Poštnina parafirana. Uredništvo la apravnlštvo lista je v Ljubljani Breg SL 12. Telefon 119. Siev. 12. V Ljubljani, 24. marca 1923. Leto III. 1 i .iojVi - Glasilo g,Združenja slovenskih avtonomistov". ______________Izhaja vsako sohofo. ........... Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ lno>entst' o celoletno 100 D. Posamezne Številke se ra-čnnijo po 1 Din Inserati se računajo: pol Rtr. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih orlsaih beseaa /5 p. Raj Mi testno zakonodajo na skega ljudstva! lastnih tleh vzrastlega. sloven- Somišljenikom! Poziv ! Pogostokrat dobivamo pisma od naših naročnikov, naj jnn pošljemo po več številk našega lista, katere potrebujejo za agitacijo. Drugi zopet nam pošiljajo naslove, na katere naj pošljemo list v koJportažo. Iz raznih krajev nam pišejo tudi, da bi v tem ali onem kraju list redno nabili na javnem kraju, da ga morejo brati vsi. Neredkokrat se tudi dogodi, da posamezniki prosijo, ker list radi čitajo, da bi jim izjemoma znižali naročnino, ker so v slabih gmotnih razmerah. Takšne prošnje so časih opravičene, časih pa tudi ne in uprava lista jih ne more vedno pravilno presoditi. Zato smo se odločili, da določimo v vsakem kraju, kjer imamo kaj naročnikov, svojega zaupnika ah poverjenika. Nje- gov a naloga bi bila, da uredi v svojem okolišu kolporta-io našega lista, da nam daje informacije o ljudeh 1 ib o resničnosti dopisov, da nam daje nasvete, komu bi list poslali na ogled in da eventualno kasira naročnino. Zasebnikom, ki bi prevzeli list v kolportažo, se prizna 1 K za vsak prodani izvod. Zaupniki ali poverjeniki, ki se javijo prostovoljno, dobe en izvod lista zastonj ter se jim povrnejo tudi vsi stroški, ki jim nastanejo iz tega posla. Prosimo, da se tisti naši somišljeniki, ki bi bili pripravljeni to delo prostovodno prevzeti, naznanijo z dopisnico na našo upravo: Ljubljana, Breg št. 12. Plebiscit. Zadpje skupščinske volitve so marsikoga presenetile. Nas pa prav nič. Zakaj to niso bile navadne volitve, pri katerih izbirajo volilei svoje poslance po svojih socijalnih, gospodarskih ali kulturnih interesih in vidikih, temveč te volitve »o bile ljudski plebiscit! Celokupno slovensko ljudstvo v tej državi se je imelo izreči o tem, ali je za cen-tralistično-monarhistično državo ali pa je za foderativno-republikansko vladavino. Samo tako je bilo stavljeno vprašanje, na katero je naše ljudstvo dalo točen in nad vsak dvom jasen odgovor. Mandatarji ljudstva si morajo biti glede tega na jasnem. Ker je bila Slovenska Ljudska stranka od konstituante dalje v boju proti centralistični Vidovdanski ustavi, je slovensko ljudstvo njo poverilo, da ga zastopa v tein spornem ustavnem vprašanju. Slovensko kmečko in delavsko ljudstvo je preko nasprotujočih si socijalnih in gospodarskih interesov in kulturnih vidikov pristopilo takoj k jedru svoje današnje bolečine -— k ustavnemu vprašanju. Prvič rektno ali indirektno krive sedanjih razmer v državi, volilo pa je tiste stranke, ki so se odkrito izjavile za revizijo ustave. Značilno za volih d rezultat je fakt, da ste dobile samo dve stranki količnik — Slovenska Ljudska stranka in nova od Radiča v življenje poklicana Slovenska kmečka republikanska Stranka. Vse ostale stranke so ali popolnoma propadle ali pa so odnesle posamezne mandatko v tem viharju slovenskega naroda le po milosti volilnega zakona. Zgodilo se je, kakor smo mi pisali že skoraj tri leta: vrniti se moramo nazaj k 1. decembru 1. 1918. ter se mirno, kot enakopravni narodi pogoditi, kako hočemo živeti in gospodariti v skupni državni hiši, to pa tako zapisati, da bo tudi dr- žah). Z obljubami ni nič več, preva-riti so ne damo od nikogar več. Ze danes pa je menda tudi že bojazljivcem jasno, da od načela, da hočemo sami biti gospodarji na naših lastnih tleh, noben Slovenec in noben Hrvat ne more in ne sme odnehati niti za las! Tega načela se bomo čvrsto in brez strahu držali. Kakor pa je danes na dnevnem redu vprašanje centralizma ali federacije, tako je s tem načeto tudi naše vprašanje o monarhiji ali republiki. Ne smemo si prikrivati, da se bomo morali pogovoriti tudi o tem, in da bo o tem odločevalo ljudstvo suvereno. Tudi o tem vprašanju je slovensko kmečko in delavsko ljudstvo že pri teh volitvah podalo jasno smernico. „Oblasti“. Stojan M. Protič: je pomedlo z vsemi izrazitimi centralističnimi strankami, to je z demokrati, radikali in samostojnimi kmeti, ki vsi skupaj so ustvaritelji tega neznosnega, negospodarskega, protisocijalnega in protik ul turnega centralizma v naši državi. Slovensko kmečko in delavsko ljudstvo pa je pomedlo tudi s strankami, ki v tem tako silno važnem vprašanju niso hotele z barvo na dan in sO se umikale odgovoru na to vprašanje. V tej grupi so prizadeti najbolj so-ejalisti in komunisti. S to svojo odločitvijo ljudstvo ni hotelo urgirati obstoječa gospodarska, socijalna in kulturna nasprotja, ki žive in delujejo tudi pri nas kot pri vsakem kulturnem narodu, temveč ljudstvo je te volitve porabilo predvsem za to, da izreče, da hoče biti na lastnih tleh, iz katerih je vzrasio — suvereno! Ljudstvo naše se je izreklo pri teh volitvah za lastno državnost, torej za federativno ureditev države. Odbilo je od sebe vse stranke, ki so lovile mandate, pa niso hotele z jasno besedo na dan, vse stranke, ki so di- t V sedanjem volilnem boju, je na nekem sestanku radikalcev v Belgradu, ko so postavljali kandidate, govoril tudi predsednik vlade Pašič in je branil sedanjo Ustavo. Njegov ..šiager", da je federativna ureditev države .nemogoča, ker se ne dd določiti meje med Srbi in Hrvati na eni in med Hrvati in Slovenci na drugi strani, je naravnost naiven. Kdo pa brani Slovencu bivati v Srbiji, če je to potrebno, in kje je zapisano, da Srb ne sme stanovati v Zagrebu, ako hoče. Na ta govor je odgovoril gospod Stojim M. Protič s serijo resnih in prepričevalnih članov. Prvi del njegovega članka o razdelitvi države na oblasti, kakor to določa sedanja Ustava, prinašamo danes. Glasi se: Razdelitev države na ,,oblasti“ je postala gotovo centralno vpr&Sanje naše ustavo. Vsled tega niso tako vidna druga mnogobrojna ustavna vprašanj!, ki so bistvena in važna. Gospod Pašič je v svojem govoru od 15. februarja t. 1. posvetil veliko pažnjo termi vprašanju. Rekel je, da noče zgodovinskih oblasti (pokrajin), ker istih po njegovem mnenju niti ni, noče pa tudi, da bi oMasti (pokrajine) imele še svoje posebne ustave, svoje zbore in svojo zakonodajo, ker bi tako nastala posebna Hrvaška s Srbi in posebna Srbija s Hrvati! Na takšne prepričevalne in globokoumne razloge predsednika vlade, moramo tudi mi potrošiti nekaj besedi, posebno, ker se je s tern razlogom gonila brezvestna in reakcijonarna borba proti temu, da bi dobila naša kraljevina res svobodoumno In resnično demokratsko Ustavo. Zadelan s svojimi visokimi mislimi, o prirodi in o postanku oblasti, je izustil g. Pašič frazo: da zgodovinskih pokrajin sploh ni. On jih nikjer ne vidi, in kakor trdi, nobeden pameten človek. To, kar nekateri imenujejo zgodovinske oblasti, to so, tako misli Pašič, samo turška in avstrijska upravna telesa, ustvarjena iz političnih namenov. Mi pa., ki vadimo v nj:h tudi •sledove zgodovine, ki je pametni ljudje nc poznajo, mi smo — neumneži. Zares čudno, da se g. Pašič ni mogel kaj boljšega naučiti, ko ima okolo seb, vendar ljudi, ki te reči poznajo. Resnica je, da se v 78. letu ne boš naučil. kar že doslej nisi znal; tedaj učenju škoduje sigurno tudi starostno čustvo, občutek ni rž nje in ponižanj;’, da bi sprejel ideje in znanje mlajšega človeka. Toda g. Pašič bi se lahko iiveril iz življenja in proste uvidevnosti, da so te njegove staroverske ideje o oblastih starejše od samega — Khucna bana! LISTEK. SODBA. Poljsko napihal VI. St. ReymonL Poslovenil J. Glonar. Vrata so sc naenkrat hrupno odprla, veter jo puhnil v sobo, iz temno veže pa so se začeli valiti v grozeči, tihi trumi kmetje in niso niti pozdravili »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, tako da je mlinar začuden položil žlico na mizo, prijel svetilko, ki se je v prepihu zagugala in jih gledal z začudenimi očmi. — Kaj da vas je toliko! je zamrmral. — A še več jih čaka na dvorišču — je rekel Jernej in stopil naprej. — Kaj bi radi? — Na pogovore gotovo nismo prišli — je nekdo odgovoril in počasi zapiral za seboj vrata. — Potem sedite, takoj bom povečerjal. — Naj vam dobro tekne! Mi že lahko počakamo. Mlinar je začel naglo jesti in cmakal, kmetje pa so posedli po klo- peh, greli svoja pleča ob peči in zvesto gledali Jerneja, ki je prisedel k mizi, naslonil nanjo lakte in se zamislil. — Slabo vreme, kaj? — je izpre-govoril mlinar. — V su.šeu je redkokedaj boljše. — Seveda, kakor vedno pred spomladjo. Tukaj se je razgovor pretrgal, tako da je v tišini samo mlinarjeva žlica škrobotala po robih sklede; na dvorišču je zdaj in zdaj kdo otepal ob bruna blato s svojih črevljev, včasih se je veter šumno uprl v stene, da so zaječale,in dež je ropotal po orošenih šipah oken. — Jadviga! — je poklical mli-brkein ^ brisal z dlanjo velike Iz stranske izbe je prišlo močno dekle, zelo lepo in po gOBpoeko opiavljeno, ozrlo se je bistro po kmetih, pobralo sklede jn odšlo, zi-baje se s širokimi pleči. Torej, kaj imate? — je začel mlinar in potrkal po tobačnici. A niti ena roka se ni iztegnila po tobaku, ker so se obrazi naglo zmračili, eden ali drugi je pokašljal in sc v skrbi pokraspal po temenu, vsi pa so gledali na Jerneja, ki se je vzravnal,- uprl blede, neizprosne oči v mlinarja in počasi izpregovo ril: — Prišli smo, da nam izdate razbojnike ... Mlinarja je kar vznak vrglo, iz-bulil je oči, raztegnil roke in zastokal: — V imenu Očeta in Sina! Odkod naj jaz to vem? — Spoznali smo, da morate samo vi vedeti zanje! — je rekel bolj tiho Jernej in vstal; tudi kmetje so vstali s klopi in stali okoli, kakor trda stena, uprli v njega poželjive in ostre oči, kakor jastrebove kremplje, tako da je mlinar postal v obrazu ves rdeč. — Prišli smo k vam po pravico! — je močno zaklical Jernej. — In vi nam morate povedati, morate! — bo sc oglasili drugi polglasno, strogo. — Kako pravico? V glavoL se vam je zmešalo. Kako naj jaz to vem? Ali sem z razbojniki v koinpa-niji, kaj? — je hitro govoril in privijal luč s tresočimi rokami. — Vemo, da ste pošteni, a vi veste za razbojnike. Kako ne? V je-seni so vam ukradli konje, vi pa nič, pred kratkim so vam ukradli denar, lopova ste celo zalotili v so bi, a vi zopet nič, niti sodniji niste naznanili, niti žandarju povedali. — Cernu neki? Da bi imel še večje stroške? Kaj mi pomaga sodnija ali žandar? Ali lahko ujamejo veter na polju in mi ga na vrvici pripeljejo? Naj dobijo na poslednji dan kazen za krivico, ki so mi io storili. .7- Jz tega vidimo samo, da se bojite izdati razbojnike. — Ce bi vedel, ali bi jim odpustil svojo izgubo in jih ne izdal? Zastonj mi gotovo ... — Vi ne govorito odkrito in delate, kakor mačka z vrelo kašo — ga je ostro prekinil Jernej. Nismo prišli sem, da bi se z vami prerekali, samo po pravico in ker se nam mudi — ljudstvo na dvorišču in po kočah čaka — vas prosimo prijat-teljsko, da nam poveste, kdo vam jo ukradel denar. — Ko bi vedel, bi vedela o tem že srnini ja in cela vas — je mlinar vneto razlagal in s skrbjo gledal na trdovratne mrke obraze, a Jernej se je nestrpno iztegnil, grozno zabliskal z očmi, ga prijel za suknjo in rekel kratko in trdo: (Dalje sledi.) Ne Croa#ora, oe Bosna irl .Hercegovina niso potekle iz turške administracije, niti ni Hrvaške s Slavonijo ustvarila Avstrija, pa čeprav je odredila njen«; meje. Brez dvoma, tudi starega skopeljskega vilajeta ni ustvarila turska administracija. In kar je šc važnejše, historizem je g. Pašni v svojem Vidovdanskem Ustavu ne le priznal, temveč ga še potrdil. Clen 135. Ustave pravi: „Ako pa bi se porazdelitev države ne izvršila ne po prvem ne po drugem stavku tega člena, nego po tretjem, se morajo ustanoviti v Hrvatski in Slavoniji štiri oblasti. — Tako je na ta način ostala tudi sremska županij;!, ki je bila najmanj historično vezana s Hrvaško in Slavonijo — — v Hrvaški in Slavoniji! Isti člen pravi dalje: Isto tako, ako se porazdelitev države izvrši z naredbo, kar se pravi z drugimi besedami, ako bo Narodna skupščina nesposobna to izvršiti, tedaj naj tvori Crnagora iz 1. 1913. z bokokotarskim okrajem, toda brez plevaljskega in belopoijskega, eno oblast. V ravno tem členu se nahaja tudi iakozvani turški paragraf imenovan tako, ker je nastal vsled zahteve muslimanov in kateri v resnici dopušča kot oblast historično celino Bosne in Hercegovine, ker se istih ne sme deliti: Bosna in Hercegovina še srnete razdeliti na oblasti le v svojih dosedanjih zgodovinskih mejah. In kar je v tem pogledu za Bosno };i Hercegovino Se važnejše in zanimiveje, je ta-le fakt: Da se porazdelitev države ni dotaknila starih okrožij, ki ostanejo kakršna so bila. Ona jih je le prekrstila v „oblasti“. Naravno, da vsled globoke državotvorne politike gg. Pašiča in Pribičevi-ča to, kar se je dovolilo za Bosno in Hercegovino, ne sme veljati tudi za Hrvaško in Slavonijo. Tu s« se morale ustvariti nove in preudariti in razbiti stare županije zaradi volilne geometrije in drug h velikodušnih ciljev. Tako stoji v resnici z zgodovinskimi pokrajinami in s Pašičevim stvarnim odnosom do njih! Ko sem izdeloval svoj ustavni načrt in v njem označil oblasti za našo novo kraljevino, nisem hotel vzdržati historičnih pokrajin, a jih tudi nisem nalašč odklanjal in rušil. Vedoč, da je porazdelitev države na oblasti najobčutnejši in najkonservativ-nejšt element v življenju držav in narodov, sem, poznavajoč zgodovino in velike primere narodojv, hotel izvesti samo nrsel: ne se zaganjati mnogo in brez potrebe v to, kar je nastalo in v kar se je ljudstvo uživelo, prepuščajoč času In ljudstvu, da postopno in polagoma izvrši spremembe, ki mu bodo prav in ki jih bo njegovo življenje zahtevalo. Tako so pri meni nastale pokrajine Srbija, Stara Srbija z Makedonijo, Hrvaška in Slavonija z Reko, Istro in Medmurjem, Bosna, Crnagora s Hercegovino, Boko in Primorjem, Dalmacija, Srem z Bačko, Banat in Slovenija s Prekmurjem. Manjše odredbe sem prepustil zakonu, a tu, v Ustavi sem dodal še, da se spremcmi)e v številu in obsegu pokrajin morejo izvršiti samo z zakonom na zahtevo ali pa s pristavkom tistega prebivalstva, katerega se to tiče; zgolj obmejni okraji se morejo odvojiti od ene in prkleliti dragi pokrajini. Okrajev se nisem dotikal, niti sem to hotel. • ■ Kakor se to pri meni vidi, ni tu nobenih večj h razbijanj. Naravno. Mislil sem, da imamo mnogo in preveč drugih vprašanj za rešiti in da bi ne bilo modro segati v to sršenovo gnezuo m raz-pihavati plamen in medsebojni boj okolo tega — brez vsake potrebe. Gg. Paš č in Sv. Pribičevič so mislili drugače in so hoteli biti revoluci.io-narji tam, kjer so vedno vsi modri državniki in narodi bili konservativni, tet so ustvarili 33 oblastnij. Naravno, da so poleg njih ostali tudi okraji. Ali ne po-kazuje to le zablodo gospode, ker so mnogi okraji postali — „oblasti“. To je protivno celo tej Ustavi sami. Zakaj se je to napravilo? Ni nobenega pametnega Ln državniškega razloga za to. Za kaj u. pr. delimo Slovenijo v dve oblasti, ko so Slovenc! že prlrodno ln sami ustvarili sebi eno samo pokrajino k eno upravno središče — Ljubljano? Zakaj jih ml delimo na Kranjce ln Štajerce ln mečemo pri tem še znatno finančno breme državi na vrat? Zakaj spajamo okrožja in okraje, ki jih priroda in kultura še ni zbližala in s(x>ji!a z navadnimi upravnimi ukazi? Mesto, da bi državo pred vsem drugim načrtoma prometno zvezali in pustili, da bi življenje krenilo po teh novih prometnih žilah, in da se iz tega porode novi centri in nova oblast ja, kakor jih bo zahtevalo ljudstvo samo, mi z dekreti spajamo razne kraje in gonimo ljudi 'J-i gredo preko gora in rek, ki so brez mostov in drugih olajšav po sili v nove upravne centre! Eto, kakšna je modrost gg. PaSiča in Pribičeviča v vprašanju porazdelitve države! Vsled te Iti takšne modrosti je njihova uaredba o porazdelitvi države na oblasti še danes — mrtva črka na papirju! Francozi v Pohrurju. Italijanski list »II Paese« po roča, da je nemško .ozemlje ob Roni če vedno zasedeno od 140.000 mož broječe francoske armade. Stroški za vzdrževanje te armade znašajo mesečno 8 miljonov zlatih mark. Za nastanitev častnikov in njihovih roti bi n so rekvirirali najlepša poslopja, ki so jih deloma prezidali in na novo opremili. Za prirejanje raznih zabav so rekvirirali 25 gledališč, 51 kinematografov in Šport-prostorov v izmeri 60 tisoč hektarjev. Nemška vlada je morala dati francoski armadi na razpolago mnoga javna poslopja, med temi (527 šolskih poslopij, iti 1090 z vsem komfortom opremljenih odmorišč. Stroški za vojašnice so znašali v 4 letih 1 miljardo in 778 miljonov mark; za letalske postaje, za strelišča in telovadišča pa so vzeli Francozi nad 11.000 hektarjev naj rodo- vi tnejše zemlje. A' bližini vsake vojašnice so Francozi napravili na nemške vladne stroške po eno k .. .išče. Dne 31. marca 1. 1922. so znašali skupni stroški za zasedbo 7 mil jard zlatih frankov in 14 milijard papirnatih mark. V nemškem državnem zboru je povedal poročevalec za zasedeno ozemlje poslanec Stticklen sledeče: Za francosko ar-< mado je morala nemška 'vlada od jeseni 1. 1920. do poletja 1. 1922. pripraviti: 1400 salonov, 2600 »gosposkih«: sob, 5000 jedilnih sob, 10.300 spalnih sob, 4600 kuhinj z vso opravo, 180 klubskih garnitur, 2900 klubskih stolov, . 1800 blazinastih garnitur. Dalje: 800 pisalnih miz za ženske, 500 frizerskih toalet, 1600 likalnikov, 1800 preprog, 175.000 servijet, 6000 jedilnih servisov, 4000 servisov za čaj, 25.000 porcelanastih »tac«, 72.000 kozarcev za vino, 15.000 kozarcev za portsko vino, 45.000 šampanjskih kozarcev, 58.000 čašic za likerje, 26.000 vrčkov za pivo itd. itd. Strokovnjaki so izračunali, da bi se dalo s polovico denarja, kar so te stvari veljale, obnoviti vse v vojni opustošene francoske pokrajine.« „Upokojen je veliki Vilko Baltič.“ „Upokojen je ravnatelj tobačne tovarne g. N. N.“ ..Upokojen je kontrolor tega in tega urada g. M. M.“ Takih novic nam je prinesel pretekli teden pohi koš in zato je vredno, da si ogledamo tudi poglavje o upokojHvah nekoliko natančnejše. Upokojitve. župan dr. kor med fabrlkantotn in delavcem). Nekaj posebnega vidi prva teorija v zaupnosti, ki je združena z uradniško službo, kajti uradnikom je »zaupano" varstvo važnih državnih interesov. Dosledno temu „zaupnemu“ položaju so tudi nekdaj uradniške plače bile odmerjene boljše kakor navadne delavske mezde. Glavna razlika med delavcem in uradnikom pa je bila izrečena v stalnosti uradniške službe in pa v starostni preskrbi, t. j. s pokojnino. Postava natanko določa, kdaj sme biti uradnik upokojen. Upokojiti se ga moie le, če je za svoje delo ali vsled bolezni ali vsled starosti trajno nesposoben ali pa če ni več vreden zaupanja« n. pr. če sc je pregrešil proti kazenskemu zakonu. Tako veleva tudi zdrava pamet, ker to vendar ne gre. da bi prejemali zdravi ljudje lepo plačo za svoje brezdelje! Tekom let pa se je razpasla razvada, da uradnika pošljejo lahko v ,.penzjon“ mdi, če bi se ga radi iz teh ali onih vzrokov iznebili. In ravno to se dogaja dandanes vedno pogosteje tudi pr« nas! Zaradi primere vzemimo slučaj dr. Baltiča. Mož je popolnoma zdrav, tudi ni posebno star — menda 45 let — in bi po vseh znakih sodeč lahko še ..služil državi" vsaj dvajset let! Kazenskega tudi ni nič zagrešil — pa vseeno bo dobival „penzjon“, na njegovo mesto pa bo prišel (ali je že prišel) nekdo drugi, katerega bo treba iz javnih sredstev seveda tudi l-lačati! Država, tore} mi davkoplačevalci, bomo vsled tega plačevali za isto dek> dva človeka namesto enega! Ali je to prav? Ali je to uprava? Ali je to gospodarstvo? Dr. Baltiča so poslali v „pen-zjon“ baje zato, ker je po svojem političnem mišljenju ..demokrat"*. Kaj pa je to, če je demokrat? Pa naj bo! Izven urada lahko uganja, kar hoče, v uradu pa mora biti nepristranski uradnik in objektiven izvršitelj postav. Ali dr. Baltič to tii bil? Če ni bil to, potem ne spada v „penzjon“» ampak pred sodišče! Ce je pa svojo uradniško dolžnost vestno vršil, zakaj potem upokojitev? Zakaj ga niso dejali na drugo službeno mesto, če je bil na starem komu kaj na poti? Zdravega in za delo sposobnega človeka prisiliti na lenobo iA ga zato še plačevati, — ne. to pa ne bo šlo! Izid volitev v Sloveniji. A. Ma Kpanjabem. Volilni ok a ji Stavna odtisniti n>ast>* SLS SKS NLS NSS JDS SSDL NRS SSJ Črnon elj ,3893 2602 574 67 37 244 98 225 46 Kamnik 6663 5260 455 52 44 447 341 25 39 Kočevje 7340. 4230 537 60 141 488 619 1185 80 Kranj 9130 6493 538 104 94 1127 590 87 109 Krško 8004 .5839 947 84 88 604 299 32 111 L!ilja 6745 4637 325 55 183 379 969 36 161 LjublJ. okolica 11412 7242 1096 187 151 776 1552 70 338 Logatec 4740 3' '65 337 53 99 816 177 42 171 Novo mesto 7679 5)66 1311 53 188 452 145 312 52 Radovljica 6^54- 3859 342 24 234 641 779 114 338 Skup j: 71989 48293 6462 739 1259 5974 5589 2125 1445 Vseh volilcev je bilo vpisanih 97.119, v resnici jih je volilo 71.989. Od teh je dobila Slovenska ljudska stranka 48.393 glasov, Samostojneži (SKS) 6462, dr. Šušteršič (NLS) 739, narodni socia- listi (NSS) 1259. liberalci (JDS) 5974. komunisti (SSDL) 5589, radikali (NRS) 2125, socijalni demokratje (SSJ) pa 1445 glasov. Količnik znaša 6545. B. Na Štajerskem. Volilni okraji Število VOlllCC' Š eviio otldaiib flias«« JD ^ SLS SRS SKS SSDL Heraoi sm ssj NSS NRS Brežice 6918 4732 229 2112 89 438 69 78 1319 210 77 40 Celje 13660 9574 563 6056 264 674 111 4'Jl 80 922 325 90 Do lii j a Lendava 7759 6+11 123 3648 23 Ul 7 46 71 1920 86 61 216 Konjice 4676 3359 169 24»5 22 65 69 389 54 83 1S 18 Laško 10309 6275 482 8045 23 108 1893 77 43 467 81 53 Ljutomer 7 933 5693 221 3886 86 477 94 784 40 7 32 66 Maribor d. breg 10767 7508 231 4173 144 29! 1054 674 537 112 182 110 Maribor 1. breg 178-1 132*6 86} 8.'83 43 252 i U»0 1501 268 62 602 182 Mozirje 3630 2576 92 18j3 362 33 60 2 38 80 32 14 Murska -obota 12831 9+18 1122 2944 42 894 73 171 3495 154 m 351 O mož 4693 3+96 247 2663 48 178 21 105 271 22 19 22 Pi evalje 3743 2793 62 1177 21 23 38 100 17 1262 70 23 Ptuj 122+4 8+75 267 5175 9o 313 410 615 1109 146 149 95 Slovenjgradec 9297 6648 233 4120 63 167 5I0 712 50 53!. 213 49 Šm irje 10SO5 6356 2^0 4 H)4 123 4'3 100 210 8S5 140 36 83 skupa) 1>6')I6 69484 5 i 64 55734 5449 4543 5782 5'J8J 1ut68 4184 2069 1365 Količnik znaša 6092 glasov. — Vseh volilcev je biio vpisanih 136.916, v resnici jih je volilo 69 484 OJ teh je d bila Slovenska ljudska stranka 55 734, liberalci (JDS) 5164 samostojneži (SKS) 4543, Novačan (SRS) 1449, komunisti (SSDL) 5/82, Nemci 5980, Radičevci (SKRS) 10168, socialisti (SSJ) 4284, narodni socialist (NSS) 2u69, radikalci (NRS) 1365 glasov. Oidanih j: bilo %.4fc‘4 glasov. Količnik znaša 6092. Torej sta dosegli količnik SLS in Radičeva stranka. Po volilnem redu vse druge stranke ne pridejo v. poštev, razen one z naj-večj.m ostankom, in to so Nemci. . Izvoljenih je torej na Štajerskem 12 poslancev ‘bLS, 2 Radičevca in 1 Nemec. C. V Ljubljani. Dobili so Slovenska ljudska stranka (prof. Reisner) 3498, dr. Šušteršič 132 (dr. Gosar) 2814 glasov, NSS (Deržič) glasov. 552, SSDL (dr. Lj. Perič) 1886, JDS Izvoljen je torej profesor Reisner. Splošno pravitno, da državni uradnik služi državi. Tako nam pove tudi Jezik: „On je vstopil v služ-bo“, ali pa „po dolgoletnem službovanju" Itd. Službeno razmerje med uradnikom in med državo ima pa svoj poseben značaj. Vsaj ena teorija pravi tako (druga pravi, da je razmerje med uradnikom in državo isto ka- Poslanci iz Slovenije. Na Kranjskem: Od SLS: 1. Dr. Anton Korošec, 2. prof. Anton Sušnik, •1. dr. Franc Kulovec, 8. Franc Kremžar. 4. Ivan Stanovnik, 5. Jože Gostinčar, 6. Janez Brodar. 7. Ivan Stre in, 9. Karel Škulj. Od SKS je izvoljen: Ivan Pucelj. V Ljubljani je izvoljen: Josip Reisner. ia. A V TO N O MIS 7 Str s n 3. Ako odstopi dr. Korošeč. na Kranjskem, pride na vrsto še poslanec Nemanjič iz Beiokrajine. Na Štajerskem:. . 1. Dr. Anton Korošec, nos. liste. 2. Fran Žebot. 3. Or. Josip Honjec. 4. Davorin Kranjc. 5. Vlado Pušenjak; ... 6. Ivan Vesenjak; 7. Štefan Falež. 8, Jakob. Vrečko. 9. Jožef KlekL • 10. Geza Stiftar. 11. Andrej Bedjanič. 12. Jurij Kugovnik. Od Radičevcev sta izvoljena: 1. Stjepan Radič. 2. Štefan Cižmešija. Izvoljeni kandidat nerr ške stranke je Franc Schauer, urednik „Cillier Zeitung*'. Rešitev naših nagrad. V 9. številki našega lista smo razpisali štiri nagrado za one, ki bodo najboljše prorokovali Volilni izid. Prorokovanj nrno prejeli cele kupe. Skoraj vsi sd dobro prorokovali, vendar je nepričakovani volilni rezultat izločil iz celega kupu prorokovanj velikansko večino. Mi smo ta prorokovanja vestno preglt*; dali in sortirali in smo po svoji vesti rdzsodili, da dobi: prvo nagrado v znesku 100 dinarjev g. Ivan (»ruden v Gabrijelah pri Karcnolju, ki je prisodil SLS 21 mandatov, .1 DS 1 mandat, socialistom 3 mandate in nemški stranki 1 mandat; drugo nagrado v znesku 75 di- narjev g. Bnlaamu v TumiWhi v Prekmurju, ki je prisodil SLS 21 mandatov, Radiču 1 mandat in UemSki stranki 4 mandate; tretjo nagrado v znesku 00 di n ar je v g. K. Koncu v Metliki, ki je prisodil SLS 20 mandatov, SJvS 1 mandat, JDS 1 mandat, narodnim sooialoem 1 mandat, socialistom 3 mandat, republikancem 1 mandat in nemški stranki 1 mandat. fetrto nagrado v znesku 25 dinarjev g. Martinu Kopne« v Do-bračevem s5t„ 52 pri Žireh, ki je prisodil SLS 20 mandatov, SKS 1 mandat, «1 DS 2 mandata, narodnim socialnem 1 mandat, socialistom 1 mandat in NLS 1 mandat. Prerokovanja slovitega pridigarja Jerneja Basa rj a iz leta 1734. Brumnimu slovenskimu folku rastoumazhiu K. O. 1. Po volitvah. Ti Nikolai bosh ymel sadofti ursoha fč jokati zhes tuojo neumnost, ker si predal tuoje krajleftvu sa.en korz vode, inu ti Gregori, ker si predal tuojo veliko erbiihno sa eno shli20 mozhnika. Inu bofta jamrala: O jeft revna! Moji perjetni vferti, sdej, ne vezh meni, ampak drugim k’ vefselju flushite. O moje nekadanju lepu domvanje, sdej ny vezh moje, zhe je lyh s’ mojo skerbjo gori poftauienu, perferzhni priateli, lubi znanzi, svefti flushabniki, kje fte? jeft tukej erjovem, inu v>; nafhlifhte, jeft fe jokam, inu vy fe 1'mejate, jest sobmi shkriplem, inu vy pojete. O Auguftm, ti (i meni prov pravel, inu jeTt nefsem verjel: licce omnia transierunt, quasi somnia, quasi fumus, quasi umbra, quasi non fuerint — pole ufe je mi-nullu, koker lanjc, koker dfcm, koker senza, koker deb’ na blu. O dolgovih SHS. Je hitru rezhenu: jeft ozhem ufe plazhati, pak kjfe je useti? deset tau-fhent ceptov denarjov; letu je ena fhuma, katera bo tudi enimo sadov-shenimo kraljo five lafsč delala; jeft neodrezliem, de se samore veliku sa-. flushit, inu perdobiti skusi pridnoft, skusi 1'tanovitno dello, inu mujo ; pak vender nemorem saftopiti, koku bč mogel en firomak tolku pershparat, de bfe en tok’ veliki doug poplazhal. Ob sedmini 18. III. d» 25. III. Zhe danafhni dan, o zhlovek, okuli pogledafh, inu beli sveftu pofhlufhafh, kar fe bere inu poje, tok’ bofh to Nedelo en fhalgftni dan imenoval, kir fe ne poje Oloria in excelsis, ne Alleluja. Sveta Mafha fe millu sazhne s’ timi shaloftnimi beffedami: Circumdederunt me gemitus mortis et dolores inferni circumdederunt me — mene je obleglu shalvanje te fmčrti, inu paklenske bo-lezhyne so mene obdale. Inu to shalvanje je sa tiga vola, kir dfer-s h i m o s p o m y n tiga p a d z a. hali, naj velja kar hoče. tudi na ljubo hrvatskim mladeničem ne, ker ne moremo in ne smemo odnehati. V Ljubljani hočemo svoje vseučilišče in sicer popolno vseučilišče. Kdo nas vlada? Kakor znano, imajo odločilno besedo v naši državni upravi gospodje Belgrajčani. Kako ti gospodje državo ..upravljajo*', tudi vsi vemo. Zakaj nas pa tako vladajo? Odgovor na to vprašanje dobimo iz sledečega „Jutrovega“ poročila: ..Belgrajsko sodišče je obsodilo na 10 letno ječo dvanajst uradnikov. ki so se vsi nahajali 'na višjih položajih in so vršili v družbi naj-ordinarnejše tatvine in tudi rarboj-ništva. Med temi tatovi je bil neki generalni ravnatelj(M) Marko Pavlovič, gimnazijski ravnatelj^!!) Živko Stefanovič, načela v ministrstvu!!!) And ra Ignjatovič, upokojen 3 gene- rali!!) Milutiu Andjelič in razni drugi višji uradniki. Le eden je bil samo praktikant,; a ravno ta je bil najslabši in je bil obsojen na smrt.“ — Živijo centralizem, živeli tatovi! Fantje Ljubljančanje. Zadnjič sme zapisali, da slovenska inteligenca v Ljubljani jamra in pravi:„Pro-kieti demokrati", ..prokleti radikali*’. Ob enem smo rekli, dd bodo kljub preklinjevanju fantje Ljubljančanje voJili demokrate. — Kar se je 18. marca tudi zgodilo... Naš dragi prijatelj g. U. bi rekel: „Ni ga tiča čez prešiča." Poslanec na odpoved. Pravijo, da so ljubljanski naprednjaki sklenili za volitve pogodbo, *v> kateri bi imel biti g. prof. Reisner tako dolgo poslanec, dokler ne pribori uradnikom draginjskih doklad, takoj nato pa naj bi se umaknil svojem" namestniku, g. dr. Ravniharju. Iz česar sledi, da dragirrskih doklad še dnWo ne bo. Če je namreč - prof. Reisner moder mož. bo rešitev tega vprašanja raje nekoliko zavlačeval kakor pospeševal. če bi n. pr. izposloval draginj-ske doklade že prvi teden, bi bilo tudi njegovega poslanikovanja že nrvi teden konec. Kaj takega pa noben poslanec rad ne doživi. Deaevne vesti. Prihodnji številki »Avtonomista4* bomo dodali prilogo in ga bomo dali natisniti tudi nekaj sto izvodov več, na kar opozarjamo zlasti trgovce, ki imajo ali hočejo dobiti zveze na deželi. Oglase za prihodnjo — velikonočno — številko sprejema uprava do prihodnje srede zvečer. Hudi politični boji nas še čakajo v bližnji bodočnosti. Slovensko ljudstvo boko prepričani, da bo slovensko ljudstvo v svojem boju 7.a svojo sveto in pravično stvar zmagovito prestalo tudi to, mogoče najhujšo preizkušnjo. Naše geslo potem mora biti: Ne udatl se in ne odnehati niti za las! V teh težkih časih pa bo mnogokrat potrebna bodrilna in krepka beseda. T o bo ena glavnih nalo' ..Avtonomista" za bodočnost. Vse, ki razumejo "'oboko resnost težavnega položaja, v katerem se danes nahaja slovenski narod, prosimo, da nas v tem težkem boju po možnosti podpirajo s tem, da „Avtonomista** čim bolj širijo. „Av-tonomist bo vršil tudi nadalje svoje dolžnosti brezobzirno in neizprosno, uspeh pa bo dosežen le z vsestransko podporo od strani naročnikov in prijateljev lista. i f V današnjem »listkn« prinašamo začetek zanimive povesti iz življenja kmetov v nekdanji ruski Poljski. Povest je izšla 1. 1907 najprej v celjski »Domovini«, pozneje tudi v ponatisku, ki pa se danes ne dobi več. Kara gre slovenski de;tar? .Jutro" poroča pod naslovom .Razpust ljubljanskega urada za nezgodno zavarovanje delavcev** sledeče: ..Osrednji urad za zavarovanje delavcev, izpostava i. in 11. v Ljubljani jc z dne 18. t. m. ukinjen, njegove agende so prešle na »Osrednji urad za zavarovanje delavcev** v Zagrebu." — Tako je dograjen zopet nov in sicer prav velik kanal, po katerem se bo odcejal slovenski denar v Zagreli, pravzaprav pa v Biograd. Nov napad na slovensko um~ 'rezo. Izvedeli smo, da nameravajo za Veliko noč medicinci v Zagrebu sklicati zborovanje, na katerem bi protestirali proti obstoju medicinske fakultete v Ljubljani. Po drugih virih nameravajo gospodje protestirati »aje proti obstoju 'slovenskega vseučilišča v Ljubljani sploh. Mi ne moremo ugotoviti, kaj je na teh. vesteh m uh zato javljamo s primerno rezervo. Povemo pa gospodom že danes: Ako res nameravajo kaj takega, bodo dobili zaslužen odgovor. Kakor se mi ne vtikamo v lirvatske stvari, naj blagovolijo tudi oni o slovenskih zadevah molčati s primernim rešpektom. Popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani je sveta zadev« celokupnega slovenskega naroda, kjer ni nobenih kompromisov in nobenega govoričenja prav nič treba, ker je zastonj! Tu Slovenci ne bomo odne- ŽELEZNIŠKA NESREČA. (V slovo do prihodnje tožbe.) Sijajno zadoščenje za naše vztrajno delo so nam prinesle zadnje državno zborske volitve. Na tiho nedeljo niso glasovali slovenski volilci za osebe ali za politične voditelje, tudi ne za stranke kot take, ampak oddali so svoje glasove za zmago splošnoslovenske Ideje za neodvisnost In samostojnost Slovenije. To je važna ugotovitev. Zadnje volitve niso bile navadne volitve, kjer Kre za osebe ali za stranke v prvi vrsti, ampak so bile plebiscit o tem, kaj slovensko ljudstvo brez razlike strank sploh hoče. In slovensko ljudstvo je povedalo dovolj glasno, da hoče biti na svoji zeuUjl svoj gospod. Izreklo se je torej z ogromno večino za misei, ki jo mi že tri leta širimo in poglabljamo med Slovenci. Zato nas ta uspeh iskreno veseli. Ne štejemo si pa svojega dela v nikako zaslugo, ker smatramo, da smo vršili s svojim delom le svojo dolžnost. To bomo vršili z vstrajnim, pošte nun in smotrenim delom tudi še naprej, ker naš boj še zdaleka ni končan. VzdihL Predzadnji teden smo obja-'ili sledeči „vzdih“ g. Puclja: „Oh, ko bi jaz količnik dobil 1“ — Zadnji teden smo objavili „vzdih‘‘ istega gospoda: „Oh, ko bi jaz ostanek dobil!** — Za danes smo imeli pripravljen .,Vzdih“: „Oh, ko bi jaz lahko doma ostal 1“ — Iz tega sledi, da bi bil g. Pucelj dobil količnik, če bi se volitve vršile teden dni prej, če bi se bile pa volitve vršile šele to nedeljo, bi bil pa doma ostal. Ker so pa volitve padle ravno na vzdih „osta-nek“, je g. Pucelj res dobil „ostanek**. — Kar dokazuje, da „Avtonomist“ vedno pravo zadene in vse v6 in vse vidi, celo skozi zid (g. Pucelj bi pristavil: Kjer je luknja skozi, op. ur.) Bajs šo delali, pa je korito ratalo. Kdo drugi pač kot Ribničani. O tem nam' poročajo tole: Ribniški purgarjt niso marali za Puclja, ampak so dvignili na svoj ščit dr. Žerjava. Pucelj jih je prosil za glasove, oni pa nak — mi hočemo Žerjava. Zaradi teh ribniških glasov pa Pucelj ni dobil količnika. To pa je bilo usodno, zakaj če bi Pucelj količnik dobil, pa bi bil izvoljen tudi dr. Ze nav z ostankom. Tako je pa Pucelj dobil ostanek, dr. Žerjav pa nič! Takole ga lomijo po Ribnici! ..Slovenski Narod" je šel med „rde> če Jezuite**. Na sv. Jožefa dan, torej dan po volitvah, je priredilo centralistič-no-demokratsko Samostojno kmečko-ra-dikalsko glasilo stare ljubljanske „inte-ligence** „Slov. Narod" posebno izdajo, kjer beremo v uvodniku to-le: „Kar se tiče splošnih rezultatov volitev v vsi državi, je predvsem karakteristično to, da kažejo vsi voIMni rezultati — morda z edino izjemo bivše kraljevine Srbije — tendenco, ki je očitno naperjena proti sedaj vladajočemu centralizmu. Centralizmu torej bije zadnja ura. In čim preje mu odbije, tem bolje za državo in njeno prebivalstvo. Radikalna stranka je sicer izšla iz volitev silno ojačena, toda sama je vendarle preslaba, da bi se mogla i v bodoče z nado na uspeh upirati težnjam, ki merijo na preustroj naše države potom decentralizacije. Nadejamo se. da radikalna stranka kot najmočnejša v parlamentu, ne bo zapirala oči pred dejstvi, ki so izbila na dan pri teh volitvah, ter pravočasno izvedla svojo politično — preorienta-cijo. Centralizem je mrtev, naj živi decentralizacija!“ — Kakor je videti, si je torej tudi stari patriiarh ..Slov. Narod“ posadil na glavo širokokrajn! klobuk ..rdečega jezuita**. Če bo zvedel za to izpremembo ovaj Pašič iz Biograda. bo rekel: „Pa ko se je torne nadao!“ Stranka Penetov se volitev ni udeležila. Tf’mu ie kriva brezobzirnost naše vlade. Radikalcem in Radičevcem je škrinie pobrala, nam pa oštarije zaprla. Kie in kako naj bi notem volili? TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA Ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 221). Gospodarstvo. Vrednost denarja in politika. Eden najboljših finančnih ministrov v bivši avstrijski monarhiji je bil Poljak Dunaje\vski. Ko so tega moža pri neki priliki opozicijonalni poslanci prav trdo prijeli zaradi nekih trenotnih njegovih neuspehov, jim je ta mož odgovoril: Delajte dobro politiko in dal vam bom dobre finance! Dobra politika — ali jo imamo v naši državi? Ce bi hoteli povedati vse, kar bi bilo pravzaprav treba povedati, bi bržkone prišli v navskrižje s kazenskim zakonom. Naša notranja in naša vnanja politika je celemu svetu naravnost v posmeh, zato pa tudi uživamo na mednarodnem trgu tako dober sloves. Z veliko napetostjo pričakuje naš svet poročil, kako bo odgovoril mednarodni finančni svet na izid ravnokar izvršenih volitev. Volitve so namreč politični položaj nekoliko izpremenlle; vprašanje pa jc, če so ga izpremenilc toliko, da bi bilo pričakovati za naš mednarodni kredit kakšno izboljšanje. Volitve so pokazale, da sc razvija politično življenje „prečanov“ v iodera-tivno (republikansko) smer, politika Srbijancev pa je ostala stara, centralistična. Federativna smer še ni zadosti močna, da bi mogla prevzeti državno upravo v svoje rake — m za državni kredit je glavna stvar uprava države — centralfst čni Srbijanci pa imajo še vedno dovolj moči v svojih rokah (policijo, žendarje, vojaštvo in državno blagajno), da se lahko na upravi države še prav trdno drže, če ne drugače pa z vojaško diktaturo. Res je da „ovaj Pašič iz Biograda** s svojimi radikali nima večine v parlamentu. Dovolj pa bo močan, če pridobi ie kakšno malo skupino na svojo stran. Bržkone pa bo dobil demokrate, kajti tem tičem k treba samo pokazati prgišče ovsa v vladnih jaslih in takoj bodo zraven. V tem shičaju bodo radikali najmočnejša in vladajoča vladna skupi-pina La zato se bo nadaljeval stari režim gospodarskega nereda na celi črti, bodisi da prevzamejo vlado v svoje roke sami radikali (diktatura), bodisi da se jim pridruži še kakšna mala In zaradi svoje maloštevilnosti brezvpllvna skupina. Cvetla bo zopet „zarada“, vrednost dinarja pa bo „skakaLa“, da se izrazimo „patriotski“. Isti slučaj bo nastopil, če do nove vlade sploh ne pride v doglednem času. To okokiost bo svet tolmačil ne kot vladno, ampak kot državno krizo, in kaj take krize pomenijo za državni kredit, nam ni treba razlagati Cisto drugačna pa bi bila stvar, če bi prišlo do federativne ureditve države. Federacija (zveznih držav) bi bila trdno jamstvo, da bo zavladal red in poštenje v financah vsaj v slovenskem in hrvat-skem delu države in tako bi se mednarodni kredit mogel opirati vsaj na ta del skupne države. Dokler pa do tega ne pride, ne bomo dobivati kredita v inozemstvu drugače kot na — zastavo nepremičnin. Dinar bo pa lahko zelo, zelo vesel, če bo obstal tam. kjer je danes. Naša domača obrt. Živi jenske razmere v Sloveniji niso ravno najbolj rožnate in boj za vsakdanji kruh je od dne do dne hujSi. Zato pa je treba delati z vsemi močmi na to, da se naše razmere v tein oziru kolikor mogoče zboljšajo. Prav pogosto beremo trditev, da je Slovenija z ozirom na prehrano »pasivna« dežela. To se pravi: V Sloveniji pridelajo vsi kmetje skupaj manj žita in drugega živeža, kakor ga je treba za prehrano celokupnega prebivalstva. Zato mora Slovenija žito, krompir itd uvažati od drugod, da preskrbi vsem svojim prebivalcem dovolj hrane. Kar pa pripelješ od drugod, moraš plačati. Toda s čim — to je vprašanje! Velik del svojih stroškov za prehrano pokrije Slovenija z izvozom živine, prašičev, jajc, kuretine, sadja itd. v tuje dežele. Kar pa še manjka, pokrije z dohodki svoje obrti in industrije. Če pa še ti dohodki ne zadoščajo, morajo iti ljudje delat na tuje, navadno v Ameriko, da z zaslužkom svojih rok na tujem prerede svoje rodovine v domovini. Te tri točke možnega zaslužka nam dajejo tudi potrebno smer, kaj »nora Slovenija storiti, da si ohrani in preredi svoje ljudi doma, kajti zaslužek na tujem je mogoče dober, ampak: Ljubo doma, kdor ga ima! Prvo, kar se da storiti, je pov-zdigu domačega kmetijstva. Predpogoj za povzdigo lastnega kmetijstva pu je, da se zavedamo, da moderno knukijstvo ni več to, kar je bilo pred dve- ali tristo leti. Samo kopanje po zemlji danes ne zadostuje večl Danes je kmetijstvo obsežna znanost in samo tisti kmet, ki zna izrabiti izkušnje moderne kmetijske zicuiosti, se bo držal na svoji zemlji! Danes mora vsak kmet vedeti, kakšno zemljo ima, da najde tej zemlji primerna semena. Dalje mora vedeti, kakšno sadje bo v njegova legi najlepše uspevalo in mora tudi znati s sadjem ravnat L Dalje mora vedeti, kakšne živinske, prašičje in kokošje sorte so dobre ravno za njegove kraje, ker vsaka žival ne uspeva jjovsod enako. Dalje mora poznati umetna gnojila, ki so primerna ravno za njegovo zemljo in za tiste sadeže, ki bi jih rad na določeni zemlji pridelal. Potem mora vedeti, kakšni poljedelski stroji so zanj pripravni. Vse to mora danes vedeti razumen gospodar. Koliko pa jo gospodarjev, ki danes to vedo? Malo jih je, jako malo! Pri iuin še mnogo preveč prevladuje mnenje, da je krnet lo tisti, ki se cel dan na soincu pečo in koplje in koplje in koplje ... Če bi pa svojo domačo zemljo naši kmetje obdelovali umno, kakor to zahteva moderna znanost, bi Slovenija lahko preredila še trikrat in štirikrat toliko ljudi, kot jih preživlja danes. Zato slovenskim kn>etr>m ne moremo nikdar dovolj glasno povedati: Berite — preskušajte — delajte — napredujte! Drug velevažen vir domačih dohodkov je domača obrt. Včasih so ženske doma predle, tkalci so tkali, kože so strojili doma, obleko in perilo izdelovali doma in čevlje izdelovali doma. Ponekod še obstoje take navade, večinoma pa ljudje vse raje kupujejo — češ, bik naj dela, ki je močan! A koliko bi ljudje lahko zaslužili z obrtjo in z rokodelstvom! Le poglejmo kmečko hišo, kjer imajo n. pr. pet ali več otrok, fantov ali deklet. Dokler gospodarita oče in mati in otroci pomagajo pri delu, gre še nekako. Križi in težave pa se začno, ko otroci dorastejo in najstarejši sin navadno prevzame gospodarstvo. »Stari« dobijo svoj kot — bratje in sestre dobe svojo doto, ki je. navadno mnogo premajhna za ustanovitev lastnega doma in zato se raztepo navadno v širni svet kot hlapci, dekle itd. Koliko drugače bi bilo lahko, če bi se bili tisti otroci, ki jim božja milost vsled nesrečne dedščinske postave ni naklonila lastnih kmečkih domov, pravočasno izučili kakšne še tako preproste obrti! Tu in tam se kakšnega poba sicer odkrižajo s tem, da ga pošljejo v šolo, navadno z namenom, da bo »gospod«, toda kaj pa drugi? .Ali ne bi dali raje take fante kakšnega rokodelstva učiti — če ne v mesto, pa vsaj na deželo, kar je iz gotovih vzrokov še mnogo boljše. Pouk navadno ne traja dalje kakor tri leta. Kaj je Valentin Vojska pleskar in ličar, Ljubljana, Cerkvena ulica št 11. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. Delo solidno. S : : : s s ■ S s 5 : 5 i s s S 5 Popolnoma rarno naložite svoj d« nar ▼ SZiMEMI P0SD3!LH!C! V 1308130111 r. z. ss o. z. sedaj poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi ce>ti poleg hotela „UnionM. Hranilne vloge se obrestujejo po 6°/„ brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 1/2°/0. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po €J */2%- Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. JESeisriLlb« ravnokar izšlo brošuro ,.Jugo-sloveni, Slovani in Jugoslo vani“, ki je najboljši politi, no-kultumi spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več. Kdor liočs zidati novo hišo, hlev, gospodarsko poslopje, ledenico, pekarno, mlin, žago, jezove, ter izvršiti druga stavbena dela naj se obrne na podpisano podjetje, katero mu izda stavbene načrte po najnovejših vzorcih, tako da si mnogo prihrani na stavbenih stroških Načrti se izdelajo po kulantno nizkih cenah. KOROŠEC DRAGOTIN, stavbeni podjetnik Rečica v Paki. Kupim vsako množino jamskega lesa za rudnike. Ponudbe z navedbo cene franko vagon naloženo na vseh štajerskih postajah. KOROŠEC DRAGOTIN, lesni trgovce, Rečica v Paki. Tsudor Horn, Ljubljana Poljanska cesta št- 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvn>evanje vseh klet»apskth in vodovodnih instala-otjakih del kakor tudi za pokrivanje streh. Vsa stavblnska In kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno In poštnine prosto Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaid in pločevine. Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj se obrne na: Fr. P. Stare slikarski mojster v Ljubljani Florjanska uliea št. 16. to? To jako kratk/i ajtc svoje fante in dekleta, katerim ne morete dati lastnih domov, v rokodelstvo, ki odgovarja telesnim sposobnostim in veselju vušili otrok! 2itne cene v Novem Sadu. Pšenica 1830 kron, ječmen 1260 kron, oves 1560 kron, koruza 1020 kron,, moka št. 0 pa 2650 kron. Žitne cene v Zasrebu. Pšenica 1800 kron, koruza 1120 l^nn nv<>s 1200 kron, moka št. 0 pa po 3800 kron. Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova ce- IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. B LASNIKA NASL. v LjublJanL Ifozanega »avtonomista" iz leta 1921 in 1922 se proda Cena za letnik 1921 Din 35’—, cena za letnik 1922 pa Din 50‘—. Dobi se v upravi. „Nove zapiske" letnik 1922. Nevezane se dobi istotam. Cena Din 25'—. Mirosln Bitne, Lilijana. Si. Pžiro c«5ta sfs?. Z9 Se priporoča sl. občinstvu p. n, tvrdkam za naročila vseh v to stroko spadajočih del. Velika zaioga šolsMh map. notesov in blokov. Cene nizke. Postrežba točna. Delo solidno. Knjigoveznica, kartonaža in galanterija in Naiboljša in najsigurnejša prička za štedenše! Lfndsfca posojilnica o Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem račann od 1. jannarja 1923 po m*- 5% bpez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad IIP milijonov kron hran Inlh vlog in n d 1»1QQ OOP kron rezervnih zafciadoT. —- Posojila se dovoljujejo (Tl na osebni kredit (proti menici; na hl-poteke in v tekočem računu.