METOVALEC llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe sza Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna števjlka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. ' Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na >/, strani 300 K, na '/s strani 150 K, na /a °/o mazljivega mila. Priporoča se kot kontaktni strup predvsem proti smenemu in kislemu črvičku vinske trte (trnemu zavijaču, conchylis ambigUella). Pri zatiranju listne uši na hmelju se priporočajo močnejše raztopine obenem s '/a °/o no petrolejevo emulzijo. 3. Klorov barij ali barijev klorid (Chlorbarium). Klorov barij je že davno znan kot izdatno sredstvo proti raznim žuželkam, posebno proti raznim rilčkarjem, gosenicam itd. Taki škodljivci so n. pr. trtni rilčkar, pesni rilčkar, cvetoder, dalje razni pedici, kisli črviček itd. Rabi se kot 2®/« na do 4*/» na raztopina in učinkuje kot izdaten želodčen sttup, torej podobno kakor arzenove soli, ki pa so veliko dražje. V vodi se lahko in hitro topi, da pa škropivo rastlin ne opali, se priporoča dodati y2 °/o do 1 »/o apna. Posebno dobro se je klorov barij obnesel pri zatiranju rilčkarja na sladkorni pesi, gotovo zelo dobro bi se obnesel tudi proti senenemu in kislemu črvičku, samo prepozno se ne bi smel rabiti, da ga dež raz grozdje še pred trgatvijo odpere. 4. Izmed sredstev zoper glivične bolezni vinske trte (fuugicidov) se priporoča v preskušnjo predvsem koloidalno žveplo, to je žveplo v najfinejši razdelitvi, ki se izdeluje kot tekočina. Zaradi izredno fine razdelitve in izvrstne lepljivosti se da na trti fino razprašiti, se je dobro prime in učinkuje trajno in izdatno, bolj kakor žveplo v vsaki drugi obliki. Rabi se predvsem proti raznim plesnim, tako zlasti proti oidiju ali trtni plesnobi. Na sto litrov vode se sme vzeti samo 50 gramov (pol deke) koloidalnega žvepla. Morda se bo dalo rabiti obenem z galico, kar bi njegovo porabo še znatno olajšalo. Vse to bo treba še preskusiti. Ako bi se obneslo, pomenilo bi to velikanski napredek v zatiranju oidija. 5. Natrijev tiosulfat ali salojidin je že preskušeno sredstvo proti trtni plesnobi ali oidiju, ki učinkuje v hladnem vremenu bolje nego žveplo samo. Rabi se obenem z galico v 1 •/» ni raztopini. Primešati, oziroma raztopiti se sme šele v že gotovi, galičnoapneni zmesi, tedaj šele za apnom. Ker se tekočina mastnih grozdnih jagod težje prime, se priporoča tudi takaj primes Va°/o mazljivega mila, posebno ako rabimo thiosulfat sam zase, v vodni raztopini. Gotovo je, da imata salojidin in pa kolodialno žveplo prihodnjost in da bosta vsa druga sredstva pri zatiranju oidija izpodrinila, treba je le, da se njih uporaba vsestransko temeljito izskusi. Podpisani priporoča vsemmerodajnim krogom, zlasti strokovnjakom, da se udeleže preskušenj tu navedenih sredstev zoper škodljivce kulturnih rastlin. Natrijev tiosulfat se dobi pri Kmetijski družbi za Slovenijo ali pa njeni podružnici v Novem mestu, druga sredstva, v majhnih množinah pri podpisanem, zavezati se-pa morajo, da bodo preskušnjo izvedli po strokovnem navodilu podpisanega, g Skalicky, drž. vinaj-ski nadzornik, Novo mesto. Pokušnja vina in prodaja vina po alkoholnih stopinjah. Pravi poznavalec vin se pri določevanju kupčij-ske vrednosti tega ali onega vina zanese le na po-kušnjo. Je to tudi edino, zanesljivo postopanje v tem oziru, kajti razne vinske tehtnice in vinometri, da celo kemične analize so sicer tu in tam dobrodošli pripomočki ali najboljši in najzanesljivejši vinometer so in ostanejo naša čutila: vid, vonj in okus, kajti nobena tehnica, ne vinomelri, ne kemična analiza ne spoznajo na pr. razlike med drobnim in laškim rilčkom, naša čutila jo pa navadno spoznajo. Čimbolj razvita ima posameznik ta čutila, tem zanesljivejša bo njegova sodba o vrednosti in kakovosti pokušanih vin. Vsakemu seveda ni dano z jezikom in nosom določiti pravo vrednost pokušanega vina. Pravim po-znava'cem vin je ta lastnost deloma prirojena, delo.na so si jo pridobili z mnogoletno vežbo. Nekateri dosežejo v pokušanju vin tako popolnost, da čutijo ne le najmanjše napake v vinu, ampak da določijo točno tudi vrsto, leto in kraj, torej kdaj in kje je pokušano vino rastlo. S takimi Čutili obdarjene osebe, ki se nahajajo v vsakem vinskem kraju, so v pokušnjah manj veščim kupcem vsekakor boljši pomočniki, kakor pa razne vinske tehtnice in vinometri, ki so mnogokrat prav dvomljive vrednosti. Tudi takoimenovani Bernadotovi vinometri r.e kažejo vsi enako in če bi tudi vsi pravilno kazali, bi kazali le vsebino alkohola. Ta pa nikakor ni edino merodajna za vrednost vina, kajti vino, ki ima 10% alkohola, je lahko zaradi svojega finega okusa mnogo več vredno, kakor vino, ki ima sicer 12 ali še več % alkohola, ki mu pa manjkajo druge dobrine, katere povzročajo izboren okus vina. Zato bi enainista cena, določena po alkoholnih stopinjah nikakor ne odgovarjala vedno pravi vrednosti teh vin in bi bila taka določitev, ako je sploh izvedlliva, začasno neprikladna tako za producenta, kakor za direktnega konsumenta; tu in tam, pa ne vedno, bi morda ugajala vinskim trgovcem. Namen teh vrstic torej je, izraziti naše pomisleke proti nazoru, da bi bilo tudi pri nas umestno vinsko trgovanje po alkoholnih stopinjah. Vinsko ceno naj določa, (poleg neizogibnih drugih činiteljev) okus vina; čim finejši okus ima, tem več je vredno brez ozira na vsebino alkohola. Četudi je za dober okus vina potrebna primerna količina alkohola, še s tem ni rešeno, da bi bilo najmočnejše vino tudi najboljše in zato naj]e priložena znamka za od-govoi. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu* se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega Imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodni številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko -gospodarska se ne odgovarja v ,Kmetovalcuampak le pismeno, (e je je pismu priloženo 1 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okolščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva. Vprašanje 22. Kaj utegne biti vzrok, da sedwj nobena mojih krav noče tekati, dasi so se 2e vse' pred pol letom Otelile? Krave dobivajo običajno klajo, t j. seno, rezanico, krompir ali kaj podobnega, vsak dan tudi otrobe ter ni zapaziti, da bi b le boln?. (U. J. v R.) Odgovor: Da Fe krava poja ali kakor Vi pravite, da teka, kar se zgodi pri zdravih kravah čez tri do šest tedne v po otelitvi, povzroči kemijska snOv, ki je v soku, katerega izceja neka notranja žleza, ki se nahaja v jajčniku. Snovi, ki jih s svojim sokom izcejajo notranje žleze telesa ter potem kemijskim potom povzročajo razne dogodjaje v telesu, imenujemo hormone in harmozone. Te snovi bi slovenski lahko imenovali vzbudilce. V jajčniku je med drugim tudi žleza, ki izceja sok, v katerem se nahaja vzbudilec, kijpovzroča pojarje. Vsako živo bitje je sestavljeno iz brezštevilnih celic, ki imajo vsaka zase svoje življenje in šele vse skupaj tvorijo življenje celega živega bitja. Čim manjše so celice tem večje je sorazmerno njih površje in tem hitreje se vrši presnova v njih, t j. vsrkavanja nove hrane in irtrebljevanje porabljenih snovi. Majhna krava ima enako množino c;lic kakor kiava kake velike pasme, le da ima zadnja debelejša celice in zato sorazmerno na njih manjšo površino, vsled česar je življenje velikih žlahtnih krav znatno počasneje nego navadnih domačih majhnih krav, zato je tudi pojanje velikih žlahtnih ktav manj burno, včasih tako neznatno, da se komaj zaoazi Zaradi preobilega pokla-danja močnih krmil kravam z itak lenim življenjem, more izceja-je soka s pomešanim vzbtidilcem, ki povzroča pojanje, popolnoma prenehati. Pa tudi obolenje jajčnika more podvezati pravilno delovanje tozadevne žleze. Na vsak način v jajčniku Vaših krav ni nekaj v redu, kar bi mogel dognati le vešč živinozdravnik na podlagi pre-iskavanja, upoštevanja vseh razmer in morda dolgotrajnega opazovanja. Pri sicer zdravih kravah se pa včasih da delovanje dctičoe žleze v jajčniku vzbuditi z zdravili, ki sami delovanje sprožijo alipa v zbudilca nadomeste, česar pa danes še ne znamo pravilno prehoditi. Preden pokličete živinozdravnika, dajte kravam preskušeno domače zdravilo, katero imamo v neki rastlini, ki s? imenuje »pojatnik« ali pri Vas »tekOvnik«. To je rastlina svetlorjave barve, pod; bna tanki cigari ter ima tak vrh kakor špargelj, ko iz zemlje pribode. Pojatnik ali tekovnik je rastlina zaje-dalka na detelji ter poganja s/oja korenine iz deteljnih štibelj. Na vsakem deteljišču jo najdete, zlasti prav rada rase na pokošenem. Prvi dan dajte vsaki kravi po dve taki rastlini drobno razrezani ter pomešani z otrobi in nekoliko soli. Drugi in tretji dan pa šo po eno rastlino. Č9 st krave potem v par dneh ne pojajo, potem je vsako zdravilo b: ezuspešno in Vam ne preostane drugega nego poklicati živinozdravnika, ki bo dognal vzrok ne-priliki ter dal navodilo kako jo odstraniti, seveda če Fe da, ali pa povedal, če se še izplača krave za pleme obdržati. Ako naredite poskus s pojatnikom ali tekovnikom, nam zelo u streže te, če nam poročate o uspehu. Pripomnimo, da je ta zdravilna rastlina pri nas že večinoma pozabljena in le njeno ime še spominja na njen učinek pri kravah ter je značilno, da to rastlino, ki se v vseh slovenskih knjigah najde popisana z imenom pojatnik, pri Vas imenujete tekovnik, saj pri Vas ne pravite, da se krava poja, ampak da teka. Vprašanje 23. Odkod prihaja, da razne cvetlice in rastline, ki jih imam v loncih na oknih nič kaj prida ne uspevajo, !e bolj životarijo ter malo cveto? Ali bi kazalo takim cvetlicam v loncih s čim gnojiti in kako? (J. K. v T) Odgovor: Če Vaše rastline odnosno cvetlice v loncih* ne uspevajo, drugače pa pravilna ž njimi ravnate, bo vzrok slaba zemlja, ki ima v sebi škodljive snovi in ne dovolj redilnih snovi. Cvetlični lonci sploh ne smejo biti postekleni (glazirani), drugače ne more skozi žgano glino prihajati dovolj potrebnega zraka v prst. Še celo v neposteklenih loncih se luknjice kmalu zamaše in ovirajo dohajanje zraka. V prsti, ki ni dovolj prezračena, se tvorijo sirove sprsteninske kisline, ki so škodljive rastFnam v loncih, zaraditega je pravilno pri večini teh rastlin vsako leto ali vsaj vsako drugo leto jih presaditi v drugo dobro, svežo prst, ki prija dotičnim rastlinam. Samoobsebi umevno pa morajo dobiti lepo-tične rastline v loncih tudi dovolj redilnih snovi, zlasti dušika, in za cvetje pa fosforove kisline. Duš čnato gnojilo jim je dajati v taki obliki, da se počasi razkraja ter počasi in dolgotrajno učinkuje. Prav primerno gnojilo v to svrho je navadni mizarski klej (lim), katerega se 2 dkg na i liter vode raztopi in potem s tako klejnato vodo rastline dobro zalije. Vsako leto enkrat, najbolje pozimi, se zemljo po vrhu v loncu poštupa prav redko s presejanim lesr.im pepelom, v k«teatri se nahaja za rastlino zadosti potrebne fosforove kisline in kalija. Vprašanje 24. Zakaj je sedaj večina usnja, zlasti onega, ki se rabi za podplate, tako slaba, da se usnje tako hitro obrabi, ss močno napiva vode, če se bodi ob deževnem vremenu po mokrih tleh? Ali je kako sredstvo slabo usnje narediti trpežneje? (T. G. v C.) Odgovor: Slabi kakovosti usnja je vzrok sedanji način strojenja, kajti sedaj kože vsled velikega pomanjkanja usnja prehitro strojijo. Sveže odi ta koža sestoji iz treh plasti, in sicer iz vrhnje kože, iz spodnje, ki se imenuje mezdra, med katerima obema je prava usnjeva koža. Preden se prične koža strojiti, se morata zgornji in spodnji koži odstraniti, da ostane samo usnjeva koža. Usnjeva koža je vlaknasta in preden se prične strojiti, se morajo vlakne v kaki tekočini primerno napeti, da more potem strojilo zaiti v vse celice. To podrobneje popisovati ne kaže, ker spada v usnjarsko obrt. V stro-jilni raztopini, ki jo ie večkrat menjati in delati različno močno, se potem koža tako izpremeni, da je končno ustrojena. Kdaj je koža dovolj ustrojena, mere presoditi le izučen usnjar. Koža se tem hitreje ustroji, čim večkrat se preobrača in imajo v to svrho celo strojne naprave, v katerih se kože premetavajo. Čim hitreje se strojna tekočina menjava in čim večkrat se kože preobračajo, tem hitreje se kože ustrojijo, kar ima to dobro Zase, da strojenje traja le nekaj dni ali tednov, a tako hitro ustrojeno usnje je gobasto z razdrapanimi vlakni in ni trpežno. Po starem so kože strojih po več mesecev, da celo vse leto in zato so izdelali usnje, ki je bilo tudi res trpežno. Usnje podplata na novih čevlj h riared te trpežnejše, če ga mažete z lanenim oljem več dni zapored, dokler ga podplati pijejo. Vprašanje 25. Prejel sem plačilni nalog davkarije, da moram plačati dohodninski davek za svojega mladoletnega sina, ki je kupčeval z živino. Jaz sem mu vedno odsvetoval od tega posla, toda ni n e poslušal. Sedaj pa zahtevajo davek od mene. Ali sem dolžan plačati davek za svojega mladoletn«ga sina? (P. G. v C,j Odgovor: Če davčna oblast cd Vas zahteva dohodninski davek tudi cd zaslužka, ki ga je imel Vaš nedoletni sin, ki živi z Vami skupaj, ni to nikaka kazen, ampak je popolnoma v redu, kajti po davčnih predpisih je dolžan predstojnik skupnega gospodarstva plačati ne le davek cd svojih dohodkov, ampak tudi od morebitnega dohodka svoje žene in vseh nedoletnih otrok, ki ž njim skupaj žive. Vi pa seveda imate pravico od svojega nedoletnega sina zahtevati povračilo plačanega davka. Vprašanje 26. Imam 15 kokoši, nobena pa ne kvoče. Kaj je vzrok, da kokeši ne kvokajo in kako j h je do tega pripaviti? (P. B. v P.) Odgovor: Kokoši različnih pasem so različno nagnjene h hvokanju in k valjenju. Najbolj nemirne kokoši so one lahke pasme, ki nezanesljivo kvokajo ter slabo vale, zato so pa dobre ja,čarice. Tako živahnih kokoši ne moremo pripraviti do valjenja, oziroma do kvokanja, ampak v takih slučajih si rajši izberemo živali težkih pasem, ki to nalogo bolje izvršujfjo. Naše gospodinje na deželi si pomagajo v slučaju, ko jim kokoši nočejo kvokati, na ta način, da si od sosed izposod jo kvoke in ne čakajo, da bi domača kokoš začela kvokati. Za kvokanje so prav pridne kokoši težkih pasem, kakor n. pr. kokinkina, brama, pa tudi vijandotke, lenkšenke in plimetke. Te kokoši navadno kvokajo zgodaj spomladi in so skrbne matere. Svetujemo Vam, da si izposodite kako kvoko od sosed ter ne čakate tako dolgo, da bi začele kvokati Vaše kokoši. Za prihodnje leto si pa nabavite kokoši težkega plemena, ki bodo zgodaj pričele kvokati in Vam bo s tem dana možnost, da dobite zgodnje piščance. Vprašanje 27. Imam nekaj apnovega dušika, ki je stal v posodi, ki pa ni bila dobro zaprta. Ali je apnov dušik, ki je stal v odprti posodi, še poraben za gnojenje? (F. B. v H.) Odgovor: Amov duSik, do katere prihaja zrak, se razkroji in iz njega polagoma izgine dušik. Zaraditega vlada tudi načelo, da se to umetno gnojilo razpošilja po možnosti v pločevinastih posodah, ki so neprodušno za prte. Poskusi, ki so se izvršili zadnja leta v tvornici za apnov dušik v Rušah, so pa dokazali, da ta izguba na dušiku nikakor ni tako velika, kakor se je prvotno domnevalo. Apnov dušik se je namreč vložil v vreče, skozi katere je lahko prodiral zrak do njega. Po enoletni dobi se je apnov dušik v teh vrečah preiskal in dognalo se je sledeče: na vnanji strani tam, kjer je zrak naravnost pri- šel v dotiko s to tvarino, je nastala tanjka plast tega goo jila, iz katerega je izginil velik del dušika. Ves ostali del gnojila pa je vseboval ravnotoliko dušika, kakor tedaj, ko so ga »dejali v vrečo, h trga sledi, da izgubi apnov dušik pri dolgem ležanju, če je v dotiki z zrakom, dušik le tam, kjer je naravnost podvržen vplivu zraka. Tu se pa napravi nekaka neprodirna plast, ki obvaruje ostalo tvarino pred izgubo na dušiku. Vaš apnov dušik je torej še vedno poraben za gnojenje, četudi ni bila posoda dobro zaprta. Druga stvar je seveda, če se dušik navzame prevelike množine vlage, ki potem vpliva popolnoma drugače na to tvarino. V tem slučaju seveda izgubi apnov dušik veliko na svoji vrednosti in navadno se tako strdi, da ga ni mogoče več zdrobiti. Tako strjeni apneni dušik se ne da več uporabiti kot umetno gnojilo. Vprašanje 28. Njivo, na kateri je opešala nemška detelja, sem pustil za travnik, ker je bila nepripravna za oranje. Čim bolj je ginevala detelja, tem bolj je pričel uspevati regrat. Danes je vsa obš;rna ploskev rumena od regratovega cvetja Kaj naj storim, da uničim regrat na travniku ? (A. V. v S. j Odgovor: Tam, kjer se je regrat zasejal, ne izgine tako izlepa, kajti ta plevel ima globoke korenine, ki mu omogočijo 'dolgotrajno življenje. Če hočete imeti dober travnik, morate na vsak način to zemlj šče preorati in zgodaj pomladi zasejati s travnim semenom. Ko se bo trava gosto razrasla, bo zadušila tudi regrat, ki potrebuje več prostora za svoj razvoj. Travnih semen ne morete doma pridelovati, kajti v ta namen potrebujete čiste vrste, ki jih morete gojiti na njivah, jih potem dobro očistiti da se odstrani plevel. V to Vam primanjkujejo potrebna sredstva, kakor n. pr. stroji za čiščeaje itd. Oni mali strošek, ki ga imate z nakupom semenja, se Vam izplača že v prvem letu z dobro košnjo. Odločno pa moramo odsvetovat), da bi uporabljali seneni zdrobec, oziroma odpadke od sena kot seme za travnike. S tem bi pripravili na njivo samo plevel, a le malo dobrih trav. Vprašanje 29. Pošiljam Vam majhne metuljčke (veše), katerih je letos vsepolno okoli mojega sadnega drevja. Kako te veše (nočne metuljčke) uspešno za trem? (F. K. v Sv. B.) OdgoDor: Sivorjavi metuljček, ki ste ga nam poslali, se imenuje jabolčni tončič ali zavijač (Totrix po-monella), ki leta okoli ponoči koncem meseca maja do julija. Oplojene samice polagajo svoja jajčeca na mlade plodove, iz kateiih izleze čez osem dni po ena gosenica, ki se takoj zavrta v notranjost sadu in se žroč pomika proti semenu, ter ga popolnoma uniči. Meseca avgusta za pusti . dorasli črviček sad, ter se spusti na pajčevinasti nitki na tla in se potem v kaki razpoki ali špranji drevesne skorje zabuba. Iz te bube izleti spomladi zopet metuljček, ki gre seseda takoj na delo. V toplih letih se vrši ta preobrazbi celo dvakrat. Da tega škodljivca po meči uničite, osnažte debla in močnejše veje, ter odstranite suho* skorjo, mah itd., da gosenice nimajo primernega skrivališča. En meter od tal pritrdite z vrvico pergamentni papir ali pa valoviti karton, pod katerim se žuželke rade skrivajo, če na deblu ne naj-dajo drugega skrivališča. Te pasti pritrdite poleti ter jih. pustite do meseca marca, potem jih previdno snamite, oberite in sežgite. Tudi pritrjevanje steklenih lovih, ikov, ki se na drevje obešajo, se dobro cbnese Važno pa je pridno pobiranje črvivih sadov in njih takojšnja uporaba. S. Duplje, v nedeljo, 19. junija 1921, ob treh popoldne v šoli; Prevorje', v nedeljo, 12.fjunija 1921. ob dveh popoldne v šoli; Sv. Jurij na Pesnici, v nedeljo, 19. junija 1921. po dopoldanski službi božji v šoli. \ Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Kmetijska dražba za Slovenijo odslej naprej redni, objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur js dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. PrlglaSati je nakup in ponndbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglaienec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njea spol, pasmo, starost, število Itd. KMETIJSKE NOVICE. Paša živine V gozdih. Časopisje je prineslo pre '-kratkim za gozdne posestnike vznemirljivo vest, da bo vsled oJredbe ministrstva z\ gozde in rudnike paša v gozdih, ne oz raje se na lastnika, prosta. Od merodejne strani se n=m poroča, da za Slovenijo take naredbe ne bo. Vremensko poročilo drž. vinarske ln sadjarske šole v Mariboru za mesece januar-april 1921. Mesec Zračni tlak Temperatura °C Padavina v m/m Solnce jje sijalo ur maksimum minimum i E « S E E mini- I mum sred. mesečna Januar . . 7488 728-7 -j-15-9 -5 6 3-6 28 0 97-2 Februar . . 752-5 730-9 +12-9 -8-1 0-7 66-5 125-9 Marc . 7527 731-7 +22-5 -58 6-6 23 235 6 April . . . 745-2 725 0 +21-1 -1-1 8'C 176 6 103-5 Premovanje konj na Gorenjskem. Konjerejski odsek 1. Kmeti ske družbe za Slovenijo v Lju iljani priredi z ozirem na oddajo konj (kobil in žrebet) v planine, premovanje na Gorenjskem že v prvi polovici junija, in scer: II. junija ob desetih dopoldne v Bohinjski Bistrici, 12. junija ob devetih dopoldne v Lescah in 13. junija 00 devetih dopoldne v Kranju. Premovali se bodo kot običajno konji v sledečih skupinah: I. žrebetne kobile, 2. dve- in triletne kobile, 3. eno- in dveletne žrebice ter 4. eno- in dveletni žrebčki. Premovanja se vrše le za konje mrzlokrvne (noriške) pasme. Kobile in dveletne žrebice je t rez i jeme prignati k premovanju na mdah z žvalam:, za enoletne žrebice zadostuje dober povodec. Za vsakega konja, ki ■ e prižene na lice premovanja, je prinesti s seboj živirski potni list. Dogovorno s Konjerejskim odsekom 2. se bodO piemovali brezpogojno le konji, ki so last članov Konjerejskega odseka, nečlai i plačajo za prigon dvojno, za leto 1922. določeno članarino, t. j. 5 dinarjev. Načelno se premujejj le konji, za katere more lastnik s spuščalnimi listinami dokazati pokoljenje. Izjemoma se bodo pa premovale tudi plemenske kobile, ki so jih kupili lastniki od vojaških oblasti, toda le tedaj, če laslnik s potrdilom županstva ali uradnega živinozdravnika dokaže, da se nahaja kobila v njegovi lasti že najmanj dve leti. Ostala premovanja se vrše v mesecu juliju 1.1. Natančen spored se objavi pravočasno v »Kmetovalcu« in »K on je rejcu*. __ URADNE VESTI. Vabila k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Rlbno pri Bledu, v nedeljo, 12. junija 1921. ob dveh popoldne V hiši načelnika podružnice; Naprodaj bo: Bika, v sive pasme, 18 mesecev starega, proda Ivan Štrumbelj, posestnik, Ig-Studenec pri Ljubljani. 2 bika, murodolske pasme, enoletnega in poldrugolet-nega, proda Oskrbništvo Kostrivnica - Slatina, pošta Podplat. Merjasca ln svinjo, 14 tednov stare, proda Marija Dornik, Podhom, p. Gorje pri Bledu. Kobilo, Štiriletno, pramo, 16 pesti visoko, proda Janez Pogačnik, posestnik na Breznici št. 9., p. Žirovnica, Gorenjsko. - DRUŽBENE VESTI. • Kmetijska družba za Slovenijo Ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: Ajda, siva, semenska, lepo čiščeno graščinsko blago po 8 kron kg, brez vreč. Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kg za. 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt kg za 40 kron, osminko kg z* 25 kron, 50 gramov za 15 kron. Antiklor (gl. salojidin). Apneni dušik po K 400.— sto kg. Bosna'pasta po K 12-— za kg v čebrih po 50 in 100 kg\ pri večjem odjemu primeren popust. Čebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko uporabljivega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Gl. inserat). Z ozirom na razpis glede oddaje galične paste v svrbo poskusov poročamo še naslednje : Kar je bakrens paste »Bosna* bilo ie preje kupljene ali naročene se ne bo oddala ali poračunala kot brezplačno, ker gre pri oddaji v svrho poskusov samo za čisto novo akcijo, ki se računsko nikakor ne sme spojiti s preje oddanimi množinami. Opozorimo pa ponovno, da brezplačne galične paste glasom objave dobijo v poskusne svrhe le vinogradniki, ki tega sredtiva sploh še ne poznajo, dočim morajo drugi pasto jeseni plačati. Ker je za vso Slovenijo na razpolaganje le 1000 kg brezplačne paste, zato ni misliti, da bi se eni podcuiaici moglo oddati več kakor po 50 kg, ki naj se razdelijo petim znamenitim vzornim vinogradnikom. Saj akcije ni morda smatrati Icot nekako podporo. V svrho poskusov pa bo to zadoščalo. Poskus velja le tedaj kot pravilno napravljen, če se je izvršil na isti dan, ko se je škropilo tudi z galično - apnenim škropivom. Nadaljevanje .Družbenih vesti" v inttratnem delu Usta. METOVALEC llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na >/4 strani 300 K, na v» strani 150 K. na >/,, strani 100 K, na >;2, strani 50 K Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane SOvin. najmanj pa skupaj 12 K Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenij«; tisk J. Blasnika naslednikov. 4 * -;- Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmttovrfica« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. it 10. Ljubljana, 31. maja. 1921. Letnik XXXVIII. Mala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 80 vinarjev, deuarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 12 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. f Mlinebo bamnn sekane iz najboljše bele, ostre raHnanc ItaillllB, Skale, trde ln 3rednje od 40 4o 100 cm Uroke, po naročilu tudi večje, Izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno 2 »rančijo. Leskovšek Anton, posestnik ln kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju. 60 Hajboljše apno in portland cement dobavlja najceneje na vse postaje od Q. Radgone do Ljutomera, v D. Lendavo, pa tudi na vse druge postaje. Tvrdka V. Bratina Krlževci pri Ljutomeru. Priporoča se tvrdftae.s^^f. Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje. 104 TlIlH lofnc kupuje R. Luckmann, I UDI IEIU5 prej J. Leuza nasl. v Ljubljani na Ma rtlnovi (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so leto« izredno visoke. 154 Pšenično moko, dobi vedno po najnižji ceni v trgovini J. M. Kranjc (proj Bučar) Vrhnika Štedilnike za vzidat ^j^oM" slamoreznice, mlatilnice, gepeljne, čistilnice za žito, trombe za gnojnico in pocinjene vrtno mrežo, karbolinej kakor tudi najfinejši poitland- cement se dobi pri tvrdki A. KAŠMAN v Skofji Loki. __170 Rnhiln »ekasto z žrebetom (kobilo), zelo dobro lIUUIIU in 1 kravo po teletu, 5 let staro, zelo dobro mlekarico, proda Alojzi) Papler vulgo Bot, Bohinjska Bela st. 5. 192 Mlekarja z družino, ki zna dobro molsti in - napraviti maslo sprejme Oskrbništvo Rakovnik, posta Št. Rupert, Do-ienjsko._193 Zenitna ponudba čansko vzgojen, od strogih starišev, se želi seznaniti z gospodično s kako višjo šolo, ki se razume z g spodarstvom in zna dobro kuhati. Resne ponudbe s slito, ki se vrne, pod šifro »Velepodietnik 16" na upravo lista. 194 oddaja, dokler kaj zaloge" š 600 K fOO kg. Manj kakor eno vrečo, ki tehta 80 kg se ne oddaja. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.__V 196 lešprenj dobro ječmenovo moko Rafijo, trsne škarje, vrtno in poljsko namilil nudi po nizki ceni A. Sušnik, Ljubljana, UrUUjB Zaiožka cesta 21.__197 Storje za strope, žico, žičnike, morsko travo, žične vložke za postelje zl^l cenah A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 198 Hosejlolnovke"Jo f IS-^M-! komad železnina cesta 21. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška 199 Okopalnike in osipalnike za koruzo ima v Zalogi K. & R. Ježek, Maribor, Aleksandrova^_____203 cinitiB obračevalce sena, grablje, vse dll Ujti, lastni prvovrstni izdelki, ime K. & R. Ježek, Maribor, Aleksandrova 201 na skladu 51. Mlafilnipp ročne in viteine, vitle, par.e mla-Illlullllllub, tilnice, parne lokomoblle, žitne čistilnike ima na skladu K. & R. Ježek, Manbor, Aleksandrova M. ._20' Sekire, cepine, motike ...... Dominik Kač, kovač šilja na debelo in drobno Pa ki, pošta Velenje 210 Električne motorje ^'Tp^^t misije in jermenska kolesa, umetne mlinske kamne ter popolne mline, vete: nike za oiščenle žita, mlatilnice, tudi s popolnim čiščenjem, kosi.ne stroje za travo in žito, koniske grablje in obračalnike, pluge, gnojniščne sezalke. decimal tehtnice in tehtnice za živino ali vozove, posnemalnike, bencin-motorje i. t.d., cirkularne in dtuge žage in šipe za ojstrenje žag (Sajjescharfscheiben) in štedilne peči priporoča po zmerni ceni I. Božič, mlinski stavbnik, pošta Grabštanj, Koroško. 211 1/iničar,ožeBien> Prvovrstne gumi-trakove M$»trt Ign. Vok, Ljubijana. Sodna ulica 7. 212 VnnHa CD bnail* S teletom, 3 leta stara., dobra rruua OG Hl OVa mlekarica. Franc Merhar, posestnik, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. 213 Riba 16 mesecev starega, simodolske pasme, ima DIMI naprodaj Anton Koritnik, Ljubijana,;Ce«ta mfstni log št. 31._214 1 otrokom, želi stopiti v vi-nlčarsko službo, vešč vsakega dela in išče mesto". Naslov pove upravništvo,Kmetovalca". 215 Sodarskega vajenca Repič, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ulica 18. Hrana, stanovanje ter perilo prosto._216 Primeren zaslužek za otrokeie ?žtre rogllčkov^rno ZQQ R ^ |j|Bp '»tih planer vsako množino: Peter Janežič, Mengeš, Goren'sko. ___217_ Hupim Strupijevo knjiao.Živinezdrav- nib* 'er 10 dob™ plačam. Ponudbe in pošiljke, 11 lit eventueino po povzetju na naslov: Krošelj Josip, gozdna uprava Nemeršeij, p. Studepeclg pri Ljubljani._ Dečka 11 do lSletnega pri Domžalah. _218 sprejme v uk Janez Vidmar,kovač v Dobu 219 Prodaja se prostovoljno sM.«: skih sodov finega okusa. Ravno tam je naprodaj 200 hektolitiov čistega banatskega vina po nizki ceni. Naslov pove upravništvo. 220 Umu! lili n poštni voz, za 8 oseb, skoro nov, z UlnUIUU), olinat mi osmi ima naprodaj Prostovoljno gasilno društvo v Hlebcih pri Lescah. 221 Rnclllli ctltni tvrdke Deering, dvoprežni, dobro nualllll aH UJ Ohranjen, jr naprodaj za ceno po dogovoru. Valentin Dcžman, Lesce 29 . 222 Pet šip z žično vlogo širokost: 2 m l4'/a cm, dalje šest šip iste kakovosti, dolgost 2 m 80 cm do 2 m 90 cm proda Roman Rek v Ljutomeru. 223 Ilnhen nrB+ tkl8) iz i«bolk (8 hI) proda poceni UUDEr UIEI Oskrbništvo Graben, p.Novomesto. 224 Nova slamoreznica JofJo0«:™*™® orodaj. Cena K 3500'—. — Adolf Futuvič, Bednja, Hrvatska.__225 Predno Kupite kmetijski stroj, sjgš tvrdko K. & R. Ježek, Maribor, Aleksandrova 51. Bogata zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev. 206 NaihnliČD Bil n ll dobavlja Avgust RUckl, po-nalDDlJSB apnu sestnik apnenic, Hrastnik. _•_177 Rosilni stroj, mlatilnl stroj, S točistilni stroj, gepelj, obračevalca za seno z bobnom in trideset bekto mosta proda graščina Lin-dendorf, pošta Gornja Sv. Kungota. 173 Šuchy E Gabrovšek TBhDično-elBhtFoinštalacijslio podjetje Inštalacija kompletnih električnih central, mehanična delavnica in prodaja vsega elektr. materijala . v Kranju. ž Za praznita in bližnjo spomlad priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega ln češkega su-kna, volnenega blaga za mošlc; in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tlskanlno v najnovejših vzorcih ln bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo i. t. d. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. A. & E. Skaberne veletrgovina z ms.iufakturnim blagom Ljubljana, Mestni trg 10. KRANJSKA HRANILNICA ? Ljubljani ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3 °/o ofcrestovanja in dovoljuje hipotečna posojila po ♦V/o S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hraniliiica za posle in delavce. Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnlh naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslel darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve je naslovili na Kranjsko hranilnico v Ljubliani, Knafljeva ulica štev. 9. ni ampak potreba, da predno kupite konfekcijo, čevlje, klobnke, perilo, ntanufa-ktorno, in galanterijsko blago, da pišete, po ilu-strovani cenik s 1000 slikami veletrgovini (30) R. Stermecki, Celje št. 306, katera prodaja »se blago po čudovito nizkih cenah. 13. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice t Gorenjivasi r. z. z o. z. ki se bo vršil dne 12. (odn. 18.) junija ob 8.uri zjutraj v hranllničnl pisarni (pri Palečku). VSPORED: 1. Poročilo načeistva in nadzorstva. 2. Čitanje rev. poročila .Zveze slov. zadrug* LJubljana. 3. Potrjenje računov za leto 1920. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti vrši še pol ure pozneje drugi občni zbor. ki sklepa brez ozira na število udeležnikov po § 35. odstavek 3. zadružnih pravil. Načelstvo. Oglašivanje I : u novinama : I : obavlja po- : uzdano staro uvedeni (40) BLOCHNER'*? zavod za oglašivanje, Zagreb, Jurevska nI. 31. Telefon 21-65. Generalno oglasno zastupstvo za preko 40 tu - i inozemskih listovi. Nemška kuhinjska jedilna sol in (33) žiuinsfca sol rdeča zdrobljena dobavlja podružnicam najceneje Kmet. družba za Slovenijo v Ljubljani. Gospodarska zveza v Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (5) iz najslovitrfftih tovarn. Zastopstvo za nm kotla mnifc tvorile ,W»lii»'; U Primešaj krmi Mastin I V zmisiu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljuoljani z dne 18. juli a št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. izporočil dne 28. iu/ija 1899., št. 25.255, smejo dietično sredstvo MastJrt, rcdilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po posti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom. (3) Maziio zoper garje (naftomaz