Gospodarske stvari. Nekaj o gnojenji in gnojilib. (Dalio.j Kolikor jilitvcjp gredo korenino naSib kiiltuniib rastlin, toliko nuinj zcmlje izkoristijo, loliko liitroje jo izspsajo. Ako iinaino n. pr. 1 ba. zeinljišča obspjanega s pšenico, čije korenine gicdo n. pr. po 10 cni. globoko toraj rabijo samo 10.000xO-10 111. = 100 m3 zemlje med teni, ko stoji na 1 ba.'dptelje, čije koreriine gredo n. pr. 1 ni. globoko in iina toraj eelih 10.000 ms na istem prostoru na razpolaganje. Dpsetkrat večja sklpda ima pa tudi mnogo več hrane, kalei-a loraj mnogo dalje traja. Radi tpga je pa ludi globoko oranje, unino kolobarjenje brez ozira na druge vzioke kaj koristna stvar, ker se zemlja bolje izkoristi. Toda tudi največja skleda niora enkral, prazna poatati, ako je primerno ne dopolnjavamo. Tako je, Ludi pri drevji in Lrtali. One imajo na tisleni prostoru, kjpr iinajo žUa saiuo po 100 ni3, na razpolaganjp i»o 10.000 do 50.000 in šo več in\ '1'oda tudi oni s časoin to ogroinno skledo spraznijo. Ako prodajamo suho ali svežo sadje ali grozdjo, gubi naše zemljišče vpč redilnih snovi, ako prodajamo samo vino, poteni vže nianj, med lein, ako prodajaino saino žganjp, tako rekoč vse snovi na našein poseslvu oslanpjo. V zadnjem slučajn našega zemljišča prav ničesar ne oropamo, ker mu vzampmo saino organično snov in sicer alkohol, kateri po verveži nastane iz sladorja, katerega zopet narava iz ogljpnčevo kiseline in vode napravlja, čemur nara pa do dandancs Se ni treba gnojili. Ako bi toraj vseostale snovi zemlji povmili, zdržali bi jo v ravnotežji. Trle, kakor ludi sadno drevje, potrpbujejo za svoje dele svoj les, listje, sad, senie itd. obilo neorganičnih snovij iz zeinlje in sicer posebno dušca, kalija in fosforove kiseline. Ako hočenio, da nain bodo dobro rodile moraino jih s terni in sicer v pi-avem razmerji dobro braniti. Kakor krava pri gobcu molze, tako bi imeli tudi reči, da trta pri koreninicah rodi. Izdihovanje eez slabe dohodke od vinogradov ni nič druzega, kakor nesvestna laslna obtožba, češ: jaz pustim svoje trte stradali. Nič za zlo, naj gnojimo, saj jini dajomo komposta ali plastje, vpjnik ali cestnega blata itd. pa vse nič ne hasni! Hkušnja nas uči, da moraino, ako hočemo povoljen vspeh imeti, na vsak hektar vsako leto po 20 voz živinskega gnoja polrošiti. Ako hočemo pa še bolji vspeh, moramo nm pa še iosslbrove kiseline, bodi-si v katerem koli umetneni gnoju priniešati. Potein bodenio čudo gledali. Ni nainreč dovolje, da trtam samo toliko damo, kolikor neobbodno potrebujejo za svojo rast, temveč dajmo jim več, da bodo tudi roditi zamogle, saj to je njib pravi namen! Privediino snovi, katere nam manj vredne prenapravijo vdragoceneje; postopajmo, kakor umni fabrikant, Pri živini razločujemo tudi preredilno in pridelovalno hrano. Prva nam živinče samo pri življpnji ohrani, druga pa, katere mora biii še enkrat toliko, nam še lo daje mleko, delavno moč itd. Primerno lako je ludi pri rastlinab. Pri .sadji in Irlali troba paziti posebno tudi na razvijan.je soinena. Od nas iako imenovani plod je sanio naravno delo spmena in kolikor več tega pridelamo, toliko več bodemo pridelali tudi ploda. Če toroj prav gnojimo, bode plod obilneji, lepši, ob enem pa tudi bolji, kajti pri obilni hrani zainore seme plod lažjo zorili. Za vse svoje organe poirebuje trta obilo dušca. Še vpč pa potrebuje kalija, — posebno na razvijanje semena, toraj ploda, vpliva pa fosforova kiselina. Ako bi toraj saino s prvima dvenia obilo gnojili, pospešujemo ,ji saino rast, katera postane ^odveu bobolna in bi nain nic* ne koristilo. Če pa tudi fosforove kiseline v pravi inori primeSanio. poieni bodenio iineli pa dovolje vzroka se veseliti. Kakor sino gori rekli, polrebujemo na hektar vinograda vsako leto 20 voz živinskoga gnoja, kaleremu pa fce po dva moli-ir-na slola koščene moke ali (b^fata ali kaj. druzega priinešaino. S tem pa ne gnojimo vsako lelo colib in2, ampak vsako leto po kacib 2000 tako, da pridpino v pptein letu zopet nazaj, kjpr srno počeli. Koliko pa damo trtani s lein gnojem ? Računimo in primeijajiiio lo gnojenjo s tem, kakor navadno gnojiino. Sejmovi. Dne 29. februvarija v Šoštanji in na Vidinu. Dne 1. marcija na Planini, v Marenbergu, v Radgoni in v Cirkovicah. Dne 2. mareija v Lučanab in na Ptuji. Dne 3. marcija v Račab, v Loki in v Oplotnici. Dne 5. marcija v Vuzonici.