78 IZ DIDAKTIKE ZGODOVINE Kako dobro dijaki poznajo Rudolfa Maistra Polona Majdič KAKO DOBRO DIJAKI POZNAJO RUDOLFA MAISTRA Polona Majdič HOW WELL DO STUDENTS KNOW RUDOLF MAISTER IZVLEČEK Članek se osredotoča na predstavitev Rudolfa Maistra v učbenikih za zgodovino in književnost ter prinaša rezultate ankete, s katero smo skušali ugotoviti, koliko dijaki pozna- jo njegovo življenje in delo. Iz analize učbenikov lahko ugo- tovimo, da Rudolf Maister v njih ni predstavljen celovito. Učenci in dijaki poznajo le njegovo vojaško plat življenja, njegova pesniška in slikarska dela pa jim ostajajo nepozna- na. Celje, kjer je Maister delček svojega življenja živel in bil vpet v politično in kulturno življenje, danes ni prepo- znavno kot mesto, kjer bi pustil kakršen koli pečat. Anketa pa je pokazala, da ga večina pozna po njegovih vojaških dosežkih, kar je logično glede na učno snov, ne poznajo pa ga kot pesnika, ki je podpiral literarni krožek Kondor, ali slikarja. Velika večina tudi ve, da praznujemo dan Rudolfa Maistra, kaj pa je vzrok, da sploh praznujemo ta praznik, pa očitno ni dovolj znano. Kar nekaj dijakov I. gimnazije v Celju ne ve, kje se nahaja Maistrova spominska plošča, čeprav gredo večkrat na dan mimo nje. Osnovna podatka o kraju rojstva in smrti sta precej poznana. Možna rešitev za celovito poznavanje Maistrovega življenja in dela bi bila vpetost njegovih literarnih in slikarskih del v učne načrte. Ključne besede: Rudolf Maister, učni načrti, učbeniki za zgodovino, gimnazije ABSTRACT The article focuses on the presentation of Rudolf Maister in history and literature textbooks and presents the results of a survey performed among students in order to deter- mine their knowledge about his life and work. Based on the textbook analysis, we found that Rudolf Maister is not fully integrated in school curricula. While students know about his military life, they are not familiar with him as a poet and painter. The city of Celje, where Maister spent a part of his life and was politically and culturally active, is not recognized today as the city where he left his mark. The survey revealed that most students know about his military achievements, which is understandable as this is included in their learning material, but know nothing about Maister as a painter or the poet who supported the literary society Kondor. The greater majority of students know about the Rudolf Maister Day, however, the reason for the celebrati- on is rather vaguely known. Quite a few students from the secondary school I. gimnazija in Celje do not know the location of Maister’s memorial plaque even though they pass by it several times a day. The information on his date of birth and death is generally known. A possible solution for a fuller knowledge about Maister’s life and work would be to include his literary and art works in school curricula. Keywords: Rudolf Maister, curriculum, history texbooks, general upper secondary schools 79 IZ DIDAKTIKE ZGODOVINE Zgodovina v šoli 1, 2020 UVOD Rudolf Maister je brez dvoma ena najpomembnejših slovenskih zgodovinskih osebno- sti. Zaslužen je za priključitev večjega dela slovenskega območja Štajerske, predvsem Maribora, ki bi v nasprotnem primeru ostal v Avstriji. Poleg vojaškega poklica je bil še pesnik, znan pod pesniškim vzdevkom Vojanov, in slikar. Bil je ljubitelj slovenske besede in knjig, danes si lahko ogledamo njegovo zasebno knjižnico s 6000 enotami gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor. V Kamniku se nahajata Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra in tudi muzej, 23. novembra pa obeležujemo dan, ko je leta 1918 Maister razorožil nemško zeleno gardo v Mariboru in posledično obranil severno mejo. Rudolf Maister je kratek čas svojega življenja preživel v Celju, kamor je bil premeščen po zdravljenju za pljučnico, in je postal poveljnik črnovojniške izpostave v Celju. Kljub temu da je živel v Celju kratek čas in v življenju osvojil več vojaških in tudi sicer nepo- znanih pesniških in slikarskih vrhov, pa je postavljeno pod vprašaj, kolikšno veljavo in razpoznavnost uživa Rudolf Maister danes v šolskih učbenikih in med Celjani. V članku je podan kratek pregled vsebine učbenikov, ki se nanaša na Rudolfa Maistra, v nadaljevanju pa so predstavljeni rezultati ankete, ki je preverjala poznavanje življenja in dela Rudolfa Maistra. PREGLED OBRAVNAVE MAISTRA V UČBENIKIH ZA ZGODOVINO Pregled nekaterih trenutno uporabljanih učbenikov pokaže naslednje rezultate: Rudolf Maister se kot vojaška osebnost pojavlja v učbenikih za zgodovino v 9. razredu osnovne šole. Njegova zastopanost v učni snovi ni prav velika. V učbeniku Raziskujem preteklost Jelke Mirande Razpotnik in Damjana Snoja (2014) se pojavi pri obravnavi določitve jugoslovanskih mej po prvi svetovni vojni. Omenjen je le v treh odstavkih, in sicer da je leta 1918 prevzel poveljstvo vojaških sil na severni meji in mu je nato ob ustreznem ukrepanju uspelo zasesti Maribor in Radgono ter da so z njegovim uspehom na pariški mirovni konferenci za mejo med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS določili reko Muro. V tretjem odstavku pa je v dveh stavkih omenjen še neuspeh, da bi s pomočjo Franja Malgaja in Alfreda Lavriča pridobil Koroško. Ob besedilu se pojavi še okence z njegovo sliko, letnicama rojstva in smrti ter omembo rojstnega kraja. Omenjeno je še, da je pridobil čina majorja in generala ter da je organiziral slovensko prostovoljno vojsko, dal pobudo za ustanovitev prve slovenske vojaške realke, prejel številna odlikovanja in bil tudi poet (Razpotnik in Snoj, 2014). V samostojnem delovnem zvezku Zgodovina (2019) avtoric Sonje Bregar Mazzini, Lori- ete Pečoler in Petre Štampfl je Rudolf Maister skromno obravnavan. Ponovno se pojavi njegova slika, ob njej pa so zapisani trije odstavki o njegovem vojaškem uspehu na Šta- jerskem. Poleg osnovnih informacij je ob strani zapisan še datum, kdaj praznujemo dan Rudolfa Maistra, 23. november. V zvezi z Rudolfom Maistrom se pojavi le naloga, ki je zasnovana zelo široko. Učenec mora izpolniti preglednico, kako so se oblikovale meje med Kraljevino SHS in sosednjimi državami (Bregar Mazzini, Pečoler in Štampfl, 2019). Rudolfu Maistru je nato posvečena obravnava še v srednjih šolah, prav tako pri predmetu zgodovina. V učbeniku Metke Karlovšek in Vesne Robnik Zgodovina za srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje (2012) je general omenjen le v enem odstavku, podatki 80 IZ DIDAKTIKE ZGODOVINE Kako dobro dijaki poznajo Rudolfa Maistra pa so še manj podrobni kot v učbeniku za osnovno šolo. Popisan je boj za severno mejo in določitev meje na pariški mirovni konferenci, pri boju za Koroško pa ni omembe vojskovanja Maistrovih vojakov in vojaških posegov Malgaja in Lavriča, naveden je le problem Koroške, ki je bil rešen s plebiscitom. Tudi v tem učbeniku je ob strani besedi- la Maistrova slika, pod besedilom pa je prikazan še zemljevid narodnostnih mej med letoma 1910 in 1918 (Karlovšek in Robnik, 2012). V gimnazijah se Rudolf Maister pojavi v snovi za 4. letnik. Njegovo delovanje je bolj podrobno opisano v učbeniku Boža Repeta Naša doba ( 1997), kjer je razloženo, kdaj je bil Maister imenovan za majorja, kako je izvedel mobilizacijo in katere kraje je zasedel. Podrobno je opisan tudi umik z vzhodnega dela Koroške zaradi premoči avstrijske voj- ske. Tudi tukaj je ob besedilu pojavi Maistrova slika (Repe, 1997). V učbeniku Aleša Gabriča in Mateje Režek Zgodovina (2018), ki se danes uporablja v gimnazijah, je Rudolf omenjen približno enako in v enakem obsegu kot v prej omenje- nem učbeniku Boža Repeta, ob besedilu pa je slika generala. Maister je v šolah v prvi vrsti obravnavan kot general, ki je obranil severno mejo. V no- benem berilu ali priročniku za književnost (Svet književnosti 3, Od branja do znanja 3, Branja 3, Od branja do znanja 4) ali umetnost ni obravnavam kot pesnik ali slikar. T o je najbrž tudi razlog, da ga večina ljudi pozna le po njegovih vojaških uspehih. ANKETA V okviru priprave članka je bila izvedena tudi anketa, v kateri se je preverjalo, koliko ljudje poznajo Rudolfa Maistra. Anketa je bila sestavljena iz devetih vprašanj zaprtega in odprtega tipa, sodelovalo pa je 161 oseb. Sodelovali so dijaki 3. in 4. letnika, ki obisku- jejo I. gimnazijo v Celju. Anketa je bila izvedena jeseni leta 2019 s klasičnim anketnim vprašalnikom. Šest vprašanj se je nanašalo na splošne informacije o življenju in delu Rudolfa Maistra, preostala pa na njegovo delovanje v Celju. Prvo vprašanje v anketi se je glasilo, kdo je bil Rudolf Maister in zakaj je bil pomemben za slovensko zgodovino. V današnjih učnih gradivih se Rudolf Maister pojavlja le v vlogi borca za severno mejo in tudi anketa je pokazala, da ga dijaki večinoma poznajo le kot generala in branitelja severne meje. Le malo anketiranih je na vprašanje odgovorilo nepravilno, torej lahko sklepamo, da učbeniki in učitelji poskrbijo, da otroci uzavestijo, da je bil Rudolf Maister pomemben za slovensko zgodovino. Tabela 1: Prikaz pravilnih odgovorov na vprašanje: »Kdo je bil sploh Rudolf Maister in zakaj je bil tako pomemben za slovensko zgodovino?« Kdo je bil Rudolf Maister in zakaj je tako pomemben za slovensko zgodovino? Pravilni odgovori v odstotkih a) General 36 % b) Borec za severno mejo, Maribor, Koroško in Prekmurje 34 % c) Pesnik 19 % č) Umetnik 4 % d) Narobe 2 % e) Ne vem 5 % Portret Rudolfa Maistra. (Vir: Wikimedia Commons.) 81 IZ DIDAKTIKE ZGODOVINE Zgodovina v šoli 1, 2020 Maister je bil tudi pesnik. Njegove pesmi niso tako poznane, saj se ga kot pesnika ne omenja nikjer v učbenikih za materinščino. Pesnil je vse svoje življenje. Za psevdonim je v mladih letih uporabljal ime Vuk Slavič, pozneje pa Vojanov. Za časa svojega življenja je izdal dve pesniški zbirki, in sicer Poezije in Kitica mojih. V literarnozgodovinski sistem ga uvrščamo kot sopotnika moderne, nekaj časa je sodeloval tudi pri Zadrugi. Ker se Rudolf Maister ne pojavlja v učbenikih za slovenščino, ga mladi ne poznajo kot pesnika. Drugo vprašanje se je glasilo: »Ali poznate kakšno Maistrovo pesem ali pesniško zbirko?« Rezultati so pokazali, da je poznavanje precej slabo. Tabela 2: »Ali poznate kakšno Maistrovo pesem ali pesniško zbirko?« Ali poznate kakšno Maistrovo pesem ali pesniško zbirko? Odstotki glede na to, kaj so napisali a) Poezije 20 % b) Kitica Mojih 9 % c) Posamezne pesmi 8 % č) Narobe 4 % d) Ne vem 59 % General Maister se je rodil v Kamniku, poznavanje česar smo preverjali v anketi. V mestu stoji tudi njegova rojstna hiša s spominsko ploščo. Poleg diplome je po Maistru poimenovana še glavna ulica, 29. marca, ko se je Maister rodil, pa občani Kamnika na ta dan praznujejo občinski praznik. Njegovo ime je prevzela tudi mestna gimnazija. Njegov rojstni kraj je dovolj razpoznaven, saj je na vprašanje v anketi, kje se je rodil, 66 % dijakov odgovorilo pravilno, medtem ko so preostali odgovorili napačno ali pa odgovora niso vedeli. Anketa je spraševala tudi po kraju zadnjega počivališča Rudolfa Maistra. V Mariboru je njemu v čast poimenovan trg z njegovim kipom. Najbolj poznan je po priključitvi Maribora, to je dejstvo, ki bi ga otroci morali znati že iz osnovne šole, izkazalo pa se je, da kar precejšen delež gimnazijcev ne ve, da se njegov grob nahaja v Mariboru na pokopališču Pobrežje . V anketi je na vprašanje o mestu njegovega pokopa pravilno odgovorilo le 40 % anketirancev. Tabela 3: Odgovori na vprašanje: »Kje se je rodil Rudolf Maister?« Kraj rojstva Odstotki a) Kamnik 66 % b) Narobe 9 % c) Ne vem 25 % Tabela 4: Odgovori na vprašanje: »Kje je umrl Rudolf Maister?« Kraj, kjer je Maister pokopan Odstotki a) Maribor 40 % b) Narobe 29 % c) Ne vem 31 % Resda je Maister kratek čas preživel v Celju, vendar je v tistem času zaznamoval tako mesto kot njegove prebivalce. Tukaj je živel od leta 1913, ko je bil sem premeščen po pljučnici. Na vojaški ravni je prevzel položaj poveljnika črnovojniške izpostave v Celju, udejstvoval se je tudi na kulturnem področju. Obiskoval je prireditve v Narodnem domu, v gostilnah pa se je srečeval s številnimi celjskimi narodnjaki. V času prebivanja v Celju je napisal in objavil nekaj ljubezenskih, epskih in šaljivih pesmi. Priljubljen je 82 IZ DIDAKTIKE ZGODOVINE Kako dobro dijaki poznajo Rudolfa Maistra bil tudi med dijaki, ki so ga prepoznali kot bistroumnega človeka in mu prebirali lastne izdelke Dijaki so ga v njegovem času šteli za dobrega pesnika in ga spoštovali. Maister je v Celju ostal vse do začetka prve svetovne vojne, nato pa je bil premeščen v Maribor. V anketi je bilo vprašanje izbirnega tipa (ponujene možnosti so bile 1913, 1926 in 1900), ali anketiranci vedo, katerega leta je Maister prebival v Celju. 82 % anketirancev je iz- bralo pravilen odgovor, torej leta 1913. Namig za pravilen odgovor so lahko našli tudi na fotografiji spominske plošče, ki je bila na anketnem vprašalniku. Maister je v Celju med dijaki veljal za učitelja kreativnega pisanja in jih je spodbujal k pisanju pesmi. Skupaj z dijaki je Rudolf Maister uspel uresničiti načrte mladih dijakov in skupaj so omogočili izhajanje literarnega časopisa Leposlovne in znanstvene vaje Savinja. Zvezki Savinje so izhajali do prve svetovne vojne, ko so se razmere zaostrile. Naslednje anketno vprašanje je preverjalo poznavanje literarnega krožka, pri katerem je sodeloval Maister, možni odgovori pa so bili: Kondor, Sokol ali Slavček. Tako kot pri predhodnem vprašanju je 74 % anketirancev, torej velika večina, odgovorilo pravilno. Tabela 5: Odgovori na vprašanje, katerega leta je Maister deloval v Celju Katerega leta je Maister deloval v Celju? Odstotki a) 1913 82 % b) 1926 9 % c) 1900 1 % č) Ne vem 8 % Tabela 6: Odgovori na vprašanje, kako se je imenoval literarni krožek celjskih dijakov Kako se je imenoval literarni krožek pri katerem je sodeloval Maister? Odstotki a) Kondor 74 % b) Sokol 13 % c) Slavček 5 % č) Ne vem 8 % Praznike in dneve, ki so pomembni za zgodovino in so dela prosti dnevi, ljudje večinoma poznajo. Obstajajo pa državni prazniki, ki niso dela prosti. Eden takih je dan Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo vsako leto 23. novembra. Na ta dan je Rudolf Maister razorožil nemško varnostno stražo, ki bi lahko imela premoč nad Maistrovo vojsko. Dogodek je pomemben, saj je Maister s tem ukrepom dosegel premoč svoje vojske prostovoljcev in prevzel nadzor nad Mariborom. Na ta dan v Mariboru in v Kamniku priredijo slovesno prireditev, obiskovalci pa imajo prost vstop v njegovo hišo. V anketi, ki je zahtevala po- znavanje datuma državnega praznika, je 58 % anketiranih vedelo točen datum, 7 % jih je vedelo, da se praznik praznuje novembra, preostali pa odgovora niso vedeli ali pa so odgovorili napačno. Vprašanje se je navezovalo na naslednjega, ki je spraševalo, zakaj praznujemo dan Rudolfa Maistra prav ta dan. Glede na poznavanje datuma v prejšnjem vprašanju so se odgovori pri tem vprašanju precej razlikovali. Le 31 % anketirancev je pravilno odgovorilo na vprašanje, velika večina pa odgovora ni vedela ali pa je bil ta napačen. Rezultati nam povejo, da celjski dijaki sicer vedo, da državni praznik obstaja in da ga praznujemo, vendar ne vedo, zakaj prav na ta dan. 83 IZ DIDAKTIKE ZGODOVINE Zgodovina v šoli 1, 2020 Tabela 7: Odgovori na vprašanje, kdaj praznujemo dan Rudolfa Maistra Kdaj praznujemo dan Rudolfa Maistra? Odstotki 23. 11. 58 % November 7 % Narobe 16 % Ne vem 19 % Tabela 8: Odgovori na vprašanje, zakaj praznujemo dan Rudolfa Maistra ravno na ta dan Zakaj praznujemo dan Rudolfa Maistra ravno ta dan? Odstotki Pravilno 31 % Napačno 10 % Ne vem 59 % Zadnje vprašanje v anketi se je navezovalo na spominsko ploščo Rudolfa Maistra, in sicer kje se ta nahaja. Spominske plošče, ki obeležujejo spomin na Rudolfa Maistra, je danes moč najti v več krajih po Sloveniji, ena od njih pa se nahaja tudi na stavbi I. gimnazije v Celju ob glavnem vhodu. Na spominski plošči v Celju je napisano, da je v tej stavbi Rudolf Maister, ki je bil general in pesnik, vodil literarni krožek Kondor, iz katerega se je rodilo glasilo Savinja. Pripisana so še imena dijakov, ki so bili člani krožka (Fran Roš, Srečko Puncer in Franjo Malgaj). Rezultati so pokazali, da le 61 % anketiranih ve, kje v Celju se nahaja spominska plošča Rudolfa Maistra, čeprav večina v objekt zahaja skoraj vsak dan med septembrom in junijem. 26 % anketiranih ni vedelo, kje se nahaja plošča, med 13 % napačnih odgovorov pa sta se pojavljala občinska stavba in Celjski dom. Tabela 9: Odgovori na vprašanje, na kateri stavbi v Celju se nahaja spominska plošča, posvečena Rudolfu Maistru Na kateri stavbi se nahaja spominska plošča? Odstotki I. gimnazija v Celju 61 % Napačno 13 % Ne vem 26 % Slika 2: Spominska plošča na fasadi poslopja I. gimnazije v Celju. (Foto: Polona Majdič.) 84 IZ DIDAKTIKE ZGODOVINE Kako dobro dijaki poznajo Rudolfa Maistra SKLEP Rudolfa Maistra poznamo kot generala, ki je leta 1918 obranil severno mejo. Poleg tega, da je bil general, je bil še pesnik in slikar, kar je v zavesti le redkih starejših Slovencev, mladi pa ga v tej vlogi ne poznajo, saj Maister kot pesnik in slikar ni vključen v učbenike. Njegova slikarska in pesniška neprepoznavnost se vidi tudi v anketi, ki je bila izvedena med dijaki I. gimnazije v Celju. Osnovni podatki o kraju rojstva in smrti so poznani, ko pa se dotaknemo bolj specifičnih stvari, kot sta vprašanje, kdaj je Maister živel v Celju, ali poznavanje kake njegove pesniške zbirke, pa je znanje šibkejše. Državni praznik 23. novembra, ko praznujemo dan Rudolfa Maistra, večina pozna, najbrž zaradi medijskega odmeva, okoliščine, ki so privedle do omenjenega praznika, pa ostajajo premalo prepo- znavne. Glede na anketo in analizo učbenikov se je izkazalo, da je omenjena le ena plat Maistrovega življenja. Anketa je sicer pokazala dobro poznavanje pomena vojaškega delovanja Rudolfa Maistra za slovensko zgodovino, morda pa bi bilo dobro, če bi bolj opozorili tudi na Maistrovo umetniško plat. Kombinacija generala, ki je bil poleg tega še dober in priljubljen pesnik, je redka, zato bi bilo dobro nekaj tovrstnih vsebin vključiti tudi v učbenike za pouk slovenske književnosti. Njegovo mesto bi lahko bilo ob boku slovenske moderne. LITERATURA Ambrož, D., Degan Kapus, M., Krakar Vogel, B., Novak Popov, I., Štrancar, M., Torkar Papež, K., Troha, G., Zupan Sosič, A. (2019). Branja 3. Ljubljana: DZS. Ambrož, D., Kenda, J. J., Krakar Vogel, B., Kvas, J. (2010). Od branja do znanja 3. Ljubljana: DZS. Ambrož, D., Kenda, J. J., Krakar Vogel, B., Kvas, J., Zupan Sosič, A. (2011). Od branja do znanja 4. Ljubljana: DZS. Bregar Mazzini, S., Pečoler, L., Štampfl, P. (2019). Slovenci v 20. in 21. stoletju. V: T. Kurtin Jeraj (u r.), Zgodovina (str. 100–184). Ljubljana: Mladinska knjiga Založba. Gabrič, A., Režek, M. (2018). Prva leta Republike Slovenije. V: T. Galonja (ur.), Zgodovina 4 (st r. 216–218). Ljubljana: DZS. Karlovšek, M., Robnik, V. (2012). Slovenci v prvi Jugoslaviji. V: T. Galonja (ur.), Zgodovina za srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje (str. 76–93). Ljubljana: DZS. Kos, J., Virk, T., Kocijan, G. (2002). Svet književnosti 3. Maribor: Založba Obzorja. Razpotnik Miranda, J., Snoj, D. (2015). Slovenci v 20. in 21. stoletju: čas napredka. V: J. Razpo- tnik (ur.), Raziskujem preteklost (str. 85–86). Ljubljana: Založba Rokus Klett. Repe, B. (1997). Slovenci v Kraljevini Jugoslaviji. V: B. Repe (ur.), Naša doba (str. 97–103). Lju- bljana: DZS.