Leto XLVIII - št. 76 - CENA 105 SIT državna pomoč le kaplja v morje Zakaj le 30 milijonov pomoči? Po doslej zbranih podatkih se škoda, ki so jo v tem mesecu povzročila neurja, približuje 4 milijardam tolarjev, vlada pa je od 200, za kolikor ima pooblastil, za prvo pomoč le 30 milijonov tolarjev. ^eurja 8. septembra ter v loči iz 19. na 20. september ^° povzročila ogromno škodo, se zdaleč ni ocenjena. Po doslej zbranih podatkih je najyec škode v občini Želez-n,ki, tej sledi občina Tolmin, prizadeti občini Cerkno pa se J® pridružila pred tednom še °ocina Gorenja vas - Poljane. pomoč države, ki je doslej namenila za 5 občin v Slovenji (dve na Dolenjskem) skupno 30 milijonov, res ni mogoče komentirati. Več na 6. strani Tržič, 23. septembra - Gasilska zveza Tržič je bila organizator letošnjega tekmovanja gasilcev z Go-renjskega, ki je potekalo v soboto in nedeljo v Krizah mTržiču. Tekmovanja seje udeležilo 96 enot iz petih gorenjskih gasilskih zvez, z*nage pa so si priborila društva Begunje (pionirke, Mladinci, mlajše članice in mlajši člani • druga ekipa), porje (pionirji), Ljubno (mladinke), Kranjska ^°ra (starejše članice), 'gornji Brnik (starejši čla-m), Mojstrana (veterani) in Oobraceva (veteranke). Prve tri ekipe v posamezni kategoriji so nagradili s Pokali, dobile pa so tudi Pravico na državnem Prvenstvu prihodnje leto. ^ekaj udeležencev predstavljamo v anketi na 5. 8|rani! • S. Saje ELAN JE PROSLAVIL PETDESETLETNICO - Begunjski Elan je minuli konec tedna proslavljal 50-letnico. V petek so v Festivalni dvorani na Bledu pripravili slavnostno akademijo, ki so se jo poleg številnih Elanovih poslovnih partnerjev udeležili tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, nekdanji in sedanji Elanovi tekmovalci Bojan Križaj, Mateja Svet, Miran Tepeš, Primoš Vlaga, Mitja Kune, Andreas Goldberger, Thomas Sykora, Michael Tritscher, Mario Reiter, Reiner Salzgeber, nekateri nekdanji Elanovi direktorji, predstavniki olimpijskega komiteja, smučarske zveze in drugi. Predsednik uprave Elan, d.d., Ante Derek je izročil spominska darila Mariji Finigar, ženi pred nedavnim umrlega Rudija Finžgarja, ki je bil glavni pobudnik za ustanovitev Elana in njegov prvi direktor, ter uspešnima direktorjema Jožetu Ostermanu in Dolfetu Vojsku. V soboto je bil na Bledu Elanov golf turnir, v Begunjah pa za vse zaposlene in upokojence Elanov dan z Gorenjskimi muzikanti. Na sliki: Michael Tritscher in Thomas Sykora prebirata Elanovo kroniko Zmagovalec v senci zmagovalcev. (Več na 16. strani) • C.Z., slika: G. Šinik 90-letnica Turistične zveze Slovenije Častni znak svobode za TZS Plakete so prejela tudi turistična društva Bled, Škofja Loka in Kamnik Bled, 26. septembra - Osrednja slovesnost ob 90-letnici delovanja Turistične zveze Slovenije in pred jutrišnjim 27. septembrom, Svetovnim dnevom turizma, je bila v soboto v Festivalni dvorani na Bledu. Poleg predstavnikov turističnih društev so se je udeležili člani diplomatskega zbora. Na slovesnosti sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Leta 1905 je bila ustanovljena Deželna zveza za pov-zdigo tujskega prometa na Kranjskem, katere naslednica je danes Turistična zveza Slovenije. Kot je poudaril njen predsednik Marjan Rožič, je v devetdesetih letih Turistična zveza postala nezamenljiv del slovenskega turizma. Vključuje 363 turističnih društev in več kot 160 podmladkov. Več kot milijon Slovencev vsako leto sodeluje v najrazličnejših turističnih aktivnostih. Eden od glavnih ciljev je po Rožičevih besedah v naslednjih petih letih "par&(ce[(ence" Portorož - "Benetke Vsak petek SOBOTO IN NEDELJO! DANES DEŽELA stran 15 Bo Koblo pokopal umetni sneg: stran 17 Občina 21 stanovanj, agencija nove prostore stran 18 Politični poraz na domačih tleh Kranj, Kranjska Gora, povečati turistični izkupiček za dvakrat, in sicer na dve milijardi dolarjev letno. Tako bi se izkupiček na prebivalca dvignil z letnih 475 dolarjev, zasluženih v lanskem letu, na tisoč. Rožič je poudaril, da je Turistična zveza Slovenije samostojna, ljubiteljska, neprofitna in nadstrankarska organizacija. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Svetovne turistične organizacije za Evro: po Vittorio Giusti, Milan Kučan pa je Turistični zvezi za njeno dosedanje delo podelil Častni znak svobode Republike Slovenije. Plakete TZS je prejelo 22 turističnih društev, med njimi tudi blejsko, kranjsko, kranjskogorsko, kamniško in škofjeloško. • U. Peternel Kranj, torek, 26. septembra 1995 Gorenjska^ Banka Banka d poAuhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Čas je do 1. oktobra Bodoči bruci gredo v tretji krog Kranj, 25. septembra - Do 1. oktobra bodo namreč na fakultetah sprejemali tretje prijave, ki jih morajo bodoči študentje oddati na posebnem obrazcu, skupaj z originalnimi spričevali ali pri notarju overjenimi fotokopijami in drugimi potrebnimi dokumenti, navedenimi v razpisu. Na obeh univerzah je bilo sredi septembra še 4025 prostih mest za redni in 3532 mest za izredni študij. Prosta mesta so še na Biotehniški fakulteti (agronomija, zootehnika, živilska tehnologija, gozdarstvo, lesarstvo), na FDV (sociologija, politologija in komunikologija), na elektrotehniki, gradbeništvu, kemiji, matematiki, strojništvu, fiziki. Na Filozofski fakulteti je prostor še za nekaj bodočih andragogov, jezikoslovcev, bibliotekarjev, ki te vrste študija vpisujejo samostojno, nekaj prostora je še za študij jezikov, razen za angleščino, nemščino in francoščino. Prostor je še na Naravoslovnotehniški fakulteti, na Pedagoški fakulteti pa za razredni pouk, matematiko in tehniko, fiziko in tehniko, biologijo in gospodinjstvo, kemijo in fiziko ter kemijo in biologijo. Od ljubljanskih je nekaj prostih mest tudi na Teološki fakulteti, za izredni študij pa je prostor tudi na fakultetah, ki so za redni študij že napolnila mesta v vseh študijskih programih. Vpis bo torej do 1. oktobra, do srede, 4. oktobra, pa bodo na fakultetah že viseli seznami sprejetih in odklonjenih kandidatov. Prednost pri sprejemu bodo imeli tisti z boljšim uspehom pri maturi in v zadnj'ih dveh letnikih srednje šole. Če bodo po tretjem prijavnem krogu na posameznih fakultetah še prosta mesta, bo vpis podaljšan do zasedbe teh mest. Časa za tretjo prijavo je malo, zlasti še, ker so maturantje iz jesenskega izpitnega roka šele danes dobili maturitetna spričevala. Na jesenskem roku je maturo opravljalo 1292 dijakov, uspešnih je bilo 765, 527 pa jih je padlo tudi na drugem roku. Slednji bodo lahko maturo opravljali šele prihodnje leto, lahko pa delajo zaključni izpit, pri katerem jim priznajo pozitivno ocenjene predmete na maturi. • D.Ž. Preddvor, 25. septembra - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so začeli nov ciklus srečanj, sogovornik je bil tokrat dr. Benjamin Lukman, ki je širši javnosti postal najbolj znan kot vodja naše delegacije na pogajanjih o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Beseda je zato seveda tekla o asociacijskem sporazumu, ki je parafiran, v kratkem naj bi ga podpisali, nov trgovinski režim pa naj bi začel veljati s prihodnjim letom. Vendar se stvari zaradi italijanskega pritiska zapletajo celo po koncu pogajanj, (več na 7. strani). • M.V., foto: G. Šinik lolo bobnar ZASTAVLJALNICA POSOJILA: ČBKI, ACTTVA, SUROCARD. ODKUPUJEMO ČEHE VAŠIH KUPCEV TEL: 064/211-256 ŠM KLUBl 486/66 že od 123,056 SIT aH 6866,00 SIT mesečno! T»l /F»t: 064/ 22 10 40 i? gLL= /KRANJ 3. ■ 6.10/95 SLOVENIJA IN SVET Po pogovorih med Slovenijo in Hrvaško Najpomembnejša je meja na morju Po mnenju slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška je v odnosih med Slovenijo in Hrvaško ključno vprašanje meja na morju v Piranskem zalivu in možnost dostopa Slovenije na odprto morje. Zadovoljiva rešitev tega vprašanja bi lahko omogočila dogovor tudi na drugih področjih. Sporazum z Evropsko unijo naj bi sklenili še letos, odlični odnosi z ZDA. Pogovori med predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške pretekli teden v Mariboru niso prinesli zaželenega napredka, in kljub temu, da so stališča o ključnih še nerazrešenih vprašanji že precej približana, pomenili v določenem smislu celo korak nazaj, je menil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Vzrok je pripisal dejstvu, da je prav v teh dneh prišlo do razpustitve hrvaškega parlamenta - Sabora in začetka predvolilne tekme, ki je čas, ko razreševanja ključnih vprašanj ni mogoče pričakovati. Za Slovenijo je ključnega pomena sprejemljiva razmejitev v Piranskem zalivu ter dostop Slovenije na odprto morje, to pa bi pripomoglo tudi k dogovoru o ostalih štirih do petih pomembnejših še odprtih vprašanjih med sosedama. Hrvaška delegacija je obljubila, da bodo pripravili odgovor v 10 do 15 dneh. Za potek sporazumevanja z Evropsko unijo pa je slovenski premier menil, da bi bilo zelo pomembno, da Slovenija sporazum podpiše še letos, ko uniji predseduje še Španija, saj je velika verjetnost, da bi se pod predsedstvom Italije, ki je naslednja na vrsti, ta sporazum še bolj odložil. Ocenil je tudi, da se zaradi zapletenih notranjih odnosov med evropskimi partnerji utegne sprejemanje novih članic v unijo močno zavleči. Slovenija je pripravljena sprejeti mednarodnega posrednika, ki bo ugotovil upravičenost zahtev Italije, s katerimi pogojuje podpisovanje sporazuma o pridruženem članstvu s Slovenijo, če pa do tega ne bo prišlo, pa se bo morala Slovenija zadovoljiti s sporazumi z EU, ki jih že ima. V prihodnje se bodo z Italijo pogovarjali na ministrski ravni. Z odnosi z Združenimi drŽavami Amerike pa se lahko Slovenija le pohvali, je še ocenil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, saj je po obisku obrambnega ministra VVilliama Perrvja postala Slovenija strateški partner ZDA. Napovedal je, da se bo v kratkem srečal s predsednikom ZDA Billom Clintonom. • Š. Ž. JAVNI POZIV Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poziva vse upravičence do otroških dodatkov, ki so starejši od 15 let, da do 30. septembra 1995 centrom za socialno delo, ki so o njihovi pravici do otroškega dodatka odločili, predložijo potrdilo o šolanju. Centri za socialno delo bodo po uradni dolžnosti s 1. 10. 1995 preverili upravičenost do otroških dodatkov za vse otroke, ki so starejši od 15 let. Otroci, starejši od 15 let, imajo namreč ob upoštevanju ostalih pogojev, pravico do otroškega dodatka le, če se redno šolajo, zato bodo otroški dodatki za otroke, starejše od 15 let, za katere ne bodo pravočasno predložena potrdila o šolanju, s 1. 10. 1995 ukinjeni. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. itevilko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat mina hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado * VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima Ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr, večdrulinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b;c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost- tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drulino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nežno masalo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blaži revmatične telave, bolečine v krilu, hrbtenici in sprošča psihično napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno drulino, h blali tegobe sodobnega načina livljenja. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Nadaljevanje julijske seje državnega zbora V šolah in vrtcih ne bo verouka Ves pretekli teden je bil v državnem zboru namenjen nadaljevanju julijskega zasedanja 2 drugo obravnavo štirih šolskih zakonov, ki pa je poslanci še niso uspeli zaključiti. Ljubljana, 25. septembra -Doslej so po drugem branju sprejeli predlog Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je najpomembnejši in krovni šolski predpis, Zakon o vrtcih, medtem ko je bila razprava o novem Zakonu o osnovni šoli tako obsežna, da so jo morali v petek prekiniti. Nadaljevali bodo v torek. Prosvetne zbornice ne bo V drugi obravnavi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se je na pripravljen predlog nabralo kar 179 dopolnil ter predlogov sprememb, zato so poslanci rabil kar dva dni, da so se skoznje prebili. Največ razprav je bilo ob vprašanju, ali naj se ustanovi prosvetna zbornica kot obvezna oblika združevanja prosvetnih delavcev, ki naj bi imela tudi pomembne kadrovske pristojnosti (predlog SDSS), kakšne so pristojnosti in mandat strokovnih svetov, vse pa v luči merjenja političnih moči ter obsega vpliva, ki ga lahko ima politična opcija, ki je na oblasti. Po novem naj bi imel ravnatelj vzgojnoizo-braževalnega zavoda poseben izpit, za imenovanje pa so- glasje ministra ter mnenje občinskega sveta. Nasprotujoča si dopolnila o učbenikih O tem, ali naj bo izposoja učbenikov iz posebnih šolskih skladov brezplačna, ali pa naj učenci prispevajo tretjino njihove cene, so sprejeli dva nasprotujoča si amandmaja, ostal pa je tudi predlog pri-pravljalcev zakona, da v javnih in zasebnih šolah ter vrtcih (s koncesijo) ne sme biti verouka oz. konfesionalnega pouka religije in verskih obredov. Med skrajnima predlogoma o višini sofinanciranja zasebnih šol glede na javne šole: od 50 odstotkov rZLSD) pa do 100 odstotkov (SDSS), so sprejeli kompromis v višini 85 odstotkov, prva tri leta po uveljavitvi zakona pa naj bi, kot prispevek k lažji uveljavitvi zasebnih šol, krili vse stroške. O religijah in etiki po izbiri Vprašanje verouka oziroma pouka o religiji - religijah je bilo tudi osrednje tudi pri obravnavi predloga novega zakona o osnovni šoli. Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je v imenu predlagatelja ponudil predlog o uvedbi nekonfesionalnega izbirnega predmeta o religijah in etiki, o čemer pa očitno tudi v vladni koaliciji niso dosegli soglasja. Ta predlog je med poslanci vladne ZLSD in dobršnega dela LDS namreč naletel na nasprotovanje, saj je bila večkrat izražena bojazen, da pomeni stranska vrata za vstop teologov v šole. In to kljub zagotovilom, da ta pouk nikakor ne pomeni verouka, da ne pomeni vzgoje k eni določeni veri, ter da izključuje odločilno vlogo verske skupnosti o vsebini, učbenikih in učiteljih. Vladno dopolnilo je bilo z izidom 33 za, in 26 proti s pretežno večino glasov iz vrst opozicije (iz vladne strani so ga podprli enotno le poslanci SKD) končno sprejeto. Nižjih gimnazij ne bo Precej razhajanj je povzročilo tudi dopolnilo, ki so ga predlagali v SDSS, o tem, da naj bi v zadnjih treh letih nove devet letne osnovne šole za najbolj nadarjene učence uvedli nižje gimnazije. Z drugimi besedami to pomeni ločevanje učencev po sposobnostih in že na stopnji osnovne šole oblikovanje elite nadarjenih. Veli- ka večina poslancev se s tem n1 strinjala ter se zadovoljila 1 zagotovili, da se bo razlikovanje - diferenciacija uresniČC' vala pri najpomembnejši^ predmetih (večnivojski pouk) znotraj osnovne šole, po svoj« pa bodo k različnim možno* tim razvoja mladih prispeval« tudi zasebne šole, ki jih nov* zakonodaja uvaja. Za vrtec po premoženju Precej manj pozornosti je bil deležen predlog novega zako* na o vrtcih, kjer je bilo & največ razprave o tem, pfl katerih merili naj bi se dok1' čal denarni prispevek starše* Na koncu je bil sprejet pre' dlog, da mora biti poleg me' sečnih dohodkov merilo P določanje višine prispevki tudi premoženje družine, "saj ne gre", kot je dejal eden izmed poslancev, "da bi Za otroka, ki ga v vrtec pripelje)" z mercedesom, prejemali \ oskrbnini subvencijo." Tud' pri zasebnih vrtcih, so s* poslanci po drugi obravnav predloga zakona odločili, Obrtnega ^ujetja in tovarne Lepen-re„ Agonija teh podjetij je morda trajala toliko časa, ne pa okrajnemu sodišču. O njej ne želi polemizirati, opozarja pa na potvarjanje dejstev. sam pa je postal stečajni upravitelj v prvem lansko pomlad in v drugem letošnjo pomlad. Stična točka v obeh firmah je bila že poprej zaustavljena proizvodnja. "Bistvena razlika je, ali gre v stečaj še obratujoče podjetje ali pa mirujoča firma. Zato me čudijo očitki, da nisem storil ničesar za oživljanje proizvodnje. Gre tudi za nerazumevanje, kaj stečaj pomeni. Njegov namen je poplačilo upnikov, ne pa sanacija podjetja. Stečajni upravitelj sodeluje v sodnem postopku s stečajnim senatom in njegovim predsednikom ter upniškim odborom. Torej, nikakor nima prostih rok, ampak se ravna po skupnih odločitvah. V primeru Obrtnega podjetja je zadeva še bolj zapletena, ker je za objekte na Trgu svobode v Tržiču podan denacionalizacijski zahtevek. Občino sem vljudno naprosil za prioriteto pri njegovem reševanju, vendar se to ni zgodilo. Tako je bilo moč vnovčiti samo premoženje mizarske delavnice. Ker tri javne dražbe za prodajo v celoti niso uspele, se je stečajni senat odločil za prodajo po kosih in določil ceno. Prodanih je bilo nekaj starejših strojev in ročnih aparatov, ki pa niso vitalni deli celotnega premoženja. Če objekt pod denacionali-zacijskim zahtevkom ne bo vrnjen v last in posest upravičencem, je projekcija po- plačila upnikov Obrtnega podjetja sorazmerno ugodna. Obstaja tudi možnost za najem prostorov in ponovno obratovanje v njih. V Lepenki smo porabili veliko časa in truda za ugotavljanje možnosti prisilne poravnave. Po sedanjih ugotovitvah to ne bo mogoče. Zato bom stečajnemu senatu predlagal prodajo Lepenke kot celote. Če bo sprejeta odločitev o tem, bi do prodaje lahko prišlo oktobra letos. Ob tem želim poudariti, da sem imel doslej opraviti z več stečaji. Kadar je prišlo do prodaje premoženja, sem se zavzemal za tako ceno, ki ni šla v škodo družbeni lastnini. Tega se držim tudi pri obeh tržiških podjetjih," je med drugim pojasnil Mitja Ulčar o s tečajnih.postopkih v Tržiču. Glede zahteve po njegovi zamenjavi je dodal le to, da zakon todopušča. Tudi o tem odloča stečajni senat. Nerodnost je še v tem, da so v občini Tržič naslovili zahtevo na okrajno, ne pa na okrožno sodišče, ki je pristojno za vodenje stečajnih postopkov. S. Saje GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so ta konec tedna po gorenjskih cestah opravili 23 vlek poškodovanih vozil, 15-krat Ea so nudili pomoč na raju okvar oziroma nesreč vozil. GASILCI Kranjski gasilci so v teh dneh pogasili stanovanjski požar, ki je zaradi pozabljene hrane na prižganem štedilniku vzpla-menel na Planini 26. Se enkrat je gorelo na Planini, in sicer so gasilci na pomoč pohiteli na Juleta Gabrovška 9, kjer se je vžgalo v kurilnici stanovanjske hiše. Bili pa so tudi v pripravljenosti ob požaru v Kamni Gorici, koder pa so goreče poslopje obvladali gasilci Kamne Gorice, Krope in Radovljice. Gasilci iz Podnarta pa so so pomagali stanovalcem hiše na Ovsišah, kjer je voda zalila klet. Jeseniški gasilci pa so v teh dneh vozili vodo na avtocesto, kjer potekajo gradbena dela, 1-krat prepeljali pomoči potrebnega človeka z njihovim rešilnim avtomobilom, pogasili pa so tudi požar skladovnice drv na Ulici heroja Verd-nika 26. NOVOROJENČKI V nekaj dneh smo na Gorenjske dobili kar 26 novih prebivalcev, V Kranjski porodnišnici smo obilno jokali, saj se je rodilo kar 13 dečkov in 7 deklic. Najtežja in najlažja sta bili tokrat deklici, prva je ob rojstvu tehtala 4.150 gramov, druga pa 2.200 gramov. Na Jesenicah so tokrat jokale predvsem deklice. Rodilo se jih je 5, pridružil pa se jim je tudi 1 deški glasek. Jamočnejša je bila deklica s 4.510 grami, najlažja pa prav tako deklica, ki je ob prihodu na svet tehtala 2.700 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli zdravniki in seveda tudi drugo osebje tudi ta konec tedna polne roke dela. Tako so na kirurškem oddelku pomagali 116 bolnikom, na interenem oddelku 35, na pediatriji 16 otrokom in na ginekologiji prav tako 16 ta-kojšnje pomoči potrebnim bolnicam. TURIZEM Na Bledu se je po kar uspešnem koncu tedna včeraj število nočitev v tamkajšnjih hotelih zmanjalo na 30 odstotkov zasedenosti, prav tako imajo 30-odstotno zasedenost hotelskih ka- Eacitet v Bohinju, v avto-ampu Zlatorog pa te dni vztraja 10 gostov. Tudi na Šobcu imajo še nekaj gostov, in sicer 13. V Kranjski Gori imajo okrog 480 gostov, v Preddvoru pa je hotel zaseden 54-odstotno. m < POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE ■C ^3 C ICC TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHI^VoSl SPODNJA BESNICA 11 IZ GORENJSKIH OBČIN Seja blejskega sveta 0 obvoznici in deponiji Bled - Občinski svet bo na seji v četrtek obravnaval program priprave lokacijskega načrta za južno razbremenilno cesto na Bledu in program sprememb srednjeročnih in dolgoročnih prostorskih dokumentov, priprave na izgradnjo regijskega centra za ravnanje s komunalni odpadki in problematiko odlaganja odpadkov v občini. Svet bo odločal tudi o sistematizaciji delovnih mest v vrtcih, o soglasju k imenovanju direktorja zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, o imenovanju projektnega sveta za" uvajanje celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) v vasi Selo pri Bledu ter o razrešitvi in imenovanju predsednika nadzornega odbora. Župan Vinko Gole bo poročal o delu med zadnjima sejama, svet pa bo odločal tudi o dnevu občinskega praznika (za to so trije predlogi), o ustanovitvi komisije za povojne poboje, pravno dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti ter o vključitvi občine Bled v stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije. • CZ. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 25. septembra - V Četrtek, 28. septembra, bo ob 17. uri redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo razpravljali o predlogu odloka o pogojih opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za gradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina in na področju dimnikarske dejavnosti, o predlogu o komunalnih taksah, predlogu razdelitve proračunskih sredstev za šport. Med drugim se bodo odločali tudi o predlogu za nakup zemljišč nekdanje Železarne Jesenice, o ureditvi enosmernega prometa skozi Center 2, o predlogu sklepa o dodatnem financiranju strank in o variantnih rešitvah za izdelavo ureditvenega načrta tržnice v centru Jesenic. • D.S. V Žireh bodo vsi zdravniki zasebniki Kranj, 25. septembra - Na Gorenjskem, kjer je doslej delalo 20 zdravnikov zasebnikov, bo po 1. oktobru še 18 novih. V zasebno prakso se najbolj pogumno podajajo zobozdravniki in pričakovati je, da bo v naslednjih letih privatizirano domala vse odraslo zobozdravstvo. Kot so nam ta teden povedali v vodstvu javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske, pa nameravajo v Žireh vsi zdravniki in zobozdravniki v tamkajšnjem zdravstvenem domu začeti kot zasebniki. • D.Ž. Predstavitev zbirke metuljev Tržič, 26. septembra - Turistično društvo Tržič pripravlja v četrtek, 28. septembra 1995, ob 16. uri mednarodno novinarsko konferenco o eksotičnih metuljih. V uvodu bo predstavil razstavo metuljev, ki poteka med 28. avgustom in 30. septembrom v razstavnem prostoru A banke v Tržiču, dijak celovške gimnazije Andrej Brillv. Eksponati so iz dragocene zbirke, ki jo je svojemu nečaku zapustil ing. Jože Šlajmer. V nadaljevanju se bodo udeleženci srečali v prostorih TD Tržič z evropsko znanim zbiralcem metuljev prof. dr. Carnellu-tijem in predsednikom etnološkega društva Slovenije. Spregovorili bodo namreč o pomenu zbirk in razstav metuljev, predstavili pa bodo tudi priprave na pet razstav eksotičnih metuljev, mineralov, vlitin, umetniških fotografij in akvarelov v Sloveniji in Avstriji, ki bodo med večjimi te vrste v Evropi. • S. Saje V Tržiču še redna seja Tržič, 26. septembra - Po dveh izrednih sejah se bo občinski svet občine Tržič sestal še na redni seji. Zasedanje bo jutri, 27. septembra 1995, ob 17. uri, v veliki sejni sobi občine. Med 11 točkami dnevnega reda bo gotovo najpomembnejša obravnava predloga odloka o proračunu občine za leto 1995. Sprejeli naj bi tudi odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, dopolnila k odloku o javnem redu in miru ter uredbo o taksi za obremenjevanje okolja. Ponovno bodo spregovorili o načinu financiranja političnih strank v občini in predlogu za plačilo dela svetnikov ter članov odborov in komisij. Podali bodo tudi predloge za Člane odborov občinskega sveta in člane občinske volilne komisije. Svetniki se bodo med drugim seznanili z uresničevanjem sprejetih sklepov v prvem polletju letos. • S. Saje Cerklje, Preddvor in Šenčur na turističnem sejmu Šenčur, 25. septembra - Župani občin Šenčur, Preddvor in Cerklje Franc Kern, Miran Zadnikar in Franc Cebulj so se sešli na delovnem sestanku, kjer so se dogovarjali o predstavitvi občin na letošnjem mednarodnem gostinsko turističnem sejmu GOST TUR 95 v Mariboru. Sejem, ki ga vsako leto obišče okrog 40 tisoč obiskovalcev, bo od 11. do 15. oktobra. V imenu posebnega organizacijskega odbora je predstavitev občin in sodelovanje na sejmu predstavil Janez Kuhar. Župani so to podprli, turistična društva Bela- BaŠelj, Jezersko, Preddvor, Cerklje in Šenčur pa bodo v času sejma pripravila zanimive dnevne predstavitve in lepote, ki jih v krajih pod Kamniškimi Alpami ni malo. Predstavila bodo tudi gostinsko ponudbo posameznih krajev, ročna dela, dobrote iz kmečke kuhinje, svojo ponudbo pa obeta tudi podjetje Živila Kranj. • J. Kuhar Še veliko neizkoriščenih možnosti 120 let TD Kranj Začetek Sloveniji za zgled V Kranju je bila v petek slovesnost ob 120-1 etniči Turističnega društva Kranj. Kranj, 25. septembra - 120 let mineva letos, ko je bilo v R Kranju ustanovljeno Olepševalno društvo. Njegovi ustanovitvi so potem postopoma sledile tudi podobne po drugih krajih Slovenije. Ob tem, ko je bil Kranj dolga desetletja nekako zgled ostalim v Sloveniji, pa današnji člani z velikimi napori spet postajajo pobudniki in tudi kreatorji turistično prijaznega mesta m njegovih številnih zanimivosti. Današnje Turistično društ- Slovenije dr. Marjan Rožič vo s predsednico Ljubico in župan občine Kranj Vito-Erjavec in sedežem na Kor- mir Gros. Podelili so tudi oški cesti 29 v Kranju ima čez priznanja. Poleg mestne ob-leto bogat delovni program, čine pa je bil tokrat glavni Proslava proslavitve 120-let- sopokrovitelj proslavitve ob-nice pa je bila najlepša potr- letnice tudi Gorenjski glas. ditev prizadevnosti sicer • A. Žalar maloštevilnih članov glede na število prebivalcev v mestu. Zavzetost in volja članov počasi povečujeta število članstva, simpatizerjev za lep in turistično prijazen ter s prireditvami zanimiv Kranj je vse več. Tudi želja po urejenem in odprtem kanjonu Kokre, po zimskih in poletnih dnevih Kranja postajajo vedno bolj uresničljive. Prizadevni nasledniki nekdanjih ustanoviteljev društva v Kranju (Cofa, Savnika, Vrabca, Sajevica, Majdiča) še naprej načrtujejo vsako leto očiščevalne akcije (zdaj jih je šest), sodelovanje na sejemskih in drugih prireditvah, organizacijo Kranjske noči , Prešernovega februarskega teka, urejanja kanjona Kokre in poletnih ter zimskih dnevov v Kranju, delo s turističnim podmladkom na šolah in predstavljanje Kranja z različnimi medijskimi načini. Jubilej začetka in zgleda za ustanavljanje številnim tovrstnim društvom kasneje po Sloveniji so v petek proslavili s kulturnim progra-momv kinu Storžič. Članom in Kranjčanom sta čestitala predsednik Turistične zveze Tor Rado Kokalj, Kranj: "Glede na lego in okolje ima Kranj na turističnem področju I danes še veliko neizkoriščenih možnosti. Tradicija in visok jubilej društva sta neke vrste obveza za nadaljevanje na tem področju. Za začetek ne bi Bilo odveč Kranj bolj smelo predstaviti doma in v tujini." "Naše in Turistično društvf zelo lepo sodelujemo. Skrb) mo za sotesko oziroma kanjon Kokre. Mislim, da bi bilo treh* urediti tudi Jelenov klanec Sicer pa bi se urejenosti mof ala lotiti tudi okolica mesta Mlade in starejše velja za tfl zainteresirati in strokovno u* merjati." Leon Pintar, Kranj: "Kranjčan sem in vsa leta je bila moj* glavna skrb ekologija Kranja Ko je postala predsednic* Ljubica Erjavec, smo se loti" ureditve prostorov. Tudi oseb' no mi ni bilo pri tem žal °e časa pa tudi denarja ne. ?°" ^sebno pohvalo in zahvalo P' zaslužijo pri urejanju prostorov Janez Jaklf (pleskarstvo), Jože Kranar (zidarstvo/fl Ljubljani naletel na brošuro Franc Vodopivec (mizarstvo) in Jan^l o izletih okrog Ljubljane in v Likozar (krovstvo). Iva Mohorič, Kranj: "Turizem v Kranju nima pravega mesta. Potrebno bo sodelovanje gospodarstva in ljudi, ki delajo v turizmu. Sicer je pa tako, kdo se hoče, postavljati s turizmom, mora zanj najprej I nekaj narediti." Ivo Trilar, Kranj: "Zanimivo, da sem pred nedavnim v njej videl zelo lepo predstavljen Kranj z okolico. Kranj bo moral še precej narediti na turističnem področju. Pohvala in vsa čast turističnim priza-devnežem, vendar tudi denar bo potreben." Anka Bernard, predsednica Hortikulturnega društva: Janez Markič, tajnik TD Kranj "Mislim, da smo v zadnjih leti? uspeli marsikaj narediti in d& viti na področju promocije $ urejevanja. Precej nedorečeflf ga je še nasploh na področj" zakonodaje in marsikaj najbrž o tem rekla tudi okr^ gla miza na to temo." Krajevna skupnost Zminec Tekmovanje za Dober kilometer iz samoprispevka "p* Letos so krajani Breznice in Gabrovega ob podpori občine uredili še dober kilometer lokalne ceste Podpurfelca - greznica. Gabrovo, 25. septembra - Minuli teden je Cestno podjetje it^ Ji bila majhna Ljubljana asfaliralo dober kilometer lokalne ceste Podpurfelca |L % akcija, sicert - Breznica. Tako so se s samoprispevkom, za katerega so se S||ygF j| "tŠ Pa vsaka odločili letos junija, krajani Breznice in Gabrovega še za m ^lf| d ° m a č «j a "korak" približali dokončanju ceste, ki jo urejajo že sedmo leto. -Opfiii P°.'c8 ,samo" Hp %^mmW. prispevka, kot ^^^^m t kaže, naredila \ i še povprečno Marko Dolenc po sto delovnih ur," je po-vedal član gradbenega odbora Marko Dolenc iz Gabrovega. Prihodnje leto bodo z i '/ uresničevan-Andrej Dolenc jem programa nadaljevali. Radi bi uredili dober kilometer lokalne ceste med obema odsekoma, kjer je že as-Janez Debeljak falt, in načrtovanih 750 metrov na krajevni cesti do Gabrovega. Med sobotno akcijo so povedali, da si vsi skupaj želijo, da bi se Mihi Bizjaku oziroma vsem, ki lahko v Škofji Loki kaj pripomorejo, takšna računica za prihodnje leto izšla. • A. Zalar Zminec "Ostanejo nam tako še slabi trije kilometri na lokalki in slab kilometer na krajevni cesti Blegoška gora - Gabrovo," sta zadovoljna nad uresničitvijo za letos začrtanega programa v soboto, ko je okrog 15 krajanov urejalo bankine na novoas-faltirani cesti, razlagala predsednik gradbenega odbora Janez Debeljak in član ter koordinator v akciji Andrej Dolenc. Tudi naslednjo soboto in ta teden med tednom bodo dela-kioi. Pričakujejo tudi viken- daše, saj gre za skupni program, za katerega bodo v petih letih zbrali okrog 7,5 milijona tolarjev. Sicer pa gre za projekt lokalne ceste, kjer stokovno sodleuje tudi Miha Bizjak kot predstavnik občine. Uresničitev programa pa je bila ocenjena na 36 milijonov tolarjev. "Ob podpori Komunale, ki nam je zaradi ureditve odvodnjavanja nad vodovodnim zajetjem dala material za kanalete, smo sami zgradili 150 metrov odprtega kanala za vodo. To ni Kranj, 25. septembra Ribiška družina Kranj je nedeljo na reki Savi od jel pri Tekstilindusu do kanjoj Zarica organizirala muharv1. tekmovanje v ulovu za fl* večjega lipana. Pokal občW Kranj je osvojil Boris B«J (Servis Kotar), najboljša P je bila ekipa RD Krf (Drago Kokaš, Sandi Kf kakš in Raj ko Stare). Tradicionalnega tekmov«-^ RibiSke družine Kranj se l tokrat udeležilo 51 ribičev 16 ekip iz trinajstih dru?''. Med njimi so bili tudi gostj* Koroške oziroma Podjune- *» triurnem tekmovanju, ko jej dobra petina imela dober P\ jem, vsem drugim pa je ? koncu velja kot "dobitek **J fa", je bil za prvo ta&, potreben prijem 39,5 cm ^ gega lipana. Ulovil ga je B"J Belič (Servis Kotar). D$ najdaljši lipan je meril 3;j Jelič (Servis Kotar). lajdaljSi lipan je meni čm, ulovil pa ga je Mg, Obradovič (Mile rojal V" worauovit prvine rujai -j VIS), prireditelj pa si j« ^ srečo oskrbel tokrat ao% Živilinih pokalov, saj jiH.i moral podeliti kar štirim ^ čem za osvojeno tretje za katerega je bil potre^. ulov 34 cm dolgega Ura Ujeli so ga: Drago K^a (RD Kranj), Jože Otovit* * Gregor Reihmun (Koroška/ Borut Janežič (LB d.d.). i^; Pokal občine Kranj z* VJiili največjega lipana je P£%l župan mestne občine J**^ Vitomir Gros, pokale za poročilom komisije za pripravo celostne val * pb&ne in poročilom župana. Med drugim bo obravna-g0^*e Pismo županov o nameri za skupni pristop k projektu P°darjenja z odpadki v regiji. • S. Saje Se bo Črnava izlila na Preddvorčane? Zadnje neurje, ko je jezeru Črnava. Preddvor, 25. septembra - Jez na Črnavi, zgrajen leta 1959, je že v slabem stanju, na kar so ob neurju konec avgusta opozorili tudi gasilci. Če bi popustil, bi se voda iz jezera izlila na okoliške hiše in katastrofa bi bila veliko hujša, kot je bila ob nedavnem neurju. Ko smo o tem povprašali preddvorskega župana Mirana Zadnikarja, je obilno poplavljalo v Preddvoru in okolici, je opomnilo tudi na jez v dejal, da še ni tako kritično, vendar bodo morali kljub temu kmalu razmišljati o sanaciji jezu. Jez je bil res zgrajen že pred 35 leti, ko je v Preddvoru nastalo umetno jezero. Drži tudi, da je v slabem stanju, vendar pritisk vode nanj ni tolikšen, da bi ga kar sesul. Kot trdi župan Zadnikar, je pritiska vode le do treh metrov (ostalo je mulj), tako da se Preddvorčanom, ki živijo v bližini, ni bati katastrofalne poplave. Seveda pa v občini vendarle razmišljajo, da bi se lotili tudi sanacije jezu. Žal stvar ni ravno enostavna, ker je tam okoli kar nekaj gospodarjev. Voda kot javno dobro, je "last" države, natančneje Kmetom več pomoči Le štiri milijone za kmetijstvo Občinski svet Kranjska Gora je na razširjeni seji razpravljal o problematiki kmetijstva v občini. Dopolnilna dejavnost na kmetijah je življenjskega pomena za preživetje. Predelovalnica volne v občini? ga katastrskega dohodka. Kranjskogorska občina je s 4 milijoni tolarjev bolj skromno poskrbela za kmetijstvo, zato kmetje od nje Kranjska Gora, 25. septembra - V kranjskogorski občini, kjer je v skupnem številu delež kmečkega prebivalstva 2 odstotka, je živinoreja prevladujoča kmetijska dejavnost, posestna struktura pa je za tržno predelavo neugodna: kmetije so premajhne, zemljišča razdrobljena v veliko parcel, obdelovalne površine so oddaljene od gospodarskega središča, nekatere kmetije pa so tudi še vedno brez ustreznega dostopa. Razvojne možnosti kmetijstva so odvisne od prestrukturiranja kmetijstva: povečati kmetije in poiskati dohodek izven kmetijstva kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tako bi se kmetje lahko usmerili v domačo obrt, doma pridelano hrano z blagovno znamko in v kmečki turizem. Zelo pomembno bi tudi bilo, ko bi kmetije prešle v lastništvo mlajše generacije. Kranjskogorski kmetje so organizirani v KGZ Sava Lesce in v agrarnih skupnostih v ustanavljanju. Po podatkih zadružne organizacije Število živine močno upada. Za prodajo mlado pitanega goveda, še posebej telic, je treba Čakati najmanj šest tednov. Tudi z odkupom mleka so problemi, posebno, ker mora kmet vzeti za vsakih 30 litrov oddanega mleka ob koncu meseca pet do šest kilogramov sira in nekaj masla. Kmetje tudi v kranjskogorski občini nimajo dovolj sredstev za obnovo, sedanji kreditni pogoji in visoke obretsne mere pa bodo tudi dolgoročno poslabšale položaj kmetijstva. Najbolj so ogrožene kmetije, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom, kjer že postaja vprašljiva socialna varnost kmetov. Tudi kmečkim, otrokom se omejujejo možnosti šolanja, saj se je merilo za dodeljevanje štipendij zelo dvignilo na račun povečane- pričakujejo večjo pomoč. Intervencije v kmetijstvo ne bodo zadoščale za razvoj. Kmetje pa opozarjajo tudi na to, da nacionalno varovanje območja Triglavskega narodnega parka v nobenem primeru ne sme omejevati razvoja. Kmetje zato od politike občine in od občinskega sveta Kranjska Gora priča-kujeko pomoč, podporo, kjer si bosta turizem in kmetijstvo podala roke v skupnih razvojnih programih. V občini je že kar nekaj pobud, med drugim panj bi postavili predelovalnico volne, saj take predelave v Sloveniji ni, surovine pa je dovolj. Pospeševalna služba bo pripravila okvirno oceno možnosti izkoriščanja in surovinske osnove. • D.Sedej Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Turn Upokojence druži kolesarjenje V društvu je zadnja tri Sinkov Turn, 25. septembra - V primerjavi s Kolesarsko sekcijo Društvo upokojencev Bukovica - Sinkov Turn v občini Vodice, ki ima več kot 200 članov, deluje že precej dlje. Vendar pa je Kolesarska sekcija, ki jo vodi Franc Hribar, med zelo delavnimi in aktivnimi v društvu. Njihova osnovna dejavnost med letom je seveda organizacija izletov s kolesi. "Vendar pa je zadnje čase vse več različnih kombinacij med kolesom in pohodom in tudi med avtomobili in pohodi. Gre za različne izlete in v sekciji celo razmišljamo, da bi ime kolesarska spremenili," je pred dnevi povedal vodja sekcije Franc Hribar, ki je z uresničevanjem programa zelo zadovol-jen. Sicer pa ni toliko pomembno ime. Bolj pomembno je, da sekcija uresn ičuje program, da so imeli po letu 1992 že 38 različnih izletov in da si na kolesarskih, kombiniranih s pohodi ali z avtomobili vedno ogledajo tudi različne kulturne, zgodovinske in podobne zanimivosti. V treh letih so na tovrstnih izletih zabeležili več kot 80 članov. Letos so imeli tudi več skupnih srečanj s kolesarji Moravč, pa tudi Kamnika in Komende. Pri uresničevanju programa jim pomagajo spon- leta zelo delavna Kolesarska sekcija. Žganjekuha Tekavec iz kcije rad zahvalil tudi voznik- zorji Trzina jih je opremil z majicami, pripravili pa so tudi piknik s srečelovom. Ob tej priložnosti pa bi se v imenu članov se- om, ki so na izlete do zdaj vzeli s seboj v avtomobile tudi sopotnike," je poudaril vodja sekcije Franc Hribar. • A. Žalar Občina Železniki razpisuje NATEČAJ za oblikovanje grba in zastave Občine Železniki Osnovni motiv grba je lahko plavž, ali pa tudi druge zgodovinske In pokrajinske značilnosti občine. Motiv grba mora biti vgrajen tudi v zastavi. Zadnji rok za oddajo predlogov Je 30 dni po objavi razpisa. Predlog pošljite v kuverti v katero priložite še zaprto kuverto z Imenom, priimkom In naslovom avtorja. Izbrani predlog bo nagrajen s 150 000 SIT. S to nagrado so avtorske pravice odkupljene, občina pa obdrži vso pravico do morebitnih sprememb In nadaljne uporabe predloga pri Izdelavi celostne grafične podobe logotipa občine. Predloge posilite na naslov: OBČINA ŽELEZNIKI Komisija za izbiro grba in zastave Trnje 20 64228 Železniki ministrstva za okolje in prostor. Del obale sodi k tamkajšnjemu hotelu, kmetijska zemljišča v okolici so spet last države, posebnega sklada kmetijskih zemljišč. Jezersko floro m favno si lastijo ribiči in okoljevarstveniki. Da o domačinih, ki jim jezero prav tako nekaj pomeni in okrog njega razvijali turizem, niti ne govorimo. Vsi, ki jim jezero nekaj pomeni, bi se morali sestati in se dogovoriti, kaj storiti tudi glede precej dotrajanega jezu, nam je dejal Miran Zadnikar. Kot ilustracijo, kako težko je včasih druščini gospodarjev najti skupni jezik, pa je navedel izkušnjo iz nedavne preteklosti, ko so hoteli jezero očistiti mulja. Naravovarstveniki so se ujezili, ker so z nesnago vred iz jezera odstranili tudi žabe, in prejšnjo direktorico zaradi tega menda celo tožili. • D. Z. Žlebir Odgovor Jožetu Javorniku (Gorenjski glas, 22. 9. 1995) V svojem pismu je g. Jože Javornik v zvezi Z delom kranjskega mestnega sveta zapisal vrsto dokazljivih neresnic. Tako, na primer, mestni svet nikoli ni sprejel sklepa o "trimesečnih počitnicah", na katerem temelji g. Javornik svoj konstrukt. Pismo je podpisal v imenu oddelka za finance Mestne občine Kranj, kjer je vršilec dolžnosti predstojnika oddelka in je najodgovornejša oseba za pripravo proračuna. Kot zaposleni v občinski upravi bi se torej moral zavedati dejstva, da je v svojem delu mestni svet vezan na delo občinske uprave. Zakonitost, hitrost in kvaliteta dela občinske uprave ter njeno sodelovanje z mestnim svetom so usodnega pomena za razvoj občine. G. Jože Javornik dobro ve, da je osnutek proračuna mestne občine Kranj za leto 1995 na junijski seji mestnega sveta umaknil župan sam (!) in obenem obljubil novi osnutek za prvo jesensko sejo. Županu je bila v več pogovorih in tudi javno ponuđena možnost sklica kadarkoli v poletnem času, takoj ko bi mestni svet prejel osnutek proračuna. Žal osnutka proračuna za leto 1995 mestni svet do tega dne (tri mesece!!!) še ni prejel in to kljub mnogim pogovorom in urgencam. Vse več je celo napovedi, da proračuna za leto 1995 ne bo mogoče sprejeti, ker sploh ne bo predlagan (!). Zakon pač določa, da proračun lahko predlaga samo župan. Da bi moral proračun pripraviti prav oddelek, ki ga vodi g. Jože Javornik, je najbrž odveč zapisati. Da tako ravnanje občinske uprave ni v skladu z zakonom, pa tudi. Toaa dejstvo je, da za morebitne negativne posledice takega stanja ne bo kriv mestni svet, ki v Kranju zelo dobro deluje, neustreznemu zakonu o lokalni samoupravi navkljub. Če bi še vsi drugi storili tisto, kar so po zakonu dolžni (ter za to plačani!) in manj časa porabili za pisanje raznih pisem in siceršnjo medijsko promocijo, pa bi lahko skupaj naredili še veliko, veliko več. Svet mestne občine Kranj predsednik Branko Grims Državna pomoč le kaplja v morje Zakaj le 30 milijonov? Po doslej zbranih podatkih se škoda, ki so jo v tem mesecu povzročila neurja, približuje 4 milijardam tolarjev, vlada pa je od 200, za kolikor ima pooblastil, za prvo pomoč le 30 milijonov talarjev. Neurja 8. septembra ter v V Cerknem pustošli noci iz 19. na 20. september i||1rlmirnj|ri so povzročila ogromno ško- nuaourn»Kl do, ki še zdaleč ni ocenjena. _ Iz, ocen zbranih v občini Po doslej zbranih podatkih Cerkno je razvidno, da je ie največ škode v občini največ škode na hudourni-Zelezniki, tej sledi občina klh' saJ ocena dosega škodo Tolmin, prizadeti občini v vrednosti 206 milijonov Cerkno pa se je pridružila pred tednom še občina Gorenja vas - Poljane. Pomoč države, ki je doslej namenila za 5 občin v Sloveniji (dve na Dolenjskem) skupno 30 milijonov, res ni mogoče komentirati. Največ škode v občini Železniki Da je ocenjevanje škode zelo zahtevno delo, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, saj je dovolj zgovoren meniki iz JNOB je za* 2 primer, kako nehvaležne so milijona škode, skupna oce-take prve ocene, župana v na v občini Cerkno pa dose-Železnikih, ki je po prvih ga 219 milijonov tolarjev, ocenah menil, da je škode za približno 500 milijonov v občini Gorenja vas - tolarjev, pa se je po še ne p0ljane še Ocenjujejo dokončnih podatkih pokaza- tolarjev, kar je tretjina škode v tej občini. Kar 70 milijonov škode so povzročili plazovi, najbolj pa so prizadete, kot povsod ceste: za 52 milijonov na magistralnih in regionalnih cestah, ter 173 milijonov tolarjev na lokalnih in nekategoriziranih. Sledi škoda na kmetijskih zemljiščih z 39 milijoni, škoda na vodotokih z 36 milijoni tolarjev ter v gozdovih, kjer je je za 21 milijonov. Samo v Bolnici Franji, znanem spo- lo, da je škode za trikrat toliko. Po doslej zbranih podatkih je prav občina Železniki najbolj prizadeta, saj je že dokazane in strokovno ocenjene škode tam za milijardo dvesto milijonov, ocenjujejo, da je še neugotovljene škode prvih neurij za 200 do 300 milijonov, za drugo neurje pa so prve ocene v prav enakih zneskih. V občini Železniki je najhuje prizadeta Krajevna skupnost Železniki, kjer je za 491 milijonov škode (brez škode nastale 20. septembra - po prvih ocenah je te za okoli 250 milijonov), sledi ji Krajevna skupnost Davča, kjer je za 356 milijonov, nato KS Sorica z 281 milijoni in končno KS Selca, kjer je na kmetijskih zemljiščih škode za dober milijon. Če škodo pogledamo po zvrsteh, prednjači ocena Vodno gospodarskega podjetja Kranj za poškodbe ob Selščici 382 milijonov, na hudournikih naj bi bilo za 220 milijonov škode, na regionalni cesti v Selški dolini je za 153 milijonov škode, na krajevnih in lokalnih cestah pa za 207 milijonov. V noči iz 19. na 20. september pa se je trojici sosednjih občin s škodo pridružila še občina Gorenja vas Poljane, kjer strokovnih ocen seveda še ni, pričakujejo pa, da bo škoda tudi nekaj sto milijonov. Najhujša posledica v tej občini je več kot kilometer dolg plaz iz Sla-tovška, ki je zasul cesto v Sp. in Zg. Žetino v Krajevni skupnosti Javorje - cesta je bila v soboto že prevozna, neurje pa je kar po vrsti sprožalo plazove v naseljih Zetina, Jelovica, Volaka, Kopačnica, nad Trebijo in Sovodnjem. Neverjetno obilno deževje je povzročilo močne hudourniške nanose na številne ceste in poti, ki jim je kos le težja mehanizacija. Naročila za najnujnejša popravila je gorenjevaško -poljanski župan že izdal, saj namerava predlagati občinskemu svetu, da nameni iz proračuna za to 8 milijonov. Ogroženi sta dve hiši: hiša ob plazu Slatovšek, ki so jo morali izseliti, ter hiša ob hidroelektrarni na Fužinah, kjer Podjetje za urejanje hudournikov hiti z utrjevanjem bregu, da ne pride do česa hujšega. Na Sovodnju je Sovodenjščica močno načela breg nad tovarno Termopol in lesnim obratom Jelovice, zato bodo tudi tod potrebni hitri posegi. V tolminski občini največja škoda na cestah Oceno škode so pripravili tudi v občini Tolmin, kjer je n - Jrsavp med postavkami največja u Pomoči arzave tista, ki je z 210 milijoni brez komentarja zapisana za regionalne Vest o tem, da je slovenska ceste, po skoraj 100 milijonov škode pa je tudi na lokalnih cestah ter krajevnih poteh. Pol manj od skupne škode na cestah je s približno 200 milijonov škode pri železnici. V občini Tolmin, ki ji je drugo deževje prizaneslo, škodi na železnici sledijo škode na hudournikih, nižinskih vodotokih - v obeh primerih po nekaj manj kot 160 milijonov, ter nato škoda na kmetijskih zemljiščih, ki je ocenjena na 109 milijonov. V tovarni Bača Podbrdo so ocenili škodo na 90 milijonov tolarjev, za 50 milijonov je škode pri Soških elektrarnah, skupna ocena škode v občini Tolnim pa dosega še z nekaterimi manjšimi postavkami (ki jih nismo omenili) milijardo in 240 milijonov talarjev. vlada za prvo pomoč prizadetim petim občinam po vsej Sloveniji namenila ob mili-jardnih škodah le 30 milijonov tolarjev, se sliši res nekoliko čudno. Ko so škodo obravnavali na izredni seji občinskega sveta v Železnikih - tudi tega koliko je namenjeno za posamezno občino še niso mogli izvedeti, so sklenili, da tega ne bodo komentirali. Jasno je, da take škode ne bo povrnil nihče, prav pa bi bilo, da bi prispevali vsaj za najnujnejše. Na prihodnji seji državnega zbora naj bi predlagali intervencijski zakon za odpravo posledic povodn-ji, in tedaj se bo videlo, ali še zmoremo kaj solidarnosti. Čuden splet vremenskih okoliščin je odnesel ponekod tudi večdesetletni trud. Š. Žargi REPORTAŽA Po neurju se v železnikarskem koncu življenje vrača na stare tire Bagerji so sprva le stali Sledi nedavnega neurja je po selškem koncu moč videti še danes. Sobota zjutraj. Jasno je, v katrci se peljem proti Železnikom. Na cesti pred seboj zagledam količke, belo rdeč trak je napet med njimi. Ustavim se. Selščica te ob nedavnem neurju odnesla del tetonske škarpe in ceste. Nekoliko višje sredi travnika vidim velike sive lise. Mivka sredi travnika. Reka je nekje odnašala, spet drugje nanašala, voda pa je povsod za sabo puščala veliko škodo. Nekaj so je sicer že odpravili, kljub temu pa velike rane še sedaj sevajo iz selškega konca. Začelo se je v torek... Moja prva postaja - Martinj vrh. Za prvo hišo prva luknja v cesti. Pobesnela voda se je v ovinku uprla v breg, s seboj odnesla del škarpe in brega, spodkopala cesto. Nekoliko višje na desnem bregu potoka Smoleva stoji hiša. Zadnje neurje devetdesetega leta je pod hišo odneslo precejšen konec zemlje. Tehnik je ob bregu pod hišo zgradil škarpo iz velikih velikih skal, a očitno prešibko, da bi lahko kljubovala močni vodi. Kar na treh koncih je iz škarpe vodi uspelo odtrgati velike velike skale. Take, ki so jih po pripovedovanjih bagerji komaj postavili na svoje mesto. Voda je bila očitno močnejša. Eno večjih ran je minulo deževje v tem koncu pustilo v gozdu Janeza Marklja iz Martinj vrha. "Začelo se je okrog dveh, treh zjutraj. V strugi je pokalo, voda je drla še bolj kot ob prejšnji poplavi." Zemeljski plaz je v torek ponoči z brega potegnil za vsaj 20 kubikov lesa, pri tem pa zajezil potok. Razbesenla voda je iskala novo strugo in jo našla. Na cesti. Del ceste pripravljene za asfaltiranje je dobesedno odneslo, vsaj za silo so jo usposobili šele v četrtek. Posledice zemeljskega plazu so si ogledale komisije ter gozdarji, ki so svetovali posek nekaj metrskega pasu gozda neposredno ob plazu. Kolikšna je škoda Janez Markelj zaenkrat še ne ve, da pa se bo na pobočju ponovno zarasel gozd bo preteklo še precej vode. Najbrž nekaj precej visoke. Škarpa ni zdržala Med neurjem pa je bilo hudo tudi v Davči. Že drugič v nekaj letih. Prvič se je voda nad tem koncem znesla leta 1990, takrat so pred hišo, v kateri stanuje Dora Derlink zgradili škarpo. "Iz velikih skal in suhega betona. O kakšnih železnih mrežah pri njihovi gradnji nihče od gradbincev ni niti pomislil. Škarpa, ki so jo postavili v enem popoldnevu je popustila v eni noči, deroča voda pa je s seboj odnesla še velik kos zemlje, začela je spodkopavati temelj kozolca." Na srečo se je voda umirila, še preden je lahko napravila kaj več škode. Pod hišo ob reki že stoji nova škarpa, velike skale so zabetonirane, v betonu je moč videti železno mrežo. Pri postavljanju škarpe so tokrat očitno uslišali želje Derlinko-vih. A kaj, ko nekoliko pozno, vsaj za rožice, ki jih je voda v vrtom vred odnesla s seboj bog ve kam. Tudi Rafael Bernard iz Davče ob neurju ni imel pretirane sreče. Polovico travnika, ki leži neposredno ob potoku Davča mu je razbesnela voda dobesedno odnesla. Že drugič v nekaj letih. Prvič novembra devetdesetega leta, letos ponovno. Kako visok davek je zahtevala tokratna povoden zaenkrat še ne ve, komisije so si ostanke travnika ogledale, kakšne dokončne besede o tem pa pri Bernar-dovih še niso dobili. Na to bo treba pač še nekoliko počakati. Cesta ponovno ta teden V soboto so imeli na cesti, ki pelje do Majdelčeve kmetije na Podporeznu udarniško akcijo. Usadi na cesti so prekinili edino prometno povezavo kmetije z dolino, deset vaščanov pa je gospodarju Božu Prezlju pomagalo pri postavljanju prve od predvidenih štirih kašt. Po oceni predsednika tamkajšnje Krajevne skupnosti Alojza Jelenca naj bi bil likof za novo cesto še ta teden. Brez izdatne pomoči Slovenskih železnic in Ministrstva za obrambo tako hitro ne bi šlo, kot tudi ne brez požrtvovalnosti in nesebične pomoči sovaščanov. Ob pogovoru je Jelene ocenil, da bo sanacija ceste zahtevala precej manj sredstev, kot bi jih sicer lahko, kljub temu pa bo opravljena strokovno. Usadi v glavnem sanirani Strokovno sanacijo pa bo zahtevala tudi cesta iz Davče do Petrovega brda. Voda je v makadamsko cesto vrezala precej globoke kanale, ža nekaj kilometrov vožnje pa porabite precej časa. In živcev. Na ravni cesti je treba volan vrteti zdaj levo zdaj desno. Avto poskakuje, čuka. Trpljenja je vsaj zame konec pri Zgagovih. Zgagovi kaj takega zase ne morejo reči. Ze dober teden dan za dnem preživljajo v kleti svoje hiše ter iz nje čistijo blato in mulj. Večino blata so uspeli že očistiti, vlaga pa ostaja U)! med zidovi. Hiša še nekaj časa ne primerna za bivanje, okolica, ki so j? prejšnji poplavi uspeli vzorno urediti'' spominja le še na mlako, puŠČ^ potop. Kar osem dni pa so pri Rovtarjevip Zalodnikarjevih čakali, da so jim ba^ odkopali pot v Dolino. "Čakali srn0 dni, pa štiri, cesta še vedno ni I odprta. Šele po ministrovem obiski je spremenilo na bolje. Vsi so čaka'1, zagotovilo, da bodo za opravljeno A dobili plačo. Prve dni so bagerji samo stali," je pripovedovala M''' Frelih z Rovtarjeve domačije. San"j usadov po njenem mnenju ni bila d" opravljena, saj zunanji breg pod ce$ Z nal točne ocene škode na sVflj posestvu. Komisije, pravijo, so V pravijo, a« i j ocenile in odšle. Odgovorov zaenk«"^ niso dobili, a so se vsaj bagerji p1^ mili iz svojega dremeža. Pon^ Drugje spet ne. Tako denimo mi *, precejšnji vztrajnosti z avtomobil^ uspelo priti do Matijeve kmetije. ^ mi je z ene strani zapiral plaz, t strani večji usad. Z natančno voŽ"J|,| slednjega morda zvozil, morda pa^ ne. Domačini pa upajo, da " voziu Uroš §r čimprej uspeli zvoziti in navoziti b^f Dr. BENJAMIN LUKMAN v klubu gorenjskih direktorjev Dvor Asociacijski sporazum z EU je le pospravljanje naše hiše z evropsko metlo Sporazum je parafiran, zdaj ga prevajajo, kdaj bo podpisan, pa še ni znano, saj prihajajo dodatni predlogi, ki kažejo določeno stopnjo normalne nemorale v EU Preddvor, 21. septembra - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so začeli nov ciklus srečanj, sogovornik je bil tokrat dr. Benjamin Lukman, direktor urada za evropske zadeve v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. Širši javnosti je letos postal znan kot vodja slovenske delegacije na pogajanjih o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, natančneje o asociacij skem sporazumu, ki naj bi v kratkem nasledil dosedanji koo-peracijski sporazum. Pogajanja so se namreč končala 16. junija, sporazum je bil parafiran, zdai pa ga tehnično pripravljajo za podpis. Postopek je dolgotrajen, saj ga morajo prevesti v dvanajst jezikov. Tehnično bo kmalu nared, ni pa še znano, kdaj bo podpisan, saj še vedno prihajajo nove, dodatne zahteve, v njihovem ozadju je seveda Italija. Sedanji kooperacijski sporazum z Evropsko unijo je Slovenija nasledila od bivše Jugoslavije, pred dvema letoma je bil v okviru sukcesije prenesen na Slovenijo. Pomembno pa je vsekakor dejstvo, da se prihodnje leto njegova veljavnost ne izteče, saj je bil sklenjen za nedoločen čas, res pa lahko pride do prekinitve, če bi to zahtevalo petnajst držav, kar pa je malo verjetno. Trgovinski režim naj bi s prihodnjim letom začel teči po novem, asociacijskem sporazumu, ki je nekakšna predpriprava za polnopravno članstvo v EU. Dr. Benjamin Lukman je slikovito dejal, da je asociacijski sporazum le pospravljanje naše hiše z evropsko metlo, zato pri njem ni dileme da ali ne, kakršna se zastavlja pri polnopravnem članstvu. 2Lato je asociacijski sporazum stvar, ki jo ali jo bodo imele številne evropske države z Albanijo vred. Postopno odpravljanje carin do leta 2001 Bistvo asociacijskega sporazuma je postopna in asimetrična vzpostavi- tev cone svobodne trgovine do leta 2001. Postopno naj bi se liberaliziral tudi pretok storitev, kapitala in delovne sile ter okrepilo sodelovanje na ekonomskem, znanstve-no-tehičnem, razvojnem kulturnem in drugih področjih. V Avstriji se je lani obseg tujih investicij povečal na 16 milijardi šilingov, teta 1993, ko še ni bila članica EU, pa je znašal 7 milijard šilingov. Tudi asociacijski sporazum daje tujim investitorjem določene garancije, zato brez njega svežega kapitala k nam ne bo. S podpisom sporazuma, ne z ratifikacijo, za katero bo potem potrebno postoriti še marsikaj, bi se Sloveniji že odprla možnost sodelovanja na ministrskih srečanjih. Evropski komisar za poljedelstvo dr. Fischler je nedavno obiskal radgonski sejem in našega kmetijskega ministra povabil na takšno srečanje, vendar pismeno vabilo ni prišlo, ker je je Italija zaradi formalnih razlogov (sporazum še ni [>odpisan) dosegla, da ga niso posla-i. Podobno se je v zadnjem času zgodilo še pri treh srečanjih. Pomemben element sporazuma pa je seveda tudi širok politični dialog. Predviden je asociacijski svet, prek njega pa politična izmenjava na najvišji politični ravni. Pogovor z dr. Benjaminom Lu-kmanom je vodil Emil Milan Pintar. Foto: G. Šinik Naši pogajalci so na področju kmetijstva dosegli zadovoljiv rezultat, takšna je tudi ocene kmetijskega ministrstva. Številčno to pomeni, da je Slovenija z vsemi koncesijami pridobila 55 milijonov ekujev, dala pa 27 milijonov ekujev. Prav na področju kmetijstva pa je strah pred vstopom v EV največji. Še vedno prihajajo zahteve, ki so izven mandata, zato jih mora ponovno in vsakič oceniti vlada. Za špansko pobudo se skrivajo Italijani, Španci tega uradno seveda ne priznajo, dajo pa vedeti, da so njim predvsem Italijani pomagali pri vstopu v EU. Gre za zahtevo, da bi Slovenija Štiri leta po podpisu asociacijskega sporazumu, torej leta 2001 zagotovila popolnoma prost pretok kapitala na področju nepremičnin. To je seveda zahteva, ki je EU ni postavila nobeni drugi asoctirani državi, zato jo je Slovenija zavrnila, tudi v Bruslju sodijo, da je to dodatna zahteva. Za koliko se bodo po odpravi carin znižale cene uvoženega blaga? Pri nas ta izračun še ni bil narejen, zato je dr. Lukman odgovoril posredno. Če so Avstrijci izračunali, da so se jim s polnopravnim članstvom v EU cene uvoženih industrijskih izdelkov zmanjšale za 8 odstotkov, potem se bodo pri nas za petino tega, torej za 1,6 odstotka. Dokument bo tehnično kmalu nared za podpis Pogajanja, ki jih je na slovenski ravni vodil dr. Benjamin Lukman, so se s parafiranjem asociacijskega sporazuma zaključila 15. junija letos. Čez poletje so opravili vrsto tehničnih stvari, ki so dolgotrajne in mukotrpne, prevesti ga je denimo treba v dvanajst jezikov, pri nas angleško verzijo prevajajo v slovenščino in kmalu bo nared. Začetek pogajanj je bil z lanskega aprila na letošnji marec preložen zaradi znanih italijanskih zahtev. Sicer pa so vsebovala dva formalna in dva neformalna kroga. Dr. Lukman je povedal, da so uporabili strategijo pogajanja v bloku, kar se je izkazalo kot zelo koristno. Pogajalska skupina pa je bila deležna ocene, da je zadovoljila mandat, in da bistvenih popuščanj ni bilo. Sodelovalo pa je veliko strokovnjakov, da jim niso ušle podrobnosti, v zadnjem krogu je denimo za mizo sedlo 35 ljudi. Vprašanja, ki odsevajo normalno nemoralo v EU Že pred zaključkom pogajanj so se pojavila vprašanja, na katere naša delegacija ni mogla vplivati, saj so se na našem asociacijskem sporazumu začela lomiti kopja interesov članic EU, je dejal dr. Lukman. Tako je bil problem prostega tranzita ena najtrših zahtev Avstrije, z njo se je konfrontirala Grčija, ki se zaradi svoje geografske lege zavzema za povsem prost tranzit. Grčija je posebno vprašanje zastavila tudi glede nepremičnin, saj ima v svoji zakonodaji določbo, ki v desetkilo-metrskem pasu s Turčijo in Bolgarijo onemogoča nakup zemlje, temu je seveda takoj nasprotovala Italija. Nemčijo zadeva socialna zaščita naših ljudi, ki tam delajo, Avstrija, ki nas je v pogajanjih sicer podpirala, je zastavila vprašanje prosto-carinskih prodajaln itd. Teh stvari ni bilo v mandatu, ki ga je imela naša delegacija, zato takšna vprašanja kažejo na določeno stopnjo normalne nemorale v EU. V bilateralnih razgovorih, v zakulisju, smo te probleme skušali omiliti. Španski ambasador pri EU mi je v pogovoru dejal, da nas prave težave šele čakajo, saj so morah tudi Španci pri pogajanjih o vstopu v EU 'jesti Žive kače'. V mislih je imel seveda koncesije v zvezi z Gibraltarjem, je dejal dr. Lukman. Tri liste industrijskih proizvodov V samih pogajanjih je bil pri trgovini z industrijskimi izdelki glavni očitek, da smo pripravljeni na počasneješo liberalizacijo oziroma, da želimo ohraniti visoko raven carinske zaščite. Dr. Lukman je dejal, da so imeli natančna navodila finančnega ministrstva, in da so uspeli izboriti ustrezno dinamiko upadanja carin. Tako bo v prvem letu zmanjšanje najmanjše, nato pa postopno. Industrijski izdelki so razvrščeni v tri liste. Na prvi so izdelki, pri katerih bodo carinske dajatve takoj odpravljene, gre seveda za izdelke, ki ne prizadenejo slovenskih interesov. Na drugi listi so izdelki s hitrejšo liberalizacijo, carinske dajatve pa naj bi prihodnje leto padle na 80 odstotkov sedanjih, leta 1997 na 55 odstotkov, leta 1998 na 30 odstotkov, leta 1999 na 15 odstotkov, po letu 2001 pa jih ne bi bilo več. Odpiranje bi bilo torej asimetrično, saj bi EU takoj pristala na odprt režim. Na tretji listi pa so izdelki s počasnejšo liberalizacijo. Za kmetijstvo asociacijski sporazum ne predstavlja bistvenih težav, gre le za izmenjavo koncesij, tradicionalni trgovinski tokovi se bodo lahko povečali. Pri ustanavljanju podjetij je zahtevan nacionalni tretma za držav- ljane EU. Pri finančnih storitvah so zahtevali takojšnje odprtje našega bančništva, zavarovalstva in poza-varovalstva, precej težav je bilo pri borznoposredniških in revizorskih hišah ter pooblaščenih družbah za upravljanje. Ker še nimamo ustrezne zaščitne zakonodaje, so naši pogajalci dosegli tri do štiriletno prehodno obdobje, za nekatere tudi do leta 2001. Zaradi italijanskih pritiskov se mnogim že zastavlja vprašanje internacionalizacije problema, saj smo kot majhna dežela bolj občutljivi na nakup zemlje. Dr. Lukman je dejal, da je tudi v zunanjem ministrstvu in v vladi ta misel vse bolj prisotna. Morda bi zadoščala grožnja z mednarodno arbitražo, saj Italijani ne bi tvegali svojega ugleda v EU. Sicer pa se v vsebinskem pogledu italijanska stališča niso prav nič spremenila, pisci predlogov, amandmajev so isti ljudje, razlika pa Je v tem, da je aroganca Berlusconija v EU porajala nelagodje, medtem ko Dinijeva vlada in seveda zlasti zunanja ministrica Agnellijeva z diplomatsko spretnimi potezami deluje veliko bolj omiljeno. Za Slovenijo je torej to v bistvu še slabše. Sporazum bo z mirom na Balkanu pridobil na pomenu Asociacijski sporazum naj bi še letos podpisali. Kaj bi se zgodilo, če ga ne bi? Sporazum je predpriprava za polnopravno članstvo v EU, seveda smo še daleč od tega, toda sporazum pomeni, da smo sprejeli kodeks obnašanja, ki je v Evropi normalen. Gre tudi za celo vrsto standardov, harmonizacijo zakonodaje, harmonizacijo v okviru priporočil Bele knjige itd. Če sporazum letos ne bo podpisan, bo prihodnje leto ostal v veljavi trgovinski režim po kooperacijskem sporazumu. Tu pa se skriva nevarnost, če se bo vojna na Balkanu končala. Kooperacijski sporazum namreč vsebuje 41 list občutljivih izdelkov, pri katerih smo lahko doslej praktično uporabljali stare, jugoslovanske kvote in obstaja nevarnost, da bi se razdelili na vse države bivše Jugoslavije, če ne bo več embarga. S podpisom asociacijskega sporazuma ta nevarnost odpade. Upam si napovedati, da bi nastala gospodarska škoda, če tega sporazuma ne bi podpisali, je dejal dr. Lukman. • M. Volčjak ŽIVILA KRANJ Trgovina in gostinstvo objavljamo prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA VODOVODNIH INŠTALACIJ IN OGREVALNIH NAPRAV Kandidati, ki imajo IV. stopnjo strokovne izobrazbe in poklic vodovodni instalater oz. J^onter ogrevalnih naprav, vsaj 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije, naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh 5*1 objave na naslov: ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo. slovenske železarne ŽELEZARNA IESENKE VABILO SŽŽJ ACRONI, d.o.o., Jesenice vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE EKONOMISTE - PRIPRAVNIKE za delo na področju financ, računovodstva, komerciale in kontrolinga. Nudimo zanimivo delo in možnost dodatnega izobraževanja. S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za čas opravljanja pripravništva. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu obstaja možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o zaključenem izobraževanju sprejemamo na Kadrovski službi družbe ACRONI, Cesta Železarjev 8, Jesenice 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno. Za vse dodatne informacije kličite na telefonsko številko 064/861-441, int. 3270. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše, v Mali galeriji in v galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Vozla iz cikla Homo 1992 -1995. V bistroju Sonce v Stražišču razstavlja slike in grafike akad. slikar Vinko Tušek. V hotelu Kokra razstavlja slike in grafike slikar Nejč Slapar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so na ogled akvareli in karikature Jožeta Dakskoflerja, člana Dolika. V prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Urejanje jeseniške tržnice in prenova blokov na Jesenicah. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža razstavlja barvne fotografije Podobe trenutkov Janez Zaletel. BLED - V hotelu Astoria je odprta prodajna razstava likovnih del Andreje Ropret. V gostišču Okarina razstavlja akad. slikarka Anka Hribar Košmerl. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled prva samostojna razstava fotografa Petra Pokorna ml. Kljubovanja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Berko. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava mojstrov domače obrti, Jerneja in Mateja Kosmača Svetloba je znanje. V Vili Bistrica je do konca septembra na ogled razstava del akad. kiparja Draga Tršarja. MENGEŠ - V Kulturnem domu razstavlja kolaže in risbe Ana Cajnko. V galeriji Mežnarija je na ogled razstava Slovenski kozolec, arhitekturne makete in risbe arhitekta Borana Hrelje. Kranj - Še ves teden bodo vsak dan do 16.30 vpisovali v tečaje in delavnice Centra kulturnih dejavnosti. Vsi, ki so minulo soboto prvikrat prišli pogledat na Sejmišče 2, kjer je Zveza kulturnih organizacij na široko odprla vrata in predstavila zanimive tečaje in delavnice za novo sezono, so imeli kaj videti in izbirati. Kar okoli 30 razredov ( po starosti) s 17 mentorji bo nadaljevalo že leta vpeljano dejavnost, kot je ples, likovne, lutkovne delavnice, keramika, joga in drugo. Nekaj pa je tudi novosti: učenje kitare, klasični balet, Orffovi inštrumenti, dekorativno oblikovanje in še kaj. Na sliki: predstava, ki je nastala v lutkovni delavnici. • L.M. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Radovljica - V akciji Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jo prireja Svet Evrope in v kateri sodeluje 34 držav, sodelujejo tudi Muzeji radovljiške občine. Del te evropske akcije je posvečen zgodovinskim parkom in vrtovom. V četrtek, 28. septembra, ob 11. uri bo v Šivčevi hiši otvoritev razstave otroških slik in risb, ki so bile izbrane na natečaju Moj sanjski park, moj sanjski vrt, pisne naloge na temo parkov, v graščinskem hodniku pa bo na ogled dokumentarna razstava o radovljiškem in begunjskem parku; sodelujeta Franc Vardjan iz restavratorskega centra Ljubljana in Vesna Planinšič-Kolar iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Ob otvoritvi razstave bo krajša predstavitev grajskih parkov, nato pa voden ogled parkov v Begunjah, na Brdu pri Kranju in v Volčjem potoku. • L.M. Prešernovo gledališče Kranj ZVEZA LJUDSKIH UNIVERZ SLOVENIJE Stegne 21 c, Ljubljana Telefon: 061/159-77-16, 159-76-79 • angleščina 2 • angleščina 3 • poslovna angleščina • tehnična angleščina • angleščina za hotelske in gostinske storitve • nemščina 2 • italijanščina 2 Priprave in informacije: LJUDSKA UNIVERZA KRANJ, Staneta Žagarja 1, Kranj, telefon: 064/217-481 PREMIERA NA NOVIH GLEDALIŠKIH DESKAH Kranj - Prihodnji teden, v sredo, se bo prvikrat v novi gledališki sezoni zavesa dvignila za premiero nove Ravjev« komedije, ki so predvsem z uspešnico Zbeži od žene v Prešernovem gledališču privabile nemalo občinstva. Seveda pa niso samo komedije, ki jih niti gledat mlado in staro, magnet, ki v kranjsko gledališče vsako sezono privabi več gledalcev: ustrezni gledališki repertoar je lani privabil v gledališče okoli 20.000 gledalcev, okoli 11.500 pa so jih imeli na gostovanjih. Tudi letos bi lahko razpisanim abonmajem dodali še kakšnega. Vendar pa so se za sedaj odločili, da bodo obdržali sedanje število, le manj vstopnic kot doslej na abonmajskih predstavah bodo namenili za izven, je v razgovoru povedal direktor gledališča Milan Marinič. Se vam ne zdi, da ima Prešernovo gledališče glede na zanimanje že kar premajhno dvorano? "Res je, od petih poklicnih gledališč ima naše z 250 sedeži najmanjšo dvorano. Tega se najbolj zavemo jeseni, ko se zdaj že nekaj let zapored nenehno povečuje zanimanje za gledališke abonmaje." V minuli sezoni so v Prešernovem gledališču odigrali 126 ponovitev, vštete so tudi predstave na gostovanjih. "Če bi imeli preveč abonmajev, potem ne vemo, kako razrešiti problem gostujočih gledaliških predstav ki so običajno konec tedna. Že lani smo nekatere abonmaje prestavljali na druge dneve, da ne govorim o tem, da tudi lastnih predstav včasih ni mogoče odigrati na določen dan v tednu. To so zadrege tako majhne gledališke dvorane. Lahko pa bi samo za abonmaje rezervirali karte za 3000 obiskovalcev." Čeprav se uradno sezona še ni začela, ste uspešnico Zbeži od žene v tej sezoni že igrali. Je to obet, da bo nova sezona v Prešernovem gledališču vsaj tako dobra, kot je bila prejšnja? Komedijo Zbeži od žene, ponavljali jo bomo kot kaže še četrto sezono, smo pred kratkim ponovili v Laškem. Novo sezono pa začenjamo prav tako s komedijo in sicer istega avtorja. Glede sezone pa - treba je biti optimist." Za začetek ste spet pripravili komedijo. Je to zanesljiv recept, da bo gledališka dvorana vedno polna? "Tudi. Vendar pa mislim, da je večji obisk tako v Prešernovem kot tudi v drugih gledališčih posledica tega, da so obiskovalci znova bolj kot prej odkrili čar gledališča. Zato so Komedijo Zbeži od žene avtorja Raya Cooneva v Prešernovem gledališču ponavljajo že četrto sezono. Se to obeta tudi novi komediji To imamo v družini? dvorane polne tudi pri izrazito dramskih predstavah, ne le komedijah, ta je tudi pri nas le sestavni del gledališke ponudbe. Če se igra komedija, se igra dobra komedija, saj ne pristajamo na kakšno cenenost, sploh ne, publika pa seveda komedijo zadovoljno sprejema." Razlogov za optimizem je kar nekaj • razgrabljeni abonmaji, uspešnice iz prejšnjih sezon... "Vse to drži, problem gledališča pa je drugje. Nimamo namreč izdelane dolgoročne vizije razvoja. Vse predolgo se že vleče stanje, ko iz razmeroma majhnega poklicnega gledališča s skromno tehnično opremo z najmanjšo dvorano med poklicnimi gledališči, ne moremo načrtovati svojega nadaljnjega razvoja. Svoje gledališke projekte uresničujemo tudi z zunanjimi sodelavci, kar pa nam ob stalni zaposlitvi le-teh v drugih gledališčih prinaša probleme. Si lahko mislite, da po uspehu Kralja na Betajnovi in dveh nagrajencih na Borštnikovem srečanju, v našem gledališču te predstave nismo več mogli ponoviti in tudi z občinstvom proslaviti uspeh, ker so imeli gostujoči igralci obveznosti v svojem gledališču. Zato tudi takih predstav ne moremo ponuditi tudi drugemu občinstvu, na gostovanjih in podobno. Podobno se je zgodilo s predstavo Zlati čeveljčki, ponovili smo jo le Večina obiskovalcev Prešernovega gledališča, približno sedemdeset odstotkov, je iz mestne občine Kranj, abonenti pa so še iz petindvajsetih drugih občin. Podatek nas je presenetil in razveselil hkrati. devetkrat, čeprav je bilo povpraševanja več." Igralski ansambel ostaja tak kot je bil? "Za sedaj ostajamo pri enakem številu. Novo igralsko ime je Darja Reichman, ki je podpisala pogodbo za eno leto namesto Tanje Dimitrievske, ki odhaja drugam. Dogovarjamo se sicer še z nekim igral- rednih materialnih stroških, slabše izhodišče imamo." Se tak slabši položaj tud' vidi z odra v dvorano? "Se. No, sezono pa odpiramo z nekaj izboljšavami, ki & tudi vidijo v dvorano. Pa r>e mislim zavese, ki je res # povsem dotrajana, a bo & morala zdržati. Pač pa srn0 uspeli zamenjati oder. Ta j? bil že tako slab, da so igrale' tvegali poškodbe, kadar je vloga zahtevala boso hojo p° deskah. Za tristo kvadratni!1 metrov odra smo združili lanS' ka in letošnja investicijska sredstva vzdrževanja iz občin*' kega proračuna. Seznam stvari, ki jih je treb* zamenjati in obnoviti, pa je velikanski - od sistema tako imenovanega mehanizma odr$' kih vlakov, sistema stranskih zaves, nove opreme je potreb' na tonska kabina, pa še kaj' Lani je bila obnovljena gleda* liška avla, letos pa le gledališki blagajna, medtem ko sanitarij6 in pa kadilnica na obnovo & čakajo." Ali na delo gledališča mord* kaj vpliva dejstvo, da že drug0 leto niso urejene formalnosti" imenovanju direktorja? "Decembra bo res minilo # dve leti, kar Prešernovo gled»' lišče formalno nima direktori* se pravi, da delam, ne da bi v* imenovan ta direktorja ali ^ vršilca dolžnosti direktorja. F° priporočilu takratne občinski uprave gledališče vodim nap^J cem, kaj več se za sedaj še ne ve. Dokler pa ne bodo jasnejši Judl P° izteku mandata, statj oia gle- direktorja pa, kot se ve, ni ■ uspešno izpeljan s strani ust*' novitelja. Pričakujem, da se bi zadeva v kratkem uredila, m je reorganizacija občin že p*! kraju in na vrsto bodo zda) najbrž prišle tudi take zadevf1 kot je imenovanje direktorj3 Prešernovega gledališča. To _b°, dobro tako za sam gledali**1 kolektiv in gledališče samo, P* seveda tudi zame osebno. obrisi nadaljnjega razvoja gl dališča, pa seveda ansambla ne moremo povečevati. Še vedno smo tudi edino slovensko poklicno gledališče, pet jih je, kot vemo, ki se financira iz dveh virov - državnega in mestnega in za sedaj kaže, da bo tako vse do sprejetja nacionalnega kulturnega programa, ki bo končno izenačil pogoje delovanja vseh gledališč, tudi Prešernovega. Sedanje financiranje se nam nekoliko pozna pri pos- Lca Mencinger, foto: Gorazd Sini" KVARTET ARION S PIANISTKO Groblje - Na torkovem in hkrati zadnjem koncertu letošnjega 25. jubilejnega mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v Grobljah pri Domžalah so nastopili nemški godalni Kvartet Arion in mlada mariborska pianistka Adnana Magdovvska. Po tradiciji vsakoletnih zaključnih prireditev grobeljskih glasbenih festivalov so pred samim koncertom podelili že tretjič zapored nagrado ljubljanskega Kluba Rotarv najuspešnejšemu učitelju - mentorju: prejela jo je učiteljica francoskega jezika na ljubljanski Gimnaziji Poljane profesorica Jana Neubauer - Gogala. Nemški Kvartet Arion pa je nato odigral Havdnov Kvartet op. 77, št. 1 v G-duru in nato še Šostakovičev Godalni kvartet št. 8, op. 110. Nato pa je organizator vsakoletnih grobeljskih poletnih glasbenih prireditev skupaj z varovanko Gallusovega sklada, mlado mariborsko pianistko Adriano Magdowsko, predstavil nov klavirski inštrument znamke Esterhammer iz nemškega Marktoberdorfa, ki gaje predstavila omenjena sponzorska klavirska hiša. Glasba pa je potem v soigri med pianistko Magdovsko in štirimi godalci, člani Kvarteta Arion: Alban Beikircher in Matthias Ilkenhans - violini, Frank VVolter - viola in Štefan Schutz - violončelo tekla med Brahmsovimi štirimi stavki v Klavirskem kvintetu op. 34 v f-molu; morda malce manj uspešno kot pa v obeh samostojnih točkah omenjenega godalnega kvarteta samega. Je že tako, da se tudi lepi takti glasbe vsakič iztečejo in tako se je tokrat v teh zadnjih poletnih dneh, po skoraj štirimesečnem oglašanju komorne glasbe "ob harmoniji zvoka in barv, pod svodom Jelovškovih fresk" iztekel tudi ta festival. Zaključne besedne akorde jim je namenil sam slovenski državni kulturni minister gospod Sergij Peljhan. • F. K. REVIJA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Kranj - Na vsakoletni pevski reviji dekanije Kranj se je v kranjski župnijski cerkvi v nedeljo popoldne od skupaj šestnajst pevskih zborov predstavilo štirinajst. Angela Tomanič, ki sama vodi kar dva pevska zbora, je prireditev tudi organizirala. Je pevska revija cerkvenih pevi' kih zborov že tradicionalna? "Prvi festival slovenske cerkvene glasbe je bil leta 1970. Odtlej pa se prireditve redno organizirajo. Re; vijo pripravimo običajno spomladi, tokrat pa smo jo prestavili na jesen-Pevski zbori, med njimi pet mla' dinskih in devet odraslih, je pre dstavilo pesmi, ki jih običajno j vendar pa ne vsi zbori - pojejo p11 bogoslužju. To so bile božične pesmi, kolednice, Marijine pesmi, tudi čmske duhovne in pesmi, ki s? jih uglasbili na primer Scarlatti, pa tudi glasbo slovenskih skladatelje od Ubalda Vrabca, Janeza Močnika in drugih' Pevski nastopi so včasih tudi v župnijski dvorani. AUJe cerkev dovolj opremljena za taksno revijo? "Za pevce se seveda postavijo praktikabli. Drugače je * glasbeno spremljavo. Za intonacijo pripeljejo harmonij, saj orgle na Koru za kaj takega ne ustrezajo. Za glasbene nastope pa ponekod že imajo poleg velikih orgel tud' orgelski pozitiv v bližini prezbiterija ali kar v njem, kranjska cerkev žal tega še nima." Se zbori udeležujejo tudi pevskih revij, ki jih organih ajo Zveze kulturnih organizacij? "Seveda, to sta zbora, ki tudi po kvaliteti izstopata: P~ Srofundis Primskovo, ki ga vodi Branka Potočnik, komorni zbor Gallus Kranj, ki ga sama vodim. • L. M« ■«MIHI«i®niEiSrW SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov pravne in moralne podlage zahteval od upravičencev, da se odpovedo omenjenemu delu zadolžnic. Sindikat družbe je to odločno zavrnil in zahteval od Sklada, da pri lastninjenju družbe dovoli upravičencem uporabo vseh zadolžnic. Sklad je v to privolil in s pomočjo družbe Socius tudi V Donitu je sindikat izsilil za milijon DEM višjo vrednost zadolžnic Pripombe sindikata zaradi napačnega izračuna vrednosti zadolžnic so bile utemeljene. Revizor je zvišal bruto vrednost zadolžnic (potrdila za premalo izplačne plače) za približno 1,000.000,00 DEM. Ker Koržetov sklad ne pristaja na predloge sindikata o dokapitalizaciji dela vrednosti zadolžnic, sindikat ni vztrajal pri večinskemu deležu v postopku lastninjenja, zahteval in dosegel pa je možnost uporabe vseh priznanih zadolžnic. Po vseh problemih v zvezi z neodplačnim povečanja osnovnega kapitala. Upnik mora Prenosom sredstev takratnega podjetja na za delnico vplačati vložek, kar opravi s Sklad RS za razvoj (Koržetov sklad), z prepustitvijo svoje terjatve delniški družbi, informiranjem oz. z delovanjem odbora za Terjatev v trenutku prenosa preneha. Na lastninjenje (vodilni delavci v odboru so tej podlagi se zato premoženje (aktiva) Medtem odstopili, ker so svojo vlogo delniške družbe ne poveča, na pasivi pa se odigrali t.j. dvignili so ceno družbe in zmanjša obveznost ter hkrati poveča last-zmanjŠali vrednost zadolžnic), z višino" niški kapital. vrednosti družbe (lastnini se višja vrednost „__»__w ■■ j^i,«-:*-!;,--::- družbe, kot jo je sprva ponudil Sklad), ter z Korze Zavrnil dokapitallZaCIJO višino vrednosti zadolžnic, lahko rečemo, Korže je ta predlog zavrnil m brez da je naša aktivnost obrodila sadove. Po navedbah direktorice holdinga je Pristojna revizijska hiša potrdila novo Vrednost zadolžnic v bruto znesku 4,788.000,00 DEM. To je kar milion DEM več (v primerjavi s pisno informacijo °dbora za lastninjenje z dne 23.6.1995!), ...... ~ ,-------------— kot je sprva naračunalo vodstvo podjetja pripravil izračun, po katerem bi upravičen-P°d budnim očesom Sklada. Žal kljub ci skupaj s certifikati lahko dosegli 46,83% £aŠemu posredovanju, nismo uspeli prido- lastninski delež. "iti pisne obrazložitve o nastali razliki, niti Sindikat je tudi mnenja, da bi vztrajanje revizijskega poročila. Zato tudi ne moremo pri večinskem deležu upravičencev povzro-Posredovati podrobnejše obrazložitve. čilo v praksi obilico težav. Objektivno oviro D v. predstavljajo posamezne določbe akta o ^ed Upravičenci je trenutek OdlOCltve ustanovitvi družbe Donit, d.o.o. Medvode, Kljub vsemu je najpomembnejši nadaljni kjer si je Sklad na podlagi prednostnega Potek dogodkov. Približujemo se namreč poslovnega deleža (ta se ne lastnini in trenutku, ko se bodo morali posamezni predstavlja 40% vrednosti družbe) zagoto-,uPravičenci-imetniki zadolžnic in certifi- vil vrsto upravičenj, npr pravico do petkrat katov odločiti, ali bodo odkupili delnice več glasov na vsakih 10000 SIT v osnovnem družbe. Sklad bo menda kmalu objavil kapitalu družbe pri glasovanju v skupščini v javni razpis z javno prodajo delnic. Pnmeru spremembe in dopolnitve akta v F J F 1 primeru sprememb osnovnega kapitala Interes pretežnega dela imetnikov za- družbe, v primeru statusnih sprememb Molznic je v večini primerov takšen, da družbe, v pnmeru kupovanja delnic drugih skupaj z ostalimi upravičenci do notranjega družb, v primeru prodaje navadnega deleža lastninjenja, dosežejo večinski delež družbe družbe in imenovanja ter razrešitve direk-}n obenem uporabijo vse zadolžnice. Pri torja družbe itd. Upravičenci bi tako imeli lastninjenju Donita pa bi zaradi večje v skupščini le "navidezno" večino pri vrednosti zadolžnic in obveznosti plačila odločanju o najpomembnejših vprašanjih. Prispevkov ter konverzije le-teh v delnice Sindikat je v tem postopku odigral družbe, smeli upravičenci pri lastninjenju pomembno vlogo, saj je s pravočasno Porabiti le del vrednosti priznanih zadolž- vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnosti fjj0. v našem primeru največ cca 3,3 mio neodplačnega prenosa sredstev na Sklad, °EM-bruto (le tako skladi ne bi pridobili z obveščanjem pristojnih državnih organov yečinskega deleža). Preostanek vrednosti v in javnosti preko javnih glasil vplival na y.lšini 1,58 mio DEM bi bilo potrebno sprejem predpisov o lastninjenju Skladovih ^kapitalizirati. SKS je v ta namen pre- podjetij. V Donitu je sindikat dosegel tudi dlagal sklenitev pogodbe o konverziji višjo vrednost zadolžnic in omogočil last-!erJatev v bodoče delnice (dokapitalizaci- ninjenje le-teh Pomembno pa je poudariti, S sklenitvijo te pogodbe dotedanji da je dokončna odločitev vsekakor na >ik (imetnik zadolžnic) še ne postane stram upravičencev, delničar družbe, temveč mora pridobiti PLANIKA ŠE VEDNO V OSPREDJU KRANJSKIH DOGAJANJ Svet kranjskih sindikatov dogajanja v Planiki ves čas sistematično spremlja, prav zaradi problematičnosti celotne panoge in še posebej zaradi slabega stanja podjetja v zadnjih nekaj letih. Ob vsaki zaznavi dodatnih problemov smo vedno takoj pripravljeni za aktivnejši poseg v dogajanja. del niče, ki jih družba izda v postopku Želj ko Batinič l ODVETNIKOM BREZPLAČNO DO VITJIH ODŠKODNIN Konec lanskega leta smo v Svetu kranjskih sindikatov uvedli novost; z odvetnikom smo sklenili pogodbo, da bo naše člane brezplačno zastopal v Postopkih v zvezi z uveljavljanjem čim višjih odškodnin zaradi poškodb nastalih zaradi kakršnihkoli nesreč. Člani so ugodnost obilno izkoristili, k zadnjega poročila odvetnika izhaja, da ga je obiskalo že šestdeset naših Članov. Razlogi za nastanek poškodb so bili zelo različni: zastrupitev s hrano, Prometne nesreče, pretepi, delovne nezgode, ugriz psa itd. Za 26 primerov so odškodnine že izterjane, v sedmih primerih so vloženi tožbeni zahtevki pri pristojnem sodišču, v osmih primerih pa se zadeve nahajajo pri medicinskih izvedencih zaradi pridobitve izvedeniških mnenj. Vse zainteresirane člane SKS naj ponovno opozorimo, da v kolikor so utrpeli kakršnekoli poškodbe, naj se po končanem zdravljenju oglasijo v pravni službi SKS, da jim bomo izdali napotnico za brezplačen obisk pri našem odvetniku. Vojko Čujovič Prvi smo zahtevali sestanek z direktorjem Tako smo zaradi govoric, da se bodo v Planiki pojavili presežki delavcev, v juliju nemudoma zahtevali sestanek z vodstvom podjetja, na katerem smo posebej poudarili, da ne. pristajamo na reševanje problemov podjetja zgolj z odpuščanjem delavcev. Zaradi tega smo od vodstva zahtevali, da naj v najkrajšem času pripravi celovite in uravnotežene ukrepe na vseh področjih ter strategijo poslovanja podjetja v prihodnjih letih, do takrat pa se o presežkih delavcev sploh nismo hoteli pogovarjati. Medijske vojne koristijo samo politikom Med tem časom so se v medijih pričele pojavljati alarmantne novice o 1000 in več presežnih delavcih, o vodstvu, ki odhaja oz. ima svoja privatna podjetja in nepravilnostih pri izgubi posla z Adidasom. V zadevo z Adidasom se Svet kranjskih sindikatov ni in se tudi nima namena spuščati, saj so za ugotavljanje napačnih poslovnih odločitev oz. morebitne odgovornosti vodilnih postavljeni in pristojni drugi organi, ki bodo morali svojo vlogo odigrati v skladu z zakonom in krivce (če so) tudi ustrezno kaznovati. Kljub alarmantnim novicam smo svojo kontinuirano akcijo peljali naprej, z dodatno zahtevo, da se zaradi dvomov in razburjanja delavcev kolektiv temeljito informira o vzrokih in posledicah določenih poslovnih potez. Predlagani ukrepi nas niso zadovoljili V materialu, ki ga je kot podlago za sestanek s sindikatom pripravilo vodstvo, so bili predlagani določeni ukrepi, ki naj bi izboljšali poslovanje in splošno stanje podjetja. S predstavniki vodstva smo se sestali 6. 9. 95. S pripravljenim materialom nismo bili zadovoljni zato smo zahtevali in dosegli predvsem: -zmanjšanje informativnega števila presežnih delavcev za več kot polovico (v gradivu je bilo govora o 590 presežkih) -vodstvo se je obvezalo, da bo v 14 dneh pripravilo celovit program ukrepov za razrešitev nastale situacije ter za izboljšanje poslovanja na vseh področjih podjetja z našo izrecno zahtevo, da naj bodo presežki delavcev kot najbolj drastičen ukrep na zadnjem mestu -obvezno izplačilo drugega dela regresa, ki ga je vodstvo po najnovejšem planu želelo porabiti za odpravnine presežnim delavcem je bilo izplačano 20. septembra. Na teh pogajanjih smo uspeli preprečiti, da bi vodstvo že za sejo delavskega sveta, ki je bila predvidena za petek 8.9.95. pripravilo obvestilo o vseh predvidenih presežnih delavcih. Tako je zaradi naše zahteve direktor delavski svet obvestil le o tistih presežnih delavcih, ki se bodo reševali po mehki varianti ( upokojitve, čakanje na zavodu na upokojitev, razporeditev v drugo organizacijo).Obvestilo o trajnih presežkih (sicer o precej manjšem številu) bo direktor posredoval šele po pripravi vseh dodatnih analiz in celovitih ter uravnoteženih ukrepih na vseh ostalih področjih (tehnično, komercialno, finančno, organizacijsko). Spremljali bomo nadaljna dogajanja Sindikat bo seveda dogajanje v zvezi s presežki ves čas temeljito kontroliral, predvsem zato, ker ne bo dovolil, da bi se dogajale kakršnekoli mahinacije, prikrivanja dejanskega stanja ali pritiski na zaposlene. Prav to se je že zgodilo pri zadnjem ugotavljanju začasnih presežkov - podjetje namreč spet ni upoštevalo zakonskih določil ( npr.: sindikat je bil obveščen o začasnih presežkih šele potem, ko so bili nekateri delavci že na čakanju, sindikalno aktivistko so premestili iz delovnega mesta, kjer je imela delo na takega, kjer dela ni bilo in zahtevali soglasje sindikata za čakanje, za ugotavljanje začasnih viškov niso bili uporabljeni kriteriji, itn.). Poleg vseh ostalih aktivnosti, mora sindikat zaradi medijskih pritiskov in produciranja vedno novih zgodb o Planiki, ves čas miriti do skrajnosti zrevoltirane delavce, ki upravičeno zahtevajo, da vodstvo po vsem objavljenem, njim in celotni javnosti vendarle nalije čistega vina. Želimo biti strokovni, ne politični! Svet kranjskih sindikatov se ni in se ne bo postavljal na stran vodstva. Kljub temu pa (ponovno poudarjam!) delujemo po principu, da je potrebno vsako nepravilnost ali kriminalno početje najprej argumentirati, potem pa prepustiti organom, ki so za take zadeve zakonsko pristojni, tako v podjetju kot izven njega. Zato pozivamo vse, ki imajo, kot trdijo "na kupe dokazov" o nepravilnem ravnanju odgovornih v podjetju, naj jih nemudoma izročijo omenjenim organom, zaposlenim pa naj pustijo možnost, da opravljajo svoje delo in s tem tudi sami poskrbijo za ohranitev Planike. Upamo si namreč trditi, da bo medijska gonja proti Planiki nazadnje povzročila prav tisto, kar nekateri odgovornim v podjetju ves čas očitajo - izgubo poslov in dvome pri poslovnih partnerjih ter bankah, ki naj bi podjetje finančno spremljale. Vse to pa res lahko ogrozi obstoj Planike in vseh zaposlenih v njej. Naš cilj in prioriteta ni rušenje, temveč ohranitev Planike in s tem kar največjega možnega števila delovnih mest, pa naj si bo to pod zdajšnjim ali katerimkoli vodstvom. Predvsem to naj bi bila po našem mnenju prva skrb sindikata. Majda Maček Jančič JESENSKI RAZPIS KREDITOV SINDIKALNEGA SKLADA Višji krediti namenjeni ozimnici in drugim stroškom Sindikalni sklad pri Svetu kranjskih sindikatov je zaradi ozimnice povišal tekoče kredite in za razpis v jesenskem obdobju namenil precej večjo vsoto finančnih sredstev. Tudi osnovno 6 mesečno posojilo delavcem 35.000 SIT, je zaradi jesenskih stroškov povečal na 50.000 SIT z dobo vračanja desetih mesecev. Delavci lahko vzamejo kredite tudi po 100.000 oz. 150.000 SIT odvisno od kreditne sposobnosti posameznika in števila kreditov, ki jih lahko razdeli sindikat članice. Krediti so zelo ugodni saj se vračajo samo po realni obrestni meri - inflaciji, ki je bila v mesecu avgustu 0,5 %, mali r (12,9 %) pa pokriva sindikalni sklad. Letos bomo tako razdelili za 80 milijonov SIT kreditov. Podrobnejše informacije dobite pri svojem predsedniku sindikata. Zveza stanovanjskih zadrug Slovenije Stanovanjsko zadružništvo v Sloveniji Stanovanjsko zadružništvo je v dosedanjem razvoju dokazalo svoje prednosti, zato ga je tudi sedaj, v novih razmerah, in v prihodnje treba razvijati, krepiti in povezovati. Slovensko zadružno gibanje je nastalo iz spoznanja, da si zadružnik ob združevanju sredstev in dela ali samo sredstev olajša pot do stanovanja, država, razbremenjena z osnovnimi vprašanji stanovanjske oskrbe določenega števila prebivalcev, pa nudi pomoč pri gradnji, prenovi in vzdrževanju v različnih oblikah stimulacij (zemljiška, davčna in kreditna politika). Začetek zadružništva v Sloveniji je temeljil na pravni ureditvi starega avstrijskega (leto 1873 in 1903) ter kasneje stanovanjskega zakona (leto 1937) do leta 1946. Na novo je stanovanjsko zadružništvo urejal prvi zakon o zadrugah po drugi svetovni vojni, to je Splošni zakon o zadrugah sprejet leta 1946. Po tem zakonu so bile stanovanjske zadruge opredeljene kot prostovoljne gospodarske organizacije, katerih naloga je bila graditev novih in obnova starih zgradb, ob pomoči države v obliki ugodnih posojil. Družbena pomoč zadružnikom V letu 1959 je bil sprejet zvezni Temeljni zakon o stanovanjskih zadrugah in z njim delitve zadružništva po specifičnosti in namenih. Že uveljavljene oblike v stanovanjskem zadružništvu so se ohranile, pojavile pa so se nove, kot soudeležba občin pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Vsebina in obseg poslovanja stanovanjskih zadrug je dobila novo kvaliteto. Z ustavnimi spremembami leta 1974 je prišlo do prenosa pristojnosti urejanja stanovanjskih vprašanj na raven republike. Te spremembe so v Sloveniji realizirane s sprejemom Zakona o stanovanjskih zadrugah. Zakon o stanovanjskih zadrugah je izhajal iz spoznanja, da je stanovanjska zadruga specifična organizacija trajnega značaja, v kateri zainteresirani občani lahko združujejo svoje delo in sredstva z namenom, da v njej organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese, tako pri graditvi kakor tudi pri gospodarjenju s stanovanji. Pri uresničevanju svojih nalog so se stanovanjske zadruge povezovale s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in se vključevale v takratne samoupravne stanovanjske skupnosti. Stanovanjske zadruge so tako postale eden od nosilcev organizirane stanovanjske gradnje in prenove in del sistema v stanovanjskem gospodarstvu tako v okviru samouprave kot vzajemnosti. V Zakonu o stanovanjskih zadrugah je bilo določeno, da družbeno politične skupnosti pomagajo občanom, združenim v zadrugi, z ukrepi, ki jih sprejmejo v okviru zemljiške politike, zlasti pri oddajanju stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš, pri pripravi prostorsko izvedbenih aktov za organizirano stanovanjsko graditev, pri urejanju stavbnega zemljišča ter pri olajšavah in oprostitvah plačevanja davkov in taks. Pogoje, pod katerimi so člani zadruge lahko dobili ugodna posojila za gradnjo stanovanj, je določal Družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, sprejet v začetku leta 1974. Zadruge širijo dejavnosti V letu 1981 je bil sprejet Zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Na njegovi osnovi je bila izvedena stanovanjska reforma. Ta je zajela tudi stanovanjsko zadružništvo. Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu so delovni ljudje in občani lahko ustanovili stanovanjsko zadrugo s samoupravnim sporazumom (aktom o ustanovitvi). Stanovanjska zadruga je bila oblika združevanja občanov, v kateri so po načelu vzajemnosti in enakopravnosti članov zadruge, združevali svoja sredstva za delo z namenom, da na organiziran način rešujejo svoja stanovanjska vprašanja tako pri nakupu ali graditvi, kakor tudi pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami. Obseg dejavnosti zadruge se je razširil. Stanovanjska zadruga je lahko opraviljala tudi gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami, lahko pa je tudi izvajala vse oblike gradnje in gospodarjenja s stanovanji ali stanovanjskimi hišami, torej tudi gradnjo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v vrstni in blokovni gradnji. Novost zakona je tudi bila ta, da ustanovitev zadruge ni bila več vezana na določeno območje ali lokacijo, niti ne na pravni subjekt (podjetje itd.). Delovanje zadruge je bilo vezano le na zagotavljanje izvajanja stanovanjske politike v občini. Zadruge so neposredno same ali s pogodbo z usposobljenimi organizacijami skrbele za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v vseh fazah graditve: od priprave prostorsko izvedbenih aktov, pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč, izvajale so naloge investitorja in nadzora in opravljale naloge v zvezi z organizacijo gradnje spremljajočih objektov v stanovanjskih naseljih, skrbele pa so tudi za nakup in uporabo gradbenega repromateriala v primerih, ko so člani zadruge izvajali gradnjo ali prenovo v lastni režiji. Štiri petine v zadružni gradnji V obdobju od leta 1954 do 1991 je bilo v Sloveniji zgrajenih 377.118 stanovanj z 27.209.903 m2 stanovanjske površine od tega: - v družbeni (blokovni) gradnji 204.016 stanovanjskih enot ali 11.061.277 m2 stanovanjske površine in - v zasebni oziroma zadružni gradnji 173.102 enoti ali 16.148.626 m2 stanovanjske površine Razmerje med družbeno in individualno gradnjo je bilo po številu zgrajenih enot 55 % : 45 % v korist družbene, po površini pa 59 % : 41 % v korist individualne oziroma zasebne gradnje. Dinamika gradnje stanovanj v posameznih časovnih obdobjih je bila različna, tako po obsegu kot po načinu gradnje oziroma lastništvu. V prvih letih po drugi svetovni vojni je bila dana prednost družbeni (blokovni) gradnji, kasneje pa se je vse bolj uveljavljala zasebna in z njo zadružna fradnja stanovanj in stanovanjskih hiš. ako je bilo v letu 1991 v zadružni gradnji zgrajenih 74 % vseh novih stanovanj v Sloveniji. Zveza stanovanjskih zadrug Slovenije ocenjuje, da je bilo od 173.103 stanovanjskih enot s 16.149.000 in2 stanovanjske Ladislav Horvat, sekretar Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije površine zgrajenih v letih 1954 do 1991 zgrajenih najmanj 80 % v okviru ali v sodelovanju stanovanjskih zadrug. V tem obdobju pa so v sodelovanju z zadrugami bila izvedena tudi številna vzdrževalna dela in prenova stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Premalo izkoriščene prednosti V letu 1991 je bilo v Republiki Sloveniji registriranih 157 stanovanjskih zadrug od teh 20 stanovanjskih zadrug, ki so zaključile program predvidene stanovanjske gradnje že pred leti, niso pa izvedle postopka prenehanja zadruge, 55 manjših stanovanjskih zadrug, ustanovljenih v zadnjih treh letih, predvsem posredniških pri preskrbi zadružnikov z gradbenim repromaterialom pod ugodnejšimi pogoji (davčne olajšave) in 82 stanovanjskih zadrug (klasičnih in dobro organiziranih), tehnično opremljenih in kadrovsko usposobljenih za najzahtevnejše naloge na področju stanovanjskega gospodarstva. Ustvarjena je bila dobra materialna osnova za nadaljnje uveljavljanje in razvoj stanovanjskega zadružništva, žal pa so bile te prednosti vse {iremalo izkoriščene v naslednjih etih. Zakon o zadrugah je bil sprejet v marcu 1992, toda novo obdobje za delovanje stanovanjskih zadrug se je začelo že prej oz. v letu 1991. Z letom 1990 se je zaključilo plansko obdobje 1985-1990 in s tem združevanje sredstev za vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, bistveno so se zmanjšale ugodnosti pri najemanju posojil v bankah, zaostrili pa so se tudi pogoji pri pridobivanju stavbnih zemljišč (pomanjkanje prostorsko izvedbenih aktov). Država se je nepričakovano oddaljila od skrbi, da zagotovi minimalne pogoje za kvalitetno življenje občanov, predvsem mladih in tistih, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Sprememba v virih financiranja in ukinitev zadnje oblike družbene pomoči v obliki davčnih olajšav pri nabavi ?radbenega repromateriala junija 992 sta zaustavila naložbe v stanovanjsko gospodarstvo, s tem pa so se zaustavile tudi potrebne aktivnosti nosilcev organizirane gradnje in prenove, med njimi tudi aktivnosti stanovanjskih zadrug. Pred usodnimi odločitvami Stanovanjsko zadružništvo je bilo pred usodnimi odločitvami: nadaljevati delo v novih pogojih poslovanja in v skladu s tem uskladiti organiziranost in poslovanje z Zakonom o zadrugah ali prenehati z delom oziroma izvesti likvidacijo zadruge. Zadruge, ki so v zadnjih letih poslovale le kot posredniki pri nabavi gradbenega reproma-triala in niso bile sposobne opravljati drugih nalog, so morale zaradi naglega pada prometa z gradbenim repromaterialom (ukinitev davčne olajšave, plačilna sposobnost članov), bistveno zmanjšati ali celopenehati s poslovanjem. Zadruge, ki so bile nosilke organizirane gradnje stanovanj in stanovanjskih hiš in materialno močnejše, pa so z delom nadaljevale v zmanjšanem obsegu na pridobivanju in urejanju stavbnih zemljišč in gradnji (zaključki gradnje), v večji men pa na vzdrževanju oziroma so se kot upravniki vključile v upravljanje večstano-vanjskih hiš. Stanovanjske zadruge so se uspešno vključile tudi v združevanje najemnih stanovanj in kot neprofitne stanovanjske organizacije postajajo tudi nosilec gradnje neprofitnih najemnih stanovanj. Doseženi rezultati na področju stanovanjskega zadružništva kažejo, da so materialno in kadrovsko sposobne stanovanjske zadruge uspele ohraniti stanovanjsko zadružništvo in ponovno dokazati prednost zadružne gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš pred vsemi drugimi oblikami organiziranosti. Nedvomno bi lahko bili doseženi še večji rezultati, če bi bili izkoriščeni vsi lokalni potenciali, predvsem pa sredstva iz naslova privatizacije najemnih stanovanj in ustrezna podpora lokalnih skupnosti. Stanovanjsko zadružništvo v Sloveniji je spremljal in koordiniral Odbor za stanovanjsko zadružništvo pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije do ustanovitve Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije v letu 1989, vnaprej pa je Zveza stanovanjskih zadrug Slove- nije spremljala razvoj dogodkov in nudila potrebno strokovno pomo* zadrugam pri njihovem vključevanji! v nove pogoje gospodarjenja ter prt preobrazoi stanovanjskega zadružnih' va v skladu z Zakonom o zadrugah-Pripravljeni so bili vzorčni akti in 0 tem organizirana strokovna posvete vanja. 59 zadrug še ni uskladilo svoje organiziranosti Pričakovati je bilo, da se bodo stanovanjske zadruge, glede na krizno obdobje za stanovanjsko zadružništvo (zadružna reforma) aktivno vključilev preobrazbo in vskladile svojo organi' ziranost in poslovanje z Zakonom 0 zadrugah v predvidenem roku, žal s° bila ta pričakovanja preuranjena. Po podatkih 1995 Agencije Republike Slovneije za plačilni promet nadziranje in informiranje central* Ljubljana v aprilu 1995 še 59 stano* vanjskih zadrug ni uskladilo svoj* organiziranosti m poslovanja z Zako; nom o zadrugah, čeprav je zakonski rok za uskladitev potekel že 30. I 1992. Tako najmanj 59 stanovanjskih zadrug nima urejenega zadružnega premoženja, članstva in vodstva, ko{ to določa Zakon o zadrugah, nekaj stanovanjskih zadrug pa je pravnoof ganizacijski status uredilo, ni pa urf dilo vprašanja zadružnega premoženj* (različna stališča sodišč ob registraciji} V stanovanjskem zadružništvu se r skozi več desetletij in velikega obseg1 poslovanja ustvarila primerna matetf alna osnova za delo. Ta bi z uveljavi'' vijo Zakona o zadrugah morala postat' nedeljivo zadružno premoženje urejf no oziroma opedeljeno in če ni, j* velika nevarnost, da se to premoženj' odtuji ali kako drugače zlorabi. Ne konkurenca, temveč dopolnitev ponudbe Stanovanjsko zadružništvo je M organiziranosti in poslovanju specin* no in neprimerljivo z drugimi izvajaj in zadrugami. Stanovanjsko zadru* ništvo torej ni konkurenca drugi"1 izvajalcem, temveč dopolnitev nudbe za storitve na področju stanO" vanjskega gospodarstva. Po Zakonu" zadrugah je zadruga organizacij*' katere namen je pospeševanje gospOj darske koristi svojih članov. V začeti" fazi poslovnega ciklusa je cilj vsdj zadrug in zadružnikov enak čimtf' neje dobiti repromaterial na trg"' kasneje pa so cilji stanovanjske M druge in njenih članov diametral^ nasprotni od ciljev kmetijske, obrt"! ali kake druge zadruge, kakor tudi o" ciljev ostalih pravnih subjektov. V stanovanjski zadrugi je gosp^ darski interes člana - zadružnika celotnem poslovnem ciklusu efljM Eridobiti stanovanje ali stanovanjs*. išo, na podlagi vzajemnosti, p0; najugodnejšimi pogoji, to je po Čil" nižji ceni končnega proizvoda. Intef^ članov drugih zadrug pa je obrate": doseči čim višjo ceno za kon£" proizvod in s tem poslovni rezultat. Stanovanjsko zadružništvo je $e sporno dokazalo, da je ena od p rini ^ nih oblik organiziranosti nosile', organiziranega reševanja stanova"), skih vprašanj, zato ga je treba nada'J razvijati in povezovati v konc*r, celovitejše organiziranosti stanova" skega gospodarstva. Zveza stanovanj skih zadrug Slovenije Kranj, Mlad' ska 2, kot asociacija stanovanjski zadružništva daje strokovno, organ^ cijsko, pravno in ekonomsko P01"1^ stanovanjskim zadrugam in zast°r, njihove interese pred državnimi 0$.^ ni, daje pristojnim organom mnenja predloge za sprejem predpisov oZ'\J: ma ukrepov, pomembnih za ra* j zadružništva, ter sodeluje pri nj'n (li pripravi, če pristojni organ za zaprosi, daje informacije ter oprali druge naloge pomembne za ra/ zadružništva. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 75-letnica kranjske Save Prihodnje leto poteče pogodba s Semperitom Zato že potekajo resna pogajanja s Continentalom, Sava pa je postala zanimiva tudi za druge *fanj, 22. septembra - Kranjska Sava je na dan natančno proslavila svojo 75-letnico, tovarno so na ogled odprli *vojcem in prijateljem zaposlenih. Ob jubileju so izdali nJt'/.ični razlagalni slovar gumarskih izrazov, na tiskovni konferenci pa spregovorili o t riče t rt stoletne m razvoju Sava er današnjih načrtih in problemih. Najbolj aktualno je vprašanje nadaljnjega sodelovanja s Semperitom, ki se je pred leti vključil v Continental, saj se prihodnje leto izteče ^-letnega pogodba. Nobena stvar še ni izrazila želje po Prekinitvi sodelovanja, Sava je kot vse kaže zanimiva tudi za "ruge znane svetovne proizvajalce. Poleg preselitve iz središča oranja na Labore je prav Pogodbo o 25-letnem sodelovanju s Semperitom Janez "ohorič, predsednik korpora-ClJe Sava uvrstil med najpomembnejše mejnike hitrega razvoja po drugi svetovni voj-j* Pogodba je bila podpisana eta 1972, izteče se prihodnje lejo in vse bolj aktualno postna vprašanje, kakšno bo povezovanje v prihodnje. Avstrijski ^ernperit se je pred leti vključil v nemški koncern Continental, zato seveda zdaj pogajanja Potekajo z njim. Dolgoletno sodelovanje s Semperitom pa Se danes odraža v 27-odstot-nem lastninskem deležu to-Varne avtopnevmatike. £a Savo se zanimajo tudi drugi, kar bo skušala s pridom izkoristiti Sava je bila s Semperitom °2iroma Continentalom povedna že pred drugo svetovno y°]no, povojno četrtstoletno pa 1° je odprlo v svet, zagotavljalo )e stik z najbolj razvitimi, tako v tehnološkem kot tržnem Začetek kranjske Save sega * leto 1920, ko je bila ustanovljena izvozno uvozno družba Atlanta, ki je Prijavila tovarniško izdelovanje gumenih izdelkov. *J. januarja 1921 se je odpovedala vsem pravicam v korist nove družbe Vulkan. Družabniki so bili **irje: kranjska trgovca Franc in Peter Sumi, tehnik Alfonz Pire iz Kranja trgovec Jožko Veber iz Zalega loga. 1. januarja *92l so izdelali prve pod-Pctnike z imenomEterna. Leta 1923 so začeli izdelovati radirke in leta 1928 zračnice za kolesa. pogledu. Trenutno potekajo resna pogajanja s Continentalom, Sava pa je postala zanimiva tudi za druge znane svetovne proizvajalce, je povedal Bohorič. Po izteku pogodbe lahko katerakoli stran sodelovanje prekine, doslej še nobena ni izrazila te želje. Zanimanje drugih pa lahko s pridom izkorišča tudi tako, da sodelovanje na področju avtopnevmatike pogojuje tudi s sodelovanjem na drugih področjih. Doslej je namreč pospeševala predvsem razvoj avtopnevmatike, zdajpa poteka selekcija in hitra rast nekaterih programov ob tehnološki in marketinški pomoči avtomobilske industrije, ki jo izbrala kot dobavitelja. V Savi zdaj letno izdelajo približno 60 tisoč ton gumenih izdelkov, od tega imajo avtomobilske gume 75-odstotni delež. Uveljavili pa so se tudi s transportnimi trakovi in klinastimi jermeni, gumeni valji in umetnim usnjem ter ekološkimi in športnimi izdelki. Letna realizacija save znaša 340 milijonov mark, kar 81-odstot-no pa jo ustvarijo z izvozom. V Savi je zdaj zaposlenih 3.824 ljudi, kar je 900 manj kot leta 1987, ko je bilo zaposlenih največ. Svojci bodo morali umakniti certifikate Kot tretji pomembni mejnik v razvoju Save po drugi svetovni vojni je Bohorič navedel privatizacijo, ki se bo iztekla v prihodnjih tednih. Odziv na javno prodajo delnic je bil dober in prodanih je bilo 38,5 odstotka vseh. Zaposleni bodo imeli 16-odstotni lastninski delež, pokojninski sklad 14-od-stotnega, razvojni sklad 21,5-odstotnega, odškodninski sklad 9-odstotnega in potomci dru- Bivši direktorji Save (od leve proti desni ) Viljem Žener, Bruno Skumavc in Janez Beravs. • Foto: G. Šinik Ob visokem jubileju so v Savi izdali trijezični razlagalni slovar gumarskega izrazja, sorazmerno drag projekt je sofinanciralo ministrstvo za znanost in tehnologijo, izšel je v 500 izvodih. Glavna urednica in soavtorica je prof. Terezija Leben-Pivk, sodelovala je vrsta terminologov. Slovar vsebuje približno 1.500 gumarskih izrazov in 500 kratic, navaja pa nekaj manj kot 2.000 opisov različnih gumarskih pojmov in več kot 4.000 tujih ustrezni kov. Skratka zbrano je ogromno znanje Sovinih strokovnjakov, pomeni pa seveda veliko pridobitev za slovenski jezik in uveljavljanje njegovega strokovnega izrazja. zine Heller zaradi denacionalizacije 1,2 odstotni delež. Sprva so računali, da bodo prišli v poštev tudi certifikati svojcev zaposlenih, ki so jih v Savo že prinesli. Vendar je naknadno prišlo do spremembe, saj jim je država le priznala za 10 milijonov mark zadržanih plač za lastninjenje, kar so morali najprej izločiti. Postopek vračanja je zdaj v teku, svojci zaposlenih pa bodo seveda morali umakniti svoje certifikate in po Bohoričevih besedah zdaj iščejo rešitev za te cerifikate, v poštev bi denimo prišla javna prodaja Krkinih delnic. Letos za 15 milijonov mark škode Sava naj bi prihodnje leto dosegla 10-odstotno" rast, zaposlenost pa naj bi zmanjšali prav tako za 10 odstotkov, vendar načrt šele pripravljajo, zato stvari še niso dokončno znane. Zato analize, katere proizvodne programe bodo opustili, še niso nared. Načrt pa bo seveda v marsičem odvisen tudi od tega, kakšno bo v prihodnje sodelovanje s Semperitom oziroma Continentalom oziroma s kom drugim. V letošnjem prvem polletju so v Savi dosegli 15-odstotno rast proizvodnje, izvoz je bil večji za 17 odstotkov, kar pomeni, da fizični kazalci niso slabe. Vendar so zaradi tečajnih gibanj letos imeli za 15 milijonov mark škode, le približno 15 odstotkov tega jim bo država nadomestila, kar je zgolj obliž. Po Bohoričevih besedah so sprejeli vrsto notranjih ukrepov, da bi do konca leta škodo vsaj razpolovili. Mednje sodi ustavljena rast plač, ki zdaj v povprečju znašajo 73 tisoč mark, seveda pa je potrebno vedeti, da so pogoji dela v Saviu težki. Plače so zdaj za 9 odstotkov nad povprečjem slovenskega gospodarstva in 20 odstotkov nad ravnijo v slovenski industriji. V Savi imajo plače v prihdoku zdaj 24- odstotni delež, ob koncu leta pa naj ne bi presegli 20-odstotnega deleža. • M. Volčjak Gorenjski tisk pripravil srečanje za poslovne partnerje Za novo opremo 13 milijonov mark ^ novo opremo naj bi s približno 500 zaposlenimi za polovico povečali proizvodnjo J^nj, 22. septembra - Gor-**jski tisk je pripravil letno jfečanje s poslovnimi partner-l' Id so jim predstavili pros-°re na Primskovem ?*to pogostili na in Brdu jih pri ^•anju. V teku je investicija °premo v višini 13 milijonov ^ck, ki jo bodo zaključili phodnje leto, letos so kupili } za 8 milijonov mark najsodobnejše opreme, s katero je , oretijski tisk na ravni nemš-,ft in švicarskih tiskarn. Privatizacija gre h koncu, v te i J dneh pričakujemo drugo °8lasje, zaposleni so 30-od-^tni lastniki, 21 odstotkov j^nic je bilo javno prodanih, odstotkov so jih dobili .Nacionalizacijski upravičen-• Investicija v sodobno opre- m projekta spoštovanja rokov, je na srečanju dejala direktorica Gorenjskega tiska Kristina Ko- njim imelo v panogi 13-odstot-ni delež. Izvoz je znašal 15 milijonov mark, uvoz so z njim pokrili 157-odstotno. Zaradi . ~-».iu, Mjupuujuj«, t xjv»i^njoivwiii luivu tam tečajnih razlik so izgubili 650 J ^dobljen certifikat ISO 9002, 479 zaposlenih ustvarilo 33 tisoč mark prihodka. Dobiček 0s pa smo se lotili tudi milijonov mark prihodka in z v lanskem in predlanskem letu i 0 bo še povečala zanesljivost balova. .y aliteto, ki jo potrjuje letos V Gorenjskem tisku je lani je znašal 56 milijonov tolarjev, o njegovi delitvi bo skupščina delničarjev odločala na prvi seji. Letos so imeli zaradi montaž nove opreme precej zastojev v proizvodnji, zato dobička verjetno ne bo. Z investicijo, ki skupaj znaša milijonov mark so začeli lani, ko so investirali 2 milijona mark, letos že 8 milijonov mark, prihodnje leto pa bodo še 3 milijone mark, predvsem v tiskarske in kartonažne stroje. S pomočjo nove opreme naj bi za polovico povečali proizvodnjo, s približno 500 zaposlenimi, kar je približžn 100 manj kot leta 1992, ko je bila zaposlenost najvišja. Zmanjšali so jo na neboleč način, predvsem z dokupom pokojninske dobe. Povprečna plača zdaj znaša približno 70 tisoč tolarjev, kar je za 17 odstotkov naa kolektivno pogodbo. • M.V7, foto: G. Šinik Bodo izvozniki selili proizvodnjo na tuje? Položaj izvoznikov še nikoli slabši Ljubljana, 25. septembra - Predstavniki 28 največjih slovenskih izvoznikov, ki so se v petek sestali na GZS, so ugotovili, da je mnenje javnosti o izboljšanju položaja izvoznikov popolnoma napačno. Njihov položaj še nikoli ni bil tako kritičen, saj jim grozi zmanjševanje proizvodnje, opuščanje proizvodnih programov in odpuščanje delavcev. Nekatera podjetja zato že načrtujejo selitev proizvodnje v države, kjer so proizvodni stroški zaradi cenejše delovne sile mnogo nižji. Izvozniki so na sestanku ugotovili, da ukrepi, sprejeti v njihovo korist, niso dali želenih rezultatov. "Učinki subvencij vlade in sprememba tečaja tolarja so bili po naši oceni premajhni, da bi izboljšali gospodarski položaj izvoznikov," je povedal Jožko Čuk, predsednik GZS. Tudi zadnje povečanje nemške marke proti tolarju je komaj za 4,2 odstotka večje v primerjavi z lanskim septembrom, drobnoprodajne cene pa so se v tem času povečale za 11 odstotkov. Izvozniki so ugotovili, da se recesija nadaljuje in da njihova konkurenčnost na tujih trgih upada. Zato je potrebno znižati stopnjo prispevkov iz osnove dela. Izvozniki so prepričani, da jim je za zagotovilo izpadlega dohodka treba izplačati tudi tisti del subvencij (71 odstotkov), ki so sedaj predvidene le v višini 29 odstotkov. Če se situacija za izvoznike ne bo temeljito izboljšala, bodo ob takšnih kriterijih in načinu poslovanja zelo vprašljiva izvozna naročila za leto 1996. Zato so na GZS sklenili, da bodo v oktobru pripravili poseben sestanek izvoznikov z vlado, saj je treba domači trg z ustreznimi ukrepi zaščititi pred poplavo uvoza. Nikolaj Bevk, direktor Iskraemeco, je dejal, da je položaj čistih izvoznikov resnično slab, saj jih je večina prvo polletje leta 1995 zaključila z izgubo. Tudi v prihodnje je malo verjetno, da bomo z izdelki postali konkurenčni. Zato po Bevkovih besedah obstajata dve rešitvi - ali prenehati delati ali pa prenesti proizvodnjo v države, kjer je proizvodnja vsaj petkrat cenejša. V obeh primerih pa se bomo srečali s problemom viška delovne sile, je rekel Bevk. Rešitev so po njegovem mnenju zahtevnejši izdelki, katerih razvoj in proizvodnja pa bi trajali najmanj dve do štiri leta. Zato je v prihodnjem obdobju potrebna pomoč države, saj brez investicij ne bo donosnejših izdelkov in ne novih delovnih mest. Če vlada pri tem ne bo pomagala, bodo podjetja prišla v roke tujcev, in v tem primeru bo brezposelnost še večja. France Grašič, direktor tržiškega Peka, se je zavzel za to, da je treba prispevke razporediti bolj pravično. "Prispevki na bruto plače so namreč mnogo višji kot drugod v Evropi. Iz naših 44,7 odstotka bi bilo potrebno preiti na 38 odstotkov. Pri nas družbeno podjetje na zaposlenega plačuje povprečno 35.500 tolarjev, v zasebnem podjetju paje ta znesek le 11.000 tolarjev," je rekel Grašič. Alojz Vrečko, direktor Slovenskih železarn Ljubljana, pa je predlagal, da naj bi izvoznikom, ki električno energijo uporabljajo v tehnološke namene, podaljšali plačilne roke, tako kot je to v tujini. • Polona Oman Iskanje najboljše rešitve Cerkno, 25. septembra - Na strokovnem posvetu, ki sta ga v petek pripravila Ministrstvo za okolje in Gospodarska zbornica Slovenije v Cerknem, koordinator razprav in povezovalec pa je bilo Združenje uporabnikov naravnih virov v ustanavljanju in sekretar Božo Dukič, so ocenili, da je treba sporazumeno in konstruktivno iskati najboljše rešitve in možnosti za podeljevanje koncesij glede uporabe vode. Vsi so se strinjali, da je treba naravne vire, ki so v državni lasti, ustrezno pravno opredeliti in zagotoviti evidenco na podlagi bivše knjige vodnih pravic. Uporabniki vodnih virov pa so nedvoumno poudarili, da kot primarna slovenska industrija pričakujejo, da jih država na samem začetku ne bo prehudo obremenila. Na podlagi razprav in gradiva bodo zdaj pripravili branžna posvetovanja in stališča posredovali Gospodarski zbornici. • A. Ž. STARI DVOR m Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.': 634 .800 SUPER CENE ■ SUPER CENE ■ SUPER CENE ■18 MESECEV GARANCIJE ■16 PROGRAMOV ■ELEKTRONSKI ■500-800OBR/MIN ■IN0X BOBEN ♦ KAD ■VSE ZAŠČITE philco gorenje 63 351 SIT TVVOYAGER51 TTX 44.990 SIT TV VOYAGER 55 TTX 53.200 SIT BELA TEHNIKA ■ gotovina -10% gorenje nrtoTeko; • POSEZONSKO ZNIŽANJE VRT. KOSILNIC IN KOLESI • VELIKA IZBIRA SVETIL, POSODE, EL. ORODJA, MOTORJIH ŽAG, AKUMULATORJEV, VRTNEGA ORODJA, ČEBULIC TULIPANOV, NARCIS VSE CENE SO ZA GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG KMEČKI STROJI kovinOtehna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4+ NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: PEUGEOT 405 GR break DRUŽINSKI LEV Peugeot 405 bo ostal zapisan med tistimi avtomobili, ki so imeli dolgo življenjsko dobo. Po skoraj desetletju uspešne prodaje se lev srednjega razreda poslavlja z avtomobilskega sveta, še nekaj časa pa ostaja njegova karavanska različica, udoben kombi naravnan k družinskim prevozom. Peugeot 405 je avtomobil sorazmerno konvencionalnih, toda tudi sredi devetdesetih let še dovolj aktualnih karoserijs-kih potez. Zunanjost dokazuje njegovo umirjenost, skoraj štiri metre in pol dolga karoserija pripadnost srednjemu razredu in dovolj očiten logotip na sprednji maski, pripadnost avtomobilski znamki v znamenju leva. Peugeot 405 je ugledal luč sveta kot klasična štirivratna limuzina, nekaj kasneje je s predelavo zadka (ki je ohranil do potankosti podobne zadnje luči) nastala petvratna kombi-jevska izvedba, v vsem času pa je bil avtomobil deležen samo ene pomladitve. +obdelanost in uporabnost prtljažnika ^pregledna armaturna plošča +oprema I -nerodna polica v prtljažniku -nenatančen menjalnik -nemiren motor pri hladnem delovanju Kombijevski zadek: velika vrata zapirajo uporaben prtljažni prostor. Kombijevska karoserijska izvedba je prepoznavna po dokaj klasično oblikovanem zadku, in pri tem je zanimivo, da je kombi s svojimi 4,40 metra dolžine, za centimeter krajši od limuzine. H klasiki sodijo tudi skoraj povsem ravno odrezana zadnja vrata, ki se odpirajo povsem do odbijača, in tudi širina nakladalne odprtine je precejšnja. S tem pa prednosti, ki jih nudi kombijevski zadek še ni konec: 390 litrov v osnovi in 745 litrov uporabnega prostora pri zloženi zadnji klopi je dovolj tudi za nekoliko zahtevnejše prevoze, po drugi strani pa spet drži, da bi toliko zmogel tudi kakšen manjši avtomobil. Pa vendar, prtljažni prostor je temeljito obdelan, njegovo dno je povsem ravno in tovor pred radovedneži zakriva zložljiva, za odstranjevanje sicer ISO 9000 v malih podjetjih Uvajanje bo podprla vlada Kranj, 25. septembra - V petek se je na razširjeni seji zbral Upravni odbor Združenja podjetnikov Gorenjske. Največ pozornosti so namenili problematiki uvajanja kakovosti po standardih ISO9000, ki je tudi za mala podjetja pot k učinkovitejšemu poslovanju tako na domačih kot na tujih trgih, a je zaradi kadrovskih težav in izredno visokih stroškov za marsikoga prevelik zalogaj. Vlada podpira uvajanje certifikatov, zaenkrat je zagotovljen denar za dvanajst podjetij. Medtem ko ima certifikat kakovosti ISO9000 že marsikatero veliko slovensko podjetje (v Nemčiji je njihovo število samo lani naraslo iz 2 na 9 tisoč), se manjša zanj težje odločajo. Zato so se v Sloveniji odločili, da se v primeru malih podjetij zgledujejo po sosednji Avstriji, kjer so stroške celotnega projekta certificiranja (skupaj z izobraževanjem, svetovanjem in izdelavo dokumentacije) zmanjšali z združevanjem malih podjetij v projektne skupine. Kljub temu da uvajanje sistema v povprečju traja dve do tri leta, strokovnjaki pričakujejo, da bodo ta rok v gorenjskih malih podjetjih lahko skrajšali na dobro leto. V projekt uvajanja sistema v mala podjetja sta se s finančnimi sredstvi vključila tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, tako da bo v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije v projekt letos vključenih šest gorenjskih malih podjetij, prihodnje leto pa še šest. Kriteriji za izbor tistih, ki bodo z uvajanjem začeli še to jesen, so seveda v prvi vrsti izvoz in proizvodnja, certifikat kot končna stopnja pa bo zagotovil vladi, da je svoj denar vložila v prave gospodarske subjekte. Vse akcije v zvezi s certificiranjem bo na gorenjskem vodil edini uradni certifikator Vojko Artač, zainteresirani podjetniki pa se za projekt lahko prijavijo na območni zbornici v Kranju do 15. oktobra. Sicer pa je na seji predsednik Združenja podjetnikov Gorenjske Jože Hribar opozoril na večni konflikt podjetnikov z državo, pri čemer je poudaril, da je vloga podjetnikov v strategiji gospodarskega razvoja Slovenije premajhna. Ob tem je dejal, da vlada s projektom Pospeševalna mreža malega gospodarstva odločno premalo sodeluje z Gospodarsko zbornico. Gorenjski podjetniki so tudi na tokratni seji govorili še o izobraževanju. Z jesenjo se namreč začenjata druga Večerna šola podjetništva in Podjetniška akademija. Prihodnje leto pa gorenjski podjetniki skupaj s tistimi iz obalnih občin načrtujejo začetek delovanja podjetniške akademije kot dodiplomskega študijskega programa. • M. A. Ogrevanje Ljubljana, sept. - V Domusu so odprli razstavo "Ekonomično in ekološko ogrevanje". Na razstavi, ki si jo lahko ogledate do 29. septembra predstavljajo naprave za proizvodnjo toplote, cevne razvode za prenos toplote in tople vode, ogrevala za oddajo toplote, naprave za regulacijo celostnega sistema in dimnike. Peugeot 405 break: skoraj desetletje vztrajanja na avtomobilskem trgu. nekoliko nerodna polica. Tudi notranjost tega peugeo-ta dokazuje, da je to zrel avtomobil. Armaturna plošča ni narejena v ravno najmodernejšem slogu, a po drugi strani se voznik ne more pritoževati nad njeno urejenostjo in preglednostjo. Tudi opreme je pri paketu z oznako GR kar veliko, začenši z daljinsko vodeno osrednjo ključavnico, ki se ji pridružujejo še elektrika za pogon stekel v sprednjih vratih, servoojačevalnik za volan, zavorni sistem ABS in drugo. Za vse potnike je dobro poskrbljeno in to velja tako za sedeže kot tudi prostor namenjen kolenom. Armaturna plošča: klasična in pregledna. Seštevek lastnosti je zato jasen: peugeot 405 break je umirjen družinski kombi in tudi pred bližnjo upokojitvijo v tem razredu še dovolj zanimiv avtomobil. CENA do registracije: 2.820.300 SIT (Avtohiša Claas, LJubljana) 1,8-litrski štirivaljnik je znan in preizkušen agregat iz koncema PSA in temu avtomobilu je kar precej pisan na kožo, sodeč predvsem po njegovi umirjenosti. Pri hladnem delovanju je sicer nekoliko nemiren, ko pa se ogreje do delovne temperature, je njegovo delovanje kultivirano in zato tudi hrupa v notranjosti ni preveč. Je pa res da kakšnih dirkaških pospeševanj od njega ne gre pričakovati in za kaj takšnega je prepočasen in občasno tudi premalo natančen tudi petstopenjski menjalnik. Podatek o končni hitrosti, ki znaša 176 kilometrov na uro, bo zadostoval tistim, ki avtomobil potrebujejo za zmerno hitre družinske prevoze, brez divjanja skozi ovinke, ki zahtevalo tudi nekoliko trše podvozje, predvsem pa boljše pnevmatike. TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor štirivaljni, štiritakt-ni, vrstni, nameščen spredaj prečno, pogon na prednji kolesi, 1762 cem, 75 KVV/101 KM. Mere: d. 4400 mm, š. 1695 mm, v. 1480 mm, medosna razdalja 2670 mm, prostornina prtljažnika 390/745 I. Najvišja hitrost 176 km/h (tovarna), 177 km/h (test), pospešek od 0 dO 100 km 13,6 s. Poraba goriva po ECE: 5,81 7,71 9,9 I neos-vinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,01. • M. Gregorič, slike Lea Jeras Informacijski sistem Gospodarske zbornice Kvalitetne poslovne informacije Poslovno informacijsko središče Gospodarske zbornice Slovenije INFOLINK nudi podjetjem osnovni informacijski servis za uspešno poslovanje. Osebni računalnik s komunikacijskim programom, modemom in telefonsko linijo zadostuje, da so podjetjem, članom Gospodarske zbornice Slovenije, vsak trenutek na voljo ažurne informacije potrebne za uspešno poslovanje. Infolink, elektronska oglasna tabla Gospodarske zbornice, je pri nas tako v poslovnem kot tudi informacijskem svetu dobrodošla novost, saj bo uporabnikom nudil celote informacije o gospodarskih dogajanjih ne le doma, ampak tudi v tujini. Projekt slovenskega poslovnega informacijskega sistema počasi dobiva svojo dokončno podobo. Informacijskem sistemu Obrtne zbornice se je pred kratkim pridružil še Infolink, informacijski sistem, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice. Vsebina infolinka se oblikuje skladno s potrebami uporabnikov in možnostmi Gospodarske zbornice, pri izbiri vsebin pa v veliki meri sodelujejo območne zbornične enote. Delo na Infolinku je enostavno, pogoj za vstop v sistem je poleg .ustrezne strojne in programske opreme • U. Spehar le telefonska klicna številka. Dostop do informacij na infoin-ku je zaenkrat brez omejitev in brezplačen. Infolink danes svojim uporabnikom nudi aktualna obves-tila in informacije o Gospodarski zbornici, poslovna sporočila, razvojne spodbude, informacije o državah, podatke o zunanjetrgovinski menjavi Slovenije, na njem najdete informacije o obravnavanju odpadkov, pa register slovenskih podjetij ter še mnogo drugih stvari. Ob predstavitvi Infolinka pa so na Centru za informacijski sistem pri Gospodarski zbornici predstavili tudi izvozno - uvozni direktorij na CD romu SLO-EXPORT. Podatkovna baza zajema podrobne opise skoraj 2000 podjetij, večinoma proizvajalce, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov slovenske izvozne realizacije. Program omogoča iskanje po imenu podjetja, po državi, blagu in delavnosti. Direktorij vsebuje tudi priročnik o slovenskem gospodarstvu, predstavlja storitvena podjetja in državno administracijo ter neprofitne organizacije. Cene sadja in zelenjave Na telefonskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno "vrtijo" tudi cene sadja in zelenjave (v sit/kg), ki veljajo pf prodaji na debelo. Cene so zanimive predvsem za pridelovalec, deloma pa tudi za kupce, da jih lahko primerjajo z drobnopro-dajnimi cenami v trgovinah in na tržnicah. * jabolka * belo grozdje * cvetača * hren * krompir * radič * zelena * čebula * kumare * ohrovt * rdeča pesa * zelje, glave 45 - 60 120 - 160 180 - 240 400 18- 20 150 - 260 150 - 250 45 - 60 100 - 110 80 - 100 100 35 - 40 * hruške * bučke * česen * korenje * peteršilj * endivija * blitva * janež * koleraba * por * mehka solata * rdeče zelje 70 - 120 80 - 170 130 - 200 55 - 90 150 - 250 100 - 130 120 170 100 180 - 220 200 40 Cene travnikov na Gorenjskem Če sodimo po infomativnih cenah, ki nam jih posreduje sodu1 izvedenec in cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, so 9 Gorenjskem med posameznimi območji pri cenah travnik* precejšnje razlike. Cene so najvišje na območju kranjske $ škofjeloške upravne enote, najnižje pa na območju tržiške i" jeseniške. Bonitetni Cene travnika (v sit/m2) na območju upravnih enot razred Kranj, šk. Loka Radovljica Jesenice Tržič 1. 319,50 292,50 250,00 247,50 2. 277,00 253,50 216,00 214,50 3. 234,00 214,50 183,00 181,50 4. 192,00 175,50 150,00 148,50 5. 149,00 136,50 117,00 115,50 6. 128,00 117,00 100,00 99,00 7. 106,50 97,50 83,00 82,50 8. 85,00 78,00 67,00 66,00 Novice iz Ljubljanske Borze Čas sprememb Poletje, čas dopustov, so na Ljubljanski borzi preživeli delavno. Jesen bo na borzni parket prinesla nekaj novosti' poleg terminskega poslovanja se nov Borzni indeks obveznic Spremenjen slovenski borzni indeks, prav tako pa bo že 1 kratkem popolnoma zaživela informacijska podpora borze. Najpomembnejše področje v razvoju borznih storitev, ki jft ljubljanska borza pripravlja za zainteresirane uporabnike, j' terminsko poslovanje. To naj bi na ljubljanskem borznei" parketu zaživelo predvidoma konec letošnjega leta, ponudb' pa bi na tem področju obsegala pet skupin finančni!1 proizvodov: valutne terminske pogodbe, terminske pogodb* na borzni indeks delnic, terminske pogodbe na borzni inde^ obveznic ter opcije na borzni in obveznični indeks. Jesen prinaša nekaj sprememb pri določanju indeksov. I sestave Slovenskega borznega indeksa bodo z drugim okt^ brom izločene vse prednostne delnice, tako da bo po novel" indeks sestavljen iz osmih rednih delnic, metodologij' izračunavanja pa ostaja nespremenjena. Dodatna novo*1 Ljubljanske borze pa bo tudi indeks BIO, borzni inde# obveznic. Njegov namen bo poleg kazalca stanja na tt$ obveznic tudi osnova za oblikovanje opcij in terminsk1"1 pogodb, indeks pa se bo začel izračunavati in objavljati ' borzni tečajnici z drugim oktobrom. Korak naprej pa bo vsekakor pomenila tudi dokonft)' uveljavitev informacijske podpore za medbančni tolars* depozitni trg, pleg tega pa se bo borza v prihodnje predstavljal' tudi na informacijskem omrežju Internet. • U. Spehar . i Priznanji Turistične zveze Muzejskemu vlaku - "Olditmerju V desetih letih že 332 voženj Jesenice, 25. septembra - Slovenske železnice, d.d., 'J turistična agencija S loven iju t ur is t sta pred desetimi '£ popestrili turistično ponudbo z vožnjami Muzejskega vla^, "Oldtimerja". Vlak iz sedmih obnovljenih vagonov častitlji*' starosti z renovirano parno lokomotivo senje 17, izdela'1 1917. leta, je prvič zapeljal po bohinjski progi 7. junija 1986 Jesenic do Kanala. Zaradi ugodnega odziva turistične^ tržišča na izvirno ponudbo slovenskih železničarjev so delavnicah Slovenskih železnic obnovili še štiri par" lokomotive in dodatne vagone. Minulo soboto je peljal Muzejski vlak po gorenjski J|j bohinjski progi iz Ljubljane do Kanala ob Soči. Na vlaku f bili predstavniki tujih veleposlaništev in konzulatov, akrediU anih v Sloveniji, ženska in moška slovenska alpska smučaj reprezentanca s trenerjema Jarom Kalanom in PavletOr Grašičem ter direktorjem Tonetom Vogrincem. Tujim dipL matom so Slovenske železnice na izviren način predsta^ lepote Gorenjske in dela Primorske, sprejem Muzejslcega vla* pa je na Jesenicah pripravil župan dr. Božidar Brudar. . Tokratni jubilejni vožnji Muzejskega vlaka po gorenjski bohinjski progi je posebno pozornost namenila tudi Turisti^ zveza Slovenije ter Slovenskim železnicam podelila prizn^A TZS za zamisel in skrb pri ohranjanju dediščine slovens* tehniške kulture, turistični agenciji Slovenijaturist pa prizni% za organizacijo programa vožnje Muzejskega vlaka. »H ugledno priznanje TZS - Turistični nagelj za leto 1986 - Pa 1 Muzejski vlak prejel že po zaključku prve sezone vozeJ, Doslej je "Oldtimer" opravil 332 voženj, na njem je poto^j, 56 051 turistov, predvsem iz tujine. Muzejski vlak Slovenj železnice se tudi mednarodno uveljavlja: ena od voženj I začne na avstrijskem Koroškem z Baškega jezera do Mosta Soči, goste pa je peljal tudi iz Celovca do Opatije. VREME Za jutri nam vremenoslovci napovedujejo čez dan še pretežno sončno, zvečer pa naj bi se pooblačilo in začelo deževati V Četrtek bo oblačno in deževno. LUNINE SPREjMEM be Ker je v nedeljo mlaj nastopil ob 17.55, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. Folklorna skupina Tehnik vabi k vpisu nove člane Škofja Loka, 25. septembra - Na povabilo Slovenske katoliške misije iz F. Merlebacha je škofjeloška folklorna skupina Tehnik v začetku septembra gostovala v Franciji, kjer so imeli dva samostojna nastopa. Nastopili so v okviru slovenskega dneva v mestu Stiring-VVendel in tako navdušili občinstvo, da je bilo slovo kar ganljivo, je povedal Marko Krajnik, umetniški vodja skupine. Njihov nastop so sponzorirali SGP Tehnik, Občina Škofja Loka, ZKO Skofja Loka in Petrol Kranj. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Občudovalec naših gora, po katerem smo prejšnji torek spraševali na tem mestu, je bil Julius Kugy, po rodu Tržačan, sicer pa znameniti občudovalec doline Trente, naših gora in gora drugod po Evropi. Svoje alpinistične podvige je tudi opisal v več knjigah. Njegov kip je Postavljen na mesto, na koncu doline Trente, odkoder je najraje opazoval gorsko naravo. Prav veliko težav pri ugibanju res niste imeli, saj smo prejeli ogromno vaši dopisnic z večinoma pravilnimi odgovori, te nekateri ste menili, da je na sliki Jakob Aljaž. Med reševalci pa je imelo srečo naslednjh pet reševalcev: 1. Erika Sušnik, Svetinova 9, Jesenice; 2. Terezija Meglic, Kovorska 29, Tržič; 3. Tončka Kociper, Šiška 5, Preddvor; 4. Justina Jalovec, Planina 74, Kranj; 5. Mojca Beline, Partizanska 52, Bled. Čestitamo! Tudi tokrat smo s starejšo fotografijo v naših gorah. Le kje se nahaja Planina, ki je tokrat na sliki? To morate ugotoviti vi in nam odgovore Poslati do petka, 29. septembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova li 64000 Kranj. Pet izžrebancev s pravilnimi odgovori bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. To seveda ni bil prvi nastop skupine v tujini, saj so sodelovali tudi že na številnih prireditvah na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Češki, Slovaški. Za naslednje leto se dogovarjajo za nastope v Belgiji, kamor jih vabi tamkajšnje KD Slomšek, in v Avstriji od tiso-čletnici mesta Neuhofen an der Ybbs. Dogovorjeni so tudi že s francoskim organizatorji, da se drugo leto spet vrnejo v Francijo. Letno imajo od 20 do 30 nastopov po celi Sloveniji in v tujini. Folklorna skupina Tehnik ima že kar dolgo zgodovino. Njeni začetki segajo v leto 1977, ko je bila ustanovljena Folklorna skupina ZSM Skofja Loka. Decembra 1978 je skupina postala samostojno društvo in se preimenovala v Folklorno skupino Škofja Loka. Štela je 23 članov, ki so prihajali iz širše okolice Škofje Loke. Zaradi finančni težav si je društvo leta 1980 poiskalo pokrovitelja, kar je postalo podjetje SGP Tehnik. V dolgoletnem delovanju so [irejeli številna občinska, repub-iška in meddržavna priznanja. Njihov namen pa je še naprej oživljati in negovati stare ljudske plese in običaje. V svojem repertorarju imajo gorenjske, primorske, prekmurske in belokranjske plese. Posebej zančilno zanje je, da plešejo tudi ples iz okolice Škofje Loke. Skupina trenutno šteje 38 članov, predvsem mladih srednješolcev. Ker želijo svoje članstvo še povečati, vabijo nove plesalce, plesalke in instrumentaliste, da se jim pridružijo. Sprejem novih članov bo pote-kal danes, 26. septembra 1995 ob 20. uri v prostorih KS Stara Loka - Podlubnik. • Polona Oman Minuli teden so si slovenski novinarji spet dali duška: pričanje Kučana pred parlamentarno komisijo, odziv Janše na Kučanovo pričanje, odziv Kučana na Janševe besede in spet odziv Janša... Gori doli naokoli so se vrteli ti odzivčki in Zabavali Slovenijo. Saj nam ni treba nobenega humorja ali humoristov - slovenski humoristi kvečjemu lahko kaj pišejo pod post festum wi komentirajo zabavljaške Metode naših politikov. Nikdar pa ne bodo dosegli hu-Morne in satirične ravni, ki jo uprizarja politika sama. Jasno je, da si narod pri takih dvobojih najbolj zapomni najbolj štosne zadeve • in v teh konkretnem dvoboju je bil tudi kakšen štos. Da bo zabavno, smo vedeli te tedaj, ko je Janša dejal, da naj Kučan jasno odgovori, če ga je »kaj v hlačah.« hrek je bil nenavaden, še Posebej, ker je bila izgovorjen v javnosti. Običajno politiki, ki 50 jim pregovori, izreki in zlate Misli z vsega sveta nekakšen noby, ne delajo ravno hlačnih Primerjav. Posežejo po kakšnih Modrih latinskih mislih in izrekih. Recimo: izobraženi in Mteligentni kancler Vranitzky le, denimo, nekoč na nekem vlaku, polnem novinarjev, privolil, da odgovori na vsa novinarska vprašanja. In res je odgovoril: a na vsako novinarsko vprašanje je odgovoril z latinskim izrekom in pregovorom. Pri nas pa - hlače! Dobro ■ Pa hlače! Enkrat leta 2070 °odo naši politiki morda le Pomogli kakšen latinski izrek! Zdaj moramo najti najmanj ducat pregovornih misli na temo: v hlačah nositi, v hlačah imeti, biti v hlačah in tako dalje. Za nameček bo treba pogledati še v Cankarja, mojstra slovenske besede, ki mimo hlač in v hlačah imeti res ni mogel, če je le kaj dal nase. Slovenski pravopis postreže takole: kdor hlača ali nosi hlače izprositi, nabiti ga; petelin ti bo hlače umeril; srce mu je padlo v hlače; hlače se mu tresejo... Kar obilna bera teh hlačonars-kih domislic. Milan Kučan, ki je bil izzvan z vprašanjem, koliko ga je v hlačah, je komentiral, da ob taki spraševalčevi kulturni ravni ne more drugače kot reči Kdor nima v glavi, ima pa v hlačah! Tema tedna Vas je kaj v hlačah? Hlače v politiki so bile ekskluzivna tema minulega tedna. Janez Janša: pokaži Kučan, koliko te je v hlačah. Kučanov odgovor pa nekako takole: Kdor nima v glavi, ima pa v hlačah. je hlačar, hlačarica, Maček in hlačman, kdor ima široke hlače. Pod glagol: hlačaj, hlačajte, hlačal, hlačanje... Pod hlače pa: ene hlače, dvoje, troje hlač, kratke, dolge, prtene, usnjene, jahalne, telovadne, mavčne, kopalne, petelinčkove kratke, spodnje hlače; koliko te je v hlačah, ga je nekaj v hlačah, premalo te je v hlačah, žena nosi hlače; komu hlače nategniti, In smo spet sprevrgli tako lep slovenski pregovor: Kdor nima v glavi, ima pa v petah! Novodobno se namreč glasi: Kdor nima v glavi, ima pa v -hlačah! Na to Kučanovo komentiranje je na Radio Slovenija priromala pritožba Janeza Janše, češ da spušča Kučana v oddajo ob 17. uri, ki je po Janševem mnenju ekskluzivni radijski termin. Ježešna • za kogar je! Oddaje studia ob sedemnajstih so, roko na srce, običajno res dobre, ni pa ta časovni termin nobena eksklu-zivnost! Radiu Slovenija lahko taka opredelitev, da je studio ob sedemnajstih ekskluzivni termin, seveda godi. Lahko čisto po hlačonarsko razmišljajo, da so pač - ekskluzivni že s tako navadnim časovnim terminom, kot je peta ure popoldne! Lepo vas prosim! Če bi bila peta ura popoldne ekskluzivna, bi ob tej uri šibali reklame, da bi se kar kadilo! Kar poglejte, kaj je ob tem »ekskluzivnem« terminu v resnici na sporedu: zabavna ali komorna glasba. Kajti ob petih popoldne je narod na sprehodih, po trgovinah, doma so pa gospodinje, ki kuhajo kosilo za naslednji dan. Ne rečem, da gospodinje, ki v tem terminu pospravljajo stanovanje, niso ekskluzivna radijska publika. Seveda so • žalostno je le, ker hlač ne nosijo. Tiste, ki hlače nosijo, niso neke družinske dekle, ampak lepo fino pohajkujejo po bližnji veleblagovnici. Studio ob sedemnajstih je res ekskluzivna oddaja, termin pa ne, kajti radio ima nasploh širok avditorij dopoldne in v zgodnje popoldne. Zato kar brez skrbi. Tisti Kučanov odgovor Janši, češ, kdor nima v glavi, ima pa v hlačah, je mimogrede slišala kvečjemu kakšna zagrenjena gospodinja, ko je paprike vlagala ali hlače likala... • D. Sedej RADIO im.i iln los« 107.1 I0J.5 OGNJIŠČE GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski gas pripravljata izbor '"'^V'" pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 2. 10. 1995 Popevke: 1. RELIGIJA LJUBEZNI - REGINA 2. SRCE ŠE VEDNO BIJE ZATE - MONROE 3. OSTANI MOJ - JOŽICA SVETE Nz-viže: 1. MLADI MUZIKANT - ansambel KRIM 2. LJUBEZEN NEŽNA - DOMŽALSKI ODMEV 3. PREGOVORI - ansambel BRATOV ZUPAN Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. KJE JE TISTA DEŽELA - MAJDA PETAN 2. GLAS SRCA - FANTJE IZPOD VURBERKA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime In priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo ob 15.30 uri na valovih Radia Tržič, na frekvencah: 95,0 FM in 88,9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje: Bojan Perko, s.p., Sajovčevo naselje 33, Šenčur; tel. 064/41-429; Pri njem lahko dobite: kapice, majice, tisk, vezenje, Športna oblačila, koledarji... In še nagradno vprašanje: Naštejte vsaj dva (2) artikla iz bogate ponudbe in posebnosti pokrovitelja. /ž^-^ss KUPON Odgovor: Moj naslov: Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, s pripisom: za Kolovrat domačih. Nagrada!!! Nasvidenje v nedeljo. Voditelj oddaje Marjan Murko "Zlati mikrofon" Radia Ziri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Še zadnjič v tem mesecu objavljamo predloge meseca septembra. Ti predlogi pa so: 1. NAŠA ŠKOFJA LOKA - Glas Slovenije 2. LJUBEZEN PREMAGA TEŽAVE VSE - Planika 3. NI Ml MAR ZA GOVORICE - ansambel Mira Klinca 4. ZA MIR NA SVETU - ansambel Franca Zemeta 5. ZLATA KAPLJA - ansambel Domžalski odmev Glasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: Vabljeni v Opatijo Za bralke in bralce Gorenjskega glasa organiziramo celodnevni avtobusni izlet v OPATIJO, najbolj mondeno turistično mesto severnega Jadrana. Glasov izlet v Opatijo bo v petek, 29. septembra. Tokrat smo Vam pripravili predvsem razvedrilo in kopanje v hotelskem pokritem bazenu ter zabavni večer ob zvokih Glasovega ansambla. Poleg tega bo tudi turistični ogled Opatije z okolico. Po znamenitih stopnicah se bomo povzpeli na Trsat in si ogledali še nekatere od znamenitosti bogate opatijske kulturne dediščine. Cene izleta: 6.000 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa le 5.500 tolarjev (za vse naročnike s plačano letošnjo celoletno naročnino je cena samo 5.300 tolarjev) Prisrčno vabljeni - z Gorenjskim glasom Vam (tudi na izletu v Opatijo) ne bo dolgčas! Ker je septembra dan še kar dolg, bo Glasov avtobus v petek, 29. septembra, odpeljal že ob 5.30 uri iz Tržiča, "pobral" izletnike na avtobusni postaji v Radovljici, "uradni" odhod bo ob pol sedmih iz Kranja, izpred Kina Center. Povratek bo precej pozno oziroma v sobotnih zgodnjih jutranjih uran, vsekakor krepko čez polnoč. Informacije in prijave: Gorenjski glas, telefon 0641 223 -111 aH 064/223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasnl službi Gorenjskega glasa v Zoisovi 1 v Kranju/. Ker je za izlet v Opatijo organiziran le en Glasov avtobus, ki je že precej zaseden, je treba s prijavo pohiteti. Pripravimo se na zimo Bavarska solata 6 zelenih paprik, 6 rdečih paprik, 6 zelenih paradižnikov, 6 rdečih paradižnikov, 6 čebul. Vse zrežemo na majhne kocke (kot za francosko solato). Pripravimo 6 dl domačega kisa ali 2 dl za vlaganje, prilijemo 1 dl olja, dodamo 1 žlico soli, 1 žlico sladkorja, 1 gram celega popra. V to mešanico damo kuhat narezano zelenjavo. Počasi naj vre 15 minut. Solato naložimo v kozarce, zapremo in pokrijemo, da se počasi ohlaja. Paprike z zeljem Zelje, belo ali rdeče, zrežemo na rezance kot za solato in ga osolimo. Premešamo, pokrijemo in pustimo nekaj ur. Medtem očistimo paprike. Vsaki papriki odrežemo "pokrovček. Pecelj lahko pustimo, če je predolg ga malo skrajšamo. Izdolbemo seme in semenske kožice ter dobro operemo. Nadevamo z raho ožetim zeljem in pokrijemo s pokrovčki. Zložimo jih v velik kozarec. Vmes dveljemo šalotke, stroke česna, kolesca hrena in malo gorčičnega semena. Pod vratom kozarca damo navzkriž dve trščici, da se paprike ne vzdignejo. Zalijemo s prekuhanim in ohlajenim kisom za vlaganje. Zrezane paprike v kisu 1/2 l dobrega vinskega kisa, 1/4 l vode, 1 žlička soli, nekaj strokov česna, 2 kocki slad- korja, 1 dl olja, približno 40 paprik - zelenih in rdečih. Vinski kis zmešamo z vodo, solimo, dodamo česen, sladkor in nazadnje oje. Kuhamo 10 minut. Paprike medtem operemo, odcedimo, poparimo, nato pa jim potrgamo peclje, odstranimo seme in semensko kožico. Zrežemo na rezance. Stresemo jih v vrelo kisovo mešanico in napol skuhamo. Naložimo v manjše kozarce in zaijemo s ki-som od kuhanja. Če ga ni dovolj, pripravimo enako svežo mešanico. Zaveže-mo še vroče kozarce. Bučke s česnom / kg bučk, S česnovih strokov, IS dag šalotk, malo pehtrana, malo kopra, 11 vinskega kisa, 1/2 žlice poprovih zrn, 1 Žlička pimenta, 15 dag sladkorja, 1 žlica soli. Bučke operemo in zrežemo na rezine. Česen in šalotke olupimo. Izmenično vložimo v kozarce. Vmes vlagamo še alo pehtrana in kopra. Kisu prilijemo približno 1/2 1 vode, dodamo poper, piment, sladkor in sol. Zavremo. Vroče zlijemo na bučke. Naslendji dna tekočino odlijemo, jo ponovno zavremo in zlijemo nazaj. Zapremo. Čez tri tedne shranek že lahko uporabimo. Obstojen je le kakih 6 mesecev. Korenčkov sok 2 kg korenčka, 2,5 kg jabolk, 9 l vode, 1,5 kg sladkorja, 1 citronka. Korenje in jabolka vsako posebej skuhamo v litru vode ter zmešamo v električnem mešalniku. Dodamo citronko, sladkor in 7 litrov vode. Dobro premešamo in damo kuhat. Vre naj 20 minut. Sok nalijemo v pripravljene (ogrete) steklenice, pokrijemo z zamaški in ohlajene prenesemo v shrambo. Preden sok ponudimo, steklenico rahlo potresemo. Domači zdravnik: Kumini pravijo še bela cemena, čumna, kimca, kimelj, kumen, kumin, kumena, njeno latinsko ime pa je Carum 1 carvi. 1b je dveletna aromatična rastlina s korenasto f korenino, ki raste na sončnih do polsenčnih prostorih na suhih tleh. Kumina je enako pomembna kot začimba in kot zdravilna rastlina. Vsebuje veliko karvona, zato je I najučinkovitejše rastlinsko sredstvo proti napihnjenosti. Istočasno krepi želodec, deluje proti krčem, pospešuje izločanje urina in sluzi iz želodca, črevesja in dihalnih poti. Nekatere gospodinje ne skuhajo nobene krompirjeve, zeljnate ali druge zelenjavne juhe brez vsaj nekaj zrne kumine. Čaj iz plodov kumine pa tudi kuminovo olje (v olivnem I olju namočeni zmečkani sadeži) učinkujeta proti številnim težavam; prehladu, rahitisu, bolečinam v želodcu, zobo-bolu in glavobolu. Ljudsko zdravilstvo poleg tega priporoča, da s plodovi kumine napolnimo vrečko, je segrejemo na plošči štedilnika in položimo na boleče mesto. Pal kapljic kuminovega olja nakapamo na sladkor I in zaužijemo. V vinu kuhana kumina odpravlja gliste, I učinkuje proti zadrževanju urina pri starih ljudeh in lajša I težave s hemoroidi. Poshzasimo še mi Zelenjavna mineštra Na kolesca narežite mlad korenček, na kocke kolerabo, na kvadratke papriko, na koščke nekaj strokov fižola, na rezance zelje. Zelenjavo stresite v lonec, dodajte pest graha, žličko sesekljane bazilike, vejico šetraja, dve žlici olja in vse skupaj malo popra-žite. Nato zalijte z vodo, posolite, dodajte jušno kocko in kuhajte do mehkega. In ne traja več kot dvajset minut. Ne pozabite, da je zdaj zelenjava mlada in da s predolgim kuhanjem uničite vse koristne snovi, poleg tega zelenjava grdo razpade. Ne nalivajte preveč vode, saj mora biti mineštra gosta. Nazadnje zgostite z žlico moke, razžvrkljane v vodi, postrezite z žlico kislo smetane, ki jo daste v juho, ko je ta že v krožniku. Skutna pita z makom Potrebujemo: za kvašeno testo: 500 g moke, koškek kvasa, 1/8 litra mlačne vode, 100 g masla ali margarine, eno do dve jajci, ščepec soli, 100 g sladkorja; za oblogo: 750 g skute, 2 žlici smetani, 2 jajci, 1 žlico moke, 75 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, sok in lupino ene limone, 250 g mletega maka; poleg tega: 250 g mehkega masla ali margarine, 6 jajc, 200 g sladkorja, 2 vanilin sladkorja, 1 žlico moke, 100 g listasto narezanih mandljev, 2 žlici sladkorja v prahu. Iz sestavin pripravimo kvašeno testo: razmešamo kvas z Prav Je, da vemo Med zdravi poškodbe Med utegne enako koristiti zunanje kot zaužit. Je namreč precej uspešno zdravilo za vreznine, odrgnine in celo za opeklince (tudi za tiste, ki jih na jeziku povzroči prevroča hrana). Kaže, da zmanjšuje nevarnost okužbe, pospešuje celjenje. malo mlačne vode, z žlico moke in sladkorja. Pustimo, da vzhaja. Nato zmešamo moko, jajca, zmehčano maščobo, sladkor in vzhajani kvas in zgnetemo voljno gladko testo. Testo pokrijemo s prtičem, pustimo, da vzhaja. Medtem zmešamo mleti mak in smetano in pustimo malo počivati. Gladko razmešamo skuto, jajca, limonin sok in naribano limonino lupino, vanilin sladkor in moko. Pregnetemo vzhajano kvašeno testo in ga razvaljamo. Z njim obložimo pomaščeni pekal po dnu in tudi ob robovih. Spet pustimo, da testo vzhaja. Maslo ali margarino penasto umešamo. Dodamo rumenjake, sladkor in vanilin sladkor. Mešamo toliko časa, da se sladkor razpusti. Primešamo moko in trdo stepen sneg iz beljakov. Na podlago iz kvašenega testa damo najprej makovo zmes, nato skuto in nazadnje razme-šano maščobo z jajci. Potresemo z listasto narezanimi mandlji. Pečemo v pečici pri 175 stopinj C 45 in 50 minut. Če se pogača po vrhu prehitro zapeče, jo pokrijemo s kosom peki papirja (ali z ovitki masla ali margarine). Pogačo ohladimo, potresemo s sladkorjem v prahu in razrežemo. SREDA, 27. SEPTEMBRA TVS 1 10.15 Cobi in prijatelji, španska risana serija 10.40 Arhitektura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Mini - čarovnija na štirih kolesih, angleška dokumentarna oddaja 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.20 Biblija: Sinoptični evangeliji, 28. oddaja 15.50 Opus 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Male sive cbIIcg kviz 17.55* TV 101, 13. del ameriške serije 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Življenje po AGFI, izraelski film (čb) 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.30 Žarišče 22.50 Sova; Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronews 14.10 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 14.30 Zgodbe iz školjke 15.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 15.50 TV 10, ameriška serija 16.40 Sova, ponovitev 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.20 Omizje 0.20 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Rodeo, ponovitev 11.40 Male živali 12.10 A shop 12.25 Spot tedna 17.20 Spot tedna 17.25 Vreme 17.30 A shop 17.45 Zgodovina ameriškega pod-jetnišva, ponovitev 18.15 Marušini kristali, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Benny Hill 20.30 Sirene, ameriška nanizanka 21.20 Unpato, pogovor 22.25 Dance session 23.05 Epikurejske zgodbe 23.25 Spot tedna M MTV - TELE 59 8.30, 12.00 in 15.00 MMTV shop 15.10 Santa Barbara 15.55 Ne joči več deklica moja, ponovitev filma 17.40 Kamera na potepu 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara, 1094. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Lesket v gozdu, ameriški barvni film 23.00 Mladi mladim, ponovitev glasbene prireditve 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.40 Sledge Hammer, humoristična nanizanka 13.10 Svet narave, dokumentarna serija 14.00 Skrivnostni umor Thelme Todd, ameriški barvni film 15.30 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pazi, steklo 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.05 Zabavno-glasbena oddaja 21.50 Znanstveni forum 22.35 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Trilček, resna glasba 0.15 Sanje brez meja HTV 2 15.40 TV koledar 15.50 Slika na sliko 16.35 Modra divjina, ponovitev dokumentarne serije 17.55 Rokomet: kvalifikacije za EP 96: Hrvaška - Nizozemska, prenos iz Zagreba 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Športna sreda: Evropska nogometna liga: Glas-gow Rangers - Borussia, prenos 22.20 Nanizanka 23.10 športna sreda: Evropska nogometna liga, nadaljevanje 6.05 Fantastične zgodbe 6.30 Otroški program, ponovitev 9.10 Umor, je napisala 10.00 Baywatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 10.30 Columbo: Smrtonosne zvijače, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Arte-fix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 Baywatch, Mrtvo dekle iz zaliva 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet: Liga prvakov - reportaže s tekem drugega kola 0.00 Čas v sliki 0.10 Bojujem se za sinova, italijanska nadaljevanka 1.30 Schiejok, ponovitev 2.30 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.35 Krinka rdeče smrti, ameriško-brit-anska grozljivka AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Nič drugega kot resnica, nemški film 11.45 Ozri se po deželi, ponovitev 12.35 S prizorišča 13.00 Čas v sliki 13.10 Dolge roke iz globine 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežala danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi pod strani 20.15 Skušnjava: Duhovnik in dekle, nemški TV film 22.00 Čas v sliki 22.30 Lepotica in mser 23.15 Hollv-wood 0.15 Die Doofen, posnetek koncerta pojočih komikov 1.00 Pogledi od strani 1.05 Videonoč TELE-TV KRANJ SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna (ponovitev) 18.50 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.55 Okrogla miza: VOLITVE v novi svet Zavoda kabelska TV Medvode -25. 9. se je začel kandidacijski postopek za volitve novih članov sveta zavoda kabelska TV Medvode. Ker je zavod last vseh uporabnikov, vanj lahko kandidira vsak uporabnik CATV sistema. Vse o volitvah pa boste lahko izvedeli od vodje zavoda, g. Ivana Regorška in tajnika volilne komisije, g. Tomaža Glažarja. Sodelujte po telefonu: 612-372. 21.55 -22.00 Reklamni blok 22.00 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 17.00 Lestvica discoteque Goulisses Blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 20.00 Večerni progrma - Parnas R TRŽIČ V zgodnjem popoldanskem delu bomo govorili o ekologiji. Ob 15.30 bomo spremljali in komen- KINO tirali, vas obveščali ob 16-' nekaj minut kasneje pa se bC vključili v prenos poročil M Deutsche VVelle. Ogledali si bo" še kak film, ob 17.30 sledi bes« o knjigah, nekaj kasneje, ob 18-." pa bomo govorili o glasbi predstavniki skupine Farad Tudi na skušnjave in dileme bomo pozabili. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremen* napoved 7.00 Druga jutranja M nika Radia Slovenija 7.20 H> porodnišnici 8.00 Nočna krofi (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 No* 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 I ute za ljubitelje narodnozaba* glasbe 14.00 Melodija tedna 1* Telegraf 15.00 BBC 16.00 Zdi nikov nasvet 16.30 Novice 1* Voščila 18.30 BBC novice 1& Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Slovenija 5.40 Napoved prod ma - servisne informacije 6.201 ima svojo moč 7.00 Novic« dogodki 7.30 Minute za narod' zabavno glasbo 8.30 Kuhajt« nami 9.30 Nasvet za kosilo 9 Glasbo izbirate poslušalci 10 Dopoldanske novice 11.00 Kutt ni paberki 12.00 Škofjeloških 14.30 Brezplačni mali og1 15.00 Dogodki danes - jutri 1$ RA Slovenija 17.00 Zabavno 9 lestvica in klepet ob glasbi 1* Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: $ MHz - LJUBU ANA: 105,1 0 5.00 Jutranji program 5.15 Nojf 6.15 Novice 7.00 Horoskop Novice 7.35 Vreme 8.00 DopoN z Majdo Juvan 8.15 Napoj dogodkov 8.30 Jutro je tudi v, no 9.30 Kam danes 10.15 No' 11.00 Anketa 12.00 BBC no' 12.15 Novinarjev gost 13.00 3* glasbena oddaja 13.15 Nov 14.05 Pasji radio 14.15 No*> 14.30 Glasbena oddaja 1& Popoldanski vodeni prograrj Edito Žugelj - Trček 15.15 I komentira in obvešča 15.45 I vosti Alpetour-Remont 10' Spoznajmo se 16.25 Nagrad uganka 17.00 Naj-naj pesem * na 17.15 Novice 18.00 Glasov« za pesem tedna 18.15 RGL rajžo gre... ROYAL in HIT 1J Novice 19.25 Vreme 20.00 position 22.00 Velike radosti jenja - Alenka Sivka 24.00 h age glasba - Uroš Novak 2.00c in čure z vami do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program I Duhovna misel, svetnik dn' 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 ^ oglasi 11.10 Svetovanje 1* Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitk* pozdravi poslušalcev 17.15 P4 vor o... 18.30 Večerna inf. od<> 19.00 Glas Amerike 19.40 najmlajše poslušalce 20.35 dobrote oz. Luč v temi oz. r| teljstvo bolnih... 21.35 Rad« roman 22.00-5.30 Nočni glas" program 0 radio tri 96 MH 20.30 KANAL A SIRENE 3. del ameriško nanizank* D«n prepričuj« kolegico Sarah, onatisi nekaterih najlepših iterarnih prispevkov, ki jih bogatijo ilustracije vrhunskih slovenskih slikarjev in ilustratorjev. Pripovedke, pravljice, zgodbe in pesmi nas popeljejo v čase, ko smo tudi sami, zdaj že odrasli, listali Ciciba-nove strani. Danes bo v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani otvoritev razstave Zlati Ciciban, ki je namenjena širši javnosti. Zgodovinskemu pregledu je posvečen le del razstave. Poudarek je na otrokovi lastni ustvarjalnosti; čakajo ga likovne in glasbene delavnice, bralni kotički, lutkovne predstave, video in glasbene projekcije, pogovori z ustvarjalci. Razstava oo na ogled do 1. novembra. Otroci, prisrčno povabljeni! ROŽNATI PLANET Vsako soboto od 9.20 do 9.50 na Radiu Kranj, vodi Eva Škofič Maurer Medtem ko Romana Krajnčan že nestrpno pričakuje naraščaj in tudi mi stiskamo pesti, da bi bilo vse prav, ste se na kranjskem radiu gotovo že navadili nove otroške oddaje Rožnati planet, ki jo vodi klovnesa Eva Škofič Maurer. Tokrat vam Eva v Gorenjskem glasu zastavlja nagradno vprašanje. Pobrskajte po enciklopedijah, odgovorite nanj, izrežite kupon in ga takoj pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. KUPON 19. septembra 1783 so se na balonu dvignili v zrak prvi trije potniki. Kdo so to bili? Odgovor:..................................................................................... Moj naslov:................................................................................. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Kongo Na veliko platno prihaja pustolovska grozljivka Franka Marshalla, ki nas bo popeljal v Kongo, prostrano območje skrivnostne Afrike, kjer so človeški pohlep in zakoni narave podivjali. Prizorišče dogajanja je legendarno izgubljeno mesto Zinj, v katerem se skrivajo zakladi pa tudi grozljive morilske sile. Tja se odpravi pisana druščina raziskovalcev... Kongo je razkošen filmski spektakel, ki spaja tradicionalni avanturistični žanr s high-tecn efekti 21. stoletja. Posnetki bujnih afriških pejsažev se tako prepletajo s podobami računalniške animacije in mojstrsko oblikovanimi Živalskimi liki. Opice so videti kot žive. Film je posnet po istoimenskem romanu znanega pisatelja in scenarista Michaela Chrichtona. Se morda spominjate njegovega slavnejšega romana, ki je bil prav tako prenesen v film? Gledali smo ga pred dvema letoma. Kateri roman oziroma film imamo v mislih? Odgovore na nagradno vprašanje pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Pravi odgovor na prejšnjo uganko pa je leto 1959. Takrat so namreč zaceli predvajati Disnevievo risanko Trnuljčica. Štiri brezplačne kino vstopnice dobe: Peter Žitnik iz Vodio Krvavška 17, Ines Trškan iz Kranja, C. Jaka Platiše 3, Eva Fras iz Kranja, Kidričeva 4 a, in Helena Juvan iz škofje Loke, Hafnerjevo naselje 99. Nagrajencem čestitamo. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Napovedi nekaterih borznih hiš o skorajšnjem padcu vseh tečajev delnic, ki so jih pripravili s pomočjo različnih tehničnih analiz, se, vsaj v tem tednu, niso uresničile. Ponedeljkovo trgovanje Je potekalo v znamenju krepkega naraščanja tečajev vrednostnih Papirjev ter v pričakovanju sklepov skupščine delničarjev družbe uadas. Na dvig tečajev je vsaj posredno vplivala tudi pričakovana novica o uspešni pripojitvi Aldebarana k Dadasu, ter ocene o Posledično nadaljevani rasti tečaja omenjene delnice. Torkova objava v javnih glasilih o uspešni pripojitvi družbe Aldebaran k uadasu ter o izplačilu dividend delničarjem v višini 10.000 tolarjev na delnico je povzročila porast tečaja delnic Dadasa za 6,4 °dstotka. Pričakovanja borznih posrednikov in potencialnih •nvestitorjev so se odražala v velikem povpraševanju, ki je jtekajkrat presegalo ponudbo. Trgovanje z vrednostnimi papirji na Hjubljanski borzi je bilo v sredo v znamenju umiritve rasti tečajev, Štirim delnicam pa so tečaji celo nekoliko padli. Kljub temu pa so oorzni posredniki sklenili samo z delnicami za več kot 200 m'Hjonov tolarjev poslov. V četrtek je bil dosežen največji promet 2 obveznico RS02, kar v zadnjem času ni bil rav pogost pojav. Sicer Pa sta ostali še naprej najbolj prometni delnici SKB banke in uadasa. Nepisano pravilo Ljubljanske borze se je ponovilo tudi ta Petek. Promet z delnicami je bil skromen, saj je bilo sklenjenih za »etjino manj poslov kot v četrtek. Borzni posredniki so trgovali s trinajstimi delnicami in sklenili za 85 milijonov tolarjev prometa. ^Plošna značilnost petkovega trgovanja je bila naraščanje tečajev delnic ter padci tečajev obveznic. Slovenski borzni indeks je bil v Petek vreden 1232,76 indeksnih točk in tako končal teden bogatejši 2* skoraj 30 indeksnih točk. • R.S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DADASA •1-0». 04.0». 05.09. 06 09 07.0». M 09 11.0». 12.0». 1J.09. 14.0». 1S.0*. lt-0». 1».0». 20.0». 21.0». 22.0». »S»S»S»S»S»5»5»S»S*S*S»S»S»S»S»5 GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC SKB BANKE Jtooo 35040 33000 32000 1 1 1 1 1 . SKBR 01.0» 04.09 05.09 06.09 07.09 08.09 11.0» 12.0» 13.0» 14.09 15.09 11.09 19.09 10.09 21.09 22.09 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 .95 Dražji plin Kr&nj, sept. - Utekočinjeni plin v jeklenkah bo s 1. oktobrom dr»žji za 7,89 odstotka. Cene se bo s 64,70 tolarja za kilogram povečala na 69,80 tolarja *a kilogram, kar bo po izračunu vlade oktobra na inflacijo vplivalo 0,0189- odstotno. Butan plin je zahteval 23,6-odstotno podražitev, •»erili bodo še stroške vzdrževanja jeklenk, ki jih trenutno neupravičeno zaračunavajo nekateri distributerji. WmmO-MOWII(A-mWI(A menjava in prodaja IZPUŠNIH LONCEV VVALKER i MAREM v a* .Z DVOLETNO GARANCIJO n Prodajo avtoplaUov: Menjava rok In končnikov Dunlop, Mkhelin, Good Yoar, Klobtr, Pir«1li, Semporrt, Sova Nastavitev kolotekov Brezplačna montaža pri nakupu novih avtoplaščev 4=1 Prodaja platite Tekno, Mak, Mim Popravilo avtoplaščev za osobna vozila Nastavitev ioromeiov M kmetijsko mehanizacijo ° Menjavo hladilne tekočine GRAJSKA 44, 6426 O BLED T£L/FAX: 064/741-213, MOBITEL: 0609 616-879 ZAŠČITA POTROŠNIKOV ŠE O NAJEMU Najemnik ima pravico do povrnitve škode, ki mu je nastala, ker lastnik ni vzdrževal stanovanja in skupnih prostorov, delov, objektov in naprav. Najemnik lahko v stanovanju opravi popravila, ki so nujna, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo ter zahteva povračilo stroškov, ki so nastali zaradi teh popravil. Najemnik lahko zahteva povrnitev škode v enkratnem znesku ali pa z znižanjem najemnine. Če lastnik soglaša, lahko najemnik odda del stanovanja v podnajem, pri čemer pa velja, da podnajemnina in delež ostalih stroškov ne sme biti višja od najemnine in celotnih stroškov. Za podnajem se sicer smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za najemna razmerja. Lastnik mora torej v primeru, če želi oddati stanovanje v podnajem pridobiti pisno soglasje lastnika. Tako je odločila tudi sodna praksa. Odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč dolo- ča, da gre v primeru, ko pisnega soglasja ni, obenem pa tisti, ki uporablja stanovanje, tudi ni sklenil najemne pogodbe, za nezakonito uporabo stanovanja. Lastnik lahko v takem primeru vloži tožbo za izpraznitev stanovanja po določbi drugega odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona. Če je v najemni pogodbi izrecno določeno, lahko najemnik opravlja dovoljeno dejavnost v stanovanju (predhodno pa mora pridobiti dovoljenje za opravljanje dovoljene dejavnosti od pristojnega organa). Če bi najemnik takšno dejavnost opravljal brez soglasja lastnika, mu ta lahko odpove najemno pogodbo. Najemnik ima tudi predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas. Vendar pa ima predkupno pravico le, če je ne uveljavljata solastnik stanovanja ali občina v primerih, ki jih določa zakon. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Mcdi San BT/fax: 064/21 87 87 | Kidričeva 47a, SI- 64000 Kranj !• Pomožna zdravilna sredstva | • Ortopetski pripomočki | • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence act - preventivne nogavice proti krcnim žilam 40 DEN 70 DEN 140 DEN Kurativne in postoperativne medicinske jkompresijske nogavice ( namesto povojev) I Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure NA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM Kranjska Gora 2, Koroška Bela, Bohinj, Zlato Polje 2, Lesce, Labore 2, Šk. Loka 2 (Trata), Tržič 1, Železniki, Medvode 1, Medvode 2, Medvode 3, Bled 2. VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA gOSPODINJSTVO > EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON ■090/31-20 -t SAMO ZA ODRASLE -► 156 SIT/MIN -> K1SS UNE -(> 24 UR V ŽIVO VEDEŽEVANJE ^ASTROLOGIJA 65o/41-292£S££ PREROK p p 101, 61260 LJUBLJANA Zaupajte ovoje težave našim prerokom, »evojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! PrBrokl:TanJ*.Marlca.Kada,Jožlca ». Ivanka.Majda. aetrolog.iMIlen**, *L ZAUPAJTE NAJBOLJŠIM^ iJjaasrimEiaaaaaae KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNI/IKODAJNI NAKUPNl/ntODAJNI NAKUPNI/TOOOAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranjjržlč) 84,75 85,95 11.92 12,24 AVAL Bled 85,40 85.70 12,10 12,19 AVAL Kranjska gora 85,00 85,80 12,00 12,19 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 85,30 86,00 12,10 12,25 EROSfStari Mayr), Kranj 85,40 85,60 12,08 12,15 GEOSS Medvode 85,45 85,70 12,11 12.16 GORENJSKA BANKA (vse enote) 84,00 86,50 11,70 1 2,29 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 85,25 85,75 12,05 12,20 HIDA-tržnlca Ljubljana 85,50 85.70 12,06 12,15 HRAM ROŽICE Mengeš 85,20 85,55 12,11 12,20 IURIKA Jesenice 85,00 85,90 11,93 12,20 INVEST Škofja Loka 85,60 85,99 12,04 12,25 LEMA Kranj 85,20 85.60 12.06 12.14 MIKEL Stražlšce 85,25 85,80 12,08 12,16 NEPOS (Skofja Loka, Trata) 85,40 85.75 12,08 12,13 PBS d.d. (na vseh poštah) 84,75 85,75 11,20 12,20 ROBSON Mengeš 85,40 85,80 12,05 12,15 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 85,20 85.65 12,10 12,15 SKB (KnwL Radovljica, Šk. Loka) 84,25 85.95 11.93 12,28 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 84,00 - 11,70 - SLOVENIJATUmST Jesenice 85,00 85,95 11.93 12.23 SZKB Blag. meato Žirl 84,80 86,20 11,70 12,27 ŠUM Kranj 85,45 85,70 12.11 12,16 TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka 85,35 85,75 12,05 12,19 TALON Zg. Bitnje 85.35 TENTOURS Domžale 85,10 TROP1CAL Kamnlk-Bakovnlk 85.40 UBKd.d.šk.Loka 85,50 WILFAN Kranj 85,35 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 84 35 VVILFAN TržJČ 85^0 POVPREČNI TEČAJ 85,11 85.75 86,20 85.70 85,80 85.65 85,65 85,60 85,78 12,05 12,05 12,06 11,95 12,09 12,08 12.08 11.99 12,19 12,25 12,15 12.20 12,16 12,17 12,12 12,19 7,40 7,40 7,40 7.50 7,60 7.60 7,15 7.80 7,60 7.58 7,50 7,40 7,65 7,60 7.50 7,15 7,70 7,70 7,40 7,15 7,35 7,60 7,60 7,40 7,40 7,50 7,60 7,50 7,70 7,70 7,70 7,52 7.99 7,90 8.10 8,10 7.80 7,80 7,97 7,95 7,90 7,72 8,00 7,90 7,90 8.08 7,80 8,15 7,85 8,00 7,85 8,00 8,26 7,80 7,95 7.95. 8,10 7.90 8,10 7.90 7.90 7,80 7,95 Pii Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,90 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Nova Diners Club kartica Brez limita Ljubljana - Po spomladanski predstavitvi temeljne Diners Club kartice in Diners Club Corporate kartice, namenjene srednjim in velikim podjetjem, je te dni slovensko predstavništvo Diners Club International predstavilo novo izmed Dinersovih kartic. Diners Club Bussiness Card je poslovna kartica namenjena malim podjetjem, podjetnikom in obrtnikom. Omenjena kartica je takoimenovana Double Card, kar pomeni, da je za odprtje le-te potrebno imeti tudi zasebno Diners Club kartico, za katero pa novim članom Bussiness Card prvi dve leti ne bo potrebno plačevati članarine. Imetnik Bussiness kartice dobi poslovno kartico z nazivom podjetja ali obrti ter s svojim priimkom in imenom. Posebnost omenjene kartice je, da limit oziroma višino predvidenih stroškov določate sami, glede na odgovornost delovnega mesta posameznega imetnika, zaposlenega v vašem podjetju... Poleg tega, da gre za odloženo plačilo, stroški se namreč obračunavajo le enkrat mesečno, je vaše račune mogoče knjižiti kot materialne stroške, tu pa je tudi možnost plačila blaga ali storitev z delno ali popolno oprostitvijo prometnega davka. Medtem ko je članov Diners Cluba v Sloveniji že skoraj 7000, Dinersove kartice pa so vnovčljive na okrog 2200 prodajnih mestih, pa je za imetnike Diners Club kartic po vsem svetu na razpolago več kot 2,7 milijona prodajnih mest. Od novambra naprej pa bo s šifro Pin Code mogoč tudi dvig na bankomatu. Po besedah Braneta Hohneca, direktorja Diners Club Slovenija so največji ugodnosti Diners kartic prestižnost, individualna obravnava posameznega imetnika, pri uporabi kartice ni omejitev z limiti, posebnost pa so tudi posebni Diners Club Airport Lounges saloni na 52 letališčih po svetu, kjer imetniki Diners Club kartice lahko brezplačno telefonirajo, pošljejo faks, popijejo pijačo, se odpočijejo. • Igor K. ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 Na izjemno ugodni lokaciji v najožjem središču mesta Kranja, na Prešernovi ulici 4, ODDAJAMO V NAJEM GOSTINSKI LOKAL "B" BAR Lokal je v celoti sodobno in funkcionalno opremljen. Skupna površina vseh prostorov je 116 m2, od tega v pritličju 98 m2 in v kleti 18 m2. Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas, pri čemer najemodajalec ne more odpovedati najemne pogodbe pred potekom 5 let od njene sklenitve. Najnižja ponujena najemnina je 2.900 DEM (neto) mesečno oz. najmanj 25 DEM/m2. Funkcionalne stroške najema in davek plača najemnik. Najem je pogojen z odkupom opreme v lokalu v vrednosti 43.000 DEM neto. Zasebni gostinec ali gospodarska družba mora predložiti program, ki v lokalu ohranja gostinsko dejavnost s kakovostnimi storitvami. Prijave s ponudbo najemnine, opisom dosedanjih izkušenj oz. referenc in kratkim opisom programa pošljite v ZAPRTI ovojnici na naslov: ŽIVILA KRANJ, d.d., 64202 NAKLO, Cesta na Okroglo 3, s pripisom NE ODPIRAJ - NAJEM "B" BAR. Ponudbe bomo sprejemali 8 dni po objavi. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pokojninsko invalidsko zavarovanje Spremembe zakona bi prizadele kmete Bodo omejili izbiro zavarovalnih osnov? Škofja Loka - Ko se je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc pred nedavnim pogovarjal s škofjeloškimi kmeti, zadružniki, kmetijskimi svetovalci in drugimi, je direktorica domače zadruge Anica Frelih opozorila tudi na problematiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po sedanjem zakonu so kmetje in člani kmečkih gospodarstev, ki delajo kot zasebniki, skupaj z delavci in ostalimi zavarovanci vključeni v enotni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kmetje in člani kmečkih gospodarstev, ki se prostovoljno vključujejo v zavarovanje, lahko sami izbirajo osnovo, od katere jim potlej obračunavajo prispevke za socialno zavarovanje; pokojnine pa se jim tako kot ostalim zavarovancem odmerjajo glede na valorizirano povprečje plač in zavarovalnih osnov v najugodnejših desetih zaporednih letih zavarovanja. Republiška vlada s spremembami in dopolnitvami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlaga, da bi za kmete (zasebnike) omejili izbiro zavarovalnih osnov, da bi pri izračunu pokojnine upoštevali kot zavarovalno osnovo celotno obdobje od 1. januarja 1970 dalje in da bi morebiti socialno zavarovanje kmetov celo izločili iz enotnega sistema zavarovanja. "Vse te spremembe, ki naj bi jih po predlogu vlade prinesel dopolnjeni pokojninski zakon, bi pomembno ogrozile socialno varnost kmetov, še posebej hribovskih, ki imajo slabše možnosti pridobivanja dohodka v drugih dejavnostih," je dejala direktorica zadruge, minister dr. Osterc pa je ob tem kmetom in zadružnikom obljubil, da se bo kmetijsko ministrstvo zavzelo za sprejetje takšnega zakona, ki bi bil sprejemljiv tudi za kmete. • CZ. Prejeli smo Vzdrževanje gozdnih cest Strokovnjaki so ugotovili, da je stanje gozdnih cest "katastrofalno", zato se je sredi lanskega leta rodil zakon o vzdrževanju gozdnih cest, ki je lastnike gozdov v ta namen obremenil z 8 odstotki od katastrskega dohodka od gozdnih parcel. Po enem letu pa lahko ugotavljamo, da to "katastrofalno" stanje ni bilo le na gozdnih cestah, saj te lahko čakajo, pač pa je bilo verjetno veliko težje stanje v Žepih teh strokovnjakov, ki so po razpadu GG-jev videli svojo priložnost - zaposlitev. Prav zanimiv bi bil podatek, koliko ljudi dela na področju vzdrževanja gozdnih cest na državni in potem na občinskih ravneh. Na našem področju smo do uvedbe zakona sami lastniki na lastne stroške urejali in vzdrževali gozdno cesto, potem pa je vse obstalo in stanje je šele sedaj postalo "katastrofalno". Čeprav bi zamižali, bi videli vzporednico med strategijo razvoja slovenskega kmetijstva in vzdrževanjem gozdnih cest, saj se v obeh primerih porabljajo velika sredstva za pripravljanje načrtov in vzdrževanje birokracije, denarja za izvajanje pa tako ali tako ni nihče, v taki politični strukturi vlade in parlamenta, pričakoval. Ostaja nam le dejstvo, da so te ceste na našem področju, in če bomo želeli izkoriščati in varovati gozd tudi v dobro družbe, bomo morali še enkrat seči v lasten žep in ceste napraviti spet prevozne. Strokovnjakom pa želim veliko uspeha pri raznih ogledih, v komisijah in v načrtovanju, • Zdravko Bogataj, Bukovica 30 M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. S, Kranj OZIMNICA JABOLKA sort: TA j A TI DE UŠES, GLOSTER, MDARED IJV JOMAGOLD V sadovnjaku Preddvor od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ter poslovalnicah Aura na Zlatem polju in Maja na Planini. KROMPIR: rdeči in čisto beli V skladišču krompirja v Šenčurju od 7. do, 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: 064/211-252, sadovnjak 064/45-014, skladišče krompirja 064/41-017 Iščemo najdebelejši gorenjski krompir V Langerholcev debeluhar tehta več kot kilogram in pol Pri Langerholcu v Spodnjih Bitnjah so s kombajnom "izruvali" krompir, ki je ob izkopu tehtal 1,63 kilogram, zdaj pa ima devet dekagramov manj. Spodnje Bitnje - Če ima človek le malo domišljije, bi rekel, da ie tale Langerholcev debeluhar po obliki kot kakšen kmet - z glavo, ki jo (zaradi nizke odkupne cene krompirja) ponižno tišči med ramena, z dvema zgaranima rokama in z veliko grbo, na katero mu obešajo različne dajatve. Naša akcija "Iščemo najdebelejši (gorenjski) krompir" je med pridelovalci naletela na dober odziv. Med prvimi, ki so nam sporočili, da so pridelali krompirjevega debeluharja, so bili Langerholčevi iz Spodnjih Bitenj. Ker je bil med doslej "prijavljenimi" njihov krompir najtežji, smo jih obiskali in jim ob tej priložnosti tudi izročili, kar smo obljubili pridelovalcem najtežjih gomoljev - namreč karton čipsa iz kranjske tovarne Sločips. V Izboru Iščemo najdebelejši gorenjski krompir lahko sodelujejo vsi pridelovalci krompirja: vrtičarji, kmetje, posestva... Dovolj je, da nas po pošti, s pomočjo telefona ali kako drugače obvestite, da ste pridelali debel krompir. Naš naslov je: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, naša telefonska številka pa 064 -223 -111. V sporočilu navedite težo gomolja in vaš polni naslov! Vsak teden ali vsake dva tedna, odvisno od odziva, bomo izbrali najdebelejši krompir, njegovega pridelovalca obiskali in ga nagradi s škatlo čipsa iz tovarne Sločips. Tudi v "krompirjevih vaseh" velja za velikana Langerholčevi so debeluharja sorter jearla izkopali na njivi v Srednjih Bitnjah. Kombajn, na katerem sta bila takrat Marija in njen sin Robert, ga ie malo ranil, a k sreči ne toliko, da bi začel gniti. Ob izkopu je tehtal 1,63 kilograma, zdaj ima devet dekagramov manj, a Še vedno velja za pravega velikana tudi v tako "krompirjevih vaseh", kot so Bitnje in Zabnica. "Odkar pomnim, še nismo imeli tako težkega, pravi Marija in dodaja, da v obilnih letinah kilogram težki niso tako redki. Četudi je zdav, ga ne bodo pojedli, ampak ga bodo verjetno nesli pokazat na cerkljansko prireditev "Naj pridelki". V težki zemlji je potonil Marija in Franc Langerholc gospodarita na kmetiji s šestimi hektarji obdelovalne zemlje in s petnajstimi hektarji gozda. Redita od 28 do 30 glav živine, sadita od 1,5 do dva hektarja krompirja, od tega približno dve petini zgodnjega, in pridelujeta tudi zelje. "Letos je pozni krompir sicer dobro obrodil, vendar je na njivah s težko zemljo, ki slabo prepušča vodo, zaradi izdatnih padavin v zadnjem mesecu kratkomalo potonil. Tu bo zanesljivo tretjina gni-lega, precej pa ga bo potlej verjetno zgnilo še na kupu," pravi Franc in poudarja, da so vsega krive pretirane padavine, ki tudi ovirajo spravilo. Še pol hektarja ga morajo zorati, in sicer na njivi, kjer ob obilnem pridelku (posadili so uvoženo seme original sorte desiree) pričakujejo tudi veliko gnilega. "Prava odkupna cena kro-mpirja se bo oblikovala šele potlej, ko se bo pokazalo, kaj se bo s krompirjem dogajalo v skladiščih. Cena je ne glede na to prenizka, odkup je zelo slab. Upam, da ga bomo z nekaterimi težavami le uspeli prodati," pravi Franc in dodaja, da kmetijstvo v Sloveniji nima prihodnosti, še zlasti ne v Evropski zvezi. • C. Zaplotnik Ob petdesetletnici Fructala Srečanje pod (begunjsko) jablano Najdebelejše jabolko je na prireditev prinesel 12-Ietni Samo Sodja iz Begunj. SE PRIPOROČAMO! Begunje • Ajdovsko podjetje Fructal, ki ima enega od obratov tudi na Gorenjskem, na Duplici pri Kamniku, praznuje letos 50-letnico obstoja in uspešnega "sodelovanja z naravo". Jubilej proslavljajo s prireditvami, ki so jih poimenovali Srečanje pod jablano. Prva je bila v Močilniku pri Vrhiki, druga v Šentjerneju, tretja pa v petek pri gasilskem domu v Begunjah. Srečanja pod jablano sp srečanja s kupci Fructalovih izdelkov, med katerimi je tudi veliko mladih. Prav mladi so prevladovali na prireditvi v Begunjah: kot karaoke so prepevali Jablanooko avtorja Bojana Rakovca, se z jabolki iz vrtov svojih staršev potegovali za "naj jabolko", posegali po Fructalovih sokovih in bili najvnetejši poslušalci in gledalci mlade glasbene skupine in drugih zabavnih točk. Komisija je ocenila, da so Jablanooko najlepše prepevali Mateja, Peter in Anja (oktobra bodo nastopili v velikem finalu v Ajdovščini), najdebelejše jabolko, težko okoli pol kilograma, pa je na srečanje prinesel 12-letni Samo Sodja, ki je za nagrado prejel veliko košaro Fructalovih izdelkov. In ker so Srečanja pod jablano tudi srečanja kupcev in poslovnih partnerjev z vodstvom Fructala, je na prireditvi vedno tudi direktorica Cvetana Rijavec. Ko smo jo vprašali, ali je geslo "petdeset let sodelovanja z naravo" le reklamna poteza ali gre za dejansko sodelovanje z naravo, je odgovorila s številkami: "Za proizvodnjo sokov, alkoholnih pijač in drugih izdelkov potrebujemo na leto okoli šestnajst tisoč ton sadja (polovico ga dobimo v Sloveniji) in še dva tisoč ton tropskega sadja oz. koncentrata. Plodove narave poskušamo predelati tako, da bi ohranili čimveč njihovih naravnih lastnosti." In koliko Fructalovih brezalkoholnih in alkoholnih pijač popijemo na Gorenjskem? Teh podatkov "fructalovci" niso imeli pri sebi, povedali pa so, da so na tem koncu Sloveniji njihov največji kupec kranjska Živila. Prodaja alkoholnih pijač se jim je po uvedbi trošarine prepolovila, enako ali podobno pa se je po njihoveni zatrjevanju zgodilo tudi konkurenci. Približno dve tretjini celotne proizvodnje prodajo doma, ostalo pa na tujem. • C.Ž« Na Škofjeloškem Čez tri tisoč hektarjev zemljišč se zarašča Gozdovi pokrivajo že blizu 70 odstotkov območja. Škofja Loka • Po podatkih kmetijske svetovalne službe se je na območju škofjeloške upravne enote, ki obsega območje nekdanje škofjeloške občine, število živine zaradi dveh zaporednih suš sicer zmanjšalo za 10 do 15 odstotkov, vendar se ponovno približuje normalnemu staležu, povečuje pa se tudi število prašičev. Da so pridelovalne razmere na območju škofjeloške upravne enote težke, dovolj nazorno kaže podatek, da je na nižinskem območju le desetina kmetijskih zemljišč, medtem ko so vsa preostala v hribovitem in višinskem območju, kjer je tudi 120 od skupno 198 naselij. Pretežni del območja je hribovit in poraščen z gozdovi, ki po podatkih iz katastra pokrivajo 65 odstokov območja, po podatkih iz agrokarte pa že blizu 70 odstotkov. Kar 3.402 hektarja kmetijskih površin je v zaraščanju. Kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka in Šora Žiri sta predlani na območju tedanje škofjeloške občine odkupili 1.215 ton goveda, 6.674.000 litrov mleka in 1.507 ton krompirja, lani pa za trinajst odstotkov več mleka in za enajst odstotkov manj goved. Ob tem, da je v hribovskem in višinskem območju 81 odstotkov živine, so s tega območja odkupili 77 odstotkov vsega mleka in 82 odstotkov klavnega goveda. Na območju upravne enote je 408 čistih kmetij, 1.238 mešanih, 806 dopolnilnih in 212 ostarelih. Večino zem ljišč obdeluje 2.264 kmetij, ki imajo v lasti več kot en hektar kmetijskih zemljišč. Povprečna kmetija ima štiri hektarje obdelovalnih zemljišč. • C. Z. Sindikat Slovenske kmečke zveze Že prihodnje leto v Evropski zvezi kmetov? Ljubljana - Sindikat Slovenske kmečke zveze je v petek na novinarski konferenci predstavil sodelovanje sindikata na generalni skupščini Evropske zveze kmetov (CEA) v Stras-bourghu, sodelovanje z avstrijskimi kmeti in nekatera aktualna vprašanja s področja kmetijstva. Predsednik sindikata Ciril Smrkolj, ki se je skupaj z Borisom Grabrijanom udeležil konference, je med drugim povedal, da je predsednik evropske zveze kmetov Mauricio Droulin predlagal, da bi sindikat kmečke zveze sprejeli v Članstvo CEA že na generalni skupščini, ki bo oktobra prihodnje leto v Pragi. Članstvo v CEA je za sindikat kmečke zveze pomembno predvsem zaradi izmenjave informacij med državami in svetovalne pomoči. Kot je povedal Smrkolj, se j? sindikat pred nedavnim predstavil tudi na avstrijskem sejmu Mostbar-kciten, ki je sicer prikazoval pridelke in izdelke avstrijskih kmetij in možnosti, kako preživeti v konkurenci Evropske zveze. Sindikat bo ob koncu leta pripravil tudi srečanje s stanovskimi organizacijami kmetov iz sosednjih držav, opozoril pa je tudi na nekatere aktualne probleme, predvsem na neurejene razmere v živinoreji, na presežke mleka io lastninjenje predelovalne industrije-• CZ. SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna • znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY - ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 C«* ^ S^iLi UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S do, BOKS V tekmah 6. kroga skupine C Alpske lige je Sportina slavila doma, Acroni pa v Canazeiu BODO BLEJCI POKAZALI ZOBE ŠE NA JESENICAH? Tekmovanje v alpski ligi postaja vedno bolj zanimivo, gorenjski moštvi pa igrata vse bolje Bled, Jesenice, 26. septembra - Blejski in jeseniški hokejisti, ki s° v soboto iztržili zanesljivi zmagi v 6. krog alpske lige, se bodo danes ob 19. uri pomerili med seboj. Doslej so na obeh tekmah (poletna liga, alpska liga) na Bledu slavili Jeseničani, tokrat pa prvič igrajo v Podmežaklji, kjer pa vse boljši Blejci niso brez Možnosti za zmago. Tako so hokejisti Sportine v soboto pred TV kamerami P°kazali, da zmajo igrati dober jjokej, da so vse bolje uigrani in da se v ekipo vrača potrebna samozavest. Ekipo Gardene so Premagali z rezultatom 7:5 (2:2, **i 2:2). Prvič Je za Sportino je zamenjal Skerianc, prav tako nastopil Zvone Šuvak, ki je tudi pa so igrali brez branilca Pavlo-Prvi zatresel gol v 1. minuti viča in napadalca Varla. Po tekme. Strelci za Sportino pa vodstvu Fasse v prvem delu KEGLJANJE so bili še: Rojšek dvakrat, Povečerovski dvakrat, Šahraj, in Aleš Škofic. Jeseničani, ki so gostovali v Canazeju pri ekipi Fasse so nastopili brez poškodovanega vratarja Olega Brataša, ki ga Po današnjem krogu so v alpski ligi skupina C pred finalnim turnirjem na sporedu še tri kola. V soboto ekipa Sportine gostuje pri Fassi, Jesničani doma gostijo Wien, v torek, 3. oktobra, Sportina gosti Brunico, Jeseničani gostujejo v Gardeni, v soboto, 7. oktobra, pa Blejci doma igrajo z Wie-nom, Jesenični pa gostujejo pri Brunecu. srečanja so v drugi tretjini zaigrali odlično in povedli z 2:4, to pa je bil tudi končni izid srečanja, saj v zadnjem delu ni bilo gola. Gole za Acroni so dosegli: Flanagen dva, Laplante in Rebolj. Tako ekipa Acronija Jesenic po 6. kolu vodi na lestvici z 10 točkami, Gardena, Sportina, Fassa in CE VVien imajo po šest točk, Brunico pa 2. V centralni skupini je Olim-pija Hertz v nedeljo gostovala v Beljaku prvi VSV in izgubila z rezultatom 3:2 (1:0, 1:1, 1;1). • V. Stanovnik TEDEN ŠPORTA ISKRAEMECO NAČRTUJE FINALE TRŽIŠKE PRIREDITVE Kranj, 25. septembra - Na svetovnem kegljaSkem pokalu, ki bo °d 17. do 22. oktobra 1995 potekal na Dunaju, bo Slovenijo z&stopal državni prvak, to je kranjska moška ekipa Lskraemcco. Njihova želja je uvrstiti se v dunajski finale, še pomembnejši cilj z* ekipo pa je, da v kegljaški sezoni 95/96, ki se je začela v soboto, 23. septembra, spet osvoji naslov državnega prvaka. Tako moška kot ženska ekipa KK Triglav Kranj, ki obe igrata v Prvi slovenski ligi, bosta prvi dve koli odigrali v gosteh. Moška ekipa Iskraemeco je prvo tekmo odigrala v soboto v Postojni proti ekipi Proteus Liv, v drugem kolu pa bodo igrali na Ravnah na Koroškem. Ženska ekipa Triglav pa je v soboto igrala v Ankaranu Proti Adrii Convent, v drugem kolu pa bo njihov nasprotnik Mehano iz Izole. "Moška ekipa, ki je prej nastopala pod imenom Triglav, si je Pridobila novega sponzorja in se sedaj imenuje Iskraemeco, vse 0stale ekipe KK Triglav pa še vedno nastopajo pod tem imenom," Je povedal predsednik KK Triglav Kranj Edgar Vončina. Njihov cilj v letošnji sezoni je, da moška ekipa ponovno osvoji naslov državnega prvaka, in da ženska ekipa osvoji tretje mesto. Tudi cilji °stalih selekcij KK Triglav so, da še naprej ostanejo na vrhu v ^ovenm^ zato se v klubu intenzivno ukvarjajo tudi s podmladkom. Martin Šilar, predsednik OKS Gorenjske, je rekel, da je delo z zadimi zadovoljivo le v kranjskem Triglavu, drugod po Gorenjski Pa je to delo zamrlo zaradi slabih pogojev. "Problematična so Predvsem kegljišča, ki niso primerno opremljena in sodobna. Zato morala biti prva skrb Kegljaške zveze Slovenije poleg °Premljenosti tudi delo z mladimi. To naj bi privedlo do Popularizacije tega športa v javnosti," je poudaril Martin Šilar. Od julija naprej se je moška ekipa Iskraemeco pripravljala tudi na svetovni pokal na Dunaju, kamor bodo odšli brez posebnih okrepitev. Intenzivno trenirajo vsaj štiri dni v tednu. Nov član j-kipe bo lejpbetaven mladinec Primož Pintarič, ostali del ekipe pa °° na Dunaj odšel v nespremenjeni postavi. Na Dunaju bo nastopilo okrog 20 državnih prvakov, od katerih sta najmočnejši e*ipi Nemčije in Hrvaške. Cilj Iskraemeco je uvrstiti se v finale Svetovnega pokala, kamor se bodo uvrstila štiri moštva. .."Pri sponzoriranju priprav in udeležbe na svetovnem pokalu je £Jub na največ razumevanja naletel na Občini Kranj in pri županu, *J je klubu takoj odobril pomoč, je poudaril Edgar Vončina. J^očina bo klubu pomagala tudi pri obnovitvi in povečanju *egljišČa, za kar imajo že pripravljene gradbene načrte. V Pogovoru z županom so ugotovili, da se bo adaptacija najverjet-|*eJe začela drugo leto. Kegljišče, ki ima sedaj samo 4 steze, bodo Povečali na 6 stez ter ga nadzidali. Tam bo svoje prostore dobil Uq> kranjski namiznoteniški klub. • Polona Oman UV S PRAZNIMI ZRAČNICAMI °stojna, 23. septembra - Kegljavci v 1. SKL so začeli s tekmami ** točke v novi sezoni. Aktualni državni prvaki ISKRAEMECO j° odigrali težko srečanje v Postojni z ekipo LIV-Proteus. yoboj je bil vseskozi izenačen, na koncu pa se je tehtnica prevesila na gorenjsko stran, rezultat je bil 2:6 (5494:5577) za I5>kraemeco. .Trener Franc Belcijan je v ogenj najprej poslal zanesljivega r »ana Bebra (891) in Vaneta Omana, ki je trenutno v zelo dobri "?U\Z odličnim "čiščenjem" je prispeval 955 kegljev, kar ie bil J*Jooljši rezultat Kranjčanov na srečanju. V prvem paru je odlično "Oigral tudi Vojko Lapanja, ki je z 970 keglji postavil najboljši zultat dvoboja. Druga dva kranjska aduta Marko Oman (927) in °ns Urbane (932) sta povečala prednost na 36 kegljev. Zadnji par orenjcev pa je Postojnčanom dokončno "izpustil zračnice". Albin "vančič je podrl 931 kegljev, Zdravko Štrukelj pa celo 941 kegljev. Tržič, septembra - Športna zveza Tržič v sodelovanju s posameznimi klubi in društvi pripravlja v okviru prireditev ob Tednu športa v počastitev praznika KS Križe, Pristava, Sebenje in Scnično več športnih prireditev. Tako bo v soboto, 30. septembra in nedeljo, 1. oktobra 1995, na rokometnem igrišču v Križah potekal turnir v malem nogometu, ki ga bodo izvedli člani Kluba malega nogometa Ellatron iz Seničnega. Turnir se bo v soboto začel ob 13. uri, v nedeljo pa nadaljeval ob 11. uri. Vse ekipe so vabljene, da se prijavijo do začetka turnirja. V torek, 3. oktobra 1995, pa Namiznoteniški klub iz Križev v svoji dvorani v Križah pripravlja namiznoteniški turnir za pionirje, pionirke, člane in članice. Ob koncu prihodnjega tedna, 7. in 8. oktobra, bo na športnih terenih okrog Tržiča zelo živahno. V soboto, 7. oktobra, ob 8. uri se bo začel teniški turnir za dvojice, ki ga bodo na teniških igriščih v Križah izvedli člani TK Tržič. Prijaviti se je potrebno v brunarici ob igriščih do petka, 30. septembra, do 19. ure, ko bo opravljeno tudi žrebanje. V skakalnem centru v Sebenjah bodo člani Sekcije za skoke pri SK Tržič v soboto, 7. oktobra, ob 11. uri pripravili državno prvenstvo za dečke do 13 let na 40 metrski skakalnici, v nedeljo ob 11. uri pa gorenjsko prvenstvo za dečke do 15 let na 55-metrski skakalnici. Isti vikend bo na Kriški gori potekalo tudi tekmovanje jadralnih padalcev v organizaciji JPK Kriška gora Tržič. Cilj padalcev bo v Seničnem. V ponedelje, 9. oktobra, bo od 15.30 dalje v Seničnem občinsko prvenstvo v krosu za vse kategorije, tekmovanje pa bo obenem veljalo tudi kot XV. prvenstvo ekip krajevnih skupnosti v krosu. Za to tekmovanje, ki bo obenem tudi izbirno za sestavo občinske reprezentance za nastop na krosu Dela se je potrebno prijaviti v pisarni ŠZ Tržič ali pol ure pred začetkom tekmovanja na tekališču v Seničnem. Zaključek prireditev v okviru "razpotegnjenega" Tedna športa, ki sicer v Tržiču traja vse leto, saj skoraj ni tedna brez kakšne rekreativne športne prireditve, pa bo zaradi vremenskih težav prestavljeno občinsko prvenstvo v atletiki, ki bo v četrtek, 12. oktobra, od 15.30 ure dalje na zunanjem igrišču ob šoli v Bistrici. Nastopajoči se bodo pomerili v moški in ženski konkurenci v petih posamičnih atletskih disciplinah ter v troboju - treh poljubno izbranih disciplinah. Prijaviti se je potrebno v pisarni ŠZ Tržič ali pol ure pred začetkom tekmovanja. • J. Kikel PRIREDITVE NA JESENICAH Jesenice, 26. septembra - Športna zveza Jesenice ter društva in klubi bodo od jutri do naslednje srede pripravili prireditve, ki so namenjene tednu športa. Tako bo jutri tekmovanje v keglanju na asfaltu na kegljišču v Podmežakli (od 8. do 20. ure), v soboto bo Sriložnost za spoznavanje badmintona v telovadnici na Koroški eli, v nedeljo bo rekreacijsko drsanje v hali Podmežakla, naslednjo sredo pa bo še jesenski kros. Ob tej priložnosti vas Partizan Jesenice ter društva in klubi vabijo v programe vadbe. Informacije dobite po telefonu 81- 79. • V.S. V RADOVLJICI VELIKO ŠPORTA Radovljica, 26. septembra • Tudi radovljiška Športna zveza je te dni organizator številnih prireditev, s katerimi želi občane seznaniti z možnostjo športnih aktivnosti. Poleg bogate redne vadbe imajo v tem tednu v načrtu občinski kros (petek, torek), odprli bodo trim stezo, predstavili bodo možnosti rekreacije za starejše občane in otroke, poleg tega pa pripravljajo tudi predstavitve klubov in društev. • V.S. ^Prvenstvo se nadaljuje že v soboto, 30. septembra, z 2. krogom. finPUTA VII ATA P A PTI7 ANA £b 16. uri Kranjčani gostujejo pri ekipi Fužinarja z Raven na Y*fz 7* VIIA1A r/\I\l ^Oroškem • V O Sitnila I.nlca. Ift. sentemhra - V nlrvim akriip. "Tp.rlpn $n< ODLIČNI ŠE V AVSTRIJI . Celovec, 24. septembra - Kranjski kegljavci tudi v nedeljo niso počivali. Prijateljsko srečanje z Grmoščico iz Zagreba je Potekalo na stezah kegljišča v Celovcu, ki je eno najboljših in najlepših v Avstriji. Zanimivi dvoboji in odlični rezultati so Posledica izenačenosti ekip in dobre psihične in fizične Kondicije. Rezultat je bil 5599:5655 za Grmoščake. • V.O. Škofja Loka, 26. septembra - V okviru akcije "Teden športa" so se pri škofjeloškem Partizanu odločili, da v teh dneh predstavijo svojo društveno dejavnost in Ločane povabijo k vadbi. Tako bodo v športni dvorani na Podnu danes, 26. septembra, med 17. in 19. uro pripravili predstavitev vadbe za predšolske otroke, od 18. do 19. ure pa se bo z demonstrativno vadbo predstavila karate sekcija. Jutri, 27. septembra, bo od 19. do 21. ure predstavitev aerobike in fitnessa, v četrtek pa se bo še enkrat (od 18. do 19. ure) predstavila katare sekcija, vadbo pa bo od 19. do 21 ure predstavila TAS. Jutri od 16. do 18. ure bo za osnovno šolo Peter Kavčič Cooperjev test, na platoju bivše vojašnice pa bo jutri in v četrtek od 15. do 19. ure demonstracijska vadba lokostrelske sekcije. • V.S. NA PLANINI PRIVLAČNI BOJI V soboto je bila dvorana na Planini v Kranju prizorišče mednarodne boksarske revije, na kateri so nastopili odlični boksarji iz Hrvaške in šestih slovenskih klubov. Turnirje organiziral Boksarski klub iz Kranja pod vodstvom Dušana Caviča. Številne gledalce, zbralo se jih je kakih 500, je najbolj navdušila zadnja borba, med domačim Sebastjanom Novakom in hrvaškim prvakom Jetišem Bajramijem v bantamski kategoriji. V borbi, ki je trajala 5 rund po dve minuti, je tesno, a zasluženo zmagal domači adut. Po točkah je bil boljši 100:96. Poglejmo še rezultate v ostalih kategorijah: Vlado Maksimiovič (Kranj) : Igor Tunkovič (Kranj) - 0:2, Boštjan Ivanušec (Odred): Zoran Nikolič (Savoj) - neodločeno Igor Skopec (Odred) : David Nagode (Odred) - 0:2, Zoran Makarič (Kranj) : Dean Hrvatin (Pula) - 2:l,Nedžad Salkič (Kranj) : Martin Lunaček (Savoj) - zmaga Salkiča v prvi rundi zaradi predaje tekmeca, Žiga Gombač (Odred) : Fikre Mehmedagič (Odred) - neodločeno, Borislav Mostarac (Savoj) : Uroš Kneževič (Odred) - zmaga Mostarca v prvi rundi zaradi predaje, Emil Kopatin (Odred) : Marko Magdič (Odred) - neodločeno, Edi Štalc (Kranj) : Slaviša Blatešič -zmaga Stalca v drugi rundi zaradi predaje, Dejan Zavec (Breg Ptuj) : Alen Juran (Pula) - 2:0. V ekshibicijskem dvoboju med domačima mladima upoma Maksimovičem in Tunkovičem je nadušila vse boksarske strokovnjake, saj so bili enotnega mnenja, da je pri 10-tih letih Tunkovič izredno talentiran. Za dobro delo z mladimi so domačemu trenerju Dušanu Čaviču izrekli pohvalo. • J. Naglic, foto: L. Jeras ŠAH MARIBORČANI DRŽAVNI PRVAKI Škofja Loka, 22. septembra - V zadnjem, 7. krogu, državnega ekipnega šahovskega prvenstva Slovenije sta bila na sporedu dva derbija, za 1. mesto in za izpad. Ljubljanska Iskra je nastopila proti Ptuju brez 1. in 3. deske, kar pa Ptujčanom ni zadostovalo za zmago v dvoboju. Največ so od teh napak dobili Mariborčani, ki so si z zmago nad Radensko POMGRAD iz Murske Sobote s 6.5:4.5 zagotovili 1. mesto. V derbiju za obstanek so Kranjčani potrebovali minimalno zmago nad Vrhniko, dosegli pa so kar 7.5:3.5, kar jih je izenačilo z Novo Gorico na 5. mestu. Ptujčani pa so ob 60-letnici kluba vseeno uspeli doseči enega od zastavljenih ciljev. Z zmago na članskih deskah so se uvrstili v evropski klubski pokal. • A. Drinovec KOLESARSTVO VALJAVEC ZMAGAL NA CESTNITJIRKI Krško, 24. septembra - KK Savaprojekt iz Krškega je v soboto organiziral kriterijsko dirko za lovoriko "Kriterij slovenskih mest" in za pokal Frutabele. Med mlajšimi mladinci je zmagal Dejan Podgornik (Hit Casino), Klemen Jalovec (Sava Kranj) pa je bil drugi. Med starejšimi mladinci je zmagal Miha Mišvelj (Rog), Klemen Tušek (Sava) pa je bil tretji. Med amaterji je slavil Andrej Hauptman (Rog), drugi je bil Martin Hvastja, tretji pa Aleš Pagon (oba Sava). Za pokal Frutabela so vozili dečki, zmago za Savo pa si je med dečki C privozil David Rozman. V nedeljo je bila še cestna dirka. Med mlajšimi mladinci je zmagal Matej Gnezda (Hit Casino), Marko Žepi (Sava) pa je bil četrti. Med starejšimi mladinci je zmagal Tadej Valjavec (Sava), med amaterji pa Miro Miškulin (Rog). • V.S. PODVODNI RIBOLOV BLEJCI EKIPNO TRETJI Bled, 25. septembra - Minulo soboto so v Piranu pripravili II. krog in s tem tudi zaključek letošnjega državnega prvenstva v podvodnem ribolovu. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip iz vseh koncev Slovenije. Kot so po vrnitvi povedali člani Društva za podvodne dejavnosti Bled, je bilo tekmovanje dolgo šest ur, zmagovalec pa je postal Dušan Krajnik iz Pirana, ki je ulovil 7 validnih ugorjev, z nad dvema kilogramoma teže. Mitja Klinar iz P.D.V.Bled je zasedel četrto mesto. Skupaj so tekmovalci ujeli več kot 60 kilogramov rib. Ekipno je na tekmovanju zmagala ekipa D.P.D.Pirana pred Koprom in Bledom. • V. S. NOGOMET Slovenske nogometne lige TOČKI LE ZA TRIGLAV CREINO Kranj, 24. septembra - V 2. slovenski nogometni ligi je ekipa Nakla gostovala pri Filcu v Mengšu, vendar pa po lepi nogometni predstavi ni uspela iztržiti točke. Edini strelec na tekmi je bil Pohlin, ki je v 10. minuti zatresel mrežo Nakla, tako da je bil končni rezultat srečanja 1:0 (1:0) za Filc Mengeš. V nedeljo, 1. oktobra, Naklo gosti Dravo. V 3. nogometni ligi sta obe gorenjski ekipi igrali doma. Visoko je gostilo Jadran in izgubilo z 1:2, Triglav Creina pa je premagala Telmont z 2:0. • V.S. Gorenjska nogometna liga JELOVICA LTH V VODSTVU Kranj, 25. septembra - V gorenjski nogometni ligi za člane je bil odigran IV. krog. Rezultati: Alpina - Železniki 4:3, Bitnje - Jelovica LTH 0:1, Polet - Lesce 0:0, Bohinj - Zarica 0:1, Britof - Šenčur 3:2, Jesenice - Sava 2:0. Na lestvici vodi ekipa Jelovice LTH z desetimi točkami, sledi Britof z devetimi, osem točk pa ima ekipa Lesc. • V.S. Z nogometno diplomo prehitel celo Oblaka MARKO PREVEČ DIPLOMIRANI TRENER NOGOMETA Kranj - Od treh svojih trenerjev, ki jih je NK Triglav-Creina poslal na višješolski študij za nogometnega trenerja, je prvi, Marko Preveč, v rekordnem času že diplomiral. Z njim je gorenjski nogomet po petnajstih letih znova dobil profesionalnega trenerja. Naziv diplomirani trener višje šole bo v prihodnosti predpogoj za opravljanje trenerskega dela v prvi nogometni ligi. Marko pa je z nogometno diplomo prehitel take sošolce, kot so Oblak, Horjak, Kostanj-šek in drugi. Študij, ki se je v sodelovanju med Nogometno zvezo Slovenije in Fakultete za šport začel lani, je opravil s povprečno oceno nad devet. f Trenutno trenira kadetsko vrsto Gorenjskega glasa, ki igra v prvi slovenski ligi, po besedah direktorja kluba Mirana Šubica pa je v njihovem interesu, da Marko tudi vnaprej skrbi za vzgojo mladih nogometašev. Sam pravi: "Marko ni samo dober teoretik, ampak tudi dober demonstrator, in to je pri mladih zelo pomembno." Klubska politika je namreč jasna: mladi nogometaši morajo trenirati dvakrat dnevno, kar je nujno potrebno za dobrega nogometaša. V ta namen si klub z dolžno pomočjo občine, tako pravi Šubic, prizadeva naslednje leto postaviti na noge prvi slovenski nogometni center za mlade od 8. do 18. leta starosti, kjer bi nadebudnim nogometašem omogočili maksimalne pogoje za trening. • S.Š., foto: L. Jeras BALINANJE MLADI TRAČANIV VODSTVU Kranj, 25. septembra - Medtem ko bodo balinarji v slovenskih ligah letošnje prvenstvo nadaljevali v soboto, 30. septembra, pa so konec tedna odigrali redni krog v gorenjskih balinarskih ligah. V 1. ligi so bili rezultati: Gradiš Norik - Železniki 14:0, Center - Alpetour 9:5, Lesce - Trata mladi 3:11, Planina - Žiri 7:7, Huje Kokra - Loka 1000 10:4. Na letvici vodi Trata mladi s 33 točkami, pred Žirmi, ki imajo 32 točk. V 2. gorenjski balinarski ligi je v vodstvu Zarica z 32 točkami, v 3. ligi pa vodi ekipa Milje Tela s 36 točkami. • V.S. ŠOLA PLAVANJA "TREH SLOGOV" Namenjena je otrokom od 7. do 10. leta starosti in ki že "znajo11 plavati. 24-urni program ŠOLE PLAVANJA "TREH SLO-GOV se bo začela v mesecu oktobru 1995 v pokritem OLIMPIJSKEM BAZENU v Kranju. PRIJAVE ZBIRAMO NA ŠPORTNI ZVEZI KRANJ - Partizanska 37, 64000 KRANJ vsak delavnik od 7.00 do 14.00 ure. PRISPEVEK JE 1S.000 SIT IN SE LAHKO PORAVNA V TREH OBROKIH. Pri vpisu in plačilu članarine boste seznanjeni z urnikom in programom ŠOLE PLAVANJA ''TREH SLOGOV". VSE INFORMACIJE DOBITE NA ŠPORTNI ZVEZI KRANJ, TEL.: 211-176 ALI 211-235 VSAK DELAVNIK. ŠOLA PLAVANJA TREH SLOGOV JE LE DELČEK VSEBINSKEGA DELA ZA ODPRAVLJANJE PLAVALNE NEPISMENOSTI V MESTNI OBČINI KRANJ. V program, ki bo trajal tri mesece, smo vključili preizkus pridobljenega znanja v obliki tekmovanja. Najboljšim bomo podelili priznanja. STARŠI! OMOGOČITE OTROKOM, DA SVOJE PLAVALNO ZNANJE ŠE IZPOPOLNIJO. Ureja : Vilma Stanovnik Ta petek |jp zgodovinski dan za slovenski mali nogomet ZA ČAST GORENJSKE KAR DVE EKIPI Pravico sodelovanja v slovenski malonogometni ligi si je z naslovom letošnjega gorenjskega prvaka priborila ekipa KMN Alples lesni program - Sport Fit iz Železnikov, kasneje pa se je prvoligašem pridružila še ekipa Marmorja s Hotavelj, ki je lahko nastopila po odpovedi Mariborčanov Železniki, 24. septembra • Ta petek se s prvim krogom začenja letošnja državna malonogometna liga. Liga je pri nas na ta način organizirana prvikrat, igralo pa se bo po vzoru velikega nogometa. Čeprav se igralci in klubi malega nogometa v družbi s popularnejšim nogometom počutijo v ozadju, pa se hkrati zavedajo, da je za ta šport vedno več interesa, saj se reprezentance po Evropi že pripravljajo za kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki mu bo nato prihodnje leto sledilo še svetovno prvenstvo. Rafko Kavčič, vodja ekipe Alples lesni program Sport Fit. Tako v letošnji slovenski malonogometni ligi nastopa deset ekip iz vseh koncev Slovenije, med njimi pa sta tudi dve gorenjski ekipi, obe iz škofjeloškega konca: Marmor Hotavlje skofja Loka in Alples lesni program Sport Fit Železniki. Igro obeh ekip pa si bomo lahko ogledali že ta petek, 29. septembra, ob 20. uri v Športni dvorani na Podnu, saj bo že v prvem kolu "gorenjski derbi". "Ko smo izvedeli, da bomo igrali v prvi ligi, je bilo treba kar precej naporov, da smo sestavili ekipo za tekmovnje, predvsem pa smo morali poiskati sponzorje, saj je tekmovanje drago. Imeli smo razumevanje pri obeh glavnih sponzorjih Alplesu lesni program in Sport Fitu, po katerih tudi nosimo ime, poleg teh pa smo dobili še nekaj podpore v Za ekipo Alples lesni program Sport Fit bodo letos igrali: Primož. Habjan, Andrej Fre-lih, Marjan Kavčič, Branko Kavčič, Roman Ivanuša, Simon Mohorič, Peter Tarfila, Zdenko Soklič, Igor Preželi, Boris Šmid, Tomaž Markelj, Fereira Raul de Cruz, Groga Čenčič in Boris Gortnar, trener ekipe je Jure Rakovec. Poleg obeh gorenjskih ekip bodp v prvi malonogometni ligi nastopale še ekipe: Vuk iz Ljubljane, Carioc iz Maribora, Juventus iz Šentjurja, Broxa iz Kopra, Iteriera iz Klučarevcev, Hlapi iz Nove gorice, Križevci iz Ljutomera in Inžiniring Šarbek iz Litije. selški dolini in Škofji Loki, tako da smo se odločili, da zaigramo v tem tekmovanju. Ob tem moram povedati, da je bilo na Nogometni zvezi še nekaj nejasnosti glede tekmovalnih pravil, saj je liga v malem nogometu organizirana prvič, nekaj problemov pa je tudi glede igralcev, saj nekateri ob malem igrajo še velik nogomet, " pravi Rafko Kavčič, vodja ekipe Alples lesni program Sport Fit iz Železnikov. V Železnikih imajo precej težav tudi s treningi, saj nimajo primerne dvorane za vadbo, tako da si s težavo iščejo prostor v že tako prezasedeni Škofji Loki, kjer bodo v hali Poden tudi domačini vseh srečanj. "Naša ekipa trenutno šteje štirinajst igralcev, trener pa je Jure Rakovec. Igralci so večina iz selške doline, le Fereira je iz Gvineje Bisao in študira V Ljubljani. To pa je tudi edina letošnja okrepitev poleg Groga Čenčiča, ostali igralci so isti kotso zmagali v gorenskj ligi. Naš letošnji cilj v prvi ligi je obstanek, kar pomeni uvrstitev do osemga mesta," pravi Rafko Kavčič. • V.Stanovnik NAMIZNI TENIS Slovenske košarkarske lige G0RENCI LE ZMAGOVALI Škofja Loka, Domžale, 24. septembra - Košarkarji v slovenski Al ligi so odigrali četrti krog. Prvo zmago v novi sezoni je zabeležila ekipa Triglava, ki je v Domžalah z rezultatom 70:77 (32:32) premagal domačo ekipo Heliosa. Triglav je tako s petimi točkami na 9. mestu, v soboto pa doma gosti Rogaško Donat. V A2 košarkarski ligi je ekipa Loka Kave v dvorani na Podnu gostila Koper in ga zasluženo premagala z rezultatom 80:70 (45:39). S šestimi točkami so Ločani na šestem mestu, v soboto pa gostujejo pri Zagorju. V B ligi je ekipa Didakte iz Radovljice gostovala v Novi Gorici in zmagala z rezultatom 55 : 65 (28:40). Radovljičani so tako še brez poraza in vodijo na lestvici. V soboto doma gostijo ekipo Medvod. • V.S. Košarka ženske 2. krog pokala Lilianne Ronchetti ODEJA MARMOR - CESTISTICA RIUNITA Jutri, sreda, 27. septembra, ob 20. uri v hali Poden v Škofji Loki ŽREBANJE VSTOPNIC!!! Navijači vabljeni! ROKOMET ZAČETEK TEKMOVANJ V 1. LIGI Kranj, 23. septembra - V prvem krogu 1. DNTL za članice je ekipa NTK MERKUR iz Kranja gostovala v Ljubljani pri eni najmočnejših ekip 1. lige Iliriji - Meditrade. Članice NTK MERKUR v svoji najboljši postavi: Alenka Nišavič, Petra Fojkar in Urška Petrič, so tekmo s favoriziranimi igralkami| Ilirije izgubile z izidom 1:6. Edino točko je priigral* MEKURJU Alenka Nišavič, vendar bi tudi dvojica Nišavič-Fojkar lahko z malo več sreče zmagala, saj sta tretji niz izgubili na 19. • F. Ošlaj V GORENJSKIH LIGAH 20 EKIP Pred dnevi so se ponovno srečali predstavniki klubo* gorenjske namiznoteniške lige. Namen srečanja je bil* dogovoriti se za novo tekmovalno sezono, sezono 95/96. Tako naj bi se gorenjski ligi, prva in druga, začeli 16-oktobra, v vsaki prvi in drugi pa bo nastopilo po 10 ekip. V prvi ligi bodo poleg lanskega prvaka Križe 1, igrale še ekip6 EGP1 in EGP2, Kondor, Merkurl, Jesenice 1, Jesenice 2. Šenčur 1, Gumar in Sava 1. V drugi ligi bodo igrale ekipe; EGP3, EGP4, Predoslje, Duplje, Sava 2, Šenčur 2, Šenčur 3, Jesenice 3, Križe 2 in Merkur 2. I V ligi bodo letos sodelovale vse ekipe, ki nastopajo v 2. in 3> republiški ligi brez omejitev igralcev, zato bo le-ta dobila na1 kvaliteti in že sedaj velikem zanimanju v javnosti. Ligi b<>; letos vodil Janez Starman iz Kondorja. • J. Starman GOLF ZAČELE TUDI DRUGOLIGAŠICE Prvenstvo so začele tudi drugoligašice. Edini kandidat za uvrstitev v prvo ligo so igralke Lokastara. Te bi po odstopu Kranja verjetno lahko igrale v prvi ligi že to jesen, vendar je odpoved Kranj čank Locane očitno našla nepripravljene in bodo tako še eno leto nabirale izkušnje v drugi ligi. Sicer pa so Ločanke uspešno začele pohod za osvojitev prvega mesta, saj so gladko odpravile s Planino, ki naj bi bila ob Zagorju edini kandidat za napredovanje. Zagorjanke pa so pokleknile že na prvem gostovanju. Dve tekmi pa sta preloženi. Rezultata prvih dveh tekem: Planina-Kranj : Lokastar 16-25 in Krim Elekta "B" : Zagorje 19-14. Tekmi Lokastar "B" : Robit Olimpija "B" in Polje "B" : Mlinotest "B" sta preloženi, druga ekipa Ločank bo z Ljubljančankami igrala jutri ob 18. uri v Stražišču. Zanimivo je bilo tudi pri tretjeligaših. Sava je še drugič slavila. Preddvorčani pa drugič izgubili. Kot zdaj kaže sta najbolj zanesljiva Kamnik in Sava. "Vroče je bilo tudi v Radovljici, kamor so Jezerjani prišli samo s sednimi igralci, skoraj ves drugi del odigrali z igralcem manj in vseeno odnesli točki. Jutri pa jih čaka zaostalo srečanje s Kamnikom doma. Izidi drugega kroga: Duplje:Šešir "B" 18-23, Krim:DOM Žabnica 20 27, Sava: Besnica "B" 28-14, Kamnik:Preddvor Gorjanc 28-19 in Radovljica Špecerija Bled 24-27. Vodi Sava. V kadetski ligi so igrali takole: Radovljica Špecerija Bled : Sava 29-20, Preddvor:Šešir 19-22 in Besnica:DOM Žabnica 17-21. V ligi st. deklic je situacija zelo nejasna. Po odstopu Kranja se zdaj podobno obeta tudi Kočevkam in Ribničankam. Tako ima največ dela tekmovalna komisija, ki sploh ne ve, kdaj se bo prvenstvo v skupini center začelo. Tako so tokrat igrale le Planina Kranj in Lokastar. Zmagale so Ločanke s 3-17. Sava in Robit Olimpija bosta igrali jutri predtekmo drugima ekipama Lokastara in Robita Olimpije. • Martin Dolanc Bled, 24. septembra - Šved Mikael Lundberg je zmagovale*1 letošnjega golf turnirja Slovenijan open, ki je od petka do nedelje potekal na blejskem igrišču. S tem si je zagotovil tudi nastop flj Sarazen world opnu 1996 v ZDA. Najboljši med slovenskimi golfarj1 je bil Janez Grilc na enajstem mestu. • V.S. ATLETIKA ZMAGI V BREŽICAH Kranj - V petek je bil v Brežicah tradicionalni atletski miting, katerem je nastopilo tudi dvanajst atletinj in atletov iz kranjskega Triglava. Njihova bera je bila kar obilna: dve zmagi, tri druga mest* štiri tretja... Najbolj sta se izkazala tekača na 400 metrov: Brigi*' Langerholc je zmagala v ženski konkurenci, kjer je s časotf 57,81 sekunde dosegla tudi rekord štadiona, Damij^.V Rozman je bil prvi med moškimi (1.50,68). Jana Zupane'* je bila druga v troskoku (11,60) in v skoku v daljino (5,01V svojim dosežkom v troskoku pa je bila po posebne^ točkovanju tudi najboljša med vsemi pionirkami, udeležej1' kami mitinga. Andrej Babic je bil drugi v metu kopja (61,84/' Saša Eberl je bila dvakrat tretja, v skoku v daljino (5,01) in troskoku (11,36), prav tako tudi Matjaž Polak, in sicer v me^ krogle (13,51) in v metu diska (41,96). Suzana Jenko je bil?I metu diska peta, njena klubska tekmica Maja Breze pa v ■ disciplini v svoji prvi tekmi osma. Pionir Denis Zadnikar L 800-gramsko kopje vrgel toliko, kot še nikoli doslej (42,^ metra), in bil na koncu sedmi. Marcela Umnik je v skoku daljino trikrat prestopila in se ni uvrstila v finale, zufl*' konkurence pa je preskočila 5,84 metra. y Ob koncu tedna bo v Novem mestu še državno prvenstvo mnogoboju za vse kategorije. V ekipi Triglava ne bo Brig1^ Kladivarju Cetisu pomagala I Langerholc, ki bo celjskemu ekipnem mladinskem evropskem prvenstvu • Ć.Z. TRIATLON Mednarodni gorski triatlon gorskih reševalcev Karavanke 95 NAJBOLJŠA TRŽIŠKA REŠEVALCA Radovljica, 24. septembra - Radovljiški gorski reševalci so to "edeljo že tretjič po vrsti organizirali mednarodni gorski triatlon Karavanke 95, ki predstavlja nekakšno poletno družabno Srpcanje. Tudi tokrat so se po poteh okoli Valvasorjevega doma Pod Stolom pomerili v gorskem kolesarjenju, teku in metu diska. Na prireditvi je sodelovalo enaindvajset ekip iz Slovenije, koroške in Bavarske, najbolje pa sta se odrezala TržiČana Zrimc *n Sova. Drugo in tretje mesto sta zasedli ekipi iz Schliersseja, ~ ""ta pa sta Bila spet domačina, Peternel in Lotrič iz Mojstrane. ~d organizatorjev, Radovljičanov, sta bila najboljša Torkar in vereš na šestem mestu. "S prireditvijo smo zelo zadovoljni, imeli smo srečo z Vremenom in številno udeležbo. Vsi sodelujoči so z veseljem sodelovali na šestih kilometrih gorskega teka, šestih kilometrih kolesarjenja - višinske razlike ie bilo le 300 metrov, tako da ni bilo Prenaporno - im metanju diska. Krožne proge okoli Valvasorjema doma so zelo zanimive in prepričan sem, da se bodo gorski ^sevalci tudi v prihodnjih letih radi odzvali našemu vabilu", je povedal vodja tekmovanja Franci Golmajer. • M.A. VESLANJE Bled, 24. septembra - Minulo soboto je bilo na blejskem jezeru 'Mošnje veslaško državno prvenstvo. Največ zanimanja je zbudil nastop svetovnega prvaka v enojcu Iztoka Čopa in mladinskega Podprvaka Luka Špika (na sliki), ki sta veslala skupaj v dvojcu 'ft premagala klubska kolega Junija Klemenčiča in Sadika "tujkiča. Iztok Čop med enojci ni nastopil, saj še ni dobil nove Pošiljke nastavkov vesel za svoj čoln (prejšnje so mu ukradli po W), tako da je državni prvak med skifisti postal Luka Špik. Med slajšimi mladinci je zmago za Bledpriveslal še Sračnjek, pa tudi "»eđ dvojnimi dvojci je zmagal Bled. Sicer pa je bila konkurenca fta Bledu dokaj okrnjena, kljub napredku drugih klubov, pa je °'*jski še vedno številka ena v državi. • V.S. GORSKI TEK NAJBOLJŠA JOŽE ČEH IN ANICA ŽIVKO V soboto, 23. septembra, je bila v Stražišču pri Kranju 2. TEK NA JOŠT, kije hkrati štel tudi kot 5. tekma za pokal Slovenije v gorskem teku. Start je bil pri gostilni Benedik, cilj pa pri Domu na Joštu. Najbolj razpoložen na 12,6 km dolgi progi je bil Jože Čeh iz Lenarta, ki je tako slavil svojo prvo zmago v pokalu. Veljal je za prvega favorita, saj je na nedavnem svetovnem pokalu v gorskem teku na Škotskem dosegel zelo dobro 25. mesto. Najboljši Gorenjec je bil Marjan Zupančič iz Posavca, ki je za zmagovalcem zaostal le 20 sekund. Tretji v generalni razvrstitvi je bil Franci Teraž iz Mojstrane. Pri ženskah je na 7 km razdalji zmagala vodilna v pokalu Anica Živko iz Trbovelj. Najboljša gorenjska predstavnica je bila Olga Grm iz Lesc na 3. mestu v generalni Ženski razvrstitvi. Kot popestritev k tekmovanju je organizator pripravil tudi otroški tek po poteh okoli vrha Jošta. Edina gorenjska zmaga je pripadla Blažu Jelencu iz Mlake pri Kranju v kategoriji mlajši dečki. Organizator GTT Jošt bi se tudi rad zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tekmovanja, še posebej pa tabornikom iz rodu Zelenega Jošta, ter generalnima sponzorjema Petrolu in Unionu. • A. Gros URH Z REKORDOM PRVI NA 0S0LNIKU Športno društvo Pungert je tokrat že četrtič organiziralo tradicionalni tek iz Pungerta na Osolnik. Pet kilometrov dolgo progo z višinsko razliko 500 m, je od starta pri Pizzeriji Klementina, do cilja na Osolniku najhitrejše pretekel znani gorski tekač Vlado Urh iz Kamnika z novim najboljšim časom 21:58,1, s tem pa mu je pripadla tudi nagrada 500 DEM za nov rekord. Na teku je nastopilo kar 163 tekačev in tekačic z vseh koncev Slovenije, med njimi pa kar nekaj znanih imen gorskega teka pri nas. Nagradni sklad je bil več kot 6.000 DEM, poleg številnih manjših sponzorjev pa so bili glavni sponzorji: Pizzerija Klementina, Ogrevanje Gaber, d.o.o., in Starman, d.o.o. • J. Starman STRELJANJE TRŽIŠKO PRVENSTVO V STRELJANJU Tržič, 21. septembra - V okviru Tedna športa bosta Športna zveza Tržič in Športno društvo Lom pod Storžičem pripravila občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za moške in ženske posamezno. Prvenstvo bo v sredo, 27. septembra, med 12. in 18. uro v dvorani Doma krajanov v Lomu pod Storžičem. Prijavili se boste neposredno pred streljanjem ob plačilu prijavnine v višini 250,00 SIT. Za najboljše so pripravljene kolajne, vsi pa bodo osvojili tudi točke v Delavskih športnih igrah 1995. • Janez Kikel ŠPORTNO PLEZANJE BLAŽ RANT PREPLEZAL 8a+ 26. avgusta je Blaž Rant v drugem poskusu od spodaj uspel v smeri GOŽ z oceno 8a+. Blaž je tako opravil tretjo ponovitev smeri v plezališču Pod Sušo nad Železniki. Za smer je potreboval kar nekaj mesecev študija. Smer dolgo 12 m odlikujeta dva karakteristična dela. Spodnji del poteka izključno po podprijemih in je Blažu predstavljal največji problem. Nadaljevanje smeri pa poteka po gladki plošči, posuti z zelo majhnimi oprimki, potrenbo pa je tudi izredno tehnično plezanje. Za smer je značilno, da ie najtežji gib pri zadnjem svedrovcu. S tem vzponom je Blaž (Id bo šele dopolnil 12 let) ponovno premaknil mejo težavnostnega plezanja mladih plezalcev v Sloveniji in prav gotovo sodi ta vzpon med najboljše tudi v tujini. Blaž je v začetku avgusta obiskal tudi nekaj tujih plezališč. Plezal je v italijanskem Arcu, v okolici Briancona (Francija), ter v avstrijskem plezališču Chinessische Mauer. Plezal je na pogled in tako opravil okrog 30 vzponov (težavnosti do 6c+). Kot član slovenske mladinske reprezentance pa se je udeležil tudi mednarodne balvanske tekme mladih plezalcev v francoskem LArgentiere La Besse, kjer je zasedel odlično 4. mesto. • Tomaž Rant Dva nova zemljevida Planinske založbe: LJUBLJANA IN KARAVANKE Ljubljana - Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije je pred kratkim izdala dva nova zemljevida: preurejeno in dopolnjeno izdajo planinsko - izletniške karte Ljubljana -okolica in nov zemljevid osrednjega dela Karavank. Oba so izdelali strokovnjaki Geodetskega zavoda Slovenije in sta v merilu 1: 50.000. Karta Karavanke - osrednji del nadomešča dosedanjo planinsko karto Karavnake - osrednji del in Grantovci, ki je bila zadnjič ponatisnjena leta 1992. Območje, ki ga karta predstavlja, je nekoliko večje kot v prejšnji, in sega na severu do Bistriškega in Boroveljskega pregradnega jezera do Jelovice in Krvavca na jugu, od predora Karavank na zahjodu do Logarske doline na vzhodu. Vsebina je dopolnjena z imeni vrhov, predelov, naselij, novimi prometnicami, planinskimi markiranimi potmi in drugimi koristnimi podatki, tako na slovenski kot tudi na avstrijski strani. Podrobno so prikazane avtobusne postaje, kar omogoča pogornikom pripravo poti tako, da začetna in končna točka nista isti. Hrbtna stran karte je namenjena prikazu planinskih domov in koč s podatki, ki jih potrebujemo, prenočitvene zmogljivost, čas, ki nam pove, kdaj je koča oprta, priporočljivi dostopi, prehodi do drugih koč, izleti in tudre z navedbo ciljev, zahtevnosti poti, višinah in predvideni porabi časa. V načrtu založbe je v prihodnjem letu dopolnjen ponatis še desetih kart visokogorja in drugi del Pohorja. Izšli bodo tudi dopolnjeni planinski vodniki: Slovenske planinske poti, Karavanke in Julijske Alpe.. • M.A. DRAGI PRIJATELJI MARODMOZABAVME GLA5BE! POD SLOTK\iIiO LIPO Skopja loka - mala podem Sobota, 30. septembra 199S, olj 1 Si. uri Škofja Loka - Galerija v naravi Želi vsem prijateljem in ljubiteljem narodnozabavne glasbe ponuditi nekaj, česar doslej še ni bilo v tem veČ kot tisoč let starem turističnem mestu. NASTOPAJOČI: ansambel Nika £ajca, Bratje iz Oplotnice, ansam- bel Nagelj, ansambel Laufarji, ansambel Tonija Verderberja, ansambel Borisa Razpotnika, ansambel Miro Kline, ansambel Slovenija, Franc Pestotnik - Podokničar, Obzorje, Tanja Čretnik, Alenka Hladnik, Tjaša Grah in folklorna skupina Tehnik Škofja Loka. ZMAMI 5LOvTMeC - SKRITI 005TI Celotno dogajanje bo posnela lokalna televizija LOKA TV! Po prireditvi bo za zabavo poskrbel AM5AMBCL NAGEL)! Vljudno vabljeni na tradicionalno prireditev "POD SLOVENSKO LIPO" v ŠKOFJO LOKO" PRODAJA V5TOPMIC: Gorenjski glas - Mali oglasi, tel. 223-444, Radio Žiri, tel. 691-123, TD Škofja Loka, tel. 620-286, TD Radovljica, tel. 715-300, TD Cerklje, tel. 422-506, Bazen Železniki, tel. 66-381, Pizzerija Hram Rožice Mengeš, tel. 061/737-510 OS Bi JUMA«. Škofja Loka TEHBHIC mobitel oCm/ca in mošt® oblačita Kutnit^jsj^^a tet.: 622 577 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA škofja Loka cvetličarna lora Zidarstvo Jote Ravnikar TEHOVNIK LOVRENC s.p soboslikarstvo in pleskarstvo egp Škofja Loka MTD RUTAR HARMONIKE SEID 86a, CRNIČE mobilel:0609 611 638 zzmmz SdOULKl SEMPERIT SERVIS TECHNO FOTO HI-FI VIDEO TE! Corona PRELES o.o.o. n ( LESNI INŽENIRING TOMAŽ PREVODNIK Direktor »4220 Šl lolu. Kiki m. »l/ku 044/622 191, mctrtJ 06OV/6I4 0VI KOMENTAR Od kod do večnosti Janez. JPoštrafc, publicist Če je, torej, lov na volivce, kot posebno dragoceno trofejo, le zdaj odprt, kakšna neki bosta potem šele tista prava poslednja dva mesec pred volitvami. S čim vse se bodo stranke hvalile, koga vse bodo ozmerjale. Z vzbujanjem hvaležnosti, bodo zahtevale hvaležnost vnaprej. Vsa čudaštva slovenske politike se bodo razkrila. Tudi novi in prevzvišeni predstavniki ljudstva se bodo predstavili kot navadni kramarji na nitkah strategov po strankarskih predvolilnih štabih. In nič nas ne sme presenetiti; nobena zavezništva in nikakršni preobrati. Za vsem izrečenim, bo še več zamolčanega. Za stranke je zdaj čas, je obdobje iskanja in namigovanja na še neizrečene in skrite adute. Ki bi naj prepričali predvem še vedno neopredeljene volivce, ki še vedno ne vedo, če se na volitve sploh splača iti. In če že zares ne mislijo ostati doma, naj vsaj nas volijo, rečejo. Poleg tega pa se tudi ve, koliko denarja iz proračuna prinese parlamentarnim strankam vsak dobljeni glas (krivica: tudi neparlamentarne stranke volijo davkoplačevalci!). Če že niso v vladi in po resorjih, kjer se denar dokaj lagodno in nenadzorovano pretaka. Tudi po stran/kar/skih rokavih. Ampak, rečejo, je pa to tudi dokaz, da je državništvo resnično tudi podjetništvo in slovenska kakovost. Svojevrstna kakovost naših politikov je tudi v tem, kako prepričljivo znajo reči bobu pop. In popu klop. In klopu trot. To je tako kot univerzalni otroški dodatek, ki so ga pred leti napovedovale vladne stranke. Za prihodnost. Ki pa bi se naj zdaj, z novim letom Že začela. Čas tako hitro mine. In LDS bi na obljubo, ki je bila tedaj označena kot evropski dosežek, najraje pozabila. Ne da bi ob tem bila česa kriva ali komu (volivcem) kaj dolžna, računajoč na poslušnost SKD in ZLSD. Lani bi jim kaj takega vsekakor še uspelo, a zdaj, pred volitvami, jok. Rajši novi blok. In to stranki, od katerih ena druge niti ne priznava kot koalicijske partnerke (2+1) in zaradi katere se je pri SKD dogajalo kup čudnih odločitev in sprenevedanj. Po Depali vasi je vodstvo stranke na zagorski konferenci dobilo zeleno luč za vztrajanje v vladi le pod pogojem, da se iz koalicije izloči ZLSD. Pravoverni pa so jo že tako ali tako ozmerjali kot kolaborantko, ki je načelnost prodala za lečo navidezne oblasti. Še lansko jesen je bil predlog v strankinem Socialnem krilu (označenem kot "levo"), da se z ZLSD uskladi nekatere rešitve socialne problematike, deležne pravega burkaškega razpoloženja in kot primer črnega humorja. O kay. Včasih na zmaga vendarle tudi pamet. Če se obetajo koristi. Da si ljudstvo zapomni, da volivec ve. Zakon je uspel in zdaj so vsi trije partnerji spet zadovoljni, vsak zase in skupaj, in vsak si pripisuje pogla- vitne zasluge. Skratka, zgled koalicijskega so/delovanja, četudi to, čemur pravijo univerzalni ali splošni otorški dodatek, to seveda ni. A je zato politični uspeh. Ni splošni otroški dodatek (VOD), pa čeprav je zdajšnja rešitev v resnici boljša od prvotnega predloga, vsaj v danem trenutku in za marsikatero družino. Za kaj gre, pravzaprav? Ob vseh grozotah kapitalističnega družbenega reda, smo se učili, je najhujše zlo izkoriščanje človeka po človeku ter hlastanje za profitom. Glejte: od nameravanega predloga, da bi starš(i), ne glede na socialni položaj, za vsakega otroka prejemali, denimo, 2.000 SIT, sta socialno čuteči stranki od LDS sprejeli dobrohoten namig, da bi bila vsa stvar veliko bolj socialno uravnotežena, če bi od U O D izločili starše z več kot nadpovprečnim dohodkom - t. i. nemški model -, za otroke socialno šibkejših roditeljev pa bi veljala progresivna lestvica, se praiv zviševanje otroških dodatkov, tam do denimo, 7.000 SIT. Pametno in pravično in - po starem. Čudno je le to, da zgodba o uspehu ne prenese minimalnega UOD, državni proračun pa še sploh ne. Še najbolj zvito pa je to, da so "trije modri" s tem, ko so UOD dodali socialno noto oz. element (zdajšnji zakon), obenem ugotovili, da so državi prihranili celo kup denarja. Temu, vidite, se potem reče konstruktivnost. Ki ji nasede celo opozicija. PREJELI SMO Uboj nekdaj priljubljenega gorenjskega živinozdravnika Vinka Bedenka Najprej za tiste, ki jim zgodovinski dogodki niso znani, nekaj splošnih dejstev. 6. aprila 1941 ob 4.00 so nemške armade napadle kraljevino Jugoslavijo - podobno kot leto poprej Francijo - jo zasedle in razkosale. Gorenjsko (nekako do Save in Trojan) so priključili Gauu Kaernten in s tem smo Gorenjci postali državljani veli-konemškega Reicha. Slovenske šole so ukinili, duhovnike in učitelje izselili v druge dele nekdanje Jugoslavije. V načrtu so imeli velik del Gorenjcev izseliti - v Srbijo? v Ukrajino? Poslali so v delelo komisije, ki naj bi ugotovile rasno-zdravstveno stanje prebivalstva in ga ocenile od I do 6 - enako kot ocene v šolah. Na podlagi dobrih ocen prebivalstva so Nemci od izseljevanja odstopili. Trditev, da so odstopili zaradi tzkv. "Narodno-osvo-bodilne borbe" je navadna raca. Medtem ko je bila italijanska zasedba ljubljanske pokrajine precej humana, je bila nemška okupacija zelo brutalna. Ni zastonj Alojzij Kuhar (brat Prežihovega Voranca) preko radia London svaril ljudi, naj bodo mirni in ne povzročajo nepotrebnih žrtev. (Za enega pobitega Nemca, so Nemci ubili 20 Gorenjcev.) Nemci so bili zasedli tudi nekaj angleških otokov v Rokavskem prelivu. Britanska (Churchillova) vlada jim je dala napotke naj z Nemci sodelujejo, da ne bo žrtev. Temu mnenju so sledili tudi Čehi, Danci, Nizozemci, Belgijci, Norvežani... Do nas Gorenjcev brezobzirni borci za oblast so nas pahnili v brezsmiselno upiranje. Temu je Vinko Bedenk nasprotoval in zato moral pustiti življenje 45 let star. Bedenk je bil rojen Kranjčan, kjer je maturiral na eni takrat še zelo redkih slovenskih gimnazij. Med prvo vojno je bil na fronti in po njej študiral veterino na Češkem in Poljskem. Nastavljen je bil kot okrajni veterinar v Kranjskem okraju, ki je bil takrat še močno kmečki, šele na začetku industrializacije, in Kranj mestece v pretežno kmečki okolici. Živinozdrav-nik Bedenk je imel lepo priložnost za resnično pomoč okoliškim kmetom. Svojih uslug običajno še zaračunaval ni, kar je čutila tudi njegova družina. Čisto naravno zanj je bilo tudi, da je že od vsega začetka nudil ranjenim partizanom zdravniško pomoč. Ranjenega partizana Janeza Perka, Samčevega iz Retenj, je zdravil in pozdravil v Smukovem mlinu v Retnjah. Da bi pred Nemci imel alibi, je takoj po obisku pri partizanu Perku Šel h kakemu kmetu, zelo mnogokrat je v tem primeru zašel k Francku v nekaj minut oddaljene Podbrezje. In ko je Bedenk končno Samčevega pozdravil in vstopil v svoj avto, ki ga je vozila njegova asistentka Anica Bajt, ga je Perko za "hvaležnost" 2. 9. 1942 ustrelil v tilnik. Anica Bajt je - po njeni izjavi, ki se je še danes spominjam - rekla: "Kaj ste pa zdaj naredili!" Dalje: "A zdaj boste pa še mene ubili?" "Ne, vi pa niste na spisku!" To se je zgodilo na poti nekako 100 m severno od Smukove domačije. Mrtvega živinozdranvika je Anica Bajt odpeljala v Kranj. Za nemško oblast je bil ta uboj medslovenski obračun, ki se njih ne tiče. Trije bratje Perko-Samčevi so bili v partizanih. Morilec Bedenka in brat Andrej sta padla pri nemški hajki 1942 v Udenborštu, Miha pa je prišel ranjen Nemcem v roke. Da si je rešil življenje, je vstopil v SD (Sicherheitsdienst), bil v Kranju pod poveljstvom majorja Dichtela, se nahajal maja 1945 v zbirnem taborišču Vetrinje (Viktring), bil toliko pameten, da je skočil čez ograjo in se tako umaknil usodi Kočevskega Roga. Potem se je izselil v Avstralijo. Pa zakaj je bil Bedenk, aktivist od leta 1941, torej spomeničar, ubit? Enako kot zasedeni narodi zahodne Evrope je Bedenk hotel doseči, da bi se vsaj v naših krajih gošarji (partizani) vrnili - ob nemški amnestiji, ki jo je zagotovil Kreisleiter (Sreski načelnik) jurist dr. S kalka -domov in tako prihranili sebi in svojim družinam veliko gorja. To pa borcem za povojno oblast v Ljubljani ni odgovarjalo. Samčev Janez je bil le izvršujoč rabelj, Bedenka so obsodili na smrt sodniki iz Ljubljane, podobno kot 50 let kasneje Krambergerja. Nikjer še nisem zasledil opisa uboja drugih Gorenjcev, kot npr. pl. Vladimirja Kapusa iz Kamne Gorice, bratov Mejačev iz Komende, zakoncev Hribar iz Strmola, Olge Bohinc iz Medvod, itd. itd. Pravno vsi ti uboji nimajo nič skupnega s "spravo", ki so jo baje sklenili med "belo" in "rdečo" (ne "plavo") gardo v Ljubljani. Ti uboji so čisto navadni vojni zločini, ki ne zastarajo v 30-tih letih in bi proti storilcem (morda neznanim) zelo verjetno pa že umrlim moralo ukrepati pristojno javno tožilstvo. Ker je bil zločin storjen na Gorenjskem, povzročitelji pa v nekdanji ljubljanski pokrajini, je lahko pristojno tožilstvo tako Ljubljane kot Kranja. A ker ljubljansko niti "dahavskih procesov" obdelati ne zmore, bi bila vložitev tožbe proti neznanemu (Klage gegen Un-bekannt) dolžnost tožilstva v Kranju. Ljubljana, 28. 8. 1995 A. Paulin, Ročevnica G. Jožetu Cvetku, predsedniku sveta občine Bohinj Običajno človeka pripravi do pisanja neka notranja napetost, prizadetost, krivica, nerazumevanje okolja in podobno. Nekaj podobnega se dogaja z menoj, ko po deveti seji občinskega sveta, po dolgih in napornih urah govorjenja, pišem to pismo. Mogoče bo pisana beseda bolj zalegla od govorjenja, ker običajno govorimo drug mimo drugega in sogovornika niti ne poslušamo. Pravimo, da ni vse zlato, kar se sveti. Jože, v Tvojih besedah v začetku našega sodelovanja se je vse svetilo. Polet Ti je verjetno dal volilni uspeh na lokalnih volitvah, ki smo ga bili veseli tudi drugi. Lepo bi bilo, ko bi se ta volilni rezultat SKD obrnil v skupne cilje, v javno korist. Vendar že po nekaj mesecih sodelovanja so se prikazali na obzorju temni oblaki. Neopazno in počasi si nas hotel vpreči v skupni voz, ki si ga zasukal v smer svojih interesov. Ali si spregledal, da smo različni in različno gledamo na svet okoli sebe? Včasih Te je bilo kar naporno poslušati, saj se spoznaš prav na vse stvari, povsod hočeš biti v ospredju in pri tem pozabiš na čas in ljudi pred seboj! Nenehno si poudarjal "slovensko pomlad" in opozarjal na nasprotne politične stranke. Bližal se je čas sprejemanja občinskega Proračuna in postavitev komisij sveta. Tvoje obnašanje je postalo vedno bolj nerazumljivo, Tvoje zahteve vedno večje. Poleg predsednika sveta si želel postati še predsednik komisije za turizem in predsednik komisije za prostor. Ali ni to malo preveč? Bili smo enakega mnenja, da postavimo najprej občinske komisije, ki bodo pregledale predlog Proračuna, šele nato bi ta dokument sprejemali na občinskem svetu. Zakaj si moral v Radovljici b ar antati o višini posameznih postavk Proračuna? Spoznal sem resničnost Tvojih besed, kajti prav tisti, na katere si toliko opozarjal, so naenkrat postali Tvoji politični zavezniki. Od takrat naprej je stopila v ospredje čista pragmatičnost delovanja. Uspešno si namreč blokiral sprejem komisij občinskega sveta in poskrbel za takojšen sprejem Proračuna. Zakaj si prezrl moja opozorila in argumente? Zakaj so nekateri dobili toliko proračunskih sredstev, kot so jih hoteli? Kolikokrat si mi zagotavljal, da je s "Tvojo" MHE vse popolnoma zakonito, sedaj pa ugotavljam drugače. Zakaj nočeš priznati, da so komunalno infrastrukturni problemi po vsem Bohinju, in da je treba temeljito premisliti celotni koncept razvoja tega področja? Zakaj hočeš skupaj s Komunalo Radovljica izsiliti kanalizacijo Ukane in spraviti na grbo Bohinjcev nekaj sto milijonov proračunskih sredstev, kar bo za več let zavrlo ostali razvoj? Ali se Ti ne zdi, da je zakon o lastninskem preoblikovanju podjetju v TNP napravil več škode kot koristi? Zakaj si pripomogel, da SDSS in SLS nista dobili nobenega mandata pri občinskih komisijah? Ali ni to nerazumljivo za SKD, za stranko "slovenske pomladi"? Jože, za napačne odločitve v občinskem svetu ne sprejemam nobene krivde. Še naprej bom deloval po svojem lastnem prepričanju ob polni odgovornosti za svoja dejanja in besede. Boh. Bistrica, 16. 9. 1995 Ivo Cundrič svetnik občine Bohinj Stane Boštjančič laze V intervjuju za Gorenjski glas, dne 19. 9. 95 Stane Boštjančič navaja, da naj bi mu sindikalistka Neodvisnosti Milena Koselj Šmit dala vedeti, da je Planika rdeča trdnjava, ki jo je treba zrušiti. Na sejah Odbora za pritožbe v Planiki Kranj, kjer se obravnavajo številne pritožbe ponižanih Planikinih delavk in delavcev, in kjer sva se z Boštjančičem srečala, se običajno o trdnjavah ne razpravlja. Morda se rdeče trdnjave Boštjančiču prikazujejo v sanjah? Kar pa se tiče gospe srednjih let, ki nervozno kadi, pa tole. Ne kadim, nisem nervot na in zaenkrat dokaj strptiO prenašam dnevne in noČflj telefonske klice v stilu: PU*' TI PLANIKO PRI MIM SICER... Pričakujem, da bo Start Boštjančič v prihodnje nap1' sal še kaj o sebi in svojec delu v Planiki, kajti javno# nedvomno zanimajo delov^ podvigi tako kritičnega človf' ka, kot je Stane Boštjani* Nam so Planikini delavk oceno Boštjančičevega že povedali. Na Jesenicah, dne 21. 9. 1995 Milena Koselj Šmit, predsednica sindikata NEODVISNOST GORENJSK' Odgovor g. Jožetu Dolharju Brdski mlin, Predoslje 2l Kranj (Gorenjski glas, 1. 9. 199> str. 25) Spoštovani g. Dolhar! Odgovor na pismo, ki sf ga naslovili name v Gorenj* kem glasu, je kratek, saj se' večino vaših ugotovitev gle& podeljevanja koncesij v M"1 istrstvu za okolje in prosto1 strinjamo in so tako v stikih uporabniki vodnih virov ko v postopku dodeljevanja ko$ cesij upoštevane. Gled1 pravne ureditve tega podrot ja pa je dopustnih več moi nosti. Po našem mnenju f podeljevanje koncesij za m rabo naravnih virov smotrn1 regulirati s področno zakc nodajo (zakon o varst^ okolja, zakon o vodah), 1 tem primeru pa zakon 1 koncesijah ni potreben. dr. Pavle Gantar minister J Ljubljana, 4. septembra 19$' Gorenjska^ Banka Banka ,t posluhom JAVNA LICITACIJA odpisanih osnovnih sredstev Naziv osnovnega sredstva Kos. Izklicna cena i Števniki bankovcev 34 20.000,00 2. Modem 2054 1 5.000,00 3. Modem ITT 2189 1 5.000,00 4. Terminal Paka 3000 1 3.000,00 5. Sesalec AEG 1 2.000,00 6 Panafax UF 400 2 15.000,00 7. Miza 4 3.500,00 8. Predalnik 1 2.000,00 9. Ura - digitalna 2 2.000,00 10. Voziček - trezorski 9 5.000,00 11. Plastifikator 2 1.500,00 12. Stol 3 1.500,00 13 Klimatizer 1 5.000,00 14. Strojepisna miza 9 3.000,00 15. Omarica - viseča 2 1.000,00 16. Kuhinjski delavni pult 1 2.500,00 17. Cvetlično korito 7 2.500,00 18. Miza za stranke 3 1.500,00 19. Sto 1- fotelj 16 2.500.00 20. Frankirni stroj 1 3.000,00 21. Računski stroj 8 1.500,00 22. Fotokopirni stroj 2 5.000,00 23. Agregat 1 40.000,00 24. Dvigalo - električno 1 80 000,00 25. Dvigalo - hidravlično 1 80.000,00 26. Klimatizer 3 15.000,00 27. Fotoaparat Pratica 1 12 000,00 28. Televizor SONY 1 30.000,00 29. Telefonski aparat 1 1.500,00 30. Telefonska centrala 1 15.000,00 Javna licitacija bo 29.9.1995 ob 12.00 url v garaži na Prešernovi 6 v Kranju. Ogled opreme je možen 1 uro pred pričetkom licitacije. Udeležijo se jo lahko pravne in fizične osebe. Pred pričetkom morajo interesenti vložiti varščino v višini 10 % od izklicne cene v gotovini Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa po licitaciji vrnili Opremo bomo prodali po sistemu viderio-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora kupljeno opremo plačati takoj in jo tudi odpeljati, sicer varščina zapade. Prometni davek, ki ni vključen v izklicno ceno plača kupec istočasno s plačilom kupnine. Gorenjska^ Banka Banka ti posluhom i a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 NAJ • NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 2.10. 95, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK V Avto šoli B.,l B. /yy AVTOBUS Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Trgovina "VIDA" Kranjska 1, Šenčur Reševa 14, Kranj AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! METEOR d o. o. Remic Andrej Stara c 1, Cerklje Velika izbira perila znamk: Linne, Lisca, MTČ, gobelinov, gumbov.. Tel.: 216-153 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 Vabimo vas na turistično-kmetijski izlet v švico. Odhod 6.10., prijave do 30. 9. Poleg tega pa ob sobotah organiziramo nakupovalne izlete v Lenti. Tel.: 422-781 NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND AVT ELECTRONIC SER VIS \ VIDEO, TV, AVDIO KOMPAS KRANJ Tavčarjeva 22 Telefon: 00 386 64 222-312 QUEEN Cankarjeva 12 KRANJ (nad Svetom knjige) Gorenje maloprodaja ASCOM, d o. o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND - OKTOBERFEST 30.9. MADŽARSKA - LENTI, 5.10.; PALM AN OVA 3.10., TRST 26. 9.; Rozman, tel.: 064/715-249 SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za: Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loevve ... Ugodne cene novih aparatov! Skofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 RABAC -7.-14. okt., 7 polnih penzionov, avtobus DEM 245. KOMPAS: Kranj, tel. 224-100, Šk. Loka, tel. 624-027 Velika izbira jeansa že od 4190 SIT. Leviš 501, Diesel, Sexes, Joop; kvalitetne majice - kratek in dolg rokav iz domače proizvodnje in uvoza; Replay; Gas, VVampum z gumbi ali vrvico od 2700 SIT dalje; spodnji del trenirke 1990 SIT, fitness hlače Gold Fox 2.990 - 3.600 SIT, moške srajce od 2.590 SIT, pasovi Harlev Davidson, brezrokavniki, Coleege, jakne, Cocoa jakne... Pralni stroji BS 604, BS 711 25 % got. popusta Mali gospodinjski aparati 25 % got. poputa NOVO - BTV - soft line 70 cm (slika v sliki) - NOVO Cena 131.880 SIT Kuhinje Gorenje 95 % got. popusta. 21.10. in 4. 11. MADŽARSKA - LENTI, 19. 10. PALMANOVA, PORTOGRUARO, GORICA; Tel.: 242-356, Konrad MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Letne oddihe v Grčiji, v Španiji, Italiji, na Hrvaškem in Slovenska obala. Organiziramo tudi skupinske izlete doma in v tujini. NOVO -NOVO • Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo Docem Pndite in se prepričajte lnformaci|e: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax. 064/223-870, Meggi Tours škofja Loka 061/624-155. fax. 064/624-169 LJUDSKA UNIVERZA organizira tečaje nemškega, italjanskega in angleškega jezika. RADOVLJICA ZAČETNI TEČAJ KNJIGOVODSTVA Tel.: 715-265 organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 USPOSABLJANJE ZA organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 RAČUNOVODJA RONO SENČILA Mavsarjeva 46 61357 Notranje Gorice PO NAKUPIH SE PEUITE Z NAMI Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014 28.9 in 12.10. LENTI, 10.10. TRST. Drinovec tel.: 064/731-050 • Vsak petek soboto in nedeljo! «r£HicE> 'Portorož - (Benetke Venczia - Tortorosc TEL.: 066 73 1 60. 73 167. 061 310 320. 302 080 Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel.: 064/225-162 KVARNER EXSPRESS dd Poslovalnica Lovran Inf., tel.: 00385-51-291-119 JAMI TOURS KIDRIČEVA 6 V zalogi imamo veliko izbiro toplih otroških trenirk že od 1.800 SIT dalje. Nudimo vam tudi ostala oblačila za jesen in zimo po zelo ugodnih cenah. Obiščite nas in se prepričajte! vas vabi za konec tedna v mini hotel "OAZA ŽIVLJENJA" na specialitete VEGETARIJANSKE KUHINJE. Inf.: KEI d.d. posl. SILVESTROVANJE V ŠPANIJI: Z ansamblom BLEGOŠ od 28. 12. 95 - 2. 1. 1996. Cena polnih penzionov s Silvestrsko večerjo, samo 600 DEM. JA-MI Tours, tel. 224-130, 213-160 GLASOV KAŽIPOT M Na Dolenjsko Kranj - Sekcija za pohode pri Društvu upokojencev Kranj organi- zira v četrtek, 5. oktobra 1995, izlet na Dolenjsko. Odhod bo ob 8. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave z vplačilom sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe ™ DU Kranj Tomšičeva 4 vsak avtobusa. Pohod bo v vsakem vre- ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. MlrlrMlrlrlrlf»rlrlr»rl» Na Štajersko in v Atomske Toplice Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na avtobusni izlet na Štajersko in v Atomske Toplice, ki bo v torek, 10. oktobra, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave spreje- 00 CM ra > 0) 1A 00 L. n E a a> (/i CD CM J* £ o 0 c 3 •O 2 0 O) 0 c a> KJ 2 o jc 2 a rt > 1 o C 0 ca KJ (0 N 0 0 _ O c 0 TJ 0 E o C iii E o jc E 2 O O -> Z < < z m o TJ D O o £ c ca >o « -9 o £ o in lil O 0 o > o n a tj .f= o O) 0 P CD ; E'-s 0 r£ 0^-0 ~% a £ i 8-* 8>!<2.3 O > 0 > 3 O C JC O TJ JC o co_ c >2 o ra °-ro' 0 0 N 0 O S TJ 9 3 CO 12 C 0 W 0 KJ CC TJ «J > c CO ca §.2 c>o o c ca 0 0 t 2 jo *-j= 2"S 0 _ .2, > 3 m 2 o > ca c c 0 jC 3 XJ 0 m 2 o 'N S O TJ co ra jr« TJ o 0 XJ C/) o TJ §2 a 0 ._- _ >o lil _ c "o 2 3 0 E"° > o'g 9. s »S ~ w cA -9 So - 2 O O. »O 3 9-ra -9 c 3 N O ■— C o ca jd rj> > 0 ca 0 TJ N KO 0 0 > J2 0 N > 0 Si0 c O- ca • jc -i '9 w S aJo -, ca-9 c N O (j) tO ~ O. g, 0 0 _ O c p .2, ** -Q c 0 o ca 9 « a> c o 0 > stil 3 > ■- O •fila w H S -i N o-o »9 0 £ ca JS w co2 N tO c >to > > o ca o O) ca N i g « 3 CO >o čo 2 ^ 2 a .2,43 o C ca c N 0 t? C N 2 »O o . 2 0 CO TJ > CO « "9 > > N O co ca 9 0 p 1 n s :if s 2 i* ll C0.52.tjC0 n CO c II to p TJ 0 0 > £ W CO c II 9° o o S £'E Ol 50 o > 00 .. KO-3 COd. rx 4-> (0 8 i S* KJ CO 0 ca 1 fi o c c-° t= o 2 O (j) t^°r O O C w^ o ^ roS 0_ta c 0 p 0 to .E c O) is| ca >o — n ca Soe 2 -2: s 0 o «q N to O-TJ n » 3 2 — 9 to n > co C c o S §■ 0 C N 0 E S o a .c n c o > — ca o II ° o 0 C >N C ca oco 'čF 0 C p s C TJ 0 ~ 11 o. o. 3 2 P D- E> o S "0 9f C ■§ 0 »32B ž 0 n to kj ca O- - O O. C _ co tj 3 a Z) o c « P 1 w co 3 T3 I 2 • E W 0 « 3 g 0 a) 'c ' 0 — > >o 0 0 1a o. ,O.0^ b £ a 0 .i2.p o ca 2 Jo i 0 > § ž'2 0 N o- C 0 ' ž > E 0 S i TJ c P co to a v lO C 03 0 JZ §1 KJ -"S p Iti lil rt -9 E ° 0 N -JU o ° 0irT® C 3 P O) f5 I* It 5| 0° 0 :=, C o 2 « (§2 •r- 0 0 a.N c 0 S KJ 9 — rt C 0 jO TJ g 5 č °- 0 -o > 0 o .«J tO J£ Pl tO .£ TJ S.<2,0 1 2E 111 2 ? w o_ a 1S .— 0 TJ > O 0 KJ d^. 0 - > C 0 0 il» 0 O jž 0 o 8'fo > O C o o) a Ji 0 "D N - 9.® > ^ c 9 £ j.fi >^ 0 O c JC 0 KJ TJ N g 9 0 0 £ C C C 2 o i i KJ TJ . O r^ (d 0 C 3 KJ 0 O C JC 0 B J t fflg O 3 c >o co t C O 0 ^ »o 2 ča^ 2 > S ^ ca o 2 S ~ 0 9 a 0 N C N i= 0 0 N 2.2. O rt ' 3 -C o rt c toKJ o-S b is al? TJ N 2 Iii "c _ra -« tj E > 2 0 n lis O)-c Q->9 3 KJ TJ« C JC — rt TJ co = o J2 2t3Etj C 2 m co 52 w^ c c o .52, 5 KJ *-> C *m c c to n 9 n illll - c N 0 TJ 2 .9 2 2 č . 5 " C C co to °-O-i0 §o»'> % I c?.2 a > t 3 • i oi S c $ 0 o 2 ca 2?o jc a c o a ^ica« 9 > ^ E 'co w TJ n t TJ 0 0 O CD co E a čo co 0 o t5 g g rt jV 0 k Sil ||| o -9 d) JC TJ JC 0 to .£ § JQ O KJ 0 sli 211 0CO 9 KJ S^<=>. o > 9° 0 0 T- S . KO 5 trt o 0._ v o« 2 9.2 it ^KJ g O o 2 0 C > 0 ,-* N 0 0 »O E ►o to O 3 "0 TJ c C 12 CD E O ca n ^ o jc Si 2" * 0 >o o - ' O n -Q TJ C E "O 0 0 o rt O > O. & C O) O 3 LJ- 0 O ci*n 0 tj a 10 O r n 5 > JC E °-jc O C 0 ;<3 2 0 - 2 i2 jč co q_ o. 0 w 0 o n >o > o o ■- „r rt SlisI o 2 5 0 o. ^Ifl: 3 ;trt d) > Č3^TJ C 0 — JJ O S J? c o C TJ .9, .2.(0 C — 0 9 0 ca KJ C rt «= a co 0 i_: m S TJ CO |8 So O 9 ~ 0 ca jz 01^5 — i2Kfl.£ I N _ o 0 rt ti Iii N °-JC 0 — 9 co — 0 . O c 9 C ca £ — ~ KJ > O C O -jC ca tj c 0 o i.S ® KJ O 2t5§ ^ rt •■= > N X5 5,00 $ cd jO O) O co 11 ® 0 2j? O "O O o 0.2 CCO 2o £§ §CO 2Krt 2> o. > T" > Si 0 j* 0 ^ N| 0 o 5.6 °t 0CO |g 0 C T- KJ -jO C O 'tO > 25 c o rt .-c c g,S 3 Oj3 0 O ° I o aT 0 TJ TJ »# NS 2 'rt B N 0 0 N ! 2 125*181^ •- B -o 2 ra p co •*= 2 ©"p > 0 N jQ .b *i O >N O) 2 C «3 3 5 ča ž w-o . 0 TJ 0 g C C 0 g »JU E jc — ...Prt >0 gva 8-1 c 2 S g 2 > 9, -M ca o g-o 2,2ar °- c C .TJ g TJ — 0 0 5,0 O 0 O ~ > °-»N #• 10 1^ S« 0 . N d) 8s ]l 2.2 O-KJ jO > O rt d tj) cj)-36 £ 0 c o r- rt O O ^ g E jc o jc O ^ TJ 0 ^ 0 o 0 c c 2c > .2 .E ca E 0 ffl 0 r ■-• film TJ O 2 jO >N £ O O TJ 3 O 0 O. 0 N 0 O. C C 0 KJ oŠ > > O 2, '3 JC o 0 č 0 N 2 0 JC 0 C 3 KJ _ co >cj 1 0 0 > o « m -jC 0 — •ST N rt - 0.S, ■ Jjj o 5 ra S 2 c 0 JC TJ O -C rt c 3 o >o jC 0 •i ra 5 I rt 0 ^ c > N O 0 JC > TJ -9 o O jz K TJ 0 210 CO O rt E 20 > jZ 0 0 > •2,aE fS| - iS-c 0 0 C 0 0 o g! 0 o -S N jC 0 O > TJ CM 0 _ O t« W -5 2 c N 3 co co ^ o. 0 O > o. 0 O 0 'co ca rt g o . a. 0 3 jc 0 ž 0 0 o C C. 0 2 o II 11 rtflc N O TJ ^ .bi O _ rt 0 "In TJ 0 lit ■ °-o trt tO Q. S, iS co fi i o ca o a cj jc (0 o o JC TJ JS o £ o I s^a 18 si« 0 jO > 2 o « a« o 0 0 . O^M 0 ča > = i v KJ co 0 co co jT rt O- c? co »o JC v* ca tj 0 O jo tj a .2 * c 4 ca 0 0 3.2 c c 0 3 ca »0 KJ — 0 0 • C O-Sg O- O 0 QTJ 0 aT.c 3 cčl "S « jc — o co 0 c 0 CD 2 HI m c o 5 3 o 05 kj > «~ 0 ca o o E 0 a« C0 co ^c N 0 . C C\l o. •2.0) JC t- > 0 0 0 0 !C 2 cd 0 O) — 0 O 2 9 2E o -C ^"8 rt ^ 9 9 rt §50O 2431° 2 e ca o lili lili 0 k- 0 O c o rt c CO O. C O. 0 £ j» jO O 0 TJ I? rt ra 2^ aa > a GLASOV KAŽIPOT > Obvestila Merjenje krvnega pritiska Cerklje - Krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje obvešča krajane Cerkelj in okolice, da bodo začeli z merjenjem krvnega pritiska vsak prvi torek v mesecu od 17. do 18. ure v zdravstvenem domu v Cerkljah. Prireditve Poznorimski zakladi Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Dragan Božič predaval o dveh poznorimskih zakladih v bližini Radovljice - o poznorimskih novcih v Slatni in arheološkem najdišču v Lescah. Gledališče 1* Poletni dan - v bazenu Kranj - V starem pokritem kranjskem bazenu bodo v četrtek, 28. septembra, ob 20. uri za izven ponovili Poletni dan Slavvomira Mrožka. Predstavo, ki je premiero doživela konec junija, so pripravili v Gledališču če*: cesto Kranj v sodelovanju z Dramo Racan. Režiral je Marcandrea Bragalini, nastopajo pa: Branka Borisavljenič, Spela Trošt in Bojan Bešter. Na podlagi 5. člena zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic, objavljamo naslednji JAVNI POZIV ZA PONOVNO VZPOSTAVITEV AGRARNE SKUPNOSTI POVUE Dediči nekaterih bivših članov Agrarne skupnosti Povije smo ugotovili, da obstaja interes za obnovitev nekdanje Agrarne skupnosti in sprejeli sklep o objavi poziva interesentom in sklicu ustanovnega sestanka, na katerem bomo sprejeli sporazum o ponovni vzpostavitvi Agrarne skupnosti. V skladu z zakonom zato pozivamo vse zainteresirane upravičence iz 4. člena zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic, da se udeležijo ustanovnega sestanka, ki bo dne 5.10. 1995 ob 19.30 pri Jožetu Perčiču, v Povijah 9, p. Golnik. Po pooblastilu Jože Perčič Občina Kranjska Gora objavlja na podlagi Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS št. 26 z dne 12. maja 1995) in sklepa 12. seje Občinskega sveta občine Kranjska Gora, z dne 20. 9. 1995 JAVNI RAZPIS Afera pouhn kufr škofja Loka - V dvorani Loškega odra bo danes, v petek, ob 19.30 gostovalo EG Glej in Grapefruit Čompanv s komedijo Igorja Lovriča Afera pouhn kufr - za abonma modri in izven. Predstavo bodo ponovili še jutri, v soboto, ob 19.30 - za abonma rdeči in izven. Koncerti M Pesem treh dežel Kranj - V veliki dvorani Mestne občine Kranj bo v soboto, 30. septembra, ob 20. uri koncert Pesem treh dežel, na katerem bodo poleg Mešanega pevskega zbora Iskra nastopili še Mešani pevski zbor Ledenitzen iz Avstrije ter zbor in mladinska vokalna skupina Lorenzo Per-osi iz italijanskega Fiumicella. Razstave Zgodovinski parki in vrtovi Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše bodo v četrtek, 28. septembra, ob 11. uri odprli razstavo, ki sodi v okvir dne-vov evropske kulturne dediščine. Ob 13. uri bodo organizirani tudi ogledi parkov v Begunjah, na Brdu in v Volčjem potoku. Pozabljeno taborišče Ljubelj Šentjanž v Rožu - V kulturnem domu K&K v Rožu bodo v petek, 29. septembra, ob 19.30 odprli razstavo Pozabljeno taborišče Ljubelj. Razstava preedstavlja taborišče na avstrijski strani Ljubelja. OBČINA ŠKOFJA LOKA ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNEGA STANOVANJA V MOJSTRANI Upravičenci za pridobitev nepro-fitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Kranjska Gora, ki izpolnjujejo pogoje opredeljene v zgoraj omenjenih aktih. Na razpisu ne more sodelovati prosilec, ki je lastnik primernega stanovanja ali stanovanjske in počitniške hiše. Enako velja za prosilčevega ožjega sorodnika. Vlogi za dodelitev stanovanja predložite: - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o številu družinskih članov - odločbo (fotokopijo) * o dohodnini za leto 1994 - potrdilo o premoženjskem stanju - podatke o dosedanjih stanovanjskih razmerah - vprašalnik, ki ga dobite na Občini Kranjska Gora Zadnji rok za vložitev dokumentacije je sreda, 11. 10. 1995. OBČINA KRANJSKA GORA ZA NAKUP STANOVANJSKIH ENOT NA OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA Predmet razpisa so stanovanja, ki jih Občina Škofja Loka želi odkupiti od pravnih oseb (podjetja, zavodi...) in fizičnih oseb (občani - zasebniki) za uresničevanje nalog - zagotavljanje socialnih stanovanj v občini. Zaželena so enosobna stanovanja velikosti do 40 m2, starejša lahko brez centralnega ogrevanja. KUPOPRODAJNE POGODBE morajo biti sklenjene najkasneje do 30. 10. 1995 in stanovanja vseljiva takoj po sklenitvi pogodbe ali najkasneje 60 dni po podpisu pogodbe. Kupec bo ob podpisu pogodbe poravnal 60 % kupnine, 40 % pa v 8 (osmih) dneh po prevzemu stanovanja. Vse stroške v zvezi s prodajo stanovanja plača prodajalec. Ponudbe mora vsebovati: - firmo oziroma ime in naslov ponudnika - prodajalca stanovanja, - podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja, - predračun - ponudbeno ceno stanovanja in način plačila, - datum, do katerega velja cena ponudbe, (najmanj 30 dni), - rok izročitve praznega stanovanja. Ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa v zaprtih ovojnicah na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, ŠKOFJA LOKA, z oznako "PONUDBA - STANOVANJE, NE ODPIRAJ!" Pri odločitvah o nakupu bo poleg ponudbene cene in kakovosti upoštevan tudi rok izročitve Craznega stanovanja. Po potre-i bo dogovorjen tudi ogled ponujenih stanovanj. Udeleženci razpisa bodo o odločitvi seznanjeni. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite po telefonski štev. 624050, 624093 pri ga. Vesni Kovačević. III. Mihaelov sejem Za vsakogar nekaj in zabava za vse Mengeš, 25. septembra • Tretji Mihaelov sejem bo začela v četrtek, 28. septembra, ob 16. uri otvoritev prenovljene Trim steze na Gobavici, v petek, 29. spetembra, bodo zjutraj najprej odprli razstavo malih živali, zvečer po celodnevnem Mengeških godbenikov nastopili pevci domačih pevskih zborov in iz pobratenega Šentilja ob Vrbi na Koroškem. Osrednji nedeljski dogodek bo kmečka povorka, v kateri bo 12 voz, volovska vprega, narodne noše in voz fMM 064/223-111 mWSSS@m GLAS MALI OGLASI 223-444 čaščenju in sklepni maši pa bo pivovarne Union. Po tem pa najprej 15-minutno pritrka- bo nastop narodno zabavnih vanje, potem pa bodo Kamniški koledniki predstavili s pevci, folkloro in člani dramske skupine Franca Je-lovška skeč Fantje na vasi. Do 8. ure zjutraj v soboto, 30. septembra, mora biti nared vseh 86 stojnic na Glavnem trgu. Sejem pa se bo začel ob pol desetih z dvigom sejemske zastave. Veselo bo potem s karaoka-mi za mlade in popoldne s harmonikarji in kitaristi mengeških proizvajalcev inštrumentov. Po zlatih citrah Mihe Dovžana ob 18. uri se bo potem predstavil s celovečernim koncertom Alpski kvintet. Začetek zabavnega večera z njimi bo ob 19. uri. V okviru letošnjega III. Mihaelovega sejma pa Gorenjski glas skupaj s prirediteljem III. Mihaelovega sejma vabi k sodelovanju tudi vse bralce. Če boste prišli v soboto in nedeljo v Mengeš, si posebej oglejte tudi stojnice. Več o tovrstnem ocenjevanju bomo objavili v •Gorenjskem glasu, ki je tudi med glavnimi pokrovitelji sejma, v petek. Tokrat povejmo le, da ocenjevalce stojnic čakajo nagrade. V nedeljo po jutranji podelitvi pokalov in priznanj rejcem malih živali in po maši na prostem bodo po koncertu 77 03 — (fi (fi c' ® O "B &3 a I £ CD to _. ? 2 N F o-o < i& *- to w < 2 — " w S n>' w -■ _ is O 03 S ?> f i 2T < CD CD I 3 to CD CD o o to 3 TJ o (fi CD O" 3 a. CD ansamblov in podelitev priznanj najlepši in najizvirnejši stojnici. Program letošnjega sejma je torej takšen, da bo za vsakogar nekaj. In zares ne bo manjkalo zabave za vse; tudi zadnji večer ne, ko bo zanjo skrbel Slovenski kvintet tja proti zgodnjim jutranjim uram. • A. Žalar DISCOTEKA RADOVUI CA Vsak četrtek vas zabava TRIO MORE P IZZA DELOVNI CAS: i VSAK DAM OD 8" - 22°° Lnedelja OD 1 l00 - 22*M APARATI STROJI PANASONIC telefoni, telefaxi, tajnice in telefonske centrale. SERVIS telefonskih aparatov. ®632-59522i3i Prodan njivsko FREZO Batuje 155, obračalnik pajek na dva vretena, vitel Riko 3 tone, kosilnico Gaspardo, vse novo. O695-070 22955 Prodam CIRKULAR, mlin za mletje sadja na elektriko. Q 241-483 22962 MOBITEL YANNI,d.o.o., - KOMPLETNA PONUDBA. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na O 0609/612-256, 064/218-317 23052 S a o> 3 "§ o 0- c O-3 CD 3 SREDNJA GOSTINSKO-TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED razpisuje za šolsko leto 1995/96 naslednja programa izobraževanja ob delu za smer: 1. GOSTINSKI POSLOVODJA (V stopnja) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončana 3-letna gostinska šola smer NATAKAR ali KUHAR (IV. stopnja) in - vsaj dve leti delovnih izkušenj v gostinstvu 2. GOSTINSKI TEHNIK (V. stopnja) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončana 3-letna gostinska šola smer NATAKAR ali KUHAR (IV. stopnja) Prošnje z dokazili o izpolnjenih pogojih bomo sprejemali do 30. septembra 1995. Vse informacije dobite po telefonu 715-871 za "IZOBRAŽEVANJE OB DELU". Op.: - izobraževanje za poklic natakar/kuhar (3-letni programi - IV. stopnja), bo tudi v letošnjem šolskem letu izvajala LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA (tel. 715-265). O N N Q_ 8. o 0 Sj N< J? 1 J -■ (fi O w Ii to o ° N 2" < 2; cd 3 a (fi CD 8 N W 3 < Q) CD >=• R CD CD 3 ■5 o S 3' O CD < O" N« <5 o< ' ?8 0 c o' -i 0-8 1 01 T> "O N 3 N< to 3 ~. N;^ CT o to 73 3 9 w< =r 0 r. D) =• to " 3 D 0 7T CD On = 3 » c o- 3 2. w n< 3 ^ČD 2 N %■* to -h 1 i1 25" w o , < o S § to 3 to cd' 5---0 2.» "o 2. 3 =5 S CD 0) *" to 5. -o C/> CD ji) < o. 3 a --3 S (fi CD to CD < ~ (fi 1 N § ^ 7- S cg<0<03!^ ^ 3 c W 03 "O cr to" o » g w Q-XJ o "O O (fi 0} C/> 3. o "p_ sr to II s to Q) t/> 3 Is s< f fl i3 CD 3 O N O 2-3 W 0 CD H O N < C to • 3 CQ t; tO O T ff| 2 u < w o iti C/>< 03 X cd a 3. < — rt 0) **£ o • cp O-TJ 3 3CO CD 0) š i CD CD C S sl § to' i i D) 2. 3 0) cr CD iii i? p a n n N 5-M 0) O N C f> 3 5- Z rr tU -n _ cv» -* Sr 3 5 2 o (Q d. CD -- 3 O 3 N O o N (fi o n c o O" W "O CD < 2 o TJ O ^ to ' 0 o 1 f to a CD 03 o w B cr ^ — O o < w O 00 o o. • - o CD — CD to ? 5" to < I a 3 (fi o w 3 c flfS 0>oS(g illl ^ CD CD m 3 ĆD CQ . O < 03 k, —1 CD 2. o« liti§ C n 0 o. E 5 a 3 cp ; h j? r & to o j? 3 CO 3 =: rt O P 03 lili 3 rtCO to H:H TJ ?CTJ 3 p. — O O 3 5- 5r 3 tt 03 o to ' 3 to CD g-TB 3 3 o o- O 3 3 lil O" o. Oim N S, 5 »C w 18 3 3 x 5 w w oT3 cd < CD 3 S w 3 d ■ 3 fl> 3 S" w Is S to S 3 3 -i d CD 03 N 3 0< O " c 3 O 3 —• CT O o W < o. o sag I3? Ktj < 2-S to' 0 0 2 |1| lf! •3 s lil 3. 3 e 3' o .=> < co i 3T & CD CD O- 3. CD to Št to 3 W O f> (fi C * 3 TJ to o rtUl o 03 0 & O <2 03 n N 03 b C o togg T T C 3 CD CQ *« i O o o < g I TJ to -° S ap-» 2 w o« 2- w C|. CD 3 !&' (/> -, C/3 rt 2 to 3 O CD Z IGRO DO NAGRAD VSAK TEDEN 20.000 SIT 090 45 09 Cena 58,50 SIT/0.5 min Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je zelo enostavna, posnetki pa odlični. Cena ugodna. S 222-055 23361 Prodam novo traktorsko prikolic. & 310-283 popoldan_23401 Prodam batni kompresor, 100 I, 4 KW, 12 barov, cena 45.000 SIT. 23403 Prodam nov sesalec 4 KW z vrečo za žagovino za 70.000 SIT. Et 741- 501 23404 Prodam cisterno za olje 2.000 I. & 324-457 23408 (Portorož ■ Umetke 'Vintzia - Tortorost co N n O H roo« c ScT^o tj £"2 B 3 |si CD' 2 to 03 co g. CD < < o co 3.~S CD CD g-3 N t« CO 3 ? < g w i -• N • < 3 R bTn ^ r^o cd O 5ČD rf|i Iii 3 to ČD ^ c>w to 0T3 O-3.to 0 to 3 O 3 O 03 a. ■ • TJ N N g 03 to < TJ 2f ~'lf lil C0 to 03 »i !? N CD a -» i 03 CD < tO 1^ Q(Q to - £3 3 ČD 3' 3 -S C CD m" O 3 to „ 1' 3 N 5- to -G) N O to Pa o 03 o 3 ■11 O CD 26 2T S" to (D TJ C/3 03 CD (O 3" tj r = 3 CD 3 (fi O N *° cr 2J S S-. N N 03 O. CD TJ 3. 1151S o. o. (fi to to =TJ O < CD to l/J B, ii. IM iT O 03^=:?T TJ O. W O ^ ^ C B? 3 iS. C » -W » "H 3 5" fl< to to ^. q < ^ to' a: s 03 3 COCQ O to n -> - ^too^S 9-0 • TJ N< 3. _ 55» I 3 ta 3 cd o n — o S 03 TJ O. O 3 D-3 o. 3 to to cZS to'0" O 3 C/3 03 I i CD 5- 3 5 3° — N I "O to C <> 0° W N ci-.Tl rt3 to s 0 o< ^§ CD to 3 3 1 i rt 03 II (fi* =r. 5' N to to R"5 10 2 to & 5.. MASSIMO Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. POSLOVNI STIKI Ugodno prodam certifikat. Gt 064/ 823-127_23501 POZNANSTVA Rad bi spoznal dekle do 40-50 let. Sem upokojen in bi se preselil na njen dom. Zeželjeno ponudbe iz Škofje Loke ali Žirovnice. Šifra: LJUBEZEN NIKOLI NE UMRE 23580 RAZNO PRODAM Prodam suha hrastova in mešana drva z dostavo. G! 685-518 23513 Prodam VELO za cirkular, dimenzije 450x28 in klino. » 218-662 23519 STAN. OPREMA Pralni stroj, Gorenje, 5 let star, prodam.Gt 332-350 23492 Prodam gospodnijski šivalni stroj Bagat z omarico. 0 51-485 23496 Električni ŠTEDILNIK 2 + 2, skrinjo 180 I LTH in otroški športni voziček, prodam. Gr 328-289 po 15. uri 23551 Prodam POHIŠTVO in opremo za dnevno sobo in dve spalnici - novo. Cena polovična. GT323-673 23629 STORITVE Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah -IZDELUJEMO, MONTIRAMO TER POPRAVLJAMO! Naročila na »213-218 21614 SERVIS gospodinjskih aparatov - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 ziese Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrste fasad. 130609/622-946, Lesce 22091 BOJLERJI - popravila in čiščenje za manjšo porabo, dolgotrajnost in higieno. »325-815 22187 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI - popravilo, montaža, čiščenje. GI325-815 22188 Izdelovanje testenin Grobovšek CR0B0VŠK0VI DOMAČI REZANCI tcU 45-596 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! »061/342-464, 0609/630-700 22293 Kamionski prevoz tovora - 3 t. Gt 064/218-798_22344 Steklarstvo Seliškar: Zastekljujemo vse vrste: - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. Gt 061/272-381_22351 GRAVIRANJE in BARVANJE STEKLA. Izdelki iz vitraža, prekrasna darila za vsako priložnost, tudi po naročilu. Gt 325-600 22564 Pralni, pomivalni stroj, štedilnik -popravimo hitro in strokovno. »331- 450 22816 AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA JAKSA VAM NUDI PREVOZ IN POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL. PO DOGOVORU VAŠE VOZILO TUDI ODKUPIMO. Gt064/241-168 Deklaracije in druge etikete izdelamo ekspresno. Gr 633-942 23229 ŠIVANJE po vaših željah, hitro, ugodno cene, kvalitetno. Gregorc Sabina, Vincarje 14, Šk. Loka 23438 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.:061-738-980 SERVIS pralnih strojev - bojlerjev -naprodaj obnovljeni pralni stroji. Gt 632-002 23438 Izvajam manjša zidarska dela in belim. Gt730-735_ 23442 RTV servis Sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. Gt 331-199_ 23514 TELETEKST GORENJE! Vgradnja dekoderja na vašem domu, cena ugodna. Gt 331-199 23522 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno ter po konkurenčnih cenah. Košnik s. p. Gt 064/332-061 23556 _ Izdelujemo in montiramo zaključne, okrasne letve, police, okviri, korita. Gt332-097, popoldan 23579 OUNI GORILCI montaža, avtomatika, servis, meritve, esa, Gt327-319 TV-VIDE0-AUDI0-HI-FI ft!LP ZASTOPSTVO IN PRODAJA CrD PIONĐER VELIKA IZBIRA HI-FI KOMPONENT IN MINI LINIJ ZNAMKE PIONEER FtXAT. Jama KEF marantz SONT DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI-FI KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 STANOVANJA Malda družina najame dvo ali tro sobno stanovanje za daljšo dobo, v Kranju. Gt 064/401-068 20977 STANOVANJA KUPIMO: Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Lesce, Bled - manjša stanovanja in garsonjere, Kranj 2 s 2 k v nizkem bloku, 2ss in 3 ss všorlijevem naselju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, Gt211-106 22675 STANOVANJA ODDAMO: ŠKOFJA LOKA novo garsonjero, delno opremljeno, 400 DEM letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška C. 16, Gt211-106 22676 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ CENTER - obnovljeno, 2ss, 86 m2, CK, 96000 DEM, 2 ss, 75 m2, 90000 DEM, obnovljeno 2ss, 63 m2, 82000 DEM, starejše, 76 m2, brez CK, 900 DEM/m2, starješe, 82 m2, etažna CK, 900 DEM/m2, PLANINA I, II, III več stanovanj različnih površin, ŠKOFJA LOKA 3ss, 76 m2, 110.000 DEM, prepis takoj, selitev julij 96, garsonjero v XIII. nadst., 18 m2 menjamo za parcelo v Kranju ali okolici z doplačilom; BEGUNJE 76 m2, 3ss, 100.000 DEM; Boh. Bistrica 60 m2,1500 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, Gt211-106 22677 Kupim 1-sobno STANOVANJE V ŠKOFJI LOKI po možnosti: Partizanska cesta, Novi svet, v starem mestu Škofja Loka. Stanovanje mora, biti v dobrem stanju, zato pride v poštev tudi starejši tip stavbe. Resne ponudbe z navedeno ceno pošljite na naslov: MARTIN DOLENC, CH 7408 CAZIS/GR, POSTFACH 9, SUISSE SCHEIZ_229M Kupim stanovanje 40-50 m2, s CK, Šorlijevo nas. ali Vodovodni stolp. Gt224-167 22951 Mlad izobražen fant najame GARSONJERO v Kranju. ©224-024 23121 V Kranju na Planini III prodam pritlično 4-sobno STANOVANJE s samostojnim vhodom. Gt41-489 KRANJ - prodamo 2 sobno stanovanje, 63 m2, CK, takoj vseljivo ter 2,5 sobno, 75 m2, CK v nizkem bloku: MIKE & CO D.O.O P1R-544 KRANJ - prodamo 3 sobno stanovanje 88 m2, CK ter stanovanje 2+2, 88 m2, etažna CK, takoj vseljivo: MIKE & CO. d.o.o. Gt 216-544 23358 KUPIMO več 2 in 3 sobnih stanovanj v Kranj in Škofji Loki s CK ali brez. MIKE & CO. d.o.o. 216-544 23360 ŽIRI - z malo denarja rešite svoj stanovanjski problem - polovica hiše 65 m2. Gt 325-815 23415 2 sobno stanovanje 68 m2 na Planini, CK, CATV, II. nadstropje. Gt 325-815_23417 KUPUJEMO, PRODAJAMO. ODDAJAMO, NAJEMAMO stanovanja, hiše, poslovne prostore. VESNA D. O.O.Ot 325-815_23418 V Tržiču kupimo 1 sobno ali najamemo kakršnokoli STANO-VANJE. G153-562_23458 Na Jesenicah prodam garsonjero, 25 m2 za 20.000 DEM. Gt 723-248 AVTO SERVIS NASTRAN: popravilo vozil Renault, Cimos, Peugeot, avto-mehanika, avtokleparstvo, avtovleka, ocenjevanje vozil. Gt 422-098 23505 Najamem enosobno ogrevano stanovanje z uporabo kopalnice, na območju Radovljice ali Bleda. Naslov v oglasnem oddelku. 23520 V centru prodamo 3 ss, v Lescah 1 ss in 2 ss, v Podljubelju 2 ss 500 m2 zemlje. Košnik s. p. Gt064/332-061 23549 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, kupimo ali najamemo več garsonjer ali enosob-nih stanovanj ter kupimo dvo, tro ali večsobno stanovanje. POSING d.o.o. Gt 061/126-20-13 od 9. - 18. KRANJ, PLANINA III, dvosobno stan. 62. m2, vsi priključki, prodamo za 70.000 DEM, ŠK. LOKA, trosobno, 75 m2, balkon, CK, tel., CATV, prodamo zaq 97.500 DEM. POSING d.o.o. 061/126-23-14, 061/126-23-29, od 9. - 18. ure. 23553 Kupimo enosobno, 1,5 sobno, 2 sobno in 3 sobno stanovanje v Kranju, Šk. Loki, Radovljici. Najamemo stanovanja in stanovanjske hiše na Gorenjskem. Pripravimo pogod-bo. APRON 331-292, 331-366 23606 Prodamo v Šk. Loki: garsonjero 17 m2, 2 ss 65 m2, v Podlubniku 3 ss zamenjamo za 2 ss Kranju 3 ss 76 m2, 2,5 ss 73 m2, 2 ss 57 m2 Šorlijevo. APRON 331-29 2 23607 STANOVANJA PRODAMO: stanovanja 80 m2 v mestnem jedru Kranja, 72 m 2 na Planini 3 (prazno). KERN Kranj, d.o.o., 221-353 23611 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 63 m2, 65 m2 in 2,5 sobno 68 m2, 3 sobno 72m2, 79 m2, 82m2, 84 m2. K3 KERN KRANJ, »221-353 23612 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 2 sobno 88 m2 v pritličju s CK, 2 sobno 72 m2. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 23613 STANOVANJA PRODAMO: v Škofji Loki prodamo 2 sobno 65 m2 v Podlubniku. K 3 KERN KRANJ, Gt221-353 23614 NAJEM STANOVANJ: nudimo najem 2 s+2 k na Drulovki z vso opremo in najem hiše z garažo. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 23628 VOZILA DELI ^ KOROŠKA C. 5 «f^tt> TRŽIČ Tel.: 064/52-233 POSREDUJMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. AVTOAKUSTIKA po zelo ugodnih cenah Peoneer, Blaupunckt, montaža in prodaja. SINKOPA trgovina, Žirovnica 59, «802-274, 801-211 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam move dele za ŠKODO 120 in prtlažnik. Gt 632-210_23411 Prodam Z 750 v celoti ali po delih, letnik 1982 in kiler za Jugo 45. »53- 176 23443 Po delih Z 101 in 126 P ter nov akumulator 45 in zimske GUME 155/ 12. Gt53-176_23444 Prodam aluminijasta platišča za Fiat, Lada samara, Yugo, Zastava. Gt 58- 73 2 23533 Prodam več novih gum 13 col, s platiščai za Zastavo, Renault 9, Golf. Gt 58-732 23534 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. Gt325-981, 325-659, po 20. uri 9526 Nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek-petek-sobota, S49-442 22923 NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portoguaro. Gt49-442 22926 Prodam R 19 RN, oprema RT 1,4, chamade, metalik siva barva, letnik 1992, registriran do 5/1996, lepo ohranjen, prevoženih 35.000 km. Možna tudi menjava za Opel, Ford, Passat, z mojim doplačilom. Kličite po 16.30 uri. Gt 327-411, Aleš 23005 Prodam VW 1200 J. Gt224-614 23009 Kupim JEEP WILLYS za rezervne dele. Gt 218-480 23128 AVTOVLEKA NON-STOP. 241-168 AKOMULATORJE za vse vrste avtomobilov, kamionov, traktorjev, nudimo PO ZELO UGODNIH CENAH. NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE, LASTEN SERVIS, BREZPLAČNA MONTAŽA, dve leti garancije. Predno se odločite za nakup, nas pokličite na Gt 324-802. Še priporočamo AGROIZBIRA ČIRČE. 23160 Prodaja odkup rabljenih vozil. Gt323-298, 331-214 23245 Prodam MERCEDES 190 D 2.5, letnik 1986. Gt421-163 23266 Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1985, diesel. Gt 715-096 23323 {SATELITSKE ANTENE SISTEMI^Amstrad" 064/ 23132 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) TV IN RADIJSKI PROGRAMI Z MONTAŽO SAMO 549 DEM OEKOĐBRJI KARTICE ZA KILMNKT« »VRTLJIVI SISTEM] • •OBROČNO PLAČILO ♦ SAT- VRHOVNIK Sk. Loka, GOOKSIČ 125 TKJL.: 064/633-425 Prodam YUGO 45, letnik 1983, ugodno. Gt 323-567 23350 Prodam FORD ESCORT CLX 1.6, karavan, letnik 1993, prevoženih 28.000 km in motor SUZUKI DSR 250 S enduro, letnik 1993, prevoženih 1.000 km. Gt 064/ 633-490 po 20.Uri 23406 MAZDAa 323 GTI 9/1986, črna, prodam. Gt 218-204 popoldan 23410 Prodam LADO SAMARO, letnik 1989, registrirano do 7/96. Gt 632- 210 23412 FIAT TIPO 1.6 IE GX, letnik 4/1993, prodam. Gt 57-231 23414 Prodam R 9 TD, letnik 90, reg. 8/96, bel, 80.000 km, možna menjava za manjše vozilo. Gt41-893 23425 SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI Možnost plačila 2 do 12 čekov tel.: 064/422-585,42M08 SAT TRADE d.o.o. Po ženik IO Cerklje Prodam R 5 diesel, letnik 12/91, črne barve, cena 10.000 DEM. ©801-403 23429 UNO TURBO IE, 9/86. lepo ohranjen, vsa oprema, nova turbina, motor obnovljen, vse z računi, prodam. Gt 241-630 23430 Prodam ŠKODO FAVORIRT 135 L, letnik 1991. Gt725-096_23435 LADA NIVA, letnik 1988, prodam. Gt 55-326 23450 CIMOS CITROEN GA, letnik 1980, reg. do konca leta, ohranjen, prodam. Gt 218-820 23461 GOFL DEISEL, letnik 1984, prodam, prvi lastnik, 99000 km, 4700 DEM. Gt422-579 23453 Prodam JUGO, letnik 1989. Gt51- 125 23455 Prodam OPELVECTRO 1.6 I, letnik 1989 s katalizatorjem, srebrne barve. Gt53-562 23457 Prodam GOLF EX diesel, letnik 1986, originalno črne barve, lepo ohranjen, reg. 3/96. Gt681-676 23462 Prodam Z 101 comfort, letnik 11/82. Gt 326-795 23463 Prodam YUGO koral 55, letnik 1990. Gt 66-838 23464 Prodam ohranjen R 5 campus plus, letnik 1993, prevoženih 20.000 km. Gt 58-2 1 0 23465 101 GTL, letnik 1986, ohranjen, prodam. Gt 225-392 23467 Prodam osebni avto R 21 TL, letnik 1988. Gt 064/328-472 23469 Prodam LADO 12000, letnik 1976, obnovljen, registriran celo leto, cena po dogovoru. Gt 310-778 23470 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-04 NAJ TE ZAJAME . VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 ™L Prodam Z 850, letnik 1984, celega ali za dele. Gt 310-597 23471 Prodam JUGO 45, letnik 1984, dobro ohranjen, garažiran, reg. do 3.8.96. 6151-860_23474 Prodam OPEL KADETT 1,3 S, I.5/87, cena po dogovoru. Gt311-154 23475 Prodam PEUGEOT 306 XN, letnik 1994, 31000 km, tonirana stekla, garažiran. Gt7 1 0-58 8 23480 TVD PARTIZAN BI. Dobrava objavlja: zbiranje ponudb za prodajo karam-boliranega vozila RENAULT TRAFIC 1600, reg. do maja 96. Ponudbe poslati na naslov TVD Partizna, BI. Dobrava, 64273 BI. Dobrava, informacije o stanju vozila in ogledu!23482 Prodam R 9 GTL, letnik 1984, ugodno. Leše 42, Tržič; Ogled po 18. UH. 23486 BX 16, letnik 1989, december, prevoženih 90.000 km, zelo ugodno prodam. Gt 45-481 23511 Prodam HYUNDAI PONY GLS, letnik 1990. Gt 41-342 (Repše) 23521 YUGO KORAL 55, letnik 1988, reg. 7/96, cena 3.400 DEM. Gt 714-879, PO 14. Uri 23523 Prodam GOLF, letnik 1984, diesel, 105.000 km, 2. lastnik, zelo dobro ohranjen. Gt 41-297 23528 R 18 TLS, letnik 1986, reg. do 8/96, bele barve, cena 4.100 DEM. Gt 326- 094 23537 ALFO 33, 1.3, letnik 1989, srebrne barve, prodam, cena 7800 DEM. Gt 326-094 23538 UR&KA (več kot plesna JolaJ V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Kamniku in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/41-581 Prodam CITROEN AX, letnik 1990. reg. do 6/96. Zg. Bela 21. Preddvor 23539 Prodam osebni avto LADA RIVA, letnik 1984, v voznem stanju, neregistriran. Gt 77-983 23542 Prodamo KAMION MARCEDES 12 13. Gt 41-208 23546 Ugodno prodam R 5 campus, letnik 91. Gt 211-907_23554 Prodamo GOLF JL , letnik 1982, rumen, šibedah, registracija do 25.11.95, cena 2600 DEM. Gt50-945 23561 Prodam TAM 170 4x4 gozdarski, letnik 1984, s polprikolico, reg. do 1/ 96. Gt422-575 23562 Prodam Z 101, letnik 1987. Gt311-279, po 13. uri 23564 Prodam JUGO 55 GVL, letnik 1989. Gt47-305 23568 Prodam R 19 RP, letnik 5/94, cena po dogovoru. Gt46-879 Meste, po 19. Uri 23569 LADA SAMARA 1.3, 3 v, reg. 10/96, bele barve, garažiran, cena po dogovoru. Gt82-322, popoldan 23572 Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..F*x: 064/4 1 016 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis 28 prodajo In montažo TERENSKO VOZILO ARO 104, letnik 1989, prodam. Gt332-178 23578 Prodam Z 101, letnik 1989, prva reg. 90. Gt324-658, popoldan 23582 Prodam GOLF, letnik 1979, rdeče barve, odličen, cena 1600 DEM. Gt45-170 23583 Prodam RENAULT 4 GTL, letnik 1989, cena po dogovoru. Gt57-499 23584__ GOLF JGL. letnik 1980, prodam. Gt 332-439 23586 Prodam FIČOTA lepo ohranjen, letnik 1982, registriran do 8/96. ugodno. Šučur, Groharjevo 5, šk LOka 23596 Prodam ALFA ROMEO 1,5, lepo ohranjena, registriran, letnik 90/91 Gt 41-662 2360' Prodam HYUNDAI PONY 1.3, letnik 1990, TOYOTA TERCEL 1.5, letnik 1991, JUGO 45, letnik 1990, prodam Gt 632-286 2360« ZAPOSLITVE Simpatično dekle za delo v strežbi, zaposlimo. Gt0609/629-033 ali 45- 481_21280 Redno ali honorarno zaposlitev na; področju zastopništva DZS, O0\ 150.000 SIT in več. Delo poteka v prijetni skupini, izkušnje niso pc S trebne. Gt51-297, po 15. uri 2284'; Posebna direktna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil zfl dodatni šolski izobraževalni pro-j gram, nudi redno zaposlitev vsem! tistim, ki jim delo ni odveč. Delo f poteka v dopoldanskem času od ponedeljak do petka. Gt634-064, 56-105, mobitel 0609/620-475 2288« — Iščemo skupine ali posamezn« prodajalce, za prodajo Italijanske kozmetike. Dober zaslužek, če vas zanima pokličite na telefon 064/82-897 po 15. uri._2297» PIZZERIJA v Mavčičah zaposli dekle za pomoč v kuhinji. Gt401-169 22977,; Redno zaposlim natakarico ali, natakarja v Kranju. Gt46-103 229* i Nudimo delo zastopnika s tehničnimi j izdelki. Pogoj: avto in ambicioznost-»241-566, po 19, url 22983; Zaposlimo urejeno dekle za strežbo v kavarni. Gt221-210_22987 Redno ali honorarno zaposlimo NATAKARICO( od 25 do 35 let)-Gt41-462 2308» RADIO 91.2 OGNJIŠČE tel. 152 11-26 fix. 152-13-62 Iščem organizatorja za volumensk',; tovor. »061/733-077, 0609/629-52» 23123__A Redno zaposlimo KV in PK 2> DARJE. STRATOS, d.o.o., Gradben' inženiring, »736-435, po 18. uri Zaposlimo monterja CK - varile«, nerjavečih kovin ali strojnega ključavničarja. »328-685, 0609/628-} 952 _2331^1 Lahko vas rešimo finančnih skrbi-1 »84-479, 81-369 233*M - Ste v denarni stiski in radi proda' jate?! »87-061, po 15. uri 23^' Iščem MOJSTRA za postavitev vrtn« ograje. 6t242-839_23^J Zaposlim KV ali PKV MIZARJA lahko tudi honorarno. »213-558 23452 ___i Zaposlimo več MIZARJEV in pola' galcev parketa. »51-031_23^ Zaposlimo trgovko ali trgovci »223-783_2348) Študentka išče honorarno zaposliti v tekstilni trgovini. » 064/46-831 23466_ Delo dobi trgovka ali trgovec m prodajo tekstila v potujoči prodajaln' po Gorenjski. Gt 47-050_23jjJ Zaposli delavca za delo v pekarn1' Gt801-402, od 17. do 19. ure 23*»' AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE, PODRUŽNICA KRANJ Slovenski trg 2 objavlja prosto delovno mesto VODJE KUHINJE Pogoji: - IV. stopnja stroKovne izobrazbe - smer kuhar - 18 mesecev delovnih izkušenj - tečaj iz higienskega minimuma Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom do 31. 12. 1995. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Kranj, Slovenski trg 2, 8 dni po objavi. Redno zaposlimo mlajšega INŽENIRJA TELEKOMUNIKACIJ M. ali VII. stopnja izobrazbe, lahko tudi pripravnik). Pogoji: - znanje angleščine * obvladovanje dela na računalniku * organizacijske sposobnosti Pismene ponudbe pošljite na naslov: Telefon Trade, d.o.o. Staneta Žagarja 27a 64000 Kranj. J^atakarico, pridno, prijazno in postih?, redno zaposlimo. O 064/43- 23483 pečemo MONTAŽNE DELAVKE. 2^1e Ponudbe pod šifra: 23504 2a Čiščenje poslovnih prostorov v ^fanju, zaposlimo marljive delavke. ^_jM28__23508 *r?P2slimo SLIKOPLESKAPJA ter ^"ARJA. ta 41-638 in 222-18823509 Zaposlimo ČISTILKO, za čiščenje Prostorov v Radovljici. fit 47-428 PIRŠ zaposli prodajne zastopnike za Gorenjsko, fit 215-900. po 19. uri 23527_ Takoj zaposlim MESARJA TRGOVCA, starega do 25. let. O 403-049 23531_ Iščemo delavko za čiščenje poslovnih prostorov v Šk. Loki. Šifra: HONORARNO 23535 IŠČEMO podjetnika za prodajo profesionalnih nemških, električnih strojev in orodij za a) Mizarstvo, b) kovinarstvo, c) gradbeništvo, č) avtoličarstvo, d) inštalaterstvo. PISNE prijave pošljite na naslov: TEHNOHIT, d.o.o., 61233 DOB, Vodnikova 2. ZAPOSLIMO ŠTUDENTA (pavzerja) za delo v MENJALNICI, za 1 leto, z možnostjo podaljšanja. Informacije, tel.: 211-141 PEKARNA PODHOM BLED, zaposli KV PEKA, možna priučitev in voznika za razvoz kruha iz okolice Bleda, fi? 725-326_23536 Zaposlimo zidarja in gradbenega delavca, fit 41-208 23545 Zaposlimo NATAKARICO, inf. Kava bar LILI, Struževo 3 a, po 18. uri 23555_ Zaposlim simpatično dekle za delo v strežbi ob koncu tedna, redno ali honorarno. fit325-117 23558 Delo v prostem ali polnem del. času za vztrajne in poštene z zelo dobrim zaslužkom, fit 061/613-305, od 10. do 15. ure_23570 Trgovina z živili išče pripravnico ali trgovko. St622-095, dopoldan 23571 Honorarno delo dobi simpatična prodajalka z delavnimi izkušnjami v živilski trgovini. fit312-274 23574 KUHAR s prakso išče delo v Kranju, poklicati samo dopoldan. ©328-311 23581__ Prijazno TRGOVKO v živilski trgovini zaposlimo v Škofji Loki. fit623-090 23587_ Če ste upokojeni in bi radi še kaj delali in pri tem dobro zaslužili v prijetnem okolju pokličite fit329-101, popoldan _ 23588 Iščemo dobre prodajalce kozmetike na območju Slovenije. Dober zaslu-žek. fit83-712 od 17. do 19. ure Slovenska knjiga redno zaposli ZASTOPNIKE za ekskluzivno prodajo. fit76-622, po 20. uri 23600 Redno zaposlimo 5 samostojnih, sposobnih komercialistov. Pogoji: tekoče znanje slovenščine. fit331-307, od 10. do 12. ure, 061/310-588, PO 19. Uri 23803 Tudi za vas primerna zaposlitev, ki vam bo omogočila dvig življenjskega standarda. Šifra: A & A 23805 Prodam dva 6 tednov stara BIKCA simentalca. Zorman, Češnjevek 5, Cerklje. 22777 KOKOŠI enoletnice, prodam, fit 78-944 ALI 76-421 22871 Podarimo prijazno majhno polper-zijsko mucko, navajeno na čistočo, fit401-334 23008 Južnoameriške činčile prodam z vso opremo, ugodno. MURN, dopol. 061/ 13 24 211,064/631-411 23050 Prodam domače zajce, lahko tudi meso. fit 64-207 23423 Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. S64-144 23431 KRAVO simentalko po prvem teletu menjam za brejo ali telico Breg 7, Komenda 23433 ŽIVALI ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi spoštovanega IVANA KEPCA upokojenca Tekstilindusa v Kranju Številni množici, ki ga je pokropila v domači hiši ter izrazila sočutje z izbranim cvetjem in finimi svečami. Prav te bodo svetlile njegov svež jesenski grob. Nepozabne ostajajo vse občutene besede, ki so orisovale lik našega moža, očeta, ata in tasta. Hvala. Maša zadušnica bo jutri, v sredo, 27. septembra 1995, ob 17. uri v trbojski cerkvi. Kepčevi Trboje, 21. komovca 1995 V SPOMIN SAŠU MIRJANICU ob prvi obletnici tragične smrti Kar bilo je v srcu najdratje, pobrala nam v cvetju je smrt, zatrla nam nado za nado podrla načrt za načrt. Kako cvetete duhtite lepo, oj cvetke gomilo kraseče, ker roka, ljubeča vas semkaj sadi, goji pa srce vas ljubeče. VSI NJEGOVI Selo pri Bledu, 1995 Sporočamo, da je umrla naša draga MENCA VRLINŠEK Pokopali smo jo 20. septembra 1995 na pokopališču na Kokrici. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, in sodelavcem za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala Zvezi Borcev NOB Kokrica, domačemu pevskemu zboru in gospe Dani za poslovilne besede. Mož Franci in sin Bojan z družino Kokrica, 22. septembra 1995 Prodam ZREBICO norik. staro 2 leti. Zagore, Rateče 85 23437 Prodam mlade PAPIGE skobčevke različnih barv. 041-905 23439 BIKCA simentalca starega 9 mesecev menjam za en teden staro TELIČKO. 041-853_23447 Prodamo več TELET, težkih do 170 kg. fit736-667_23472 Prodam 2 bikca frizijca, stara 3 tedne. Žontar, fit 632-389 23473 Oddamo dve leti starega PUDUA sive barve. 1it213-341 23476 Prodam PLEMENSKE PETELINE. Zgoša 47 A. Begunje 23477 Prodam teličko simentalko, primerno za nadaljno rejo, staro 10 tednov. fit 681-350 23488 TIBETANSKE TRIERJE mladiče odličnih staršev, z rodovnikom in cegljene. prodam, fit 064/324-909 Frizijca, teden starega, prodam, fit 47-139 23526 Prodam 14 dni staro teličko simentalko. Sr. Bitnje 27. Žabnica 23540 Prodam TELIČKA simentalca za nadaljno rejo. Golob. Zg. Bitnje 30 23563___ KUNCE francoske ovnače, stare 5 mesecev, samce in samice, prodam, fit45-532 23577 Ugodno prodam samico nemški ovčar z rodovnikom, staro 3 mesece in pol. fit631-092 23596 Prodam 10 mesecev staro TELICO simentalko. Gt681 388 23602 Pujske za nadaljno rejo ali zakol, prodam, fit 620-582 23138 Prodam črno belega BIKCA starega 14 dni in suha drva. fit422-112 23336 Papige Skobčevke. Nimfe. Agapor-nize. mlade, fit 47-818 23413 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi SAŠO ČUHALEV Od njega se bomo poslovili danes, dne 26. septembra 1995, v ožjem družinskem krogu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta JOŽETA MERTELJA se zahvaljujemo prijateljem, znancem in sorodnikom, posebej sestri Anici in Minci, svakinji Tinci in sosedom Vlašičevim, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽENA S SORODNIKI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu starosti nepričakovano zapustila IVANKA SUŠNIK s Primskovega pri Kranju Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 26. septembra 1995, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: mož Janez, sin Janez z družino, hči Marija z družino, sin Tone z družino, sestra Cilka in ostalo sorodstvo V SPOMIN Bil si in si še nekje, čeprav so sile te v pepel zdrobile. Iskanje tebe, iskanje mene to bo večno potovanje. SANDIJU DOLENCU Septembra mineva pet let, odk ar si v trpljenju končal svoje mlado življenje. Mama, ata in brat Puštal, 20. septembra 1995 V SPOMIN Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa ialost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otolen, ker te več med nami ni. 26. septembra mineva žalostno in boleče leto, odkar si zapustil tebi drage otroke in dom EDVARD LOKAR VSI TVOJI: otroci, starša in sestra z družino. Žiri, 20. septembra 1995 KRIMINAL V bohinjski diskoteki tekla kri Polomljene kosti in zbiti zobje Bohinj, 26. septembra • Dogajalo se je okrog dveh ponoči, druščina je popivala in se zabavala v diskoteki Amor v Bohinju. 27-letni S. H., doma iz občine Poljčane, je stopil med dva plesalca in nadlegoval dekle. Kavalir seveda ni gledal prijazno na vsiljivca. Vnel se je prepir, sledilo je povabilo na obračun s pestmi pred diskoteko. Vročekrvneži so na hodniku srečali še 21-letnega Bohinjca P. K. in se stepli. S. H. je P. K. udaril v nos in mu ga zlomil, kar je Bohinjca močno raztogotilo, s pestjo je nasilneža krepko udaril v glavo. Reševalni avto je S. H. odpeljal v jeseniško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili hude telesne poškodbe: zlom ličnice in čelne kosti ter zbitje več zob. Policisti so ovadili oba pretepača; S. H. zaradi suma storitve kaznivegqa dejanja lahke telesne poškodbe, P. K. pa zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. • H. J. Ovadbe za "tatove" satelitskih programov Kranj, 26. septembra - Kriminalisti UNZ Kranj so zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela okrožnemu državnemu tožilstvu ovadili štiri ljudi. Ovadeni so 39-letni I. S. iz podjetja TELE-TV Kranj, 31-letni R. B. iz podjetja Astra telekom Moste, 37-letni M. P. iz podjetja Eltrade Ljubljana in 59-letni S. H. iz podjetja Telestar Jesenice. Ovadbe so plod dokaj obsežne kriminalistične preiskave s področja kršenja avtorskih pravic. Začela se jc z zasegom dekorderjev in dekorderskih kartic v omenjenih podjetjih, ki so brez vednosti in plačila predvajali tuje (angleške) televizijske programe v naše satelitsko oziroma kabelsko omrežje. • H. J. Predsednik izpitne sije Brane Šimenc je Si upate preveriti, kakšni vozniki ste? Na teoriji večina "pogrnila", za volanom bolj spretni Kranjska komisija za vozniške izpite je v soboto povabila voznike, da preverijo svoje teoretično znanje in vozniške sposobnosti. Odziv nad pričakovanji, rezultati pa manj ugodni. Kranj, 26. septembra - Brezplačni preskus znanja in sposobnosti voznikov je bil v soboto od devetih dopoldne do treh popoldne. Zanimanje je preseglo pričakovanja prirediteljev, saj so prvi kandidati na teoretični del izpita čakali v vrsti že pred deveto. In kako so se obnesli? Predsednik kranjske komisije za vozniške izpite Brane Šimenc je po zaključku akcije povedal, da je teoretični del izpita opravljalo 71 voznikov. Testi, ki so jih reševali, so bili enaki kot za opravljanje vozniškega izpita. Uspešnih je bilo malo, le osemnajst voznikov. Precej bolje so se vozniki obnesli pri praktični vožnji. Za volane Renaultovih testnih avtomobilov, ki jih je posodil Remont Labore, je sedlo 54 voznikov, izpit jih je opravilo 25. V obeh preizkusih, tako v teoretičnem kot praktičnem delu, pa jih je bilo uspešnih samo devet. komi-rezul- tate takole komentiral: "Teoretični del izpita je bil pričakovano slabši. Praktični je bil sicer boljši, vendar pa je 46-odstotni uspeh za nas tudi slab, upali smo, da se bodo vozniki vsaj za volanom bolje izkazali. Nekaterim bi resno svetoval, naj v avto šolah vzamejo nekaj osvežilnih ur. Sicer pa smo z odzivom na našo akcijo zelo zadovoljni. Pripravili jo bomo tudi prihodnje leto, morda jo bomo obogatili s predavanji iz cest-noprometmh predpisov." Sobotni preizkus je ugodno ocenil tudi direktor Remonta Labore Mohor Bogataj, ki je prispeval Re-naultova testna vozila za praktični del vozniškega izpita. Vsi avtomobili so ostali celi, "kandidati" so bili nad njimi navdušeni, je bil zadovoljen Mohor Bogataj. Svoje toretično znanje in vozniške sposobnosti so pri- Zdaj pa še praktična vožnja. šli preverjat vozniki, ki imajo vozniška dovoljenja v povprečju že najmanj deset let. Prišli so iz Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Tržiča, tudi iz Ljubljane, Medvod in celo Brežic. Najstarejši, ki se je preizkusil, ima že 72 let. Nekateri so prišli z resnim namenom, da se pre- izkusijo, drugi kar tako, za hec, nekatere so privabila simpatična Renaultova vozila. Sicer pa povod niti ni pomemben. Če se bodo vozniki, ki so "pogrnili", nad svojim neuspehom resno zamislili, je namen akcije dosežen. • H. Jelovčan Prostitucija in zvodništvo v Škofji Loki Plačane nežnosti v hotelu Škofja Loka, 26. septembra - Kriminalisti so ovadili kaznivega dejanja zvodništva dva lastnika nočnega lokala v Skopi Loki, lepi (Jkrajinki pa sta zaradi prostitucije izgnani iz države. Lokal v Škofji Loki, kjer so kot plesalke zaposlene Ukrajinke, je odprt od devetih zvečer do štirih zjutraj. Dekleta so za delo dobivala po 500 mark plače na mesec, razen tega pa še deset odstotkov od prodane pijače, ki so jo v njihovi družbi popili gostje. Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da sta dve dekleti z vednostjo lastnikov lokala gostom prodajali tudi spolne užitke. Za uro nežnosti v sobah hotela Transturist so plačevali od 200 do 300 mark. Denar so očitno zadovoljne stranke v nekaterih primerih dajale kar lastnikoma nočnega lokala (možno tudi plačilo s čeki). To sta 38-letni D. L. in 30-letni A. Š. Kriminalisti so ju ovadili kaznivega dejanja zvodništva. Prodajalki ljubezni pa so možje postave odpeljali k sodnici za prekrške, ki ju je kaznovala s po 20.000 tolarji denarne kazni in z izgonom iz Slovenije. • H. J. Požar v Kamni Gorici Kamna Gorica - V soboto, 23. septembra, ob enih ponoči so dežurni v operativno komunikacijskem centru UNZ Kranj sprejeli obvestilo o požaru v Kamni Gorici. Komisija UNZ je ob ogledu pogorišča ugotovila, da je v gospodarskem poslopju zagorelo zaradi kratkega stika na električni napeljevi. Ta je bila poškodovana zaradi udara strele v eni od neviht. V poslopju je zgorelo okrog 30 ton sena. 29 gasilcev iz Krope, Radovljice in Kamne Gorice je ogenj ukrotilo ob pol treh. Škoda po nestrokovni oceni znaša 3,1 milijona tolarjev. • H. J. Pobegli voznik BMW v priporu Umrl med vožnjo Virmaše - V četrtek, 21. septembra, ob 18.12 je 63-letni Jožef M. iz Form s tovornjakom s priklopnikom speljal izpred stanovanjske hiše Virmaše 18. Ko je prispel do regionalne ceste Kranj-Škofja Loka, je zavil desno proti Škofji Loki. Takrat mu je očitno odpovedalo srce, omahnil je nad volan. Ker so bila kolesa tovornjaka obrnjena v desno, je avto sam zapeljal proti stanovanjski hiši Virmaše 102. Najprej je podrl manjši kozolec pri % hiši, nato pa se je ustavil pred betonskim vodnjakom. Brez nadzorstva šoferja, ki je domnevno umrl zaradi infarkta, je tovornjak s priklopnikom prevozil okrog 40 metrov. Na srečo mu nihče ni prekrižal poti, sicer bi zdaj poročali o novi tragediji. • Foto: L. Jeras Kranj, 26. septembra - Prometna nesreča na delu hitre ceste pri Kranju, ki se je zgodila prejšnjo soboto popoldne, bo z velikimi črkami zapisana v gorenjsko črno kroniko. Pet mrtvih in ena hudo ranjena udeleženka silovitega trka med fiatom regata in citroenom AX je davek, kakršnega gorenjske ceste najmanj v zadnjih petnajstih letih niso terjale. Poročali smo že, da okoliščine sobotne hude nesreče pri Kranju niso bile povsem razjasnjene. Včeraj pa je inšpektor Brane Habjan o tem podrobneje spregovoril. Preživela, a hudo ranjena voznica iz fiata regata, ki se še vedno zdravi v Kliničnem centru, je namreč povedala, da jo je med vožnjo od zadaj zadel neznan avto, zaradi česar je njen avto zaneslo in je trčila v nasproti vozeči AX. Skromen, a pomemben podatek, je sprožil široko policijsko preiskavo, v kateri sta tesno sodelovali UNZ Kranj in UNZ Ljubljana, preisko- ZE3SKIM viak*m. » O R Z H O POSREDNIŠKA M I S A d.d. BREŽICE Trg Izgnancev 1a, tel.: 0608 62-236 UUBLUJANA Dunajska 20. tel.: 061 133-11-55 MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel.:062 29-460 tel.: 063 28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 Znidaricevo n. 11 tel.: 064 211-644 tel.: 062 772-531 KOPER Ferrarska 12, tel.: 066 38-290 boj ouIIl • Za delnice podjetji v |avnl proda)! |e zanimanje preveliko, zato bo vlagateljem večji del certifikata verjetno propadel. V NIKI bo vai CERTIFIKAT zanesljivo In v celoti vloienl Vpisovanje certifikatov v pooblaščeno Investicijsko družbo NIKA PID2 v poslovalnicah in na vseh enotah pošte! valcem pa so bila dragocena tudi sporočila prič, ki so bile v času tragičnega dogodka na hitri cesti. "Našli smo nekaj sledov laka črne barve in drobce žarometa neznanega avta, kar je zadoščalo, da smo začeli iskati BMVV. Zvedeli smo za voznika BMVV, ki je v času nesreče vozil precej prek 200 kilometrov na uro, po nesreči pa po stranskih cestah krenil v Zgornjosavsko dolino, kjer je prenočil. Ker je bil njegov avto poškodovan, smo vzeli pod drobnogled predvsem av-tomehanične in avtoličarske delavnice ter trgovine z rezervnimi deli. Naši kolegi so na območju policijske postaje Grosuplje v sredo dopoldne odkrili sumljivi BMVV 535 I, ki je bil že skoraj popravljen, imel je že zamenjan blatnik, luč, bil poklepan in prebarvan. Vzeli smo sledove in jih poslali v analizo v kriminalistični laboratorij MNZ. Sledovi z avtomobila so se ujemali s sledovi na kraju prometne nesreče. Krivca zanjo smo ujeli tako rekoč zadnji hip," je povedal Brane Habjan. Voznik BMVV ljubljanske registracije se je skrival do četrtka zvečer, ko se je i spremstvu odvetnika pojavili na policijski postaji v Grcj supljem. Pripeljali so ga 'P Kranj, kjer so ga pridržali i' v soboto s kazensko ovadb; izročili preiskovalnemu sodni' ku okrožnega sodišča v Krafl ju. Ta je odredil pripor. V iskanju pobeglega pov? ročitelja je sodelovalo več k 600 policistov in kriminalist ki so "zapravili" najmanj 3" ur in prevozili okrog 10. kilometrov. Stroški akcije gf1 do v najmanj pet milijoni tolarjev.In kdo je pobeg' krivec? 28-letni podjetni' Borut M. s Škofljice, ki j' začasno prijavljen v GrosuRJ ju. Osumljenec nima voznoj kega izpita, je večkrat^ kršitelj cestnoprometnih ptf, dpisov, povzročil je že tu^, prometno nezgodo z mater1' alno škodo, dobili so pijanega za volanom. Ovadba ga bremeni dve1 kaznivih dejanj, in sicer pov? ročitve prometne nesreče malomarnosti, za katerega zaradi smrtnih žrtev po zak^ nu zagrožena kazen do ose?, let zapora, ter pobega s kraj' prometne nesreče, za kar m' grozi še pet let zapora. • H.'[ Otvoritev prenovljenega kegljišča "Pri Johanci"- Pred dned so v Britofu pri Kranju v gostilni "Pri Johanci" svečan0 odprli prenovljeno kegljišče. Štiristezno kegljišče je sedAl prekrito z najsodobnejšo podlago in dodatno razsvetljenOt tako da sedaj sodi med najboljše gorenjske prostore za tif športa. Franci Belcijan, trener slovenske državne reprez^' tance in ekipe državnih prvakov IskraEmeco, je m otvoritveni met in trening pripeljal ekipo svojih najbolj^ varovancev in povedal: "Kegljišče je res lepo, zdaj primert0 za vse vrste tekmovanj, za nas pa vsekakor primeren 1 dobrodošel prostor za vrhunski trening." Na sliki začetni ffl* članov ekipe IskraEmeco, državnih prvakov, ki so prortiO' cijsko kegljanje izkoristili za trening pred nastopom evropskem pokalu državnih pravkov. • Gorazd Šinik 97.3 F/7 STEjREO VSAK DRUGI TOREK OB 17.20 URI ODDAJA: OTROŠKA USTA GOVORE RESNICO STEREO