Na slovenskih šolah se nadaljuje matura Uspešnica Alenke Brazilija - druga plat čudovite države Rebula v italijanskem prevodu Pesek v Gradežu ni onesnažen Primorski dnevnik št. 141 (21.074) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi / 18 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. B5B/200B (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 20. JUNIJA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Čudežev ne bo, a so dobre priložnosti Dušan Udovič Nihče ni pričakoval, da bo že prvo srečanje finančnih ministrov držav evroskupine po evropskih volitvah prineslo kakšen bistven premik v temeljnih evropskih usmeritvah. Naleteli smo na že znane poudarke severnih držav, ki so, z Nemčijo na čelu, pretežno zagovornice predvsem rigidne finančne discipline, čemur je podrejeno vse drugo. Na drugi strani je bilo zaznati os Italije in Francije, ki proračunski disciplini sicer ne oporekata, bistveno več poudarka pa sta na srečanju dali politiki rasti in zaposlovanja. Renzi ima prav, da se ne vmešava preveč v nemško-bri-tanski spor o tem, ali naj bo predsednik Evropske komisije Juncker ali kdo drug. Pomembnejše so programske usmeritve in tu bo zahtevna bitka, da se v Evropi uveljavijo fleksibilnejša pravila, zlasti kar zadeva investicije, brez katerih ne more biti učinkovite politike rasti in zaposlovanja. Italija ima ta trenutek dve prednosti, ki jih mora znati s pridom izkoristiti: na evropskih volitvah bistveno bolj legitimirano vlado in program reform, ki so bile dobro ocenjene, tako na evropski ravni kot na ravni Mednarodnega monetarnega sklada. Tretja prednost, ki lahko tudi nekaj pomaga, je italijanski semester predsedovanja EU, ki se bo začel julija. Čudežev vsekakor ne bo, zato je bil finančni minister Pier Carlo Padoan na včerajšnjem srečanju ministrov evroskupine previden. Toda priložnosti so in treba jih je izkoristiti. luksemburg - Poziv Italije in Francije na srečanju finančnih ministrov EU Poudarek na rasti in zaposlovanju gorica - Rudolf Saksida Slikar pravljičar No razstavi v Pokrajinskih muzejih marsikatero presenečenje GORICA - »Rudolf Saksida - Slikar pravljičar« je sinoči v palačo Attems Petzenstein privabil številno publiko iz Goriške, Tržaške in Slovenije. Goriškemu ustvarjalcu so se ob tridesetletnici smrti primerno poklonili z retrospektivno razstavo, na kateri je prikazanih okrog sto eksponatov - poleg likovnih del v različnih tehnikah tudi dokumentarno gradivo. Marsikaj se tokrat prvič pojavlja v javnosti in je presenetilo tudi tiste, ki so bili prepričani, da poznajo Sak-sidovo delo. V imenu gostitelja - Pokrajinskih muzejev - je prisotne pozdravil odbornik za kulturo Federico Portelli, govorniki so še bili predstavnica kulturnega društva za umetnost KONS, Jasna Merku, likovni kritik Joško Vetrih in umetnikov vnuk Marko Saksida, potek dogodka je povezoval muzejski kustos Saša Quinzi. Izčrpno poročilo bomo objavili v prihodnjih dneh. rim Reforma senata še poleti RIM - Tudi včeraj so potekala srečanja v zvezi z institucionalnimi reformami, ki so skupaj z volilnim zakonom na prednostni lestvici Ren-zijeve vlade. Pristojna ministrica Maria Elena Boschi se je včeraj sestala najprej s predstavnikom Forza Italia Paolom Romanijem, nato pa še s predstavnikom Nove desne sredine Gaetanom Quagliariellom. Srečanjem so sicer sledile le splošne izjave o tem, da so bili narejeni pomembni koraki naprej, tako da bo vladni tekst o reformi senata gotovo doživel kako spremembo. Mat-teo Renzi je včeraj dejal, da je končni dogovor blizu in v ta namen se bo moral vsakdo nečemu odpovedati. Premier je vsekakor optimist, povedal je, da delo hitro napreduje in bo tekst odobren še v teku poletja. Na 11. strani BRUSELJ / LUKSEMBURG - Finančni ministri držav v območju evra so sestanek v Luksemburgu začeli v znamenju na novo obujene razprave o mehčanju proračunske discipline ter odločnejšem spodbujanju rasti in zaposlovanja. Več poudarka na rasti želita predvsem Francija in Italija, a oba ministra sta včeraj poudarila, da ne želita spreminjati proračunskih pravil. Območje evra je v boju proti krizi vztrajno zaostrovalo proračunska pravila, ki jih je nato, takoj ko je kriza začela popuščati, začelo mehčati, na primer s podaljševanjem rokov za odpravo presežnega primanjkljaja Franciji, Španiji in tudi Sloveniji. K večjemu poudarku na rasti in zaposlovanju najglasneje pozivata Francija in Italija, čeprav sta oba finančna ministra včeraj ob prihodu na evroskupino zatrdila, da ne želita spreminjati proračunskih pravil. Na 11. strani Reševanje nemškega jamarja uspesno Na 2. strani Brezposelnost mladih: v Trstu nujen zasuk Na 4. strani V bližini Devina zgorel tovornjak Na 5. strani Pisatelj Ettore Schmitz v vlogi detektiva Na 8. strani Na Goriškem čezmejno upravljanje odpadkov Na 12. strani SLOVENIJA - Zaradi obsodbe v zadevi Patria Janša se mora danes zglasiti v zaporu na Dobu LJUBLJANA - Predsednik SDS Janez Janša (na posnetku)se mora danes po obsodbi v zadevi Patria zglasiti v zaporu na Dobu pri Mirni na prestajanje dveletne zaporne kazni. Na kazen zapora je bil obsojen zaradi po ugotovitvah sodišča korporativnih dejanj pri nakupu oklepnikov 8x8. Zoper sodbo je pred nedavnim vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a slednje o njej še ni odločilo. Vodstvo SDS je včeraj izreklo enotno podporo predsedniku stranke in pozvalo vrhovno sodišče, naj nemudoma odloči o zadržanju izvršitve sodbe, ker gre za politično obsodbo. Na 2. strani špeter - V okviru proslavljanja 40. obletnice delovanja Slorija Znanstveni posvet o književni produkciji Beneške Slovenije ŠPETER - Književna produkcija Beneške Slovenije in njena vloga oziroma umestitev znotraj slovenskega literarnega repertoarja. To je bila tema zanimivega in dobro obiskanega znanstvenega posveta, ki je včeraj dopoldne potekal v občinski dvorani v Špetru. V sodelovanju z Univerzo v Vidmu in domačim Inštitutom za slovensko kulturo ga je priredil Slovenski raziskovalni inštitut v okviru pobud ob praznovanju svoje 40-letnice. Zamisel o študijskem posvetu »Sodobna literatura v Beneški Sloveniji med tradicijo in novimi izzivi« se je porodila na kontaktnem območju, kjer se medsebojno prepletajo in pogojujejo tri kulture, jeziki in identitete. Na 3. strani 9771124666007 2 Četrtek, 19. junija 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Janša se mora danes javiti na Dobu na prestajanje kazni Poziv vodstva SDS vrhovnemu IIV v • ■ v« • vtg ■■ sodiscu, naj zadrzi izvršitev sodbe LJUBLJANA - Predsednik SDS Janez Janša se mora danes po obsodbi v zadevi Patria zglasiti v zaporu na Dobu pri Mirni na prestajanje dveletne zaporne kazni. Na kazen zapora je bil obsojen zaradi po ugotovitvah sodišča korporativnih dejanj pri nakupu oklepnikov 8x8. Zoper sodbo je sicer pred nedavnim vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a slednje o njej še ni odločilo. Zahtevo so na sodišču od višjega sodišča prejeli v sredo in jo dodelili sodniku poročevalcu. Podpredsedniki SDS Milan Zver, Alenka Jeraj in Zvone Černač ter vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko so včeraj izrekli enotno podporo predsedniku Janezu Janši. Gre za političen proces, katerega namen je izločitev Janše iz volilne tekme in političnega življenja, so soglasni. Vrhovno sodišče so pozvali, naj nemudoma odloči o zadržanju izvršitve sodbe. Po Černačevih besedah je za to, da vrhovno sodišče odloči o zadržanju izvršitve kazni za Janšo, še čas. O tem, da se je sodnica poročevalka, ki ji je bi primer dodeljen, izločila, Predsednik SDS Janez Janša arhiv predsednik sodišča pa mora zdaj odločiti o izločitvi in primer dodeliti drugemu sodniku, so v SDS po besedah Černača seznanjeni. A tudi to po njegovem ne more biti ovira, da sodišče ne bi odločilo o zadržanju prestajanja kazni. Milan Zver je izrazil bojazen za Janševo osebno varnost in se vprašal, zakaj je moral biti napoten v zapor na Dob, kjer sedijo najtežji kriminalci. Za kaj takega po njegovi oceni namreč ni nobene potrebe. »Očitno ni dovolj, da je obsojen po krivici, ampak so v ozadju še nekateri drugi cilji,« je dejal. Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so v zvezi z Zverovimi besedami pojasnili, da so vsem zaprtim osebam, torej bodo tudi prvaku SDS Janezu Janši »zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine, razen tistih, ki so jim odvzete zaradi izvršitve kazenske sankcije«. Iz društva Evropska Slovenija pa so včeraj sporočili, da se bo Janša proti Dobu podal iz Šempetra skupaj s somišljeniki. Ti naj bi se zbrali tudi v Do-bu, kjer bodo »mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo povedali, kaj mislijo o obsodbi«, so še sporočili iz Evropske Slovenije, nekatere civilno-družbene organizacije pa so napovedale ustanovitev Iniciative za ustanovitev odbora za človekove pravice in temeljne svoboščine - Odbor 2014. slovenija - Na predčasnih volitvah 13. julija Stojan Spetič kandidat na listi Združene levice SEŽANA - Nekdanji senator KPI in vidni politični predstavnik Slovencev v Italiji Stojan Spetič je med kandidati Združene levice na predčasnih volitvah 13. julija v Sloveniji. Spetič bo kandidiral v sežanskem volilnem okraju. Koalicija Združene levice, ki jo sestavljajo Demokratična stranka dela (DSD), Iniciativa za demokratični socializem (IDS), Stranka za ekosocializem in traj-nostni razvoj Slovenije - TRS ter nekaj manjših gibanj, se na predčasne volitve podaja s programom Pot v demokratični ekološki socializem. Po besedah glasnika Ni-kole Janoviča Kolenca so se zgoraj navedeni pobudniki odločili nadaljevati zgodbo združene levice. Ta je edina prava levica v Sloveniji, ki zastopa ideje demokratičnega ekološkega socializma, je zatrdil. Seznam primorskih kandidatov Združene levice je naslednji: Tolmin (Ra-dovin Lipušček), Piran (Maja T. Vatovec), Izola (Asta Vrečko) Koper (Matej Vatovec), Koper 2 (Jadranka Vesel), Sežana (Stojan Spetič), Ilirska Bistrica (Boris Kovačič) Postojna (Janez Požar), Nova Gorica (Robert Pahor), Nova Gorica 2 (Jaka Fabjan) in Ajdovščina (Lara Jankovič). Združena levica je na svojo listo uvrstila 88 kandidatov, ki bodo kandidirali v vseh osmih volilnih eno- Stojan Spetič arhiv tah. Na listi je 36 žensk in 52 moških različnih profilov in starosti. Gibanje računa na vstop v slovenski parlament in torej na preboj 4-odstotnega volilnega praga. Na zadnjih evropskih volitvah sta iz vrst slovenske manjšine v Sloveniji kandidirala Damijan Terpin (SDS) in Jože Pirjevec (Solidarnost), ki nista bila izvoljena. kultura - Jutri podelitev nagrad natečaja Mlada Vilenica 2014 Letošnji natečaj prvič združil mlade ustvarjalce iz petih držav SEŽANA - V jami Vilenica bodo jutri ob 10. uri nagradili najboljše udeležence mednarodnega literarnega natečaja mladih pesnic in pesnikov Mlada Vileni-ca. Nagrajence bo nagovoril oče projekta Mlada Vilenica Aleksander Peršolja, natečaj pa so letos pripravili že štirinajstič po vrsti. Kot je na predstavitvi jutrišnjega dogajanja povedala predsednica Kulturnega društva Vilenica Tinkara Kovač, je bil letošnji natečaj dobra vaja za prihodnji jubilejni natečaj, na katerega se bo društvo začelo pripravljati že jeseni. »Gre za pomemben natečaj, ki mladim prinaša novo, drugačno pot do njihovih skritih misli, okolju pa nova poglavja pripovedi o kraju, ljudeh in značilnostih ki jih po malem vsi nosimo v sebi, je povedala Kovačeva. Da je ta tradicionalni dogodek postal del Krasa, priča tudi podpora občine Sežana, jamarskega društva Sežana, JSKD Sežana in Kosovelovega doma Sežana, ki je tudi gostil predstavitev letošnje prireditve. Glavna novost letošnjega natečaja je v tem, da prvič prestopa meje vseh sosednjih držav. Tako je organizator pod novim vodstvom Tinkare Kovač, uspel prenesti povabilo tudi mladim iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Poleg tega so sodelujoči pesniki letos pisali na tematiko o lesu, ki je pomagala usmerjati živahne misli mladih. Natečaj je bil letos razdeljen na 3 sklope, in sicer na drugo in tretjo triado osnovnih šol ter prvo triado srednjih šol in je tako začrtal nov okvir ocenjevanja, ki je pretekla leta potekal glede na starost otrok. Letošnja bera pesmi je bila izredno pestra in zanimiva, zato so imeli mentorji težko nalogo, pri izbiri najboljših. Tudi zato so 3 glavnim nagradam dodali nekaj posebnih nagrad za izvirnost, ljudskost, slikovitost in uglasbitev, ki se je letos prvič zgodila na pobudo ene od mladih pesnic. Od skupno prijavljenih 82 zavodov, jih je letos prvič sodelovalo 35. Med sodelujočimi je bilot poleg slovenskih šol tudi 5 šol iz Italije, 2 iz Avstrije in po ena iz Hrvaške ter Madžarske. Znotraj zavodov je v natečaju sodelovalo 122 triad, ki so prispevale 256 pesmi. Od tega je 49 razredov drugih triad OŠ prispevalo 128 pesmi, 44 razredov tretjih triad OŠ 112 pesmi in 8 razredov srednjih šol 16 pesmi. Nagrajenci so seveda še skrivnost, ki jo bodo razkrili jutri. Od desne Tinkara Kovač, Aleksander Peršolja in Irena Mraz fotodamj@n slovenija Battelli in Goncz edina kandidata narodnih skupnosti LJUBLJANA - Sedanja poslanca Roberto Battelli in Laszlo Goncz sta edina kandidata za poslanca narodnih skupnosti na predčasnih parlamentarnih volitvah in bosta madžarsko oziroma italijansko manjšino očitno zastopala tudi v prihodnjem sklicu državnega zbora. Med 90 poslanskimi sedeži namreč dva pripadata predstavnikoma narodnih skupnosti, in sicer italijanske in madžarske. Pripadniki obeh manjšin ju volijo v posebnih volilnih enotah. Roberto Battelli, ki je poslanec že od leta 1990, kandidira v 9. volilni enoti (Koper, Izola, Piran), protikandidata pa nima. Predstavnika italijanske narodne skupnosti bo volilo okrog 2700 volivcev. Laszlo Goncz pa je poslanec madžarske narodne skupnosti od leta 2008, tudi on v 10. volilni enoti (Murska Sobota, Lendava) nima protikandidata. Predstavnika madžarske narodne skupnosti voli približno 6700 volivcev. Končana obravnava v primeru Rupla, sklep sodišča v 30 dneh LJUBLJANA - Na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani se je včeraj z zaslišanjem prič, tudi zunanjega ministra Karla Erjavca, končala glavna obravnava v tožbi nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ta zahteva 20.000 evrov odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja na zunanjem ministrstvu julija lani. Sodišče bo sklep objavilo pisno v 30 dneh. Erjavec je včeraj na sodišču zanikal trditve Rupla, da je pri prekinitvi njegovega delovnega razmerja šlo za politično odločitev in diskriminacijo zaradi članstva v SDS, kot je pred tem dejal Rupel. Poudaril je, da so takrat, tako kot Ruplu, desetim uslužbencem izrekli prenehanje delovnega razmerja v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Rupel je bil v trenutku prekinitve delovnega razmerja generalni konzul Slovenije v Trstu. bavarska - Uspešen konec mednarodne reševalne akcije v jami Riesending Jamar končno na površju Včeraj so poškodovanega Westhauserja prinesli iz jame, čakali so ga zdravniki - Več reševalcev iz naših krajev MÜNCHEN - Dobrih enajst dni (skupno 275 ur) po nesreči, ki ga je v najgloblji nemški jami Riesending doletela na globini 980 metrov, je izkušeni in hudo poškodovani nemški jamar Johann Westhauser po zaslugi številnih reševalcev iz petih držav prispel na površje. Reševalci so ga včeraj opoldne prinesli iz jame blizu bavarskega Berch-tesgadna (na avstrijski meji), zdravniki so mu pri izhodu nudili nujno pomoč. Zatem je bavarska reševalna služba priredila novinarsko konferenco. V izredno zapleteni reševalni akciji so ves čas sodelovali tudi prostovoljci iz naših krajev. V prvi vrsti so bili tudi jamarski reševalci iz Furlanije-Julijske krajine, Westhauserju pa je zdravstveno pomoč v globinah nudil tudi slovenski zdravnik in član Jamarske zveze Slovenije Rok Stopar iz Sežane. Reševanje je skozi tunele, jaške in vodo steklo brez večjih zapletov, s poškodovancem (ležal je na posebnih nosilih) so se reševalci več dni previdno prebijali proti izhodu. V izmenah je bilo med drugim na delu 109 italijanskih reševalcev in tehnikov, katerim je treba prišteti nemške, avstrijske, švicarske in hrvaške reševalce. Pomoč so ponudili tudi slovenski jamarji. Namestnik vodje Jamarske reševalne službe Slovenije Maks Merela je za STA povedal, da je bilo reševanje primerljivo s tistim iz leta 1990 v Černelskem breznu na Kaninu: »Nemško brezno ima namreč vse tisto, kar podaljšuje čas reševanja, od velikih globin, vode, blata, ozkih prehodov in rovov do nizkih temperatur,« je povedal Merela. Reševalci so s poškodovanim Westhauserjem končno zagledali sonce ansa / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 20. junija 2014 3 špeter - Posvet v okviru proslavljanja 40-letnice Slovenskega raziskovalnega inštituta Beneška literatura znotraj slovenske knjižne produkcije Prepletanje treh kultur, jezikov in identitet - Narečje kot glas določenega okolja in nosilec identitete ŠPETER - Književna produkcija Beneške Slovenije in njena vloga oziroma umestitev znotraj slovenskega literarnega repertoarja. To je bila tema zanimivega in dobro obiskanega znanstvenega posveta, ki je včeraj zjutraj potekal v občinski dvorani v Špetru. V sodelovanju z Univerzo v Vidmu in domačim Inštitutom za slovensko kulturo ga je priredil Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) v okviru pobud ob praznovanju svoje 40-letnice. Zamisel o študijskem posvetu »Sodobna literatura v Beneški Sloveniji med tradicijo in novimi izzivi« se je porodila na kontaktnem območju, kjer se medsebojno prepletajo in pogojujejo tri kulture, jeziki in identitete, ter v kontekstu, ki ga označuje neprestana dialektika med zgodovinsko tradicijo in novodobnimi izzivi, je v svojem pozdravu poudaril ravnatelj Slorija Devan Jagodic. Ocenil je tudi, da čeprav v Benečiji še prihaja do agresivne politike do manjšinske komponente, je vsekakor slovenska beseda danes manj občutena kot problem v primerjavi s preteklostjo. Pozdrav vi-demske univerze je prisenel Roberto Da-pit, ki je tudi vodil prvi del posveta, predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo pa je poudarila pomen pobude, ki ne pomeni le spodbude za krajevne kulturne delavcee in ustvarjalce, temveč gre tudi za pomembnen doprinos k oblikovanju take kulturne politike, ki bo zagotovila ne le obstoj temveč tudi razvoj slovenske besede v Vi-demski pokrajini. Sledila so predavanja Mateje Curk, Jadranke Cergol, Bogomile Kravos, Davida Bandlja, ki je bil tudi idejni pobudnik posveta, Roberta Dapita, Janoša Je-žovnika, Irene Novak Popov ter Mihe Obita, ki so poglobili vsebinski, stilni in jezikovni razvoj beneškoslovenske in re-zijanske književnosti, pretežno pesniške. Ugotovljeno je bilo, da ne predstavlja le zametka neke folklorne književnosti, pač pa ima umetniško vrednost in je v korak s časom. V ospredju je bilo seveda vprašanje narečja kot živega in izvirnega glasu, ki govori iz določnega okolja ter je nosilec identitete in pripadnosti lokalnemu prostoru. V beneškem pesniškem ustvarjanju pa prihaja do izraza tudi pripadnost globalnemu svetu in so ženske avtorice povezovalke med lokalnim in globalnim, saj bolj zaznavajo in sprejemajo spremembe v sodobnem svetu. Izražena je bila tudi potreba po odpravi stereotipov glede narečne književnosti ter po strokovni opredelitvi manjšinske literature, kar je prišlo do izraza v primerjalni predstavitvi beneško-sloven-ske in narečne italijanske ustvarjalnosti v istro-kvarnerskem prostoru. Razmišljanje se je razširilo tudi na osrednji slovenski prostor, kjer se v zadnjem obdobju pojavljajo in uveljavljajo avtorji, ki pišejo v narečjih, medtem ko je v preteklosti bila narečna književnost ocenjena kot umetniško manj vredna. Obstajajo seveda razlike z narečnim ustvarjanjem manjšin, ki jim je narečje kot v primeru Rezije in Benečije »nujno« jezikovno sredstvo, in avtorji, za katere je narečje slogovna izbira. Seveda so v enem in drugem primeru tudi tematike različne. Predavatelji in razpravljavci so nato beneškoslovensko in rezijansko literarno ustvarjanje razčlenili po avtorjih in obdobjih, od začetka sedemdesetih let, ko so prevladovali motivi nostalgije, resi-gnacije, skrbi za usodo jezika in skupnosti ter je šlo za angažirano in osebno izpovedno poezijo ter drugačno pojmovanje identitete, za katero je pomembno plodno sobivanje drugačnosti. (NM) Med udeleženci posveta je bila tudi pesnica iz Rezije Silvana Paletti (prva z leve) nm film - Idila Nastaja prva slovenska grozljivka LJUBLJANA - V Ljubljani bo jutri padla prva klapa prve slovenske celovečerne grozljivke Idila. To bo celovečerni prvenec režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča. Idila bo »čista akcijska grozljivka« in pomen novo poglavje v slovenski kinematografiji, trdijo njegovi ustvarjalci. Zgodba bo predstavila amaterski fotomodel Zino, ki se po burni in prekrokani noči s prijateljicami odpravi na modno fotografiranje v neokrnjeno naravo, v družbi z ambiciozno Mio, do življenja apatično Dragico in snobovskim fotografom Blitczem. Na idiličnemu travniku, ki so si ga izbrali za fotografiranje, jih brezobzirno napadeta domnevna lastnika travnika, Francl in Vintlr. Prestrašene in nemočne meščane odvlečeta v mračno klet, ki skriva ne-slutene pasti za vse vpletene v dogajanje. Glavno vlogo bo odigrala Nina Ivanišin, nastopili bodo še Sebastian Cavazza, Lotos Vincenc Špa-rovec, Nika Rozman, Jurij Dreven-šek, Manca Ogorevc, Damjana Čer-ne in Damir Leventič - Renc. dežela fjk - Pobuda deželne agencije za pravico do študija na višji stopnji Nova spletna stran Ardiss Predstavili so jo deželna odbornica Loredana Panariti, direktor agencije Kovatsch in Taranto (Insiel) - Kmalu tudi v slovenskem jeziku TRST - Na sedežu deželne agencije za pravico do študija na višjih stopnjah Ardiss so včeraj predstavili novo spletno stran. Agencija Ardiss je namesto nekdanjih ustanov Er-disu, 1. januarja letos pa je prevzela vse njihove pristojnosti. Na novi spletni strani www.ardiss.fvg.it, ki jo je popolnoma obnovila deželna družba Insiel, pa je že objavljen novi razpis za pravico do študija za akademsko leto 2014-2015. Novo spletno stran so predstavili deželna odbornica za delo, izobraževanje, enake možnosti, politike za mlade in raziskovanje Loredana Panariti, direktor agencije Ardiss Claudio Kovatsch in Giuseppe Taranto iz družbe Insiel. Nova spletna stran agencije Ardiss je dokaz razvojnega procesa, ki je privedel do poenotenja storitev za 35 tisoč študentov v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je povedala Panaritijeva in dodala, da bo to odslej tudi neposredna zveza med študenti in agencijo. Spletna stran je namreč stalno ažurna in večjezična in jo bodo v kratkem še nadgradili. Prihodnji korak, je napovedala odbornica Panaritijeva, bo objava nekaterih delov spletne strani v slovenskem jeziku, v prihodnosti pa bodo izdelali tudi aplikacijo za pametne telefone. Z leve: Loredana Panariti, Claudio Kovatsch in Giuseppe Taranto videm - Preiskava Podjetnik, politik in utajevalec VIDEM - Videmski podjetnik in politik Luciano Gallerini naj bi prikril 2,6 milijona evrov dohodkov in za 400.000 evrov transakcij, obdavčljivih z davkom na dodano vrednost. Odkrila ga je finančna straža, ki je po nalogu preiskovalnega sodnika preventivno zasegla del Gallerinijevega premoženja. Podjetnik naj bi državi med letoma 2008 in 2013 prikril večji del dohodkov. Zasegli so mu nepremičnini v Vidmu in Gradežu (v skupni vrednosti 300.000 evrov) ter približno za milijon evrov deležev v hotelih, luksuznih restavracijah in turističnih rezidencah v Vidmu, Lignanu, Gradežu in na Piancavallu. Gallerini je geometer, ki soupravlja številna podjetja, do leta 2008 pa je bil vi-demski občinski odbornik za proizvodne dejavnosti v desnosredinski upravi. Leta 2011 je njegovo kandidaturo za mesto podpredsednika vi-demskega industrijskega konzorcija zavrnil župan Furio Honsell. Moj Travnik f84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu 4 1 2 Petek, 20. junija 2014 miTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu brezposelnost mladih - Pokrajinski tajnik sindikata Cgil Sincovich Nujen je zasuk v tržaški ekonomiji Projekt Jamstvo za mlade je pozitivna pobuda. Vsak ukrep za spodbujanje zaposlovanja mladih je namreč dobrodošel. Toda stvar ni tako lahka, ker se postavljata vsaj dva huda problema. Prvi je v tem, ali bo javna uprava zares kos obljubam. Drugi pa je tržaško gospodarstvo, ki nujno potrebuje zasuk, ker si lahko nova delovna mesta drugače le sanjamo. To nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, s katerim smo se včeraj pogovorili o brezposelnosti mladih v tržaški pokrajini z ozirom na novi evropski projekt Jamstvo za mlade (angl. »Youth Garantee«), ki je stekel pred kratkim tudi v deželi Furla-niji-Julijski krajini. Kot smo že poročali, je ta projekt namenjen mladim od 15. do 29. leta starosti in še predvsem tistim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (t.i. Neet). Namen projekta je zagotoviti, da prejmejo mladi kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo po končanem formalnem izobraževanju ali po začetku brezposelnosti, javna uprava pa mora nuditi odgovor v roku štirih mesecev po opravljenem kolokviju. Problem je ravno v tem, pravi Sin-covich. Namen projekta je nuditi konkretne odgovore v določenem roku, to pa ne bo v danih pogojih lahko iz vsaj dveh razlogov. Po eni strani so predvidena javna finančna sredstva za vajeništvo, pripravništvo itd., a pokrajinski uradi za zaposlovanje so na psu, saj predstavljajo polovico osebja prekerni uslužbenci. Po drugi strani so v tržaški pokrajini prejeli že več kot 650 prošenj, se pravi dober delež glede na vse dosedanje prošnje v deželi FJK, ki jih je bilo več kot tri tisoč. Zato obstaja nevarnost, da ne bodo prositelji čez nekaj mesecev prejeli nobenega odgovora, pravi Sincovich. Dodatno vprašanje so skupni napori za izhod iz krize. Odnosi med javno upravo in delodajalskimi ter stanovskimi organizacijami so dobri, vendar potekajo tako rekoč po običajni poti. Potreben je torej zasuk, ker ne bo brez ekonomske rasti nobenega delovnega mesta več. Nujni so zato konkretni ukrepi, ker je stanje dramatično. Zadnji podatki Banke Italije so pokazali, da je bilo od začetka krize na Tržaškem izgubljenih okrog 9400 delovnih mest (ta so padla z več kot 98 tisoč na manj kot 89 tisoč), konec leta 2013 pa je bilo na uradnem seznamu približno 7600 brezposelnih. Razlika med številom ljudi, ki zapustijo službo, in številom novih zaposlitev pa je bila v zadnjih dveh letih prvič negativna. Skratka, znakov o spremembi trenda na trgu dela še ni. Jamstvo za mlade je pozitiven projekt, ki pa ne bo uspešen, če ne bodo lokalna podjetja sposobna sprejemati novih ljudi: 650 novih delovnih mest namreč zaenkrat enostavno ni. Poglaviten problem je torej oživitev tržaškega gospodarstva, brez resnih ukrepov pa bomo ostali v slepi ulici. A.G. pogovor - Martin Ciuch, kuhar »Rad bi odprl lokal, gotovo pa ne v Italiji« Finančna kriza se odseva tudi v gostinskem sektorju. Pogovorili smo se z enaindvajsetletnim Martinom Ciuchom, doma iz Trebč, ki je po poklicu kuhar. Začnimo pri izobrazbi. Kako se je začela tvoja kuharska pot? Že takoj po končani nižji srednji šoli sem vedel, da bi rad kuhal, ker mi je bilo to od vedno všeč. Tako sem se vpisal na triletno dvojezično šolanje pri Ad Formandumu v Trstu. Ko to končaš, lahko nadaljuješ še dve leti, vendar je nadaljevalni tečaj v Gradežu. Ali si ob koncu triletnega šolanja takoj našel vsaj začasno zaposlitev? Po dveh mesecih sem že delal v pubu Liverpool na Opčinah. V njem sem delal dve leti, potem sem nekaj časa delal v restavraciji Da-neu na Opčinah, dokler je niso zaprli. Nov lastnik me ni obdržal, samo čez nekaj časa sem spet en mesec delal tam. Trenutno iščem delo in nisem zaposlen. Kako vpliva finančna kriza na gostinski sektor? To je odvisno od lokala. Restavracije na visokem nivoju imajo stalne goste, to je tisti bogat sloj ljudi, ki jih še vedno obiskujejo. Kriza se bolj pozna v povprečnih lokalih. Vsekakor vpliva na to veliko dejavnikov, odvisno je na primer tudi od odnosa z gosti. Kje iščeš zaposlitev? Samo v Italiji ali tudi v Sloveniji? Samo v Italiji, ker so v Sloveniji plače polovične. Kaj pa tujina? Pomislil sem na Dunaj, nazadnje pa sem ostal v Trstu, ker si tega nisem mogel privoščiti. Dunaj mi je kot mesto všeč in malo tudi govorim nemško. Razlika med Trstom in Dunajem je predvsem v tem, da so v Avstriji pri delu veliko bolj resni. Ko podpišeš pogodbo, si naslednji dan že v službi. Tukaj ni tako, najprej delaš, potem pa boš že podpisal pogodbo... Tudi birokratske zadeve so v Avstriji bolj striktne. Martin Ciuch Ali se mladi zanimajo za ta poklic? Ta poklic postaja skoraj neke vrste trend. Morda tudi zaradi raznih kuharskih oddaj, ki jih predvajajo na televiziji, kot je na primer Masterchef. Mislim, da postaja ta poklic za mlade vedno bolj zanimiv. Je torej težko najti delo v tem sektorju? Če iščeš, najdeš. To pa je poklic, ki zahteva resnost, čeprav se zdi enostaven. Mora ti biti všeč. Negativna plat pa je tudi v tem, da vedno delaš med prazniki in si prost, ko drugi delajo. Kakšne načrte imaš za prihodnost? Pomislil sem tudi na to, da bi odprl lokal. Gotovo pa ne v Italiji, tukaj ti vzamejo 60 odstotkov vsega samo za davke, ostane ti le 40%. Boljši pogoji so v Sloveniji ali Španiji. Vsekakor ni enostavno. Ko odpreš lokal, je potrebno vsaj nekaj let, da se vpelješ podjetje in kaj zaslužiš... Kaj pa naš prostor, med Slovenci v Italiji... Pri nas je nekako že ustaljeno, kam hodijo ljudje. Pozimi gremo v Liverpool na Op-čine, poleti v osmice ... Liverpool oziroma »Pri Savotu« obstaja že veliko let in ima zato svoje kliente. Če bi odprl nov pub na Opčinah in ga imenoval »Pri Brigiti«, pa bi najbrž bilo težje ... Barbara Ferluga devin-nabrežina - Komisija »Prozorni« Imu Župan Kukanja in odbornik Corigliano o zgrešenih obrazcih Polemika o zgrešenih položnicah za plačilo davka na nepremičnine Imu v de-vinsko-nabrežinski občini se še ni polegla. O zadevi je včeraj razpravljala občinska komisija za prozornost. Čim se je po občini razvedelo, da je občina dostavila na dom nekaterih občanov obrazce z zgrešenim izračunom davka Imu na tako imenovano drugo stanovanje, je predsednik komisije za prozornost, vodja skupine For-za Italia Massimo Romita, sklical sejo, da bi na njej občinska uprava pojasnila, zakaj je prišlo do napak in nevšečnosti. Včerajšnja seja je bila povsem umirjena, brez razvnetih tonov in obsojanj, je ocenil župan Vladimir Kukanja, ki se je znašel z odbornikom za proračun in davke Lorenzom Coriglianom v vrtincu polemike. Sestanka so se ob vseh članih desnosredinske opozicije udeležili tudi župan, odbornik Cori-gliano in občinski tajnik Giampalo Giunta, ki je postal po reorganizaciji občinskih služb odgovorni za davčni urad. Kukanja in Corigliano sta pojasnila, zakaj je prišlo do napak. Izpostavila sta dejstvo, da občina šele pripravlja arhiv z vključitvijo podatkov vseh davčnih zavezancev. Desnosredinska opozicija ni izkoristila vprašanja za politični napad na upravo, ker se dobro zaveda, da je slednja podedovala sedanje stanje od prejšnje, Retove uprave. Kukanja in Corigliano sta menila, da bo upravi uspelo urediti arhiv do za- Massimo Romita četka jeseni. Tako naj bi bilo oktobra vse pripravljeno za plačilo davka na službe Tasi. Upravitelja sta tudi poudarila, da namerava občina poostriti nadzor na davčnem področju in tako zagotovili plačevanje davkov vseh občanov. Župan Kukanja se je tudi obregnil ob stališče, ki ga je pred dnevi iznesel pokrajinski koordinator Zelenih Rossano Bibalo. Slednji je zahteval soočenje v le-vosredinski večini, češ da so bili Zeleni doslej postavljeni ob stran, pa čeprav so bili ob zadnjih volitvah politični partnerji levosredinske koalicije. Kukanja je spomnil, da Zeleni niso izvolili svojega predstavnika v občinski svet. Kljub temu je njegova uprava na začetku mandata vedno vabila vodstvo Zelenih na srečanja koalicije, ker pa se slednje ni odzvalo, je smatrala, da ga položaj v občini pač ne zanima. M.K. občina trst - Vprašanje prekernih in stavka Dežela, občine in vlada iščejo kompromis o vrtcih Vprašanje občinskih vzgojiteljic in drugih prekernih delavcev (skupno jih je okrog 300), s katerimi Občina Trst ne sme sklepati novih pogodb za določen čas, še ni rešeno. Deželni zakon z vsemi popravki je bil izglasovan, v Rimu pa potekajo mrzlični pogovori. Na ministrstvih preverjajo, ali je deželni zakon skladen z državnimi predpisi in paktom stabilnosti. Prejšnji zakon iz leta 2010 je po pritožbi vlade letos padel na izpitu ustavnega sodišča. Te dni so v Rimu tudi predstavniki Dežele FJK in Občine Trst. Združenje italijanskih občin ANCI je izrazilo zaskrbljenost zaradi vzgojnih in drugih storitev, ki so pod vprašajem. Tržaški občinski odbornik za osebje Roberto Treu je včeraj iz Rima povedal, da se vrstijo srečanja in da se vsi ukvarjajo s tem. »Vsi iščemo dobro rešitev. Naša cilja sta zagotoviti vzgojne storitve in stabilizirati občinsko osebje, ki jamči za kakovost teh storitev,« je povedal. »Ko bi država zavrnila deželni zakon, mi ne bi mogli upravljati jasli in vrtcev. To se seveda ne sme zgoditi. Deželni zakon še ni bil objavljen, vse strani se potegujejo za sprejemljivo rešitev, tudi s kako spremembo v besedilu. Najti moramo varen izhod brez presenečenj,« je bil jasen Treu. Občinske storitve so bile včeraj okrnjene zaradi vsedržavne stavke v javnem sektorju, ki jo je sklical bazni sindikat USB. 4 od 12 občinskih rekreacijskih centrov so bili zaprti, na Velikem trgu so s prekernim osebjem demonstrirali tudi starši otrok, ki obiskujejo ta središča. Sindikalisti so se sestali z načel- Shod na Velikem trgu fotodamj@n niki svetniških skupin in predsednikom občinskega sveta Iztokom Furlaničem, ki je izrazil solidarnost, delegacija pa je županu Robertu Cosoliniju izročila peticijo s 1400 podpisi zaposlenih in staršev, ki podpirajo predlog USB. »V Neaplju je občina sprejela sklep, s katerim se je zoperstavila državnim predpisom in poudarila, da je vzgoja temeljna potreba. Na sodiščih je zmagala. Tudi v Trstu bi se morali opogumiti,« je prepričana sindika-listka Maria Pellizzari. Deželni zakon je po oceni sindikata pomanjkljiv, najbolj izpostavljeni pa so prav rekreacijski centri. (af) Prostitucija • • ■ • v v • in izkoriščanje v Ulici Donadoni Tržaški mobilni oddelek policije je v sredo zasegel še en masažni salon, v katerem naj bi ponujali precej več kot navadne sprostitvene masaže. Preiskavo o prostituciji je kot običajno vodil državni tožilec Federico Frezza. Policisti so odkrili, da je kitajska maserka, zaposlena v salonu v Ulici Donadoni, v resnici prostitutka. To ni novost, saj je policija v zadnjih mesecih in letih iz istega razloga zaprla že veliko podobnih masažnih salonov v mestu. Lastnico salona, 47-letno kitajsko državljanko H. X., so kazensko ovadili zaradi spodbujanja prostitucije in izkoriščanja. Rojakinjo je v bistvu zasužnjila, saj ji je na začetku obljubila mesečno plačo v višini 800 evrov, nato pa je sama zadržala ves zaslužek. Za navadno masažo so stranke odštele po 60 evrov, za spolni »dodatek« pa sto evrov. Ulica Costalunga spet odprta za promet Čeprav je podjetje AcegasAps pred dnevi napovedalo, da bo Ulica Co-stalunga zaradi luknje na cesti, ki je nastala zaradi poškodovane kanalizacije, več dni zaprta za promet, so jo včeraj že odprli. Novico je sporočila tržaška občinska policija. / TRST Četrtek, 19. junija 2014 5 državni izpit - Na višjih srednjih šolah včeraj pisali drugo nalogo Lukijan, razlastitve in obdelava odpadnih voda več fotografij na www.primorski.eu Med pisanjem druge naloge na liceju Slomšek (levo) in na zavodu Zois fotodamj@n Po sredinem uvodu s prvo pisno nalogo iz slovenščine so maturanti slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem včeraj pisali drugo nalogo v okviru zaključnega državnega izpita, ki je bila tokrat posvečena predmetom, ki so značilni za posamezne šole oz. učne smeri. Kandidati so imeli za pisanje na voljo šest ur z izjemo klasične smeri na Liceju Franceta Prešerna, kjer so pisali štiri ure, in smeri za geometre na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, kjer so imeli na razpolago sedem ur. Na liceju Prešeren je na klasični smeri prišla letos na vrsto grščina z besedilom filozofa Lukijana o nevednosti, ki slepi ljudi, medtem ko je bila naloga za kandidate jezikovne smeri veliko bolj razčlenjena: kandidati so namreč morali napisati razmišljanje o izbrani aktualni tematiki (med temi so bili na voljo novejši romani v tujem jeziku, povezanost preko spleta in spletnih skupnosti in pravični dohodek), zatem pa so morali obravnavati leposlovno besedilo ali članek ter napisati obnovo in odgovarjati na nekatera vprašanja: pri angleščini sta pri- šla v poštev odlomek iz dela Ralpha Elli-sona Invisible Man in članek iz časopisa The Independent, pri nemščini odlomek iz dela Davida Wagnerja Leben in članek iz časopisa Berliner Zeitung o vegetarijanstvu, pri ruščini pa odlomek iz dela Jurija Trifonova in članek o beloruski smučarki Ali Cuper. Od desetih kandidatov jezikovne smeri jih je devet izbralo angleščino, eden pa nemščino. Na naravoslovno-multimedijski in znanstveno-fizikalni smeri liceja Prešeren pa je prišla v poštev matematika, kjer je šestnajst kandidatov moralo izbrati eno od dveh vaj, kjer so prišle v poštev funkcije, diferencialni račun in integrali, v nadaljevanju pa odgovoriti na pet od desetih predstavljenih vprašanj, ki so govorila npr. o verjetnostnem računu, neevklidski geometriji, kardinalnosti množic idr.. Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana so kandidati elektronske smeri pisali nalogo iz sistemov in avtomatizacije, kjer so morali monitorirati določene električne signale, jih prilagoditi zahtevam izbranega sistema in na osnovi rezultatov izvesti določene akcije, pri tem pa so morali sestaviti tudi krmilni program v enem od znanih računalniških jezikov. Na mehanski smeri so pisali nalogo iz tehnike proizvodnje in laboratorija, kjer so kandidati morali opisati potek serijske proizvodnje sornikov za motorje na notranje izgorevanje, na kemijsko-biološki smeri pa so prišle na vrsto biotehnološke naprave z biotehnološko obdelavo odpadnih voda. Kandidati so morali opisati značilnosti odpadnih voda in operacije, ki so potrebne za njihovo čiščenje ter vse analitične in procesne kontrole. Na družboslovni smeri Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška so pisali nalogo iz družbenih ved, pri čemer so morali kandidati izbrati dve od štirih ponujenih tem, ki so bile vezane na aktualno dogajanje: tako so lahko pisali o vprašanju elit, ki nam vladajo in o moralnosti politike, dalje o problemu vidljivosti v sodobni družbi, o trženju kulture in blagovnih znamkah ter o sodobnem narcizmu oz. želji po večni mlado- sti in neodgovornem življenju. Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa so kandidati pravno gospodarsko podjetniške smeri pisali nalogo iz gospodarskega poslovanja, kjer so morali sestaviti in opisati bilanco industrijskega podjetja ter podati njeno analizo, medtem ko so na smeri za geometre bile na sporedu cenitve, kjer so morali kandidati obravnavati primer razlastitve delov treh različnih zemljišč, last treh različnih gospodarjev, za gradnjo otroškega vrtca. V poštev so prišle zazidljiva parcela, kmetijsko zemljišče in del vrta pri neki vili, kandidati pa so morali navesti podatke za pripravo razlastitvenega načrta in opisati splošne kriterije za ocenitev površin, dalje izračunati odškodnino ter navesti pravne možnosti lastnikov po prejetju notifikacije o ponujeni odškodnini. Po drugi pisni nalogi čaka maturante nekajdnevni predah pred tretjo pisno nalogo, ki bo na sporedu v ponedeljek in pri kateri bo prišlo v poštev več predmetov, ki jih bodo določile posamezne maturi-tetne komisije. (iž) devin - Zaradi izliva goriva Tovornjak zgorel na avtocestnem priključku Turški šofer je včeraj pred poldne-vom zaznal, da je z njegovim tovornim vozilom nekaj narobe. Na avtocestnem priključku med Devinom in Sesljanom je zaman pritiskal na plin, zato je ustavil tovornjak na zasilnem pasu. Pogledal je pod tovornjak in ugotovil, da gori. V nekaj sekundah se je vnel požar, ki je popolnoma uničil tovorno vozilo (foto Damj@n), voznik pa se ni opekel. Po besedah vodje gasilske ekipe z Opčin Fabia Bencija naj bi tovornjak zgo- rel zaradi izliva goriva. Plinsko olje naj bi med vožnjo kapljalo na razgreto izpušno cev in tako povzročilo požar. V polpri-klopniku so bili pnevmatični in električni motorji ter razni avtodeli. Prometna policija je začasno zaprla za promet avtocestni priključek, in sicer v obe smeri, saj so gasilci prispeli iz Trsta in prekoračili zaščitno ograjo. Nastala sta zastoja, po podatkih operativnega centra prometne policije v Vidmu je bila vrsta dolga do pet kilometrov. (af) grljan - Za smrt kolesarja kriva slabost Obalna cesta prizorišče dveh kolesarskih nesreč Obalna cesta je zelo priljubljena tudi med kolesarji. Ti se tako za trening kot za sprostitev radi poženejo po tej panoramski cesti, ki se vije nad morjem in pod kraškim robom. Včeraj dopoldne je bila cesta žal prizorišče dveh dramatičnih dogodkov, v katera sta bila vpletena dva priletna kolesarja. Oba sta se zgodila v bližini razcepa za Grljan, v prvem primeru, ki je imel tragičen epilog, pa ni šlo za nesrečo, temveč za slabost. Okrog 6.30 se je 76-letni R. M. odpravil z ljubljenim kolesom na skoraj običajni vsakodnevni izlet iz mestnega središča proti Sesljanu. Prevozil je Miramarski drevored, se povzpel po vzpetini, ki se dviga po odcepu za Miramar, prevozil oba predora in se v bližini odcepa za Grljan zgrudil na tla. Kljub takojšnjemu posegu službe 118, mu zdravniško osebje ni moglo pomagati. Njegovo srce je prenehalo biti. Prometna policija je potrdila, da ni bilo v smrt vpleteno nobeno vozilo: šlo je za naravno smrt, ki je priletnega Tržačana doletela na priljubljenem železnem konjičku. Nekaj ur kasneje pa se je v istem kraju pripetila še nesreča, ki jo je tokrat povzročil avtomobilist. Tudi to- 20. junij: svetovni dan beguncev in pravice do azila Združeni narodi so leta 2000 razglasili 20. junij za Mednarodni dan beguncev. Države podpisnice so se takrat zavezale, da bodo pomagale ljudem, ki bežijo pred različnimi grožnjami, preganjanji in si želijo miru. To konvencijo so podpisale mnoge države po svetu, med njimi tudi Italija in Slovenija. Vsako leto prirejajo v mnogih mestih v svetu kulturne in socialne pobude na temo pravice do azila, ki je eden izmed temeljev mednarodnega in evropskega prava. Trst je že mnogo let aktiven na tem področju in aktivno sodeluje v številnih programih sprejemanja, ki jih spodbujajo Italijanski konzorcij za solidarnost (ICS) in druge organizacije. Tržaška občinska uprava, ki je nositeljica projekta SPRAR na lokalni ravni, in ICS bosta ob tej priložnosti priredila dve glasbeni predstavi v rekreatoriju Toti v Ul. del Castello, in sicer drevi ter v nedeljo, 22. junija. Na današnjem večeru z začetkom ob 19.30 bo sodelovala tudi tržaška občinska odbornica za socialo Laura Famulari. Knjiga »Fabbriche aperte« V kavarni San Marco bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Alda Marc-hettija »Fabbriche aperte« (Odprte tovarne). Knjigo bosta ob prisotnosti avtorja predstavila deželna odbornica za delo Loredana Panariti in predsednik Krožka Che Guevara Riccardo De- Kosilo stoletnikov Velika torta z voščilom še na mnoga leta bo v ospredju na slavnostnem kosilu, ki ga bo priredila tržaška občinska uprava jutri v znani gostilni Suban pri Sv. Ivanu v Trstu. Torta bo namenjena gostom, ki so dosegli častitljivo starost 100 let (ali več). Kosilo prireja Občina Trst v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem, zbornico zdravnikov in pekarno Jerian, udeležil pa se ga bo najbrž tudi pisatelj Boris Pahor. Na kosilu bo tudi tržaški župan Roberto Cosolini, najstarejša gostja pa bo 108 let stara gospa. »Trst« v Trstu kratna žrtev naj bi bil prileten tržaški kolesar, tako reševalci kot policisti pa niso želeli razkriti njegove identitete. Tudi dinamika nesreče ni povsem znana. Kolesarja naj bi vsekakor oplazil avtomobil, zaradi česar je izgubil ravnotežje, padel s kolesa in z glavo udaril ob asfalt. Utrpel naj bi pretres možganov, zato so ga reševalci odpeljali v katinarsko bolnišnico z rdečo oznako. Kaj več pa nam včeraj ni uspelo izvedeti. (pd) Jutri popoldne bo potekal umetno-stno-literarni sprehod po Trstu, ki ga bo vodila Patrizia Vascotto na podlagi povesti Trst Iva Svetine. Zbirališče bo ob 16.30 na Trgu Sv. Antona ob cerkvi Sv. Spiridiona. Ob branju odlomkov iz povesti »Trst« se bodo udeleženci sprehajali od Sv. Spiridiona do Ulice Roma, Borznega trga in Starega mesta, ustavili se bodo v muzeju orientalske umetnosti za kratek obisk ter nadaljevali do Trga Cornelie Romane in Ulice Tigor. Sprehod traja približno 2 uri in pol. Vstopnina za muzej je 4 evre. Najmanj 10 udeležencev. Ludoteka v Sesljanu Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. V tem mesecu so predvidene likovne delavnice. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. Festival tržaške popevke V okviru Sagre sardele pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji (Campanelle) bo danes z začetkom ob 21.30 na sporedu 36. Festival tržaške popevke. Prireditelji so Prijatelji Festivala tržaške popevke, katerega častni predsednik je Teddy Reno. 6 Petek, 20. junija 2014 TRST / overnight - Za varnost mladih Preventiva na štirih kolesih Preventiva na štirih kolesih je slogan letošnje izdaje projekta Overnight, v okviru katerega se v poletnem času njegovi protagonisti že osem let trudijo med mladimi povečati vedenje o varni in odgovorni spolnosti, o spolno prenosljivih boleznih ter o negativnih učinkih zlorabe alkohola in drog. Letošnjo izdajo so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je dr. Roberta Balestra, ki že od vsega začetka sledi projektu, predstavila novosti. Osrednja novost projekta Overnight je, da bo usposobljeno osebje mladostnikom na razpolago pred Velikim trgom (od 22. do 24. ure), od polnoči naprej pa pred kopališčem Ausonia, kjer se poleti dogaja do zgodnjih jutranjih ur, ali klubom Etnoblog. Letošnja akcija bo potekala od 21. junija do 30. avgusta, tudi tokrat pa pri projektu poleg Zdravstvenega podjetja in zadrug La Quercia, Due-milauno Agenzia sociale, Reset, združenja ALT in Astra, sodelujeta Pokrajina in Občina Trst. Dr. Balestra in njegov tim sta povedala, da želijo zmanjšati tveganje za zlorabo drog in alkohola med mladimi, to in druge teme pa jim bodo približali za to usposobljeni zdravstveni in socialni delavci. Slišali smo, da nikakor ne želijo mlade grajati ali kritizirati, ampak jim prisluhniti in jim šele v nadaljni fazi razložiti škodljive učinke njihovega obnašanja. Ker se je način zabavanja med mladimi v zadnjih letih spremenil, se je spremenil tudi način ozaveščanja, je včeraj poudarila dr. Balestra, ki meni, da so se tudi zaradi tega odločili, da bo njihov kombi oz. avtodom sta-cioniran ob sobotah zvečer pred Velikim trgom in Ausonio ali klubom Etnoblog. Včeraj danes Danes, PETEK, 20. junija 2014 SILVERIJ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 1.03 in zatone ob 13.58. Jutri, SOBOTA, 21. junija 2014 ALOJZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje C, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, veter 9 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. 9 Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 22. maja, objavljen odlok o obnovitvi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Rok za predstavitev vlog zapade v ponedeljek, 23. junija. Obrazec in rok za telematsko predstavitev modela B (izbira pokrajine in šol), ki ga morajo izpolniti bodisi kandidati, ki so v pokrajinskih lestvicah, bodisi oni, ki so samo v zavodskih lestvicah, bosta objavljena v kratkem. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE vljudno vabi v torek, 24. junija, ob 10. uri v Kettejevo dvorano na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 12-14, kjer bo predstavitev dveh didaktičnih kompletov za osnovne šole, ki sta izšla v letošnjem š.l., in sicer: Zzz.zgo.zem.3.r. [I] Lekarne m OBČINA REPENTABOR - - v sodelovanju s IHOtfNOA 'TPlfSTE Overnight služba bo na razpolago ob sobotah zvečer, po potrebi pa tudi ob četrtkih in petkih, so zagotovili na včerajšnji predstavitvi, na kateri so spregovorili tudi o bonih za taksije. Ta del projekta je predstavil pokrajinski odbornik Vittorio Zollia, ki je izpostavil, da so lani podelili dva tisoč bonov. V letošnji prvi fazi projekta so dali na razpolago tisoč bonov po pet evrov, po potrebi pa bodo ponudili še tisoč bonov v vrednosti petih evrov. Vsak bo dobil največ tri bone, mladoletne osebe pa morajo imeti pooblastilo staršev. Bone bodo letos mladi željni zabave lahko dvigovali v avtodomu Overnight, zanimivo pa je tudi, da se lahko manjša družba prijateljev pelje domov s skupnimi boni. V kolikor pa znesek vožnje presega vrednost bonov, taksist ni dolžan vračati denarja. Ta storitev bo namenjena mladim med 16. in 25 letom starosti, so še razložili včerajšnji govorniki. Zdravstveno podjetje bo temu projektu letos namenilo 20 tisoč evrov, v sklopu tega financiranja pa bodo zdravstveni in prostovoljni delavci organizirali tudi razna predavanja za mlade, na katerih bodo spregovorili o aktualnih temah, s katerimi želijo informirati mlade o raznih problematikah, zmanjšati tabuiziranost drog in spolnosti ter promovirati zdravo in varno zabavo nasploh. Da gre za interdisciplinaren pristop, ki vključuje institucije, ki se s to problematiko ukvarjajo, je potrdila tudi občinska odbornica Laura Famulari, ki je pohvalila projekt. Več o samem projektu lahko mladi izvedo tudi na družabnem omrežju www.fa-cebook.com/progetto.overnight. (sč) OBCINSKI PRAZNIK REPEN PETEK, 20. JUNIJ 2014 20.00 OTVORITEV PRAZNIKA 20.30 DALMATINSKI VEČER Koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ VESNA iz Križa ob spremljavi tamburaškega ansambla 22.00 DJLOVRO Od 10.00 do 24.00 bodo svoje dobrote nudile domače osmice Od 18.00 do 24.00 bo deloval kiosk na repenskem placu SOBOTA. 21. JUNIJ 2014 Od 10.00 do 24.00 bodo svoje dobrote nudile domače osmice Od 18.00 do 24.00 bo deloval kiosk na repenskem placu 20.00 PLES Z ANSAMBLOM "ALPSKI KVINTET" NEDELJA, 22. JUNIJ 2014 Od 10.00 do 24.00 bodo svoje dobrote nudile domače osmice Od 18.00 do 24.00 bo deloval kiosk na repenskem placu 11.00 Pohod po POTI KRAŠKIH KALOV Zbirališče ob 10.45 na repenskem placu 18.00 Nastop srbske folklorne skupine kulturnega društva "PONTES-MOSTOVI" iz Trsta 19.00 PLES Z ANSAMBLOM "KRAŠKI KVINTET" V GALERIJI KRAŠKE HIŠE STOJAN KEBLER - Fotografska razstava Nedelja, 22. junij 2014 od 11.00 do 12.30 in od 1S.00 do 22.00 Danes v Zgoniku cA/do - zgodovina, zemljepis in še kaj... in Živali in rastline - izrežimo, lepimo, bar-vajmo, dopolnjujmo, raziskujmo, skupaj spoznavajmo naravo. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. tf Čestitke Draga GRAZIELLA in ALEKSIJ. Ob vajini zlati poroki čestitamo iz vsega srca in vama želimo še tako naprej v družbi vseh, ki vaju imajo radi. SKD Barkovlje. S Izleti tul Kino Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. junija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.20, 18.00, 19.50, 21.45 »Per un pugno di dollari«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Ritual«; 18.00 »La montagna sacra«; 20.30 »Shark water«. FELLINI - 16.45, 21.00 »3 Days to kill«; 18.00 »The Congress«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 22.00 »Synecdoche, New York«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Jersey boys«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.20, 22.15 »Le week-end«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.40 »9 mesecev šoka«; 16.00 »Hiša velikega čarodeja«; 16.10, 17.50 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.40, 19.00 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.10, 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«; 17.30 »Možje X - Dnevi prihodnje preteklosti«; 19.40 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 17.40, 20.00 »Sosedi«; 18.20, 20.15 »Zlohotnica 3D«; 16.10 »Zlohotnica«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Zlohotnica 3D«; 20.30 »Poti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.30, 18.10 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 21.30, 22.15 »Tutte contro lui«; 20.00, 22.00 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30 »Goool!«; 18.10, 20.05 »Song'e Napule«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«. Radijski oder in Slovenska prosveta PEPELKA REŽIJA: NATAŠA KONC LORENZUTTI Dve zaključni predstavi gojencev Male gledališke šole DANES, ob 17.00 in ob 19.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah (S podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu) SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 20.00, 22.00 »Apartment 1303 - La pau-ra ha inizio«; 16.00, 16.45, 17.55 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.10 »Edge of tomorrow - Senza domani«; 16.40, 19.05, 21.30 »Tutte contro lui«; 16.20, 19.00, 21.40 »Jersey boys«; 19.00, 21.20 »Per un pugno di dollari«; 21.40 »X Men - Giorni di un futuro passato«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »300 - L'alba di un im-pero«; 16.30, 19.00, 21.30 »Godzilla«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40 »Disney's Maleficent«; 20.15, 22.00 »Sexi shop«; Dvorana 2: 17.30 »Il magico mondo di Oz«; 20.10, 22.00 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Jersey boys«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Le week-end«. KRU.T obvešča udeležence skupinskega letovanja v Petrčane pri Zadru, da je odhod avtobusa v soboto, 21. junija, ob 6.15 iz Sesljana (avtobusna postaja), ob 6.45 uri iz Trsta, trg Oberdan (izpred Deželne palače) in ob 7.00 iz Bazovice, nasproti bivšega poštnega urada. Prosimo za točnost! SPDT prireja v nedeljo, 22. junija, avtomobilski izlet na Begunjščico. Po-hodniki se bodo zbrali ob 6. uri v Bazovici pri cerkvi in se odpeljali proti Ljubelju. Predvidenih je 7 ur hoje, pot ne predstavlja posebnih tehničnih težav. Poleg planinske opreme, je potrebna tudi naglavna svetilka ali ročna baterija. Info na tel. št. 345-2420325. KLUB PRIJATELJSTVA IN VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Info in vpis na tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera, ki bo v sredo, 2. julija. Info in vpis na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431, najkasneje do 30. junija. SPDT vabi člane na srečanje s pobratenim društvom Integral v soboto, 5. in nedeljo, 6. julija, na Planini pri Jezeru. Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Nujna je prijava do ponedeljka, 30. junija, na tel. št. 040-635627 (uradi ZSŠDI, pon.-pet. 8.00-14.00) ali na m.per-tot@libero.it ter f.starec@gmail.com. Društvi JADRO in TRŽIČ vabita v soboto, 21. junija, od 20.30 dalje na tradicionalno KRESNO NOČ V SELCAH Venci s poljskim cvetjem bodo nagrajeni. Prireditev odpade v slučaju dežja. Bi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. junija. Tel. 040-229439 H Osmice DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR ima odprto osmico v Borštu št. 58. Tel.: 348-0925022. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. Loterija 19. junija 2014 Bari 47 42 56 45 54 Cagliari 39 50 55 53 63 Firence 88 38 20 33 49 Genova 48 40 26 29 77 Milan 55 67 60 69 35 Neapelj 78 34 84 79 4 Palermo 8 28 72 52 2 Rim 26 7 81 52 37 Turin 4 12 23 38 14 Benetke 82 88 28 84 23 Nazionale 49 14 43 29 85 Super Enalotto Št. 73 16 19 24 36 39 81 jolly 25 Nagradni sklad 11.737.029,34 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitnikov s 5 točkami 52.247,47 € 585 dobitnikov s 4 točkami 361,64 € 23.873 dobitnikov s 3 točkami 17,61 € Superstar 69 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.306.186,75 € 3 dobitniki s 4 točkami 36.164,00 € 109 dobitnikov s 3 točkami 1.761,00 € 2.062 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.049 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.448 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 19. junija 2014 7 'aCentin Vodni^ sfovensfip (¡uCturno društvo v < ro Med navijači je pa to bila velika športna tragedija ... Moram reči, da Španci doživljajo športno dramo izredno filozofsko. Pričakoval sem večje malodušje. Vedeli so, da se je zmagoviti cikel zaključil in da je bilo jedro ekipe prestaro. Trener Del Bosque je celo izjavil, da v očeh igralcev ni prepoznal več tiste prave motivacije. Kljub vsemu izpada po drugi tekmi res ni pričakoval niti najbolj kritičen španski nogometni ljubitelj. Kateri pa je tvoj favorit? Težko bi izbral med Nemčijo in Brazilijo, navijal pa bom še naprej za Hrvate. Za koga pa bodo sedaj navijali Španci? Večina bo kar prezrla dogajanje, večji navdušenci pa za Argentino in Italijo. (mar) alpsko smučanje - Skupna ekipa dečkov/naraščajnikov naših tekmovalnih klubov Vsi pod isto streho Na smučarski komisiji ZSŠDI so dosegli dogovor. V novi sezoni bodo SK Brdina, ŠD Mladina in SK devin imeli v kategoriji dečkov in naraščajnikov skupno ekipo. »Če se ne motim smo zadnjič imeli skupno ekipo, ki bi v celoti zaobjela vsa naša društva, ki se ukvarjajo s tekmovalnim smučanjem, v začetku 90' let. Nato je bilo več dogovorov, a v glavnem dvostranskih,» je povedal načelnik komisije Matej Štolfa. Skupno ekipo bo sestavljalo enajst smučarjev, v glavnem fantov, vodila pa jo bosta dva trenerja, to sta Ivan Kerpan in Lovrenc Gregorc. Prvi je lani vodil smučarje Mladine, drugi pa smučarje Devina in Brdine. »Program dela za tekmovalce FISI predvideva 85 dni na snegu. V ekipo smo vsekakor vključili tudi tiste smučarje, ki zaradi drugih obveznosti, ne morejo izpolniti programa v celoti, želijo pa v prihodnosti postati smučarski učitelji, zato lahko optirajo za manj zahteven paket treningov,« je še dodal Štolfa. Program dela je štirileten, kar odgovarja novim smernicam ZSŠDI. »Čeprav bo imela ekipa dva trenerja, bo v celoti dosti cenejša, kot če bi vsako društvo delovalo vsako zase. Formula dvojnega trenerja se je doslej vedno izkazala za uspešno, če želiš imeti kakovostne rezultate,« je še dodal Štolfa in ocenil, da vsi pripadniki ekipe dečkov in naraščajnikov lahko dosežejo na deželnih tekmah FISI uvrstitve med pet-najsterico najboljših. Kaj lahko resnično zmorejo bodo sicer preverjali na bližnjih prvih poletnih treningih na ledenikih. Zakaj je bilo letos možno to, za kar prej ni bilo dogovora, smo vprašali Štolfo, ki je »združevanje« pred imenovanjem za načelnika komisije ZSŠDI uvrstil v svoj program. »Faktorjev je več. Gotovo ekonomska kriza in tudi pomanjkanje smučarjev in trenerjev, vendar tudi želja, da vsem, ki si to želijo. omogočimo treniranje in tekmovanje na visoki ravni, v končni fazi pa, da te tekmovalce usmerimo v učitelje smučanja,« je dodal. Društva se pogovarjajo tudo o oblikah tesnejšega sodelovanja na ravni mlajših kategorij baby in miški. »Gre tudi za to, da se mladi med sabo boljše spoznajo, trenerji pa izmenjajo med sabo in- Ivan Kerpan je eden od dveh trenerjev skupne ekipe ki sem ga tudi sam vedno gojil. Tiste, ki so se odločili za manj zahtevne program, pa bomo usmerjali v poučevanje,« je povedal trener Ivan Kerpan. (ak) KOŠARKA Bor/Breg uspešen v Foljanu Združena ekipa Under 13 Bora in Brega je osvojila prestižni tradicionalni turnir v Foljanu. Moči je merilo 10 postav, ki so bile razdeljene v dve skupini. Moštvo trenerjev Igorja Medena in Dejana Faraglie je zmagalo vse tri tekme predtekmovanja in nato uspeh nadgradilo še z zmagami v četrtfinalu, polfinalu i(48:35 proti Foglianu) in finalu. (65:36 proti Gonar-su). Na turnirju je nastopila tudi Borova ekipa U12 pod vodstvom Pierpaola Brazzanija in Karin Malalan. formacije,« je povzel mladi načelnik ZSŠDI. »Z Lovrencem imava podobne poglede na delo in sva že pripravila program. Imamo nekaj perspektivnih tekmovalcev, za najvišja mesta v deželi pa se lahko poteguje vsak, ki mu bo uspelo storiti korak naprej v smeri napredka. Upam, da jim bom znal vcepiti agonizem, Na Gardskem jezeru izstopala Gaja Pela Prejšnji konec tedna so jadralci razreda optimist nastopili na regati Optimist dArgento na severu Gardskega jezera. Najboljši rezultat med našimi kadeti je dosegla Gaja Pela (CVD), ki si je med stotimi kadeti priborila 6. mesto absolutno in 2. med kadetinjami. Med našimi junioresi je bila najboljša Giorgia Sinigoi (Čupa) na 45. mestu absolutno in 11. mestu med dekleti. Nastopili so še drugi jadralci Sirene in Čupe. Med kadeti: 38. J.Pernarčič (Čupa), 41. M.San-cin (Sirena), 42. C. Sedmak (Čupa), 53. J Zuppin (Sirena), 87. F.Ale-gretti (Čupa), 95.S.Pahor (Čupa). Med junioresi: 50. N.Benedetti, 55. A. Deluisa (vsi Čupa), 59. P.Gregori , 67. T.Sterni, 90. L.Glavina, 95. L. Filipovic Grcic ( vsi Sirena), 100. E. Locascio (Čupa). namizni tenis Claudia Micolaucich deželna prvakinja Alessio Stibiel navdušil v 4. kategoriji Z dvodnevnim deželnim prvenstvom v Červinjanu se je za pingpongaše ŠK Kras končala dolga tekmovalna sezona. Utrujenost je bila vidna tudi v maloštevilnih vpisih, predvsem med ženskami. Vendar prav v ženski kategoriji Top je zmago slavila krasovka Claudia Micolau-cich, ki je brez izgubljenega dvoboja osvojila naslov absolutne deželne prvakinje! Slabše se je odrezala Katarina Milič, ki ji tokrat ni šlo od rok. Skupno sta nastopili tudi v dvojicah ter zasedli 2. mesto. Boljši je bil le por-denonski par Ros/Marton s 3:1 v nizih. Svoje letošnje nastope so krasovci sklenili z igranjem v mešanih dvojicah v absolutni kategoriji, kjer ni manjkalo dobrih rezultatov. Bronasto kolajne sta se veselila Miličeva in Alessio Sti-biel, srebrne pa Micolaucicheva ter Videmčan Di Giusto, ki sta s 3:0 klonila pred trdoživo dvojico Olivo/Marton. V 5.kategoriji se je najdlje, vse do četrtfinala, prebil Vinicio Divo, potem ko je premagal tudi klubskega tovariša Livia Tagliapietro. V dvojicah je mladi Alessio Sti-biel skupaj z Luco Lorenzattom klonil šele v finalu pred parom Rupil/Simionato (1:3). V 4.kategoriji je bil navdušujoč nastop Stibiela, ki je v družbi izkušenih igralcev zasedel odlično 3.mesto. Izgubil je s Pilottojem, a si med potjo privoščil nekdanjega solidnega igralca Armanda Leghisso. Stibiel je nastopil tudi v kategoriji Top 12 in v skupini šestih igralcev dosegel le eno zmago. (R) nogomet Drevi ob 21.30 »rdeče-beli« večer v Repnu Po napredovanju v D-ligo je čas praznovanj. Nogometaši, trenerji in vodstvo NK Kras se bodo drevi ob 21.30, v okviru občinskega praznika v Repnu, zbrali pri ki-sokih na glavnem vaškem trgu in se predstavili vaščanom, navijačem in simpatizer-jem. Rdeče-beli večer bo ob plesnih točkah in glasbeni uverturi vodil radijski voditelj Evgen Ban, ki se bo pogovoril z nekaterimi akterji letošnje uspešne sezone. Fešta se bo nato na trgu nadaljevala z DJ Lovrom. UDINESE - Uprava videmskega prvoligaša se s tržaško Občino pogovarja o možnosti, da bi Udinese nekaj tekem prihodnje A-lige odigral v Trstu. Na stadionu Friuli v Vidmu potekajo obnovitvena dela. KOŠARKA - Trener Aleš Pipan je še za dve leti podaljšal sodelovanje z Unionom Olimpijo. A1-liga, finale končnice, 3. tekma Siena - Milano 85:68, stanje 1:2 KOLESARSTVO 1- Nemec Tony Martin (Omega Pharma) je zadržal vodstvo tudi po šesti etapi kolesarske dirke po Švici. Etapo, ki se je končala s sprintom glavnine, je dobil Italijan Matteo Trentin. KOLESARSTVO 2 - Avstralec Michael Matthews je zmagovalec prve etape 21. kolesarske dirke po Sloveniji. Eden zvezdnikov dirke in tekmovalec ekipe Ori-ce Green-Edge je na 8,8 kilometra dolgi vožnji na čas v Ljubljani za šest sekund premagal Slovenca Kristijana Korena (Can-nondale), tretji pa je bil Italijan Diego Ulissi (Lampre). 30. zmaga Esimita 2 Po 24 urah, 35 minutah in 56 sekundah jadranja je Esimit Europa 2 že četrtič prva prevozila ciljno črto na znameniti dirki Giraglia Rolex Cup ter s tem zagotovila svojo 30. zaporedno zmago. Monaški princ Pierre Casiraghi, član upravnega odbora Yacht Club de Monaco, ki je imel v posadki vlogo enega izmed krmarjev, je jadrnico Esimit Europa 2 po zmagi ponosno pripeljal v pristanišče Port Hercule. □ Obvestila ŠD KONTOVEL obvešča da bo tradicionalna ribada v torek 24. junija od 20.00 dalje na igrišču na Kontovelu. Vabljeni športniki, člani, sponzorji, starši in prijatelji. 1 2 Petek, 20. junija 2014 Brazilija - druga plat čudovite države Brazilija. Prva misel, ki nam v tem trenutku šine skozi misli, je gotovo svetovno prvenstvo v nogometu. Zanj je bilo letos odštetih približno 30 milijard dolarjev. Več kot zadnja tri svetovna prvenstva. Slednja so namreč skupaj stala približno 25 milijard dolarjev. Poglejmo sedaj drugo plat te krasne države. Država, v kateri nepismenost doseže do 25 odstotokov populacije, v kateri je vsakodnevno do 13 milijonov ljudi lačnih in kjer dnevno umre ogromno ljudi, ko čakajo na zdravniško pomoč. V primeru, da se zatopimo v skrb vzbujajoče podatke, se lahko vprašamo ali ta država resnično potrebuje dodatne stadione?! Vrsta politikov zatrjuje, da je ravno svetovno prvenstvo lahko tisto, ki bo njihovo državo izvleklo iz hude krize. Katera država potrebuje dodatno spodbudo, da bi poskrbela za svoje državljane? V trenutku se je zbralo dovolj denarja za organizacijo in ljudje so resnično začeli verjeti, da je svetovno prvenstvo povod za izboljšanje njihovega življenja... Resnica se skriva v tem, da gre celoten znesek, ki je potreben za tekme, stadione in gostitev neposredno v mednarodno nogometno zvezo FIFA, kar pomeni, da ljudje tega denarja ne bodo nikoli videli. Kar pa zadeva turizem in denar obiskovalcev, gre slednji v roke tistih, ki že v vsakdanjem življenju ne čutijo velikega pomanjkanja. Morda bo deček, ki ob morju prodaja sladolede, ta teden zaslužil več, toda... ali bo to spremenilo potek njegova življenja v prihodnosti? Zgodba se seveda ne zaključi tukaj. Policija je pred začetkom svetovnega prvenstva izgnala večje kriminalce iz favel. Žal pa to predstavlja rešitev le na kratek rok. Poleg tega je veliko število prebivalcev izgubilo streho nad glavo. Da bi obiskovalcem zagotovili prijetnejši ter udobnejši oddih, so namreč že pred meseci začeli rušiti številne domove in graditi luksuzne hotele. Številne družine so se tako znašle brez kakršnekoli gotovosti na cesti. Brazilija torej ne potrebuje dodatnih stadionov ali občudovanja celotnega sveta. Brazilija potrebuje izobraževanje, zdravstveno oskrbo, zagotovljeno prehrano, domove ter seveda kanček zdrave pameti. RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT Ko glasba postane del tebe tu Ropot ima tokrat glasbeni predznak. Pogovorili smo se z Luco Sacherjem, ki študira glasbo v ZDA, trenutno pa je na poletnem oddihu (»čeprav igram po 10 ur na dan ...«) v naših krajih. Ime: Luca Priimek: Sacher Iz: Devina Starost: 21 Študij: klavir in glasba, Boston Conservatory Od kod ljubezen do glasbe? To je zelo težko vprašanje ... glasba je bila od nekdaj del življenja pri nas doma, ker moj oče dela v svetu glasbe. Ko pri sedmih letih začneš igrati, še ne veš, kaj te čaka, takrat je to bolj zabava. Z leti pa postane glasba del tebe . in brez glasbe ne moreš živeti. Tvoja glasbena pot ... Začel sem v Trstu z Monico Cesar pri glasbeni šoli Accademia di musica e canto orale di Trieste. Pri trinajstih letih sem se vpisal na konservatorij, kjer sem dolgo let igral z maestrom Massimom Gonom, lani pa sem diplomiral s profesorjem Igorjem Cognolatom - zadnje leto sem študiral z njim in z Robertom Planom iz Acca-demie Cortot. Takrat sem začel tekmovati in imel sem razne avdicije, da bi me sprejeli na katerega od konser-vatorijev v ZDA. Višjo srednjo šolo si dokončal na mednarodnem collegeu UWC Adriatic v Devinu. Ti je koristila med- narodna diploma? Da, veliko študentov gre od tam na dobre šole v Ameriko, ker razpisuje mednarodni college v Devinu štipendije. Najprej nisem pomislil, da bi res lahko šel v Ameriko ... Nisem si mogel predstavljati. Tam pa je na nek način naravno, da se nekdo odloči za to pot. In tako sem pristal v Bostonu, kjer so me sprejeli na konservatorij. Kaj pravzaprav študiraš, poleg klavirja? Imam veliko predmetov v zvezi z glasbo. Vsak semester pa si lahko poleg teh izberem še en predmet, letos sem si na primer izbral študij utopične filozofije in študij vloge umetnika v utopičnih družbah. Si zadovljen z načinom dela? Zelo. Lepo je, ker ima ta šola tri smeri, glasbo, gledališče in ples. Študentje iz različnih smeri med sabo veliko sodelujemo. Kakšno je življenje v Bostonu, če ga primerjaš s tistim v Trstu? Mogoče je zanimivo to, da so tam veliko bolj povezani s tehnologijo, kakor mi. Na primer: pri nas med kosilom nimaš telefona v rokah. Tam imajo pri mizi vsak svoj telefon v rokah. Tudi družba se mi zdi nekoliko manj iskrena od naše ... Velikokrat imaš občutek, da so ljudje prijazni samo zaradi tega, ker se jim tako splača. Obstajajo pa seveda izjeme. Veliko je razlik. Če se povrnemo h glasbi: opaziš razlike med Evropo in Ameriko? Recimo pri konkurenčnosti med glasbeniki, kvaliteti ... Danes je težko govoriti o razlikah, predvsem zato, ker so profesorji iz ZDA tudi v Evropi in obratno. Odvisno je od šole, dobre šole pa so tako v ZDA kot v Evropi. Razlika med dobro in slabo šolo je predvsem ta, da so Prva misel ob Braziliji »Trenutno je moja edina misel ob Braziliji samo svetovno prvenstvo.« (F.L., 21) »Brazilke.« (M.G., 23) »Prva misel ob Brazilji...Pomislim na ves denar zapravljen za prvenstvo, ko bi lahko bil zapravljen za kaj bolj koristnega.« (J.G., 21) »Favele.« (S.P.,21) »Ples in glasba.« (V.S., 20) »Kaka« (L.V., 21) »Ko pomislim na Brazilijo, najprej pomislim na Rio de Janeiro in na kip Kristusa Odre-šenika... Trenutno pa tudi na naslednje olimpijske igre, ki se bodo tam.« (J.F., 21) »Pust v Riu de Janeiru.« (L.C., 22) »No, jaz niti pomislim ne na svetovno prvenstvo, ampak zmeraj na Rio de Janeiro carnival.« (J.K., 25) »Spomnim se na film Tropa de elite.« (E.P., 21) »Pesem Brasil la la la la la la la la« (V.C., 21) »Brazilski pust.« (I.M., 21) »Samba.« (D.F., 22) »Ko pomislim na Brazilijo, mi pride na misel veselje in prijaznost ljudi, čeprav so ubogi in brez velikih denarnih sredstev. (V.S., 21) profesorji na dobrih šolah še vedno glasbeno aktivni, torej se poleg učenja še vedno posvečajo igranju. Kam spada po kvaliteti Boston Conservatory? Morda slovi po tem, da ima odlične študente ... V Ameriki je študij biznis. Rabijo študente, ki niso tako dobri, a plačajo. Eno leto študija na tem konser-vatoriju stane 40.000 evrov ... (sam imam vse krito s štipendijo). Je pa študij tukaj vseeno izjemna izkušnja, ker imaš veliko možnosti igranja in cenijo tvoje delo. Na kon-servatoriju v Trstu ni toliko možnosti, da lahko igraš pred publiko. To pa je edini način, s katerim lahko kot glasbenik zrasteš. Od kod prihajajo študentje? Na glasbeni smeri je 40% tujcev, od teh velika večina Azijcev. Na gledališki in plesni pa so večinoma Američani. Evropejcev je bolj malo. Kateri pa so tvoji načrti po končanem študiju? Imam še tri leta študija, potem bom premislil, ali naj se vrnem v Evropo, ali ostanem tam, morda bi se lahko v ZDA vpisal še na dodatno izpopolnjevanje. Edina pot za glasbenike, ki si želijo kariero, so tekmovanja. Odvisno je od tega, če bom po končanem konservatoriju na to že pripravljen ali ne. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. junija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Sprehodi 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 UnoMattina Estate - II caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.30 16.50, 20.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 16.30 Estate in diretta 17.15 Nogomet: SP 2014, Italija - Kostarika 20.30 Techetechete - Vive la gente Rai Due V" Rai Tre Canale 5 plari III 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Un bacio, una promessa 18.50 Nad.: Il Segreto 20.00 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Segreti e delitti 23.30 Hit the Road Man V Italia 1 6.25 Nan.: Friends 6.50 Nad.: Hercules 7.45 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.35 Dok.: Deadly 60 10.50 Dok.: Natural born huters 11.25 Dok.: La furia della natura 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Film: Amore, bugie & calcet-to (kom., It.) 23.40 Show: Chiambretti Supermarket La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Croz-za nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersa-glio mobile 21.20 Film: Flightplan - Mistero in volo 23.15 Športna rubrika: SP 2014 ^ Tele 4 6.00 Nad.: La strada per la felicita 6.45 Nogomet: SP 2014, pon. 7.20 Risanke 8.20 Nad.: Revenge 9.00 Serija: Le sorelle McLeod 10.25 Rai Player 10.30 Dnevnik: Tg2 Insieme in vremenska napoved 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 16.5517.45, 20.30, 23.30 Dnevnik, rubrike in športne vesti 17.00 Serija: Guardia costiera 18.15 Serija: Il commis-sario Rex 20.00 Aktualno: Diario Mondiale 21.00 Lol - Tutto da ridere 21.10 Nad.: Pasion Prohibida 23.45 Obiettivo pianeta 6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Film: Un marito per Anna Zaccheo 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.05 Nad.: Terra nostra 15.55 Film: Generazione 1000 euro 17.35 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Ciclo Nino Manfredi - Cafe Express 22.55 Radici - L'altra faccia dell'immigrazione u Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 15.30 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.10 Film: L'ultima volta che vidi Parigi 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Ieri e oggi Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 21.15 Film: Le crociate (dram., i. O. Bloom, E. Green) 0.10 Film: Virus danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Skupinska terapija 22.20 Glasbena oddaja 23.30 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žoga-rija 18.25 Drugačne zvezde: Pot v pragozd 18.55 Folklorna skupina France Marolt 20.00 Spomini na Goriško - Rudi Šimac, 2. del 21.00 Praznik občine Brda 22.00 Glasbeni večer, sledita TV prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.25 12.45 Nad.: Budva na morski peni 8.2015.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.1010.25, 11.35, 12.45 Tv prodaja 9.2516.45 Nad.: Sila 10.4017.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.50 Serija: Prenovimo kopalnico 12.15 Serija: Ko pospravlja Kim 13.00 Nad.: Beverly Hills 90210 13.55 Serija: Na trdih tleh 14.50 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 22.10 24UR - novice 20.00 Film: Hollywoodski kifeljci 22.40 Film: Ženskarji 23.05 Eurojackpot Kanal A 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Il tesoro dei Tem- 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Globus 11.10 Prava ideja! 12.00 Panoptikum 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Polnočni klub, pon. 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.05 Razred zase 16.30 0.20 Kaj govoriš? 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. odd.: Boj za arabskega gledalca 18.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Koncert: Neskončna harmonija 22.00 Odmevi 22.40 Športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.45 Dok. odd.: Megabiti energije 9.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.30 Žogarija 12.55 Nogomet - SP 2014, Grčija - Japonska, pon. 14.50 Odbojka - evropska liga, Slovenija - Bolgarija (ž), prenos 17.00 23.15 Kolesarstvo -dirka po Sloveniji 17.30 Nogomet - SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP: Kostarika - Italija, prenos 20.50 SP: Švica - Francija, prenos 23.50 SP: Ekvador - Honduras, prenos iT Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.30 20.00 Aktualno 8.00 9.30 Poročila 17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Dok. film: Sfinga Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.45 Škrlatna maska 16.15 Zgodovina ZDA 16.45 Nautilus 17.15 Peklenski izbor 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vse- 6.50 Risanke in otroške serije 8.2016.35 Serija: Dva moža in pol 8.4513.00 Nad.: Mer-linove pustolovščine 9.35 17.05 Tv Dober dan 10.35 20.05 Serija: Top Gear ZDA 11.30 Astro TV 12.30 14.00 Tv prodaja 13.00 19.00 Serija: Alarm za Kobro 11 14.15 Serija: Igrače za velike 14.50 Film: Brca v glavo 18.00 19.55 Svet, Novice 21.00 Film: Jedro 23.25 Film: Osmi potnik 2 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Uganda; 12.15 V pričakovanju vikenda; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 10. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Mix estivo; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski IRIS Petek, 20. junija Iris, ob 15.25 VREDNO OGLEDA Cosi ridevano Italija 1998 Režija: Gianni Amelio Igrajo: Enrico Lo Verso, Francesco Giuffrida, Fabrizio Giu-funi in Rosaria Danze Mlada brata Giovanni in Pie-tro sta se iz sončnega in toplega juga, na začetku petdesetih let, preselila v megleni in mrzli Turin. Starejši brat Giovanni bi namreč rad s svojim trdnim delom omogočil mlajšemu bratu Pietru, da bi se naučil pisati in brati in bi nato nastopil učiteljski poklic. Njegova največja želja bi namreč bila ta, da bi mu kdo pripovedoval o neskončnih zakladih, zabeleženih v debelih knjigah, ki pa jih sam ne zna brati. Ameliov film, je pred šesnajstimi leti na beneški Mostri zmagal zlatega leva. in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.00, 21.00 L'argometno; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 14.35, 20.30 Summerbeach; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Etno bazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 La via Francigena; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.00 Dilema; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prigoda; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Odprti termin; 21.50 Nogomet: SP 2014; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 18. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad Skandinavijo pa se poglablja ciklonsko območje. Hladna fronta se od severa bliža srednji Evropi. Pred njo k nam priteka nekoliko toplejši zrak. J 1000 MOSKVA 6/18 O KIJEV O 12/22 1000 BEOGRA O 16/19 „,„ , ^ SOFIJA V SPL17/^ ° 15/22 ATENE - . "22/32 O. » .v C Zjutraj bo pretežno jasno, čez dan bo spremenljivo oblačno. Več oblačnosti bo v gorah, kjer bodo popoldan možne posamezne plohe, verjetno tudi nevihte. Popoldan bodo krajevne plohe in nevihte lahko dosegle tudi nižine in celo obmorska območja. Pozno zvečer bo vreme po večini bolj stabilno, saj bo ob morju začela pihati zmerna burja. Dopoldne bo še deloma jasno, nato pa se bo oblačnost od severa povečala. Popoldne bodo v notranjosti Slovenije nastajale krajevne plohe in nevihte. Prehodno bo zapihal severovzhodni veter. Zvečer se bo od severa postopno zjasnilo. Pretežno jasno bo. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja, ki bo lahko prinesla krajevno oblačnost. Popoldan bo začel pihati rahel veter. Zjasnilo se bo. V Alpah bo zjutraj po večini jasno. Popoldan bo spremenljivo. V predgorju Karnijskih Alp bo zjutraj spremenljivo, popoldan pretežno jasno. Jutri bo večinoma sončno. TOLMEC 010/24 TRBIŽ O 9/23 CELOVEC 012/24 KRANJSKA G. O 6/23 O TRŽIČ S. GRADEC O 9/22 TOLMEČ O 8/23 TRBIŽ O 7/22 CELOVEC 03/23 KRANJSKA G. O 7/24 O TRŽIČ 8/23 S. GRADEC O 6/23 CELJE 12/24 O irzave se 1961 - V notranjosti države je prehodno ohladilo, na obali in v Goriških brdih pa je bilo ob šibki burji za junij nenavadno vroče. V Dragonji je bila najvišja temperatura 32,1 °C, v Kopru se je segrelo do 32,0 °C, v Kortinah pri Črnem Kalu do 31,6 °C in v Kubedu ter Vipolžah do 30,6 °C. Danes: ob 2.59 najvišje -2 cm, ob 8.34 najnižje -25 cm, ob 16.25 najvišje 39 cm, ob 23.59 najnižje -24 cm. S Jutri: ob 5.30 najvišje -3 cm, ob 9.52 najnižje -16 cm, ob 17.17 najvišje 42 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. ¡o 500 m..... ......18 2000 m 1000 m..... ......15 2500 m 1500 m..... ......13 2864 m .......5 .......3 Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. Fire Phone, pametni telefon podjetja Amazon Podjetje Amazon je včeraj v Seattlu razkrilo lastni pametni telefon z imenom Fire Phone, ki bo skušal vsaj nekoliko razdreti skoraj monopolni položaj Appla in Sam-sunga na tem trgu. Telefon bo v ZDA v prodaji v dveh različicah po 200 in 300 dolarjev preko telekomunikacijskega podjetja AT&T. Ekran telefona meri po diagonali 12 centimetrov in je nekje vmes med Iphonom in vodilnimi androidi. Glavni izvršni di rektor Amazona Jeff Bezos trdi, da je veli kost na ravnost idealna za upora bo z eno roko. Telefon ima kamero s stabilizatorjem, foto servis pa je povezan z Amazonom in uporabniku bo na voljo hitra informacija o zadevah, ki jih bo fotografiral. Fotografija knjige, slike, ali česar drugega se bo povezala z internetom in na voljo bodo informacije preko wikipedie, pa tudi informacije o ceni. Kaznovana TV, ker je snemala spečega predsednika v parlamentu KAMPALA - Ugandska vlada je osrednji televizijski postaji v državi začasno prepovedala pokrivanje predsedniških dogodkov, potem ko je ta posnela in objavila posnetke predsednika Yo-werija Musevenija, kako v parlamentu spi. »Predsednik ima svoje navade, meditira in oni to vedo, pa še vedno razglašajo, da je spal,« je dejal vladni predstavnik za odnose z mediji Dennis Katungi. Vladni tiskovni predstavnik Ofwono Opondo je potrdil, da bo NTV Uganda za to kaznovana in NTV označil za neprofesionalno in pristransko. Na NTV Uganda pa so dejali, da o začasni prepovedi niso bili obveščeni. philadelphia - Aretirali 89-letnega moškega Osumljen vojnih zločinov kot paznik v Auschwitzu PHILADELPHIA - V ZDA so aretirali 89-letnega moškega, ki naj bi kot paznik v koncentracijskem taborišču Auschwitz sodeloval pri vojnih zločinih. Johann Breyer priznava, da se je pridružil enotam SS, ko je bil star 17 let, zanika pa, da bi bil paznik v zloglasnem nacističnem taborišču. Sodišče mu je v sredo zavrnilo plačilo varščine in tako ostaja v priporu. Breyer, upokojen strojnik, ki se je v nekdanji Češkoslovaški rodil ameriški materi, je v ZDA imigriral po koncu druge svetovne vojne. Je poročen in ima tako otroke kot vnuke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nemške oblasti so leta 2012 proti njemu začele preiskavo zaradi suma, da je leta 1944 kot paznik v Auschwitzu sodeloval pri poboju na tisoče Judov. Po poročanju ameriških medijev, ki navajajo sodne dokumente, ga obtožnica v 158 točkah bremeni pomoči in sokrivde pri nacističnih grozodejstvih. Kot je pojasnil njegov odvetnik Dennis Boyle, so Breyerja na podlagi naloga nemške vla- de aretirali v torek v zvezni državi Philadelphia. 21. avgusta bo na sodišču potekalo zaslišanje glede njegove izročitve. Že v sredo mu je sicer sodnik v mestu Philadelphia zaradi resnosti obtožb zavrnil plačilo varščine in tako ostaja v priporu do novega zaslišanja. Breyer vztraja, da je bil le član topniške enote ter da je po nekaj tednih služenja v bližini taborišča Auschwitz dezertiral iz enot SS. »Zanika kakršnokoli vpletenost v vojne zločine. Nikoli ni bil nacist,« je zatrdil Boyle. Kot je dodal, je po koncu vojne nekaj časa preživel v ruskem taborišču za vojne ujetnike. Več kot 60 let so nemška sodišča preganjala nacistične vojne zločince le, če so dokazi kazali na to, da so osebno zagrešili zločine. Leta 2011 pa je sodišče v Münchnu nekdanjega paznika v nacističnem taborišču Sobibor Johna Demjanjuka obsodilo na pet let zapora zaradi sodelovanja pri umoru skoraj 30.000 ljudi in tako odločilo, da se lahko sodi vsem nekdanjim paznikom v taboriščih.