PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 125 (6103)
TRST, petek 28. maja 1965
POSLANICA TAJNIKA OZN PRAVNIKOM
U Tant ponovno obsoja vlade ki podcenjujejo Združene narode
Napovedan angleški načrt sporazuma proti širjenju jedrskega orožja ZDA bi se udeležile razorožitvene konference skupno s Kitajsko
ganizacija. «Vendar pa, nadaljuje tl Tant, če bi skušali v celoti menjati listino, bi tvegali, da zgubimo dobršen del duha iz leta 1945, ko so bili odnosi med velikimi državami bolj harmonični. Zaradi tega bi morali, preden se odločimo za popolno revizijo listine, še dalje potrpeti in podvojiti napore za tolmačenje in uporabljanje listine ta ko, da se poveča njena učinkovitost. Pomenilo bi pomanjkanje realizma misliti na novo listino, ki se ne bi ozirala na to, da je sila dejstvo«, čeprav so improvizacije lahko bile v nekaterih položajih Učinkovite, ne bi mogle te nadomestiti sistema za vzdrževanje miru In mednarodne varnosti, ki bi bil hkrati trajnejši in zanesllvejši, ki
NICA, 27. — Glavni tajnik OZN U Tant je poslal številnim pravnikom raznih držav, ki so začeli v Nici razgovore o pravu, poslanico, v kateri obrazložuje svoje misli o listini Združenih narodov in o vlogi te organizacije.
U Tant poudarja, da je listina Združenih narodov z nekaterih vidikov anahronistična tako so na primer, ki se tičejo ogrožanja miru in napadalnih dejanj deloma vzrok sedanje krize, ki jo preživlja ta or-
Yorku izjavljajo, da so ZDA pripravljene udeležiti se svetovne konference o razorožitvi skupno s Kitajsko. ZDA so še vedno mnenja, da bi morali raznravo o razorožitvi znova poveriti ženevskemu odboru sedemnajstih držav. Vendar se zdi verjetno, da bodo še letos sklicali svetovno konferenco. V tem primeru bi še je ZDA udeležile skupno s Kitajsko (s katero so se sicer udeležile tudi ženevske konference o Indokinl in o Laosu).
Beltramini prispel v Milan
MILAN, 27.	— Dr. Alessandro
Beltramini in Josefa Ventosa Jime-nez, ki sta bila izgnana iz Vene-
....	...zuele, sta odpotovala preteklo noč
bi primerno deloval v ugodnih raz- 5., letaI°m skozi Lizbono v Italijo, dobjih, kakor tudi v mračnih tre- P- poldne J® letalo prispelo na
nutkih«.
U Tant nadaljuje: «Brez takega sistema ne bomo nikoli prišli do ustvaritve ozračja zaupanja, zmernosti in varnosti, od česar je odvisno uresničenje številnih smo trov listine, kakor je na primer razorožitev«.
Po mnenju U Tanta se šibkosti OZN ne morejo pripisati samo njeni mehaniki. Treba je upoštevati številne druge čmitelle, med kate-rimi tudi upiranje vlad proti uporabljanju tega mehanizma v namene za katere je bil ustvarjen, in nasprotovanje zvestobi brez pridržkov smotrom in splošnim idealom listine. «Mislim, da je konec • koncev listina edina zanesljiva pot k miru in mednarodni varnosti, ki je sedaj na razpolago narodom sveta«.
LONDON, 27. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je v spodnji zbornici zadevno vprašanje odgovoril, da ZDA in Velika Britanija pripravljajo načrt pogodbe za preprečitev širjenja jedrskega orožja. Wilson ni govoril o podrobnostih.
Zvedelo se je. da je načrt pripravila Velika Britanija brez sodelovanja ZDA in bo verjetno dokončan ta teden ter bo- predložen zahodnim vladam in odboru OZN za razorožitev. Pripravo načrta proti širjenju Jedrskega orožja je že 28. aprila napovedal razorožitvene-mu odboru OZN angleški državni minister za zunanje zadeve lord Chalfont.
Predsednik Johnson Je nocoj izjavil, da ZDA želijo mir in obsojajo širjenje jedrskega orožja. Predsednik je govoril, ko Je podpisal zakon za nakazila ameriški u-stanovi za razorožitev in nadzorstvo nad oboroževanjem. Dejal Je, da «mora biti mogoče z zdravo pametjo in s pogajanji spremeniti v konkretne predloge interes, ki ga vse države imajo za razorožitev«.
V diplomatskih krogih v Nev?
Včeraj se je zgodilo prvikrat, da so ameriške vojne ladje obstreljevale južnovietnamsko obalo, ki je pod nadzorstvom osvobodilne vojske, medtem ko so ameriška letala izvedla sedem bombnih napadov nad Severni Vietnam in v zadnjih 24 urah 129 napadov na osvobojeno področje v Južnem Vietnamu. Po ameriških podatkih je imela o-svobodilna vojska v zadnjih sedmih dneh 345 mrtvih, in izvedla 510 akcij, sajgonska vojska pa 140 mrtvih. Iz Pekinga pa poročajo, da je bilo 16. maja pri znani eksploziji na letališču v Bien Iloa ubitih 350 ameriških vojakov in poškodovanih 149 letal. Kriza v sajgonski vladi še ni rešena, ker predsednik republike še vedno odklanja podpis dekreta o imenovanju novih ministrov.
V Boliviji v nekaterih rudnikih rudarji še vedno stavkajo, čeprav so se vrnili na delo v nekaterih podržavljenih rudnikih. Prejšnjo noč so nekatere skupine v glavnem mestu Bolivije izvršile več atentatov.
II Tant je govoril včeraj o spremembi listine OZN. Dejal je, da je sicer listina z nekaterih vidikov anahronistična, toda da bi v primeru celotne spremembe izgub la dobršen del duha iz leta 1945, ko so bili odnosi med velikimi državami skladnejši. Zaradi tega bi morali se dalje potrpeti in podvojiti napore za povečanje učinkovitosti listine, kajti »konec koncev je sedanja listina edina zanesljiva pot k miru in mednarodni varnosti, ki je sedaj na razpolago narodom sveta«.
Arabska konferenca je v Kairu odobrila resolucijo,' s katero odločno zavrača enostranske predloge tunizijskega predsednika Burgibe ter poudarja, da bodo v celoti izvedli sklepe dveh arabskih konferenc glede Palestine. Voditelj Organizacije za osvoboditev Palestine pa je zahteval takojšnjo Izključitev Tunizije iz Arabske lige. Dan prej so namreč na konferenci prebrali pismo tunizijskega zunanjega ministra, ki pravi, da se Tunizija ne bo udeležila sestankov, ter da je «Arabska liga šla preko svojega mandata, ker je postavila na dnevni red Burgibove predloge glede Palestine*.
letališče Malpensa v Milanu. Ko so izstopili vsi potniki, sta vstopila v letalo milanski podkvestor in finančni brigadir, ki sta se raz-grvarjala kakih deset minut z Bel-traminijem in z mlado žensko. Na letališču so bili številni policijski agenti in karabinjerji, ki niso dovolili niti časnikarjem, da bi se približali letalu. Na letališče so prišli tudi Beltraminijev sin, njegov brat s svojima sinovoma in njegov advokat Sbisa. Toda tudi oni se niso mogli približati letalu. Ob 12.30 sta Beltramini in Ventosa Ji-menez izstopila iz letala, nakar so ju odpeljali s policijskim avtomobilom na milansko policijo. Beltramini se ni mogel pozdraviti s svojci in tudi ne z advokatom.
Na policiji so Beltrammija in Ventoso Jimenez dolgo zasliševali. Okoli 16. ure je prišel na policijo neki višji finančni častnik. Ob 21.30 sta Beltramini in Ventosa Jimenez zapustila policijo. Zunaj sta Bel-traminja čakala njegov brat in advokat Sbisa. Beltramini se Je sporazumel z advokatom, da se bosta sestala jutri ali pojutrišnjem, da podrobno proučita vso zadevo. Zatem sta se brata odpeljala z avtomobilom. Beltramini in Ventosa Jime-
Jimenez odšla k nekemu sorodniku dr. Beltraminija.
Beltraminiju in njegovi spremljevalki so odvzeli potni list, ker sta bila izgnana iz Venezuele. Advokat Sbisa je izjavil, da za sedaj ne more razložiti nerazumljivega postopka. Pripomnil je, da je bil Beltramini obtožen v Venezueli da je prinesel s seboj tujo valuto,’ ne da bi mogel opravičiti za kaj mu bo denar služil. Drugih obtožb proti njemu ni, ker je uvoz valute v Venezuelo prost. S stališča italijanskega zakona pa bi mogli od Beltraminija samo zahtevati pojasnila, zakaj ni prijavil izvoza valute. Pomanjkanje prijave lahko ima za posledico denarno kazen. Zdi se, da so tudi davčne oblasti uvedle preiskavo v zvezi s prijavami Beltraminijevih dohodkov.
Arabski bojkot proti Burgibi
KAIRO, 27. — Arabska konferenca vladnih predsednikov se je nocoj končala z odobritvijo resolucije, ki odločno zavrača enostranske predloge tunizijskega predsednika Burgibe in poudarja, da pomenijo ti predlogi napad na enotnost Arabcev in kršitev prevzetih obveznosti «za osvoboditev arabske domovine izpod sionističnega imperializma v Palestini«. Sprejeli so tudi sirski predlog, naj ne povabijo Tunizije na prihodnje sestanke, dokler ne bo Burgiba preklical svojih izjav o Izraelu.
PO OBISKU V CSSR
Tito obišče Vzhodno Nemčijo
BEOGRAD, 27. — Predsednik republike maršal Tito bo s soprogo po končanem obisku na Češkoslovaškem, na vabilo predsednika državnega sveta Nemške demokratične republike in prvega tajnika centralnega komiteja Enotne socialistične stranke Nemčije Wal-terja Ulbrichta od 8. do 13. junija uradno obiskal Nemško demokratično republiko.
V Beogradu se je danes pričelo posvetovanje uglednih jugoslovanskih ekonomistov, sociologov, filozofov, pravnikov in drugih znanstvenih delavcev o aktualnih temah usmerjanja družbenega razvoja v socializem. Na posvetovanju so navzoči tudi nekateri družbeno-politični delavci, med njimi tajnik CK ZK Srbije Mijal-ko Drulovič in ravnatelj inštituta za proučevanje mednarodnega delavskega gibanja Mika Mi j id. Razpravljali so zlasti o načrtovanju, o pogojih ••>'•} -»upravljanja in o družbeni l(tU?-*19iii,
Organizacijski odbor STEDO se obrača na vse s prošnjo, da bi prispevali za kritje stroškov spominskega teka. Prispevki se lahko prinesejo v Kulturni dom, ali pa se telefonsko javijo na štev. 734-265 ORGANIZACIJSKI ODBOR
................„„„„...............„„„„„„„............
IANFANI POROČAL SARACATU 0 OBISKU V MEHKI |N ZDA
Tiskovna konferenca tajnika PSI na oddaji TV «PoIitična tribuna
Notranji minister Taviani na proslavi v Vittorio Venelo - Bncciarclli Dueci danes pri Wilsonu - Amendola o nalogah komunistov v tovarnah
RIM, 27. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes zunanjega ministra Fanfanija, ki mu je poročal o svojem obisku v Mehiki in o razgovorih, ki jih je imel s predsednikom Johnsonom, Ruskom in generalnim tajnikom OZN U Tantom Notranji minister Taviani je prisostvoval danes v Vittorio Veneto proslavi 20-letnice osvoboditve in 50-letnice vstopa Ita-lije v prvo svetovno vojno ter je povezal v svojem govoru ta
dva datuma. Po svečanosti je izročil nagrade gojencem osnovnih in srednjih šol, ki s.o ztna-gali na natečaju «Citta' di Vittorio Veneto« na temo o odporniškem gibanju, nato se je zadržal v prisrčnem razgovoru s številnimi partizani. Po proslavi se je Taviani vrnil v Rim.
nez sta zapustila kvesturo skozi I Predsednik poslanske zbornice stranska vrata, tako da jima je u- Bucciarelli Ducci je prispel danes spelo izogniti se fotografom in čas- z letalom v London, kjer bo gost nikarjem. Zdi se, da je Ventosa | angleške vlade In speakerja spod-
•iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiaM«iiiiiiMiVtaigaiiiiliiiaBliialiiiaaaiiaiiaaiaiaiiiaBiiaiiaa,IVilliaiiaaail|aailalt||aiaa|a|a||a||a||a
Ameriške vojne ladje bombardirale Južni Vietnam
Obstreljevale so osvobojeno področje ob obali - Južna Koreja ponudila 30.000 vojakov • Tudi Nova Zelandija bo poslala svoje vojake - Občutne izgube sajgonske vojske
SAJGON, 27. — Danes so javili, da so štirje torpedni čolni ameriškega sedmega brodovja obstreljevali južnovietnamsko obalo in bližnje področje, ki je pod nadzorstvom osvobodilne vojske. To je prvikrat, da so ameriške vojne ladje obstreljevale južnovietnamsko osvobojeno ozemlje. Nekajkrat so se iz-
krcale tudi patrulje mornariške pehote, ki so vodile bombardiranje. Nad področjem so leteli tudi ameriški helikopterji.
Poleg tega so ameriška letala izvedla danes sedem bombnih napadov nad Severni Vietnam. V zadnjih 24. urah so letala z ameriških vojnih ladij izvedla skupno 129 na-napadov na osvobojeno področje v Južnem Vietnamu.
Ameriško vojaško poveljstvo objavlja danes podatke o dejavnosti osvobodilne vojske in pravi, da se je ta dejavnost znatno povečala v zadnjih sedmih dneh. V tem času je osvobodilna vojska izvedla 510 akcij. Zlasti so se povečali napadi na področju Sajgona. Tudi izgube sajgonske vojske so večje kakor izgube osvobodilne vojske. V sedmih dneh Je po ameriških poročilih sajgonska vojska zgubila 615 vojakov, in sicer 140 mrtvih, 335 ranjenih in 140 pogrešanih. Po ameriških poročilih je osvobodilna vojska zgubila 420 mož, od katerih 345 mrtvih.
Agencija Nova Kitajska pa poro-
ča, da je bilo pri eksploziji, ki je nastala 16. maja v ameriškem letalskem oporišču Bien Hoa, ubitih 350 Američanov. Prav tako je bilo na stotine južnovletnamskih vojakov ubitih ali tanjenih. Uničenih ali poškodovanih je bilo 149 letal.
Iz novozelandske prestolnice poročajo, da je predsednik vlade sporočil v parlamentu, da bo Nova Zelandija poslala v Južni Vietnam eno topniško baterijo. Iz Seula pa javljajo, da je južnokorejska vlada ponudila 30.000 vojakov za Južni Vietnam.
Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor bo odpotoval Jutri v Washington na poročanje. Kriza v južnovietnamski vladi še ni rešena Predsednik republike še vedno odklanja podpis dekreta o imenovanju novih ministrov. Predsednik
njega doma sira Harryja Hylton-Fosterja. Bucciarelli Ducci bo jutri obiskal predsednika angleške vlade Wilsona, nato pa se bo sestal z londonskim županom sirom Jamesom Millerjem.
Na televizijski oddaji «Polittčna tribuna« je nastopil danes tajnik PSI De Martino, ki je odgovoril na dvajset vprašanj novinarjev. Na vprašanje, kako sodi o «kratki vladni izkušnji« svoje stranke, je De Martino dejal, da je bilanca te izkušnje pozitivna, če upoštevamo dosežene politične rezultate te izkušnje; predvsem je tu poraz cen-trizma, izključitev desnice iz vlade in iz vladne večine ter vstop socialistov v vlado. Hkrati je treba upoštevati, da politika levega centra vključuje sporazum o vladnem programu, ki zajema obsežne reforme socialnega in političnega značaja. Kar zadeva reforme, je De Martino pripomnil, da so nekatere že bile uresničene, kot n. pr. reforme zemljiških pogodb; druge so že pred parlamentom (deželna ureditev države), nekatere pa se pripravljajo: med temi Je zlasti važno gospodarsko načrtovanje, ki kvalificira vso politiko levega centra. Ko se je zadržal na negativnih e-lementih, je De Martino dejal, da se reforme izvajajo počasi, negativen element pa je tudi okoliščina, da smo se znašli v težavnem gospodarskem stanju. Poleg tega obstaja razlika v gledanju na ne-postranska vprašanja, kar je po drugi plati povsem naravno, ker gre za sodelovanje med strankami, ki imajo različne poglede na določena vprašanja; vendar pa je politika levega centra edina alternativa prejšni centristični politiki, če hočemo uresničiti napredna načela, ki jih vsebuje ustava.
Kar zadeva sindikalno borbo pa je poudaril, da prisotnost socialistov v vladi ne more pomeniti, da so se delavci morali odreči zaradi tega svoji borbi, ki jo narekuje gospodarska stvarnost dežele.
Na vprašanje, kaj meni o enotni delavski stranki, ki jo predlaga KPI, je De Martino Izrazil svoje osebno mnenje (ker PSI ni sprejel glede tega nobenega sklepa): pozitivno Je ocenil okoliščino, da imamo danes v KPI ljudi, ki ((odločno zatrjujejo, da socializma v Zahodni Evropi in v Italiji nista uspeli ost-
____,------ ' * -	jjiviupi m v atauji nista uaucu ust*
stri prejd odTtopIt? p°r e dem*1 ™lnlJ ■ v^ritl P1*1 izkušnja komunistov niti nasledniki prevzamejo njihova mesta. Notranji minister pa noče zapustiti svojega mesta kljub pritisku ameriškega poslanika. Prav tako odklanja odstop minister za gospodarstvo.
Evrop; variti
izkušnja socialdemokracije«; to se mu zdi «zelo važno priznanje«; toda tej izjavi komunistov« ni sledila do
sedaj taka politična revizija, ki bi omogočila združitev vseh delavcev v eni sami stranki; nasprotno, v vseh odločilnih političnih vpra-
.........umi.........m......iiiiiiii.........................„„„
DONAVA IN DRAVA MOČNO NARAŠČATA
OSIJEK IN NOVI SAD V NEVARNOSTI
V Vukovarju znaša škoda zaradi poplave več milijard dinarjev ■ Civilna mobilizacija na področju Daranje
BEOGRAD, 27. — S poplavljenega področja ob Donavi in Dravi prihajajo še vedno vznemirjajoče vesti. Gladina Donave pri Novem Sadu je danes dosegla 653 cm, to je samo za 3 cm nižje od do sedaj maksimalno zabeležene vi šine. Občinski štab za obram bo pred poplavami v Apatinu kjer je položaj trenutno naj bolj kritičen, je proglasil iz redno stanje pripravljenosti Na obrežju reke, ki je na tem področju široka okrog 5 kilo-
metrov, stalno dežura več sto ljudi, medtem ko druge skupine stalno utrjujejo nasipe.
Reka Drava je pri Osijeku že dosegla kritično točko iz leta 1954, to je 479 cm, kar je samo za 3 cm pod do sedaj naj višjo gladino Drave sploh. Na gornji dravski obali je reka že izstopila iz struge ter poplavila ribji trg in skladišča nekaterih podjetij. Ob levem bregu pri zoološkem vrtu okrog 400 rrip«dnikov ci-
vilne zaščite in armade noč in dan utrjuje nasip z vrečami peska. Upajo, da jim bo u-spelo preprečiti prodor vode.
V Vukovaru, kjer je poplavljenih več stanovanjskih hiš in podjetij, se škoda ceni na več milijard dinarjev. Danes so iz ogroženih hiš evakuirali 40 družin. Iz najbolj ogroženih vasi v Baranji so včeraj evakuirali okrog 1200 o-
šanjih so stališča KPI, vsaj do danes, v glavnem enaka onim iz preteklosti.«
Na vprašanje, kako ocenjuje stanje gospodarstva, je De Martino priznal, da se je to stanje popravilo, vendar pa da imamo opravka še vedno z vprašanjem nezadostnih investicij, kar vpliva negativno na raven proizvodnje in delavske zaposlitve. Glede politike gospodarskega načrtovanja jo De Martino poudaril, da so za to politiko značilne velike odločitve v interesu skupnosti in da se bodo morali tudi zasebniki prilagoditi tem odločitvam, To pa seveda še ne pomeni, da bo šlo za prisilno načrtovanje, ki je nemogoče v sistemu, v katerem obstaja široko področje, odprto , zasebni pobudi. Hkrati z načrtovanjem pa bo treba uresničiti tudi vse druge reforme, kakor dežel-no ureditev, urbanistični zakon, reformo delniških družb in reformo davčnega sistema.
Ko se je zadržal na vprašanju združitve socialistov, je De Martino poudaril, da bi ta združitev morala zajeti tudi PSIUP; le v primeru,, da bi PSIUp to odklonil, pa bi se postavilo vprašanje združitve med PSI in PSDI, toda le po predhodnem raziiščenju določanih vprašanj, ki so še vedno sporna, tudi kljub sodelovanju o-beh strank v sedanji vladi.
Glede zunanje politike pa je tajnik PSI zatrdil, da so socialisti dokazali z dejanji, kako more nevtralistična stranka odigrati pozitivno vlogo v vladi, ki ima a-tlantske obveznosti: »Sprejeli smo v stvarnosti mednarodnega sveta, obveze, ki izhajajo iz atlantskega zavezništva, in ravnamo tako, da bi se tem obvezam dalo pomirljivo tolmačenje, ki naj v perspektivi privede do premaganja blokov*.
V zvezi s konferenco komunistov v tovarnati, ki se bo začela jutri v Genovi, objavlja Amendola v tedniku «Rinascita» članek, v katerem poudarja med drugim, da ima več kot 50 odstotkov italijanskih delavcev manj kot 30 let, v nekaterih industrijskih vejah pa se ta odnos poviša na 60 do 70, ln se vprašuje, kako je moč ostvariti povezavo med starejšimi in mlajšimi delavci, ki se povečini nočejo politično angažirati in postati aktivni borci za stvar socializma. Kajti »sindikalna izkušnja sama ne dopušča oblikovanja revolucionarne zavesti in niti splošne politične zavesti, če stranka ne poseže vmes, s tem da ustvari v delavskem razredu socialistično zavest«. Amendola opozarja hkrati še na neko drugo vprašanje, o katerem mora ta konferenca kritično razmisliti:	danes
smo pred »globokim razcepom« v delavskem razredu, medtem ko smo imeli prej bistveno politično enotnost delavskega razreda, akcijsko enotnost med komunisti ln socialisti. Danes tega n1 več in cepljenje se Siri ln poglablja, hkrati pa se veča število tistih starih delavcev, ki se razočarani umikajo iz aktivne politične borbe. Amendola zaključuje, da morajo komunisti povečati napore za akcijsko enotnost, predvsem v tovarnah, pa tudi za ostvaritev perspektive združene delavske stranke, ki naj se bori za socializem
Bolivija
La PAZ, 27. — General Alfre-do Ovando Candia, ki je bil vklju čen v vojaško junto kot sopredsednik, je sinoči prisegel. Ostal bo tudi vrhovni poveljnik bolivijske vojske.
V vsej državi so se delavci povečini vrnili na delo, predvsem pa v podržavljenih rudnikih. Vendar pa še vedno stavkajo rudarji v nekaterih rudnikih. Preteklo noč so posamezne skupine izvršile več atentatov v prestolnici. Vso noč se je slišalo tu pa
DRUGI DAN SPOMINSKEGA TEKA OSVOBODITVE
Števerjan - Sovodnje - Doberdob Danes STEDO v Nabrežini
Včeraj so govorili: župana J. Češčut in A. Jarc ter D. Košuta, predsednik Bora - Ganljiva svečanost v Poljanah
Vi
Izpred Zgornjega Belopeškega jezera so mladinci ponesli v sredo palico za tek ob dvajseti obletnici osvoboditve — STEDO. Palico je predal prvemu, tekaču tajnik Mladinske iniciative, Darij Cupin, pozdravni govor je imel Vito Svetina, nakar je Klavdij Palčič prečital spominsko listino, ki jo je ponovno zvil in vložil v palico izdelano iz kraškega bora, katero je okrasil. Na sliki od leve proti desni: Mario Kru-
šič, Klavdij Palčič, Darij Cupin in Vito Svetina
(Od našega posebnega dopisnika) | Čeprav nas je bilo malo, se nismo ustrašili in smo šli pogumno v boj, ker smo vedeli, da je pravica na naši strani. S puško na rami smo se borili, zato pa
Spominski tek ob dvajseti obletnici osvoboditve je včerajšnjo etapo zaključil z veličastno proslavo v Doberdobu. Mladinci so ob spremstvu doberdobskega župana Andreja Jarca ponesli palico v občinsko poslopje, kjer bo shranjena do današnjega dne in od koder jo bodo danes mladinci ponesli do Nabrežine.
Mladino je pričakala v Doberdobu vsa vas, domača godba je igrala borbene koračnice, nakar je zbrani množici domači mladinec Karel Černič prečital besedilo spominske listine, ki je shranjena v palici. Nato je v spremstvu podžupana Jožeta Pahorja stopil pred ploščo padlih partizanov župan Andrej Jarc, ki Je v imenu doberdobske občinske uprave pozdravil spominski tek dvajsete ohletnice osvoboditve in med drugim poudaril: ((Spominski tek spada v okvir manifestacij, ki so izvedene v istem duhu, kot smo složno nastopili proti sovražniku in kot je naše ljudstvo darovalo življenje. Ta upor je dosegel svoj višek v narodnoosvobodilni borbi, ko so se z ramo ob rami pri nas borili slovenski ln italijanski partizani. Tudi naša občina je plačala svoj krvni davek'. Padlih in pogrešanih je bilo 72 občanov, med katerimi je bilo precej mladincev.
Mladina je prav s tem Spominskim tekom dokazala, da je dovolj zrela in da so v njej zdrave sile, ki si bodo znale z neutrudljivim aelom in z borbo priboriti spoštovanje do s'ovenske manjšine, da bo znova in znova zahtevala vse obljubljene pravice in da jih bo tudi dosegla.
Mnogo nam je bilo obljubljeno Vendar, če pogledamo samo našo majhno kraško vas, vidimo, da še nimamo pravice do dvojezičnih napisov, ne smemo imenovati ulic po. slovenskih pisateljih in pesnikih, krati se nam pravica, da bi svoje otroke imenovali s pristnimi slovenskimi imeni.
je tudi sedaj naša sveta dolžnost, da se ne umaknemo, kot se niso nikoli umaknili naši borci, da nadaljujemo borbo za naše pravice, ki nam jih zagotavlja ustava Italijanske republike.
Dragi mladinci in mladinke! Od vas je odvisna naša bodočnost, skupno zahtevajmo naše izbojevane pravice! Zato se vam tudi v imenu vse občine zahvaljujem in vas pozivam, da se poklonimo spominu padlih in da izvršimo vse, kar je naša dolžnost.*
Iz Sovodenj so imaumci prenesli palico preKo Rubij, Gabrja in uevetakov na Vrh, kjer je bila ponovno krajša spominska svečanost, med katero je domači mladinec Venko Devetak prečital spominsko listino, nakar je župan Jožef Ceščut vnovič imel krajši nagovor.
Tekači in dolga kolona avtomobilov so nato nadaljevali pot v Foljane, kjer so se ustavili pred spominsko ploščo enajstih padlih. Mladinec Marjan Lavrenčič je prečital spominsko listino, zbor Dol-Poljane pa je zapel »Pesem 14. divizije* ;n •Žrtvam*. Pred ploščo sta položila venec najstarejša vaščana Franc Juren in l-van Lavrenčič. Marsikateremu prisotnemu se je utrnila solza iz oči, ko. je ponovno spregovoril mladinec in počastil junaštvo žrtev.
Iz Poljan se je tek razvil do Doberdoba, toda tako, da tekači pri predaji palice niso prenehali teči, temveč so pritekli v Doberdob v večji skupini. Kot smo že dejali, jih je tu pozdravila vsa vas
V Doberdobu je bil prisoten tudi predsednik športnega združenja 'Bor* Dušan Košuta, ki je istočasno predsednik pripravljalnega odbora Spominskega teka Vse napredne sile so dolžne na- dvajsetletnice osvoboditve. Mia daljevatl pot, ki so Jo začrtali ba- ainci so ga navdušeno pozdravili,
V nedeljo bo v Bazovici
pri spomeniku bazoviškim žrtvam zaključna proslava spominskega teka osvoboditve STEDO.
Proslava bo ob 17. uri ol> vsakem vremenu.
Mladina vabi Vlso slovensko javnost, da se je udeleži v čim večjem števila.
trok, žensk ln starih. Na tem j tam streljanje, ki pa je ponehalo področju SO proglasili civilno 'proti jutru. Med prebivalstvom mobilizacijo.	I so bili trije ranjeni.
zoviški junaki in vsi drugi, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi, in prav ta misel naj bo pozdrav mladinskemu teku, ki je danes gost v naši občini.«
Spominski tek se je včeraj pričel točno po predvidenem urniku ob 14. uri iz Steverjana, od koder so mladinci in mladinke prenesli palico preko Oslavja do Pevme, kjer je bila krajša občutena spominska svečanost. Okrog spomenike. padlih borcev so se zbrali domačini in na mnogih licih smo opazili solze, ko je šestletna deklica Franka Miklus recitirala «Padel je mlad partizanu. Mladinci so na spomenik postavili venec, nakar je štafeta nadaljevala svojo pot čez Most na Soči v štandrež, kjer so domačini postavili na trgu na Pi-loščah oder okrašen z rožami, na katerem so bile slike 26 domačinov, ki so padli za svobodo. Zla odrom je plapolala žara. Domačin Karlič je prečital spominsko listino, nakar se je mladincem zahvalil predsednik prosvetnega društva Tabaj in mladinci so položili venec.
Od tu so mladinci ponesli palico v Sovodnje, kjer so se vaščani zbrali na pokopališču, in kjer sta tek pozdravila župan Jožef češčut in podžupan Janko Cotič. Zupan Jožef Ceščut je ob tej priložnosti dejal:
• Čast mi je, da vas ob tej priložnosti kot župan pozdravim, saj gre za dvajsetletnico osvoboditve in za proslavo zmagovitega konca vojne, ki je za nas velikega pomena. V dvajsetih letih zatiranja smo Slovenci mnogo pretrpeli:	preganjali so naš' jezik,
pretepali so nas, pretrpeti smo morali posebne bataljone in kon-finaclje.
nakar se je on zahvalil vsem sodelavcem in še posebej ^ godbi na pihala. Med svečanostjo je dober-dobski župan Andrej Jarc tudi v italijanščini pozdravil prisotne, ki so se udeležili tega pomembnega praznika.
Drugi dan Spominskega teka na Goriškem je bil odlično organiziran, za kar gre zahvala stotinam goriških mladincev, ki so tekli, sodelovali pri proslavah, uredili vse potrebne organizacijske priprave, kot tudi vsem goriškim prebivalcem, ki so tekače in prireditelje spodbujali. Tudi včeraj je vzorno skrbela za red na ce stah prometna policija. Do edine težave je prišlo, ko so tekači tekli zelo naglo in se je moral tek na Vrhu ustaviti za okoli 20 minut, saj so tekači pretekli progo znatno pred predvidenim ča som.
BOGO SAMSA
Danes 28. maja
Danes, 28. t. m. bodo Dober-dobci pretekli popoldne še preostali del gorlške proge do pokrajinske meje med tržaško in goriško pokrajino. Tu bodo palico prevzeli mladinci s Tržaškega ter jo ponesli skozi vse tržaško ozemlje. Doberdobci bodo krenili iz svoje vasi ob 17.45 in bodo predali palico na cesti Go-rica-Trst ob 18.15.
Urnik tržaškega dela proge Je naslednji:
Medja vas 18.30 Stivan 18.40 Devin 18 52 Sesljan 19.05
Vlžovlje 19.15 Cerovi je 19.27 Mavhlnje 19.42 Prečnik 20.02 Sempolaj 20.12 Praprot 20.15 Nabrežina 20.30
V Nabrežini bo ob prihodu teka posebna proslava: Razstava NOB.
—	Nastop pevskega zbora prosvetnega društva «Igo Gruden«.
—	Sledil bo govor pisatelja prof. Borisa Pahorja in nato nastop pevskega zbora prosvetnega društva «Vesna». — Na trgu bo tekače sprejel nabrežinski župan Drago Legiša.
SOBOTA. 29. MAJA
Odhod iz Nabrežine ob 13.55 in predaja palice naslednjemu odseku pri stebrih na cesti med tržaško in nabrežinsko občino, točno ob 14. uri.
Nato pa:
Sv. Križ 14.35 Salež 15.02 Zgonik 15.30
Prosek (pokopališče) 16.05 Kontovel 16.15
(v Zgoniku, Saležu ln na Konto-velu krajše proslave.)
Prosek (postaja) 16.35 Repnič 16.55 Repen 17.14
Tabor 17.24, (prevzem palice pri hotelu Kras)
Fernetiči 17.44 Gropada 18.20 Padriče 18.25 Trebče 18.38 Opčine (strelišče) 18.55 Opčine (pokopališče) 19.02	(10-
minutni postanek)
Barkovlje (pokopališče) 19.25 Ul. Ghega 19.41 Ul. M D’Azegllo 19.57 Kulturni dom 19.59 Dijaški dom 20.10 (10-minutni postanek)
Sv. Ivan — Pd ((Slavko Škamperle«. — Prihod ob 20.30.
Ob prihodu štafete k Sv. Ivanu bo recitacljskl program pod naslovom »S Kosovelom ob dvajsetletnici osvoboditve*, ki ga je priredil mladi pesnik Marko Kravos. Recitirajo: Neda Mijot, Sergej Kocjančič, Duško Udovič, Alenka ln Milica Kravos.
NEDELJA, 30. MAJA Odhod od Sv. Ivana ob 10.00 Lonjer 10.15 Katinara 10.21 Boršt 10.28 Ricmanje 10.43
Rižarna 11,13 (v zadnjih treh krajih 10-minutne proslave) Skedenj (pomol) 11.33 (nato prevoz palice z ladjo v Milje) Milje 12.00
Korošci (Sv. Barbara) 12,30 (proslave v Miljah in Korošcih) Oreh 12.50
Mačkovlje 13.10 (proslava) Prebenej; 13.35 Dolina 13.45
Boljunec 14.00 (postanki v obeh krajih)
Jezero 15.45 (pri vodnjaku) Bazovica 16.00 (sv. maša in blagoslov štafete)
Bazovica ob 17.00 (pri spomeniku zaključek proslave)
Na proslavi v Bazovici bo igrala godba na pihala. Sledi! bo govor Oda Kalana. Nato bo recitacija pesmi našega Srečka Kosovela »Oreh*. — Združeni pevski zbori zapojejo ob spremljavi godbe »Puntarsko*. — Cl-tanje pisma Pinka Tomažiča staršem in sestavka »Mladina je temelj bodočnosti*. — Pevski zbori «Komundant Stane*. Branje pisma Stanka Vuka ženi. — Proslavo zaključijo združeni zbori, ki bodo zapeli «Pesem XIV. divizije* in »Zdravico*.
Poziv
Ob priliki prireditve spominske ga teka so številne organizacije i: razile svojo solidarnost priprav ljalnemu odboru STEDO z iskre nimi željami za popoln uspeh teke
Pripravljalni odbor STEDO poz: va vse mladince, bivše borce i vse zavedne Slovence, da se po noštevilno udeležijo zaključne prc slave pri spomeniku v Bazovici kjer so na sporedu priložnostr govori, recitacije in nastop pevski! zborov. Obenem pozivajo, da » vsi polnoštevilno udeleže tudi c stalih vmesnih proslav ob prihodi tekačev, kot je razvidno iz objav ljenega razporeda.
Zaželeno je, da bi bila udeležbi res številna, da vse naše prebival stvo na ta način ponovno izpriči svojo privrženost idealom, ki s< vodili naSe borce do končne wna •«e.
— 2 —
28. maja 1965
Vreme včeraj: naj višja temperatura 20.6, najmižja 16.4, ob 19. url 18j8; zračni tlak 1012 stanoviten, vlaga 65 odst., morje mirno, temperatura morja 17.1 stopinje, nebo pooblačeno, dežja je padlo 1.8
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 28. maja
Gojko
Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.43. Dolžina dneva 15.21. Luna vZide ob 4.07 In zatone ob 16,51
Jutri, SOBOTA, 29. maja
Majda
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
Vprašanje in interpelaciji v zvezi s spomenikom v Miljah
Interpelacija o prenizki ceni zemljišč v dolinski občini, ki jih bodo razlastili za gradnjo naftovoda
Danes ob 9.30 bo zopet seja de želnega sveta. Na dnevnem redu je 11 vprašanj, 13 interpelacij in 1 resolucija, ki sta jo predložila socialistična svetovalca Moro in Angeli o okrepitvi ustroja tržaške univerze, zlasti pa o izboljšanju pogojev za študente, ki obiskujejo univerzo. Na tej seji bodo tudi znova začeli razpravljati o zakon skem osnutku o organih in postopkih deželnega načrtovanja. V preteklih mesecih je namreč de želni svet odobril vse člene zakonskega osnutka razen trinajstega, ki predvideva izdatke. Sedaj pa je bil odobren proračun za leto 1965 in bo lahko deželni svet razpravljal in sklepal tudi o tem členu ter s tem odobril tudi celotni zakon.
Med omenjenimi vprašanji je eno postavil socialist Pittoni v zvezi s spomenikom padlim partizanom v Miljah. Pittoni vprašuje odbor, ali ne meni. da so birokratske ovire za odritje spomenika nedopustno v zvezi z ozračjem ustavne demokracije, ki je bilo ustvarjeno v naši državi z osvobodilno borbo. Z izgovorom dvojezičnega napisa se določene sile upirajo sami postavitvi spomenika, s čimer se žalijo protifašistična čustva velike večine miljskega prebivalstva in spomin Italijanov in Slovencev, ki so padli za svobodo. Končno vprašuje odbor, ali bo posredoval, da bodo pristojni organi izdali predpisano dovoljenje za odkritje spomenika.
V zvezi s tem problemom sta predložila komunist Pacco in odv. Skerk interpelaciji. Pacco vprašuje predsednika odbora, ali ne meni, da je njegova dolžnost posredovati pri pristojnih oblasteh, da se odstranijo vzroki, ki so obsurdno preprečili odkritje spomenika padlim miljskim partizanom ob proslavi 20-letnice upora, ki je privedel do osvoboditve. Do odkritja ni prišlo, ker niso dali dovoljenja za napis v jezikih, ki so ju govorili mučeniki za svobodo, katerim je spomenik postavljen.
Tudi odv. škerk vprašuje predsednika, ali se ne bi mu zdelo v prav posredovati pri pristojnih o-blasteh, da se prekliče absurdna prepoved odkritja napisa v slovenščini in italijanščini na spomeniku padlih. Pri tem je treba upoštevati, da je bila večina padlih slovenskega jezika ter da so umrli tudi zato, da se prizna pravica do uporabe materinega jezika.
Komunist Coghetto je predložil vprašanje o tem, ali bo odborništvo posredovalo, da se dovoli združitev mlekarn v Preštlnhi in Toljanu v občini Torjan v Beneški Sloveniji z zgraditvijo novega poslopja.
Komunist Šema vprašuje pristojnega odbornika, ali namerava po-
sredovati za rešitev vprašanja u-službencev CAM (centra za usposabljanje delavstva), za katere niso uveljavili zakona št. 1600 o u-službencih bivše ZVU.
Komunist dr. Siškovič vprašuje pristojnega odbornika, do kakšnih zaključkov je prišla komisija deželnega odbora, ki se ukvarja z vprašanjem naftovoda, in kakšne cene bo plačalo podjetje za razlaščena zemljišča.
Liberalec Morpurgo je predložil enako vprašanje kot prof. Šema glede 32 uslužbencev CAM, katerim je zagotovljena zaposlitev samo do konca junija. Končno je vložil vprašanje v zvezi s tem problemom tudi misovec dr. Morelli. Liberalec Trauner pa je vložil vprašanje v zvezi z okrožnico vojnega področja v Padovi, da morajo vojaška poveljstva v Trstu, Gorici in Vidmu nabavljati 80 odstotkov od vsega tega, kar potrebujejo, v Trevisu. S tem ukrepom se prizadenejo interesi številnih dobaviteljev iz naše dežele, saj nabavlja samo tržaško vojaško poveljstvo za okrog
60 milijonov potrebščin v Trstu.
Svetovalec Šema je predložil in terpelaciji, v kateri poziva predsed mka sveta in odbora, naj bi inter venirala pri nemški vladi, da bi za kon, ki predvideva zastaranje vojnih zločinov, predvideval tudi klavzulo, da bi se lahko nacisti, ki so zakrivili najbolj ostudne zločine proti človeštvu, preganjali brez časovne omejitve in kjerkoli.
Socialist Moro je predložil interpelacije v zvezi z gradnjo hidroelek-tričnih naprav v porečju Tilmenta in Celline, v zvezi z ureditvijo državne ceste iz Cerciventa v Ra-vascletto in v zvezi z obnovitvijo požganih hiš v Laucu.
Odv. Skerk je vložil tudi interpelacijo v zvezi z razlastitvijo zemljišč za gradnjo naftovoda v dolinski občini. Gre za 187 lastnikov, katerim hočejo plačati zemljo od 449 lir do 550 lir za kv. m; ta cena pa je znatno izpod ceno, ki velja na tržišču. Skerk vprašuje odbor, ali ne meni posredovati, da se plača lastnikom zemljišč redna tržna cena.
Obisk delegacije SZDLJ pri PSIllP v Trstu
Tržaška federacija PSIUP sporoča, da se je včeraj dopoldne v Trstu delegacija občinskih odborov Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije iz Kopra, Izole in Pirana sestala z vodstvenim odborom tržaške federacije PSIUP. Jugoslovanskim tovarišem so orisali stališča PSIUP do italijanskih in mednarodnih političnih vprašanj. Z obeh strani so poudarili, da so sestanki med obema organizacijama koristni za poglobitev stikov in za boljše medsebojno spoznavanje. To prvo srečanje je potekalo v prisrčnem bratskem ozračju. Delegacija PSIUP bo vrnila obisk v Kopru v prvi polovici junija.
«Cristoforo Colombo» v nedeljo v Trstu
Turbinska ladja *Cristoforo Co-lornbo* bo v nedeljo popoldne prvič priplula v tržaško pristanišče. Tu bo ostala zasidrana ob pomorski postaji do četrtka 3. junija. V ponedeljek zvečer bodo funkcionarji pomorske družbe Italia razkazali ladjo predstavnikom tržaških oblasti, v sredo pa si jo bo lahko ogledalo tudi široko občinstvo. Ladjo .Cristoforo Colom-bo» so izdelali pred 13 leti v ladjedelnici Ansaldo v Genovi (Sestri ju). Kakor znano, bo odslej, v°žila na progi Italia-New York,
Zasedanje upravnega sveta pokrajinske turistične ustanove
Odv. Aldo Terpin prevzel posle predsednika PTU
Pogajanja za deželno propagandno razstavo v Budimpešti in priprave za propagandne fotografske razstave v Nemčiji
namesto «Saturnie» in «Vulcanie
........................................................
ZELO ZADOVOLJIV POTEK CEPLJENJA S SARIN0VIM CEPIVOM
29.562 oseb izpod 21. leta starosti je imuniziranih proti poliomielitisu
89,45 odst. vseh otrok izpod 6. leta starosti je doslej opravilo tri cepljenja - Akcija se bo nadaljevala tudi v poletnih mesecih
Podatki o cepljenju proti poliomielitisu do vključno druge tretjine meseca maja dokazujejo, da cepljenje poteka zelo ugodno, bodisi po odzivu prebivalstva, kakor tudi glede na potek bolezni. Dejstvo je namreč, da v Trstu ni bil od 1. januarja 1964, to je skoraj 11 mesecev, zabeležen niti en primer poliomielitisa. Kar zadeva cepljenje samo, kateremu je prav gotovo treba pripisati zaslugo, da v zadnjih mesecih te nevarne bolezni v našem mestu praktično ni več. je vredno omeniti, da je do 20. maja 29.562, praktično vseh izpod 21 let starosti, opravilo kompleten ciklus štirih cepljenj, potrebnih za imunizacijo. Od te številke je 11.811 o-trok 'od 4. meseca do 6. leta starosti, to je iz tiste starostne skupine, ki je doslej plačevala naj-
HliiiiiiiiiiliiiiliintniiimiiiiiiiinliiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiiiitiiimiiiMiiiiiii
ZAKLJUČENO DELO POSEBNE KOMISIJE
Razdeljena sredstva iz sklada deset milijard lir za Trst
Pri razdelitvi so upoštevali zlasti potrebe pokrajinske in občinskih uprav, Javnih skladišč, IACP, univerze in gledališča Verdi
Včeraj je zaključila svoje delo posebna komisija «Trieste», ki u-pravlja sklad 10 milijard lir za naše mesto. V zaključnem komunikeju, ki ga Je sinoči izdala omenjena komisija, je rečeno, da so njeni člani pri porazdelitvi razpoložljivih sredstev za leto 1965 upoštevali zlasti potrebe pokrajinske in občinskih uprav, Javnih skladišč, Zavoda za ljudske gradnje IACP, tržaške univerze, ustanove za begunce OAPGD ter gledališča Verdi, člani komisije so tudi stopili v stik z deželnim odbornikom za proračun, da bi z njim pripravili vse potrebno za vskladitev potrebnih posegov. V komunikeju je tudi poudarjeno, da znaša letošnja razpoložljivost sklada za Trst 9 milijard 700 milijonov Ur! Pri razdeljevanju razpoložljivih sredstev med raznimi postavkami, so člani komisije upoštevali, da bodo po objavi odloka z dne 23.' januarja 1965 s katerim Je predsednik republike uveljavil Izvršilni pravilnik za deželo Furlanijo — Julijsko krajino, In po odobritvi deželnega proračuna za leto 1965, nekatere postavke delno prešle pod državno odnosno pod deželno pristojnost, tako da ne bodo več v taki meri kakor poprej obremenjevale sklada za Trst. Komisija v tej zvezi ugotavlja, da je zaenkrat ostalo v pristojnosti sklada še nekaj težkih postavk, ki bodo odpadle šele takrat, ko bo rešeno vprašanje tržaške pristaniške ustanove. Komisija je predložila generalnemu vladnemu komisarju načrt, po katerem naj bi po njenem mnenju letos porazdelili omenjeni znesek 9.700 milijonov lir. Zadnjo besedo glede končne porazdelitve omenjenih sredstev bo zdaj izrekel generalni komisar dr. Mazza.
Miljski partizani nifirali pri Mazzi za spomenik v Miljah
Komunistična poslanka Marija Bemetič in deželni svetovalec KRI dr. Siškovič sta predvčerajšnjim skupno s tremi predstavniki miljskih partizanov Eziom Cre-vatinom, Dariom Robo in Mariom Gasperinijem obiskala vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo in urgirala pri njem za čimprejšnjo rešitev vprašanja odkritja spomenika padlim partizanom v miljski občini. Kot znano, so oblasti prepovedale odkritje spomenika zato, ker nosi poleg italijanskega tudi napis v slovenščini.
Dr. Mazza je delegatom izjavil, da vprašanje tega spomenika ne spada v njegovo pristojnost ter je napotil delegate naj urgirajo na ministrstvu, na katero so tudi poslali svoje vloge.
Sodnik s pestjo udaril nogometaša
Na nogometnem igrišču v Naselju sv. Sergija je prišlo včeraj popoldne do neljubega dogodka. Po končani nogometni tekmi med ekipama Sv. Sergija in «Roiane-se» za pokal «Menon» juniorskih nogometnih klubov, se je sodnik približal dvajsetletnemu študentu Claudiu Serliju od S.M.M. Spodnje 2060, ki je igral v vrstah ekipe Sv. Sergija ter ga s pestjo močno udaril po obrazu. Spor je zelo verjetno nastal zaradi prejšnjega nesporazuma med igralcem in sodnikom med potekom tekme. Serli se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca v glavo, po levem sencu in glavobola.
večji davek tej strašni bolezni. Praktično to pomeni, da je sedaj 69.47 odst. otrok pod 6. letom starosti v Trstu zavarovanih proti vsem vrstam poliomielitičnega virusa.
Toda cepljenje se brez prestan-ka nadaljuje in če upoštevamo vse tiste, ki še niso opravili vseh cepljenj in ki bodo morali celotni ciklus zaključiti v prihodnjih tednih in prihodnjih mesecih, postanejo številke še bolj zadovoljive. 42.862 oseb (med katerimi je 99.91 odst. otrok pod 6. letom) je prejelo prvo dozo cepiva, 41 tisoč 423 (med katerimi je 97.55 odst. otrok pod 6. letom starosti) je dobilo tudi drugo dozo, 38.362 oseb (med katerimi 89.45 odst. pod H. letom starosti-) pa je doslej dobilo prve tri doze.
Zdravstveni urad tržaške občine, ki je sporočil te podatke, daje priznanje tržaškemu prebivalstvu za njegovo zavest odgovornosti, ki jo kaže v borbi proti poliomielitisu, istočasno pa spominja vse tiste, ki še nadaljujejo s cepljenjem, da se bo to, kot v prejšnjem letu, nadaljevalo tudi v poletnih mesecih, tako da niti en otrok ali mladenič ne bo zamudil začetka, nadaljevanja ali zaključka tega cepljenja, ki ie poleg svoje učinkovitosti dokazalo tudi svojo popolno neškodljivost za druge organe človeškega telesa.
Nesreča na delu
Včeraj popoldne se je na delu ponesrečil 48-letni mehanik pietro Mezzina iz Ul. Lazaretto Vecchio 11, ki je v svoji mehanični delavnici, v Ul. Grimani 42, imel o-pravka z brusom. Nenadoma se je brus zlomil in delci so Mezzi-no ranili po levem zapestju ter mu poškodovali kite. Z zasebnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti mesec dni.
Trije ranjeni
pri požaru avtomobila
Na trtoiški cesti, blizu nadvoza pri Proseku, se je včeraj popol-
dne vnel in popolnoma zgorel avto «renault R4» TS 57248, ki ga je vozila 52-letna Aliče Ber-totti por. Russini iz Ul. Zorutt.i 17, Avto, ki je bil last, 55-letnega tiskarja Ferruccia Russinija, je zgorel zaradi nastalega kratkega stika. V avtu so se peljali še 54-letna Evelina Guercini iz Ulice Settefontane 12, njen 45-letni brat Stelio in 23-letna Fulvia Neminz tudi iz Ul. Settefontane 12. Oba Guercinijeva in Neminzova so se pri nesreči ranili. Na ortopedskem oddelku se bo Guercinijeva morala zdraviti mesec dni zaradi verjetnega zloma leve ključnice. Njenemu bratu in" Neminzovi pa so nudili prvo pomoč, ker sta se pobila po glavi in udih ter se bosta morala zdraviti po 8 dni vsak. Na kraj požara so odhiteli gasilci in agenti s komisariata na Opčinah.
25. t.m. se je sestal upravni svet pokrajinske turistične ustanove pod predsedstvom dodeljenega svetnika odv. Corrade Jone. Odvetnik Jona je najprej obvestil svetovalce, da je bil z dekretom ministra za turizem In predstave z dnem 15. t.m. odv. Aldo Terpin Imenovan za predsednika tržaške pokrajinske turistične ustanove za dobo štirih let.
Nato je na kratko poročal o skupščini vsedržavne zveze pokrajinskiii turističnih ustanov, ki je bila 22. t.m. v Rimu, o udeležbi tržaške ustanove skupno z videmsko In s tržaško avtonomno turistično in le-toviščarsko ustanovo na zagrebškem velesejmu ter je sporočil, da bo ustanova skupno z goriško in videmsko od 5. do 13. junija sodelovala na ((italijanskem tednu« v Freiburgu s fotografsko razstavo, z razstavo obrtniških proizvodov in s prikazovanjem turističnih doku-mentarjev. 11. junija ob 16. uri bo v hotelu ((Colombi« v Freiburgu predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini imel tiskovno konferenco za predstavnike krajevnih oblasti, za novinarje in voditelje potovalnih uradov v pokrajini Ba-den-Wuerttenberg. Odv. Jona je tudi sporočil, da bo reklamam v nemškem tisku sledila ureditev posebnih izložb v katerih bo razstavljenih 958 povečanih fotografij pri vseh podružnicah veleblagovnic «Kaufhof» v 43 nemških mestih. Podobne izložbe so že urejene v Koeinu, v Ženevi, v Lucernu in v Zurichu. Zelo so napredovala pogajanja z madžarskim državnim turističnim uradom za ureditev podobne fotografske razstave v Budimpešti v septembru skupno z goriško in videmsko ustanovo. Odv. Jona je pri tem spomnil tudi na prispevke, ki jih je dala ustanova razstavi slik In knjige o odporništvu v Miljah, vsedržavnemu zborovanju alpincev, mednarodni cvetlični razstavi in raznim vzDorednim prireditvam, kakor tudi deželni razstavi posvečeni Danteju. S sodelovanjem ustanove bo v Repentabru druga razstava goveje živine, 5. junija v Zgoniku prva razstava tipičnih vin, 10. in 11. julija v Repentabru «tretjl praznik terana In pršuta«. Pomemben prispevek je dala ustanova tudi pri organizaciji državnega prvenstva FARI, ki bo od 27. maja do 2. junija in katerega se bo udeležilo nad 400 atletinj.
Dodeljeni svetnik je poročal svetovalcem tudi o prizadevanjih za ponovno otvoritev agencije «Wa-gons Lits. Cook« v Trstu in pa o organizacijskih pripravah za ureditev velike umetnostne" razstave okrog 200 del furlanskega slikarja Giuseppa Bemadina Bisona, ki je delal v Trstu v letih od 1802 do 1831.
Nato je upravni svet proučil številna vprašanja dnevnega reda,
med katerimi tudi razpis natečaja za namestitev osebja vstaležu.
Zasedanju upravnega sveta ustanove je prisostvoval tudi odv. Aldo Terpin, kateremu je odv. Jona izrekel najlepše čestitke ža njegovo novo delo. Odv. Jona se je zahvalil tudi ostalim za njihovo soc jlo-vanje v času, ko Je moral voditi ustanovo po smrti odv. Uga Volli-ja. Predsednik odv. Terpin pa je prav tako pozdravil vse svetovalce in se zahvalil odv. Joni za njegovo več kot enoletno dejavnost. Takoj po zasedanju je odv. Jona predal odv. Terplnu formalno svoje uradne posle.
Nujno obvestilo izletnikom v Prago
Doslej je v potovalni urad AURO-RA prineslo svoje potne liste Ie kakih 200 izletnikov za Prago. Njihovi potni listi so v glavnem že na kvesturi in jih bodo lahko spet dvignili v torek, 1. junija popoldne v isti agenciji.
Vse ostale, ki še niso oddali svojih potnih listov za vidiranje na kvesturi, prosimo, da to storijo čimprej. Kdor potnega lista ne bo oddal najkasneje do ponedeljka, 31. maja. se mu lahko zgodi, da ne bo mogel v Prago. «Primorski dnevnik« si v tem primeru seveda ne prevzame nobene odgovornosti.
Zato še enkrat prosimo vse, ki tega niso storili, da prinesejo svoje potne liste v potovalni urad AURO. RA, Trst, Ul. Cicerone 4, najkasneje do ponedeljka, 31. maja 1965.
Z vespo sta se prevrnila
23-letni mizar Dario Starc s Furlanske ceste 501, ki je včeraj ponoči okrog dveh, po Furlanski cesti v smeri proti Trstu vozil vespo se je samo za trenutek obrnil proti 23-letnemu kovaču Juriju Rebuli s Proseka,, Devinščina 7, ki se je peljal na zadnjem sedežu. ,To pa je zadostvovalo da je izgubil nadzorstvo nad vespo. Starc je z vozilom dregnil v zid na desni strani ceste in zaradi sunka sta se oba vespista prevrnila. .Nesreča se je pripetila v bližini stavbe štev. 451 prej omenjene ceste. Nekaj minut pozneje je mimo privozil avtomobilist in zagledal ranjena mladeniča. Podvizal se je do najbližjega telefona in poklical rešilni avto RK. Bolničarji so Starca in Rebulo odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Starc se je ilrt nesreči ranil in pobil po levem sencu glavi, desni nogi ter začasno' izgnbil spomin,, Rebula pa se je ranil po desnem sencu, glavi, čelu in desni podlakti. Oba ponesrečenca se bosta morala zdravit: po deset dni.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
priredi
v torek 1. junija v Kulturnem domu v počastite:' zmage nad fašizmom in nacizmom svečano
AKADEMIJO
z naslednjim sporedom:
ob 20.30 otvoritev filatelistične razstave kluba «L. Košir« in primorskega tiska v času upora, ki ga prireja Studijska knjižnica;
ob 21. uri govor predsednika zveze Borisa Raceta-Zarka.
Pri kulturnem sporedu' sodelujejo:
—	združeni mladinski zbori šole Glasbene Matice iz Trsta in z Opčin ter p.d. Prosek-Kontovel. mladinski zbor ((Kraški slavček« iz Devina«Nabrežine, harmonikarski zbor in instrumentalni kvintet:
—	moški zbor p.d. «Prosek-Kontovel»:
—	mešani zbor «Jacobus Gallus«;
—	gledališka igralca Rado Nakrst in Miranda Caharija:
—	sopranistka Nerina Pelicon;
—	baritonist Darij Zlobec:
—	pianist Gojmir Demšar
—	harmonikar Oskar Kjuder.
Rezervacija vstopnic vsak dar. pri blagajni Kulturnega doma od 11. do 14. ure ter eno uro pred začetkom. Vstopnina 400 lir.
Slovensko gledališče v Trstu
Predstave v Kulturnem domu
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz MARIBORA
Vratislav Blažek
TRETJA ŽELJA
Veseloigra v treh dejanjih s prologom
Danes, 28. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev ter red A in B)
V soboto, 29. maja ob 16.30 v prosvetni dvorani A. Sirk v Križu
Grimm-Martinuzzi
TRNULJČICA
olroška igra v treh dejanjih.
V ponedeljek, 31. maja ob 21. url v Kulturnem domu
PARTIZANSKI VEČER
(Ob 20-letnici zmage)
Mladinski'krožek Opčine va« .
bi vse Opence, da se udeležijo proslave -20-letnice- osvoboditi, ve, ki bo na pokopališču v soboto 29. maja ob 18.45 ob priliki mladinske štafete STEDO.
nMIMMMUUMMMUMMIUIUIIIIIII|IHIIUMmillUIIIIMIMIUIUHniMIMIIIUUMUIMMUIMUUMMIIIIIUUIIUUUUIMMMUIIIimullUlllllllllMIIIIMUIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMUIIUnUI)lllllllllllUIMMIIIIIIIIIUIIMIUIIIIUUIIIIIIIimi
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Ko je vlamljal v avtomobile sta ga presenetila policista
Na zaslišanju je priznal svoje grehe, zatajil pa vlom, češ da je bil avto odprt
Pred kazenskim sodiščem se Je moral zagovarjati eden izmed tolikih tržaških avtomobilskih tatov, ki dan in noč prežijo, da bi našli pri kakem avtomobilu odprta vrata ter se polastili raznih predmetov, ki jih lastniki pustijo v vozilih.
To pot je šlo za 46-letnega Car‘3 Cianija iz Ul. del Prato 7, katerega so javni organi aretirali pred enim tednom.
Člani ni bil sedaj prvič pred sodniki, že večkrat se je moral zagovarjati zaradi tega ali onega prekrška. Sem pa tja sicer dela pri kakem podjetju, toda večkrat Je brezposeln. Po aretaciji je sam povedal preiskovalnim organom, da je bil prej zaposlen pri podjetju ((Studio H«, ki je opravljalo neka dela na ladji Michelangelo. V marcu letos pa je Izgubil zaposlitev
...........m..IMIIIIIIII.umi.II.mu.Mlinu.um....
DO 10. JUNIJA ROK ZA VROČITEV ZADEVNIH PROŠENJ
Izredno zanimanje za sklepanje poslov v okviru ljubljanskega sejma Alpe-Adria
Računajo, da bo letos vrednost vseh prošenj za sklepanje kupčij dosegla višino 6 do 7 milijard lir
Konec junija se bodo v Trstu srečali predstavniki direkcije za zunanjo trgovino Generalnega komisariata za deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino ter gospodarskih zbornic za Slovenijo in Hrvatsko, da bi na skupnem sestanku pregledali dospele prošnje za sklepanje poslov v okviru pravkar zaključenega sejma Alpe Adria v Ljubljani.
Glede porazdelitve kontingentov, ki so bili postavljeni za posamezne vrste blaga v Izmenjavi med obmejnimi podjetji iz Italije in Jugoslavije, je direkcija za zunanjo trgovino pri Generalnem komisariatu pred časom razposlala prizadetim trgovcem posebno okrožnico, v kateri je bi) med drugim postavljen kot zadnji termin za vložitev zadevnih prošenj datum 10. Junija 1965. Komisariat bo vzel v poštev zakasnele prošnje le v primeru, ko bi pravočasno vročene prošnje ne dosegle postavljenih kontingentov. To pa bo letos prav gotovo nemogoče, kajti Interes, ki so ga pokazali italijanski poslovni kro(; za 4. sejem Alpe-Adrla je daleč presegel lanskega, ko so bili tudi vsi razpoložljivi kontingenti pokriti s prošnjami.
Koliko bo letos dosegla skupna vrednost vseh prošenj, ki jih bodo trgovci ln poslovni ljudje s Trža-
rlatu? Glede na Izkušnje lz prejšnjih let in glede na večje število poslovnih - ljudi, ki so se udeležili letošnjega sejma, pričakujejo, da bo ta vrednost dosegla 6 in 7 milijard lir. Kakor znano pa je bil letos določen v vsako smer skupen kontingent v višini 1,750.000.000 lir, za uvoz jugoslovanskega blaga (spisek «A») pa so bile določene naslednje postavke: mesne konser-ve 40 milijonov lir, konji za delo In klanje 40, sveže svinjsko meso 20, govedo za klanje ail goveje meso 20, mesni Izdelki 80, žive ovce in ovčje meso 80, purani 30, sadje, sveža, suha in korjservirana zelenjava 30, gobe in drugi gozdni sadeži 30, sveže mleko in mlečni izdelki 100, škrob In glukoza 20, vino 10, premog 20, les in lesni izdelki 180, pohištvo 20, marmor v blokih in drobljen 60, usnjena galanterija 30, umetno usnje 40, konfekcija In pletenine 100, kemični proizvodi 70, superfosfat 30, proizvodi kovinske industrije 85, proizvodi elektrotehnične industrije 70, izdelki iz plastike 10, izdelki domače obrti in preproge 20, steklo ■ in stekleni izdelki 50, papir in lepenka 60, gradbeni material 30, meso divjačine 60, hmelj 25 ter razno blago 270 milijonov lir. Kakor Je bilo predhodno
180 milijonov lir, tudi do največ 30 milijonov lir parketov, v okviru kontingenta 270 milijonov za razno blago« pa nekaj goveje živine odnosno govejega mesa, za katere pa je sicer določen poseben uvozni kontingent.
Spisek «B», to je spisek blaga, ki ga bodo Jugoslovanska obmejna podjetja letos uvozila v okviru sejemske ((operacije« Alpe-Adria, obsega pa naslednje postavke: agrumi 150 milijonov lir, stroji in tehnična oprema 100, rezervni deli za vozila 80, gume 20, kovinski in železni izdelki 80, električni aparati in elektromaterial 50, razno orodje 30, proizvodi Iz plastike 30, farmacevtski proizvodi 30, barve in laki 250, kemični proizvodi 150, tekstih.! preja in vlakna 400, plutovina 50, papir, papirni izdelki in pisarniški material 50, razna galanterija 80, športni rekviziti 60, foto in kinematografski material 40, ter razno drugo blago 100 milijonov lir.
Trgovinska zbornica je naknadno sporočila prizadetim trgovcem, da se smejo njihove posamezne prošnje nanašati na več različnih blagovnih vrst, pod pogojem da gre za vrste blaga, za katere Je določen skupen uvozni kontingent. Poleg tega mora biti prošnjam priložena
ter se je moral zateči k sestri, ki mu Je pomagala po svojih močeh.
21. t. m. popoldne je šel v cerkev Sv. Petra in Pavla, kjer mu je neki duhovnik dobrodušno podaril 1.000 lir. Ciani se je potem napotil v središče mesta ter obiskal več lokalov, kjer je pojedel nekaj sendvičev in seveda tudi pil. Nekaj po 21. uri se je znašel brez beliča v žepu ter se je podal po Ul. C. Bat.tisti navzgor. Nenadoma mu Je šinila v glavo «misel», da bi poskušal odpreti vrata avtomobilov, ki so bili parkirani ob cesti. Prvi poskusi so se izjalovili. Srečo pa jo imel z avtom UD 49285, ki je bil parkiran pred poslopjem št. 12. Plen pa je bil malenkosten: star platnen površnik, škatla z rezervnimi žarnicami, ena škatla s serijo izvijačev, magnetski okvir za fotografije, dva kemična svinčnika in dve škatlici vžigalic.
Lastnik avtomobila, 39-letni Franco Bertoni, ki stanuje začasno v poslopju št. 10 na omenjeni ulici, je pozneje izjavil, da vrednost ukradenih predmetov ni presegala 3.000 lir.
Cianiju pa na kraju sreča ni bila mila. Nadaljeval je svojo pot ter poskušal odpreti še vrata nekaterih drugih avtomobilov. Pri tem pa sta ga zasačila dva policijska agenta, k;i sta ga odpeljala na kvesturo. Moški je priznal tatvino ter tudi povedal iz katerega avtomobila je ukradel omenjene predmete.
Samo ene okoliščine ni priznal: Bertoni je namreč izjavil naslednji dan, da je tat vlomil s silo v avto. Ključ je sicer lahko vtaknil v ključavnico, toda zapaha ni mogel premakniti. Da je bil avto vlomljen so potrdili tudi policijski agenti. Spričo tega ni Cianljeva trditev prav nič zalegla.
Na obravnavi je obtoženec še enkrat potrdil svojo verzijo toda isto so storili tudi Bertoni in policijska agenta.
Javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki obsodijo zaradi hude tatvine z obtožilnimi okoliščinami na 1 leto in 2 meseca zapora ter 65.000 lir globe Njegov zagovornik pa je menil da bi morali spremeniti rubriko obtožnice ter ga spoznati za krivega navadne tatvine, upoštevati malenkostno vrednost ukradenih predmetov, mu priznati pravico do splošnih olajševalnih okoliščin ter ga obsoditi na najnižjo kazen. Sodniki so ga obsodili na 9 mesecev zapora ter 35.000 lir globe.
sporočeno, bodo italijanski trgovci. ustrezna dokumentacija, iz katere
škega, Goriškega In Videmskega po-1 lahko uvozili v okviru kontingenta naj bo razvidno, za kakšne vrste slali na ustrezni urad pri komisa-1 «lesa in lesnih izdelkov« v višini I blaga gre,
S Danes, 22. t. m. ob 18.45 bo
r.a sedežu kulturnega krožka *Ro-dolfo Mora-ndi* na Trgu S. Gio-vanni 1 debata o odporniškem gibanju v Furlaniji-Juiijski krajini. Ob tej priložnosti bo predstavljena knjiga Maria Pacorja »Vzhodna meja* (Confine orientale). Diskusije se bo udeležil tudi avtor.
RAZGIBANA DEJAVNOST MESTNIH TATOV
Vdor v šolo «0berdan» navrgel neznanim tatovom borih 400 lir
Več sreče pa so imeli tatovi v stanovanju v Ul. Canlu, kjer so ukradli 220.000 lir in precej zlatnine
Razumeli bi, če bi se neznani tatovi potrudili in vdrli v banko, kjer bi imeli vsaj teoretično možnost, da bi našli veliko denarja. Ne razumemo pa, kaj so iskali tatovi, ki so v noči med torkom in sredo vdrli v šolo «Oberdan» v Ul. P. Ve-ronese. Ni nobena tajnost, da je šola zelo ubožna in zelo nepravi kraj, kjer je mogoče dobiti denar. Toda neznanci verjetno niso bili tega mnenja in so se tudi pošteno potrudili. Najprej so preskočili mejni zid in se tako znašli v parku šole. V pritličju so razbili šipe na oknu in si odprli pot v notranjost. Tatovi so najprej odšli pisarno, kjer so prebrskali po vseh omarah irt predalih. Razmetali so in naredili velik nered z raznimi papirji, oddaljiti pa so se morali zelo nezadovoljni, ker je bil njih trud poplačan samo s 400 lirami, ki so jih našli v nekem predalu. Podali so se nato v ravnateljsko pisarno, kjer so, seveda brez uspeha, povzročili še večji nered. Skušali so celo odpreti vrata v šoski arhiv, vendar jim to ni uspelo, zato so zapustili prizorišče svoiega in se oddaljili po isti poti, po" kateri so prišli.
Nereda in tatvine so se prve zavedle čistilke ter obvestile ravnatelja šole prof. Ezia Bernardoni-ja, ki se je zglasil na policiji in povedal, da so neznanci povzročili za približno 30.000 lir škode. Policisti so uvedli preiskavo.
Vrsta tatvin pa s tem ni zaključena, Zdi se, da so se predvčerajšnjim vsi tatovi zmenili in stopili na svoj bojni pohod.
43-letna Anita Bavari por. Lenar-dbn, ki stanuje v majhni vili v Ul. Cantu 5, se je predvčerajšnjim oddaljila od doma samo za dve uri. Toda ta časovni presledek je bil kar dovolj za tatu, ki se je vrinil v stanovanje in ukradel 220.000 lir, prstan z rubinom in zlato zapestnico. Neznanec je zelo verjetno opazoval lastnico stanovanja. Komaj je ta zapustila hišo, se je podvizal do okna spalnice v pritličju, privzdignil roleto in z demantom prerezal steklo. Odprl je okno in v notranjosti spalnice prevrgel vsak kot. Končno je našel kar je iskal pod kupom rjuh v omari. Tat se je tako dolgo zadržal v stanovanju, da je malo manjkalo, da ga ni gospodinja zasačila. Ko se je Bavarijeva okrog 20.15 vrnila domov, je zaslišala hitre korake na vrtu. Sprva se ni dosti pobrigala za to, potem pa je spoznala, da bi lahko tatu prijela pri delu. Tatvino je prijavila na policiji.
Neznani rokohiterc je oškodoval tudi 18-letno Nerino Denni s Furlanske ceste 56, ki si je predvčerajšnjim, v očetovi trgovini v Mira-marskem drevoredu 15, snela prstan iz belega zlata z demanti in še en zlat prstan ter ju položila na mizo, da bi si umila roke. Trajalo je sa-
mo nekaj minut, ko pa je Denni-jeva poiskala prstana ju ni bilo več. Nekdo ju je urno vzel in zapustil trgovino. Dennijeva je utrpela 55.000 lir škode.
Štirje potniki ranjeni pri trčenju treh avtov
Na obrežni cesti pri km 131-100,-se je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča, ki je zahtevala štiri žrtve. Okrog 14.45 je v smeri proti Tržiču vozil fiat 500 TS 56573 33-letni Giuseppe Di Mon-te iz Ul. Romagna 108. V avtu se je peljala tudi njegova 32-letna žena Luciana Antonelli. Ko je privozil do omenjenega kilometra, je Di Monte sredi ceste zagledal fiat 500 VR 124729, ki ga je vozil 32-letni Giovanni Paganotto iz Ce-ree pri Veroni, Ul. San Giusto 9. Paganotto je čakal sredi cestišča, ker je nameraval zaviti na levo na stransko cesto.
Prav v tistem trenutku je v smeri proti Trstu s fiatom 500 UD 48276 privozil 26-letni Cesare Gianni iz Ul. Catraro 1, zraven njega pa se je peljala 24-letna In-geborg D0boczky iz Beljaka v Avstriji, Wagnerjeva ulica 16. Gianni je prepozno opazil Paga-nottov avto in ker ni utegnil zavreti, ga je prehitel na levi strani. Pri tem je najprej dregnil v Paganottov avto in se nato zaletel v avto Di Montijevih.
Pri nesreči so se ranili vsi potniki razen Paganotta, avtomobili pa so se močno razbili. Vse štiri ponesrečence so prepeljali v bol nišnico, kjer so Antonellijevo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi ran in udarcev po glavi, čelu in spodnjih udih. Di Monte’ se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti, dva tedna, ker se je pobil ln ranil po glavi, levi roki in kolenu. Doboczkyjevi in Gianniju so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč, ker sta se pobila po spodpjih udih. Oba se bošta morala zdraviti po 10 dni
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (24. S. - 3«. 5.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Ali a Maddalena, Ul deli 'Istria 43-dr. Codermatz. Ul. Tor S Plero 2-dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini. Ul. T. Vecellio 24; Serravalio, Trg Cavana 1.
Služba od 13. do IS. ure
Dr. Gmeiner, Ul Giulia 14; Plz-zul-CIgnola, Korzo Italia 14: Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravalio.
Tpa favana 1
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre Alia Maddalena, Ul deUTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2;
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
vljudno vabi na prvi nastop
«GLEDALIŠČA MLADIH 65»
ki bo v sredo 2. junija ob 21. url v gledališki dvorani Kulturnega doma. Uprizorilo bo dramo Erwlna Sylvanusa
KORCZAK IN OTROCI
MONTAŽO PISEM NA SMRT OBSOJENIH
Režija: Jožko Lukeš
Scena: Dimitrij Cej
S to predstavo se želi ((Gledališče mladih 65» oddolžiti spominu vseh žrtev nacizma in fašizma.
RODITELJSKI SESTANEK
v Slovenskem dijaškem domu v Trstu
V nedeljo 30. maja bo ob 10. uri dopoldne v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Ginna-stlca št. 72.
• TRETJI
RODITELJSKI
SESTANEK
Sestanku bo sledila kulturna prireditev gojencev Dijaškega doma, pri kateri bo med drugim pokazala svoje uspehe tudi baletna šola, ki je letos prvič bila v Dijaškem domu.
Vabimo vse starše rednih in zunanjih gojencev, da se roditeljskega sestanka In prireditve udeležijo.
PROSVETNO DRUŠTVO «lGO GRUDEN«
priredi danes ob 20.30 v okviru STEDO proslavo
20-letnice osvoboditve
Predaval bo pisatelj Boris Pahor. Sodeloval bo zbor harmonik Glasbene Matice, partizanske pesmi bosta izvajala zbora Pd «Igo Gruden« In «Vesna» Iz Križa.
Vljudno vabljeni!
Šolske vesti
Dne 6. junija 1965 ob 17. url bo v Kulturnem domu zaključna prireditev osnovnih šol. Vabila so na razpolago na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu.
Nazlonale 16,00 «Extracognugale» Ga-stone Moschin, Franca Rame, Renato Salvatori, Liana Orfei. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Arcobaleno 16.0U «Passi neila notte« Robert Taytor, Barbara Stanvvich, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «La Celestina P...R...« Assia Noriš. Beba Lončar. Prepovedano mladini pod 18. letom
Fenice 16.00 «La tigre ama la čarne fresca« Kriminalni film.
Grattacielo 16.00 «Un leone nel mio letto« Tony Randall, Shirley Jones. Technicolor.
Alabarda 16.30 «Le spie uccidono a Beiruth« Colorscope. Dominigue Boschero, Richard Harrison.
Filodrammatico 16.30 «La sfida viene da Bangkok« Colorscope. Bred Harris.
Aurora 16.30 «Soldato sotto la plog-gia»
Cristallo 16.30 «1 marziani hanno 12 mani« Franchi-Ingrassia
Garibaldi 16.30 «11 baro» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capltol 16.30 «Gl>i impetuosl« Technicolor. James Daren, Pamela Tif-fin.
Impero 16.30 «Stranl compagnl di letto«
Vittorio Venelo 16.30 «Liola» Ugo To. gnazzi, Glovanna Ralll. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Sandokan contro iJ leopardo di Saravah« Technicolor. Ray Danton, Franca Bettoia, Mario Petri.
Astra 16,30 «11 ballo delile pištole«.
Astorla 16.30 «Hatarl» Technicolor John Wayne.
Abbazta 16.00 «Poker con M dlavolo« Michele Morgan, Gabriele Ferzetti
Ideale 16.00 «002 agenti segrebissimU Technicolor
Skedenj 16.00 «Febbre nel sanguo Angie Dickinson. Ray Danton.
— 3
28. maja 1965



Spominski tek v slikah
~'■ •> v* *	**''	■
:as
L*-.-	"	’
>$»**<* ' -
i—,
Spominski tek ob 20-letnici osvoboditve se je, kakor smo že poročali, začel predvčerajšnjim ob zgornjem Belopeškem jezeru. Na sliki izročitev štafetne palice, ki bo vse do nedelje šla od rok do
kraje in vasi do spomenika bazoviškim junakom
rok skozi vse slovenske
Nova Salkova domneva o nekih vzrokih raka
Kadar je govora o otroški paralizi, se v zadnjih letih vedno omenja Sabin in njegovo cepivo, za katerega se trdi, da je malone stoodstotno učinkovito sredstvo proti tej tako hudi bolezni. Do pred nekaj leti pa se je v takšnih primerih bolj pogosteje omenjalo drugo ime in sicer ime dr. Jonasa Salka, k; bo z zgodovino borbe proti otroški paralizi večno povezano. Ta ameriški znanstvenik je namreč pred kakimi desetimi leti izoliral ba-cij otroške paralize in nato napravil prvo cepivo proti njej.
Čeprav je šlo Salkovo ime v zadnjih letih nekoliko v zaton, ker ga je na tem področju znanstvene dejavnosti «prekosil» Sabin, se v znanstvenih krogih njegov sloves še vedno zelo visoko ceni in vsaka vest o njegovih odkritjih vzbudi veliko pozornost.
Tako se je sedaj dr. J. Salk pojavil z novo teorijo o drugi strahotni bolezni, o raku. Ce bi mogli — kot pravi dr. Salk — učinkovito kontrolirati «življe-nje« nekaterih specifičnih kemič-
nih elementov v krvi, bi mogli povzročiti organsko reakcijo, s katero bi sam človeški organizem uničeval rakaste celice. Salkova teorija temelji predvsem na znanem delovanju tako imenovanih protitelesc, ki jih ima organizem v svoji krvi ln s katerimi se bori proti endogenim agensom, t. j. proti raznim tujim povzročiteljem bolezni. Dr. Salk meni, da nekateri kemični elementi v krvi porajajo sami od sebe neka protitelesca, ki vodijo k neki reakciji, ki po njegovem mnenju omrtviči ali nevtralizira normalno delovanje protitelesc, to se pravi da ovira ali nevtralizira tisto preventivno o-brambno moč organizma, ki varuje organizem pred raznimi infekcijami. S tem pa ta nova pro-titelesca onemogočajo organizmu, da se bori tudi proti raku. Ce bi mogli te kemične elemente v krvi izločiti in nato najti način, kako njihovo dejavnost zavreti, bi normalni obrambni mehanizem našega organizma bil sposoben, boriti se proti razmnoževanju kancerogenih celic. To se pravi, da bi se mogli lotiti tudi raka kot takšnega.
Ob obletnici nacističnega zločina na železniški postaji na Proseku
Med desetimi antifašisti, ki so jih nacisti pred 21 leti umorili pri proseški železniški postaji, so bili tudi Giorgio Bensa, Lidio Zubin in Mario Derin, ki jih vidimo zgoraj od leve proti desni
Na današnji dan pred 21 leti se je v mraku približala proseški železniški postaji skupina partizanov, da bi napadla tamkajšnje taborišče, v katerem so imeli nacisti večje število prisilno mobi-
Tekači so se na svoji /oti poklonili spominu devetih partizanov, ki so pokopam na pokopališču v vasi Matajur
Štafetno palico so ponesli tudi v S peter Slovenov
Predaja štafetne palice nekje med Spetrom in Ažlo
Tekači so že prišli na Goriško: vidimo
. ‘US % j
v Grojni pri Gorici
IliillllllIlllllliliilillllinnilllltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiia
POROČILO IN POZIV MINISTRA ZA ZDRAVSTVO MARIOTTIJA
Cepljenja s Sabinovim cepivom so dala doslej odlične uspehe
v
Ze 7 milijonov in pol imunih proti otroški paralizi - Pred leti deset primerov na dan, sedaj le eden - Kdor se še ni zavaroval, naj to stori eimprej
RIM, 27. — Ker se v kratkem zaključi letošnja pomladanska akcija cepljenja proti poliomie-litisu odnosno otroški paralizi, je minister za zdrastvo Mariotti prjkazal stanje otroške paralize v Italiji ter uspehe, ki so bili doseženi na tem področju. Minister za zdravstvo Mariotti je glede tega rekel:
Cez mesec dni bomo prenehali z akcijo cepljenja proti otroški paralizi v vsej Italiji. Skozi petnajst mesecev se je ministrstvo za zdravstvo odločno borilo proti tej strahotni .bolezni, ki še posebej prizadene otroke v prvih
treh letih življenja. Človek, ki ga zadeve ta bolezen, ostane pohabljen za vse življenje, utrpi močne psihične komplekse in se le počasi ponovno vključi v življenje, za vedno pa ostane vsaj deloma pohabljen. Do leta 1964 je bilo v Italiji okoli 3000 primerov otroške paralize na leto, to se pravi, da je ta strahotna bolezen prizadela v povprečju po deset oseb na dan. Zaradi tega je Italija spadala med tiste države na svetu, kjer je otroška paraliza žela največ žrtev. Danes pa se je stanje povsem spremenilo. 09 prejšnjih desetih pri-
Prvi dan spominskega teka se je zaključil v števerjanu, kjer je bil večji program z govori, recitacijami, pevskimi nastopi
liiiifiiiiiiitaasiiiiaaiaiiiiMiiiaiiiiiiif tiisiiiiiiiMiiiiitiaiBiiiiiiiiiiii,i,iiiiiiiMiiiiia,iiaiiaiiiii(iiiiiiaiBitiiiiiiaMit«iil
Haitski konzul bo moral pred ameriško sodišče: kupoval je vojaška letala
WASHINGTON, 27. — Ameriški pravosodni minister Katzenbach je sporočil, da je ameriška vlada začela preiskavo proti konzulu Haitija in proti štirim ameriškim državljanom, ki jih obtožujejo, da so protizakonito izvozili iz ZDA vojaška letala. Zadeva izhaja že iz lanskega poletja. Tedaj je haitska vlada zaman skušala po redni poti kupiti od ameriške vlade nekaj izvidniških ter vežbalnih letal vrste «T-28», ki se morejo uporabiti tudi kot lovska letala, Ker haitski vladi to ni uspelo, je njen konzul v Miamiju stopil v stik z nekaterimi ameriškimi prodajalci rabljenih letal v Floridi in Texasu. Dve ameriški vojaški letali, za katera je plačal po deset tisoč dolarjev, so ameriški piloti izročili haitskim oblastem v Port au Princeu, neko tretje vojaško letalo je bilo prav tako že kupljeno, vendar še ni odletelo iz ZDA, ko so ameriške oblasti za vso to ilegalno trgovanje zvedele in nadaljnje prekupčevanje preprečile.
Znano je, da je možno kakršno koli vojaško blago, vsekakor tudi letala, kupiti le s pristankom obrambnega ministrstva, ki v gornjem primeru za to prekupčevanje sploh ni vedelo. Konzul haitske vlade, ki ne uživa diplomatske imunitete, kot ostali štirje ameriški državljani, ki so zapleteni v to zadevo, bodo prišli pred sodišče in grozi jim nevarnost, da jih ameriški sodniki obsodijo na kazen do pet let ječe in na globo do 25.000 dolarjev.
cija ustavila, mož ni mogel pokazati nobene osebne izkaznice, ker je ni imel. Pri sebi sploh ni imel nobenega osebnega dokumenta. Izjavil pa je, da se imenuje Giulio Manetti, da je po rodu iz Anzia in da je star 66 let.
Pri njem pa so našli 268.000 lir v bankovcih, poleg tega pa še dve hranilni knjižici vpisani na pošti v Nettunu, iz katerih izhaja, da ima «berač» v hranilnici 9 milijonov lir. Berač-milijonor nima stalnega bivališča in policija ga je zadržala zaradi nadaljnjih poizvedb.
Dvanajst let se je skrival na podstrešju
PRAGA, 27. — O mladeniču Janu Plici je pred dvanajstimi leti izginila vsaka sled. O njem ni bilo niti nobene vesti. Sedaj pa so ga po naključju našli živega, pa čeprav ne povsem zdravega, na podstrešju domače hiše v Buo-vi blizu Martina v severni Slovaški. Odkril ga je, po naključju, zdravnik, ki so ga nujno poklicali k Janovemu očetu, ki se je pri nekem prometnem incidentu ranil.
Jana, ki se je skrival dvanajst let, so zdravniki pregledali in ugotovili, da je zelo šibak, podhranjen in da ga muči močna avitaminoza. Poleg tega ima neko okvaro tudi na očesu, zaradi česar se bo moral podvreči operaciji. Njegovo duševno stanje pa je kar zadovoljivo. Kljub temu pa so zdravniki povedali, da je Jan Plica v težkem depresivnem stanju in da zaradi tega ne more govoriti. Ker je v takšnem stanju, niso mogli zvedeti, zakaj se je izločil iz ostalega sveta za polnih dvanajst let.
Berač - milijonar:
9 milijonov
GENOVA, 27. — Genovska pristaniška policija je ustavila nekega moškega, ki je bil po videzu berač in ki je krožil okoli pristaniške postaje. Ko ga je poli-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Glede poslovnih zadev bodite brez skrbi. Prijetne vesti od starega prijatelja.
merov na dan se je ta bolezen skrčila na en primer dnevno. Lahko bi bili zaradi tega zadovoljni, v kolikor bi ne bili s Sabinovim cepivom v drugih deželah dosegli še boljše rezultate. Pri tem je treba še poudariti, da se otroška paraliza pojavlja, kadar se še ponavlja, v glavnem v predelih Južne Italije. Starši, ki svojih otrok še niso cepili proti otroški paralizi, imajo še kak teden časa. Pozivamo jih, naj to opravijo, polagamo jim to na srce, kajti vsako zavlače-vanje bi moglo postati usodno.«
Minister za zdravstvo Mariotti je v svojem govoru še povedal kako cepljenje proti otroški paralizi ne predstavlja nobene težave in kako morejo otroci in mladeniči, ki še niso bili cepljeni, postati žrtve te bolezni. Tu pa je treba dodati, da niso v nevarnosti le otročički in otroci, pač pa da je v nevarnosti tudi odrasel mladenič ali mladenka, kajti znano je, da more otroška paraliza zajeti otroka že pri treh, štirih mesecih starosti, ven-der pa tudi že odraslega človeka do dvajsetih let in tudi črez. Glede tega je minister Mariotti rekel, da tisti, ki se podvržejo cepljenju, izvršijo svojo dolžnost nasproti sebi in družbi, starši pa, ki cepijo svoje otroke proti otroški paralizi, opravijo svojo dolžnost do svojih otrok in družbe same.
Po podatkih, ki jih je nanizal minister za zdravstvo, je bilo doslej v vsej Italiji cepljenih proti otroški paralizi 7 milijonov otrok in mladine, ki so opravili ves ciklus štirih doz Sa-binovega cepiva. Vsi ti se morejo smatrati, da so proti tej bolezni zaščiteni, kajti bacil polio-mielitisa jim ne more več do ži-Vega. Del italijanske mladine in otrok pa ta ciklus šele začenja ali ga dokončuje. Glede tega veljajo sledeči podatki: 2 milijona otrok je doslej opravilo tri cepljenja od štirih potrebnih in v prihodnjih šestih mesecih bodo ti še četrtič cepljeni, ko bodo dobili tako imenovano zaključno ali «trivalentno» cepivo. S tern bo v Italiji imuniziranih proti otroški paralizi že 9 milijonov in pol oseb, pretežno mladih. K tem je treba dodati še 2 milijona 167 tisoč otrok in mladine, ki so vzeli šele drugo dozo cepiva, in še nadaljnja dva milijona im pol, ki so ciklus cepljenja šele začeli.
Minister za zdravstvo je svoje poročilo nadaljeval takole: «Ne morem prikrivati svoje zaskrbljenosti glede vseh tistih, ki s cepljenjem še niso začeli in to ali zaradi malomarnosti ali zaradi neznanja. Vse te ljudi je treba na to opozoriti, stopiti je treba k vsakomur in ga prepričati, kajti virus otroške paralize še vedno kroži in ograža vse tiste, ki še niso postali proti tej bolezni imunii. Veliko je glede tega odvisno od družin, od uči-teljev in zdravnikov. Kdor je bil cepljen, mora prepričati tiste, ki se obotavljajo, in jim zagotoviti, da je cepljenje učinkovito in neškodljivo.«
Svoje poročilo je minister za
BIK (od 21.4. do 20.5.) Finančne težave ali kaj podobnega. V družini bo treba nekoliko popustiti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izgubljate odlične priložnosti, ker ste preveč previdni. Pismo od drage osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Napredek pri delu in veliki zaslužki. Več zabave bi si morali privoščiti.
LEV (od 23.6. do 22.8.) Upoštevajte tudi mnenje drugih. Nekoliko
HOROSKOP
kapriciozna bo ljubljena oseba.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V poslovnih zadevah ali v službi niste preveč premočrtni. V družini ne bo oblakov.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Lahko si privoščite marsikaj, vendar previdnost ne bo odveč. Ločiti se boste morali od nekoga.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.)
Uveljavite svoje organizacijske sposobnosti. Preveč živčni ste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Velika materialna zadoščenja. Znašli se boste tudi v tuji družbi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nič kaj prijetne vesti ekonomskega značaja. Nekoliko pesimisti boste.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekdo se vam trmasto postavlja po robu. Neprijeten obisk ali slaba vest.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dajte času čas, ker se nikamor ne mudi. V družini bo kar po starem.
zdravstvo Mariotti zaključil s tem, da je za jesen napovedal obvezno cepljenje proti otroški paralizi. Glede tega je rekel: «Imam že pripravljen zakonski načrt, ki ga bom po odobritvi v ministrskem svetu predložil parlamentu. Poslanska zbornica in senat bi ta zakonski načrt morala odobriti pred poletnimi počitnicami, da bi ministrstvo za zdravstvo moglo pripraviti vse potrebno za izvajanje zakona v ustreznem času.«
Lattuada bo snemal «Mandragolo»
RIM, 27. — Italijanski filmski režiser Alberto Lattuada ima na programu sedaj dva filma, ki ju bo posnel po dveh literarnih delih, in sicer prvega po nekem starem delu, drugega po nekem novejšem romanu. 2e sredi junija bo začel snemati v Toskani film po Machiavellijevi «Mandragoli», za katero Lattuada meni, da ji bo do skrajnosti zvest, le da bo dogajanje nekoliko «prelomii», da bi na platnu ne imeli Mandra-gole kot odrsko delo.
V tem filmu bodo med drugimi igrali Rossana Schiaffino, Romolo Valli in Tot6, ki bo igral patra Timoteja.
Po Mandragoli se bo Lattuada lotil razmeroma novega dela, in sicer romana Pietra Chiare «La spartizione«, ki ga smatra kot enega najboljših romanov zadnjih desetih let. Zelo verjetno bo glavno žensko vlogo v tem filmu poveril svoji ženi, ki se bo po dolgih letih ponovno vrnila v filmsko življenje. Ta film bo Lattuada začel snemati nekje jeseni.
Ko bo končal ta dva filma, se bo lotil Conradovega »Pustolovca«, toda to pride na vrsto šele prihodnje leto.

Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30 Glasba s filmskih trakov; 17.00 Ansambel Franco Vallisneri; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30
liziranih mladeničev iz Trsta in okolice, da so v njihovi organizaciji «Todt» opravljali razna utr-jevalna in druga vojaška dela.
Z minometalci in lahkim orožjem so partizani napadli taborišče, da bi tistim prisilnim mobilizirancem, ki bi hoteli oditi t) partizane ali kakor koli nacistom uiti omogočili pobeg. Ena mina iz mino-metalca je padla na barako, v kateri je bila nameščena karabinjerska straža, in ubila nekaj karabinjerjev. Preplah, ki je ob napadu v taborišču nastal, je izkoristilo veliko mobilizirancev. Na desetine in desetine jih je pobegnilo.
Tega udarca pa nacisti niso mogli kar tako preboleti. Razbesnel jih je že sam napad partizanov na njih postojanko v neposredni bližini Trsta; v baraki so ležala trupla štirih ali petih karabinjerjev, ki so bili v njihovi službi, povrh vsega pa so jim pobegnili malone vsi mobiliziranci.
Kakor ob vseh podobnih primerih, so se nacisti tudi tokrat znesli nad nedolžnimi ljudmi, nad ljudmi, ki s to partizansko akciji niso imeli nobene neposredne zveze. Takoj naslednjega jutra, 29. maja 1944. leta, so postavili v neposredni bližini proseške železniške postaje trinajst vešal in iz koronejskih zaporov pripeljali na morišče trinajst jetnikov. Vendar pa iz neznanih razlogov niso obesili vseh trinajst, pač pa samo deset. Prav je, da se letos, ko slavimo dvajsetletnico zmage nad nacizmom in fažizmom ^n hkrati dvajsetletnico odporništva v Italiji, spomnimo ob obletnici njihove smrti teh desetih žrtev naci-fašističnega besa.
Tistega žalostnega dne so na proseški postaji dali svoja življenja sledeči antifašisti: 24-letni mizar iz Trsta Giorgio Bensa, 40-let-ni kmet iz Velikega Ubeljskega Andrej Brezec, 27-letni delavec iz Kopra Mario Derin, 22-letni kmečki fant iz Fasere Rok Klarin, 21-letni drogerist iz Trsta Albert Matulič, 20-letni študent iz Trsta Silvano Petracco, 21-letni zoboteh-nik iz Trsta Armando Valerio, 37-letni tržaški delavec Svetko Vatovec, 34-letni čevljar iz Komna Josip Švara in 24-letni mizar iz Umaga Livio Zubin.
Kadar beremo ta imena, vidimo, da so tudi med temi nacističnimi Žrtvami Slovenci, Hrvati in Italijani, ljudje iz raznih krajev naše dežele in raznih poklicev, vendar ljudje, ki jih je vezala skupna ideja svobode, pravice, enakopravnosti med ljudmi. Zavestno so šli t) smrt, prepričani
v boljšo bodočnost tistih, ki bodo vojno in borbo preživeli. In mi, ki danes vsaj deloma uživamo plodove njihove žrtve, smo dolžni se jih — ob dnevu njihov« smrti — spomniti.
aimiiiiiimiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii-iiimiiiiiiBBBBUHiiaa
Milko Bambič uvaja op-art
V pretekli zimi je zazvenela rt umetniškem svetu nova beseda: op-art. Je to nove vrste ustvarjalnost, ki je posredno povezana s slikarstvom, nastala pa je v Ameriki. Tudi pri nas se je mnogo govorilo o tem, ni se pa nič konkretnega pokazalo.
Te nove vrste slike učinkujejo namreč gibljivo. In vtis gibljivosti je včasih, kot se je pisalo, takšen, da se gledalcu prične vrteti v glavi. Prehajamo torej preko kinetične umetnosti kipov, v katerih se gibajo neki deli, v dobo, ko se gibanje zahteva tudi v sliki. Doseči to na dvodimenzionalni ploskvi pa je prav gotovo težje. Zato je vse kazalo, da pri nas ostane nova umetnost op-art le beseda.
To pa do nedavnega, točneje do torka zvečer, ko so pričeli v eksperimentalnem gledališču po magnetofonu predvajati sodobno izvirni dramski skeč Ennia Emilija eštiri osebnosti v kletki», v katerem nastopajo glušci, ki ne čujejo, in slepci, ki ne vidijo dogajanja. V prisotnosti povabljenih italijanskih in slovenskih slikarjev, gledališčnikov in literatov, je tedaj slikar Milko Bambič pričel spremljati zvok besed m Nonijeve glasbe s celostenskimi projekcijami informalno abstraktnih slik.
Presenetljiva novost teh pa je bila v tem, da so se njih barve in fantastične oblike venomer spreminjale z ritmom recitacije, utripale, mirovale, se divje zaganjale, krčile in rasle in preplavljale steno, ko so se zgoščevale v temine, se spajale v čudovite barvne prelive in izginjale, ko so se jasnile. Preko njih pa so se od časa do časa pojavljale črne rešetke kletke, ki so se kot lovke polipa prepletale v pestro barvnost slik.
Kako je Bambtč to dosegel, je njegova tajnost, vemo pa, da je v izpopolnjevanju gibljivih diapozitivov že sodeloval za neko tržaško podjetje. Vendar pa je to nekaj povsem novega. To je že film. Nastajajoče slike torej niso trajne, kot ne more biti trajno v času, statično ustaljeno nobeno gibanje. Njih obstojnost lahko fiksira le filmski trak. Bambičev op-art je pristno življenje barv in oblik, nekaj, kar do danes še nismo videli pri nas, vsaj v tej obliki ne. Je pa to bilo pričakovati, če se je te novosti lotil umetnik, ki mu je pri-rojena tudi iznajditeljska žilica.

g Y//// '////.
PETEK, 28. MAJA 1965 Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Guer-rinijeve variacije; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glas-
Violist Pavel Škabar; 18.50 Sakso- t>a; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10
fonist Ornette Coleman; 19.00 Ti plčni trio Oskarja Kjudra; 19.15 Italija in južni Slovani; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Tržaški motivi; 21.00 Koncert o-peme glasbe; v odmoru: Misli in nazori; 22.00 Kitarist Bruno To-nazzi; 22.15 Dino Olivieri s svo-
iu.w v autvouaivi auhch, xo.au
Molly Kazan: «Gli alligatori«; 19.10 Oddaja za delavce; 20.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 20.30 Trenutki iz časa vojne; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Plesna glasba.
II. program
8.00 Jutranja; 8.35 Pisan spo- dobna ameriška glasba, red; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Pev-
potki za tuje turiste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti! 12.15 Kvintet Avsenik; 12.30 Iz oper Antonina Dvofaka; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Srečanje v gozdu; 14.35 Komorni ansambel s flavto; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Koroške narodne pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Slovenski pevci zabavne glasbe; 18.45 V skupčinskih odborih;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Zunanjepolitični pregled; 20.40 Radio in glasba; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 So-
..---’ T--	----^	-	,--- AV.™ A,UVC pCOlUi, A A .Ul) rev*
jim orkestrom; 22.30 Jazz kon- ci lahke glasbe; 12.00 Zvočni trak; cert; 23.00 Melodije v polmraku.	14.00 Pevci na odru; 15.00 Ital.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
narodni plesi; 15.35 Pevci lahke glasbe; 15.50 Ritmi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Ljudska enciklopedija;
--J — 7 — - ■ “ —-	MMMaaia vaavaaaav/^avvaaju,
D;,c5‘"- ,lX^e Wrime‘dal branck"‘lOAOdlfaUa^' 1Z'
20.05
rr?4	PiSan’«lasbeni- spored; 21.00 Z
sa; 14.00 Knjižne novosti; 14.10 Glinkove skladbe; 14.25 Mali atlas.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisan
Hebbel:
spored; 8.30 Prenos RL; 12.00 in Jel1 smo; 19.15 Ital. periodični 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ma- tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Beethov-tetič - Ronjgov:	«Roženice»; 14.00 nove skladbe: 21.20 F.
Popularne skladbe; 15.00 Melodi- «Agnese Bernauer«. je; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Pevci lahke glasbe; 16.35 Orkestri;
17.00 Današnje teme; 17.10 Iz operetnega sveta; 17.40 Glasbeni ka-leidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Fenati; 19.30 Prenos RL;
22.15 Karel Krautgartner igra za vas; 22.40 Tartinijeve skladbe.
Ital. televizija
8.30 šola; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Rossinijeve simfonije; 19.30 Oddaja za delavce; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Cehov: «Na glavni cesti«; 22.00 V parlamentu; 23.10 Dnevnik.
//. kanal
.	_	21.00 Dnevnik; 21.15 Marcello
lam p.icuo lrnifuva- id ce o.« Mastroianni; 22.05 «Un disco per 18.30 Ruska kultura, 18.55 Pre- 1’estate«; 22.55 Zadnje športne
vesti.
Jug. televizija
10.00 TV v šoli; 15.00 Berlin: Evropsko prvenstvo v boksu; 18.00 Rezerviran čas; 18.10 Skrinjica, ki
mikrofonom v Spoletu; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III. program
Slovenija
8.05 Od uverture do valčka; 8.35 pripoveduje; 18.25 Obzornik; 18.45 *“ TV tribuna; 19.15 Moja punčka in jaz; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Izdajalec — celoveč. film; 22.00 Berlin: Evropsko prvenstvo v boksu; 24.00 Poročila.
Melodije za razvedrilo; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalni orkester iz Madrida; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Komorni zbor RTV; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Na-
Goriško-beneški dnevnik
OBČNI ZBOR KMEČKEGA DRUŠTVA V ŠTANDREŽU
Ustanovitev lastne kmečke zadruge bo v korist pri nakupu in prodaji
V nedeljo prijave za naročilo gnojil in škropiva ter za nakup sena z letališča - Nabavili bodo tudi novo vezalko za žito
predsednik Viljem Zavali |	SSl Tn
da bodo sprejeli dokončen sklep
cal v prosvetni dvorani v Standre-žu izredni občni zbor tamkajšnjega kmečkega društva, da bi se pogovorili o nekaterih važnih zadevah in sprejeli ustrezne sklepe.
Kot prva Je bila na dnevnem redu nabava vezalke za žito. Predsednik je poročal o svojem poizvedovanju, če in kje bi lahko pravočasno dobili na posodo tak stroj. Ker pa je odbor spoznal, da se stroja ne more dobiti prav takrat, ko bi ga najbolj potrebovali, so začeli misliti na nabavo lastne vezalke. V ta namen so najprej izbrali tri člane, ki bi bili pripravljeni skrbeti za vezalko in jo upravljati. Pri debati o tem vprašanju je padlo več predlogov, končno pa so se sporazumeli, da se bodo pozanimali za nakup srednjega stroja te vrste in to čim-prej, ker je košnja, odnosno žetev pred vrati.
Nato je bilo govora o ustanovitvi Kmečke zadruge v okviru domačega kmečkega društva. Predsednik Zavadlav je prikazal, da bi bilo to zvezano le z majhnimi stroški ter lahko izvedljivo. Poljedelci bi imeli od take zadruge veliko in neposredno korist tako pri nakupu svojih potrebščin, ki bi jih lahko dobili direktno iz tovarne po mnogo nižjih cenah, kakor pri prodaji svojih pridelkov. V Trstu bi sl lahko zadruga uredila tudi svoj prodajni prostor. Franc Lupin Je s tem v zvezi pripomnil, da oi bilo dobro, če bi stopil v stik tudi s podobno zadrugo na Oslavju, ki obstaja že precej let in jo na meravajo sedaj poživiti. Skupaj bi lahko prodajali svoje pridelke v Trstu in tako privabili večji krog kupcev. Pri nadaljni debati je govoril o koristi take zadruge in o pripravi primerne osnove, zlasti pa statuta, tudi pokrajinski svetovalec Marinčič Ivo, ki je priporočil odboru, naj zberejo potrebne podatke o praktičnih izkušnjah pri drugih sorodnih ustanovah, ki že delujejo. Debato so zaključili s tem, da so poverili odboru nalogo, naj
na prihodnjem občnem zboru.
Govora je bilo tudi o nabavi umetnih gnojil, zlasti amonijaka, škropiva za trte in krompir ter žvepla. Sporazumeli so se, da bodo te blago naročili skupno, ker ga bodo lahko dobili znatno bolj poceni. To je še toliko bolj potrebno, ker izgleda, da prodajalne agrarnega konzorcija v Standrežu ne bodo več odprli. Sklenili so, da bo odbor sprejemal v nedeljo 30. t. m. v gostilni pri Lutmanu od U. do 12. ure vpisovanje potreb posameznih elanov za to blago.
Kar se letališča in košnje' trave na njem tiče, je predsednik poročal, da so bili v razgovorih z gospodarjem za odkup sena v balah, ki bi ga kupili kar na trav-
niku. Ker pa je gospodar sedaj bolan, se je zadeva malo zavlekla. Vsekakor pa bodo v nedeljo pri vpisovanju za nakup umetnih gnojil in škropiva, tudi prijave posameznikov za nakup sena na letališču.
Pri slučajnostih je bilo govora tudi o žganjekuhi za domače potrebe in o ukrepih, ki jih bo moral odbor podvzeti, da bi dobili dodelitev potrebnega dovoljenja. V tej zadevi bi lahko napravili prošnjo skupaj v Sovodnjami, ker bi bil tak skupen nastop bolj učinkovit. Sporazumeli so se, da bodo napravili potrebne korake s pomočjo Kmečke zveze v Gorici.
Po obravnavi še nekaterih manjših problemov, je predsednik zaključil zborovanje in priporočil članom še tesnejše sodelovanje z odborom v korist vseh.
ZARADI SLABEGA VREMENA
Odložena otvoritev razstave vina in češenj na Bukovju
Posebna komisija bo ocenila razstavljena vina
2e običajna vinska razstava, ki jo prireja poseben odbor «za šte-verjanu meseca maja, je na programu tudi letos. Po prvotnem programu bi jo morali otvoriti včeraj popoldne ob 15. uri na Bukovju. Ker pa je bilo slabo vreme, so otvoritev preložili in se bo izvršila jutri, v soboto ob 18. uri.
Pri razstavi sodeluje 10 domačih vinogradnikov in sicer: Anton Pintar, Hermenegild Podveršič, Jožef Komjanc in Anton Humar z Vr, dšča, Alojz Pintar z Bukovja, Ignac Maraž z Uklancev, Avgust Škorjanc s Križišča, Bogomir Mu-žič z Dvora, Jožef Terpin iz Sčed-nega in Anton Klanjšček z Jazbin. Obenem z vinom bodo razstavljali te.- prodajali tudi češnje.
Posebna ocenjevalna komisija pod predsedstvom inž. Josipa Rustje iz Gorice, v kateri so tudi Jožef Perin, Alojz Bužinel in Klavdij Koršič, do ob otvoritvi preizkušala in ocenila razstavljena vina.
del jo in ponedeljek. V nedeljo bo združena tudi s kulturnim programom, zvečer pa bo ples.
VERDI. 16.30:	«La sottile linea
rossa». K. Dullea in J. Warden. Ameriški klnemaskopski film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00: «11 pugno proibito deifAgente Warner». E. Constan-tine in N. Benedetti. Francoski črnobeli film.
MODERNISSIMO. 16.00 »Bianco, rosso, giallo, rosa«. Anita Ekberg, A. Spaak in C. Oiuffre. Italijanski barvni film; mladini pod 18 letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «Ieri oggl, do-mani« Sofia Loren in Marcel lo Mastroianni. italijanski film, zadnja predstava ob 21 30.
CENTRALE. 17.00: «L'ultimo gla-diatore«. R. Harrlson in M. Tolo Ameriški barvni klnemaskopski film; zadnja predstava ob 21.30.
Razstava bo odprta tudi v ne-........................................................
S KONFERENCE V TRGOVINSKI ZBORNICI
Kakšne koristi obljublja Goriški prvi proračun deželne uprave
V Gorici je potreben tudi šolski center za slovenske dijake
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,4 stopinje ob 15. uri, najnižjo 14,4 stopinje ob 3.20; povprečne dnevne vlage je bilo 75 odstotkov, dežja je padlo 10,2 mm.
Kot smo že včeraj na kratko poročali, je bil v sredo zvečer v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici sestanek predstavnikov krajevnih ustanov, gospodarskih, sindikalnih in drugih organizmov, z deželnim odbornikom za finance, dr. Tripanijem. Svojo udeležbo na tem sestanku je napovedal tudi deželni odbornik za programacijo Co-cianni, pa potem ni mogel priti zaradi drugih, nujnejših obvez.
Dr. Tripani Je podal poročilo o debati, ki se je v deželnem svetu razvila v zvezi s prvim deželnim proračunom. Ta proračun Je v precej skrčeni obliki, saj bo veljal le za drugo polovico leta, se pravi samo za šest mesecev. Govornik je poudaril, da predvideva proračun nad 52 odst. izdatkov za proizvodnjo in nekaj manj kot 15 odst., v socialne namene. Pri tem ima deželna uprava namen čimbolj pospešiti proizvodnjo, da bi tako premagali gospodarsko krizo.
Med glavnimi postavkami je določenih 5.5 milijarde za kmetijstvo, 6 milijard za javna dela, nad 15 milijard nameravajo potrošiti za ljudske, šolske gradnje in za razne sanitarne naprave. Okrog 4 milijarde so namenjene za ceste ter osem milijard za podporo in razvoj industrije ter obrtništva.
Kar se Goriške tiče je dr. Tripani poudaril, da je glavna in ve-sticija dežele za avto cesto Vil-lesse-Gorica, za katero Je že določenih dve milijardi lir. Druga važna investicija je za letališče v Ronkah, odnosno za njegovo dograditev. V ta namen bo dala deželna uprava 600 milijonov v 20 letnih obrokih. Ena milijarda je določena za nakup zemljiških obveznic, kar naj bi ugodno vplivalo tudi na poživitev gradbenega sektorja. Za še ustanovljene industrijske cone je določenih v proračunu poldrugo milijardo lir. Tudi Tržič se bo lahko okoristil iz te-tega naslova, ker bo dobil potrebna sredstva za ureditev tistih naprav, ki so nujno potrebne kot osnova za razvoj industrijskega področja. Dežela namerava prispevati
tudi s kapitalom pri izvedbi raznih koristnih in potrebnih javnih del, zlasti pri gradnji vodovodov, s posebnim ozirom na vodovod v Gorici in po drugih goriških občinah.
Poročilu dr. Tripanija je sledila debata, pri kateri se je med drugimi oglasil tudi odv. Sfiligoj, ki je vprašal za pojasnila glede uporabe zemljiških obveznic, ki Jih namerava kupiti dežela. Naglasil je tudi potrebo ureditve posebnega šolskega centra v Gorici, kjer naj bi se zlasti dijaki s podeželja zbrali med opoldanskim premorom, da bi ne bili prisiljeni hoditi po raznih zakotnih lokalih, kar Je kvarno za njihovo vzgojo. Tak center je še posebno potreben za dijake slovenskih srednjih šol. Sledili so še drugi posegi, pri katerih so podrobneje obravnavali posamezne postavke deželnega proračuna in koristi, ki jih od njih pričakuje naša pokrajina.
Dopolnina pogodba za hotelske uslužbence
Sindikat gostincev pri CISL je naslovil na pokrajinsko zvezo trgovcev v Gorici ter na trgovska združenja v Tržiču in Gradežu predlog, da bi začeli s pogajanji za obnovo dopolnilne pokrajinske pogodbe te kategorije za uslužbence hotelov in penzijonov. Taka pogodba je predvidena tudi v državni pogodbi kategorije in so delodajalci v tem smislu sprejeli določene obveze med sedanjimi pogajanji za njeno obnovo.
in tudi gasilcev niso nikamor poklicali na pomoč. Vsekakor pa je bilo slabega za sedaj kar dovolj in tudi kmetje si želijo sonca, ker se Je začela košnja in bo treba misliti, kako bodo sušili seno. Poleg tega pa Je že prejšnji teden neurje povzročilo preveč škode, ki jo po vsej pokrajini računajo na preko 50 milijonov lir, zlasti na sadju in po vinogradih.
Uspeli predstavi Trnuljčice v Gorici
Slovensko gledališče iz Trsta je včeraj popoldne in v sredo priredilo v dvorani «Katoliškega doma» v Gorici dve predstavi za otroke. Predvajali so Grimmovo pravljično igro v treh dejanjih «Trnuljčiča» v priredbi Martinuzzija.
čeprav včeraj vreme ni bilo posebno ugodno in je bil v sredo delovni dan, je bil pri obeh predstavah obisk Se kar dober. Zlasti mnogo je prišlo mladine iz mesta in bližnje okolice, pa tudi njihovi spremljevalci so se pri predstavi zelo zabavali. Igralcem se je Se takoj na začetku posrečilo vzpostaviti dober stik z občinstvom, ki je Sivo spremljalo in komentiralo dogajanje na odru in jih večkrat nagradilo s ploskanjem pri odprtem odru.
čeprav je bila, kot rečeno, udeležba dobra, pa bi bilo za take mladinske prireditve priporočljivo, da bi organizirali tudi po Šolah skupno udeležbo vsaj osnovnošolskih otrok v spremstvu svojih vzgojiteljev.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj malo po polnoči so nudili v bolnišnici prvo pomoč 51-letnemu Quirinu Martinuzziju iz Podgore, Ul. Madonnina 15. Zdravniki so u-gotovili zlom sredinca na desni roki. Martinuzzi je povedal, da se je malo prej ponesrečil, ko je šel peš po Podgori, pa se Je spotaknil in padel.
Dve uri pozneje pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh 32-letnemu Sergiu Gregoriju iz štandreža, Ul. Ticino 19. Gregori se je malo prej ponesrečil, ko se Je peljal s kolesom in Je padel, ter se pri tem ranil načelu.
PO ZMAGI Z 1:0 NAD LIZBONSKO BENFICO
Milanski IN TER osvoji! pokal evropskih prvakov
Edini gol je v 43’ p.p. dosegel Jair
INTER: Sartl; Burgnich, Fac-chettl; Bedin, Guarnerl, Plcchi; Jalr, Mazzola, Peiro, Suarez, Corso. BENFICA:	Costa Pereira; Ca-
kmalu zdramili in začeli z vrsto TRODHEIM, 27. — V kvalifika-protinapadov. žoga pa Je vedno I cijski tekmi tretje skupine je Nor-
končala v gozdu nog Interjevih igralcev, ki so se vsi brez izjeme
vem, Germano; Raul, Cruz, Neto; I zbrali v obrambo pred Sartljem. V Coluna, Augusto, Torres, Eusebio, | f_2_' Je moral Costa Pereira, potem
Simoes.
SODNIK: Dienst.
MILAN, 27. — Inter Je nocoj o-svojil deseti pokal evropskih prvakov. V finalu, kJ je bil pred 80.000 gledalci, so Milančani premagali lizbonsko Benfico z 1:0 (1:0). Gol je v 43’ p.p. dosegel Jair
Tekma, ki je večji del potekala pod dežjem in po skrajno razmočenem igrišču, ni mogla biti na taki višini kot so jo gledalci pričakovali. Inter je sicer zmagal, vendar ta uspeh je bolj sad sreče kot pa zaslug milanskih igralcev. Blatno igrišče ni dovoljevalo Italijanskim igralcem, da bi se posluževali že večkrat preizkušene taktike skraj-šne obrambe z nepričakovani protinapadi. Zaradi tega je igra Benfico prišla bolj do izraza in gostje so dolgo prevladovali ter večkrat oblegovali Sartijeva vrata Strelov na gol pa je bilo malo, ker budna obramba Interja ni dovoljevala, da bi se portugalski napadalci preveč nevarno približevali mreži. Ti so sicer izvedli nekaj hitrih prodorov, a delno zaradi vode, ki je zavirala žogo, delno pa tudi zaradi živčnosti, niso znali in niti mogli izrabiti priložnosti.
Domačini so večkrat prešli v napad in ker obramba lizbonskega moštva ni bila tako utrjena, so se lahko tudi nevarno približali sicer vedno budnemu Costi Pereiri. V 43’ je Corso začel napad in je žogo predložil Mazzoli. Stisnjen kot je bil, se je Mazzola iznebil žoge s tem, da jo je podal Jairju. Temnopolto krilo se je približalo vratom in usnje silovito poslalo naprej. Vratar Benfice je žogo ustavil, a jo ni zadržal. Tako se mu je zakotalila v mrežo in prinesla Inter-ju toliko iskani in zaželjeni gol.
V drugem polčasu so domačini stisnili goste v obrambo, a ti so se
......."""""""...................I.milili.mm....urnim,...........„„„„„„
V OKVIRU STFnn
GIRO D ITALIA
Tudi včeraj v Gorici dež in veter
Včeraj dopoldne se je zopet pojavil v Gorici precej močan veter, kateremu je sledila ploha. Naliv je bil precej močan in v pol ure je prišlo v nekaterih nižjih predelih mesta celo do manjših poplav. Vendar ni bilo večje škode,
NOGOMET
BREG-KRAS 2:2
V okviru spominskega teka STE DO je bila včeraj na nabrežtnskem nogometnem igrišču tekma med enajstoricama Brega in Krasa. Kljub močnemu dežju, ki je popolnoma razmočil igrišče, so igralci pokazali dobro voljo ln precejšnjo dozo požrtvovalnosti. Tekma se Je zaključila neodločeno 2:2. Ta rezultat, ki Je tudi verna slika sil na igrišču, je zadovoljil obe ekipi.
Po zaključku tega prijateljskega nogometnega dvoboja, je vse prisotne pozdravil član organizacijskega odbora STEDO, predsednik športnega združenja Bor Dušan Košuta. Pohvalil Je tako številno udeležbo in v nekaj besedah podčrtal pomen spominskega teka za zamejske Slovence.
NAMlZNITtMS
Zmaga za Škamperle
Na Opčinah pa je meddruštveni namiznoteniški turnir, ki se Je zaključil z zmago škamperla. Prva ekipa z Opčin se Je uvrstila na drugo mesto, tretji pa Je bil Dom iz Rojana.
Rezultati finalnih srečanj so naslednji:
Škamperle — Opčine A	3:0
Opčine A — Rojan 3:2	3:2
Škamperle — Rojan	3:2
Sledijo ekipe Kras A, Barkovlje B, Breg, Barkovlje A, Dijaški dom, Opčine, Cankar B, Kras B, Cankar A.
K0HSAHSTV0
Po etapi na kronometer V. Adorni novi leader
TAORMINA, 27. — Vittorio Adorni je novi leader lestvice. V današnji 13. etapi Gira, ki so jo tekli na 50 km dolgi progi na kronometer od Catanie do Taormine, je Adorni jasno zmagal in se preril na vrh, ki mu je prinesel roza majico. Sicer je bilo pričakovati, da bo zmagal Adorni, ki se je že izkazal v tej panogi. Vprašanje pa je bilo kako se bo Adorni obnesel na vzponu. Dejstvo je namreč, da so imeli kolesarji 15 zelo napornih kilometrov. Mnogi
kolesarji so so zaradi tega ogledali že zjutraj progo in so se istočasno tudi «razgreli».
Da se povrnemo k Adorniju moramo reči, da je danes odlično vozil. Potem ko je prehitel Gal-ba, je sproščeno in silovito kolesaril kot da je njegova dolžnost zmagati. To se je tudi zgodilo in s to zmago je odnesel Mealliju roza majico, ki Jo je tekmecu v Catanza-ru, skoraj bi rekli, prostovoljno prepustil. Adorni je gospodovalno zmagal v etapi, ki je precej spremenila razpredelnico udeležencev Gira: Gimondi se je zaradi tega premaknil od 7. na 3. mesto, De Rosso od 12. do 6., Balmamlon od 14. do 10., Taccone od 17. na U mesto, itd.
Manjkajo še seveda najbolj naporne proge z vzponi. Adorni je sedaj leader in je na takem položaju, da ga bo težko napadati, še posebno, ker je v odlični formi in ima tudi na razpolago zelo bojevito ekipo. Vseeno pa je treba reči, da z današnjim prvim mestom si A-
dorni še ni zagotovil končne zmage.
NA CILJU
1.	ADORNI VITTORIO (Salva
rani) 1.1302”, s povprečno hitrostjo 41,077 km
2.	Gimondi Felice (Salvarani) 1.14’24”
3.	De Rosso Guido (Molteni) 1.15’34”
4.	Balmamlon Franco (Šanson) 1.15'44”
5.	Taccone Vito (Salvarani)
6.	Zilioll 1*15*53”
7.	Pogglali 1.16’04"
8.	Dancelli 1.16’27”
9.	Mealll 1.16'54”
10 Scandelli 1.17’04”
SPLOŠNA LESTVICA
1.	ADORNI 69.17'43"
2.	Mealll z zaostankom 3’16”
3.	Gimondi 5’21”
4.	Pogglali 6’46”
6.	Zlilo! i 6'50”
6.	De Rosso 7’10”
7.	Negro 7T2”
8.	Dancelli 7'25"
9.	Mugnalni 7'53”
10.	Balmamlon 8’05”
11.	Taccone, 12. Galbo, 13. Fonto-na, 14. Pambianco, 15. Bitossi,
veška premagala Luksemburg 4:2 (1:2).
* * *
CASALE MONFERRATO, 27. — Danes se je začel IX. mednarodni mladinski turnir «Calligaris» z udeležbo Ferencvarosa iz Budimpešte. Interja, Torina in Casala (skupina A), Ptrtizana iz Beograda, Dinama iz Moskve in Milana (skupina B).
Današnji tekmi sta se končali kakor sledi:
Ferencvaros — Casale 2:1 (1:0) Milan — Partizan 1:0 (1:0)
* * *
NOVARA. 27. — V mednarodni tekmi mladinskih reprezentanc je Holandska premagala Italijo 3:1 (2:0). Za Italijo je edini gol dosegel Pereni. Kotov je bilo 4:4.
* * *
LA CORUNA, 27. — Amaterski reprezentanci Španije in Italije sta se danes razšli z neodločenim izidom 0:0.
iiiiiinikiMMiiMiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimitiiuii1||||||||||||imi|l|||imii||||||ll|||||,||||l||||||,llll„|||ll„,||
ko se Je rešil nevarnosti (žoga je udarila ob vratnico), zaradi poškodbe z Igrišča. Njegovo mesto je prevzel priletni Germano, ki pa ni bil nikoli v nevarnosti. Kljub izredni priložnosti so domačini izvedli samo dva strela, ki Jo je Germano brez težave ustavil. Portugalci so, pa čeprav so igrali v desetih! skušali izenačiti, kar pa se Jim ni posrečilo. Pokal je tako ostal v rokah Interja, ki se bo moral spoprijeti za svetovni pokal z Indepen-diente. Kotov je bilo 9:2 (4:1) za Benfico.
HELSINKI, 27. — V kvalifikacijski tekmi svetovnega prvenstva 8. skupine evropske cone (kjer sta tudi Italija in Poljska) je škotska danes premagala Finsko 2:1 (1:1).
NAMIZNI TENIS
Po spomladanskem turnirju
Bor A drugi za Soffitto
Crechici in Boris Košuta najbolj uspešna igralca
V sredo zvečer se Je zaključil pokrajinski namiznoteniški turnir za spomladanski pokal, katerega se Je udeležilo, kot: smo že poročali, 12 ekip.
K zaključnemu delu turnirja so bile pripuščene ekipe Bora A, Soffitta A, Istriani A in B. Zmagala Je, kot je hilo predvideno, Sof-
fitta A v postavi Crechici-Durazza-no, ki pa vseeno ni imela lahke poti do uspeha. Tekmo z Istriani B si Je osvojila s tesnim 3:2, ostali dve tekmi z Borom ln z Istriani A pa s 3:1.
Drugo mesto je zasluženo zasedla prva ekipa Bora, katere barve sta branila Boris in Edi Košuta. Predstavnica športnega združenja sta v torek klonila Soffitti A. Edino točko Je osvojil Boris Košuta, ki je v dveh setih premagal Duraz-zana, medtem ko je po ostri borbi clonll Crechlciju, ki na tem turnirju ni izgubil nobene tekme, še prej ie Crechici premagal Edija Košuta, ki mu je iztrgal drugi set in se ostro branil v tretjem. Brata Košuta sta' izgubila tudi v dou blu. V sredo pa sta borovca po na peti Igri premagala Istrane A. Najprej sta stopila za mizo Edi Košuta ln Floramo. Edi Je klonil v dveh setih nasprotniku, stanje pa Je Boris Košuta Izenačil z zmago nad Brunijem. Po doublu sta predstavnika Istranov ponovno prišla v vodstvo. Boris Košuta pa je prisilil Florama na kolena in tako zopet izenačil. V zadnjem in odločilnem srečanju sta si stala nasproti dru-gokategornik Bruni in Edi Košuta. Borovec je prvi set osvojil s tesnim rezultatom 21:19, drugi set pa Je z istim izidom izgubil. V odločilnem nizu je predstavnik Bora zaigra! bolj premišljeno. Po izenačenem stanju je udaril nekaj odličnih sunkovitih žog, kar je nasprotnika zmedlo. Košuti pa so ti prinesli zmago ln točko, ekipi pa drugo mesto. Proti Istranom B pa sta borovca zmagala z rezultatom 5-0 (p.f.). Tretje mesto je zasedla z zmago nad ekipo z Istriani B prva ekipa Istega kluba.
O tem turnirju lahko trdimo, da je tako z organizacijskega kot teh ničnega vidika popolnoma uspel, posebno v zaključnem delu smo videli nekaj spopadov na visoki rav-
ni, saj so bili ob mizi najboljši predstavniki naše dežele. Najbolj zanimiv je bil spopad med Borisom Košuto in Crechicijem, pa čeprav nista dosti zaostajala dvoboja Cre-chicl-Bruni in Bruni-Edi Košuta. Najboljši Igralec na turnirju Je bil Crechici, na drugem mestu pa lahko postavimo Borisa Košuto, ki Je izgubil tekmo le s članom zmagovalne ekipe. Pozitivni so bili tudi nastopi Ragusina, Dambrosija, Bru-nija in Edija Košute.
T-ar
VARŠAVA, 27. — Italijanska ko-šarkarska reprezentanca je danes v tekmi v.a evropski pokal (Trofeja 5 narodov) presenetila z zmago nad Poljsko 66:64 (32:27). Zaradi tega nepričakovanega rezultata se je ta turnir zaključil z zmago Jugoslavije. Poljska in Italija imata sicer isto število točk, a slabši količnik. Poljaki so tako zasedli drugo mesto, Italijani pa tretje.
6. JUNIJA V ČRNEM VRHU
Planinski pohod SPDT na Javornik
SPDT priredi 6. junija ob priliki izleta v Cmi vrh planinski pohod na bližnjem Javorniku, Prijavljeni se lahko udeležijo pohoda kot posamezniki ali kot predstavniki društva v skupinah po 3. Nagrajevanje bo na podlagi povračila vpisnine, in sicer:
1.	dobi	povrnjeno	100°/o	vpisn.
2.	dobi	povrnjeno	50%	vpisn.
3.	dobi	povrnjeno	25%	vpisn
Vpisovanje v Ul Geppa 9. Udeleženci se lahko prijavijo tudi pred odhodom samim pri razsodišču v Črnem vrhu.
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki h knjige ^Začetki slovenske so-	r„
eialne demokracije v desetletju 1884-1894»
Medtem ko so izkoriščevalci vseh narodov med seboj razcepljeni, je delavstvo popolnoma zedinjeno, brez slehernega narodnostnega prepira, in na tem strankinem zboru spet pozdravljamo, da so sodrugi poljskega jezika, da je poljski proletariat tako krepko stopil v gibanje.« Peščica Čehov na kongresu je sicer protestirala proti Neumannovemu (»obrekovanju«, češ da gre za (»izključno nemški strankin zbor«, in kongres so zaključili tako, da so najprej zapeli »»Pesem dela« v nemščini, nato pa še »»češko in poljsko delavsko himno«, vendar bi bila morala odsotnost predstavnikov tako pomembnega dela, kakor je bil češki ali »»češkoslovanski«, roditi neko zaskrbljenost glede mednarodnostnega značaja avstrijske socialne demokracije tedaj in v prihodnosti. Tretji kongres je sprejel organizacijski statut stranke v odsotnosti predstavnikov češke socialne demokracije, kakor da zanjo ta statut ne velja! In v resnici je bil ta kongres spričo svoje narodnostne omejitve in enojezičnosti — v nasprotju s prejšnjim, v najvišji meri če-ško-nemško dvojezičnim — največji korak v smeri izgradnje avstrijskonemške socialne demokracije, le izvedli so ga pod krinko izgradnje vseavstrijske socialne demokracije!
jNa tretjem kongresu avstrijske socialne demokracije so nekoliko obravnavali neke momente socialnodemokratskega in-temacionalizma Ta razpravljanja je deloma sprožil nehote predstavnik nemške socialne demokracije na kongresu, Ignaz Auer, deloma pa so jih načeli »»neodvisni« predstavniki pol-anarhistične opozicije, ki se je kritično lotila tudi nemške socialne demokracije.
Auer je v svojem pozdravnem govoru močno poudaril, da »»sta bili avstrijska in nemška socialna demokracija od nekdaj mnogo tesneje povezani, kakor pa bi to zahtevala mednarodna solidarnost, ki veže socialnodemokratsko gibanje vseh dežel«, in še pojasnil, da so avstrijski in nemški sodrugi zvezani namreč tudi kot »»sonarodnjaki« (Stammesgenossen). Podal Je zgodovinski pregled odnosov med njimi od organizacijske enotnosti konec šestdesetih let, o kateri je navajal podrobnejše podatke, prek odtujitve avstrijskih radikalnih socialistov od nemške socialne demokracije do zopetnega zbližanja v zadnjih letih. Ko je poljski delegat Stefan Kurowski posegel v razpravo o prvi točki dnevnega reda, to je o dejavnosti stranke, je pograjal Auerja takole: »»Sodrug je pozdravil zbor s posebnim poudarkom na narodnostni enotnosti (Stammes-Einigkeit) z nemškimi sodrugi. Jaz in sodrugi iz Galicije nimamo nič proti temu, če Je menil nemške Avstrijce, moram pa tu poudariti, da je v tem primeru prezrl Poljake in druge Slovane.« Takoj za Kurowskim je skušal Auer svoj pozdravni govor pre-tolmačiti, kar pa se mu ni moglo dobro posrečiti. Dejal je, da je predgovornik bodisi krivo razumel njegova izvajanja,, ali pa se on ni tako jasno izrazil, kakor bi bilo umestno in potrebno. če ga je poljski sodrug razumel tako, kakor «da je pozdrav zboru v imenu nemške socialne demokracije veljal posebej sodrugom nemškoavstrijskega jezika (!) in da je prezrl socialno demokracijo poljskega in slovanskega (I) jezika«, mora izjaviti, da »»nikakor ni mislil tako, kajti to ne bi bilo v smislu naloga, ki ga je dobil«. Nato se je »»popravljal« takole: »»Pozdravil sem vas — mislim, da sem tako storil — če se ni zgodilo, prosim za oproščenje — kot sodroge, kot social-
ne demokrate, kot organizacijo avstrijske socialne demokracije ne glede na jezik, ki se govori pri vas v posameznih krono-vinah. (Tu je govornik žel »»odobravanje«.) če sem izrazil svoja čustva in posebno veselje spričo tega, da je tostran črno-rumenih mejnikov, zlasti tudi v vrstah po plemenskem sorodstvu (z nami) zvezanih sodrugov, med (avstrijskimi) Nemci, socialnodemokratsko gibanje tako močno, če sem nadalje opozoril, da smo bojevali skupen boj z istim veseljem in žalostjo (tostran in) onstran črnorumenih mejnikov, nisem niti od daleč pomislil na to, da bi nasproti sodrugom nenemškega jezika v tej monarhiji gojil druga čustva kakor do nemških. Da smo se nemški socialni demokrati od nekdaj zavedali naše mednarodne solidarnosti, tega vam res tu ne moram šele dokazovati. Da pa smo to mednarodno solidarnost vselej tudi izpolnjevali, smo najbolje izpričali ravno našim poljskim sodrugom in prijateljem, ko smo na prvem strankinem zboru po padcu protisocialističnega zakona... ustanovili glasilo v poljščini za Poljake, bivajoče v Nemčiji.«
»»Neodvisnež« Neumann je v zvezj s svojim očitkom, češ da kongres ni mednaroden, marveč »»nacionalen«, omenil tudi govorice, «da stojijo nemški sodrugi (to je oni v Nemčiji) pravzaprav na narodnem stališču, saj je Bebel napovedal vojno Rusiji«. Tej Neumannovi izjavi je sledilo, kakor je v zapisniku zabeleženo, »»ugovarjanje«, zavrnil jo je mimogrede prav »»globalno«, to je ne da bi se le malo približal vsebini očitka, dr. Adler, medtem ko je Auer vso reč obrnil v šalo, a v tej šaljivi obliki pravzaprav v očitku vsebovano dejstvo priznal: »»Neki sodrug nas je obtožil, da je Bebel Rusiji napovedal vojno. Na to obtožbo lahko odgovorim le: Tako daleč še nismo!« Delegati so to duhovičenje kajpada sprejeli z «vese-lostjo«, to je s smehom in še z »»odobravanjem« po vrhu, saj jim je morala biti prav pogodu misel na socialistično Nemčijo, ki bi se z Beblom kot predsednikom republike spravila z vojno nad caristično Rusijo. A nemški socialni demokrati so menili, da bi morali podpreti tudi vojno cesarske Nemčije proti Rusiji. To misel je dobrega pol leta pred tretjim kongre-
som zavračal uvodnik v listu «Arbeiterwille» pod naslovom «Ali imamo kaj pričakovati od vojne?«: »»Nevarno se med nemškimi sodrugi utrjuje fiksna ideja, da je najpoprej potrebna vojna z Rusijo, potem šele bo dosegel proletariat svoje pravice. Medtem ko vladajoči razred (Nemčije) predstavlja Francijo kot 'dednega sovraga’, se je razpasla v socialnodemokratskih listih neka razvnetost proti Rusiji, ki mora zbujati pri socialistih drugih dežel pomisleke... Nemški sodrug Vollmar... je označil trozvezo (Nemčije, Avstro-Ogrske ln Italije) za 'žandar-ja miru. Mnogo pravilneje bi jo bilo primerjati s človekom, ki ima stražiti sod smodnika, pa se pri tem igra z gorečimi vžigalicami. Očitno je nemška socialna demokracija začela drseti po neki strmini Pomisleke zbujajo udarci, ki jih mora utrpeti mednarodnost delavcev, ko Bebel izjavlja, da je Rusi-ja sovražnik in ko berlinska 'Volkstribiine' (Ljudska tribuna), glasilo »»neodvisne«) opozicije celo izjavlja, da bodo nemški sodrugi šli v boj proti francoskim tovarišem, če se Francija zveže z Rusijo. Nj sovražnik Rusija, marveč ruski absoluti-zem in vladajoča buržoazija v drugih deželah, ki je za vojno...« Niti »»neodvisna« polanarhistična opozicija v Nemčiji se po temtakem ni upirala nadaljevanju Izročila nemške socialne in meščanske demokracije, ki je sprejemalo nemško vojno z Rusijo in tedaj tudi že s Francijo kot novo rusko zaveznico. Zoper Vollmajerjeve izjave iz srede leta 1891, češ da je treba »»trozvezo priznati kot sredstvo za ohranitev miru« in nastopiti proti šovinističnemu napadanju Nemčije v zamejstvu, pa je pisala tudi »»Arbeiterzeitung«, to je dr. Adler, in je menila, da je \ ollmarjevo sklicevanje na izjave Auerja, Bebla in Wil-helma Liebknechta o zunanji politiki »»brez dokazilne moči«; vendar pa je svojo grajo omejila takole: »»Kolikor gre pri teh izvajanjih za zavračanje sumničenj, kakor da socialni demokrati v vojni zoper Nemčijo ne bi stopili na plan, o tem ni izgubljati nobene besede, da je takšno zavračanje samoobsebi umevno; v socialni demokraciji je v tem oziru eno samo mnenje.«
(Se nadaljujeJ
UKEHN1SIVO: TRSI - UL. MONTEUCH1 6 II TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 95» - PUHKU?.Nl(,A: (JUKIČA: Ulic« Silvio Pellico 1 II letna 3.250 Ur. polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: p.isamezna 50 din, 2.400 din za leto
Ljubljani 600-14-6U3 86	- UGLASI:	Gene oglasov:	Za vsak mm v Širini enega stolpca:
telefon 22-207, tekoči račun pH Narodni banki v
Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - 0L SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 U, iyHft - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 1; -5374 -
naročajo prt upravi. - Iz vseb druglb pokrajin Italije prt «3ocieta Pubbllcita Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV ^^NKU0-^Ddaja'm^tak^^aložmštvo trž^Skeg/Ttaika4°rr«
Vnaprej: četrt-
Za SFRJ: ADll, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/j^ beseda — uglasi tržaške ln goriške pokrajine se