EH GLAS Uto XLV - št. 70 - CENA 38 SIT Kranj, torek, 8. septembra 1992 Izjemen uspeh mikrokirurške klinike na Jesenicah Mlademu Avstrijcu rešili nogo Jesenice, 7. septembra - Avstrijskemu motoristu bi morali nogo amputirati, če se jeseniški kirurgi ne bi takoj odločili za replantacijo popolnoma iztrganega dela noge. V zadnjih petinštiridesetih letih v jeseniški bolnišnici še nikoli niso opravili tako zahtevnega operativnega posega. 1. septembra se je na magistralni cesti na Potokih pri Jesenicah mladi, 23-letni motorist iz Avstrije Manfred Auer, zelo težko poškodoval. Njegova noga je bila deset centimetrov pod kolenskim sklepom ne le zlomljena, temveč povsem odtrgana, iztrgana. Vse žile so bile potrgane, cel je bil en sam živec... Ko so ga ob 12. uri odpeljali na kirurški oddelek jeseniške bolnišnice, se je zdravniška ekipa pod vodstvom specialista kirurga plastika d«-- Marjana Fabjana in ki-rurga, predstojnika kirurškega oddelka dr. Toneta Laha takoj odločila za operacijo. Zdravniki so se zavedali, kako je pri tako hudih poškodbah pomemben čas. Človek z odtrgano nogo je lahko v zelo kratkem času primerno oskrbljen s kompletno trav-matološko plastično ekipo. Jeseniški zdravniki so popolnoma mrtvo nogo oživeli v treh urah, zahtevna operacija pa je trajala sedem ur. Povsem drugo, neprimerno lažje delo je, če je noga odrezana, Manfredova noga pa je bila povsem deformirana, do nespoznavnosti »zmečkana«. Na mrtvi nogi je bilo treba povezati vse živce, žile, čimprej poskrbeti za cirkula- Pr- Marjan Fabjan, specialist iz plastične in rekonstruktivne kirurgije je skupaj s kirurgom dr. Tonetom Lahom v mikroki-y*kl kliniki na Jesenicah mlademu Avstrijcu Manfredu Au-erju uspešno opravil replantacijo noge. To je nedvomno izjemen P enkraten uspeh jeseniške kirurgije. - Foto: D. Sedej cijo krvi, kajti, če se živcev v pravem času ne oživi, odmrejo. Nesrečnega motorista bi zanesljivo čakala amputacija noge, z uspešno replantacijo pa so mu sposobni jeseniški kirurgi nogo ohranili. Dr. Marjan Fabjan je specialist iz plastične in rekonstruktivne kirurgije, travma-tološki del pa je uspešno opravil dr. Tone Lah. Zelo pomembno je tudi bilo, da imajo v jeseniški bolnišnici že leto dni transfuziologa in da so poškodovancu lahko dali svežo kri. Odzvalo se je pet zdravstvenih delavcev v bolnišnici, ki so prispevali kri, kajti pri tako težkih poškodbah mora organizem prejeti svežo kri. Zelo dobro delo je opravila tudi vodja anesteziologije Zora Fabjan. Pomembno je, da v jeseniški bolnici razvijajo diagnostične metode z rentgenskim aparatom, saj se med drugim s tem odpirajo možnosti tudi za kompletno dokumentacijo. Mladi Manfred se dobro počuti in bo zdravljenje nadaljeval v Avstriji, za jeseniško kirurgijo, ki tako pomembnega kirurškega posega ni opravila v vseh zadnjih petinštiridesetih letih, pa je operacija izjemno pomemben dosežek in napredek v razvoju mikrokirurške tehnike. Sedanji jeseniški kirurgi so s tem dokazali, da so tudi v perifernih bolnišnicah strokovnjaki, ki so danes sposobni opraviti najtežje operacijske posege. • D. Sedej VPIS V JESENSKI SEMESTER 1 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJC in BANI KA FORMULfT^ PRIH IRANKA Republiška skupščina pred tretjim poskusom sprejema volilne zakonodaje II Vlak rednih volitev uhaja Če ta teden ne bosta sprejeta temeljna zakona o volitvah novega državnega zbora in državnega sveta, potem bomo v Sloveniji težko izvedli volitve do 23. decembra kot ukazuje ustava. Čeprav volilni vlak uhaja, parlamentarne stranke še vedno hkrati prisegajo na nujnost volitev in zavlačujejo z novimi dopolnili in, če drugače ne gre, z nesklepčnostjo. DANES Jutri se bo v parlamentu začela nova, že tretja runda sprejemanja dveh temeljnih volilnih zakonov. Samo ciganka ve, kako se bo vse skupaj izteklo, saj smo že v dneh pred sejo slišali, da bodo stranke sicer poskrbele za udeležbo svojih poslancev, obenem pa bodo trdno stale na svojih stališčih, kar napoveduje zaplete že na začetku seje. Poslanski klub Demosa oziroma opozicijski blok bo terjal, da se na osnovi zahteve 84 poslancev uvrsti na dnevni red sklepanje o razpisu referenduma o sistemu volitev v dr-iavni zbor. Opozicija je sicer svojo zahtevo omilila s tem, da gresta lahko na referendum dva predloga: tisti, ki ga je pripravila Narodna demokratska stranka in je v bistvu večinski sistem, in predlog, kije sedaj v parlamentu in je kombinacija večinskega in sorazmernega sistema. Vprašalnik za državljane Slovenije je zako-nodajnopravna komisija skupščine že oblikovala in bi tako, če bi skupščina ta predlog sprejela, referendum lahko speljali sorazmerno hitro. Ključi so v rokah parlamentarcev. Skupščina mora sprejeti sklep o referendumu in tudi formulacije vprašanj in če tokrat ta zahteva, če bo uvrščena na dnevni red, pade, bo konec tudi priložnosti za referendum. Za sprejem dnevnega reda je zadostna navadna večina in vladajoča koalicija meni. da ima tako večino v vseh zborih, da hi predlog za referendum zavrnila in s tem obdržala v proceduri sedanji neusklajeni predlog zakona. Za njegov sprejem pa je potrebna dvotretjinska večina. Naslednja sporna točka so zahteve Demosa oziroma opozicije po sprejemu treh dopolnil k zakonu o volitvah v državni zbor. Kandidati za poslance bi morali izjaviti, da niso nikoli sodelovali ali ne sodelujejo s tajnimi službami (tako imenovani udbovski amandma), da mora kandidat prebivati v volilni enoti, kjer kandidira, in da bi naši izseljenci in zdomci, ki imajo slovensko državljanstvo, lahko glasovali tudi po pošti. Nasprotniki teh dopolnil, predvsem udbovskega, ki bi po njihovem mnenju še dodatno skregal Slovence, vztrajajo na besedilu zakona, kije sedaj v skupščini. Na sestanku strank, ki podpirajo vlado, so takšno stališče potrdili in menili, da je referendum nepotreben, obenem pa so potrkali na spomin Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke, naj predlagani zakon podpreta, saj sta bili med podpisniki predloga takega zakona, ki je nastal na koordinaciji političnih strank. Vladajoča koalicija pa ni zavrnila možnosti, naj se o predlogih opozicije opredeli ustavna komisija parlamenta, ki je bila sklicana včeraj dopoldne. Nekaj znakov za možen sprejem nove volilne zakonodaje pa vseeno je. Poslanski klub Demosa je na sestanku v Kranju sklenil, naj poslanci v primeru nesprejetja predloga o referendumu in dopolnil glasujejo po svoji vesti. Tudi iz nekaterih drugih strank opozicije, predvsem iz dveh najmočnejših, krščanskodemokratske in ljudske, je slišati, da udbovski amandma ni skrajni pogoj za sprejem zakonodaje in da je volja za kompromis, obenem pa poslancem dana svoboda pri glasovanju. Senca nezrelosti in nedopadljivega politikantstva bi namreč padla na stranke, njihove veljake in parlament, če bi se tudi tokrat volilna zgradba sesula. Sprejeta naj bo na zakonit in demokratičen način, parlament pa ima tokrat možnost, da sprejemanje teh načel tudi praktično potrdi. Volilna zakonodaja nam je vzela že preveč časa, energije in zaupanja, da bi jih še naprej razmetavali in kovali nove zamere. V državi Sloveniji je še veliko drugih, hudih in še hujših problemov, ki lahko izničujejo naša demokratična hotenja. • J. Košnjek J« od d »eptembra - Vseslovensko romanje in tabor SLS - "Brez- boru *nes n,»o več tabu," je vzkliknil množici na današnjem 4. ta-Sf»nko R nSkt" lluAskv s«r»nke njen predsedniški kandidat dr. halne,.a r Vu"du Je *e samo število udeležencev tega tradieio- j"'"'«« romanja na"p"rvo septembrsko nedeljo po occmJ> k bUOOJ n 15 tisoč ljudi i/ vse Slovenije, to potrdilo, (več na 2. strar HRANILNICA LOM d.d.. Kroni UPOKOJENCI! Varčevanj v septembru še enostavneje1 Oglasite se pn nas vsaj do 18 septembra zaradi sklenitve pogodbe o nakazilih pokointne preko HRANILNICE »LON« d d Kran|, Koroška 27. nt: 223-777 Ml OBRESTI NE OBJAVLJAMO. PREPROSTO TOLARJE BOUE OBRESTUJEMO! VARČEVALEC JE V NAŠI HRANILNICI NAJPOMEMBNEJŠA PRAZNIK V DAVCl - Stoletna želja in uresničitev cilja, ki so si na zastavili že pred 30 leti In ga potem s trmasto voljo in odločnostjo ob pomoči širše skupnosti uresničevali skozi tri samo-prispokc, jo bila uresničena v nedeljo Davči. Dobili so urejeno cesto sko/i dolino Davščice in telefone do sleherne domačije. Med številnimi znanci in prijatelji Davčanov pa so bili na otvoritvi tudi najvišji predstavniki skupščine in vlade R Slovenije. Slavnostni govornik pa je bil minister za promet in zveze Marjan Krajne. Več o nedeljskem prazniku v Davči na 4. strani. - A. Dane« odpirajo drugi sejem SQ 75 razstavljalcev Kranj, 7. septembra - !\a kranjskem sejmišču odpirajo danes (v torek, H. septembra) ob 10. uri drugi sejem Slovenski proi/vod - Slovenska kakovost - SQ, ki bo odprt do petka II. septembra. Slavnostni govornik je predsednik slovenskega predtedstva Milan Kučan. /a udeležbo na drugi raistavi kakovostnih slovenskih izdelkov sc je odločilo 75 slovenskih podjetij, ki se predstavljajo s približno 500 izdelki. I'dele/ha je torej za približno desetino slabša kot lani, kur kaže, da se kranjska razstava SQ le počasi uveljavlja, nedvomno tudi zaradi neusklajenosti na državni ravni. Komisija za podeljevanje modrega, zlatega in zelenega znaku 80 je v ponedeljek pregledala že večino predlogov, zato lahko pričakujemo, da bo >«■ v času sejma znano, kateri slovenski i/delki se bodo poslej lahko ponašali t makom SQ. • iVIlMMIlh Med rakijo in kokakolo "East is East, and West is West, and never the m a in shall meet" vzhod je vzhod in zahod je zahod in nikoli se ne bosta srečala, je zapisal v Indiji rojeni angleški pesnik Rudvard Kipling v svoji Baladi o vzhodu in zahodu. Seveda ni bil edini, kije menil, da je tako. Dosti pa je bilo tudi takih, ki so mislili in ravnali drugače. Eden zadnjih je gotovo "kalifornijski lekarnar" in "klovn" Milan Panič. protislovna, a nesporna zvezda, kije nedavno zasvetila na nebu srbske politike. Tedaj se je govorilo, da sta Dobrica Čosič, duhovni oče sedanjega velesrbskega načrta in njegov izvrševalec Slobodan Milošević poklicala tega uspešnega srbskega poslovneža iz ZDA zato. da bi z njim zavedla Ameriko samo in pridobila na času (beri: odložila ameriško intervencijo). Podobno si je njegovo nenavadno pojavo razlagala tudi nasprotna stran (vključno s slovensko). Kosovski demokrat Veton Surroije izjavil, da imajo Panieeva presenetljiva sporočila v ozračju, kije pregreto od vojne in poletja. podqpen učinek kot kokakola, ki sicer za trenutek osveži, ohladi pa vseeno ne. Toda Panič je v svoji značilni nastopa-ški maniri vztrajal, da bo Srbijo moderniziral (amerikaniziral) po zahodnih zgledih. Vse bolj je šel na živce tistim, ki so ga malo pred tem po nalogu svojih šefov izvolili za predsednika jugovlade. Ko je zadnjič na londonski konferenci zagotovil, da bo svojih "pet korakov"prehodil do kraja, je nekaterim ljudskim poslancem prekipelo in zahtevali so glasovanje o zaupnici Paniču, sprašujoč ga, aH zastopa srbske ali ameriške interese. V Londonu je namreč obljubil humanitarno pomoč Sarajevu, prenehanje pošiljanja orožja iz Srbije v BiH, zaustavitev etničnega čiščenja, zaprtje "zbirnih centrov" in spoštovanje človekovih pravic! Pred petkovim glasovanjem je večina menila, da bo Panič odletel tako, kot je priletel. To bi bilo tudi v duhu časa - ozračje se je medtem že ohladilo, prihaja jesen in za njo zima, ko bo bolj kot kokakola potrebna kakšna močnejša pijača. Rakija, na primer. A glej: glasovanje je bilo in Panič ostaja! Za govornico jugoparla-menta ga je zagovarjal sam Dobrica Čosič. rekoč, da so razmere take. ko mora srbsko vodstvo v interesu nacije pristati na nekatere zahteve mednarodne skupnosti, čeprav le-te na ljudska čustva ne učinkujejo ravno blagodejno: zahteva jih razum. Kdo ve. kaj zdaj načrtujejo veliki kombinatorji v Beogradu ? Dejstvo je. da je njihov manevrski prostor močno zožen; svoje bizantinske (beri: splelkarske) manire bodo morali zaenkrat opustiti in pristati na odkritejši način komuniciranja s svetom. Ne glede na to. kaj se bo s Paničem ali brez njega še zgodilo na srbski politični sceni, ostaja vprašanje, ali se srbska politika sploh lahko reši nekaterih najslabših vzhodnjaških političnih ma-mr. prevzetih od nekdanjih oblastnikov iz Bizarna. Istambula in Moskve, v carski in politkomisarski različici. Zahod še danes občuduje visoko kulturo, ki jo je Srbija dosegla že v srednjem veku. Žal je bil njen kulturni in siceršnji razvoj tedaj nasilno prekinjen; Srbija tako ni bila nikoli deležna sadov družbenih gibanj, ki so v renesansi in razsvetljenstvu prerodih Evropo. Na zahodni civilizacijski tok so se navezali šele v 19. st., pa še to pod premočnim ruskim, se pravi vzhodnim vplivom. Danes /c ruski vpliv na srbsko dogajanje - žal - šibak in skoraj zanemarljiv. Amerika pa venomer poudarja, da ni svetovni žandar. (V balkanskih hribih pač ni nafte. I Srbska usoda je tako še preveč odvisna od tistega, kar se kuha v glavah Cosiča. Miloše-viča. Šešlia. Draškoviča. obeh Panićev (proamenškega lekarnarja" in proruskega generala) m še koga. od fantazij, pregretih od rakije m le nekoliko ohlajenih od kokakole SV bosta svetovni Vzhod in Zahod kljub temu pomirila tudi tam, kjer se tako bojevito srečujeta že stoletja - na Balkanu t Okrogla miza 4. tabora SLS Proti napuhu in sli po oblasti S predlogi za znižanje obrestnih mer, gradnjo avtocest in energetsko osamosvojitvijo ter drugačni«11 odnosom do kmetijstva, nudi SLS alternativo za ublažitev slovenskega gospodarskega položaja. Brezje, 7. septembra - Kot uvodna prireditev 4. tabora Slovenske ljudske stranke na Brezjah, je bila okrogla miza, na kateri naj bi predstavili gospodarski in socialni program te stranke ter nekatere poglede na razvoj Gorenjske. Ta obet se je le deloma uresničil: namesto programa stranke, so bili predstavljeni le nekateri predlogi in ukrepi SLS v sedanjem političnem, zlasti parlamentarnem trenutku, čas pa ni dopuščal, da bi se razvila razprava z navzočimi obiskovalci. Iz vsega povedanega bi lahko izluščili zlasti težnjo po (včasih prav neodmerjeni) kritiki sedanje slovenske vlade, kdor pa spremlja parlamentarne dogodke, pa ni slišal nič novega. Splošni uvod v to tako imenovano okroglo mizo je dal predsednik stranke Marjan Podobnik, ki je poudaril, da želi biti SLS konstruktivna stranka, ki bo imela ob vsaki kritiki vlade tudi svojo alternativno rešitev, saj, kot je dejal, so stranka, ki se ozira v prihodnost. SLS je trdno prepričana, da morajo biti volitve do konca leta, čeprav stranke, ki podpirajo vlado, nerazumno zavračajo nekatere predloge za dopolnitev volilne zakonodaje in s tem z veliko odgovornostjo prevzemajo tveganje, da le ta ne bo sprejeta. Konkretne predloge stranke v parlamentu je predstavil dr. Ludvik Toplak in pri tem opozoril, da SLS ni le po imenu ljudska, pač pa jo dejansko zanimajo ljudske potrebe in njih reševanje. Za omiljenjc gospodarskega položaja predlagajo sprejem zakona o obrestnih merah, zakona o gradnji avtocest, da pa si bo država opomogla z zbiranjem sredstev proračuna, so prepričani, da je rešitev v gradnji rafinerije, kjer bi z davki in visokim dobičkom lahko pokrili tretjino njegovih obveznosti. Terjajo tudi, da se prične izgradnja namakalnih sistemov, kjer bi z vložkom v vrednosti posledic letošnje suše (400 -500 milijonov DEM) lahko dosegli evropski minimum namakanja. Lastninjenje mora postati, po mnenju SLS, denacionalizacija minulega dela, ki je bilo delavcem in kmetom z zvijačo preteklega režima odvzeto, za vlaganja tujega kapitala (le v nujnih primerih) pa je potrebno pripraviti posebno strategijo. Veljavni davčni sistem je potrebno dopolniti z mehanizmi za stimuliranje produktivnih vlaganj kapitala, izkušnje ob vedno večjih pravnih prazninah pa terjajo, da se čimprej pripravi revizijska zakonodaja. Vse bolj napredujoči centralizem ter entropični napuh in slo po oblasti naj bi preprečili z razvojem lokalne samouprave, skrajni čas pa je tudi, da se delavcem zagotove zaslužene plače in potrebna socialna varnost. Nujno je potrebno depolitizirali policijo in vojsko, boljševizem, ki nas kot breme 40-letne preteklosti še močno obremenjuje, pa bomo odpravili le z dejanji. Po kočanem uradnem delu 4. tabora SLS smo po vtisih povprašali predsednika SLS Marjana Podobnika. Povedal nam je: »Tabor naše stranke je uspel nad vsemi pričakovanji. K veliki udeležbi je precej prispevalo vreme in zadovoljni smo, da smo lahko predstavili taki množici naše poglede. Za predstavitev konkretnih predlogov in zahtev stranke na okrogli mizi smo se odločili tzavestno, saj je naš, na kongresu potrjen program, že dobro znan. l\aša organizacijska napaka pa je bila, da nismo predvideli več časa za razpravo na okrogli mizi, saj sem prepričan, da bi se razvila zanimiva debata. Za ta spodrsljaj se udeležencem opravičujemo.« Poseben poudarek in pozornost v SLS doživlja kmetijska politika, ki jo je, na okrogli mizi razložil dr. Franci Zagožen. Dejal je. da se po vsem svetu kaže pomembnost odnosa režima do kmetov, kar bistveno vpliva na produktivnost te panoge. V Sloveniji je doživljalo kmetijstvo vzpone i in padce, odvisno od razmer in pogojev, v katerih je delalo. Sedanji odnos vlade spominja na ukrepe Kardelja v 60. letih, ko je bilo ocenjeno, da je kmetom potrebno pristriči peruti. Letošnja suša je dolgoročno povzročila od 2 d" 3 milijardi dolarjev škode in # se ne bodo spremenili pogoji, bo-do kmetje sejali, banke pa (preko obresti) žele. Od 150.000 akti* nih kmetij jih po evropskih men-li lahko preživi le 30.000. vendar je za tak prehod potrebno več kot desetletje. Nujno je potrebno ustanoviti Kmetijsko - gozdarsko: zbornico. Sklad kmetijskih zemljišč, v pogajanja o socialnem sporazumu pa. podobno kot p° vsej Evropi, vključiti tudi kmete Ravnanje vlade, ki subvencioUH ra uvoz kmetijskih pridelkov n3' mesto subvencioniranja pridela' ve. je vsega obsojanja vredno 'J1 SKZ se bo poslužila tudi radikalnih metod sindikalnega boja, d8 to prepreči. Ti dve osrednji predstavil pogledov SLS sta nato dopolni tudi Tit Turenšek. ki je sprego^ ril o brezpravnem položaju de lavcev v podjetjih. Janez Podo0" nik s povzetkom soci; ilnega ?r sc potnim • J. K. Socialdemokratska unija Zoper verouk v javnih šolah Ljubljana, 3. septembra lako poziciji kol opozicija netite nedemokratične pojave in paralelizem. kar lahko resno ogrozi Slove nijo. ugotavlja Soci.ildemokiatska unija Slovenije Vsemu nezakoni- temu in nedemokratičnemu se bodo uprli / legalnimi in demokratičnimi sredstvi. Stranka je za profesionalne poslance, ki naj opravka jo samo to dolžnost in ničesar drugega Stranka bi bila lahko prepovedana samo v primeru, če bi skušala rušiti / ustavo določen sistem m pravice držav|jano\ tei podpihovale k lovraltvu in nasilju • J. K. Mladi kršćanski demokrati Zakaj silimo k neuvrščenim Ljubljana, 3. septembra Mladi kisčanski demokrati izražajo |a vni protest zaradi udeležbe visoke slovenske delegacije na zasedanju neuvrščenega gibanja v Džakarti, brez predhodne razprave v stroko vni in si i si lavnosti tei v parlamentu lo |e /nak približev aii|a tietje mu političnemu bloku, ki predstavlja po padcu berlinskega zidu očitni analnom/em. tei doka/, da se slovenska vlad.i|oča "rdečebaion ska levica" težko ločii|C od realsociali/ma, itigoslov.instv.i in neuvrš čcnosli Mladi krščanski demokrati |>a nismo /oper gospodarsko, kul turno in drugačno sodelovanje / deželami trct|cga sveta, podpiramo vključevanje Slovenije v dajanje karitativne, zdravstvene, tehnične in strokovne pomoči ogroženim l|udsivom svetovnega piga le stvari pa |e treba leševati globalno, s soudeležbo dežel tretjega svela. samo gibanje pa |c sedai naimanj primeren institucionalni okvir, s., zapisa Ii • J. K. Socialdemokratska stranka Slovenije Začelo se je s Kavčičem Ljubljana, 4. septembra Sii.inka DOSVCCI posebno pozornost gradnji BVtOCeit, železnic in luke KOMI Denarja bi bilo dovolj, če bi deset tolarjev od cene goriva prispevali * ta na nun lak.. 10 povedali predstavniki socialdemokratske stranke Slovemie in dodali, da so se takoj po /lomu Kavčičeve politike začela sredstva za ceste prelivati drugam Se pred tremi leti je bilo za ceste na vol|o MM milijonov do larjev, letos pa samo I JO mili|onov Potrebovali pa bi sedai, tudi /a radi odlivanja \ preteklih letin, dve milijardi dolai iev Pametno M bili ustanovili poseben cestni sklad, v katerega bi zbrali pni denarja doma, pol pa s posojili na tujem.• J. K. Nedokončano, nesprejeto Predsedniki zborov so za tokratno sejo napovedali tudi obriivnO vo. sprejem ali usklajevanje zakonov, ki v skupščinskem postnp ku ie dobiva/o brado, dre za zakone, ki so bili sprejeti »' vS(' zborih, vendar so neusklajeni, ali so bili sprejeli samo v ena" 11 dveh zborih v tretjem pa ne m prihaja do proceduralnih .'<'/'" tov. ah pa je bila opravljena samo razprava, sklepanje po " kar nekaj je takih zakonov Na primer o nebna dvotretjinska večina Sporne so predvsem tri zahteve opo/icije: izjava kandidata i* po slanca, da ni nikdar sodeloval z I (lito ali katerokoli drugo olms čevttliin slu/ho, domicilni princip, kar pomeni, da mora kandidat bi vati v enoti, kjer bo kandidiral, in pravica do volitev tudi / ■> izseljence in zdomce, ki imajo slovensko državljanstvo Uskladitev teh zakonov na skupni delovni seji /borov bo osicdnja točka Ob njih pa je vlada dala v skupščinski postopek še pet piedlogov /.i i/da|o zakonov z osnutki, ki naj bi jih poslanci sprejeli i>" skrajšanem postopku. I o so predlog /.ikona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcij, s pridobitno dejavnostjo, predlog za i/dajo /.ikmi.i o poslancih / osntil kom, predlog /h i/dajo zakona o evidenci volilne pravice # osnut izdaj« kom zakonu, predlog /a .----- ^ kona o političnih strankah ' ^ nutkom zakona in predlog '" 1 ()V jo zakona o volilni kampanj' *_ ([1 nutkom /ukona. Pretekli led« la leden do sc|C. obravna^,. vladne picdlogc skupščinske' misije m odbori, |>-' .%M si i a ii k Naiveč lazpiave l1' ^ doslej o zakonu o volilni ka ,j nji, kai je lazumljivo, saJ. .jjo, vsak i/boi m /ase bol|šo P°' p? obenem pa čim slabšo /a "''^Lfii tnika. v igio pa so že poteg™- tudi i.iv m mediji c m' ("e že napovcdu|Cino. kal * ^jj-dog.i|.il.i pi ihodii|C dni v s 1 irskem pa i l.iiiieiiiu. potem Pl,s. 11 zanesljivo ne bodo mojc jjgi dogodkih, ki so se dogaiah'* vj^,-. ko jc v skupS< u" sllt g|r dalo z.uc.ie Poslanci bod» vali in terjali odgovore 0 l'"(t.rili Jelinčič in aretacijah ,,4'k*u.)l>' članov nlegOVC slranke, 0 »»« .jg naših delegacij na h"»«,ol,,,.kl)i|1, " feienci in na vinu i>e»wsl'")(,„il' pouku srbohrvaščine > ,'s,,'j Ji šolah, domnevni iMlgovotiio- , ,|o^«>.^1 J ild • Jane/a Drnovška za Bosni in Hercegovini Košnjrk GLAS lUtiaorUtlj m Iz4a|atrlj fjvopivno podielie tiORt-NJSKI (il-AS KRANJ I rrdnltka politika: neodvisni nesli mk.iiski politifiiti inloiinalivm pollnlmk s poudarkom M dogajanjih n.i l ...... |sk. m Ptrd^nlk (' ■v.|li,..rKa ttrla 11.1 raa utvalaiva i,-.poldiru Bogataj Novlaarjt ta uirdniki Meicii.i ItlovCan lota Kolnjak i aa Meni ingai, Slojan Saic Darinka Sedaj Vilma Stanovnik AihIk-i žalai Mvfanžargj Obllko»aa)» laDf Pokom leaaica« arejaaj«: Ivo Srkne Mirjani Hi.ikJ.-i N.-l. Iv I rklmiianjr Ml I I ..togiafUa ' i >l i/.l Šunk I lak : l'odlCIJC 1 '' 1 ' r iv in revij Ljubljani Uraaaattvat Mola Pijadaj* I, telafori ill-atC, 2II43S, talaru 2IJ-I6J Naročata«, afnva, fntt^ušm, »gia.i m . I1S-4A3 teleta.....A) ll , „-u" telefon 2I74M spi.-ii-niani« neprekinienn .M ui dnevno mi .ivl.im.il\kein .hI/iv tuku . uimlnr me vvak dan 7 I 7 00, / Cavopiv i/ha|.i ol, i.ukili m pclkih S.u ■•< m na niinrvrfni »>nra naiočniki imam 20% popustu /j lujinn lelna naiočnm.i I40IHM 0|tl.iviie vloi nve po teniku 1'iomelni davek po vlopiip S .Hlvlolkov 1 ninenir KM I .M .'/sC) ___-»^ I»..ck,.„ la (taval aratalk: M • .»ICiak. < velo/aplolnik I »ani. •' „ V\ Jubilejna Šuštarska nedelja v Tržiču Mestece z velemestnim utripom Množica obiskovalcev je prihajala na sejem še v poznih popoldanskih urah. Ob nakupih tudi razvedrilo Tržič, 6. septembra - Kakor je čevljarstvo del tržiškega življenja, je tudi Šuštarska nedelja postala tradicionalna prireditev. Letos so jo Priredili že petindvajsetič, zato jo je spremljala vrsta prireditev. Največ zanimanja za nedeljski sejem, na katerem pa kupčija ni cvetela kot v preteklosti. Prireditev je resda poimenovana Šuštarska nedelja, vendar se dogaja vedno več dni. Tokrat so jo odprli v petek zvečer na svečanosti v Paviljonu NOB, kjer je na ogled tudi razstava jesenske kolekcije in spomladanskih novosti tovarne Peko. Tam so letos prvič podelili nagrade in priznanja za najbolj urejene izložbe v mestnem jedru in trgovskem centru Deteljica. Sobotnim razstavam, lutkovni igrici, nastopu kajakašev, modni reviji in veselici je sledita še pestra nedelja. Le jutranji mraz je malo zadržal obiskovalce, potlej pa je mestece s 500-letno trgovsko tradicijo zajel velemestni utrip. Od prvih stojnic pri predilnici do tistih na glavnem mestnem trgu in do stolpnice so se ves dan vile ko-•one obiskovalcev, ki se niso skrajšale niti v poznih popoldanskih urah. Paša za oči na 230 stojnicah z najrazličnejšo r°bo je bila res velika, marsikaj Pa se je dalo kupiti tudi "godnih cenah po Vsem posel vendarle ni cve-tel. Čevljar Jože Jazbec iz Se-benj je dejal, da je sodelovanje na sejmu družinska tradicija, a žal je bilo povpraševanje po obutvi tokrat slabše. Tudi trgovka Vida Pavšek iz tržiškega Veletekstila je menila, da večina ljudi pride bolj opazovat kot pa kupovat. Člani družine Prodnik iz Nakla so potrdili, da radi pridejo vsako leto, toda v žepih je vedno manj denarja za nakupe. Družini Mokorel iz Zvirč in Oman iz Bistrice pri Tržiču sta prišli bolj na nedeljski sprehod, saj jim nakupi v drenu niso pri srcu; sinko je vseeno dobil nov avtomobilček. Predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik je na kratko ocenil, da so bili z obiskom zadovoljni. Obenem je ugotovil, da ni edini namen prireditve le prodaja, ampak tudi razvedrilo ljudi. Vse prire- 50-letnica tragedije na Davovcu Za spravo, ne pa za enačenje Krvavec, Jezerca, 6. septembra - Pol stoletja je že minilo od tistih težkih dni avgusta 1942, ko se je II. grupa odredov po italijanski °fenzivi v Rogu preko Gorenjske prebijala na Štajersko. Pohod je v°dil narodni heroj Franc Rozman - Stane. Na Davovcu so jih presenetili Nemci z raztrganci in tu je padlo 16 borcev. Slovesnosti v "*deljo pri spomeniku padlim na Jezercih se je udeležilo lepo števi-lo nekdanjih borcev in aktivistov, zbranim pa je spregovoril Metod Jurčič z Muljave, borec II. grupe odredov. V kulturnem programu Je zapH komorni moški pevski zbor Davorin Jenko iz ( erkelj pod v°dstvom Jožeta Močnika, pesmi Jelke Podbcvšck so recitirale šo-'*rke iz (Vrkelj Katja lampe, Anita Štular in Mateja ("arman, P*rtizansko harmoniko pa je potegnil I riplatov lonček. Franc Vrhovnik - Kislo, borec Kokr-škega odreda, iz Apna: 11 daj sem bil kurir in sem šel po borce 11 grupe odreda »«» Davovec, da bi jih vodil naprej Proti St.i|c-iski / menoi je bil £nton Vrhovnik i/ I enil, t1'll"< Je imel. Nikogai ni bilo na do govorjenem mestu, potem le v g°/du, kakšnih IO m daleč "gledam neznance Hib mi ra/ trganci. Morinoveti i Kokrice sem prepoznal Ujeli so me, 'vezali, tepli Toneta so ustreli •j *c tam, mene pa so veliki na Štefan jo goro, v Kranj in v Begunje. Mučili so me, stili dni scm bil % bunkerju V Dragi sem kopal grobove za.mitvc sem bil, pa so me poslali d«rnov, na (iolniku sem se za pozdravil, potem pa sem b,l doma naprej aktivist." Metod Jurčič, borec II. grupe odredov. / Maljave: "". I avgusta smo ponoči kteni U iz Udin boršta. Ko sin i se pi ibli zevali I >avov cu< se je začela huda nevihta. V nulbujsem so nas napadli m jazhili U-,,.,,,, msmo poznali "eševah smo se \ stimino in se spasou privezali na dteves.i 1 1 ' smo se naslednji partizani Koki daVC/C,uh sk srečah ,j g< .d.eda. kisonam pnpe 'Z T ,,,na' '•' '"..no. da m° sc najedli, eno žival smo pa pehali s sebo|. Ko se je moja skupina že prebila proti Kaminski Bistriti, me je Stane Rozman poslal nazaj po skupi no, ki se JC izgubili V l)a\o\ škem grabnu Sel sem, čeprav zelo težko, in na mestu, kjer smo imeli položaj, našel okrog junčka. ki smo ga pustili. Nem ce in okrog SO raztrgancev " Mirko Šlirn, borec Krvav-ske čete, iz Stranj pri Kamniku: "II. grupa je prišla v našo četo podnevi, 14 avgusta, in bili smo cn dan in eno noč. Komandanta Staneta sem tedaj videl prvič in zadn|ič /sečei smo |ih spremili proti dolini Koiosice, nasledim dan pa so nas tu Brusnikih /e napadli Nemci. Napad |e bil silovit. 7 tisoč |ih |c menda bilo, policije, gorskih lovcev, mladi so bili in ko hudiči Umikali smo se do doline Korosice II grupa odredov ic nadal|c\ala pol puti Kaminski Bistrici, mi pa sm< sc vrnili na Kržiše (Pokov se i nad Jezerci Ves dan smo bili v obroču lo je bil n.i|dai|ši dan v moiein ži\l|cnju. Dva moja soborca sta se sama ustielil.i, eden od i)|i|ii |e bil Jane/ M.n tmj.ik, zaprisežen lovec pn lin baipi na Stimulu Okrog pol dveh popoldne |c bilo lž obroča sem se i/vlekel le nekaj me trov pod initialieškim gne/ doni / očetom sva se tedai skupai prebijala Veliko bolje bi bilo, ko bi šli laki.it k.u / borci II grupe odiedov na prej • D DoIcm Šuštarska delavnica - ročno delo in pesem, spomin na preteklost. Modna revija - oblačila in obutev za vse priložnosti in okuse. ditve so izpeljali po programu, žal pa je bilo na modnih revijah v bistriški šoli zaradi odmaknjenosti nekoliko manj gledalcev. Kdor te revije ni videl, mu je res lahko žal. Ob predstavitvi oblačil in obutve znanih gorenjskih proizvajalcev - zanjo je poskrbela manekenska skupina FORMA LXTRA - so obiskovalce razvedrili tržiški humoristi skupine Smeh in plesalke skupine Arabesk. Povsod v mestu in okolici so gostinci poskrbeli, da ni kdo omagal od lakote in žeje. Ko smo že pri tem, .Šuštarska nedelja se je seveda končala z veselico na tržiški tržnici, kjer pa, na žalost, nas Iti bilo več zraven.© Stojan Saje S sejma rabljenih učbenikov v Kranju Kako poceniti šolo Kranj, 7. septembra - V petek in soboto je bil v Kranju sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. < .lede na to, da je od začetka pouka v osnovnih in srednjih šolah minil že slab teden dni in da so si šolarji glavnino šolskih potrebščin do tedaj že nakupili, je bil sejem namenjen v prvi vrsti dokupu manjkajočega, /.lasti za srednje šole namreč še vedno drži, da z nakupi učbenikov vselej ni pametno prehitevati zahtev učiteljev. Sejem so pripravili občinska zveza DPM, (enter za socialno delo in občinski odbor mladih liberalnih demokratov v sodelovanju z /.avodom RS za šolstvo in šport. Po številnih malih oglasih, v katerih so šolar ji zadnje dneve počitnic ponujali "odslužene" učbenike, smo pričakovali živ sejem, /al je prvemu sejemskemu dnevu krepko ponagajal dež. Liko prodajalcev, ki so se stisnili pod nadstrešek pred avlo kranjske občinske skupščine, kot potencialnih kupcev rabljenih učbenikov, se ni ravno trlo. No, v soboto se je vreme zvedrilo, ob "stojnicah" |c bilo precej /ivahneje. Polona Mali iz Letenc, učenka S razreda os novne šole, je povedala: »Prodajam svoje st.uc osnovnošolske učbenike, zanimanje zanje |c precejšnje. Nastavila sem polovične cene v primerjavi z. novimi knjigami. /. denarjem, čc bom seveda ka j prodala, bom kupila k.i| zase Manjkata mi še dva učbenika, za ke mijo in zgodovino, ki še nista izšla. Mislim, da bi moral biti seietn vsaj cn teden, dva prej.« Sandra (,rah z Golnika, prav tako osmošol ka »Sama sem učbenike za osmi razred kupila od prijateljev, nekatere tudi na sejmu ob koncu šolskega leta. ("e bi kupovala nove, bi motala zanje odšteti okrog deset tisočakov, tako |c bilo znatno ceneje l 'čhenike sicer posojajo tudi v šoli, vendar nimajo vseh. Tudi l_a/ menim, da sejem za kak leden zamuja. Šolarji so glavnino že nakupili do začetka pouka Drugače |>a je takšen sejem dobra stvai " Jelena lepič i/ I ržiča bodi v prvi letnik /ml ske šole: »Na sejem sem prišla kupit učbeni ke za strokovne predmete, /al, doslej še nisem ničesai nasla zase, upam. tla bo v kasnej sih urah ponudba pestrejša V kii|igarni sem kupila le dva nova učbenika, ostale potrebščine sem kupovala postopoma prek poletja Nove knjige so drage Posebno, če je v druži ni več šolarjev - bratec je v četrtem razredu -je ftola kar draga reč. Zato je takšen sejem dobri oblika • • II. Jelovi an, foto: J. ( i^lei V ERU ugotavljajo presežke delavcev Kranj, 7. septembra - Po sklepu upravnega odbora so v Iskri ERO začeli ugotavljati presežke delavcev, merila in postopke naj bi določili do 20. septembra, vodstvo pa obljublja, da jih bodo konkretna merila za njihovo uporabo dogovorjena med vodstvom in sindikatom. Trajne presežke delavcev so začeli ugotavljati po sklepu upravnega odbora, nova direktorica Nada Jaklič - Košir, ki delo opravlja kot vršilka dolžnosti, je že obvestila delavce, da bodo merila in postopke določili do 20. septembra. V svojem obvestilu obljubja, da bodo vse primere poskušali rešiti na human in socialen način, s sodelovanjem Zavoda za zaposlovanje in nekaterih gorenjskih tovarn. Sosednja Planika je namreč pripravljena takoj zaposliti sto priučenih delavcev, v pogovoru s kranjskim županom Vitomirom Grosom pa je ugotovila, da je možno pridobiti zagonska sredstva za drobno gospodarstvo, za tiste seveda, ki se bodo želeli preusmeriti. V Iskri ERO so opravili pregled terjatev, ki jih imajo do 188 podjetij, velik del jih odpade na republike bivše Jugoslavije, kjer so možnosti plačila manjše, zato bodo poskusili s kompenzacijami. Prav tako opravili inventuro materiala in zalog izdelkov, odprodati nameravajo nekurantno blago, skladišče pa reorganizirati tako, da bodo zaloge svojih izdelkov prenesli iz Merkurjevih skladišč. Trenutno po zagotovilih direktorice potekajo intenzivni pogovori s tujimi partnerji, v katerih skušajo pridobiti naročila do konca letošnjega in za prvo polovico prihodnjega leta. Trudijo se tudi, da bi z upniki dosegli soglasje in bi tako delo v tovarni lahko normalno potekalo. Prijave do četrtka Kranj, 7. septembra - Na včerajšnji seji Organizacijskega odbora, ki deluje pri Občinski turistični zvezi Kranj, so se dogovorili za program 22. srečanja turističnih delavcev Gorenjske, ki bo letos 19. septembra v Kranju. Prijave za srečanje zbira do vključno četrtka, 10. septembra, Gorenjska turistična zveza, kjer dobijo društva in posamezniki podrobnejše informacije. Število sedežev je omejeno! • J. Kuhar Zimske šolske počitnice bodo dolge en teden Na Gorenjskem bodo konec januarja Ljubljana, 4. septembra - Pravilnik o šolskem koledarju določa tudi rok zimskih počitnic za učence osnovnih in srednjih šol. Slovenski šolarji bodo tako kot že nekaj let nazaj po-čitnikovali v dveh delih, počitnice pa bodo trajale en teden. Na območju ljubljanskih občin in občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi, mariborskih občin ter občin Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica bodo počitnice med 1. in 5. februarjem. Ker je ponedeljek, 8. februarja, praznik in dela prost dan, se bo začel pouk v torek, 9. februarja. Ostali del Slovenije vključno z Gorenjsko pa bo imel zimske počitnice od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. januarja. Pouk se bo začel v ponedeljek, L februarja.• J. K. Vabilo Socialdemokratska stranka Slovenije - Občinski odbor Ljubljana - Šiška in Krajevni odbor Medvode prirejata javno zborovanje »Premiki tako in drugače« z Janezom Janšo - podpredsednikom stranke. Zborovanje bo v sredo, 9. septembra, ob 19.30 uri v Domu svobode v Medvodah. Predlog za novega urednika radia I r/ič, 4. septembra - Programski svet Radia Tržič že dalj časa spremlja postopek za imenovanje glavnega in odgovornega urednika. Po spremembi aktov, ki zahtevajo za urednika višjo ali visoko izobrazbo, je bil objavljen nov razpis. Nanj se je prijavila le Alenka Dolinar, diplomirana sociologinja iz Tržiča, ki se z novinarstvom ukvarja v svobodnem poklicu. Kandidatko je programski svet povabil zadnji dan avgusta na pogovor, med katerim je obrazložila svoj koncept urejanja in organizacije dela. Nato je programski svet podal pozitivno mnenje o kandidatki občinski kadrovski komisiji. Le-ta je na sestanku 2. septembra sklenila, da zborom občinske skupščine predlaga imenovanje Dolinarjeve za urednico tržiškega radia.• S. S. Izredna točka na seji radovljiške vlade Ministrstvo za obrambo je črnograditelj Radovljica, 7. septembra - Na današnji seji radovljiškega izvršnega sveta je bila na posebno zahtevo ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora republike Slovenije (sporočeno v petek po telefaksu) obravnavana prošnja za soglasje k adaptaciji objektov vadbenega centra teritorialne obrambe na Kudnem polju na Pokljuki. Očitno je, da so protesti okroglih miz TNP pretekli teden segli tudi do Ljubljane, saj je nekdo le odkril, da zakon o TNP pred vsako gradnjo na tem območju predpisuje soglasje pristojne občine, lako soglasje bi moralo hiti po predpisih šele začetek lokacijskega postopka in pridobivanja ostalih soglasij ter dovoljenj, na Pokljuki pa se lucz vsega tega že veselo gradi. Radovljiška vlada z načrtovano gladnjn in zlasti dejavnostjo ne soglaša in je pritrdila stališčem I \P, ki meni. da vojaška dejavnost v park ne sodi. Več o tem pa v poročilu s te seje v petek. • Š. Z. SIEMENS • SLUŠNI APARATI - K nam pridete naglušni v pol ure odidete z več življenjske radosti s slušnim aparatom SIE MENS (z receptom povračilo ZZZS) Vsak četrtek od 13 do 16 ure v ART OPTIKI, Bleivveisova 18, Kranj GAT TON INT . d o o Informacije po tel 064/73 313. od 19 30 do 20 30 ure Po dogo voru pridemo tudi na dom PO GORENJSKI UREJA: ANDREJ ŽALAR Davča Davča Je v nedeljo proslavila uresničitev sto in večletnega sna. Če je Jemc pred sto leti in več s sezidanjem cerkve postavil mejnik in temelj kasnejši odločitvi o enotni Davči. potem je Jurež pred 30 leti še trdneje in odločneje stopil na pot enotnih in odločnih prizadevanj, da enotna Davča dobi pot v svet. V kritičnih trenutkih so Davčani vedno znali izbrati srečnejšo pot in odločitev in tako so imeli srečno roko tudi z nadaljevanjem ob Juretu, ko so izbrali Jelenca. Pa vendar so v nedeljo vsi Davčani še enkrat simbolično pokazali, da so vsi ' Jemci. Jureti. Jelenci... da jih je sicer malo v največji slovenski vasi. a vendar, majhnost ni in ob pravi volji nikdar ne bo razlog, da se telji in cilju ne splača podati na pot. Davčani so 1 s prepričevanjem, da so. uspeli dokazati, da so so pravzaprav po moči in volji nič manj veliki, kot so razsetni. V nagovoru predstavnika PTTpodjetja Kranj ini. Marjana Volka je bilo veliko simbolike, ko je rekel, da so ob izračunu projekta telefonije pred leti ocenili, da bi bilo ceneje preseliti Davčane v dolino, kot pa zgraditi telefon in omreije v Davčo. Zdaj Davča ima telefone. Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar pa jim je v najbolj slovesnem trenutku izrekel priznanje: Danes, ko ga vi podeljujete tistim, ki so vam pomagali, ga najbolj zaslutite sami. saj bivate, kjer se ne splača bivati. Dokazali ste tisto, kar je bil dolga obdobja simbol slovenskega dokazovanja o bivanju. Malo nas je. so nam prigovarjali, premalo, da bi bili. a vendarle smo: Slovenci poosebljeni Davčani in Davčani poosebljeni Slovenci. Zato je bil nedeljski praznik v Davčani še ena od repriz slovenskega praznika; tudi Iprvič) zaradi res številne udeleibe ta trenutek pomembnih predstavnikov Slovencev v Davči. • A. Zalar I Prazno>anje KS Javornik - Koroška Bela - Jesenice - V spomin na ustrelitev petih talcev leta 1941 je bilo konec tedna ob krajevnem prazniku v krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela v jeseniški obćini več prireditev. Prva je bila že v petek, ko so gasilci društva Javornik - Koroška Bela pripravili mokro gasilsko vajo, po njej pa so v razstavnem prostoru Delavskega do ma na Javorniku odprli razstavo slik slikarja Marjana Zidane ka in lesenih skulptur Henrika Dolinarja. V soboto se je praznovanje nadaljevalo s športnimi tekmovanji v balinanju, tenisu in lokostrelstvu v Rekreacijskem centru na Kresu. V Delavskem domu pa je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Zaključek tekmovanj s podelitvijo priznanj je bil potem popoldne v Rekreacijskem centru na Kresu. Še prej pa je bilo v Domu upokojencev na Javorniku srečanje vseh nad 80 let starih krajanov iz krajevne skupnosti (na sliki). Srečanja, ki ga je pripravilo Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela, ki ima sicer več kot 1000 članov, predsednik društva pa je Jaka Svetina, se je udeležilo okrog 70 več kot 80 let starih in med njimi 6 starih nad 90 let. Med njimi pa je bila tudi najstarejša in sicer kletna Mari|a lansa Drugače pa te v društvu kar 172 nad KO let starih krajanov. V nedeljo pa so praznovanje v krajevni skupnosti sklenili člani Planinskega društva Javornik -Koroška Bela, ki so na Pristavi v Javorniškem Rovtu pripravili bogat srečelov in zabavo s plesom Izkupiček od prireditve na Pristavi so planinci namenili za dograditev Staničevega doma pod i riglavom • a. z*. 11-kmnv a nje gasilskih voznikov Gasilsko društvo Preddvor bo v soboto, 12. septembra, organizator tekmovanja voznikov gasilskih vozil za prehodni pokal občinske gasilske zveze Kranj Prve tri ekipe pa bodo dobile tudi pokale organizatorja v trajno last. Tekmovanje v različnih spretnostnih "veščinah" z gasilskimi vozili bo na platoju obrata Jelovice v Preddvoru, začelo pa se bo ob 14. uri. Gasilska društva lahko prijavijo svoje ekipe na naslov GD Preddvor 64205 Preddvor 44 ali po telelo nu (zvečer) na številko (064) 45-022. Pokrovitelj tekmovanja bo Penzion Zaplati [upalite • (až) »GIDOR« obrtno podjetje po. Gorenja vas, na podlagi sklepa delavskega sveta, z dne 2. 9. 1992 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še slede če: - da ima višješolsko ali visokošolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehnične smeri in vsaj 3 leta uspešnega de la v gospodarstvu ali - da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehnične smeri in vsaj S let uspešnega dela v gospodar stvu zahteva se tudi znanje vsai enega svetovnega jezika. Mandat traja 4 leta Priiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: »GIDOR« Gorenja vas po , 64224 Gorenia vas 81, v 8 dneh po objavi. () naši odločitvi vas bomo obvestili v 30 dneh po preteku roka /a prijave. Otvoritev ceste in telefonije Potrditev in priznanje Davče Dr. France Bučar: "Priznanja, ki ste jih podeljevali, zaslužite tudi sami. Ste simbol slovenskega bivanja; bivate, kjer se ne splača bivati/ Davča, 7. septembra - Davča je bila v nedeljo odeta v sončne in že rahlo slutene pozno poletne praznične barve in je sredi dopoldneva z domačimi in svečanimi melodijami sprejemala in pozdravljala pred Jemcem prihajajoče domačine, sosede, prijatelje in najvišje goste iz R Slovenije. Tokrat ni bil samo dogodek tisti, ki je simboliziral enotnost in potrditev Davče, kot največje slovenske vasi, ki pa se po številu prebivalcev komaj meri s srednje veliko vasjo v dolini. Prišli so tisti, ki so si jih Davčani želeli, da pridejo; iz domače in sosednje, primorske občine, iz podjetij in služb, ki so jim pomagale pri uresničevanju želenega cilja in prišli so tudi predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, podpredsednik slovenske vlade mg. Viktor Žakelj, pa ministri Puharjeva, Jazbinšek, Krajne s sodelavci in službami iz svojega resorja. Davča, največja slovenska vas na 5000 hektarih in ena najmanjših krajevnih skupnosti po številu prebivalcev v Sloveniji in v škofjeloški občini, pa spet izredno razsežna zaradi kar 78 kilometrov cest, ki vodijo do sleherne od 70 domačij, je v nedeljo doživela uresničitev stoletne želje in cilja in hkrati potrditev ter priznanje, da Davča je, ena sama sicer, vendar trdna in predvsem Slovenija v malem, ki je ni moč enostavno izbrisati ali odpisati. Po treh samoprispevkih v minulih obdobjih, po lastnem prispevku in delu, po neuklonljivi volji, ki so jo "podžigali" po poplavah službe in strokovnjaki, predvsem pa v prvem trenutku po razdiralni poplavi prav občina, so zdaj Davčani povezani z dolino s cesto, s svetom pa s telefoni. "Telefonijo smo začeli uresničevati pred šestimi leti. Da ima danes vsako gospodinjstvo telefon, je bilo treba položiti 14 kilometrov zemeljskega kabla, postaviti več kot 1000 drogov in potegniti 42 kilometrov zračnega kabla. Krajani smo opravili dobrih 6000 ur prostovoljnega dela in prispevali po 240.000 tolarjev na priključek. Za obnovitev ceste po poplavi in dokončanje načrtovanega pred leti pa je bilo v podporne zidove vgrajenega 1200 kubičnih metrov betona, 3500 metrov drenažnih cevi, 9000 kubičnih metrov različnih Davčani so se s priznanji zahvalili za pomoč, da so dobili cesto in telefone. Podelil jih je predsednik KS Lojze Jelencnjemu pa predsednik IS občine Vlncencij Demšar. V Karitasu v Stražišču dvakrat na teden razdeljujejo pomoč. Več kot zgolj športni stiki lože Javornik Kranj, 7. septembra Ska kaki iz SSK Triglav Te-ling Kranj že več kot 25 let sodclu|C|o z VVSV Rcit im VVinkl v Nemčiji in se udeležujejo tekmovanj in treningov I elos pa so dosedanie pri|.itel|ske stike na dveh sreča-ii|ih se poglobili športniki i/ Nemčije so se namreč odločili za akcijo za pomoč beguncem in pomoč ljudem v stiski v kiantski občini Nemški športniki s predsednikom kluba Georgom VVcbrom so bili nosilci akcije Prijatelji v nesicu m so / akcijo /brali /a kamion in kombi oziroma skoraj tri tone oblačil, obutve, hrane... in vse skupaj potem pripeli.ili pred dnevi v Kranj. "Njihovo pomoč smo hvaležno sprejeli in jo posredovali Karitasu v Stražišče, ki jo zdaj dvakrat nu teden (ob torkih in petkih od IX. do lu. ure) razdeljuje. Po grobi oceni /naša vrednost pošiljke 150 tisoč mark. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo darovalcem in še posebej častnemu predsedniku kluba GeorgN \\cbru in predsedniku Hansu Petru \N iminrii. /upniku g. Baronu, predsedniku ulioni i r in/h Klauserjo in picdsedni ku okraja Jakobu Strobli, minuli teden povedal predsednik kranjskega SSK Triglav Te-ling Jože Javornik. Slovesnost ni JostU Kranj V soboto I : septembra, bo na sv lostu nad Kianiem slovesnost oh /akliučku obnov n v enih del na sakralnih in ostalih objektih Odkrili in blagoslovih bodo spominsko obelc/|e I i.inu S I inžgarju, ki je na prehodu v 20 stoletje deloval in pisateljsko ustvarjal na sv lostu, in izročili svoiemu namenu I inžgarjev dom ki so ga pridobili iz obno vljene bivše mežnarije Svečanost se bo začela ob 16 uri / /a hvalno mašo v cerkvi sv Jošta, ki jo bo vodil l|ubl|anski nad škof in slovenski metropolit dr Alojzij Sust.u. • (a/) materialov za cestno podlago in 15.000 kvadratnih metrov asfalta. Ocenjujemo, da jem bilo v obovo ceste vloženih več kot milijon nemških mark," je v pozdravu in ob zahvali vsem, ki so jim pomagali, poudaril na svečanosti predsednik KS Davča Lojze Jelene. Slavnostni govornik je bil potem minister za promet in zveze Marjan Krajne, ki je orisal zahtevnost celotnega projekta, predvsem po poplavah, in napore, da so ga do te mere. Priznanja so podelili Antonu Kovaču. Toni Dodič in Idi Skoda z Republiške vodne uprave. Štefanu Zadravcu in Bojanu Žagarju iSGP Tehnik). Francu Mohoriču (Lo-kainvest). Janezu Rantu in Boiidarju Jurci (PTT podjetje Kranj) ter Francki Bevk. učiteljici v Davči. Vincencij Demšar pa je predsedniku KS Lojzetu Jelencu izročil priznanje izvršnega sveta občine Skofja Loka. Cesto in telefonijo je simbolično odprl predsednik izvršnega sveta občine škofja Loka Vincencij Demšar. saj na cesti še nt vse gotovo, dokončali. V imenu občine, ki je v trenutkih, ko se je najbolj zatikalo pri denarju, podpirala in spodbujala dela. pa je potem čestital Davčanom in se zahvalil vsem, ki so uresničevali projekt, predsednik izvršnega cveta ViMMBCtJ m-miar, ki je cesto in telefonijo simbolično odprl, hkrati pa prijazno povabil pred mikrofon tudi vse goste, od Bučarja, Zaklja, do mi- nistrov in nazadnje tudi Ar\t0 na Kovača z Republiške vodne uprave. Lep kulturni program so * praznik, ki, kot je rekel prej tednik skupščine Slovenije dr Irance Bučar, simbolizira prispodobi celotno Slovenjr na nient poti do osamosvojil ob sve- in potrditve, pripravili čani otvoritvi. Po tem pa Davčam popoldne prazn°vJ tja dO nočnih ur. • K. /alar (indijo nov vodni zbiralnik - Letošnje sušno obdobje so imeli naj več težav pri oskrbi / vodo v tr/iški občini na Brezjah pri I ržiič-lamkajšnji vodovod jc namreč dotrajan, zaradi česar prihaja j* pogostih okvar Obenem ima premajhne zmogljivosti za pokmJ vseh potreb Prav zato je tržiško komunalno podjetje začelo letos grJ0 zbiralnik z dvema celicama po 100 kubičnih metrov. Sedat P°w ka že betoniranje druge celice, gradnjo |>a naj bi dokončal', pred koncem letošnjega leta. Obenem pripravljajo projektno ^ kumentacijo za ves vodovodni sistem od zajetia Hudi graben ^ Bre/ij in nova cevovoda od Brezij ter Zegnanega studeiič11 ^ Hudega I .i sistem bodo /ačeli graditi v prihodnjem letu ( jj , na ra/polago denar v približno sedaniem obsegu, bodo cC |j. naložbo uresničili, kot napoveduie direktor tržiške komunale do Srečnik, v stuih alt jvctih letih • S. Saje Prehodni pokal v Italijo Kranj Rjbiiki družini Ktanj je v s(1 boto dopoldne v bajerju Bobovck organi/rala ekipno tekmov*" n|e v ulovu rib za pokal Krania. 'lekmovanja se je udeleži' |vet c- k i p in sicei |>o dve iz Krania (Slovenija) i/ Italije tet en* ekipa i/ Avstnic Zmagala je prva ekipa Italije, druga |c h'1 prva ekipa Krania, tretja pa druga ekipa Krania /večet s s" boto pa so ribiči tekmovali v ulovu na veliko ribo. /magal Jc Danil.in Ropotar, mladinec i/ RD Ki.ui|. ki je ujel IbOO g1*' im.-. težkega atnuria, drugi |c bil Stane Bec, član RD (1750 gramov - amur), tretji pa Ncjko Toplak. RD Kranj gramov amur) Prehodni pokal občine jc na pikniku v ne dle* Ijo podelil predsedujoči kranjskega izvršnega sveta Peter Of hai odličia posame/nikoni pa predsednik RD Kranj N'"'" Bogataj • (až) Priv lepi je Preddvorska fara - Preddvor Dobrodelna p""'1 j .- naslovom Prav lepa |e Picddvorska t.n.i ki so |o s soboto I j piavili člani mešanega cerkvenega pevskega /bora Pieddvor vodstvom Marjane Rehbeiger in turističnega društva, l'-' m ^ kupičkom pokrili lačun /a obnovo orgel, |e toki al uspe^ igrišču za šolo v Preddvoru so tokiat nastopili v programu huiaska skupina i/ Rcteč, folklorna skupina Sava Kiani m ^ ška folklorna skupina Pen/iona lagodic i/ Vopovclj, čar0 .^j Grega, instrumentalna skupina Hnbeinik. harnionikat *i V'iiian m |)iaiusi Bla/ Mavčič Na pnieditvi, na kateri K spon/oi poleg (ioreii|skega glasa in ansambla Oasperji 'lU (liJ. pirnica in fotokopilniča Karun. so tudi i/žiebali nagrade 1 rf. giadne igie v Gorenjskem glasu Ptmiavili |>a so tudi bog-' celov m kegljanje /•■ odojka • \. /. - Fetoi J. < ig'«'r KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Prva antologija slovenske emigrantske proze POD JUŽNIM KRIŽEM Mohorjeva družba je pred kratkim predstavila prvo antologijo slovenskih emigrantskih pisateljev po drugi svetovni vojni, delo Zore Tavčar, Helge Glušič in Martina Jevnikarja. V delu je zajetih kar štirideset prozaistov, ki so zaradi različnih vzrokov zapustili svojo domovino in so oziroma še ustvarjajo v tujini. "K delu na tem zahtevnem Projektu me je vabilo več dejavnikov: zdomska, še posebej emigrantska literatura je ostajala pol stoletja zunaj zanimanja uradne literarne pozornosti, kritike in celo literarne zgodovine," pravi avtorica Tavčarjeva, ki je antologijo koncipirala tako, da je po eni strani ponudila v branje zaokrožena besedila, ki predstavljajo sami na sebi živahno in zanimivo branje tako za zahtevnega kot tudi za manj zahtevnega bralca. Po drugi strani pa je želela, kot Pravi, predstaviti besedila, ki so dovolj značilna, da izpostavijo pisateljeve izrazitejše slogovne poteze, hkrati pa prikažejo njegov tematski zajem in •zrišejo njegov umetniški in duhovni profil. "Pri tem mi ni šlo 'e za nekakšno eksotiko, mar-več predvsem za željo, da bi v eni sami knjigi bralec zaznal, v kako nenavadno širokem geografskem in duhovnem razpo-nu je slovenski emigrantski pi-^a,elj odpiral naše obzorje v času, ki je bil ne le zunaj zanikanja matične kulture, ampak celo prepovedan," še pravi Zo-ra Tavčar, sicer profesorica slovenščine v Trstu. Spredaj je zaorila pesem, divja in slovesna, splahnela *M nekaj korakov, preden je dosegla tadnje vrste, potem Pa se je ulegla po hoji in nepopisnem, nerazsodnem razpoloženju. Hej Slovenci, na-M rti Množica /e valovala, migljal je mrzli zrak in trepetal, ko da vr je razgrel od "avduscn/a zmage pitanih ljudi Ludve Potokar. VOLITVE Knjiga je urejena tako, da najdemo po abecednem redu izbrana besedila, pospremljena s kratko literarno-estetsko analizo dr. Helge Glušič in avtorjevo fotografijo, na koncu pa je še dodatek s podatki o življenju in delih predstavljenih emigrantskih prozaistov, za katerega je poskrbel dr. Martin Jevni-kar. Kot je moč videti v pričujoči knjigi, slovenski avtorji živijo in ustvarjajo po vsem svetu, saj so tu, razen Afrike, zastopani prav vsi kontinenti sveta, od Avstralije do Amerike, Evrope in Azije, največ pa jih je seveda v Argentini. Dr. Glušičeva meni, da je bilo njihovo življenje ena sama avantura, in da jim je vsem skupna predvsem lastnost, ki se poraja iz potrebe po ustvarjanju - to pa je velika stiska; stiska zaradi odtujenosti od okolja, v katerega so se bili prisiljeni vključiti, stiska zaradi neskončnih razdalj, ki jih ločujejo od sveta, ki ga, kljub vsemu imenujejo domovina. In zaradi tega je njihova literatura izpovedno izredno močna literatura, ki se manj igra z elementi svojega ustvarjanja -oblika in stilni obraz tistega, kar avtor želi (mora) povedati, nista postavljena v ospredje, kar je najbolj očitno v memoarski literaturi. Tu gre torej predvsem za tehtanje izpovedne, duhovne in besedne moči avtorjev, saj jc njihova literatura usmerjena v intimno izpoved, ali, kot je dejala dr. Glušičeva. V duhovno kreacijo človeka, ki jc zunaj domovine. Značilni za Slovence, in zaradi tega značilni tudi za izseljence, predvsem tiste, ki živijo V gorati Argentini, so planinski OBLIKA, MOČ IN ELEGANCA •bsenict", 4. septembra - V petek je bila v razstavnem salonu '"'LIK na Jesenicah otvoritev razstave slik slikarja Hranka _____ ( ušina, dolgoletnega člana DOlTKa. j^. Poznamo ga predvsem kot slikarja narave, akvarelista ke k ?V-a m,'mna zavezanost naravi nam odkriva polzastrte kotič-obrt'^"10, ^' un,etnik podaja / občutljivostjo za spreminjanje dev ln ^arv 'cm'n časov. Impresionistično ubrana ozadja razo-j2 1°.zanimanje za svetlobne učinke, motivi pa skrb, da ne bi Slik- ^ l's,c ziv')cnjske sile, ki so jo imeli v stvarnem bivanju. 0/ t P°s»ancjo prosojni barvni pojavi, v katerih megličaslem H,' 111 *c oblike reči iaztaplj.i|o," je slikaijcvo delo predstavil Bos,.l-«n Soklič llasti lunkci ,Vm'"Km' pomene v neposrednem razmerju z linearno LOŠKI ODER ^*ki oder vpisuje od 7 do 9 septembra abonmaje / a la s ki *?oncnie.od 10. do 16 septembra pa za nove. od 10 do lo re v J,sarni gledališča Rcpertoa. je sestavljen ./ ene domače in s ..m Ipstujočih piedstav Domačini nastopajo v igri Z ARI S t ' ^ Neila Simona in v režiji Matije M.lč.nskega \ f^^01, £' ^ h«do SLG ( el,c. SHI Rl.(M KOV ZADNJI l'RIMI R v Iv Marovvitza, v režiji lase lamn.ka, SN( . Drama in ( VjolvM v Src>Ma predstavila s Shakespeaiovm. K R Al II M I I AROM v C?'H Dušana Jovanovica. MG1 I jubljana bo moč videti v Llis.u dX" drami K/VI PA l I ON AR DO ' režiserja Dušana Mlak.nia. \**> Nova Gorica pa bo na loški ode. prišla / Goldoni|CVO navarm< o, ki jo retlt . Vito rnufti • M. A. "Veš - je nadaljeval -, vsi moramo živeti, mar ni tako? Glej, ocean sem postavil vmes, da hi pozabil, pa nisem živel. Tudi onstran bi ne mogel. Ne bom pozabil, a pojdi in jim povej, da jih ljubim. Da odpuščam vse in naj tudi oni odpustijo moje sovraštvo. Andrej Rot. ANAMNESIS knjigi moč prebrati tudi tekst pripadnika druge generacije slovenskih izseljencev v Argentini, Andreja Rota, doma poznanega predvsem zaradi njegovega dela pri dnevniku Slovenec. teksti, ki jih je v knjigi Pod južnim križem kar pet, eden izmed avtorjev je tudi Dinko Berton-celj, rojen na Jesenicah, ki je v letih 1952 - 1960 veljal za najboljšega plezalca v Argentini, kjer so ga vključili v prvo argentinsko državno odpravo na Himalajo (1954). V antologijo so vključeni tudi odlomki del otrok slovenskih emigrantov, tistih, ki še pišejo v slovenskem jeziku in katerih motivi so povezani z občutji in dilemami njihovih staršev, Slovencev, ki živijo na tujem. Med drugimi je zato v "Jaz pa sem po vojski prenašal iz Trsta cigarete," je razlagal svojo skrivnost Tone, "pa so me dobili. Odvrgel sem nahrbtnik in skočil v grmovje... Tovariši so ušli, vame so naperili graničarji puške in šel sem z njimi. Še dobro, da me niso pri priči ubili... Pa sem jim potem ušel in sem zdaj tu. čeprav po velikih ovinkih: čez Italijo. Belgijo in Venezuelo..." Tine Debeljak. AB VRBE CONDITA... "Moj šah..."je čez čas nadaljeval. "Zvečer, ko sem sam, igram nanj. Figure zaživijo, gibljejo se in mi govorijo. Naš šah ima prav tako razne otvoritve. kombinacije in končnice kot drugi. Svojevrstne damske gambite in ro-šade. ob katerih posledicah se lahko zamisliš cele ure... Hočeš videti, recimo, mojo slovensko otvoritev?" Z.orko Simčič. ČRNI TEKAČ Knjiga Pod južnim križem je torej, kot pravijo pri Mohorjevi družbi, dolg, ki ga skušajo poplačati naši kulturi. Dolg, ki je nastal zaradi mnogih desetletij, ki so slovenske literarne ustvarjalce po vsem svetu povezala v skupno emigrantsko usodo. Ta pa je temeljila na za-molčanosti, in s tem v mnogo-čem osiromašila prav tiste, ki obstoja emigrantske slovenske ustvarjalnosti niso bili pripravljeni priznati: matično slovensko kulturo. Delo je v bistvu drugi del dolga, vrnjenega slovenski kulturi, prvi del pa pomeni letošnjega novembra izdana antologija slovenske emigrantske poezije, ki jo je uredil France Pibernik. • Marjana Ahačič AVTORSKA RAZSTAVA ALEKSANDRA BASSINA Begunje na Gorenjskem - V petek je bila v Galeriji Avsenik v Begunjah otvoritev avtorske razstave Aleksandra Bassina s kipi Mojce Smerdu in slikami Jožeta Šubica, v krajšem kulturnem programu pa je nastopil Lado Jakša. Zasnova sedanje predstavitve kiparke Mojce Smerdu in slikarja Jožeta Šubica se je v bistvu izgrajevala po njunem lanskem skupnem nastopu v munehenski galeriji Rosmarin. Ce je bil le posledica neposrednega dogovora obeh umetnikov med seboj, pravzaprav tedaj vabilo slikarja kiparki, v sedanji predstavitvi ne gre za naključje. Dva avtorska konteksta se dopolnjujeta, žarčita navzven zaradi skupnih oziroma razmejitvenih točk, po svoje pa oba vztrajata vsak v svojem svetu, ki je neodvisen drug od drugega. Kiparstvo Mojce Smerdu ima svoj logičen razvoj od srede sedemdesetih let. Trd boj, ki ga je bila za uveljavitev svoje kiparske poetike v času, ko je bil slovenski prostor mladi generaciji že krepko odprt navzven, ko je znal reagirati na dogajanja od zunaj, jc temeljil v izbrani osebni mitologiji, ki je bil tako modernizem kot nastajajoči postmodernizem... Jože Subic je izšel iz slikarske generacije polovice petdesetih let in se »odkril« takoj in neposredno iz neopredeljene množice v izrazito osebnostno opredeljen izraz. Šubičev vstop v osemdeseta leta je torej aktiven in zavesten: ekspresionistična skušnja nove podobe se ha je komaj dotaknila, sprejel je postulat eksklu/ivnosti in takojšnjega defini-iarijo slikarske strukture. . # Drago Papler Škofja Loka, 5. septembra - Kapela Škofjeloškega gradu je bila v soboto zvečer mnogo premajhna, da bi lahko sprejela veliko število ljubiteljev slovenske ljudske glasbe, ki so se zbrali na večeru slovenskih podoknic. Na koncertu, ki ga je z odlomki iz slovenske lirike povezoval Janez Dolinar, je nastopilo kar sedem skupin: \onet Blegoš. Gorcnjcvaški oktet. Oktet Jelovica, Oktet Zadružniki, I mski pevski /bor Škofja Loka, I lai monikarska skupina Niko Ze lesniki in folklorna skupina Tehnik. M.A. foto: J. ( igler KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor baročnih in poznobaročnih slik(\l. do 19. stol.) iz umetnostno zgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja. V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92. V galeriji bara Kavka je odprta prodajna razstava jedkanic akad. slikarke Melite Vovk. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina z naslovom Albrecht Diirer (faksimilirani bakrorezi in originalni odtisi). V razstavnem salonu DOLIK je na ogled razstava slik člana Dolika Branka Čušina. V pizzeriji Bistrca v Mojstrani razstavlja fotografije Izidor Trojar. V pizzeriji Ajdna so na ogled fotografije Miha Kersnika. V bistroju Želva razstavlja akrile Marko Rolc. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KRANJSKA GORA - V okrepčevalnici Rožle je odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sarajeva. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Ganija /V. Llalloshija. V galeriji Fara so na ogled slike Marjana Jesenovca. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slikarsko-kiparskih del članov prvega slikarsko-kiparskega tabora Pokljuka 92. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. V Mini galeriji občine Škofja Loka je na ogled prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami. TRŽlC - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. PRIREDITVE TEGA TEDNA RADOVLJICA: TORKOVI VEČERI - Na večeru z naslovom Naš foto-kino klub se predstavlja boste lahko danes ob 19.30 uri videli izbrane, tudi nagrajene diapozitive, sledil bo pogovor, v katerem bodo sodelovali Franc Ferjan, Jaka Gnilšak, Ivan Pipan in Matej Rupel. Prireditev bo v knjižnici A.T. Linharta. RADOVLJICA: ZA OTROKE - V četrtek, 10. septembra, ob 17. uri bodo otroci v radovljiški knjižnici lahko gledali risanko Čebelica Maja (video film). Slovenski komorni zbor VOKALNI ABONMA ~ Koncerti vokalnega abonmaja potekajo praviloma ob nedeljah zvečer v Slovenski filharmoniji (Ljubljana), zanje pa ansambel razpisuje tudi vpis abonmaja (14. do 18. septembra na sedežu SKZ, Ljubljana, Mestni dom - Krekov trg 2/11). Teža letošnjih koncertov bo seveda na samem ansamblu -Slovenskem komornem zboru. Le-ta bo izvedel štiri samostojne (a cappella) koncertne večere, sodeloval bo še na dveh vo-kalno-inštrumentalnih-oratorijskih večerih. Prvega od napovedanih koncertov bo odigral asistent dirigenta Marko Vatovec in prinaša pregled zborovske ustvarjalnosti treh sodobnih slovenskih skladateljev Ubalda Vrabca (1905 - 1992), Marija Kogoja (1892 - 1956) in Sama Vremšaka (roj. 1930). Zelo raznolik je nato spored šestega koncerta. Z izvedbo sedmih zborovskih skladb se bo SKZ spomnil 200-letnice rojstva G. Rossinija. Dva a cappella koncerta bosta tudi letos vodila - dirigirala dva tuja zborovodja. Prvi, Hans Bernhard iz Frankfurta se bo z zborom predstavil v Palestrinovi Missi Papae Marcelli in duhovnih skladbah H. SchOtza, F. Mendelssohna-Bartholdvja in K. Hessenberga. Drugi letošnji gost SKZ pa je madžarski zborovodja Gabor Ugrin, zborovodja Madžarskega državnega zbora. Pod njegovim vodstvom bo SKZ izvedel dela Madžarov F. Liszta, Z. Kodalvja, B. Bartofca in L. Bardosa. Na dveh vo-kalno-inštrumentalnih koncertih sta na sporedu oratorija, kiju bo skz s solisti, orkestrom in zborom Consortium musicum izvedel pod dirigentskim vodstvom dr. Mirka Cudermana. Na sporedu sta prvi slovenski oratorij »Assumptio« patra Hugoli-na Sattnerja (1851*- 1934) in najpopularnejši Handlov oratorij Mesija. Pri slednjem bo prava poslastica med solisti slišati kar tri družinske člane - pevske soliste Fink: Veronika (sopran), Bernarda (alt) in Marko (bas), njim pa s bo pridružil še tenorist Branko Robinšak. Od vokalnih skupin tokrat v Vokalnem abonmaju SKZ. gostujeta kar dva tuja ansambla: La Cappella Vienna (Dunaj) in pa Banchieri iz. Budimpešte. Na edinem letošnjem »Liederabendu« bo nastopil solist salzburške opere -bantonist Ludvvig Grabmeier. • F. K. SREDNJA LESARSKA ŠOLA KIDRIČEVA 59 ŠKOFJA loka razpisuje za šolsko leto 1992/93 naslednja izobraževanja za odrasle: 1. LESARSKI TEHNIK (2-letno šolanje) Kandidati morajo imeti končano triletno poklicno šolo lesra-ske smeri. 2. MIZAR (1,5-letno izobraževanje) Kandidati morajo imeti končano dvoletno poklicno šolo lesarske smeri. Začetek izobraževanja bo predvidoma 16. septembra 1992. Šol I Izvaja tudi razna krajša izobraževanja: - žagarstvo - ostrenje orodij in rezil - sušenje lesa - upravljanje motornih žag - krojenje lesa, itd. Kandidate za izobraževanje vabimo, da se oglasijo v šoli osebno ali po tel.: (064) 632-413. fax: (064) 631-567. sK&A Kran'' Likozarjeva 15 tel: 064/216-764 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: i otroške bombažne trenirke 1450--1850.- t otr. polomaje 900.--1400.- • otr. jeans hlače 1320,- 1880- t otr. jeans jakne 2490,- - 2870.- • otr. športni copati 1450,- -1650.- • šolski copati 500,- - 530.- • otr. usnjeni škornji 1.700.-- 2.315,- • otr., žensko in moško perilo 200.--320.- • otr., ženske in moške svilene trenirke 2800,--3600- t ž. bluze viskoza dolg rokav 3.300,- Nakup v vrednosti nad 5.000.- lahko poravnate v 2 obrokih. LJUDSKA UNIVERZA CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO KRANJ 64000 Kranj S. Žagarja 1 Ljudska univerza Kranj vpisuje kandidate v TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE tečaj NEMŠČINE (I. II., III., IV. in V. stopnja ter konverzacija) tečaj ANGLEŠČINE (L, II., III., IV. stopnja ter konverzacija) tečaj ITALIJANŠČINE (L, II., II., IV. stopnje) tečaj FRANCOŠČINE (L, II., III. stopnja) tečaj SLOVENSKEGA JEZIKA ZA OTROKE začetni in nadaljevalni tečaji NEMŠČINE, ANGLEŠČINE, FRANCOŠČINE in ITALIJANŠČINE - za predšolske otroke (od 4. do 7. leta) - za šoloobvezne otroke (od 8. do 12. leta) - za šoloobvezne otroke (od 12. do 15. leta) NOVO: začetni tečaj ŠPANSKEGA JEZIKA za odrasle in otroke Organiziramo tudi: - priprave za izpite za aktivno znanje tujega jezika - priprave za izpite za mednarodno potrdilo (ICC) (certifikat) - specializirane tečaje skozi igro in pesem za otroke po naročilu - tečaje tujih jezikov za vodilne in vodstvene kadre - osnovni tečaj angleške in nemške konverzacije ččtečaje pogovornega jezika ob koncu tedna (z domačimi in tujimi predavatelji) - tečaje pogovornega jezika za delavce v trgovinski dejavnosti - tečaje za ponovitev celotne angleške in nemške slovnice za ŠTUDENTE - tečaje za ponovitev angleške, nemške in francoske slovnice za DIJAKE L, 2., 3. in 4. razreda Prijave sprejemamo do 20. 9. 1992. Informacije po telefonu 217-481. ZkjfZ MERCATOR-TRGOAVTO - Trgovina, Servis Koper, Pristaniška 43 a, objavlja prosta dela PRODAJNEGA REFERENTA ZA OBMOČJE GORENJSKE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri - dve leti delovnih izkušenj pri podobnem delu - dobro poznavanje avtostroke in kmetijske mehanizacije - vozniški izpit B kategorije Pogoj je trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov Mercator Trgoavto Koper, Pristaniška 43 a, v 8 dneh od objave. Kandidate bomo pisno obvestili o rezultatih objave. ALI STE PRIPRAVLJENI SPREJETI IZZIV KREATIVNEGA OPRAVLJANJA DELA NA PODROČJU ZUNANJE TRGOVINE. OD VAS PRIČAKUJEMO VISOKO IZOBRAZBO, DELOVNE IZKUŠNJE PRI ZUNANJETRGOVINSKEM POSLOVANJU, DOBRO ZNANJE NEMŠKEGA JEZIKA. Informacije in prijave v roku 15 dni v kadrovski službi Gorenje TIKI , d.o.o., Magistrova 1, Ljubljana. Izth LTH 64220 Škofja Loka Kidričeva 66 tel.: 064/631-301 fax: 064/631-551 Maloprodaja IZJEMNA PRILOŽNOST - AKCIJSKA PRODAJA - dne 12.9.1992 od 7.00 -15.00 v maloprodaji LTH Po izredno znižanih cenah lahko kupite presežke repro materialov iz proizvodnje LTH, opuščene programe hladilnikov, ostanke izvoznih hladilnikov in hladilnih naprav, rezervne dele, hladilne kompresorje itd. Hkrati si lahko ogledate in kupite hladilne naprave po maloprodajnih cenah iz našega širokega programa hladilne tehnike. ,t ,,. ., Vabljeni! NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer spremamo male oglase za Gorenjski glas) PRO COMMERCE KRANJ MOŠA PIJ ADE 12 64000 KRANJ Razpisuje prosta delovna mesta: 1. Vodja prodaje - 2 delavca 2. Trgovski potnik - 5 delavcev Delovno mesto sklepamo za nedoločen čas s poskusnim rokom. Praksa obvezna! Prijave na gornji naslov do 22.9. 1992. Ignac Črnič, sekretar kranjskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu V^^^ trgovina in servis d.o.o. Opozorilne table pred solarni Naporen teden M pmas Kranj, 7. septembra - Tudi ob letošnjem začetku šolskega leta je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) kranjske občine spodbujevalec in koordinator različnih preventivnih akcij za čim boljšo prometno varnost šolarjev, še posebej najmlajših. O tem in o delu sveta v prid mladeži na sploh smo se pogovarjali z njegovim tajnikom Ignacem Crnicom. Kako ste poskrbeli, da bi bili prvi šolski dnevi za šolarje čimbolj varni? »Svet, ki je organ občinske skupščine, sam ni izvajalec, pač pa spodbuja različne aktivnosti pri avto-moto društvih, pri izpitnem centru, združenju šoferjev in avtomehanikov, av-to-šolah, vrtcih in osnovnih šolah, v aktivnosti pa se pogosto samoiniciativno vključujejo tudi gasilci in upokojenci v krajevnih skupnostih. Seveda so tu še poklicne institucije; policija se vključuje v nadzor prometa, narstopa preventivno in kaznovalno. Komunala in Cestno podjetje poskrbita za osvežitev obledele cestne signalizacije in prometne znake, zlasti pred šolami oziroma v bližini šol. V šolah opozarjajo učence in starše na prometne pasti, staršem svetujejo, naj predvsem prvošolčke spremljajo v šolo in domov, naj izbirajo najbolj varne poti do šol. Vsaka šola ima izdelan načrt varnih poti, ponekod so te poti tudi označene. Vrtcem SPV preskrbi rumene rutice za vse male šolarje, ki jih potem prenesejo v prvi razred. Letos bo SPV vse prvošolčke opremil tudi s kresničkami.« Kako ocenjujete učinkovitost "varuhov" prometne varnosti otrok, ki ste jih omenili? »Pohvalno, kar gotovo potrjuje tudi podatek, da v prvem tednu pouka med žrtvami prometa ni bilo nobenega šolarja. Letos se je v aktivnosti ob za pa ne smem niti obeh zavarovalnic, ki delujeta na Gorenjskem, Triglava in Adriatica. Adriatic, denimo, je SPV podaril posebne opozorilne table, ki smo jih dali šolam (Žabnica, Lucijan Seljak, France Prešeren, Šenčur), katerih učenci so prometno najbolj ogroženi. Pri teh šolah že stoje po dve tabli, ki opozarjajo voznike na posebno previdnost.« Za varnost šolarjev v prvih dneh ste torej lepo poskrbeli. Kaj pa po tem, šolsko leto je dolgo? »Potem začnemo z akcijo rumene rutice, ki je del prometne vzgoje, ta pa sestavni del vzgojnega programa v vrtcih. V okviru te akcije SPV vsako leto podari vrtcem eno kolo kekec. V osnovni šoli se nadaljuje prometna vzgoja predvsem v okviru prometne značke. Ta vsebuje najrazličnejše oblike aktivnosti na področju prometne vzgoje: od kolesarskih izpitov. četku šolskega leta zelo dobro tekmovanj Kaj veš o prometu vključila tudi policija, prezreti (tudi za srednje šole) do sezna- njanj z varno potjo, učne ure o prometu po Gorenjski za učence tretjih in četrtih razredov, ena od akcij je tudi Tomos -varna vožnja. Sodelujejo vse šole na Gorenjskem, v finalu pa nastopajo učenci osmih razredov, ki tudi izpolnjujejo teste, sledi regijsko tekmovanje. Organizator je največkrat prav kranjski SPV, najboljše tri šole dobe moped, videorekorder, kolo. Oktobra letos bo že tretje leto teden prometne varnosti. Takrat po vsej Sloveniji prirejajo razstave, izhajajo publika cije, knjige s področja cestno-.prometne varnosti, šolarji obiščejo župane in jih opozarjajo na nevarnosti na šolskih poteh, rišejo na asfalt, si ogledujejo prometnice in podobno. SPV šolam daje tudi razne učnov-zgojne pripomočke. Ob različnih priložnostih (ob koncu šolskega leta, začetku novega, pred zimskimi počitnicami) sveti gorenjskih občin tiskajo letake, s katerimi opozarjajo voznike motornih vozil na posebno previdnost na cesti.» Kako pa je s prometno varnostjo v praksi in z udeležbo šolarjev pri tem? »Po podatkih za letošnje prvo polletje so bili otroci in mladoletniki na Gorenjskem ude-ležni v 43 hudih prometnih nezgodah (v kranjski občini v trinajstih). Eden je umrl, 37 jih je bilo ranjenih. Kar 24 nezgod so povzročili sami otroci oziroma mladoletniki. Davek je torej še vedno previsok. Ce pa podatke primerjamo s prejšnjimi leti, opažamo, da se prometna varnost, merjeno s številom nezgod in žrtev, vendarle iz leta v leto zboljšuje, kar gre vsekakor pripisati tudi številnim aktivnostim v okviru slovenske akcije -10 %.« Kranj, 5. septembra - Gorenjski policisti so imeli minuli teden obilo dela z nadzorom prometa in kaznovanjem voznikov, ki so pogosto kršili prometne predpise, ali pa svojo (ne)moč dokazovali tudi z neprimernim vedenjem. K sreči je bilo tudi nekaj svetlejših primerov in tistim je podjetje Avto-line skupaj z Gorenjskim glasom podelilo nagrade, ki naj bi spodbujale voznike k previdnejši in varnejši vožnji. Naporen teden se je za policiste na gorenjskih cestah začel že v torek, ko se je začelo novo šolsko leto. Tako šolarje kot policiste je pozdravil sicer težko pričakovani, vendar za takšen dogodek prav nič dobrodošli dež. Nič bolje ni bilo tudi ostale dni, vozniki pa so kljub slabim vremenskim razmeram in otrokom na cestah vozili precej neprevidno, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so kršili predpisano hitrost za trideset in več kilometrov na uro. Prvi teden šole je kljub vsemu minil brez nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci, vendar naj opozorila voznikom veljajo skozi vse šolsko leto in ne samo prve dni. V petek v poznih popoldanskih urah so se policisti namenili poostriti nadzor nad zdomci, ki so se tudi minuli konec tedna v velikem številu pripeljali v Slovenijo. Nadzor so dopolnili z radarsko kontrolo in 'ujeli' kar precej tistih, ki so imeli preveč težko nogo Tudi to akcijo, ko smo skupaj s policisti stali pod nadvozom v Podljubelju, je motil močan dež, za nameček pa se je še pošteno ohladilo. Ko je že kazalo, da se proti večeru vse skupaj malce umirilo, je po radijski zvezi prišlo sporočilo, da se je pri Radovljici pripetila prometna nezgoda s telesnimi poškodbami. Ko smo prispeli do zadnjega ovinka pred Radovljico, sta bila tam dva razbita avtomobila, enemu od potnikov žal ni bilo več pomoči. V soboto je bilo vreme nekO' liko boljše, ceste suhe, zato so policisti zabeležili še več tisti voznikov, ki se jim je preve mudilo in jih je patrulja ustavi'* na izvozu z avtomobilske ce . Kranj - zahod. Med njimi je D'10 tudi nekaj tujcev, za katere )e višina naših kazni samo ma'er1 kosten drobiž, zato na cestan počnejo, kar se jim zljubi. Glede na vse kar smo videli-lahko zapišemo, da ProrTietro varnost verjetno še dolgo ne D zadovoljiva, saj prevelika hitro ni edini prekršek. Veliko je bjj? namreč tudi prehitevanja preK polne črte. po odstavnem PaS in izsiljevanj prednosti. Verjetn V/0' pa ne bo odveč, če bomo stne voznike z drobnimi na^r dami še kdaj spomnili na P membnost brezhibnosti voz'1 previdne vožnje. I GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 2. sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost - SQ Modri, zlati in zeleni SQ Ta teden, od 8. do 11. septembra, bo na Gorenjskem sejmu v Kranju druga razstava SQ, na kateri bodo podelili tri vrste znakov SQ. Kranj, 7. septembra - Specializirani sejem, bolje rečeno razstava SQ je lani sprožila različne ocene in poglede na pojem Slovenska kakovost", vendar se žal v letu dni stvari niso bistveno spremenile. Zbistrile so se pravzaprav le v Kranju, kjer so medtem ustanovili Združenje za slovensko kakovost, določili merila za podeljevanje znakov SQ, po razstavi pa nameravajo izdati katalog. Še pred štirinajstimi dnevi je bilo zanimanje veliko, zdaj računamo na približno sto slovenskih podjetij, ki se bodo Predstavila s petsto izdelki, kar je desetina manj razstavljalcev kot lani, je na četrtkovi tiskovni konferenci dejal Franc Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem v Kranju. Kaže, da se zamisel še ni povsem prijela, čeprav so skladišča polna, marsikje še ne razumejo, da bi s Pomočjo znaka SQ lahko bolje prodajali. Saj nismo izumili nič novega, to je oblika pospeševanja prodaja nacionalnega blaga, kakršno uporabljajo tudi drugod po svetu. Odziv na letošnji sejem pa je nedvomno manjši zaradi neusklajenosti na državni ravni. Morda pa tudi zato, ker so se nekateri prestrašili svoje kakovosti, ko smo Povedali, da smo vabila na sejem "dobrega slovenskega blaga" poslali kar na štiri tisoč naslovov v tujini, je dejal Ekar. °'lo je namreč nekaj primerov, da so v podjetjih rekli, na razstavi bi radi sodelovali, toda °rez ocenjevanja! PpC Gorenjski sejem je le °rganizator prireditve, saj so Medtem v Kranju ustanovili Združenje za slovensko kakovost, ki ima približno 150 članov, pridruženi člani pa so Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Združenje trgovine, ministrstvo Za malo gospodarstvo. Pri združenju deluje komisija za dodeljevanja znaka SQ, vodi jo Andrej Tavčar, ki je na tiskovni Slovensko ministrstvo z znanost in tehnologijo je pred kratkim razpisalo natečaj za slovenski nacionalni program kakovosti. Želimo sodelovati v njem, pravi Franc Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem Kranj. Iščejo obliko in način promocije, računajo, da bo oblika zelo ozka. da bodo promovirali le nekaj izdelkov letno, zato bo lahko nadaljevanje kranjskega sejma, saj ne bomo konkurenčni, je dejal Andrej Tavčar, predsednik komisije za ocenjevanje za dodelitev znaka SQ. Original American Quality Quality m ade in Germanv Nekateri tuji znaki za kakovost Slovensko ministrstvo za obrambo je v javnem natečaju, ki je bil Uradnem listu Republike Slovenije obja-vlJen 14. avgusta, kot prvo navedlo pogoj - oznako SQ. Z drugimi besedami to pO-"leni, da se je odločilo za °lago slovenskega porekla. Modri znak SQ namreč dobi izdelek, v katerem je najmanj 50-odstotni slovenski vložek v delu. materialu, znanju konferenci dejal, da so se pred kratkim sestali s predstavniki ministrstva za znanost in tehnologijo ter njenega Urada za standardizacijo in meroslovje in soglašali, da bodo sodelovali, ne vem pa, je pristavil, ali bodo na sejmu navzoči... Komisija bo že v ponedeljek, torej pred uradno otvoritvijo razstave, pregledala večino izdelkov in njihovo dokumentacijo, najbolj široka bo nedvomno podelitev modrih znakov, je napovedal Tavčar. Že v času razstave bo potemtakem znano, kateri izdelki so* prejeli znak SQ. Vsi tisti, ki so lani postali kandidati, ga bodo praviloma prejeli avtomatično. Namen modrega znaka je namreč popularizacija slovenskih izdelkov in storitev, prejmejo ga lahko vsi tisti, ki imajo najmanj 50 odstotkov domačega materiala, dela in znanja. Praktično gre torej za označevanje slovenskega porekla, ki naj bi potrošnika opozarjalo, da gre za pretežno slovenski izdelek, ki je dober. Ce se bodo potrošniki pritožili, bo po obravnavi na komisiji modri znak SQ lahko tudi javno odvzet. Kaj takšnega pa si izdelovalci verjetno ne bodo privoščili. Veliko težje bo dobiti zlati in najtežje zeleni znak SQ. Kranjska komisija o njih praktično ne bo odločala, temveč jih bo Trije znaki, ki jih podeljujejo na sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost v Kranju. le podeljevala, ko bo pregledala ustrezno dokumentacijo. Za zlati znak bo moral namreč izdelek predhodno prestati laboratorijske preizkuse kakovosti, imeti bo moral mednarodno veljavna spričevala oziroma ateste. Za zeleni znak pa bo moral ustrezati mednarodnim kakovostnim sistemom in procesom ISO 9.000. Teh znakov ne bo veliko, saj visoka kakovost v Sloveniji ni množična, standard ISO 9.000 si je doslej pridobilo le 24 slovenskih podjetij, le šest pa jih trenutno funkcionira (Sava Kranj, Yu-lon Ljubljana, Dekorativna Ljubljana, Iskra ERO Kranj, Iskra Avtoelektrika Nova Gorica, Rotomatika Idrija). Spričevala o kakovosti bodo torej v Kranju le promovirali. Prireditelji so že pred odprtjem druge razstave zbrali nekaj mnenj, zanimivo je, kdo se je odzval. Zamisel ima dobro in racionalno podlago, zato kaže njeno izhodišče negovati in razvijati naprej, piše minister za informiranje Jelko Kacin. Kranjski sejemski prireditvi zaželimo vse najboljše za popotnico, saj s tem želimo vse najboljše tudi slovenski kakovosti, piše minister za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar. Pri Obrtni zbornici Slovenije se lahko pohvalimo, da smo že Zanimivo je, da na seznamu letošnjih razstavljalcev ni moč najti nekaterih lanskih razstavljalcev, denimo. Iskre Števci iz Kranja, kjer si zelo prizadevajo za pridobitev standarda ISO 9.000 in bi jih nedvomno tudi modri znak SQ prav prišel. Ali pa kranjskega Merkurja, ki uveljavlja svoj znak MQ. Nekaj podjetij pa je prišlo na sejem s širokim proizvodnim programom, denimo MIP Nova Gorica s celotnim izborom mesnih in PS Mercator iz Ljubljane s celotnim izborom prehrambenih izdelkov. pred dobrim desetletjem uvedli "znak kakovosti" za izdelke domače in umetne obrti in tako pozabi iztrgali marsikaterega, pravi njen predsednik Miha Grah, in kranjskemu sejmu zaželel uveljavitev proizvodov z znakom SQ, po katerih bomo segali doma in s ponosom zrli nanje na tujih trgovskih policah. Program kranjskega Združenja SQ vsebuje tudi izdajo kataloga izdelkov in storitev, ki bodo prejeli znak SQ, in prirejanje promocijskih razstav v tujini. Katalog bi nedvomno pomembno prispeval k promocijo nagrajenih izdelkov, zlasti v tujini. Tehnično ga nedvomno ne bo težko pripraviti, saj ima komisija v rokah vse potrebne tehnične podatke. • M. Volč-jak Cena polletnih rezultatov gospodarjenja Kranjsko gospodarstvo je začelo zaostajati ■Vrani 7 *"°spItBtei žal prekinjeni. Kar nekaj poda-fcaj^j"*^ da je velika izguba trgov kranjsko gospodarstvo zelo pri-Precep u*° -° ' letošnjem letu iz lanske nadpovprečnosti zdrsnilo v Mleti* ,v'ave. Se bolj pa so zaskrbljujoče informacije o tem, da ji|jn gospodarskimi problemi ne iščejo rešitev v možnih poso- ir/.ave /a prestrukturiranje. V poročilu o doseženih polletnih gospodarskih rezultatih lahko preberemo, da je v naj-VeČJi krili industrija, po /vrsti lastnine pa družbena podjetja. lastnina pomembno vpliva na dosežene rezultate kažejo Podatki, da je le 3,3 odstotka 2aPoslenih v zasebnih podjet-J>b ustvarilo skoraj X odstotkov Prihodkov, 11 odstotkov zaposlenih v podjetjih Z mešano lastnino več kot 25 odstotkov, medtem ko je v družbenem sektorju, ki zaposluje skoraj 86 odstotkov vseh delavcev, bilo le dobrih 66 Odstotkov prihod kov. Kot glavni vzroki upada 3°če gospodarske aktivnosti in Uspešnosti - obseg proizvodnje se je glede na enako obdobje lani zmanjšal /a dobrih 16 od stoikov (Gorenjska 12, Slovenj* ja pa tudi 16), ustvarjena pa je bila tudi neto finančna izguba (odhodki presegajo prihodke) -je ugotovljeno nazadovanje trgovine z. državami bivše Jugoslavije, učinki restriktivne denarne politike in nelikvidnost ter neprilagodljivost oz. nekon-kurenčnost /a nastopanje na zahodnih trgih Kljub temu je prav izvoz najbolj "svetla" točka iz podatkov o gospodarjenju v prvem polletju: povečal se je /a petino (enako na (io renjskem, medtem ko v Sloveniji Ic za 3 odstotke), tako da Znata pokritje uvoza z izvozom že 160 odstotkov (v Sloveniji le skromnih 110). Zanimivo je, da v celem poročilu posledice (neustreznega) tečaja tolarja niso omenjene. Zlasti zaskrbljujoči pa so podatki o ustvarjeni izgubi: 199 podjetjij s 8.548 zaposlenimi je ustvarilo več kot 2 milijardi tolarjev izgube, kar je kar sedemkrat več od ustvarjene akumulacije (v Sloveniji je izguba petkrat večja od akumulacije), tako stanje pa kaže verjetno pripisati strukturi kranjske industrije, ki se prepočasi prilagaja. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je imelo kar 71 podjetjih blokiran račun nad 5 dni, pogoj za prijavo stečaja (če ne bi bilo moratorija) pa je izpolnilo le 9 podjetij z 32 zaposlenimi. Sicer pa seje število zaposlenih glede na julij 1991 /manjšalo za 10 odstotkov, stopnja brezposelnosti pa po-rastla na 12,1 odstotka. V razpravi na izvršnem svetu je bila /lasti izražena zaskrbljenost nad ravnanji podjetij, ki kljub dejstvu, da svojim te- žavam brez tuje pomoči ne bodo kos, ne razmišljajo o prijavi na natečaj republiške vlade za prestrukturiranje - od desetih največjih izgubašev, se po razpoložljivih informacijah nameravata prijaviti samo dva. Ugotovili so, da je verjetno po sredi bojazen pred podržavljenjem, pa tudi (nerazumljivo) negativna stališča Gospodarske zbornice so utegnila na to vplivati. Zavzeli so se, da občina, kljub dejstvu, da nima več kakšnega bistvenega vpliva na delo in gospodarjenje v podjetjih, stori vse, da k ugodnejšim pogojem za gospodarjenje po svojih močeh prispeva. Postopno reševanje bo nujno, so ugotovili na kranjski vladi, saj se v nasprotnem v kratkem času obeta od 1.000 do 1.500 novih brezposelnih, tako zaostritev socialnih razmer pa bi v Kranju težko prenesli. • S. Z. !VIIX;AM!i\K GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Pomoč ni več zastonj Danes, v ponedeljek, 7. septembra, bo potekel rok za prijavo podjetij na javni razpis za državno pomoč pri njihovi prenovi. Še pred iztekom razpisnega roka, sta minuli petek ministrstvo za planiranje in sklad za razvoj pripravila tiskovno konferenco in na njej smo izvedeli, da se je prijavilo 18 podjetij, pričakujejo pa, da jih bo še več, saj je po njihovi oceni državne pomoči potrebnih 50 največjih slovenskih izgubarjev. Se pred iztekom roka so tiskovno konferenco nedvomno pripravili kot odziv na ostre komentarje, predvsem televizijskega, v katerem smo dan prej slišali, da so se prijavila le štiri podjetja in da gre v bistvu za podržavljenje teh podjetij, kar pa direktorjem nikakor ni pogodu, ker jih mika predvsem lastno lastninjenje. 18, da ne rečemo 50, res ni majhna številka, toda nedvomno smo ob upadanju proizvodnje, naraščanju brezposelnosti, jadiko-vanju, kako težko je najti nove trge ter seveda ob vse večjih izgubah vsi skupaj pričakovali, da bo na državna vrata potrkalo več revežev. Jih torej res ni tako veliko ali pa navdušenja za državno pomoč ni tako veliko, ker ta pomoč ni več zastonj in ga celo vladna napoved o skorajšnjem preklicu moratorija na stečaje ne more spodbuditi ? Poslovnim rezultatom naših podjetij še vedno ne moremo verjeti, saj je zaradi starega (jugoslovanskega) zakona o računovodstvu prikazovanje poslovnih rezultatov, torej tudi izgub, elastika, ki jo je moč bolj ali manj raztegniti. Zato je težko reči, koliko izgubarjev resnično potrebuje državno pomoč in le verjamemo lahko oceni, da je takšnih izgubarjev v Sloveniji 50. Kljub tej megli pa lahko sklepamo, da bi državno pomoč potrebovalo marsikatero podjetje, saj se je mnogim sesul dosedanji trg in z velikimi težavami iščejo nove. Toda pri državni pomoči tokrat ne zadošča, da se postaviš v vrsto in kar najbolj črno naslikaš svoje razmere. Podjetje, ki bo deležno državne pomoči, bo moralo na državo prenesti poslovni sklad, kar pomeni, da bo upravljano od zunaj, prek upravnega odbora. V bistvu gre torej res za prikrito podržavljenje, z obljubo, da se bo država iz podjetij umikala že med potekom sanacije, ki naj bi trajala pol leta. Lahko si torej predstavljamo, s kakšnimi dilemami so se zadnje dni srečali direktorji podjetij z izgubami. Če so napisali prošnjo za državno pomoč, so s tem praktično napisali tudi svojo ostavko, če je niso, bodo zdaj trepetali, kdaj bo odpravljen moratorij za stečaje... Ali pa ne, ali pa pridno "skrbe", da je podjetje vredno čim manj, da je tudi zaposlenih čim manj, da bo lastninjenje čim lažje. Razpis pa jo je zagodel tudi vsem, ki so si že doslej pomagali z vzporednimi firmami, saj so v prošnji za državno pomoč to seveda morali "priznati". IZ GOSPODARSKEGA SVETA Osmi krog pobotanja Služba družbenega knjigovodstva Slovenije je 29. avgusta napravila osmi okrog obveznega večstranskega pobota obveznosti in terjatev med pravnimi osebami. Svoje obveznosti je v pobot prijavilo 2.898 pravnih oseb, kar je 36 manj kot maja, ko jih je bilo prijavljenih največ, prijavile pa so obveznosti do 85.993 upnikov. V pobot so prijavile 43.933 milijonov tolarjev oziroma 683 milijonov tolarjev manj kot julijskem krogu, ko je bilo v pobot prijavljenih največ obveznosti v letošnjem letu. V avgustovskem krogu je bilo pobotanih 6.114 milijonov tolarjev obveznosti ali 13,9 odstotka prijavljenih obveznosti oziroma 953 milijonov tolarjev manj kot v junijskem krogu, ko je bilo pobotanih največ prijavljenih obveznosti. V osmih mesecib letošnjega leta je bilo v pobot skupaj prijavljenih 295.022 milijonov tolarjev obveznosti, pobotanib je bilo 47.732 milijonov tolarjev aLi 16,2 odstotka prijavljenih obveznosti. Predstavniki Belorusije v Telekomu Kranj, 7. septembra - V petek, 4. septembra, se je v Sloveniji mudil Ivan Gricuk, minister za zveze Belorusije, pogovarjal se je z našim prometnim ministrom Marjanom Krajncem, s PTT Slovenije pa je sklenil dogovor o konkretnem gospodarskem sodelovanju. V beloruski delegaciji je bil tudi Mihail Kušnjere-vič, direktor PTT Brest, ki je z Andrejem Polencem, direktorjem podjetja Iskratel, ki sodi v okvir Telekoma, sklenil pogodbo o dobavi digitalne tranzitne centrale EWSD z zmogljivostjo 3000 digitalnih kanalov za mesto Brest v Belorusiji. Sklenjen je bil tudi dogovor o plasmaju telekomunikacijskih sistemov SI 2000 za potrebe beloruskega telefonskega omrežja. JELOVICA DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE JESENICE, TRG TONETA CUFARJA 1 Svet Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice, Trg Toneta Cufarja 1, razpisuje delovno mesto: DIREKTORJA Pogoji: - splošni pogoji, določeni z zakonom - visoka strokovna izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog delavske univerze. Kandidat bo imenovan za 4 leta, rok za prijavo je 8 dni po objavi. DVA PRIPRAVNIKA za določen čas z visoko izobrazbo družboslovne smeri. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Jeseni nova escort in orion Z oznakami za leto 1993 bo Ford v kratkem na evropskem in s tem hkrati tudi na slovenskem trgu predstavil prenovljeno paleto modelov escort in orion. Največ novosti je na karoseriji. Escort in orion bosta tako dobila novo sprednjo masko, žaromete in smernike, nov pa je tudi pokrov motorja. Polepšali so tudi zadnje luči, notranjost je ostala v večji meri enaka, treba pa je omeniti, da bodo vsi modeli z oznako CLX po novem opremljeni z radiokasetofonom, kar do zdaj ni bilo v navadi. Nekaj novitet je pri motorjih. Najšibkejši bo 1,3 litrski pogonski agregat s 60 konji, sledi 1,6-litrski z 90 KM, ter pred kratkim predstavljeni 1,8-litrski motor generacije Zeta, ki ima 108 KM. Dizelski agregat je prav tako že poznan, ima 1,8 litra gibne prostornine in 60 KM. Model RS 2000 bo tako kot do sedaj imel dvolitrski motor s 150 konji, cosvvorth turbo motor, ki zmore največ 220 KM. Precej pozornosti so namenili tudi legi na cesti, zato so v nove modele vgradili nekaj dodatnih varnostnih elementov, bogatejša pa je tudi oprema, med katero sodi serijski servo volan, pri modelu Ghia pa še električna sončna streha, ogrevana zunanja ogledala in obvezni dodatki znani še iz prejšnjega modela. V kratkem naj bi se na trgu pojavil tudi escort s štirikolesnim pogonom. • M. G. Zanimiva novost gostilne pri Zalogarju v Dolenji vasi Otroški jedilni list Dolenja vas, septembra - Majhni otroci vam lahko pokvarijo kosilo v restavraciji, saj težko počakajo pri miru, težave pa so seveda tudi s tem, kaj naročiti zanje, zadrego dostikrat rešimo s prekladanjem s krožnika na krožnik. Simona Košmelj je v gostilni pri Zalogarju uvedla zanimivo novost - otroški jedilni list. Gostilna in pizzerija pri Za- trov od Škofje Loke proti Že-logarju v Dolenji vasi v Selški leznikom, je stara šele leto in dolini, približno deset kilome- pol, vendar jo mnogi že pozna- Na kratko Citroen: V sodelovanju z zreškim Cometom so pred kratkim razvili prvo domače blindirano vozilo na osnovi citroena C 25. Namenjeno je sodobnemu transportu vrednostnih pošiljk. Sicer pa se lahko pohvalijo s solidno prodajo osebnih tovornih in specialnih vozil. Ju- WILFAN d.o.o. • MENJALNICA • FOTOKOPIRANJE • PAPIRNICA DELAVSKI DOM, vhod nasproti Globusa TEL.: 211-387 lijska prodaja je bila sicer nekaj slabša kot mesec dni prej, vendar jim je na trg uspelo plasirati 455 vozil, od tega največ citroenov AX in ZX. Prvega septembra so povišali tudi cene: najcenejši AX brez dajatev stane 695.000 tolarjev. British petroleum: Svetovno znana olja in maziva te firme bodo odslej tudi na našem trgu, saj je ljubljanski Autocom-merce prevzel zastopstvo. Poudarek BP-jevih izdelkov je na široki uporabnosti in čimvečji prijaznosti do okolja. • M. G. USPOSABUANJA za uporabo PC računalnikov IPIS Kranj, d.o.o. tel.: 064/323-253, 323-171 Devizne knjižice v tujini Kranj, 7. septembra - Ljubljanska banka je pred kratkim uvedla devizne varčevalne knjižice, s katerimi je v slovenskem jeziku moč poslovati tudi v tujini in sicer pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, Tržaški kreditni banki Trst in Kmečki banki Gorica. Pogoji, kakršni veljajo tam, so doslej v Sloveniji veljali le v matičnih bankah, zdaj pa se je pet bank v sistemu LB dogovorilo, da veljajo na območju Goriške banke v Novi Gorici, Koprske banke v Kopru, Celjske banke v Celju, Novomeške banke v Novem mestu in Gorenjske banke v Kranju. Devize torej lahko dvignete tudi v poslovalnicah teh banke, ne le na Gorenjskem, omenjenih pet bank pa je dalo pobudo tudi LB d.d. Ljubljana, naj se jim pridruži. Simona Košmelj jo zaradi odlične kuhinje. Odkar so ločili pizzerijo, kjer se zbira predvsem mladina, od restavracije, kamor zahtevnejši gostje prihajajo na kosila in večerje, skušajo ponudbo še obogatiti, tudi z novostmi. Domača hči Simona Košmelj, ki skupaj z očetom, materjo in bratom pridno dela v gostilni, je uresničila zanimivo zamisel - otroški jedilni list. Končala je turi- stično srednjo šolo in nadaljevala s študijem na Filozofski fakulteti, med počitnicami pa v Nemčiji obiskovala tečaj nemščine, kjer je v hotelski resta^ vraciji opazila otroški jedilni list. Zakaj ga ne bi imeli tudi pri nas, si je rekla, ko je opazovala družine pri kosilu. Na otroški jedilni list so uvrstili jedi, ki jih imajo otroci najraje, porcije so polovične, seveda tudi cene. Tako otroci lahko naročijo Mucin krožnik, Kekčev zrezek, Pikija, Kljukca ali špagete kro-jaček Hlaček ter seveda otroško pizzo, sadno kupo in sladoled. Tudi tako, da preprosto pobarvajo sliko na jedilnem listu. Na mizi jih namreč poleg jedilnega lista pričakajo barvice. Na zadnji strani jedilnega lista pa so uganke, ki jih lahko rešujejo, ko čakajo na jed. Simona pravi, da so novost lepo sprejeli, da so starši zelo zadovoljni, saj otroci obsedij? pri mizi in začnejo barvati. Skupaj s starši pa so zadovoljni, ker lahko naročijo jed, ki jo imajo radi, saj nekateri otroci najraje jedo samo špagete, drugi pizzo... Mnogi od odhodu pravijo, da otroci še nikoli niso bili toliko časa pri miru. • M* Volčjak Kranj, Skalica 1, tel./toc: 064/324-734 • NA ZALOGI OPEL ASTRA LIMUZINA (4 VRATA) • PRODAJAMO TUDI FORD ESCORT MODEL 1993 vabi v jezikovne tečaje • angleščine (zač. m nadaij.) t NEMŠČINE (zač. in nadaij.) • ITALIJANŠČINE (zač.) Tečaji so 40 urni in so namenjeni otrokom starostnih skupin od 6 do 12 let. CENA: DEM 195 (SIT protivrednost) Možnost plačila na 4 čeke! Ob takojšnjem gotovinskem plačilu 5 % popusta! Vabi tudi v tečaje PLETENJA IN KVAČKANJA (od 8 do 15 let) Vpis bo v avli hotela CREINA vsak dan od 15. do 18. septembra 1992 med 16.30 in 19.00 in 19 septembra med 10. in 12. uro. INFORMACIJE: ® 06 4/311-463 RESTAVRACIJA NAD TRŽIŠKO AVTOBUSNO POSTAJO ODPRTA - Začetek septembra so v Tržiču odprli restavracijo Raj' ki jo je uredil zasebni gostinec Drago Rajsar iz Zvirč v lokalu kranjskih Živil. V treh mesecih so temeljito prenovili vse prostore in jih na novo opremili. V manjšem prostoru ob točilnici strežejo malice in kosila, večji prostor pa je namenjen zlasti obiskovalce^ ki si zaželijo jedi po naročilu. V restavraciji, ki je odprta od 6. "r* do 2. ure naslednjega dne, je na voljo 60 sedežev. Zaradi dobre urt" jenosti in ponudbe bo lokal primeren tudi za obiske poslovnih paft" nerjev, ki prihajajo v Tržič. Po drugi strani je pridobitev za AeS* delavcev, ki jim daje vsakdanji kruh. Na sliki: Darja in Drago R*r sar ob sprejemu prvih gostov. S. S. - Foto: S. Saje Menjalnica MiKEL ODKUP IN PRODAJA DEVIZ Delavska 24, Stražišče tel. 310-057 tminom AVTOMOBILI NAJCENEJŠI ZARADI UGODNEGA TEČAJA DOLARJA L/\NTI^/^ i« za 20.200 OEM prej 2Q-eS0 fJLJI 1LJ že za 14.200 OEM prej 14-6*0 ^JcZiZiLJF3^ že za 21.800 DEM prej 2>atfo SONATA že za 30.800 DEM prej 32^00 ČE KUPUJETE AVTO SE OGLASITE V NAŠIM SALONIH KJER VAM NUDIMO AVTOMOBILE Z NAJSODOBNEJŠO TtHNOLOaUO IN Z ZAGOTOVLJENIMI REZERVNIMI DELI HVUNOAI TlUOi gutmni Pum|tm MM ti M »I IM«! »VTOMiHKUK. Ljub«"« lomov« 14 K W m-OM AVTO»t.Oo o O Kop* Mf«u Ml. H4 MA M-MO UOVOTIHM* AVTOAK>«tl Novo m*M> H«Mn.Hl I. W OMU ril AVTOMOTOM oo Colti MMlooloov. I. H4 0U »»-414 Hvunoal porvt. UMA. IAAtl.fr. C KIK ohUta M. M Ml tlMlf HvunMI MfvM KAOIVAC tonou. W»in«»« M M 0*4 41A71 HvunoAl tofvto OOIHdt Novo OorUo »rvinuMm M. M MA MAH HYuncmi TR ADE NAJUGODNEJŠA PRODAJA , OLJNIH IN PLINSKIH * GORILCEV • oljni gorilec LIBELA 01/K • PLINSKI GORILEC SGN11 • OSEBNA TEHTNICA 0-130 kg ze za že za ze za 46.990 SIT 85.990 SIJ 1.190 SIT PRODAJNA MESTA: • SPZ d.o.o. Ljubljana, Aleševčeva 12, Šiška Tel.: 061-193-222, 061-194-037 • VELDR0NA d.o.o. Naklo, Cesta 26. julija 20 Tel. 064-47-502 MOŽEN NAKUP TUDI NA STANOVANJSKI KREDIT. Jj PONUJAMO VAM TUDI ŠIROK IZBOR UVOŽENIH TEKSTILNIH IZDELKA POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Cene, cene... 'j Za današnjo številko smo vam pripravili pregled cen kruha. Koliko {e vreden tolar Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, ki so se vam pripetili. Tokrat objavljamo dva slaba, je že tako, da je slabih še vedno več kot dobrih. Zato bomo dobrih toliko bolj veseli. Desetkrat nižja kavcija V mislih imam samopostrežno prodajalno blejske Špecerije v Gorjah. Tam so doslej trgovke za litrsko vinsko steklenico zaračunavale 25 tolarjev kavcije, če si vrnil prazno, so celotno kavcijo vrnili. Toda, od 24. avgusta naprej ni več tako, za prazno steklenico dobiš le še dva tolarja in pol, čeprav si prej zanjo plačal 25 tolarjev. Ne vem, kdo je to odredil, jasno pa je, kdo ima dobiček. Poslej bomo prazne steklenice zamenjevali s polnimi, kdo tega ne bo storil, steklenic verjetno ne bo vračal. Spet bodo ležale vsepovsod, saj za dva tolarja in pol še otrok ne vrnil steklenice v trgovino, ker niti za bonbon ne bo dobil! Vsaj za nekoga pa je ta trgovska pogruntavščina še dobra, steklarne bodo bolj zaposlene, njihovi delavci bodo imeli delo in kruh. • Jože Ambrožič, Gorje Samoljubje v Pizzeriji Polana na Golniku Takšno navado imam, da po večerji naredim nekaj korakov in se odžejam. Takšen namen sem imel tudi na Golniku, 28. avgusta po večerji, ob 18.30. Stopil sem do omenjene pizzerije in natakarici naročil malo pivo in 0,3 vekio. Nameravala meje postreči, ko je od sosednje mize zaslišala ostro povelje: pacientom ne strežejo! Človek, ki je to povelje izrekel, ni bil ne obrit in ni imel delovne gostinske obleke. Sam sem bil oblečen v trenerko. Strinjam se, da pacientom v bolniški obleki ne strežejo, normalno oblečenemu človeku pa takšno povelje ruši vsako človeško dostojanstvo. Ne vem, kdo je ta človek in me tudi ne zanima. Če je gostinec, potem bi lahko vljudno dejal: oprostite, postrežemo vam lahko samo pizze, sok, kavo, sladoled, alkohola pa ne in gost bi to razumel. Pacientom priporočam, naj raje obiskujejo druge lokalčke v bližini, predvsem pa naj svojih obiskov nikar ne vodijo tja, da ne bodo vsi postali pacienti. • Lojze Dobrovoljc, Medvode Pekarna bel črni žemlja kruh kruh vel./mala Planika Bled 57,30 55,00 9,00 Vidic Jesenice 55,00 63,00 8,00 Umnik Šenčur 65,00 63,00 15,00 Žito Gorenjak Tržič 54,57 52,38 8,00 Vrhnika Kranj 65,00 65,00 8,00 Pekarna Kranj 57,00 55.00 9,00 V menjalnicah so bili v ponedeljek, 7. septembra, ob 13. uri tečaji naslednji: menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Poreklo sladkorja v vinih (STA) Ljubljana, septembra - V Evropski skupnosti bo čez manj *ot dve leti začel veljati ukrep, ki prepoveduje uvoz dosladkanih v,n, razen izjemoma, kar pomeni, da vinom za izvoz naši vinogradski ne bodo smeli dodajati sladkorja. Na simpoziju v okviru sejma Vino 92 so povedali, da je to •noč ugotoviti le z zelo zahtevno analizo - z uporabo devterijeve j^gnetne resonance. Z njo lahko dokažejo primešan tuji slad-denimo, iz sladkorne pese. Naši strokovnjaki so se že pred dvema letoma lotili ugotavljanja porekla sladkorja v vinih, od teh rezultatov bo odvisno, ce bo po letu 1993 Slovenija še lahko izvažala vina v ES. Zaradi verodostojnosti podatkov so sami naredili vino iz grozdja letni-°v 1989 in 1990 vseh slovenskih vinskih sort, ki so pomembne *a izvoz. Od vsake sorte so predelali približno 40 kilogramov P.0zoja, od vsakega imajo prirodno, nedosladkano vino in vino, Kl je bilo dosladkano v moštu. Ti podatki so v bazi podatkov v V Pekarni Umnik Šenčur so nam povedali, da imajo odprto vsak dan, razen ob nedeljah. Ob sobotah je peka kruha in prodaja precej večja. Spečejo povprečno od 300 do 400 kg kruha. 1 x tedensko pečejo mlečni kruh, buhteljne in mlečne žemlje. Pekarna obratuje že od leta 1946 dalje in imajo stalne stranke. Pokrivajo območje Šenčurja z okolico, kruh pa vozijo tudi v Kranj, Škof-jo Loko, Kamnik in Bled. Prodaja je večja na začetku meseca, ko ljudje dobijo plače. V tržiški pekarni spečejo povprečno od 3.000 do 3.500 kg kruha, ob sobotah pa 5.000 kg kruha. Pokrivajo območje Tržiča; vozijo pa ga tudi v Kranj in Lesce. Prodaja kruha je slabša od 7. do 12. in konec meseca, ko ljudje nimajo denarja. Takrat spečejo tudi manj kruha. Pečejo polkilogramske štruce po francoskem programu. Drobno pecivo pa pečejo v Lescah. V Kranju imamo sedaj že nekaj časa tudi vrhniški kruh. Tam spečejo od 500 do 600 kg kruha, okoli 200 kg pa ga pripeljejo od drugod. Pečejo precej vrst različnega kruha, in sicer: 1/2 kilogramske bele, pol bele in črne štruce, barjanski kruh, Jernejev kruh, ržen, koruzni, angleški ipd. Ob petkih in sobotah spečejo približno 1.200 kg kruha. Nakup se pozna proti koncu meseca. Pripravili so tudi akcijske prodaje: moka Tip 500 po 35,80 SIT, testenine po 125 SIT za kg, Sport Miisli 877 SIT za 3 kg. Pečejo tudi pletenke in razne vrste pekovskega peciva. Po naročilu pečejo potice in torte. Z akcijami cenejših nakupov nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. Najbolj prijazen pa je bil lastnik Pekarne na Bledu. Povedal nam je, da spečejo od 800 do 900 kg kruha, in sicer 9 vrst in tudi 16 vrst pekovskega peciva. Kruh pečejo tudi za hotele, šole in trgovine, kjer so cene različne. Pri prodaji kruha se poznajo plače v Železarni, ko se prodaja kruha poveča kar za 20 odstotkov. Uvedli so tudi peko posebnega polnozrnatega semenskega bio kruha. Moknato mešanico uvažajo iz Nemčije, uvoznik je Cro-mos iz Hrvaške. Cena tega kruha je 100 tolarjev za 300-gramsko štruco. S prodajo kruha pokrivajo Jesenice, Bled, Bohinj, nekaj dovažajo v Kranj ter zasebnikom. So pa edini, ki ponujajo en dan star kruh po 20 tolarjev, saj ga ne predelujejo v drobtine. Ta kruh prodajajo v Gorjah in je povpraševanje izredno veliko. • M. B. Parizu, omogočali bodo nadzor kupcev in hkrati zagotavljali, da bo Slovenija izvažala kakovostna in vrhunska vina. Na evropskem trgu se torej zahteve zaostrujejo, saj potrošnja vina v Evropi pada, v zadnjih letih se je zmanjšala s 170 na 130 milijonov hektolitrov, predvsem na račun namiznih vin. V državah ES zdaj znaša 36 litrov vina na prebivalca letno. Do leta 1990 so največ vina uvozile iz Jugoslavije, ki je imela kar 31,5-od-stotni delež pri uvozu vina, sledila je Bolgarija s 17 odstotki. Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 56,20 57,95 7,97 8,19 23/30 Aval Bled 56,60 57,70 7,90 8,20 20/30 D-D Publikum Kranj 56,50 57,55 7,90 8,14 25/29 Geoss Medvode 56,80 57,60 8,00 8,20 27/30 Hranilnica LON, d. d. Kranj 56,65 57,70 7,90 8,20 20/32 HIDA - tržnica Ljubljana 57,00 57,40 8,00 8,16 26/30 Hipotekama banka Jesenice — — — — — INVEST Škofja Loka 56,50 57,50 8,00 8,16 23/30 LB — Gorenjska banka Kranj 563 58,00 7,76 8,16 — Lorema Bled 56,70 57,80 7,90 8,20 — Merkur — Partner Kranj 56,10 57,60 7,97 8,18 — MIKEL Stražišče 57,08 57,50 8,00 8,11 25/29 Otok Bled 56,90 57,80 8,00 8,10 25/31 Poštna banka, d. d. (na poštah) 55,00 57,60 7,52 8,05 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 56,50 57,60 7,90 8,15 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 56,10 57,60 7,97 8,18 20/30 Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) 56,30 57,60 7,95 8,13 27/31 Menjalnica W ilfan Kranj 56,70 57,50 7,90 8,30 — Ekonomika gospodinjstva Kuhanje s pomočjo sonca Center za zaščito potrošnikov DOMUS iz Ljubljane je bil letos vključen v Mednarodno zvezo za ekonomiko gospodinjstva, ki je bila ustanovljena že leta 1908 v švicarskem Eriburgu, danes ima sedež v Parizu. Gre za neprofitno, nevladno organizacijo, ki združuje institucije, organizacije in posameznike, ki se ukvarjajo z ekonomiko gospodinjstva. kaj pa jutri ? OHRANIMO NJIHOV NASMEH! DragocctNi mi mi.ni.i /i\ l|cn|ii| ojuvftilr iiim liromkrbnl naatnch in nutigranoai nalili otrok. A U PA JI TIH ? ^< muic n.im hm vnrrno. kakn vurtui i«' njihovu |)i1IkmIuo»I m ka| vpe lahko ptirtete ?.<■ |iiirisii|,i pni \ snio, IhcnIuIhi.i igra / vmtnlkl ull drobiui ncpaxl|ivont, / invalidnim /,i\,ii ii\,iii|iiii |ii ril.Mil.skrn.i otroka, urnim ali dijaka poskrbimo, ili lunin \ primeru ItPKgndr >>a| denarne skrbi odvre. LETOŠNJE, /\i [NJR PRINAŠA MNOGEUGODNOSTli -dostopne premije in risolie zavarovalne vsote ob velikem obsegu za varovanih nevarnosti •odlogplačila do /s. to. 1992 in -možnost izbire pri zaviirovanju dnevne odškodnine z odlogom jamstva 7 dni ali brez odloga. Ni' pn/i ih- i ■• m I r < >l u nh Inliirmarlj o lelošii|tli posojili IICMgodliCgn zavarovanju, kl jili Im vaš iilink le dni prinesel (loillOV, INVI xim V.IMt) V V VHN<) ŽIVI JENJE, i >A NAS im ) (VTR( )ŠKI N vsMi.ii k \/m;si:iji A ALTI 1)1 .11 liti. |p= /.iv.irov.ilnica tricjt.iv ,i<< PREMOG zelo ugodna cena • lignit kocke 6.200.00 SIT, kosi 6700,00 SIT t rjavi premog kosi m kocke 9.900,00 S!T cene veljajo za Kranj m okolico GARANTIRAMO KVALITETO1 Prevoz brezplačen za 31 in več ' MOŽNOST PLAČILA NA DVA CEKA TAMARCEK d.o.o., Kranj 064-215-047 Glavni namen ekonomike gospodinjstva je razvoj in racionalna izraba človeških in materialnih virov s ciljem večje blaginje posameznika, družine in družbe v celoti. Predmete proučevanja so tako hrana in prehrana, zdravje in higiena, rehabilitacija in preventiva, planiranje družine, odgovorno starševstvo, dom, oprema v gospodinjstvu, okolje, življenjski pogoji, oblačila in tekstil, potrošništvo, marketing in še marsikaj drugega. Vključujejo se torej različne stroke, strokovnjaki za ekonomiko gospodinjstva morajo obvladati zelo različna znanja. Poleg strokovnih in znanstvenih srečanj na vsake štiri leta pripravijo tematske kongrese, julija letos je v nemškem Hanorvu na temo: družine in gospodinjstva v žarišču sprememb in menjave. Zbral je 1.350 udeležencev, tudi dve raziskovalki Domusa iz Slovenije. Kongres je spremljala razstava strokovnih knjig in svetovalna razstava institucij in združenj iz Nemčije, ki delujejo na tem področju. Pripravili so tudi več strokovnih ekskurzij. Andreja Trček in Nada Stropnik iz Domusa sta kot posebno zanimivost navedli prispevek švicarskih strokovnjakov o toplotni obdelavi s sončno energijo, podoben projekt so predstavili tudi ameriški strokovnjaki iz Minesote, kar kaže, da postaja kuhanje s pomočjo sonca vse bolj aktualno. Po njihovih zagotovilih ima takšen način kuhanja številne prednosti. Hrana je manj mastna, ker ni potrebno dodajati maščob, ni potrebno dodajati soli, a je hrana vseeno okusna, v živilih pa se dobro ohranjata vitaminska in proteinska vrednost, saj središčna temperatura v živilu doseže 70 do 90 stopinj Celzija. Predvsem pa je solarno kuhanje poceni. Obstajajo že različni solarni kuhalniki za gospodinjstva in za večje porabnike. V šolah in drugih večjih kuhinjah jih že uporabljajo v Indiji, Etiopiji in Somaliji, kjer je veliko sonca. Tehnični strokovnjaki obljubljajo še bolj izpopolnjene modele sončnih kuhalnikov, saj sonce ne sije ves dan, z dobrimi navodili. V Švici imajo že knjigo z več kot 150 recepti za pripravo hrane na takšen način. • M. V. TRŽIČ ŠTUDENTI! NE ZAPRAVITE ZA PREVOZ VEČ, KOT JE RES POTREBNO! Novo študijsko leto |e pred Vami in ponovno se boste morali odločiti za vrsto prevoza in prevoznika, s katerim boste preživeli nemalo časa na poti Naše podjetje Vam v letošniem študijskem letu ponuja naslednje vrste nakupa vozovnic: f mesečna vozovnica • polletna vozovnica plačana v enkratnem znesku • polletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku • celoletna vozovnica plačana v enkratnem znesku • celoletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku f celoletna vozovnica plačana v trikratnem znesku • kuponske vozovnice v bloku 10 kuponov Pri nakupu katerekoli vozovnice Vam ponujamo ugodni komercialni popust. Popusti so različni glede na vrsto vozovnice, za katero se boste odločili. Vozovnice lahko kupite: na avtobusni postaji v KRANJU KIOSK LOTO, na avtobusni postaji v TRŽIČU, na avtobusni postaji v LJUBLJANI, v turistični poslovalnici INTEGRAL V LJUBLJANI (nad Kora barom). PRED NAKUPOM VOZOVNICE ZAHTEVAJTE PONUDBO NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH IN SE PREPRIČAJTE 0 ZARES UG0D-NI PONUDBI. V letošnjem študijskem letu Vam želimo uspešen študij in srečno vožnjo. Kolektiv Integral Tržič 84363 21 i»III&££IW SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Delavci Unitela bodo prejeli zadolžnice Obveznosti do delavcev iz "trojne" pogodbe, sklenjene v zvezi s stečajem podjetja Unitel Blejska Dobrava, zaradi objektivnih razlogov trenutno še ni mogoče izpolniti v dogovorjeni obliki. Začasno bodo delavci namesto delnic prejeli zadolžnice. Večkrat smo že pisali o sklenjeni pogodbi med Svetom kranjskih sindikatov in Tskro-Telekom," po kateri je delavcem podjetja "Iskra-Uniter-v stečaju priznan približno enak status, kot ga imajo trajno presežni delavci. Tako bodo vsem bivšim delavcem Unitela, ki se do konca marca 1992 niso zaposlili v novem podjetju "TO-RUS" d.o.o., Blejska Dobrava, izdali delnice tega podjetja v vrednosti, ki bo ekvivalentna odpravnini, kot bi jim pripadala po 3. odstavku 36/f člena novele zakona o delovnih razmerjih kot trajno presežnim delavcem. Pogoj za izdajo delnic je bila sprememba statusa podjetja "TORUS" v delniško družbo. Do te spremembe naj bi po planu prišlo že do konca leta 1991; za primer, če iz kateregakoli razloga podjetje "TORUS" ne bi moglo izpolniti svoje obveznosti v roku ali v celoti, pa je bilo dogovorjeno, da bo obveznost izpolnjena preko podjetja "Eleko," ki ima prav tako sedež na Blejski Dobravi in je že organizirano kot delniška družba. "Iskra Telekom," ki je stoodstotni lastnik obeh omenjenih podjetij, je sprejete obveznosti pripravljena izpolniti takoj, ko bo to mogoče, o čemer sva predstavnika Sveta kranjskih sindikatov dobila vsa zagotovila na sestanku 15.7.1992 z najodgovornejšimi predstavniki. Vzroki za to, da delavcem Unitela delnice doslej še niso bile izdane, so predvsem objektivne narave; postopek organiziranja podjetja "TO- RUS" v delniško družbo se je namreč zaradi kompliciranosti postopka zavlekel bolj, kot so prvotno načrtovali. Na omenjenem razgovoru smo dobili tudi podatek, da vrednost terjatev vseh upravičenih delavcev Unitela znaša približno 350.000 DEM. O višini terjatev posameznih delavcev pa doslej delavcem še ni bila dana nobena informacija. Ker se utegne postopek za spremembo statusa podjetja "TORUS" še nekaj časa vleči, smo predstavnikom Telekoma predlagali, da začasno - dokler ne bo možnosti za izdajo delnic - izdajo delavcem zadolžnice, katere bodo kasneje spremenjene v delnice. Zadolžnica je namreč - tudi po mnenju Republiške agencije za pospeševanje prestrukturiranja gospo- SVET KRANJSKIH SINDIKATOV OvI/OVI/O agencija z.a posredovanje dela Zmanjšanje zaposlenosti in povečana brezposelnost sta narekovala Svetu kranjskih sindikatov nove akhvnosri na področju posredovanja dela. V ta namen smo ustanovili podjetje Sindicom d.o.o. Kranj, v katerem je pričela delovati Agencija za posredovanje dela. V skladu s koncesijsko pogodbo, ki smo jo podpisali z Ministrstvom za delo, agencija: \V posreduje začasna ali občasna dela delavcem oziroma \ izvajalce takih del podjetjem, podjetnikom in obrtnikom posreduje zaposlitve brezposelnim osebam za določene skupine poklicev posreduje zaposlitve za delavce, ki sovdelovnem razmerju in iščejo drugo zaposlitev Pridobljena koncesija nam omogoča, da lahko z napotnico (brez pogodbe o delu) napotimo na delo tudi tiste iskalce dela, ki nimajo statusa dijaka ali študenta. Po opravljenem delu bomo delodajalcu izstavili račun in opravljeno delo ovrednotili po neto izhodiščnih osebnih dohodkih, opredeljenih v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Podjetja, podjetniki, obrtniki in iskalci dela, vabimo vas, da nam sporočite svoje potrebe po delu in zaposlitvi. V obojestransko zadovoljstvo bomo za vas poiskali ustrezno rešitev. Lahko nas obiščete ali pokličete vsak delavnik od 7. do 11. ure. agencija za posredovanje dela Kranj, Slovenski trg 3 Tel.: 213-280 Telefaks: 213-296 I Informacije kranjskih sindikatov za delo in življenje darstva - verodostojna listina, na podlagi katere je mogoče uveljavljati izpolnitev obveznosti od tistega, ki jo je izdal. S tem bi delavci dobili pismeno potrditev o obstoju in o višini obveznosti podjetja do njih, kar bi med drugim odpravilo tudi že kar pogoste pomisleke delavcev o tem, da se "Telekom" sprejetim obveznostim želi izogniti. "Telekom" je s predlagano začasno rešitvijo soglašal. Delavci bodo hkrati z zadol-žnicami prejeli tudi ustrezno pismeno pojasnilo o tem, zakaj prihaja do zamude pri izdaji delnic Dogovor naj bi bil realiziran v najkrajšem času. Breda Milic SINDIKALNA LISTA ZA AVGUST 1. DNEVNICE: — cela dnevnica (več kot 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) 2.072 SIT; — polovična dnevnica (več kot 8 ur do 12 ur odsotnosti) 1.065 SIT; — znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 767 SIT. 2. KILOMETRINA: 16,60 SIT. 3. LOČENO ŽIVI JENJE: 21.110 SIT. 4. PRENOČIŠČE se izplačuje po predloženem računu skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini 740 SIT. 5. REGRES ZA PREHRANO: po splošni kolektivni pogodbi mesečno na delavca 4.394 SIT. 6. JUBILEJNE NAGRADE: — za 10 let 13.645 SIT; — za 20 let 20.467 SIT; — za 30 let 27.289 SI I 7. NAGRADA OB UPOKOJITVI: 81.867 SIT 8. SOLIDARNOSTNE POMOČI: 27.289 SIT. Rast življenjskih stroškov v juliju: 0,7 %. Upoštevana rasi življenjskih stroškov po ekskalacijski klavzuli: 0,7 %. KAKO DO DELOVNEGA DOVOLJENJA? Zakon o zaposlovanju tujcev je določil pogoje, pod katerimi lahko tuji državljani ali osebe brez državljanstva delajo na območju Republike Slovenije. Zakon določa, da tujec v naši državi lahko dela samo, če ima delovno dovoljenje, ki ga izdaja Republiški zavod za zaposlovanje. Delovno dovoljenje je mogoče pridobiti na vlogo delodajalca ali pa pod določenimi pogoji zanj lahko zaprosi tudi tujec sam (osebno delovno dovoljenje). Državljani nekdanje SFRJ pridobijo osebno delovno dovoljenje za eno leto, če so na dan uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev (t.j. dne 18.7.1992) bili: — v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo manj kot 10 let delovne dobe v R Sloveniji; — v delovnem razmerju za določen čas; — v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas kot dnevni delovni migranti; — prijavljeni pri Republiškem zavodu za zaposlovanje ter prejemajo denarne prejemke v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Državljani nekdanje SFRJ, ki so bili na dan uveljavitve tega zakona v R Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo vsaj 10 let delovne dobe v R Sloveniji, pridobijo osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Vlogo za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja morajo tujci vložiti najkasneje v roku 90 dni od uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev na obrazcu TUJ - 2/l-yu, ki ga bo mogoče kupiti v knjigarnah. Vlogi bodo tujci obvezno morali priložiti tudi: — overjeno kopijo potne listine oziroma drugega osebnega dokumenta, s katerim se dokazuje identiteta; — dokazilo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas ali dokazilo o prejemanju denarnih prejemkov na podlagi predpisov o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; — dokazilo o delovni dobi, prebiti v R Sloveniji; — potrdilo o bivanju. Izpolnjeno vlogo skupaj s priloženimi dokazili morajo tujci vložiti pri območni enoti zavoda za zaposlovanje, tisti, ki so v delovnem razmerju na območju, kjer imajo prebivališče v R Sloveniji, dnevni delovni migranti na območju, kjer ima sedež delodajalec, pri katerem so v delovnem razmerju, tujci pa, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, vložijo vlogo pri območni enoti zavoda, pri kateri prejemajo denarne prejemke. Sabina Zavrl DELOVNA IN SOCIALNA SODIŠČA Z 31.12.1992 naj bi prenehala delovati sodišča združenega dela. Dobili bomo nova delovna in socialna sodišča, ki bodo pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih in sporih s področja socialne varnosti. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v skupščinski proceduri. Nova zakonska uredjtev sodišč, ki so pristojna za delovne in socialne spore, prinaša vrsto novosti, ki so posledica uskladitve z ustavno ureditvijo v Republiki Sloveniji. Ustanavljajo se delovna in socialna sodišča kot državni organi, za razliko od dosedanje ureditve, ko so sodišča združenega dela delovala kot posebni družbeni organi, oziroma so bila glavna kategorija t.i. samoupravnih sodišč. Po novem bomo imeli tn prvostopna sodišča s sedežem v Kopru, Ljubljani in mm ribom z zunanjim poslovanjem na oddelkih, ki pokrivajo dosedanjo mrežo sodišč združenega dela. Prvostopno sodišče v Ljubljani bo po predvideni ureditvi tudi edino prvostopno sodišče za odločanje v sporih iz socialne varnosti. Za območje države naj bi se ustanovilo eno pritožbeno sodišče, o izredni" pravnih sredstvih pa naj bi odločalo Vrhovno stxlišče Re' publike Slovenije. Za postopek pred temi sodišči se bodo uporabljale določbe veljavnega pravdnega postopka, razen v določenih prl' merih, kadar to predvideva zakon, gre za nekoliko drugačen postopek. To velja predvsem za novo ureditev reševanja kolek' tivnih delovnih sporov, to jc področje, na katerem je bila do-sedaj pravna praznina. Med kolektivne delovne spore naj P sodili predvsem spori iz kolektivnih pogodb, spori o pravičan sindikata pri urejanju delovnih razmerij, spori v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju gospodarskih organizacij in ^a* vodov, spori v zvezi s stavko itd. Na tem področju se favori/'ra način reševanja kolektivnih sporov s pomiritvijo, arbitražami W poravnavo. Ta novost bo predvsem pomembna za delovanj* sindikata, kajti v praksi že dostikrat čutimo dotedanjo Pril1'. nino na tem področju (predvsem spori v zvezi s kolektivnim pogodbami). Reševanje individualnih delovnih sporov pa je urejen^ podobno kot dosedaj. Področje socialnih sporov predstavljaj spori s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanj > zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezpOK nosti. Nadalje je v postopku predvidena tudi izdaja začas"1., odredb, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se prepf**" samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda, tudi P uradni dolžnosti. Zakonska ureditev predvideva tudi zelokra ke roke, tako za stranke kol za sodišča. Pomembne tO W določbe v zvezi s stroški postopka, ki predvidevajo nckate spremembe glede na dosedanjo ureditev. V prehodnih določbah je torej predvideno, da bod° 31.12.1992 prenehala delovati sodišča združenega dela m,m čela delovati nova delovna in socialna sodišča. Dosedanji^ ^ niki in delavci bodo nadaljevali z. delom pri teh sodiščih. 1rt lagatel| /.ikona predvideva, da bo z zakonskimi rešitvami^ gotov il učinkovito izvrševanje sodne funkcije na tem podn Upamo, da bodo predvideni cilji reforme doseženi, iako bodo nova sodišča lahko predvsem bolj učinkovita in hit rej-da se bo tako dvignil nivo pravne varnosti delavcev. Aljoša Drobni* • TIHI FINALE IVANA LENDLA Ali se bliža konec velike kariere? • MOUNTIAN BIKE Vojna zvezd gorskih kolesarjev • TRIATLON Med jeklenimi možmi UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi jgž*rrnan ČAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 NAD 5000 LJUDI NA KONJENIŠKI PRIREDITVI NA BRDU Danica b in zvone vidic prvaka Razen dirke za slovensko državno prvenstvo dveletnih kasačev je bila na Brdu pred več kot 5000 gledalci dirka za pokal Slovenije, ki jo je dobil Duras z voznikom Jožetom Sagajem iz Ljutomera, ter dirka najhitrejših slovenskih kasačev, v kateri je zmagal Dancing Boszorg z voznikom Milanom Žanom iz Ljubljane. KAVA BAR LOJZE PRIMOŽIČ POD PLEVNO 42 ŠKOFJA LOKA ODRTO VSAK DAN, RAZEN NEDELJE, od 7. do 23. ure NAŠA POSEBNA PONUDBA: COCKTAIL PARTIES, HAPPY HOURS, HAPPY NIGHTS... Brdo, 6. junija - Nedeljska ciljni ravnini popustila, dirka na Brdu z enim najbolj- Peta in sedma dirka sta s e h š«h obiskov v zadnjih desetih za Pokal Slovenije pokrovitelj le"h, odkar na Brdu prirejajo pa je bila Agrotehnika. V igri Konjske dirke, je trajala sicer 4 za zmago so bili Di Efendi in "re, vendar so imeli ljubitelji voznik Ivan Debelak iz Man- r *», ycnuar so imen ijuuuciji Konjeništva marsikaj videti: od dveletnih kasačev, ki so šli prvič, drugič ali kvečjemu tretjič resno na tekmovalno stezo, do najhitrejših kasačev v Sloveniji, Roženih ali vzrejenih doma. j° je bila letošnja že 17. kasaška dirka bora, Paton B z Brda z Zvone-tom Vidicem, ki sta letos že petkrat zmagala, Duras z voznikom Sagajem iz Ljutomera, ki sta letos zmagala že osemkrat, ter Larina II z voznikom Francem Lovrenčičem iz Mari-~ v Sloveniji, za Rejni bora. To sta bili dirki eksplo-center Brdo pa je bila zanimiva zivnega starta in izrednega tudi zato, ker naj bi na njej nje- tempa. Po točkovanju obeh dirk govi konji dosegli 20. zmago v je zmagal Duras pred Patonom teJ sezoni. B in Larino, voznik Patona Zvo- Zelja se je po zaslugi kobile "anice B in voznika Zvoneta Vidica iz Strahinja uresničila, *aJ je uigrana dvojica človeka in *°nja zmagala na osrednji dirki, na dirki za slovensko državno Prvenstvo dveletnih kasačev. Pokrovitelj dirke je bila Slovenska ljudska stranka. Dirka se je za-e'a živčno, z lažjo nesrečo De-"e 11 in voznika Damjana Zu-Par>a z Bleda, vendar so opra-ponovni start in Danica B J? Zvone sta prve pritekla skozi I J s kilometrskim časom •25,6. Na pragu je bila celo "v°jna zmaga Brda, saj je z. Ranico dolgo tekla poravnana VUe B z voznikom Lojzetom Gorjancem, vendar je Que v ne Vidic pa je dosegel novo dobro uvrstitev. Zadnja, osma dirka, dirka najhitrejših slovenskih kasačev, je bila res vredna tega imena. Pod pokroviteljstvo SKB Auruma bo ta dirka vsako leto na Brdu, letošnjo pa je s kilometrskim časom 1.21,0 dobil Dancing Boszorg z voznikom Milanom Žanom mlajšim iz Ljubljane. Big Touch z Brda, tudi favorit, je bil z Lojzetom Gorjancem v sulkiju drugi in le dve sekundi počasnejši, Nautical Hill in Zvone Vidic, oba z Brda, pa sta bila tretja. Razen teh štirih najbolj atra- Zvoneta Vidica so navijači iz Strahinja po zmagi s sulkijem vred dvignili v zrak. ktivnih dirk so na Brdu pripravili še štiri dirke za mlajše kasače. V prvi dirki pod pokroviteljstvom Mizarstva Ovsenik iz Kranja so startali najmlajši kasači. Zmagala je Finta As z voznikom Simonom Slavičem iz Ljutomera, Jasa in voznik Lojze Gorjanc z Brda pa sta bila tretja. V drugi dirki pod pokroviteljstvom Mesoizdelkov iz Škofje Loke za 3do 5 letne kasače je bila kopica diskvalifikacij. Zmagala je Nica II z voznikom Milanom Žanom iz Ljubljane. Pilca II z voznikom Mihom Matejem z Bleda pa je bila tretja. Pokrovitelj tretje dirke je bil Pan Elektronik Alojz Podgoršek. Dirka se je začela z nesrečo, saj se je sulki s Qui-tom B in Lojzetom Gorjancem z Brda prevrnil, na srečo brez hujših posledic. Quito je bil favorit. Zmagal je Kolt z Mirom Božičem iz Ljubljane. Pokrovitelj šeste dirke pa je bil Ballan-tines, ki je s steklenicami viskija nagrajeval najboljše, pa tudi mnogi obiskovalci so si lahko razkužili grlo. Zmagala je La-krima B z voznikom Tinetom Jagodicem iz Komende. V tej dirki sta bila Anica B in Zvone Vidic z Brda tretja. • J. Koš-njek, slike J. Cigler WSKE ŠPORTNE IGRE OBČINE ŠKOFJA LOKA Športna zveza Škofje lx»ke se že od srede avgusta pripravlja izvedbo 12 DŠl, ki so v škofjeloški občini prerasle v najbolj mi»ožično športno-rekreativno tekmovanje, saj se je lanskoletnih beležilo kar 1.047 zaposlenih občanov. Letos pričakujemo še večjo udeležbo, tako da bi »ujeli re-leta 1989. ko je tekmovalo kar 1.200 rekreativcev«. Sicer kord iz Rajamo pri istih panogah kot lani z dodatkom ženske košarke l-J. 12 moških in 9 ženski! ^katerih popestrili. U.m ivvu lam t. viv/v.«.!.^... ---- ih disciplin, sistem tekmovanj pa bomo v -"-■m [»opcsirui. Organizatorji pa so že razpisali natečaj za pokrovitelja med Posameznimi panogami. Predvsem s strani tradicionalnih pokro- viteljev, kot so: LTH, TERMO, DOMEL (Elektromotorji), MARMOR, ki so že prevzeli pokroviteljstva nad posameznimi panogami, predvsem pa tovarne klobukov Šešir, ki je prevzela generalno pokroviteljstvo, upamo, da bomo pokrili večino stroškov, ki bodo predvideno znašali 500.000 do 650.000 tolarjev. Tekmovanja bodo potekala od 18. septembra do 15. novembra 1992, začenši s kolesarjenjem na kronometer. Zaključek, združen z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo BLOUDKOVIH značk športnim delavcem, zaslužnim podpornikom športa, itd., je že tradicionalno prerasla v pravi družabni večer loških športnikov, športnih delavcev in simpatizerjev. Ne dvomimo, da ne bi bilo tako tudi letos proti koncu novembra. • Janez Nastran KhhAuKTIVNI NASTOPI TRZIŠKIII VESLAČEV - Kajakaški sk, r/i.ca< ki * Tržiču deluje /e tretje leto, je /a letošnjo Suštar-„ ' "^'Ij« pripravil več nastopov. Prikazal je atraktivne skoke z <'liiin skakalni«- v vnAn ■mmLi »burila si.1 nu Mfllalltfl in no skakalnic v vodo, uporabo plovila Skat pa veslaško in podkvi l oprem<,• Oblikovalci so izvedeli, da se dobrih 40 članov t«kn L * vts,anJtm s kajaki, kanuji in rafti. Slednja skupina tudi sedmV .s.,ovenske>«> pokalu, kjer je lani zasedla 4. mesto, letos pa "lač ° 1 "0vi ',,s,r,,k,Hri' bodo poskrbeli za vzgojo mladih ve-pan« nad 3q |eU ,)okl (|>(uj) člani in Bavec (Kranj) «ui veterani nad 50 let. V sko- ku v višino je med veterani zma- &a| Muller iz Gradca, med ve-V Ad Tudi nekdanji odlični kranjski metalec krogle Jože Satler je v petek nastopil na veteranskem prvenstvu. mladinkami in Juriševič (Trst) med pionirkami. Med člani je zmagal Kranjčan Hudalin, med mladinci Mikulčič (Kranj), med pionirji pa Seraj-nik (Triglav Kranj). V skoku v daljino je zmagal Geč iz Podutika, v teku na 400 metrov pa med člani Rozman (Triglav), med veterani nad 30 let Ritonja (Olimpija), med veterani nad 40 let Žerjav (Ljubljana) in veterani nad 50 let Soklič (Tržič). V teku na 1500 metrov je med veterani nad 30 let zmagal Trži-čan Bohinc, med veterani nad 40 let Žerjav (Ljubljana), med veterani nad 50 let Janez Sitar (Dobropolje), med veterankami nad 40 let pa je bila prva Jermanova iz Tržiča, ki je tekla za Triglav, druga pa Menegali-jeva iz Dupelj, članica ekipe Tržiča. Na 5000 metrov je med veterani nad 50 let zmagal Rok Štros (Kranj), med veterani nad 40 let pa Štancar iz Škofje Loke. • J. Košnjek, foto J. Cigler ergasu so odprli in blagoslovili nov športni park Prosto r za tenis, odbojko, nogomet Kviru novega športnega parka je tudi otroško igrišče, brez prostovoljnega dela in s°a AderRasu v nwv objekt vložili okrog 15.000 mark. Na njem so bila v soboto nedeljo /e prva tekmovanja. pr„.Ad.erK»S 6. septembra AH«. * športnega društva JoJ?M 1*N te V slav- Parlc na80Voru na otvoritvi CerL. P0 osmi v bližnji ttSdn •P0Vedal« da v* bll;i P" nisko'1 Pnrk;V v ki,u're«" »«• odbojkarsko, nogomet' kr»njsk '"Pan inž. VitOflllr Gros P,ra «<>v športni park no in otroško igrišče, dragocena pomoč krajanov, ki so opra vili nad 1500 prostovoljnih delovnih ur, kranjske Športne /veze, krajevne skupnosti Vele-sovo in prostovoljnih pnspev kov ljudi, izkazali pa so se tudi nekateri sponzorji kot Bojan Urh / Mark inženiringom, trgovina Klemen, prevoznik Miha /orman i/ Dvorij in I BI iz Krania Predsednik krajevne skupnosti VcletOVO Franc Ce-bulj je v nagovoru povedal, da bi letos radi začeli graditi mrliške vežice, in potarnal, da je kraievna skupnost "revna" zaradi redkih lokalov in obrtnih ter drugih dejavnosti, ki bi lahko pomagale. Po blagoslovitvi športnega parka, ki jo je opra vil velesovški /upnik Peter Miroslav k" je kranjski župan in/. \ ilomir Gros odprl objekt in ob tem dejal, da bo športni park pomagal, da se bodo mla- di ukvarjali s koristnimi stvarmi za duševni in telesni napre dek, ne pa pohajkovali po go- NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 (točno tam k|er spreiemamo male oglase za Gorenjski glas) Predsednik krajevne skupnosti Veletovo oziroma krajevni župan Franci Cebulj je pred teniškim soočenjem s kranjskim županom snel tudi kravato. stilnah, kot se to dogaja v mestih. Nato sta kranjski župan Gros in velesovški župan Cebulj na teniškem igrišču simbolično drug drugemu darila nekaj žogic. Za župana Grosa je bil to teniški krst, saj tenisa doslej še ni nikdar igral, kot je sam povedal. Med številnimi domačini, ki so bili na otvoritvi, so bili tudi tajnik kranjske občine in republiški poslanec Branko Grims, predstavnika Športne zveze Kranj Peter Didič in Milan Cadež ter tajnik Liberalne stranke Danijel Malenšek. Na športnih tekmovanjih, ki so bila končana v nedeljo, je sodelovalo 16 igralcev tenisa, 4 moške in 2 ženski odbojkarski ekipi ter 5 moštev v malem nogometu. • J. Košnjek, foto J. Cigler SLOVENIJA 92*7.«-13.9.1992 bo 10. in 11. septembra občinsko prvenstvo v tenisu za dečke in deklice, "Tenis" Poden organizira 10. septembra "dan odprtih vrat" na teniških igriščih Poden, Teniški klub "Sip-ca" pa 11. in 12. septembra organizira četrti turnir za naslov občinskega prvaka. V Radovljici se je program prireditev ob tednu športa začel že konec tedna, včeraj so imeli prost vstop na kopališče v Radovljici vsi obiskovalci, danes pa se lahko vsi brezplačno kopajo v bazenu v Kropi. V četrtek in petek od 16.30 do 18. ure bodo odprta vrata v blejsko športno dvorano, kjer bo organizirano brezplačno drsanje. V petek, 11. septembra, bo ali na OŠ Radovljica ali v Bodeščah orgaavzirano prosto plezanje. V soboto bodo v šolah pripravili izlete s kolesi, v nedeljo pa bodo organizirani planinski izleti. Na igrišču za golf na Bledu bo v nedeljo, 13. septembra, Tvrolia - Head turnir, v nedeljo pa bo tudi tekmovanje v občinski ligi v malem nogometu. Že prejšnji teden so se začele športne prireditve v jeseniški Organizirali bomo štiri (4) starte in sicer: 1. start ob 9.00 uri, 2. start ob 9.30 uri, 3. start ob 10.00 uri, 4. start ob 10.30 uri na atletski stezi v Kranju. Vsak udeleženec bo z rezultatom takoj seznanjen. V roku 10 dni pa bo prejel na podlagi računalniške obdelave napotke za nadaljnjo vadbo. Prispevek za posameznika je le 100 SIT. To obliko testiranja bomo nadaljevali in bo organizirana v spomladanskem in jesenskem času, za vse udeležence pa bomo uvedli stalno kartoteko z dosežki testiranja predvsem v vašo pomoč in korist. Cooperju ni šlo za tradicionalno oblikovanje telesa in tudi ne za športne dosežke, temveč za zdravje, natančneje: za učinek treniranja na srce, ožilje, dihala in druge organe. • Milan Čadež občini. Tako sta bila že organiziran košarkarski turnir in teniški turnir. Tudi v vrtcih se pripravljajo za kros, srednješolci in osnovnošolci bodo imeli prvenstvo v tenisu, mladinski odseki planinskih društev pa za nedeljo, 13. septembra, pripravljajo pohod na Golico. Seveda pa bo največji športni dogodek na Jesenicah v petek, 11. septembra, ko se začne letošnje tekmovanje v Alpski ligi. Domača ekipa Acroni Jesenic bo prvo tekmo odigrala v domači dvorani Podmežaklja, ko bo njen nasprotnik moštvo Beljaka. Tekma bo ob 18. uri, domači hokejisti pa seveda tudi letos pričakujejo izdatno pomoč zvestih navijačev. • V. Stanovnik SUPER UGODNO!!! |TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u DRESURNO JAHANJE Blaž kalan zmagovalec Kranj, 5. septembra - V soboto je kranjski konjeniški klub v Bobovku organiziral tekmovanje v dresurnem jahanju za mladince, ki so se pomerili v tretjem, zadnjem kolu za pokal Slovenije v nalogi A. Zmagal je 17-letni dijak kranjske Gimnazije Blaž Kalan, član KK Kranj in tako po zanesljivih zmagah v vseh treh kolih postal tudi skupni zmagovalec. Blaž se s konjeniškim športom ukvarja štiri leta in se lahko pohvali z lanskoletnim naslovom državnega prvaka. Za letošnji naslov pokalnega zmagovalca sta s konjem VVhisperjem prislužila pokal Konjeniške zveze Slovenije, pokal Konjeniškega kluba Kranj in pokal gospoda Christiana Ogisa iz Avtohiše Envin Re-useh iz Borovelj. Pokale je izročil podpredsednik IS SO Kranj Peter Ore-har. Tekmovanje je bilo vseskozi zanimivo in napeto. Poleg zmagovalca so navdušili prav vsi temovalci, bilo jih je 20 iz Ljubljane, Logatca in Kranja. Kranjski konjeniški klub, ki je tekmovanje vzorno pripravil s pomočjo Merkurja, Aerodroma Ljubljana, Projektivnega podjetja Kranj, Jeans kluba Pe-trič, Unigrala iz Preddvora in Avtohiše Ervvin Reusch iz Borovelj, deluje 12 let. Največje uspehe njihovi tekmovalci dosegajo v zadnjih treh letih. K K želi dejavnost razširiti na preskakovanje ovir, vendar jim primanjkuje denarnih sredstev za nakup tekmovalnih konj. Rezultati III. kola POKAL SLOVENIJE ZA MLADINCE NALOGA A: 1. Blaž Kalan (VVhisper, KK Kranj) 464, 2. Petra Berce (Santa Anita, K K Ljubljana) 436, 3. Marko Va-hen (Strumf, KK Ljubljana) 435, 4. Polonca Kalan (VVhisper, KK Kranj) 432, 5. Petra Peterlin (Estera, KK Ljubljana) 421. Končni vrstni red po treh kolih: I. Blaž Kalan (VVhisper, K K Kranj) 933, 2. Polonca Kalan (VVhisper, KK Kranj) 887, 3. Petra Berce (Santa Anita, KK Ljubljana) 886, 4. Marko Va-hen (Strumf, KK Ljubljana) 885, 5. Petra Peterlin (Estera, KK Ljubljana) 837. Tekmovali so tudi v nalogi L mladinci in člani. Zmagala je Polonca Kalan (Conversano Trompeta, K K Kranj) 481, 2. Marko Vahen (Strumf, KK Ljubljana) 477, 3. Tina Lenasi (Jadran, Ljubljana) 459. Naslednje tekmovanje v Kranju bo 4. oktobra DP mladincev. • I. Golob Trgovanje z delovno silo Pogost pojav pri reševanju obstoja podjetij je v zadnjem času oddajanje posameznih služb v najem zasebnikom. Največkrat gre za vzdrževalna dela, organizacijo delavske prehrane in čiščenje. Tako nastajajo zasebna storitvena podjetja, ki ob prevzemu del za posamezno podjetje sprejmejo tudi njihove delavce. Tu pa se navadno začno težave. Delavci pristanejo na zajamčenih plačah, kolektivna pogodba za delavce pri zasebnih delodajalcih se ne upošteva, menja se lokacija dela, kar lahko poslabša življenjske razmere delavcev. V območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko smo organizirali nekaj delovnih razgovorov med bivšimi in novimi delodajalci. Zahtevali smo predvsem, da se pred razporeditvijo delavcev v zasebno podjetje med delodajalcema sklene pisni sporazum o pravicah, ki jih zasebni delodajalec zagotavlja delavcu. Brez takega dokumenta sindikat ne pristaja na kupčijo z delavci. Med drugim smo temeljito preverili določbe ene takih najemnih pogodb, po katerih bi večje število delavk - snažilk prerazporedili v zasebno podjetje. Ugotovili smo, da je pogodba o zaposlitvi, ki opredeljuje položaj delavca pri novem (zasebnem) delodajalcu pomanjkljiva. Delavcem ni zagotavljala ravni pravic iz dela, ki bi jih imeli v družbenem podjetju. Po nekaj razgovorih z vodstvi obeh podjetij in s prizadetimi delavkami nam je uspelo, da delavk zaenkrat niso prerazporedili. Sandi Bartol Sindikat pri vodstvu Gorenjske banke Območna organizacija ZSSS za Gorenjsko je v prvi polovici avgusta dala pisno pobudo vodstvu LB Temeljne banke Gorenjske za delovni razgovor, na katerem bi obravnavali predvsem aktualne in kritične razmere v gorenjskem gospodarstvu ter vlogo in naloge obeh strani pri njihovem razreševanju. Odziv vodstva Gorenjske banke je pokazal, da postaja sindikat pomemben partner, ki dobiva s prehodom v tržno ekonomijo jasno mesto v družbi. 18. avgusta je potekal razgovor z direktorjem ' in njegovimi najodgovornejšimi sodelavci. Iz zornih kotov obeh strani smo temeljito ocenili položaj gorenjskega gospodarstva v celoti in številnih posamičnih podjetij, posebej tistih, kjer prihaja do konfliktnih situacij. Po mnenju predstavnikov banke se kažejo pozitivni trendi v preusmerjanju na zahtevna svetovna tržišča, kar bi morali sindikati upoštevati v pogajanjih znotraj podjetij. Glede napovedanih stečajnih postopkov, ki bi na Gorenjskem pomenili ukinitev okoli 4500 delovnih mest, so bili kritični do stihijskih stečajev, nove zakonodaje na tem področju, predvsem pa na stečaje celih podjetij, ki vključujejo tudi perspektivne in dohodkovno zanimive programe. Na izvajanje kolektivnih pogodb obeh strani nekoliko razlikujejo. Boljšo rešitev vidijo bančni krogi v sklepanju socialnih sporazumov v podjetjih med vodstvom in sindikatom, če je potrebno pa tudi z banko kot sofinancerjem. Imajo pa pozitiven odnos do "listin" za premalo izplačane osebne dohodke, ki bi jih delavci uporabili kot zadolžnice v primeru stečaja ali v postopku lastninjenja podjetja. Posebno glede slednjega zagovarjajo delavski odkup podjetij in obsojajo divjo privatizacijo. Z obeh strani smo izmenjali še poglede na možnost podjetij konkurirati na državnem natečaju za prestrukturiranje in sanacijo, na predlog za prodajo slovenskih železarn, še posebej na položaj Železarne Jesenice, ter na sklep vlade o odlogu plačila davkov in prispevkov, kjer imata tako banka kot sindikat svojo vlogo. Zaključek je izzvenel v obojestranskem interesu po sodelovanju, občasnih delovnih srečanjih, medsebojnem informiranju in po potrebi skupnem nastopanju. Sandj Rarto| "Sporna " dohodnina Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno politiko je odgovorilo Območni organizaciji sindikatov Gorenjske na vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 27/89, prečiščeno besedilo). Vprašanji, ki se različno tolmačita po občinah, sta zlasti vštevanje dodatka za prevoz, pri štipendijah med dohodke in prejemke družine ter upoštevanje dohodkov iz tekočega leta. Dodatek za prevoz, do katerega so upravičeni študentje in dijaki, ki se šolajo izven kraja stalnega prebivališča, se med dohodke in prejemke družine ne všteva, čeprav 7. člen navedenega sporazuma kot dodatek, ki se ne všteva navaja le dodatek za uspeh in deficitarnost (tega dodatka po novi zakonodaji ni več). Dodatek za stroške prevoza (oziroma za povečane stroške bivanja) je namreč namenjen za kritje povečanih stroškov, ki jih ima dijak oziroma učenec, ki se ne šola v kraju stalnega prebivališča. Na ta način se poskuša izenačiti možnosti in pogoje dijakov in študentov za študij, ne glede na kraj bivanja. 7. člen navedenega sporazuma v 5. odstavku določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči upoštevajo dohodki in prejemki za minulo koledarsko leto, socialnovarstvene pomoči pa za tekoče leto in sicer v višini, ugotovljeni ob odmeri. Med dohodke in prejemke pa se štejejo vsi dohodki in prejemki iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vsa nadomestila ter drugi dohodki, ki jih našteva 2. odstavek 7. člena. Dohodki in prejemki za tekoče leto se upoštevajo v primerih, ko družina v preteklem letu ni imela dohodkov oziroma v primerih, ko seje v tekočem letu dohodkovno stanje družine bistveno spremenilo (izguba zaposlitve, prehod na zajamčeno plačo in podobno). Ministrstvo vsako leto že v začetku leta izda navodilo za izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v tekočem letu (za leto 1992 je ministrstvo v občine poslalo 4 obvestila, številke: 84, 85, 86 in 87 in sicer februarja, marca in aprila). Ze nekaj let centre za socialno delo opozarjamo, da je potrebno v primerih, ko gre pri dohodkovnem položaju družin za bistvena odstopanja od preteklega leta, upoštevati tekoče dohodke in jih pretvoriti na raven preteklega leta ob upoštevanju ustreznega deflatorja, ki ga ministrstvo ugotavlja na podlagi uradnih podatkov o rasti plač. POVPREČNA LETNA BRUTO PLAČA ZA LETO 1901 - v ECU-jih Država ZR Nemčija Franci|a V Britanija Italija Španija EVR SKUPNOST ZDA Japonska Slovenija Znesek 27 200 26 700 20 400 26 200 20 100 23 900 25 300 26 300 Primerlpvi nivo za Slovenko Mnogokratnik Delež v 5,1 19,5 5,0 19.9 3.8 26.0 20,2 26,4 22,2 20,9 20,2 M 3.8 4,5 4,8 5,0 8 300 1.0 ««»<>.o OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Pred nami so odločilni meseci Za nami so vroči poletni dnevi, navidezni mir in dopustniško poležavanje. Kakor kje. Vroče ni bilo samo v ozračju, ampak tudi v marsikaterem gorenjskem kolektivu. Delo, redno ali nadurno, plače, regresi, odpuščanja, disciplinski postopki, »lastninjenja«, stavke, to je bil utrip letošnjega poletja in sindikalnega dela, ki ni poznalo dopusta. Pogajanja, ponekod uspešna, žal več neuspešnih. Ni bilo pravih pogajalcev, ni se bilo o čem pogajati. Rekli so, da ni denarja, vsaj za plače ne. Blokade žiro računov, ni prilivov, vzdrževati morajo solventnost do dobaviteljev. Država in banka pobereta avtomatično. Elektro odklopi, če ni plačila. A delavec, ta bo počakal. Tako izgledajo pogajanja. Delavec skuša razumeti, toda njegovi otroci ne razumejo. Hočejo topli obrok, šolske potrebščine, prevoz v šolo. Ne sprašujejo, zahtevajo. Dobro bi bilo kupiti nekaj ozimnice, za meso ne bo denarja, mogoče bo za nakup premoga, drv ali vsaj za plačilo zapadlih računov. Sanje, če ni denarja. Vključi se v sindikat. Pritisk se še stopnjuje. Denarje. Plače so. Toda kakšne in kdaj? Že v nekaj dneh bi morala biti naslednja. Sindikati so posredovali, prisluhnila so celo ministrstva. Tokrat. Toda to ni naše delo, to je odgovornost in naloga vodstev podjetij. Tega namesto njih ne nameravamo več početi. Izbrali si bomo druge partnerje, take, ki bodo vedeli, da je potrebno opravljeno delo ob mesecu plačati. Pa ne samo v podjetjih. Ne, ne mislim se preveč spuščati v politiko. Preveč politikov že imamo. Ne morem pa biti ravnodušen ob informaciji v sredstvih javnega obveščanja, da je bila v letošnjem letu največja investicija na Gorenjskem v vojaški objekt. In to prav v regiji, kjer je že skoraj 15 odstotkov brezposelnih, za več kot 5 milijard tolarjev izgub v podjetjih, ki zaposlujejo 60 odstotkov delavcev, za 24-krat več izgub, kot je akumulacije. Ali se sploh zavedamo posledic blokade žiro računov v 95 podjetjih in grozečih stečajev v 60 podjetjih. Tem podatkom sledi odločna zahteva, da se gospodarstvo razbremeni dajatev za predrago državo. Ob tej nacionalni gospodarski katastrofi pa država dopušča organizacijsko statusne spremembe v podjetjih, kjer se skrivajo posamezni interesi in pohlep po ceneni delitvi premoženja družbenih podjetij ob asistenci zunanjih »svetovalnih« institucij, ki za dobro zaračunano storitev ne prevzemajo nikakršne odgovornosti. To gospodarstvo in v njem zaposleni delavci so ogroženi kot ranjena žival, nad katero se zgrinja jata jastrebov. Vsi drugi imajo pravico lastiti si ustvarjeni dohodek. Država, banke, monopolisti - njim se kalkulacije vedno izidejo. Vsi se pravočasno postavijo v vrsto pred blagajno gospodarstva. Država je draga, potrebuje denar. Kje ga vzeti? Na plačilni listi - najbolj enostavno. Posledica - največja obremenitev plač v Evropi. Zakaj bi se mučili z davčno reformo, ko je postopek s plačilno listo enostavnejši. Torej se ne čudimo več podatku, da je v eni izmed gorenjskih občin kvalificiran delavec plačal 4,4-krat več davkov in prispevkov od kmeta. Pa tudi slednji je plačal preveč. Iluzija je pričakovati, da nam bo oblast sama od sebe kaj dala. Oblast in delodajalci nam bodo dali samo tisto, kar si bomo sindikati izborili. Zato poslanci, delodajalci, ministri, v sam smo zaupali oblast in vodenje. Poslanci, ki imate v rokah škarje in platno, delujte v interesu Slovencev, ne pa svojih lastnih ali ozkih strankarskih. Delavci se upravičeno bojimo, da se bomo v prihodnjih mesecih soočali z vsemi strastmi predvolilne kampanje, ko se bodo stranke, predvsem pa njihovi prvaki bolj ali manj neokusno obdelovali in bo vsak skušal na račun drugega čimveč iztržiti. Take razmere lahko povsem ohromijo delovanje parlamenta in onemogočijo sprejem nujnih reformnih zakonov, s katerimi bi se slovensko gospodarstvo končno začelo postavljati na trdnejše temelje. Naredite vse, da Slovenija ne bo postala dežela uradnikov, bankirjev, vojakov, upokojencev in nezaposlenih ter le peščice prestrašenih ali celo lačnih delavcev, 't/ r ZSSS OOSG v sodelovanju z Delavsko hranilnico, d.o.o. Ljubljana razpisuje za svoje člane gotovinski kredit v znesku 10.000,00 SIT na prosilca za dobo 6 mesecev po IN od stotni letni obrestni meri -t- R. Obrok odplačila znaša 1.967,00 SIT mesečno. Kandidati lahko vložijo pisne vloge v sindikalnih pisarnah v: - Škofji Loki, Kidričeva I, tel.: 620-201 Radovljici, Gorenjska c« 25, tel.: 75-262 - Tržiču, Balos4, tel.: 50-354 - na Jesenicah, Titova 80, tel.: 81-585 vsak dan od 8. do 12. ure ali pri svojem sindikalnem zaupniku v podjetju. Rok za sprejemanje vlog traja do 11. septembra 1992. Prošnja mora vsebovati podatke o: - zaposlitvi prosilca povprečni mesečni plači zadnjih 3 mesecev - številu družinskih članov in njihovem statusu (zaposleni, na r.i kaniti, brezposelni, Še ne preskrbljeni) - drugih okoliščinah, ki vplivajo na socialni položaj prosilca. Ker je višina sredstev, namenjenih za gotovinsko kreditiranje, omejena na 100 upravičencev, bodo imeli prednost prosilci z nižjimi osebnimi dohodki o/ slabšim socialnim položajem Prošnje bo obravnavala komisija pri območni organi/.iciji sindikatov Gorenjske v sodelovanju s sindikati podjetij, od koder bodo prosilci, ter jih obvestila o rešitvi do 15. septembra ll)92. Z inšpekcijo nad jeseniške stanarine Že nekaj mesecev traja na Jesenicah polemika med sindikati in izvršnim svetom občine glede povečanja stanarin v letošnjem letu. Na pobudo Svobodnega sindikata iz Železarne se je v razreševanje problematike vključila tudi Območna organizacija. Ob pregledu dokumentacije je ostal dvom o pravilnosti izračuna vsakokratnega povečanja cen v prvi polovici leta. Aprila npr. je bila upoštevana rast življenjskih stroškov iz januarja in februarja, maja pa iz februarja in marca. Izhodišče za izračun podražitev se je tako podvajalo in ob padajoči inflaciji povzročilo višjo rast stanarin, kot jo določa 1. člen Odloka o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in najemnin. To je bil glavni argument poleg socialnih motivov, ki so v jeseniški občini še kako upravičeni, za oporekanje visokim odstotkom podražitev najemnin. Na pobude in zahteve sindikata sta se predlagatelj podražitev in izvršni svet sicer odzvala, organizirala nekaj sestankov, vendar vztrajala pri svojem in načrtovan dvig cen izpeljala. S tem so bile možnosti dogovarjanja izčrpane, zato smo v območni organizaciji Svobodnih sindikatov na seji sveta sprejeli sklep, da se za razrešitev razmer obrnemo na tržno inšpekcijo. Julija smo pisno prosili Upravo inšpekcijskih služb v Kranju za kontrolo skladnosti povišanja stanarin z Odlokom. Do konca avgusta nismo prejeli nobenega odgovora, zato smo ponovno poslali inšpekcijski dopis, tokrat urgenco, in zdaj čakamo. Upam, da ne več dolgo. Milena Sitar Tudi delavec v kmetijstvu zahteva svoje pravice Delavci Kmetijske zadruge Škofja Loka, včlanjeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, smo se v letu 1990 vključili v sindikat zato, da bi preko kolektivnih pogodb in pogajanj izborili »tisto« raven pravic, ki delavcem pripadajo, pa naj bo to iz naslova pravic iz delovnega razmerja kot tudi pravic iz cene dela. Na iniciativo sindikata in angažirano vključevanje je bila v (■ 1991 oblikovana podjetniška (hišna) kolektivna pogodba, do L'< 1991 pa bi bila zadruga kot delodajalec dolžna delavcem v skladu z določbami 11. člena Zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije izdati pogodbe o zaposlitvi. Kljub povečani aktivnosti sindikata delavcem pogodbe niso bile izstavljene, zato smo v mesecu maju 1992 sklicali članski sestanek, na katerem smo oblikovali pogajalsko skupino, predmet pogajanj in rok začetka pogajanj. Ena od bistvenih zahtev v pogajanju naj bi bila tudi zahteva delavcev, članov sindikata, za podpis individualnih pogodb. Žal ugotavljamo, da vodstvo zadruge ni do sedaj reagiralo na sklep članskega sestanka, zato ponovno predlagamo vodstvu podjetja in upravnemu odboru, da nemudoma sprejme pobudo sindikata in v začetku septembra oblikuje pogajalsko ekipo zadruge, kjer bi v tem mesecu začeli in zaključili s pogajanji. Predsednica Ivica Frla" Iz dela sindikatov podjetij ALPLES Železniki Alples se je že pred časom preoblikovala v več podjetij. V Po'11' štvu, kjer je zaposlenih največ delavcev, se je sindikat vključil v iskanje finančnih sredstev za izplačilo junijskih osebnih dohod' kov in se pogajal z vodstvom za julijske. Organiziral je nekaj delovnih srečanj - razširjenih rednin sestankov sindikata v podjeOu in na ravni območne organizacije sindikatov, da bi ugotovili p0' ložaj podjetja, njegove perspektive, predvsem izvozne, ter zahteval od vodstva podjetja kadrovsko okrepitev, pri čemer naj bi s°' delovale tudi zunanje institucije. Vodstvo Alplesa in občinski Izvršni svet sta se na zahteve sind1, kata nemudoma in konkretno odzvala, tako da se nekateri sklep razširjene seje sindikata v Alplesu že izvajajo. TERMOPOL Sovodenj Avgusta so bila uspešno zaključena pogajanja med sindikatom-delavskim svetom in vodstvom podjetja. S podpisanim dogO^r* rom je sindikat uspel dopolniti podjetniško kolektivno pogod'11 in pogodbe o zaposlitvi v delu, ki se nanaša na izdajo listin 1 premalo izplačane osebne dohodke v primerjavi s kolektivno P godbo. VEZENINE Bled Podjetje je v globoki krizi, iz. katere se lahko izvleče le s s(H'e|j. vanjem in pomočjo države in banke. Sanatorji so pripravili P'c,j, log dogovora, v katerega so kot sopodpisnika vključili tudi si'1 ,j kat Ta je načelno soglašal s sklenitvijo socialnega pakta, post* pa je nekaj pogojev: -kot izhodiščna plača ta i tarifni razred ne more biti nižja N ' 22.500 Sli bruto, s tem da relativna razmerja ostanejo skladna kategorizacijo del in opravil ^. osebni dohodki se mesečno usklajujejo z eskalacijsko klav lo (rastjo življenjskih stroškov). i nioi Škofja loka Sindikat se je angažiral pri izplačilu osebnih dohodkov za lu , Glede na likvidnostne težave podjetja, ki se odražajo n uci/^\(. njevanju kolektivne pogodbe, se v prvi polovici septembra 0« tuje razširjena seja sindikata, k|ei bo sprejetih nekaj konkrc Zahtev za kratkoročno in dolgoročno Sanacijo podjetja. n.KMO Škofja loka fj Opravljen ic bil delovni razgovor z vodstvom podjetja glede i1 f stopa k Izdelavi podjetniške kolektivne pogodbe. Podjetje s kot eno redkih l/vaja t.mini del pano/ne pogodbe, ven vodstvo sprejelo zahtevo sindikata /a pripravo in sklenitev p jetnilke pogodbe DO konca decembra ho dokument pi i prav J za podpis JELOVICA Škofja loka e. Sindikat je na izredni seji obravnaval ugotovitev vodstva p° , tja o trajnih presežnih delavcih kol posledice i/gube jugos'°v' <> skega tržišča. Vodstvo podjetja je sindikatu posredovah1 1/11' S| li/no anali/o, dosedanja prizadevanja za optimalno /ap»'slc ^\ ter seznam odvečnih del Podjetje se sicei prizadeva preusfl v v izvoz, toda 70 odstotni izpad trga po njihov oceni ne mO!», kratkem času nadoknaditi na svetovnem tržišči! ....rto' Sandi l*1,r MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo - nerabljeno, prodam. « 632-595_11691 ZMRZOVALNO OMARO, novo, ugodno prodam, g 422-086 12109 SILOKOMBANJ SK 80, prodam. Porenta, Spodnje Bitnje 19, Žabnica_ 12111 PRALNI STROJ Gorenje, star 5 let, brezhiben, malo rabljen, prodam. « 217-026_ 12120 TERMO AKUMULACIJSKO PEČ 3j KW, prodam. « 45-711 12123 GLASBENI STOLP Nordnende MS 3002, prodam, g 50-702 12127 ŠROTAR" Kladivar z motorjem, sa-mohodo KOSILNICO Motiratax, širina grebena 120 cm, prodam. « 43-247 »_12131 ZMRZOVALNO OMARO, ugodno prodam « 422-086 12133 PRALNI STROJ Gorenje, malo ra-bljen, prodam. « 328-645, zvečer _12140 RAČUNALNIK 5C - AT 286/16, 2 mb spomina, 40 mb trdi disk, eno jeto garancije.« 45-233 12150 ETAŽNO centralno PEČ, z vsemi priključki in petimi radiatorji, stara gjeti, prodam. « 51-549 12151 OVALNI STROJ Slavica. v kovčku, ugodno prodam. « 621-275, popoldan_12154 Rabljen MOTOR za kosilnico BCS, prodam « 876-158 12167 GLASBENI STOLP SAMSUNG z dvojnim kasetofonom, daljinskim upravljanjem, malo rabljen, ugodno prodam. « 217-669 (dopoldan) ____12178 OVERLOCK UNION SPECIAL 6 ni-tnl in Bagat DANICA prodam g329-738_ 12180 ELEKTRIČNI VILIČAR z nosilnostjo 800 kg, ugodno prodam « 66-257 _______12187 KUPPTrsbuCH peč in 4 KVV ter moakumulacijsko peč, prodam za jO000SIT.W222.7tB 12188 o^oočITpTaf? "'jen, z garancijo 215-650 nov, nera-prodam. V 12197 TEHNICO, elektronsko, 8 kg, ku P«n. • 41-615 12204 prodam, « 12205 SATER osar 65, 52:615____ PRALNI STROJ, dobro ohranjen, star dve leti prodam « 212 153 ____12214 GLASBILA__ 60 80 basno harmoniko, ku Pim. Mežnar, Ravne 29, Tržič _____ 12224 GR. MATERIAL Marmorne plošče, ugodno prodam « 79 638, popoldan __12108 32 kvad. m umetnega kamna in 9 kvad m hrastpvega parketa, Prodam « 861 406_12113 omarico za elektriko, priključni kabeu in URO, prodam « 68-469 12119 SMREKOV opaž. širine 7 cm, pro dam *^ ** **• 41 008 12141 mndf^ 0KN0 TERMOPAN KLI pSžil^nov «211 325 12176 C 0?r^OSOV rab,)ene s,re KE NOVOTEX, rdeče s po s'Pom« 66 492 12228 KAMNOSEŠTVO j^»r, Na kalu 16, NAKLO, tel. VDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV M § , > A N S č č S č ■ ■ IN N A N A N A ■ m PRIJAVE Ugodno prodam 1 kubik SMREKOVIH PLOH (desk). Cena po dogovoru. « 221 -531, po 19. uri Prodam SMREKOVE PLOHE debe-line 5 in 8 cm. «64-032 12239 Ugodno prodam 2700 kosov betonske STREŠNE KRITINE. ■S-691-836 12240 RABLJENO strešno OPEKO, prodam. « 563-209, Mrak 12249 IZOBRAŽEVANJE JEZIKOVNA ŠOLA MARK vabi k vpisu otroke, mladino in odrasle, v intezivne tečaje angleškega, nemškega in italijanskega jezika. Nudimo tudi individualni pouk. « 213-983_12025 DAF - IZPITI, priprava, konverzacija, nudi tuja učiteljica. « 312-520 _12125 Kupim KNJIGE za IV. letnik upravni tehnik, g 327-155 12177 Uspešno in poceni INŠTUIRAM matematiko in fiziko za vse šole. ««241-278 12243 KUPIM Brezova meterska DRVA, kupim. « 77-806_12139 HLODOVINO rdečega bora, mece sna in smreke, kupim. « 621-275 _12153 4, "vsinse" VENTILE za NSU Princa 12000 C, kupim. « 218-251 _12158 Kupim karamboliran avto od leta 1985 dalje. «841-266 12248 LOKALI 104 kvad m PROSTOROV v Centru Kranja, oddam v najem « 221-510_11942 GOSTINSKI LOKAL v obratovanju (slaščičarna, pizzerija), oddam v Kranjski Gori.« 064/242-523 _11946 PROSTORE, na Planini v Kranju in na Golniki - cca 80 kvad. m, odda mo v najem. Izključena obrtna ali trgovska dejavnost « 214 381 od 7. do 15. ure 12184 KOLESA DIRKALNO KOLO Sprint s polta bularjem, rabljen eno sezono, nujno prodam. Cena po dogovoru. « 65 624_12121 TOMOS AVTOMATIC 3 MS, letnik 1986, prodam Cena 250 DEM « 422-141 12145 MZ ETZ 125, letnik 1989, prodam. RobičJenez, Srednji Vrh 17 12146 MOŠKO KOLO Rog, skoraj nevo-ženo, poceni prodam « 79 941 12229 NAJDENO Na poti na Cojzovo kočo sem na šla VETROVKO Bajt, Zasavska 39 a, Kranj 12245 OBVESTILA HUJŠAJTE BREZ DIETE! Odpravi te odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasoml Naročila na telefon: 061/218 941_11320 ODPRT nov frizerski salon Lili v Lahovčah « 421 790 11726 LITERARNA DELAVNCIA - (šola kreativnega pisanja) za osnovno šolce in srdnje šolce, ki se želijo naučiti, kako najbolje izraziti svoj talent na področju pisnja Name njena je torej mladim pesnikom in pistateljem Šudio GRIVA II d.o.o, Kranj, « 323 752, od 15 ure dalje MALA ŠOLA GOVORNIŠTVA te čaj retorike za srednješolce im študente Usposoabljanje za jasno ustno izražanje in javno nastopajo Inforamcije Studio GRIVA II d.o.o. Kranj, « 323 752 od 15. ure dalje __12230 TEČAJI FRANCOŠČINE začetni in nadaljevalni za višje razrede OŠ in dijake srednjih šol Tečaji NEM ŠČINE začetni in nadaljevlani za osnovnošolce Inforamcije Sutdio GRIVA II d.o.o Kranj, « 323 752 9od 15. ure dahe_12231 OBLAČILA Prodam rdeč velur leder KOSTIM in dva ženska usnjena krila, vse št 46 «64 036_12170 Poročno OBLEKO, belo, dolgo, številka 38. prodam « 45 584 _12185 OTR. OPREMA PRFVIJALNO MIZO in KENGURU, prodam « 75 366, popoldan 12233 DRVA, suha, hrastova, in KADI za namakanje, prodam.« 45-334 _12189 DRVA, mešana, prodam. « 620-824_12207 BUKOVA drva, prodam. « 421-345 12219 PRIDELKI KORUZO za SILAŽO, prodam. Krivic - Resman, Zgoša 23, Begunje _12130 Ob koncu meseca septembra prodam večjo količino GROZDJA, vrste BRISKI MERLOT. Informacije vsak dan na naslov štekar Roman, Snežatno26.« 065/46-141 12194 Stoječo silažno, koruzo, prodam. Zalog 28,« 421-006 12211 POSESTI ATRIJSKO HIŠO z vrtom, možnost opravljanja obrti, prodam ali zamenjam za manjšo z doplačilom. Šifra: 400 + 500 KVAD. M. _12129 ZAZIDLJIVO PARCELO na Šentur-ski gori, (700 kvad. m.) z vso potrebno dokumentacijo, ugodno prodam« 061/59-951 12164 KUPIMO, PRODAMO, ZAMENJA-MO več različnih hiš, novogradenj in parclej na Gorenjskem. Med drugim prodamo starejše hiše v Kranju, Poljševku, Tržiču, Kamni Gorici, Ljubnem, Gorenji vasi, Hiše v ŠKofji Loki, Strahinju, Podbrez-jih... Novogradnej na Orehku in Drulovki ter večji poslovni objekt v Kranjski gori. APRON-NEPREMI-ČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj « 214-674, torek in četretek popoldan, sreda in petek, dopoldan 12210 RAZNO PRODAM Vrtna VRATA 375 x 115 in KIMPEŽ, železni, prodam. « 46-327 12200 Prodam PIANINO, malo rabljen. «327-427_12241 STAN. OPREMA Uspešno POPRAVIMO, PROJEKTIRAMO stikalne omare in IZDELUJEMO mikrokontrolerske enote.« 064/633-036, Tadeja 12183 ODKUPUJEMO sadeže tepk in mošt iz tepk. Beginc Martin, Bo-vec,« 065/86-214_12190 GARSONJERO v Kranju ali Škofji Loki, nujno najamem. « 222-369, zvečer ali 211-981 do 23. ure 12206 POSTAVITEV kmečkih peči, zida-nih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike. « 65-773 12213 STANOVANJA GARSONJERO vzamem v najem ali enosobno stanovanje, s predplačilom za eno leto. «329-793 11779 SOBO s souporabo sanitarij, s posebnim vhodom, odam. « 326-141 12126 V Kranju menjam družbeno dvosobno stanovanje s kabinetom 70 kvad.m Planina Jll., za dva manjša isto v Kranju. «324-387 12174 Dam za nagrado GARSONJERO za večje stanovanje. « 329-275 _12179 OGREVANO SOBO s kopalnico, oddam v najem samski ženski ali moškemu.« 48-621 12221 PRODAMO, KUPIMO, ZAMENJA-MO, več različnih stanovanj na Gorenjskem. Med drugim prodamo garsonjero na Bledu, Lescah in Kranju in enosobno stanovanje v Kranju, Škofji Loki, Železnikih in Jesenicah. APRON - NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj, « 214-674 torek, in četrtek popoldan, sreda in petek dopoldan 12250 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil Citroen. «692-194 11285 PRTLJAŽNIK in VLEČNO KUUKO za Kadett C, poceni prodam. « 620-512 12143 NOVO OMARO, višina 22, širina mfmww9 — 51 in centralno PEČ TCT 267, malo VOZILA rabljeno, ugodno prodam. Kuralt, Zagorišnikova 21, Bled, po 16. uri 12132 3 (BlVSl HOTEL OSTALO DRVA, suha, mešana, prodam. HtiHI 16, Ptmtilvni 12110 KUHINJSKE ELEMENTE, spodnje, ugodno prodam. Radžimatovič, Ul. 1 Avgusta 5, Kranj 12162 STILNI TROSED, dva FOTELJA in dve PREPROGI, prodam. « 52-314_12169 80 literski električni BOJLER, prodam« 312-237_12193 Rabljen kuppersbusch prodam za 3000 SIT «622 629 12235 STORITVE VODOVODNE INSTALACIJE na novi ali stari hiši ( " štemamo " sami ), kot tud8i razne adaptacije, drobna popravila, čiščenja bojlar jev, čiščenje odtokov, nasplošno vsa instalacijska dela, vam strokovno in hitro, ter z garancijo in za solidno ceno naredi obrtnik. « 218 427 NON STOP 10826 VLEČNE kljuke montiram « 633 506, popoldan 11253 Po konkurenčnih cenah ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine, avto sede že «632 437 11380 AVTODVIGALO ža popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka. « 73-120 11673 Popravilo električnih strojev BLACK DECKER, ISKRA Kodrič, Zg Besnica 36, «403 153 11824 Izdelovanje štampiljk in zlatotisk. Slovenski trg 7, Kranj, « 217 427 _11825 ROLETE, ŽALUZIJE. LAMELNE ZAVESE, pošljemo prospekt Role tarstvo Berčan, « 061-342 464 ali 061/342-703_11944 Armal pipe po nizki ceni, prodam S 801 166 11948 VVILFAN menjalnica, fotokopiranje, papirnica Delavski dom, vhod nasproti Globusa « 211 387_12072 NON STOP SERVIS vseh tipov TV, avdio, video aparatov Specializi rani smo za SONY, PHILIPS, SHARP « 218 210_12086 NIHAJNE ROKE, rabljene, za Za stavo 101, odkupujem Cena 100 SIT « 312 052_12101 VARSTVO za otroka na našem do mu blizu Kranja, iščem Šifra: LJU BITELJICA OTROK_12118 FOTO OUICK - expres razvijanje filmov in fotografiranje za doku mente Britof 296 « 064/241 495 _12159 EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom, garancija dve leti « 66 052 12166 CINKANI smetnjaki na kolesih, ŽE BLJI vseh dolžin « 326 426 RENAULT 4 GTL. letnik 1988, prodam za 300.000 SIT. Pajk Uroš, Strahinj 28_12081 JUGO 65 GVX, letnik 1989, prodam« 73-228_12107 JUGO 45, letnik 1986, registritan do avgusta 1993, prodam « 73-076_12114 _12115 ZASTAVO 101, letnik 1982, garaži-rano, prodam « 58 257, popol-dari_12128 ZASTAVO 101, letnik 1977, pro-dam. « 52-202_12135 LADO 1300, letnik 1986, lepo ohra-njen, prva barva, garažirana, prodam. « 422-581 12136 LADO 2105 - 1300 S, letnik 1985, prodam Marinšek, Spodnje Du pije 26_12137 FIAT 750, dobro ohranjen, prodam « 88 640 12142 HONDA VF 750, letnik 1993, pro dam ali menjam za avto. « 218 647_12148 126 P, registriran do 3 7. 1993, le tnik 1980, prodam za 600 DEM Breznica 17, Žirovnica 12156 JUGO 45, letnik 1986, neregistri ran, še vozen, prodam po delih, MOTOR in prvo STEKLO za Zasta vo 101, TOVORNJAK TAM 2000, letnik 1970, vozen neregistriran, prodam Savska c 42, popoldan _12157 ZASTAVO 101, letnik 1978. pro dam Kern, Planina 72, Po 18 uri 12163 R 5 diesel, 5 vrat, črn, 2/92, 10.000 km, prodam. « 75 534 12171 OPEL KADET 1,6 i, 2/91, kataliza tor, prodam « 75 534 12172 GOLF, 2 - 4 leta, star, kupim « 421 245_12181 BMW 1600, starejši letnik, obno vljen, prodam. « 631-656 12186 126 P, letnik 1979, prodam.« 79 791, po 19. uri._12196 KOMBI R Master furgon, letnik 1986, proam Zadnikar, Zalog 10, Golnik,« 46 138_12198 ZASTAVO 101, medetiran, letnik 1980, registriran do aprila 1993 in FIAT 750, neregistriran za 150 DEM, prodam« 46 327 12201 ZASTAVO 101. letnik 1984, pro dam « 323 148_12202 JUGO 45, karamboliran, letnik 1986, prodam « 48-025 12215 LADO 1500, dobro ohranjeno, ugodno prodam za 1 500 DEM « 82 579_ 12218 NIDDAN MIERO 1.0 GL, letnik 1988, prodam Studenčice 5, Les CJ»_ 12220 JUGO 65, letnik 1989, prodam « 312 255 12222 ZASTAVO 750, eltnik 1983. Založnik, Kokra 32/a 12223 RENAULT 4, letnik 1987, prodam za 4.700 DEM. « 631 -674 12225 R 4, letnik 1987, prodam. Cena 4700 DEM.« 631-674 12226 RENAULT 4, letnik 1977, reg. do 4/1993, prodam za 900 DEM. « 78-911_12227 JUGO 45, letnik 1984, registriran do 7/1993, prodam. Ščur Zivko 9, Benedičičeva 2/a, Jesenice 12232 JUGO koral 60, letnik 1990, rdeče barve, dodatno opremljen, prodam. Pajk, Strahinj 28 12234 R 4 , letnik 1979, prodam ali manjom za videorekorder. « 218-647 12237 ZAPOSLITVE Honorarno zaposlimo mlado dekle za strežbo v nočnem lokalu. Dnevno izplačilo. Osebni razgovor od 12. do 16. ure vsak dan. Gostilna Aleš, Breg ob Savi 38 ZAPOSLIM POTNIKE za izjemno zanimiv artikelj.« 312-535 11925 PRIDRUŽITE se nam pri prodaji, odličen zaslužek. « 325-526, dopoldan_12100 PREJMEM delo na dom, toširanej na črto. « 46-036 12105 HONORARNO zaposlim KV kuhar-ja ali kuharico. « 49-259 12106 Če si komunikativen-na in iščeš HONORARNO zposlitev, pokliči na« 52-153_12124 SIMPATIČNO DEKLE, zaposlimo za delo v dnevnem baru. « 43-552_12134 DELAVCA, za vodenje kamnoseške delavnice in več DELAVCEV različne stroke z ustreno izobrazbo in strokovnim znanjem, takoj zaposlimo. Šifra: DOGOVOR 12147 KANDIDATOM z lastnim prevozom nudimo redno delovno raz-mreje za delo na ternu. « 78-269, od 19. do 21. ure_12165 KOMUNIKATIVNIM OSEBAM nu-dimo honorarno delo za prodajo zanimivega artikla (niso knjige), plačilo takoj. « 323-135 12191 ZAPOSLITEV v sodobnem zavarovalništvu, dobijo 4 kandidati. Pogoj minimalni kapital in V stopnja izobrazbe. Prošnje z življenjepisom sprejemamo do 15. 9. na naslov Vidmar-Prelc-pmp, Šlandrova 10, Ljubljana_12199 Vsem, ki si želijo dodatnega zaslužka, nudimo HONORARNO delo s tedenskim izplačilom. « 84-662 12208 Ob pripravi novih projektov (Atlas Slovenije) nudi DZS več prostih delovnih mest na področju zastopništva. Za pošteno delo nudimo tudi pošteno plačilo, za najboljše pa tudi redno zaposlitev, vsi ki vas tako delo zanima, pokličite na « 633-655 12209 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE objavlja naslednja delavna mesta -Jesenice: ELEKTROMORTER, ZIDAR. Kranj: MESAR, NATAKAR, KOMERCIALNI TEHNIK, UPRAVNI TEHNIK, EKONOMIST, PRAVNIK. Radovljic: UČITELJ, PRU TELESNE VZGOJE, PRU TEHNIČNE VZGOJE. Škofja Loka: NATAKAR ŽIVALI_ BERNARDINCE, stare 16 tednov, prodam. «891-671 11913 BIKCE, teden dni stare, prodam Gregorc, Tenetiše 1, Golnik 12099 KRAVO, po izbiri, prodam. Smre-kar, Kropa 88_12102 PURANE, po parih, cena 6.000 SIT, KOKOŠI in KRAVO, prodam. « 78-572_12103 KOZO, molznico in mlado KOZO, prodam.« 46-036 12104 KRAVO simentalko, brejo, 3 mesece staro, prodam« 68-633 12116 Več TELICO, visoko brejih, prodam« 633-277_12122 BIKCE, 4 dni stare, prodam. Tenetiše 1, Golnik. 12144 PSIČKO, istarjanski resasti gonič, prodam« 391-523_12152 TELIČKO, staro 10 dni, prodam. « 721-254 12155 KRAVO, ki bo četrtič teletila, prodam. Stara cesta 20 Cerklje 12160 BIKCA, težkega 100 kg, prodam. « 421-888 12161 KOZO, staro 2 leti, prodam. « 631-242_12168 Prodam dve leti staro KRAVO s te ličko. «76-543, Kocjančič 12173 BIKCA, 100 kg težkega, prodam « 73-316 _12192 NEMŠKE TEČAJE za podjetja nudi učitetljica iz tujine« 212-520 _12203 PPOLOVICO dvoletnega bika za v skrinjo, prodam. « 217-733 12216 BIKA, starega 4 tedne, prodam. « 421-774 12217 Zatekel se je mlad, prijazen kuža -mešanica terierja. Oddamo ga dobrim ljudem! « 311-975 12236 Prodam BIKCA, starega štirinajst dni. Sp. Brnik 60 12244 HRČKE prodam! «324-457 12247 Prodam čistokrvne mladiče PEKI-NEZA brez rodovnika. « 215-701 ZAHVALA Pretreseni ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta IVANA PIRCA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, posebej družinam Štern, Peternelj in Flajs. Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom in znancem. Posebna zahvala pa gre družini Križaj in Jerič. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Naša iskrena zahvala vsem, ki ste darovali toliko lepega cvetja, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter pospremili našega dragega na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kokrica, 29. avgusta 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, tasta, strica, bratranca, svaka in nečaka ANTONA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo zapete poslovilne pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Jama, 4. septembra 1992 Kmečki praznik pod Storžičem Turistično društvo Bela - Bašelj prireja v nedeljo, 13. septembra, v Bašlju tradicionalni Kmečki praznik pod Storiičem. Prireditev se bo začela ob 13. uri, letos pa bo spet na Celarci (in ne pri turističnem domu v dolini Belice), odkoder je ob lepem vremenu čudovit razgled proti Storžiču in Kranjski ravnini. Prireditelji obljubljajo zanimiv program. Konjerejci novoustanovljenega konjeniškega kluba Storžič bodo pripravili razstavo in prodajo konj. Na razstavi bo blizu dvajset konj, z nekaterimi bo mogoče tudi jahati. V bližini prireditvenega prostora se bodo pasle Mešanove krave. Prikazali bodo striženje ovc, pletenje košev in cajn ter še marsikaj drugega. V osrednji točki bodo predstavili delovanje »gepelna«, konjske naprave za pogon slamoreznic, mlatilnic in drugih kmečkih strojev, ki so jih v vaseh ob vznožju Storžiča (in drugod) uporabljali vse do elektrifikacije vasi in do razširitve elektromotorjev. Napravo so ohranili do danes na eni od baselskih kmetij. In kot se za kmečki praznik spodobi, bodo kmečke žene pripravile domače dobrote, poskrbljeno pa bo tudi za pijačo. Za zabavo bodo peli in igrali Gašperji, z njimi pa bo tudi humorist Kondi Pižorn. Že v soboto (začetek ob 17. uri) bo v Bašlju Večer pod Storžičem z zabavnimi igrami in glasbo za ples. Če bo v nedeljo slabo vreme, bo prireditev teden kasneje. • C. Z. I NESREČE Usodno čelno trčenje pri Radovljici Med dvanajstimi hujšimi prometnimi nezgodami, kolikor jih je bilo minuli teden na gorenjskih cestah (od tega samo prek vikenda osem), je bilo najbolj tragično v petek zvečer na magistralni cesti na kritičnem ovinku nad vojašnico pri Radovljici. 40-letni Alojz Kovačič z Bleda je z golfom vozil od Podvina proti Lescam. V desnem ovinku nad vojašnico je zapeljal na nasprotni vozni pas - verjetno zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti - in čelno trčil v jugo, ki ga je vozil 34-letni Igor Kvas iz Kamnika. Trčenje je bilo usodno za Kvasovega sopotnika, 37-letnega Danijela Kuzmo, ki je na kraju nezgode umrl. Kovačič je bil hudo ranjen, Kvas in njegova žena Minka pa lažje. Policisti pravijo, da so bile posledice trčenja tako zelo hude tudi zato, ker nihče v obeh vozilih ni bil pripet z varnostnim pasom. Danijel Kuzma je umrl kljub izjemno požrtvovalni strokovni pomoči dr. Maje Rus-Makovec iz Ljubljane in Štefana Figliolia iz Trsta, ki sta se po naključju znašla na kraju tragedije. • H. J., foto: K. Premru Iščejo mopedista Kranj - 2. septembra ob šestih popoldne je bila v ulici Nikole Tesle v Kranju prometna nezgoda, ki je sprva kazala le na prasko, vendar so bile posledice za pešca hujše. 72-letni Jože Križaj, ki živi v domu starostnikov na Planini, je šel peš po ulici, za njim je pripeljal neznan mopedist, mlajši fant, visok od 160 do 170 cm, vitek, svetlejših kratkih las, oblečen v kratke hlače in majico s kratkimi rokavi. Križaja je zadel, oba sta padla, nakar je mopedist odpeljal naprej, Križaj pa je odšel v dom. Od tam so ga še istega dne z reŠilcem odpeljali v jeseniško bolnišnico. Policisti prosijo mopedista, povzročitelja nezgode, oziroma priče, da se oglase ali pokličejo na kranjsko policijo. Hvalil Miloševića in četnike Kranj - 46-letni Harald Heinz iz Berlina, nemški državljan, je med popivanjem v taverni Dare v Kranju pretirano hvalil Slobodana Miloševića, Srbe in četnike. Hvala je šla domačinom Bojanu G., Ivanu L., Branetu S. in še enemu od gostov, ki pa je odšel iz lokala že pred prihodom policistov, očitno tako na živce, da so se z Nemcem pošteno sprli. Domačini so zahtevali, naj utihne in gre, on pa jim je zagrozil, da jih bo ubil z bombo, ki da jo ima v žepu. Kot so kasneje povedali, jim jo je tudi pokazal, zato so se umaknili. Harald Heinz je odšel iz taverne, a se kmalu vrnil in meni nič tebi nič Bojana G. dvakrat udaril v obraz. Druga dva sta ga umirila. Ko so prišli policisti, so pri Nemcu našli vžigalnik za ročno bombo M 75, bombe pa ne. Kasneje so tudi ugotovili, da ljubitelj Miloševičeve politike v Sloveniji ni nikjer prijavljen, da je sicer bil za tri mesece, vendar mu je prijava potekla. Pred sodnikom za prekrške se bo moral zagovarjati zaradi kršitve javnega reda in miru, kazen pa ga čaka še po zakonu o tujcih in zakonu o orožju. Policisti so zanj predlagali tudi izgon iz Slovenije.# H. J. Gorenjci uspešni na Ptuju'92 Na 23. slovenskem festivalu domače zabavne glasbe Ptuj '92 so se Gorenjci odlično odrezali. Po oceni strokovne komisije si je srebrno Orfejevo značko za kvaliteto prislužil ansambel Glas Slovenije iz Škofje Loke, zlato pa kar trije ansambli: ansambel Obzorje iz Železnikov, ansambel AS iz Cerkelj in ansambel bratov Po-ljanšek iz Kamnika. Slednji so si prislužili tudi dve najvišji festivalski nagradi in sicer nagrado občinstva in nagrado za najboljši trio strokovne komisije. Cerkljanski ansambel AS pa je ponovil števerjanski uspeh in si z odličnim nastopom priigral nagrado strokovne komisije za najboljši kvintet. • Drago Pa-' pler Slabi dnevi za hribolazce Kranj • Vreme ob tem koncu tedna je bilo sicer muhavo, vendar pa ni zadržalo vnetih hribolazce*., da se ne bi podali v gore. Gorski reševalci, zdravnici in helikopter RSNZ so tako morali dvakrat posredovati. V soboto je oskrbnik Stani-čeve koče obvestil policijo, da je na poti od koče proti Kredarici doživel nezgodo 34-letni Emil Jezernik iz Celja. Prejšnji dan sta s prijateljem krenila od Aljaževega doma v Vratih proti Triglavu. Med Staničevo kočo in Kredarico ju je presenetilo slabo vreme, izgubila sta smer in zašla. Noč sta prebila v zasilnem zaklonišču, od tam pa Jezernik zaradi omrzlin prstov na obeh nogah in rokah ni mogel nikamor. Prijateljem je šel po pomoč. V jeseniško bolnišnico so pripeljali tudi 43-letnega Zvo-neta Horvata z Jesenic, pastirja pašne skupnosti Golica. S prijateljema je odšel proti vrhu Golice, da bi zaradi novega snega vrnil okrog 160 ovc. Na snegu je Horvatu spodrsnilo, padej je po pobočju okrog 200 metrov na avstrijsko stran meje. Prijatelja sta mu prva pomagala, nato pa obvestila še gorske reševalce. • H. J. Umrl pod bukvijo Jesenice - V četrtek je 41-letni Alija Kananović z Jesenic skupaj s sinom v gozdu V Javorniškem Rovtu z motorno žago podiral bukev. Ko jo je podžagal, je čakal, da bo padla. Drevo je padlo nanj, bil je takoj mrtev. Letalo zasilno pristalo Lesce - V nedeljo popoldne je pri Dolenčevi kmetiji v Podvi-nu zasilno pristalo lahko motorno letalo, last ALC Lesce, ki ga je pilotiral 31-letni Janez. Ovsenk iz Ljubljane. V letalu so se na turistični polet peljali Karel Ceč z ženo in sinom. Po vzletu z leškega letališča se je po izjavi pilota iz letala začel valiti črn dim. Prav prisebnosti pilota, ki se je takoj odločil za zasilni pristanek, gre zahvala, da so vsi v letalu odnesli celo kožo. Pri spustu se je letalu odtrgalo krilo, motor je dobesedno izpadel, skratka, letalo je zelo poškodovano. Kaj je povzročilo nezgodo, bo še povedal temeljit strokovni pregled letala. • H. J. DOBITNIKI NAGRAD SO IMETNIKI KUPONOV Z NASLEDNJIMI ŠTEVILKAMI: NAGRADE ŠT. KUPONA 1. OSEBNI AVTOMOBIL ZX AVANTAGE 2. BTV GORENJE DIADEM 63 TTX Z VIDEOREKORDERJEM GOLD STAR 3. BTV 63 ST DIADEM TTX 4. MOTORNO KOLO A 35 L AVTOMATIC 5. PRALNI STROJ PS 808 BM 6. GLASBENI STOLP TENSAY - COMPO 605 AN 7. GRT. ORODJA V KASETI UNIOR (80 DEL.) 8. KOMBINIRANI ŠTEDILNIK K 19, 11 DT GORENJE 9. VIDEOREKORDER 1295 GOLD STAR 10. MOTORNA ŽAGA TOMOS 61 FF — garnitura vrtnega orodja ADLUS 4658 65799 124864 59752 80167 79897 8668 43376 111805 87042 1. 81583 11. 65049 21. 96263 31. 42601 41. 76903 2. 33094 12. 49199 22. 84134 32. 67303 42. 29785 3. 126330 13. 9841 23. 41185 33. 99722 43. 59503 4. 56621 14. 127483 24. 42488 34. 46447 44. 18497 5. 81755 15. 55481 25. 62024 35. 123607 45. 63318 6 85846 16. 42496 26. 122407 36. 57020 46. 20213 7. 41460 17. 124452 27. 42377 37. 73743 47. 30692 8. 31394 18. 61745 28. 124528 38. 37212 48. 80332 9. 47528 19. 21600 29. 49567 39. 73741 49. 70322 10. 64955 20. 86593 30. 36071 40. 95432 50. 47684 — 7-delna garnitura izvijačev MQ 1. 123910 11. 45502 21. 79614 31. 128756 41. 88609 2 120533 12. 61976 22. 36399 32 88556 42. 120655 3. 50381 13. 50189 23. 124062 33. 124055 43. 47336 4 78978 14. 18322 24. 96149 34. 5073 44. 18244 5. 97171 15. 76020 25. 39830 35. 128030 45. 4158 6 127126 16. 28826 26. 81646 36. 81132 46. 92304 7. 40959 17. 28879 27. 84287 37. 88698 47. 88413 8 12085 18. 120781 28. 48738 38. 91940 48. 91547 9. 39500 19. 39665 29. 79799 39. 122999 49. 91890 10. 91216 20. 63203 30. 7 1 79576 57162 40. 120654 00967 50. 70480 51. 52. 37384 27149 61. 62. 94604 9643 / I . 72. 98588 81. 82. 124689 91. 92. 80400 53. 8976 63. 97712 73. 93485 83. 90835 93. 97156 54 65031 64. 126629 74. 67149 84. 14069 94 121275 55 55189 65. 12846 75. 19703 85 121224 95 24734 56 5071 66 28387 76. 17793 86 41453 96 35726 57 51212 67. 67160 77. 35930 87. 23355 97. 56662 58 41565 68 110318 78. 8651 88 90696 98 8626 59 28370 69 26410 79 123506 89 89483 99 18691 60 68101 70. 19605 80. 24731 90. 120239 100. 122413 Srečni dobitniki naj prevzamejo nagrade v blagovnici GLOBUS v Kranju najkasneje do 1. oktobra 1992! Konoplja ni dozorela Kranj - 21-letnega Vida L. z Jesenic so kriminalisti ovadili tožilstvu kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Mladenič si je lepo uredil gredico s 27 sadikami indijske konoplje, jih negoval, tik preden so dozorele, pa je posegla policija in mu uničila dobičkonosen pridelek. "G- C." I NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 PRIJATELJSKI NASVET MED TRŽIČ ANI- Na Šuštarski nedelji sta se srečala tudi dva znana Tržičana, Dušan Koren in Metod Rotar. Čeprav nismo dobro slišali, glede na situacijo sklepamo, da je mlajši svetoval starejšemu, naj se nikar ne ukvarja s kmetijstvom sedaj, ko je v pokoju. Priporočil mu je tudi. naj nikar ne pije pijače v stoje ob stojnicah, saj v njegovi restavraciji v Podliubelju strežejo tudi pri mizah. iiii>i!!!!!nl CEUE === J 7.—20. 9. 1992 Okrog Italijanske restavracije M0NA LISA zopet lepo diši! VABI VAS STARA • ORIGINALNA "EKIPA" S ŠE RAZŠIRJA PONUDBO DOBROT! . Odprto: od 12. do 24. ure. Tel-324-116