Splošne vesti. KAJ NAM PRITIČE? (Iz kroga poročenih ueiteljic.) Nova določba o draginjskih dokladah je prinesla učiteljicam, omožerrim z državnimi nameščenci staro krivico. Iz odločbe je zopet prozorno razviden principijelen odpor proti upravičenosti našega zahtevka neumestno odklanjanje logike v naših razlogih. Država prizna možu draginjsko osebno doklado, ker uvidi njeno potrebo in ker ga s tem odškoduje za njegovo delo. Ako je moški uslužbenec poročen. mu prizna tudi doklado za ženo in otroke. Skrb države za družino se zrcali v dodatku doklad za ženo in za otroke. med tem ko se osebna draginjska doklada smatra odškodnina za osebtio delo. Ako je moški uslužbenec slučajno poročen z ženo, ki je v aktivni službi, mu država logično črta doklado za ženo, ker izvira iz ženine službe honorar. ki paralizira doklado za soprogo. Doklada za ženo pa Izvira iz dejstva, da treba podpirati zakonca kot tvoritelja države v splošnem, v posebnem oziru pa, da se odškoduje ženino domače delo in njena skrb. ker radi preobloženosti poslov nima prilike pridobitka zunaj. — Kaj oa se zgodi. ako skrči žena svoje domače delo in da svoje moči na razpolago državi? Da s tem žrtvuje, je jasno, toda oglejmo si samo njeno delo v prid državi, ne glede na sentimentalnosti o izgubi vpliva na domače razmere. Moči, ki jih da državi na razpolago. morajo biii popolne, one se tudi uprežejo brez sentimentalnosti, brez ozirov in olajšav na ženin naravni poklic, v službeni aparat. Realnemu delodajalcu ne pride na um, da bi za isto kvalitativno in kvantitativno delo odmerjal v posameznih slučajih različnih odškodnin. Država to dela, sicer ni tega v nobenem obratu. Država skrči ženino osebno doklado, ki si jo s svojim osebnim delom zasluži Po vsi pravici v polni meri, na — polovico. — Poglobiti se logično v sedanje razloge državne uprave bi rezultiralo: Država daje možu osebno draginjsko doklado, daje mu doklado za ženo in otroke, ker ti nimajo posebnega zaslužka. Čim se izpremeni razmerje, da vstopi zraven moža v državno službo še žena. se zmanjša dolžnost države za preskrbo službujoče dvojice. češ, saj se plačuje že dovolj enega. Na drugi strani pa prejema učiteljica, omožena z možem, ki ni v državni službi, polne osebne draginjske doklade ne glede na njegov zaslužek izven državnih blagajn. Koliko krivice izvira iz te mrzle in neusmiljene geste odločujočih činiteljev. pričajo številni protesti. Zdi se, da je potreben poseben apel na zdrav razum, da se pomakne to vprašanje bliže luči. Dosedaj moramo ugotoviti to-le: 1. Država smatra- koincidenco službe moža in žene v državnem službenem razmerju za manj vreden faktor v državni upravi. 2. Država plačuje isto delo ne po faktičnem efektu, marveč po slučajnem medsebojnem razmerju dveh v istem službenem aparatu službujočih sil. 3. Država hoče ustvariti z novo odločbo o draginjskih dokladah nov tip izkoriščanega in cenega delojemalca, ki je zbog svoje strokovne izobrazbe navezan nanjo. 4. Država se ne ozira na faktično pridobitno razmerje zakonske dvojice, ako je en del v državni službi, marveč le takrat, ako izvira pridobitnost obeh istočasno iz državne službe. S tejn je podano samolastno vmešavanje v privatne razmere zakoncev. Ta ugotovitev ne zadostuje, treba bo takojšnjega odločnega boja, da izgine ta anomalija državno-upravnih pojmov. — Za Iočitev prosvetne uprave od politične in enotno prosvetno upravo v Sloveniji. Učiteljsko društvo za krški okraj je na svojern zborovanju na Raki dne 28. maja t. 1. soglasno odobrilo nastop predsednikov okrafnih učiteljskih društev, ki so se v seji širjega sosveta v Celju enodušno izrekli za ločitev prosvetne uprave od politične in za ustanovitev prosvetnih direkcij. — Z ozirom na stvarne prosvetne razmere v Sloveniji pa tudi vztrajamo na zahtevi skupne prosvetne oblasti ter se odločno izjavljamo proti delitvi prosvetne uprave na dve oblasti. Prosvetni upravi naj načeljuje šolnik. — Upokojitev učiteliev v Sloveni.fi. Ministrstvo prosvete je upokojilo večje število učiteljev, ki so ali prekoračli 65 let starosti ali pa 60 let in dovršili službeno dobo. Upokojenci so: Fran Gabršek, višji šolski ndazornik: Luka J e 1 e n c . ravnatelj meščanske šole; Jakob D i m n i k . ravnatelj osnovne šole; Josip C e p u d e r , ravnatelj osnovne šole; Božidar V a 1 e n t a , ravnatelj osnovne šole; dalje nadučitelji: Janez L e v e c , Janko J e g 1 i č , in učitelji: Juraj R e ž e k, Ivan B e 1 e . Matija L a v r e n č i č , Matko K a n t e . Franjo T r o s t, Anton L i k o z a r , Leopold Furlani, Klotilda Golf, vsi v Ljubljani. Izven Ljubljane so upokojeni: Gustav V o d u š e k , okrajni šolski nadzornik v Trbovljah. dalje nadučitelji: Franjo Č r n a g o j na Barju, Matija H i t i v Dobu. Fran S e t i n c v Prevorju, Ivan P i p a n na Trati, Ferdinand K a 1 i n g e r v Tržiču. Ivan K e r n v Trbovljah-Vodah, Josip Z a j e c v Velikem Gabru, Janko Z i r o v n i k v Borovnici, Miha Bregant v Sostrem, Miha Kabaj v Begunjah, Leopold P u n č u h v Gorrijem Logatcu, Peter Repič na Uncu. Josip Lasbacher v Rušah, Karel Pestev§ e k v Slivnici, Anton Porekar na Humu, Franjo J e g 1 i č v Dovjem, Ivan K i t pri Sv. Križu, Ivan P o v h pri Sv. Venčeslavu, Simon Š a 1 a m o n v Šmartnem, Anton P e t r i č e k v Žalcu. Simon V i h e r v Vuzenici, Josip D r n j a č pri Sv. Petru (Maribor), Vinko Stoklas pri Sv. Andražu, Valentin Z a v r 1 y Begunjah, Fr. Ravtar na Planini, Ivan S a b a t i v Zgornji Poljskavi, Iv. K r a j nik v Breznem; od učiteljev: Martin L o r g e r v Ljubnem. Martin R e p i 5 pri Sv. Joštu, Franjo R a t e j na Holmcu, Hinko Paternost v Ihanu, Blaž J u rk o v Razboru, Ivan K i f e r 1 e v Mostah, Gizela E k e 1 v Novem mestu. Gizela Dominkuš v Lučah. Razen teh so upokojeni: na I. drž. gimnaziji v Ljubljani Franjo Z i d a r . na ljubljanskem moškem učiteljišču Anton D e k 1 e v a in na mariborskem ženskem učiteljišču Josip F i s t r a v e c. — 40-letnica. Želim, da bi se tovari ši-maturanti iz leta 1884.. kolikor nas je  še. tekom letošnjih počitnic — v drugi polovici julija — v Ljubljani sestali. solidno praznovali svojo 40-letnico in se — poslovili. Prosim tovariša Marolta v Ljubljani, da potrebno ukrene, določi termin in nas pravočasno pozove. — A. L. — Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je podlegel dolgotrajni zavratni bolezni Vid M a 1 n a r i č , dijak 3. razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani, sin našega priljubljenega tovariša Ivana Malnariča. Pogreb se vrši v petek 6. t. m. ob 16. uri (ob 4. uri) popoldan iz javne bolnice. — Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Mladina osnovne šole v Beli cer- kvi priredi v nedeljo, 22. junija 1924 razstavo ročnih del (od 6. dopoldne do 2. popoldne) in šolsko prireditev ob pol 4. popoldne po sledečem vzporedu: 1. Deklamacija: Mladi Jugosloven. 2. Petje: Na tujih tleh (dvoglasno). 3. Deklamacija: Na poti v šolo. 4. Petje (dramatična slika): Sarafan. 5. Igra v 3 dejanjih: »Povodnji mož«. 6. Petje (telovadni nastop): Naprej. Vstop prost. Prostovoljni prispevki se porabijo za šolsko knjižnico. Pridite vsi! Vabi vas mladina. — Kaj nas uči beseda lešnik? Beseda 1 e š n i k , ki se glasi povsod tako, nas luči, da moramo pisati v vseh besedah, v katerih imamo prvotno skupino ščn, skrajšano skupno šn. Pravilne so torej po zgledu besede lešnika samo oblike: sirotišnica, smetišnica. vojašnica, mrtvašnica, bolnišnica. norišnica, učiteljiš- nik, vseučilišnik; gledališčen, pa gledališna, gledališno, učiteljiščen. pa učitcljišne, učiteljišno, vseučiliščen, pa vseučilišna, vseučilišno. — Pleteršnikov slovar pravi pri besedi leščnik: piše in govori se navadno lešnik, a poleg stojcča kratica »pogl.« = poglej označuje obliko leščnik obenem za napačno. A baš beseda lešnik, ki jo povsod govore Slovenci v tej obliki, temeljito zavrača trditev, da je napačna, hkratu nas pa uči, da mora biti tudi vzor vsem enakirh besedam. Tudi Breznikova slovnica uči tako na strani 53.: bolnišnica (iz. bolniščnica), duhpvšnica (iz. duhovščnica), vojašnica (iz. vojaščnica) itd. Tudi srbščina oblikuje take besede prav tako. — Skrbimo za mehkobo jezika in posnemajmo blagoglasnost srbščine, ki se ogiblje vseh trdin! Zadloški. — Umrl je dne 30. maja na kliniki v •Gradcu g. Ivan B e 1 e . kmetijski svetnik, ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj državne kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici. Pokojnik je spisal več strokovnih brošur in knjig in je bil odlikovan z redom Sv. Save III. razreda. Pred kratkim je izšlo v založbi Učiteljske tiskarne obširno njegovo delo »Sadjarstvo«. — Kot zastopniki izvršilnega odbora UJU na Dav. Trstenjakovi proslavi dne 9. t. m. v Ormožu pridejo iz Beograda: predsednik UJU tov. Mil. Stankovič, tov. M. Jovič in Mih. Stanojevič. — Izplačilo diferenc od 1. okt. 1923. Časopjsi poročajo, da je bila dne 30. maja t. 1. deputacija činovniškega Saveza v zadevi izplačila diferenc od 1. oktobra 1923 v finanenem ministrstvu. kjer jo je sprejel pomočnik finančnega ministra Srečko Tesič in v ministrovem imenu zagotovil, da se bo diferenca izplačala v najkrajšem času, zadeva draginjskih do Idad upokojencem pa bo rešena v 14 dneh. — Dne 25. maja t. 1. ie umrl naš najstarejši tovariš. upokojeni šolski voditelj Ivan H u 11 e r v Mahu. občini Kočen na Kočevskem. Bil je 83 let star. Obiskoval je samo ljudsko šolo. Izobrazil se je potem sam v tej meri, da je napravil usposobljenostni izpit. Služboval je kot šolski voditelj v Reichenau-u, Starem bregu, na Toplem rebru in v Grčaricah na Kočevskem. Mnogoštevilno ljudstvo in sosedni tovariši so ga spremili k zadnjemu ročitku. Večna zarja naj mu sveti! — Podmladek Rdečega Križa v Ljubljani priredi v dnevih 7., 8. in 9. junija t. 1. v prostorih I. dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu razstavo deških in dekliških ročnih del. katere so izgotovili člani Podmladka Rdečega Križa na ljubljanskih osnovnih in meščanskih šolah. Razstava bo otvorjena v soboto, 7. t. m. ob 3. uri popoldne. Vsi razstavljeni predmeti bodo po nizkih cenah na prodaj. na kar posebe opozarjamo cenjene obiskovalce razstave. Izkupiček porabijo Podmladkarji v dobrodelne namene, in sicer predvsem v podporo bolnim in revnim součencem.