Italijanska A-2 liga
IZIDI 13. KOLA
Lotus - Glaxo 91:98, Arese - Gares-sio 88:81, Fernet Branca - Arimo 111:86, Venezia - Trapani 103:101, Em-mezeta - Banco di Sardegna 94:88, Brescia - Kleenex 99:83, Cremona -Fabriano 110:102, Ticino - Desio 85:8L
LESTVICA
Glaxo 24 točk, Fernet Branca, Lotus in Ticino 20, Kleenex 18, Banco di Sardegna, Desio, Emmezeta in Arese 12, Garessio, Trapani in Brescia 10, Fabriano, Arimo in Venezia 8, Cremona 4.
PRIHODNJE KOLO
Arimo - Cremona, Lotus - Brescia, Desio - Banco di Sardegna, Glaxo -Ticino, Fabriano - Arese, Garessio -Fernet Branca, Venezia - Emmezeta, Trapani - Kleenex.
Italijanska B-1 liga
DIANA GORICA -
BURGHV MODENA 92:85 (46:41)
DIANA: Pieri 7, Trisciani 5, Mašini 23, Gollessi 4, Lenoli 14, Magro 6, Pas-sarelli 13, Borsi 9, Colmani 11.
BURGHY: Marchesi, Santini 4, Nolj 21, Bazzani, Torri 17, Pietrini 7, Piatti 2, Casprini 6, Piccoli 15, Rustichelli 13'
SODNIKA: Villesari in Gatta iz Rima.
PM: Diana 31:38, Burghy 35:48. 3 TOČKE: Diana 3:10, Burghy 4:lT PON: Pietrini, Piccoli, Magro, Passa-relli, Piatti, Lenoli, Gollessi, Santini.
GLEDALCEV: 1.550.
OSTALI IZIDI 11. KOLA
Avellino - Bergamo 89:73, Cagliari -Gorlese 106:91, Campobasso - Maršala 86:67, Ferrara - Ravenna 76:72, Ragusa
-	Padova 89:85, Rimini - Pesaro 110:62, Sangiorgio - Imola 69:75.
LESTVICA
Cagliari in Rimini 16 točk, Ragusa, Ferrara, Ravenna in Modena 14, CaiF-pobasso, Avellino, Imola, Maršala in Diana Gorica 12, Bergamo, Gorlese in Sangiorgio 6, Pesaro 2.
PRIHODNJE KOLO
Bergamo - Ragusa, Gorlese - Avellino, Imola - Campobasso, Maršala Sangiorgio, Modena - Ferrara, Padova
-	Cagliari, Pesaro - Diana Gorica, Ravenna - Rimini.
Jugoslovanska 1. zvezna liga
IMT - SMELT OLIMPIJA	96:92
(79:79,33:44)
IMT: Dragutinovič, Stefanovič 2, Krečkovič 21, Lukovič 29, Maglica n Lakičevič 10, Ivanič 2, Kaličanin 3, Koprivica 21, Milutinovič 7.
SMELT OLIMPIJA: Baždim, Tomovič, Daneu 2, Zdovc 21, Bačar 6, Hauptman 34, Kraljevič, Krunič 9, Kotnik 16, Djurišič 2.
SODNIKA: Bubalo iz Bihača in Tar-talja iz Zagreba.
PON: Milutinovič, Krečkovič, Dra gutinovič, Bačar, Djurišič, Kotnik in Tomovič. GLEDALCEV: 200.
OSTALI IZIDI 8. KOLA
Crvena zvezda - POP 84 87:97, Cii30 na - Vojvodina 97:91, Zadar - B.05,11,, 92:89, Budučnost - Šibenka 80:72, Cen - Partizan 88:94.
LESTVICA
POP 84 16 točk, Gibona 14,
12, Zadar 10, IMT 8, Vojvodina, CeU* Crvena zvezda, Bosna in Šibenka Budučnost in Smelt Olimpija 4.
PRIHODNJE KOLO .	.
Bosna - Gibona, Smelt OlimPjU Zadar, POP 84 - IMT, Partizan - Crv na zvezda, Šibenka - Čelik, Vojvod1 - Budučnost.
| totocalcio
3
Atalanta - Napoli Cesena - Inter Fiorentina - Bari Lazio - Genoa Lecce - Cagliari Parma - Bologna Sampdoria - Roma Torino - Juventus Cremonese - Reggiana Foggia - Salernitana Messina - Ascoli Catania - Palermo Civitanovese - Jesi
X
2
X
X
1
X
n-0,
n.o-
X
1
X
1
1
KVOTE
11 (5.667 dobitnikov)
5.583.000 lif
iecce'
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Bari - Sampdoria, Bologna - £aZjo, Genoa - Cesena, Inter - Fiorentina, Juventus - Cagliari, Napoli " tjna " Parma - Atalanta, Piša - Torino, Roma - Milan, Ascoli - Ancona, Trl Foggia, Battipagliese - Casertana, Prato - Livorno.
V nedeljo v Vidmu v 10. kolu košarkarskega prvenstva C lige srečna zmaga naših
Jadranu TKB predragoceni točki
CBU VIDEM - JADRAN TKB	91:92 (51:47)
CBU VIDEM: Zaban 15 (4:5), Del Slabile 3 (1:2), Madile, Manzano 18 (3:3), Mattiussi, Palu 4 (0:2), Tornada 24 (12:14), Blanco 16 (8:10), Micalich 11 (7:8), Deluca.
JADRAN TKB: Crisma 6, Oberdan 10 (3:4), Čuk 20 (8:10), Pregare 12, Sosič 2 (2:2), Merlin 26 (7:8), Paulina, Škerk, Smotlak 16 (6:10).
SODNIKA: Barbieri iz Benetk in Bosco iz Trevisa.
PM: CBU 35:44, JADRAN: 26:34. SON: CBU 21, JADRAN 27. PON: Paulina (32), ^regarc (40), Smotlak 40. Dve tehnični napaki videmski klopi v 5. in 17. min., izključena Crisma in Bianco med prvim in drugim polčasom zaradi medsebojnega Pljuvanja in prerekanja. TRI TOČKE: Zaban 1, Manzano 3, Bianco 2, Oberdan 1, Merlin 5.
Jadran ovca Pregare (št. 7) in V. Sosič (št. 10) med domačo tekmo s Promethe-usom iz San Donaja, ki je kot pordenonski Crup še nepremagan. Jadranovci bodo prav v soboto gostili Crup.	(Foto Križmančič)
»Rocambole«, junak Romanov francoskega pisca iz prejšnjega stoletja Ponson du Terrail, je zaslovel po tem, oa se je iz neprijetnosti in nevarnosti vedno reševal z močjo predrznosti, ekstremnega tveganja in z dejanji na robu neverjetnosti, oziroma z neverjet-9imi podvigi, takšnimi, kot je bil nedeljski podvig Jadranovih košarkarjev sredi videmskega dežja.
. Tale zadnja in glede dogajanja na rgrišču, nepričakovana zmaga pa je Pomembnejša od golih dveh točk na
JADRAN V ŠTEVILKAH
Meti ZA 2 TOČKI: Crisma 3:4; Oberdan 2:3; Čuk 6:14; Pregare 6:12; Merlin 2:3; Paulina 0:1; Smotlak 5:9. TRI TOČ-RE: Oberdan 1: 3; Pregare 0:1; Merlin 5;8. SKOKI: Crisma 0 v obrambi, 1 v jjnpadu; Oberdan 2, 0; Čuk 4, 0; Pregare
1; Sosič 1, 0; Merlin 0, 1; Paulina 2, 0; Smotlak 2, 6. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 1, 2; Oberdan 0, 2; Čuk 4, 2; Pregare 2, 1; Sosič 4, 1; Merlin 0,1; Smotlak 0, 2. ASISTENCE: Crisma 1, Oberdan 1, Čuk 1, Pregare 1, !>0sič 2. BLOKADE: Čuk 3, Smotlak 4.
SKUPNO: MET 2 TOČKI 24, 46; TRI LOČKE: 6, 12. MET SKUPNO: 30, 58. SKOKI: obramba 11, napad 9. IZGUB-tJENE ŽOGE: 11; PRIDOBLJENE 4°GE: 11. ASISTENCE 6. BLOKADE 7.
razpredelnici in ima dvojno valenco: postopno vzpenjanje po lestvici navzgor in pa katarzična vrednost dejanja, s katerim so jadranovci "oprali" krivdo neverjetnega poraza izpred dveh tednov v gosteh pri drugi videmski postavi.
Oglejmo si sedaj v glavnih obrisih potek srečanja CBU - Jadran TKB, ki je bilo v skladu z deževnim in sivim dnevom, z izjemo zadnjih dveh minut, ki sta pridobili vrednost prebliska v splošni sivini.
Jadranovi košarkarji so začeli v velikem slogu in po dveh minutah vodili z 9:1. V 5. min. prvega polčasa pa so jih gostiteli dohiteli in odtlej, pa vse do konca, srečanja so bili jadranovci stalno v zaostanku.
Postava CBU je starejše, izkušeno in dovolj visoko moštvo. Zaradi tega je dokaj čudno, da so doslej zbrali samo dve točki. V prvem delu je našim povzročal nevšečnosti visok in postavni center Bianco, ki je izkoriščal svojo fizično premoč pod košema in pokazal tudi zvrhano mero preciznosti v metu iz velike razdalje.
V drugem delu srečanja pa so našim povzročali težave Tornada in Micalich, čeprav je slednji peščico sekund pred iztekom zapravil odločilno žogo, ki je nato omogočila zmago jadranov-cev. Naši so ves čas trajanja tekme za-
sledovali tekmeca. Zaostajali so celo za 12 točk. Dve minuti pred koncem pa so Vatovčevi fantje iz razlike -10 prešli na -7, kar je bilo vsekakor še preveč, da bi kdorkoli lahko napovedoval Jadranovo zmago.
Dotlej so pri naši združeni ekipi vsi igrali dobro samo po obdobjih, s častno izjemo Merilna, ki je bil izredno razpoložen pri metu in zagrizen v obrambi. Dobro se je tokrat obnesel Alex Smotlak, ki je pa kot vsi ostali, ulovil premalo odbitih žog. Jadran TKB je ekipno ujel dvajset odbitih žog, od tega 11 v obrambi, kar bi naj bil delež dveh nerazpoloženih skakalcev. Vsak komentar je tu seveda odveč.
Slabo minuto pred koncem, pri stanju 91:84 v korist domačinov, je Oberdan z velike razdalje in z obrambnim igralcem pred sabo zadel trojko. V naslednjem napadu so gostitelji izgubili žogo in naši so se iz prostih metov približali na -2. Domačini so 10 sekund pred koncem, pod pritiskom Jadranovega pressinga, podali žogo v ... out. Naši so izvedli podajo in v šestih sekundah izročili žogo Merlinu, ki je s poslednjo trojko privedel Jadran v vodstvo in zapečatil izid tekme. Gostiteljem je tedaj ostal samo še jok. Jadran pa se mora pripraviti na naslednji dvoboj s prvouvrščenim CRUP iz Pordenona.
CANCIA
IZIDI 10. KOLA
CBU Videm - JADRAN TKB	91:92				
Giganti - Jesolo				87:75
Consulsped - Di Lenardo				95:91
Pierobon PD - Bassano				87:68
Latte Carso - Soteco				76:82
Goccia Carnia -	Dolvay			69:71
Crup PN - Roncade				102:70
Conegliano - Prometheus				64:82
LESTVICA				
Crup Pordenon	10 10		0	949:733 20
Prometheus	10 10		0	885:777 20
Consulsped	10	9	1	945:832 18
Roncade	10	7	3	844:817 14
Jesolo	10	6	4	846:827 12
JADRAN TK	10	6	4	806:809 12
Goccia Carnia	10	5	5	789:820 10
Solvay Tržič	10	4	6	810:812 8
Di Lenardo	10	4	6	708:713 8
Soteco	10	4	6	830:842 8
Bassano	10	4	6	821:851 8
Pierobon PD	10	4	6	755:786 8
Latte Carso	10	4	6	815:864 8
Giganti	10	2	8	724:804 4
CBU Videm	10	1	9	690:771 2
Conegliano	10	0 10		719:880 0
PRIHODNJE KOLO (15. IN 16. 12.) JADRAN TKB - Crup Pordenon; Goccia Carnia - Conegliano; Ronca-de - Consulsped Pordenon; Soteco Gradišče - Giganti Mestre; Solvay Tržič - Jesolo; Bassano - Latte Carso; Di Lenardo Solesino - Pierobon Padova; Prometheus San Donit - CBU Videm.
JADRANOVI STRELCI Čuk 189; Pregare 167; Merlin 145; Oberdan 87; Smotlak 82; Crisma 61; Paulina 43; V. Sosič 11; Škerk 7; Sta-nisa 5; Pertot 3.
V nedeljo v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem
Domovci že tretjič uspešni
P^MSONTINA . dom GOMETAL73:87
aJ-OM GGMETAL: Košuta 2, Semolič 2, fj^Mosi 2, Orzan 12, Bric, Battello 12, “Ornik 2, Puiatti 50, Prinčič 4. t, UNJ: Polisontina 15, Dom 29. TRI TOČ-^ Puiatti 10.
v v tretje gre rado! Domovci so namreč p Oedeljo v gosteh proti skromni ekipi 2 *1Sontine dosegli tretjo zaporedno j. (r.a9o. Brumnovi varovanci so sicer mo-vih naPeti vse sile, da so strli odpor žila-m;! domačinov. Prava gonilna sila belo-je v, bilo tudi tokrat krilo Puiatti, ki jv011 za nasprotnika nerešljiva uganka, je ie *car ^0 točk, zelo natančen pa ni,Du tudi v metanju trojk, saj je nasprot-J.AOVO mrežico potresel kar desetkrat. pr er so učinkovito in zagrizeno zaigrali ki v ^si naši, še posebej je pod košema Dni e-l Dornik, ki je v ključnih trenutkih y°vil lepo število odbitih žog.
Vs Prvem polčasu sta si bili ekipi po-(2l'9ii enaRovredni vse do 15. minute Uran'*' naRar 50 st domovci priigrali Ulili ° Prednost. Domačini so v uvodnih ho drugega polčasa rezultat ponov-zaic*enačili, vendar nato so belo-rdeči g-Tran v velikem slogu in z delnim izi-^nic' 22:3 zapečatili končni izid. V kon-stvo sredania so 'e branili visoko vod-
PfeVr zma9° 50 se Brumnovi varovanci driiiu- na tretje mesto skupne lestvice v v Presenetljive ekipe iz Vileša, ki je Plači k ° nekoliko nepričakovano na do-t0rSp tleh odpravil favorizirane Sena-0nn®; Drugouvrščeni Corridoni je po fetp nunem boju odpravil ekipo Petroli-aa d PjPbtum ko so igralci Albe iz Krmi-Pi (-PR329!! svojo premoč tudi proti eki-Svo,vradeža in na ta način nadaljujejo 6dinfl zma90vito pot. Alba je namreč še VeUst nePremagana ekipa letošnjega pr-Pila n3' v naslednjem kolu pa bo nasto-Proti naV v 9°riškem Kulturnem domu Stečaiv°mu' To bo vsekakor najvažnejše šig j.3!6 kola, saj bi v primeru zmage na-Prvenstvo ponovno zaživelo, (af)
r	IZIDI 5. KOLA
' An>a	79:89
Vnip doni - Petrolifera	82:72
Poli« ' Senators	73:72
■sontina - Dom Gometal	73:87
Nba	LESTVICA
Coi-ri^	5	5	0	404:353	10
D0M	5	4	1	379:345	8
VijV; GoMETAL 5	3	2	409:408	6
Gradr.	5	3	2	359:376	6
Senau,	5	2	3	404:389	4
Petr0mS	5	2	3	392:405	4
Polis„„f,ra	5	1	4	365:383	2
pftT “nlina	5	0	5	321:374	0
bom pDNJE KOLO (14- 15- 16. 12.) bfi v VJ!metal ' Alba (15- 12- ob 18.
^ebatn«l0vadnlci Kulturnega doma), ViUessp D' Petrolifera, Corridoni -esse' Polisontina - Grado.
cUs	Na TRŽAŠKEM
,.eič&^A	98:76 (48:37)
J-ippolis .	Bordon 6, Bogateč 10 (0:2),
L°t 10 (4-RJ3 i^3 ' M- Pertot 9 (3:4), B. Per-
TRi^riTS16 (6:6)' CeCC° 2 (2:2)'
v CieiwE:KE; Pregare 2, B. Pertot 2. n t Pri tr*Le*iSpet visoko izgubila, to-Crisma P'ŽaŠkemu..CUS.. Trener Pino rgro svojih fantov še kar za-
Kontovelci (med sobotno tekmo) kar »meljejo« z nasprotniki. (Foto Magajna)
dovoljen, žal pa pestijo ekipo poškodbe, saj že dalj časa ne igra Cupin, prejšnji teden pa se je poškodoval še Ivan Bajc. Trenerja in društvo pa najbolj skrbi nekorektno in nešportno obnašanje nekaterih posameznikov, ki neopravičeno izostajajo na treningih in tekmah, v torek pa so v mladinskem prvenstvu celo izgubili brez boja, ker so se predstavili le v štirih. Upamo, da se bodo fantje le streznili, ker tako škodijo predvsem tistim, ki redno trenirajo. Brez enotnosti in športnega vzdušja pa bo nemogoče doseči pozitivne rezultate.
Najvažnejši izid 7. kola košarkarskega promocijskega prvenstva je prav gotovo poraz Santosa proti ekipi Stelle Azzurre, z visoko zmago nad Orient Expressom je tako Kontovel sam na vrhu lestvice in je tudi edina še nepremagana ekipa.
Tudi na sobotni tekmi je Mednova postava povsem nadigrala nasprotnike, saj so beli občasno vodili tudi s 50 točkami prednosti. Dejstvo, da igra letos Kontovel res odlično, je priča že v razliki med letošnjimi in lanskimi posameznimi tekmami. Prav proti isti ekipi je lani Kontovel visoko vodil že v prvem polčasu, v drugem delu pa so Civardi in ostali popustili in zmagali so le za nekaj točk. Letos pa, čeprav so se nasprotniki še okrepili, Kontovelci niso nikoli popustili in dosegli tudi rekordno bero točk (kar 129).
Mednovi fantje pa bodo morali še mnogo trenirati, saj jih bo vsako nedeljo čakal nov nasprotnik, ki bo dal vse od sebe, da bi presenetil prvega na lestvici. Že v nedeljo bodo Kontovelci gostovali pri drugouvrščeni Stelli Azzurri.
Do tretje letošnje zmage so prišli tudi borovci, ki so kot ponavadi morali počakati do zadnje sekunde, da bi si lahko oddahnili. Tokrat so prišli do zmage na res neverjeten način. Tekma je bila zelo izenačena, v zadnjih minutah pa so gostje bili prisebnejši in povedli najprej za 3 točke minuto pred koncem, nato pa za dve točki osem sekund pred koncem. Neverjetno pa so si sami zapravili tekmo sekundo pred iztekom časa. Z žogo v posesti so pri izvajanju stranske podaje poslali na igrišče igralca več in tako igrali v poslednji sekudni v šestih. Sodnikoma, ki se sprva sploh niso tega zavedali, ni preostalo drugega, kot da ukrepajo po pravilih. Dosodili so tehnično napako
gostom, nov igralec Bora Franceschin pa je uspešno izvedel oba prosta meta.
Tudi v prvem podaljšku so naši v zadnjih sekundah izenačili s košem Semna, v drugem podaljšku pa je Korošec strl odpor gostov in z osmimi zaporednimi točkami zapečatil končni izid v korist Bora.
Naj povemo, da je Fulvio Franceschin lani igral pri Lavoratori del Porto, ki je izpadel iz promocijskega prvenstva, sam pa je bil tretji najboljši strelec prvenstva. Igra v poziciji beka in njegova najboljša vrlina je prav gotovo met, v soboto pa se je izkazal tudi v obrambi. Na Borovi klopi pa je v soboto prvič sedel tudi mladi Sebastjan Tul, letnik 1971, visok kar 206 cm, ki je pa, žal, igral košarko le na šolskih turnirjih v Portorožu, ima pa dvojno državljanstvo, tako da lahko igra v našem prvenstvu. S treningi in igranjem pa bo gotovo napredoval, mnogi pa mu pravijo, da je nov Gregor Fučka.
V tem kolu pa je bil Sokol prost.
(V. Jogan)
IZIDI 7. KOLA
Kontovel - Orient Express	129:94
Bor Radenska - Scoglietto	102:95
CUS Trst - Cicibona	98:76
Fincantieri - Libertas	106:90
Barcolana - Ferroviario	84:88
Stella Azzurra - Santos	80:72
Prost Sokol
LESTVICA					
Kontovel	6	6	0	610:478 12	
Stella Azzurra	7	5	2	557:528 10	
Ferroviario	6	4	2	500:483	8
Barcolana	7	4	3	643:590	8
Santos	5	4	1	446:408	8
Scoglietto	6	4	2	471:462	8
CUS Trst	7	4	3	548:504	8
Fincantieri	6	3	3	478:452	6
Bor Radenska	6	3	3	55o:557	6
Libertas Ts	6	1	5	459:548	2
Orient Express	7	1	6	550:649	2
Cicibona	7	1	6	508:583	2
Sokol	6	1	5	429:507	2
PRIHODNJE KOLO (15. IN 16. 12.) Sokol - Bor Radenska; Stella Azzurra - Kontovel; Orient Express - Barcolana; Ferroviario - CUS Trst; Scoglietto - Libertas; Santos - Fincantieri; Cicibona prosta.
Košarkarsko prvenstvo naraščajnikov
Bor in Kontovel uspešna
SKUPINA A
BOR - DON BOSCO B 98:70 (49:34)
BOR: Gallopin 22 (1:2), Giacomini 6, Porporati 4 (0:1), Rustja 26 (2:3), Samec 12 (2:6), Coloni, Cupin 4 (0:2), Bandi 2, Sancin 7 (2:5), Grbec 15 (2:4).
TRI TOČKE: Gallopin.
Naši predstavniki so brez težav premagali še drugo postavo Don Bosca in so tako še naprej, skupno s Stefanelom A in Ferroviariom, prvi na lestvici.
Že po prvem polčasu so si borovci priigrali dokajšnjo prednost, ki so jo v nadaljevanju še povečali.
Za ponovno slavje si zaslužijo vsi pohvalo, nekaj več pa je vseeno pokazal Gallopin.
KONTOVEL-
LIBERTAS B	121:86 (60:42)
KONTOVEL: Vavpetič 24 (5:10), A. Spadoni 6 (0:1), M. Milič 22 (2:5), M. Spadoni 13 (1:4), Križman 14 (2:7), Daneu 2, Malalan, Černe 22 (4:6), Vidali 6 (1:4), Vatta 12.
PON: Vavpetič (36), Vidali (38). TRI TOČKE: Vavpetič 1, Vidali 1.
Kontovelovi naraščajniki so tokrat z zelo dobro igro predvsem v drugem polčasu povsem nadigrali igralce druge Libertasove postave in seveda povsem zasluženo zmagali.
Krečičevi varovanci so si takoj priigrali 14 točk prednosti in to razliko stalno večali, tako da o zmagovalcu ni bilo dvoma.
Za to zmago zaslužijo vsi pohvalo, še posebno pa Aljaž Vavpetič, ki igra iz tekme v tekmo vse bolje, in Angelo Spadoni, ki je v tej kategoriji opravil krstni nastop.
OSTALA IZIDA 7. KOLA: Ferroviario - Poggi Basket 99:78; Stefanel -Latte Carso B 130:33; SGT prost.
LESTVICA: Bor, Stefanel A in Ferroviario 10; Poggi in Don Bosco B 8; Kontovel 4; SGT in Libertas B 2; Latte Carso B 0.
SKUPINA B
INTERMUGGIA - BREG78:60 (38:24)
BREG: Pintarelli 12, Koren 5 (1:2), Mingot 2, Gobbo 12 (6:8), Cah 9 (1:4), Klabjan 5 (1:2), Žerjal 15 (1:3), Kocjančič.
Brežani so še vedno predzadnji na lestvici, čeprav so tokrat v Miljah imeli priložnost, da pospravijo drugi prvenstveni par točk. Gostitelji pa se niso pustili presenetiti in že po prvem polčasu je bilo povsem jasno, da bosta točki ostali doma.
V Bregovih vrstah je spet izstopal Patrick Žerjal.
OSTALI IZIDI 7. KOLA: Stefanel B - Latte Carso A 87:71; Santos - Ricrea-tori 51:114; Libertas A - Don Bosco A 42:140.
LESTVICA: Stefanel B, Ricreatori in Don Bosco A 12, Latte Carso A 8; In-termuggia 6; Santos 4; Breg 1; Libertas A 0.
Državni kadeti: izenačen boj za četrto mesto
Medtem ko so v tem 8. kolu Kontovelci »počivali« so borovci izgubili zelo pomembno srečanje za četrto mesto proti moštvu Ricreatorija.
Kot je znano, se uvrstijo v nadaljnji del prve štiriuvrščene ekipe. Stefanel je po tem kolu sam na vrhu lestvice, na drugem mestu pa so kar tri ekipe (Kontovel, Don Bosco in Ricreatori), Bor, po sobotnem porazu proti Ricrea-toriju, zaostaja za dve točki.
IZIDI 8. KOLA: Ricreatori - Bor 99:93; Largo Isonzo -■ Santos 83:73; Stefanel - Latte Carso 77:49; Don Bosco -SGT 87:73, prost Kontovel.
LESTVICA: Stefanel 12; Kontovel, Don Bosco in Ricreatori 10; Bor 8; Largo Isonzo 6; Santos in SGT 4; Latte Čarso 0.
Deželni kadeti: naši zaostajajo
IZIDI 4. KOLA: Bor - Saba 42:79; Ferroviario - Kontovel prelož.; Inter 1904 - Libertas 58:66; prost Don Bosco.
LESTVICA: Saba 8; Libertas 6; Bor in Inter 1904 4; Kontovel, Ferroviario in Don Bosco 0.
Prvenstvo dečkov
Kontovel brez težav
KONTOVEL-
LATTE CARSO	136:52 (77:24)
KONTOVEL: Spadoni 26, Spacal 15 (1:3), M. Starc 13 (1:2), B. Starc 17 (3:9), Skerk 36 (0:2), Štoka 16 (2:7), Rustja 13 (1:6), Drasič.
Proti zadnjeuvrščeni ekipi Latte Carso so Kontovelci jDospravili drugi prvenstveni par točk. Že v samem prvem polčasu so dosegli kar 77 točk. Trener Krečič je tako dal možnost vsem igralcem, da se izkažejo, največ pa sta pokazala Škerk in Spadoni.
OSTALI IZIDI 5. KOLA: Bor - Stefanel 55:83; Poggi - Barcolana 126:41; Ricreatori - Santos 81:76; Don Bosco -SGT prelož; Sokol prost.
LESTVICA: SGT in Poggi 8; Bor, Stefanel in Don Bosco 6; Kontovel in Barcolana 4; Sokol in Ricratori 2; Latte Carso in Santos 0.
Uspel zbor v Repnu s Petrom Brumnom
V nedeljo je bil v Repnu v organizaciji ŠZ Jadran prvi zbor košarkarjev letnikov 1978/79. Kljub nedelji popoldan se je zbralo kar 21 mladih igralcev Bora, Brega, Doma, Kontovela, Poleta in Sokola, ki so trenirali pod veščo roko ljubljanskega strokovnjaka in bivšega Jadranovega trenerja Petra Brumna.
Glede na veliko število prisotnih bo organizator po vsej verjetnosti sestavil dve skupini.
Borovke trdno na vrhu, slogašice daleč od dna
Dekleta, tako naprej!
Po šestih kolih v ženski C-l ligi že lahko vzklikamo - dekleta, tako naprej! Bor Elpro Cunja se namreč trdno drži nepričakovanega vrha lestvice, Sloga Koimpex pa suvereno premaguje vse svoje tekmece v boju za obstanek in na dno lestvice že gleda z zavidljivega položaja.
Kaže, da je zlasti kar se tiče boja za obstanek že prišlo do precejšnje razjasnitve, kajti med desetouvrščenim Dolom in enajstim Tregarofanijem (ki bi izpadel, če bi se prvenstvo končalo v soboto) so že štiri točke razlike. Na vrhu je po tem kolu poleg borovk ostala le še Latisana (ki si je brž opomogla po polomu v Trstu), a pod vrhom je prava gneča, saj je v razmaku štirih točk kar deset šesterk.
Doslej odlične varovanke trenerja Kalca so v Padovi brž okusile, kako obremenjujoče je biti na vrhu lestvice. Igralke Tregarofanija v tem srečanju niso imele česa izgubiti in so igrale sproščeno, a izredno agresivno. Tudi Padovani so na koncu priznali, da tako dobro letos še niso igrali. Nasprotno pa je bil nastop plavih nesproščen, na začetku podzavestno podcenjevalen, nato pa živčen. K sreči so v tem srečanju trenerju Kalcu na pomoč priskočili menjavi Grbčeva in Venierova, ki sta odlično izpeljali svojo nalogo in po besedah trenerja bi verjetno priložnost tokrat dobila tudi Forausova, če ne bi zbolela dan pred tekmo. Prav vloga menjav, ki doslej resnici na ljubo niso veliko igrale, pa zna biti v nadaljevanju prvenstva odločilna, še posebej, ker je tudi sobotna tekma pokazala, da bo odslej na vseh tekmah, zlasti pa na gostovanjih, vse težje zmagovati.
»Na prvih tekmah smo lahko do neke mere računali tudi na faktor presenečenja«, je s tem v zvezi dejal športni direktor Bora Igor Može, »zdaj pa o vseh ekipam krožijo kasete z videoposnetki in vsi dobro vedo, s kom imajo opravka. Poleg tega pa se ekipe, ki jih povečini sestavljajo mlajše igralke, stalno izboljšujejo in igrajo iz kola v kolo bolj učinkovito.«
Tudi Slogine menjave so se v soboto (kot smo že poročali) zelo dobro obnesle. Lupinčeva in Milkovičeva sta proti Cervignanu že od vsega začetka razblinili vse skrbi v zvezi s pomembnima odsotnostima kapetanke Grgičeve in Fabrizijeve, svoj doprinos pa je kot ponavadi dala tudi Škerkova, ki jo trener Peterlin najpogosteje uporablja kot taktično menjavo.
Predsednik odobjkarske sekcije ŠZ Sloga Pavel Morpurgo je po tekmi takole komentiral uspeh svoje ekipe: »Z zmago smo se oddaljili od najbolj nevarnih tekmecev za obstanek. Tokrat sicer nismo igrali dobro kot v derbiju pred štirinajstimi dnevi. Še zlasti se je poznala odsotnost Fabrizijeve v določenih sprejemnih formacijah. Žbogarjeva in Sosičeva pa sta na tekmi dobro izvajali obrambni načrt, ki smo ga zaradi povečane šibkosti našega bloka pripravili na treningih. Vsekakor je bil za uspeh odločilen servis.« (ak)
Ženska C-1 liga
IZIDI 6. KOLA
Volley Montecchio - Fincantieri Tržič 3:2 (15:3, 13:15, 15:10, 10:15, 15:8), Foče Colori Latisana - Conad Villor-ba 3:1 (15:6, 11:15, 15:11, 15:8), Tregaro-fani Padova - Bor Elpro Cunja 2:3 (17:16, 15:9, 9:15, 10:15, 12:15), Kennedy Videm - Volley Dolo 3:0 (15:4, 15:9, 15:2), Sloga Koimpex - AUSA Pav Cervignano 3:1 (15:5, 13:15, 15:9, 15:9), Vicenza Tre - Gamatex Pojana Mag-giore 3:0 (15:12, 15:7, 15:10), Pandaco-lor Sarmeola - Ghemar Piove di Sac-co 3:2 (6:15, 15:13, 9:15, 15:10, 15:7).
LESTVICA
Bor Elpro	6	5	1	16: 8	10
- Foče Latisana	6	5	1	16: 9	10
Kennedy Videm	6	4	2	16: 7	8
Pandacolor	6	4	2	16:10	8
Ghemar	6	4	2	15:10	8
Vicenza Tre	6	4	2	14: 9	8
Conad Villorba	6	4	2	14:13	8
Sloga Kolmpex	6	3	3	12:10	6
Dolo Pallavolo	6	3	3	11:12	6
Gamatex	6	3	3	11:14	6
Montecchio	6	1	5	8:17	2
Tregarofani PD	6	1	5	8:17	2
AUSA Pav Cer.	6	1	5	7:16	2
Fincantieri	6	0	6	6:18	0
PRIHODNJE KOLO (15. 12.)
Fincantieri Tržič - Foče Colori Latisana, Conad Villorba - Volley Montecchio, AUSA Pav Cervignano - Tre-garofani Padova, Volley Dolo - Vicenza Tre, Bor Elpro - Pandacolor Sarmeola, Gamatex Pojana Maggiore -Sloga Koimpex, Ghemar Piove di Sacco - Kennedy Videm.
V tržaško-goriški skupini prvenstva »dečkov«
Teknoprogres vodi sam 01ympii derbi s Slogo
OLVMPIA - SLOGA	3:2
(7:15, 15:8, 13:15, 15:9, 16:14)
OLVMPIA: Hlede, Mania, Pintar, Di Battista, Frandolič, Povše, Seni, Figelj.
SLOGA: Mijot, Grgič, Kralj, Čuk, Marc, Blažina, Spetič, Štranj, Niche-lessi, Andolšek.
V zanimivem in izenačenem derbiju je goriška 01ympia, po tie-breaku, strla odpor Sloge. Obe postavi sta pokazali dokajšno borbenost in odločnost, da bi si priigrali nov par prvenstvenih točk.
Gostje so začeli v najboljšem slogu in dokaj hitro prišli do prve petnajsti-ce.
V deželnih prvenstvih
Moški boljši
Telovadnica ob goriškem Kulturnem domu je bila v soboto spet pretesna, da bi sprejela vse ljubitelje odbojke. Tokrat pa ni šlo za običajno gnečo, ki je tu značilna, ko Valprapor Imsa gosti 01ympio. Na sporedu je bil sicer mestni derbi, a tokrat je bil po dolgih letih nasprotnik spet iz vrst italijanskega dela goriškega odbojkarskega gibanja. San Luigi je povsem izpolnil svojo vlogo izzivalca primatu, ki ga Valprapor deli z 01ympio. Boril se je po svojih močeh, začel je silovito, predal se ni niti po drugem nizu, čeprav ga je izgubil brez dobljene točke. Tretji set je celo dobil. Skratka, varovanci nekdanjega igralca piympie Ri-nadla Dornika so s svojim nastopom v bistvu presenetili, a razlika v kakovosti je bila prevelika in do izraza je prišlo, da je bil dosedanji slab položaj valpraporcev na lestvici pravzaprav krivičen. Omeniti velja tudi korektnost navijačev iz obeh taborov, ki so navijali vsak za svoje barve.
Tudi za ostale naše moške odbojkarske ligaše je bilo sobotno kolo zelo uspešno. Bor Agrimpex se je z nelahkega gostovanja v Prati vrnil z dragoceno zmago. Neposreden tekmec borovcev za začasno drugo mesto, tržiški Cremcaffe, pa se je porazu vnovič izognil šele po tie-breaku. Zanimivo je, da pri vrhu vztraja tudi Friuli, ki so ga Stančič in ostali v drugem kolu gladko premagali kar sredi Povoletta. Skratka, kljub »forfaitu« De Carlija, nabornim težavam Pernarcicha in majavim kolenom Rudesa, plavi dokaj premočrtno opravičujejo svojo vlogo favorita. Svojih nasprotnikov ne meljejo, zaenkrat so pokazali manj od vodilnega Vivila, a njihove možnosti v boju za napredovanje niso majhne.
Tudi zmaga 01ympie v Turjaku je zelo pomembna, kajti šlo je za uspeh proti enemu kandidatov za izpad iz lige in če je cilj 01ympie pač ta, da ohrani svoj tretjeligaški status, lahko rečemo, da večjih težav le ne bi smelo biti, v nadaljevanju sezone pa varovanci trenerja Jakopiča lahko pravzaprav svoj učinek le še izboljšajo.
Še nedorečen je položaj Sočanov v D ligi, kajti lestvica je zaradi številnih počitkov nepregledna. Zmaga s tržaškim Pallavolom prav tako ne pomeni dosti, ker bodo predvidoma s tem nasprotnikom zmagovali vsi.
Manj uspešna so bila tokrat dekleta. Za zelo neugodno presenečenje je poskrbel Sokol Indules s povsem nepričakovanim porazom v Čedadu. Če imajo Nabrežinke ambicije v zvezi z napredovanjem, se jim lahko ta spodrsljaj krepko maščuje, kajti videmski CUS in Martignacco ne popuščata.
Agorest Posojilnica Sovodnje se počasi izmika dnu lestvice, čeprav bi lahko rekli, da se še naprej »igra z ognjem«, če vemo, da je obe dosedanji zmagi dosegel šele v tie breaku. Glede na spored tekem v naslednjih štirih kolih in na povečano uigranost, pa lahko pričakujemo, da se bo pozitivna usmeritev v rezultatih nadaljevala.
Slabo se piše Kontovelkam. V Mar-tignaccu sicer objektivno ni bilo pričakovati uspeha, a jasno je, da bo treba za obstanek v ligi zmagovati tudi proti močnejšim tekmecem.
Mladinke (skupina A): v tekmi zadnjega kola odločala zmaga proti Kontovelu
Breg (kot drugi) v nadaljnjo fazo
SKUPINA A
IZIDI 6. KOLA: Sloga Koimpex - Juha 3:0, Bor Friulexport - Altura 3:0.
LESTVICA: Bor Friulexport 10, Sloga Koimpex 8, Altura 4, OMA 2, Julia 0.
SKUPINA B
KONTOVEL - BREG	2:3
(7:15, 15:12, 14:16, 15:6, 5:15)
KONTOVEL: Pertot, Regent, Černe, Kralj, Bogateč, Bezin, I. Milič.
BREG: Giorgi, Ota, Gaburro, Pettiros-so, Kosmač, Bandi, Seganti, F. in M. Sancin, Laurica, Gobbo.
Slovenski derbi zadnjega kola kvalifikacijske faze je odločal o tem, katera ekipa se bo skupaj s CUS-om uvrstila v finalni del, zato je bil temu primeren tudi trud igralk obeh ekip, ki sta z ago-nističnega vidika poskrbeli za odlično odbojkarsko predstavo, a tudi po tehnični plati je bilo srečanje na prav dobri ravni. Kontovel in Breg sta imela pred tekmo na lestvici enako število točk, čeprav so Brežanke prvi derbi v Dolini dobile s 3:1, a so nato v nadaljevanju prvenstva nepričakovano izgubile s Preve-nirejem. V nedeljo na Proseku sta torej obe šesterki za uvrstitev v navzkrižni polfinale potrebovali zmago s katerim koli izidom in kot morda ni bilo težko pričakovati je bil zmagovalec znan šele po tie breaku. Zadnji niz je bil pravzaprav najmanj izenačen, saj so tedaj Konto-velke povsem popustile in grešile kot za stavo. Gostiteljice so dobro priložnost, da bi vsilile drugačen razplet, izgubile v tretjem nizu, ko so si zapravile vodstvo s 14:12. Treba pa je vsekakor reči, da je zmaga Brega zaslužena, ker je pokazal linearno, a učinkovito igro brez napak.
OSTALI IZID: CUS - Prevenire 3:0.
KONČNA LESTVICA: CUS 12, Breg 6, Kontovel 4, Prevenire 2.
Bregove mladinke z reškim trenerjem Jurmanom
(Foto Mario Magajna)
MLADINCI
CUS - SLOGA SAGOR	0:3
(2:15, 1:15, 6:15)
SLOGA SAGOR: Antonič, Andrej in Martin Maver, Milič, Riolino, Rupel, Stopar.
Prvo povratno kolo je za slogaše predstavljalo golo formalnost, saj tržaški odbojkarji daleč zaostajajo za našimi. Krstni nastop v prvenstvu je v nedeljo opravil mladi Antonič, ki spada še v kategorijo naraščajnikov, a je v celoti potrdil trenerjeva pričakovanja. (INKA)
BOR - ALTURA 3:0 (15:7, 15:7, 15:4)
BOR: Pavlica, Visintin, Ciliberto, Colo-ni, Furlanič, Koren, Stulle, Preskar.
Tudi v povratni tekmi Altura ni bila enakovredna borovkcem, čeprav so ti nastopili okrnjeni in niso igrali po svojih najboljšim močeh. Spet se je pokazalo, da vlada med tretjeuvrščenimi borovci in ekipami, ki mu na lestvici sledijo pravo brezno v kakovosti.
OSTALI IZID: Volley Club - Pallavolo TS 0:3.
LESTVICA: Sloga 12, Pall. TS 10, Bor 8, Volley Club 4, CUS 2, Altura 0.
Po drugem nizu, ki je pripadal gostiteljem, pa so predstavniki Sloge, p° izenačeni igri, ponovno slavili. V nadaljevanju pa je prišla na dan 01ympijina igra in to tudi zaradi zamenjav, ki jih je izvedel trener gostov. Povsem izenačen pa je bil zadnji niz-Najprej so ■ vodili domači, kaj kmalu pa si je Sloga izborila prednost 3 točk (13:10). Žilavi gostitelji pa so razliko nadoknadili (13:13) in si v nadaljevanju zagotovili končno zmago.
Po srečanju nam je trener 01ympie Gianni Sušič dejal, da je z igro svojih povsem zadovoljen. Čeravno igra v obrambi ni bila na najvišji ravni, so goriški odbojkarji pokazali dokajšen napredek v bloku in v sprejemu. Kar zadeva Slogo, pa je bil Sušič mnenja; da gre za obetavno postavo, v kateri izstopajo nekateri - posamezniki, (r. pl TEKNOPROGRES - PALLAVOLO TS
3:0 (15:2, 15:1, 15:8)
TEKNPROGRES: Sf:
sfiligoj, FloreniH' Paoletti, Devetak, -Gravner, Maraž, Ko-rečič, Mužič, Makuc, Kovic.
Igralci Valprapora Teknoprogres so se na dvoboj med še edinima nepremaganima šesterkama v skupini med tednom zavzeto pripravljali, a pokazalo se je, da je bil nasprotnik iz Trsta preskromen, da bi jih lahko sploh ogrozil. Sicer pa je treba naše igralke resnično pohvaliti, saj so v prvih dveh nizih igrali naravnost sijajno, praktično brez napak. Treba je poudariti, da je težko igrati dobro s slabim nasprotnikom in obdržati koncentracijo do konca tekma. In če je to našim fantom v nedeljo uspelo pomeni, da kažejo lep napredek tudi kar se tiče zrelosti-
(Zip)
OSTALA IZIDA 6. KOLA: CUS '
ACLI Ronchi 0:3 (4:15, 8:15, 10:15), Vl' vil - Rangers 3:0 (15:4, 15:7, 15:4).
LESTVICA: Teknoprogres 12, Pa11' TS 10, Vivil in 01ympia 8, Sloga lrl ACLI Ronke 4, Rangers 2, CUS 0.
PRIHODNJE KOLO: Sloga - Ronchi, Pallavolo TS - 01ympia, Rangers -Teknoprogres, Vivil - CUS.
Videm-Pordenon
IZIDI 6. KOLA: San Vito - Prata 0:3. Remanzacco - Pordenone 0:3, ASFJR " II Como 1:3, Pradamano - VBU 0:3, It®" ly Fojda - Maniago 3:1.
LESTVICA: Prata 12, Pradamano
8,
VBU, Como, Pordenone in ASFJR Remanzacco, Maniago in Itely 2, San Vito 0.
Na sliki: postava dečkov gorišk® 01ympie s trenerjem Giannijem SU" šičem.
Moška C-2 liga
Ženska C-2 liga
Moška D liga
Ženska D liga
IZIDI 6. KOLA
Sistema Credito Villa Vicentina -Volley Bali Videm 3:0 (15:7, 15:4, 15:9), Valprapor Imsa - Pastificio Brotti Gorica 3:1 (15:12, 15:0, 16:17, 15:4), Mobili-ficio Santalucia Prata - Bor Agrimpex 1:3 (10:15, 9:15, 15:13, 14:16), Cremcaffe Tržič - Itelv Fojda 3:2 (13:15, 15T3, 15:7, 15:12), Rozzol Trst
12:15,
Torriana
Gradišče 3:1 (15:5, 15:10, 4:15, 15:5), Friuli Povoletto - Pav Remanzacco 3:2 (15:5, 10:15, 10:15, 15:11, 15:13), Libertas Turjak - 01ympia CDR Gorica 1:3 (8:15, 4:15, 15:12, 13:15).
LESTVICA
IZIDI 6. KOLA
ASFJR Čedad - Sokol Indules 3:1 (15:8, 15:7, 2:15, 15:12), Promovolley Pordenon - Libertas Martignacco 1:3 (2:15, 11:15, 15:7, 11:15), Itar Fontanaf-redda - Banca Popolare Centa 0:3 (2:15, 10:15, 13:15), Peroni Tržič - Ottica Tommasini Čordenons 3:2 (15:2, 15:4, 10:15, 2:15, 15:9), Danone Rivignano -Agorest Posojilnica Sovodnje 2:3 (16:14, 11:15, 5:15, 15:12, 10:15), Mercato della Scarpa Casarsa - Soivepi Prata ■ 3:0 (15:10, 15:4, 15:8), CUS Videm Altura Trst 3:0 (15:7, 15:10, 15:12).
LESTVICA
IZIDI 6. KOLA
Volley Club Trst - Falegnameria San Vito 3:0 (15:10, 15:10, 15:8), Soča Sobema - Pallavolo Trst 3:0 (15:12, 15:6, 15:5), Carmona Ruote Porcia -Amici del Cuore Trst 0:3 (14:16, 16:17, 13:15), Gasilci Caldini Gorica - Prevenire Trst 0:3 (7:15, 6:15, 13:15), CUS Trst - Promelco Buia 03 (4:15, 3:15, 9:15). (Nista igrala Volley Bali Čarnia in Bo Prost Fiume Venelo).
IZIDI 6. KOLA	s
Pizzeria Mario Luciana Trst - 11, Fiume Venelo 2:3 (16:14, 10:15,	J/
2:15, 13:15), Torriana Gradišče - v \ Natisonia 3:0 (15:8, 15:4, 15:10), SoCOp® - Gammalegno Čecchini 3:2 (T?' 16:14, 15:6, 8:15, 15:4), Carrozzeria tm liana Porcia - OMA Trst 3:0 (15:8, 13a1 15:11), Celinia Maniago - Pizzeria • Ledra Humin 0:3 (12:15, 14:16, 4:15), n,0 bertas Martignacco - Kontovel g, (15:4, 15:6, 15:9), Pallavolo Mossa - ^ ris 3:1 (15:7, 15:4, 14:16, 15:13).
LESTVICA
Sis. Credito Bor Agrimpex Friuli Pov. Cremcaffe Pav Remanzacco Pan. Brotto Olvmpia CDR GO Itely Fojda Valprapor Imsa Mobil. Prata Rozzol Trst Libertas Tur. Volley Bali UD Torriana
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6-
6
6
18: 7 17: 7 15: 8 17:10 14:11 12:12 14:14 12:14 11:13 12:15 11:16 10:16 6:16 7:12
12
10
10
10
6
6
6
6
6
4
2
2
2
2
Martignacco Banca Popolare CUS Videm Sokol Indules Ottica Tomm. Casarsa Altura Trst Peroni Tržič Promovolley Agorest Pos. ASFJR Čedad Danone Riv. Soivepi Prata Fontanafredda
18: 4 17: 4 16: 7 14: 9 16:11 13: 8 12: 8 11:13 9:13 9:16 7:14 8:15 5:18 3:18
12
10
10
8
8
8
8
6
4
4
4
2
0
0
Promelco Buia	6	6	0	18: 1	12	Porcia
Volley Club TS	4	4	0	12: 5	8	Martignacco
Faleg. S. Vito	.6	3	3	12:11	6	T orriana Celinia
Carmona Ruote	6	3	3	12:12	6	Al Ledra Humin
Prevenire TS	6	3	3	11:11	6	OMA Trst
Soča Sobema	4	2	2	8: 7	4	Pall. Mossa
Volley Carnia	5	2	3	10: 9	4	Socopel
CUS Trst	5	2	3	7: 9	4	Fiume Venelo
Amici d. Cuore	5	2	3	9:11	4	Virtus Trst Pav Natisonia
Fiume Venelo	5	2	3	8:12	4	Kontovel
Caldini Gorica	5	2	3	6:10	4	Gammalegno
Pallavolo TS	5	0	5	0:15	0	Pieris
LESTVICA
6 6
18: h 16: 4 17: l 15: 9 14: 8
13:11
13:11
11:12
10:14
11:15
8:16
7:15
6:16
3:18
12
10
10
10
8
8
8
6
8
2
2
2
2
0
PRIHODNJE KOLO (15. 12.)
Volley Bali Videm - Valprapor Imsa, Bor Agrimpex - Libertas Turjak, Olvmpia CDR Gorica - Cremcaffe Tržič, Panificio Brotto Gorica - Sistema Credito Villa 'Vicentina, Torriana Gradišče - Mobilificio Prata, Itely Fojda - Friuli Povoletto, Pav Remanzacco - Rozzol Trst.
PRIHODNJE KOLO (15. 12.) Sokol Indules - Promovolley Pordenon, Agorest Posojilnica Sovodnje -
Itar Cucine Fontanafredda, Libertas Martignacco - ASFJR Čedad, Ottica Tommasini Čordenons - Mercato della Scarpa Casarsa, Banca Popolare Centa - CUS Videm, Selvepi Prata - Danone Rivignano, Pallavolo Altura Trst - Peroni Tržič.
PRIHODNJE KOLO (15. 12.)
Falegnameria San Vito - Soča Sobema, Pallavolo Trst - Volley Club Trst, Amici del Cuore Trst - Gasilci Caldini Gorica, Prevenire Trst - CUS Trst, Volley Bali Carnia - Carmona Ruote Porcia (počivata Promelco Buia in Bo Frost Fiume Venelo).
Gr?:
PRIHODNJE KOLO (15.
Itas Fiume Venelo - Torriana dišče, Pav Natisonia - Pizzeria , e(jra Lucia Virtus Trst, Pizzeria Al v0ra-Humin - Socopel; OMA Trst - ^ reaH0 tore Fiera Martignacco, Ganini?,oSSa, Čecchini Pasiano - Pallavolo rjS -Kontovel - Celinia Maniago, Carrozzeria Emiliana Porcia.
Tudi v nedeljskem 12. kolu v 1. amaterski ligi Štandrežci igrali neodločeno
S polovičnimi uspehi se Juventina le drži vrha
JUVENTINA - COSTALUNGA 0:0
JUVENTINA: Pascolat, Kerpan, Ca-Potorto, Trevisan (Del Negro), Marušič, Travagin, Klanjšček, Bastiani, Lo-vato, Kavs, Cingerli.
COSTALUNGA: Biloslavo, Azzolin, Stokelj, Giacomin, Manteo, Gandolfi, Germane, Bellotto, Bagattini, Grimal-di, Napparotti.
SODNIK: Biancat iz Aviana. GLEDALCEV: 150.
GORICA — Juventina je v nedeljo yknjižila svoj deveti neodločeni izid id s pridobljeno točko ohranila stik z najboljšimi. Štandrežci so na tem srečanju nastopili v povsem prenovljeni Postavi. Manjkali so namreč Chizzoli-ni, Černigoj, Tabaj in Andaloro, po de-Setih minutah igre pa je zaradi poškodbe zapustil igrišče še Trevisan.
Spričo navedenega je bilo jasno, da do delitev točk najverjetnejši končni izid. S to »izbiro« se je namreč »strinjala« tudi Costalunga, ki je v vseh devetdesetih minutah le v enem pri-
meru spravila v nevarnost Pascolatova vrata. Sicer tudi Juventina ni imela veliko priložnosti za zadetek: bila je namreč najbolj nevarna v začetnem delu srečanja, ko je s Klanjščkom in Del Negrom zamudila vabljivi priložnosti.
Začetno zadržanje Costalunge je opogumilo domače, ki so zaigrali zelo napadalno in s hitrimi prodori na krilih spravljali v težave tržaško obrambo. Poškodba Trevisana v 10. minuti je prisilila trenerja, da je Klanjščku dodelil vlogo »libera« in v napad vključil Del Negra.
Taktična poteza ni bila iz trte izvita, saj so Štandrežci ohranili terensko premoč in se nevarno približali nasprotnikovim vratom. Pomanjkanje pravega sredinskega napadalca pa je tudi ob tej priložnosti Juventini preprečilo, da bi izkoristila podaje Cin-gerlija, Bastianija in odličnega Lovata, ki se je izkazal za taktično zrelega.
Napadalec Paolo Del Negro
V obrambi, kljub odsotnosti številnih ključnih igralcev, pa si posebno pohvalo zasluži mladi Martin Marušič, ki iz tekme v tekmo postaja zanesljivejši in povsem vreden mesta v standardni postavi.
Tri kola pred zaključkom prvega dela prvenstva je položaj v B skupini 1. amaterske lige zelo zapleten in nejasen. Trinajst ekip se v bistvu poteguje za sam vrh, zadnjeuvrščeni Lau-zacco, Cordenonese in Ponziana pa imajo le 2 točki zaostanka za glavnino.
Težko je ugotoviti, kdo je v prednosti in težko je napovedati bodoči razvoj dogodkov. Trenutno vodeči Pro Cervignano bo lahko že v nedeljo prepustil to mesto komu od zasledovalcev. V tem položaju je najvažnejše ohraniti stik z najboljšimi in to se doseže predvsem s politiko »majhnih korakov«. V bistvu to, kar dela Juventina. (r. p.)
V 2. AL naše ekipe (z izjemo Gaje) nizajo zmage
Zarja - MOSSA	2:1 (1:1)
STRELCLv 32' Trevisan, v 40. min. avtogol Mosse, v 77. min. Ridolfo
ZARJA: Kočevar, Antonič, Ridolfo, Voljč, Borelli, Germani, Grgič, Varljen, D. Fonda, Mauro, Kalc.
Zarja je v nedeljo izbojevala pomemb-n° zmago proti zelo nevarnemu nasprotniku, ki je prišel v Bazovico s trdnim namenom, da iztrži neodločen rezultat. Tokrat sta se srečali enajsterici, ki še ni-sto doživeli poraza. Bazovci pa so pokapali za razred boljšo igro kot na prejšnji tokmi in imeli skozi vse srečanje vajeti Jgre v svojih rokah, tako da so imeli gos-,Je izredne težave, da so krotili razposa-jane bazovske napadalce. Razred zase pa 1® bil tokrat sodnik, ki je po svoje prikro-M Pravila igre in dostikrat razkačil navi-lače in igralce obeh ekip.
Tekma se je začela ob očitni premoči r81)©, ki je že od vsega začetka napadala 'n imela z Voljčem dve lepi priložnosti pa gol, a obakrat je bazovski igralec stre-
ljal'
, netočno. Nato pa je moral vratar gos-instinktivno posredovati po močnem strelu D. Fonde, da je lahko odbil v kot. “azovci so iz minute v minuto siloviteje Pritiskali, toda obramba gostov je bila v®dno na pravem mestu. Toda prav ko s° zarjani najbolj pritiskali, je sodnik spregledal manjmanj tri nepravilnosti •Joštov. Najprej je dosodil neobstoječi . °t v korist Mosse, po strelu s kota si je 9raiec gostov ustavil žogo z roko, stre-Jal proti vratom, kjer se je znašel v ne-Povoljenem položaju napadalec, ki je toirno potisnil žogo v mrežo. Vsi protesti .Otoačinov so bili seveda zaman. V na-®dnjih minutah pa je Zarja zaigrala še 9resivneje, toda žoga ni in ni hotela v tof®žo. Izenačenje je končno prišlo v 40. muti. Največ zaslug ima pri tem ima °bert Kalc, ki je z lepo potezo speljal sa led kar dva branilca, se predstavil ato pre(j vratarjem ter z nizko podajo Puskušal postreči Voljča, vendar se je °ge dotaknil branilec, ki jo je poslal v ‘astno mrežo.
v drugem polčasu se igra ni bistveno Premenila. Zarjani so še naprej napadala' gostje pa so se krčevito branili. Prav toalu so ostali domačini z igralcem
manj, ko je sodnik zaradi dvojnega opomina poslal Grgiča v slačilnico, potem ko je le-ta protestiral po groben prekršku nad Borellijem. Zarja je odtlej zaigrala še bolj zagrizeno in si ustvarila nekaj res lepih priložnosti. Najprej je bil na vrsti Robert Kalc, toda njegov strel iz gneče je končal za las mimo vrat. Nato so morali gostje z očitnimi prekrški zaustaviti razigrana Voljča in Maura. Končno so Bazovci dosegli še drugi gol, ko se je žoge po strelu s kota polastil Mauro, preigral par branilcev ter podal v sredino Ridolfu, ki je hladnokrvno pomeril in z neubranljivim stelom premagal Hledeja. Po prejetem golu so gostje poskušali na vse kriplje izenačiti, toda zarjani so se zelo uspešno branili in imeli v protinapadih nekaj izrednih priložnosti. Najprej je Mauro lepo podal Voljču, ki se je znašel sam pred vratarjem ter ga z lobom že premagal, toda žoga se je odbila od vratnice ponovno v polje. Kasneje je Voljč našel prostega Maura, ki pa je streljal naravnost v vratarja. Zadnjo priložnost je Zarja imela v 95. minuti, ko je branilec gostov po izredni gneči odbil žogo s same gol črte. (Big)
VESNA - FOGLIANO	4:0 (1:0)
STRELCI: Germani v 29', Pertan v 70' (11-metrovka), Barilla v 80’, Pertan v 85'
VESNA: Messina, Soavi, Germani, Massai, N. Sedmak, Pichierri, Pertan, Venturini, Barilla, Babich, Kriscjak (Gi-raldi v 84’).
Po spodrsljaju proti goriškemu Auda-xu je Vesna prišla zopet do zmage. Tokrat je z repenskega igrišča morala oditi brez točk ekipa Fogliana, ki se ni mogla učinkovito upirati močnejšemu nasprotniku. Kriški trener Sadar je v napad vključil Barillo, ki je odlično opravil svojo nalogo, v vrata pa se je spet vrnil Messina, ki je prav gotovo dal večjo zanesljivost domači obrambi.
Križani so v prvih minutah imeli nekaj težav pri razvijanju igre in gostje so bili v dveh priložnostih zelo nevarni, toda po prvem zadetku so Križani imeli popolno terensko premoč, a zadetek je padel po zaslugi Germanija, ki je močno streljal v vrata po podaji Barille z levega krila.
V drugem polčasu se je Vesni ponudila vrsta priložnosti za zadetek, a nasprot-
nikov vratar je bil vedno na mestu. Potem ko je bil sodnik primoran izključiti furlanskega branilca zaradi dveh rumenih kartonov, gostje niso več zmogli zaustaviti kriških napadalcev. V 70. minuti je v nasprotnikovem kazenskem prostoru prišlo do prekršna nad Pertanom, sodnik se je odločil za 11-metrovko, ki jo je Pertan lepo realiziral. Deset minut kasneje je Venturini z levega krila streljal na prvo vratnico, prihitel je Barilla in tako tretjič zatresel mrežo. Pet minut pred končnim žvižgom je padel še četrti zadetek, ki ga je v protinapadu dosegel Pertan. Pohvalo si zaslužijo so vsi igralci, predvsem pa Germani, Massai in napadalec Pertan, ki je v -letošnji sezoni dosegel že 7 zadetkov. (S. K.)
PRIMORJE - PRO FARRA 3:1 (2:0)
STRELCI: v 23' Miclaucich, v 37' Pipan (11-metrovka), v 61’ Zuppel, v 75' Miclaucich
PRIMORJE: Coronica, P. Štrukelj, Milani, Štoka, Pipan, Antoni, Livan, S. Štrukelj (v 72' Škabar), Miclaucich, Crevatin, De Marco.
Prosečani so povsem zasluženo premagali ekipo iz Fare, čeprav niti tokrat ni šlo brez problemov. Ko so že vodili z dvema goloma razlike, so rdeče-rumeni namreč popustili, na začetku drugega polčasa so bili vse preveč netočni, a gostje so z edino res nevarno akcijo tudi zmanjšali razliko.
Kot smo že dejali, pa je bil že začetek precej obetaven, saj je obramba Pro Far-re z veliko težavo zaustavljala prodore Crevatina in Miclaucicha. Do prvega zadetka je prišlo po močnem diagonalnem strelu De Marca, posegel je vratar, vendar se je žoga odbila do Miclaucicha, ki jo je preusmeril v vrata. Na drugi strani so gostje bili nevarni predvsem s prostih strelov s kapetanom Bartuscijem, a Coronica je bil vedno na mestu. Tako so po prodoru Miclaucicha v kazenski prostor, osem minut pred odmorom, Presečni podvojili: branilci gostov so podrli na tla napadalca Primorja, sodnik je dosodil najstrožjo kazen in Pipan jo je natančno izvedel.
V drugem polčasu so gostje igrali predvsem v protinapadu in izkoristili ne-
točnosti domačinov, uspelo pa jim celo doseči zadetek po zaslugi Zuppela, ki je v kazenskem prostoru preskočil branilca in z diagonalnim strelom izigral še Coro-nico. Po tem zadetku so Proseči le zaigrali odločneje in po zaslugi Crevatina ustvarili nekaj dobrih akcij. Odločilen pa je bil že spet Miclaucich, ki je odlično preusmeril v vrata podajo Crevatina. Do konca tekme je Primorje imelo še nekaj riložnosti, a še najboljša se je ponudila kabarju, ki se je po prodoru v kazenski prostor predstavil sam pred vratarjem, vendar se je odločil za podajo na sredino in branilci so žogo prestregli. Minuto pred koncem je Škabar s prostega strela poslal žogo za las ob vrata. (Š. M.)
M ARI AN O - GAJA	2:0 (2:0)
GAJA: Zemanek, Dallagiacoma, Nep-pi, Pangoni, Loi, Bullo, Križman, Vengust, Kalc, Stranščak, Gabrielu (Giotto, Milkovič)
Gropajko-padriška enajsterica bo morala na nadaljnjih gostovanjih kot tudi na padriškem pravokotniku pokazati vso dobro voljo in napeti vse sile, da bo lahko iztržila točko nasprotniku, kajti prvenstvo druge amaterske lige zastopa vrsta zelo dobrih ekip in dobro vemo, da bo za zeleno-rumene vsaka nedeljska tekma težka kot še nikoli. Tudi ne smemo pozabiti, da je Mariano v uvodnem delu prvenstva igral neodločeno proti najmočnejši ekip tega prvenstva, bazoviški Zarji.
Tremulovi varovanci so šli v goste s trdnim namenom, da z blatnega in razmočenega pravokotnika odnesejo vsaj točko. Toda tokrat so igrali pod svojimi sposobnostmi in so tudi doživeli neroden poraz. Res je sicer, da je Mariano že v prvi minuti povedel po mojstrsko izvedenem prostem strelu in da je takoj zatem podvojil, vendar to še ne pomeni, da vsaj točka ni bila dosegljiva, saj so zele-no-rumeni v drugem polčasu imeli številne priložnosti, da bi rezultat obrnili. Gajevci pa so ga tokrat polomili in že v nedeljo imajo na razpolago popravni izpit, sicer z močnejšo ekipo tega prvenstva, ki je prav v nedeljo nasula Foglia-nu kar štiri gole. (Pečar)
DS TRST - KRAS	1:3 (0:2)
P bTRELCI: Božič v 38', Albertini v 40', Jtoavera v 55', Pischianz v 85'
Cfi AS : Caputo, Tul, Fadda, Spazapan, ch; otti, Božič, Albertini, Lepore, Pis-Jtok Fabris, Parma (v 65' Rotta).
2a tosovci so v nedeljo izbojevali že 6. t P°redni pozitivni rezultat. V gosteh so ka/3* s*cer z veliko večjo težavo kot e končni rezultat premagali tržaški 2a ?' ki si po prikazani igri nikakor ne Treuto predzadnjega mesta na lestvici, da ner Tdanzutto je po tekmi celo izjavil, nasiT njegovim varovancem tokrat stala sreč rp ^ 6na boljših ekip, ki so jih doslej 31av V totošnjem prvenstvu in katere V v n° orožje je prav gotovo vezna vrsta. barirasovi obrambi pa se je poznala Ška-tia tova odsotnost, ki je bila posebno vid-Vrai0 cVisc,kih.Podajah pred Caputova kar u er Pa 50 se Tul in tovariši še tona °T)r0 obnesli in preprečili izredno t ^totomm domačim napadalcem, da bi strei°, ogrozili njihova vrata. Po dveh deia \tofton na vsaki strani), ki nista za-37, m- Vira vra,;’ ie kapetan Primavera v Zak]j,l?}}D z udarcem naravnost v Caputa Njen najlepšo akcijo vsega srečanja. *toti vV° NNločuost je že v naslednji mi-strel0 aznoval Božič, ki je z neobičajnim t)ve j? z glavo povedel svoje v vodstvo. tlajlen{lnUti. kasneie Pa je Albertini na kota ni! na^in s strelom s skoraj mrtvega Dom *ni1 nasPr°tnikovega vratarja. prer0i"aCmi Pa 50 Prišli iz slačilnic kot ztožalini ln že v 10’ uuuutl zasluženo ^tosa v zaost;anek ter postavili uspeh Podarili dVOm'. Dd tedaj dalje so zagos-na niih„na ‘g^ču in potisnili rdeče-bele toitiuti 7^° Potovico. Le Febris je v 65.
ePim strelom z velike razdalje
ogrozil nasprotnikova vrata. Nekaj minut kasneje je šla žoga za las mimo vrat Caputa, ki pa ima največ zaslug, da je v 32. minuti rešil svojo ekipo pred izenačenjem. Tako igralci kot navijači Krasa so se končno oddahnili v 40. minuti: tedaj je Pischianz brez težav zapečatil usodo požrtvovalnih domačinov, potem ko sta kar dva branilca nerodno posredovala po podaji Rotte v nasprotnikov šestnajstme-trski prostor. (Z. S.)
MLADOST - MEDEA	0:5 (0:4)
MLADOST: Baldan, Kobal, M. Argen-tin, Falcicchia, A. Devetta, Marušič (D. Gergolet), Kosič (L. Gergolet), De Lorenze, R. Devetta, Zoff, D. Argentin.
Vodilni Medei je zadostovalo le pičlih petnajst minut, da je spravila na kolena domačine. Gostje so se takoj po začetnem žvižgu razigrali in kaj kmalu je moral Baldan že drugič pobrati žogo iz mreže.
Mladost je skušala reagirati, a tudi tokrat ji je sreča obrnila hrbet: strel Devet-te je zaustavil branilec Medee na sami
gol črti. V nadaljevanju te akcije pa so gostje dosegli še tretji zadetek. Vezna vrsta Kraševcev je povsem odpovedala, saj so gostujoči napadalci brez težav in neovirano ogrožali vrata Baldana, ki je moral ob izteku polčasa četrtič kloniti.
V drugem delu srečanja se igra v bistvu ni spremenila, domačini so sicer igrali nekoliko bolje, bili pa so le bleda senca ekipe, ki je v prejšnjem kolu opravila dober nastop proti Isonzu. Čeprav so Kraševci nastopili v okrnjeni postavi, taka nihanja niso opravičljiva. (D. G.) ROIANESE - BREG	2:2 (2:0)
STRELCA ZA BREG: Lacalamita v 70' in Castellano v 85'
BREG: Petronio, Pavletič, Pečar, Lovri-ha, Prašel, Olenik, Sancin (Švara), Lacalamita, Zeugna, Castellano, Zupin, Kozina, Defranceschi.
Iz Ribiškega naselja se je Breg vrnil s predragoceno točko in tako nadaljuje pozitivno serijo rezultatov pri zasledovanju vodečih.
SPDT - SMUČARSKI ODSEK prireja smučarske tečaje in izlete. Tečaji bodo v znanih smučarskih središčih januarja '91. Za informacije in vpisovanja na sedežu ZSSDI v Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah (tel. 767304). Iniormacije dobite tudi pri odborniku Pavlu Facninu (tel. 7424881.
TPK SIRENA - ODSEK ZA RIBOLOV obvešča, da bo v soboto, 15. t. m., ob 20.30 prvi občni zbor odseka. Vabljeni!
SK DEVIN
priredi zimovanie v Bovcu, in sicer od 23. do 29. decembra. Zainteresirani naj
se zglasijo na sedežu v Cerovljah vsak torek ob 20.30 ali na tel. 220423 in 200236.
SK DEVIN
riredi v nedeljo, 16. decembra, avto-usni smučarski izlet v Podklošter (Ar-noldstein). Informacije v večernih urah na tel. 220423 ali 200236.
SK BRDINA
organizira od 22. do 29. decembra zi-movanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure. Informacije po tel. 212936.
Brežani so odigrali morda najboljšo letošnjo tekmo, a vseeno bi skoraj izgubili. Dve nepazljivosti v obrambi sta botrovali zadetkoma domačinov v dvajseti in trideseti minuti prvega polčasa. Toda v drugem polčasu so plavi bili res odlični in so najprej zmanjšali zaostanek z Laca-lamito (neposredno s prostega strela), nakar je isti igralec zadel prečko, a pet minut pred koncem tekme je Castellano po podaji Olenika drugič zatresel nasprotnikova vrata in zapečatil izid.
Za kratko mnenje o tekmi smo vprašali kapetana plavih, sedanjega stebra Bregove obrambe, Giuliana Prašlja: »Tekma je bila za nas pomembna, ker smo tokrat najprej sebi dokazali, da se trdo delo vsekakor izplača. Vsaka tehnična ocena te res od vseh nas občutene tekme je odveč in mislim, da je naše končno veselje nad tem rezultatom (izgubljali smo namreč kar za 2:0) povsem upravičeno.« Drugi Boljunčan iz Bregovih vrst, Alan Švara, je še dodal: »V prvem polčasu nas je naša že znana neučinkovitost v napadu nekoliko oškodovala. Naša igra je bila tudi v tem delu dobra, čeprav je nasprotnik vodil z 2:0. V nadaljevanju smo ob solidni igri pokazali še izredno borbenost in to se je tudi obrestovalo. Zelo sem zadovoljen nad tem ekipnim uspehom. Upam, da bomo lahko doživljali še mnogo takih prijetnih trenutkov v teku tega prvenstva.« (E. B.)
UNION - PRIMOREC	0:6
STRELCI: Smilovich, Bracco (2), Kralj (2), Santi.
PRIMOREC: Leone, Sardiello, Coppola (v 46' Ciuk), Purič, Rados, Castro, Pitacco (v 46' Bracco), Santi, Smilovich, Canziani, Kralj.
rezultati
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 12. KOLA
Pro Aviano - Sangiorgina	1:1
Trivignano - Aguileia	0:1
Pro Cervignano - Lauzacco	2:0
JUVENTINA - Costalunga	0:0
Ruda - Tamai	2:2
Cordenonese - Ponziana	0:0
Fortitudo - San Canzian	0:1
Pro Fiumicello - Percoto	2:2
LESTVICA
LESTVICA
Cervignano	12	5	5	12	15:8 15
San Canzian	12	5	4	3	11:10 14
Tamai	11	5	3	3	18:12 13
Costalunga	12	3	7	2	10:7 13
JUVENTINA	12	2	9	1	5:3 13
Percoto	12	4	5	3	12:15 13
Pro Aviano	12	3	6	3	12:11 12
Aguileia	12	5	2	5	11:10 12
Fiumicello	11	3	6	2	11:11 12
Sangiorgina	11	3	5	3	10:8 11
Ruda	12	2	7	3	10:9 11
Fortitudo	12	2	7	3	6:7 11
Trivignano	12	4	3	5	6:13 11
Lauzacco	12	3	3	6	11:15 9
Cordenonese	11	2	5	4	7:11 9
Ponziana	12	2	5	5	7:12 9
PRIHODNJE KOLO San Canzian - Pro Fiumicello, Ponziana - Fortitudo, Tamai - Cordenonese, Costalunga - Ruda, Lauzacco -JUVENTINA, Aguileia - Pro Cervignano, Sangiorgina - Trivignano, Percoto - Pro Aviano.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 12. KOLA
Capriva - Corno	1:4
ZARJA - Mossa	2:1
Mariano - GAJA	2:0
VESNA - Fogliano	4:0
Piedimonte - Audax	4:1
Villanova J. - Moraro	0:2
Pro Romans - Villesse	5:2
PRIMORJE - Pro Farra	3:1
LESTVICA
LESTVICA
ZARJA	12	10	2	0	23:4 22
Moraro	12	6	5	1	18:6 17
Corno	12	6	4	2	16:10 16
VESNA	12	6	3	3	19:10 15
Pro Romans	12	5	5	2	21:14 15
PRIMORJE	12	5	4	3	17:13 14
Mossa	12	2	9	1	9:5 13
Piedimonte	12	4	3	5	10:10 11
Villesse	12	4	3	5	15:21 11
Pro Farra	12	2	6	4	11:12 10
Villanova J.	12	3	4	5	7:10 10
Fogliano	12	4	2	6	18:24 10
Audax	12	3	4	5	11:17 10
Mariano	12	1	6	5	10:15 8
GAJA	12	1	6	5	8:16 8
Capriva	12	0	2	10	4:30 2
PRIHODNJE KOLO Villesse - PRIMORJE, Moraro - Pro Romans, Audax - Villanova J., Fogliano - Piedimonte, GAJA - VESNA, Mossa - Mariano, Corno - ZARJA, Pro Farra - Capriva.
3. AMATERSKA LIGA Skupina H
IZIDI 11. KOLA
MLADOST -	Medea				0:5
Poggio - Isonzo S.Pier					1:1
Sagrado - SanFAnna					3:1
Begliano - San Lorenzo					1:1
CUS Ts- KRAS					1:3
SOVODNJE	- Azzurra				0:1
Junior - Vermegliano					8:0
LESTVICA					
Medea	11	7	4	0	20:4 18
KRAS	11	6	4	1	22:12 16
Azzurra	11	6	3	2	10:6 15
SOVODNJE	11	5	4	2	24:13 14
San Lorenzo	11	6	2	3	15:10 14
Isonzo	11	4	5	2	17:12 13
Sagrado	11	5	3	3	16:15 13
Poggio	11	4	4	3	18:13 12
Junior	11	3	4	4	20:19 10
MLADOST	11	2	4	5	9:20 8
Begliano	11	1	5	5	9:15 7
Vermegliano	11	2	2	7	12:25 6
CUS Ts	11	1	3	7	9:17 5
SanFAnna	11	1	1	9	6:26 3
PRIHODNJE KOLO Azzurra - Vermegliano, KRAS - SO-VODNJE, San Lorenzo - CUS Ts, SanFAnna - Begliano, Isonzo S. Pier - Sagrado, Medea - Poggio, MLADOST - Junior.
Skupina I
IZIDI 11. KOLA
S. Andrea - Montebello	2:1
Stock - Opicina	2:1
Union - PRIMOREC	0:6
Don Bosco - Giarizzole	1:2
Roianese - BREG	2:2
CGS - San Vito	1:0
Exner - Fincantieri Ts	0:1
Počitek: Chiarboia
LESTVICA
Chiarboia	10	6	3	1	24:8 15
Fincantieri	10	5	4	1	14:7 14
San Vito	11	4	5	2	14:10 13
S. Andrea	11	4	5	2	9:9 13
BREG	10	3	6	1	21:12 12
PRIMOREC	10	3	5	2	16:9 11
Roianese	8	4	3	1	14:7 11
Opicina	9	4	3	2	13:7 11
Giarizzole	9	4	3	2	12:10 11
CGS	10	4	3	3	8:9 11
Stock	10	4	2	4	14:15 10
Exner	10	3	2	5	7:11 8
Montebello	10	0	5	5	6:12 5
Don Bosco	10	1	1	8	10:20 3
Union	10	0	0	10	7:43 0
PRIHODNJE KOLO Fincantieri Ts - Chiarboia, San Vito - Exner, BREG - CGS, Giarizzole -Roianese, PRIMOREC - Don Bosco, Opicina - Union, Montebello - Stock, počitek: S. Andrea.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780'.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
torek, 11. decembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Trst Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Pogreba dvanajstih žrtev letalske tragedije se je udeležila ogromna množica
Ves Casalecchio je včeraj tiho zahteval naj se taka tragedija nikoli več ne ponovi
CASALECCHIO (BOLOGNA) — Včeraj -je bil v Casa-lecchiu pogrebni obred za dvanajst žrtev letalske nesreče. Na željo staršev in dijakov šole, v katero je treščilo vojaško letalo, je obred potekal v predmestni cerkvi in ne v stolnici v Bologni, kot je bilo najprej napovedano. Žalne maše se je udeležilo kakih trideset tisoč ljudi, prisotni pa so bili tudi predstavniki vojaškega letalstva iz Villafran-ce. Svojcem žrtev je poslal sožalno brzojavko tudi šef generalnega štaba vojnega letalstva general Nardini.
V Casalecchiu je včeraj ves dan gospodoval skoraj nerealen molk, saj ljudje niso hoteli govoriti o nesreči, ki je prizadela dvanajst družin. Povsod pa je bilo mogoče razbrati zahtevo, naj se kaj takega ne ponovi. V pogrebnem sprevodu so ljudje držali v roki bel cvet z napisom »Nikoli več«. Isto željo je v cerkvi ponovila dijakinja, ki je v poslovilnem govoru namenila tudi misel pilotu nesrečnega letala in vsem, ki »iz različnih vzrokov sledijo logiki vojne, naj se zamislijo nad svojimi dejanji in izbirami«.
Od več kot devetdeset oseb, ki so se v nesreči ranile, jih je v bolnišnici še 36, od teh pa je samo ena profesorica še vedno v smrtni nevarnosti. Preiskavi o nesreči sta še v teku, vendar ni v javnost prišla nobena podrobnost. V nekaterih javnih občilih se je medtem razvnela ostra polemika na račun pilotove odločitve, da prepusti letalo samo sebi, kar je spodbudilo tudi ostre kritike na račun »popustljivosti« vojaških šol. Republikansko glasilo je prav včeraj objavilo daljši zapis, v katerem opozarja na neumestnost primerjanja nesreče v Casalecchiu z Ustico in podobnimi »misteriji«. Smrt dvanajstih dijakov je tragedija in zato nima nihče pravice, da jo zlorablja v podle politične namene, še piše glasilo.
Za zapahi eden od znanih mafijskih voditeljev
PALERMO — Na podlagi anonimnega telefonskega klica je včeraj v skupni akciji policiji in karabinjerjem uspelo aretirati mafijskega »bossa« na begu Ignazia Pullaraja, ki je domnevni šef mafijske bande iz Santa Marie di Gesu. Pullara je bil na prvostopenjskem sodišču obsojen na deset let zapora zaradi mafijskega združevanja. Mafijskega šefa so aretirali skupaj s še štirimi oseba-' mi. Ignazio Pullara ob aretaciji ni bil oborožen, brez orožja pa je bil tudi njegov telesni čuvar Angelo Romano, ki doslej še ni imel opravka s pravico, zdaj pa bo moral odgovarjati zaradi skrivanja obtoženca.
O tem, da je Pullara eden od pomembnejših mafijskih voditeljev, sta spregovorila velika »skesanca« Tommaso Buscetta in To-tuccio Contorno, nekoliko pa je skušal njegovo vlogo zmanjšati Francesco Marino Mannoia. Mafijskega »bossa« so začeli iskati septembra leta 1984, ko je zanj izdal zaporni nalog sodnik Giovan-ni Falcone.
Pri Volgogradu v SZ oropali in ubili italijanska tehnika
MOSKVA — Dva italijanska tehnika sta v zaenkrat še nepojasnjenih okoliščinah izgubila življenje v bližini nekega italijanskega delovišča nedaleč od Volgograda. Renato Mabelli in Enrico Cavazza sta v soboto z letalom prispela v Volgograd, od tu pa sta se z avtomobilom namenila v Volž-ki, kakih dvajset kilometrov daleč od mesta. Družba Italim-pianti tam gradi velik jeklarski obrat. Mabelli in Cavazza pa nista nikoli prispela na cilj, tako da so njuni kolegi obvestili pristojne oblasti.
Po krajšem iskanju je policija našla trupli tehnikov, na katerih so bili vidni znaki strelov, v nekem jarku v neposredni bližini delovišča. Informacije, ki jih je nudila sovjetska policija, so zelo skope, izkazalo pa se je, da so neznanci italijanska tehnika tudi oropali. Na kraj nesreče je prišel tudi italijanski konzul Ugo Colombo Sacca.
V Geli včeraj zaprli še štiri osumljence
GELA — Včeraj je policija v predmestju Gele aretirala štiri osebe, ki naj bi bile vpletene v pokol, ki je bil 27. novembra v Geli in v katerem je bilo ubitih osem oseb, sedem pa jih je bilo ranjenih. Policija je namreč v skrivališču Vincenza Spine, Salvatora Domimanteja, Angele Diolose in Silvane Ardizzone našla vrsto pištol beretta in pušk, ki naj bi jih uporabili pri sobotni zasedi na cesti med Gelo in Licato, ko sta bila ranjena zapornika na nadzorovani svobodi Nunzio Trubia in. Armando D'Arma. Aretirani Nunzio Spina spada v klan locolano, ki se že vrsto let bori za »podzemsko oblast« proti klanu Giuseppa Madonie.
Slabo vreme paraliziralo celotno severno Italijo
MILAN — Slabo vreme, ki ga označujejo sneg, dež in močan veter in ki že nekaj dni vztraja nad celotno južno Evropo, je v Italiji v zadnjem prazničnem koncu tedna povzročilo vrsto prometnih nesreč, v katerih je umrlo 34 oseb, kar 841 pa jih je bilo ranjenih. Lani je bilo v istem obdobju kar 237 nesreč manj kot letos (930 proti 1167), predvsem pa pet smrtnih žrtev manj.
Značilen za letos je bil množičen promet osebnih vozil, saj se jih je kar šest milijonov podalo na ceste, kar je praktično rekord, če to primerjamo s podatki iz prejšnjih let. Vsekakor je čudno, da so se ljudje tako množično podali na pot, kljub zelo neugodnim vremenskih razmeram. Žal pa so v glavnem odšli povsem nepripravljeni, brez zimske opreme in predvsem brez snežnih verig, kar je v mnogih primerih povzročilo nesrečo.
Sneženje je namreč zajelo vso Italijo, dodatne težave pa so nato povzročile tudi dolge vrste na vhodih in izhodih z avtoceste. Tako so na odseku avtoceste med Rimom in Aguilo zabeležili kar deset kilometrov dolgo vrsto.
Velike težave imajo tudi v Benetkah, kjer je plimovanje doseglo 128 cm, voda pa je zalila kakih 40 odstotkov celotnega mesta. Tako je Trg sv. Marka pod pol metra vode, kar po-
vzroča prebivalcem velike praktične težave. To jesen se je v Benetkah visoka voda pojavila že večkrat, vendar pa nikoli v tolikšni meri. Stanje se je že včeraj nekoliko izboljšalo.
Izredno stanje so oklicali tudi v Dolini Aoste, saj so zaradi snega popol' noma izolirani nekateri turistični centri, kot so Cogne, Cervinia in še drug1-Cesta za Švico je še vedno zelo nevarna, zato odsvetujejo vsem večjim vozilom prehod preko Sv. Bernarda.
Na srečo se stanje počasi normali2*' ra v Piemontu, predvsem v Turinu' kjer je nehalo snežiti že v nedeljo p°' zno zvečer, sifcer pa so bile včeraj v tem mestu vse šole zaprte. V Mila11!? so lahko avtomobilisti s svojih voz* sneli verige, včeraj pa so letališč Malpensa spet odprli za reden prom® 1
V Neaplju je morski promet v zan vu še vedno onemogočen, saj še vedn°
d®1
piha močan veter, v naši deželi Pa je' včeraj sneženje nadaljevalo lep 1 dneva, nato pa se je stanje skoraj P0_ polnoma normaliziralo, čeprav je mPl ni prehod v Ziljsko dolino zaprt žara plazu.
Na sliki AP: v Milanu so včer«) občinski uslužbenci na Trgu po hudem sneženju iz prejšnjih “ j »pljunili v roke« ter počistili plošč pred stolnico.
LJUBLJANA — Vzdušje, v katerem je potekal sobotni ustanovni zbor Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo, je spominjalo na zborovanja iz časa t. i. slovenske pomladi. Zborovanje je pripravil začasni iniciativni odbor za Slovenijo, tj. telo, ki naj bi bilo nekakšno železno jedro oz. zgled za ostale področne konference v slovenskem zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Zborovanje je potekalo v Cankarjevem domu in to prav v dvorani, kjer so prve dni junija 1988, le nekaj dni po aretaciji Janeza Janše, na predlog Vlada Habjana (ta je včeraj tudi otvoril zborovanje), obudili in hkrati dali pobudo za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa.
Sobotno zborovanje se je začelo nadvse slovesno: najprej je Slovenski oktet zapel nekaj domovinskih pesmi, zatem so imenovali delovno predsedstvo (za predsedujočega so izbrali pisatelja Rudija Šeliga) in člane organov delovnih komisij. Med pozdravnimi govori je prišlo do manjšega incidenta; za govorniškim pultom se je v imenu Zveze za svetovno demokracijo nenajavljeno oglasil govorec, ki pa se je ob glasnem negodovanju občinstva in posredovanju predsedujočega moral umakniti. Pozdrave so prinesli predsednik Skupščine Republike Slovenije France Bučar, član republiškega predsedstva Dušan Plut, predsednik osrednjega iniciativnega odbora Bojan Brezigar, minister za Slovence po svetu Janez Dular, bivši član avstrijskega parlamenta Karel Smolle, koordinator iniciativnega odbora za Nemčijo Jure Terseglav, predstavnik kongresnega gibanja Slovencev v italiji Ravel Kodrič, kasneje v drugem delu zasedanja, pa tudi predsednik republiške vlade Lojze Peterle. Mnogo je bilo tudi pozdravnih brzojavk, med drugimi tudi
Svetovni slovenski kongres ima zdaj tudi domovinski del
SKGZ in organizacij Slovencev, ki živijo v oddaljenih deželah.
Zatem so sledili referati, prvi na vrsti je bil predsednik začasnega iniciativnega odbora za Slovenijo, zgodovinar Vlado Habjan. Ta je poudaril, da je zamisel za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa stara že več desetletij, odločilen zalet pa je dobila med slovensko pomladjo. Prelomnega pomena so bili tudi sestanki v okviru Drage; na enem od teh so lani ustanovili osrednji iniciativni odbor, kmalu zatem, novembra, pa začasni iniciativni odbor za Slovenijo. Habjan je poudaril neodvisni in nadstrankarski značaj Svetovnega slovenskega kongresa, tj. občestva, ki naj bi ne zametovalo in zanemarjalo nobenega rojaka, ne v Sloveniji in niti zunaj nje. Povedal je tudi, da je izbira Ljubljane kot sedeža osrednjega kongresa bila nekoliko težavna; na začetku so se namreč nekateri (zlasti predstavniki emigracije v tujini) potegovali za Trst oz. Celovec, kasneje pa so drugi predlagali Pariz in Celje.
Tajnica začasnega iniciativnega odbora Spomenka Hribar je poudarila, da je Svetovni slovenski kongres rezultat civilne družbe; čas ustanovitve Konference za Slovenijo sovpada s pri-
pravami na plebiscit, vendar se tako ustanovni zbor kot plebiscit nekako ujemata. Oba sta namreč izraz teženj po osamosvojitvi slovenskega naroda.
Za Hribarjevo so spregovorili predstavniki sekcij, ki so se izoblikovale v okviru iniciativnega odbora. V imenu sekcije za gospodarstvo je Igor Omerza načel nekaj občutljivih vprašanj, kot so na primer lastninsko vprašanje v Sloveniji, zahteva po samosotjnem ministrstvu za zunanjo trgovino pri republiški vladi in ne nazadnje vprašanje povezovanja med slovenskimi gospodarstveniki v matični državi in tujini. Jože Snoj (sekcija za kulturo) je poudaril pomen jezika in literature in to zlasti pri oblikovanju narodnega duha, Irena Mislej pa je v imenu sekcije za vračanje Slovencev v domovino ugotovila številne praktične težave. Dejala je, da je vprašanje povezano z vprašanji pokojninske konvencije in povrnitev lastnine, težavno pa je tudi vračanje druge in tretje generacije izseljencev, saj bi morali pri tem rešiti vprašanje študijskih štipendij. Upoštevati je treba tudi psihološke težave pri morebitnem vračanju, poleg tega pa bi morali spodbuditi tako imenovano duhovno vračanje oziroma odpravo ovir za dobavo tiskanega slovenskega gradiva iz tujine in ponatis del slovenskih avtorjev,
ki so nastala v tujini. Janez Šumrada (sekcij3 ^ zgodovino) je naštel tri glavne naloge nj®9 skupine: ustanovitev reprezentativne sloven ^ humanistične revije, sintetični zgodovinski P^_ kaz slovenskega izseljenstva od začetkov do nes in ne nazadnje sodobno sintezo slov® zgodovine. Marko Kos (sekcija za tretjo s ^[g-sko univerzo) pa se je zavzel za združevanj6 1 lektualnih in gospodarskih energij.
France Miklavčič je spregovoril o . jjo konference, vključno z organizacijsko uredV b;l Svetovnega slovenskega kongresa: ta naj 0	.
sestavljen iz šestih področnih konferenc, cia _ naj bi bili tako posamezniki kot organi23 tudi politične.'	sa je
Program Svetovnega slovenskega kongr ■ podrobno obrazložil Viktor Blažič; kot pog a^ cilj je označil narodno spravo, zavzel pa se J ' 0 bi Slovenci po svetu imeli dvojno državljan ^ Tine Hribar je za njim govoril o P^P^j^gid* plebiscit in novo slovensko ustavo, meci ga pa omenil tudi neodločnost in celo strah, imajo nekateri pred nalogami po plebisci ^	^
dila je razprava, v sklepnem delu zaseda so (z aplavzom) sprejeli statut in izbra 1 vodilnih teles konference Svetovnega ga kongresa za Slovenijo. V osrednjem i2 pa odboru bo 27 članov, v nadzornem 0 zt>ora trije. Skupščina udeležencev ustanovneg _nCe je sprejela tudi izjavo, v kateri poziva jega iz matične države, naj se udeležijo ^ lasih® plebiscita in s tem potrdijo pravico nacionalne države.
IVAN v°
GRiC