s T O A S č i L r o j v I a R 2017 ISJ Z R C SAZU INŠTITUT ZA SL FR OVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Slovar slovenskega knjižnega jezika 2017 Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih © 2018 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC Izdajatelja Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zanju Tadej Bajd, Oto Luthar in Marko Snoj Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU zanj Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tehnološka podpora Janoš Ježovnik, Andrej Perdih Oblikovanje naslovnice Duša Race Prva e-izdaja (pdf) https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1465 Ljubljana 2018 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI -ID= 293587456 ISBN 978-961-05-0065-0 (pdf) Glavni uredniki Manca Černivec, Nataša Gliha Komac, Nataša Jakop, Janoš Ježovnik, Boris Kern, Simona Klemenčič, Domen Krvina, Nina Ledinek, Matej Meterc, Mija Michelizza, Tanja Mirtič, Matic Pavlič, Andrej Perdih, Špela Petric, Duša Race, Marko Snoj, Andreja Žele Avtorji slovarskih sestavkov Manca Černivec, Nataša Gliha Komac, Nataša Jakop (frazeologija), Janoš Ježovnik, Simona Klemenčič (etimologija), Domen Krvina, Nina Ledinek, Matej Meterc (frazeologija), Mija Michelizza, Tanja Mirtič (izgovor, pregibnostno-naglasni vzorci), Andrej Perdih, Špela Petric, Duša Race, Andreja Žele Uredniški svet Kozma Ahačič, Milena Mileva Blažić, Helena Dobrovoljc, Janez Dular, Marjeta Humar, Nataša Jakop, Drago Jančar, Marko Jesenšek, Marta Kocjan Barle, Tomo Korošec, Miran Košuta, Erika Kržišnik, Branka Lazar, Nina Ledinek, Matija Ogrin, Irena Orel, Janez Orešnik, Andrej Perdih, Nataša Purkat, Miro Romih, Andrej E. Skubic, Vera Smole, Jerica Snoj, Marko Snoj, Irena Stramljič Breznik, Matej Šekli, Alenka Šivic-Dular, Jožica Škofic, Saška Štumberger, Hotimir Tivadar, Ada Vidovič Muha, Dušanka Zabukovec, Zinka Zorko, Mojca Žagar Karer, Andreja Žele, Jerneja Žganec Gros Terminološki svetovalci Simon Atelšek (čebelarstvo), Andreja Čanžek Majhenič (živilska tehnologija), Špela Goričan (geologija), Klemen Grabnar (muzikologija), Matjaž Gregorič (zoologija), Maja Hanžekovič (živilska tehnologija), Antonija Holcman (živinoreja), Aleksander Horvat (geologija), Metka Hudina (agronomija), Kristjan Jarni (botanika), Slavko Jerič (šport), Gorazd Karer (elektrotehnika), Katarina Keber (zgodovina), Ajda Kermauner Kavčič (živinoreja), Blaž Komac (geografija), Saša Krapež (astronomija), Miha Krofel (zoologija), Monika Kropej Telban (mitologija), Radovan Kumar (enologija), Igor Lengar (fizika), Gregor Majdič (veterina), Ljubica Marjanovič Umek (psihologija), Matej Michelizza (računalništvo in informatika), Miran Mihelčič (ekonomija), Ana Motnikar (tekstilstvo), Boštjan Napotnik (gastronomija), Aleš Novak (pravo), Aleš Obreza (farmacija), Franc Perdih (kemija), Katarina Podbevšek (gledališka umetnost), Nina Ponikvar (ekonomija), Klemen Potočnik (konjereja), Tina Rugelj (arhitektura), Benedikt Strajnar (meteorologija), Aljoša Šajna (gradbeništvo), Katarina Šter (muzikologija), Blaž Torkar (vojska), Franc Verovnik (medicina), Petra Vide Ogrin (bibliotekarstvo), Luka Vidmar (literarna veda), Branko Vreš (biologija), Jaka Žgajnar (konjereja), Ingrid Žolgar Jerković (slepi in slabovidni) Slovar slovenskega knjižnega jezika 2017 Uvod Slovar slovenskega knjižnega jezika 2017 v 521 slovarskih sestavkih prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika. Za lažje razumevanje slovarskih sestavkov so v nadaljevanju predstavljena osnovna pojasnila. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU. Izrazni del slovarskega sestavka Slovarski sestavek uvaja jakostno onaglašena iztočnica v osnovni obliki, ki ji sledita zapis prve stranske oblike in besednovrstna opredelitev. Izgovor iztočnice je naveden v oglatem oklepaju v poenostavljeni slovarski transkripciji, imenovani Riglerjeva transkripcija. To je tradicionalna slovenska slovarska transkripcija, ki je uporabljena že v prejšnjih izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu 2001. Razdelek Izgovor in oblike prikazuje izgovor iztočnice v Riglerjevi transkripciji in v mednarodni fonetični abecedi IPA. Zapis izgovora je onaglašen tako jakostno kot tonemsko. Izpisan je izgovor osnovne oblike. Izgovor prve stranske oblike je naveden, kadar v izglasju osnovne prihaja do premene po zvenečnosti (npr. tip baobáb jakostno [baobáp baobába] / tonemsko [baobȃp baobȃba]) ali položajnih sprememb fonema v ali l (npr. bahàv jakostno [bahà baháva bahávo] / tonemsko [bahȁ baháva bahávo]). Pregibnostno naglasni vzorci so prikazani pri vseh pregibnih besednih vrstah in so onaglašeni tako jakostno kot tonemsko. Navedene so vse sistemsko mogoče oblike. Nepredvidljive in zato zahtevnejše oblike (npr. tip práčlôvek : práljudjé) so v pregibnostno-naglasnih vzorcih dodatno izpostavljene. Pri nepregibnih besednih vrstah je v razdelku Izgovor in oblike praviloma naveden le izgovor v obeh transkripcijah. Pri prislovih so prikazane tudi stopnjevane oblike. Jakostni naglas je na dolgih samoglasnikih i, a in u, dolgih ozkih e in o ter na r označen z ostrivcem (ˊ), na dolgih širokih e in o s strešico (ˆ) in na kratkih samoglasnikih i, e, a, o, u in polglasniku s krativcem (ˋ). Pri tonemskem naglaševanju se nizki ton (naslednji nenaglašeni zlog je praviloma visok) na dolgih samoglasnikih in na r označuje z akutom (ˊ), visoki ton (naslednji nenaglašeni zlog je praviloma nizek) pa s cirkumfleksom (). Na kratkih samoglasnikih in polglasniku je nizki ton označen z gravisom (ˋ), visoki ton pa z dvojnim gravisom (). Ozka e in o sta označena s piko pod črko ( ẹ, ọ), široka nista posebej zaznamovana. V. Pomenski del slovarskega sestavka Iztočnicam oziroma njihovim večbesednim leksikalnim enotam (pomensko neprozornim stalnim besednim zvezam in frazeološkim enotam) je pripisan vsaj en pomen. Na prvem mestu je po navadi najsplošnejši pomen, ki načeloma ni označen s kvalifikatorjem ali kvalifikatorskim pojasnilom in iz katerega je praviloma mogoče izpeljati vse ostale pomene. Manjši pomenski premiki so uvrščeni v podpomene, večji pomenski premiki pa so obravnavani kot samostojni pomeni. Pomeni in podpomeni so označeni s številkami. Pri frazeoloških enotah so pomeni, podpomeni in pomenski odtenki ločeni s podpičjem. Razlagalni del vedno vključuje razlago, ki jo lahko uvajajo slovarske oznake in pojasnila, pri iztočnicah, ki poimenujejo živa bitja, pa razlago praviloma dopolnjuje taksonomsko ime (npr. tip buča primerjaj lat. Cucurbita pepo). Pri navajanju taksonomskih imen gre zgolj za informativni, orientacijski podatek, ki ga je treba za rabo v strokovnih in znanstvenih besedilih preveriti v ustrezni strokovni literaturi. Zaradi razlik v rabi poimenovanj za živa bitja v splošnem in strokovnem jeziku ter načina obravnave tovrstnega besedja v splošnem slovarju so namreč nekatere poenostavitve pri navajanju taksonomskih imen neizogibne (prim. kruhovec : opičji kruhovec). Taksonomska imena so tudi ob morebitni drugačni rabi v strokovnih besedilih vedno v celoti izpisana ležeče, iztočnice ali večbesedne leksikalne enote pa so navedene v ednini, tudi ko je to v nasprotju z uveljavljenimi taksonomskimi imeni. Pri posameznih pomenih in podpomenih so navedeni sinonimi dveh tipov. Kot sinonimi so med seboj povezane besede in stalne besedne zveze z enako razlago (npr. bahav – bahaški – bahat, špagetna buča – buča špagetarica), poleg tega so ob bolj zaznamovanih besedah prikazani njihovi nevtralni sinonimi (npr. britof – pokopališče, lojtra – lestev). Ponazarjalno gradivo vključuje skladenjske vzorce, kolokacije in stavčne zglede. V slovarskih sestavkih služi za ponazoritev razlage posameznega pomena ali podpomena in predstavlja rabo iztočnice v tipičnem besedilnem okolju. Skladenjski vzorci, ki so v slovarskem sestavku označeni z znakom ►, ponazarjajo tipično skladenjsko okolje iztočnice. Navedeni so pri pomenih in podpomenih iztočnice, pri katerih se prikazane skladenjske strukture v gradivu pojavljajo dovolj pogosto in statistično značilno. Pri slovničnih in modifikacijskih besednih vrstah skladenjskih vzorcev praviloma ne navajamo. Skladenjski vzorci so predstavljeni z zapisom besednih vrst v ustreznih oblikah, pri čemer je tisti del vzorca, ki ponazarja iztočnico, poudarjen, npr. samostalniška beseda + samostalniška beseda v rodilniku za strukture tipa ostanki pračloveka ali glagol + glagol v nedoločniku za strukture tipa naučiti se presti. Vezniki in predlogi, redkeje tudi druge besedne vrste, so v vzorcih navedeni eksplicitno, npr. glagol + z/s + samostalnik v orodniku za strukture tipa bahati se z uspehom. Formulacije tipa samostalniška beseda, pridevniška beseda opisujejo tako enobesedne kot besednozvezne uresničitve. V slovarju prikazane kolokacije so tipične sopojavitve iztočnice in vsaj še ene besede. V slovarskem sestavku so označene z znakom ●. Slovar navaja tiste kolokacije, ki so v gradivu prepoznane kot dovolj pogoste in statistično značilne. Kolokacije so navedene pri ustreznih skladenjskih vzorcih, glede na pomensko sorodnost pa so uvrščene v pomenske nize. Stavčni zgledi so kot avtentični primeri jezikovne rabe vzeti iz besedilnih korpusov. Ker so iztrgani iz siceršnjega besedilnega konteksta, so v nekaterih primerih za slovarsko rabo ustrezno prilagojeni, pri čemer se teži k čim manjši modifikaciji izvornega gradiva. Stavčni zgledi so prikazani pri ustreznih skladenjskih vzorcih, nastopajo pa tudi samostojno. V tem primeru so glede na druge stavčne zglede umaknjeni v levo. Vsak skladenjski vzorec, pomen ali podpomen je ponazorjen z najmanj enim stavčnim zgledom. VI. Vecbesedne leksikalne enote v V slovarju so stalne besedne zveze in frazeološke enote v pomenskem delu obravnavane praviloma na enak način kot enobesedne iztočnice. Imajo svojo slovarsko razlago in ponazarjalno gradivo, lahko pa tudi stilno-zvrstne podatke in pojasnila v zvezi z normativnostjo. V razdelku Stalne besedne zveze so predstavljene stalne besedne zveze, ki so pomensko neprozorne in nefrazeološke (npr. špagetna buča, presesalna buča). Razdelek Frazeologija prinaša prikaz frazeoloških in paremioloških enot, ki imajo v svoji zgradbi katero od iztočničnih besed, njihove ustaljene variante in nekatere tipe frazeoloških pretvorb. Prikazane so v osnovni obliki, ki je v gradivskih virih praviloma tudi najpogostejša. Variantne oblike so razporejene po frekvenčnem merilu od najpogostejše navzdol. Variantne besednozvezne frazeološke enote so prikazane tudi v strnjenem shematskem zapisu (npr. tip mešati/pomešati/primerjati ipd. jabolka in hruške | mešati/pomešati/primerjati ipd. hruške in jabolka). V tem zapisu poševnica (/) prikazuje sestavinske variante (največ tri), pokončnica (|) označuje skladenjske in druge variante, pri katerih bi bil zapis s poševnico lahko manj razumljiv, v navadnih oklepajih () pa so prikazane neobvezne sestavine frazeoloških enot. Podatek o lastnostih levega udeleženca (v smislu +/– človeško) je razviden posredno iz stavčnih zgledov. Pragmatični frazemi in paremiološke enote so v osnovni obliki in variantah zapisani z veliko začetnico in končnim ločilom, ki označuje njihov značilni skladenjski naklon. Stavčni zgledi prikazujejo tipično besedilno realizacijo frazeoloških in paremioloških enot ter njihovih variant. Frazeološke in paremiološke enote imajo v jeziku ekspresivno stilno vrednost, kar prikazuje že njihova umestitev v frazeološki razdelek. Osnovna oblika in njihove variante so lahko označene s socialnozvrstnimi ali ekspresivnimi kvalifikatorji, ki natančneje določajo njihovo stilno-zvrstno vrednost (npr. slabšalno). Pri glagolskih frazemih je s slovničnim pojasnilom v dovršni obliki oziroma v nedovršni obliki opozorjeno na vidske variante frazema. Slovarske oznake in pojasnila Slovarske oznake in pojasnila na ravni slovarske iztočnice, pomenov ali podpomenov eno- in večbesednih leksikalnih enot prinašajo slovnične, zvrstne, slogovne in pragmatične opredelitve slovarskih enot v razmerju do knjižnojezikovne norme. Slovnične oznake in slovnična pojasnila opredeljujejo besedno vrsto, slovnične lastnosti ter nekatere druge slovnične posebnosti in omejitve obravnavanih iztočnic, kot jih izkazuje jezikovno gradivo. Kvalifikatorji in kvalifikatorska pojasnila natančneje opredeljujejo zvrstno pripadnost in slogovno učinkovanje iztočnic v okviru socialne zvrstnosti (npr. neknjižno pogovorno, narečno, vulgarno), funkcijske členjenosti (npr. terminološki kvalifikatorji, ki opredeljujejo področja, s katerih prihaja delno determinologizirana leksika, in kvalifikatorska pojasnila s podrobnejšim opisom funkcijskih zvrsti, besedilnih tipov in značilnih konverzacijskih obrazcev). Opredeljujejo tudi časovno in krajevno zaznamovanost in slogovno raznolikost njihove rabe (npr. ekspresivni kvalifikatorji, ki odražajo vrednotenjski odnos do poimenovanega – ekspresivno, ironično, slabšalno itd.). Razmerja med dvojnicami označujejo posebni normativni kvalifikatorji ( in, glej, tudi). VII. Normativnost Normativni podatki so v slovarju prikazani s hierarhijo navajanja in vrednotenja dvojnic, s kvalifikatorji in kvalifikatorskimi pojasnili in s pojasnili v okviru razdelka Normativnost. Dvojnice so lahko pisne (tip tekila – tequila), izgovorne (tip opičják – ópičjak; héker – hêker; júdo – džúdo), oblikoslovne (tip datlja – dateljna; nonota – nona) in druge. Uvaja jih normativni kvalifikator v zaglavju. Lahko so prednostne (kvalifikator glej), neprednostne (kvalifikator tudi) ali enakovredne (kvalifikator in). Pisne dvojnice so celostno obravnavane v samostojnih slovarskih sestavkih. Na obstoj dvojničnega razmerja je uporabnik opozorjen tudi pri stalnih besednih zvezah (tip Brailleva pisava – Braillova pisava – brajeva pisava). Besedotvorje V razdelku Besedotvorje so prikazani feminativi, maskulinativi, manjšalnice in svojilni pridevniki kot prvostopenjske tvorjenke iz iztočnice. Navedene so le tiste tvorjenke, ki so uvrščene v slovar in se torej v analiziranem gradivu pojavljajo dovolj pogosto. Etimologija Etimološki razdelek prinaša etimološke osvetlitve, tj. strnjene informacije o izvoru besed. Zasnovane so po načelu kontinuitete navedbe jezika in pomena. To pomeni, da ležeče prikazano besedno gradivo, ki ni pomensko razloženo, pomeni isto kot prva ležeče prikazana beseda ali besedna zveza na njegovi levi, in da besedno gradivo, ki ni opredeljeno glede na jezik, pripada istemu jeziku kot besedno gradivo pred njim. Če prva ležeče prikazana beseda etimološke osvetlitve ni pomensko razložena, je njen pomen enak ali vsaj zelo podoben pomenu slovarske iztočnice. Če jezik ni posebej opredeljen, je slovenski. Kotnik v levo (<) pomeni, da je to, kar stoji na njegovi levi strani, nastalo v rednem jezikovnem razvoju iz tistega, kar stoji na njegovi desni, enojna narekovaja na začetku in koncu besede (ʽ ʼ) sta navednici za pomen, zvezdica (*) stoji pred neizpričano, rekonstruirano besedo, njenim delom ali pomenom. Enačaj (=) pomeni, da ima to, kar stoji na njegovi levi, isti izvor kot to, kar stoji na njegovi desni, vezaj (-) je znak za morfemsko mejo, znak plus (+) uvaja v zlaganje ali sestavo. Etimološke osvetlitve v slovarju so sklicevalne (sklic na besedo, ki je obravnavana na drugem mestu v slovarju) in polne. Sklicevalne etimološke osvetlitve vsebujejo navedbo motivirajočega leksema, tj. besede ali njenega dela, iz katerega je tvorjena dana beseda. Nadaljnja pojasnila o izvoru dane besede ali njenega dela torej najdemo pri besedi, na katero kaže sklic. Če je potrebno, je sklicu dodano pojasnilo. Iz starejših jezikovnih plasti podedovane besede imajo polne etimološke osvetlitve, ki segajo do izvora, vendar najdlje do indoevropskega prajezika. V primerih, pri katerih etimološka osvetlitev brez dodatnih podatkov za razumevanje nastanka besede ne bi zadoščala, so besedilu dodana enciklopedična pojasnila. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola ( http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani ( http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. VIII. Slovar ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: ȃbrahamovec RODILNIK: [ábrahamovəc] ȃbrahamovca POMEN DAJALNIK: ȃbrahamovcu TOŽILNIK: ȃbrahamovca ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let MESTNIK: pri ȃbrahamovcu ORODNIK: z ȃbrahamovcem ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina letošnji abrahamovec ▪ Med najbolj zanimivimi abrahamovci je zakonski IMENOVALNIK: ȃbrahamovca par, ki bo imel srečanje z Abrahamom v istem RODILNIK: ȃbrahamovcev mesecu. DAJALNIK: ȃbrahamovcema ▪ Dandanašnji abrahamovci in abrahamovke so v TOŽILNIK: ȃbrahamovca veliki meri videti odlično in v zavidljivi fizični kondiciji MESTNIK: pri ȃbrahamovcih ter imajo še številne osebne načrte za prihodnost. ORODNIK: z ȃbrahamovcema ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina srečanje abrahamovcev IMENOVALNIK: ȃbrahamovci ▪ Vsako leto v župniji pripravijo srečanje RODILNIK: ȃbrahamovcev abrahamovcev, torej tistih, ki v tem letu praznujejo DAJALNIK: ȃbrahamovcem petdeseti rojstni dan. TOŽILNIK: ȃbrahamovce ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri ȃbrahamovcih ▪ Abrahamovec je dejal, da te zabave dolgo ne bo ORODNIK: z ȃbrahamovci pozabil, saj je tam spoznal, koliko dobrih prijateljev ima. BESEDOTVORJE feminativ: ábrahamovka IZGOVOR IN OBLIKE jakostni IZVOR [ábrahamovəc] ↑abraham IPA: [ˈaːbɾaxamɔʋəts] tonemski ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ȃbrahamovəc] [ábrahamo ka] IPA: [áːbɾàxamɔʋəts] POMEN ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan VZOREC ali dopolni petdeset let jakostno ▪ Kot se za novopečeno abrahamovko spodobi, je ednina morala tudi ona preživeti ognjeni krst in se zaobljubiti, IMENOVALNIK: ábrahamovec da bo sedaj njeno življenje še bolj razburkano in RODILNIK: ábrahamovca zanimivo. DAJALNIK: ábrahamovcu ▪ Dandanašnji abrahamovci in abrahamovke so v TOŽILNIK: ábrahamovca veliki meri videti odlično in v zavidljivi fizični kondiciji MESTNIK: pri ábrahamovcu ter imajo še številne osebne načrte za prihodnost. ORODNIK: z ábrahamovcem dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: ábrahamovca jakostni RODILNIK: ábrahamovcev [ábrahamo ka] DAJALNIK: ábrahamovcema IPA: [ˈaːbɾaxamɔuka] TOŽILNIK: ábrahamovca tonemski MESTNIK: pri ábrahamovcih [ȃbrahamo ka] ORODNIK: z ábrahamovcema IPA: [áːbɾàxamɔuka] množina IMENOVALNIK: ábrahamovci VZOREC RODILNIK: ábrahamovcev jakostno DAJALNIK: ábrahamovcem ednina TOŽILNIK: ábrahamovce IMENOVALNIK: ábrahamovka MESTNIK: pri ábrahamovcih RODILNIK: ábrahamovke ORODNIK: z ábrahamovci DAJALNIK: ábrahamovki tonemsko TOŽILNIK: ábrahamovko ednina MESTNIK: pri ábrahamovki 2 ORODNIK: z ábrahamovko pojavljajo tudi aciklične aktivnosti, kot so na primer dvojina podaje, streli in padci. IMENOVALNIK: ábrahamovki ▪ Pri specifičnih celostnih gibalnih aktih je gibanje RODILNIK: ábrahamovk ena sama zaključena enota. To so t. i. aciklična DAJALNIK: ábrahamovkama gibanja (skoki, meti, udarci). TOŽILNIK: ábrahamovki 3. v obliki aciklični, iz ekonomije ki je v zvezi s MESTNIK: pri ábrahamovkah sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna ORODNIK: z ábrahamovkama večja, redno ponavljajoča se nihanja množina gospodarske aktivnosti IMENOVALNIK: ábrahamovke ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: ábrahamovk aciklične panoge DAJALNIK: ábrahamovkam ▪ V časih recesije se splača vlagati tudi v aciklične TOŽILNIK: ábrahamovke panoge, kot so zdravstvo, farmacija in energetika. MESTNIK: pri ábrahamovkah 3.1. v obliki aciklični, iz ekonomije ki je namenjen za ORODNIK: z ábrahamovkami doseganje take stabilnosti tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina aciklično prilagajanje trošarin IMENOVALNIK: ȃbrahamovka ▪ Vlada bo nadaljevala z acikličnim prilagajanjem RODILNIK: ȃbrahamovke trošarin na tekoča goriva, s čimer bo blažila večja DAJALNIK: ȃbrahamovki nihanja cen nafte in predvsem njihove sekundarne TOŽILNIK: ȃbrahamovko učinke. MESTNIK: pri ȃbrahamovki ▪ Država nima več prav nobene možnosti, da bi ORODNIK: z ȃbrahamovko poskušala negativne inflacijske pritiske omiliti z dvojina acikličnimi trošarinami. IMENOVALNIK: ȃbrahamovki 4. v obliki aciklični, iz kemije pri katerem so ogljikovi RODILNIK: ȃbrahamovk atomi razporejeni v nesklenjeni verigi DAJALNIK: ȃbrahamovkama ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ȃbrahamovki aciklična oblika MESTNIK: pri ȃbrahamovkah ▪ Eten je najenostavnejši nenasičeni aciklični ORODNIK: z ȃbrahamovkama ogljikovodik in je sestavljen iz dveh atomov ogljika množina in štirih atomov vodika (C2H4). IMENOVALNIK: ȃbrahamovke RODILNIK: ȃbrahamovk IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: ȃbrahamovkam jakostni TOŽILNIK: ȃbrahamovke [àcíkličən] MESTNIK: pri ȃbrahamovkah IPA: [ˈaˈtsiːklitʃən] ORODNIK: z ȃbrahamovkami tonemski [ȁcíkličən] IZVOR IPA: [átsìːklítʃən] ↑abraham VZOREC àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] jakostno POMEN OSNOVNIK 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne moški spol poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ednina ki se predvidljivo spreminjajo IMENOVALNIK: àcíkličen ▪ Strukture romana so aciklične, mnoštvo junakov določno àcíklični onemogoča oris individualnih likov, tok vojne je RODILNIK: àcíkličnega premočan. DAJALNIK: àcíkličnemu 2. TOŽILNIK: àcíkličen v obliki aciklični, iz športa ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov določno àcíklični živo àcíkličnega ⏵ prid. beseda + sam. beseda aciklične aktivnosti MESTNIK: pri àcíkličnem ▪ Vzporedno s cikličnimi obremenitvami, med katere ORODNIK: z àcíkličnim sodijo različni načini hoje in teka, se med tekmo dvojina IMENOVALNIK: àcíklična 3 RODILNIK: àcíkličnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: àcíkličnima moški spol TOŽILNIK: àcíklična EDNINA: bòlj àcíkličen MESTNIK: pri àcíkličnih ženski spol ORODNIK: z àcíkličnima EDNINA: bòlj àcíklična množina srednji spol IMENOVALNIK: àcíklični EDNINA: bòlj àcíklično RODILNIK: àcíkličnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: àcíkličnim moški spol TOŽILNIK: àcíklične EDNINA: nàjbolj in nájbolj àcíkličen MESTNIK: pri àcíkličnih ženski spol ORODNIK: z àcíkličnimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj àcíklična ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj àcíklično IMENOVALNIK: àcíklična tonemsko RODILNIK: àcíklične OSNOVNIK DAJALNIK: àcíklični moški spol TOŽILNIK: àcíklično ednina MESTNIK: pri àcíklični IMENOVALNIK: ȁcíkličen ORODNIK: z àcíklično določno ȁcíklični dvojina RODILNIK: ȁcíkličnega IMENOVALNIK: àcíklični DAJALNIK: ȁcíkličnemu RODILNIK: àcíkličnih TOŽILNIK: ȁcíkličen DAJALNIK: àcíkličnima določno ȁcíklični TOŽILNIK: àcíklični živo ȁcíkličnega MESTNIK: pri àcíkličnih MESTNIK: pri ȁcíkličnem ORODNIK: z àcíkličnima ORODNIK: z ȁcíkličnim množina dvojina IMENOVALNIK: àcíklične IMENOVALNIK: ȁcíklična RODILNIK: àcíkličnih RODILNIK: ȁcíkličnih DAJALNIK: àcíkličnim DAJALNIK: ȁcíkličnima TOŽILNIK: àcíklične TOŽILNIK: ȁcíklična MESTNIK: pri àcíkličnih MESTNIK: pri ȁcíkličnih ORODNIK: z àcíkličnimi ORODNIK: z ȁcíkličnima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: ȁcíklični IMENOVALNIK: àcíklično RODILNIK: ȁcíkličnih RODILNIK: àcíkličnega DAJALNIK: ȁcíkličnim DAJALNIK: àcíkličnemu TOŽILNIK: ȁcíklične TOŽILNIK: àcíklično MESTNIK: pri ȁcíkličnih MESTNIK: pri àcíkličnem ORODNIK: z ȁcíkličnimi ORODNIK: z àcíkličnim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: àcíklični IMENOVALNIK: ȁcíklična RODILNIK: àcíkličnih RODILNIK: ȁcíklične DAJALNIK: àcíkličnima DAJALNIK: ȁcíklični TOŽILNIK: àcíklični TOŽILNIK: ȁcíklično MESTNIK: pri àcíkličnih MESTNIK: pri ȁcíklični ORODNIK: z àcíkličnima ORODNIK: z ȁcíklično množina dvojina IMENOVALNIK: àcíklična IMENOVALNIK: ȁcíklični RODILNIK: àcíkličnih RODILNIK: ȁcíkličnih DAJALNIK: àcíkličnim DAJALNIK: ȁcíkličnima TOŽILNIK: àcíklična TOŽILNIK: ȁcíklični MESTNIK: pri àcíkličnih MESTNIK: pri ȁcíkličnih ORODNIK: z àcíkličnimi ORODNIK: z ȁcíkličnima 4 množina ednina IMENOVALNIK: ȁcíklične IMENOVALNIK: àcíklični RODILNIK: ȁcíkličnih RODILNIK: àcíkličnega DAJALNIK: ȁcíkličnim DAJALNIK: àcíkličnemu TOŽILNIK: ȁcíklične TOŽILNIK: àcíklični MESTNIK: pri ȁcíkličnih živo àcíkličnega ORODNIK: z ȁcíkličnimi MESTNIK: pri àcíkličnem srednji spol ORODNIK: z àcíkličnim ednina dvojina IMENOVALNIK: ȁcíklično IMENOVALNIK: àcíklična RODILNIK: ȁcíkličnega RODILNIK: àcíkličnih DAJALNIK: ȁcíkličnemu DAJALNIK: àcíkličnima TOŽILNIK: ȁcíklično TOŽILNIK: àcíklična MESTNIK: pri ȁcíkličnem MESTNIK: pri àcíkličnih ORODNIK: z ȁcíkličnim ORODNIK: z àcíkličnima dvojina množina IMENOVALNIK: ȁcíklični IMENOVALNIK: àcíklični RODILNIK: ȁcíkličnih RODILNIK: àcíkličnih DAJALNIK: ȁcíkličnima DAJALNIK: àcíkličnim TOŽILNIK: ȁcíklični TOŽILNIK: àcíklične MESTNIK: pri ȁcíkličnih MESTNIK: pri àcíkličnih ORODNIK: z ȁcíkličnima ORODNIK: z àcíkličnimi množina ženski spol IMENOVALNIK: ȁcíklična ednina RODILNIK: ȁcíkličnih IMENOVALNIK: àcíklična DAJALNIK: ȁcíkličnim RODILNIK: àcíklične TOŽILNIK: ȁcíklična DAJALNIK: àcíklični MESTNIK: pri ȁcíkličnih TOŽILNIK: àcíklično ORODNIK: z ȁcíkličnimi MESTNIK: pri àcíklični PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z àcíklično moški spol dvojina EDNINA: bȍlj ȁcíkličen IMENOVALNIK: àcíklični ženski spol RODILNIK: àcíkličnih EDNINA: bȍlj ȁcíklična DAJALNIK: àcíkličnima srednji spol TOŽILNIK: àcíklični EDNINA: bȍlj ȁcíklično MESTNIK: pri àcíkličnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z àcíkličnima moški spol množina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ȁcíkličen IMENOVALNIK: àcíklične ženski spol RODILNIK: àcíkličnih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ȁcíklična DAJALNIK: àcíkličnim srednji spol TOŽILNIK: àcíklične EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj ȁcíklično MESTNIK: pri àcíkličnih ORODNIK: z àcíkličnimi v obliki aciklični srednji spol jakostni ednina [àcíklični] IMENOVALNIK: àcíklično IPA: [ˈaˈtsiːklitʃni] RODILNIK: àcíkličnega tonemski DAJALNIK: àcíkličnemu [ȁcíklični] TOŽILNIK: àcíklično IPA: [átsìːklítʃni] MESTNIK: pri àcíkličnem ORODNIK: z àcíkličnim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: àcíklični OSNOVNIK RODILNIK: àcíkličnih moški spol DAJALNIK: àcíkličnima 5 TOŽILNIK: àcíklični ORODNIK: z ȁcíkličnimi MESTNIK: pri àcíkličnih srednji spol ORODNIK: z àcíkličnima ednina množina IMENOVALNIK: ȁcíklično IMENOVALNIK: àcíklična RODILNIK: ȁcíkličnega RODILNIK: àcíkličnih DAJALNIK: ȁcíkličnemu DAJALNIK: àcíkličnim TOŽILNIK: ȁcíklično TOŽILNIK: àcíklična MESTNIK: pri ȁcíkličnem MESTNIK: pri àcíkličnih ORODNIK: z ȁcíkličnim ORODNIK: z àcíkličnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: ȁcíklični OSNOVNIK RODILNIK: ȁcíkličnih moški spol DAJALNIK: ȁcíkličnima ednina TOŽILNIK: ȁcíklični IMENOVALNIK: ȁcíklični MESTNIK: pri ȁcíkličnih RODILNIK: ȁcíkličnega ORODNIK: z ȁcíkličnima DAJALNIK: ȁcíkličnemu množina TOŽILNIK: ȁcíklični IMENOVALNIK: ȁcíklična živo ȁcíkličnega RODILNIK: ȁcíkličnih MESTNIK: pri ȁcíkličnem DAJALNIK: ȁcíkličnim ORODNIK: z ȁcíkličnim TOŽILNIK: ȁcíklična dvojina MESTNIK: pri ȁcíkličnih IMENOVALNIK: ȁcíklična ORODNIK: z ȁcíkličnimi RODILNIK: ȁcíkličnih DAJALNIK: ȁcíkličnima IZVOR TOŽILNIK: ȁcíklična prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. MESTNIK: pri ȁcíkličnih acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑ciklični ORODNIK: z ȁcíkličnima množina aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] IMENOVALNIK: ȁcíklični POMEN RODILNIK: ȁcíkličnih 1. iz biologije za katerega je potreben kisik DAJALNIK: ȁcíkličnim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ȁcíklične aerobni proces | aerobna presnova | aerobno dihanje MESTNIK: pri ȁcíkličnih ▪ Na površini deponij se odvijajo aerobni procesi, saj ORODNIK: z ȁcíkličnimi je kisika dovolj, da omogoča razvoj aerobnih ženski spol mikroorganizmov. ednina ▪ Odkar se je v evoluciji organizmov pojavila IMENOVALNIK: ȁcíklična aerobna presnova, se je pojavila potreba po RODILNIK: ȁcíklične antioksidantih zaradi večje izpostavljenosti prostim DAJALNIK: ȁcíklični radikalom, ki znotraj organizmov nastajajo iz kisika. TOŽILNIK: ȁcíklično ▪ Kisik se iz ozračja odstranjuje z aerobnim dihanjem MESTNIK: pri ȁcíklični živih organizmov, z gorenjem fosilnih goriv in ORODNIK: z ȁcíklično nastajanjem oksidov. dvojina 1.1. iz biologije pri katerem je prisoten kisik IMENOVALNIK: ȁcíklični ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: ȁcíkličnih aerobni pogoji | aerobna obdelava | aerobne DAJALNIK: ȁcíkličnima razmere TOŽILNIK: ȁcíklični ▪ Bakterija je sicer pogosto prisotna v mesu, MESTNIK: pri ȁcíkličnih vendar je v aerobnih pogojih, torej v stiku z ORODNIK: z ȁcíkličnima zrakom, povsem nenevarna, če jo zaužijemo. množina ▪ Pri obdelavi z zrakom, t. i. aerobni obdelavi, IMENOVALNIK: ȁcíklične potekajo v gnojevki podobni procesi kot pri RODILNIK: ȁcíkličnih kompostiranju. DAJALNIK: ȁcíkličnim 1.2. iz biologije ki živi, je aktiven ob prisotnosti TOŽILNIK: ȁcíklične kisika MESTNIK: pri ȁcíkličnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda 6 aerobni mikroorganizmi, organizmi | aerobne IPA: [aɛɾóːbnì] bakterije ▪ Obravnavali smo aerobne mikroorganizme, ki VZOREC potrebujejo za spreminjanje vina zrak. jakostno ▪ Tukaj poteka kemijski proces, v katerem aerobne OSNOVNIK bakterije s pomočjo pritekajočega kisika moški spol razgrajujejo organske sestavine. ednina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: aeróbni aerobni in anaerobni RODILNIK: aeróbnega ▪ V muljastem dnu so aerobne in anaerobne DAJALNIK: aeróbnemu bakterije v minulih desetletjih razgradile na tisoče TOŽILNIK: aeróbni ton organskih odpadkov. živo aeróbnega 2. iz športa ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za MESTNIK: pri aeróbnem krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega ORODNIK: z aeróbnim sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, dvojina za katere je potreben kisik IMENOVALNIK: aeróbna ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: aeróbnih aerobni napor | aerobna kapaciteta | aerobna DAJALNIK: aeróbnima kondicija, moč, pripravljenost, vzdržljivost | aerobna TOŽILNIK: aeróbna sposobnost, zmogljivost | aerobno gibanje MESTNIK: pri aeróbnih ▪ Telesno zmogljivost določamo s celotno porabo ORODNIK: z aeróbnima kisika oziroma aerobno kapaciteto, ki pomeni množina količino porabljenega kisika med telesno IMENOVALNIK: aeróbni obremenitvijo. RODILNIK: aeróbnih ▪ Osnovni namen tako hoje kot hoje s smučarskimi DAJALNIK: aeróbnim palicami je razvijanje aerobne vzdržljivosti. TOŽILNIK: aeróbne ▪ V študiji ugotavljajo, da se ljudje z boljšimi MESTNIK: pri aeróbnih aerobnimi sposobnostmi veliko hitreje regenerirajo ORODNIK: po zelo napornem treningu. z aeróbnimi ženski spol 2.1. iz športa ki je namenjen za krepitev, ednina izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s IMENOVALNIK: aeróbna spodbujanjem teh procesov RODILNIK: aeróbne ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: aeróbni aerobni ples, tek | aerobni program | aerobni TOŽILNIK: aeróbno trening | aerobni športi | aerobna aktivnost, MESTNIK: pri aeróbni dejavnost | aerobna telovadba, vadba | aerobne ORODNIK: z aeróbno vaje | aerobno ogrevanje dvojina ▪ Aerobne aktivnosti imajo pozitivne učinke na IMENOVALNIK: aeróbni srčno-žilni sistem in na uravnavanje telesne teže. RODILNIK: ▪ Za močno srce potrebujete krajši aerobni trening aeróbnih DAJALNIK: velike intenzivnosti. aeróbnima TOŽILNIK: ▪ Pri smučarskem teku je obremenjenih največ aeróbni mišičnih skupin, kar pomeni zelo učinkovito MESTNIK: pri aeróbnih aerobno vadbo, s katero krepimo srčno mišico ter ORODNIK: z aeróbnima razširimo ožilje. množina IMENOVALNIK: aeróbne ⏵ priredna zveza aerobni in anaerobni RODILNIK: aeróbnih ▪ Vadba poteka na posebnih hidravličnih napravah, DAJALNIK: aeróbnim kjer se izmenjujeta klasična aerobna in anaerobna TOŽILNIK: aeróbne aktivnost. MESTNIK: pri aeróbnih ORODNIK: z aeróbnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni [aeróbni] IMENOVALNIK: aeróbno RODILNIK: aeróbnega IPA: [aɛˈɾoːbni] tonemski DAJALNIK: aeróbnemu [aer bni] TOŽILNIK: aeróbno 7 MESTNIK: pri aeróbnem množina ORODNIK: z aeróbnim IMENOVALNIK: aer bne dvojina RODILNIK: aer bnih IMENOVALNIK: aeróbni DAJALNIK: aer bnim RODILNIK: aeróbnih TOŽILNIK: aer bne DAJALNIK: aeróbnima MESTNIK: pri aer bnih TOŽILNIK: aeróbni ORODNIK: z aer bnimi MESTNIK: pri aeróbnih srednji spol ORODNIK: z aeróbnima ednina množina IMENOVALNIK: aer bno IMENOVALNIK: aeróbna RODILNIK: aer bnega RODILNIK: aeróbnih DAJALNIK: aer bnemu DAJALNIK: aeróbnim TOŽILNIK: aer bno TOŽILNIK: aeróbna MESTNIK: pri aer bnem MESTNIK: pri aeróbnih ORODNIK: z aer bnim ORODNIK: z aeróbnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: aer bni OSNOVNIK RODILNIK: aer bnih moški spol DAJALNIK: aer bnima ednina TOŽILNIK: aer bni IMENOVALNIK: aer bni MESTNIK: pri aer bnih RODILNIK: aer bnega ORODNIK: z aer bnima DAJALNIK: aer bnemu množina TOŽILNIK: aer bni IMENOVALNIK: aer bna živo aer bnega RODILNIK: aer bnih MESTNIK: pri aer bnem DAJALNIK: aer bnim ORODNIK: z aer bnim TOŽILNIK: aer bna dvojina MESTNIK: pri aer bnih IMENOVALNIK: aer bna ORODNIK: z aer bnimi RODILNIK: aer bnih DAJALNIK: aer bnima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: aer bna MESTNIK: pri aer bnih aerobna stabilnost ORODNIK: z aer bnima iz agronomije stopnja odpornosti silaže na neželene množina procese, ki potekajo ob porabi kisika IMENOVALNIK: aer bni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: aer bnih aerobna stabilnost silaže DAJALNIK: aer bnim ▪ Daljše je obdobje vrenja, boljša je aerobna TOŽILNIK: aer bne stabilnost silaže. MESTNIK: pri aer bnih ▪▪▪ ORODNIK: z aer bnimi ▪ Da bodo živali rade jedle silažo, mora ta doseči ženski spol visoko kakovost vrenja in aerobno stabilnost. ednina IMENOVALNIK: aer bna aerobni interval RODILNIK: aer bne iz športa časovni razpon, v katerem se izvajajo DAJALNIK: aer bni telesne dejavnosti za krepitev, izboljšanje TOŽILNIK: aer bno učinkovitosti srčno-žilnega sistema MESTNIK: pri aer bni ▪ Začnemo s kratkimi aerobnimi intervali, ki niso tako ORODNIK: z aer bno naporni. dvojina ▪ Vadba je sestavljena iz aerobnih intervalov, ki jih IMENOVALNIK: aer bni kombinirajo z vajami za mišično moč in stabilizacijo RODILNIK: aer bnih telesa. DAJALNIK: aer bnima TOŽILNIK: aer bni aerobni prag MESTNIK: pri aer bnih iz športa spodnja ali zgornja mejna stopnja ORODNIK: z aer bnima obremenitve telesa zaradi telesnih dejavnosti, pri 8 katerih se krepi, izboljšuje učinkovitost srčno- ⏵ prid. beseda + sam. beseda žilnega sistema čustveni afekt | močen afekt | patološki afekt ▪ Pri intenzivni neprekinjeni metodi treniranje poteka ▪ Obdolženi je streljal v močnem čustvenem afektu, pri večjem dražljaju, tako srčni utrip preseže aerobni bil je smrtno prestrašen, na tleh, nevešč rokovanja s prag. pištolo, brez namena kogarkoli ubiti, ampak zgolj ▪ Aerobno območje določata aerobna praga: prestrašiti oškodovance. minimalni, ko se potrebe po kisiku zaradi povečanega ▪ Mogoče lahko govorimo o patološkem afektu, v napora povečajo, ter maksimalni, po katerem preidete katerem je človek sposoben storiti marsikaj, v t. i. anaerobno območje. predvsem pa reagira z veliko jezo in besom. ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku aerobno kvarjenje dejanje, izjava v afektu iz agronomije kvarjenje silaže kot posledica neželenih ▪ Po mnenju odvetnika obsojenega je šlo za dejanje procesov, ki potekajo ob porabi kisika v afektu, ki ga je povzročilo ravnanje oškodovanke. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa aerobno kvarjenje silaže ▪ Zbiram stvari, do katerih čutim afekt. ▪ Preveč uvela krma se težje tlači in je veliko bolj ▪ V letih, ki sledijo prekinitvi odnosa, se ohrani neka dovzetna za razvoj kvasovk in plesni, ki povzročajo nedoločena vez, nek prijateljski afekt. aerobno kvarjenje silaže. 3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja ▪▪▪ umetniško delo ▪ Težavam z aerobnim kvarjenjem se bomo izognili le, ▪ Se vam ne pripeti, če dostikrat podoživljate če bomo silaže bolje tlačili in zagotovili zadosten melodijo, da vam primarni afekt zbledi? dnevni odvzem silaže iz silosa. ▪ Glasbo je vodil kar nekam pregladko, namesto da bi ▪ Strokovna priporočila na splošno opozarjajo, da so zares poiskal bistvo, ki leži v značilnih afektih silaže iz bolj zrele koruze bolj dovzetne za aerobno posameznih stavkov. kvarjenje kot silaže iz manj zrele koruze. ▪ Pravljico je treba podajati v pravilnem ritmu, brez posebnih efektov, afektov, mimika obraza mora biti aerobno območje minimalna. iz športa razpon obremenitve telesa zaradi telesnih dejavnosti, pri katerih se krepi, izboljšuje IZGOVOR IN OBLIKE učinkovitost srčno-žilnega sistema jakostni ▪ Le pri srčnem utripu okoli 130, pri katerem se lahko [afékt] še brez težav pogovarjate, trenirate v aerobnem IPA: [aˈfeːkt] območju, kjer telo dobiva dovolj kisika za tonemski razgrajevanje maščob. [af kt] ▪ Pomembno je, da ostanete v aerobnem območju in IPA: [aféːkt] v primernem srčnem utripu. VZOREC IZVOR jakostno prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ednina ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’ IMENOVALNIK: afékt RODILNIK: afékta afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] DAJALNIK: aféktu POMEN TOŽILNIK: afékt 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko MESTNIK: pri aféktu spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja ORODNIK: z aféktom dvojina ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku izreči, reči IMENOVALNIK: afékta KAJ v afektu | ravnati, storiti KAJ v afektu | ubiti RODILNIK: aféktov KOGA v afektu | zgoditi se v afektu ▪ Vsega, kar znanec izreče v afektu, ni treba vzeti DAJALNIK: aféktoma resno. TOŽILNIK: afékta ▪ Obramba je skušala dokazati, da je obtoženi umor MESTNIK: pri aféktih storil v afektu oziroma da je šlo za umor na mah. ORODNIK: z aféktoma ▪ Kazenska odgovornost storilca, ki zagreši kaznivo množina dejanje v afektu, je manjša, saj zaradi besa ali IMENOVALNIK: afékti katerega drugega afekta ni imel nadzora nad svojim RODILNIK: aféktov vedenjem. DAJALNIK: aféktom 9 TOŽILNIK: afékte ▪ Ne morem gledati njenega afektiranega MESTNIK: pri aféktih obnašanja na TV in poslušati praznega ORODNIK: z afékti besedičenja. tonemsko ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku ednina biti afektiran IMENOVALNIK: af kt ▪ Njen glas je afektiran in rahlo pocukran, izraz na RODILNIK: af kta njenem obrazu togo nenaraven. DAJALNIK: af ktu ▪ Takšna govorica je afektirana in poslušalce TOŽILNIK: af kt zmede, ker ne razumejo, kar je bilo povedano. MESTNIK: pri af ktu ▪ Konec se bo marsikomu zdel pretirano afektiran, ORODNIK: z af ktom a gre za klasično intuitivno in zapeljivo moč žanra. dvojina IMENOVALNIK: af kta IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: af ktov jakostni DAJALNIK: af ktoma [afektíran] TOŽILNIK: af kta IPA: [afɛkˈtiːɾan] MESTNIK: pri af ktih tonemski ORODNIK: z af ktoma [afektȋran] množina IPA: [afɛktíːɾàn] IMENOVALNIK: af kti RODILNIK: af ktov VZOREC DAJALNIK: af ktom jakostno TOŽILNIK: af kte OSNOVNIK MESTNIK: pri af ktih moški spol ORODNIK: z af kti ednina IMENOVALNIK: afektíran STALNE ZVEZE določno afektírani RODILNIK: afektíranega patološki afekt DAJALNIK: afektíranemu iz psihologije kratkotrajno zelo močno čustvo, ki ga TOŽILNIK: afektíran spremlja nezmožnost ali zmanjšana zmožnost določno afektírani razsojanja živo afektíranega ▪ Govorimo o patološkem afektu, v katerem je človek MESTNIK: pri afektíranem sposoben storiti marsikaj, predvsem pa reagira z ORODNIK: z afektíranim veliko jezo in besom. dvojina ▪ Sodišče ga je obsodilo na 15 let zapora zaradi IMENOVALNIK: afektírana umora v patološkem afektu. RODILNIK: afektíranih DAJALNIK: afektíranima IZVOR TOŽILNIK: afektírana prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, MESTNIK: pri afektíranih volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ ORODNIK: z afektíranima množina afektíran IMENOVALNIK: afektírani afektírana afektírano pridevnik [afektíran] RODILNIK: afektíranih POMEN DAJALNIK: afektíranim 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato TOŽILNIK: afektírane deluje nenaravno, izumetničeno MESTNIK: pri afektíranih ▪ Kot mati je duhovito odigrala ljubeznivo površno, ORODNIK: z afektíranimi blago afektirano hišno primadono, ki ji je hčerkina ženski spol puberteta bolj nadloga kot pa dejansko skrb. ednina 1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje IMENOVALNIK: afektírana nenaravno, izumetničeno RODILNIK: afektírane ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: afektírani ▪ Prav dobro se spominjam, da me je nekoliko TOŽILNIK: afektírano motilo njeno afektirano govorjenje. MESTNIK: pri afektírani ORODNIK: z afektírano 10 dvojina RODILNIK: afektȋranega IMENOVALNIK: afektírani DAJALNIK: afektȋranemu RODILNIK: afektíranih TOŽILNIK: afektȋran DAJALNIK: afektíranima določno afektȋrani TOŽILNIK: afektírani živo afektȋranega MESTNIK: pri afektíranih MESTNIK: pri afektȋranem ORODNIK: z afektíranima ORODNIK: z afektȋranim množina dvojina IMENOVALNIK: afektírane IMENOVALNIK: afektȋrana RODILNIK: afektíranih RODILNIK: afektȋranih DAJALNIK: afektíranim DAJALNIK: afektȋranima TOŽILNIK: afektírane TOŽILNIK: afektȋrana MESTNIK: pri afektíranih MESTNIK: pri afektȋranih ORODNIK: z afektíranimi ORODNIK: z afektȋranima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: afektȋrani IMENOVALNIK: afektírano RODILNIK: afektȋranih RODILNIK: afektíranega DAJALNIK: afektȋranim DAJALNIK: afektíranemu TOŽILNIK: afektȋrane TOŽILNIK: afektírano MESTNIK: pri afektȋranih MESTNIK: pri afektíranem ORODNIK: z afektȋranimi ORODNIK: z afektíranim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: afektírani IMENOVALNIK: afektȋrana RODILNIK: afektíranih RODILNIK: afektȋrane DAJALNIK: afektíranima DAJALNIK: afektȋrani TOŽILNIK: afektírani TOŽILNIK: afektȋrano MESTNIK: pri afektíranih MESTNIK: pri afektȋrani ORODNIK: z afektíranima ORODNIK: z afektȋrano množina dvojina IMENOVALNIK: afektírana IMENOVALNIK: afektȋrani RODILNIK: afektíranih RODILNIK: afektȋranih DAJALNIK: afektíranim DAJALNIK: afektȋranima TOŽILNIK: afektírana TOŽILNIK: afektȋrani MESTNIK: pri afektíranih MESTNIK: pri afektȋranih ORODNIK: z afektíranimi ORODNIK: z afektȋranima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: afektȋrane EDNINA: bòlj afektíran RODILNIK: afektȋranih ženski spol DAJALNIK: afektȋranim EDNINA: bòlj afektírana TOŽILNIK: afektȋrane srednji spol MESTNIK: pri afektȋranih EDNINA: bòlj afektírano ORODNIK: z afektȋranimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj afektíran IMENOVALNIK: afektȋrano ženski spol RODILNIK: afektȋranega EDNINA: nàjbolj in nájbolj afektírana DAJALNIK: afektȋranemu srednji spol TOŽILNIK: afektȋrano EDNINA: nàjbolj in nájbolj afektírano MESTNIK: pri afektȋranem tonemsko ORODNIK: z afektȋranim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: afektȋrani ednina RODILNIK: afektȋranih IMENOVALNIK: afektȋran DAJALNIK: afektȋranima določno afektȋrani TOŽILNIK: afektȋrani 11 MESTNIK: pri afektȋranih [afektí ni] ORODNIK: z afektȋranima IPA: [afɛkˈtiːuni] množina tonemski IMENOVALNIK: afektȋrana [afektȋ ni] RODILNIK: afektȋranih IPA: [afɛktíːunì] DAJALNIK: afektȋranim TOŽILNIK: afektȋrana VZOREC MESTNIK: pri afektȋranih jakostno ORODNIK: z afektȋranimi OSNOVNIK PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol moški spol ednina EDNINA: bȍlj afektȋran IMENOVALNIK: afektívni ženski spol RODILNIK: afektívnega EDNINA: bȍlj afektȋrana DAJALNIK: afektívnemu srednji spol TOŽILNIK: afektívni EDNINA: bȍlj afektȋrano živo afektívnega PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE MESTNIK: pri afektívnem moški spol ORODNIK: z afektívnim EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj afektȋran dvojina ženski spol IMENOVALNIK: afektívna EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj afektȋrana RODILNIK: afektívnih srednji spol DAJALNIK: afektívnima EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj afektȋrano TOŽILNIK: afektívna MESTNIK: pri afektívnih IZVOR ORODNIK: z afektívnima iz * afektirati iz ↑afekt množina IMENOVALNIK: afektívni afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektí ni] RODILNIK: afektívnih POMEN DAJALNIK: afektívnim 1. ki je v zvezi s kratkotrajnim močnim čustvom, TOŽILNIK: afektívne ki ga lahko spremlja zmanjšana razsodnost MESTNIK: pri afektívnih ORODNIK: z afektívnimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Ocenjujem, da je šlo za afektivno stanje, v ženski spol ednina katerem je ravnal impulzivno, da bi se zavaroval. 1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, IMENOVALNIK: afektívna RODILNIK: nepremišljen afektívne DAJALNIK: afektívni ▪ Propaganda se trudi delovati tudi na nezavedne TOŽILNIK: mehanizme, ki bi sprožili afektivne odločitve. afektívno MESTNIK: 1.2. pri afektívni ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh ORODNIK: z afektívno ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina afektivno področje IMENOVALNIK: afektívni ▪ Posebno pripravo in razmišljanje terja od učitelja RODILNIK: afektívnih priprava meril za vrednotenje dosežkov na DAJALNIK: psihomotoričnem in afektivnem področju. afektívnima TOŽILNIK: ▪ Cilje afektivnega razvoja otrok in mladostnikov je afektívni mogoče uresničevati le v neposrednem živem stiku MESTNIK: pri afektívnih med pripadniki različnih skupin. ORODNIK: z afektívnima množina 2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen IMENOVALNIK: čustveni odnos do koga, česa afektívne RODILNIK: afektívnih ▪ Dvojezični otrok ima afektiven odnos do obeh DAJALNIK: afektívnim jezikov, ki ju govorijo njegovi starši, in čuti, da TOŽILNIK: pripada obema skupnostma. afektívne MESTNIK: pri afektívnih ORODNIK: I z afektívnimi ZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina 12 IMENOVALNIK: afektívno DAJALNIK: afektȋvnima RODILNIK: afektívnega TOŽILNIK: afektȋvni DAJALNIK: afektívnemu MESTNIK: pri afektȋvnih TOŽILNIK: afektívno ORODNIK: z afektȋvnima MESTNIK: pri afektívnem množina ORODNIK: z afektívnim IMENOVALNIK: afektȋvne dvojina RODILNIK: afektȋvnih IMENOVALNIK: afektívni DAJALNIK: afektȋvnim RODILNIK: afektívnih TOŽILNIK: afektȋvne DAJALNIK: afektívnima MESTNIK: pri afektȋvnih TOŽILNIK: afektívni ORODNIK: z afektȋvnimi MESTNIK: pri afektívnih srednji spol ORODNIK: z afektívnima ednina množina IMENOVALNIK: afektȋvno IMENOVALNIK: afektívna RODILNIK: afektȋvnega RODILNIK: afektívnih DAJALNIK: afektȋvnemu DAJALNIK: afektívnim TOŽILNIK: afektȋvno TOŽILNIK: afektívna MESTNIK: pri afektȋvnem MESTNIK: pri afektívnih ORODNIK: z afektȋvnim ORODNIK: z afektívnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: afektȋvni OSNOVNIK RODILNIK: afektȋvnih moški spol DAJALNIK: afektȋvnima ednina TOŽILNIK: afektȋvni IMENOVALNIK: afektȋvni MESTNIK: pri afektȋvnih RODILNIK: afektȋvnega ORODNIK: z afektȋvnima DAJALNIK: afektȋvnemu množina TOŽILNIK: afektȋvni IMENOVALNIK: afektȋvna živo afektȋvnega RODILNIK: afektȋvnih MESTNIK: pri afektȋvnem DAJALNIK: afektȋvnim ORODNIK: z afektȋvnim TOŽILNIK: afektȋvna dvojina MESTNIK: pri afektȋvnih IMENOVALNIK: afektȋvna ORODNIK: z afektȋvnimi RODILNIK: afektȋvnih DAJALNIK: afektȋvnima v obliki afektiven TOŽILNIK: afektȋvna jakostni MESTNIK: pri afektȋvnih [afektívən] ORODNIK: z afektȋvnima IPA: [afɛkˈtiːʋən] množina tonemski IMENOVALNIK: afektȋvni [afektȋvən] RODILNIK: afektȋvnih IPA: [afɛktíːʋ n] DAJALNIK: afektȋvnim TOŽILNIK: afektȋvne VZOREC MESTNIK: pri afektȋvnih jakostno ORODNIK: z afektȋvnimi OSNOVNIK ženski spol moški spol ednina ednina IMENOVALNIK: afektȋvna IMENOVALNIK: afektíven RODILNIK: afektȋvne določno afektívni DAJALNIK: afektȋvni RODILNIK: afektívnega TOŽILNIK: afektȋvno DAJALNIK: afektívnemu MESTNIK: pri afektȋvni TOŽILNIK: afektíven ORODNIK: z afektȋvno določno afektívni dvojina živo afektívnega IMENOVALNIK: afektȋvni MESTNIK: pri afektívnem RODILNIK: afektȋvnih ORODNIK: z afektívnim 13 dvojina MESTNIK: pri afektívnih IMENOVALNIK: afektívna ORODNIK: z afektívnimi RODILNIK: afektívnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: afektívnima moški spol TOŽILNIK: afektívna EDNINA: bòlj afektíven MESTNIK: pri afektívnih ženski spol ORODNIK: z afektívnima EDNINA: bòlj afektívna množina srednji spol IMENOVALNIK: afektívni EDNINA: bòlj afektívno RODILNIK: afektívnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: afektívnim moški spol TOŽILNIK: afektívne EDNINA: nàjbolj in nájbolj afektíven MESTNIK: pri afektívnih ženski spol ORODNIK: z afektívnimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj afektívna ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj afektívno IMENOVALNIK: afektívna tonemsko RODILNIK: afektívne OSNOVNIK DAJALNIK: afektívni moški spol TOŽILNIK: afektívno ednina MESTNIK: pri afektívni IMENOVALNIK: afektȋven ORODNIK: z afektívno določno afektȋvni dvojina RODILNIK: afektȋvnega IMENOVALNIK: afektívni DAJALNIK: afektȋvnemu RODILNIK: afektívnih TOŽILNIK: afektȋven DAJALNIK: afektívnima določno afektȋvni TOŽILNIK: afektívni živo afektȋvnega MESTNIK: pri afektívnih MESTNIK: pri afektȋvnem ORODNIK: z afektívnima ORODNIK: z afektȋvnim množina dvojina IMENOVALNIK: afektívne IMENOVALNIK: afektȋvna RODILNIK: afektívnih RODILNIK: afektȋvnih DAJALNIK: afektívnim DAJALNIK: afektȋvnima TOŽILNIK: afektívne TOŽILNIK: afektȋvna MESTNIK: pri afektívnih MESTNIK: pri afektȋvnih ORODNIK: z afektívnimi ORODNIK: z afektȋvnima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: afektȋvni IMENOVALNIK: afektívno RODILNIK: afektȋvnih RODILNIK: afektívnega DAJALNIK: afektȋvnim DAJALNIK: afektívnemu TOŽILNIK: afektȋvne TOŽILNIK: afektívno MESTNIK: pri afektȋvnih MESTNIK: pri afektívnem ORODNIK: z afektȋvnimi ORODNIK: z afektívnim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: afektívni IMENOVALNIK: afektȋvna RODILNIK: afektívnih RODILNIK: afektȋvne DAJALNIK: afektívnima DAJALNIK: afektȋvni TOŽILNIK: afektívni TOŽILNIK: afektȋvno MESTNIK: pri afektívnih MESTNIK: pri afektȋvni ORODNIK: z afektívnima ORODNIK: z afektȋvno množina dvojina IMENOVALNIK: afektívna IMENOVALNIK: afektȋvni RODILNIK: afektívnih RODILNIK: afektȋvnih DAJALNIK: afektívnim DAJALNIK: afektȋvnima TOŽILNIK: afektívna TOŽILNIK: afektȋvni 14 MESTNIK: pri afektȋvnih značilni simptomi afektivnih motenj in motenj ORODNIK: z afektȋvnima socialnih stikov. množina IMENOVALNIK: afektȋvne IZVOR RODILNIK: afektȋvnih prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej DAJALNIK: afektȋvnim ↑afekt TOŽILNIK: afektȋvne MESTNIK: pri afektȋvnih áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] ORODNIK: z afektȋvnimi POMEN srednji spol 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja ednina zlasti v elektronski komunikaciji [@] IMENOVALNIK: afektȋvno ▪ Afna je v računalniški komunikaciji nepogrešljiva, saj RODILNIK: afektȋvnega brez nje ne moremo poslati elektronske pošte. DAJALNIK: afektȋvnemu ▪ Posameznemu avtorju lahko odgovorite s klikom na TOŽILNIK: afektȋvno puščico poleg avtorjevega sporočila ali z ročnim MESTNIK: pri afektȋvnem vpisom znaka afna (@) in uporabniškega imena. ORODNIK: z afektȋvnim 2. dvojina slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom IMENOVALNIK: afektȋvni ▪ Na fotografiranjih se mnogokrat zmrduje in obnaša RODILNIK: afektȋvnih kot najstniška afna, čeprav se je za opravljanje DAJALNIK: afektȋvnima poklica manekenke odločila sama. TOŽILNIK: afektȋvni 3. neknjižno pogovorno opica MESTNIK: pri afektȋvnih ▪ Najtežavnejši del bo približevanje afnam, poskus ORODNIK: z afektȋvnima nemotečega sledenja drobcem njihovega življenja. množina IMENOVALNIK: afektȋvna IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: afektȋvnih jakostni DAJALNIK: afektȋvnim [áfna] TOŽILNIK: afektȋvna IPA: [ˈaːfna] MESTNIK: pri afektȋvnih tonemski ORODNIK: z afektȋvnimi [áfna] PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IPA: [àːfná] moški spol EDNINA: bȍlj afektȋven VZOREC ženski spol jakostno EDNINA: bȍlj afektȋvna ednina srednji spol IMENOVALNIK: áfna EDNINA: bȍlj afektȋvno RODILNIK: áfne PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: áfni moški spol TOŽILNIK: áfno EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj afektȋven MESTNIK: pri áfni ženski spol ORODNIK: z áfno EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj afektȋvna dvojina srednji spol IMENOVALNIK: áfni EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj afektȋvno RODILNIK: áfen DAJALNIK: S áfnama TALNE ZVEZE TOŽILNIK: áfni MESTNIK: afektivna motnja pri áfnah ORODNIK: z áfnama iz psihologije motnja razpoloženja ali čustvovanja množina ▪ Pri afektivnih motnjah bomo skoraj zagotovo potrdili IMENOVALNIK: genske vzroke, kar kažejo tudi druge raziskave. áfne RODILNIK: ▪ Zdaj se z motnjo odvisnosti od interneta ukvarja vse áfen več raziskav, strokovnjaki pa jo večinoma DAJALNIK: áfnam obravnavajo kot psihofizično motnjo, za katero so TOŽILNIK: áfne MESTNIK: pri áfnah ORODNIK: z áfnami 15 tonemsko POMEN ednina 1. neknjižno pogovorno vesti se, početi kaj izumetničeno, IMENOVALNIK: áfna šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja RODILNIK: áfne pozornosti DAJALNIK: áfni ⏵ prisl. + glag. TOŽILNIK: áfno malo se afnati MESTNIK: pri áfni ▪ Potem smo kupili kitare in smo se malo afnali. ORODNIK: z ȃfno ▪▪▪ dvojina ▪ V nekem intervjuju je dejala, da se včasih rada afna IMENOVALNIK: áfni in da je na trenutke zelo otročja. RODILNIK: ȃfen ▪ Nehal se bom afnati, bom normalno pisal. DAJALNIK: áfnama ▪ Če nimaš absolutno nobenega talenta za glasbo, se TOŽILNIK: áfni moraš pač afnati do skrajnosti. MESTNIK: pri áfnah 2. ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, ORODNIK: z áfnama šaljivo, neresno in vzbuja pozornost množina ▪ Njihova skladba se ni afnala z nobeno IMENOVALNIK: áfne psevdoeksotiko niti z nekakšno za lase privlečeno RODILNIK: ȃfen maškarado manekenskih violinistov in violinistk. DAJALNIK: áfnam TOŽILNIK: áfne IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri áfnah jakostni ORODNIK: z áfnami [afnáti se] IPA: [afˈnaːti sɛ] FRAZEOLOGIJA tonemski [afnáti se] afne guncati IPA: [afnàːtí sɛ] PRIMERJAJ ŠE: guncanje afen vesti se, ravnati okoliščinam neprimerno, VZOREC nedostojno, navadno neresno, norčavo; afnati jakostno se; spakovati se; zafrkavati se NEDOLOČNIK: afnáti se ▪ Pustili so mu, da je hodil po mestu in afne guncal. NAMENILNIK: afnàt se ▪ Kot stara znanca sva se pomenkovala, ko me je sedanjik vprašal: »Zakaj pa guncaš afne takole napravljena?« ednina ▪ Pripravljeni so afne guncati in početi vse v zabavo 1. OSEBA: afnám se nas pred ekrani. 2. OSEBA: afnáš se ▪ Ne guncaj afen! 3. OSEBA: afná se ▪ Nehajte že afne guncati in povejte že enkrat dvojina resnico! 1. OSEBA: afnáva se 2. OSEBA: afnáta se guncanje afen 3. OSEBA: afnáta se okoliščinam neprimerno, nedostojno, neresno množina vedenje, ravnanje; afnanje; spakovanje; 1. OSEBA: afnámo se zafrkavanje 2. OSEBA: afnáte se ▪ Kaj menite o guncanju afen v parlamentu? 3. OSEBA: afnájo se ▪ Žalostno je, da »guncanje afen« postaja običajen in velelnik nadvse sprejemljiv način delovanja nekaterih ednina predstavnikov medijev. 2. OSEBA: afnàj se dvojina IZVOR 1. OSEBA: afnájva se < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem 2. OSEBA: afnájta se pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. množina ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga 1. OSEBA: afnájmo se uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, 2. OSEBA: afnájte se spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ deležnik na -l moški spol afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] EDNINA: afnàl se 16 DVOJINA: afnála se srednji spol MNOŽINA: afnáli se ednina ženski spol IMENOVALNIK: afnajóče se EDNINA: afnála se RODILNIK: afnajóčega se DVOJINA: afnáli se DAJALNIK: afnajóčemu se MNOŽINA: afnále se TOŽILNIK: afnajóče se srednji spol MESTNIK: pri afnajóčem se EDNINA: afnálo se ORODNIK: z afnajóčim se DVOJINA: afnáli se dvojina MNOŽINA: afnála se IMENOVALNIK: afnajóči se deležnik na -č RODILNIK: afnajóčih se moški spol DAJALNIK: afnajóčima se ednina TOŽILNIK: afnajóči se IMENOVALNIK: afnajóč se MESTNIK: pri afnajóčih se RODILNIK: afnajóčega se ORODNIK: z afnajóčima se DAJALNIK: afnajóčemu se množina TOŽILNIK: afnajóč se IMENOVALNIK: afnajóča se živo afnajóčega se RODILNIK: afnajóčih se MESTNIK: pri afnajóčem se DAJALNIK: afnajóčim se ORODNIK: z afnajóčim se TOŽILNIK: afnajóč a se dvojina MESTNIK: pri afnajóčih se IMENOVALNIK: afnajóča se ORODNIK: z afnajóčimi se RODILNIK: afnajóčih se DELEŽJE NA -aje: afnáje se DAJALNIK: afnajóčima se glagolnik TOŽILNIK: afnajóča se ednina MESTNIK: pri afnajóčih se IMENOVALNIK: afnánje ORODNIK: z afnajóčima se RODILNIK: afnánja množina DAJALNIK: afnánju IMENOVALNIK: afnajóči se TOŽILNIK: afnánje RODILNIK: afnajóčih se MESTNIK: pri afnánju DAJALNIK: afnajóčim se ORODNIK: z afnánjem TOŽILNIK: afnajóče se dvojina MESTNIK: pri afnajóčih se IMENOVALNIK: afnánji ORODNIK: z afnajóčimi se RODILNIK: afnánj ženski spol DAJALNIK: afnánjema ednina TOŽILNIK: afnánji IMENOVALNIK: afnajóča se MESTNIK: pri afnánjih RODILNIK: afnajóče se ORODNIK: z afnánjema DAJALNIK: afnajóči se množina TOŽILNIK: afnajóčo se IMENOVALNIK: afnánja MESTNIK: pri afnajóči se RODILNIK: afnánj ORODNIK: z afnajóčo se DAJALNIK: afnánjem dvojina TOŽILNIK: afnánja IMENOVALNIK: afnajóči se MESTNIK: pri afnánjih RODILNIK: afnajóčih se ORODNIK: z afnánji DAJALNIK: afnajóčima se tonemsko TOŽILNIK: afnajóči se NEDOLOČNIK: afnáti se MESTNIK: pri afnajóčih se NAMENILNIK: afnȁt se ORODNIK: z afnajóčima se sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: afnajóče se 1. OSEBA: afnȃm se RODILNIK: afnajóčih se 2. OSEBA: afnȃš se DAJALNIK: afnajóčim se 3. OSEBA: afnȃ se TOŽILNIK: afnajóče se dvojina MESTNIK: pri afnajóčih se 1. OSEBA: afnȃva se ORODNIK: z afnajóčimi se 2. OSEBA: afnȃta se 17 3. OSEBA: afnȃta se TOŽILNIK: afnaj čo se množina MESTNIK: pri afnaj či se 1. OSEBA: afnȃmo se ORODNIK: z afnaj čo se 2. OSEBA: afnȃte se dvojina 3. OSEBA: afnȃjo se IMENOVALNIK: afnaj či se velelnik RODILNIK: afnaj čih se ednina DAJALNIK: afnaj čima se 2. OSEBA: afnȁj se TOŽILNIK: afnaj či se dvojina MESTNIK: pri afnaj čih se 1. OSEBA: afnȃjva se ORODNIK: z afnaj čima se 2. OSEBA: afnȃjta se množina množina IMENOVALNIK: afnaj če se 1. OSEBA: afnȃjmo se RODILNIK: afnaj čih se 2. OSEBA: afnȃjte se DAJALNIK: afnaj čim se deležnik na -l TOŽILNIK: afnaj če se moški spol MESTNIK: pri afnaj čih se EDNINA: afnȁl se ORODNIK: z afnaj čimi se DVOJINA: afnála se srednji spol MNOŽINA: afnáli se ednina ženski spol IMENOVALNIK: afnaj če se EDNINA: afnȃla se RODILNIK: afnaj čega se DVOJINA: afnáli se DAJALNIK: afnaj čemu se MNOŽINA: afnále se TOŽILNIK: afnaj če se srednji spol MESTNIK: pri afnaj čem se EDNINA: afnálo se ORODNIK: z afnaj čim se DVOJINA: afnáli se dvojina MNOŽINA: afnála se IMENOVALNIK: afnaj či se deležnik na -č RODILNIK: afnaj čih se moški spol DAJALNIK: afnaj čima se ednina TOŽILNIK: afnaj či se IMENOVALNIK: afnaj č se tudi afnaj č se MESTNIK: pri afnaj čih se RODILNIK: afnaj čega se ORODNIK: z afnaj čima se DAJALNIK: afnaj čemu se množina TOŽILNIK: afnaj č se tudi afnaj č se IMENOVALNIK: afnaj ča se živo afnaj čega se RODILNIK: afnaj čih se MESTNIK: pri afnaj čem se DAJALNIK: afnaj čim se ORODNIK: z afnaj čim se TOŽILNIK: afnaj ča se dvojina MESTNIK: pri afnaj čih se IMENOVALNIK: afnaj ča se ORODNIK: z afnaj čimi se RODILNIK: afnaj čih se DELEŽJE NA -aje: afnȃje se DAJALNIK: afnaj čima se glagolnik TOŽILNIK: afnaj ča se ednina MESTNIK: pri afnaj čih se IMENOVALNIK: afnȃnje ORODNIK: z afnaj čima se RODILNIK: afnȃnja množina DAJALNIK: afnȃnju IMENOVALNIK: afnaj či se TOŽILNIK: afnȃnje RODILNIK: afnaj čih se MESTNIK: pri afnȃnju DAJALNIK: afnaj čim se ORODNIK: z afnȃnjem TOŽILNIK: afnaj če se dvojina MESTNIK: pri afnaj čih se IMENOVALNIK: afnȃnji ORODNIK: z afnaj čimi se RODILNIK: afnȃnj ženski spol DAJALNIK: afnȃnjema ednina TOŽILNIK: afnȃnji IMENOVALNIK: afnaj ča se MESTNIK: pri afnȃnjih RODILNIK: afnaj če se ORODNIK: z afnȃnjema DAJALNIK: afnaj či se množina 18 IMENOVALNIK: afnȃnja ▪ Kombi je prepričal s svojo agilno vodljivostjo, z RODILNIK: afnȃnj varnimi voznimi lastnostmi in veliko ponudbo DAJALNIK: afnȃnjem prostora. TOŽILNIK: afnȃnja MESTNIK: pri afnȃnjih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z afnȃnji jakostni [agílən] IZVOR IPA: [aˈgiːlən] ↑afna tonemski [agȋlən] agílen agílna agílno pridevnik [agílən] IPA: [agíːl n] P OMEN 1. V ki je dejaven, spreten in se zna hitro, ZOREC jakostno učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine OSNOVNIK ⏵ prid. beseda + sam. beseda moški spol agilen član | agilen predsednik | agilni posamezniki | ednina agilna uprava | agilna založba IMENOVALNIK: ▪ Društvo je s pomočjo svojih agilnih članov zbralo agílen določno okoli 80 tisoč evrov sredstev. agílni ▪ V našem kraju je nekaj deset članov te stranke. RODILNIK: agílnega Agilni predsednik se strašno trudi, da bi jih bilo DAJALNIK: agílnemu čimveč. TOŽILNIK: agílen ▪ Agilna uprava je ob izdatni podpori sponzorjev in določno agílni občine naredila veliko delo. živo agílnega MESTNIK: ⏵ prisl. + prid. beseda pri agílnem dovolj, premalo agilen | zelo agilen ORODNIK: z agílnim ▪ Stranka se nahaja v težkem položaju, ker ni dovolj dvojina agilna in ker nima na čelu ljudi, ki bi predstavljali IMENOVALNIK: agílna neki presežek. RODILNIK: agílnih 1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno DAJALNIK: agílnima giblje TOŽILNIK: agílna ▪ Kljub ne najmlajšim letom je še vedno zelo agilen MESTNIK: pri agílnih in aktiven gospod z zelo pomembnimi zvezami in ORODNIK: z agílnima veliko operativno sposobnostjo. množina ▪ Tudi najbolj agilen napadalec ni zmogel pravega IMENOVALNIK: agílni udarca, zato je ostala mreža gostov do konca tekme RODILNIK: agílnih nedotaknjena. DAJALNIK: agílnim 2. TOŽILNIK: ekspresivno, zlasti v besedilih o avtomobilih ki je okreten in se agílne hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču MESTNIK: pri agílnih ORODNIK: z agílnimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Novo vozilo je namenjeno predvsem dinamičnim ženski spol ljudem, ki si želijo majhen, a hkrati hiter, všečen in ednina agilen avtomobil. IMENOVALNIK: agílna ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: agílne zelo agilen DAJALNIK: agílni ▪ Avto je pravi športnik, zelo agilen, zelo vodljiv, z TOŽILNIK: agílno izvrstno lego. MESTNIK: pri agílni ▪ Kljub starosti velja še po današnjih merilih za zelo ORODNIK: z agílno vodljiv in dovolj agilen avtomobil. dvojina 2.1. ekspresivno, zlasti v besedilih o avtomobilih ki je značilen IMENOVALNIK: agílni za vozilo s takimi lastnostmi RODILNIK: agílnih DAJALNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda agílnima agilna vodljivost | agilne vozne lastnosti | agilno TOŽILNIK: agílni vodenje MESTNIK: pri agílnih ▪ Avto ima odlično podvozje, ki zagotavlja zelo ORODNIK: z agílnima dobre in agilne vozne lastnosti. množina 19 IMENOVALNIK: agílne DAJALNIK: agílnejši RODILNIK: agílnih TOŽILNIK: agílnejšo DAJALNIK: agílnim MESTNIK: pri agílnejši TOŽILNIK: agílne ORODNIK: z agílnejšo MESTNIK: pri agílnih dvojina ORODNIK: z agílnimi IMENOVALNIK: agílnejši srednji spol RODILNIK: agílnejših ednina DAJALNIK: agílnejšima IMENOVALNIK: agílno TOŽILNIK: agílnejši RODILNIK: agílnega MESTNIK: pri agílnejših DAJALNIK: agílnemu ORODNIK: z agílnejšima TOŽILNIK: agílno množina MESTNIK: pri agílnem IMENOVALNIK: agílnejše ORODNIK: z agílnim RODILNIK: agílnejših dvojina DAJALNIK: agílnejšim IMENOVALNIK: agílni TOŽILNIK: agílnejše RODILNIK: agílnih MESTNIK: pri agílnejših DAJALNIK: agílnima ORODNIK: z agílnejšimi TOŽILNIK: agílni srednji spol MESTNIK: pri agílnih ednina ORODNIK: z agílnima IMENOVALNIK: agílnejše množina RODILNIK: agílnejšega IMENOVALNIK: agílna DAJALNIK: agílnejšemu RODILNIK: agílnih TOŽILNIK: agílnejše DAJALNIK: agílnim MESTNIK: pri agílnejšem TOŽILNIK: agílna ORODNIK: z agílnejšim MESTNIK: pri agílnih dvojina ORODNIK: z agílnimi IMENOVALNIK: agílnejši PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE RODILNIK: agílnejših moški spol DAJALNIK: agílnejšima ednina TOŽILNIK: agílnejši IMENOVALNIK: agílnejši MESTNIK: pri agílnejših RODILNIK: agílnejšega ORODNIK: z agílnejšima DAJALNIK: agílnejšemu množina TOŽILNIK: agílnejši IMENOVALNIK: agílnejša živo agílnejšega RODILNIK: agílnejšega MESTNIK: pri agílnejšem DAJALNIK: agílnejšemu ORODNIK: z agílnejšim TOŽILNIK: agílnejša dvojina MESTNIK: pri agílnejših IMENOVALNIK: agílnejša ORODNIK: z agílnejšimi RODILNIK: agílnejših PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: agílnejšima moški spol TOŽILNIK: agílnejša EDNINA: bòlj agílen MESTNIK: pri agílnejših ženski spol ORODNIK: z agílnejšima EDNINA: bòlj agílna množina srednji spol IMENOVALNIK: agílnejši EDNINA: bòlj agílno RODILNIK: agílnejših PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE DAJALNIK: agílnejšim moški spol TOŽILNIK: agílnejši ednina MESTNIK: pri agílnejših IMENOVALNIK: nàjagílnejši in nájagílnejši ORODNIK: z agílnejšimi RODILNIK: nàjagílnejšega in nájagílnejšega ženski spol DAJALNIK: nàjagílnejšemu in nájagílnejšemu ednina TOŽILNIK: nàjagílnejši in nájagílnejši IMENOVALNIK: agílnejša živo nàjagílnejšega in nájagílnejšega RODILNIK: agílnejše MESTNIK: pri nàjagílnejšem in pri nájagílnejšem 20 ORODNIK: z nàjagílnejšim in z nájagílnejšim TOŽILNIK: nàjagílnejša in nájagílnejša dvojina MESTNIK: pri nàjagílnejših in pri nájagílnejših IMENOVALNIK: nàjagílnejša in nájagílnejša ORODNIK: z nàjagílnejšimi in z nájagílnejšimi RODILNIK: nàjagílnejših in nájagílnejših PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: nàjagílnejšima in nájagílnejšima moški spol TOŽILNIK: nàjagílnejša in nájagílnejša EDNINA: nàjbolj in nájbolj agílen MESTNIK: pri nàjagílnejših in pri nájagílnejših ženski spol ORODNIK: z nàjagílnejšima in z nájagílnejšima EDNINA: nàjbolj in nájbolj agílna množina srednji spol IMENOVALNIK: nàjagílnejši in nájagílnejši EDNINA: nàjbolj in nájbolj agílno RODILNIK: nàjagílnejših in nájagílnejših tonemsko DAJALNIK: nàjagílnejšim in nájagílnejšim OSNOVNIK TOŽILNIK: nàjagílnejše in nájagílnejše moški spol MESTNIK: pri nàjagílnejših in pri nájagílnejših ednina ORODNIK: z nàjagílnejšimi in z nájagílnejšimi IMENOVALNIK: agȋlen ženski spol določno agȋlni ednina RODILNIK: agȋlnega IMENOVALNIK: nàjagílnejša in nájagílnejša DAJALNIK: agȋlnemu RODILNIK: nàjagílnejše in nájagílnejše TOŽILNIK: agȋlen DAJALNIK: nàjagílnejši in nájagílnejši določno agȋlni TOŽILNIK: nàjagílnejšo in nájagílnejšo živo agȋlnega MESTNIK: pri nàjagílnejši in pri nájagílnejši MESTNIK: pri agȋlnem ORODNIK: z nàjagílnejšo in z nájagílnejšo ORODNIK: z agȋlnim dvojina dvojina IMENOVALNIK: nàjagílnejši in nájagílnejši IMENOVALNIK: agȋlna RODILNIK: nàjagílnejših in nájagílnejših RODILNIK: agȋlnih DAJALNIK: nàjagílnejšima in nájagílnejšima DAJALNIK: agȋlnima TOŽILNIK: nàjagílnejši in nájagílnejši TOŽILNIK: agȋlna MESTNIK: pri nàjagílnejših in pri nájagílnejših MESTNIK: pri agȋlnih ORODNIK: z nàjagílnejšima in z nájagílnejšima ORODNIK: z agȋlnima množina množina IMENOVALNIK: nàjagílnejše in nájagílnejše IMENOVALNIK: agȋlni RODILNIK: nàjagílnejših in nájagílnejših RODILNIK: agȋlnih DAJALNIK: nàjagílnejšim in nájagílnejšim DAJALNIK: agȋlnim TOŽILNIK: nàjagílnejše in nájagílnejše TOŽILNIK: agȋlne MESTNIK: pri nàjagílnejših in pri nájagílnejših MESTNIK: pri agȋlnih ORODNIK: z nàjagílnejšimi in z nájagílnejšimi ORODNIK: z agȋlnimi srednji spol ženski spol ednina ednina IMENOVALNIK: nàjagílnejše in nájagílnejše IMENOVALNIK: agȋlna RODILNIK: nàjagílnejšega in nájagílnejšega RODILNIK: agȋlne DAJALNIK: nàjagílnejšemu in nájagílnejšemu DAJALNIK: agȋlni TOŽILNIK: nàjagílnejše in nájagílnejše TOŽILNIK: agȋlno MESTNIK: pri nàjagílnejšem in pri nájagílnejšem MESTNIK: pri agȋlni ORODNIK: z nàjagílnejšim in z nájagílnejšim ORODNIK: z agȋlno dvojina dvojina IMENOVALNIK: nàjagílnejši in nájagílnejši IMENOVALNIK: agȋlni RODILNIK: nàjagílnejših in nájagílnejših RODILNIK: agȋlnih DAJALNIK: nàjagílnejšima in nájagílnejšima DAJALNIK: agȋlnima TOŽILNIK: nàjagílnejši in nájagílnejši TOŽILNIK: agȋlni MESTNIK: pri nàjagílnejših in pri nájagílnejših MESTNIK: pri agȋlnih ORODNIK: z nàjagílnejšima in z nájagílnejšima ORODNIK: z agȋlnima množina množina IMENOVALNIK: nàjagílnejša in nájagílnejša IMENOVALNIK: agȋlne RODILNIK: nàjagílnejših in nájagílnejših RODILNIK: agȋlnih DAJALNIK: nàjagílnejšim in nájagílnejšim DAJALNIK: agȋlnim 21 TOŽILNIK: agȋlne ORODNIK: z agȋlnejšo MESTNIK: pri agȋlnih dvojina ORODNIK: z agȋlnimi IMENOVALNIK: agȋlnejši srednji spol RODILNIK: agȋlnejših ednina DAJALNIK: agȋlnejšima IMENOVALNIK: agȋlno TOŽILNIK: agȋlnejši RODILNIK: agȋlnega MESTNIK: pri agȋlnejših DAJALNIK: agȋlnemu ORODNIK: z agȋlnejšima TOŽILNIK: agȋlno množina MESTNIK: pri agȋlnem IMENOVALNIK: agȋlnejše ORODNIK: z agȋlnim RODILNIK: agȋlnejših dvojina DAJALNIK: agȋlnejšim IMENOVALNIK: agȋlni TOŽILNIK: agȋlnejše RODILNIK: agȋlnih MESTNIK: pri agȋlnejših DAJALNIK: agȋlnima ORODNIK: z agȋlnejšimi TOŽILNIK: agȋlni srednji spol MESTNIK: pri agȋlnih ednina ORODNIK: z agȋlnima IMENOVALNIK: agȋlnejše množina RODILNIK: agȋlnejšega IMENOVALNIK: agȋlna DAJALNIK: agȋlnejšemu RODILNIK: agȋlnih TOŽILNIK: agȋlnejše DAJALNIK: agȋlnim MESTNIK: pri agȋlnejšem TOŽILNIK: agȋlna ORODNIK: z agȋlnejšim MESTNIK: pri agȋlnih dvojina ORODNIK: z agȋlnimi IMENOVALNIK: agȋlnejši PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE RODILNIK: agȋlnejših moški spol DAJALNIK: agȋlnejšima ednina TOŽILNIK: agȋlnejši IMENOVALNIK: agȋlnejši MESTNIK: pri agȋlnejših RODILNIK: agȋlnejšega ORODNIK: z agȋlnejšima DAJALNIK: agȋlnejšemu množina TOŽILNIK: agȋlnejši IMENOVALNIK: agȋlnejša živo agȋlnejšega RODILNIK: agȋlnejših MESTNIK: pri agȋlnejšem DAJALNIK: agȋlnejšim ORODNIK: z agȋlnejšim TOŽILNIK: agȋlnejša dvojina MESTNIK: pri agȋlnejših IMENOVALNIK: agȋlnejša ORODNIK: z agȋlnejšimi RODILNIK: agȋlnejših PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: agȋlnejšima moški spol TOŽILNIK: agȋlnejša EDNINA: bȍlj agȋlen MESTNIK: pri agȋlnejših ženski spol ORODNIK: z agȋlnejšima EDNINA: bȍlj agȋlna množina srednji spol IMENOVALNIK: agȋlnejši EDNINA: bȍlj agȋlno RODILNIK: agȋlnejših PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE DAJALNIK: agȋlnejšim moški spol TOŽILNIK: agȋlnejše ednina MESTNIK: pri agȋlnejših IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejši in nȃjagȋlnejši ORODNIK: z agȋlnejšimi RODILNIK: nȁjagȋlnejšega in nȃjagȋlnejšega ženski spol DAJALNIK: nȁjagȋlnejšemu in nȃjagȋlnejšemu ednina TOŽILNIK: nȁjagȋlnejši in nȃjagȋlnejši IMENOVALNIK: agȋlnejša živo nȁjagȋlnejšega in nȃjagȋlnejšega RODILNIK: agȋlnejše MESTNIK: pri nȁjagȋlnejšem in pri nȃjagȋlnejšem DAJALNIK: agȋlnejši ORODNIK: z nȁjagȋlnejšim in z nȃjagȋlnejšim TOŽILNIK: agȋlnejšo dvojina MESTNIK: pri agȋlnejši IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejša in nȃjagȋlnejša 22 RODILNIK: nȁjagȋlnejših in nȃjagȋlnejših PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: nȁjagȋlnejšima in nȃjagȋlnejšima moški spol TOŽILNIK: nȁjagȋlnejša in nȃjagȋlnejša EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj agȋlen MESTNIK: pri nȁjagȋlnejših in pri nȃjagȋlnejših ženski spol ORODNIK: z nȁjagȋlnejšima in z nȃjagȋlnejšima EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj agȋlna množina srednji spol IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejši in nȃjagȋlnejši EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj agȋlno RODILNIK: nȁjagȋlnejših in nȃjagȋlnejših DAJALNIK: nȁjagȋlnejšim in nȃjagȋlnejšim IZVOR TOŽILNIK: nȁjagȋlnejše in nȃjagȋlnejše prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, MESTNIK: pri nȁjagȋlnejših in pri nȃjagȋlnejših živahen’ ORODNIK: z nȁjagȋlnejšimi in z nȃjagȋlnejšimi ženski spol agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] ednina POMEN IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejša in nȃjagȋlnejša 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se RODILNIK: nȁjagȋlnejše in nȃjagȋlnejše zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na DAJALNIK: nȁjagȋlnejši in nȃjagȋlnejši okoliščine TOŽILNIK: nȁjagȋlnejšo in nȃjagȋlnejšo ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri nȁjagȋlnejši in pri nȃjagȋlnejši ▪ Potrebne bodo večja agilnost, inovativnost in ORODNIK: z nȁjagȋlnejšo in z nȃjagȋlnejšo fleksibilnost. dvojina ▪ Ob takšni pesnikovi agilnosti in ažurnosti in ob IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejši in nȃjagȋlnejši nadaljnjem uspešnem dopisovanju z radostjo RODILNIK: nȁjagȋlnejših in nȃjagȋlnejših pričakujemo še kakšno daljšo epsko pesnitev, če ne DAJALNIK: nȁjagȋlnejšima in nȃjagȋlnejšima že kar pesniško zbirko. TOŽILNIK: nȁjagȋlnejši in nȃjagȋlnejši ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri nȁjagȋlnejših in pri nȃjagȋlnejših ▪ Delovno društvo, ki v mejah sedanjega obsega ORODNIK: z nȁjagȋlnejšima in z nȃjagȋlnejšima dolenjskih in belokranjskih občin obstaja od 1982, je množina znova potrdilo svojo agilnost in domiselnost. IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejše in nȃjagȋlnejše ▪ V zadnjem času so pokazali največ agilnosti pri RODILNIK: nȁjagȋlnejših in nȃjagȋlnejših povezovanju in tudi pri ozemeljski širitvi svoje DAJALNIK: nȁjagȋlnejšim in nȃjagȋlnejšim trgovske mreže. TOŽILNIK: nȁjagȋlnejše in nȃjagȋlnejše ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri nȁjagȋlnejših in pri nȃjagȋlnejših ▪ Ne izogibamo se odgovornosti za pomanjkljivo ORODNIK: z nȁjagȋlnejšimi in z nȃjagȋlnejšimi uporabo informacijske tehnologije sodišč, vendar je srednji spol veliko odvisno od agilnosti predsednikov sodišč. ednina ▪ Participacija staršev v slovenskem osnovnošolskem IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejše in nȃjagȋlnejše sistemu je mogoča, kar pa ne pomeni, da je tudi RODILNIK: nȁjagȋlnejšega in nȃjagȋlnejšega učinkovita. Običajno je odvisna od agilnosti DAJALNIK: nȁjagȋlnejšemu in nȃjagȋlnejšemu predsednika sveta staršev. TOŽILNIK: nȁjagȋlnejše in nȃjagȋlnejše 1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko MESTNIK: pri nȁjagȋlnejšem in pri nȃjagȋlnejšem hitro, spretno giblje ORODNIK: z nȁjagȋlnejšim in z nȃjagȋlnejšim ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Gospe srednjih let razvijejo neverjetno agilnost s IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejši in nȃjagȋlnejši počasno, a vztrajno vadbo. RODILNIK: nȁjagȋlnejših in nȃjagȋlnejših ⏵ priredna zveza DAJALNIK: nȁjagȋlnejšima in nȃjagȋlnejšima agilnost in hitrost TOŽILNIK: nȁjagȋlnejši in nȃjagȋlnejši ▪ Njegovi glavni prednosti sta hitrost in agilnost, s MESTNIK: pri nȁjagȋlnejših in pri nȃjagȋlnejših katerima je navdušil tudi na tem SP. ORODNIK: z nȁjagȋlnejšima in z nȃjagȋlnejšima 2. ekspresivno, zlasti v besedilih o avtomobilih lastnost vozila, da množina je okretno in se hitro, učinkovito odziva na IMENOVALNIK: nȁjagȋlnejša in nȃjagȋlnejša okoliščine na vozišču RODILNIK: nȁjagȋlnejših in nȃjagȋlnejših ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: nȁjagȋlnejšim in nȃjagȋlnejšim ▪ Nagibanje avta v ovinkih je še vedno precejšnje, TOŽILNIK: nȁjagȋlnejša in nȃjagȋlnejša tako da se ne more pohvaliti s pretirano agilnostjo. MESTNIK: pri nȁjagȋlnejših in pri nȃjagȋlnejših ▪ Za majhno težo in potrebno agilnost so inženirji ORODNIK: z nȁjagȋlnejšimi in z nȃjagȋlnejšimi poskrbeli s kompozitnimi materiali. 23 ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: agȋlnosti ▪ Tudi hitrejše vožnje po avtocestah so tihe in RODILNIK: agȋlnosti udobne, na ovinkasti cesti pa avto ne zmore povsem DAJALNIK: agȋlnostma tudi agȋlnostima prikriti višjega težišča, ki omejuje agilnost vožnje. TOŽILNIK: agȋlnosti ▪ Avtomobil je narejen kar se da kompaktno in iz MESTNIK: pri agȋlnostih čim lažjih materialov, kar še izboljšuje njegove ORODNIK: z agȋlnostma tudi z agȋlnostima vozne zmogljivosti, agilnost in vozne užitke. množina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: agȋlnosti ▪ Zadnji pogon sicer omogoča nekaj več agilnosti v RODILNIK: agȋlnosti ostrejših zavojih, toda spolzka cesta zahteva več DAJALNIK: agȋlnostim pazljivosti kljub občutljivemu sistemu proti drsenju TOŽILNIK: agȋlnosti koles. MESTNIK: pri agȋlnostih ▪▪▪ ORODNIK: z agȋlnostmi ▪ Gre za zelo dobro vodljiv motor, z vso dodatno opremo pa se agilnost žal zmanjša. IZVOR ↑agilen IZGOVOR IN OBLIKE jakostni aikido [agílnost] aikida samostalnik moškega spola [ajkído] POMEN IPA: [aˈgiːlnɔst] tonemski 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša [agȋlnost] nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega IPA: [agíːln st] napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad VZOREC ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostno trenirati aikido ednina ▪ V tretjem razredu osnovne šole sem začel trenirati IMENOVALNIK: agílnost aikido, v šestem judo in pri šestnajstih sem se srečal RODILNIK: agílnosti s karatejem. DAJALNIK: agílnosti ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: agílnost mojster aikida MESTNIK: pri agílnosti ▪ Mojstri aikida nosijo posebne črne široke hlače ORODNIK: z agílnostjo hakame, ki so znak, da je posameznik dosegel dvojina posebno visoko raven znanja. IMENOVALNIK: agílnosti ▪▪▪ RODILNIK: agílnosti ▪ Kot osnovne veščine se na akademiji vadijo karate, DAJALNIK: agílnostma tudi agílnostima aikido in kendo. TOŽILNIK: agílnosti 2. kot pridevnik ki je v zvezi z borilno veščino, pri MESTNIK: pri agílnostih kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem ORODNIK: z agílnostma tudi z agílnostima sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in množina mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad IMENOVALNIK: agílnosti ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda RODILNIK: agílnosti aikido klub DAJALNIK: agílnostim ▪ Danes je po vsem svetu mnogo aikido klubov, v TOŽILNIK: agílnosti katerih je možno trenirati. MESTNIK: pri agílnostih ORODNIK: z agílnostmi IZGOVOR IN OBLIKE tonemsko jakostni ednina [ajkído] IMENOVALNIK: agȋlnost IPA: [ajˈkiːdɔ] RODILNIK: agȋlnosti tonemski DAJALNIK: agȋlnosti [ajkȋdo] TOŽILNIK: agȋlnost IPA: [ajkíːd ] MESTNIK: pri agȋlnosti ORODNIK: z agȋlnostjo VZOREC dvojina ednina 24 IMENOVALNIK: aikido jakostni [ajkído] v obliki aikido tonemski [ajkȋdo] jakostni RODILNIK: aikida [ajkído] jakostni [ajkída] IPA: [ajˈkiːdɔ] tonemski [ajkȋda] tonemski DAJALNIK: aikidu [ajkȋdo] jakostni [ajkídu] IPA: [ajkíːd ] tonemski [ajkȋdu] TOŽILNIK: aikido IZVOR jakostni [ajkído] prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno tonemski [ajkȋdo] ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, MESTNIK: pri aikidu življenjska energija’ + dō ‛pot, način’ jakostni [pri ajkídu] tonemski [pri ajkȋdu] àjd in ájd medmet [àjt] in [ájt] ORODNIK: z aikidom POMEN jakostni [z ajkídom] 1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec koga tonemski [z ajkȋdom] želi spodbuditi, pozvati k dejanju, aktivnosti dvojina ▪ Ajd, gremo na cigareto. IMENOVALNIK: aikida ▪ Tina, ajd, zdaj pa gremo. jakostni [ajkída] ▪ Dajmo, ajd! Čakamo! tonemski [ajkȋda] 1.1. RODILNIK: neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec aikidov komu želi pokazati, da njegovega vedenja ne jakostni [ajkído ] odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, tonemski [ajkȋdo ] DAJALNIK: aikidoma umakne ali svoje vedenje popravi jakostni [ajkídoma] ▪ Ajd, odpelji se nekam. tonemski [ajkȋdoma] ▪ Ajd, zdaj pa hitro briši! TOŽILNIK: aikida ▪ Ajd, smrkavec, učit se pojdi, da ne boš v bodoče jakostni [ajkída] klobasal takšnih neumnosti. tonemski [ajkȋda] 2. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec ob MESTNIK: pri aikidih slovesu koga pozdravi, zlasti znanca jakostni [pri ajkídih] ▪ Ajd, lepo se imej. tonemski [pri ajkȋdih] ▪ No, sedaj grem pa lahko spat, ajd, ljudje, imejte se! ORODNIK: z aikidoma ▪ Ajd, lep pozdrav vsem. jakostni [z ajkídoma] 3. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi tonemski [z ajkȋdoma] izpostaviti, poudariti, da dejanje neposredno množina sledi predhodnemu dejanju IMENOVALNIK: aikidi ▪ Oprtali smo si inštrumente pa ajd na goro. jakostni [ajkídi] ▪ Bojda starši komaj čakajo, da lahko – skupaj s tonemski [ajkȋdi] svojimi otroki – na avto naložijo smučke, si vzamejo RODILNIK: aikidov dopust in ajd na smučišča. jakostni [ajkído ] 4. kot členek, neknjižno pogovorno izraža dopuščanje, tonemski [ajkȋdo ] načelno strinjanje DAJALNIK: aikidom ▪ Ajd, pa da vidimo, kaj se bo iz tega izcimilo. jakostni [ajkídom] ▪ Ajd, saj imata verjetno prav. tonemski [ajkȋdom] ▪ No ajd, naj ti bo. TOŽILNIK: aikide 4.1. kot členek, neknjižno pogovorno izraža, da je trditev jakostni [ajkíde] okvirna, približna tonemski [ajkȋde] ▪ V nekaj mesecih sem prebrskal vse, kar sploh MESTNIK: pri aikidih obstaja v Sloveniji (ajd, dobro, skoraj vse). jakostni [pri ajkídih] ▪ Mi smo dvajsetkrat manjši market z, ajd, kritično tonemski [pri ajkȋdih] recimo, štirikrat nižjo kupno močjo. ORODNIK: z aikidi ▪ To tematiko bi morali uvesti v poučevanje že v jakostni [z ajkídi] vrtcih, osnovnih šolah in pa, ajd, verjetno še v tonemski [z ajkȋdi] srednjih šolah. 25 ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IZGOVOR IN OBLIKE ajda vsebuje KAJ jakostni ▪ Ajda vsebuje mnogo za življenje pomembnih [àjt] in [ájt] snovi (beljakovine, ogljikove hidrate, rudnine, IPA: [ˈait] in [ˈaːit] vitamina B1 in B2, niacin). tonemski ▪ Ker ajda ne vsebuje glutena, zavzema [ȁjt] in [ȃjt] pomembno mesto v brezglutenski dieti bolnikov s IPA: [áit] in [áːit] celiakijo. ⏵ priredna zveza IZVOR ajda in koruza, ajda in pira, ajda in proso, ajda in prevzeto iz dveh virov: prek hrv., srb. (h)àjde pšenica ‛pojdi’ iz tur. hayde ‛kvišku, naprej’, in iz nem. ▪ Mlini so bili namenjeni mletju pšenice, rži, heidi, heida ‛ajdi, gremo’ iz medmeta hei koruze, ječmena, ajde in prosa. ▪ Radovedneži bodo lahko poskusili različne vrste kruha iz pire, rži, ajde ali koruze in se okrepčali s ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] čaji iz prekmurskih zelišč. POMEN 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali IZGOVOR IN OBLIKE belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; jakostni primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SIN.: iz botanike navadna [ájda] ajda IPA: [ˈaːida] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tonemski posejati, sejati ajdo | pridelovati ajdo | žeti ajdo [ȃjda] ▪ Po žetvi in pobranem krompirju so sejali ajdo. IPA: [áːidà] ▪ Odločila sta se, da bosta ponovno začela pridelovati ajdo, in sta jo posejala na okrog pol VZOREC hektarja površine. jakostno ▪ Ajdo žanjejo na roke in tako v odročne kraje ednina privabljajo turiste. IMENOVALNIK: ájda ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: ájde posevek, pridelek ajde | pridelava, pridelovanje ajde | DAJALNIK: ájdi setev, žetev ajde | sorte ajde TOŽILNIK: ájdo ▪ Posevek ajde je primerna paša za čebele. MESTNIK: pri ájdi ▪ Nekdaj je bilo pridelovanje ajde v naših krajih zelo ORODNIK: z ájdo razširjeno. dvojina ▪ Za setev ajde izberemo površine na območjih, kjer IMENOVALNIK: ájdi je možnost jesenske slane manjša. RODILNIK: ájd ▪ Neki profesionalni čebelar me je opomnil, da DAJALNIK: današnje sorte ajde niso več tako dišeče in čebel ne ájdama privabljajo več. TOŽILNIK: ájdi MESTNIK: pri ájdah ⏵ prid. beseda + sam. beseda cvetoča ajda ORODNIK: z ájdama množina ▪ Na ravninskem delu Gorenjske lahko v teh dneh vidimo polja cvetoče ajde. IMENOVALNIK: ájde RODILNIK: ájd ⏵ priredna zveza ajda in koruza, ajda in proso, ajda in pšenica DAJALNIK: ájdam ▪ Spomladi so sejali jaro žito, ječmen, oves, ajdo in TOŽILNIK: ájde proso. MESTNIK: pri ájdah 1.1. semena te rastline kot hrana, jed ORODNIK: z ájdami tonemsko ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ednina jedi iz ajde ▪ Gostom ponudimo domačo hrano, več vrst kruha, IMENOVALNIK: ȃjda veliko imamo jedi iz ajde. RODILNIK: ȃjde DAJALNIK: ȃjdi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mleti ajdo TOŽILNIK: ȃjdo ▪ Pri hiši imajo še star mlin na kamne, na katerem MESTNIK: pri ȃjdi meljejo doma pridelano ajdo. ORODNIK: z ȃjdo 26 dvojina ▪ Povpraševanje po ajdovem zrnju je spet IMENOVALNIK: ȃjdi narastlo. RODILNIK: ȃjd 2. ki je del ajde, tj. semena DAJALNIK: ȃjdama ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ȃjdi ajdove luščine MESTNIK: pri ȃjdah ▪ Blazina, polnjena z ajdovimi luščinami, poleti hladi ORODNIK: z ȃjdama in pozimi greje. množina ▪ Ajdove luščine, ki nastanejo pri pripravi ajdove IMENOVALNIK: ȃjde kaše, so na Slovenskem še do nedavnega končale RODILNIK: ȃjd na gnojišču, saj za kompost ali hrano živalim niso DAJALNIK: ȃjdam primerne. TOŽILNIK: ȃjde 2.1. ki je iz ajde ali vsebuje ajdo, tj. semena MESTNIK: pri ȃjdah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z ȃjdami ajdov kolač, kruh | ajdov močnik | ajdovi cmoki, žličniki | ajdovi krapi, krapci | ajdovi rezanci | ajdovi STALNE ZVEZE štruklji | ajdovi žganci | ajdova gibanica, pogača, potica, zlevanka | ajdova juha | ajdova kaša, moka | navadna ajda ajdova polenta | ajdova torta | ajdove jedi | ajdove palačinke | ajdove testenine | ajdovo testo iz botanike kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; ▪ Ajdov kruh iz polnovredne ajdove moke je izredno kakovosten in hranilno bogat. primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SIN.: ajda ▪ Navadna ajda je pokončna, hitro rastoča enoletnica ▪ Sladke ajdove štruklje najpogosteje pripravljamo iz osrednje Azije. z orehovim nadevom. ▪ Navadna ajda cveti belo ali rožnato, tatarska pa ▪ Po koncu prireditve so se prisotni okrepčali z zeleno. golažem in ajdovimi žganci. ▪ Po potrebi juho začinimo in vanjo zakuhamo ajdovo tatarska ajda kašo. ▪ Po opravljenem delu so jih gospodinje pogostile z iz botanike rastlina s širšimi listi, zelenimi cvetovi in ajdovo potico in vinom. manjšimi semeni, ki se seje zlasti za pridobivanje ⏵ priredna zveza zdravilnih snovi; primerjaj lat. Fagopyrum tataricum ajdov in koruzni, ajdov in pirin, ajdov in proseni, ▪ V Evropi in Kanadi so imeli včasih tatarsko ajdo za ajdov in pšenični, ajdov in rženi plevel v navadni ajdi. ▪ Prodajajo čisto belo, rženo, krušno, ajdovo in ▪ Na Kitajskem se ponovno širi pridelovanje tatarske koruzno moko, ajdovo in proseno kašo ter druge ajde za uporabo v tradicionalni medicini. mlevske izdelke. ▪ Zadišalo je po prestah, žemljah, rogljičih, IZVOR različnih vrstah kruha, od otrobovega do prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, koruznega, čebulnega, ajdovega in pirinega. pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev IZGOVOR IN OBLIKE jakostni ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdo ájdova ájdovo] [ájdo ájdova ájdovo] POMEN IPA: [ˈaːidɔu ˈaːidɔʋa ˈaːidɔʋɔ] 1. ki je v zvezi z ajdo, tj. rastlino tonemski ⏵ prid. beseda + sam. beseda [ájdo ájdova ájdovo] ajdov med | ajdovo polje IPA: [àːid u àːid ʋa àːid ʋɔ] ▪ Ajdov med je v primerjavi z drugimi vrstami cvetličnega medu temnejše barve in ima značilen, VZOREC močnejši okus. jakostno ▪ Od 15. stoletja naprej so obširna ajdova polja OSNOVNIK omogočala bogato jesensko pašo ter s tem razmah moški spol čebelarstva. ednina 1.1. ki je del ajde, tj. rastline IMENOVALNIK: ájdov ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: ájdovega ajdovo zrnje, zrno DAJALNIK: ájdovemu ▪ Celo ajdovo zrno vsebuje več vrst za telo TOŽILNIK: ájdov življenjsko pomembnih hranilnih snovi. živo ájdovega 27 MESTNIK: pri ájdovem DAJALNIK: ájdovim ORODNIK: z ájdovim TOŽILNIK: ájdova dvojina MESTNIK: pri ájdovih IMENOVALNIK: ájdova ORODNIK: z ájdovimi RODILNIK: ájdovih tonemsko DAJALNIK: ájdovima OSNOVNIK TOŽILNIK: ájdova moški spol MESTNIK: pri ájdovih ednina ORODNIK: z ájdovima IMENOVALNIK: ájdov množina RODILNIK: ájdovega IMENOVALNIK: ájdovi DAJALNIK: ájdovemu RODILNIK: ájdovih TOŽILNIK: ájdov DAJALNIK: ájdovim živo ájdovega TOŽILNIK: ájdove MESTNIK: pri ájdovem MESTNIK: pri ájdovih ORODNIK: z ájdovim ORODNIK: z ájdovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: ájdova ednina RODILNIK: ájdovih IMENOVALNIK: ájdova DAJALNIK: ájdovima RODILNIK: ájdove TOŽILNIK: ájdova DAJALNIK: ájdovi MESTNIK: pri ájdovih TOŽILNIK: ájdovo ORODNIK: z ájdovima MESTNIK: pri ájdovi množina ORODNIK: z ájdovo IMENOVALNIK: ájdovi dvojina RODILNIK: ájdovih IMENOVALNIK: ájdovi DAJALNIK: ájdovim RODILNIK: ájdovih TOŽILNIK: ájdove DAJALNIK: ájdovima MESTNIK: pri ájdovih TOŽILNIK: ájdovi ORODNIK: z ájdovimi MESTNIK: pri ájdovih ženski spol ORODNIK: z ájdovima ednina množina IMENOVALNIK: ájdova IMENOVALNIK: ájdove RODILNIK: ájdove RODILNIK: ájdovih DAJALNIK: ájdovi DAJALNIK: ájdovim TOŽILNIK: ájdovo TOŽILNIK: ájdove MESTNIK: pri ájdovi MESTNIK: pri ájdovih ORODNIK: z ájdovo ORODNIK: z ájdovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: ájdovi ednina RODILNIK: ájdovih IMENOVALNIK: ájdovo DAJALNIK: ájdovima RODILNIK: ájdovega TOŽILNIK: ájdovi DAJALNIK: ájdovemu MESTNIK: pri ájdovih TOŽILNIK: ájdovo ORODNIK: z ájdovima MESTNIK: pri ájdovem množina ORODNIK: z ájdovim IMENOVALNIK: ájdove dvojina RODILNIK: ájdovih IMENOVALNIK: ájdovi DAJALNIK: ájdovim RODILNIK: ájdovih TOŽILNIK: ájdove DAJALNIK: ájdovima MESTNIK: pri ájdovih TOŽILNIK: ájdovi ORODNIK: z ájdovimi MESTNIK: pri ájdovih srednji spol ORODNIK: z ájdovima ednina množina IMENOVALNIK: ájdovo IMENOVALNIK: ájdova RODILNIK: ájdovega RODILNIK: ájdovih DAJALNIK: ájdovemu 28 TOŽILNIK: ájdovo ▪ Nekatere specifične sestavine prahu pri nekaterih MESTNIK: pri ájdovem ljudeh že v majhnih količinah sprožijo alergični ORODNIK: z ájdovim odziv. dvojina ▪ Vedno več ljudi se sooča s hudimi alergičnimi IMENOVALNIK: ájdovi reakcijami na hrano. RODILNIK: ájdovih ▪ Zaradi nezdravljene ali slabo zdravljene alergije se DAJALNIK: ájdovima po nekaj letih pogosto razvije alergična astma. TOŽILNIK: ájdovi ▪ Skoraj vsakega tretjega otroka doleti alergično MESTNIK: pri ájdovih obolenje. ORODNIK: z ájdovima 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, množina česa IMENOVALNIK: ájdova ⏵ prid. beseda + na + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: ájdovih ▪ Sam sem malce alergičen na ljudi, ki že DAJALNIK: ájdovim navsezgodaj govorijo tako glasno, da poleg njih ne TOŽILNIK: ájdova slišiš niti svojih misli. MESTNIK: pri ájdovih ⏵ prisl. + prid. beseda ORODNIK: z ájdovimi ▪ Ljudje so postali že precej alergični na dolgotrajna pogajanja in mešetarjenje med strankami. IZVOR ▪ Ko sem bila najstnica, je bilo v naši hiši veliko ↑ajda jokanja dojenčkov, jaz sem bila na to zelo alergična in se mi je tako zamerilo, da sem rekla, da nikoli ne bom imela otrok. alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. ki ima alergijo jakostni ⏵ prid. beseda + na + sam. beseda v tožilniku [alêrgičən] alergičen na beljakovine, gluten | alergičen na cvetni IPA: [aˈlɛːɾgitʃən] prah, hišni prah, pelod | alergičen na čebelji pik | tonemski alergičen na dlako, pršice | alergičen na jajca, hrano, [alérgičən] mleko | alergičen na lateks | alergičen na mačke | IPA: [al ːɾgítʃən] alergičen na penicilin, zdravilo | alergičen na pike žuželk, strup žuželk | alergičen na KATERO sestavino, VZOREC snov | alergičen na sonce POMEN ▪ Astmatike in ljudi, ki so alergični na cvetni prah, opozarjamo na visoko koncentracijo cvetnega prahu 1. pomen breze in gabra. jakostno ▪ Preiskave so pokazale, da je alergična na kravje OSNOVNIK mleko. moški spol ▪ Cepljenje odsvetujejo ljudem, ki so alergični na ednina sestavine cepiva. IMENOVALNIK: alêrgičen določno ⏵ prid. beseda + sam. beseda alêrgični alergičen človek, otrok | alergična oseba RODILNIK: alêrgičnega ▪ Starši z alergijo imajo pogosto tudi alergične DAJALNIK: alêrgičnemu otroke. TOŽILNIK: alêrgičen ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku določno alêrgični biti, postati alergičen živo alêrgičnega ▪ Majhni srbeči mehurčki in pordečena koža MESTNIK: pri alêrgičnem pomenijo, da ste alergični. ORODNIK: z alêrgičnim ▪ Ljudje, ki postanejo alergični, ko kosijo travo, so dvojina morda alergični na pelode trav. IMENOVALNIK: alêrgična 2. v obliki alergični ki ga povzroča alergija; RODILNIK: alêrgičnih SIN.: DAJALNIK: alergijski alêrgičnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: alêrgična alergični nahod | alergični odziv, simptom, šok | MESTNIK: pri alêrgičnih alergični rinitis | alergična bolezen, reakcija | ORODNIK: z alêrgičnima alergično obolenje množina IMENOVALNIK: alêrgični 29 RODILNIK: alêrgičnih DAJALNIK: alérgičnemu DAJALNIK: alêrgičnim TOŽILNIK: alérgičen TOŽILNIK: alêrgične določno alérgični MESTNIK: pri alêrgičnih živo alérgičnega ORODNIK: z alêrgičnimi MESTNIK: pri alérgičnem ženski spol ORODNIK: z alérgičnim ednina dvojina IMENOVALNIK: alêrgična IMENOVALNIK: alérgična RODILNIK: alêrgične RODILNIK: alérgičnih DAJALNIK: alêrgični DAJALNIK: alérgičnima TOŽILNIK: alêrgično TOŽILNIK: alérgična MESTNIK: pri alêrgični MESTNIK: pri alérgičnih ORODNIK: z alêrgično ORODNIK: z alérgičnima dvojina množina IMENOVALNIK: alêrgični IMENOVALNIK: alérgični RODILNIK: alêrgičnih RODILNIK: alérgičnih DAJALNIK: alêrgičnima DAJALNIK: alérgičnim TOŽILNIK: alêrgični TOŽILNIK: alérgične MESTNIK: pri alêrgičnih MESTNIK: pri alérgičnih ORODNIK: z alêrgičnima ORODNIK: z alérgičnimi množina ženski spol IMENOVALNIK: alêrgične ednina RODILNIK: alêrgičnih IMENOVALNIK: alérgična DAJALNIK: alêrgičnim RODILNIK: alérgične TOŽILNIK: alêrgične DAJALNIK: alérgični MESTNIK: pri alêrgičnih TOŽILNIK: alérgično ORODNIK: z alêrgičnimi MESTNIK: pri alérgični srednji spol ORODNIK: z alérgično ednina dvojina IMENOVALNIK: alêrgično IMENOVALNIK: alérgični RODILNIK: alêrgičnega RODILNIK: alérgičnih DAJALNIK: alêrgičnemu DAJALNIK: alérgičnima TOŽILNIK: alêrgično TOŽILNIK: alérgični MESTNIK: pri alêrgičnem MESTNIK: pri alérgičnih ORODNIK: z alêrgičnim ORODNIK: z alérgičnima dvojina množina IMENOVALNIK: alêrgični IMENOVALNIK: alérgične RODILNIK: alêrgičnih RODILNIK: alérgičnih DAJALNIK: alêrgičnima DAJALNIK: alérgičnim TOŽILNIK: alêrgični TOŽILNIK: alérgične MESTNIK: pri alêrgičnih MESTNIK: pri alérgičnih ORODNIK: z alêrgičnima ORODNIK: z alérgičnimi množina srednji spol IMENOVALNIK: alêrgična ednina RODILNIK: alêrgičnih IMENOVALNIK: alérgično DAJALNIK: alêrgičnim RODILNIK: alérgičnega TOŽILNIK: alêrgična DAJALNIK: alérgičnemu MESTNIK: pri alêrgičnih TOŽILNIK: alérgično ORODNIK: z alêrgičnimi MESTNIK: pri alérgičnem tonemsko ORODNIK: z alérgičnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: alérgični ednina RODILNIK: alérgičnih IMENOVALNIK: alérgičen DAJALNIK: alérgičnima določno alérgični TOŽILNIK: alérgični RODILNIK: alérgičnega MESTNIK: pri alérgičnih 30 ORODNIK: z alérgičnima RODILNIK: alêrgičnih množina DAJALNIK: alêrgičnim IMENOVALNIK: alérgična TOŽILNIK: alêrgične RODILNIK: alérgičnih MESTNIK: pri alêrgičnih DAJALNIK: alérgičnim ORODNIK: z alêrgičnimi TOŽILNIK: alérgična srednji spol MESTNIK: pri alérgičnih ednina ORODNIK: z alérgičnimi IMENOVALNIK: alêrgično RODILNIK: alêrgičnega VZOREC DAJALNIK: alêrgičnemu POMEN TOŽILNIK: alêrgično 3. pomen MESTNIK: pri alêrgičnem jakostno ORODNIK: z alêrgičnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: alêrgični ednina RODILNIK: alêrgičnih IMENOVALNIK: alêrgičen DAJALNIK: alêrgičnima določno alêrgični TOŽILNIK: alêrgični RODILNIK: alêrgičnega MESTNIK: pri alêrgičnih DAJALNIK: alêrgičnemu ORODNIK: z alêrgičnima TOŽILNIK: alêrgičen množina določno alêrgični IMENOVALNIK: alêrgična živo alêrgičnega RODILNIK: alêrgičnih MESTNIK: pri alêrgičnem DAJALNIK: alêrgičnim ORODNIK: z alêrgičnim TOŽILNIK: alêrgična dvojina MESTNIK: pri alêrgičnih IMENOVALNIK: alêrgična ORODNIK: z alêrgičnimi RODILNIK: alêrgičnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: alêrgičnima moški spol TOŽILNIK: alêrgična EDNINA: bòlj alêrgičen MESTNIK: pri alêrgičnih ženski spol ORODNIK: z alêrgičnima EDNINA: bòlj alêrgična množina srednji spol IMENOVALNIK: alêrgični EDNINA: bòlj alêrgično RODILNIK: alêrgičnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: alêrgičnim moški spol TOŽILNIK: alêrgične EDNINA: nàjbolj in nájbolj alêrgičen MESTNIK: pri alêrgičnih ženski spol ORODNIK: z alêrgičnimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj alêrgična ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj alêrgično IMENOVALNIK: alêrgična tonemsko RODILNIK: alêrgične OSNOVNIK DAJALNIK: alêrgični moški spol TOŽILNIK: alêrgično ednina MESTNIK: pri alêrgični IMENOVALNIK: alérgičen ORODNIK: z alêrgično določno alérgični dvojina RODILNIK: alérgičnega IMENOVALNIK: alêrgični DAJALNIK: alérgičnemu RODILNIK: alêrgičnih TOŽILNIK: alérgičen DAJALNIK: alêrgičnima določno alérgični TOŽILNIK: alêrgični živo alérgičnega MESTNIK: pri alêrgičnih MESTNIK: pri alérgičnem ORODNIK: z alêrgičnima ORODNIK: z alérgičnim množina dvojina IMENOVALNIK: alêrgične IMENOVALNIK: alérgična 31 RODILNIK: alérgičnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: alérgičnima moški spol TOŽILNIK: alérgična EDNINA: bȍlj alérgičen MESTNIK: pri alérgičnih ženski spol ORODNIK: z alérgičnima EDNINA: bȍlj alérgična množina srednji spol IMENOVALNIK: alérgični EDNINA: bȍlj alérgično RODILNIK: alérgičnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: alérgičnim moški spol TOŽILNIK: alérgične EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj alérgičen MESTNIK: pri alérgičnih ženski spol ORODNIK: z alérgičnimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj alérgična ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj alérgično IMENOVALNIK: alérgična RODILNIK: alérgične v obliki alergični DAJALNIK: alérgični jakostni TOŽILNIK: alérgično [alêrgični] MESTNIK: pri alérgični IPA: [aˈlɛːɾgitʃni] ORODNIK: z alérgično tonemski dvojina [alérgični] IMENOVALNIK: alérgični IPA: [al ːɾgítʃni] RODILNIK: alérgičnih DAJALNIK: alérgičnima VZOREC TOŽILNIK: alérgični jakostno MESTNIK: pri alérgičnih OSNOVNIK ORODNIK: z alérgičnima moški spol množina ednina IMENOVALNIK: alérgične IMENOVALNIK: alêrgični RODILNIK: alérgičnih RODILNIK: alêrgičnega DAJALNIK: alérgičnim DAJALNIK: alêrgičnemu TOŽILNIK: alérgične TOŽILNIK: alêrgični MESTNIK: pri alérgičnih živo alêrgičnega ORODNIK: z alérgičnimi MESTNIK: pri alêrgičnem srednji spol ORODNIK: z alêrgičnim ednina dvojina IMENOVALNIK: alérgično IMENOVALNIK: alêrgična RODILNIK: alérgičnega RODILNIK: alêrgičnih DAJALNIK: alérgičnemu DAJALNIK: alêrgičnima TOŽILNIK: alérgično TOŽILNIK: alêrgična MESTNIK: pri alérgičnem MESTNIK: pri alêrgičnih ORODNIK: z alérgičnim ORODNIK: z alêrgičnima dvojina množina IMENOVALNIK: alérgični IMENOVALNIK: alêrgični RODILNIK: alérgičnih RODILNIK: alêrgičnih DAJALNIK: alérgičnima DAJALNIK: alêrgičnim TOŽILNIK: alérgični TOŽILNIK: alêrgične MESTNIK: pri alérgičnih MESTNIK: pri alêrgičnih ORODNIK: z alérgičnima ORODNIK: z alêrgičnimi množina ženski spol IMENOVALNIK: alérgična ednina RODILNIK: alérgičnih IMENOVALNIK: alêrgična DAJALNIK: alérgičnim RODILNIK: alêrgične TOŽILNIK: alérgična DAJALNIK: alêrgični MESTNIK: pri alérgičnih TOŽILNIK: alêrgično ORODNIK: z alérgičnimi MESTNIK: pri alêrgični 32 ORODNIK: z alêrgično IMENOVALNIK: alérgični dvojina RODILNIK: alérgičnih IMENOVALNIK: alêrgični DAJALNIK: alérgičnim RODILNIK: alêrgičnih TOŽILNIK: alérgične DAJALNIK: alêrgičnima MESTNIK: pri alérgičnih TOŽILNIK: alêrgični ORODNIK: z alérgičnimi MESTNIK: pri alêrgičnih ženski spol ORODNIK: z alêrgičnima ednina množina IMENOVALNIK: alérgična IMENOVALNIK: alêrgične RODILNIK: alérgične RODILNIK: alêrgičnih DAJALNIK: alérgični DAJALNIK: alêrgičnim TOŽILNIK: alérgično TOŽILNIK: alêrgične MESTNIK: pri alérgični MESTNIK: pri alêrgičnih ORODNIK: z alérgično ORODNIK: z alêrgičnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: alérgični ednina RODILNIK: alérgičnih IMENOVALNIK: alêrgično DAJALNIK: alérgičnima RODILNIK: alêrgičnega TOŽILNIK: alérgični DAJALNIK: alêrgičnemu MESTNIK: pri alérgičnih TOŽILNIK: alêrgično ORODNIK: z alérgičnima MESTNIK: pri alêrgičnem množina ORODNIK: z alêrgičnim IMENOVALNIK: alérgične dvojina RODILNIK: alérgičnih IMENOVALNIK: alêrgični DAJALNIK: alérgičnim RODILNIK: alêrgičnih TOŽILNIK: alérgične DAJALNIK: alêrgičnima MESTNIK: pri alérgičnih TOŽILNIK: alêrgični ORODNIK: z alérgičnimi MESTNIK: pri alêrgičnih srednji spol ORODNIK: z alêrgičnima ednina množina IMENOVALNIK: alérgično IMENOVALNIK: alêrgična RODILNIK: alérgičnega RODILNIK: alêrgičnih DAJALNIK: alérgičnemu DAJALNIK: alêrgičnim TOŽILNIK: alérgično TOŽILNIK: alêrgična MESTNIK: pri alérgičnem MESTNIK: pri alêrgičnih ORODNIK: z alérgičnim ORODNIK: z alêrgičnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: alérgični OSNOVNIK RODILNIK: alérgičnih moški spol DAJALNIK: alérgičnima ednina TOŽILNIK: alérgični IMENOVALNIK: alérgični MESTNIK: pri alérgičnih RODILNIK: alérgičnega ORODNIK: z alérgičnima DAJALNIK: alérgičnemu množina TOŽILNIK: alérgični IMENOVALNIK: alérgična živo alérgičnega RODILNIK: alérgičnih MESTNIK: pri alérgičnem DAJALNIK: alérgičnim ORODNIK: z alérgičnim TOŽILNIK: alérgična dvojina MESTNIK: pri alérgičnih IMENOVALNIK: alérgična ORODNIK: z alérgičnimi RODILNIK: alérgičnih DAJALNIK: alérgičnima IZVOR TOŽILNIK: alérgična prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija MESTNIK: pri alérgičnih ORODNIK: z alérgičnima alêrgično prislov [alêrgično] množina POMEN 33 1. takó, da se pojavi alergični odziv žuželk | alergija na sestavine ČESA, KAKŠNE snovi | ⏵ prisl. + glag. alergija na sonce alergično reagirati ▪ Alergija na gluten se kaže z blagimi in neznačilnimi ▪ Količino vbrizganega alergena postopoma simptomi. povečujejo, dokler bolnik ne preneha alergično ▪ Veliko pozornosti morajo organizatorji prehrane v reagirati. vrtcih namenjati otrokom z alergijami na hrano. 2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, ▪ Zaradi suhega vremena je že spet nevarnost česa alergij na cvetni prah. ⏵ prisl. + glag. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Veliko šefov se odzove alergično, če se počutijo čas alergij | možnost, nevarnost, posledica alergije | slabo obveščene, drugi cenijo določeno urejenost nastanek, pojav, pojavljanje, preprečevanje, razvoj, spisov. vzrok alergije | oblika, vrsta alergije | porast, število alergij | povzročitelj alergije | simptomi, znaki alergije I | testiranje alergije | zdravljenje alergij ZGOVOR IN OBLIKE ▪ Pretirana higiena, vedno več domačih ljubljenčkov jakostni v stanovanjih in onesnaženost zraka z [alêrgično] avtomobilskimi izpušnimi plini so trije najhujši IPA: [aˈlɛːɾgitʃnɔ] povzročitelji alergij. tonemski ▪ Simptomi alergij se lahko s časom stopnjujejo. [alérgično] ▪ Terapija za zdravljenje alergij je povsem IPA: [al ːɾgítʃnɔ] neboleča. ⏵ prid. beseda + sam. beseda v obliki alergično huda, močna, nevarna alergija | kožna alergija | jakostni prehranska, sončna alergija | sezonske alergije [alêrgično] ▪ Njegov zdravnik je ugotovil astmo in hudo alergijo IPA: [aˈlɛːɾgitʃnɔ] na mačjo dlako. tonemski ▪ Kožne alergije običajno zdravijo z mazili, ki blažijo [alérgično] srbenje kože. IPA: [al ːɾgítʃnɔ] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. alergija se kaže, nastane, se pojavi, se pojavlja, se VZOREC pokaže, se razvije | alergija muči, pesti KOGA | alergija jakostno povzroča, povzroči KAJ OSNOVNIK: alêrgično ▪ Po navadi se alergija pojavi po približno dveh PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj alêrgično minutah. PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj ▪ Če vas muči alergija, bi lahko razmislili o tem, da alêrgično bi pogosteje pili zeleni čaj. tonemsko ▪ Samo alergološki testi bodo pokazali, da nekatere OSNOVNIK: alérgično bolezenske znake, kot so smrkanje, kihanje in PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj alérgično izpuščaji na koži, povzroča alergija. PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku alérgično blažiti, lajšati, zdraviti alergijo | dobiti, imeti, razviti alergijo | izzvati, povzročati, povzročiti, sprožiti IZVOR alergijo | preprečevati, preprečiti alergijo ↑alergičen ▪ Delež tistih, ki imajo alergije, se je povzpel na kar 30 odstotkov vsega prebivalstva. alergíja ▪ Nekateri antibiotiki vsebujejo snovi, ki izzovejo alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] alergije. P OMEN ▪ Tudi hišni ljubljenci, kot so mačke, psi, morski 1. pridobljena preobčutljivost organizma na prašički, zajčki, ki jih ima v stanovanju vedno več določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z ljudi, lahko povzročajo alergije. različnimi bolezenskimi pojavi ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku človek, bolnik, otrok z alergijo | težave z alergijami alergija na ambrozijo | alergija na arašide, jajca, ▪ Pri nas okrevajo tudi otroci z alergijami. mleko | alergija na cepivo, zdravila, penicilin | alergija ▪ Mnogo ljudi ima težave z alergijami. na cvetni prah, hišni prah, pelod | alergija na dlako, ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku pršice | alergija na gluten, laktozo | alergija na hrano, izogniti se alergiji živilo | alergija na lateks, nikelj | alergija na pike ▪ Očistite zrak v stanovanju in se izognite alergijam. 34 ⏵ glag. + za + sam. beseda v orodniku ▪ V osmih letih, kolikor sta skupaj, je imela dovolj bolehati, obolevati, zboleti za alergijo | trpeti za časa, da sprejme (pri moških ne tako redko) alergijo alergijo na krpe in omela. ▪ Če za alergijo obolevata oba starša, je možnost, da bo za alergijo trpel tudi otrok, 60-odstotna. IZGOVOR IN OBLIKE ⏵ glag. + zaradi + sam. beseda v rodilniku jakostni trpeti zaradi alergije [alergíja] ▪ Kar trideset odstotkov prebivalcev trpi zaradi IPA: [alɛɾˈgiːja] alergij. tonemski ⏵ prid. beseda + sam. beseda v dajalniku [alergȋja] podvržen alergijam IPA: [alɛɾgíːjà] ▪ Kdor je podvržen alergijam, svojega zajtrka z ovsenimi kosmiči ne sme pojesti surovega, temveč VZOREC se mora odločiti za kuhano ovseno kašo. jakostno ⏵ prid. beseda + k/h + sam. beseda v dajalniku ednina nagnjen k alergijam IMENOVALNIK: alergíja ▪ Kdor je nagnjen k alergijam, mora biti še posebno RODILNIK: alergíje pozoren na pralnost izdelkov pri visokih DAJALNIK: alergíji temperaturah. TOŽILNIK: alergíjo ⏵ prid. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri alergíji dovzeten za alergije ORODNIK: z alergíjo ▪ Ljudje, ki so dovzetni za alergije, se morajo dvojina izogibati cvetnemu prahu. IMENOVALNIK: alergíji ⏵ sam. beseda + proti + sam. beseda v dajalniku RODILNIK: alergíj boj proti alergiji | tableta, sredstvo, zdravilo proti DAJALNIK: alergíjama alergiji TOŽILNIK: alergíji ▪ Zdravila proti alergijam so v lekarnah na voljo brez MESTNIK: pri alergíjah recepta. ORODNIK: z alergíjama ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku množina vzrok, tveganje za alergijo | zdravilo za alergijo IMENOVALNIK: alergíje ▪ Vzroki za alergijo so lahko tudi pretirani higienski RODILNIK: ukrepi ali prehitro hranjenje otroka z nadomestno alergíj DAJALNIK: hrano. alergíjam ▪ Raziskovalci so ugotovili, da kmečko okolje zniža TOŽILNIK: alergíje tveganje za alergije. MESTNIK: pri alergíjah ORODNIK: z alergíjami ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku tonemsko alergija na koži ▪ Naravna čistila skoraj nikoli ne povzročajo alergij ednina na koži in sluznicah oči ter v nosu in drugih dihalnih IMENOVALNIK: alergȋja poteh. RODILNIK: alergȋje DAJALNIK: ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku alergȋji sum na alergijo TOŽILNIK: alergȋjo ▪ Če obstaja sum na alergijo na sonce, zdravnik MESTNIK: pri alergȋji opravi test na UVA- in UVB-žarke, tako da kožo ORODNIK: z alergȋjo izpostavi majhnim količinam teh žarkov. dvojina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: alergȋji alergija in astma, alergije in bolezni RODILNIK: alergȋj ▪ Dojenje varuje dojenčke pred astmo in alergijami v DAJALNIK: alergȋjama kasnejšem otroškem obdobju. TOŽILNIK: alergȋji 2. MESTNIK: ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa pri alergȋjah ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z alergȋjama ▪ Imam močno alergijo na človeško neumnost, kar množina ponavadi tudi pokažem. IMENOVALNIK: alergȋje ▪ Med aktualnimi oblastniki se širi virus alergije na RODILNIK: alergȋj ljudske proteste. DAJALNIK: alergȋjam TOŽILNIK: alergȋje MESTNIK: pri alergȋjah 35 ORODNIK: z alergȋjami VZOREC STALNE ZVEZE jakostno OSNOVNIK kontaktna alergija moški spol alergija, ki se pojavi na delu kože, ki pride v stik ednina z alergenom IMENOVALNIK: alergíjski ▪ Kontaktne alergije se najpogosteje pojavljajo po RODILNIK: alergíjskega dlaneh in prstih rok. DAJALNIK: alergíjskemu TOŽILNIK: alergíjski navzkrižna alergija živo alergíjskega iz medicine alergija, pri kateri občutljivost organizma MESTNIK: pri alergíjskem za določeno snov povečuje njegovo občutljivost ORODNIK: z alergíjskim tudi za druge podobne alergene snovi dvojina ▪ Do navzkrižne alergije pride, ko se telo ob stiku z IMENOVALNIK: alergíjska alergenu podobno snovjo odzove enako, kot bi se ob RODILNIK: alergíjskih stiku z alergenom. DAJALNIK: alergíjskima TOŽILNIK: alergíjska IZVOR MESTNIK: pri alergíjskih prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. ORODNIK: z alergíjskima allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo množina iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvor. od érgon IMENOVALNIK: alergíjski ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija RODILNIK: alergíjskih organizma na telesu tuje snovi’ DAJALNIK: alergíjskim TOŽILNIK: alergíjske alergíjski MESTNIK: alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] pri alergíjskih P ORODNIK: z alergíjskimi OMEN 1. ki je v zvezi z alergijo ženski spol ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: alergijski test alergíjska RODILNIK: ▪ Na alergijskih testih so ji ugotovili alergijo na alergíjske DAJALNIK: trave. alergíjski TOŽILNIK: 1.1. ki ga povzroča alergija alergíjsko ; SIN.: alergičen MESTNIK: pri alergíjski ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z alergíjsko alergijski dermatitis, konjunktivitis, rinitis | alergijski dvojina izpuščaj, nahod, simptom | alergijski odziv, pojav | IMENOVALNIK: alergijski proces alergíjski | alergijska astma | alergijska bolezen, reakcija RODILNIK: alergíjskih | alergijska sprememba | alergijske težave DAJALNIK: | alergijsko obolenje, stanje, vnetje alergíjskima ▪ Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90 TOŽILNIK: alergíjski odstotkih povzročitelj celoletnega alergijskega MESTNIK: pri alergíjskih rinitisa (vnetje nosne sluznice), je pršica hišnega ORODNIK: z alergíjskima prahu. množina ▪ Nekateri ljudje ob izpostavljanju ultravijoličnim IMENOVALNIK: alergíjske žarkom razvijejo alergijsko reakcijo v koži. RODILNIK: alergíjskih ▪ Če ima eden od staršev alergijsko bolezen, je DAJALNIK: alergíjskim verjetnost, da bo otrok imel alergijsko bolezen, TOŽILNIK: alergíjske približno 20 odstotkov. MESTNIK: pri alergíjskih ORODNIK: z alergíjskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [alergíski] IMENOVALNIK: alergíjsko IPA: [alɛɾˈgiːski] RODILNIK: alergíjskega tonemski DAJALNIK: alergíjskemu [alergȋski] TOŽILNIK: alergíjsko IPA: [alɛɾgíːskì] MESTNIK: pri alergíjskem 36 ORODNIK: z alergíjskim IMENOVALNIK: alergȋjske dvojina RODILNIK: alergȋjskih IMENOVALNIK: alergíjski DAJALNIK: alergȋjskim RODILNIK: alergíjskih TOŽILNIK: alergȋjske DAJALNIK: alergíjskima MESTNIK: pri alergȋjskih TOŽILNIK: alergíjski ORODNIK: z alergȋjskimi MESTNIK: pri alergíjskih srednji spol ORODNIK: z alergíjskima ednina množina IMENOVALNIK: alergȋjsko IMENOVALNIK: alergíjska RODILNIK: alergȋjskega RODILNIK: alergíjskih DAJALNIK: alergȋjskemu DAJALNIK: alergíjskim TOŽILNIK: alergȋjsko TOŽILNIK: alergíjska MESTNIK: pri alergȋjskem MESTNIK: pri alergíjskih ORODNIK: z alergȋjskim ORODNIK: z alergíjskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: alergȋjski OSNOVNIK RODILNIK: alergȋjskih moški spol DAJALNIK: alergȋjskima ednina TOŽILNIK: alergȋjski IMENOVALNIK: alergȋjski MESTNIK: pri alergȋjskih RODILNIK: alergȋjskega ORODNIK: z alergȋjskima DAJALNIK: alergȋjskemu množina TOŽILNIK: alergȋjski IMENOVALNIK: alergȋjska živo alergȋjskega RODILNIK: alergȋjskih MESTNIK: pri alergȋjskem DAJALNIK: alergȋjskim ORODNIK: z alergȋjskim TOŽILNIK: alergȋjska dvojina MESTNIK: pri alergȋjskih IMENOVALNIK: alergȋjska ORODNIK: z alergȋjskimi RODILNIK: alergȋjskih DAJALNIK: alergȋjskima IZVOR TOŽILNIK: alergȋjska ↑alergija MESTNIK: pri alergȋjskih ORODNIK: z alergȋjskima alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] množina POMEN IMENOVALNIK: alergȋjski kdor ima alergijo RODILNIK: alergȋjskih ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: alergȋjskim alergik na cvetni prah, pelod TOŽILNIK: alergȋjske ▪ Večina alergikov na cvetni prah ve, na katero vrsto MESTNIK: pri alergȋjskih peloda so najbolj občutljivi. ORODNIK: z alergȋjskimi ⏵ prid. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ženski spol primeren, priporočljiv za alergike ednina ▪ Prešite odeje iz kakovostnih umetnih materialov so IMENOVALNIK: alergȋjska še prav posebej primerne za alergike. RODILNIK: alergȋjske ⏵ priredna zveza DAJALNIK: alergȋjski alergiki in astmatiki TOŽILNIK: alergȋjsko ▪ Prašni delci in cvetni prah so vir težav za astmatike MESTNIK: pri alergȋjski in alergike. ORODNIK: z alergȋjsko ▪▪▪ dvojina ▪ Negativni ioni alergikom, občutljivim za cvetni prah, IMENOVALNIK: alergȋjski zmanjšujejo težave. RODILNIK: alergȋjskih DAJALNIK: alergȋjskima IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: alergȋjski jakostni MESTNIK: pri alergȋjskih [alêrgik] ORODNIK: z alergȋjskima IPA: [aˈlɛːɾgik] množina tonemski 37 [alérgik] ⏵ sam. beseda + sam. beseda IPA: [al ːɾgík] specialist alergolog | zdravnik alergolog ▪ Glede na ugotovljeno vrsto alergije zdravnik VZOREC alergolog predpiše zdravljenje z zdravili. jakostno ▪ Alergijske bolezni so načeloma kronične, z ednina dolgoletnim potekom, zato jih mora zdraviti in IMENOVALNIK: alêrgik nadzorovati izkušen specialist alergolog. RODILNIK: alêrgika ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: alêrgiku izkušen alergolog TOŽILNIK: alêrgika ▪ Pri ponavljajočih se težavah brez znanega vzroka MESTNIK: pri alêrgiku se je treba posvetovati z izkušenim alergologom. ORODNIK: z alêrgikom ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina ▪ Za nastanek nosnih polipov je potrebna posebna IMENOVALNIK: alêrgika odzivnost organizma, neke vrste alergija, zato te RODILNIK: alêrgikov bolnike pregleda tudi alergolog. DAJALNIK: alêrgikoma ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: alêrgika alergolog in dermatolog, alergolog in pulmolog MESTNIK: pri alêrgikih ▪ Zdravnik vam bo izdal napotnico za alergologa in pulmologa. ORODNIK: z alêrgikoma množina I IMENOVALNIK: alêrgiki ZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: alêrgikov jakostni DAJALNIK: alêrgikom [alergolók alergológa] TOŽILNIK: alêrgike IPA: [alɛɾgɔˈloːk alɛɾgɔˈloːga] MESTNIK: pri alêrgikih tonemski ORODNIK: z alêrgiki [alergol k alergol ga] tonemsko IPA: [alɛɾgɔlóːk alɛɾgɔlóːgà] ednina IMENOVALNIK: V alérgik ZOREC jakostno RODILNIK: alérgika DAJALNIK: ednina alérgiku TOŽILNIK: alérgika IMENOVALNIK: alergológ MESTNIK: pri alérgiku tudi pri alȇrgiku RODILNIK: alergológa ORODNIK: z alérgikom DAJALNIK: alergológu dvojina TOŽILNIK: alergológa IMENOVALNIK: alérgika MESTNIK: pri alergológu RODILNIK: alérgikov in alȇrgikov ORODNIK: z alergológom DAJALNIK: dvojina alérgikoma TOŽILNIK: alérgika IMENOVALNIK: alergológa MESTNIK: pri alérgikih in pri alȇrgikih RODILNIK: alergológov ORODNIK: z alérgikoma DAJALNIK: alergológoma množina TOŽILNIK: alergológa IMENOVALNIK: alérgiki MESTNIK: pri alergológih RODILNIK: alérgikov in alȇrgikov ORODNIK: z alergológoma DAJALNIK: množina alérgikom TOŽILNIK: alérgike IMENOVALNIK: alergológi MESTNIK: pri alérgikih in pri alȇrgikih RODILNIK: alergológov ORODNIK: z alérgiki in z alȇrgiki DAJALNIK: alergológom TOŽILNIK: alergológe IZVOR MESTNIK: pri alergológih prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija ORODNIK: z alergológi tonemsko ednina alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók IMENOVALNIK: alergol g alergológa] RODILNIK: alergol ga POMEN DAJALNIK: alergol gu zdravnik specialist za alergologijo 38 TOŽILNIK: alergol ga IPA: [alɛɾgɔlɔgíːjà] MESTNIK: pri alergol gu ORODNIK: z alergol gom VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: alergol ga ednina RODILNIK: alergol gov IMENOVALNIK: alergologíja DAJALNIK: alergol goma RODILNIK: alergologíje TOŽILNIK: alergol ga DAJALNIK: alergologíji MESTNIK: pri alergol gih TOŽILNIK: alergologíjo ORODNIK: z alergol goma MESTNIK: pri alergologíji množina ORODNIK: z alergologíjo IMENOVALNIK: alergol gi dvojina RODILNIK: alergol gov IMENOVALNIK: alergologíji DAJALNIK: alergol gom RODILNIK: alergologíj TOŽILNIK: alergol ge DAJALNIK: alergologíjama MESTNIK: pri alergol gih TOŽILNIK: alergologíji ORODNIK: z alergol gi MESTNIK: pri alergologíjah ORODNIK: z alergologíjama BESEDOTVORJE množina feminativ: alergológinja IMENOVALNIK: alergologíje RODILNIK: alergologíj IZVOR DAJALNIK: alergologíjam prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, TOŽILNIK: alergologíje glej ↑alergologija MESTNIK: pri alergologíjah ORODNIK: z alergologíjami alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola tonemsko ednina [alergologíja] POMEN IMENOVALNIK: alergologȋja veda o alergijah, njihovem odkrivanju in RODILNIK: alergologȋje zdravljenju DAJALNIK: alergologȋji TOŽILNIK: alergologȋjo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku področje alergologije MESTNIK: pri alergologȋji ▪ Izdal je številne strokovne revije in učbenike ter ORODNIK: z alergologȋjo znanstvena dela na področju alergologije. dvojina IMENOVALNIK: alergologȋji ⏵ prid. beseda + sam. beseda klinična alergologija RODILNIK: alergologȋj ▪ Leta 1993 se je v imenu bolnišnice prvič pojavila DAJALNIK: alergologȋjama alergologija, kar je bila posledica več kot desetletne TOŽILNIK: alergologȋji dejavnosti na področju klinične alergologije. MESTNIK: pri alergologȋjah ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z alergologȋjama oddelek za alergologijo množina ▪ Na oddelku za alergologijo ljubljanske Pediatrične IMENOVALNIK: alergologȋje klinike, kjer zdravijo hujše oblike alergij, je vseh 31 RODILNIK: alergologȋj postelj zasedenih praktično vse leto. DAJALNIK: alergologȋjam ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: alergologȋje alergologija in imunologija, alergologija in MESTNIK: pri alergologȋjah pulmologija ORODNIK: z alergologȋjami ▪ S svojim strokovnim delom je bistveno pripomogel k razvoju alergologije in imunologije v Sloveniji. IZVOR prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, IZGOVOR IN OBLIKE frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. -logía iz lógos jakostni ‛beseda, govor’ [alergologíja] IPA: [alɛɾgɔlɔˈgiːja] alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola tonemski [alergológinja] [alergologȋja] POMEN 39 zdravnica specialistka za alergologijo DAJALNIK: alergol ginjam ▪ Kot pulmologinja in alergologinja je več let delala v TOŽILNIK: alergol ginje zasebni ambulanti za pljučne bolezni in alergije v MESTNIK: pri alergol ginjah Ljubljani. ORODNIK: z alergol ginjami ▪ Alergologinja poudarja, da se prah in alergeni praviloma poležejo in umirijo kakšno uro po čiščenju. IZVOR ↑alergolog IZGOVOR IN OBLIKE jakostni amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega [alergológinja] spola [amónijak] IPA: [alɛɾgɔˈlɔːginja] POMEN tonemski brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki [alergol ginja] nastaja pri razkrajanju, presnovi IPA: [alɛɾgɔl ːgìnja] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku V derivat, molekula amoniaka | dodatek amoniaka | ZOREC izhlapevanje, uhajanje amoniaka jakostno | količina, koncentracija, raven, vrednost, vsebnost amoniaka | ednina proizvodnja, sinteza amoniaka | raztopina amoniaka IMENOVALNIK: alergológinja ▪ Sklepajo, da je prišlo pri vodnem viru do okužbe RODILNIK: alergológinje zaradi izlitja gnojnice, saj so v vodi ugotovili DAJALNIK: alergológinji preveliko koncentracijo amoniaka. TOŽILNIK: alergológinjo ▪ V molekuli amoniaka dušikov atom bolj privlači MESTNIK: pri alergológinji vezne elektronske pare v kovalentnih vezeh med ORODNIK: z alergológinjo atomom dušika in atomi vodika. dvojina ▪ V vodni raztopini amoniaka je ravnotežje med IMENOVALNIK: alergológinji molekulami amoniaka ter amonijevimi in RODILNIK: alergológinj hidroksidnimi ioni. Le manjša množina amoniaka DAJALNIK: alergológinjama zreagira z vodo. TOŽILNIK: alergológinji ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v MESTNIK: pri alergológinjah rodilniku ORODNIK: z alergológinjama n ton amoniaka množina ▪ Hladilni sistem vsebuje skoraj petdeset ton IMENOVALNIK: alergológinje amoniaka, ki lahko ob okvarah uide v okolje. RODILNIK: alergológinj ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: alergológinjam amoniak nastaja, nastane TOŽILNIK: alergológinje ▪ Amoniak nastaja v hlevih predvsem kot rezultat MESTNIK: pri alergológinjah razkroja urina. ORODNIK: z alergológinjami ▪ Amoniak reagira s kislinami in pri tem tvori tonemsko amonijeve soli. ednina ▪ Reakcijsko zmes ohladijo, da se amoniak utekočini, IMENOVALNIK: alergol ginja vodik in dušik pa vodijo nazaj v reaktor. RODILNIK: alergol ginje ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: alergol ginji vsebovati amoniak TOŽILNIK: alergol ginjo ▪ V kopalnici se je razširil zelo močan vonj, ker je MESTNIK: pri alergol ginji krema vsebovala amoniak. ORODNIK: z alergol ginjo ▪ Kadar uporabljate belilo ali amoniak, pazite, da ne dvojina pride v stik s kožo, očmi in oblačili. IMENOVALNIK: alergol ginji ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: alergol ginj plinasti, tekoči amoniak DAJALNIK: alergol ginjama ▪ Leta 1876 je izdelal prvi uporabni hladilnik, TOŽILNIK: alergol ginji katerega osnova je bila tekoči amoniak. MESTNIK: pri alergol ginjah ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z alergol ginjama vonj po amoniaku množina ▪ Vonj po amoniaku je tako rezek, da bi človek IMENOVALNIK: alergol ginje potreboval masko. RODILNIK: alergol ginj 40 IZGOVOR IN OBLIKE prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. jakostni (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. [amónijak] ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v IPA: [aˈmoːnijak] Libiji, kjer so jo pridobivali tonemski [am nijak] amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega IPA: [amóːnìjak] spola [amónijak] POMEN VZOREC brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki jakostno nastaja pri razkrajanju, presnovi ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: amóniak koncentracija, raven, vrednost, vsebnost amonijaka RODILNIK: amóniaka ▪ Visoka koncentracija amonijaka v hlevskem zraku, DAJALNIK: amóniaku ki nastaja pri razkroju urina, škodljivo vpliva na TOŽILNIK: amóniak dihalne poti. MESTNIK: pri amóniaku ▪ Pet oseb je poiskalo zdravniško pomoč zaradi ORODNIK: z amóniakom uhajanja amonijaka iz hladilnika v tovarni za dvojina predelavo rib. IMENOVALNIK: amóniaka ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku RODILNIK: amóniakov vonj po amonijaku DAJALNIK: amóniakoma ▪ Mnogi uporabljajo kameno moko že v hlevih, TOŽILNIK: amóniaka potrosijo jo po gnoju in na ta način preprečijo MESTNIK: pri amóniakih neprijeten vonj po amonijaku. ORODNIK: z amóniakoma ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Pri presnovi beljakovin nastaja v telesnih celicah IMENOVALNIK: amóniaki amonijak. RODILNIK: amóniakov ▪ Zaradi dotrajanega hladilnega sistema je uhajal DAJALNIK: amóniakom amonijak. TOŽILNIK: amóniake ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri amóniakih ▪ Končali so namestitev novega zunanjega ORODNIK: z amóniaki rezervoarja z amonijakom, ki bo skrbel za hlajenje tonemsko postaje. ednina IMENOVALNIK: am niak IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: am niaka jakostni DAJALNIK: am niaku [amónijak] TOŽILNIK: am niak IPA: [aˈmoːnijak] MESTNIK: pri am niaku tonemski ORODNIK: z am niakom [am nijak] dvojina IPA: [amóːnìjak] IMENOVALNIK: am niaka RODILNIK: am niakov VZOREC DAJALNIK: am niakoma jakostno TOŽILNIK: am niaka ednina MESTNIK: pri am niakih IMENOVALNIK: amónijak ORODNIK: z am niakoma RODILNIK: amónijaka množina DAJALNIK: amónijaku IMENOVALNIK: am niaki TOŽILNIK: amónijak RODILNIK: am niakov MESTNIK: pri amónijaku DAJALNIK: am niakom ORODNIK: z amónijakom TOŽILNIK: am niake dvojina MESTNIK: pri am niakih IMENOVALNIK: amónijaka ORODNIK: z am niaki RODILNIK: amónijakov DAJALNIK: amónijakoma IZVOR TOŽILNIK: amónijaka MESTNIK: pri amónijakih 41 ORODNIK: z amónijakoma 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, množina vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno IMENOVALNIK: amónijaki ponavlja RODILNIK: amónijakov ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: amónijakom majhna, nizka, velika, visoka amplituda | maksimalna TOŽILNIK: amónijake amplituda | (letna) temperaturna amplituda MESTNIK: pri amónijakih ▪ Bolje je vaditi tako, da izvedete manj ponovitev, a ORODNIK: z amónijaki te z večjo amplitudo, in ohranjate položaj do ene tonemsko minute. ednina ▪ Pri razvoju gibljivosti si je treba zapomniti, da se ta IMENOVALNIK: am nijak izboljšuje samo z doseganjem maksimalnih amplitud RODILNIK: am nijaka gibov. DAJALNIK: am nijaku ▪ V Sahari prevladuje puščavsko podnebje, za katero TOŽILNIK: am nijak so značilne ogromne temperaturne amplitude (okoli MESTNIK: pri am nijaku 50 °C). ORODNIK: z am nijakom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina amplituda gibov, gibanja | amplituda plimovanja | IMENOVALNIK: am nijaka amplituda signala | amplituda vala RODILNIK: am nijakov ▪ Če smo sredi ogrevanja, so amplitude gibov DAJALNIK: am nijakoma majhne in sproščene. TOŽILNIK: am nijaka ▪ V tem delu Vzhodnega kitajskega morja pogosto MESTNIK: pri am nijakih divjajo tajfuni in potresi, amplituda plimovanja pa ORODNIK: znaša več kot 5 m. z am nijakoma množina ▪ Ko pride val do obale, kjer se globina vode zniža, se tam hitrost potovanja vala zmanjša, kar ima za IMENOVALNIK: am nijaki posledico dvig amplitude vala. RODILNIK: am nijakov ▪ Amplituda signala od vrha do vrha je lahko do 10 DAJALNIK: am nijakom mV, njegova srednja kvadratična vrednost pa TOŽILNIK: am nijake nekako do 1,5 mV. MESTNIK: pri am nijakih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z am nijaki doseči amplitudo | povečati amplitudo ▪ Ogreta mišica lahko varno doseže večjo IZVOR amplitudo. prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. ▪ Vadba izboljša eksplozivnost, poveča amplitudo (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. gibanja, spodbuja maščobno presnovo in krepi ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v srčno-dihalne sposobnosti. Libiji, kjer so jo pridobivali ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku povečanje amplitude amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola ▪ Poleg povečanja amplitude gibov raztezanje [amplitúda] izboljšuje tudi držo telesa in skrbi za enakomerno POMEN napetost v mišicah. 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine 2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se od ravnovesne lege enakomerno ponavlja ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku amplituda nihanja, valovanja amplituda giba ▪ Med opazovanjem nihanja svečnikov katedrale v ▪ Roke, s katero mečemo, ne krčimo in ne Pisi je odkril, da je nihajni čas nihala neodvisen od spuščamo za glavo, ker s tem izgubimo amplitudo amplitude nihanja. giba, ki jo potrebujemo za močan in natančen ▪ Čim večja je amplituda valovanja, tem večja je met. njegova energija. 3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na ▪ Obe valovanji sta sinusni, imata enako amplitudo vrednost, kakovost in valovno dolžino, potujeta pa v nasprotnih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku smereh. ▪ Ali se res moramo vsakič znova sprijazniti s ponavljajočo se amplitudo kakovosti in spremljati koncerte s skupkom frustracij in presenečenj? ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku 42 ▪ Zgodovina napreduje v amplitudah, ki imajo neko RODILNIK: amplitȗd določeno skupno smer. DAJALNIK: amplitȗdam ▪ Vsa predstava je potekala v velikih amplitudah, od TOŽILNIK: amplitȗde običajnega do paradoksalnega. MESTNIK: pri amplitȗdah ▪▪▪ ORODNIK: z amplitȗdami ▪ Takšne amplitude so značilne za mlade košarkarje. Igrajo lahko navdušujoče ali pa kot popolni začetniki. IZVOR prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude IZGOVOR IN OBLIKE iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz jakostni amplus ‛obsežen, zajeten, velik’ [amplitúda] IPA: [ampliˈtuːda] ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik tonemski [ànaeróbni] [amplitȗda] POMEN IPA: [amplitúːdà] 1. iz biologije za katerega ni potreben kisik VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno anaerobni metabolizem | anaerobni procesi | ednina anaerobna presnova | anaerobna razgradnja | anaerobno dihanje | anaerobno vrenje IMENOVALNIK: amplitúda ▪ V odsotnosti kisika potekajo različni anaerobni RODILNIK: amplitúde procesi, v katerih se iz molekul glukoze sprošča DAJALNIK: amplitúdi manjša količina uporabne energije. TOŽILNIK: amplitúdo ▪ Pomanjkanje kisika povzroči anaerobno presnovo, MESTNIK: pri amplitúdi ki proizvaja veliko manj energije kot aerobna. ORODNIK: z amplitúdo ▪ Zeleno maso hmeljarji praviloma puščajo v visokih dvojina deponijskih kupih, kjer v notranjosti prevladuje IMENOVALNIK: amplitúdi delna anaerobna razgradnja hmeljevine. RODILNIK: amplitúd ▪ Mnogi mikroorganizmi lahko izvajajo v anaerobnih DAJALNIK: amplitúdama razmerah fermentacijo ali anaerobno dihanje, če je TOŽILNIK: amplitúdi na razpolago kisik, pa se lahko preklopijo na MESTNIK: pri amplitúdah učinkovitejše aerobno dihanje. ORODNIK: z amplitúdama 1.1. iz biologije pri katerem ni prisoten kisik množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: amplitúde anaerobni pogoji | anaerobna obdelava | anaerobne RODILNIK: amplitúd razmere | anaerobno okolje DAJALNIK: amplitúdam ▪ Posebnost mohanta je, da zori v anaerobnih TOŽILNIK: amplitúde pogojih v sodih brez prisotnosti kisika. MESTNIK: pri amplitúdah ▪ Po anaerobni obdelavi v gniliščih se gošča ORODNIK: z amplitúdami gravitacijsko preliva v bazen pregnite biomase in tonemsko plinohram. ednina ▪ Nekateri mikroorganizmi lahko v anaerobnih IMENOVALNIK: amplitȗda razmerah uporabljajo namesto kisika druge RODILNIK: amplitȗde oksidante za dihalne procese: to imenujemo DAJALNIK: amplitȗdi anaerobno dihanje. TOŽILNIK: amplitȗdo 1.2. iz biologije ki živi, je aktiven ob odsotnosti MESTNIK: pri amplitȗdi kisika ORODNIK: z amplitȗdo ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina anaerobni mikroorganizmi, organizmi | anaerobne IMENOVALNIK: amplitȗdi bakterije RODILNIK: amplitȗd ▪ Anaerobni mikroorganizmi se razvijajo v DAJALNIK: amplitȗdama brezzračnem okolju in ne oksidirajo alkohola. TOŽILNIK: amplitȗdi ▪ Na blatnem dnu se ob velikem pomanjkanju MESTNIK: pri amplitȗdah kisika lahko razvijejo tako imenovane anaerobne ORODNIK: z amplitȗdama bakterije, ki nitrate pretvorijo nazaj v amoniak. množina IMENOVALNIK: amplitȗde 43 2. iz športa ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za ORODNIK: z ànaeróbnimi krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za ženski spol katere ni potreben kisik ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: ànaeróbna anaerobna vzdržljivost | anaerobne sposobnosti RODILNIK: ànaeróbne ▪ Razlika je predvsem v tem, da potrebujemo za DAJALNIK: ànaeróbni smučanje več moči (anaerobne vzdržljivosti), pri TOŽILNIK: ànaeróbno teku na smučeh pa več kondicije (aerobne MESTNIK: pri ànaeróbni vzdržljivosti). ORODNIK: z ànaeróbno 2.1. iz športa ki je namenjen za krepitev mišic s dvojina spodbujanjem teh procesov IMENOVALNIK: ànaeróbni ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: ànaeróbnih anaerobni trening | anaerobna dejavnost | DAJALNIK: ànaeróbnima anaerobna vadba | anaerobne vaje TOŽILNIK: ànaeróbni ▪ Anaerobni trening prisili srce k hitrejšemu MESTNIK: pri ànaeróbnih utripanju, saj je telo v stanju pomanjkanja kisika, ORODNIK: z ànaeróbnima ki si ga želi čim prej nadomestiti. množina ▪ Posledica anaerobne vadbe je kopičenje mlečne IMENOVALNIK: ànaeróbne kisline in drugih kemičnih snovi, ki povzročijo hitro RODILNIK: ànaeróbnih utrujenost in krče. DAJALNIK: ànaeróbnim ▪ Anaerobne vaje so tiste, ki naše telo obremenijo TOŽILNIK: ànaeróbne in jih ne moremo izvajati dolgo časa. MESTNIK: pri ànaeróbnih ORODNIK: z ànaeróbnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [ànaeróbni] IMENOVALNIK: ànaeróbno IPA: [ˈanaɛˈɾoːbni] RODILNIK: ànaeróbnega tonemski DAJALNIK: ànaeróbnemu [ȁnaer bni] TOŽILNIK: ànaeróbno IPA: [ánàɛɾóːbnì] MESTNIK: pri ànaeróbnem ORODNIK: z ànaeróbnim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: ànaeróbni OSNOVNIK RODILNIK: ànaeróbnih moški spol DAJALNIK: ànaeróbnima ednina TOŽILNIK: ànaeróbni IMENOVALNIK: ànaeróbni MESTNIK: pri ànaeróbnih RODILNIK: ànaeróbnega ORODNIK: z ànaeróbnima DAJALNIK: ànaeróbnemu množina TOŽILNIK: ànaeróbni IMENOVALNIK: ànaeróbna živo ànaeróbnega RODILNIK: ànaeróbnih MESTNIK: pri ànaeróbnem DAJALNIK: ànaeróbnim ORODNIK: z ànaeróbnim TOŽILNIK: ànaeróbna dvojina MESTNIK: pri ànaeróbnih IMENOVALNIK: ànaeróbna ORODNIK: z ànaeróbnimi RODILNIK: ànaeróbnih tonemsko DAJALNIK: ànaeróbnima OSNOVNIK TOŽILNIK: ànaeróbna moški spol MESTNIK: pri ànaeróbnih ednina ORODNIK: z ànaeróbnima IMENOVALNIK: ȁnaer bni množina RODILNIK: ȁnaer bnega IMENOVALNIK: ànaeróbni DAJALNIK: ȁnaer bnemu RODILNIK: ànaeróbnih TOŽILNIK: ȁnaer bni DAJALNIK: ànaeróbnim živo ȁnaer bnega TOŽILNIK: ànaeróbne MESTNIK: pri ȁnaer bnem MESTNIK: pri ànaeróbnih ORODNIK: z ȁnaer bnim 44 dvojina MESTNIK: pri ȁnaer bnih IMENOVALNIK: ȁnaer bna ORODNIK: z ȁnaer bnimi RODILNIK: ȁnaer bnih DAJALNIK: ȁnaer bnima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: ȁnaer bna MESTNIK: pri ȁnaer bnih anaerobni prag ORODNIK: z ȁnaer bnima iz športa mejna stopnja obremenitve telesa zaradi množina telesnih dejavnosti, pri katerih se krepijo mišice IMENOVALNIK: ȁnaer bni ⏵ sam. beseda + pri + sam. beseda v mestniku RODILNIK: ȁnaer bnih ▪ Ugotavljali so hitrost in srčni utrip pri anaerobnem DAJALNIK: ȁnaer bnim pragu in hitrost teka pri največji aerobni TOŽILNIK: ȁnaer bne zmogljivosti. MESTNIK: pri ȁnaer bnih ▪▪▪ ORODNIK: z ȁnaer bnimi ▪ Anaerobni prag predstavlja tisto stopnjo ženski spol intenzivnosti gibanja, pri kateri se značilneje aktivirajo ednina laktatni anaerobni procesi. IMENOVALNIK: ȁnaer bna ▪ Test je uporabljal za ugotavljanje anaerobnega RODILNIK: ȁnaer bne praga pri košarkarjih. DAJALNIK: ȁnaer bni ▪ Poskoki so zelo intenzivni, saj lahko kmalu zaidemo TOŽILNIK: ȁnaer bno v visoko intenzivnost obremenitve napora, kar MESTNIK: pri ȁnaer bni pomeni, da že prehajamo čez svoj anaerobni prag. ORODNIK: z ȁnaer bno dvojina IZVOR IMENOVALNIK: ȁnaer bni prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... RODILNIK: ȁnaer bnih + ↑aerobni DAJALNIK: ȁnaer bnima TOŽILNIK: ȁnaer bni ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] MESTNIK: pri ȁnaer bnih POMEN ORODNIK: z ȁnaer bnima športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del množina telesa in ščiti pred vetrom, dežjem IMENOVALNIK: ȁnaer bne ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: ȁnaer bnih črn, moder, temen anorak | nepremočljiv anorak DAJALNIK: ȁnaer bnim ▪ Oblečen je bil v črn anorak s kapuco in v temno TOŽILNIK: ȁnaer bne modre hlače. MESTNIK: pri ȁnaer bnih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z ȁnaer bnimi ▪ Vetrovno vreme zelo okrepi občutek mraza, zato si srednji spol v takšnih razmerah nadenite še anorak. ednina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: ȁnaer bno anorak s kapuco RODILNIK: ȁnaer bnega ▪ Ob odhodu po pomoč sem ji pustil svojo velur DAJALNIK: ȁnaer bnemu majico in nepremočljiv anorak s kapuco. TOŽILNIK: ȁnaer bno ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri ȁnaer bnem žep anoraka ORODNIK: z ȁnaer bnim ▪ Iz žepa anoraka je izbrskal ključ. dvojina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: ȁnaer bni anorak in hlače RODILNIK: ȁnaer bnih ▪ Dodajte majico, ki naj bo za tek pozimi malce DAJALNIK: ȁnaer bnima toplejša, tekaške hlače in anorak za zaščito pred TOŽILNIK: ȁnaer bni dežjem in pripravljeni ste za tekaške užitke. MESTNIK: pri ȁnaer bnih ORODNIK: z ȁnaer bnima IZGOVOR IN OBLIKE množina jakostni IMENOVALNIK: ȁnaer bna [ánorak] RODILNIK: ȁnaer bnih IPA: [ˈaːnɔɾak] DAJALNIK: ȁnaer bnim tonemski TOŽILNIK: ȁnaer bna [ȃnorak] 45 IPA: [áːn ɾak] iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti VZOREC cerkve jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina glavna, osrednja, stranska apsida | polkrožna apsida | IMENOVALNIK: ánorak romanska apsida RODILNIK: ánoraka ▪ Skozi izrezljana vrata pred ikonostasom so vidne DAJALNIK: ánoraku prelepe freske v glavni apsidi. TOŽILNIK: ánorak ▪ Kapela je značilnega okroglega tlorisa s polkrožno MESTNIK: pri ánoraku apsido, polkrožnim vhodom in dvema romanskima ORODNIK: z ánorakom oknoma. dvojina ▪ Poleg glavnega oltarja je vredna ogleda romanska IMENOVALNIK: ánoraka apsida, v kateri stoji najstarejši krstilnik na RODILNIK: ánorakov Slovenskem. DAJALNIK: ánorakoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: ánoraka apsida bazilike, cerkve MESTNIK: pri ánorakih ▪ V apsidi cerkve svetega Davida se je ohranil prelep ORODNIK: z ánorakoma mozaik iz 5. stoletja. množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: ánoraki zid apside RODILNIK: ánorakov ▪ Tudi novi baldahin je pokrit z mozaikom, na čelni DAJALNIK: ánorakom strani pa je enak ikonografski motiv kot na zidu TOŽILNIK: ánorake apside. MESTNIK: pri ánorakih ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z ánoraki cerkev z apsido tonemsko ▪ Najstarejši so sledovi lesene cerkve in cerkve z ednina zidano apsido iz 8. in 9. stoletja. IMENOVALNIK: ȃnorak ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ▪ Dragulj samostana je justinijanska bazilika s svojo RODILNIK: ȃnoraka enkratno umetnino v apsidi: kupolastim mozaikom DAJALNIK: ȃnoraku Kristusovega zveličanja. TOŽILNIK: ȃnorak MESTNIK: pri ȃnoraku IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z ȃnorakom dvojina jakostni IMENOVALNIK: [apsída] tudi [ápsida] ȃnoraka RODILNIK: ȃnorakov IPA: [apˈsiːda] tudi [ˈaːpsida] DAJALNIK: tonemski ȃnorakoma TOŽILNIK: [apsȋda] tudi [ȃpsida] ȃnoraka MESTNIK: pri ȃnorakih IPA: [apsíːdà] tudi [áːpsìda] ORODNIK: z ȃnorakoma množina VZOREC jakostno IMENOVALNIK: ȃnoraki ednina RODILNIK: ȃnorakov IMENOVALNIK: DAJALNIK: apsída ȃnorakom RODILNIK: TOŽILNIK: apsíde ȃnorake DAJALNIK: MESTNIK: apsídi pri ȃnorakih TOŽILNIK: ORODNIK: apsído z ȃnoraki MESTNIK: pri apsídi I ORODNIK: ZVOR z apsído dvojina prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. IMENOVALNIK: anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ apsídi RODILNIK: apsíd DAJALNIK: apsídama apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: apsídi [apsída] tudi [ápsida] MESTNIK: pri apsídah POMEN ORODNIK: z apsídama 46 množina DAJALNIK: ȃpsidi IMENOVALNIK: apsíde TOŽILNIK: ȃpsido RODILNIK: apsíd MESTNIK: pri ȃpsidi DAJALNIK: apsídam ORODNIK: z ȃpsido TOŽILNIK: apsíde dvojina MESTNIK: pri apsídah IMENOVALNIK: ȃpsidi ORODNIK: z apsídami RODILNIK: ȃpsid tonemsko DAJALNIK: ȃpsidama ednina TOŽILNIK: ȃpsidi IMENOVALNIK: apsȋda MESTNIK: pri ȃpsidah RODILNIK: apsȋde ORODNIK: z ȃpsidama DAJALNIK: apsȋdi množina TOŽILNIK: apsȋdo IMENOVALNIK: ȃpside MESTNIK: pri apsȋdi RODILNIK: ȃpsid ORODNIK: z apsȋdo DAJALNIK: ȃpsidam dvojina TOŽILNIK: ȃpside IMENOVALNIK: apsȋdi MESTNIK: pri ȃpsidah RODILNIK: apsȋd ORODNIK: z ȃpsidami DAJALNIK: apsȋdama TOŽILNIK: apsȋdi IZVOR MESTNIK: pri apsȋdah prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz ORODNIK: z apsȋdama srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. množina hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’ IMENOVALNIK: apsȋde RODILNIK: apsȋd armíranobetónski armíranobetónska DAJALNIK: apsȋdam armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] TOŽILNIK: apsȋde POMEN MESTNIK: pri apsȋdah iz gradbeništva ki je iz armiranega betona, tj. betona, ORODNIK: z apsȋdami ki ima strukturo ojačano z jeklenimi palicami ali tudi mrežami jakostno ; SIN.: železobetonski ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda armiranobetonski element, temelj | armiranobetonski IMENOVALNIK: ápsida most, objekt, steber, zid | armiranobetonska RODILNIK: ápside konstrukcija | armiranobetonska plošča, stena | DAJALNIK: ápsidi armiranobetonska vez TOŽILNIK: ápsido ▪ Pri armiranobetonskih konstrukcijah pomeni MESTNIK: pri ápsidi največjo grožnjo za varnost objekta korozija ORODNIK: z ápsido armature. dvojina ▪ V nebotičnikih armiranobetonske plošče IMENOVALNIK: ápsidi preprečujejo prenos zvoka po zraku, elastični tlaki RODILNIK: ápsid pa zmanjšujejo hrup udarcev, na primer korakov pri DAJALNIK: ápsidama hoji. TOŽILNIK: ápsidi ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri ápsidah armiranobetonski in betonski ORODNIK: z ápsidama ▪ V zadnjih letih se tudi pri nas poleg betonskih in množina armiranobetonskih cevi za odvajanje onesnaženih IMENOVALNIK: ápside voda iz naselij in cest vse bolj uporabljajo tiste iz RODILNIK: ápsid umetnih snovi. DAJALNIK: ápsidam TOŽILNIK: ápside IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri ápsidah jakostni ORODNIK: z ápsidami [armíranobetónski] tonemsko IPA: [aɾˈmiːɾanɔbɛˈtoːnski] ednina tonemski IMENOVALNIK: ȃpsida [armȋranobet nski] RODILNIK: ȃpside IPA: [aɾmíːɾànɔbɛtóːnskì] 47 ORODNIK: z armíranobetónskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: armíranobetónski OSNOVNIK RODILNIK: armíranobetónskih moški spol DAJALNIK: armíranobetónskima ednina TOŽILNIK: armíranobetónski IMENOVALNIK: armíranobetónski MESTNIK: pri armíranobetónskih RODILNIK: armíranobetónskega ORODNIK: z armíranobetónskima DAJALNIK: armíranobetónskemu množina TOŽILNIK: armíranobetónski IMENOVALNIK: armíranobetónska živo armíranobetónskega RODILNIK: armíranobetónskih MESTNIK: pri armíranobetónskem DAJALNIK: armíranobetónskim ORODNIK: z armíranobetónskim TOŽILNIK: armíranobetónska dvojina MESTNIK: pri armíranobetónskih IMENOVALNIK: armíranobetónska ORODNIK: z armíranobetónskimi RODILNIK: armíranobetónskih tonemsko DAJALNIK: armíranobetónskima OSNOVNIK TOŽILNIK: armíranobetónska moški spol MESTNIK: pri armíranobetónskih ednina ORODNIK: z armíranobetónskima IMENOVALNIK: armȋranobet nski množina RODILNIK: armȋranobet nskega IMENOVALNIK: armíranobetónski DAJALNIK: armȋranobet nskemu RODILNIK: armíranobetónskih TOŽILNIK: armȋranobet nski DAJALNIK: armíranobetónskim živo armȋranobet nskega TOŽILNIK: armíranobetónske MESTNIK: pri armȋranobet nskem MESTNIK: pri armíranobetónskih ORODNIK: z armȋranobet nskim ORODNIK: z armíranobetónskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: armȋranobet nska ednina RODILNIK: armȋranobet nskih IMENOVALNIK: armíranobetónska DAJALNIK: armȋranobet nskima RODILNIK: armíranobetónske TOŽILNIK: armȋranobet nska DAJALNIK: armíranobetónski MESTNIK: pri armȋranobet nskih TOŽILNIK: armíranobetónsko ORODNIK: z armȋranobet nskima MESTNIK: pri armíranobetónski množina ORODNIK: z armíranobetónsko IMENOVALNIK: armȋranobet nski dvojina RODILNIK: armȋranobet nskih IMENOVALNIK: armíranobetónski DAJALNIK: armȋranobet nskim RODILNIK: armíranobetónskih TOŽILNIK: armȋranobet nske DAJALNIK: armíranobetónskima MESTNIK: pri armȋranobet nskih TOŽILNIK: armíranobetónski ORODNIK: z armȋranobet nskimi MESTNIK: pri armíranobetónskih ženski spol ORODNIK: z armíranobetónskima ednina množina IMENOVALNIK: armȋranobet nska IMENOVALNIK: armíranobetónske RODILNIK: armȋranobet nske RODILNIK: armíranobetónskih DAJALNIK: armȋranobet nski DAJALNIK: armíranobetónskim TOŽILNIK: armȋranobet nsko TOŽILNIK: armíranobetónske MESTNIK: pri armȋranobet nski MESTNIK: pri armíranobetónskih ORODNIK: z armȋranobet nsko ORODNIK: z armíranobetónskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: armȋranobet nski ednina RODILNIK: armȋranobet nskih IMENOVALNIK: armíranobetónsko DAJALNIK: armȋranobet nskima RODILNIK: armíranobetónskega TOŽILNIK: armȋranobet nski DAJALNIK: armíranobetónskemu MESTNIK: pri armȋranobet nskih TOŽILNIK: armíranobetónsko ORODNIK: z armȋranobet nskima MESTNIK: pri armíranobetónskem množina 48 IMENOVALNIK: armȋranobet nske tonemski RODILNIK: armȋranobet nskih [ar nija] DAJALNIK: armȋranobet nskim IPA: [aɾòːníja] TOŽILNIK: armȋranobet nske MESTNIK: pri armȋranobet nskih VZOREC ORODNIK: z armȋranobet nskimi jakostno srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: arónija IMENOVALNIK: armȋranobet nsko RODILNIK: arónije RODILNIK: armȋranobet nskega DAJALNIK: aróniji DAJALNIK: armȋranobet nskemu TOŽILNIK: arónijo TOŽILNIK: armȋranobet nsko MESTNIK: pri aróniji MESTNIK: pri armȋranobet nskem ORODNIK: z arónijo ORODNIK: z armȋranobet nskim dvojina dvojina IMENOVALNIK: aróniji IMENOVALNIK: armȋranobet nski RODILNIK: arónij RODILNIK: armȋranobet nskih DAJALNIK: arónijama DAJALNIK: armȋranobet nskima TOŽILNIK: aróniji TOŽILNIK: armȋranobet nski MESTNIK: pri arónijah MESTNIK: pri armȋranobet nskih ORODNIK: z arónijama ORODNIK: z armȋranobet nskima množina množina IMENOVALNIK: arónije IMENOVALNIK: armȋranobet nska RODILNIK: arónij RODILNIK: armȋranobet nskih DAJALNIK: arónijam DAJALNIK: armȋranobet nskim TOŽILNIK: arónije TOŽILNIK: armȋranobet nska MESTNIK: pri arónijah MESTNIK: pri armȋranobet nskih ORODNIK: z arónijami ORODNIK: z armȋranobet nskimi tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: ar nija iz armirani beton RODILNIK: ar nije DAJALNIK: ar niji arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] TOŽILNIK: ar nijo P MESTNIK: OMEN pri ar niji 1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam ORODNIK: z ar nijo podobnimi temno modrimi plodovi trpkega dvojina okusa IMENOVALNIK: ; ar niji primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SIN.: iz botanike RODILNIK: ar nij črnoplodna aronija DAJALNIK: ar nijama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: ar niji plodovi aronije MESTNIK: ▪ Plodovi aronije dozorijo konec avgusta, obiramo pa pri ar nijah ORODNIK: jih lahko postopoma cel mesec. z ar nijama množina ▪ Voden ogled kmetije zajema tudi ogled nasada aronij in zeliščnega vrta. IMENOVALNIK: ar nije 1.1. RODILNIK: plodovi tega grma ar nij DAJALNIK: ar nijam ▪ Podobno kot pitje rdečega vina na zdravje ugodno TOŽILNIK: vpliva tudi pitje soka aronije. ar nije MESTNIK: ▪ Multivitaminski sirup je 100-odstotno naraven, saj pri ar nijah ga izdelujejo le iz medu, cvetnega prahu, jagodnega ORODNIK: z ar nijami soka aronije, zgoščenega soka hruške in vitaminov. S ▪ Sami pripravljajo sokove iz aronije, grozdja, hrušk. TALNE ZVEZE I črnoplodna aronija ZGOVOR IN OBLIKE iz botanike grm z zaobljenimi listi in borovnicam jakostni podobnimi temno modrimi plodovi trpkega [arónija] okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; IPA: [aˈɾoːnija] SIN.: aronija 49 ▪ Črnoplodna aronija je zanimiva predvsem zaradi [artroskopíja] velike prilagodljivosti okolju, rednega, obilnega in IPA: [aɾtɾɔskɔˈpiːja] enakomerno dozorevajočega pridelka in široke tonemski uporabnosti plodov. [artroskopȋja] ▪ Črnoplodne aronije imamo posajene tudi v posodah, IPA: [aɾtɾɔskɔpíːjà] da so pri roki za uporabo. VZOREC IZVOR jakostno prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz ednina áron IMENOVALNIK: artroskopíja RODILNIK: artroskopíje artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola DAJALNIK: artroskopíji [artroskopíja] TOŽILNIK: artroskopíjo POMEN MESTNIK: pri artroskopíji 1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim ORODNIK: z artroskopíjo instrumentom, navadno skupaj z operacijo dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: artroskopíji opraviti artroskopijo | prestati artroskopijo RODILNIK: artroskopíj ▪ Kdaj in kje bodo pri 27-letnem športniku opravili DAJALNIK: artroskopíjama artroskopijo, še ni znano, zagotovo pa ne bo mogel TOŽILNIK: artroskopíji nastopiti na tekmah poletne turneje. MESTNIK: pri artroskopíjah ▪ Čeprav je pred osmimi dnevi prestal artroskopijo ORODNIK: z artroskopíjama kolena, so ga že poslali na igrišče. množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: artroskopíje artroskopija gležnja, kolena, kolka RODILNIK: artroskopíj ▪ Konec aprila sem padla s konja in morala na DAJALNIK: artroskopíjam artroskopijo kolena. TOŽILNIK: artroskopíje ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri artroskopíjah artroskopija čaka KOGA ORODNIK: z artroskopíjami ▪ Po koncu sezone me čaka še ena artroskopija tonemsko kolena. ednina ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: artroskopȋja iti, oditi na artroskopijo RODILNIK: artroskopȋje ▪ Razmišljali smo, da bi vseeno šla na artroskopijo, DAJALNIK: artroskopȋji kjer bi pregledali in pobrusili meniskus. TOŽILNIK: artroskopȋjo ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri artroskopȋji odločiti se za artroskopijo ORODNIK: z artroskopȋjo ▪ Odločila se je za artroskopijo desnega gležnja, s dvojina katero ji bodo odstranili brazgotinasto tkivo. IMENOVALNIK: artroskopȋji ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: artroskopȋj ▪ V primerjavi z artroskopijo drugih sklepov je kolčna DAJALNIK: artroskopȋjama artroskopija, to je manj invazivna operacija skozi TOŽILNIK: artroskopȋji majhne reze s pomočjo kamere, tehnično bolj MESTNIK: pri artroskopȋjah zapletena. ORODNIK: z artroskopȋjama ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku množina ▪ Z artroskopijo mu je odstranil delček odkrušenega IMENOVALNIK: artroskopȋje meniskusa v kolenskem sklepu. RODILNIK: artroskopȋj 1.1. veda o takem pregledovanju DAJALNIK: artroskopȋjam ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: artroskopȋje področje artroskopije MESTNIK: pri artroskopȋjah ▪ Organizatorjem je letos uspelo zbrati kvalitetno ORODNIK: z artroskopȋjami ekipo mednarodno uglednih strokovnjakov s področja artroskopije iz številnih tujih držav. IZVOR prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, IZGOVOR IN OBLIKE frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron jakostni ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’ 50 ORODNIK: z artroskópskima artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik množina IMENOVALNIK: [artroskópski] artroskópski POMEN RODILNIK: artroskópskih 1. DAJALNIK: artroskópskim iz medicine ki je v zvezi z artroskopijo, tj. pregledom notranjosti sklepa, zlasti kolena, TOŽILNIK: artroskópske navadno skupaj z operacijo MESTNIK: pri artroskópskih ORODNIK: z artroskópskimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda artroskopska kamera ženski spol | artroskopska kirurgija | ednina artroskopska metoda, tehnika ▪ Subspecializiral se je predvsem na področju IMENOVALNIK: artroskópska artroskopske rekonstrukcijske kirurgije kolenskega RODILNIK: artroskópske in ramenskega sklepa, v zadnjih dveh letih pa za DAJALNIK: artroskópski artroskopsko kirurgijo kolčnega sklepa. TOŽILNIK: artroskópsko ▪ Z artroskopsko tehniko je mogoče zdraviti tako MESTNIK: pri artroskópski rekoč vse oblike okvar mehkih tkiv ramena in ORODNIK: z artroskópsko komolca. dvojina 1.1. IMENOVALNIK: artroskópski iz medicine ki se izvaja z artroskopijo, tj. pregledom notranjosti sklepa, zlasti kolena, RODILNIK: artroskópskih navadno skupaj z operacijo DAJALNIK: artroskópskima TOŽILNIK: artroskópski ⏵ prid. beseda + sam. beseda artroskopski pregled, poseg MESTNIK: | artroskopska pri artroskópskih operacija ORODNIK: z artroskópskima ▪ Najbolj pogosti in med pacienti razmeroma dobro množina poznani so artroskopski posegi pri poškodbi IMENOVALNIK: artroskópske kolenskih meniskusov ali sprednje križne vezi. RODILNIK: artroskópskih ▪ Pri artroskopskih operacijah kirurg posega v DAJALNIK: artroskópskim sklep skozi majhno odprtino, bolečine po operaciji TOŽILNIK: artroskópske so manjše, manj je tudi možnih zapletov. MESTNIK: pri artroskópskih ORODNIK: z artroskópskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [artroskópski] IMENOVALNIK: artroskópsko RODILNIK: IPA: [aɾtɾɔsˈkoːpski] artroskópskega tonemski DAJALNIK: artroskópskemu [artrosk pski] TOŽILNIK: artroskópsko MESTNIK: IPA: [aɾtɾɔskóːpskì] pri artroskópskem ORODNIK: z artroskópskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: artroskópski OSNOVNIK RODILNIK: artroskópskih moški spol DAJALNIK: artroskópskima ednina TOŽILNIK: artroskópski IMENOVALNIK: artroskópski MESTNIK: pri artroskópskih RODILNIK: artroskópskega ORODNIK: z artroskópskima DAJALNIK: artroskópskemu množina TOŽILNIK: artroskópski IMENOVALNIK: artroskópska živo artroskópskega RODILNIK: artroskópskih MESTNIK: pri artroskópskem DAJALNIK: artroskópskim ORODNIK: z artroskópskim TOŽILNIK: artroskópska dvojina MESTNIK: pri artroskópskih IMENOVALNIK: artroskópska ORODNIK: z artroskópskimi RODILNIK: artroskópskih tonemsko DAJALNIK: artroskópskima OSNOVNIK TOŽILNIK: artroskópska moški spol MESTNIK: pri artroskópskih ednina 51 IMENOVALNIK: artrosk pski MESTNIK: pri artrosk pskih RODILNIK: artrosk pskega ORODNIK: z artrosk pskima DAJALNIK: artrosk pskemu množina TOŽILNIK: artrosk pski IMENOVALNIK: artrosk pska živo artrosk pskega RODILNIK: artrosk pskih MESTNIK: pri artrosk pskem DAJALNIK: artrosk pskim ORODNIK: z artrosk pskim TOŽILNIK: artrosk pska dvojina MESTNIK: pri artrosk pskih IMENOVALNIK: artrosk pska ORODNIK: z artrosk pskimi RODILNIK: artrosk pskih DAJALNIK: artrosk pskima IZVOR TOŽILNIK: artrosk pska ↑artroskopija MESTNIK: pri artrosk pskih ORODNIK: z artrosk pskima atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] množina POMEN IMENOVALNIK: artrosk pski član diplomatskega predstavništva kot RODILNIK: artrosk pskih strokovnjak za določeno področje DAJALNIK: artrosk pskim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: artrosk pske ameriški, avstrijski, nizozemski, ruski, slovenski, tuji MESTNIK: pri artrosk pskih ataše | ekonomski, gospodarski, trgovinski, trgovski ORODNIK: z artrosk pskimi ataše | kmetijski ataše | kulturni ataše | mornariški, ženski spol obrambni, policijski, vojaški, vojni ataše | rezidenčni ednina ataše | tiskovni ataše IMENOVALNIK: artrosk pska ▪ Iz posameznih podjetij je mogoče slišati kar nekaj RODILNIK: artrosk pske pripomb na vladno postavljanje gospodarskih DAJALNIK: artrosk pski atašejev in na njihovo funkcioniranje. TOŽILNIK: artrosk psko ▪ Po vrnitvi iz Amerike, kjer je bil slovenski kulturni MESTNIK: pri artrosk pski ataše, je zelo hitro znova osvojil tipične domače ORODNIK: z artrosk psko navade. dvojina ▪ Na prireditev so organizatorji povabili tudi vojaške IMENOVALNIK: artrosk pski atašeje šestih držav, katerih narodi so bili udeleženi RODILNIK: artrosk pskih v spopadih na soški fronti. DAJALNIK: artrosk pskima ▪ Pred nemško invazijo se je umaknil v Egipt, kjer je TOŽILNIK: artrosk pski bil do konca vojne v Kairu in Aleksandriji tiskovni MESTNIK: pri artrosk pskih ataše pri angleškem štabu za Srednji vzhod. ORODNIK: z artrosk pskima ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku množina ataše v Beogradu, Berlinu, Ljubljani, Parizu, IMENOVALNIK: artrosk pske Sarajevu | ataše v Sloveniji, Srbiji, ZDA | ataše v tujini RODILNIK: artrosk pskih | ataše v KATEREM veleposlaništvu DAJALNIK: artrosk pskim ▪ Slovenija je za vojaškega atašeja v Parizu izbrala TOŽILNIK: artrosk pske slovenskega generala. MESTNIK: pri artrosk pskih ▪ Odprtja razstave, ki bo na ogled do konca maja, se ORODNIK: z artrosk pskimi je udeležil tudi hrvaški kulturni ataše v Sloveniji. ▪ Vojaško uniformo sem nosil večinoma na dolžnosti srednji spol ednina vojaškega atašeja v tujini. IMENOVALNIK: artrosk psko ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku RODILNIK: ataše na artrosk pskega KATERI ambasadi, KATEREM veleposlaništvu DAJALNIK: ▪ Prve stike s pripadniki čilskih protiobveščevalnih artrosk pskemu služb naj bi vzpostavil, ko je bil imenovan za TOŽILNIK: artrosk psko vojaškega atašeja na perujskem veleposlaništvu v MESTNIK: pri artrosk pskem Santiagu. ORODNIK: z artrosk pskim dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ataše obišče KAJ IMENOVALNIK: artrosk pski ▪ Vojašnico na Bohinjski Beli so včeraj obiskali RODILNIK: artrosk pskih vojaški atašeji, ki rezidenčno bivajo v Republiki DAJALNIK: artrosk pskima Sloveniji. TOŽILNIK: artrosk pski 52 ▪ Potem ko ju je ataše predstavil, sta izmenjala množina nekaj vljudnostnih stavkov. IMENOVALNIK: atašêji ⏵ vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku RODILNIK: atašêjev postati ataše DAJALNIK: atašêjem ▪ Postal sem ataše za trgovino in to je bil začetek TOŽILNIK: atašêje moje diplomatske poti. MESTNIK: pri atašêjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z atašêji ataše veleposlaništva tonemsko ▪ Razstavo, ki bo odprta do konca meseca, bo odprl ednina kulturni ataše veleposlaništva kraljevine Španije na IMENOVALNIK: ataš Dunaju. RODILNIK: atašȇja ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: atašȇju ataše za kulturo | ataše za tisk TOŽILNIK: atašȇja ▪ Po študiju prava in filozofije je pisatelj deloval kot MESTNIK: pri atašȇju ataše za kulturo v Franciji, na Madžarskem, ORODNIK: z atašȇjem Poljskem in v takratni Sovjetski zvezi. dvojina ▪ V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil IMENOVALNIK: atašȇja jugoslovanski ataše za tisk v Bruslju. RODILNIK: atašȇjev ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: atašȇjema imenovati za atašeja TOŽILNIK: atašȇja ▪ V 70. letih je nepričakovano zapustil vojsko in se MESTNIK: pri atašȇjih pridružil zunanjemu ministrstvu, ki ga je imenovalo ORODNIK: za gospodarskega atašeja v Beogradu. z atašȇjema množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: ▪ Minister pravi, da za zdaj v državi še ni kakšnega atašȇji dogovora o tem, ali in kako ter kam naj bi sploh RODILNIK: atašȇjev pošiljali atašeje. DAJALNIK: atašȇjem TOŽILNIK: atašȇje ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Mesto veleposlanika je po navadi krona MESTNIK: pri atašȇjih diplomatove kariere, ki se začne na nižjih mestih ORODNIK: z atašȇji atašejev in svetovalcev na diplomatskih predstavništvih v tujini. I ZVOR prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, IZGOVOR IN OBLIKE prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz jakostni attacher ‛dodeliti’ [atašé] IPA: [ataˈʃeː] bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] tonemski POMEN [ataš ] 1. mati očeta ali matere v razmerju do njunih IPA: [ataʃéː] otrok; SIN.: narečno koroško bica, narečno primorsko nona ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. VZOREC babica govori, pripoveduje, razlaga | babica pove, jakostno pravi, reče, vpraša KAJ | babica kuha, pripravi, ednina pripravlja KAJ | babica je naučila KOGA KAJ | babica IMENOVALNIK: atašé pazi KOGA | babica pomaga, priskoči na pomoč, skrbi RODILNIK: atašêja za KOGA/KAJ | babica pozna, zna KAJ | babica se DAJALNIK: atašêju spominja, ve | babica živi KJE | babica je dejala | TOŽILNIK: atašêja babica je umrla MESTNIK: pri atašêju ▪ Vnuki radi prisluhnejo zgodbam iz družinske ORODNIK: z atašêjem zgodovine, ki jim jih pripoveduje babica. dvojina ▪ »Saj je bela kot zid. Ubogi otrok,« je rekla babica IMENOVALNIK: atašêja in se pognala k meni in me objela. RODILNIK: atašêjev ▪ Pred več kot pol leta mi je umrla babica, na katero DAJALNIK: atašêjema sem bila zelo navezana. TOŽILNIK: atašêja ▪ Z vsem srcem predana babica veliko pomaga MESTNIK: pri atašêjih hčerkama. ORODNIK: z atašêjema ⏵ prid. beseda + sam. beseda 53 bodoča babica | bolna babica | dobra, ljubeča, ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku prijazna babica | draga, ljubljena babica | mlada, podedovati po babici stara babica | n-letna babica | pokojna babica | ▪ Ljubezen do glasbe je podedoval po babici, ki je ponosna, srečna babica vztrajala, da se fant že pri treh letih začne učiti ▪ Deklica živi pri bolni babici in zanjo tudi skrbi. igranja na klavir. ▪ Občuduje vitalnost 82-letne Boštjanove babice, ki ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku še vedno skrbi za domači vrt in jedilnik. spomin na babico ▪ Pokojna babica me je učila, da če mi kruh pade na ▪ Desno v kotu sta spomina na obe babici, prekrasna tla, ga moram pobrati in poljubiti. ura in kolovrat. ▪ Je poročena mati štirih hčera in sina ter ponosna ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku babica sedmih vnukinj in vnuka. ▪ Njena povezanost z babico je bila nekaj ⏵ glag. + sam. beseda v imenovalniku posebnega. postati babica ▪ Spomnila sem se maminega jutranjega pogovora z ▪ Čeprav je postala babica, se ne namerava babico. upokojiti. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku prid. beseda v imenovalniku imeti babico | obiskati, obiskovati babico | poklicati ▪ Babica je bila srečna, ker je osrečila vnuka. babico | prositi, vprašati babico ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Ob božičnih praznikih bomo obiskali babico, sosede ▪ Razen nje nihče ni hotel skrbeti za ostarelo in prijatelje. babico. ▪ Poletja preživlja v Dalmaciji, kjer ima babico, zelo ⏵ priredna zveza rada pa tudi potuje. babica in dedek, babica in mama, babica in starši, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku babica in vnuk, babica in vnukinja smrt babice | vloga babice ▪ Ker sta bila starša večinoma v službi, sta me ▪ Smrt babice ali dedka pomeni izgubo varnega vzgojila dedek in babica. zavetja, ljubeče naklonjenosti, pa tudi vira zgodb, ▪ Štipendija ni zadostovala za vse, veliko so spominov in modrosti. pomagali starši in babica. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪▪▪ pogovarjati se z babico | živeti z babico ▪ Zlata ženska je bila, naši otroci so jo klicali kar ▪ Ko sem bil star šest let, sva se z materjo vrnila v babica. Prekmurje, kjer sva živela z babico. 1.1. ekspresivno starejša ženska ⏵ glag. + pri + sam. beseda v mestniku ▪ Včasih me ustavi kakšna babica in si ne more kaj, ostati pri babici | preživeti KAJ, živeti pri babici | pustiti da ne bi vprašala: Ubogi dečko, kaj se je pa zgodilo KOGA pri babici ...? ▪ Zadnji konec tedna sem preživela pri babici in ▪ Obrnil se je in zagledal neko babico. dedku. 1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska ▪ Vsi starši nimajo možnosti otroka za nekaj dni ▪ Vsi igralci bi gotovo pritrdili, da je bila prava babica pustiti pri babici in dedku. celotni ekipi, vedno je imela za vsakega pripravljeno ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku lepo besedo, včasih pa je tudi gladila nesporazume babica z vnučkom, vnukom v ekipi. ▪ Dan je lep in na sprehajališču je polno babic z 1.3. ekspresivno ženska, ki na nekem področju vnučki. deluje dlje od drugih ali je od njih starejša ⏵ sam. beseda + pri + sam. beseda v mestniku ▪ Svojo načrtovano vrnitev na glasbeno sceno je obisk pri babici | počitnice pri babici najavila 68-letna babica rokenrola. ▪ Spominjam se počitnic pri babici, ki so bile zares ▪ Stara sem 33 let, v plavanju sem že babica. nepozabne. 1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ⏵ glag. + k/h + sam. beseda v dajalniku iti, oditi k babici ženska, ki na določenem področju, zlasti v | preseliti se k babici ▪ Počitnic se že veselim, ker bom šla k babici. kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku ; SIN.: narečno primorsko, ekspresivno nona babica po mamini, materini, očetovi strani ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Očetovih staršev nisem poznala, poznala sem le recepti (naših) babic babico po materini strani. ▪ Pred novoletnimi prazniki so izdelovali preproste ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku okraske za jelko in pekli pecivo po receptih babic. dobiti KAJ od babice 2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem ▪ Večino najboljših kuharskih nasvetov dobi od svoje porodov babice. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 54 diplomirana babica | izkušena babica | vaška babica tonemski ▪ Kot izkušena babica je na svet pomagala že [bábica] mnogim otrokom. IPA: [bàːbítsa] ▪ Mož je šel po vaško babico in po težkem porodu se je rodila punčka. VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno babica pomaga ednina ▪ Kot izkušena babica je pomagala na svet že IMENOVALNIK: bábica mnogim otrokom. RODILNIK: bábice ▪ Verjetno boste čutili, da se otrok premika, ko DAJALNIK: bábici babica pretipava vaš trebuh. TOŽILNIK: bábico ▪ Babica pri prihodu v porodnišnico preveri, koliko je MESTNIK: pri bábici odprto maternično ustje in ali je maternični vrat ORODNIK: z bábico izginil, ter preveri plodov srčni utrip. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: bábici poklicati babico RODILNIK: bábic ▪ Odpeljali so jo v porodno sobo in poklicali babico. DAJALNIK: bábicama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: bábici poklic babice MESTNIK: pri bábicah ▪ Za delo medicinske sestre se je navduševala že v ORODNIK: z bábicama otroštvu, za poklic babice pa se je odločila predvsem množina zaradi tega, ker ima v tem primeru opravka z IMENOVALNIK: zdravimi pacientkami. bábice RODILNIK: bábic ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku DAJALNIK: biti zaposlen, delati kot babica bábicam TOŽILNIK: ▪ V vseh teh letih, odkar dela kot babica, se je pri bábice nas resnično veliko spremenilo. MESTNIK: pri bábicah ORODNIK: z bábicami ⏵ z/s + sam. beseda v orodniku + sam. beseda v tonemsko rodilniku ednina s pomočjo babice ▪ Tisti čas je bilo povsem običajno, da so se otroci IMENOVALNIK: bábica rojevali doma s pomočjo babic. RODILNIK: bábice DAJALNIK: bábici ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku šola za babice TOŽILNIK: bábico ▪ Šola za babice je nepretrgoma delovala 228 let. MESTNIK: pri bábici ▪ Morda boste imeli veliko vprašanj za babico in ORODNIK: z bȃbico patronažno sestro. dvojina IMENOVALNIK: bábici ⏵ priredna zveza babica in porodničar, babica in (medicinska) sestra, RODILNIK: bȃbic babica in zdravnik DAJALNIK: bábicama ▪ Medicinske sestre in babice na oddelku so jima TOŽILNIK: bábici dopovedovale, da je bolnica izredno bleda in potna. MESTNIK: pri bábicah ▪ Zdravniki in babice so včeraj pripravili dan odprtih ORODNIK: z bábicama vrat ter predstavili prenovljeno porodno sobo. množina 3. IMENOVALNIK: bábice iz zoologije manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; RODILNIK: bȃbic primerjaj lat. Blennioidei DAJALNIK: bábicam TOŽILNIK: bábice ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Našteli so devetnajst vrst babic, v vsem MESTNIK: pri bábicah Sredozemlju jih živi dvaindvajset. ORODNIK: z bábicami ▪ Ribe iz skupine babic so predvsem prebivalke obalnih morij, kjer najraje naseljujejo kamnito dno. F RAZEOLOGIJA I Veliko babic, kilavo dete. ZGOVOR IN OBLIKE Mnogo babic, kilavo dete. jakostni opisuje situacijo, ko pri čem sodeluje preveč [bábica] ljudi, da bi bil lahko rezultat dober IPA: [ˈbaːbitsa] 55 ▪ Opozarjali so, da je organov, svetov, uradov, komisij OSNOVNIK in odborov, ki se s tem ukvarjajo, veliko, vendar se moški spol zaradi slabo usklajenega delovanja med njimi ednina dostikrat zgodi po tistem ljudskem pregovoru: veliko IMENOVALNIK: bábičin babic, kilavo dete. RODILNIK: bábičinega DAJALNIK: bábičinemu BESEDOTVORJE TOŽILNIK: bábičin svojilni pridevnik: bábičin živo bábičinega MESTNIK: pri bábičinem IZVOR ORODNIK: z bábičinim ↑baba dvojina IMENOVALNIK: bábičina bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] RODILNIK: bábičinih POMEN DAJALNIK: bábičinima 1. ki je v zvezi z babico, pripada babici, tj. materi TOŽILNIK: bábičina očeta ali matere; MESTNIK: pri bábičinih SIN.: narečno primorsko nonin ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z bábičinima babičin obraz | babičin pogreb | babičin rojstni dan | množina babičin vrt | babičina hiša | babičina kuhinja, soba | IMENOVALNIK: bábičini babičina smrt | babičine besede, pripovedi | babičine RODILNIK: bábičinih dobrote | babičino naročje | babičino stanovanje DAJALNIK: bábičinim ▪ Po aktivni in ustvarjalni igri se pocrklja v babičinem TOŽILNIK: bábičine naročju. MESTNIK: pri bábičinih ▪ Vedel sem, da jo je babičina smrt grozno ORODNIK: z bábičinimi prizadela, in želel sem jo objeti in ji pokazati, da jo ženski spol razumem. ednina ▪ Po maturi se je preselil v babičino stanovanje v IMENOVALNIK: bábičina Londonu in se vpisal na študij angleške literature. RODILNIK: bábičine 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju DAJALNIK: bábičini z babico, tj. materjo očeta ali matere TOŽILNIK: bábičino ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri bábičini babičina sestra ORODNIK: z bábičino ▪ Ena od babičinih sester je bila slikarka. dvojina 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, IMENOVALNIK: bábičini sooblikuje tradicijo RODILNIK: bábičinih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: bábičinima babičini nasveti | babičini recepti | babičina kuhinja | TOŽILNIK: bábičini babičina lekarna | babičina omara | babičina skrinja | MESTNIK: pri bábičinih babičina zakladnica | babičine dobrote ORODNIK: z bábičinima ▪ Revija vam ponuja kup nasvetov, kako lahko s množina predmeti iz babičine zakladnice svojemu domu IMENOVALNIK: bábičine vdahnete pridih starih časov. RODILNIK: bábičinih ▪ Mnogi starši se skušajo čim dlje izogibati zdravilom DAJALNIK: bábičinim in si skušajo najprej pomagati z recepti iz babičine TOŽILNIK: bábičine domače lekarne. MESTNIK: pri bábičinih ORODNIK: z bábičinimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [bábičin] IMENOVALNIK: bábičino IPA: [ˈbaːbitʃin] RODILNIK: bábičinega tonemski DAJALNIK: bábičinemu [bábičin] in [bȃbičin] TOŽILNIK: bábičino IPA: [bàːbítʃin] in [báːbìtʃin] MESTNIK: pri bábičinem ORODNIK: z bábičinim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: bábičini 56 RODILNIK: bábičinih TOŽILNIK: bábičine DAJALNIK: bábičinima MESTNIK: pri bábičinih TOŽILNIK: bábičini ORODNIK: z bábičinimi MESTNIK: pri bábičinih srednji spol ORODNIK: z bábičinima ednina množina IMENOVALNIK: bábičino IMENOVALNIK: bábičina RODILNIK: bábičinega RODILNIK: bábičinih DAJALNIK: bábičinemu DAJALNIK: bábičinim TOŽILNIK: bábičino TOŽILNIK: bábičina MESTNIK: pri bábičinem MESTNIK: pri bábičinih ORODNIK: z bábičinim ORODNIK: z bábičinimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: bábičini OSNOVNIK RODILNIK: bábičinih moški spol DAJALNIK: bábičinima ednina TOŽILNIK: bábičini IMENOVALNIK: bábičin MESTNIK: pri bábičinih RODILNIK: bábičinega ORODNIK: z bábičinima DAJALNIK: bábičinemu množina TOŽILNIK: bábičin IMENOVALNIK: bábičina živo bábičinega RODILNIK: bábičinih MESTNIK: pri bábičinem DAJALNIK: bábičinim ORODNIK: z bábičinim TOŽILNIK: bábičina dvojina MESTNIK: pri bábičinih IMENOVALNIK: bábičina ORODNIK: z bábičinimi RODILNIK: bábičinih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: bábičinima tonemsko TOŽILNIK: bábičina OSNOVNIK MESTNIK: pri bábičinih moški spol ORODNIK: z bábičinima ednina množina IMENOVALNIK: bȃbičin IMENOVALNIK: bábičini RODILNIK: bȃbičinega RODILNIK: bábičinih DAJALNIK: bȃbičinemu DAJALNIK: bábičinim TOŽILNIK: bȃbičin TOŽILNIK: bábičine živo bȃbičinega MESTNIK: pri bábičinih MESTNIK: pri bȃbičinem ORODNIK: z bábičinimi ORODNIK: z bȃbičinim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: bȃbičina IMENOVALNIK: bábičina RODILNIK: bȃbičinih RODILNIK: bábičine DAJALNIK: bȃbičinima DAJALNIK: bábičini TOŽILNIK: bȃbičina TOŽILNIK: bábičino MESTNIK: pri bȃbičinih MESTNIK: pri bábičini ORODNIK: z bȃbičinima ORODNIK: z bábičino množina dvojina IMENOVALNIK: bȃbičini IMENOVALNIK: bábičini RODILNIK: bȃbičinih RODILNIK: bábičinih DAJALNIK: bȃbičinim DAJALNIK: bábičinima TOŽILNIK: bȃbičine TOŽILNIK: bábičini MESTNIK: pri bȃbičinih MESTNIK: pri bábičinih ORODNIK: z bȃbičinimi ORODNIK: z bábičinima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: bábičine IMENOVALNIK: bȃbičina RODILNIK: bábičinih RODILNIK: bȃbičine DAJALNIK: bábičinim DAJALNIK: bȃbičini 57 TOŽILNIK: bȃbičino IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri bȃbičini jakostni ORODNIK: z bȃbičino [bábiški] dvojina IPA: [ˈbaːbiʃki] IMENOVALNIK: bȃbičini tonemski RODILNIK: bȃbičinih [bábiški] in [bȃbiški] DAJALNIK: bȃbičinima IPA: [bàːbíʃki] in [báːbìʃki] TOŽILNIK: bȃbičini MESTNIK: pri bȃbičinih VZOREC ORODNIK: z bȃbičinima jakostno množina OSNOVNIK IMENOVALNIK: bȃbičine moški spol RODILNIK: bȃbičinih ednina DAJALNIK: bȃbičinim IMENOVALNIK: bábiški TOŽILNIK: bȃbičine RODILNIK: bábiškega MESTNIK: pri bȃbičinih DAJALNIK: bábiškemu ORODNIK: z bȃbičinimi TOŽILNIK: bábiški srednji spol živo bábiškega ednina MESTNIK: pri bábiškem IMENOVALNIK: bȃbičino ORODNIK: z bábiškim RODILNIK: bȃbičinega dvojina DAJALNIK: bȃbičinemu IMENOVALNIK: bábiška TOŽILNIK: bȃbičino RODILNIK: bábiških MESTNIK: pri bȃbičinem DAJALNIK: bábiškima ORODNIK: z bȃbičinim TOŽILNIK: bábiška dvojina MESTNIK: pri bábiških IMENOVALNIK: bȃbičini ORODNIK: z bábiškima RODILNIK: bȃbičinih množina DAJALNIK: bȃbičinima IMENOVALNIK: bábiški TOŽILNIK: bȃbičini RODILNIK: bábiških MESTNIK: pri bȃbičinih DAJALNIK: bábiškim ORODNIK: z bȃbičinima TOŽILNIK: bábiške množina MESTNIK: pri bábiških IMENOVALNIK: bȃbičina ORODNIK: z bábiškimi RODILNIK: bȃbičinih ženski spol DAJALNIK: bȃbičinim ednina TOŽILNIK: bȃbičina IMENOVALNIK: bábiška MESTNIK: pri bȃbičinih RODILNIK: bábiške ORODNIK: z bȃbičinimi DAJALNIK: bábiški TOŽILNIK: bábiško IZVOR MESTNIK: pri bábiški ↑babica ORODNIK: z bábiško dvojina bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] IMENOVALNIK: bábiški POMEN RODILNIK: bábiških ki je v zvezi z babicami ali babištvom DAJALNIK: bábiškima TOŽILNIK: bábiški ⏵ prid. beseda + sam. beseda babiška nega, skrb | babiška šola MESTNIK: pri bábiških ▪ Veliko patronažnih sester opravlja tudi babiško ORODNIK: z bábiškima delo ob srečnem dogodku, ko prinese mamica množina novorojenčka iz porodnišnice. IMENOVALNIK: bábiške ▪ V babiško nego ga je gnala radovednost, veselilo RODILNIK: bábiških ga je tudi delati z ljudmi. DAJALNIK: bábiškim ▪ Babiške šole so ustanovili leta 1753 v Ljubljani, TOŽILNIK: bábiške Celovcu in Gradcu ter 1815 v Trstu. MESTNIK: pri bábiških ORODNIK: z bábiškimi 58 srednji spol IMENOVALNIK: bábiški ednina RODILNIK: bábiških IMENOVALNIK: bábiško DAJALNIK: bábiškima RODILNIK: bábiškega TOŽILNIK: bábiški DAJALNIK: bábiškemu MESTNIK: pri bábiških TOŽILNIK: bábiško ORODNIK: z bábiškima MESTNIK: pri bábiškem množina ORODNIK: z bábiškim IMENOVALNIK: bábiške dvojina RODILNIK: bábiških IMENOVALNIK: bábiški DAJALNIK: bábiškim RODILNIK: bábiških TOŽILNIK: bábiške DAJALNIK: bábiškima MESTNIK: pri bábiških TOŽILNIK: bábiški ORODNIK: z bábiškimi MESTNIK: pri bábiških srednji spol ORODNIK: z bábiškima ednina množina IMENOVALNIK: bábiško IMENOVALNIK: bábiška RODILNIK: bábiškega RODILNIK: bábiških DAJALNIK: bábiškemu DAJALNIK: bábiškim TOŽILNIK: bábiško TOŽILNIK: bábiška MESTNIK: pri bábiškem MESTNIK: pri bábiških ORODNIK: z bábiškim ORODNIK: z bábiškimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: bábiški OSNOVNIK RODILNIK: bábiških moški spol DAJALNIK: bábiškima ednina TOŽILNIK: bábiški IMENOVALNIK: bábiški MESTNIK: pri bábiških RODILNIK: bábiškega ORODNIK: z bábiškima DAJALNIK: bábiškemu množina TOŽILNIK: bábiški IMENOVALNIK: bábiška živo bábiškega RODILNIK: bábiških MESTNIK: pri bábiškem DAJALNIK: bábiškim ORODNIK: z bábiškim TOŽILNIK: bábiška dvojina MESTNIK: pri bábiških IMENOVALNIK: bábiška ORODNIK: z bábiškimi RODILNIK: bábiških in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: bábiškima tonemsko TOŽILNIK: bábiška OSNOVNIK MESTNIK: pri bábiških moški spol ORODNIK: z bábiškima ednina množina IMENOVALNIK: bȃbiški IMENOVALNIK: bábiški RODILNIK: bȃbiškega RODILNIK: bábiških DAJALNIK: bȃbiškemu DAJALNIK: bábiškim TOŽILNIK: bȃbiški TOŽILNIK: bábiške živo bȃbiškega MESTNIK: pri bábiških MESTNIK: pri bȃbiškem ORODNIK: z bábiškimi ORODNIK: z bȃbiškim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: bȃbiška IMENOVALNIK: bábiška RODILNIK: bȃbiških RODILNIK: bábiške DAJALNIK: bȃbiškima DAJALNIK: bábiški TOŽILNIK: bȃbiška TOŽILNIK: bábiško MESTNIK: pri bȃbiških MESTNIK: pri bábiški ORODNIK: z bȃbiškima ORODNIK: z bábiško množina dvojina IMENOVALNIK: bȃbiški 59 RODILNIK: bȃbiških 1. dejavnost, ki se ukvarja z vodenjem porodov DAJALNIK: bȃbiškim ▪ Koliko nas, ki se ukvarjamo z babištvom, je imelo TOŽILNIK: bȃbiške nesrečne porodne izkušnje, ki so nas spodbudile, da MESTNIK: pri bȃbiških opravljamo to delo? ORODNIK: z bȃbiškimi 1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede ženski spol ▪ O sodobnem rojevanju je spregovorila tudi ednina predstojnica oddelka za babištvo na visoki šoli za IMENOVALNIK: bȃbiška zdravstvo. RODILNIK: bȃbiške ▪ Medicino je študiral v Edinburghu, bil imenovan za DAJALNIK: bȃbiški profesorja babištva in pozneje za zdravnika škotske TOŽILNIK: bȃbiško kraljice. MESTNIK: pri bȃbiški ORODNIK: z bȃbiško IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: bȃbiški [bábištvo] RODILNIK: bȃbiških IPA: [ˈbaːbiʃtʋɔ] DAJALNIK: bȃbiškima tonemski TOŽILNIK: bȃbiški [bábištvo] in [bȃbištvo] MESTNIK: pri bȃbiških IPA: [bàːbíʃtʋɔ] in [báːbìʃtʋɔ] ORODNIK: z bȃbiškima množina VZOREC IMENOVALNIK: bȃbiške jakostno RODILNIK: bȃbiških ednina DAJALNIK: bȃbiškim IMENOVALNIK: bábištvo TOŽILNIK: bȃbiške RODILNIK: bábištva MESTNIK: pri bȃbiških DAJALNIK: bábištvu ORODNIK: z bȃbiškimi TOŽILNIK: bábištvo srednji spol MESTNIK: pri bábištvu ednina ORODNIK: z bábištvom IMENOVALNIK: bȃbiško dvojina RODILNIK: bȃbiškega IMENOVALNIK: bábištvi DAJALNIK: bȃbiškemu RODILNIK: bábištev TOŽILNIK: bȃbiško DAJALNIK: bábištvoma MESTNIK: pri bȃbiškem TOŽILNIK: bábištvi ORODNIK: z bȃbiškim MESTNIK: pri bábištvih dvojina ORODNIK: z bábištvoma IMENOVALNIK: bȃbiški množina RODILNIK: bȃbiških IMENOVALNIK: bábištva DAJALNIK: bȃbiškima RODILNIK: bábištev TOŽILNIK: bȃbiški DAJALNIK: bábištvom MESTNIK: pri bȃbiških TOŽILNIK: bábištva ORODNIK: z bȃbiškima MESTNIK: pri bábištvih množina ORODNIK: z bábištvi IMENOVALNIK: bȃbiška tonemsko RODILNIK: bȃbiških ednina DAJALNIK: bȃbiškim IMENOVALNIK: bábištvo TOŽILNIK: bȃbiška RODILNIK: bábištva MESTNIK: pri bȃbiških DAJALNIK: bábištvu ORODNIK: z bȃbiškimi TOŽILNIK: bábištvo MESTNIK: pri bábištvu IZVOR ORODNIK: z bábištvom ↑babica dvojina IMENOVALNIK: bábištvi in bȃbištvi bábištvo RODILNIK: bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] bȃbištev P DAJALNIK: bábištvoma in bȃbištvoma OMEN TOŽILNIK: bábištvi in bȃbištvi 60 MESTNIK: pri bȃbištvih 1.1. neknjižno pogovorno, ekspresivno privlačna, sposobna ORODNIK: z bábištvoma in z bȃbištvoma ženska množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: bȃbištva dobra babnica | prava babnica RODILNIK: bȃbištev ▪ To je ena prav ta prava babnica. V dobrem DAJALNIK: bȃbištvom pomenu besede. TOŽILNIK: bȃbištva 2. neknjižno pogovorno, slabšalno (zakonska) partnerica MESTNIK: pri bȃbištvih ▪ Vabil me je na ladjico, a takoj pomislil, kaj bi bilo, če ORODNIK: z bȃbištvi naju zaloti njegova babnica. in (tonemska dvojnica) ▪ »Sem mislil, da se bojiš le svoje babnice,« je tonemsko zategnil. ednina IMENOVALNIK: bȃbištvo IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: bȃbištva jakostni DAJALNIK: bȃbištvu [bábnica] TOŽILNIK: bȃbištvo IPA: [ˈbaːbnitsa] MESTNIK: pri bȃbištvu tonemski ORODNIK: z bȃbištvom [bȃbnica] dvojina IPA: [báːbnìtsa] IMENOVALNIK: bȃbištvi RODILNIK: bȃbištev VZOREC DAJALNIK: bȃbištvoma jakostno TOŽILNIK: bȃbištvi ednina MESTNIK: pri bȃbištvih IMENOVALNIK: bábnica ORODNIK: z bȃbištvoma RODILNIK: bábnice množina DAJALNIK: bábnici IMENOVALNIK: bȃbištva TOŽILNIK: bábnico RODILNIK: bȃbištev MESTNIK: pri bábnici DAJALNIK: bȃbištvom ORODNIK: z bábnico TOŽILNIK: bȃbištva dvojina MESTNIK: pri bȃbištvih IMENOVALNIK: bábnici ORODNIK: z bȃbištvi RODILNIK: bábnic DAJALNIK: bábnicama IZVOR TOŽILNIK: bábnici ↑babica MESTNIK: pri bábnicah ORODNIK: z bábnicama bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica] množina POMEN IMENOVALNIK: bábnice 1. RODILNIK: neknjižno pogovorno, ekspresivno ženska, dekle bábnic DAJALNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda bábnicam grda babnica | prava babnica | tečna babnica TOŽILNIK: bábnice ▪ Bila je, če smo rahlo nesramni, ena muhasta, MESTNIK: pri bábnicah tečna babnica. ORODNIK: z bábnicami ▪ Veseli me, da sem jih našla, vse te krasne babnice, tonemsko ponosna sem nanje. ednina ▪ Hitim domov kuhat kosilo in crkljat svojo IMENOVALNIK: bȃbnica dojenčico, ki je postala že skorajda prava babnica. RODILNIK: bȃbnice ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: bȃbnici ▪ V službi je bilo vzdušje preveč napeto, še posebej TOŽILNIK: bȃbnico zato, ker nisem vedel, kaj babnice čvekajo ob kavi. MESTNIK: pri bȃbnici ▪ Okrog so hodile babnice s polnimi vrečkami in z ORODNIK: z bȃbnico oken je viselo perilo. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: bȃbnici ▪ Potem ko ga je žena postavila pred vrata, je iz dna RODILNIK: bȃbnic duše zasovražil vse babnice. DAJALNIK: bȃbnicama ▪ Nič ne govori, saj poznam babnico. TOŽILNIK: bȃbnici 61 MESTNIK: pri bȃbnicah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z bȃbnicama ▪ Po drsti plitvine dobesedno preplavijo oblaki mladic množina babuške. IMENOVALNIK: bȃbnice ▪▪▪ RODILNIK: bȃbnic ▪ V ribniku so lovili krape, babuške, rdečerepke ter DAJALNIK: bȃbnicam celo ščuke in some. TOŽILNIK: bȃbnice MESTNIK: pri bȃbnicah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z bȃbnicami jakostni [bábuška] IZVOR IPA: [ˈbaːbuʃka] ↑baba tonemski [bȃbuška] bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] IPA: [báːbùʃka] P OMEN V 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ZOREC jakostno ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje ednina manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije IMENOVALNIK: bábuška ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: bábuške ▪ Med uličnim sejmom je prodajal pisane babuške. DAJALNIK: bábuški ▪▪▪ TOŽILNIK: bábuško ▪ Najbolj priljubljene so bile babuške, lesene igrače, ki MESTNIK: pri bábuški se zlagajo ena v drugo. ORODNIK: z bábuško 1.1. vsaka od takih figur dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: bábuški ▪ Vsaka od ruskih babušk je spravljena v večji RODILNIK: bábušk babuški. DAJALNIK: bábuškama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: bábuški ▪ Odpiranje babušk je strašansko zabavno, ko se v MESTNIK: pri bábuškah vsaki skriva še ena, nova. ORODNIK: z bábuškama 2. v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: bábuške ruske babuške RODILNIK: bábušk ▪ Ruske babuške so odločne, preproste in rade DAJALNIK: bábuškam pokažejo svoj prav. TOŽILNIK: bábuške ▪ Pred vhodi v dvorišča so trgovale v rute in plete MESTNIK: pri bábuškah debelo zamotane obilne babuške. ORODNIK: z bábuškami ▪ Sobe ponujajo ostarele babuške, ki poleg denarja tonemsko naravnost hrepenijo po sostanovalcu, saj razen ednina hišne mačke prave družbe nimajo več. IMENOVALNIK: bȃbuška ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Odidemo v vasi, postavimo šotore in obiskujemo RODILNIK: bȃbuške lokalne babuške ter jih prosimo, da nam zapojejo DAJALNIK: bȃbuški ljudske pesmi. TOŽILNIK: bȃbuško ▪ V prestolnici sva poiskala babuško, ki je ponujala MESTNIK: pri bȃbuški svoje stanovanje v najem. ORODNIK: z bȃbuško 2.1. dvojina v ruskem okolju babica ▪ Vnukinja prevaža babuško naokoli v avtu od zeta IMENOVALNIK: bȃbuški do ostalih vnukov in jih sprašuje, ali jo lahko RODILNIK: bȃbušk vzamejo. DAJALNIK: bȃbuškama 3. TOŽILNIK: bȃbuški iz zoologije sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo MESTNIK: ; pri bȃbuškah primerjaj lat. Carassius gibelio; SIN.: iz ORODNIK: z bȃbuškama zoologije srebrni koreselj množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: ▪ Voda je naseljena s številnimi babuškami, ostriži, bȃbuške RODILNIK: kleni, rdečeokami in manjšim številom krapov. bȃbušk 62 DAJALNIK: bȃbuškam ORODNIK: z beletrístikama TOŽILNIK: bȃbuške množina MESTNIK: pri bȃbuškah IMENOVALNIK: beletrístike ORODNIK: z bȃbuškami RODILNIK: beletrístik DAJALNIK: beletrístikam IZVOR TOŽILNIK: beletrístike v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. MESTNIK: pri beletrístikah bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba ORODNIK: z beletrístikami tonemsko beletrístika beletrístike samostalnik ženskega spola ednina IMENOVALNIK: [beletrístika] beletrístika POMEN RODILNIK: beletrístike literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo DAJALNIK: beletrístiki TOŽILNIK: beletrístiko ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Gre za možnosti dodatnih davčnih spodbud ali MESTNIK: pri beletrístiki olajšav za tiste založnike, ki bodo ohranjali ORODNIK: z beletrȋstiko programe slovenske in prevodne beletristike. dvojina ▪ Založba bo vsako leto izdala šest knjig, med njimi IMENOVALNIK: beletrístiki predvsem klasična dela poljske, slovenske in RODILNIK: beletrȋstik svetovne beletristike in filozofije. DAJALNIK: beletrístikama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: beletrístiki ▪ Ob množici strokovne literature v prostem času MESTNIK: pri beletrístikah rada prebira beletristiko. ORODNIK: z beletrístikama ▪ Veliko sem bral, ne samo beletristiko, temveč tudi množina zgodovino, sociologijo, psihologijo. IMENOVALNIK: beletrístike ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: beletrȋstik ▪ Meni, da je v ospredju tista vrsta beletristike, ki DAJALNIK: beletrístikam vsebuje kar najbolj razgibano in pisano dogajanje. TOŽILNIK: beletrístike ▪ Četudi razstava prvotno ni bila namenjena MESTNIK: pri beletrístikah razstavljanju beletristike (letos je na ogled 950 ORODNIK: z beletrístikami leposlovnih knjig), temveč strokovne literature, se razstava prilagaja željam obiskovalcev. IZVOR prevzeto iz nem. Belletristik, kar je tvorjeno iz frc. IZGOVOR IN OBLIKE belles-lettres jakostni [beletrístika] belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca] IPA: [bɛlɛtˈɾiːstika] POMEN tonemski 1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz [beletrístika] Istre; primerjaj lat. Olea europaea; SIN.: istrska belica IPA: [bɛlɛtɾìːstíka] ▪ Zlasti je navdušen nad avtohtono sorto belico, saj da je naša domača belica izredno bogata s polifenoli, VZOREC ki imajo posebne zdravilne učinke. jakostno ednina 1.1. plodovi te oljke IMENOVALNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda beletrístika ▪ Stiskano je iz razkoščičenih belic, kar da olju RODILNIK: beletrístike posebno žlahtnost in nekoliko drugačno aromo. DAJALNIK: beletrístiki 1.2. olje iz plodov te oljke TOŽILNIK: beletrístiko MESTNIK: pri beletrístiki ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Posebnost našega proizvoda je v tem, da so se ORODNIK: z beletrístiko dvojina naši oljarji odločili za proizvajanje skoraj 100- odstotne belice. IMENOVALNIK: beletrístiki ▪▪▪ RODILNIK: beletrístik ▪ Najpomembnejša je belica, ki je mora biti 30 DAJALNIK: beletrístikama odstotkov, da je olje lahko ekstra deviško iz TOŽILNIK: beletrístiki slovenske Istre. MESTNIK: pri beletrístikah 63 ▪ V olju je največ leccina, maurina in belice, ob njih RODILNIK: belȋc pa še olja iz drugih italijanskih in starih istrskih sort. DAJALNIK: belícama 2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim TOŽILNIK: belíci tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v MESTNIK: pri belícah posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven ORODNIK: z belícama vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: belíce ▪ Predlaga vzdrževalno vlaganje avtohtonih belic in RODILNIK: belȋc opozarja, da na majhno številčnost rib poleg DAJALNIK: belícam kormoranov vplivajo še uničenja drstišč, vodne TOŽILNIK: belíce pregrade in majhna lovna mera. MESTNIK: pri belícah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z belícami ▪ Z dnevno ribolovno dovolilnico za lov belic je dovoljen ulov šestih belic ali treh postrvi. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE istrska belica jakostni 1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz [belíca] Istre; SIN.: belica IPA: [bɛˈliːtsa] ▪ Istrsko belico so napadli oljčni molji in sadeži so kar tonemski popadali z dreves. [belíca] ▪ Po večji uveljavitvi oljkarstva v slovenski Istri so tudi IPA: [bɛlìːtsá] v Brdih posadili istrsko belico, ki daje zelo dober in bogat pridelek. VZOREC 1.1. plodovi te oljke jakostno ▪ Domače črne sorte so večinoma že zrele, istrska ednina belica pa letos dozoreva precej neenakomerno. IMENOVALNIK: belíca ▪ Večinoma prešajo istrske belice, sorto, ki je najbolj RODILNIK: belíce razširjena. DAJALNIK: belíci 1.2. olje iz plodov te oljke TOŽILNIK: belíco ▪ Olje je bilo stisnjeno iz sadežev oljk sorte piranska MESTNIK: pri belíci komuna (rosulja) in je za spoznanje manj grenko in ORODNIK: z belíco bolj dišeče od istrske belice. dvojina IMENOVALNIK: belíci kuna belica RODILNIK: belíc iz zoologije kuna z rjavo dlako po hrbtu in belo po DAJALNIK: belícama vratu; primerjaj lat. Martes foina TOŽILNIK: belíci ▪ Kuna belica ima mladiče enkrat na leto, in sicer MESTNIK: pri belícah aprila ali maja. ORODNIK: z belícama ▪ Kune so aktivne predvsem ponoči, čeprav lahko množina kune belice včasih vidimo tudi podnevi. IMENOVALNIK: belíce ▪ Pri nas živita kuna zlatica in kuna belica. Najbolj RODILNIK: belíc očitno se razlikujeta po barvi in obliki lise na prsih. DAJALNIK: belícam TOŽILNIK: belíce IZVOR MESTNIK: pri belícah ↑bel ORODNIK: z belícami tonemsko belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga] ednina POMEN IMENOVALNIK: belíca 1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v RODILNIK: belíce skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. DAJALNIK: belíci Delphinapterus leucas; TOŽILNIK: SIN.: beluga kit belíco ⏵ sam. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri belíci kit beluga ORODNIK: z belȋco ▪ Plaval bo skupaj s kiti belugami, ki ga bodo v vodi dvojina popolnoma obkrožili. IMENOVALNIK: belíci 64 ▪ Kitu belugi je pomagal nadeti nadzorno ovratnico z RODILNIK: belúg oddajnikom, s katerim ga bodo znanstveniki DAJALNIK: belúgam spremljali in preučevali. TOŽILNIK: belúge ▪▪▪ MESTNIK: pri belúgah ▪ Na severu Kanade je led v nekem zalivu zaprl pot ORODNIK: z belúgami kakim 50 belugam. tonemsko ▪ V zalivu se mešata sladka in slana voda, zato izobilje ednina kozic, majhnih rakcev, ribic in planktona privablja IMENOVALNIK: belúga številne vrste morskih sesalcev, predvsem morskih RODILNIK: belúge levov in različnih vrst kitov – sinjih, grbavcev, belug. DAJALNIK: belúgi 2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno TOŽILNIK: belúgo plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v MESTNIK: pri belúgi Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; ORODNIK: z belȗgo primerjaj lat. Huso huso dvojina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: belúgi beluga in jeseter RODILNIK: belȗg ▪ V mestu je največja iranska tovarna kaviarja, ki ga DAJALNIK: belúgama izdelujejo iz iker kaspijskih jesetrov in belug. TOŽILNIK: belúgi ▪▪▪ MESTNIK: pri belúgah ▪ Beluge živijo predvsem na morskem dnu, le ob ORODNIK: z belúgama drstenju priplavajo v sladke vode. množina 3. kot pridevnik ki je v zvezi z veliko ribo s šilastim IMENOVALNIK: belúge gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki RODILNIK: belȗg živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter DAJALNIK: belúgam njunem povodju TOŽILNIK: belúge ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda MESTNIK: pri belúgah beluga kaviar ORODNIK: z belúgami ▪ Na vrh položimo nekaj beluga kaviarja in nasekljan svež drobnjak. v obliki beluga jakostni IZGOVOR IN OBLIKE [belúga] jakostni IPA: [bɛˈluːga] [belúga] tonemski IPA: [bɛˈluːga] [belúga] tonemski IPA: [bɛlùːgá] [belúga] IPA: [bɛlùːgá] STALNE ZVEZE VZOREC beluga kit jakostno manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v ednina arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; IMENOVALNIK: belúga SIN.: iz zoologije beluga RODILNIK: belúge ▪ Lovijo vse: meso karibujev, tjulnjev in beluga kitov DAJALNIK: belúgi pojedo surovo, ostalo spečejo. TOŽILNIK: belúgo MESTNIK: pri belúgi IZVOR ORODNIK: z belúgo prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel dvojina IMENOVALNIK: belúgi belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] RODILNIK: belúg POMEN DAJALNIK: belúgama 1. navadno v množini gojena ali divje rastoča rastlina z TOŽILNIK: belúgi zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z MESTNIK: pri belúgah luskastim vrhom; ORODNIK: z belúgama primerjaj lat. Asparagus; SIN.: špargelj množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda gojeni beluši IMENOVALNIK: belúge 65 ▪ V ljudskem zdravilstvu je znana korenika gojenega ▪ V globok lonec za kuhanje belušev nalijemo beluša. Posušena je uporabna za pripravo poparka. vodo, dodamo malo sladkorja in sol. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Sezona belušev je od aprila do junija. gojiti beluše ▪ Uživanje belušev pospešuje delovanje ledvic in ▪ Beluše gojimo iz sadik ali vrhov korenin, ki jih v izločanje vode, primerni so za ledvične bolnike. vrtnih središčih kupimo spomladi. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Če posadimo beluše v več vrstah, je medvrstni beluši vsebujejo KAJ prostor zaradi grebenov nižji od ravni tal na vrtu. ▪ Beluši vsebujejo malo maščob in sladkorja, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku precej pa beljakovin, kalija, fosforja, kalcija, železa poganjki belušev in žvepla. ▪ Na gredah z beluši režemo mlade poganjke ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku belušev. rižota z beluši ▪ Nasad belušev, v katerega so vključili enajst sort ▪ Tudi ljubitelji solat so prišli na svoj račun, saj so beljenih in zelenih rastlin, so zasnovali leta 1997. ponujali testeninsko solato z beluši. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku beluši rastejo ▪ Posodo namažemo z maslom, stresemo vanjo ▪ Kjer raste vinska trta, rastejo tudi beluši. beluše z jajci, poravnamo in obložimo z rezinami ▪ Beluš dobro uspeva ob paradižniku, peteršilju in ementalca. baziliki. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ⏵ priredna zveza ▪ Doma pripravljena juha iz belušev je veliko beluši ali šparglji okusnejša kot tista iz pločevinke. ▪ Beluš ali špargelj je trajna in prav nič občutljiva ▪ Solato iz belušev okrasite z lososom in potresite z rastlina. drobnjakom. 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku hrana, jed; ▪ Zrezke ponudite z beluši, omako in paradižnikom SIN.: špargelj ter po želji okrasite s svežimi zelišči. ⏵ prid. beseda + sam. beseda beli, zeleni beluši | kuhani, pečeni beluši | narezani ⏵ sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + beluši | očiščeni beluši | sveži beluši | tanki beluši prid. beseda v imenovalniku ▪ Zeleni beluši imajo slajši okus, vsebujejo veliko ▪ Zeleni beluši so bolj zdravi, saj vsebujejo tudi vitaminov in jih pred kuhanjem ni treba lupiti. veliko mineralov in vitamina C. ▪ V nasprotju z belimi zeleni beluši rastejo na zraku ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v in svojo barvo dobijo zaradi izpostavljenosti rodilniku soncu. ▪ Na drobno narežite 30 g belušev in jih prelijte z ▪ Kuhani beluši so okusni tudi kot solata z mladim litrom vrele vode. grahom in rukolo. ▪ Ko juha zavre, ji dodamo na 5 centimetrov IZGOVOR IN OBLIKE narezane beluše in pustimo vreti približno 3 jakostni minute oz. dokler ne postanejo mehki. [belúš] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [bɛˈluːʃ] dodati beluše | narezati, olupiti beluše | očistiti, tonemski odcediti, oplakniti, oprati beluše | pripraviti, skuhati [belúš] beluše IPA: [bɛlùːʃ] ▪ Maslo in olje segrejte v ponvi, dodajte beluše in korenček ter pri močni temperaturi med mešanjem VZOREC pražite 3 minute. jakostno ▪ Beluše operite, olupite in odrežite olesenele ednina konce. IMENOVALNIK: belúš ▪ Beluše pokuhamo v slani vodi, ki ji dodamo malo RODILNIK: belúša masla in sladkorja. DAJALNIK: belúšu ▪ Očiščeno solato položimo na krožnik, čez njo TOŽILNIK: belúš dekorativno položimo beluše. MESTNIK: pri belúšu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z belúšem KATERI del belušev | glavice, vršički belušev | dvojina kuhanje belušev | sezona belušev | uživanje IMENOVALNIK: belúša belušev RODILNIK: belúšev ▪ Spodnje, trše dele belušev narežemo na DAJALNIK: belúšema kolobarje. TOŽILNIK: belúša 66 MESTNIK: pri belúših ▪ Ostrolistni beluš ali po domače divji špargelj je ORODNIK: z belúšema samonikli sorodnik podobno zdravilnega gojenega množina beluša. IMENOVALNIK: belúši ▪ Občudovali smo bujno rastlinje, med katerim so RODILNIK: belúšev našo pozornost poleg ostrolistnega beluša pritegnili DAJALNIK: belúšem tudi ilirska perunika, materina dušica, gozdna jagoda, TOŽILNIK: belúše rešeljika, navadna kutina, ruj, navadni brin, jelša, MESTNIK: pri belúših hrast in gaber. ORODNIK: z belúši tonemsko IZVOR ednina ↑bel IMENOVALNIK: belúš RODILNIK: belúša belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúše belúševa DAJALNIK: belúšu belúševo] TOŽILNIK: belúš POMEN MESTNIK: pri belúšu 1. ki je del beluša, tj. rastline; SIN.: špargljev ORODNIK: z belúšem ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina beluševi poganjki IMENOVALNIK: belúša ▪ Beluševi mladi poganjki so glede na sorto in način RODILNIK: belúšev tudi belȗšev pridelovanja različnih barv: od bele prek zelene do DAJALNIK: belúšema vijolične. TOŽILNIK: belúša 2. ki je del beluša, tj. poganjka; SIN.: belušni MESTNIK: pri belúših tudi pri belȗših ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z belúšema beluševi vršički množina ▪ Ljudsko zdravilstvo priporoča uživanje čaja iz IMENOVALNIK: belúši posušenih beluševih vršičkov. RODILNIK: belúšev tudi belȗšev ▪ Na srednje razgreto maščobo damo na kolobarje DAJALNIK: belúšem narezano jušno zelenjavo in beluševe olupke. TOŽILNIK: belúše 2.1. ki je iz belušev ali vsebuje beluše, tj. MESTNIK: pri belúših tudi pri belȗših poganjke; SIN.: belušni, špargljev ORODNIK: z belúši tudi z belȗši ⏵ prid. beseda + sam. beseda beluševa juha STALNE ZVEZE ▪ Beluše običajno uživamo kot predjed ali prilogo, v solati, zelo okusna je beluševa kremna juha. divji beluš ▪ K beluševim zvitkom s pršutom ponudimo opečen 1. grmičasta rastlina s tanjšimi, pokončnimi kruh. zelenimi poganjki; primerjaj lat. Asparagus acutifolius; ▪ Beluševo solato naložimo na solatne liste in jed SIN.: divji špargelj, iz botanike ostrolistni beluš ponudimo z mladim krompirjem. ▪ Divji beluši rastejo v Evropi, Aziji in severozahodni Afriki na suhih travnikih, peščinah, apnenčastih IZGOVOR IN OBLIKE skalovjih in pobočjih ognjenikov. jakostni ▪ Poganjke divjih belušev, hmelja in drugih zelišč [belúše belúševa belúševo] lahko pripravimo kot prilogo ali samostojno jed. IPA: [bɛˈluːʃɛu bɛˈluːʃɛʋa bɛˈluːʃɛʋɔ] 1.1. poganjki te rastline, zlasti kot hrana, jed tonemski ▪ Sledila je rižota s škampi in divjimi beluši, ljubitelji [belúše belúševa belúševo] mesa so bili veseli puranovega zrezka z omako. IPA: [bɛlùːʃ u bɛlùːʃ ʋa bɛlùːʃ ʋɔ] ▪ Prehransko najbogatejši so divji beluši, saj jih štejemo med najpomembnejše vire folne kisline, pa VZOREC tudi betakarotena. jakostno OSNOVNIK ostrolistni beluš moški spol iz botanike grmičasta rastlina s tanjšimi, pokončnimi ednina zelenimi poganjki; primerjaj lat. Asparagus acutifolius; IMENOVALNIK: belúšev SIN.: divji beluš, divji špargelj RODILNIK: belúševega DAJALNIK: belúševemu TOŽILNIK: belúšev 67 živo belúševega RODILNIK: belúševih MESTNIK: pri belúševem DAJALNIK: belúševim ORODNIK: z belúševim TOŽILNIK: belúševa dvojina MESTNIK: pri belúševih IMENOVALNIK: belúševa ORODNIK: z belúševimi RODILNIK: belúševih tonemsko DAJALNIK: belúševima OSNOVNIK TOŽILNIK: belúševa moški spol MESTNIK: pri belúševih ednina ORODNIK: z belúševima IMENOVALNIK: belúšev množina RODILNIK: belúševega IMENOVALNIK: belúševi DAJALNIK: belúševemu RODILNIK: belúševih TOŽILNIK: belúšev DAJALNIK: belúševim živo belúševega TOŽILNIK: belúševe MESTNIK: pri belúševem MESTNIK: pri belúševih ORODNIK: z belúševim ORODNIK: z belúševimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: belúševa ednina RODILNIK: belúševih IMENOVALNIK: belúševa DAJALNIK: belúševima RODILNIK: belúševe TOŽILNIK: belúševa DAJALNIK: belúševi MESTNIK: pri belúševih TOŽILNIK: belúševo ORODNIK: z belúševima MESTNIK: pri belúševi množina ORODNIK: z belúševo IMENOVALNIK: belúševi dvojina RODILNIK: belúševih IMENOVALNIK: belúševi DAJALNIK: belúševim RODILNIK: belúševih TOŽILNIK: belúševe DAJALNIK: belúševima MESTNIK: pri belúševih TOŽILNIK: belúševi ORODNIK: z belúševimi MESTNIK: pri belúševih ženski spol ORODNIK: z belúševima ednina množina IMENOVALNIK: belúševa IMENOVALNIK: belúševe RODILNIK: belúševe RODILNIK: belúševih DAJALNIK: belúševi DAJALNIK: belúševim TOŽILNIK: belúševo TOŽILNIK: belúševe MESTNIK: pri belúševi MESTNIK: pri belúševih ORODNIK: z belúševo ORODNIK: z belúševimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: belúševi ednina RODILNIK: belúševih IMENOVALNIK: belúševo DAJALNIK: belúševima RODILNIK: belúševega TOŽILNIK: belúševi DAJALNIK: belúševemu MESTNIK: pri belúševih TOŽILNIK: belúševo ORODNIK: z belúševima MESTNIK: pri belúševem množina ORODNIK: z belúševim IMENOVALNIK: belúševe dvojina RODILNIK: belúševih IMENOVALNIK: belúševi DAJALNIK: belúševim RODILNIK: belúševih TOŽILNIK: belúševe DAJALNIK: belúševima MESTNIK: pri belúševih TOŽILNIK: belúševi ORODNIK: z belúševimi MESTNIK: pri belúševih srednji spol ORODNIK: z belúševima ednina množina IMENOVALNIK: belúševo IMENOVALNIK: belúševa RODILNIK: belúševega 68 DAJALNIK: belúševemu jakostno TOŽILNIK: belúševo OSNOVNIK MESTNIK: pri belúševem moški spol ORODNIK: z belúševim ednina dvojina IMENOVALNIK: belúšni IMENOVALNIK: belúševi RODILNIK: belúšnega RODILNIK: belúševih DAJALNIK: belúšnemu DAJALNIK: belúševima TOŽILNIK: belúšni TOŽILNIK: belúševi živo belúšnega MESTNIK: pri belúševih MESTNIK: pri belúšnem ORODNIK: z belúševima ORODNIK: z belúšnim množina dvojina IMENOVALNIK: belúševa IMENOVALNIK: belúšna RODILNIK: belúševih RODILNIK: belúšnih DAJALNIK: belúševim DAJALNIK: belúšnima TOŽILNIK: belúševa TOŽILNIK: belúšna MESTNIK: pri belúševih MESTNIK: pri belúšnih ORODNIK: z belúševimi ORODNIK: z belúšnima množina IZVOR IMENOVALNIK: belúšni ↑beluš RODILNIK: belúšnih DAJALNIK: belúšnim belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] TOŽILNIK: belúšne POMEN MESTNIK: pri belúšnih 1. ki je v zvezi z belušem, tj. rastlino; ORODNIK: z belúšnimi SIN.: ženski spol špargljev ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Belušne nasipe nasujete na začetku aprila. IMENOVALNIK: belúšna ▪ Ko je rez končana in so vsi poganjki zunaj, RODILNIK: belúšne podremo grebene in prst zravnamo med belušne DAJALNIK: belúšni vrste, da nastane ravna greda. TOŽILNIK: belúšno 2. ki je del beluša, tj. poganjka; MESTNIK: pri belúšni SIN.: belušev ORODNIK: z belúšno ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Belušne vršičke odcedimo, zelenjavno juho pa prilijemo belušni kaši. IMENOVALNIK: belúšni ▪ Belušne olupke kuhamo posebej v manjši količini RODILNIK: belúšnih vode. DAJALNIK: belúšnima 2.1. ki je iz belušev ali vsebuje beluše, tj. TOŽILNIK: belúšni poganjke MESTNIK: pri belúšnih ; SIN.: belušev, špargljev ORODNIK: z belúšnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina belušna juha IMENOVALNIK: ▪ V lončku razpustimo maslo, dodamo moko, jo na belúšne RODILNIK: svetlo opražimo ter zalijemo z belušno juho in belúšnih pustimo, da dobro prevre. DAJALNIK: belúšnim ▪ Belušno zmes dodamo k nadevu in dobro TOŽILNIK: belúšne premešamo. MESTNIK: pri belúšnih ORODNIK: z belúšnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni IMENOVALNIK: belúšno [belúšni] RODILNIK: belúšnega IPA: [bɛˈluːʃni] DAJALNIK: belúšnemu tonemski TOŽILNIK: belúšno [belȗšni] MESTNIK: pri belúšnem IPA: [bɛlúːʃnì] ORODNIK: z belúšnim V dvojina ZOREC 69 IMENOVALNIK: belúšni DAJALNIK: belȗšnim RODILNIK: belúšnih TOŽILNIK: belȗšne DAJALNIK: belúšnima MESTNIK: pri belȗšnih TOŽILNIK: belúšni ORODNIK: z belȗšnimi MESTNIK: pri belúšnih srednji spol ORODNIK: z belúšnima ednina množina IMENOVALNIK: belȗšno IMENOVALNIK: belúšna RODILNIK: belȗšnega RODILNIK: belúšnih DAJALNIK: belȗšnemu DAJALNIK: belúšnim TOŽILNIK: belȗšno TOŽILNIK: belúšna MESTNIK: pri belȗšnem MESTNIK: pri belúšnih ORODNIK: z belȗšnim ORODNIK: z belúšnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: belȗšni OSNOVNIK RODILNIK: belȗšnih moški spol DAJALNIK: belȗšnima ednina TOŽILNIK: belȗšni IMENOVALNIK: belȗšni MESTNIK: pri belȗšnih RODILNIK: belȗšnega ORODNIK: z belȗšnima DAJALNIK: belȗšnemu množina TOŽILNIK: belȗšni IMENOVALNIK: belȗšna živo belȗšnega RODILNIK: belȗšnih MESTNIK: pri belȗšnem DAJALNIK: belȗšnim ORODNIK: z belȗšnim TOŽILNIK: belȗšna dvojina MESTNIK: pri belȗšnih IMENOVALNIK: belȗšna ORODNIK: z belȗšnimi RODILNIK: belȗšnih DAJALNIK: belȗšnima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: belȗšna MESTNIK: pri belȗšnih belušna zelena ORODNIK: z belȗšnima 1. zelena z odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Apium množina graveolens; SIN.: stebelna zelena IMENOVALNIK: belȗšni ▪ Zgodnji belušni zeleni odstranimo koreninske RODILNIK: belȗšnih poganjke, jo zalijemo in osujemo. DAJALNIK: belȗšnim 1.1. ta rastlina kot hrana, jed TOŽILNIK: belȗšne ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri belȗšnih steblo belušne zelene ORODNIK: z belȗšnimi ▪ Pekač obložite s stebli belušne zelene in nanje ženski spol položite purana. ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: belȗšna ▪ Oplaknite belušno zeleno, jo očistite in narežite RODILNIK: belȗšne na majhne kocke. DAJALNIK: belȗšni ▪▪▪ TOŽILNIK: belȗšno ▪ Belušna zelena bo ostala sveža, če jo boste MESTNIK: pri belȗšni prirezali in pustili stati v precej hladni vodi. ORODNIK: z belȗšno dvojina IZVOR IMENOVALNIK: belȗšni ↑beluš RODILNIK: belȗšnih DAJALNIK: belȗšnima bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola TOŽILNIK: belȗšni [b zək b zga] in [bəz k bəzgà] MESTNIK: pri belȗšnih POMEN ORODNIK: z belȗšnima 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto množina belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj IMENOVALNIK: belȗšne lat. Sambucus nigra; RODILNIK: SIN.: iz botanike črni bezeg belȗšnih 70 ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: bèzgu cvetoč bezeg TOŽILNIK: bèzeg ▪ Prav v teh dneh se po poljih in travnikih bohotijo MESTNIK: pri bèzgu grmički belo cvetočega bezga. ORODNIK: z bèzgom ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina bezeg cveti | bezeg raste IMENOVALNIK: bèzga ▪ Bezeg cveti konec maja, kjer je sonca dovolj, pa RODILNIK: bèzgov celo malo prej. DAJALNIK: bèzgoma ▪ Bezeg raste v vlažni, vendar dobro odcedni, TOŽILNIK: bèzga zmerno rodovitni zemlji. MESTNIK: pri bèzgih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z bèzgoma cvet bezga množina ▪ Cvetovi bezga so že od nekdaj ljudsko zdravilo, še IMENOVALNIK: bèzgi zlasti za prehlad. RODILNIK: bèzgov ▪ Ko se pomlad preveša v poletje, je čas za DAJALNIK: bèzgom nabiranje bezga. TOŽILNIK: bèzge ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri bèzgih vonj po bezgu ORODNIK: z bèzgi ▪ Sredi pomladi se zrak napolni s prijetnim vonjem tonemsko po bezgu. ednina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: bèzeg bezeg in lipa RODILNIK: bèzga ▪ Kamilica je poleg bezga in lipe ena najbolj znanih DAJALNIK: bèzgu in uporabljanih zdravilnih rastlin pri nas. TOŽILNIK: bèzeg 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot MESTNIK: pri bèzgu hrana, jed ORODNIK: z bèzgom ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Pripravili bodo pokušnjo ocvrtega bezga. IMENOVALNIK: bèzga ▪ Vzela je košaro in vanjo nabrala cvetoč bezeg. RODILNIK: bèzgov tudi bȅzgov ▪ Za nabiranje zrelega bezga je potreben čas. DAJALNIK: bèzgoma ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: bèzga ▪ Pomembno je, da si znamo čaj iz bezga pravilno MESTNIK: pri bèzgih tudi pri bȅzgih pripraviti. ORODNIK: z bèzgoma ▪ Za okrepitev pljuč si privoščimo poparek iz množina bezga. IMENOVALNIK: bèzgi ▪ Specite pito z žajbljevimi cvetovi, kruh iz bezga, RODILNIK: bèzgov tudi bȅzgov metino pecivo, pripravite sivkin sladoled. DAJALNIK: bèzgom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: bèzge ▪ Dijaki in profesorji gostinske šole bodo ta dan MESTNIK: pri bèzgih tudi pri bȅzgih pekli bezeg in ga obiskovalcem zastonj delili. ORODNIK: z bèzgi tudi z bȅzgi ▪ Bezeg nabiramo daleč od prašnih poti in virov in onesnaževanja. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: bezèg jakostni RODILNIK: bezgà [b zək b zga] in [bəz k bəzgà] DAJALNIK: bezgù IPA: [ˈbəzək ˈbəzga] in [bəˈzək bəzˈga] TOŽILNIK: bezèg tonemski MESTNIK: pri bezgù [b zək b zga] in [bəz k bəzgȁ] ORODNIK: z bezgòm IPA: [b z k b zgá] in [bəz k bəzgá] dvojina IMENOVALNIK: bezgà VZOREC RODILNIK: bezgòv jakostno DAJALNIK: ednina bezgôma TOŽILNIK: bezgà IMENOVALNIK: bèzeg MESTNIK: pri bezgìh RODILNIK: bèzga ORODNIK: z bezgôma 71 množina ▪ Semena divjega bezga vsebujejo strupene smolnate IMENOVALNIK: bezgì spojine. RODILNIK: bezgòv DAJALNIK: bezgòm smrdljivi bezeg TOŽILNIK: bezgè iz botanike visoka, razvejana strupena rastlina z MESTNIK: pri bezgìh rožnato belimi cvetovi v socvetjih in črnimi ORODNIK: z bezgì plodovi; primerjaj lat. Sambucus ebulus tonemsko ⏵ priredna zveza ednina smrdljivi bezeg ali habat IMENOVALNIK: bezȅg ▪ Smrdljivi bezeg ali habat je trajnica, ki doseže RODILNIK: bezgȁ višino dveh metrov in mu jeseni nadzemni deli DAJALNIK: bezgȕ odmro. TOŽILNIK: bezȅg ▪▪▪ MESTNIK: pri bezgȕ ▪ Pazimo, da pri nabiranju ne zamenjamo črnega ORODNIK: z bezgȍm bezga za manjši smrdljivi bezeg z bolj belimi cvetovi. dvojina IMENOVALNIK: bezgȁ španski bezeg RODILNIK: bezgȍv tudi bezgóv 1. okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi DAJALNIK: bezgóma cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SIN.: TOŽILNIK: bezgȁ lipovka MESTNIK: pri bezgȉh ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z bezgóma grm španskega bezga množina ▪ Za notranjim dvoriščem je z visokimi grmi IMENOVALNIK: bezgȉ španskega bezga osenčeno počivališče. RODILNIK: bezgȍv tudi bezgóv ▪ Če imamo posajeno belo sorto španskega bezga, DAJALNIK: bezgȍm posadimo zraven magnolije ali japonske češnje v TOŽILNIK: bezgȅ močnih rožnatih odtenkih. MESTNIK: pri bezgȉh ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z bezgȉ ▪ Stopila sem na rob bele stezice, k cvetočemu španskemu bezgu. STALNE ZVEZE ▪▪▪ ▪ Španski bezeg cveti vse do zgodnjega poletja. črni bezeg 1.1. cvetovi te rastline iz botanike grm ali nizko drevo z drobnimi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rumenkasto belimi zdravilnimi cvetovi v socvetjih barva, vonj španskega bezga in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SIN.: ▪ Uporabite nežen odtenek barve španskega bezeg bezga, s katerim poudarite oči in osvetlite obraz. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ prid. beseda + sam. beseda cvet, jagoda, plod črnega bezga bel španski bezeg ▪ Plodovi črnega bezga so temno vijoličaste jagode, ▪ Druženje nam bo polepšal velik šopek belega ki dozorijo pozno poleti. španskega bezga in rožnatih potonik. ▪ Za pripravo zdravilnega čaja se lahko uporablja cvetove črnega bezga. IZVOR ▪ Borovnice lahko nadomestimo z jagodami črnega = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bezga. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. ▪▪▪ * bъzgъ, * bъzdъ, * bъzъ, morda prvotno * bъzdъ, iz ▪ Maja začne cveteti črni bezeg in cvete dober mesec. ide. * bhe -‛napihniti, nabuhniti’ + * (o)zdo- ‛veja’, prvotno torej *‛napihnjena, nabuhla veja’ divji bezeg iz botanike visok grm z rumenkasto zelenimi cvetovi v bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva socvetjih in rdečimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [b zgo racemosa b zgova b zgovo] in [bəzgô bəzgôva bəzgôvo] in ▪ Za divji bezeg je značilno, da ima neparno pernate [bəzgò bəzgôva bəzgôvo] liste, sestavljene iz običajno petih suličastih listov. POMEN ▪ Nepoznavalci lahko jerebiko zlahka zamenjajo za divji bezeg, saj sta si rastlini na las podobni. 72 1. ki je v zvezi z bezgom, tj. grmom ali dvojina drevesom IMENOVALNIK: bèzgova ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: bèzgovih bezgov grm | bezgovo drevo DAJALNIK: bèzgovima ▪ Bezgov grm je zelo trdoživ in lahko doseže starost TOŽILNIK: bèzgova do 200 let. MESTNIK: pri bèzgovih ▪ Na sadni vrt je posadil mlado bezgovo drevo, ki je ORODNIK: z bèzgovima zraslo v živi meji. množina ▪ Mehak svež bezgov les so preluknjali in posušili. IMENOVALNIK: bèzgovi 1.1. ki je del bezga, tj. grma ali drevesa RODILNIK: bèzgovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: bèzgovim bezgovi cvetovi, listi, plodovi | bezgove jagode | TOŽILNIK: bèzgove bezgove veje | bezgovo cvetje, listje MESTNIK: pri bèzgovih ▪ Za posladek vam bodo, ko je bezeg v cvetju, ORODNIK: z bèzgovimi postregli z ocvrtimi bezgovimi cvetovi z jagodami. ženski spol ▪ Bezgove jagode posmukamo s pecljev, operemo ednina in odcedimo ter pretlačimo, da izteče sok. IMENOVALNIK: bèzgova ▪ Za palčke v kletkah je uporabil bezgove veje, ki RODILNIK: bèzgove jim je izčistil mehko sredico. DAJALNIK: bèzgovi 2. ki je iz bezga ali vsebuje bezeg, tj. cvetove ali TOŽILNIK: bèzgovo plodove MESTNIK: pri bèzgovi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z bèzgovo bezgov čaj, sok, sirup | bezgov kis | bezgova omaka | dvojina bezgovo cvrtje | bezgovo vino, žganje IMENOVALNIK: bèzgovi ▪ Nasvet za pripravo bezgovega čaja: 1 veliko žlico RODILNIK: bèzgovih bezgovih cvetov poparite z vrelo vodo, pustite stati DAJALNIK: bèzgovima 10 minut in precedite. TOŽILNIK: bèzgovi ▪ Bezgovo omako polijemo po jabolkih in jed MESTNIK: pri bèzgovih ponudimo okrašeno z lističi origana. ORODNIK: z bèzgovima ▪ Iz zrelih bezgovih jagod lahko pripravimo tudi množina bezgovo vino. IMENOVALNIK: bèzgove RODILNIK: bèzgovih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: bèzgovim jakostni TOŽILNIK: bèzgove [b zgo b zgova b zgovo] in [bəzgô bəzgôva MESTNIK: pri bèzgovih bəzgôvo] in [bəzgò bəzgôva bəzgôvo] ORODNIK: z bèzgovimi IPA: [ˈbəzgɔu ˈbəzgɔʋa ˈbəzgɔʋɔ] in [bəzˈgɔːu srednji spol bəzˈgɔːʋa bəzˈgɔːʋɔ] in [bəzˈgɔu bəzˈgɔːʋa bəzˈgɔːʋɔ] ednina tonemski IMENOVALNIK: bèzgovo [b zgo b zgova b zgovo] in [bəzgó bəzgóva RODILNIK: bèzgovega bəzgóvo] in [bəzgȍ bəzgóva bəzgóvo] DAJALNIK: bèzgovemu IPA: [b zg u b zg ʋa b zg ʋɔ] in [bəzg ːu bəzg ːʋá TOŽILNIK: bèzgovo bəzg ːʋ ] in [bəzg u bəzg ːʋá bəzg ːʋ ] MESTNIK: pri bèzgovem ORODNIK: z bèzgovim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: bèzgovi OSNOVNIK RODILNIK: bèzgovih moški spol DAJALNIK: bèzgovima ednina TOŽILNIK: bèzgovi IMENOVALNIK: bèzgov MESTNIK: pri bèzgovih RODILNIK: bèzgovega ORODNIK: z bèzgovima DAJALNIK: bèzgovemu množina TOŽILNIK: bèzgov IMENOVALNIK: bèzgova živo bèzgovega RODILNIK: bèzgovih MESTNIK: pri bèzgovem DAJALNIK: bèzgovim ORODNIK: z bèzgovim TOŽILNIK: bèzgova 73 MESTNIK: pri bèzgovih ORODNIK: z bèzgovim ORODNIK: z bèzgovimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: bèzgovi OSNOVNIK RODILNIK: bèzgovih moški spol DAJALNIK: bèzgovima ednina TOŽILNIK: bèzgovi IMENOVALNIK: bèzgov MESTNIK: pri bèzgovih RODILNIK: bèzgovega ORODNIK: z bèzgovima DAJALNIK: bèzgovemu množina TOŽILNIK: bèzgov IMENOVALNIK: bèzgova živo bèzgovega RODILNIK: bèzgovih MESTNIK: pri bèzgovem DAJALNIK: bèzgovim ORODNIK: z bèzgovim TOŽILNIK: bèzgova dvojina MESTNIK: pri bèzgovih IMENOVALNIK: bèzgova ORODNIK: z bèzgovimi RODILNIK: bèzgovih in DAJALNIK: bèzgovima jakostno TOŽILNIK: bèzgova OSNOVNIK MESTNIK: pri bèzgovih moški spol ORODNIK: z bèzgovima ednina množina IMENOVALNIK: bezgôv IMENOVALNIK: bèzgovi RODILNIK: bezgôvega RODILNIK: bèzgovih DAJALNIK: bezgôvemu DAJALNIK: bèzgovim TOŽILNIK: bezgôv TOŽILNIK: bèzgove živo bezgôvega MESTNIK: pri bèzgovih MESTNIK: pri bezgôvem ORODNIK: z bèzgovimi ORODNIK: z bezgôvim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: bezgôva IMENOVALNIK: bèzgova RODILNIK: bezgôvih RODILNIK: bèzgove DAJALNIK: bezgôvima DAJALNIK: bèzgovi TOŽILNIK: bezgôva TOŽILNIK: bèzgovo MESTNIK: pri bezgôvih MESTNIK: pri bèzgovi ORODNIK: z bezgôvima ORODNIK: z bèzgovo množina dvojina IMENOVALNIK: bezgôvi IMENOVALNIK: bèzgovi RODILNIK: bezgôvih RODILNIK: bèzgovih DAJALNIK: bezgôvim DAJALNIK: bèzgovima TOŽILNIK: bezgôve TOŽILNIK: bèzgovi MESTNIK: pri bezgôvih MESTNIK: pri bèzgovih ORODNIK: z bezgôvimi ORODNIK: z bèzgovima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: bèzgove IMENOVALNIK: bezgôva RODILNIK: bèzgovih RODILNIK: bezgôve DAJALNIK: bèzgovim DAJALNIK: bezgôvi TOŽILNIK: bèzgove TOŽILNIK: bezgôvo MESTNIK: pri bèzgovih MESTNIK: pri bezgôvi ORODNIK: z bèzgovimi ORODNIK: z bezgôvo srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: bezgôvi IMENOVALNIK: bèzgovo RODILNIK: bezgôvih RODILNIK: bèzgovega DAJALNIK: bezgôvima DAJALNIK: bèzgovemu TOŽILNIK: bezgôvi TOŽILNIK: bèzgovo MESTNIK: pri bezgôvih MESTNIK: pri bèzgovem ORODNIK: z bezgôvima 74 množina IMENOVALNIK: bezgóva IMENOVALNIK: bezgôve RODILNIK: bezgóve RODILNIK: bezgôvih DAJALNIK: bezgóvi DAJALNIK: bezgôvim TOŽILNIK: bezgóvo TOŽILNIK: bezgôve MESTNIK: pri bezgóvi MESTNIK: pri bezgôvih ORODNIK: z bezgóvo ORODNIK: z bezgôvimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: bezgóvi ednina RODILNIK: bezgóvih IMENOVALNIK: bezgôvo DAJALNIK: bezgóvima RODILNIK: bezgôvega TOŽILNIK: bezgóvi DAJALNIK: bezgôvemu MESTNIK: pri bezgóvih TOŽILNIK: bezgôvo ORODNIK: z bezgóvima MESTNIK: pri bezgôvem množina ORODNIK: z bezgôvim IMENOVALNIK: bezgóve dvojina RODILNIK: bezgóvih IMENOVALNIK: bezgôvi DAJALNIK: bezgóvim RODILNIK: bezgôvih TOŽILNIK: bezgóve DAJALNIK: bezgôvima MESTNIK: pri bezgóvih TOŽILNIK: bezgôvi ORODNIK: z bezgóvimi MESTNIK: pri bezgôvih srednji spol ORODNIK: z bezgôvima ednina množina IMENOVALNIK: bezgóvo IMENOVALNIK: bezgôva RODILNIK: bezgóvega RODILNIK: bezgôvih DAJALNIK: bezgóvemu DAJALNIK: bezgôvim TOŽILNIK: bezgóvo TOŽILNIK: bezgôva MESTNIK: pri bezgóvem MESTNIK: pri bezgôvih ORODNIK: z bezgóvim ORODNIK: z bezgôvimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: bezgóvi OSNOVNIK RODILNIK: bezgóvih moški spol DAJALNIK: bezgóvima ednina TOŽILNIK: bezgóvi IMENOVALNIK: bezgóv MESTNIK: pri bezgóvih RODILNIK: bezgóvega ORODNIK: z bezgóvima DAJALNIK: bezgóvemu množina TOŽILNIK: bezgóv IMENOVALNIK: bezgóva živo bezgóvega RODILNIK: bezgóvih MESTNIK: pri bezgóvem DAJALNIK: bezgóvim ORODNIK: z bezgóvim TOŽILNIK: bezgóva dvojina MESTNIK: pri bezgóvih IMENOVALNIK: bezgóva ORODNIK: z bezgóvimi RODILNIK: bezgóvih in DAJALNIK: bezgóvima jakostno TOŽILNIK: bezgóva OSNOVNIK MESTNIK: pri bezgóvih moški spol ORODNIK: z bezgóvima ednina množina IMENOVALNIK: bezgòv IMENOVALNIK: bezgóvi RODILNIK: bezgôvega RODILNIK: bezgóvih DAJALNIK: bezgôvemu DAJALNIK: bezgóvim TOŽILNIK: bezgòv TOŽILNIK: bezgóve živo bezgôvega MESTNIK: pri bezgóvih MESTNIK: pri bezgôvem ORODNIK: z bezgóvimi ORODNIK: z bezgôvim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: bezgôva 75 RODILNIK: bezgôvih tonemsko DAJALNIK: bezgôvima OSNOVNIK TOŽILNIK: bezgôva moški spol MESTNIK: pri bezgôvih ednina ORODNIK: z bezgôvima IMENOVALNIK: bezgȍv množina RODILNIK: bezgóvega IMENOVALNIK: bezgôvi DAJALNIK: bezgóvemu RODILNIK: bezgôvih TOŽILNIK: bezgȍv DAJALNIK: bezgôvim živo bezgóvega TOŽILNIK: bezgôve MESTNIK: pri bezgóvem MESTNIK: pri bezgôvih ORODNIK: z bezgóvim ORODNIK: z bezgôvimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: bezgóva ednina RODILNIK: bezgóvih IMENOVALNIK: bezgôva DAJALNIK: bezgóvima RODILNIK: bezgôve TOŽILNIK: bezgóva DAJALNIK: bezgôvi MESTNIK: pri bezgóvih TOŽILNIK: bezgôvo ORODNIK: z bezgóvima MESTNIK: pri bezgôvi množina ORODNIK: z bezgôvo IMENOVALNIK: bezgóvi dvojina RODILNIK: bezgóvih IMENOVALNIK: bezgôvi DAJALNIK: bezgóvim RODILNIK: bezgôvih TOŽILNIK: bezgóve DAJALNIK: bezgôvima MESTNIK: pri bezgóvih TOŽILNIK: bezgôvi ORODNIK: z bezgóvimi MESTNIK: pri bezgôvih ženski spol ORODNIK: z bezgôvima ednina množina IMENOVALNIK: bezgóva IMENOVALNIK: bezgôve RODILNIK: bezgóve RODILNIK: bezgôvih DAJALNIK: bezgóvi DAJALNIK: bezgôvim TOŽILNIK: bezgóvo TOŽILNIK: bezgôve MESTNIK: pri bezgóvi MESTNIK: pri bezgôvih ORODNIK: z bezgóvo ORODNIK: z bezgôvimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: bezgóvi ednina RODILNIK: bezgóvih IMENOVALNIK: bezgôvo DAJALNIK: bezgóvima RODILNIK: bezgôvega TOŽILNIK: bezgóvi DAJALNIK: bezgôvemu MESTNIK: pri bezgóvih TOŽILNIK: bezgôvo ORODNIK: z bezgóvima MESTNIK: pri bezgôvem množina ORODNIK: z bezgôvim IMENOVALNIK: bezgóve dvojina RODILNIK: bezgóvih IMENOVALNIK: bezgôvi DAJALNIK: bezgóvim RODILNIK: bezgôvih TOŽILNIK: bezgóve DAJALNIK: bezgôvima MESTNIK: pri bezgóvih TOŽILNIK: bezgôvi ORODNIK: z bezgóvimi MESTNIK: pri bezgôvih srednji spol ORODNIK: z bezgôvima ednina množina IMENOVALNIK: bezgóvo IMENOVALNIK: bezgôva RODILNIK: bezgóvega RODILNIK: bezgôvih DAJALNIK: bezgóvemu DAJALNIK: bezgôvim TOŽILNIK: bezgóvo TOŽILNIK: bezgôva MESTNIK: pri bezgóvem MESTNIK: pri bezgôvih ORODNIK: z bezgóvim ORODNIK: z bezgôvimi dvojina 76 IMENOVALNIK: bezgóvi RODILNIK: bezgóvih VZOREC DAJALNIK: bezgóvima jakostno TOŽILNIK: bezgóvi ednina MESTNIK: pri bezgóvih IMENOVALNIK: bíca ORODNIK: z bezgóvima RODILNIK: bíce množina DAJALNIK: bíci IMENOVALNIK: bezgóva TOŽILNIK: bíco RODILNIK: bezgóvih MESTNIK: pri bíci DAJALNIK: bezgóvim ORODNIK: z bíco TOŽILNIK: bezgóva dvojina MESTNIK: pri bezgóvih IMENOVALNIK: bíci ORODNIK: z bezgóvimi RODILNIK: bíc DAJALNIK: bícama STALNE ZVEZE TOŽILNIK: bíci MESTNIK: pri bícah bezgova prstasta kukavica ORODNIK: z bícama iz botanike travniška rastlina s temno rdečimi, množina škrlatnimi ali svetlo rumenimi cvetovi v IMENOVALNIK: bíce grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Dactylorhiza RODILNIK: bíc sambucina DAJALNIK: bícam ▪ Bezgova prstasta kukavica uspeva povsod po TOŽILNIK: bíce Sloveniji na travnikih, gozdnih jasah in na kamnitih MESTNIK: pri bícah pobočjih od nižine do subalpinskega pasu. ORODNIK: z bícami ▪ Verjetno najbolj nenavadna značilnost bezgove tonemsko prstaste kukavice je, da uspevajo na istem rastišču ednina navadno rastline z bledo rumenimi in s škrlatno IMENOVALNIK: bíca rdečimi cvetovi. RODILNIK: bíce DAJALNIK: bíci bezgova uhljevka TOŽILNIK: bíco iz biologije užitna goba z uhlju podobnim valovitim MESTNIK: pri bíci klobukom, ki raste zlasti na starem, trohnečem ORODNIK: z bȋco lesu bezga, bukve, platane; primerjaj lat. Auricularia dvojina auricula-judae IMENOVALNIK: bíci ▪ Z bezgovo uhljevko so zeliščarji zdravili vneto grlo. RODILNIK: bȋc ▪ Bezgova uhljevka je videti kot človeško uho. Ko je DAJALNIK: bícama sveža, je želatinasta, ko se posuši, pa trda. TOŽILNIK: bíci MESTNIK: pri bícah IZVOR ORODNIK: z bícama ↑bezeg množina IMENOVALNIK: bíce bíca bíce samostalnik ženskega spola [bíca] RODILNIK: bȋc POMEN DAJALNIK: bícam TOŽILNIK: bíce narečno koroško babica; SIN.: babica, narečno primorsko nona ▪ Vsi otroci razen najstarejšega, ki ima prostor spodaj MESTNIK: pri bícah pri bici in dediju, imajo svojo sobo. ORODNIK: z bícami ▪ Čez 7 let vse prav pride, je znala povedati moja in (tonemska dvojnica) pokojna bica. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: bȋca jakostni RODILNIK: bȋce [ DAJALNIK: bíca] bȋci TOŽILNIK: bȋco IPA: [ˈbiːtsa] MESTNIK: tonemski pri bȋci [bíca] in [bȋca] ORODNIK: z bȋco dvojina IPA: [bìːtsá] in [bíːtsà] 77 IMENOVALNIK: bȋci RODILNIK: biotína RODILNIK: bȋc DAJALNIK: biotínu DAJALNIK: bȋcama TOŽILNIK: biotín TOŽILNIK: bȋci MESTNIK: pri biotínu MESTNIK: pri bȋcah ORODNIK: z biotínom ORODNIK: z bȋcama dvojina množina IMENOVALNIK: biotína IMENOVALNIK: bȋce RODILNIK: biotínov RODILNIK: bȋc DAJALNIK: biotínoma DAJALNIK: bȋcam TOŽILNIK: biotína TOŽILNIK: bȋce MESTNIK: pri biotínih MESTNIK: pri bȋcah ORODNIK: z biotínoma ORODNIK: z bȋcami množina IMENOVALNIK: biotíni IZVOR RODILNIK: biotínov okrnjeno iz nar. babíca, glej ↑babica DAJALNIK: biotínom TOŽILNIK: biotíne biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín] MESTNIK: pri biotínih POMEN ORODNIK: z biotíni tonemsko iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno ednina vpliva na celično rast ter tvorbo, presnovo IMENOVALNIK: biotȋn maščobnih kislin in aminokislin RODILNIK: ; biotȋna SIN.: iz biologije, iz DAJALNIK: biotȋnu farmacije vitamin H TOŽILNIK: biotȋn ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri biotȋnu pomanjkanje biotina | vir biotina ORODNIK: z biotȋnom ▪ Če so nohti krhki in se radi cepijo, je to praviloma dvojina znak pomanjkanja biotina (vitamina H). IMENOVALNIK: ▪ Dober vir biotina so tudi ovseni kosmiči, biotȋna polnozrnati kruh, kuhana jajca in avokado. RODILNIK: biotȋnov DAJALNIK: biotȋnoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku vsebovati biotin TOŽILNIK: biotȋna ▪ Maline vsebujejo veliko biotina, ki skrbi za lepo MESTNIK: pri biotȋnih polt, sijoče lase in močne nohte. ORODNIK: z biotȋnoma množina ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: biotȋni n mikrogramov biotina RODILNIK: biotȋnov ▪ Z normalno mešano prehrano vnesemo v telo od DAJALNIK: biotȋnom 50 do 100 mikrogramov biotina na dan. TOŽILNIK: biotȋne ▪▪▪ MESTNIK: pri biotȋnih ▪ Če so vaši lasje brez leska, vam primanjkuje biotina, ORODNIK: z biotȋni ki ga lahko nadomestite z uživanjem več ovsenih kosmičev. I ZVOR prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. IZGOVOR IN OBLIKE biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’ jakostni [bijotín] bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat] IPA: [bijɔˈtiːn] POMEN tonemski 1. ki spominja na biser; SIN.: biserni [bijotȋn] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [bijɔtíːn] bisernati delci ▪ Samica nočnega metulja je pokrila travno bilko s VZOREC stotinami bisernatih jajčec. jakostno ▪ Puder z bisernatimi delci zelo pristaja svetlejši, ednina rožnati koži, zlata ali bronasta različica pa je idealna IMENOVALNIK: biotín pri rahlo zagoreli koži. 78 1.1. ki je tak kot pri biseru; SIN.: biserni TOŽILNIK: bísernati ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri bísernatih bisernat lesk | bisernat odtenek | bisernata barva ORODNIK: z bísernatima ▪ Na celotno zgornjo veko nanesite temnejši množina bisernat odtenek. IMENOVALNIK: bísernate ▪ Na vekah ji pristojijo odtenki v barvi las, na RODILNIK: bísernatih notranjih kotičkih oči pa bela, bisernata barva. DAJALNIK: bísernatim TOŽILNIK: bísernate IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri bísernatih jakostni ORODNIK: z bísernatimi [bísernat] srednji spol IPA: [ˈbiːsɛɾnat] ednina tonemski IMENOVALNIK: bísernato [bȋsernat] RODILNIK: bísernatega IPA: [bíːs ɾnat] DAJALNIK: bísernatemu TOŽILNIK: bísernato VZOREC MESTNIK: pri bísernatem jakostno ORODNIK: z bísernatim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: bísernati ednina RODILNIK: bísernatih IMENOVALNIK: bísernat DAJALNIK: bísernatima določno bísernati TOŽILNIK: bísernati RODILNIK: bísernatega MESTNIK: pri bísernatih DAJALNIK: bísernatemu ORODNIK: z bísernatima TOŽILNIK: bísernat množina določno bísernati IMENOVALNIK: bísernata živo bísernatega RODILNIK: bísernatih MESTNIK: pri bísernatem DAJALNIK: bísernatim ORODNIK: z bísernatim TOŽILNIK: bísernata dvojina MESTNIK: pri bísernatih IMENOVALNIK: bísernata ORODNIK: z bísernatimi RODILNIK: bísernatih tonemsko DAJALNIK: bísernatima OSNOVNIK TOŽILNIK: bísernata moški spol MESTNIK: pri bísernatih ednina ORODNIK: z bísernatima IMENOVALNIK: bȋsernat množina določno bȋsernati IMENOVALNIK: bísernati RODILNIK: bȋsernatega RODILNIK: bísernatih DAJALNIK: bȋsernatemu DAJALNIK: bísernatim TOŽILNIK: bȋsernat TOŽILNIK: bísernate določno bȋsernati MESTNIK: pri bísernatih živo bȋsernatega ORODNIK: z bísernatimi MESTNIK: pri bȋsernatem ženski spol ORODNIK: z bȋsernatim ednina dvojina IMENOVALNIK: bísernata IMENOVALNIK: bȋsernata RODILNIK: bísernate RODILNIK: bȋsernatih DAJALNIK: bísernati DAJALNIK: bȋsernatima TOŽILNIK: bísernato TOŽILNIK: bȋsernata MESTNIK: pri bísernati MESTNIK: pri bȋsernatih ORODNIK: z bísernato ORODNIK: z bȋsernatima dvojina množina IMENOVALNIK: bísernati IMENOVALNIK: bȋsernati RODILNIK: bísernatih RODILNIK: bȋsernatih DAJALNIK: bísernatima DAJALNIK: bȋsernatim 79 TOŽILNIK: bȋsernate biserni nakit | biserni uhani | biserna ogrlica, verižica MESTNIK: pri bȋsernatih ▪ Rada nosim briljantni in biserni nakit, a res le ob ORODNIK: z bȋsernatimi posebnih priložnostih. ženski spol ▪ Lase sem si spela navzgor in si pripela nežne ednina biserne uhane. IMENOVALNIK: bȋsernata ▪ Vstopila je oblečena v elegantno črno obleko in z RODILNIK: bȋsernate biserno ogrlico okoli vratu. DAJALNIK: bȋsernati 1.1. v katerem nastajajo biseri TOŽILNIK: bȋsernato ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri bȋsernati biserna ostriga, školjka ORODNIK: z bȋsernato ▪ Naravni biser je biser, ki nastane v bisernih dvojina ostrigah ali školjkah po naravni poti. IMENOVALNIK: bȋsernati ▪ Po tem, ko se biserna školjka nekoliko odpre, ji RODILNIK: bȋsernatih gojitelji vstavijo trdo sredico, nato pa školjke v DAJALNIK: bȋsernatima mreži potopijo na dno. TOŽILNIK: bȋsernati 1.2. ki spominja na biser; SIN.: bisernat MESTNIK: pri bȋsernatih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z bȋsernatima biserni delci | biserne kapljice | biserne kroglice množina ▪ Zgodaj zjutraj ali po dežju so cvetovi dalij IMENOVALNIK: bȋsernate okrašeni z bisernimi kapljicami vode. RODILNIK: bȋsernatih 1.3. ki je tak kot pri biseru; SIN.: bisernat DAJALNIK: bȋsernatim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: bȋsernate biserni lesk, sijaj | biserni odtenek | biserni učinek | MESTNIK: pri bȋsernatih biserni pigmenti | biserna barva | biserno senčilo ORODNIK: z bȋsernatimi ▪ Temnolasi pevki zelo lepo pristajajo svetlejši srednji spol odtenki z bisernim sijajem. ednina ▪ Občudovali smo čudovito novoletno dekoracijo IMENOVALNIK: bȋsernato gradu, ki se je svetlikal v bisernih odtenkih. RODILNIK: bȋsernatega ▪ Ustnice poudarite v naravnem tonu, nato pa na DAJALNIK: bȋsernatemu sredino nanesite bleščilo biserne barve. TOŽILNIK: bȋsernato 2. ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa MESTNIK: pri bȋsernatem ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z bȋsernatim biserni jubilej | biserna zakonca | biserna maša | dvojina biserna obletnica | biserna poroka IMENOVALNIK: bȋsernati ▪ Pred kratkim so praznovali biserno poroko 86- RODILNIK: bȋsernatih letnih zakoncev, ki sta poročena že šestdeset let. DAJALNIK: bȋsernatima ▪ Biserna zakonca sta najbolj veselo proslavila TOŽILNIK: bȋsernati obletnico med svojimi najdražjimi: petimi otroki, MESTNIK: pri bȋsernatih devetimi vnuki in pravnukinjo. ORODNIK: z bȋsernatima ▪ Biserno mašo ob 60-letnici mašništva je daroval množina najprej v svoji matični župniji v brestaniški baziliki. IMENOVALNIK: bȋsernata RODILNIK: I bȋsernatih ZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: bȋsernatim jakostni TOŽILNIK: bȋsernata [bíserni] MESTNIK: pri bȋsernatih IPA: [ˈbiːsɛɾni] ORODNIK: z bȋsernatimi tonemski [bȋserni] IZVOR IPA: [bíːs ɾni] ↑biserni V ZOREC jakostno bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] OSNOVNIK POMEN moški spol 1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: bíserni 80 RODILNIK: bísernega ORODNIK: z bísernima DAJALNIK: bísernemu množina TOŽILNIK: bíserni IMENOVALNIK: bíserna živo bísernega RODILNIK: bísernih MESTNIK: pri bísernem DAJALNIK: bísernim ORODNIK: z bísernim TOŽILNIK: bíserna dvojina MESTNIK: pri bísernih IMENOVALNIK: bíserna ORODNIK: z bísernimi RODILNIK: bísernih tonemsko DAJALNIK: bísernima OSNOVNIK TOŽILNIK: bíserna moški spol MESTNIK: pri bísernih ednina ORODNIK: z bísernima IMENOVALNIK: bȋserni množina RODILNIK: bȋsernega IMENOVALNIK: bíserni DAJALNIK: bȋsernemu RODILNIK: bísernih TOŽILNIK: bȋserni DAJALNIK: bísernim živo bȋsernega TOŽILNIK: bíserne MESTNIK: pri bȋsernem MESTNIK: pri bísernih ORODNIK: z bȋsernim ORODNIK: z bísernimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: bȋserna ednina RODILNIK: bȋsernih IMENOVALNIK: bíserna DAJALNIK: bȋsernima RODILNIK: bíserne TOŽILNIK: bȋserna DAJALNIK: bíserni MESTNIK: pri bȋsernih TOŽILNIK: bíserno ORODNIK: z bȋsernima MESTNIK: pri bíserni množina ORODNIK: z bíserno IMENOVALNIK: bȋserni dvojina RODILNIK: bȋsernih IMENOVALNIK: bíserni DAJALNIK: bȋsernim RODILNIK: bísernih TOŽILNIK: bȋserne DAJALNIK: bísernima MESTNIK: pri bȋsernih TOŽILNIK: bíserni ORODNIK: z bȋsernimi MESTNIK: pri bísernih ženski spol ORODNIK: z bísernima ednina množina IMENOVALNIK: bȋserna IMENOVALNIK: bíserne RODILNIK: bȋserne RODILNIK: bísernih DAJALNIK: bȋserni DAJALNIK: bísernim TOŽILNIK: bȋserno TOŽILNIK: bíserne MESTNIK: pri bȋserni MESTNIK: pri bísernih ORODNIK: z bȋserno ORODNIK: z bísernimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: bȋserni ednina RODILNIK: bȋsernih IMENOVALNIK: bíserno DAJALNIK: bȋsernima RODILNIK: bísernega TOŽILNIK: bȋserni DAJALNIK: bísernemu MESTNIK: pri bȋsernih TOŽILNIK: bíserno ORODNIK: z bȋsernima MESTNIK: pri bísernem množina ORODNIK: z bísernim IMENOVALNIK: bȋserne dvojina RODILNIK: bȋsernih IMENOVALNIK: bíserni DAJALNIK: bȋsernim RODILNIK: bísernih TOŽILNIK: bȋserne DAJALNIK: bísernima MESTNIK: pri bȋsernih TOŽILNIK: bíserni ORODNIK: z bȋsernimi MESTNIK: pri bísernih srednji spol 81 ednina ▪ Pojav hladnega znoja nas opozarja na IMENOVALNIK: bȋserno preobremenjenost srca, pogosto ga spremljata še RODILNIK: bȋsernega bledica ter padec krvnega tlaka. DAJALNIK: bȋsernemu ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: bȋserno opaziti bledico | pregnati bledico MESTNIK: pri bȋsernem ▪ Sprehajal sem se po parkih in globoko dihal, da bi ORODNIK: z bȋsernim pregnal svinčeno bledico, ki se mi je zavlekla dvojina globoko pod kožo. IMENOVALNIK: bȋserni ▪ Sodelavci so pri njem opazili bledico, podočnjake RODILNIK: bȋsernih in utrujenost. DAJALNIK: bȋsernima ▪ Slabokrvnost povzroča bledico in utrujenost. TOŽILNIK: bȋserni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri bȋsernih bledica kože | bledica obraza ORODNIK: z bȋsernima ▪ Znaki slabokrvnosti so poleg utrujenosti še močna množina bledica kože, hitro bitje srca in lahko tudi IMENOVALNIK: razdražljivost. bȋserna ▪ Nezdrava, prosojna bledica obraza je lahko RODILNIK: bȋsernih posledica nekaterih hudih bolezni ledvic, prirojene DAJALNIK: bȋsernim srčne napake in bolezni, kot je anemija. TOŽILNIK: bȋserna MESTNIK: ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku pri bȋsernih bledica na licih, obrazu ORODNIK: z bȋsernimi ▪ Prvi znak pomanjkanja železa je bledica na S obrazu. TALNE ZVEZE 1.1. svetlejša barva polti biserna matica ⏵ prid. beseda + sam. beseda notranja, bleščeča se plast lupine pri nekaterih ▪ Pregovorno aristokratsko bledico je zamenjala školjkah, zlasti kot okrasni material čokoladna porjavelost, ki je pomenila zdravje, privlačnost in dober standard. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku gumbi iz biserne matice | številčnica iz biserne I matice ZGOVOR IN OBLIKE ▪ Hlače in suknjiče so imeli vzdolž šivov okrašene z jakostni vrstami gumbov iz biserne matice. [bledíca] IPA: [blɛˈdiːtsa] I tonemski ZVOR [bledíca] ↑biser IPA: [blɛdìːtsá] bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] VZOREC POMEN jakostno 1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju ednina organizma, bolezni IMENOVALNIK: bledíca ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: bledíce izrazita, rahla bledica | mrtvaška bledica | nezdrava DAJALNIK: bledíci bledica | zimska bledica TOŽILNIK: bledíco ▪ Sončarico spremljajo izrazita bledica, slabost, MESTNIK: pri bledíci povečano znojenje, krči v trebuhu in omedlevica. ORODNIK: z bledíco ▪ Gosti črni brki so bili v močnem nasprotju z dvojina mrtvaško bledico obraza. IMENOVALNIK: bledíci ▪ Kljub nezdravi bledici je začutil njeno neizmerno RODILNIK: bledíc energijo. DAJALNIK: bledícama ▪ Če bi radi prikrili zimsko bledico, uporabite TOŽILNIK: bledíci tonirano kremo. MESTNIK: pri bledícah ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z bledícama bledica izgine, se pojavi | bledica spremlja KAJ množina ▪ Pri levkemiji se lahko pojavijo bledica, IMENOVALNIK: bledíce slabokrvnost, tudi močnejše krvavitve. RODILNIK: bledíc 82 DAJALNIK: bledícam ↑bled TOŽILNIK: bledíce MESTNIK: pri bledícah blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] ORODNIK: z bledícami POMEN tonemsko 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi ednina užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta IMENOVALNIK: bledíca vulgaris cicla RODILNIK: bledíce ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: bledíci sejati blitvo TOŽILNIK: bledíco ▪ Blitvo sejemo maja in junija v vrste, med seboj MESTNIK: pri bledíci oddaljene okrog 30 centimetrov. ORODNIK: z bledȋco dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku list, steblo blitve | šopek blitve IMENOVALNIK: bledíci ▪ Velike liste blitve bomo odrezali tik nad zemljo RODILNIK: bledȋc oziroma tam, kjer pero začne rasti iz kocena. DAJALNIK: bledícama ▪ V zelo peščenih in revnih tleh bodo stebla blitve TOŽILNIK: bledíci zrasla toga in precej vlaknata, zato takšna tla nekaj MESTNIK: pri bledícah tednov pred sajenjem ali presajanjem obogatimo s ORODNIK: z bledícama kompostom. množina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: bledíce blitva s KAKŠNIMI peclji RODILNIK: bledȋc ▪ Blitva z rdečimi peclji je milejšega okusa kot tista z DAJALNIK: bledícam belimi. TOŽILNIK: bledíce ▪ Lepe so tudi zelene in škrlatne kolerabe, blitva z MESTNIK: pri bledícah zelenimi, rdečimi in rumenimi stebli, pa ORODNIK: z bledícami škrlatnolistna rdeča pesa. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. STALNE ZVEZE blitva raste ▪ Na gredico, kjer letos raste blitva, še vsaj dve ali listna bledica tri leta ne bomo sejali špinače, rdeče pese ali blitve. iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi ▪ Blitva sodi med tiste rastline, ki nam lahko obrodijo pomanjkanja nekaterih snovi, zlasti železa, že spomladi. obledijo, spremenijo barvo; SIN.: iz agronomije kloroza ⏵ priredna zveza ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku blitva ali mangold | blitva in paradižnik, blitva in pojav listne bledice rdeča pesa, blitva in špinača, blitva in zelje ▪ Ob pojavu listne bledice (listna ploskev postane ▪ Najpogosteje se na vrtu znajde rdeča pesa, sledi ji rumeno zelena, listne žile pa ohranijo normalno špinača, žal pa je še vedno premalo zanimanja za zeleno barvo) dodajamo železo vsakih sedem dni. blitvo ali mangold. ▪ Če opazimo znake listne bledice, rastline enkrat na ▪ Na bobu, blitvi in rdeči pesi imamo veliko uši, na teden zalivamo z raztopino železovih kelatov, dokler rukoli in rumeni kolerabi pa nekakšne žuželke, ki so listi spet ne postanejo normalno zeleni. preluknjale liste. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 1.1. ta rastlina kot hrana, jed listna bledica se pojavi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Zemlja ne sme biti kisla, ker se sicer lahko pojavi dodati blitvo | kuhati blitvo | narezati blitvo | očistiti, listna bledica kot posledica vezanega železa, ki ga oprati blitvo | ponuditi blitvo rastlina ne more sprejemati. ▪ Na olivnem olju popražimo sesekljan česen, ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dodamo blitvo in krompir ter vse skupaj pražimo ▪ Da preprečimo listno bledico, rastlino tedensko še minuto, dve. gnojimo z železom. ▪ V slani vodi kuhamo blitvo tri minute in jo ⏵ priredna zveza odcedimo. listna bledica ali kloroza ▪ Po vsakem fileju poškropite malo limonovega ▪ Ne pozabimo na redno dognojevanje z železovimi soka, poleg ponudite pripravljeno blitvo in jed pripravki, sicer se kmalu pojavi listna bledica ali okrasite s preostalimi limonovimi krhlji. kloroza. ⏵ prid. beseda + sam. beseda IZVOR 83 dušena, kuhana, popečena blitva | mlada blitva | narezana, sesekljana blitva | očiščena, odcejena, IZGOVOR IN OBLIKE oprana blitva | sveža blitva jakostni ▪ Mlado in nežno blitvo lahko jemo tudi surovo s [blítva] stebli vred. IPA: [ˈbliːtʋa] ▪ Za kosilo si pripravimo na žaru pečeno belo ribo, tonemski zraven lahko jemo kuhano blitvo in zeleno solato z [blȋtva] zelo malo olja. IPA: [blíːtʋà] ▪ Oprano in odcejeno blitvo skuhamo v majhni količini slane vode. VZOREC ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v jakostno rodilniku ednina n dag, n g, n kg blitve | n kilogramov blitve IMENOVALNIK: blítva ▪ Oplaknite 300 g blitve ter sesekljajte stebla in RODILNIK: blítve lističe. DAJALNIK: blítvi ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: blítvo blitva s krompirjem MESTNIK: pri blítvi ▪ Včasih si pripravim samo blitvo s krompirjem, ORODNIK: z blítvo obogateno s česnom in olivnim oljem, brez mesa. dvojina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: blítvi krompir z blitvo | lazanja, omleta z blitvo RODILNIK: blítev ▪ Sirovi štruklji kot prvi dodatek so bili odlični, DAJALNIK: omleta z blitvo in skuto v obliki štruklja pa je bila blítvama zelo zažgana. TOŽILNIK: blítvi ▪ Predlagam vam narastek z blitvo in krompirjem MESTNIK: pri blítvah in jagodni sladoled z jogurtom. ORODNIK: z blítvama množina ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku juha iz blitve IMENOVALNIK: blítve ▪ Danes bomo pripravili juho iz blitve in kopriv. RODILNIK: blítev ▪ V prejšnji številki tednika sem vas spraševala, kaj DAJALNIK: blítvam potrebujemo, da pripravimo torto iz blitve. TOŽILNIK: blítve MESTNIK: pri blítvah ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku blitva v solati ORODNIK: z blítvami ▪ Poleg zvitkov lahko ponudite blitvo v solati z tonemsko nektarinami in jabolki. ednina IMENOVALNIK: ⏵ sam. beseda + po + prisl. blȋtva blitva po dalmatinsko RODILNIK: blȋtve ▪ Na Primorskem slovi blitva po dalmatinsko. To DAJALNIK: blȋtvi pripravimo z olivnim oljem, česnom in po želji TOŽILNIK: blȋtvo dodamo krompir. MESTNIK: pri blȋtvi ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z blȋtvo blitva vsebuje KAJ dvojina ▪ Blitva vsebuje precej vitaminov, kalij in fosfor. IMENOVALNIK: blȋtvi ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: blȋtev ▪ Pečene skuše naložite na krožnike, jih pokapajte DAJALNIK: blȋtvama z oljčnim oljem in postrezite z blitvo in TOŽILNIK: blȋtvi krompirjem. MESTNIK: pri blȋtvah ▪ Na sredo pekača smo položili ribo, okoli pa med ORODNIK: z blȋtvama kose krompirja in korenčka naložili surovo množina marinirano zelenjad in jo dopolnili s poparjeno IMENOVALNIK: blȋtve blitvo. RODILNIK: blȋtev ⏵ priredna zveza DAJALNIK: blȋtvam blitva in krompir TOŽILNIK: blȋtve ▪ Starše sem presenetila z lignji na žaru, kuhano MESTNIK: pri blȋtvah blitvo in krompirjem. ORODNIK: z blȋtvami ▪ Jed serviramo toplo, zraven pa ponudimo še blitvo in kostanjev pire. IZVOR 84 prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. ednina bietola < vulglat. * bētula, manjšalnice od lat. bēta IMENOVALNIK: blítvina ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ RODILNIK: blítvine DAJALNIK: blítvini blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] TOŽILNIK: blítvino POMEN MESTNIK: pri blítvini 1. ki je del blitve ORODNIK: z blítvino dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda blitvini listi IMENOVALNIK: blítvini ▪ Posodo z nizkim robom namažemo z margarino in RODILNIK: blítvinih nanjo kot strešnike naložimo meso, zeleno in 20 dag DAJALNIK: blítvinima grobo narezanih blitvinih listov. TOŽILNIK: blítvini ▪ Jed po želji okrasimo z blanširanimi blitvinimi MESTNIK: pri blítvinih peclji. ORODNIK: z blítvinima 2. ki je iz blitve ali vsebuje blitvo množina IMENOVALNIK: blítvine ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Vlečeno testo razvaljamo, premažemo z blitvinim RODILNIK: blítvinih nadevom in zavijemo v štrukelj. DAJALNIK: blítvinim ▪ Blitvo pogosto jemo kot prilogo k ribam, danes pa TOŽILNIK: blítvine vam bomo predstavili še blitvino juho. MESTNIK: pri blítvinih ORODNIK: z blítvinimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni [blítvin] IMENOVALNIK: blítvino RODILNIK: blítvinega IPA: [ˈbliːtʋin] tonemski DAJALNIK: blítvinemu [blȋtvin] TOŽILNIK: blítvino MESTNIK: pri blítvinem IPA: [blíːtʋìn] ORODNIK: z blítvinim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: blítvini OSNOVNIK RODILNIK: blítvinih moški spol DAJALNIK: blítvinima ednina TOŽILNIK: blítvini IMENOVALNIK: blítvin MESTNIK: pri blítvinih RODILNIK: blítvinega ORODNIK: z blítvinima množina DAJALNIK: blítvinemu TOŽILNIK: blítvin IMENOVALNIK: blítvina živo blítvinega RODILNIK: blítvinih MESTNIK: pri blítvinem DAJALNIK: blítvinim ORODNIK: z blítvinim TOŽILNIK: blítvina dvojina MESTNIK: pri blítvinih IMENOVALNIK: blítvina ORODNIK: z blítvinimi tonemsko RODILNIK: blítvinih DAJALNIK: blítvinima OSNOVNIK TOŽILNIK: blítvina moški spol ednina MESTNIK: pri blítvinih ORODNIK: z blítvinima IMENOVALNIK: blȋtvin množina RODILNIK: blȋtvinega IMENOVALNIK: blítvini DAJALNIK: blȋtvinemu RODILNIK: blítvinih TOŽILNIK: blȋtvin DAJALNIK: živo blítvinim blȋtvinega TOŽILNIK: blítvine MESTNIK: pri blȋtvinem MESTNIK: pri blítvinih ORODNIK: z blȋtvinim dvojina ORODNIK: z blítvinimi ženski spol IMENOVALNIK: blȋtvina 85 RODILNIK: blȋtvinih DAJALNIK: blȋtvinima IZVOR TOŽILNIK: blȋtvina ↑blitva MESTNIK: pri blȋtvinih ORODNIK: z blȋtvinima blják in bljàk medmet [blják] in [bljàk] množina POMEN IMENOVALNIK: blȋtvini 1. izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu je zoprno, RODILNIK: blȋtvinih vzbuja odpor DAJALNIK: blȋtvinim ▪ Bljak, smrdi. TOŽILNIK: blȋtvine ▪ Iz zgornjih bazenov tisto umazano vodo polivajo v MESTNIK: pri blȋtvinih spodnje bazene, bljak, svinarija. ORODNIK: z blȋtvinimi 1.1. povedkovnik, z glagolom biti gnusen, grd ženski spol ednina ▪ Pozabite na sivo-rdeče fasade, ker so bljak in passé. IMENOVALNIK: blȋtvina ▪ Gospodična je naravnost čudovita, obleka je pa RODILNIK: blȋtvine bljak! DAJALNIK: blȋtvini 2. izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi TOŽILNIK: blȋtvino neupravičeno, vredno prezira MESTNIK: pri blȋtvini ▪ Vedno negativno razmišljanje, kritike in pljuvanje ... ORODNIK: z blȋtvino dvojina bljak, slabo mi je od vsega tega. ▪ Sram vas bodi, bljak. IMENOVALNIK: blȋtvini 3. RODILNIK: blȋtvinih kot členek izraža neodobravanje, mnenje, da je DAJALNIK: blȋtvinima kaj neupravičeno, vredno prezira TOŽILNIK: blȋtvini ▪ No, dosegla je svoje, so bili pa zato sošolci ob MESTNIK: maturanca, bljak pa taka zmaga! pri blȋtvinih ORODNIK: z blȋtvinima množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: blȋtvine jakostni RODILNIK: blȋtvinih [blják] in [bljàk] DAJALNIK: blȋtvinim IPA: [ˈbljaːk] in [ˈbljak] TOŽILNIK: blȋtvine tonemski MESTNIK: pri blȋtvinih [bljȃk] in [bljȁk] ORODNIK: z blȋtvinimi IPA: [bljáːk] in [blják] srednji spol ednina IZVOR IMENOVALNIK: blȋtvino imitativna beseda, ki posnema pri bruhanju nastale RODILNIK: blȋtvinega zvoke DAJALNIK: blȋtvinemu TOŽILNIK: blȋtvino blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók MESTNIK: pri blȋtvinem blóga] in [blôk blôga] ORODNIK: z blȋtvinim POMEN dvojina 1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, IMENOVALNIK: blȋtvini posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti RODILNIK: blȋtvinih posameznikovih zanimanj, mnenj DAJALNIK: blȋtvinima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: blȋtvini dober, odličen, popularen, priljubljen, zanimiv blog | MESTNIK: pri blȋtvinih internetni, spletni blog | korporativni, poslovni blog | ORODNIK: z blȋtvinima kulinarični, modni, novičarski, politični, popotniški množina blog | moj, tvoj, vaš blog | nov blog | osebni, uradni IMENOVALNIK: blȋtvina blog RODILNIK: blȋtvinih ▪ Dober blog prepoznamo po številu rednih DAJALNIK: blȋtvinim obiskovalcev in njihovih komentarjev. TOŽILNIK: blȋtvina ▪ Nov filmski blog obljublja, da se boste lahko tam MESTNIK: pri blȋtvinih redno in kvalitetno informirali o filmih, ki prihajajo ORODNIK: z blȋtvinimi ali odhajajo iz slovenskih kinematografov. 86 ▪ Vsestranski umetnik je nekaj časa na svojem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku uradnem blogu dvigoval prah in tako šokiral komentiranje, objavljanje, prebiranje blogov | marsikoga. naslov bloga | tema, vsebina bloga ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku ▪ Gledanje televizije in branje časopisov je brati, prebrati na blogu | komentirati na blogu | zamenjalo prebiranje blogov, komentiranje, objaviti, objavljati, zapisati na blogu ustvarjanje nečesa novega. ▪ To, kar bereš na blogu, je edino, kar sem o tej ▪ Se opravičujem vsem, ki jih je vsebina mojega temi napisala. včerajšnjega bloga prizadela. ▪ Posnemite fotografijo, dodajte besedilo in ju ⏵ prid. beseda + sam. beseda objavite na blogu. naslednji, prejšnji, zadnji blog ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ In tukaj je zadnji blog v seriji blogov o klasični brati, pisati, prebirati, spremljati blog | izbrisati blog | glasbi. odpreti, ustvariti blog ▪ Na moj prejšnji blog ni bilo nobenega resnega ▪ Razvpita medijska zvezdnica je prenehala pisati odziva s strani administratorjev. blog in ukinila možnost komentiranja. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Odprl sem nov blog, kjer bom pisal predvsem o komentirati bloge | napisati, spisati blog | prebrati svojih izkušnjah z Japonci. blog ▪ Fantje, ki boste prebirali moj blog, boste najbrž ▪ V navado mi je prišlo, da napišem blog med osupli nad dejstvom, da pišem o nogometu. vikendom. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Brisani bodo vsi komentarji, kjer bo očitno, da avtor, pisec, uporabnik bloga | bralec, obiskovalec avtor komentarja ni prebral bloga. bloga | branje, pisanje bloga | ime bloga | komentator ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku bloga objaviti, objavljati, zapisati v blogu | prebrati v ▪ Tvoj komentar bo objavljen, ko ga odobri avtor blogu bloga. ▪ Kako je zadeva potekala, lahko preberete v ▪ Dva izmed bralcev bloga je nagradil z dresoma, na mojem blogu. katerih so podpisi vseh košarkarjev najboljše ekipe ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda stare celine. video blog ▪ Za obiskovalce bloga so pripravili tudi posebno ▪ Njegovo popotovanje je zabeleženo z video blogi, nagradno igro. ki se enkrat tedensko objavljajo na posebni spletni ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku strani. komentar na blogu | objava, prispevek, zapis na blogu IZGOVOR IN OBLIKE ▪ V komentarjih na blogu so bila mnenja novinarjev jakostni deljena – nekateri so idejo zavrnili, drugi pa so nad [blók blóga] in [blôk blôga] njo navdušeni. IPA: [ˈbloːk ˈbloːga] in [ˈblɔːk ˈblɔːga] ▪ Po ogledu tvojih prispevkov na blogu ostane tonemski grenak priokus. [bl k bl ga] in [blȏk blȏga] ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku IPA: [blóːk blóːgà] in [bl ːk bl ːgà] napisati na blog ▪ Česa ne bi nikoli napisal na blog? VZOREC ⏵ sam. beseda + do + sam. beseda v rodilniku jakostno link, povezava do bloga ednina ▪ Fotografije v čimvečji ločljivosti z imenom avtorja IMENOVALNIK: blóg in povezavo do bloga avtorja ter naslovom RODILNIK: blóga fotografije pošljite na naslov uredništva. DAJALNIK: blógu ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda TOŽILNIK: blóg video blog MESTNIK: pri blógu ▪ Znova bo spravila v pogon svoj video blog. ORODNIK: z blógom ⏵ priredna zveza dvojina blog in forum, blog in spletna stran IMENOVALNIK: blóga ▪ Uporabniki so najaktivnejši pri dodajanju slik, RODILNIK: videoposnetkov in komentarjev v forume in bloge. blógov DAJALNIK: ▪ Če ste lastnik spletne strani ali bloga, vas verjetno blógoma zanima, kateri elementi najbolj pritegnejo pozornost TOŽILNIK: blóga vaših obiskovalcev. MESTNIK: pri blógih 1.1. objava na takem spletnem mestu ORODNIK: z blógoma množina 87 IMENOVALNIK: blógi TOŽILNIK: blȏg RODILNIK: blógov MESTNIK: pri blȏgu DAJALNIK: blógom ORODNIK: z blȏgom TOŽILNIK: blóge dvojina MESTNIK: pri blógih IMENOVALNIK: blȏga ORODNIK: z blógi RODILNIK: blȏgov tonemsko DAJALNIK: blȏgoma ednina TOŽILNIK: blȏga IMENOVALNIK: bl g MESTNIK: pri blȏgih RODILNIK: bl ga ORODNIK: z blȏgoma DAJALNIK: bl gu množina TOŽILNIK: bl g IMENOVALNIK: blȏgi MESTNIK: pri bl gu RODILNIK: blȏgov ORODNIK: z bl gom DAJALNIK: blȏgom dvojina TOŽILNIK: blȏge IMENOVALNIK: bl ga MESTNIK: pri blȏgih RODILNIK: bl gov ORODNIK: z blȏgi DAJALNIK: bl goma TOŽILNIK: bl ga IZVOR MESTNIK: pri bl gih prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ORODNIK: z bl goma ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’ množina IMENOVALNIK: bl gi blóganje blóganja in blôganje blôganja samostalnik RODILNIK: bl gov srednjega spola [blóganje] in [blôganje] DAJALNIK: bl gom POMEN TOŽILNIK: bl ge objavljanje besedil, slik, posnetkov na spletnem MESTNIK: pri bl gih mestu z namenom predstavljanja zlasti ORODNIK: z bl gi posameznikovih zanimanj, mnenj in ▪ Na srečanju z mediji in bralci je razkril svoje občutke jakostno in izkušnje z bloganjem. ednina ▪ V 3. poglavju so zbrani nasveti za varno bloganje ter IMENOVALNIK: blôg pravila in predpisi, ki jih mora poznati oz. upoštevati RODILNIK: blôga vsak bloger. DAJALNIK: blôgu TOŽILNIK: blôg IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri blôgu jakostni ORODNIK: z blôgom [blóganje] in [blôganje] dvojina IPA: [ˈbloːganjɛ] in [ˈblɔːganjɛ] IMENOVALNIK: blôga tonemski RODILNIK: blôgov [bl ganje] in [blȏganje] DAJALNIK: blôgoma IPA: [blóːgànjɛ] in [bl ːgànjɛ] TOŽILNIK: blôga MESTNIK: pri blôgih VZOREC ORODNIK: z blôgoma jakostno množina ednina IMENOVALNIK: blôgi IMENOVALNIK: blóganje RODILNIK: blôgov RODILNIK: blóganja DAJALNIK: blôgom DAJALNIK: blóganju TOŽILNIK: blôge TOŽILNIK: blóganje MESTNIK: pri blôgih MESTNIK: pri blóganju ORODNIK: z blôgi ORODNIK: z blóganjem tonemsko dvojina ednina IMENOVALNIK: blóganji IMENOVALNIK: blȏg RODILNIK: blóganj RODILNIK: blȏga DAJALNIK: blóganjema DAJALNIK: blȏgu TOŽILNIK: blóganji 88 MESTNIK: pri blóganjih IMENOVALNIK: blȏganje ORODNIK: z blóganjema RODILNIK: blȏganja množina DAJALNIK: blȏganju IMENOVALNIK: blóganja TOŽILNIK: blȏganje RODILNIK: blóganj MESTNIK: pri blȏganju DAJALNIK: blóganjem ORODNIK: z blȏganjem TOŽILNIK: blóganja dvojina MESTNIK: pri blóganjih IMENOVALNIK: blȏganji ORODNIK: z blóganji RODILNIK: blȏganj tonemsko DAJALNIK: blȏganjema ednina TOŽILNIK: blȏganji IMENOVALNIK: bl ganje MESTNIK: pri blȏganjih RODILNIK: bl ganja ORODNIK: z blȏganjema DAJALNIK: bl ganju množina TOŽILNIK: bl ganje IMENOVALNIK: blȏganja MESTNIK: pri bl ganju RODILNIK: blȏganj ORODNIK: z bl ganjem DAJALNIK: blȏganjem dvojina TOŽILNIK: blȏganja IMENOVALNIK: bl ganji MESTNIK: pri blȏganjih RODILNIK: bl ganj ORODNIK: z blȏganji DAJALNIK: bl ganjema TOŽILNIK: bl ganji IZVOR MESTNIK: pri bl ganjih ↑blogati ORODNIK: z bl ganjema množina blógar blógarja in blôgar blôgarja samostalnik moškega IMENOVALNIK: bl ganja spola [blógar] in [blôgar] RODILNIK: bl ganj POMEN DAJALNIK: bl ganjem kdor na spletnem mestu, namenjenem TOŽILNIK: bl ganja predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, MESTNIK: pri bl ganjih mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; ORODNIK: SIN.: z bl ganji bloger in jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina anonimen blogar ▪ Medtem ko javnost grabi panika, anonimni blogar IMENOVALNIK: blôganje in teoretik zarote z ugibanjem o naravi in poreklu RODILNIK: blôganja virusa še podpihuje naraščajočo histerijo. DAJALNIK: blôganju ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: blôganje ▪ Blogarji intenzivno spremljajo, komentirajo druge MESTNIK: pri blôganju blogarje in vzpostavljajo skupnosti enako ali ORODNIK: z blôganjem podobno mislečih. dvojina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: blôganji blogar in komentator RODILNIK: blôganj ▪ S podpisom so se obvezali, da bodo od blogarjev DAJALNIK: blôganjema in komentatorjev novic zahtevali obvezno TOŽILNIK: blôganji registracijo, ki jim omogoča tudi ukinitev MESTNIK: pri blôganjih uporabniškega imena. ORODNIK: z blôganjema množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: blôganja jakostni RODILNIK: blôganj [blógar] in [blôgar] DAJALNIK: blôganjem IPA: [ˈbloːgaɾ] in [ˈblɔːgaɾ] TOŽILNIK: blôganja tonemski MESTNIK: pri blôganjih [bl gar] in [blógar] ORODNIK: z blôganji IPA: [blòːgáɾ] in [bl ːgáɾ] tonemsko ednina VZOREC 89 jakostno DAJALNIK: blôgarjema ednina TOŽILNIK: blôgarja IMENOVALNIK: blógar MESTNIK: pri blôgarjih RODILNIK: blógarja ORODNIK: z blôgarjema DAJALNIK: blógarju množina TOŽILNIK: blógarja IMENOVALNIK: blôgarji MESTNIK: pri blógarju RODILNIK: blôgarjev ORODNIK: z blógarjem DAJALNIK: blôgarjem dvojina TOŽILNIK: blôgarje IMENOVALNIK: blógarja MESTNIK: pri blôgarjih RODILNIK: blógarjev ORODNIK: z blôgarji DAJALNIK: blógarjema tonemsko TOŽILNIK: blógarja ednina MESTNIK: pri blógarjih IMENOVALNIK: blógar ORODNIK: z blógarjema RODILNIK: blógarja množina DAJALNIK: blógarju IMENOVALNIK: blógarji TOŽILNIK: blógarja RODILNIK: blógarjev MESTNIK: pri blógarju tudi pri blȏgarju DAJALNIK: blógarjem ORODNIK: z blógarjem TOŽILNIK: blógarje dvojina MESTNIK: pri blógarjih IMENOVALNIK: blógarja ORODNIK: z blógarji RODILNIK: blógarjev in blȏgarjev tonemsko DAJALNIK: blógarjema ednina TOŽILNIK: blógarja IMENOVALNIK: bl gar MESTNIK: pri blógarjih in pri blȏgarjih RODILNIK: bl garja ORODNIK: z blógarjema DAJALNIK: bl garju množina TOŽILNIK: bl garja IMENOVALNIK: blógarji MESTNIK: pri bl garju RODILNIK: blógarjev in blȏgarjev ORODNIK: z bl garjem DAJALNIK: blógarjem dvojina TOŽILNIK: blógarje IMENOVALNIK: bl garja MESTNIK: pri blógarjih in pri blȏgarjih RODILNIK: bl garjev tudi bl garjev ORODNIK: z blógarji in z blȏgarji DAJALNIK: bl garjema TOŽILNIK: bl garja IZVOR MESTNIK: pri bl garjih tudi pri bl garjih ↑blogati ORODNIK: z bl garjema množina blógati blógam in blôgati blôgam nedovršni glagol IMENOVALNIK: bl garji [blógati] in [blôgati] RODILNIK: bl garjev tudi bl garjev POMEN DAJALNIK: bl garjem objavljati besedila, slike, posnetke na spletnem TOŽILNIK: bl garje mestu z namenom predstavljanja zlasti MESTNIK: pri bl garjih tudi pri bl garjih posameznikovih zanimanj, mnenj ORODNIK: z bl garji tudi z bl garji ⏵ glag. + pod + sam. beseda v orodniku in blogati pod psevdonimom, vzdevkom jakostno ▪ Naj blogajo pod vzdevki in naj raje ne objavljajo ednina prepoznavnih fotografij, priimkov, naslovov in IMENOVALNIK: blôgar telefonskih številk. RODILNIK: blôgarja ⏵ glag. + glag. v nedoločniku DAJALNIK: blôgarju začeti blogati TOŽILNIK: blôgarja ▪ Ker rad pišem, sem pričel blogati. MESTNIK: pri blôgarju ⏵ glag. + o + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z blôgarjem ▪ Blogali smo o porazih naših kandidatov na dvojina volitvah. IMENOVALNIK: blôgarja RODILNIK: blôgarjev IZGOVOR IN OBLIKE 90 jakostni dvojina [blógati] in [blôgati] IMENOVALNIK: blogajóča IPA: [ˈbloːgati] in [ˈblɔːgati] RODILNIK: blogajóčih tonemski DAJALNIK: blogajóčima [bl gati] in [blȏgati] TOŽILNIK: blogajóča IPA: [blóːgatì] in [bl ːgàti] MESTNIK: pri blogajóčih ORODNIK: z blogajóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: blogajóči NEDOLOČNIK: blógati RODILNIK: blogajóčih NAMENILNIK: blógat DAJALNIK: blogajóčim sedanjik TOŽILNIK: blogajóče ednina MESTNIK: pri blogajóčih 1. OSEBA: blógam ORODNIK: z blogajóčimi 2. OSEBA: blógaš ženski spol 3. OSEBA: blóga ednina dvojina IMENOVALNIK: blogajóča 1. OSEBA: blógava RODILNIK: blogajóče 2. OSEBA: blógata DAJALNIK: blogajóči 3. OSEBA: blógata TOŽILNIK: blogajóčo množina MESTNIK: pri blogajóči 1. OSEBA: blógamo ORODNIK: z blogajóčo 2. OSEBA: blógate dvojina 3. OSEBA: blógajo IMENOVALNIK: blogajóči velelnik RODILNIK: blogajóčih ednina DAJALNIK: blogajóčima 2. OSEBA: blógaj TOŽILNIK: blogajóči dvojina MESTNIK: pri blogajóčih 1. OSEBA: blógajva ORODNIK: z blogajóčima 2. OSEBA: blógajta množina množina IMENOVALNIK: blogajóče 1. OSEBA: blógajmo RODILNIK: blogajóčih 2. OSEBA: blógajte DAJALNIK: blogajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: blogajóče moški spol MESTNIK: pri blogajóčih EDNINA: blógal ORODNIK: z blogajóčimi DVOJINA: blógala srednji spol MNOŽINA: blógali ednina ženski spol IMENOVALNIK: blogajóče EDNINA: blógala RODILNIK: blogajóčega DVOJINA: blógali DAJALNIK: blogajóčemu MNOŽINA: blógale TOŽILNIK: blogajóče srednji spol MESTNIK: pri blogajóčem EDNINA: blógalo ORODNIK: z blogajóčim DVOJINA: blógali dvojina MNOŽINA: blógala IMENOVALNIK: blogajóči deležnik na -č RODILNIK: blogajóčih moški spol DAJALNIK: blogajóčima ednina TOŽILNIK: blogajóči IMENOVALNIK: blogajóč MESTNIK: pri blogajóčih RODILNIK: blogajóčega ORODNIK: z blogajóčima DAJALNIK: blogajóčemu množina TOŽILNIK: blogajóč IMENOVALNIK: blogajóča živo blogajóčega RODILNIK: blogajóčih MESTNIK: pri blogajóčem DAJALNIK: blogajóčim ORODNIK: z blogajóčim TOŽILNIK: blogajóča 91 MESTNIK: pri blogajóčih dvojina ORODNIK: z blogajóčimi IMENOVALNIK: blógani deležnik na -n RODILNIK: blóganih moški spol DAJALNIK: blóganima ednina TOŽILNIK: blógani IMENOVALNIK: blógan MESTNIK: pri blóganih RODILNIK: blóganega ORODNIK: z blóganima DAJALNIK: blóganemu množina TOŽILNIK: blógan IMENOVALNIK: blógana živo blóganega RODILNIK: blóganih MESTNIK: pri blóganem DAJALNIK: blóganim ORODNIK: z blóganim TOŽILNIK: blógana dvojina MESTNIK: pri blóganih IMENOVALNIK: blógana ORODNIK: z blóganimi RODILNIK: blóganih DELEŽJE NA -aje: blogáje DAJALNIK: blóganima glagolnik TOŽILNIK: blógana ednina MESTNIK: pri blóganih IMENOVALNIK: blóganje ORODNIK: z blóganima RODILNIK: blóganja množina DAJALNIK: blóganju IMENOVALNIK: blógani TOŽILNIK: blóganje RODILNIK: blóganih MESTNIK: pri blóganju DAJALNIK: blóganim ORODNIK: z blóganjem TOŽILNIK: blógane dvojina MESTNIK: pri blóganih IMENOVALNIK: blóganji ORODNIK: z blóganimi RODILNIK: blóganj ženski spol DAJALNIK: blóganjema ednina TOŽILNIK: blóganji IMENOVALNIK: blógana MESTNIK: pri blóganjih RODILNIK: blógane ORODNIK: z blóganjema DAJALNIK: blógani množina TOŽILNIK: blógano IMENOVALNIK: blóganja MESTNIK: pri blógani RODILNIK: blóganj ORODNIK: z blógano DAJALNIK: blóganjem dvojina TOŽILNIK: blóganja IMENOVALNIK: blógani MESTNIK: pri blóganjih RODILNIK: blóganih ORODNIK: z blóganji DAJALNIK: blóganima tonemsko TOŽILNIK: blógani NEDOLOČNIK: bl gati MESTNIK: pri blóganih NAMENILNIK: bl gat ORODNIK: z blóganima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: blógane 1. OSEBA: bl gam RODILNIK: blóganih 2. OSEBA: bl gaš DAJALNIK: blóganim 3. OSEBA: bl ga TOŽILNIK: blógane dvojina MESTNIK: pri blóganih 1. OSEBA: bl gava ORODNIK: z blóganimi 2. OSEBA: bl gata srednji spol 3. OSEBA: bl gata ednina množina IMENOVALNIK: blógano 1. OSEBA: bl gamo RODILNIK: blóganega 2. OSEBA: bl gate DAJALNIK: blóganemu 3. OSEBA: bl gajo TOŽILNIK: blógano velelnik MESTNIK: pri blóganem ednina ORODNIK: z blóganim 2. OSEBA: bl gaj 92 dvojina MESTNIK: pri blogaj čih 1. OSEBA: bl gajva ORODNIK: z blogaj čima 2. OSEBA: bl gajta množina množina IMENOVALNIK: blogaj če 1. OSEBA: bl gajmo RODILNIK: blogaj čih 2. OSEBA: bl gajte DAJALNIK: blogaj čim deležnik na -l TOŽILNIK: blogaj če moški spol MESTNIK: pri blogaj čih EDNINA: bl gal ORODNIK: z blogaj čimi DVOJINA: bl gala srednji spol MNOŽINA: bl gali ednina ženski spol IMENOVALNIK: blogaj če EDNINA: bl gala RODILNIK: blogaj čega DVOJINA: bl gali DAJALNIK: blogaj čemu MNOŽINA: bl gale TOŽILNIK: blogaj če srednji spol MESTNIK: pri blogaj čem EDNINA: bl galo ORODNIK: z blogaj čim DVOJINA: bl gali dvojina MNOŽINA: bl gala IMENOVALNIK: blogaj či deležnik na -č RODILNIK: blogaj čih moški spol DAJALNIK: blogaj čima ednina TOŽILNIK: blogaj či IMENOVALNIK: blogaj č tudi blogaj č MESTNIK: pri blogaj čih RODILNIK: blogaj čega ORODNIK: z blogaj čima DAJALNIK: blogaj čemu množina TOŽILNIK: blogaj č tudi blogaj č IMENOVALNIK: blogaj ča živo blogaj čega RODILNIK: blogaj čih MESTNIK: pri blogaj čem DAJALNIK: blogaj čim ORODNIK: z blogaj čim TOŽILNIK: blogaj ča dvojina MESTNIK: pri blogaj čih IMENOVALNIK: blogaj ča ORODNIK: z blogaj čimi RODILNIK: blogaj čih deležnik na -n DAJALNIK: blogaj čima moški spol TOŽILNIK: blogaj ča ednina MESTNIK: pri blogaj čih IMENOVALNIK: bl gan ORODNIK: z blogaj čima RODILNIK: bl ganega množina DAJALNIK: bl ganemu IMENOVALNIK: blogaj či TOŽILNIK: bl gan RODILNIK: blogaj čih živo bl ganega DAJALNIK: blogaj čim MESTNIK: pri bl ganem TOŽILNIK: blogaj če ORODNIK: z bl ganim MESTNIK: pri blogaj čih dvojina ORODNIK: z blogaj čimi IMENOVALNIK: bl gana ženski spol RODILNIK: bl ganih ednina DAJALNIK: bl ganima IMENOVALNIK: blogaj ča TOŽILNIK: bl gana RODILNIK: blogaj če MESTNIK: pri bl ganih DAJALNIK: blogaj či ORODNIK: z bl ganima TOŽILNIK: blogaj čo množina MESTNIK: pri blogaj či IMENOVALNIK: bl gani ORODNIK: z blogaj čo RODILNIK: bl ganih dvojina DAJALNIK: bl ganim IMENOVALNIK: blogaj či TOŽILNIK: bl gane RODILNIK: blogaj čih MESTNIK: pri bl ganih DAJALNIK: blogaj čima ORODNIK: z bl ganimi TOŽILNIK: blogaj či ženski spol 93 ednina MESTNIK: pri bl ganjih IMENOVALNIK: bl gana ORODNIK: z bl ganjema RODILNIK: bl gane množina DAJALNIK: bl gani IMENOVALNIK: bl ganja TOŽILNIK: bl gano RODILNIK: bl ganj MESTNIK: pri bl gani DAJALNIK: bl ganjem ORODNIK: z bl gano TOŽILNIK: bl ganja dvojina MESTNIK: pri bl ganjih IMENOVALNIK: bl gani ORODNIK: z bl ganji RODILNIK: bl ganih in DAJALNIK: bl ganima jakostno TOŽILNIK: bl gani NEDOLOČNIK: blôgati MESTNIK: pri bl ganih NAMENILNIK: blôgat ORODNIK: z bl ganima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: bl gane 1. OSEBA: blôgam RODILNIK: bl ganih 2. OSEBA: blôgaš DAJALNIK: bl ganim 3. OSEBA: blôga TOŽILNIK: bl gane dvojina MESTNIK: pri bl ganih 1. OSEBA: blôgava ORODNIK: z bl ganimi 2. OSEBA: blôgata srednji spol 3. OSEBA: blôgata ednina množina IMENOVALNIK: bl gano 1. OSEBA: blôgamo RODILNIK: bl ganega 2. OSEBA: blôgate DAJALNIK: bl ganemu 3. OSEBA: blôgajo TOŽILNIK: bl gano velelnik MESTNIK: pri bl ganem ednina ORODNIK: z bl ganim 2. OSEBA: blôgaj dvojina dvojina IMENOVALNIK: bl gani 1. OSEBA: blôgajva RODILNIK: bl ganih 2. OSEBA: blôgajta DAJALNIK: bl ganima množina TOŽILNIK: bl gani 1. OSEBA: blôgajmo MESTNIK: pri bl ganih 2. OSEBA: blôgajte ORODNIK: z bl ganima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: bl gana EDNINA: blôgal RODILNIK: bl ganih DVOJINA: blôgala DAJALNIK: bl ganim MNOŽINA: blôgali TOŽILNIK: bl gana ženski spol MESTNIK: pri bl ganih EDNINA: blôgala ORODNIK: z bl ganimi DVOJINA: blôgali glagolnik MNOŽINA: blôgale ednina srednji spol IMENOVALNIK: bl ganje EDNINA: blôgalo RODILNIK: bl ganja DVOJINA: blôgali DAJALNIK: bl ganju MNOŽINA: blôgala TOŽILNIK: bl ganje deležnik na -č MESTNIK: pri bl ganju moški spol ORODNIK: z bl ganjem ednina dvojina IMENOVALNIK: blogajóč IMENOVALNIK: bl ganji RODILNIK: blogajóčega RODILNIK: bl ganj DAJALNIK: blogajóčemu DAJALNIK: bl ganjema TOŽILNIK: blogajóč TOŽILNIK: bl ganji živo blogajóčega 94 MESTNIK: pri blogajóčem DAJALNIK: blogajóčim ORODNIK: z blogajóčim TOŽILNIK: blogajóča dvojina MESTNIK: pri blogajóčih IMENOVALNIK: blogajóča ORODNIK: z blogajóčimi RODILNIK: blogajóčih deležnik na -n DAJALNIK: blogajóčima moški spol TOŽILNIK: blogajóča ednina MESTNIK: pri blogajóčih IMENOVALNIK: blôgan ORODNIK: z blogajóčima RODILNIK: blôganega množina DAJALNIK: blôganemu IMENOVALNIK: blogajóči TOŽILNIK: blôgan RODILNIK: blogajóčih živo blôganega DAJALNIK: blogajóčim MESTNIK: pri blôganem TOŽILNIK: blogajóče ORODNIK: z blôganim MESTNIK: pri blogajóčih dvojina ORODNIK: z blogajóčimi IMENOVALNIK: blôgana ženski spol RODILNIK: blôganih ednina DAJALNIK: blôganima IMENOVALNIK: blogajóča TOŽILNIK: blôgana RODILNIK: blogajóče MESTNIK: pri blôganih DAJALNIK: blogajóči ORODNIK: z blôganima TOŽILNIK: blogajóčo množina MESTNIK: pri blogajóči IMENOVALNIK: blôgani ORODNIK: z blogajóčo RODILNIK: blôganih dvojina DAJALNIK: blôganim IMENOVALNIK: blogajóči TOŽILNIK: blôgane RODILNIK: blogajóčih MESTNIK: pri blôganih DAJALNIK: blogajóčima ORODNIK: z blôganimi TOŽILNIK: blogajóči ženski spol MESTNIK: pri blogajóčih ednina ORODNIK: z blogajóčima IMENOVALNIK: blôgana množina RODILNIK: blôgane IMENOVALNIK: blogajóče DAJALNIK: blôgani RODILNIK: blogajóčih TOŽILNIK: blôgano DAJALNIK: blogajóčim MESTNIK: pri blôgani TOŽILNIK: blogajóče ORODNIK: z blôgano MESTNIK: pri blogajóčih dvojina ORODNIK: z blogajóčimi IMENOVALNIK: blôgani srednji spol RODILNIK: blôganih ednina DAJALNIK: blôganima IMENOVALNIK: blogajóče TOŽILNIK: blôgani RODILNIK: blogajóčega MESTNIK: pri blôganih DAJALNIK: blogajóčemu ORODNIK: z blôganima TOŽILNIK: blogajóče množina MESTNIK: pri blogajóčem IMENOVALNIK: blôgane ORODNIK: z blogajóčim RODILNIK: blôganih dvojina DAJALNIK: blôganim IMENOVALNIK: blogajóči TOŽILNIK: blôgane RODILNIK: blogajóčih MESTNIK: pri blôganih DAJALNIK: blogajóčima ORODNIK: z blôganimi TOŽILNIK: blogajóči srednji spol MESTNIK: pri blogajóčih ednina ORODNIK: z blogajóčima IMENOVALNIK: blôgano množina RODILNIK: blôganega IMENOVALNIK: blogajóča DAJALNIK: blôganemu RODILNIK: blogajóčih TOŽILNIK: blôgano 95 MESTNIK: pri blôganem ednina ORODNIK: z blôganim 2. OSEBA: blȏgaj dvojina dvojina IMENOVALNIK: blôgani 1. OSEBA: blȏgajva RODILNIK: blôganih 2. OSEBA: blȏgajta DAJALNIK: blôganima množina TOŽILNIK: blôgani 1. OSEBA: blȏgajmo MESTNIK: pri blôganih 2. OSEBA: blȏgajte ORODNIK: z blôganima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: blôgana EDNINA: blȏgal RODILNIK: blôganih DVOJINA: blȏgala DAJALNIK: blôganim MNOŽINA: blȏgali TOŽILNIK: blôgana ženski spol MESTNIK: pri blôganih EDNINA: blȏgala ORODNIK: z blôganimi DVOJINA: blȏgali DELEŽJE NA -aje: blogáje MNOŽINA: blȏgale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: blȏgalo IMENOVALNIK: blôganje DVOJINA: blȏgali RODILNIK: blôganja MNOŽINA: blȏgala DAJALNIK: blôganju deležnik na -č TOŽILNIK: blôganje moški spol MESTNIK: pri blôganju ednina ORODNIK: z blôganjem IMENOVALNIK: blogaj č tudi blogaj č dvojina RODILNIK: blogaj čega IMENOVALNIK: blôganji DAJALNIK: blogaj čemu RODILNIK: blôganj TOŽILNIK: blogaj č tudi blogaj č DAJALNIK: blôganjema živo blogaj čega TOŽILNIK: blôganji MESTNIK: pri blogaj čem MESTNIK: pri blôganjih ORODNIK: z blogaj čim ORODNIK: z blôganjema dvojina množina IMENOVALNIK: blogaj ča IMENOVALNIK: blôganja RODILNIK: blogaj čih RODILNIK: blôganj DAJALNIK: blogaj čima DAJALNIK: blôganjem TOŽILNIK: blogaj ča TOŽILNIK: blôganja MESTNIK: pri blogaj čih MESTNIK: pri blôganjih ORODNIK: z blogaj čima ORODNIK: z blôganji množina tonemsko IMENOVALNIK: blogaj či NEDOLOČNIK: blȏgati RODILNIK: blogaj čih NAMENILNIK: blȏgat DAJALNIK: blogaj čim sedanjik TOŽILNIK: blogaj če ednina MESTNIK: pri blogaj čih 1. OSEBA: blȏgam ORODNIK: z blogaj čimi 2. OSEBA: blȏgaš ženski spol 3. OSEBA: blȏga ednina dvojina IMENOVALNIK: blogaj ča 1. OSEBA: blȏgava RODILNIK: blogaj če 2. OSEBA: blȏgata DAJALNIK: blogaj či 3. OSEBA: blȏgata TOŽILNIK: blogaj čo množina MESTNIK: pri blogaj či 1. OSEBA: blȏgamo ORODNIK: z blogaj čo 2. OSEBA: blȏgate dvojina 3. OSEBA: blȏgajo IMENOVALNIK: blogaj či velelnik RODILNIK: blogaj čih 96 DAJALNIK: blogaj čima ORODNIK: z blȏganimi TOŽILNIK: blogaj či ženski spol MESTNIK: pri blogaj čih ednina ORODNIK: z blogaj čima IMENOVALNIK: blȏgana množina RODILNIK: blȏgane IMENOVALNIK: blogaj če DAJALNIK: blȏgani RODILNIK: blogaj čih TOŽILNIK: blȏgano DAJALNIK: blogaj čim MESTNIK: pri blȏgani TOŽILNIK: blogaj če ORODNIK: z blȏgano MESTNIK: pri blogaj čih dvojina ORODNIK: z blogaj čimi IMENOVALNIK: blȏgani srednji spol RODILNIK: blȏganih ednina DAJALNIK: blȏganima IMENOVALNIK: blogaj če TOŽILNIK: blȏgani RODILNIK: blogaj čega MESTNIK: pri blȏganih DAJALNIK: blogaj čemu ORODNIK: z blȏganima TOŽILNIK: blogaj če množina MESTNIK: pri blogaj čem IMENOVALNIK: blȏgane ORODNIK: z blogaj čim RODILNIK: blȏganih dvojina DAJALNIK: blȏganim IMENOVALNIK: blogaj či TOŽILNIK: blȏgane RODILNIK: blogaj čih MESTNIK: pri blȏganih DAJALNIK: blogaj čima ORODNIK: z blȏganimi TOŽILNIK: blogaj či srednji spol MESTNIK: pri blogaj čih ednina ORODNIK: z blogaj čima IMENOVALNIK: blȏgano množina RODILNIK: blȏganega IMENOVALNIK: blogaj ča DAJALNIK: blȏganemu RODILNIK: blogaj čih TOŽILNIK: blȏgano DAJALNIK: blogaj čim MESTNIK: pri blȏganem TOŽILNIK: blogaj ča ORODNIK: z blȏganim MESTNIK: pri blogaj čih dvojina ORODNIK: z blogaj čimi IMENOVALNIK: blȏgani deležnik na -n RODILNIK: blȏganih moški spol DAJALNIK: blȏganima ednina TOŽILNIK: blȏgani IMENOVALNIK: blȏgan MESTNIK: pri blȏganih RODILNIK: blȏganega ORODNIK: z blȏganima DAJALNIK: blȏganemu množina TOŽILNIK: blȏgan IMENOVALNIK: blȏgana živo blȏganega RODILNIK: blȏganih MESTNIK: pri blȏganem DAJALNIK: blȏganim ORODNIK: z blȏganim TOŽILNIK: blȏgana dvojina MESTNIK: pri blȏganih IMENOVALNIK: blȏgana ORODNIK: z blȏganimi RODILNIK: blȏganih DELEŽJE NA -aje: blogȃje DAJALNIK: blȏganima glagolnik TOŽILNIK: blȏgana ednina MESTNIK: pri blȏganih IMENOVALNIK: blȏganje ORODNIK: z blȏganima RODILNIK: blȏganja množina DAJALNIK: blȏganju IMENOVALNIK: blȏgani TOŽILNIK: blȏganje RODILNIK: blȏganih MESTNIK: pri blȏganju DAJALNIK: blȏganim ORODNIK: z blȏganjem TOŽILNIK: blȏgane dvojina MESTNIK: pri blȏganih IMENOVALNIK: blȏganji 97 RODILNIK: blȏganj DAJALNIK: blȏganjema IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: blȏganji jakostni MESTNIK: pri blȏganjih [blóger] in [blôger] ORODNIK: z blȏganjema IPA: [ˈbloːgɛɾ] in [ˈblɔːgɛɾ] množina tonemski IMENOVALNIK: blȏganja [bl ger] in [blóger] RODILNIK: blȏganj IPA: [blòːg ɾ] in [bl ːg ɾ] DAJALNIK: blȏganjem TOŽILNIK: blȏganja VZOREC MESTNIK: pri blȏganjih jakostno ORODNIK: z blȏganji ednina IMENOVALNIK: blóger IZVOR RODILNIK: blógerja ↑blog DAJALNIK: blógerju TOŽILNIK: blógerja blóger blógerja in blôger blôgerja samostalnik moškega MESTNIK: pri blógerju ORODNIK: spola [blóger] in [blôger] z blógerjem P dvojina OMEN kdor na spletnem mestu, namenjenem IMENOVALNIK: blógerja predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, RODILNIK: blógerjev mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; DAJALNIK: blógerjema SIN.: TOŽILNIK: blógerja blogar MESTNIK: pri blógerjih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: ameriški, slovenski bloger z blógerjema | anonimen bloger | bran, množina priljubljen, popularen bloger | slaven, znan bloger ▪ Pojasnili so, da je sporni komentar podpisal IMENOVALNIK: blógerji anonimni bloger. RODILNIK: blógerjev ▪ Najbolj priljubljenega blogerja so oblasti po štirih DAJALNIK: blógerjem mesecih zapora izpustile, proti njemu pa niso podale TOŽILNIK: blógerje niti ene obtožbe. MESTNIK: pri blógerjih ORODNIK: ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. z blógerji bloger meni tonemsko KAJ | bloger objavi KAJ | bloger piše, zapiše ednina KAJ ▪ Bloger piše o vsem mogočem, kar v zadnjih dneh IMENOVALNIK: bl ger polni naše časopise. RODILNIK: bl gerja ▪ Bloger meni, da je mesečna plača, ki jo prejema DAJALNIK: bl gerju premier za opravljanje svojega dela, vsekakor TOŽILNIK: bl gerja prenizka. MESTNIK: pri bl gerju ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z bl gerjem anonimnost blogerjev | kongres blogerjev | pisanje, dvojina zapis blogerja IMENOVALNIK: bl gerja ▪ Revija prinaša drugačen pogled na dogodke in RODILNIK: bl gerjev tudi bl gerjev stvari, kot so jih vajeni v medijih, saj so zapisi DAJALNIK: bl gerjema blogerjev precej bolj subjektivni. TOŽILNIK: bl gerja ⏵ po + sam. beseda v mestniku + sam. beseda v MESTNIK: pri bl gerjih tudi pri bl gerjih rodilniku ORODNIK: z bl gerjema po besedah, mnenju blogerja množina ▪ Po mnenju blogerja so ravno navijači tisti, ki nosijo IMENOVALNIK: bl gerji veliko breme športa ter med drugim narekujejo RODILNIK: bl gerjev tudi bl gerjev uspeh določenega nogometnega kluba. DAJALNIK: bl gerjem ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: bl gerje bloger in komentator MESTNIK: pri bl gerjih tudi pri bl gerjih ▪ Na vprašanje anonimnosti blogerjev in ORODNIK: z bl gerji tudi z bl gerji komentatorjev na forumih že dovolj časa opozarja in vrsta kritikov. jakostno 98 ednina ženska, ki na spletnem mestu, namenjenem IMENOVALNIK: blôger predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, RODILNIK: blôgerja mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke DAJALNIK: blôgerju ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: blôgerja blogerka piše MESTNIK: pri blôgerju ▪ Blogerka piše iskrivo, pikantno in povsem resno o ORODNIK: z blôgerjem medsebojnih človeških odnosih. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: blôgerja modna blogerka RODILNIK: blôgerjev ▪ Stilistka in znana modna blogerka je povedala DAJALNIK: blôgerjema svoje mnenje o kolekciji. TOŽILNIK: blôgerja ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri blôgerjih blogerke in blogerji ORODNIK: z blôgerjema ▪ Sistematično sta analizirala najbolj vidne slovenske množina blogerje in blogerke. IMENOVALNIK: blôgerji RODILNIK: blôgerjev IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: blôgerjem jakostni TOŽILNIK: blôgerje [blógerka] in [blôgerka] MESTNIK: pri blôgerjih IPA: [ˈbloːgɛɾka] in [ˈblɔːgɛɾka] ORODNIK: z blôgerji tonemski tonemsko [bl gerka] in [blógerka] ednina IPA: [blòːg ɾka] in [bl ːg ɾka] IMENOVALNIK: blóger RODILNIK: blógerja VZOREC DAJALNIK: blógerju jakostno TOŽILNIK: blógerja ednina MESTNIK: pri blógerju tudi pri blȏgerju IMENOVALNIK: blógerka ORODNIK: z blógerjem RODILNIK: blógerke dvojina DAJALNIK: blógerki IMENOVALNIK: blógerja TOŽILNIK: blógerko RODILNIK: blógerjev in blȏgerjev MESTNIK: pri blógerki DAJALNIK: blógerjema ORODNIK: z blógerko TOŽILNIK: blógerja dvojina MESTNIK: pri blógerjih in pri blȏgerjih IMENOVALNIK: blógerki ORODNIK: z blógerjema RODILNIK: blógerk množina DAJALNIK: blógerkama IMENOVALNIK: blógerji TOŽILNIK: blógerki RODILNIK: blógerjev in blȏgerjev MESTNIK: pri blógerkah DAJALNIK: blógerjem ORODNIK: z blógerkama TOŽILNIK: blógerje množina MESTNIK: pri blógerjih in pri blȏgerjih IMENOVALNIK: blógerke ORODNIK: z blógerji in z blȏgerji RODILNIK: blógerk DAJALNIK: blógerkam BESEDOTVORJE TOŽILNIK: blógerke feminativ: blógerka MESTNIK: pri blógerkah ORODNIK: z blógerkami IZVOR tonemsko prevzeto iz angl. blogger, glej ↑blog ednina IMENOVALNIK: bl gerka blógerka blógerke samostalnik ženskega spola [blógerka] in RODILNIK: bl gerke DAJALNIK: [blôgerka] bl gerki POMEN TOŽILNIK: bl gerko MESTNIK: pri bl gerki ORODNIK: z bl gerko dvojina 99 IMENOVALNIK: bl gerki moški spol RODILNIK: bl gerk ednina DAJALNIK: bl gerkama IMENOVALNIK: blógerski TOŽILNIK: bl gerki RODILNIK: blógerskega MESTNIK: pri bl gerkah DAJALNIK: blógerskemu ORODNIK: z bl gerkama TOŽILNIK: blógerski množina živo blógerskega IMENOVALNIK: bl gerke MESTNIK: pri blógerskem RODILNIK: bl gerk ORODNIK: z blógerskim DAJALNIK: bl gerkam dvojina TOŽILNIK: bl gerke IMENOVALNIK: blógerska MESTNIK: pri bl gerkah RODILNIK: blógerskih ORODNIK: z bl gerkami DAJALNIK: blógerskima TOŽILNIK: blógerska IZVOR MESTNIK: pri blógerskih ↑bloger ORODNIK: z blógerskima množina blógerski blógerska blógersko in blôgerski IMENOVALNIK: blógerski RODILNIK: blôgerska blôgersko pridevnik [blógerski] in [blôgerski] blógerskih POMEN DAJALNIK: blógerskim 1. ki je v zvezi z blogerji ali bloganjem TOŽILNIK: blógerske MESTNIK: pri blógerskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda blogerski časopis ORODNIK: | blogerski kolega | blogerski prostor z blógerskimi | blogerska scena, skupnost ženski spol ▪ V Sloveniji je blogerska scena morda res malo ednina podobna glasbeni. IMENOVALNIK: blógerska ▪ Blogersko leto je v mesecu avgustu zaznamoval RODILNIK: blógerske nastanek blogerskega časopisa. DAJALNIK: blógerski ▪ Potem pa me je nekaj besed, ki sem jih prav tukaj, TOŽILNIK: blógersko v tem blogerskem spletnem prostoru, prebral, MESTNIK: pri blógerski zbodlo. ORODNIK: z blógersko 1.1. ki je namenjen za bloganje dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: blógerski blogerski portal | blogerski strežnik | blogerska RODILNIK: blógerskih platforma | blogerska stran DAJALNIK: blógerskima ▪ Na blogerskih straneh rad prebiram poezijo. TOŽILNIK: blógerski ▪ Ko se boste morali odločiti, katero blogersko MESTNIK: pri blógerskih platformo izbrati, vsekakor ne boste imeli težav z ORODNIK: z blógerskima izbiro, saj je ponudba res pestra. množina 1.2. ki je rezultat bloganja IMENOVALNIK: blógerske ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: blógerskih blogerski prispevek, zapis DAJALNIK: blógerskim ▪ Najbolj kvalitetni blogerski zapisi niso nujno tudi TOŽILNIK: blógerske najbolj brani in popularni. MESTNIK: pri blógerskih ORODNIK: z blógerskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [blógerski] in [blôgerski] IMENOVALNIK: blógersko RODILNIK: IPA: [ˈbloːgɛɾski] in [ˈblɔːgɛɾski] blógerskega tonemski DAJALNIK: blógerskemu [bl gerski] in [blógerski] TOŽILNIK: blógersko MESTNIK: IPA: [blòːg ɾski] in [bl ːg ɾski] pri blógerskem ORODNIK: z blógerskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: blógerski OSNOVNIK RODILNIK: blógerskih 100 DAJALNIK: blógerskima MESTNIK: pri bl gerskih TOŽILNIK: blógerski ORODNIK: z bl gerskimi MESTNIK: pri blógerskih srednji spol ORODNIK: z blógerskima ednina množina IMENOVALNIK: bl gersko IMENOVALNIK: blógerska RODILNIK: bl gerskega RODILNIK: blógerskih DAJALNIK: bl gerskemu DAJALNIK: blógerskim TOŽILNIK: bl gersko TOŽILNIK: blógerska MESTNIK: pri bl gerskem MESTNIK: pri blógerskih ORODNIK: z bl gerskim ORODNIK: z blógerskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: bl gerski OSNOVNIK RODILNIK: bl gerskih moški spol DAJALNIK: bl gerskima ednina TOŽILNIK: bl gerski IMENOVALNIK: bl gerski MESTNIK: pri bl gerskih RODILNIK: bl gerskega ORODNIK: z bl gerskima DAJALNIK: bl gerskemu množina TOŽILNIK: bl gerski IMENOVALNIK: bl gerska živo bl gerskega RODILNIK: bl gerskih MESTNIK: pri bl gerskem DAJALNIK: bl gerskim ORODNIK: z bl gerskim TOŽILNIK: bl gerska dvojina MESTNIK: pri bl gerskih IMENOVALNIK: bl gerska ORODNIK: z bl gerskimi RODILNIK: bl gerskih in DAJALNIK: bl gerskima jakostno TOŽILNIK: bl gerska OSNOVNIK MESTNIK: pri bl gerskih moški spol ORODNIK: z bl gerskima ednina množina IMENOVALNIK: blôgerski IMENOVALNIK: bl gerski RODILNIK: blôgerskega RODILNIK: bl gerskih DAJALNIK: blôgerskemu DAJALNIK: bl gerskim TOŽILNIK: blôgerski TOŽILNIK: bl gerske živo blôgerskega MESTNIK: pri bl gerskih MESTNIK: pri blôgerskem ORODNIK: z bl gerskimi ORODNIK: z blôgerskim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: blôgerska IMENOVALNIK: bl gerska RODILNIK: blôgerskih RODILNIK: bl gerske DAJALNIK: blôgerskima DAJALNIK: bl gerski TOŽILNIK: blôgerska TOŽILNIK: bl gersko MESTNIK: pri blôgerskih MESTNIK: pri bl gerski ORODNIK: z blôgerskima ORODNIK: z bl gersko množina dvojina IMENOVALNIK: blôgerski IMENOVALNIK: bl gerski RODILNIK: blôgerskih RODILNIK: bl gerskih DAJALNIK: blôgerskim DAJALNIK: bl gerskima TOŽILNIK: blôgerske TOŽILNIK: bl gerski MESTNIK: pri blôgerskih MESTNIK: pri bl gerskih ORODNIK: z blôgerskimi ORODNIK: z bl gerskima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: bl gerske IMENOVALNIK: blôgerska RODILNIK: bl gerskih RODILNIK: blôgerske DAJALNIK: bl gerskim DAJALNIK: blôgerski TOŽILNIK: bl gerske TOŽILNIK: blôgersko 101 MESTNIK: pri blôgerski množina ORODNIK: z blôgersko IMENOVALNIK: blógerski dvojina RODILNIK: blógerskih IMENOVALNIK: blôgerski DAJALNIK: blógerskim RODILNIK: blôgerskih TOŽILNIK: blógerske DAJALNIK: blôgerskima MESTNIK: pri blógerskih TOŽILNIK: blôgerski ORODNIK: z blógerskimi MESTNIK: pri blôgerskih ženski spol ORODNIK: z blôgerskima ednina množina IMENOVALNIK: blógerska IMENOVALNIK: blôgerske RODILNIK: blógerske RODILNIK: blôgerskih DAJALNIK: blógerski DAJALNIK: blôgerskim TOŽILNIK: blógersko TOŽILNIK: blôgerske MESTNIK: pri blógerski MESTNIK: pri blôgerskih ORODNIK: z blógersko ORODNIK: z blôgerskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: blógerski ednina RODILNIK: blógerskih IMENOVALNIK: blôgersko DAJALNIK: blógerskima RODILNIK: blôgerskega TOŽILNIK: blógerski DAJALNIK: blôgerskemu MESTNIK: pri blógerskih TOŽILNIK: blôgersko ORODNIK: z blógerskima MESTNIK: pri blôgerskem množina ORODNIK: z blôgerskim IMENOVALNIK: blógerske dvojina RODILNIK: blógerskih IMENOVALNIK: blôgerski DAJALNIK: blógerskim RODILNIK: blôgerskih TOŽILNIK: blógerske DAJALNIK: blôgerskima MESTNIK: pri blógerskih TOŽILNIK: blôgerski ORODNIK: z blógerskimi MESTNIK: pri blôgerskih srednji spol ORODNIK: z blôgerskima ednina množina IMENOVALNIK: blógersko IMENOVALNIK: blôgerska RODILNIK: blógerskega RODILNIK: blôgerskih DAJALNIK: blógerskemu DAJALNIK: blôgerskim TOŽILNIK: blógersko TOŽILNIK: blôgerska MESTNIK: pri blógerskem MESTNIK: pri blôgerskih ORODNIK: z blógerskim ORODNIK: z blôgerskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: blógerski OSNOVNIK RODILNIK: blógerskih moški spol DAJALNIK: blógerskima ednina TOŽILNIK: blógerski IMENOVALNIK: blógerski MESTNIK: pri blógerskih RODILNIK: blógerskega ORODNIK: z blógerskima DAJALNIK: blógerskemu množina TOŽILNIK: blógerski IMENOVALNIK: blógerska živo blógerskega RODILNIK: blógerskih MESTNIK: pri blógerskem DAJALNIK: blógerskim ORODNIK: z blógerskim TOŽILNIK: blógerska dvojina MESTNIK: pri blógerskih IMENOVALNIK: blógerska ORODNIK: z blógerskimi RODILNIK: blógerskih DAJALNIK: blógerskima IZVOR TOŽILNIK: blógerska ↑bloger MESTNIK: pri blógerskih ORODNIK: z blógerskima 102 bolšíca bolšíce in bôlšica bôlšice samostalnik ženskega in jakostno spola [bo šíca] in [bô šica] ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: bôlšica RODILNIK: jakostni bôlšice DAJALNIK: [bo šíca] in [bô šica] bôlšici TOŽILNIK: bôlšico IPA: [bɔuˈʃiːtsa] in [ˈbɔːuʃitsa] MESTNIK: tonemski pri bôlšici ORODNIK: [bo šíca] in [bólšica] z bôlšico dvojina IPA: [bɔuʃìːtsá] in [b ːuʃítsa] IMENOVALNIK: bôlšici VZOREC RODILNIK: bôlšic jakostno DAJALNIK: bôlšicama ednina TOŽILNIK: bôlšici IMENOVALNIK: MESTNIK: bolšíca pri bôlšicah ORODNIK: RODILNIK: bolšíce z bôlšicama množina DAJALNIK: bolšíci TOŽILNIK: IMENOVALNIK: bolšíco bôlšice MESTNIK: RODILNIK: pri bolšíci bôlšic ORODNIK: DAJALNIK: z bolšíco bôlšicam dvojina TOŽILNIK: bôlšice IMENOVALNIK: MESTNIK: bolšíci pri bôlšicah RODILNIK: ORODNIK: bolšíc z bôlšicami tonemsko DAJALNIK: bolšícama ednina TOŽILNIK: bolšíci MESTNIK: IMENOVALNIK: pri bolšícah bólšica ORODNIK: RODILNIK: z bolšícama bólšice množina DAJALNIK: bólšici IMENOVALNIK: TOŽILNIK: bolšíce bólšico RODILNIK: MESTNIK: bolšíc pri bólšici DAJALNIK: ORODNIK: bolšícam z bȏlšico tudi z bólšico dvojina TOŽILNIK: bolšíce MESTNIK: IMENOVALNIK: pri bolšícah bólšici RODILNIK: ORODNIK: z bolšícami bȏlšic tonemsko DAJALNIK: bólšicama ednina TOŽILNIK: bólšici IMENOVALNIK: MESTNIK: bolšíca pri bólšicah RODILNIK: ORODNIK: bolšíce z bólšicama množina DAJALNIK: bolšíci TOŽILNIK: IMENOVALNIK: bolšíco bólšice MESTNIK: RODILNIK: pri bolšíci bȏlšic ORODNIK: DAJALNIK: z bolšȋco bólšicam dvojina TOŽILNIK: bólšice IMENOVALNIK: MESTNIK: bolšíci pri bólšicah RODILNIK: ORODNIK: bolšȋc z bólšicami DAJALNIK: bolšícama S TOŽILNIK: TALNE ZVEZE bolšíci MESTNIK: pri bolšícah hruševa bolšica ORODNIK: z bolšícama množina iz zoologije krilata žuželka rjavkaste barve, ki s IMENOVALNIK: sesanjem soka na vejicah, listih in plodovih bolšíce RODILNIK: bolšȋc hruške povzroča njeno sušenje; primerjaj lat. DAJALNIK: bolšícam Cacopsylla pyri TOŽILNIK: bolšíce ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri bolšícah ličinke hruševe bolšice ORODNIK: z bolšícami 103 ▪ Pozorni bodite na listne uši in pri hruškah na RODILNIK: bolšjáka ličinke hruševe bolšice. DAJALNIK: bolšjáku TOŽILNIK: bolšják tudi bolšjáka IZVOR MESTNIK: pri bolšjáku ↑bolha ORODNIK: z bolšjákom dvojina bolšják bolšjáka samostalnik moškega spola [bo šják] IMENOVALNIK: bolšjáka POMEN RODILNIK: bolšjákov tudi bolšjȃkov trg, sejem, na katerem se po nižji ceni prodajajo DAJALNIK: bolšjákoma navadno rabljene stvari TOŽILNIK: bolšjáka MESTNIK: pri bolšjákih tudi pri bolšjȃkih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ljubljanski bolšjak | nedeljski bolšjak | otroški bolšjak ORODNIK: z bolšjákoma ▪ Stole v jedilnici je kupil na ljubljanskem bolšjaku množina pred več kot dvajsetimi leti. IMENOVALNIK: bolšjáki ▪ Ob koncih tedna išče navdihe na umetniški tržnici RODILNIK: bolšjákov tudi bolšjȃkov ali nedeljskem bolšjaku. DAJALNIK: bolšjákom ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: bolšjáke kupiti, kupovati na bolšjaku | prodajati na bolšjaku MESTNIK: pri bolšjákih tudi pri bolšjȃkih ▪ Kapo stare ruske vojske je kupil na bolšjaku. ORODNIK: z bolšjáki tudi z bolšjȃki ▪ Na bolšjaku bodo prodajali predmete, ki nosijo zgodovinsko ali simbolno vrednost. IZVOR poenobesedeno iz bolšji trg, kar je dobesedni IZGOVOR IN OBLIKE prevod angl. flee market, nem. Flohmarkt, frc. jakostni marché aux puces [bo šják] IPA: [bɔuʃˈjaːk] bombonjêra bombonjêre; in bonboniêra samostalnik tonemski ženskega spola [bombonjêra] [bo šják] POMEN IPA: [bɔuʃjàːk] lepša škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v ločenih prostorčkih VZOREC ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostno kupiti bombonjero ednina ▪ Zahvalila se mu je za dobro delo in mu podarila IMENOVALNIK: bolšják bombonjero. RODILNIK: bolšjáka ▪▪▪ DAJALNIK: bolšjáku ▪ Morda zveni staromodno, dekletom še vedno TOŽILNIK: bolšják tudi bolšjáka kupujem rože, bombonjere, čokolade. MESTNIK: pri bolšjáku ORODNIK: z bolšjákom IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: bolšjáka [bombonjêra] RODILNIK: bolšjákov IPA: [bɔmbɔnˈjɛːɾa] DAJALNIK: bolšjákoma tonemski TOŽILNIK: bolšjáka [bombonjȇra] MESTNIK: pri bolšjákih IPA: [bɔmbɔnj ːɾà] ORODNIK: z bolšjákoma množina VZOREC IMENOVALNIK: bolšjáki jakostno RODILNIK: bolšjákov ednina DAJALNIK: bolšjákom IMENOVALNIK: bombonjêra TOŽILNIK: bolšjáke RODILNIK: bombonjêre MESTNIK: pri bolšjákih DAJALNIK: bombonjêri ORODNIK: z bolšjáki TOŽILNIK: bombonjêro tonemsko MESTNIK: pri bombonjêri ednina ORODNIK: z bombonjêro IMENOVALNIK: bolšják dvojina 104 IMENOVALNIK: bombonjêri ▪ Na njeni mizi so bile velikokrat rože in bonboniere, RODILNIK: bombonjêr ki ji jih je prinašal. DAJALNIK: bombonjêrama TOŽILNIK: bombonjêri IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri bombonjêrah jakostni ORODNIK: z bombonjêrama [bombonjêra] množina IPA: [bɔmbɔnˈjɛːɾa] IMENOVALNIK: bombonjêre tonemski RODILNIK: bombonjêr [bombonjȇra] DAJALNIK: bombonjêram IPA: [bɔmbɔnj ːɾà] TOŽILNIK: bombonjêre MESTNIK: pri bombonjêrah VZOREC ORODNIK: z bombonjêrami jakostno tonemsko ednina ednina IMENOVALNIK: bonboniêra IMENOVALNIK: bombonjȇra RODILNIK: bonboniêre RODILNIK: bombonjȇre DAJALNIK: bonboniêri DAJALNIK: bombonjȇri TOŽILNIK: bonboniêro TOŽILNIK: bombonjȇro MESTNIK: pri bonboniêri MESTNIK: pri bombonjȇri ORODNIK: z bonboniêro ORODNIK: z bombonjȇro dvojina dvojina IMENOVALNIK: bonboniêri IMENOVALNIK: bombonjȇri RODILNIK: bonboniêr RODILNIK: bombonjȇr DAJALNIK: bonboniêrama DAJALNIK: bombonjȇrama TOŽILNIK: bonboniêri TOŽILNIK: bombonjȇri MESTNIK: pri bonboniêrah MESTNIK: pri bombonjȇrah ORODNIK: z bonboniêrama ORODNIK: z bombonjȇrama množina množina IMENOVALNIK: bonboniêre IMENOVALNIK: bombonjȇre RODILNIK: bonboniêr RODILNIK: bombonjȇr DAJALNIK: bonboniêram DAJALNIK: bombonjȇram TOŽILNIK: bonboniêre TOŽILNIK: bombonjȇre MESTNIK: pri bonboniêrah MESTNIK: pri bombonjȇrah ORODNIK: z bonboniêrami ORODNIK: z bombonjȇrami tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: bonboniȇra ↑bonboniera RODILNIK: bonboniȇre DAJALNIK: bonboniȇri bonboniêra bonboniêre; in bombonjêra samostalnik TOŽILNIK: bonboniȇro MESTNIK: pri bonboniȇri ženskega spola [bombonjêra] P ORODNIK: OMEN z bonboniȇro lepša škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v dvojina ločenih prostorčkih IMENOVALNIK: bonboniȇri RODILNIK: bonboniȇr ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku kupiti bonboniero DAJALNIK: bonboniȇrama | podariti, prinesti bonboniero ▪ Običajno ženi kupim bonboniero ali pa ji naberem TOŽILNIK: bonboniȇri travniških rož. MESTNIK: pri bonboniȇrah ▪ Bolniki ob odhodu iz bolnišnice pogosto zdravniku ORODNIK: z bonboniȇrama pustijo vrečko kave ali medicinski sestri podarijo množina bonboniero. IMENOVALNIK: bonboniȇre RODILNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda bonboniȇr ▪ V sobah pričaka goste čokoladna bonboniera z DAJALNIK: bonboniȇram okusi karamele, kokosa in vanilije. TOŽILNIK: bonboniȇre ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri bonboniȇrah bonboniera in rože, bonboniera in šopek ORODNIK: z bonboniȇrami 105 TOŽILNIK: bosso novo FRAZEOLOGIJA jakostni [bóso nôvo] in [bôso nôvo] tonemski [b so nȏvo] in [bȏso nȏvo] Življenje je kot bonboniera. MESTNIK: pri bossi novi Življenje je kot bonboniera, nikoli ne veš, kaj boš jakostni [pri bósi nôvi] in [pri bôsi nôvi] dobil. tonemski [pri b si nȏvi] in [pri bȏsi nȏvi] izraža, da je v življenju treba biti pripravljen na ORODNIK: z bosso novo presenečenja jakostni [z bóso nôvo] in [z bôso nôvo] ▪ »Življenje je kot bonboniera. Nikoli ne veš, kaj boš tonemski [z b so nȏvo] in [z bȏso nȏvo] dobil,« je znameniti stavek Forresta Gumpa. Za dvojina nogomet velja podobno. Nikoli ne moreš vedeti, IMENOVALNIK: bossi novi kakšna bo tekma, napovedi se pogosto »sfižijo«. jakostni [bósi nôvi] in [bôsi nôvi] tonemski [b si nȏvi] in [bȏsi nȏvi] IZVOR RODILNIK: boss nov prevzeto iz frc. bonbonnière, iz ↑bonbon jakostni [bós nô ] in [bôs nô ] tonemski [b s nȏ ] in [bôs nȏ ] bossa nova bosse nove in bossa nove samostalnik DAJALNIK: bossama novama ženskega spola [bósa nôva] in [bôsa nôva] jakostni [bósama nôvama] in [bôsama nôvama] POMEN tonemski [b sama nȏvama] in [bȏsama nȏvama] zvrst melodične glasbe z elementi jazza in TOŽILNIK: bossi novi sambe, po izvoru iz Brazilije jakostni [bósi nôvi] in [bôsi nôvi] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tonemski [b si nȏvi] in [bȏsi nȏvi] ritem bosse nove | zvok bossa nove MESTNIK: pri bossah novah ▪ Klasično izobraženi glasbeniki so našli skupno jakostni [pri bósah nôvah] in [pri bôsah nôvah] točko v interpretacijah skladb v ritmih bosse nove. tonemski [pri b sah nȏvah] in [pri bȏsah nȏvah] ▪ Za naše uho je zvok bossa nove na neki način tuj, ORODNIK: z bossama novama ravno zaradi te tujosti pa toliko bolj privlačen. jakostni [z bósama nôvama] in [z bôsama nôvama] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski [z b sama nȏvama] in [z bȏsama brazilska bossa nova nȏvama] ▪ S svojim triom izvaja širok spekter glasbenih zvrsti, množina med drugim brazilsko bossa novo in ameriško IMENOVALNIK: bosse nove popularno glasbo. jakostni [bóse nôve] in [bôse nôve] ⏵ priredna zveza tonemski [b se nȏve] in [bȏse nȏve] bossa nova in samba RODILNIK: boss nov ▪ Še vedno živahni šestdesetletni upornik se je kalil jakostni [bós nô ] in [bôs nô ] ob zvokih bossa nove in sambe. tonemski [b s nȏ ] in [bȏs nȏ ] DAJALNIK: bossam novam IZGOVOR IN OBLIKE jakostni [bósam nôvam] in [bôsam nôvam] jakostni tonemski [b sam nȏvam] in [bȏsam nȏvam] [bósa nôva] in [bôsa nôva] TOŽILNIK: bosse nove IPA: [ˈboːsa ˈnɔːʋa] in [ˈbɔːsa ˈnɔːʋa] jakostni [bóse nôve] in [bôse nôve] tonemski tonemski [b se nȏve] in [bȏse nȏve] [b sa nȏva] in [bȏsa nȏva] MESTNIK: pri bossah novah IPA: [bóːsà n ːʋà] in [b ːsà n ːʋà] jakostni [pri bósah nôvah] in [pri bôsah nôvah] tonemski [pri b sah nȏvah] in [pri bȏsah nȏvah] VZOREC ORODNIK: z bossami novami ednina jakostni [z bósami nôvami] in [z bôsami nôvami] IMENOVALNIK: bossa nova tonemski [z b sami nȏvami] in [z bȏsami nȏvami] jakostni [bósa nôva] in [bôsa nôva] in tonemski [b sa nȏva] in [bȏsa nȏva] ednina RODILNIK: bosse nove IMENOVALNIK: bossa nova jakostni [bóse nôve] in [bôse nôve] jakostni [bósa nôva] in [bôsa nôva] tonemski [b se nȏve] in [bȏse nȏve] tonemski [b sa nȏva] in [bȏsa nȏva] DAJALNIK: bossi novi RODILNIK: bossa nove jakostni [bósi nôvi] in [bôsi nôvi] jakostni [bósa nôve] in [bôsa nôve] tonemski [b si nȏvi] in [bȏsi nȏvi] tonemski [b sa nȏve] in [bȏsa nȏve] 106 DAJALNIK: bossa novi Braillev Brailleva Braillevo; in Braillov; tudi brájev jakostni [bósa nôvi] in [bôsa nôvi] pridevnik [bráje brájeva brájevo] tonemski [b sa nȏvi] in [bȏsa nȏvi] TOŽILNIK: bossa novo IZGOVOR IN OBLIKE jakostni [bósa nôvo] in [bôsa nôvo] jakostni tonemski [b sa nȏvo] in [bȏsa nȏvo] [bráje brájeva brájevo] MESTNIK: pri bossa novi IPA: [ˈbɾaːjɛu ˈbɾaːjɛʋa ˈbɾaːjɛʋɔ] jakostni [pri bósa nôvi] in [pri bôsa nôvi] tonemski tonemski [pri b sa nȏvi] in [pri bȏsa nȏvi] [brȃje brȃjeva brȃjevo] ORODNIK: z bossa novo IPA: [bɾáːj u bɾáːj ʋa bɾáːj ʋɔ] jakostni [z bósa nôvo] in [z bôsa nôvo] tonemski [z b sa nȏvo] in [z bȏsa nȏvo] VZOREC dvojina OSNOVNIK IMENOVALNIK: bossa novi moški spol jakostni [bósa nôvi] in [bôsa nôvi] ednina tonemski [b sa nȏvi] in [bȏsa nȏvi] IMENOVALNIK: Braillev RODILNIK: bossa nov jakostni [bráje ] jakostni [bósa nô ] in [bôsa nô ] tonemski [brȃje ] tonemski [b sa nȏ ] in [bȏsa nȏ ] RODILNIK: Braillevega DAJALNIK: bossa novama jakostni [brájevega] jakostni [bósa nôvama] in [bôsa nôvama] tonemski [brȃjevega] tonemski [b sa nȏvama] in [bȏsa nȏvama] DAJALNIK: Braillevemu TOŽILNIK: bossa novi jakostni [brájevemu] jakostni [bósa nôvi] in [bôsa nôvi] tonemski [brȃjevemu] tonemski [b sa nȏvi] in [bȏsa nȏvi] TOŽILNIK: Braillev MESTNIK: pri bossa novah jakostni [bráje ] jakostni [pri bósa nôvah] in [pri bôsa nôvah] tonemski [brȃje ] tonemski [pri b sa nȏvah] in [pri bȏsa nȏvah] živo Braillevega ORODNIK: z bossa novama jakostni [brájevega] jakostni [z bósa nôvama] in [z bôsa nôvama] tonemski [brȃjevega] tonemski [z b sa nȏvama] in [z bȏsa nȏvama] MESTNIK: pri Braillevem množina jakostni [pri brájevem] IMENOVALNIK: bossa nove tonemski [pri brȃjevem] jakostni [bósa nôve] in [bôsa nôve] ORODNIK: z Braillevim tonemski [b sa nȏve] in [bȏsa nȏve] jakostni [z brájevim] RODILNIK: bossa nov tonemski [z brȃjevim] jakostni [bósa nô ] in [bôsa nô ] dvojina tonemski [b sa nȏ ] in [bȏsa nȏ ] IMENOVALNIK: Brailleva DAJALNIK: bossa novam jakostni [brájeva] jakostni [bósa nôvam] in [bôsa nôvam] tonemski [brȃjeva] tonemski [b sa nȏvam] in [bȏsa nȏvam] RODILNIK: Braillevih TOŽILNIK: bossa nove jakostni [brájevih] jakostni [bósa nôve] in [bôsa nôve] tonemski [brȃjevih] tonemski [b sa nȏve] in [bȏsa nȏve] DAJALNIK: Braillevima MESTNIK: pri bossa novah jakostni [brájevima] jakostni [pri bósa nôvah] in [pri bôsa nôvah] tonemski [brȃjevima] tonemski [pri b sa nȏvah] in [pri bȏsa nȏvah] TOŽILNIK: Brailleva ORODNIK: z bossa novami jakostni [brájeva] jakostni [z bósa nôvami] in [z bôsa nôvami] tonemski [brȃjeva] tonemski [z b sa nȏvami] in [z bȏsa nȏvami] MESTNIK: pri Braillevih jakostni [pri brájevih] IZVOR tonemski [pri brȃjevih] prevzeto (prek angl., nem.) iz brazil. port. bossa ORODNIK: z Braillevima nova, prvotno ‛novi trend’ jakostni [z brájevima] tonemski [z brȃjevima] množina 107 IMENOVALNIK: Braillevi tonemski [z brȃjevima] jakostni [brájevi] množina tonemski [brȃjevi] IMENOVALNIK: Brailleve RODILNIK: Braillevih jakostni [brájeve] jakostni [brájevih] tonemski [brȃjeve] tonemski [brȃjevih] RODILNIK: Braillevih DAJALNIK: Braillevim jakostni [brájevih] jakostni [brájevim] tonemski [brȃjevih] tonemski [brȃjevim] DAJALNIK: Braillevim TOŽILNIK: Brailleve jakostni [brájevim] jakostni [brájeve] tonemski [brȃjevim] tonemski [brȃjeve] TOŽILNIK: Brailleve MESTNIK: pri Braillevih jakostni [brájeve] jakostni [pri brájevih] tonemski [brȃjeve] tonemski [pri brȃjevih] MESTNIK: pri Braillevih ORODNIK: z Braillevimi jakostni [pri brájevih] jakostni [z brájevimi] tonemski [pri brȃjevih] tonemski [z brȃjevimi] ORODNIK: z Braillevimi ženski spol jakostni [z brájevimi] ednina tonemski [z brȃjevimi] IMENOVALNIK: Brailleva srednji spol jakostni [brájeva] ednina tonemski [brȃjeva] IMENOVALNIK: Braillevo RODILNIK: Brailleve jakostni [brájevo] jakostni [brájeve] tonemski [brȃjevo] tonemski [brȃjeve] RODILNIK: Braillevega DAJALNIK: Braillevi jakostni [brájevega] jakostni [brájevi] tonemski [brȃjevega] tonemski [brȃjevi] DAJALNIK: Braillevemu TOŽILNIK: Braillevo jakostni [brájevemu] jakostni [brájevo] tonemski [brȃjevemu] tonemski [brȃjevo] TOŽILNIK: Braillevo MESTNIK: pri Braillevi jakostni [brájevo] jakostni [pri brájevi] tonemski [brȃjevo] tonemski [pri brȃjevi] MESTNIK: pri Braillevem ORODNIK: z Braillevo jakostni [pri brájevem] jakostni [z brájevo] tonemski [pri brȃjevem] tonemski [z brȃjevo] ORODNIK: z Braillevim dvojina jakostni [z brájevim] IMENOVALNIK: Braillevi tonemski [z brȃjevim] jakostni [brájevi] dvojina tonemski [brȃjevi] IMENOVALNIK: Braillevi RODILNIK: Braillevih jakostni [brájevi] jakostni [brájevih] tonemski [brȃjevi] tonemski [brȃjevih] RODILNIK: Braillevih DAJALNIK: Braillevima jakostni [brájevih] jakostni [brájevima] tonemski [brȃjevih] tonemski [brȃjevima] DAJALNIK: Braillevima TOŽILNIK: Braillevi jakostni [brájevima] jakostni [brájevi] tonemski [brȃjevima] tonemski [brȃjevi] TOŽILNIK: Braillevi MESTNIK: pri Braillevih jakostni [brájevi] jakostni [pri brájevih] tonemski [brȃjevi] tonemski [pri brȃjevih] MESTNIK: pri Braillevih ORODNIK: z Braillevima jakostni [pri brájevih] jakostni [z brájevima] tonemski [pri brȃjevih] 108 ORODNIK: z Braillevima po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), jakostni [z brájevima] avtorju te pisave tonemski [z brȃjevima] množina Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev IMENOVALNIK: Brailleva pridevnik [bráje brájeva brájevo] tudi [brájlo brájlova jakostni [brájeva] brájlovo] tonemski [brȃjeva] RODILNIK: Braillevih IZGOVOR IN OBLIKE jakostni [brájevih] jakostni tonemski [brȃjevih] [bráje brájeva brájevo] tudi [brájlo brájlova DAJALNIK: Braillevim brájlovo] jakostni [brájevim] IPA: [ˈbɾaːjɛu ˈbɾaːjɛʋa ˈbɾaːjɛʋɔ] tudi [ˈbɾaːjlɔu tonemski [brȃjevim] ˈbɾaːjlɔʋa ˈbɾaːjlɔʋɔ] TOŽILNIK: Brailleva tonemski jakostni [brájeva] [brȃje brȃjeva brȃjevo] tudi [brȃjlo brȃjlova tonemski [brȃjeva] brȃjlovo] MESTNIK: pri Braillevih IPA: [bɾáːj u bɾáːj ʋa bɾáːj ʋɔ] tudi [bɾáːjl u bɾáːjl ʋa jakostni [pri brájevih] bɾáːjl ʋɔ] tonemski [pri brȃjevih] ORODNIK: z Braillevimi VZOREC jakostni [z brájevimi] OSNOVNIK tonemski [z brȃjevimi] moški spol ednina STALNE ZVEZE IMENOVALNIK: Braillov jakostni [bráje ] tudi [brájlo ] Brailleva pisava in Braillova pisava tudi brajeva pisava tonemski [brȃje ] tudi [brȃjlo ] RODILNIK: slepim namenjena pisava s kombinacijami Braillovega jakostni [brájevega] tudi [brájlovega] izbočenih pik, ki se bere s tipom; SIN.: brajica tonemski [brȃjevega] tudi [brȃjlovega] ▪ Za slepe in slabovidne je na voljo informativno DAJALNIK: Braillovemu gradivo v Braillevi pisavi. jakostni [brájevemu] tudi [brájlovemu] tonemski [brȃjevemu] tudi [brȃjlovemu] Brailleva vrstica in Braillova vrstica tudi brajeva TOŽILNIK: Braillov vrstica tipkovnici podobna elektronska naprava, na jakostni [bráje ] tudi [brájlo ] tonemski [brȃje ] tudi [brȃjlo ] kateri se besedilo z računalniškega zaslona živo Braillovega pretvarja v Brail ovo pisavo jakostni [brájevega] tudi [brájlovega] ▪ Brailleva vrstica slepim in slabovidnim pomaga pri tonemski [brȃjevega] tudi [brȃjlovega] boljšem obvladovanju vsakodnevnih opravil na MESTNIK: pri Braillovem računalniku. jakostni [pri brájevem] tudi [pri brájlovem] tonemski [pri brȃjevem] tudi [pri brȃjlovem] Braillev pisalni stroj in Braillov pisalni stroj tudi ORODNIK: z Braillovim brajev pisalni stroj jakostni [z brájevim] tudi [z brájlovim] naprava za pisanje, ki ima na tipkah znake tonemski [z brȃjevim] tudi [z brȃjlovim] Brail ove pisave dvojina ▪ Slepi berejo s pomočjo Brailleve pisave, pišejo z IMENOVALNIK: Braillova Braillevim pisalnim strojem ali z Braillevo vrstico na jakostni [brájeva] tudi [brájlova] računalniku, obstaja tudi veliko pripomočkov za slabovidne, ki jim omogočajo, da se vključijo v šolanje tonemski [brȃjeva] tudi [brȃjlova] RODILNIK: in poklicno usposabljanje. Braillovih ▪ Če je dijak slep, uporablja Braillev pisalni stroj, jakostni [brájevih] tudi [brájlovih] različne oblike zvočnih zapisov in prilagojeno tonemski [brȃjevih] tudi [brȃjlovih] računalniško opremo. DAJALNIK: Braillovima jakostni [brájevima] tudi [brájlovima] I tonemski [brȃjevima] tudi [brȃjlovima] ZVOR TOŽILNIK: Braillova jakostni [brájeva] tudi [brájlova] 109 tonemski [brȃjeva] tudi [brȃjlova] TOŽILNIK: Braillovi MESTNIK: pri Braillovih jakostni [brájevi] tudi [brájlovi] jakostni [pri brájevih] tudi [pri brájlovih] tonemski [brȃjevi] tudi [brȃjlovi] tonemski [pri brȃjevih] tudi [pri brȃjlovih] MESTNIK: pri Braillovih ORODNIK: z Braillovima jakostni [pri brájevih] tudi [pri brájlovih] jakostni [z brájevima] tudi [z brájlovima] tonemski [pri brȃjevih] tudi [pri brȃjlovih] tonemski [z brȃjevima] tudi [z brȃjlovima] ORODNIK: z Braillovima množina jakostni [z brájevima] tudi [z brájlovima] IMENOVALNIK: Braillovi tonemski [z brȃjevima] tudi [z brȃjlovima] jakostni [brájevi] tudi [brájlovi] množina tonemski [brȃjevi] tudi [brȃjlovi] IMENOVALNIK: Braillove RODILNIK: Braillovih jakostni [brájeve] tudi [brájlove] jakostni [brájevih] tudi [brájlovih] tonemski [brȃjeve] tudi [brȃjlove] tonemski [brȃjevih] tudi [brȃjlovih] RODILNIK: Braillovih DAJALNIK: Braillovim jakostni [brájevih] tudi [brájlovih] jakostni [brájevim] tudi [brájlovim] tonemski [brȃjevih] tudi [brȃjlovih] tonemski [brȃjevim] tudi [brȃjlovim] DAJALNIK: Braillovim TOŽILNIK: Braillove jakostni [brájevim] tudi [brájlovim] jakostni [brájeve] tudi [brájlove] tonemski [brȃjevim] tudi [brȃjlovim] tonemski [brȃjeve] tudi [brȃjlove] TOŽILNIK: Braillove MESTNIK: pri Braillovih jakostni [brájeve] tudi [brájlove] jakostni [pri brájevih] tudi [pri brájlovih] tonemski [brȃjeve] tudi [brȃjlove] tonemski [pri brȃjevih] tudi [pri brȃjlovih] MESTNIK: pri Braillovih ORODNIK: z Braillovimi jakostni [pri brájevih] tudi [pri brájlovih] jakostni [z brájevimi] tudi [z brájlovimi] tonemski [pri brȃjevih] tudi [pri brȃjlovih] tonemski [z brȃjevimi] tudi [z brȃjlovimi] ORODNIK: z Braillovimi ženski spol jakostni [z brájevimi] tudi [z brájlovimi] ednina tonemski [z brȃjevimi] tudi [z brȃjlovimi] IMENOVALNIK: Braillova srednji spol jakostni [brájeva] tudi [brájlova] ednina tonemski [brȃjeva] tudi [brȃjlova] IMENOVALNIK: Braillovo RODILNIK: Braillove jakostni [brájevo] tudi [brájlovo] jakostni [brájeve] tudi [brájlove] tonemski [brȃjevo] tudi [brȃjlovo] tonemski [brȃjeve] tudi [brȃjlove] RODILNIK: Braillovega DAJALNIK: Braillovi jakostni [brájevega] tudi [brájlovega] jakostni [brájevi] tudi [brájlovi] tonemski [brȃjevega] tudi [brȃjlovega] tonemski [brȃjevi] tudi [brȃjlovi] DAJALNIK: Braillovemu TOŽILNIK: Braillovo jakostni [brájevemu] tudi [brájlovemu] jakostni [brájevo] tudi [brájlovo] tonemski [brȃjevemu] tudi [brȃjlovemu] tonemski [brȃjevo] tudi [brȃjlovo] TOŽILNIK: Braillovo MESTNIK: pri Braillovi jakostni [brájevo] tudi [brájlovo] jakostni [pri brájevi] tudi [pri brájlovi] tonemski [brȃjevo] tudi [brȃjlovo] tonemski [pri brȃjevi] tudi [pri brȃjlovi] MESTNIK: pri Braillovem ORODNIK: z Braillovo jakostni [pri brájevem] tudi [pri brájlovem] jakostni [z brájevo] tudi [z brájlovo] tonemski [pri brȃjevem] tudi [pri brȃjlovem] tonemski [z brȃjevo] tudi [z brȃjlovo] ORODNIK: z Braillovim dvojina jakostni [z brájevim] tudi [z brájlovim] IMENOVALNIK: Braillovi tonemski [z brȃjevim] tudi [z brȃjlovim] jakostni [brájevi] tudi [brájlovi] dvojina tonemski [brȃjevi] tudi [brȃjlovi] IMENOVALNIK: Braillovi RODILNIK: Braillovih jakostni [brájevi] tudi [brájlovi] jakostni [brájevih] tudi [brájlovih] tonemski [brȃjevi] tudi [brȃjlovi] tonemski [brȃjevih] tudi [brȃjlovih] RODILNIK: Braillovih DAJALNIK: Braillovima jakostni [brájevih] tudi [brájlovih] jakostni [brájevima] tudi [brájlovima] tonemski [brȃjevih] tudi [brȃjlovih] tonemski [brȃjevima] tudi [brȃjlovima] DAJALNIK: Braillovima 110 jakostni [brájevima] tudi [brájlovima] ▪ Mnogim odraslim je pretežko naučiti se Braillove tonemski [brȃjevima] tudi [brȃjlovima] pisave, tako da si raje pomagajo z zvočnimi zapisi TOŽILNIK: Braillovi knjig in časopisov. jakostni [brájevi] tudi [brájlovi] ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku tonemski [brȃjevi] tudi [brȃjlovi] Braillova pisava za slepe MESTNIK: pri Braillovih ▪ Nov bankovec bi moral imeti boljšo zaščito in jakostni [pri brájevih] tudi [brájlovih] hkrati bi bil označen še z Braillovo pisavo za slepe. tonemski [pri brȃjevih] tudi [brȃjlovih] ⏵ prid. beseda + v + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z Braillovima napisan, zapisan v Braillovi pisavi jakostni [z brájevima] tudi [z brájlovima] ▪ Jedilniki in obvestila so napisani v Braillovi pisavi. tonemski [z brȃjevima] tudi [z brȃjlovima] ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku množina opremljen z Braillovo pisavo IMENOVALNIK: Braillova ▪ Embalaža je opremljena z Braillovo pisavo. jakostni [brájeva] tudi [brájlova] tonemski [brȃjeva] tudi [brȃjlova] Braillova vrstica in Brailleva vrstica tudi brajeva RODILNIK: Braillovih vrstica jakostni [brájevih] tudi [brájlovih] tipkovnici podobna elektronska naprava, na tonemski [brȃjevih] tudi [brȃjlovih] kateri se besedilo z računalniškega zaslona DAJALNIK: Braillovim pretvarja v Brail ovo pisavo jakostni [brájevim] tudi [brájlovim] ⏵ sam. beseda + sam. beseda tonemski [brȃjevim] tudi [brȃjlovim] nakup Braillove vrstice TOŽILNIK: Braillova ▪ Prosi za pomoč pri nakupu Braillove vrstice in jakostni [brájeva] tudi [brájlova] opozarja na diskriminacijo slepih. tonemski [brȃjeva] tudi [brȃjlova] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri Braillovih računalnik z Braillovo vrstico jakostni [pri brájevih] tudi [pri brájlovih] ▪ Računalnik z Braillovo vrstico slepi osebi omogoča tonemski [pri brȃjevih] tudi [pri brȃjlovih] dobršno mero samostojnosti. ORODNIK: z Braillovimi jakostni [z brájevimi] tudi [z brájlovimi] Braillov pisalni stroj in Braillev pisalni stroj tudi tonemski [z brȃjevimi] tudi [z brȃjlovimi] brajev pisalni stroj naprava za pisanje, ki ima na tipkah znake STALNE ZVEZE Brail ove pisave ▪ V imenu kluba mu je podaril Braillov pisalni stroj za Braillova pisava in Brailleva pisava tudi brajeva slepe, zvenečo žogo in poseben pribor za geometrijo. pisava slepim namenjena pisava s kombinacijami IZVOR izbočenih pik, ki se bere s tipom; SIN.: brajica po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku avtorju te pisave knjiga z Braillovo pisavo | pisalni stroj z Braillovo pisavo brájev brájeva brájevo; glej Braillev; glej Braillov ▪ V šolski knjižnici nismo imeli nobene knjige z pridevnik [bráje brájeva brájevo] Braillovo pisavo, zato sem začela prepisovati tudi otroške knjige. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Pozorno poslušam razlago pri posameznih jakostni predmetih in si s pisalnim strojem z Braillovo pisavo sproti zapisujem. [bráje brájeva brájevo] IPA: [ˈbɾaːjɛu ˈbɾaːjɛʋa ˈbɾaːjɛʋɔ] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku časopis, gradivo v Braillovi pisavi tonemski | napis, zapis v Braillovi pisavi [brȃje brȃjeva brȃjevo] ▪ Slepe člane oskrbujejo s časopisi in knjigami v IPA: [bɾáːj u bɾáːj ʋa bɾáːj ʋɔ] Braillovi pisavi. ▪ Na nadstrešnice avtobusnih postajališč so namestili VZOREC tablice z napisi v Braillovi pisavi. jakostno OSNOVNIK ⏵ glag. + sam. beseda v rodilniku naučiti se Braillove pisave moški spol ednina IMENOVALNIK: brájev 111 RODILNIK: brájevega ORODNIK: z brájevima DAJALNIK: brájevemu množina TOŽILNIK: brájev IMENOVALNIK: brájeva živo brájevega RODILNIK: brájevih MESTNIK: pri brájevem DAJALNIK: brájevim ORODNIK: z brájevim TOŽILNIK: brájeva dvojina MESTNIK: pri brájevih IMENOVALNIK: brájeva ORODNIK: z brájevimi RODILNIK: brájevih tonemsko DAJALNIK: brájevima OSNOVNIK TOŽILNIK: brájeva moški spol MESTNIK: pri brájevih ednina ORODNIK: z brájevima IMENOVALNIK: brȃjev množina RODILNIK: brȃjevega IMENOVALNIK: brájevi DAJALNIK: brȃjevemu RODILNIK: brájevih TOŽILNIK: brȃjev DAJALNIK: brájevim živo brȃjevega TOŽILNIK: brájeve MESTNIK: pri brȃjevem MESTNIK: pri brájevih ORODNIK: z brȃjevim ORODNIK: z brájevimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: brȃjeva ednina RODILNIK: brȃjevih IMENOVALNIK: brájeva DAJALNIK: brȃjevima RODILNIK: brájeve TOŽILNIK: brȃjeva DAJALNIK: brájevi MESTNIK: pri brȃjevih TOŽILNIK: brájevo ORODNIK: z brȃjevima MESTNIK: pri brájevi množina ORODNIK: z brájevo IMENOVALNIK: brȃjevi dvojina RODILNIK: brȃjevih IMENOVALNIK: brájevi DAJALNIK: brȃjevim RODILNIK: brájevih TOŽILNIK: brȃjeve DAJALNIK: brájevima MESTNIK: pri brȃjevih TOŽILNIK: brájevi ORODNIK: z brȃjevimi MESTNIK: pri brájevih ženski spol ORODNIK: z brájevima ednina množina IMENOVALNIK: brȃjeva IMENOVALNIK: brájeve RODILNIK: brȃjeve RODILNIK: brájevih DAJALNIK: brȃjevi DAJALNIK: brájevim TOŽILNIK: brȃjevo TOŽILNIK: brájeve MESTNIK: pri brȃjevi MESTNIK: pri brájevih ORODNIK: z brȃjevo ORODNIK: z brájevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: brȃjevi ednina RODILNIK: brȃjevih IMENOVALNIK: brájevo DAJALNIK: brȃjevima RODILNIK: brájevega TOŽILNIK: brȃjevi DAJALNIK: brájevemu MESTNIK: pri brȃjevih TOŽILNIK: brájevo ORODNIK: z brȃjevima MESTNIK: pri brájevem množina ORODNIK: z brájevim IMENOVALNIK: brȃjeve dvojina RODILNIK: brȃjevih IMENOVALNIK: brájevi DAJALNIK: brȃjevim RODILNIK: brájevih TOŽILNIK: brȃjeve DAJALNIK: brájevima MESTNIK: pri brȃjevih TOŽILNIK: brájevi ORODNIK: z brȃjevimi MESTNIK: pri brájevih srednji spol 112 ednina slepim namenjena pisava s kombinacijami IMENOVALNIK: brȃjevo izbočenih pik, ki se bere s tipom; SIN.: Braillova RODILNIK: brȃjevega pisava DAJALNIK: brȃjevemu ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: brȃjevo knjiga v brajici MESTNIK: pri brȃjevem ▪ Doma nima velike knjižnice, saj bi knjige v brajici ORODNIK: z brȃjevim zasedle precej prostora. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: brȃjevi učenje brajice RODILNIK: brȃjevih ▪ Brajev pisalni stroj je za slepe pomemben z vidika DAJALNIK: brȃjevima učenja brajice. TOŽILNIK: brȃjevi ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri brȃjevih ▪ Veliko berem v brajici, ki mi je še vedno zelo blizu, ORODNIK: z brȃjevima čeprav so zdaj na voljo tudi sodobnejša sredstva. množina IMENOVALNIK: brȃjeva IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: brȃjevih jakostni DAJALNIK: brȃjevim [brájica] TOŽILNIK: brȃjeva IPA: [ˈbɾaːjitsa] MESTNIK: pri brȃjevih tonemski ORODNIK: z brȃjevimi [brȃjica] IPA: [bɾáːjìtsa] STALNE ZVEZE VZOREC brajeva pisava glej Brailleva pisava glej Braillova jakostno pisava ednina slepim namenjena pisava s kombinacijami IMENOVALNIK: brájica izbočenih pik, ki se bere s tipom; SIN.: brajica RODILNIK: brájice ▪ Včlanila se je v društvo slepih in slabovidnih, se DAJALNIK: brájici naučila brajeve pisave, dela z računalniškim TOŽILNIK: brájico programom za slepe, prav tako pa se trudi opravljati MESTNIK: pri brájici vsa domača opravila. ORODNIK: z brájico dvojina brajeva vrstica glej Brailleva vrstica glej Braillova IMENOVALNIK: brájici vrstica RODILNIK: brájic tipkovnici podobna elektronska naprava, na DAJALNIK: brájicama kateri se besedilo z računalniškega zaslona TOŽILNIK: brájici pretvarja v Brail ovo pisavo MESTNIK: pri brájicah ▪ Brajeva vrstica je življenjsko potreben pripomoček z ORODNIK: z brájicama vidika rehabilitacije in vključevanja v vse sfere množina življenja. IMENOVALNIK: brájice RODILNIK: brájic brajev pisalni stroj glej Braillev pisalni stroj glej DAJALNIK: brájicam Braillov pisalni stroj TOŽILNIK: brájice naprava za pisanje, ki ima na tipkah znake MESTNIK: pri brájicah Brail ove pisave ORODNIK: z brájicami ▪ Brajev pisalni stroj je temeljni pripomoček, ki tonemsko slepemu omogoča zapis v brajici. ednina IMENOVALNIK: brȃjica IZVOR RODILNIK: brȃjice ↑Braillov DAJALNIK: brȃjici TOŽILNIK: brȃjico brájica brájice samostalnik ženskega spola [brájica] MESTNIK: pri brȃjici POMEN ORODNIK: z brȃjico dvojina IMENOVALNIK: brȃjici 113 RODILNIK: brȃjic tonemski [brȋju] DAJALNIK: brȃjicama TOŽILNIK: brie TOŽILNIK: brȃjici jakostni [brí] MESTNIK: pri brȃjicah tonemski [brȋ] ORODNIK: z brȃjicama MESTNIK: pri brieju množina jakostni [pri bríju] IMENOVALNIK: brȃjice tonemski [pri brȋju] RODILNIK: brȃjic ORODNIK: z briejem DAJALNIK: brȃjicam jakostni [z bríjem] TOŽILNIK: brȃjice tonemski [z brȋjem] MESTNIK: pri brȃjicah dvojina ORODNIK: z brȃjicami IMENOVALNIK: brieja jakostni [bríja] IZVOR tonemski [brȋja] poenobesedeno iz Braillova pisava RODILNIK: briejev jakostni [bríje ] brie brieja samostalnik moškega spola [brí] tonemski [brȋje ] POMEN DAJALNIK: briejema mehki sir iz kravjega mleka v obliki nizkega jakostni [bríjema] hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz tonemski [brȋjema] severne Francije TOŽILNIK: brieja jakostni [bríja] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku sir brie tonemski [brȋja] ▪ Poleg štirih vrst sira brie pripravljajo še 13 drugih MESTNIK: pri briejih kravjih zorenih sirov z belo plesnijo. jakostni [pri bríjih] tonemski [pri brȋjih] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Pridelovalci tradicionalnega brieja so se soočili z ORODNIK: z briejema resnim problemom pritiska na cene njihovih sirov. jakostni [z bríjema] tonemski [z brȋjema] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ K lahkotni sadni penini se prileže košček brieja, k množina pikantnejšim sirom se prileže penina izrazitejšega IMENOVALNIK: brieji okusa ali starejšega letnika. jakostni [bríji] ⏵ priredna zveza tonemski [brȋji] brie in camembert RODILNIK: briejev ▪ Bela zunanja plesen nastaja pod vplivom plesni jakostni [bríje ] Penicillium candidum, ki jih poznamo s sirov, kot sta tonemski [brȋje ] camembert in brie. DAJALNIK: briejem jakostni [bríjem] IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [brȋjem] jakostni TOŽILNIK: brieje [brí] jakostni [bríje] IPA: [ˈbɾiː] tonemski [brȋje] tonemski MESTNIK: pri briejih [brȋ] jakostni [pri bríjih] IPA: [bɾíː] tonemski [pri brȋjih] ORODNIK: z brieji VZOREC jakostni [z bríji] ednina tonemski [z brȋji] IMENOVALNIK: brie jakostni [brí] IZVOR tonemski [brȋ] prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie RODILNIK: brieja jakostni [bríja] brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] tonemski [brȋja] POMEN DAJALNIK: brieju jakostni [bríju] 114 1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno RODILNIK: brínov modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SIN.: DAJALNIK: brínoma iz botanike navadni brin TOŽILNIK: brína ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri brínih nizek brin ORODNIK: z brínoma ▪ Zelo lepe so rese v kombinaciji z nizkimi brini. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: bríni brin raste RODILNIK: brínov ▪ Med skalami se blešči škrlatni ruj in raste zimzeleni DAJALNIK: brínom brin. TOŽILNIK: bríne ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri brínih vejica brina ORODNIK: z bríni ▪ Naredimo lahko šopek z vejico brina ali kakega tonemsko drugega sveže dišečega iglavca. ednina ▪ V Primorju, kjer je več vrst brinov, ki so gostitelji IMENOVALNIK: brȉn hruševe rje, krčenje brina za zatiranje bolezni ni RODILNIK: brína učinkovito. DAJALNIK: brínu ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: brȉn ▪ Pred prevlado praznične smrečice so kot božično MESTNIK: pri brínu tudi pri brȋnu drevesce uporabljali kar brin. ORODNIK: z brínom ⏵ priredna zveza dvojina brin in bor, brin in rožmarin, brin in tisa IMENOVALNIK: brína ▪ Celotno površino zelenice so preuredili tako, da jo RODILNIK: brínov in brȋnov sedaj preraščajo pritlikavi bori in brini. DAJALNIK: brínoma 1.1. plod tega grma TOŽILNIK: brína ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri brínih in pri brȋnih eterično olje brina ORODNIK: z brínoma ▪ Eterično olje rožmarina pospešuje krvni obtok in množina poživlja delovanje podkožnih tkiv, eterično olje IMENOVALNIK: bríni brina pa pospeši obnovo kožnih tkiv. RODILNIK: brínov in brȋnov ▪ Po odstranitvi pilinga celotno telo obložijo z DAJALNIK: brínom blatom iz morskih alg, ki mu dodajo še eterična TOŽILNIK: bríne olja brina, rožmarina in janeža ter grenivke. MESTNIK: pri brínih in pri brȋnih ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z bríni in z brȋni ▪ Vsak konjenik je dobil simbolno darilo: žganje z brinom ter malico. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE kitajski brin jakostni iz botanike brin z luskastimi, iglicam podobnimi listi; [brìn] primerjaj lat. Juniperus chinensis IPA: [ˈbɾin] ▪ Zlato rumeni kitajski brin ima rad sonce in na njem tonemski njegova barva kar zažari. [brȉn] IPA: [bɾín] navadni brin iz botanike zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno VZOREC modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SIN.: jakostno brin ednina ▪ Navadni brin je nezahteven glede tal, kjer raste, IMENOVALNIK: brìn odporen je tudi proti onesnaženemu zraku. RODILNIK: brína ▪ Navadni brin je pomembna pionirska vrsta, ki DAJALNIK: brínu pogosto med prvimi naseli ogolelo, izčrpano ali TOŽILNIK: brìn opuščeno površino. MESTNIK: pri brínu ▪ V živilski industriji plodove navadnega brina ORODNIK: z brínom uporabljajo za proizvodnjo gina. dvojina IMENOVALNIK: brína plazeči brin 115 iz botanike brin z dolgimi plazečimi se vejami; primerjaj ednina lat. Juniperus horizontalis IMENOVALNIK: brȋnje ▪ Nekaj bršljana smo dodali ob robu grede, da bo RODILNIK: brȋnja skupaj s plazečim brinom preraščal peščeno DAJALNIK: brȋnju površino. TOŽILNIK: brȋnje MESTNIK: pri brȋnju smrdljivi brin ORODNIK: z brȋnjem iz botanike brin z luskastimi listi neprijetnega vonja; primerjaj lat. Juniperus sabina IZVOR ▪ Hruševa rja preživi zimo na smrdljivem brinu. ↑brin ▪ Da bi preprečili širjenje bolezni, bi morali vsaj v razdalji sto metrov od hruške odstraniti vmesnega brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínje brínjeva gostitelja, torej smrdljivi brin. brínjevo] P I OMEN ZVOR 1. ki je del brina, tj. grma; = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. SIN.: brinov * b(ъ)rinъ; nejasno ⏵ prid. beseda + sam. beseda brinjeva jagoda | brinjeva vejica ▪ Poleg oltarja je gorel ogenjček iz brinjevih vejic. brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje] ▪ Glede na to, kar imamo pri roki, damo med zelje POMEN tudi narezano čebulo, malo kumine, naribanega 1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje hrena, brinjeve jagode, lovorjev list, pa tudi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku naribano korenje in kolerabo. šop brinja | vejica brinja ▪ Dodamo nekaj zmletega lanenega semena, ▪ V mestnih butaricah je le malo živega rastlinja, stolčenih brinjevih jagod in pivskega kvasa. največkrat šop brinja, vejica pušpana ali ciprese, v 2. ki je iz brina ali vsebuje brin, tj. plodove; SIN.: novejšem času bršljan. brinov ▪ Dodajte odcejen ječmen, vejice brinja, lovorova ⏵ prid. beseda + sam. beseda lista, solite in poprajte. brinjeva omaka | brinjevo olje ▪▪▪ ▪ Za glavno jed so pripravili mariniran jelenov file, ki ▪ Borni kamniti pašniki, obdani s kamnitimi ogradami, so ga na hitro zapekli v pečici, poleg pa dodali se počasi zaraščajo z brinjem. brinjevo omako z višnjevim sokom. ▪ Veliko zanimanje je bilo za butarice iz bršljana, bodičja, oljčnih vejic in brinja, ki jih ljudje nesejo na IZGOVOR IN OBLIKE cvetno nedeljo k blagoslovu. jakostni 1.1. plodovi tega grmovja [brínje brínjeva brínjevo] ▪ Po 2. svetovni vojni je začel izdelovati in prodajati IPA: [ˈbɾiːnjɛu ˈbɾiːnjɛʋa ˈbɾiːnjɛʋɔ] domače žganje iz jabolk, hrušk, sliv, brinja in fig. tonemski [brínje brínjeva brínjevo] IZGOVOR IN OBLIKE IPA: [bɾìːnj u bɾìːnj ʋa bɾìːnj ʋɔ] jakostni [brínje] VZOREC IPA: [ˈbɾiːnjɛ] jakostno tonemski OSNOVNIK [brȋnje] moški spol IPA: [bɾíːnj ] ednina IMENOVALNIK: brínjev VZOREC RODILNIK: brínjevega jakostno DAJALNIK: brínjevemu ednina TOŽILNIK: brínjev IMENOVALNIK: brínje živo brínjevega RODILNIK: brínja MESTNIK: pri brínjevem DAJALNIK: brínju ORODNIK: z brínjevim TOŽILNIK: brínje dvojina MESTNIK: pri brínju IMENOVALNIK: brínjeva ORODNIK: z brínjem RODILNIK: brínjevih tonemsko DAJALNIK: brínjevima 116 TOŽILNIK: brínjeva moški spol MESTNIK: pri brínjevih ednina ORODNIK: z brínjevima IMENOVALNIK: brínjev množina RODILNIK: brínjevega IMENOVALNIK: brínjevi DAJALNIK: brínjevemu RODILNIK: brínjevih TOŽILNIK: brínjev DAJALNIK: brínjevim živo brínjevega TOŽILNIK: brínjeve MESTNIK: pri brínjevem MESTNIK: pri brínjevih ORODNIK: z brínjevim ORODNIK: z brínjevimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: brínjeva ednina RODILNIK: brínjevih IMENOVALNIK: brínjeva DAJALNIK: brínjevima RODILNIK: brínjeve TOŽILNIK: brínjeva DAJALNIK: brínjevi MESTNIK: pri brínjevih TOŽILNIK: brínjevo ORODNIK: z brínjevima MESTNIK: pri brínjevi množina ORODNIK: z brínjevo IMENOVALNIK: brínjevi dvojina RODILNIK: brínjevih IMENOVALNIK: brínjevi DAJALNIK: brínjevim RODILNIK: brínjevih TOŽILNIK: brínjeve DAJALNIK: brínjevima MESTNIK: pri brínjevih TOŽILNIK: brínjevi ORODNIK: z brínjevimi MESTNIK: pri brínjevih ženski spol ORODNIK: z brínjevima ednina množina IMENOVALNIK: brínjeva IMENOVALNIK: brínjeve RODILNIK: brínjeve RODILNIK: brínjevih DAJALNIK: brínjevi DAJALNIK: brínjevim TOŽILNIK: brínjevo TOŽILNIK: brínjeve MESTNIK: pri brínjevi MESTNIK: pri brínjevih ORODNIK: z brínjevo ORODNIK: z brínjevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: brínjevi ednina RODILNIK: brínjevih IMENOVALNIK: brínjevo DAJALNIK: brínjevima RODILNIK: brínjevega TOŽILNIK: brínjevi DAJALNIK: brínjevemu MESTNIK: pri brínjevih TOŽILNIK: brínjevo ORODNIK: z brínjevima MESTNIK: pri brínjevem množina ORODNIK: z brínjevim IMENOVALNIK: brínjeve dvojina RODILNIK: brínjevih IMENOVALNIK: brínjevi DAJALNIK: brínjevim RODILNIK: brínjevih TOŽILNIK: brínjeve DAJALNIK: brínjevima MESTNIK: pri brínjevih TOŽILNIK: brínjevi ORODNIK: z brínjevimi MESTNIK: pri brínjevih srednji spol ORODNIK: z brínjevima ednina množina IMENOVALNIK: brínjevo IMENOVALNIK: brínjeva RODILNIK: brínjevega RODILNIK: brínjevih DAJALNIK: brínjevemu DAJALNIK: brínjevim TOŽILNIK: brínjevo TOŽILNIK: brínjeva MESTNIK: pri brínjevem MESTNIK: pri brínjevih ORODNIK: z brínjevim ORODNIK: z brínjevimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: brínjevi OSNOVNIK RODILNIK: brínjevih 117 DAJALNIK: brínjevima IMENOVALNIK: brínov TOŽILNIK: brínjevi RODILNIK: brínovega MESTNIK: pri brínjevih DAJALNIK: brínovemu ORODNIK: z brínjevima TOŽILNIK: brínov množina živo brínovega IMENOVALNIK: brínjeva MESTNIK: pri brínovem RODILNIK: brínjevih ORODNIK: z brínovim DAJALNIK: brínjevim dvojina TOŽILNIK: brínjeva IMENOVALNIK: brínova MESTNIK: pri brínjevih RODILNIK: brínovih ORODNIK: z brínjevimi DAJALNIK: brínovima TOŽILNIK: brínova IZVOR MESTNIK: pri brínovih hiperkorektno iz ↑brinov po zgledu ↑brinje ORODNIK: z brínovima množina brínov brínova brínovo pridevnik [bríno brínova IMENOVALNIK: brínovi RODILNIK: brínovo] brínovih POMEN DAJALNIK: brínovim 1. ki je v zvezi z brinom, tj. grmom TOŽILNIK: brínove MESTNIK: pri brínovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda brinov grm, grmič, grmiček ORODNIK: | brinov les | brinovo z brínovimi grmovje ženski spol ▪ V brinovem grmu je gnezdil ptiček. ednina 1.1. ki je del brina, tj. grma IMENOVALNIK: ; brínova SIN.: brinjev RODILNIK: brínove ⏵ prid. beseda + sam. beseda brinova jagoda DAJALNIK: brínovi | brinova veja, vejica TOŽILNIK: ▪ Brinove jagode uporabljajo pri kuhi, zlasti tedaj, brínovo ko pripravljajo divjačino in omake z mesom. MESTNIK: pri brínovi ▪ Po okusu solimo, popramo, dodamo še brinove ORODNIK: z brínovo jagode in malo česna. dvojina ▪ V kotu ob oknu je obesila brinove vejice. IMENOVALNIK: brínovi 2. ki je iz brina ali vsebuje brin, tj. plodove RODILNIK: ; brínovih SIN.: DAJALNIK: brínovima brinjev TOŽILNIK: brínovi ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: brinova omaka pri brínovih | brinovo olje, žganje ORODNIK: ▪ Brinovo olje uporabljajo v farmacevtski in z brínovima množina kozmetični industriji. ▪ Kožo osušite in prizadete dele namažite z brinovim IMENOVALNIK: brínove oljem. RODILNIK: brínovih ▪ Za glavno jed so postregli z jelenovim filejem v DAJALNIK: brínovim brinovi omaki, vzhajanimi ajdovimi štruklji s skuto TOŽILNIK: brínove ter zabeljenim ohrovtom. MESTNIK: pri brínovih ORODNIK: z brínovimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni IMENOVALNIK: [ bríno brínova brínovo] brínovo RODILNIK: brínovega IPA: [ˈbɾiːnɔu ˈbɾiːnɔʋa ˈbɾiːnɔʋɔ] DAJALNIK: tonemski brínovemu TOŽILNIK: [ brínovo bríno brínova brínovo] MESTNIK: pri brínovem IPA: [bɾìːn u bɾìːn ʋa bɾìːn ʋɔ] ORODNIK: z brínovim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: brínovi RODILNIK: OSNOVNIK brínovih DAJALNIK: moški spol brínovima ednina TOŽILNIK: brínovi 118 MESTNIK: pri brínovih srednji spol ORODNIK: z brínovima ednina množina IMENOVALNIK: brínovo IMENOVALNIK: brínova RODILNIK: brínovega RODILNIK: brínovih DAJALNIK: brínovemu DAJALNIK: brínovim TOŽILNIK: brínovo TOŽILNIK: brínova MESTNIK: pri brínovem MESTNIK: pri brínovih ORODNIK: z brínovim ORODNIK: z brínovimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: brínovi OSNOVNIK RODILNIK: brínovih moški spol DAJALNIK: brínovima ednina TOŽILNIK: brínovi IMENOVALNIK: brínov MESTNIK: pri brínovih RODILNIK: brínovega ORODNIK: z brínovima DAJALNIK: brínovemu množina TOŽILNIK: brínov IMENOVALNIK: brínova živo brínovega RODILNIK: brínovih MESTNIK: pri brínovem DAJALNIK: brínovim ORODNIK: z brínovim TOŽILNIK: brínova dvojina MESTNIK: pri brínovih IMENOVALNIK: brínova ORODNIK: z brínovimi RODILNIK: brínovih DAJALNIK: brínovima IZVOR TOŽILNIK: brínova ↑brin MESTNIK: pri brínovih ORODNIK: z brínovima brínovka brínovke samostalnik ženskega spola [bríno ka] množina POMEN IMENOVALNIK: brínovi iz zoologije severnoevropska ptica pevka z grahastim RODILNIK: brínovih vzorcem po sprednjem delu trupa, sivim hrbtom DAJALNIK: brínovim in rjavimi krili; primerjaj lat. Turdus pilaris TOŽILNIK: brínove ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri brínovih ▪ Podobno kot ostali drozgi se tudi brinovke hranijo ORODNIK: z brínovimi z različnim jagodičjem in žuželkami. ženski spol ▪▪▪ ednina ▪ Z jagodami obloženi okrasni grmi na vrtovih IMENOVALNIK: brínova pritegnejo kose, cikovte, cararje in brinovke. RODILNIK: brínove DAJALNIK: brínovi IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: brínovo jakostni MESTNIK: pri brínovi [bríno ka] ORODNIK: z brínovo dvojina IPA: [ˈbɾiːnɔuka] tonemski IMENOVALNIK: brínovi [bríno ka] RODILNIK: brínovih IPA: [bɾìːn uka] DAJALNIK: brínovima TOŽILNIK: brínovi VZOREC MESTNIK: pri brínovih jakostno ORODNIK: z brínovima ednina množina IMENOVALNIK: brínovka IMENOVALNIK: brínove RODILNIK: brínovke RODILNIK: brínovih DAJALNIK: brínovki DAJALNIK: brínovim TOŽILNIK: brínovko TOŽILNIK: brínove MESTNIK: pri brínovki MESTNIK: pri brínovih ORODNIK: z brínovko ORODNIK: z brínovimi dvojina 119 IMENOVALNIK: brínovki ▪ Največ škode je nastalo s tem, ker je moral RODILNIK: brínovk brzovlak zaradi ponovne utiritve stati na železniški DAJALNIK: brínovkama postaji kar debelo uro. TOŽILNIK: brínovki MESTNIK: pri brínovkah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z brínovkama jakostni množina [b rzowlák] IMENOVALNIK: brínovke IPA: [ˈbəɾzɔˈwlaːk] RODILNIK: brínovk tonemski DAJALNIK: brínovkam [b rzowlȃk] TOŽILNIK: brínovke IPA: [b ɾz wláːk] MESTNIK: pri brínovkah ORODNIK: z brínovkami VZOREC tonemsko jakostno ednina ednina IMENOVALNIK: brínovka IMENOVALNIK: bŕzovlák RODILNIK: brínovke RODILNIK: bŕzovláka DAJALNIK: brínovki DAJALNIK: bŕzovláku TOŽILNIK: brínovko TOŽILNIK: bŕzovlák MESTNIK: pri brínovki MESTNIK: pri bŕzovláku ORODNIK: z brȋnovko ORODNIK: z bŕzovlákom dvojina dvojina IMENOVALNIK: brínovki IMENOVALNIK: bŕzovláka RODILNIK: brȋnovk RODILNIK: bŕzovlákov DAJALNIK: brínovkama DAJALNIK: bŕzovlákoma TOŽILNIK: brínovki TOŽILNIK: bŕzovláka MESTNIK: pri brínovkah MESTNIK: pri bŕzovlákih ORODNIK: z brínovkama ORODNIK: z bŕzovlákoma množina množina IMENOVALNIK: brínovke IMENOVALNIK: bŕzovláki RODILNIK: brȋnovk RODILNIK: bŕzovlákov DAJALNIK: brínovkam DAJALNIK: bŕzovlákom TOŽILNIK: brínovke TOŽILNIK: bŕzovláke MESTNIK: pri brínovkah MESTNIK: pri bŕzovlákih ORODNIK: z brínovkami ORODNIK: z bŕzovláki tonemsko IZVOR ednina ↑brinov IMENOVALNIK: bȓzovlȃk RODILNIK: bȓzovlȃka bŕzovlák DAJALNIK: bŕzovláka samostalnik moškega spola bȓzovlȃku TOŽILNIK: bȓzovlȃk [b rzowlák] P MESTNIK: pri bȓzovlȃku OMEN potniški vlak, ki vozi z višjo hitrostjo in ustavlja le ORODNIK: z bȓzovlȃkom dvojina na večjih, pomembnejših postajah ; SIN.: ekspresni IMENOVALNIK: bȓzovlȃka vlak, hitri vlak RODILNIK: bȓzovlȃkov ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: bȓzovlȃkoma ▪ Zrla je skozi okno brzovlaka. TOŽILNIK: ▪ V dobrih dveh desetletjih je promet močno bȓzovlȃka MESTNIK: narastel in zato so nujno potrebovali kvalitetne pri bȓzovlȃkih lokomotive za vleko brzovlakov. ORODNIK: z bȓzovlȃkoma množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Če bi šel z večernim brzovlakom iz Divače, bi bilo IMENOVALNIK: bȓzovlȃki ravno prav. RODILNIK: bȓzovlȃkov DAJALNIK: bȓzovlȃkom ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: bȓzovlȃke MESTNIK: pri bȓzovlȃkih 120 ORODNIK: z bȓzovlȃki [bučánje] IPA: [buˈtʃaːnjɛ] FRAZEOLOGIJA tonemski [bučȃnje] kot brzovlak IPA: [butʃáːnj ] zelo hitro VZOREC ▪ Po grozljivem kriku in po hrumu tropa svinj, ki so jakostno kot brzovlak zropotale iz hleva, je bilo nekaj ednina trenutkov vse tiho. IMENOVALNIK: bučánje ▪ Takrat je v roke vzel žogo in kot brzovlak zdrvel na RODILNIK: bučánja drugi konec igrišča. DAJALNIK: bučánju TOŽILNIK: bučánje IZVOR MESTNIK: pri bučánju prevzeto iz hrv. brzovlak, iz ↑brz + ↑vlak ORODNIK: z bučánjem dvojina bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje] IMENOVALNIK: bučánji POMEN RODILNIK: bučánj 1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti DAJALNIK: bučánjema ob nekaterih naravnih pojavih TOŽILNIK: bučánji MESTNIK: pri bučánjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku bučanje morja, valov, vode | bučanje slapu | bučanje ORODNIK: z bučánjema vetra množina ▪ Svojo počitniško prikolico je postavila nad skalni IMENOVALNIK: bučánja previs, da je lahko vse dni in noči poslušala bučanje RODILNIK: bučánj valov. DAJALNIK: bučánjem ▪ Zaradi podzemne dvorane je bučanje slapu še bolj TOŽILNIK: bučánja mogočno. MESTNIK: pri bučánjih ▪ Ljudje so mirno spali, ko jih je nenadoma zbudilo ORODNIK: z bučánji silovito bliskanje, bučanje vetra in bobnenje toče na tonemsko strehah. ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: bučȃnje ▪ Od daleč se je slišalo bučanje kot grom globoko v RODILNIK: bučȃnja zemlji. DAJALNIK: bučȃnju ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: bučȃnje poslušati, slišati bučanje MESTNIK: pri bučȃnju ▪ Celo pri zaprtih vratih je lahko iz daljave razločno ORODNIK: z bučȃnjem slišala bučanje oceana. dvojina ▪ Ko se je pripravljal, da bi sestopil do skale, je IMENOVALNIK: bučȃnji nenadoma njen krik preglasil celo bučanje slapov. RODILNIK: bučȃnj ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: bučȃnjema glasno bučanje TOŽILNIK: bučȃnji ▪ Snega je še poleti toliko, da napaja številne MESTNIK: pri bučȃnjih slapove in hudournike, ki padajo globoko in z ORODNIK: z bučȃnjema glasnim bučanjem končajo v morju. množina ▪ Že na začetku panoramske pešpoti boste iz IMENOVALNIK: bučȃnja oddaljenosti zaslišali mogočno bučanje slapov. RODILNIK: bučȃnj 1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh DAJALNIK: bučȃnjem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: bučȃnja ▪ Ob grmenju in bučanju množice je medaljo držal MESTNIK: pri bučȃnjih visoko nad svojo glavo. ORODNIK: z bučȃnji ▪ Ljudje so se prestrašeni ozirali proti Rombonu, od koder je prihajalo bučanje in pokanje. IZVOR ↑bučati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti] 121 POMEN NEDOLOČNIK: bučáti 1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob NAMENILNIK: búčat nekaterih naravnih pojavih sedanjik ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina morje, slap buči | veter buči | valovi bučijo 1. OSEBA: bučím ▪ Močno piha, morje pa tako buči, da smo morali 2. OSEBA: bučíš vpiti med seboj. 3. OSEBA: bučí ▪ Na vrhu stene stoji grad, v globinah pod njim pa dvojina bučijo mogočni slapovi. 1. OSEBA: bučíva ▪ Veter je bučal in rohnel in ji nosil sneg v obraz. 2. OSEBA: bučíta 1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka 3. OSEBA: bučíta ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Nekaterih skalnih pregrad, čez katere bučijo 1. OSEBA: bučímo slapovi, zaradi spolzkosti ni mogoče preplezati. 2. OSEBA: bučíte 2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, 3. OSEBA: bučíjo kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, velelnik povzročati močne, globoke zvoke, hrup ednina ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku 2. OSEBA: búči ▪ Skočil je pokonci in se pognal za bežečim dvojina gospodom; medtem je v razredu že bučalo od 1. OSEBA: bučíva smeha. 2. OSEBA: bučíta ▪ Verjetno ni treba zapisati, da so Križanke tudi letos množina bučale od navdušenja. 1. OSEBA: bučímo 2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak 2. OSEBA: bučíte zvok deležnik na -l ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. moški spol glasba buči EDNINA: búčal ▪ Iz lokala je bučala glasba, zraven so na ves glas DVOJINA: bučála prepevali še gostje. MNOŽINA: bučáli 3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, ženski spol glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali EDNINA: bučála vznemirjenosti DVOJINA: bučáli MNOŽINA: bučále ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku KOMU buči v glavi srednji spol ▪ Če nam nenehno buči v glavi in se ne moremo EDNINA: bučálo zbrati, pomeni, da smo v stresu. DVOJINA: bučáli ▪ Kri mu je bučala v ušesih, da je komaj razločil svoj MNOŽINA: bučála glas. deležnik na -č 4. moški spol ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno ednina IMENOVALNIK: bučèč ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. življenje buči RODILNIK: bučéčega ▪ Okoli zgodovinske kulise buči življenje sodobnega DAJALNIK: bučéčemu velemesta, v njem pa nas pričaka samosvoje TOŽILNIK: bučèč vzdušje. živo bučéčega MESTNIK: pri bučéčem I ORODNIK: ZGOVOR IN OBLIKE z bučéčim dvojina jakostni IMENOVALNIK: [ bučéča bučáti] RODILNIK: bučéčih IPA: [buˈtʃaːti] DAJALNIK: bučéčima tonemski TOŽILNIK: [ bučéča bučáti] MESTNIK: pri bučéčih IPA: [butʃàːtí] ORODNIK: z bučéčima V množina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: bučéči 122 RODILNIK: bučéčih MESTNIK: pri bučánju DAJALNIK: bučéčim ORODNIK: z bučánjem TOŽILNIK: bučéče dvojina MESTNIK: pri bučéčih IMENOVALNIK: bučánji ORODNIK: z bučéčimi RODILNIK: bučánj ženski spol DAJALNIK: bučánjema ednina TOŽILNIK: bučánji IMENOVALNIK: bučéča MESTNIK: pri bučánjih RODILNIK: bučéče ORODNIK: z bučánjema DAJALNIK: bučéči množina TOŽILNIK: bučéčo IMENOVALNIK: bučánja MESTNIK: pri bučéči RODILNIK: bučánj ORODNIK: z bučéčo DAJALNIK: bučánjem dvojina TOŽILNIK: bučánja IMENOVALNIK: bučéči MESTNIK: pri bučánjih RODILNIK: bučéčih ORODNIK: z bučánji DAJALNIK: bučéčima tonemsko TOŽILNIK: bučéči NEDOLOČNIK: bučáti MESTNIK: pri bučéčih NAMENILNIK: búčat ORODNIK: z bučéčima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: bučéče 1. OSEBA: bučím RODILNIK: bučéčih 2. OSEBA: bučíš DAJALNIK: bučéčim 3. OSEBA: bučí TOŽILNIK: bučéče dvojina MESTNIK: pri bučéčih 1. OSEBA: bučíva ORODNIK: z bučéčimi 2. OSEBA: bučíta srednji spol 3. OSEBA: bučíta ednina množina IMENOVALNIK: bučéče 1. OSEBA: bučímo RODILNIK: bučéčega 2. OSEBA: bučíte DAJALNIK: bučéčemu 3. OSEBA: bučíjo TOŽILNIK: bučéče velelnik MESTNIK: pri bučéčem ednina ORODNIK: z bučéčim 2. OSEBA: búči dvojina dvojina IMENOVALNIK: bučéči 1. OSEBA: bučȋva RODILNIK: bučéčih 2. OSEBA: bučȋta DAJALNIK: bučéčima množina TOŽILNIK: bučéči 1. OSEBA: bučȋmo MESTNIK: pri bučéčih 2. OSEBA: bučȋte ORODNIK: z bučéčima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: bučéča EDNINA: búčal RODILNIK: bučéčih DVOJINA: bučȃla DAJALNIK: bučéčim MNOŽINA: bučȃli TOŽILNIK: bučéča ženski spol MESTNIK: pri bučéčih EDNINA: bučȃla ORODNIK: z bučéčimi DVOJINA: bučȃli DELEŽJE NA -e: bučé MNOŽINA: bučȃle glagolnik srednji spol ednina EDNINA: bučȃlo IMENOVALNIK: bučánje DVOJINA: bučȃli RODILNIK: bučánja MNOŽINA: bučȃla DAJALNIK: bučánju deležnik na -č TOŽILNIK: bučánje moški spol 123 ednina TOŽILNIK: buč či IMENOVALNIK: bučȅč MESTNIK: pri buč čih RODILNIK: buč čega ORODNIK: z buč čima DAJALNIK: buč čemu množina TOŽILNIK: bučȅč IMENOVALNIK: buč ča živo buč čega RODILNIK: buč čih MESTNIK: pri buč čem DAJALNIK: buč čim ORODNIK: z buč čim TOŽILNIK: buč ča dvojina MESTNIK: pri buč čih IMENOVALNIK: buč ča ORODNIK: z buč čimi RODILNIK: buč čih DELEŽJE NA -e: buč in buč DAJALNIK: buč čima glagolnik TOŽILNIK: buč ča ednina MESTNIK: pri buč čih IMENOVALNIK: bučȃnje ORODNIK: z buč čima RODILNIK: bučȃnja množina DAJALNIK: bučȃnju IMENOVALNIK: buč či TOŽILNIK: bučȃnje RODILNIK: buč čih MESTNIK: pri bučȃnju DAJALNIK: buč čim ORODNIK: z bučȃnjem TOŽILNIK: buč če dvojina MESTNIK: pri buč čih IMENOVALNIK: bučȃnji ORODNIK: z buč čimi RODILNIK: bučȃnj ženski spol DAJALNIK: bučȃnjema ednina TOŽILNIK: bučȃnji IMENOVALNIK: buč ča MESTNIK: pri bučȃnjih RODILNIK: buč če ORODNIK: z bučȃnjema DAJALNIK: buč či množina TOŽILNIK: buč čo IMENOVALNIK: bučȃnja MESTNIK: pri buč či RODILNIK: bučȃnj ORODNIK: z buč čo DAJALNIK: bučȃnjem dvojina TOŽILNIK: bučȃnja IMENOVALNIK: buč či MESTNIK: pri bučȃnjih RODILNIK: buč čih ORODNIK: z bučȃnji DAJALNIK: buč čima TOŽILNIK: buč či IZVOR MESTNIK: pri buč čih = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. ORODNIK: z buč čima bučet < pslov. * bučati, iz ide. * be - ali * bhe -, tako množina kot litov. baũkti IMENOVALNIK: buč če RODILNIK: buč čih búčen búčna búčno pridevnik [búčən] DAJALNIK: buč čim POMEN TOŽILNIK: buč če 1. zelo glasen, hrupen MESTNIK: pri buč čih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z buč čimi bučen aplavz | bučen odziv | bučen smeh | bučen zvok srednji spol | bučna glasba | bučna podpora, spodbuda | bučne ednina ovacije | bučno navijanje, spodbujanje, vzklikanje | IMENOVALNIK: buč če bučno odobravanje, ploskanje RODILNIK: buč čega ▪ Skupina ljudi je v vrsti stopila na prizorišče in DAJALNIK: buč čemu zasedla stole, medtem pa je množica zagnala bučen TOŽILNIK: buč če aplavz. MESTNIK: pri buč čem ▪ Tribune so onemele, a se že nekaj sekund pozneje ORODNIK: z buč čim odzvale z bučno spodbudo. dvojina ▪ Že pred začetkom tekmovanja se je iz dvorane IMENOVALNIK: buč či slišalo bučno navijanje. RODILNIK: buč čih ▪ Množica dogajanje spremlja z bučnim ploskanjem DAJALNIK: buč čima in vzklikanjem gesel. 124 1.1. ki proizvaja, oddaja zelo glasen zvok, RODILNIK: búčnih hrup DAJALNIK: búčnim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: búčne bučni gledalci, navijači | bučna družba | bučna MESTNIK: pri búčnih množica | bučna publika | bučno občinstvo ORODNIK: z búčnimi ▪ Pomemben bo skok in dobra organizacija igre, ženski spol saj je komunikacija na parketu zaradi bučnih ednina gledalcev omejena. IMENOVALNIK: búčna ▪ Skupina bučnih gostujočih navijačev je občasno RODILNIK: búčne celo preglasila domače privržence. DAJALNIK: búčni ▪ Izenačenje je gostom dalo novega elana, toda TOŽILNIK: búčno tudi domači ob pomoči bučnega občinstva niso MESTNIK: pri búčni zaostajali. ORODNIK: z búčno 1.2. ki ga spremlja zelo glasen zvok, hrup dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: búčni bučen sprejem | bučni protesti | bučna proslava, RODILNIK: búčnih zabava | bučne demonstracije | bučne prireditve | DAJALNIK: búčnima bučno dogajanje | bučno praznovanje, TOŽILNIK: búčni proslavljanje, veseljačenje | bučno slavje | bučno MESTNIK: pri búčnih vzdušje ORODNIK: z búčnima ▪ Menda je mladenič neukrotljiv in precej nagnjen množina k bučnim zabavam s popivanjem. IMENOVALNIK: búčne ▪ Bučna praznovanja, ki se vrstijo cel mesec, nam RODILNIK: búčnih ne pustijo predaha, miru in tišine. DAJALNIK: búčnim ▪ Izid glasovanja so pospremili z bučnim slavjem. TOŽILNIK: búčne MESTNIK: pri búčnih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z búčnimi jakostni srednji spol [búčən] ednina IPA: [ˈbuːtʃən] IMENOVALNIK: búčno tonemski RODILNIK: búčnega [búčən] DAJALNIK: búčnemu IPA: [bùːtʃ n] TOŽILNIK: búčno MESTNIK: pri búčnem VZOREC ORODNIK: z búčnim jakostno dvojina OSNOVNIK IMENOVALNIK: búčni moški spol RODILNIK: búčnih ednina DAJALNIK: búčnima IMENOVALNIK: búčen TOŽILNIK: búčni določno búčni MESTNIK: pri búčnih RODILNIK: búčnega ORODNIK: z búčnima DAJALNIK: búčnemu množina TOŽILNIK: búčen IMENOVALNIK: búčna živo búčnega RODILNIK: búčnih MESTNIK: pri búčnem DAJALNIK: búčnim ORODNIK: z búčnim TOŽILNIK: búčna dvojina MESTNIK: pri búčnih IMENOVALNIK: búčna ORODNIK: z búčnimi RODILNIK: búčnih PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE DAJALNIK: búčnima moški spol TOŽILNIK: búčna ednina MESTNIK: pri búčnih IMENOVALNIK: búčnejši ORODNIK: z búčnima RODILNIK: búčnejšega množina DAJALNIK: búčnejšemu IMENOVALNIK: búčni TOŽILNIK: búčnejši 125 živo búčnejšega RODILNIK: búčnejšega MESTNIK: pri búčnejšem DAJALNIK: búčnejšemu ORODNIK: z búčnejšim TOŽILNIK: búčnejša dvojina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: búčnejša ORODNIK: z búčnejšimi RODILNIK: búčnejših PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: búčnejšima moški spol TOŽILNIK: búčnejša EDNINA: bòlj búčen MESTNIK: pri búčnejših ženski spol ORODNIK: z búčnejšima EDNINA: bòlj búčna množina srednji spol IMENOVALNIK: búčnejši EDNINA: bòlj búčno RODILNIK: búčnejših PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE DAJALNIK: búčnejšim moški spol TOŽILNIK: búčnejši ednina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nàjbúčnejši in nájbúčnejši ORODNIK: z búčnejšimi RODILNIK: nàjbúčnejšega in nájbúčnejšega ženski spol DAJALNIK: nàjbúčnejšemu in nájbúčnejšemu ednina TOŽILNIK: nàjbúčnejši in nájbúčnejši IMENOVALNIK: búčnejša živo nàjbúčnejšega in nájbúčnejšega RODILNIK: búčnejše MESTNIK: pri nàjbúčnejšem in pri nájbúčnejšem DAJALNIK: búčnejši ORODNIK: z nàjbúčnejšim in z nájbúčnejšim TOŽILNIK: búčnejšo dvojina MESTNIK: pri búčnejši IMENOVALNIK: nàjbúčnejša in nájbúčnejša ORODNIK: z búčnejšo RODILNIK: nàjbúčnejših in nájbúčnejših dvojina DAJALNIK: nàjbúčnejšima in nájbúčnejšima IMENOVALNIK: búčnejši TOŽILNIK: nàjbúčnejša in nájbúčnejša RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nàjbúčnejših in pri nájbúčnejših DAJALNIK: búčnejšima ORODNIK: z nàjbúčnejšima in z nájbúčnejšima TOŽILNIK: búčnejši množina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nàjbúčnejši in nájbúčnejši ORODNIK: z búčnejšima RODILNIK: nàjbúčnejših in nájbúčnejših množina DAJALNIK: nàjbúčnejšim in nájbúčnejšim IMENOVALNIK: búčnejše TOŽILNIK: nàjbúčnejše in nájbúčnejše RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nàjbúčnejših in pri nájbúčnejših DAJALNIK: búčnejšim ORODNIK: z nàjbúčnejšimi in z nájbúčnejšimi TOŽILNIK: búčnejše ženski spol MESTNIK: pri búčnejših ednina ORODNIK: z búčnejšimi IMENOVALNIK: nàjbúčnejša in nájbúčnejša srednji spol RODILNIK: nàjbúčnejše in nájbúčnejše ednina DAJALNIK: nàjbúčnejši in nájbúčnejši IMENOVALNIK: búčnejše TOŽILNIK: nàjbúčnejšo in nájbúčnejšo RODILNIK: búčnejšega MESTNIK: pri nàjbúčnejši in pri nájbúčnejši DAJALNIK: búčnejšemu ORODNIK: z nàjbúčnejšo in z nájbúčnejšo TOŽILNIK: búčnejše dvojina MESTNIK: pri búčnejšem IMENOVALNIK: nàjbúčnejši in nájbúčnejši ORODNIK: z búčnejšim RODILNIK: nàjbúčnejših in nájbúčnejših dvojina DAJALNIK: nàjbúčnejšima in nájbúčnejšima IMENOVALNIK: búčnejši TOŽILNIK: nàjbúčnejši in nájbúčnejši RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nàjbúčnejših in pri nájbúčnejših DAJALNIK: búčnejšima ORODNIK: z nàjbúčnejšima in z nájbúčnejšima TOŽILNIK: búčnejši množina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nàjbúčnejše in nájbúčnejše ORODNIK: z búčnejšima RODILNIK: nàjbúčnejših in nájbúčnejših množina DAJALNIK: nàjbúčnejšim in nájbúčnejšim IMENOVALNIK: búčnejša TOŽILNIK: nàjbúčnejše in nájbúčnejše 126 MESTNIK: pri nàjbúčnejših in pri nájbúčnejših ORODNIK: z búčnimi ORODNIK: z nàjbúčnejšimi in z nájbúčnejšimi ženski spol srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: búčna IMENOVALNIK: nàjbúčnejše in nájbúčnejše RODILNIK: búčne RODILNIK: nàjbúčnejšega in nájbúčnejšega DAJALNIK: búčni DAJALNIK: nàjbúčnejšemu in nájbúčnejšemu TOŽILNIK: búčno TOŽILNIK: nàjbúčnejše in nájbúčnejše MESTNIK: pri búčni MESTNIK: pri nàjbúčnejšem in pri nájbúčnejšem ORODNIK: z búčno ORODNIK: z nàjbúčnejšim in z nájbúčnejšim dvojina dvojina IMENOVALNIK: búčni IMENOVALNIK: nàjbúčnejši in nájbúčnejši RODILNIK: búčnih RODILNIK: nàjbúčnejših in nájbúčnejših DAJALNIK: búčnima DAJALNIK: nàjbúčnejšima in nájbúčnejšima TOŽILNIK: búčni TOŽILNIK: nàjbúčnejši in nájbúčnejši MESTNIK: pri búčnih MESTNIK: pri nàjbúčnejših in pri nájbúčnejših ORODNIK: z búčnima ORODNIK: z nàjbúčnejšima in z nájbúčnejšima množina množina IMENOVALNIK: búčne IMENOVALNIK: nàjbúčnejša in nájbúčnejša RODILNIK: búčnih RODILNIK: nàjbúčnejših in nájbúčnejših DAJALNIK: búčnim DAJALNIK: nàjbúčnejšim in nájbúčnejšim TOŽILNIK: búčne TOŽILNIK: nàjbúčnejša in nájbúčnejša MESTNIK: pri búčnih MESTNIK: pri nàjbúčnejših in pri nájbúčnejših ORODNIK: z búčnimi ORODNIK: z nàjbúčnejšimi in z nájbúčnejšimi srednji spol PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ednina moški spol IMENOVALNIK: búčno EDNINA: nàjbolj in nájbolj búčen RODILNIK: búčnega ženski spol DAJALNIK: búčnemu EDNINA: nàjbolj in nájbolj búčna TOŽILNIK: búčno srednji spol MESTNIK: pri búčnem EDNINA: nàjbolj in nájbolj búčno ORODNIK: z búčnim tonemsko dvojina OSNOVNIK IMENOVALNIK: búčni moški spol RODILNIK: búčnih ednina DAJALNIK: búčnima IMENOVALNIK: búčen TOŽILNIK: búčni določno búčni MESTNIK: pri búčnih RODILNIK: búčnega ORODNIK: z búčnima DAJALNIK: búčnemu množina TOŽILNIK: búčen IMENOVALNIK: búčna živo búčnega RODILNIK: búčnih MESTNIK: pri búčnem DAJALNIK: búčnim ORODNIK: z búčnim TOŽILNIK: búčna dvojina MESTNIK: pri búčnih IMENOVALNIK: búčna ORODNIK: z búčnimi RODILNIK: búčnih PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE DAJALNIK: búčnima moški spol TOŽILNIK: búčna ednina MESTNIK: pri búčnih IMENOVALNIK: búčnejši ORODNIK: z búčnima RODILNIK: búčnejšega množina DAJALNIK: búčnejšemu IMENOVALNIK: búčni TOŽILNIK: búčnejši RODILNIK: búčnih živo búčnejšega DAJALNIK: búčnim MESTNIK: pri búčnejšem TOŽILNIK: búčne ORODNIK: z búčnejšim MESTNIK: pri búčnih dvojina 127 IMENOVALNIK: búčnejša ORODNIK: z búčnejšimi RODILNIK: búčnejših PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: búčnejšima moški spol TOŽILNIK: búčnejša EDNINA: bȍlj búčen MESTNIK: pri búčnejših ženski spol ORODNIK: z búčnejšima EDNINA: bȍlj búčna množina srednji spol IMENOVALNIK: búčnejši EDNINA: bȍlj búčno RODILNIK: búčnejših PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE DAJALNIK: búčnejšim moški spol TOŽILNIK: búčnejši ednina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši ORODNIK: z búčnejšimi RODILNIK: nȁjbúčnejšega in nȃjbúčnejšega ženski spol DAJALNIK: nȁjbúčnejšemu in nȃjbúčnejšemu ednina TOŽILNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši IMENOVALNIK: búčnejša živo nȁjbúčnejšega in nȃjbúčnejšega RODILNIK: búčnejše MESTNIK: pri nȁjbúčnejšem in pri nȃjbúčnejšem DAJALNIK: búčnejši ORODNIK: z nȁjbúčnejšim in z nȃjbúčnejšim TOŽILNIK: búčnejšo dvojina MESTNIK: pri búčnejši IMENOVALNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša ORODNIK: z búčnejšo RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših dvojina DAJALNIK: nȁjbúčnejšima in nȃjbúčnejšima IMENOVALNIK: búčnejši TOŽILNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših DAJALNIK: búčnejšima ORODNIK: z nȁjbúčnejšima in z nȃjbúčnejšima TOŽILNIK: búčnejši množina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši ORODNIK: z búčnejšima RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših množina DAJALNIK: nȁjbúčnejšim in nȃjbúčnejšim IMENOVALNIK: búčnejše TOŽILNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših DAJALNIK: búčnejšim ORODNIK: z nȁjbúčnejšimi in z nȃjbúčnejšimi TOŽILNIK: búčnejše ženski spol MESTNIK: pri búčnejših ednina ORODNIK: z búčnejšimi IMENOVALNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša srednji spol RODILNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše ednina DAJALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši IMENOVALNIK: búčnejše TOŽILNIK: nȁjbúčnejšo in nȃjbúčnejšo RODILNIK: búčnejšega MESTNIK: pri nȁjbúčnejši in pri nȃjbúčnejši DAJALNIK: búčnejšemu ORODNIK: z nȁjbúčnejšo in z nȃjbúčnejšo TOŽILNIK: búčnejše dvojina MESTNIK: pri búčnejšem IMENOVALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši ORODNIK: z búčnejšim RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših dvojina DAJALNIK: nȁjbúčnejšima in nȃjbúčnejšima IMENOVALNIK: búčnejši TOŽILNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših DAJALNIK: búčnejšima ORODNIK: z nȁjbúčnejšima in z nȃjbúčnejšima TOŽILNIK: búčnejši množina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše ORODNIK: z búčnejšima RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših množina DAJALNIK: nȁjbúčnejšim in nȃjbúčnejšim IMENOVALNIK: búčnejša TOŽILNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše RODILNIK: búčnejšega MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših DAJALNIK: búčnejšemu ORODNIK: z nȁjbúčnejšimi in z nȃjbúčnejšimi TOŽILNIK: búčnejša srednji spol MESTNIK: pri búčnejših ednina 128 IMENOVALNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše IMENOVALNIK: bȗčna RODILNIK: nȁjbúčnejšega in nȃjbúčnejšega RODILNIK: búčne tudi bȗčne DAJALNIK: nȁjbúčnejšemu in nȃjbúčnejšemu DAJALNIK: búčni tudi bȗčni TOŽILNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše TOŽILNIK: búčno tudi bȗčno MESTNIK: pri nȁjbúčnejšem in pri nȃjbúčnejšem MESTNIK: pri búčni tudi bȗčni ORODNIK: z nȁjbúčnejšim in z nȃjbúčnejšim ORODNIK: z búčno tudi z bȗčno dvojina dvojina IMENOVALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši IMENOVALNIK: búčni RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših RODILNIK: búčnih DAJALNIK: nȁjbúčnejšima in nȃjbúčnejšima DAJALNIK: búčnima TOŽILNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši TOŽILNIK: búčni MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših MESTNIK: pri búčnih ORODNIK: z nȁjbúčnejšima in z nȃjbúčnejšima ORODNIK: z búčnima množina množina IMENOVALNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša IMENOVALNIK: búčne RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših RODILNIK: búčnih DAJALNIK: nȁjbúčnejšim in nȃjbúčnejšim DAJALNIK: búčnim TOŽILNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša TOŽILNIK: búčne MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših MESTNIK: pri búčnih ORODNIK: z nȁjbúčnejšimi in z nȃjbúčnejšimi ORODNIK: z búčnimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj búčen IMENOVALNIK: búčno ženski spol RODILNIK: búčnega EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj búčna DAJALNIK: búčnemu srednji spol TOŽILNIK: búčno EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj búčno MESTNIK: pri búčnem in (tonemska dvojnica) ORODNIK: z búčnim tonemsko dvojina OSNOVNIK IMENOVALNIK: búčni moški spol RODILNIK: búčnih ednina DAJALNIK: búčnima IMENOVALNIK: búčen TOŽILNIK: búčni določno búčni MESTNIK: pri búčnih RODILNIK: búčnega ORODNIK: z búčnima DAJALNIK: búčnemu množina TOŽILNIK: búčen IMENOVALNIK: búčna živo búčnega RODILNIK: búčnih MESTNIK: pri búčnem DAJALNIK: búčnim ORODNIK: z búčnim TOŽILNIK: búčna dvojina MESTNIK: pri búčnih IMENOVALNIK: búčna ORODNIK: z búčnimi RODILNIK: búčnih PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE DAJALNIK: búčnima moški spol TOŽILNIK: búčna ednina MESTNIK: pri búčnih IMENOVALNIK: búčnejši ORODNIK: z búčnima RODILNIK: búčnejšega množina DAJALNIK: búčnejšemu IMENOVALNIK: búčni TOŽILNIK: búčnejši RODILNIK: búčnih živo búčnejšega DAJALNIK: búčnim MESTNIK: pri búčnejšem TOŽILNIK: búčne ORODNIK: z búčnejšim MESTNIK: pri búčnih dvojina ORODNIK: z búčnimi IMENOVALNIK: búčnejša ženski spol RODILNIK: búčnejših ednina DAJALNIK: búčnejšima 129 TOŽILNIK: búčnejša EDNINA: bȍlj búčen MESTNIK: pri búčnejših ženski spol ORODNIK: z búčnejšima EDNINA: bȍlj bȗčna množina srednji spol IMENOVALNIK: búčnejši EDNINA: bȍlj búčno RODILNIK: búčnejših PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE DAJALNIK: búčnejšim moški spol TOŽILNIK: búčnejši ednina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši ORODNIK: z búčnejšimi RODILNIK: nȁjbúčnejšega in nȃjbúčnejšega ženski spol DAJALNIK: nȁjbúčnejšemu in nȃjbúčnejšemu ednina TOŽILNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši IMENOVALNIK: búčnejša živo nȁjbúčnejšega in nȃjbúčnejšega RODILNIK: búčnejše MESTNIK: pri nȁjbúčnejšem in pri nȃjbúčnejšem DAJALNIK: búčnejši ORODNIK: z nȁjbúčnejšim in z nȃjbúčnejšim TOŽILNIK: búčnejšo dvojina MESTNIK: pri búčnejši IMENOVALNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša ORODNIK: z búčnejšo RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših dvojina DAJALNIK: nȁjbúčnejšima in nȃjbúčnejšima IMENOVALNIK: búčnejši TOŽILNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših DAJALNIK: búčnejšima ORODNIK: z nȁjbúčnejšima in z nȃjbúčnejšima TOŽILNIK: búčnejši množina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši ORODNIK: z búčnejšima RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših množina DAJALNIK: nȁjbúčnejšim in nȃjbúčnejšim IMENOVALNIK: búčnejše TOŽILNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših DAJALNIK: búčnejšim ORODNIK: z nȁjbúčnejšimi in z nȃjbúčnejšimi TOŽILNIK: búčnejše ženski spol MESTNIK: pri búčnejših ednina ORODNIK: z búčnejšimi IMENOVALNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša srednji spol RODILNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše ednina DAJALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši IMENOVALNIK: búčnejše TOŽILNIK: nȁjbúčnejšo in nȃjbúčnejšo RODILNIK: búčnejšega MESTNIK: pri nȁjbúčnejši in pri nȃjbúčnejši DAJALNIK: búčnejšemu ORODNIK: z nȁjbúčnejšo in z nȃjbúčnejšo TOŽILNIK: búčnejše dvojina MESTNIK: pri búčnejšem IMENOVALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši ORODNIK: z búčnejšim RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših dvojina DAJALNIK: nȁjbúčnejšima in nȃjbúčnejšima IMENOVALNIK: búčnejši TOŽILNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši RODILNIK: búčnejših MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših DAJALNIK: búčnejšima ORODNIK: z nȁjbúčnejšima in z nȃjbúčnejšima TOŽILNIK: búčnejši množina MESTNIK: pri búčnejših IMENOVALNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše ORODNIK: z búčnejšima RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših množina DAJALNIK: nȁjbúčnejšim in nȃjbúčnejšim IMENOVALNIK: búčnejša TOŽILNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše RODILNIK: búčnejšega MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših DAJALNIK: búčnejšemu ORODNIK: z nȁjbúčnejšimi in z nȃjbúčnejšimi TOŽILNIK: búčnejša srednji spol MESTNIK: pri búčnejših ednina ORODNIK: z búčnejšimi IMENOVALNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE RODILNIK: nȁjbúčnejšega in nȃjbúčnejšega moški spol DAJALNIK: nȁjbúčnejšemu in nȃjbúčnejšemu 130 TOŽILNIK: nȁjbúčnejše in nȃjbúčnejše ▪ Za malico si privoščite nesoljene oreščke, MESTNIK: pri nȁjbúčnejšem in pri nȃjbúčnejšem sončnična in bučna semena, rozine, korenje ali ORODNIK: z nȁjbúčnejšim in z nȃjbúčnejšim sveže češnje. dvojina 2.2. ki je iz buč ali vsebuje buče, tj. plodove IMENOVALNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših bučni golaž | bučni kruh | bučni nadev, pire | bučni DAJALNIK: nȁjbúčnejšima in nȃjbúčnejšima zavitek | bučni njoki | bučna juha | bučna krema, TOŽILNIK: nȁjbúčnejši in nȃjbúčnejši marmelada | bučna pita, pogača | bučne jedi MESTNIK: pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših ▪ Na servirni krožnik položimo prtič, nanj pa ORODNIK: z nȁjbúčnejšima in z nȃjbúčnejšima skodelo z bučno juho. množina ▪ V knjigi boste našli tudi koristne nasvete za IMENOVALNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša pripravo bučnega pireja, ki je osnova mnogih jedi RODILNIK: nȁjbúčnejših in nȃjbúčnejših in predvsem različnih nadevov. DAJALNIK: nȁjbúčnejšim in nȃjbúčnejšim ▪ Za bučno juho lahko uporabimo več vrst buč in TOŽILNIK: nȁjbúčnejša in nȃjbúčnejša odrezke, ki ostanejo pri ribanju in pripravi drugih MESTNIK: bučnih jedi. pri nȁjbúčnejših in pri nȃjbúčnejših ▪ Muškatne buče so najslajše in so zato primerne ORODNIK: z nȁjbúčnejšimi in z nȃjbúčnejšimi za pripravo bučnih pit. PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol I EDNINA: ZGOVOR IN OBLIKE nȁjbolj in nȃjbolj búčen ženski spol jakostni EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bȗčna [búčni] IPA: [ˈbuːtʃni] srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj búčno tonemski [bȗčni] IZVOR IPA: [búːtʃnì] ↑bučati V ZOREC jakostno búčni búčna búčno pridevnik [búčni] OSNOVNIK POMEN moški spol 1. ki je del buče, tj. rastline ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: búčni bučni cvetovi RODILNIK: búčnega ▪ Koščke bučnih cvetov primešamo stepenim jajcem, DAJALNIK: búčnemu solimo in zlijemo v ponev. TOŽILNIK: búčni 2. ki je v zvezi z bučo, tj. plodom živo búčnega ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri búčnem bučne kocke, rezine ORODNIK: z búčnim ▪ Zmešajte kis, orehovo olje, sol in poper ter dvojina polovico mešanice prelijte po bučnih rezinah. IMENOVALNIK: búčna 2.1. ki je del buče, tj. plodu RODILNIK: búčnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: búčnima bučne pečke, peške, semenke | bučno meso | bučna TOŽILNIK: búčna semena MESTNIK: pri búčnih ▪ Bučo olupimo, odstranimo semena in bučno ORODNIK: z búčnima meso narežemo na kocke. množina ▪ Bučo skuhajo v sopari in potem gostje skupaj z IMENOVALNIK: búčni juho vzamejo iz nje še nekaj mehkega bučnega RODILNIK: búčnih mesa. DAJALNIK: búčnim ▪ Skupaj so prepevali pesmi, lupili bučna semena, TOŽILNIK: búčne babice so pletle cekarje. MESTNIK: pri búčnih ⏵ priredna zveza ORODNIK: z búčnimi bučni in sezamov, bučni in sončnični ženski spol ▪ Iz mešanice različnih mok, bučnih in sezamovih ednina semen, koščkov orehov in lešnikov za svojo IMENOVALNIK: búčna družino v krušni peči speče izvrsten kruh. 131 RODILNIK: búčne TOŽILNIK: bȗčna DAJALNIK: búčni MESTNIK: pri bȗčnih TOŽILNIK: búčno ORODNIK: z bȗčnima MESTNIK: pri búčni množina ORODNIK: z búčno IMENOVALNIK: bȗčni dvojina RODILNIK: bȗčnih IMENOVALNIK: búčni DAJALNIK: bȗčnim RODILNIK: búčnih TOŽILNIK: bȗčne DAJALNIK: búčnima MESTNIK: pri bȗčnih TOŽILNIK: búčni ORODNIK: z bȗčnimi MESTNIK: pri búčnih ženski spol ORODNIK: z búčnima ednina množina IMENOVALNIK: bȗčna IMENOVALNIK: búčne RODILNIK: bȗčne RODILNIK: búčnih DAJALNIK: bȗčni DAJALNIK: búčnim TOŽILNIK: bȗčno TOŽILNIK: búčne MESTNIK: pri bȗčni MESTNIK: pri búčnih ORODNIK: z bȗčno ORODNIK: z búčnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: bȗčni ednina RODILNIK: bȗčnih IMENOVALNIK: búčno DAJALNIK: bȗčnima RODILNIK: búčnega TOŽILNIK: bȗčni DAJALNIK: búčnemu MESTNIK: pri bȗčnih TOŽILNIK: búčno ORODNIK: z bȗčnima MESTNIK: pri búčnem množina ORODNIK: z búčnim IMENOVALNIK: bȗčne dvojina RODILNIK: bȗčnih IMENOVALNIK: búčni DAJALNIK: bȗčnim RODILNIK: búčnih TOŽILNIK: bȗčne DAJALNIK: búčnima MESTNIK: pri bȗčnih TOŽILNIK: búčni ORODNIK: z bȗčnimi MESTNIK: pri búčnih srednji spol ORODNIK: z búčnima ednina množina IMENOVALNIK: bȗčno IMENOVALNIK: búčna RODILNIK: bȗčnega RODILNIK: búčnih DAJALNIK: bȗčnemu DAJALNIK: búčnim TOŽILNIK: bȗčno TOŽILNIK: búčna MESTNIK: pri bȗčnem MESTNIK: pri búčnih ORODNIK: z bȗčnim ORODNIK: z búčnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: bȗčni OSNOVNIK RODILNIK: bȗčnih moški spol DAJALNIK: bȗčnima ednina TOŽILNIK: bȗčni IMENOVALNIK: bȗčni MESTNIK: pri bȗčnih RODILNIK: bȗčnega ORODNIK: z bȗčnima DAJALNIK: bȗčnemu množina TOŽILNIK: bȗčni IMENOVALNIK: bȗčna živo bȗčnega RODILNIK: bȗčnih MESTNIK: pri bȗčnem DAJALNIK: bȗčnim ORODNIK: z bȗčnim TOŽILNIK: bȗčna dvojina MESTNIK: pri bȗčnih IMENOVALNIK: bȗčna ORODNIK: z bȗčnimi RODILNIK: bȗčnih DAJALNIK: bȗčnima STALNE ZVEZE 132 tonemski bučno olje [búhtəl] olje iz bučnih semen IPA: [bùːxt l] ⏵ priredna zveza bučno in olivno olje, bučno in oljčno olje, bučno in VZOREC sezamovo olje, bučno in sončnično olje POMEN ▪ Jed zabelimo z oljčnim ali bučnim oljem, jo po 1. pomen okusu solimo ali začinimo s sojino omako. jakostno ▪ V oljarni pridelajo največ bučnega in sončničnega ednina olja, pridelujejo pa tudi sezamovo, orehovo, repično IMENOVALNIK: búhtelj in sojino olje. RODILNIK: búhtlja ▪▪▪ DAJALNIK: búhtlju ▪ Za liter bučnega olja je treba stisniti najmanj 2,6 TOŽILNIK: búhtelj kilograma bučnic. MESTNIK: pri búhtlju ORODNIK: z búhtljem IZVOR dvojina ↑buča IMENOVALNIK: búhtlja RODILNIK: búhtljev búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola DAJALNIK: búhtljema [búhtəl] TOŽILNIK: búhtlja POMEN MESTNIK: pri búhtljih 1. navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki ORODNIK: z búhtljema hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: búhtlji pečeni buhteljni RODILNIK: búhtljev ▪ Pečene buhteljne nežno zvrnemo na rešetko, da se DAJALNIK: búhtljem ohladijo. TOŽILNIK: búhtlje ▪ Makove buhteljne postrezite z vaniljino omako in MESTNIK: pri búhtljih marelicami. ORODNIK: z búhtlji ▪ Vsak si je vzel še topel buhtelj s pladnja, on pa tonemsko štiri. ednina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: búhtelj buhteljni s KATERO marmelado RODILNIK: búhtlja ▪ Na mizi nas že čakajo imenitni buhteljni z domačo DAJALNIK: búhtlju slivovo marmelado. TOŽILNIK: búhtelj ▪ Če so okusi in želje družinskih članov različni, si MESTNIK: pri búhtlju vsak lahko pripravi buhteljne s svojim nadevom. ORODNIK: z búhtljem ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dvojina speči buhteljne IMENOVALNIK: búhtlja ▪ Iz ostankov testa lahko spečemo manjši šarkelj ali RODILNIK: búhtljev tudi bȗhtljev pa buhteljne. DAJALNIK: búhtljema ▪▪▪ TOŽILNIK: búhtlja ▪ Buhtelj je tipična avstro-ogrska slaščica, ki je manj MESTNIK: pri búhtljih tudi pri bȗhtljih sladka in zato primerna tudi za zajtrk. ORODNIK: z búhtljema 2. ekspresivno debel, neroden človek množina ▪ V kilogramih niham gor in dol, enkrat sem bolj IMENOVALNIK: búhtlji buhtelj in drugič gracija. RODILNIK: búhtljev tudi bȗhtljev 3. ekspresivno neumen, omejen človek DAJALNIK: búhtljem ▪ Si pa res buhtelj, kaj naj po tvoje naredijo še dve TOŽILNIK: búhtlje avtocesti vzdolž ene, da ne bo zastoja v času MESTNIK: pri búhtljih tudi pri bȗhtljih počitnic. ORODNIK: z búhtlji tudi z bȗhtlji in IZGOVOR IN OBLIKE POMEN jakostni 1. pomen [búhtəl] jakostno IPA: [ˈbuːxtəl] ednina 133 IMENOVALNIK: búhtelj RODILNIK: búhtljev RODILNIK: búhteljna DAJALNIK: búhtljema DAJALNIK: búhteljnu TOŽILNIK: búhtlja TOŽILNIK: búhtelj MESTNIK: pri búhtljih MESTNIK: pri búhteljnu ORODNIK: z búhtljema ORODNIK: z búhteljnom množina dvojina IMENOVALNIK: búhtlji IMENOVALNIK: búhteljna RODILNIK: búhtljev RODILNIK: búhteljnov DAJALNIK: búhtljem DAJALNIK: búhteljnoma TOŽILNIK: búhtlje TOŽILNIK: búhteljna MESTNIK: pri búhtljih MESTNIK: pri búhteljnih ORODNIK: z búhtlji ORODNIK: z búhteljnoma tonemsko množina ednina IMENOVALNIK: búhteljni IMENOVALNIK: búhtelj RODILNIK: búhteljnov RODILNIK: búhtlja DAJALNIK: búhteljnom DAJALNIK: búhtlju TOŽILNIK: búhteljne TOŽILNIK: búhtlja MESTNIK: pri búhteljnih MESTNIK: pri búhtlju ORODNIK: z búhteljni ORODNIK: z búhtljem tonemsko dvojina ednina IMENOVALNIK: búhtlja IMENOVALNIK: búhtelj RODILNIK: búhtljev tudi bȗhtljev RODILNIK: búhteljna DAJALNIK: búhtljema DAJALNIK: búhteljnu TOŽILNIK: búhtlja TOŽILNIK: búhtelj MESTNIK: pri búhtljih tudi pri bȗhtljih MESTNIK: pri búhteljnu ORODNIK: z búhtljema ORODNIK: z búhteljnom množina dvojina IMENOVALNIK: búhtlji IMENOVALNIK: búhteljna RODILNIK: búhtljev tudi bȗhtljev RODILNIK: búhteljnov tudi bȗhteljnov DAJALNIK: búhtljem DAJALNIK: búhteljnoma TOŽILNIK: búhtlje TOŽILNIK: búhteljna MESTNIK: pri búhtljih tudi pri bȗhtljih MESTNIK: pri búhteljnih tudi pri bȗhteljnih ORODNIK: z búhtlji tudi z bȗhtlji ORODNIK: z búhteljnoma množina VZOREC IMENOVALNIK: búhteljni POMEN RODILNIK: búhteljnov tudi bȗhteljnov 2. in 3. pomen DAJALNIK: búhteljnom jakostno TOŽILNIK: búhteljne ednina MESTNIK: pri búhteljnih tudi pri bȗhteljnih IMENOVALNIK: búhtelj ORODNIK: z búhteljni tudi z bȗhteljni RODILNIK: búhteljna DAJALNIK: búhteljnu VZOREC TOŽILNIK: búhteljna POMEN MESTNIK: pri búhteljnu 2. in 3. pomen ORODNIK: z búhteljnom jakostno dvojina ednina IMENOVALNIK: búhteljna IMENOVALNIK: búhtelj RODILNIK: búhteljnov RODILNIK: búhtlja DAJALNIK: búhteljnoma DAJALNIK: búhtlju TOŽILNIK: búhteljna TOŽILNIK: búhtlja MESTNIK: pri búhteljnih MESTNIK: pri búhtlju ORODNIK: z búhteljnoma ORODNIK: z búhtljem množina dvojina IMENOVALNIK: búhteljni IMENOVALNIK: búhtlja RODILNIK: búhteljnov 134 DAJALNIK: búhteljnom [búmbar] TOŽILNIK: búhteljne IPA: [ˈbuːmbaɾ] MESTNIK: pri búhteljnih tonemski ORODNIK: z búhteljni [bȗmbar] tonemsko IPA: [búːmbàɾ] ednina IMENOVALNIK: búhtelj VZOREC RODILNIK: búhteljna jakostno DAJALNIK: búhteljnu ednina TOŽILNIK: búhteljna IMENOVALNIK: búmbar MESTNIK: pri búhteljnu RODILNIK: búmbarja ORODNIK: z búhteljnom DAJALNIK: búmbarju dvojina TOŽILNIK: búmbarja IMENOVALNIK: búhteljna MESTNIK: pri búmbarju RODILNIK: búhteljnov tudi bȗhteljnov ORODNIK: z búmbarjem DAJALNIK: búhteljnoma dvojina TOŽILNIK: búhteljna IMENOVALNIK: búmbarja MESTNIK: pri búhteljnih tudi pri bȗhteljnih RODILNIK: búmbarjev ORODNIK: z búhteljnoma DAJALNIK: búmbarjema množina TOŽILNIK: búmbarja IMENOVALNIK: búhteljni MESTNIK: pri búmbarjih RODILNIK: búhteljnov tudi bȗhteljnov ORODNIK: z búmbarjema DAJALNIK: búhteljnom množina TOŽILNIK: búhteljne IMENOVALNIK: búmbarji MESTNIK: pri búhteljnih tudi pri bȗhteljnih RODILNIK: búmbarjev ORODNIK: z búhteljni tudi z bȗhteljni DAJALNIK: búmbarjem TOŽILNIK: búmbarje IZVOR MESTNIK: pri búmbarjih prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, ORODNIK: z búmbarji prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej tonemsko ↑buhniti ednina IMENOVALNIK: bȗmbar búmbar búmbarja samostalnik moškega spola [búmbar] RODILNIK: bȗmbarja P DAJALNIK: OMEN bȗmbarju TOŽILNIK: bȗmbarja slabšalno kdor ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali MESTNIK: pri bȗmbarju daje tak vtis; ORODNIK: z bȗmbarjem SIN.: slabšalno debil dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Slehernemu bumbarju bi se že lahko posvetilo, da IMENOVALNIK: bȗmbarja tisti, ki vleče ljudstvu všečne poteze, dela na dolgi RODILNIK: bȗmbarjev rok le škodo. DAJALNIK: bȗmbarjema ▪ Najverjetneje ste sami neizobraženi bumbarji, ker TOŽILNIK: bȗmbarja izobražen človek takih komentarjev pač ne daje. MESTNIK: pri bȗmbarjih ORODNIK: ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. z bȗmbarjema ▪ Toliko zlobe in sovraštva, ki ga ti bumbarji zlivajo množina na vse, ki ne mislijo kot oni, je res sramota. IMENOVALNIK: bȗmbarji ▪ Zakaj pa bumbarji zahojeni ne protestirajo proti RODILNIK: bȗmbarjev pomoči Evrope? DAJALNIK: bȗmbarjem ▪▪▪ TOŽILNIK: bȗmbarje ▪ Dolžan je (če ni ravno ovca) vsaj obrobno MESTNIK: pri bȗmbarjih spremljati, kaj se v državi dogaja (da ne bo izpadel ORODNIK: z bȗmbarji kot bumbar, ki se na volitvah odloča zgolj po občutku). IZVOR = hrv., srb. bȕmbar ‛čmrlj, debeluh’, nar. bolg. IZGOVOR IN OBLIKE bъbár ‛hrošč’ < pslov. * bǫbarь, iz * bǫbati ‛zibati jakostni se, tolči’ 135 tonemski [pri kalvad sih] calvados calvadosa; glej kalvadós samostalnik moškega ORODNIK: s calvadosoma spola [kalvadós] jakostni [s kalvadósoma] POMEN tonemski [s kalvad soma] žgana pijača iz jabolk, po izvoru iz Normandije množina ▪ Normandijci so nekoč med obilnim kosilom vsakič s IMENOVALNIK: calvadosi kozarčkom calvadosa pospešili prebavo. jakostni [kalvadósi] ▪ Jabolkom dodamo limonov sok, sladkor, calvados ali tonemski [kalvad si] maraskino, v rumu namočene rozine, cimet in RODILNIK: calvadosov mandlje. jakostni [kalvadóso ] ▪ Calvados se preseli v hrastove ali kostanjeve sode, tonemski [kalvad so ] kjer zori najmanj dve leti. DAJALNIK: calvadosom jakostni [kalvadósom] IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [kalvad som] jakostni TOŽILNIK: calvadose [kalvadós] jakostni [kalvadóse] IPA: [kalʋaˈdoːs] tonemski [kalvad se] tonemski MESTNIK: pri calvadosih [kalvad s] jakostni [pri kalvadósih] IPA: [kalʋadóːs] tonemski [pri kalvad sih] ORODNIK: s calvadosi VZOREC jakostni [s kalvadósi] ednina tonemski [s kalvad si] IMENOVALNIK: calvados jakostni [kalvadós] IZVOR tonemski [kalvad s] prevzeto iz frc. calvados, po francoskem RODILNIK: calvadosa departmaju Calvados jakostni [kalvadósa] tonemski [kalvad sa] camembert camemberta tudi camemberta; in DAJALNIK: calvadosu kamambêr samostalnik moškega spola [kamambêr] jakostni [kalvadósu] POMEN tonemski [kalvad su] mehki sir iz kravjega mleka v obliki manjšega, TOŽILNIK: calvados nizkega hlebčka, prekritega z belo plesnijo, po jakostni [kalvadós] izvoru iz Normandije tonemski [kalvad s] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku MESTNIK: pri calvadosu sir camembert jakostni [pri kalvadósu] ▪ Sir camembert je odličen sam po sebi, a ga brez tonemski [pri kalvad su] večjega tveganja lahko uporabimo tudi pri kuhanju. ORODNIK: s calvadosom ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostni [s kalvadósom] ocvrt camembert tonemski [s kalvad som] ▪ Ocvrt camembert serviramo z marelično omako in dvojina s solatnimi listi ter okrasimo s pomarančnimi IMENOVALNIK: calvadosa rezinami. jakostni [kalvadósa] ▪ V regiji Loire so izjemni kozji siri, v Normandiji tonemski [kalvad sa] kremasti camemberti, v Provansi pa močni RODILNIK: calvadosov aromatični siri. jakostni [kalvadóso ] ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v tonemski [kalvad so ] rodilniku DAJALNIK: calvadosoma n g camemberta jakostni [kalvadósoma] ▪ Žemljo razpolovimo ter obložimo s 50 g tonemski [kalvad soma] camemberta in rezinami hruške. TOŽILNIK: calvadosa ⏵ priredna zveza jakostni [kalvadósa] camembert in brie tonemski [kalvad sa] ▪ Mehki siri vsebujejo manj kalcija: na primer MESTNIK: pri calvadosih camembert in brie. jakostni [pri kalvadósih] 136 IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [kamambȇrjem] in camembertem jakostni TOŽILNIK: camemberte [kamambêr] jakostni [kamambêrje] IPA: [kamamˈbɛːɾ] tonemski [kamambȇrje] tonemski MESTNIK: pri camembertih [kamambȇr] jakostni [pri kamambêrjih] IPA: [kamamb ːɾ] tonemski [pri kamambȇrjih] ORODNIK: s camemberti VZOREC jakostni [s kamambêrji] ednina tonemski [s kamambȇrji] IMENOVALNIK: camembert tudi jakostni [kamambêr] ednina tonemski [kamambȇr] IMENOVALNIK: camembert RODILNIK: camemberta jakostni [kamambêr] jakostni [kamambêrja] tonemski [kamambȇr] tonemski [kamambȇrja] RODILNIK: camemberta DAJALNIK: camembertu jakostni [kamambêra] jakostni [kamambêrju] tonemski [kamambȇra] tonemski [kamambȇrju] DAJALNIK: camembertu TOŽILNIK: camembert jakostni [kamambêru] jakostni [kamambêr] tonemski [kamambȇru] tonemski [kamambȇr] TOŽILNIK: camembert MESTNIK: pri camembertu jakostni [kamambêr] jakostni [pri kamambêrju] tonemski [kamambȇr] tonemski [pri kamambȇrju] MESTNIK: pri camembertu ORODNIK: s camembertom jakostni [pri kamambêru] jakostni [s kamambêrjem] tonemski [pri kamambȇru] tonemski [s kamambȇrjem] in s camembertem ORODNIK: s camembertom dvojina jakostni [s kamambêrom] IMENOVALNIK: camemberta tonemski [s kamambȇrom] jakostni [kamambêrja] dvojina tonemski [kamambȇrja] IMENOVALNIK: camemberta RODILNIK: camembertov jakostni [kamambêra] jakostni [kamambêrje ] tonemski [kamambȇra] tonemski [kamambȇrje ] in camembertev RODILNIK: camembertov DAJALNIK: camembertoma jakostni [kamambêro ] jakostni [kamambêrjema] tonemski [kamambȇro ] tonemski [kamambȇrjema] in camembertema DAJALNIK: camembertoma TOŽILNIK: camemberta jakostni [kamambêroma] jakostni [kamambêrja] tonemski [kamambȇroma] tonemski [kamambȇrja] TOŽILNIK: camemberta MESTNIK: pri camembertih jakostni [kamambêra] jakostni [pri kamambêrjih] tonemski [kamambȇra] tonemski [pri kamambȇrjih] MESTNIK: pri camembertih ORODNIK: s camembertoma jakostni [pri kamambêrih] jakostni [s kamambêrjema] tonemski [pri kamambȇrih] tonemski [s kamambȇrjema] in s camembertema ORODNIK: s camembertoma množina jakostni [s kamambêroma] IMENOVALNIK: camemberti tonemski [s kamambȇroma] jakostni [kamambêrji] množina tonemski [kamambȇrji] IMENOVALNIK: camemberti RODILNIK: camembertov jakostni [kamambêri] jakostni [kamambêrje ] tonemski [kamambȇri] tonemski [kamambȇrje ] in camembertev RODILNIK: camembertov DAJALNIK: camembertom jakostni [kamambêro ] jakostni [kamambêrjem] tonemski [kamambȇro ] 137 DAJALNIK: camembertom tonemski jakostni [kamambêrom] [cánkar] tonemski [kamambȇrom] IPA: [tsàːŋkáɾ] TOŽILNIK: camemberte jakostni [kamambêre] VZOREC tonemski [kamambȇre] jakostno MESTNIK: pri camembertih ednina jakostni [pri kamambêrih] IMENOVALNIK: cánkar tonemski [pri kamambȇrih] RODILNIK: cánkarja ORODNIK: s camemberti DAJALNIK: cánkarju jakostni [s kamambêri] TOŽILNIK: cánkarja tonemski [s kamambȇri] MESTNIK: pri cánkarju ORODNIK: s cánkarjem IZVOR dvojina prevzeto iz frc. camembert, po francoskem kraju IMENOVALNIK: cánkarja Camembert RODILNIK: cánkarjev DAJALNIK: cánkarjema cánkar cánkarja samostalnik moškega spola [cánkar] TOŽILNIK: cánkarja POMEN MESTNIK: pri cánkarjih 1. ORODNIK: s cánkarjema knjižno pogovorno, od leta 1995 do leta 2006 bankovec s podobo Ivana Cankarja in vrednostjo 10.000 množina tolarjev, uporabljan v obdobju IMENOVALNIK: cánkarji RODILNIK: cánkarjev ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: ponarejeni cankarji cánkarjem TOŽILNIK: ▪ Papir ponarejenih cankarjev je izredno slabe cánkarje kakovosti, na otip gladek, bankovci imajo temnejši MESTNIK: pri cánkarjih tisk in so brez vsakršne zaščite. ORODNIK: s cánkarji ▪ Delavka pošte je ugotovila, da gre za ponaredek, tonemsko zato so ga predali policistom. Ti bodo nepravega ednina cankarja poslali na ekspertizo v Banko Slovenije. IMENOVALNIK: cánkar RODILNIK: ⏵ števnik + sam. beseda cánkarja n cankarjev DAJALNIK: cánkarju ▪ Gledal sem dva cankarja v rokah in si mislil, tole TOŽILNIK: cánkarja pa bo biznis. MESTNIK: pri cánkarju ▪ Iz suknjiča je odštel 10 cankarjev. ORODNIK: s cánkarjem dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Prodajalcu ste pomolili celega cankarja, kar ga je IMENOVALNIK: cánkarja tako zmedlo, da vam je vrnil dvesto tolarjev preveč. RODILNIK: cánkarjev tudi cȃnkarjev 1.1. DAJALNIK: knjižno pogovorno vrednost 10.000 tolarjev cánkarjema TOŽILNIK: ⏵ števnik + količinski sam. cánkarja n cankarjev MESTNIK: pri cánkarjih tudi pri cȃnkarjih ▪ Odšteli boste okroglo tri cankarje in za ta denar ORODNIK: s cánkarjema dobili na voljo opremo, obleko in deset šolskih ur. množina ▪ Komplet je na voljo po običajni ceni enega IMENOVALNIK: cánkarji cankarja. RODILNIK: cánkarjev tudi cȃnkarjev ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: cánkarjem ▪ Kaj naj samozaložnik naredi z niti ne celim TOŽILNIK: cánkarje cankarjem, če smo že pri literaturi? MESTNIK: pri cánkarjih tudi pri cȃnkarjih ▪▪▪ ORODNIK: s cánkarji tudi s cȃnkarji ▪ Če nimate več kot nekaj cankarjev, si lahko omislite radijski sprejemnik s predvajalnikom MP3. IZVOR po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), IZGOVOR IN OBLIKE upodobljenem na bankovcu jakostni [cánkar] cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] IPA: [ˈtsaːŋkaɾ] POMEN 138 1. ločevati trdno snov od tekočine s pretakanjem ▪ Ko pridejo pomembneži na obisk v Slovenijo, se skozi luknjičasto ali mrežasto pripravo cedimo od prijaznosti in gostoljubnosti ter nato ▪ Čaja ne kuhajte v kovinski posodi in ne cedite ga uživamo ob komplimentih, ki jih za to prejemamo. skozi kovinsko cedilo. ▪ Rešitelj se na videz cedi od sočutja, toda to ▪ Tekočine ne cedimo, ampak pred vsakim obrokom sočutje ni vredno nič, ker takoj izpuhti, ko izredne vzamemo iz lonca štiri žlice tekočine in jo spijemo. razmere minejo. 2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših ⏵ kar + glag. količinah kar cediti se ▪ Ko je treba dajati načelne izjave o človekoljubni ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. gnoj, izcedek, kri se cedi solidarnosti, miru na svetu in abstraktni pravičnosti | maščoba se cedi | sok se cedi za vse, se kar cedi od navdušenja. | tekočina se cedi | voda se cedi ▪ Če se bo brazgotina vnela, bo otečena in boleča na dotik, iz nje pa se bo cedila kri, pomešana z IZGOVOR IN OBLIKE gnojem. jakostni ▪ Pod debelejše odrezane veje, iz katerih se močneje [cedíti] cedi sok, obesimo primerno posodo, denimo IPA: [tsɛˈdiːti] stekleničko s širokim vratom, da se vanjo cedi sok. tonemski ▪ Iz nosu se vam nenehno cedi brezbarvna bistra [cedíti] tudi [cedȋti] tekočina. IPA: [tsɛdìːtí] tudi [tsɛdíːtì] ▪ Na spodnji strani armirane betonske stene bazena smo odkrili več prepustnih mest, kjer se voda cedi iz VZOREC bazena. jakostno ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku NEDOLOČNIK: cedíti cediti se iz nosu, ust | cediti se iz rane NAMENILNIK: cedít ▪ Žile v sluznicah se razširijo in postanejo bolj sedanjik prepustne za tekočino, zato se nam iz nosu cedi. ednina ▪ Še sedaj, nekaj tednov po posegu, se iz rane cedi 1. OSEBA: cedím sokrvica. 2. OSEBA: cedíš ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku 3. OSEBA: cedí cediti se po bradi dvojina ▪ Slina iz kota ust se mu cedi po bradi. 1. OSEBA: cedíva ▪ Sedimo pod slepečimi lučmi in gledamo drug 2. OSEBA: cedíta drugemu v potoke potu, ki se nam cedijo po 3. OSEBA: cedíta obrazu. množina ⏵ glag. + glag. v nedoločniku 1. OSEBA: cedímo začeti se cediti 2. OSEBA: cedíte ▪ Pojavi se pekoča bolečina v ustih in grlu, iz nosu 3. OSEBA: cedíjo se začne cediti, oči se solzijo in pečejo in podobno. velelnik ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v rodilniku ednina ▪ Dobro je pod oknom vgraditi korito za zbiranje in 2. OSEBA: cêdi in cédi odvajanje kondenza (vode), ki se cedi s šip. dvojina 3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v 1. OSEBA: cedíva večjih količinah 2. OSEBA: cedíta ⏵ kar + glag. množina ▪ Če že ne bo več novih škandalov in zapletov, pa se 1. OSEBA: cedímo bosta nasilje in kri kar cedila s filmskih platen. 2. OSEBA: cedíte ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. deležnik na -l ▪ Postmodernistični eklekticizem se dobesedno cedi moški spol z njegovih slik in prerašča v neko vrsto stilske more, EDNINA: cedíl ki ji ni enake v tem likovnem prostoru. DVOJINA: cedíla 3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno MNOŽINA: cedíli občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, ženski spol pretirani meri EDNINA: cedíla ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku DVOJINA: cedíli cediti se od prijaznosti MNOŽINA: cedíle srednji spol 139 EDNINA: cedílo ORODNIK: s cedéčim DVOJINA: cedíli dvojina MNOŽINA: cedíla IMENOVALNIK: cedéči deležnik na -č RODILNIK: cedéčih moški spol DAJALNIK: cedéčima ednina TOŽILNIK: cedéči IMENOVALNIK: cedèč MESTNIK: pri cedéčih RODILNIK: cedéčega ORODNIK: s cedéčima DAJALNIK: cedéčemu množina TOŽILNIK: cedèč IMENOVALNIK: cedéča živo cedéčega RODILNIK: cedéčih MESTNIK: pri cedéčem DAJALNIK: cedéčim ORODNIK: s cedéčim TOŽILNIK: cedéča dvojina MESTNIK: pri cedéčih IMENOVALNIK: cedéča ORODNIK: s cedéčimi RODILNIK: cedéčih deležnik na -n DAJALNIK: cedéčima moški spol TOŽILNIK: cedéča ednina MESTNIK: pri cedéčih IMENOVALNIK: cejèn ORODNIK: s cedéčima RODILNIK: cejênega množina DAJALNIK: cejênemu IMENOVALNIK: cedéči TOŽILNIK: cejèn RODILNIK: cedéčih živo cejênega DAJALNIK: cedéčim MESTNIK: pri cejênem TOŽILNIK: cedéče ORODNIK: s cejênim MESTNIK: pri cedéčih dvojina ORODNIK: s cedéčimi IMENOVALNIK: cejêna ženski spol RODILNIK: cejênih ednina DAJALNIK: cejênima IMENOVALNIK: cedéča TOŽILNIK: cejêna RODILNIK: cedéče MESTNIK: pri cejênih DAJALNIK: cedéči ORODNIK: s cejênima TOŽILNIK: cedéčo množina MESTNIK: pri cedéči IMENOVALNIK: cejêni ORODNIK: s cedéčo RODILNIK: cejênih dvojina DAJALNIK: cejênim IMENOVALNIK: cedéči TOŽILNIK: cejêne RODILNIK: cedéčih MESTNIK: pri cejênih DAJALNIK: cedéčima ORODNIK: s cejênimi TOŽILNIK: cedéči ženski spol MESTNIK: pri cedéčih ednina ORODNIK: s cedéčima IMENOVALNIK: cejêna množina RODILNIK: cejêne IMENOVALNIK: cedéče DAJALNIK: cejêni RODILNIK: cedéčih TOŽILNIK: cejêno DAJALNIK: cedéčim MESTNIK: pri cejêni TOŽILNIK: cedéče ORODNIK: s cejêno MESTNIK: pri cedéčih dvojina ORODNIK: s cedéčimi IMENOVALNIK: cejêni srednji spol RODILNIK: cejênih ednina DAJALNIK: cejênima IMENOVALNIK: cedéče TOŽILNIK: cejêni RODILNIK: cedéčega MESTNIK: pri cejênih DAJALNIK: cedéčemu ORODNIK: s cejênima TOŽILNIK: cedéče množina MESTNIK: pri cedéčem IMENOVALNIK: cejêne 140 RODILNIK: cejênih 2. OSEBA: cedíš DAJALNIK: cejênim 3. OSEBA: cedí TOŽILNIK: cejêne dvojina MESTNIK: pri cejênih 1. OSEBA: cedíva ORODNIK: s cejênimi 2. OSEBA: cedíta srednji spol 3. OSEBA: cedíta ednina množina IMENOVALNIK: cejêno 1. OSEBA: cedímo RODILNIK: cejênega 2. OSEBA: cedíte DAJALNIK: cejênemu 3. OSEBA: cedíjo TOŽILNIK: cejêno velelnik MESTNIK: pri cejênem ednina ORODNIK: s cejênim 2. OSEBA: cédi in c di dvojina dvojina IMENOVALNIK: cejêni 1. OSEBA: cedȋva RODILNIK: cejênih 2. OSEBA: cedȋta DAJALNIK: cejênima množina TOŽILNIK: cejêni 1. OSEBA: cedȋmo MESTNIK: pri cejênih 2. OSEBA: cedȋte ORODNIK: s cejênima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: cejêna EDNINA: cedȋl RODILNIK: cejênih DVOJINA: cedȋla DAJALNIK: cejênim MNOŽINA: cedȋli TOŽILNIK: cejêna ženski spol MESTNIK: pri cejênih EDNINA: cedíla ORODNIK: s cejênimi DVOJINA: cedȋli DELEŽJE NA -e: cedé MNOŽINA: cedȋle glagolnik srednji spol ednina EDNINA: cedȋlo IMENOVALNIK: cejênje DVOJINA: cedȋli RODILNIK: cejênja MNOŽINA: cedȋla DAJALNIK: cejênju deležnik na -č TOŽILNIK: cejênje moški spol MESTNIK: pri cejênju ednina ORODNIK: s cejênjem IMENOVALNIK: cedȅč dvojina RODILNIK: ced čega IMENOVALNIK: cejênji DAJALNIK: ced čemu RODILNIK: cejênj TOŽILNIK: cedȅč DAJALNIK: cejênjema živo ced čega TOŽILNIK: cejênji MESTNIK: pri ced čem MESTNIK: pri cejênjih ORODNIK: s ced čim ORODNIK: s cejênjema dvojina množina IMENOVALNIK: ced ča IMENOVALNIK: cejênja RODILNIK: ced čih RODILNIK: cejênj DAJALNIK: ced čima DAJALNIK: cejênjem TOŽILNIK: ced ča TOŽILNIK: cejênja MESTNIK: pri ced čih MESTNIK: pri cejênjih ORODNIK: s ced čima ORODNIK: s cejênji množina tonemsko IMENOVALNIK: ced či NEDOLOČNIK: cedíti tudi cedȋti RODILNIK: ced čih NAMENILNIK: cedȋt DAJALNIK: ced čim sedanjik TOŽILNIK: ced če ednina MESTNIK: pri ced čih 1. OSEBA: cedím ORODNIK: s ced čimi 141 ženski spol RODILNIK: cejénih ednina DAJALNIK: cejénima IMENOVALNIK: ced ča TOŽILNIK: cejéna RODILNIK: ced če MESTNIK: pri cejénih DAJALNIK: ced či ORODNIK: s cejénima TOŽILNIK: ced čo množina MESTNIK: pri ced či IMENOVALNIK: cejéni ORODNIK: s ced čo RODILNIK: cejénih dvojina DAJALNIK: cejénim IMENOVALNIK: ced či TOŽILNIK: cejéne RODILNIK: ced čih MESTNIK: pri cejénih DAJALNIK: ced čima ORODNIK: s cejénimi TOŽILNIK: ced či ženski spol MESTNIK: pri ced čih ednina ORODNIK: s ced čima IMENOVALNIK: cejéna množina RODILNIK: cejéne IMENOVALNIK: ced če DAJALNIK: cejéni RODILNIK: ced čih TOŽILNIK: cejéno DAJALNIK: ced čim MESTNIK: pri cejéni TOŽILNIK: ced če ORODNIK: s cejéno MESTNIK: pri ced čih dvojina ORODNIK: s ced čimi IMENOVALNIK: cejéni srednji spol RODILNIK: cejénih ednina DAJALNIK: cejénima IMENOVALNIK: ced če TOŽILNIK: cejéni RODILNIK: ced čega MESTNIK: pri cejénih DAJALNIK: ced čemu ORODNIK: s cejénima TOŽILNIK: ced če množina MESTNIK: pri ced čem IMENOVALNIK: cejéne ORODNIK: s ced čim RODILNIK: cejénih dvojina DAJALNIK: cejénim IMENOVALNIK: ced či TOŽILNIK: cejéne RODILNIK: ced čih MESTNIK: pri cejénih DAJALNIK: ced čima ORODNIK: s cejénimi TOŽILNIK: ced či srednji spol MESTNIK: pri ced čih ednina ORODNIK: s ced čima IMENOVALNIK: cejéno množina RODILNIK: cejénega IMENOVALNIK: ced ča DAJALNIK: cejénemu RODILNIK: ced čih TOŽILNIK: cejéno DAJALNIK: ced čim MESTNIK: pri cejénem TOŽILNIK: ced ča ORODNIK: s cejénim MESTNIK: pri ced čih dvojina ORODNIK: s ced čimi IMENOVALNIK: cejéni deležnik na -n RODILNIK: cejénih moški spol DAJALNIK: cejénima ednina TOŽILNIK: cejéni IMENOVALNIK: cejȅn MESTNIK: pri cejénih RODILNIK: cejénega ORODNIK: s cejénima DAJALNIK: cejénemu množina TOŽILNIK: cejȅn IMENOVALNIK: cejéna živo cejénega RODILNIK: cejénih MESTNIK: pri cejénem DAJALNIK: cejénim ORODNIK: s cejénim TOŽILNIK: cejéna dvojina MESTNIK: pri cejénih IMENOVALNIK: cejéna ORODNIK: s cejénimi 142 DELEŽJE NA -e: ced in ced 1. OSEBA: cedímo se glagolnik 2. OSEBA: cedíte se ednina deležnik na -l IMENOVALNIK: cejénje moški spol RODILNIK: cejénja EDNINA: cedíl se DAJALNIK: cejénju DVOJINA: cedíla se TOŽILNIK: cejénje MNOŽINA: cedíli se MESTNIK: pri cejénju ženski spol ORODNIK: s cejénjem EDNINA: cedíla se dvojina DVOJINA: cedíli se IMENOVALNIK: cejénji in cejȇnji MNOŽINA: cedíle se RODILNIK: cejȇnj srednji spol DAJALNIK: cejénjema in cejȇnjema EDNINA: cedílo se TOŽILNIK: cejénji in cejȇnji DVOJINA: cedíli se MESTNIK: pri cejénjih tudi pri cejȇnjih MNOŽINA: cedíla se ORODNIK: s cejénjema in s cejȇnjema deležnik na -č množina moški spol IMENOVALNIK: cejénja tudi cejȇnja ednina RODILNIK: cejȇnj IMENOVALNIK: cedèč se DAJALNIK: cejénjem tudi cejȇnjem RODILNIK: cedéčega se TOŽILNIK: cejénja tudi cejȇnja DAJALNIK: cedéčemu se MESTNIK: pri cejénjih tudi pri cejȇnjih TOŽILNIK: cedèč se ORODNIK: s cejénji tudi s cejȇnji živo cedéčega se MESTNIK: pri cedéčem se v obliki cediti se ORODNIK: s cedéčim se jakostni dvojina [cedíti se] IMENOVALNIK: cedéča se IPA: [tsɛˈdiːti sɛ] RODILNIK: cedéčih se tonemski DAJALNIK: cedéčima se [cedíti se] tudi [cedȋti se] TOŽILNIK: cedéča se IPA: [tsɛdìːtí sɛ] tudi [tsɛdíːtì sɛ] MESTNIK: pri cedéčih se ORODNIK: s cedéčima se VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: cedéči se NEDOLOČNIK: cedíti se RODILNIK: cedéčih se NAMENILNIK: cedít se DAJALNIK: cedéčim se sedanjik TOŽILNIK: cedéče se ednina MESTNIK: pri cedéčih se 1. OSEBA: cedím se ORODNIK: s cedéčimi se 2. OSEBA: cedíš se ženski spol 3. OSEBA: cedí se ednina dvojina IMENOVALNIK: cedéča se 1. OSEBA: cedíva se RODILNIK: cedéče se 2. OSEBA: cedíta se DAJALNIK: cedéči se 3. OSEBA: cedíta se TOŽILNIK: cedéčo se množina MESTNIK: pri cedéči se 1. OSEBA: cedímo se ORODNIK: s cedéčo se 2. OSEBA: cedíte se dvojina 3. OSEBA: cedíjo se IMENOVALNIK: cedéči se velelnik RODILNIK: cedéčih se ednina DAJALNIK: cedéčima se 2. OSEBA: cêdi se in cédi se TOŽILNIK: cedéči se dvojina MESTNIK: pri cedéčih se 1. OSEBA: cedíva se ORODNIK: s cedéčima se 2. OSEBA: cedíta se množina množina IMENOVALNIK: cedéče se 143 RODILNIK: cedéčih se TOŽILNIK: cejêno DAJALNIK: cedéčim se MESTNIK: pri cejêni TOŽILNIK: cedéče se ORODNIK: s cejêno MESTNIK: pri cedéčih se dvojina ORODNIK: s cedéčimi se IMENOVALNIK: cejêni srednji spol RODILNIK: cejênih ednina DAJALNIK: cejênima IMENOVALNIK: cedéče se TOŽILNIK: cejêni RODILNIK: cedéčega se MESTNIK: pri cejênih DAJALNIK: cedéčemu se ORODNIK: s cejênima TOŽILNIK: cedéče se množina MESTNIK: pri cedéčem se IMENOVALNIK: cejêne ORODNIK: s cedéčim se RODILNIK: cejênih dvojina DAJALNIK: cejênim IMENOVALNIK: cedéči se TOŽILNIK: cejêne RODILNIK: cedéčih se MESTNIK: pri cejênih DAJALNIK: cedéčima se ORODNIK: s cejênimi TOŽILNIK: cedéči se srednji spol MESTNIK: pri cedéčih se ednina ORODNIK: s cedéčima se IMENOVALNIK: cejêno množina RODILNIK: cejênega IMENOVALNIK: cedéča se DAJALNIK: cejênemu RODILNIK: cedéčih se TOŽILNIK: cejêno DAJALNIK: cedéčim se MESTNIK: pri cejênem TOŽILNIK: cedéča se ORODNIK: s cejênim MESTNIK: pri cedéčih se dvojina ORODNIK: s cedéčimi se IMENOVALNIK: cejêni deležnik na -n RODILNIK: cejênih moški spol DAJALNIK: cejênima ednina TOŽILNIK: cejêni IMENOVALNIK: cejèn MESTNIK: pri cejênih RODILNIK: cejênega ORODNIK: s cejênima DAJALNIK: cejênemu množina TOŽILNIK: cejèn IMENOVALNIK: cejêna živo cejênega RODILNIK: cejênih MESTNIK: pri cejênem DAJALNIK: cejênim ORODNIK: s cejênim TOŽILNIK: cejêna dvojina MESTNIK: pri cejênih IMENOVALNIK: cejêna ORODNIK: s cejênimi RODILNIK: cejênih DELEŽJE NA -e: cedé DAJALNIK: cejênima glagolnik TOŽILNIK: cejêna ednina MESTNIK: pri cejênih IMENOVALNIK: cejênje ORODNIK: s cejênima RODILNIK: cejênja množina DAJALNIK: cejênju IMENOVALNIK: cejêni TOŽILNIK: cejênje RODILNIK: cejênih MESTNIK: pri cejênju DAJALNIK: cejênim ORODNIK: s cejênjem TOŽILNIK: cejêne dvojina MESTNIK: pri cejênih IMENOVALNIK: cejênji ORODNIK: s cejênimi RODILNIK: cejênj ženski spol DAJALNIK: cejênjema ednina TOŽILNIK: cejênji IMENOVALNIK: cejêna MESTNIK: pri cejênjih RODILNIK: cejêne ORODNIK: s cejênjema DAJALNIK: cejêni množina 144 IMENOVALNIK: cejênja RODILNIK: ced čih se RODILNIK: cejênj DAJALNIK: ced čima se DAJALNIK: cejênjem TOŽILNIK: ced ča se TOŽILNIK: cejênja MESTNIK: pri ced čih se MESTNIK: pri cejênjih ORODNIK: s ced čima se ORODNIK: s cejênji množina tonemsko IMENOVALNIK: ced či se NEDOLOČNIK: cedíti se tudi cedȋti se RODILNIK: ced čih se NAMENILNIK: cedȋt se DAJALNIK: ced čim se sedanjik TOŽILNIK: ced če se ednina MESTNIK: pri ced čih se 1. OSEBA: cedím se ORODNIK: s ced čimi se 2. OSEBA: cedíš se ženski spol 3. OSEBA: cedí se ednina dvojina IMENOVALNIK: ced ča se 1. OSEBA: cedíva se RODILNIK: ced če se 2. OSEBA: cedíta se DAJALNIK: ced či se 3. OSEBA: cedíta se TOŽILNIK: ced čo se množina MESTNIK: pri ced či se 1. OSEBA: cedímo se ORODNIK: s ced čo se 2. OSEBA: cedíte se dvojina 3. OSEBA: cedíjo se IMENOVALNIK: ced či se velelnik RODILNIK: ced čih se ednina DAJALNIK: ced čima se 2. OSEBA: cédi se in c di se TOŽILNIK: ced či se dvojina MESTNIK: pri ced čih se 1. OSEBA: cedȋva se ORODNIK: s ced čima se 2. OSEBA: cedȋta se množina množina IMENOVALNIK: ced če se 1. OSEBA: cedȋmo se RODILNIK: ced čih se 2. OSEBA: cedȋte se DAJALNIK: ced čim se deležnik na -l TOŽILNIK: ced če se moški spol MESTNIK: pri ced čih se EDNINA: cedȋl se ORODNIK: s ced čimi se DVOJINA: cedȋla se srednji spol MNOŽINA: cedȋli se ednina ženski spol IMENOVALNIK: ced če se EDNINA: cedíla se RODILNIK: ced čega se DVOJINA: cedȋli se DAJALNIK: ced čemu se MNOŽINA: cedȋle se TOŽILNIK: ced če se srednji spol MESTNIK: pri ced čem se EDNINA: cedȋlo se ORODNIK: s ced čim se DVOJINA: cedȋli se dvojina MNOŽINA: cedȋla se IMENOVALNIK: ced či se deležnik na -č RODILNIK: ced čih se moški spol DAJALNIK: ced čima se ednina TOŽILNIK: ced či se IMENOVALNIK: cedȅč se MESTNIK: pri ced čih se RODILNIK: ced čega se ORODNIK: s ced čima se DAJALNIK: ced čemu se množina TOŽILNIK: cedȅč se IMENOVALNIK: ced ča se živo ced čega se RODILNIK: ced čih se MESTNIK: pri ced čem se DAJALNIK: ced čim se ORODNIK: s ced čim se TOŽILNIK: ced ča se dvojina MESTNIK: pri ced čih se IMENOVALNIK: ced ča se ORODNIK: s ced čimi se 145 deležnik na -n RODILNIK: cejénih moški spol DAJALNIK: cejénima ednina TOŽILNIK: cejéni IMENOVALNIK: cejȅn MESTNIK: pri cejénih RODILNIK: cejénega ORODNIK: s cejénima DAJALNIK: cejénemu množina TOŽILNIK: cejȅn IMENOVALNIK: cejéna živo cejénega RODILNIK: cejénih MESTNIK: pri cejénem DAJALNIK: cejénim ORODNIK: s cejénim TOŽILNIK: cejéna dvojina MESTNIK: pri cejénih IMENOVALNIK: cejéna ORODNIK: s cejénimi RODILNIK: cejénih DELEŽJE NA -e: ced in ced DAJALNIK: cejénima glagolnik TOŽILNIK: cejéna ednina MESTNIK: pri cejénih IMENOVALNIK: cejénje ORODNIK: s cejénima RODILNIK: cejénja množina DAJALNIK: cejénju IMENOVALNIK: cejéni TOŽILNIK: cejénje RODILNIK: cejénih MESTNIK: pri cejénju DAJALNIK: cejénim ORODNIK: s cejénjem TOŽILNIK: cejéne dvojina MESTNIK: pri cejénih IMENOVALNIK: cejénji in cejȇnji ORODNIK: s cejénimi RODILNIK: cejȇnj ženski spol DAJALNIK: cejénjema in cejȇnjema ednina TOŽILNIK: cejénji in cejȇnji IMENOVALNIK: cejéna MESTNIK: pri cejénjih tudi pri cejȇnjih RODILNIK: cejéne ORODNIK: s cejénjema in s cejȇnjema DAJALNIK: cejéni množina TOŽILNIK: cejéno IMENOVALNIK: cejénja tudi cejȇnja MESTNIK: pri cejéni RODILNIK: cejȇnj ORODNIK: s cejéno DAJALNIK: cejénjem tudi cejȇnjem dvojina TOŽILNIK: cejénja tudi cejȇnja IMENOVALNIK: cejéni MESTNIK: pri cejénjih tudi pri cejȇnjih RODILNIK: cejénih ORODNIK: s cejénji tudi s cejȇnji DAJALNIK: cejénima TOŽILNIK: cejéni FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri cejénih ORODNIK: s cejénima cediti sline (komu) množina vzbujati poželenje po čem, kar navadno (še) ni IMENOVALNIK: cejéne na voljo, ni dosegljivo; RODILNIK: cejénih ▪ Ker nam je lastnik cedil sline z naštevanjem toplih DAJALNIK: cejénim predjedi, smo obupali in se pustili presenetiti s TOŽILNIK: cejéne trisom. MESTNIK: pri cejénih ▪ Noben praznik ni popoln brez dobre hrane. In le kaj ORODNIK: s cejénimi bolj prija kot sveže narezan, rubinsko rdeč kraški srednji spol pršut, ki cedi sline tudi, ko ga že meljete. ednina IMENOVALNIK: cejéno cediti sline (ob kom, ob čem), (po kom, po RODILNIK: cejénega čem) DAJALNIK: cejénemu zelo si želeti koga ali česa, kar navadno (še) ni TOŽILNIK: cejéno na voljo, ni dosegljivo; naslajati se ob čem MESTNIK: pri cejénem ▪ Fantje so cedili sline ob vragolijah trebušne ORODNIK: s cejénim plesalke. dvojina ▪ Konja, ki cedi sline po polju d3, beli ne sme pobiti, IMENOVALNIK: cejéni ker bi izgubil damo. 146 ▪ Varnostniki vedo povedati o igralčevem izletu v ⏵ prid. beseda + sam. beseda slaščičarno in goltanju sladoleda, medtem ko sta v centrifugalni kompresor | centrifugalni regulator | avtu puščena sinova lahko le cedila sline. centrifugalni separator | centrifugalni sokovnik | centrifugalna črpalka | centrifugalna sklopka med in mleko se cedita/cedi (komu) (kje) | mleko in med se ▪ Pri centrifugalnem regulatorju so na osi motorja cedita/cedi (komu) (kje) pritrjene uteži, ki se ob povečani hitrosti vrtenja med in mleko se cedita (komu) (kje) pomaknejo navzven. mleko in med se cedita (komu) (kje) ▪ V prodaji so najpogostejši centrifugalni sokovniki, neknjižno pogovorno med in mleko se cedi (komu) (kje) ki so cenovno najugodnejši, vendar iz zelenjave neknjižno pogovorno mleko in med se cedi (komu) (kje) iztisnejo najmanj sestavin. izraža, da je kje prisotno izobilje, blagostanje; ▪ Kopel poganja centrifugalna črpalka. Kopel se izraža, da kdo živi v izobilju, blagostanju; izraža črpa iz dna kopeli, vodi skozi grelec in prši od stanje popolne odsotnosti težav, neprijetnosti, zgoraj na material. nesoglasij, zlasti v medosebnih odnosih 2. ekspresivno ki je usmerjen stran od česa, kar zlasti ▪ Nabral si je dovolj izkušenj, da ve, da se v po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SIN.: ljubezenskih zvezah ne cedita le med in mleko. ekspresivno sredobežni ▪ Cedita se nam med in mleko! To je trdila še vsaka ⏵ prid. beseda + sam. beseda oblast. centrifugalna sila | centrifugalne težnje ▪ Tudi v tujini se ne cedi samo med in mleko. ▪ Nikoli ni bil pristaš polarizacije, temveč človek ▪ Če bi se nevednemu tujcu, ki bi prvič prišel na obisk integracijskih teženj – kar je v organizaciji, kjer v Slovenijo, pohvalili, da imamo kar 70 tisoč deluje toliko centrifugalnih sil, odločilnega pomena. najrazličnejših trgovin in da še naprej rastejo kot ▪ Ker članice konfederacije nimajo skupne gobe po dežju, bi najbrž pomislil, da se pri nas cedi ekonomske politike, to ponavadi vodi do različnega mleko in med. razvoja in do vse močnejših centrifugalnih teženj držav. IZVOR = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. IZGOVOR IN OBLIKE cedit < pslov. * cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati jakostni (tekočino od usedline)’, iz ide. * sḱhe d- ‛rezati, [centrifugálni] ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. IPA: [tsɛntɾifuˈgaːlni] skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, tonemski nem. scheiden [centrifugȃlni] IPA: [tsɛntɾifugáːlnì] centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik VZOREC [centrifugálni] jakostno P OMEN 1. OSNOVNIK iz fizike ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven moški spol ; SIN.: iz fizike ednina sredobežni IMENOVALNIK: centrifugálni ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: centrifugálnega centrifugalni pospešek | centrifugalna sila DAJALNIK: centrifugálnemu ▪ Centrifugalna sila je neposredno odvisna od TOŽILNIK: centrifugalnega centrifugálni pospeška, ta pa od hitrosti in živo polmera ovinka. centrifugálnega MESTNIK: ▪ Zaradi ovinka začne na motorista delovati pri centrifugálnem centrifugalna sila (kaže vodoravno, tj. ven iz ORODNIK: s centrifugálnim ovinka), ko pa se motorist nagne, lahko s dvojina centrifugalno silo kljubuje sili gravitacije. IMENOVALNIK: centrifugálna RODILNIK: centrifugálnih ⏵ priredna zveza centrifugalni in centripetalni DAJALNIK: centrifugálnima ▪ Sploščenost Zemlje gre pripisati njenemu vrtenju. TOŽILNIK: centrifugálna Pri tem sta vpleteni centrifugalna in centripetalna MESTNIK: pri centrifugálnih sila, ki ju povzroča Zemljino dnevno vrtenje. ORODNIK: s centrifugálnima 1.1. množina iz tehnike ki za delovanje izkorišča usmerjenost zlasti sile, pospeška iz središča IMENOVALNIK: centrifugálni kroženja navzven RODILNIK: centrifugálnih 147 DAJALNIK: centrifugálnim živo centrifugȃlnega TOŽILNIK: centrifugálne MESTNIK: pri centrifugȃlnem MESTNIK: pri centrifugálnih ORODNIK: s centrifugȃlnim ORODNIK: s centrifugálnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: centrifugȃlna ednina RODILNIK: centrifugȃlnih IMENOVALNIK: centrifugálna DAJALNIK: centrifugȃlnima RODILNIK: centrifugálne TOŽILNIK: centrifugȃlna DAJALNIK: centrifugálni MESTNIK: pri centrifugȃlnih TOŽILNIK: centrifugálno ORODNIK: s centrifugȃlnima MESTNIK: pri centrifugálni množina ORODNIK: s centrifugálno IMENOVALNIK: centrifugȃlni dvojina RODILNIK: centrifugȃlnih IMENOVALNIK: centrifugálni DAJALNIK: centrifugȃlnim RODILNIK: centrifugálnih TOŽILNIK: centrifugȃlne DAJALNIK: centrifugálnima MESTNIK: pri centrifugȃlnih TOŽILNIK: centrifugálni ORODNIK: s centrifugȃlnimi MESTNIK: pri centrifugálnih ženski spol ORODNIK: s centrifugálnima ednina množina IMENOVALNIK: centrifugȃlna IMENOVALNIK: centrifugálne RODILNIK: centrifugȃlne RODILNIK: centrifugálnih DAJALNIK: centrifugȃlni DAJALNIK: centrifugálnim TOŽILNIK: centrifugȃlno TOŽILNIK: centrifugálne MESTNIK: pri centrifugȃlni MESTNIK: pri centrifugálnih ORODNIK: s centrifugȃlno ORODNIK: s centrifugálnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: centrifugȃlni ednina RODILNIK: centrifugȃlnih IMENOVALNIK: centrifugálno DAJALNIK: centrifugȃlnima RODILNIK: centrifugálnega TOŽILNIK: centrifugȃlni DAJALNIK: centrifugálnemu MESTNIK: pri centrifugȃlnih TOŽILNIK: centrifugálno ORODNIK: s centrifugȃlnima MESTNIK: pri centrifugálnem množina ORODNIK: s centrifugálnim IMENOVALNIK: centrifugȃlne dvojina RODILNIK: centrifugȃlnih IMENOVALNIK: centrifugálni DAJALNIK: centrifugȃlnim RODILNIK: centrifugálnih TOŽILNIK: centrifugȃlne DAJALNIK: centrifugálnima MESTNIK: pri centrifugȃlnih TOŽILNIK: centrifugálni ORODNIK: s centrifugȃlnimi MESTNIK: pri centrifugálnih srednji spol ORODNIK: s centrifugálnima ednina množina IMENOVALNIK: centrifugȃlno IMENOVALNIK: centrifugálna RODILNIK: centrifugȃlnega RODILNIK: centrifugálnih DAJALNIK: centrifugȃlnemu DAJALNIK: centrifugálnim TOŽILNIK: centrifugȃlno TOŽILNIK: centrifugálna MESTNIK: pri centrifugȃlnem MESTNIK: pri centrifugálnih ORODNIK: s centrifugȃlnim ORODNIK: s centrifugálnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: centrifugȃlni OSNOVNIK RODILNIK: centrifugȃlnih moški spol DAJALNIK: centrifugȃlnima ednina TOŽILNIK: centrifugȃlni IMENOVALNIK: centrifugȃlni MESTNIK: pri centrifugȃlnih RODILNIK: centrifugȃlnega ORODNIK: s centrifugȃlnima DAJALNIK: centrifugȃlnemu množina TOŽILNIK: centrifugȃlni IMENOVALNIK: centrifugȃlna 148 RODILNIK: centrifugȃlnih RODILNIK: centripetálnega DAJALNIK: centrifugȃlnim DAJALNIK: centripetálnemu TOŽILNIK: centrifugȃlna TOŽILNIK: centripetálni MESTNIK: pri centrifugȃlnih živo centripetálnega ORODNIK: s centrifugȃlnimi MESTNIK: pri centripetálnem ORODNIK: s centripetálnim IZVOR dvojina prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) IMENOVALNIK: centripetálna iz nlat. centrifugalis, iz ↑center + tvor. od lat. fugere RODILNIK: centripetálnih ‛bežati’ DAJALNIK: centripetálnima TOŽILNIK: centripetálna centripetálni centripetálna centripetálno pridevnik MESTNIK: pri centripetálnih ORODNIK: [centripetálni] s centripetálnima P množina OMEN 1. IMENOVALNIK: centripetálni iz fizike ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška v središče kroženja RODILNIK: ; centripetálnih SIN.: iz fizike sredotežni DAJALNIK: centripetálnim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: centripetalna sila centripetálne ▪ Če z roko vihtimo nad sabo vrvico s kroglico, da se MESTNIK: pri centripetálnih vrti v vodoravni ravnini, vrvica deluje na kroglico s ORODNIK: s centripetálnimi centripetalno silo. ženski spol ▪ Pri enakomernem kroženju je obodna hitrost ednina konstantna, pospešek pa deluje proti središču IMENOVALNIK: centripetálna kroženja in se imenuje centripetalni pospešek. RODILNIK: centripetálne 2. DAJALNIK: centripetálni ekspresivno ki je usmerjen k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; TOŽILNIK: centripetálno SIN.: MESTNIK: pri centripetálni ekspresivno sredotežni ORODNIK: s centripetálno ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina centripetalna sila ▪ Pogajalske pozicije držav članic so močno omejene IMENOVALNIK: centripetálni zaradi velike centripetalne sile, ki jo okoli sebe RODILNIK: centripetálnih ustvarjajo Nemčija, Francija in Velika Britanija. DAJALNIK: centripetálnima 2.1. TOŽILNIK: centripetálni ekspresivno ki temelji na usmerjenosti k čemu, MESTNIK: kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot pri centripetálnih ORODNIK: središče s centripetálnima množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: centripetálne centripetalni učinek RODILNIK: centripetálnih ▪ Kazalo je, da se bo zaradi centripetalnih učinkov DAJALNIK: favorizirana stranka potegovala za absolutno centripetálnim TOŽILNIK: večino. centripetálne MESTNIK: pri centripetálnih ORODNIK: I s centripetálnimi ZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [centripetálni] IMENOVALNIK: centripetálno IPA: [tsɛntɾipɛˈtaːlni] RODILNIK: centripetálnega tonemski DAJALNIK: centripetálnemu [centripetȃlni] TOŽILNIK: centripetálno IPA: [tsɛntɾipɛtáːlnì] MESTNIK: pri centripetálnem ORODNIK: V s centripetálnim ZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: centripetálni OSNOVNIK RODILNIK: centripetálnih moški spol DAJALNIK: ednina centripetálnima TOŽILNIK: centripetálni IMENOVALNIK: centripetálni MESTNIK: pri centripetálnih 149 ORODNIK: s centripetálnima ednina množina IMENOVALNIK: centripetȃlno IMENOVALNIK: centripetálna RODILNIK: centripetȃlnega RODILNIK: centripetálnih DAJALNIK: centripetȃlnemu DAJALNIK: centripetálnim TOŽILNIK: centripetȃlno TOŽILNIK: centripetálna MESTNIK: pri centripetȃlnem MESTNIK: pri centripetálnih ORODNIK: s centripetȃlnim ORODNIK: s centripetálnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: centripetȃlni OSNOVNIK RODILNIK: centripetȃlnih moški spol DAJALNIK: centripetȃlnima ednina TOŽILNIK: centripetȃlni IMENOVALNIK: centripetȃlni MESTNIK: pri centripetȃlnih RODILNIK: centripetȃlnega ORODNIK: s centripetȃlnima DAJALNIK: centripetȃlnemu množina TOŽILNIK: centripetȃlni IMENOVALNIK: centripetȃlna živo centripetȃlnega RODILNIK: centripetȃlnih MESTNIK: pri centripetȃlnem DAJALNIK: centripetȃlnim ORODNIK: s centripetȃlnim TOŽILNIK: centripetȃlna dvojina MESTNIK: pri centripetȃlnih IMENOVALNIK: centripetȃlna ORODNIK: s centripetȃlnimi RODILNIK: centripetȃlnih DAJALNIK: centripetȃlnima IZVOR TOŽILNIK: centripetȃlna prevzeto (prek nem. zentripetal, angl. centripetal) iz MESTNIK: pri centripetȃlnih nlat. centripetalis, iz ↑center + tvor. od lat. petere ORODNIK: s centripetȃlnima ‛težiti k, prositi, zahtevati’ množina IMENOVALNIK: centripetȃlni cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola RODILNIK: centripetȃlnih [cepetánje] DAJALNIK: centripetȃlnim POMEN TOŽILNIK: centripetȃlne 1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod MESTNIK: pri centripetȃlnih vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, ORODNIK: s centripetȃlnimi navdušenja ženski spol ednina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku cepetanje z nogami IMENOVALNIK: centripetȃlna ▪ Občinstvo je nastopajoče nagradilo s RODILNIK: centripetȃlne petnajstminutnimi ovacijami in aplavzi ter cepetanji DAJALNIK: centripetȃlni z nogami. TOŽILNIK: centripetȃlno ▪ Svoje občutke ob predstavitvi, če je slaba, MESTNIK: pri centripetȃlni pokažejo s cepetanjem z nogami, s tleskanjem s ORODNIK: s centripetȃlno prsti, z vzdihi, žvižganjem, če je dobra, pa z dvojina aplavzom, s topotanjem, z odobravajočim IMENOVALNIK: centripetȃlni navijanjem. RODILNIK: centripetȃlnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: centripetȃlnima ▪ S svojimi vragolijami sta otroke svetlečih se oči in TOŽILNIK: centripetȃlni zardelih lic pripravila do navdušenega cepetanja, MESTNIK: pri centripetȃlnih smeha in jim odprla v začetku sramežljivo zaprta ORODNIK: s centripetȃlnima usta. množina ▪ Ko je po dvorani začelo odmevati kričanje in IMENOVALNIK: centripetȃlne dajanje signalov z rokami ter nervozno cepetanje, RODILNIK: centripetȃlnih so se prižgale televizijske luči in so zabrnele DAJALNIK: centripetȃlnim kamere. TOŽILNIK: centripetȃlne ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri centripetȃlnih ▪ Občinstvo v nabito polni dvorani je z ovacijami, ORODNIK: s centripetȃlnimi klici bravo in cepetanjem nog pozdravljalo vse srednji spol izvajalce. 150 ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: cepetánji ▪ Po razglasitvi se je najprej zahvalil gledalcem, ki so MESTNIK: pri cepetánjih ga vseskozi spodbujali z bučnim ploskanjem in ORODNIK: s cepetánjema cepetanjem. množina 1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, IMENOVALNIK: cepetánja zlasti jeze, ihte, navdušenja RODILNIK: cepetánj ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: cepetánjem ▪ Ko bi vedeli, kako glasno se krohotam, ko si TOŽILNIK: cepetánja predstavljam vaše besno cepetanje in odbijanje od MESTNIK: pri cepetánjih tal, ko ne morete nič. ORODNIK: s cepetánji ▪ Panoga se je v nekaterih pogledih vsekakor tonemsko znebila vzorca obnašanja, za katerega je bilo ednina značilno večno cepetanje in moledovanje po IMENOVALNIK: cepetȃnje državni pomoči. RODILNIK: cepetȃnja ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: cepetȃnju ▪ Zelo kmalu je ugotovila, da s cepetanjem in TOŽILNIK: cepetȃnje podobni triki pri mami in očku ne doseže tega, kar MESTNIK: pri cepetȃnju želi. ORODNIK: s cepetȃnjem ▪▪▪ dvojina ▪ Nekateri poslanci pravijo, da toliko vroče krvi, IMENOVALNIK: cepetȃnji lobiranja in cepetanja, ki jih je pristojni RODILNIK: cepetȃnj parlamentarni odbor prestajal ob dveh branjih DAJALNIK: cepetȃnjema zakona, v parlamentu ne pomnijo. TOŽILNIK: 2. cepetȃnji ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, MESTNIK: pri cepetȃnjih v zadregi ORODNIK: s cepetȃnjema ▪ Če po E7 hodimo po etapah, so ti deli morda odveč, množina če si jo privoščimo kot celoto, cepetanje po asfaltu ni IMENOVALNIK: cepetȃnja tako zelo zoprno. RODILNIK: cepetȃnj ▪ Pri nogometnih navdušencih je vzbujal gnus z DAJALNIK: cepetȃnjem grotesknim cepetanjem in obupnim nadzorom žoge. TOŽILNIK: cepetȃnja 2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja MESTNIK: pri cepetȃnjih na hojo, premikanje ORODNIK: s cepetȃnji ▪ Poslušava škropot dežja po platnu in cepetanje žab po lužah. FRAZEOLOGIJA IZGOVOR IN OBLIKE stopicanje/capljanje/cepetanje ipd. na mestu jakostni stopicanje na mestu [cepetánje] capljanje na mestu IPA: [tsɛpɛˈtaːnjɛ] cepetanje na mestu tonemski stopicljanje na mestu [cepetȃnje] stanje na mestu IPA: [tsɛpɛtáːnj ] ostajanje na isti točki brez vidne aktivnosti, razvoja, napredka VZOREC ▪ Zelo dobro pozna košarko in na splošno šport, zato jakostno stopicanja na mestu ne bo spremljala z ednina navdušenjem. IMENOVALNIK: cepetánje ▪ Državo je zajelo pravcato olajšanje, saj si krize, RODILNIK: cepetánja negotovosti, izčrpavajočih strankarskih vojn in DAJALNIK: cepetánju capljanja na mestu nihče ne želi. TOŽILNIK: cepetánje ▪ So na točki, ko bi radi v življenju nekaj spremenili, MESTNIK: pri cepetánju radi bi prekinili cepetanje na mestu. ORODNIK: s cepetánjem ▪ Običajno sledi žalostna streznitev: dva koraka v dvojina desno, skok v levo, zdrs nazaj, predvsem pa IMENOVALNIK: cepetánji mečkanje in stopicljanje na mestu, da od muke še RODILNIK: cepetánj zarja pobledi ... DAJALNIK: cepetánjema 151 ▪ Nekritično posnemanje pomeni nekakšno stanje na ▪ Vlada naj neha od jeze cepetati in se sprijazni z mestu oziroma ponavljanje že izrečenega. dejstvi, da se ji bliža konec. ▪ Od možnosti za pridobitev koncesij naftna IZVOR industrija kar cepeta od nestrpnosti. ↑cepetati ▪▪▪ ▪ Vedno je znal glasno cepetati, kadar stvari niso šle cepetáti po njegovih načrtih. cepetám nedovršni glagol [cepetáti] P 2. OMEN ekspresivno hoditi, premikati se, navadno 1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom negotovo, v zadregi močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku ▪ Stadionski delavci in tudi pomagači v oblekah in s ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. kravatami so cepetali po travi stadiona, vanjo otroci cepetajo zabijali kline, nameščali podporne deske in zatikali ▪ Na mizi je stala skleda piškotov in sadja in so mrežo za okvir vrat. otroci že cepetali od navdušenja in razburjenja. ▪▪▪ ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Nervozno je cepetal okoli njega, češ da ga publika cepetati z nogami, nožicami že nestrpno pričakuje. ▪ Očarano občinstvo je ploskalo že ob koncu posameznih koreografij, ob koncu predstave pa se 3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi je dokončno spustilo z vajeti ter tleskalo in cepetalo mraza z nogami. ▪ Prodajalci na stojnicah so cepetali v mrazu in redkim ▪ Kavboji so cepetali s škornji in metali klobuke v kupcem ponujali svoje ceneno blago. zrak. ▪ Starec je nekaj dolgih minut cepetal in si mel roke v hladu novembrskega večera. ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku cepetati od besa | cepetati od navdušenja 4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, ▪ Perzefona je cepetala od besa in odšla naravnost k pričakovano stopnjo česa Aresu; ta je privolil, da ji bo pomagal pri ▪ Preiskava je le cepetala. Po dveh tednih so bili vsi še maščevanju. vedno brez razlage. ▪ Ob novici sem ploskala in cepetala od navdušenja, ▪ Borzniki so s temi delnicami opravili dvakrat več kot bi mi podarili osemnadstropno torto. prometa kot z vsemi drugimi delnicami skupaj. Po ⏵ glag. + glag. v nedoločniku prometu so za njimi cepetale delnice največjega začeti cepetati prehrambnega podjetja v državi. ▪ Če nisem dobila tistega, kar sem si zaželela, sem v trgovini med policami s sladkarijami zaradi trme IZGOVOR IN OBLIKE večkrat začela cepetati, tuliti in se metati po tleh. jakostni ⏵ kar + glag. [cepetáti] kar cepetati IPA: [tsɛpɛˈtaːti] ▪ Množica je od navdušenja kar cepetala. tonemski ⏵ prisl. + glag. [cepetáti] ▪ Sedel je na pogradu, naslonjen na zid in z nogami IPA: [tsɛpɛtàːtí] živčno cepetal. ▪ Velikokrat brez razloga bruhne v jok, začne VZOREC trmasto cepetati in se noče premakniti, dokler ne jakostno doseže svojega. NEDOLOČNIK: cepetáti ▪ Tisočglava množica je navdušeno cepetala, NAMENILNIK: cepetàt žvižgala in skandirala njeno ime. sedanjik ⏵ priredna zveza ednina cepetati in jokati, cepetati in kričati, cepetati in 1. OSEBA: cepetám vreščati 2. OSEBA: cepetáš ▪ Nenadna ločitev od mame je povzročila hud stres, 3. OSEBA: cepetá zato je vpila, jokala in cepetala. dvojina 1.1. ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti 1. OSEBA: cepetáva jezo, ihto, navdušenje 2. OSEBA: cepetáta ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku 3. OSEBA: cepetáta ▪ Kar cepeta od razburjenja, ko se bliža čas, da množina pride domov oči. 1. OSEBA: cepetámo 2. OSEBA: cepetáte 152 3. OSEBA: cepetájo IMENOVALNIK: cepetajóči velelnik RODILNIK: cepetajóčih ednina DAJALNIK: cepetajóčima 2. OSEBA: cepetàj TOŽILNIK: cepetajóči dvojina MESTNIK: pri cepetajóčih 1. OSEBA: cepetájva ORODNIK: s cepetajóčima 2. OSEBA: cepetájta množina množina IMENOVALNIK: cepetajóče 1. OSEBA: cepetájmo RODILNIK: cepetajóčih 2. OSEBA: cepetájte DAJALNIK: cepetajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: cepetajóče moški spol MESTNIK: pri cepetajóčih EDNINA: cepetàl ORODNIK: s cepetajóčimi DVOJINA: cepetála srednji spol MNOŽINA: cepetáli ednina ženski spol IMENOVALNIK: cepetajóče EDNINA: cepetála RODILNIK: cepetajóčega DVOJINA: cepetáli DAJALNIK: cepetajóčemu MNOŽINA: cepetále TOŽILNIK: cepetajóče srednji spol MESTNIK: pri cepetajóčem EDNINA: cepetálo ORODNIK: s cepetajóčim DVOJINA: cepetáli dvojina MNOŽINA: cepetála IMENOVALNIK: cepetajóči deležnik na -č RODILNIK: cepetajóčih moški spol DAJALNIK: cepetajóčima ednina TOŽILNIK: cepetajóči IMENOVALNIK: cepetajóč MESTNIK: pri cepetajóčih RODILNIK: cepetajóčega ORODNIK: s cepetajóčima DAJALNIK: cepetajóčemu množina TOŽILNIK: cepetajóč IMENOVALNIK: cepetajóča živo cepetajóčega RODILNIK: cepetajóčih MESTNIK: pri cepetajóčem DAJALNIK: cepetajóčim ORODNIK: s cepetajóčim TOŽILNIK: cepetajóča dvojina MESTNIK: pri cepetajóčih IMENOVALNIK: cepetajóča ORODNIK: s cepetajóčimi RODILNIK: cepetajóčih DELEŽJE NA -aje: cepetáje DAJALNIK: cepetajóčima glagolnik TOŽILNIK: cepetajóča ednina MESTNIK: pri cepetajóčih IMENOVALNIK: cepetánje ORODNIK: s cepetajóčima RODILNIK: cepetánja množina DAJALNIK: cepetánju IMENOVALNIK: cepetajóči TOŽILNIK: cepetánje RODILNIK: cepetajóčih MESTNIK: pri cepetánju DAJALNIK: cepetajóčim ORODNIK: s cepetánjem TOŽILNIK: cepetajóče dvojina MESTNIK: pri cepetajóčih IMENOVALNIK: cepetánji ORODNIK: s cepetajóčimi RODILNIK: cepetánj ženski spol DAJALNIK: cepetánjema ednina TOŽILNIK: cepetánji IMENOVALNIK: cepetajóča MESTNIK: pri cepetánjih RODILNIK: cepetajóče ORODNIK: s cepetánjema DAJALNIK: cepetajóči množina TOŽILNIK: cepetajóčo IMENOVALNIK: cepetánja MESTNIK: pri cepetajóči RODILNIK: cepetánj ORODNIK: s cepetajóčo DAJALNIK: cepetánjem dvojina TOŽILNIK: cepetánja 153 MESTNIK: pri cepetánjih ORODNIK: s cepetaj čima ORODNIK: s cepetánji množina tonemsko IMENOVALNIK: cepetaj či NEDOLOČNIK: cepetáti RODILNIK: cepetaj čih NAMENILNIK: cepetȁt DAJALNIK: cepetaj čim sedanjik TOŽILNIK: cepetaj če ednina MESTNIK: pri cepetaj čih 1. OSEBA: cepetȃm ORODNIK: s cepetaj čimi 2. OSEBA: cepetȃš ženski spol 3. OSEBA: cepetȃ ednina dvojina IMENOVALNIK: cepetaj ča 1. OSEBA: cepetȃva RODILNIK: cepetaj če 2. OSEBA: cepetȃta DAJALNIK: cepetaj či 3. OSEBA: cepetȃta TOŽILNIK: cepetaj čo množina MESTNIK: pri cepetaj či 1. OSEBA: cepetȃmo ORODNIK: s cepetaj čo 2. OSEBA: cepetȃte dvojina 3. OSEBA: cepetȃjo IMENOVALNIK: cepetaj či velelnik RODILNIK: cepetaj čih ednina DAJALNIK: cepetaj čima 2. OSEBA: cepetȁj TOŽILNIK: cepetaj či dvojina MESTNIK: pri cepetaj čih 1. OSEBA: cepetȃjva ORODNIK: s cepetaj čima 2. OSEBA: cepetȃjta množina množina IMENOVALNIK: cepetaj če 1. OSEBA: cepetȃjmo RODILNIK: cepetaj čih 2. OSEBA: cepetȃjte DAJALNIK: cepetaj čim deležnik na -l TOŽILNIK: cepetaj če moški spol MESTNIK: pri cepetaj čih EDNINA: cepetȁl ORODNIK: s cepetaj čimi DVOJINA: cepetála srednji spol MNOŽINA: cepetáli ednina ženski spol IMENOVALNIK: cepetaj če EDNINA: cepetȃla RODILNIK: cepetaj čega DVOJINA: cepetáli DAJALNIK: cepetaj čemu MNOŽINA: cepetále TOŽILNIK: cepetaj če srednji spol MESTNIK: pri cepetaj čem EDNINA: cepetálo ORODNIK: s cepetaj čim DVOJINA: cepetáli dvojina MNOŽINA: cepetála IMENOVALNIK: cepetaj či deležnik na -č RODILNIK: cepetaj čih moški spol DAJALNIK: cepetaj čima ednina TOŽILNIK: cepetaj či IMENOVALNIK: cepetaj č tudi cepetaj č MESTNIK: pri cepetaj čih RODILNIK: cepetaj čega ORODNIK: s cepetaj čima DAJALNIK: cepetaj čemu množina TOŽILNIK: cepetaj č tudi cepetaj č IMENOVALNIK: cepetaj ča živo cepetaj čega RODILNIK: cepetaj čih MESTNIK: pri cepetaj čem DAJALNIK: cepetaj čim ORODNIK: s cepetaj čim TOŽILNIK: cepetaj ča dvojina MESTNIK: pri cepetaj čih IMENOVALNIK: cepetaj ča ORODNIK: s cepetaj čimi RODILNIK: cepetaj čih DELEŽJE NA -aje: cepetȃje DAJALNIK: cepetaj čima glagolnik TOŽILNIK: cepetaj ča ednina MESTNIK: pri cepetaj čih IMENOVALNIK: cepetȃnje 154 RODILNIK: cepetȃnja jakostni [pri čédarju] DAJALNIK: cepetȃnju tonemski [pri č darju] TOŽILNIK: cepetȃnje ORODNIK: s cheddarjem MESTNIK: pri cepetȃnju jakostni [s čédarjem] ORODNIK: s cepetȃnjem tonemski [s č darjem] dvojina dvojina IMENOVALNIK: cepetȃnji IMENOVALNIK: cheddarja RODILNIK: cepetȃnj jakostni [čédarja] DAJALNIK: cepetȃnjema tonemski [č darja] TOŽILNIK: cepetȃnji RODILNIK: cheddarjev MESTNIK: pri cepetȃnjih jakostni [čédarje ] ORODNIK: s cepetȃnjema tonemski [č darje ] množina DAJALNIK: cheddarjema IMENOVALNIK: cepetȃnja jakostni [čédarjema] RODILNIK: cepetȃnj tonemski [č darjema] DAJALNIK: cepetȃnjem TOŽILNIK: cheddarja TOŽILNIK: cepetȃnja jakostni [čédarja] MESTNIK: pri cepetȃnjih tonemski [č darja] ORODNIK: s cepetȃnji MESTNIK: pri cheddarjih jakostni [pri čédarjih] IZVOR tonemski [pri č darjih] ↑cepet ORODNIK: s cheddarjema jakostni [s čédarjema] cheddar cheddarja; in čédar samostalnik moškega spola tonemski [s č darjema] množina [ čédar] POMEN IMENOVALNIK: cheddarji trdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Anglije jakostni [čédarji] ▪ Poiščite tradicionalno izdelan kmečki cheddar, ki je tonemski [č darji] zorel od 9 do 24 mesecev in ima značilen, izrazit, RODILNIK: cheddarjev oster okus. jakostni [čédarje ] ▪ Razdrobljen sir cheddar dodajte omaki in počakajte, tonemski [č darje ] da se raztopi. DAJALNIK: cheddarjem jakostni [čédarjem] IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [č darjem] jakostni TOŽILNIK: cheddarje [čédar] jakostni [čédarje] tonemski [č darje] IPA: [ˈtʃeːdaɾ] tonemski MESTNIK: pri cheddarjih [č dar] jakostni [pri čédarjih] tonemski [pri č darjih] IPA: [tʃéːdàɾ] ORODNIK: s cheddarji VZOREC jakostni [s čédarji] ednina tonemski [s č darji] IMENOVALNIK: cheddar I jakostni [čédar] ZVOR tonemski [č dar] prevzeto iz angl. Cheddar (cheese) ‛cheddarski sir’, RODILNIK: cheddarja po angleškem kraju Cheddar jakostni [čédarja] tonemski [č darja] cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən] DAJALNIK: cheddarju POMEN jakostni [čédarju] 1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v tonemski [č darju] rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se TOŽILNIK: cheddar predvidljivo spreminjajo jakostni [čédar] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski [č dar] MESTNIK: pri cheddarju 155 cikličen/ciklični pojav | cikličen/ciklični proces | ciklični ciklični primanjkljaj | ciklični vzpon | ciklični dejavniki | ritmi | ciklična aktivnost, dejavnost | ciklične ciklična komponenta | ciklične dejavnosti | ciklične spremembe | ciklično delovanje | ciklično obnavljanje, krize | ciklične panoge | ciklično gibanje, nihanje pojavljanje, ponavljanje, vračanje | ciklična obdobja ▪ Indeks povprečne letne rasti, ki je manj občutljiv ▪ Res gre za ciklični vremenski pojav, toda njegov na ciklične dejavnike in ki izraža nekoliko cikel traja od sedem do devet let, zato lahko dolgoročnejši trend, zdaj znaša že 5,3 odstotka. pričakujemo še nekaj milih in toplih zim. ▪ Razlog za sedanje težave je tudi sovpadanje ▪ Menstruacijski ciklusi postajajo vse redkejši, dokler svetovne recesije in ciklične krize, ki tekstilno z menopavzo ciklična dejavnost jajčnikov in panogo prizadene vsakih sedem let. menstruacija povsem ne prenehata. ▪ V cikličnih panogah se pričakuje upad dobičkov za ▪ Ciklične spremembe v naravi, kot so letni časi ali od 40 do 70 odstotkov, pri čemer se je še januarja obdobja setve in žetve, se ujemajo s spremembami, pričakoval za pol manjši padec. vidnimi na nebu. 4. v obliki ciklični, iz kemije pri katerem so ogljikovi ▪ Dalj časa je meril razlike v električnem potencialu atomi razporejeni v sklenjeni verigi, sklenjeni v glave in prsi duševnih bolnikov in ugotovil njegovo obroč dnevno nihanje in ciklično ponavljanje v povezavi s ⏵ prid. beseda + sam. beseda spremembami letnih časov. ciklična oblika, struktura | ciklične spojine ▪ Podzemske čebule imajo ciklična obdobja rasti in ▪ Monosaharidi nastopajo pretežno v cikličnih mirovanja, ki ustrezajo deževnim in sušnim oblikah. obdobjem. ▪ Raziskujemo vpliv dveh tipov cikličnih peptidov na ▪▪▪ rast in fotosintezo izbranih fitoplanktonskih vrst. ▪ Resna obravnava islama z zahodnim pojmovnim in miselnim aparatom je tvegano početje, saj so I temeljne razlike celo v takšnih kategorijah, kot je ZGOVOR IN OBLIKE denimo čas, ki v islamu ni linearen, ampak cikličen. jakostni 1.1. [cíkličən] v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj tako obstaja, IPA: [ˈtsiːklitʃən] tonemski poteka, se spreminja [cíkličən] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [tsìːklítʃən] ciklični model, vzorec | ciklični značaj | ciklična narava | ciklično pojmovanje ČESA VZOREC ▪ Nekateri vremenoslovci deževno sezono v Andih, jakostno ki je v zadnjih mesecih prinesla nekatere najhujše nalive v zadnjih desetletjih, pripisujejo cikličnemu OSNOVNIK vzorcu vremenskega pojava El Nino. moški spol ▪ Ekonomske in finančne krize pridejo in minejo, so ednina praviloma ciklične narave. IMENOVALNIK: cíkličen ▪ Presegli so tradicionalni pogled kozmičnih religij, določno cíklični torej ciklično pojmovanje časa, in odkrili RODILNIK: cíkličnega enosmerni tok zgodovine. DAJALNIK: cíkličnemu 2. TOŽILNIK: cíklični v obliki ciklični, iz športa ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov določno cíkličen živo cíkličnega ⏵ prid. beseda + sam. beseda ciklične aktivnosti MESTNIK: pri cíkličnem ▪ Sem sodijo vsi programi, ki vsebujejo ciklične ORODNIK: s cíkličnim športne aktivnosti (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje dvojina …). IMENOVALNIK: cíklična ▪ Vzporedno s cikličnimi gibanji (tek, hoja) se med RODILNIK: cíkličnih rokometno igro pojavljajo tudi aciklične aktivnosti, DAJALNIK: cíkličnima kot so podaje, streli, skoki in doskoki. TOŽILNIK: cíklična 3. MESTNIK: pri cíkličnih v obliki ciklični, iz ekonomije ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna ORODNIK: s cíkličnima večja, redno ponavljajoča se nihanja množina gospodarske aktivnosti IMENOVALNIK: cíklični RODILNIK: cíkličnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: cíkličnim TOŽILNIK: cíklične 156 MESTNIK: pri cíkličnih ženski spol ORODNIK: s cíkličnimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj cíklična ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj cíklično IMENOVALNIK: cíklična tonemsko RODILNIK: cíklične OSNOVNIK DAJALNIK: cíklični moški spol TOŽILNIK: cíklično ednina MESTNIK: pri cíklični IMENOVALNIK: cíkličen ORODNIK: s cíklično določno cíklični dvojina RODILNIK: cíkličnega IMENOVALNIK: cíklični DAJALNIK: cíkličnemu RODILNIK: cíkličnih TOŽILNIK: cíkličen DAJALNIK: cíkličnima določno cíklični TOŽILNIK: cíklični živo cíkličnega MESTNIK: pri cíkličnih MESTNIK: pri cíkličnem ORODNIK: s cíkličnima ORODNIK: s cíkličnim množina dvojina IMENOVALNIK: cíklične IMENOVALNIK: cíklična RODILNIK: cíkličnih RODILNIK: cíkličnih DAJALNIK: cíkličnim DAJALNIK: cíkličnima TOŽILNIK: cíklične TOŽILNIK: cíklična MESTNIK: pri cíkličnih MESTNIK: pri cíkličnih ORODNIK: s cíkličnimi ORODNIK: s cíkličnima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: cíklični IMENOVALNIK: cíklično RODILNIK: cíkličnih RODILNIK: cíkličnega DAJALNIK: cíkličnim DAJALNIK: cíkličnemu TOŽILNIK: cíklične TOŽILNIK: cíklično MESTNIK: pri cíkličnih MESTNIK: pri cíkličnem ORODNIK: s cíkličnimi ORODNIK: s cíkličnim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: cíklični IMENOVALNIK: cíklična RODILNIK: cíkličnih RODILNIK: cíklične DAJALNIK: cíkličnima DAJALNIK: cíklični TOŽILNIK: cíklični TOŽILNIK: cíklično MESTNIK: pri cíkličnih MESTNIK: pri cíklični ORODNIK: s cíkličnima ORODNIK: s cíklično množina dvojina IMENOVALNIK: cíklična IMENOVALNIK: cíklični RODILNIK: cíkličnih RODILNIK: cíkličnih DAJALNIK: cíkličnim DAJALNIK: cíkličnima TOŽILNIK: cíklična TOŽILNIK: cíklični MESTNIK: pri cíkličnih MESTNIK: pri cíkličnih ORODNIK: s cíkličnimi ORODNIK: s cíkličnima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: cíklične EDNINA: bòlj cíkličen RODILNIK: cíkličnih ženski spol DAJALNIK: cíkličnim EDNINA: bòlj cíklična TOŽILNIK: cíklične srednji spol MESTNIK: pri cíkličnih EDNINA: bòlj cíklično ORODNIK: s cíkličnimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj cíkličen IMENOVALNIK: cíklično 157 RODILNIK: cíkličnega RODILNIK: cíkličnih DAJALNIK: cíkličnemu DAJALNIK: cíkličnima TOŽILNIK: cíklično TOŽILNIK: cíklična MESTNIK: pri cíkličnem MESTNIK: pri cíkličnih ORODNIK: s cíkličnim ORODNIK: s cíkličnima dvojina množina IMENOVALNIK: cíklični IMENOVALNIK: cíklični RODILNIK: cíkličnih RODILNIK: cíkličnih DAJALNIK: cíkličnima DAJALNIK: cíkličnim TOŽILNIK: cíklični TOŽILNIK: cíklične MESTNIK: pri cíkličnih MESTNIK: pri cíkličnih ORODNIK: s cíkličnima ORODNIK: s cíkličnimi množina ženski spol IMENOVALNIK: cíklična ednina RODILNIK: cíkličnih IMENOVALNIK: cíklična DAJALNIK: cíkličnim RODILNIK: cíklične TOŽILNIK: cíklična DAJALNIK: cíklični MESTNIK: pri cíkličnih TOŽILNIK: cíklično ORODNIK: s cíkličnimi MESTNIK: pri cíklični PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: s cíklično moški spol dvojina EDNINA: bȍlj cíkličen IMENOVALNIK: cíklični ženski spol RODILNIK: cíkličnih EDNINA: bȍlj cíklična DAJALNIK: cíkličnima srednji spol TOŽILNIK: cíklični EDNINA: bȍlj cíklično MESTNIK: pri cíkličnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: s cíkličnima moški spol množina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cíkličen IMENOVALNIK: cíklične ženski spol RODILNIK: cíkličnih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cíklična DAJALNIK: cíkličnim srednji spol TOŽILNIK: cíklične EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cíklično MESTNIK: pri cíkličnih ORODNIK: s cíkličnimi v obliki ciklični srednji spol jakostni ednina [cíklični] IMENOVALNIK: cíklično IPA: [ˈtsiːklitʃni] RODILNIK: cíkličnega tonemski DAJALNIK: cíkličnemu [cíklični] TOŽILNIK: cíklično IPA: [tsìːklítʃni] MESTNIK: pri cíkličnem ORODNIK: s cíkličnim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: cíklični OSNOVNIK RODILNIK: cíkličnih moški spol DAJALNIK: cíkličnima ednina TOŽILNIK: cíklični IMENOVALNIK: cíklični MESTNIK: pri cíkličnih RODILNIK: cíkličnega ORODNIK: s cíkličnima DAJALNIK: cíkličnemu množina TOŽILNIK: cíklični IMENOVALNIK: cíklična živo cíkličnega RODILNIK: cíkličnih MESTNIK: pri cíkličnem DAJALNIK: cíkličnim ORODNIK: s cíkličnim TOŽILNIK: cíklična dvojina MESTNIK: pri cíkličnih IMENOVALNIK: cíklična ORODNIK: s cíkličnimi 158 tonemsko IMENOVALNIK: cíklični OSNOVNIK RODILNIK: cíkličnih moški spol DAJALNIK: cíkličnima ednina TOŽILNIK: cíklični IMENOVALNIK: cíklični MESTNIK: pri cíkličnih RODILNIK: cíkličnega ORODNIK: s cíkličnima DAJALNIK: cíkličnemu množina TOŽILNIK: cíklični IMENOVALNIK: cíklična živo cíkličnega RODILNIK: cíkličnih MESTNIK: pri cíkličnem DAJALNIK: cíkličnim ORODNIK: s cíkličnim TOŽILNIK: cíklična dvojina MESTNIK: pri cíkličnih IMENOVALNIK: cíklična ORODNIK: s cíkličnimi RODILNIK: cíkličnih DAJALNIK: cíkličnima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: cíklična MESTNIK: pri cíkličnih ciklični čas ORODNIK: s cíkličnima dojemanje, da dogajanje, potek zgodovine nima množina začetka in jasnega cilja, temveč obstaja v rednih, IMENOVALNIK: cíklični ponavljajočih se fazah RODILNIK: cíkličnih ▪ V cikličnem času ne moremo govoriti o koncu. V DAJALNIK: cíkličnim literaturi je na primer to prepoznavni znak tako TOŽILNIK: cíklične novega romana kot postmodernizma. MESTNIK: pri cíkličnih ▪ Idejo cikličnega časa, začetka, konca in ponovne ORODNIK: s cíkličnimi »zlate dobe« sveta ponazarjata tudi zmaj in kača, ženski spol slednja že zato, ker vsako leto odvrže svojo staro ednina kožo. IMENOVALNIK: cíklična RODILNIK: cíklične IZVOR DAJALNIK: cíklični prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. TOŽILNIK: cíklično cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel MESTNIK: pri cíklični ORODNIK: s cíklično cíklično prislov [cíklično] dvojina POMEN IMENOVALNIK: cíklični 1. takó, da kaj obstaja, poteka v rednih, RODILNIK: cíkličnih ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo DAJALNIK: cíkličnima spreminjajo TOŽILNIK: cíklični ⏵ prisl. + glag. MESTNIK: pri cíkličnih ciklično se izmenjevati, spreminjati | ciklično se ORODNIK: s cíkličnima pojavljati | ciklično se ponavljati množina ▪ Plima in oseka se dnevno ciklično izmenjujeta. IMENOVALNIK: cíklične ▪ Pri nekaterih bolnikih z levkemijo se število belih RODILNIK: cíkličnih krvničk v krvi iz tedna v teden ciklično spreminja, DAJALNIK: cíkličnim medtem ko pri zdravih ljudeh ne opazimo nobenega TOŽILNIK: cíklične izrazitega cikla, temveč zgolj kaotična nihanja. MESTNIK: pri cíkličnih ▪ Številni klimatologi menijo, da se topla obdobja ORODNIK: s cíkličnimi pojavljajo ciklično, kot so se nekoč pojavljale ledene srednji spol dobe. ednina ▪ Normalno spanje je sestavljeno iz petih faz spanja, IMENOVALNIK: cíklično ki se ponoči ciklično ponavljajo. RODILNIK: cíkličnega ⏵ prisl. + prid. beseda DAJALNIK: cíkličnemu ciklično ponavljajoč se TOŽILNIK: cíklično ▪ S pripovednostjo, ki je stalnica njegovih likovnih MESTNIK: pri cíkličnem del, lahko na njegove slike posameznih ciklov ORODNIK: s cíkličnim gledamo kot na zgodbo o ciklično ponavljajočem se dvojina življenju. 159 1.1. z večjimi, redno ponavljajočimi se nihanji menstruacijski ciklus in zgodnji organski znaki gospodarske aktivnosti ali njihovim klimakteričnega sindroma. upoštevanjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ prisl. + glag. ▪ Očitno ne gre za običajno cikličnost, v kateri bi se, gibati se ciklično tako kot nekoč abstrakcija in figuralika, izmenjavali ▪ Gospodarstva se vedno gibljejo ciklično. dematerializirana in materializirana umetnost. Obdobjem visokih stopenj rasti sledijo obdobja z ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. nizkimi, tudi negativnimi. ▪ Cikličnost dogajanja nas opozarja na zakrnelost ⏵ prisl. + prid. beseda naših predstav o zgodovini, ki so praviloma ciklično prilagojen zasnovane linearno. ▪ Strukturni saldo se lahko razlikuje od ciklično ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku prilagojenega, saj poleg ciklične prilagoditve ▪ Rastline zmernih klimatskih pasov cikličnost letnih odraža tudi učinke izrednih dejavnikov (npr. časov rešujejo na drugačen način. predsedovanje EU). ▪ Cikličnost skladbe še dodatno poudarja fugatna tema prvega stavka, ki je citirana v vseh sledečih I stavkih. ZGOVOR IN OBLIKE jakostni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Sklepna misel poveže oba ključna pojma za [cíklično] razumevanje cikličnosti popotovanja glavnih IPA: [ˈtsiːklitʃnɔ] junakov. tonemski 1.1. [cíklično] iz ekonomije lastnost česa, da je sorazmerno nestabilno, so zanj značilna večja, redno IPA: [tsìːklítʃnɔ] ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti VZOREC ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostno ▪ Poudarja, da je cikličnost gospodarstva normalen OSNOVNIK: cíklično pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, možno pa je blažiti njegovo intenzivnost in posledice. PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj cíklično ▪ Ne glede na izredno cikličnost panoge so PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj predvsem nemški avtomobilisti med vlagatelji še cíklično tonemsko vedno precej zaželeni, cene njihovih obveznic pa so višje kot na primarnem trgu. OSNOVNIK: cíklično ⏵ prid. beseda + sam. beseda PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj cíklično ▪ Pokazalo se je, da je reforma povzročila upad PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj prihodkov, vendar tudi zelo verjetno večjo cíklično cikličnost teh prihodkov. I ZVOR IZGOVOR IN OBLIKE ↑ciklični jakostni [cíkličnost] cíkličnost cíkličnosti samostalnik ženskega spola IPA: [ˈtsiːklitʃnɔst] [cíkličnost] tonemski POMEN [cíkličnost] 1. lastnost česa, da obstaja, poteka v rednih, IPA: [tsìːklítʃnɔst] ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo VZOREC ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostno cikličnost časa ednina ▪ Ponavljanje enakih znakov na grafičnih listih, ki IMENOVALNIK: cíkličnost zaznamujejo letne čase, je lahko tudi namig na RODILNIK: cíkličnosti cikličnost časa, na nenehno rojevanje in umiranje DAJALNIK: cíkličnosti narave in njen večni krožni tok. TOŽILNIK: cíkličnost ▪ Vrači so poklicali na slovesnost najpomembnejše MESTNIK: pri cíkličnosti plemenske predstavnike, da bi skupaj proslavili ORODNIK: s cíkličnostjo cikličnost narave. dvojina ▪ Začnejo se pojavljati neredne krvavitve, IMENOVALNIK: cíkličnosti spremembe v cikličnosti menstruacij, nereden RODILNIK: cíkličnosti DAJALNIK: cíkličnostma tudi cíkličnostima 160 TOŽILNIK: cíkličnosti 3. ekspresivno kdor (rad) nosi copate MESTNIK: pri cíkličnostih ▪ Ne, ne, copatar pa že nisem. Imamo topli pod in ORODNIK: s cíkličnostma tudi s cíkličnostima hodim v nogavicah. množina IMENOVALNIK: cíkličnosti IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: cíkličnosti jakostni DAJALNIK: cíkličnostim [copátar] TOŽILNIK: cíkličnosti IPA: [tsɔˈpaːtaɾ] MESTNIK: pri cíkličnostih tonemski ORODNIK: s cíkličnostmi [copȃtar] tonemsko IPA: [tsɔpáːtàɾ] ednina IMENOVALNIK: cíkličnost VZOREC RODILNIK: cíkličnosti jakostno DAJALNIK: cíkličnosti ednina TOŽILNIK: cíkličnost IMENOVALNIK: copátar MESTNIK: pri cíkličnosti RODILNIK: copátarja ORODNIK: s cíkličnostjo DAJALNIK: copátarju dvojina TOŽILNIK: copátarja IMENOVALNIK: cíkličnosti MESTNIK: pri copátarju RODILNIK: cíkličnosti ORODNIK: s copátarjem DAJALNIK: cíkličnostma tudi cíkličnostima dvojina TOŽILNIK: cíkličnosti IMENOVALNIK: copátarja MESTNIK: pri cíkličnostih RODILNIK: copátarjev ORODNIK: s cíkličnostma tudi s cíkličnostima DAJALNIK: copátarjema množina TOŽILNIK: copátarja IMENOVALNIK: cíkličnosti MESTNIK: pri copátarjih RODILNIK: cíkličnosti ORODNIK: s copátarjema DAJALNIK: cíkličnostim množina TOŽILNIK: cíkličnosti IMENOVALNIK: copátarji MESTNIK: pri cíkličnostih RODILNIK: copátarjev ORODNIK: s cíkličnostmi DAJALNIK: copátarjem TOŽILNIK: copátarje IZVOR MESTNIK: pri copátarjih ↑ciklični ORODNIK: s copátarji tonemsko copátar copátarja samostalnik moškega spola [copátar] ednina POMEN IMENOVALNIK: copȃtar 1. RODILNIK: copȃtarja slabšalno moški, ki je preveč uslužen in se pusti voditi drugim, zlasti v partnerskem razmerju DAJALNIK: copȃtarju TOŽILNIK: copȃtarja ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Odrekam se moškim prijateljem, ker postanejo MESTNIK: pri copȃtarju navadni copatarji, takoj ko se zaljubijo. ORODNIK: s copȃtarjem ▪ »Več kot očitno je, da si postal pravi copatar,« ga dvojina je spodbodel »in da je ni stvari, ki je ne bi napravil IMENOVALNIK: copȃtarja za svojo ženo.« RODILNIK: copȃtarjev ▪▪▪ DAJALNIK: copȃtarjema ▪ Znani so kot copatarji in mehkužci, ki samo capljajo TOŽILNIK: copȃtarja za žensko in ji vedno skušajo samo ugajati in se z njo MESTNIK: pri copȃtarjih vedno v vsem samo strinjajo. ORODNIK: s copȃtarjema 2. kdor izdeluje (športne) copate množina ▪ Copatarji, prodajalci opreme, med katere sodijo IMENOVALNIK: copȃtarji tekaške copate, so v zadnjih petih letih dosegli 400- RODILNIK: copȃtarjev odstotno rast. DAJALNIK: copȃtarjem ▪ Sejem so prestavili na obrobje, copatarji pa so bolj TOŽILNIK: copȃtarje ali manj šli v pozabo. MESTNIK: pri copȃtarjih 161 ORODNIK: s copȃtarji ▪ Dejstvo, da lahko svojemu dvokolesniku privoščite copatke z napisom »made in Slovenia«, tudi nekaj IZVOR šteje, ali ne? ↑copata IZGOVOR IN OBLIKE copátek copátka samostalnik moškega spola [copátək] jakostni P [copátək] OMEN 1. copat, zlasti otroški IPA: [tsɔˈpaːtək] tonemski ⏵ prid. beseda + sam. beseda otroški copatki [copȃtək] | pleteni copatki | topli copatki ▪ Vsak teden so se srečevale v prostorih društva in IPA: [tsɔpáːt k] pridno izdelovale otroške copatke. V ▪ Pozimi otroka še posebej rado zebe v noge, zato ZOREC jakostno mu kupite par toplih copatkov. ednina ▪ Kupila je par usnjenih copatkov za dojenčka. IMENOVALNIK: copátek ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku copatki za dojenčke, novorojenčke RODILNIK: copátka ▪ Srečujejo se vsako prvo sredo v mesecu, njihovi DAJALNIK: copátku zadnji čudoviti izdelki pa so copatki za TOŽILNIK: copátek novorojenčke. MESTNIK: pri copátku ORODNIK: ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku s copátkom ▪ Vsaki mamici bodo ob rojstvu otroka podarile dvojina ročno izdelane copatke in voščilnico. IMENOVALNIK: copátka ▪ Ko sta obuvala copatke, je vprašal mamico: »Kdaj RODILNIK: copátkov bom šel pa v pravo šolo?« DAJALNIK: copátkoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: copátka ▪ Čez podplat iz gume položimo podplat iz filca in MESTNIK: pri copátkih zgornji del copatka ter vse tri plasti sešijemo ORODNIK: s copátkoma skupaj. množina ▪ Lahko poskusite tudi s tako imenovanimi mini IMENOVALNIK: copátki nogavičkami v obliki copatka. Obujete jih preko RODILNIK: copátkov hlačnih nogavic. DAJALNIK: copátkom ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: copátke ▪ Udobni in topli copatki iz velurja, ki segajo čez MESTNIK: pri copátkih gležnje, bodo dobro ogreli premražene noge. ORODNIK: s copátki ▪▪▪ tonemsko ▪ Navzlic mikavni spalni srajčki in copatkom s cofki je ednina bila prav kilavega videza. IMENOVALNIK: copȃtek 1.1. obutev sploh, zlasti za določen namen RODILNIK: copȃtka ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: copȃtku baletni, plesni copatki TOŽILNIK: copȃtek ▪ Če dobro premislim, sem plesala že v maminem MESTNIK: pri copȃtku trebuščku, takoj po rojstvu v otroškem vozičku na ORODNIK: s copȃtkom maminih plesnih tečajih, malce pozneje v svojih dvojina prvih plesnih copatkih. IMENOVALNIK: copȃtka ▪▪▪ RODILNIK: copȃtkov ▪ Balet niso le obleke in copatki, pač pa so tudi DAJALNIK: copȃtkoma naporni vsakodnevni kondicijski treningi. TOŽILNIK: copȃtka ▪ Na potovanje vzameš sončna očala, za morje pa MESTNIK: pri copȃtkih copatke, da te ježek ne zbode. ORODNIK: s copȃtkoma 2. ljubkovalno, zlasti v besedilih o vozilih pnevmatika ali kolo množina vozila IMENOVALNIK: copȃtki ▪ Ko poravnamo oba copatka, z dvema ključema RODILNIK: copȃtkov zategnemo še drugo in tretjo matico in tako copatek DAJALNIK: copȃtkom pritrdimo na podvozju. TOŽILNIK: copȃtke MESTNIK: pri copȃtkih 162 ORODNIK: s copȃtki negativnega občutja; SIN.: neknjižno pogovorno, ekspresivno crkovati IZVOR ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku ↑copat ▪ Poslušal sem njene korake in crkaval od žalosti. ▪▪▪ crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati] ▪ Obupujejo in crkavajo v dolgočasju in ponavljanju P enega in istega vzorca. OMEN 1. neknjižno pogovorno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; IZGOVOR IN OBLIKE SIN.: jakostni neknjižno pogovorno, slabšalno crkovati [cərkávati] ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku crkavati od lakote IPA: [tsəɾˈkaːʋati] ▪ Gledal bo samo na svojo rit, za druge bi pa ne tonemski mignil, če bi crkavali od lakote. [cərkȃvati] IPA: [tsəɾkáːʋàti] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Ljudje crkavajo v revščini, brez vode, brez hrane, brez zdravil. VZOREC ▪ Čedalje bolj mislim na smrt, temu se je težko jakostno ogniti, ko vidiš, da ti prijatelji crkavajo kot muhe in NEDOLOČNIK: crkávati te puščajo hudičevo samega. NAMENILNIK: crkávat ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku sedanjik ▪ V mukah boste crkavali in kričali na pomoč, a tega ednina nihče ne bo hotel slišati. 1. OSEBA: crkávam 1.1. 2. OSEBA: neknjižno pogovorno, slabšalno prihajati v stanje, ko crkávaš osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, 3. OSEBA: crkáva delovanje, preživetje, ne potekajo več; dvojina SIN.: 1. OSEBA: crkávava propadati, neknjižno pogovorno, slabšalno crkovati 2. OSEBA: crkávata ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 3. ▪ Vsak dan je več ljudi na borzi dela, firme OSEBA: crkávata crkavajo, državna blagajna se prazni. množina ▪ Ko so začela crkavati gradbena podjetja, se je 1. OSEBA: crkávamo zrušilo še vse ostalo. 2. OSEBA: crkávate ▪ Vse, kar jih zanima, je prestiž pred drugo stranjo, 3. OSEBA: crkávajo ukvarjanje z obrobnimi zadevami, skrivanje lastnih velelnik lopovščin, gospodarstvo pa crkava. ednina 2. 2. OSEBA: crkávaj neknjižno pogovorno, ekspresivno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; dvojina SIN.: 1. OSEBA: crkávajva kvariti se, neknjižno pogovorno, ekspresivno crkovati 2. OSEBA: crkávajta ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Motor je rjovel po vijugasti cesti, crkaval in stokal, množina a vseeno zdržal do gostilne. 1. OSEBA: crkávajmo ▪ Ni mi uspelo oddati komentarja, ker mi je 2. OSEBA: crkávajte računalnik kar naprej crkaval. deležnik na -l 3. moški spol neknjižno pogovorno, ekspresivno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin EDNINA: ; crkával SIN.: životariti, neknjižno DVOJINA: crkávala pogovorno, ekspresivno crkovati MNOŽINA: ▪ Le do denarja in položaja jim je, medtem ko narod crkávali dobesedno crkava in nima česa dati v usta. ženski spol ▪ To je bil čas, ko smo počasi crkavali, ko smo vse iz EDNINA: crkávala delavnic prodali, da smo lahko preživeli. DVOJINA: crkávali ▪ Nočemo iger brez kruha, hočemo dostojno preživeti, MNOŽINA: crkávale ne pa crkavati. srednji spol 3.1. EDNINA: crkávalo neknjižno pogovorno, ekspresivno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali DVOJINA: crkávali MNOŽINA: crkávala deležnik na -č 163 moški spol DAJALNIK: crkajóčima ednina TOŽILNIK: crkajóči IMENOVALNIK: crkajóč MESTNIK: pri crkajóčih RODILNIK: crkajóčega ORODNIK: s crkajóčima DAJALNIK: crkajóčemu množina TOŽILNIK: crkajóč IMENOVALNIK: crkajóča živo crkajóčega RODILNIK: crkajóčih MESTNIK: pri crkajóčem DAJALNIK: crkajóčim ORODNIK: s crkajóčim TOŽILNIK: crkajóča dvojina MESTNIK: pri crkajóčih IMENOVALNIK: crkajóča ORODNIK: s crkajóčimi RODILNIK: crkajóčih DELEŽJE NA -aje: crkaváje DAJALNIK: crkajóčima glagolnik TOŽILNIK: crkajóča ednina MESTNIK: pri crkajóčih IMENOVALNIK: crkávanje ORODNIK: s crkajóčima RODILNIK: crkávanja množina DAJALNIK: crkávanju IMENOVALNIK: crkajóči TOŽILNIK: crkávanje RODILNIK: crkajóčih MESTNIK: pri crkávanju DAJALNIK: crkajóčim ORODNIK: s crkávanjem TOŽILNIK: crkajóče dvojina MESTNIK: pri crkajóčih IMENOVALNIK: crkávanji ORODNIK: s crkajóčimi RODILNIK: crkávanj ženski spol DAJALNIK: crkávanjema ednina TOŽILNIK: crkávanji IMENOVALNIK: crkajóča MESTNIK: pri crkávanjih RODILNIK: crkajóče ORODNIK: s crkávanjema DAJALNIK: crkajóči množina TOŽILNIK: crkajóčo IMENOVALNIK: crkávanja MESTNIK: pri crkajóči RODILNIK: crkávanj ORODNIK: s crkajóčo DAJALNIK: crkávanjem dvojina TOŽILNIK: crkávanja IMENOVALNIK: crkajóči MESTNIK: pri crkávanjih RODILNIK: crkajóčih ORODNIK: s crkávanji DAJALNIK: crkajóčima tonemsko TOŽILNIK: crkajóči NEDOLOČNIK: crkȃvati MESTNIK: pri crkajóčih NAMENILNIK: crkȃvat ORODNIK: s crkajóčima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: crkajóče 1. OSEBA: crkȃvam RODILNIK: crkajóčih 2. OSEBA: crkȃvaš DAJALNIK: crkajóčim 3. OSEBA: crkȃva TOŽILNIK: crkajóče dvojina MESTNIK: pri crkajóčih 1. OSEBA: crkȃvava ORODNIK: s crkajóčimi 2. OSEBA: crkȃvata srednji spol 3. OSEBA: crkȃvata ednina množina IMENOVALNIK: crkajóče 1. OSEBA: crkȃvamo RODILNIK: crkajóčega 2. OSEBA: crkȃvate DAJALNIK: crkajóčemu 3. OSEBA: crkȃvajo TOŽILNIK: crkajóče velelnik MESTNIK: pri crkajóčem ednina ORODNIK: s crkajóčim 2. OSEBA: crkȃvaj dvojina dvojina IMENOVALNIK: crkajóči 1. OSEBA: crkȃvajva RODILNIK: crkajóčih 2. OSEBA: crkȃvajta 164 množina IMENOVALNIK: crkaj če 1. OSEBA: crkȃvajmo RODILNIK: crkaj čih 2. OSEBA: crkȃvajte DAJALNIK: crkaj čim deležnik na -l TOŽILNIK: crkaj če moški spol MESTNIK: pri crkaj čih EDNINA: crkȃval ORODNIK: s crkaj čimi DVOJINA: crkȃvala srednji spol MNOŽINA: crkȃvali ednina ženski spol IMENOVALNIK: crkaj če EDNINA: crkȃvala RODILNIK: crkaj čega DVOJINA: crkȃvali DAJALNIK: crkaj čemu MNOŽINA: crkȃvale TOŽILNIK: crkaj če srednji spol MESTNIK: pri crkaj čem EDNINA: crkȃvalo ORODNIK: s crkaj čim DVOJINA: crkȃvali dvojina MNOŽINA: crkȃvala IMENOVALNIK: crkaj či deležnik na -č RODILNIK: crkaj čih moški spol DAJALNIK: crkaj čima ednina TOŽILNIK: crkaj či IMENOVALNIK: crkaj č tudi crkaj č MESTNIK: pri crkaj čih RODILNIK: crkaj čega ORODNIK: s crkaj čima DAJALNIK: crkaj čemu množina TOŽILNIK: crkaj č tudi crkaj č IMENOVALNIK: crkaj ča živo crkaj čega RODILNIK: crkaj čih MESTNIK: pri crkaj čem DAJALNIK: crkaj čim ORODNIK: s crkaj čim TOŽILNIK: crkaj ča dvojina MESTNIK: pri crkaj čih IMENOVALNIK: crkaj ča ORODNIK: s crkaj čimi RODILNIK: crkaj čih DELEŽJE NA -aje: crkavȃje DAJALNIK: crkaj čima glagolnik TOŽILNIK: crkaj ča ednina MESTNIK: pri crkaj čih IMENOVALNIK: crkȃvanje ORODNIK: s crkaj čima RODILNIK: crkȃvanja množina DAJALNIK: crkȃvanju IMENOVALNIK: crkaj či TOŽILNIK: crkȃvanje RODILNIK: crkaj čih MESTNIK: pri crkȃvanju DAJALNIK: crkaj čim ORODNIK: s crkȃvanjem TOŽILNIK: crkaj če dvojina MESTNIK: pri crkaj čih IMENOVALNIK: crkȃvanji ORODNIK: s crkaj čimi RODILNIK: crkȃvanj ženski spol DAJALNIK: crkȃvanjema ednina TOŽILNIK: crkȃvanji IMENOVALNIK: crkaj ča MESTNIK: pri crkȃvanjih RODILNIK: crkaj če ORODNIK: s crkȃvanjema DAJALNIK: crkaj či množina TOŽILNIK: crkaj čo IMENOVALNIK: crkȃvanja MESTNIK: pri crkaj či RODILNIK: crkȃvanj ORODNIK: s crkaj čo DAJALNIK: crkȃvanjem dvojina TOŽILNIK: crkȃvanja IMENOVALNIK: crkaj či MESTNIK: pri crkȃvanjih RODILNIK: crkaj čih ORODNIK: s crkȃvanji DAJALNIK: crkaj čima TOŽILNIK: crkaj či FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri crkaj čih ORODNIK: s crkaj čima umirati/crkovati/crkavati na obroke množina umirati na obroke 165 neknjižno pogovorno crkovati na obroke crkniti od lakote neknjižno pogovorno crkavati na obroke ▪ Nihče razen mene ne ve, kje sta; pustil vaju bom PRIMERJAJ ŠE: umiranje na obroke crkniti od lakote in mraza! počasi, dlje časa, nezadržno propadati ⏵ glag. + glag. v nedoločniku ▪ Nekdaj zelo popularni mestni poligon je zadnja leta pustiti crkniti umiral na obroke, v zadnjih dveh letih pa smuke ▪ Tam zunaj bi me pustil crkniti od mraza in lakote, praktično sploh ni bilo. če mu ne bi dal denarja, ki ga je zahteval od mene. ▪ Hm, čudno. Tudi oni trdijo, da crkujejo na obroke, ti ⏵ prisl. + glag. pa, da super fajn živijo. takoj crkniti ▪ Včeraj je bilo lepo videti, kako si veliki režejo kose ▪ Ni zdravnika specialista in takoj crkneš; nič muk in pogače, medtem ko mali in nepomembni crkavajo na stiske, takoj smrt. obroke. ▪ Pokaži, da si zavarovan, potem te vzamemo v bolnišnico – sicer lahko dobesedno crkneš na umreti/umirati/crkniti ipd. od smeha pločniku. umreti od smeha ⏵ naj + glag. v nedovršni obliki umirati od smeha ▪ »Naj crkne, če ni več za delo,« je zagodrnjal in neknjižno pogovorno crkniti od smeha brcnil v težka hlevska vrata. neknjižno pogovorno, v nedovršni obliki crkavati od smeha ▪▪▪ neknjižno pogovorno pocrkati od smeha ▪ Pokojnine niti dočakala ne bom, ker bom crknila na neknjižno pogovorno, v nedovršni obliki crkovati od smeha delovnem mestu. s smehom izraziti, da je komu kaj zelo zabavno, 1.1. neknjižno pogovorno, slabšalno priti v stanje, ko smešno, tragikomično; zelo se nasmejati čemu; osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, zelo, glasno se smejati delovanje, preživetje, ne potekajo več; SIN.: ▪ Na nesrečo se ni spomnil, da je za vogalom barake propasti, neknjižno pogovorno, slabšalno krepniti parkiral svojo osebno samokolnico, in je kot v ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. komediji pogrnil čeznjo. Mislila sem, da bom umrla od država crkne | firma crkne smeha. ▪ Naredili bodo vse za dosego svojih interesov, pa ▪ Čoln se sicer ni prevrnil, je pa tajski mladenič umiral čeprav crkne država in ljudje obubožamo. od smeha, ko sem s cikcakastim motoviljenjem besno ▪ Crknila bo firma, ki ima stoletno tradicijo in je poskušal usmerjati plovilo. znamka, ki se prodaja sama zase. ▪ Crknil sem skoraj od smeha, ko sem slišal, da so se ▪ Ko peša gospodarstvo, peša država, in ko opeša pirati pred kakim letom pomotoma spravili na manjšo država, končno crkne tudi politika. francosko vojaško ladjo, misleč, da je trgovska. ⏵ naj + glag. ▪ Ko je film prišel v francoska kina, so ljudje crkavali ▪ On bo vedno bolj bogat, narod pa naj crkne. od smeha. ▪▪▪ ▪ Poskusite vi kako tekmo pokomentirati, me prav ▪ Nekatere firme so morale crkniti kljub dobrim zanima, pocrkali bi od smeha. razvojnim in prodajnim programom. ▪ Vedno, ko se dotakneš tipkovnice, ga tako polomiš, 2. neknjižno pogovorno, ekspresivno priti v stanje da crkujem od smeha pol ure. neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SIN.: pokvariti se, neknjižno pogovorno, ekspresivno krepniti IZVOR ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. iz crkati, iz onomatopeje * cr, ki posnema visoke avto, motor crkne | baterija crkne | disk, računalnik glasove crkne | elektrika crkne | internet, program crkne | luč, žarnica crkne | televizor crkne cŕkniti cŕknem dovršni glagol [c rkniti] ▪ Dokončno mi je crknil avto in primoran sem bil iti POMEN na avtobus. 1. neknjižno pogovorno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni ▪ Hitro se lahko pripeti, da baterija crkne, polnilca pa življenjski procesi ne potekajo več; nikjer. SIN.: umreti, ▪ Sredi predstave je crknila elektrika. neknjižno pogovorno, slabšalno krepniti ▪ Ko sem pisala dnevnik, mi je crknil računalnik. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. konj crkne ⏵ prisl. + glag. ▪ Če ju ne spočijemo, bosta konja crknila od mraza dokončno crkniti | spet crkniti in lakote. ▪ Včeraj zjutraj sem moral zamenjati telefon, za ▪ Ko je prišel živinozdravnik, je lahko povedal le še televizor ne vem, ali je dokončno crknil ali mu bo to, da je krava crknila. mogoče še kako pomagati. ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku 166 ▪ Avto je spet crknil in spet sva ga morala spraviti k TOŽILNIK: cŕknjen mehaniku. živo cŕknjenega MESTNIK: pri cŕknjenem IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s cŕknjenim jakostni dvojina [c rkniti] IMENOVALNIK: cŕknjena IPA: [ˈtsəɾkniti] RODILNIK: cŕknjenih tonemski DAJALNIK: cŕknjenima [c rkniti] TOŽILNIK: cŕknjena IPA: [ts ɾkníti] MESTNIK: pri cŕknjenih ORODNIK: s cŕknjenima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: cŕknjeni NEDOLOČNIK: cŕkniti RODILNIK: cŕknjenih NAMENILNIK: cŕknit DAJALNIK: cŕknjenim sedanjik TOŽILNIK: cŕknjene ednina MESTNIK: pri cŕknjenih 1. OSEBA: cŕknem ORODNIK: s cŕknjenimi 2. OSEBA: cŕkneš ženski spol 3. OSEBA: cŕkne ednina dvojina IMENOVALNIK: cŕknjena 1. OSEBA: cŕkneva RODILNIK: cŕknjene 2. OSEBA: cŕkneta DAJALNIK: cŕknjeni 3. OSEBA: cŕkneta TOŽILNIK: cŕknjeno množina MESTNIK: pri cŕknjeni 1. OSEBA: cŕknemo ORODNIK: s cŕknjeno 2. OSEBA: cŕknete dvojina 3. OSEBA: cŕknejo IMENOVALNIK: cŕknjeni velelnik RODILNIK: cŕknjenih ednina DAJALNIK: cŕknjenima 2. OSEBA: cŕkni TOŽILNIK: cŕknjeni dvojina MESTNIK: pri cŕknjenih 1. OSEBA: cŕkniva ORODNIK: s cŕknjenima 2. OSEBA: cŕknita množina množina IMENOVALNIK: cŕknjene 1. OSEBA: cŕknimo RODILNIK: cŕknjenih 2. OSEBA: cŕknite DAJALNIK: cŕknjenim deležnik na -l TOŽILNIK: cŕknjene moški spol MESTNIK: pri cŕknjenih EDNINA: cŕknil ORODNIK: s cŕknjenimi DVOJINA: cŕknila srednji spol MNOŽINA: cŕknili ednina ženski spol IMENOVALNIK: cŕknjeno EDNINA: cŕknila RODILNIK: cŕknjenega DVOJINA: cŕknili DAJALNIK: cŕknjenemu MNOŽINA: cŕknile TOŽILNIK: cŕknjeno srednji spol MESTNIK: pri cŕknjenem EDNINA: cŕknilo ORODNIK: s cŕknjenim DVOJINA: cŕknili dvojina MNOŽINA: cŕknila IMENOVALNIK: cŕknjeni deležnik na -n RODILNIK: cŕknjenih moški spol DAJALNIK: cŕknjenima ednina TOŽILNIK: cŕknjeni IMENOVALNIK: cŕknjen MESTNIK: pri cŕknjenih RODILNIK: cŕknjenega ORODNIK: s cŕknjenima DAJALNIK: cŕknjenemu množina 167 IMENOVALNIK: cŕknjena EDNINA: cŕknil RODILNIK: cŕknjenih DVOJINA: cŕknila DAJALNIK: cŕknjenim MNOŽINA: cŕknili TOŽILNIK: cŕknjena ženski spol MESTNIK: pri cŕknjenih EDNINA: cŕknila in cȓknila ORODNIK: s cŕknjenimi DVOJINA: cŕknili DELEŽJE NA -vši: crknívši MNOŽINA: cŕknile glagolnik srednji spol ednina EDNINA: cŕknilo IMENOVALNIK: cŕknjenje DVOJINA: cŕknili RODILNIK: cŕknjenja MNOŽINA: cŕknila DAJALNIK: cŕknjenju deležnik na -n TOŽILNIK: cŕknjenje moški spol MESTNIK: pri cŕknjenju ednina ORODNIK: s cŕknjenjem IMENOVALNIK: cȓknjen dvojina RODILNIK: cȓknjenega IMENOVALNIK: cŕknjenji DAJALNIK: cȓknjenemu RODILNIK: cŕknjenj TOŽILNIK: cȓknjen DAJALNIK: cŕknjenjema živo cȓknjenega TOŽILNIK: cŕknjenji MESTNIK: pri cȓknjenem MESTNIK: pri cŕknjenjih ORODNIK: s cȓknjenim ORODNIK: s cŕknjenjema dvojina množina IMENOVALNIK: cȓknjena IMENOVALNIK: cŕknjenja RODILNIK: cȓknjenih RODILNIK: cŕknjenj DAJALNIK: cȓknjenima DAJALNIK: cŕknjenjem TOŽILNIK: cȓknjena TOŽILNIK: cŕknjenja MESTNIK: pri cȓknjenih MESTNIK: pri cŕknjenjih ORODNIK: s cȓknjenima ORODNIK: s cŕknjenji množina tonemsko IMENOVALNIK: cȓknjeni NEDOLOČNIK: cŕkniti RODILNIK: cȓknjenih NAMENILNIK: cŕknit DAJALNIK: cȓknjenim sedanjik TOŽILNIK: cȓknjene ednina MESTNIK: pri cȓknjenih 1. OSEBA: cȓknem ORODNIK: s cȓknjenimi 2. OSEBA: cȓkneš ženski spol 3. OSEBA: cȓkne ednina dvojina IMENOVALNIK: cȓknjena 1. OSEBA: cȓkneva RODILNIK: cȓknjene 2. OSEBA: cȓkneta DAJALNIK: cȓknjeni 3. OSEBA: cȓkneta TOŽILNIK: cȓknjeno množina MESTNIK: pri cȓknjeni 1. OSEBA: cȓknemo ORODNIK: s cȓknjeno 2. OSEBA: cȓknete dvojina 3. OSEBA: cȓknejo IMENOVALNIK: cȓknjeni velelnik RODILNIK: cȓknjenih ednina DAJALNIK: cȓknjenima 2. OSEBA: cŕkni TOŽILNIK: cȓknjeni dvojina MESTNIK: pri cȓknjenih 1. OSEBA: cŕkniva ORODNIK: s cȓknjenima 2. OSEBA: cŕknita množina množina IMENOVALNIK: cȓknjene 1. OSEBA: cŕknimo RODILNIK: cȓknjenih 2. OSEBA: cŕknite DAJALNIK: cȓknjenim deležnik na -l TOŽILNIK: cȓknjene moški spol MESTNIK: pri cȓknjenih 168 ORODNIK: s cȓknjenimi s smehom izraziti, da je komu kaj zelo zabavno, srednji spol smešno, tragikomično; zelo se nasmejati čemu; ednina zelo, glasno se smejati IMENOVALNIK: cȓknjeno ▪ Na nesrečo se ni spomnil, da je za vogalom barake RODILNIK: cȓknjenega parkiral svojo osebno samokolnico, in je kot v DAJALNIK: cȓknjenemu komediji pogrnil čeznjo. Mislila sem, da bom umrla od TOŽILNIK: cȓknjeno smeha. MESTNIK: pri cȓknjenem ▪ Čoln se sicer ni prevrnil, je pa tajski mladenič umiral ORODNIK: s cȓknjenim od smeha, ko sem s cikcakastim motoviljenjem besno dvojina poskušal usmerjati plovilo. IMENOVALNIK: cȓknjeni ▪ Crknil sem skoraj od smeha, ko sem slišal, da so se RODILNIK: cȓknjenih pirati pred kakim letom pomotoma spravili na manjšo DAJALNIK: cȓknjenima francosko vojaško ladjo, misleč, da je trgovska. TOŽILNIK: cȓknjeni ▪ Ko je film prišel v francoska kina, so ljudje crkavali MESTNIK: pri cȓknjenih od smeha. ORODNIK: s cȓknjenima ▪ Poskusite vi kako tekmo pokomentirati, me prav množina zanima, pocrkali bi od smeha. IMENOVALNIK: cȓknjena ▪ Vedno, ko se dotakneš tipkovnice, ga tako polomiš, RODILNIK: da crkujem od smeha pol ure. cȓknjenih DAJALNIK: cȓknjenim TOŽILNIK: cȓknjena za umret/umreti/crknit/crkniti MESTNIK: za umret pri cȓknjenih ORODNIK: s cȓknjenimi knjižno pogovorno za umreti DELEŽJE NA -vši: crknȋvši neknjižno pogovorno za crknit glagolnik neknjižno pogovorno za crkniti ednina 1. neknjižno pogovorno, kot prislov izraža veliko mero IMENOVALNIK: cȓknjenje dejanja, stanja, lastnosti; zelo RODILNIK: cȓknjenja DAJALNIK: cȓknjenju ▪ Že reklama je za umret dobra – kaj šele film! TOŽILNIK: cȓknjenje ▪ Prizna, da mora po delu vsaj za kakšno uro MESTNIK: pri cȓknjenju počivati, sicer ne bi zmogla; včasih je utrujena za ORODNIK: s cȓknjenjem umreti. dvojina ▪ Oglejte si za crknit smešne fotke, ki ne puščajo IMENOVALNIK: dvoma, ali je moški devičnik ali ne! cȓknjenji RODILNIK: cȓknjenj DAJALNIK: ▪ Pod skalami je vroče za crknit. cȓknjenjema TOŽILNIK: cȓknjenji 2. neknjižno pogovorno, kot pridevnik ki vzbuja močne MESTNIK: pri cȓknjenjih občutke zaradi izrazito ugodnih ali neugodnih ORODNIK: s cȓknjenjema lastnosti množina IMENOVALNIK: cȓknjenja ▪ Smejala sva se in hecala, restavracija je za umret RODILNIK: cȓknjenj in naročil mi je večerjo, ki so jo skuhali posebej DAJALNIK: cȓknjenjem zame, same moje najljubše jedi ... TOŽILNIK: cȓknjenja ▪ V svojih dnevniških zapiskih lahko preberem: »Ta MESTNIK: pri cȓknjenjih vožnja je bila za crknit!« In takoj zatem: »Ampak ORODNIK: s cȓknjenji saj je bilo čisto ok!« FRAZEOLOGIJA Naj sosedu krava crkne. neknjižno pogovorno Naj sosedu crkne krava. umreti/umirati/crkniti ipd. od smeha neknjižno pogovorno Naj sosedu koza crkne. umreti od smeha neknjižno pogovorno opisuje situacijo, ko si kdo želi, da v nedovršni obliki umirati od smeha bi bližnjemu šlo slabše kot njemu ali se ob neknjižno pogovorno crkniti od smeha nesreči bližnjega vede privoščljivo neknjižno pogovorno, v nedovršni obliki crkavati od smeha ▪ Saj vsi vemo, kako neizprosno kruti znamo biti drug neknjižno pogovorno pocrkati od smeha do drugega, ko gre za notranje boje, komolčarstvo, neknjižno pogovorno, v nedovršni obliki crkovati od smeha delitev denarja, družbenih položajev, služb ali ne 169 nazadnje za priznanje uspeha na primer svojemu 1. neknjižno pogovorno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni sosedu ali kolegu. Naj sosedu krava crkne! življenjski procesi ne potekajo več; SIN.: mrtev ▪ Morda gre pri bralcu za škodoželjnost, privoščljivost? ⏵ prid. beseda + sam. beseda Za naslado nad tujo nesrečo v smislu slovenskega crknjen golob | crknjen konj | crknjen pes | crknjena reka: naj sosedu koza crkne? krava | crknjena kura | crknjena mačka | crknjena miš, podgana | crknjena riba | crknjena žival Raje umrem. ▪ Bili so kot ptice roparice, ko zagledajo crknjeno Rajši umrem. kravo: najprej se spusti ena, potem druga in neknjižno pogovorno Raje crknem. nazadnje vsi jastrebi od kilometrov naokrog trgajo neknjižno pogovorno Rajši crknem. mrhovino. izraža, da govorec česa ne želi storiti pod ▪ Zmetal je na kup crknjene podgane, ki so ostale nobenim pogojem; izraža govorčevo odločno po kotih od lanske deratizacije. zavrnitev ▪ Ob obeh bregovih reke se je nabral za kakšen ▪ Na koncu svojih moči je nekaterim bližnjim priznal: meter širok pas umazanije in belih trebuhov »Raje umrem, kot da nadaljujem še en dan takole.« crknjenih rib. ▪ Ni govora, si je tiho prisegla. Rajši umrem. 1.1. neknjižno pogovorno, slabšalno ki je v stanju, ko ▪ Očitno sva zašla, ampak raje crknem, kot da bi koga osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, na ulici vprašal za pot. delovanje, preživetje, ne potekajo več ▪ Da bi midva filala, vsak na eni strani z lopato, ti pa ▪ Misliš, da je oživljanje napol crknjenega da boš dva metra pred menoj? Rajši crknem. Vštric gospodarstva zastonj? bova šla. 2. neknjižno pogovorno, ekspresivno ki je zelo utrujen, izmučen V španoviji še pes crkne. ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku neknjižno pogovorno opisuje situacijo, ko se kaj dela v biti crknjen skupini in se to vsaj za enega, navadno pa za ▪ Po celem dnevu kolesarjenja se je sin hotel igrati, večino, ne konča dobro, ne prinese pričakovanih on pa je bil čisto crknjen. rezultatov ▪ Včeraj popoldne je bil tako crknjen zaradi dela in ▪ Posvaril je pred sodelovanjem, češ da v španoviji še zaradi virusa, ki ga je zdeloval, da je ležal kar na pes crkne. tleh. ▪ V španoviji še pes crkne, zato si dve bančni skupini ⏵ prisl. + prid. beseda ne moreta lastiti iste banke. ▪ Komaj si zlezla iz postelje, pa si že povsem crknjena. Za crknit! ▪ Mislim, da bom proti večeru že tako crknjen, da neknjižno pogovorno Za umret! bom lahko samo še padel v posteljo. neknjižno pogovorno To je za crknit! neknjižno pogovorno izraža govorčevo zgražanje, IZGOVOR IN OBLIKE ogorčenje; izraža govorčevo presenečenje ob jakostni nespametnem, nerazsodnem ravnanju, [c rknjen] govorjenju koga; izraža govorčevo jezo, IPA: [ˈtsəɾknjɛn] nejevoljo tonemski ▪ Sem nismo prišli z železnico, temveč z avtom. In [c rknjen] vožnja je trajala ... uro in 15 minut. Za umret. IPA: [ts ɾknj n] ▪ In sem tekla v kopalnico, kjer sem pela rigoleto. Za crknit! VZOREC ▪ Do onemoglosti so se smejali. Zvezdnica iz mehiških POMEN nadaljevank – to je za crknit! 1. pomen ▪ Zmanjkuje mi sape, še bolj pa volje. Navzdol gre jakostno samo! Pogled na Barje. Za umret! OSNOVNIK moški spol IZVOR ednina = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. cr kna, iz crkati, glej IMENOVALNIK: cŕknjen ↑crkavati določno cŕknjeni RODILNIK: cŕknjenega cŕknjen DAJALNIK: cŕknjenemu cŕknjena cŕknjeno pridevnik [c rknjen] P TOŽILNIK: cŕknjen OMEN določno cŕknjeni 170 živo cŕknjenega RODILNIK: cŕknjenih MESTNIK: pri cŕknjenem DAJALNIK: cŕknjenim ORODNIK: s cŕknjenim TOŽILNIK: cŕknjena dvojina MESTNIK: pri cŕknjenih IMENOVALNIK: cŕknjena ORODNIK: s cŕknjenimi RODILNIK: cŕknjenih tonemsko DAJALNIK: cŕknjenima OSNOVNIK TOŽILNIK: cŕknjena moški spol MESTNIK: pri cŕknjenih ednina ORODNIK: s cŕknjenima IMENOVALNIK: cȓknjen množina določno cȓknjeni IMENOVALNIK: cŕknjeni RODILNIK: cȓknjenega RODILNIK: cŕknjenih DAJALNIK: cȓknjenemu DAJALNIK: cŕknjenim TOŽILNIK: cȓknjen TOŽILNIK: cŕknjene določno cȓknjeni MESTNIK: pri cŕknjenih živo cȓknjenega ORODNIK: s cŕknjenimi MESTNIK: pri cȓknjenem ženski spol ORODNIK: s cȓknjenim ednina dvojina IMENOVALNIK: cŕknjena IMENOVALNIK: cȓknjena RODILNIK: cŕknjene RODILNIK: cȓknjenih DAJALNIK: cŕknjeni DAJALNIK: cȓknjenima TOŽILNIK: cŕknjeno TOŽILNIK: cȓknjena MESTNIK: pri cŕknjeni MESTNIK: pri cȓknjenih ORODNIK: s cŕknjeno ORODNIK: s cȓknjenima dvojina množina IMENOVALNIK: cŕknjeni IMENOVALNIK: cȓknjeni RODILNIK: cŕknjenih RODILNIK: cȓknjenih DAJALNIK: cŕknjenima DAJALNIK: cȓknjenim TOŽILNIK: cŕknjeni TOŽILNIK: cȓknjene MESTNIK: pri cŕknjenih MESTNIK: pri cȓknjenih ORODNIK: s cŕknjenima ORODNIK: s cȓknjenimi množina ženski spol IMENOVALNIK: cŕknjene ednina RODILNIK: cŕknjenih IMENOVALNIK: cȓknjena DAJALNIK: cŕknjenim RODILNIK: cȓknjene TOŽILNIK: cŕknjene DAJALNIK: cȓknjeni MESTNIK: pri cŕknjenih TOŽILNIK: cȓknjeno ORODNIK: s cŕknjenimi MESTNIK: pri cȓknjeni srednji spol ORODNIK: s cȓknjeno ednina dvojina IMENOVALNIK: cŕknjeno IMENOVALNIK: cȓknjeni RODILNIK: cŕknjenega RODILNIK: cȓknjenih DAJALNIK: cŕknjenemu DAJALNIK: cȓknjenima TOŽILNIK: cŕknjeno TOŽILNIK: cȓknjeni MESTNIK: pri cŕknjenem MESTNIK: pri cȓknjenih ORODNIK: s cŕknjenim ORODNIK: s cȓknjenima dvojina množina IMENOVALNIK: cŕknjeni IMENOVALNIK: cȓknjene RODILNIK: cŕknjenih RODILNIK: cȓknjenih DAJALNIK: cŕknjenima DAJALNIK: cȓknjenim TOŽILNIK: cŕknjeni TOŽILNIK: cȓknjene MESTNIK: pri cŕknjenih MESTNIK: pri cȓknjenih ORODNIK: s cŕknjenima ORODNIK: s cȓknjenimi množina srednji spol IMENOVALNIK: cŕknjena ednina 171 IMENOVALNIK: cȓknjeno TOŽILNIK: cŕknjeno RODILNIK: cȓknjenega MESTNIK: pri cŕknjeni DAJALNIK: cȓknjenemu ORODNIK: s cŕknjeno TOŽILNIK: cȓknjeno dvojina MESTNIK: pri cȓknjenem IMENOVALNIK: cŕknjeni ORODNIK: s cȓknjenim RODILNIK: cŕknjenih dvojina DAJALNIK: cŕknjenima IMENOVALNIK: cȓknjeni TOŽILNIK: cŕknjeni RODILNIK: cȓknjenih MESTNIK: pri cŕknjenih DAJALNIK: cȓknjenima ORODNIK: s cŕknjenima TOŽILNIK: cȓknjeni množina MESTNIK: pri cȓknjenih IMENOVALNIK: cŕknjene ORODNIK: s cȓknjenima RODILNIK: cŕknjenih množina DAJALNIK: cŕknjenim IMENOVALNIK: cȓknjena TOŽILNIK: cŕknjene RODILNIK: cȓknjenih MESTNIK: pri cŕknjenih DAJALNIK: cȓknjenim ORODNIK: s cŕknjenimi TOŽILNIK: cȓknjena srednji spol MESTNIK: pri cȓknjenih ednina ORODNIK: s cȓknjenimi IMENOVALNIK: cŕknjeno RODILNIK: cŕknjenega VZOREC DAJALNIK: cŕknjenemu POMEN TOŽILNIK: cŕknjeno 2. pomen MESTNIK: pri cŕknjenem jakostno ORODNIK: s cŕknjenim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: cŕknjeni ednina RODILNIK: cŕknjenih IMENOVALNIK: cŕknjen DAJALNIK: cŕknjenima določno cŕknjeni TOŽILNIK: cŕknjeni RODILNIK: cŕknjenega MESTNIK: pri cŕknjenih DAJALNIK: cŕknjenemu ORODNIK: s cŕknjenima TOŽILNIK: cŕknjen množina določno cŕknjeni IMENOVALNIK: cŕknjena živo cŕknjenega RODILNIK: cŕknjenih MESTNIK: pri cŕknjenem DAJALNIK: cŕknjenim ORODNIK: s cŕknjenim TOŽILNIK: cŕknjena dvojina MESTNIK: pri cŕknjenih IMENOVALNIK: cŕknjena ORODNIK: s cŕknjenimi RODILNIK: cŕknjenih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: cŕknjenima moški spol TOŽILNIK: cŕknjena EDNINA: bòlj cŕknjen MESTNIK: pri cŕknjenih ženski spol ORODNIK: s cŕknjenima EDNINA: bòlj cŕknjena množina srednji spol IMENOVALNIK: cŕknjeni EDNINA: bòlj cŕknjeno RODILNIK: cŕknjenih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: cŕknjenim moški spol TOŽILNIK: cŕknjene EDNINA: nàjbolj in nájbolj cŕknjen MESTNIK: pri cŕknjenih ženski spol ORODNIK: s cŕknjenimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj cŕknjena ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj cŕknjeno IMENOVALNIK: cŕknjena tonemsko RODILNIK: cŕknjene OSNOVNIK DAJALNIK: cŕknjeni moški spol 172 ednina RODILNIK: cȓknjenih IMENOVALNIK: cȓknjen DAJALNIK: cȓknjenima določno cȓknjeni TOŽILNIK: cȓknjeni RODILNIK: cȓknjenega MESTNIK: pri cȓknjenih DAJALNIK: cȓknjenemu ORODNIK: s cȓknjenima TOŽILNIK: cȓknjen množina določno cȓknjeni IMENOVALNIK: cȓknjena živo cȓknjenega RODILNIK: cȓknjenih MESTNIK: pri cȓknjenem DAJALNIK: cȓknjenim ORODNIK: s cȓknjenim TOŽILNIK: cȓknjena dvojina MESTNIK: pri cȓknjenih IMENOVALNIK: cȓknjena ORODNIK: s cȓknjenimi RODILNIK: cȓknjenih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: cȓknjenima moški spol TOŽILNIK: cȓknjena EDNINA: bȍlj cȓknjen MESTNIK: pri cȓknjenih ženski spol ORODNIK: s cȓknjenima EDNINA: bȍlj cȓknjena množina srednji spol IMENOVALNIK: cȓknjeni EDNINA: bȍlj cȓknjeno RODILNIK: cȓknjenih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: cȓknjenim moški spol TOŽILNIK: cȓknjene EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cȓknjen MESTNIK: pri cȓknjenih ženski spol ORODNIK: s cȓknjenimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cȓknjena ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cȓknjeno IMENOVALNIK: cȓknjena RODILNIK: cȓknjene FRAZEOLOGIJA DAJALNIK: cȓknjeni TOŽILNIK: cȓknjeno mrtev/crknjen konj MESTNIK: pri cȓknjeni mrtev konj ORODNIK: s cȓknjeno neknjižno pogovorno crknjen konj dvojina kar je propadlo, zastarelo, v stanju, ko ne IMENOVALNIK: cȓknjeni potekajo več temeljni procesi, ki zagotavljajo RODILNIK: cȓknjenih obstoj, preživetje DAJALNIK: cȓknjenima ▪ Če bi rekel: »Hegel je mrtev konj na filozofskem TOŽILNIK: cȓknjeni trgu,« bi bila opazka resna, toda razumeti bi jo bilo MESTNIK: pri cȓknjenih treba nedobesedno. ORODNIK: s cȓknjenima ▪ Pravzaprav ni več nobenega javnega protesta, tako množina imenovana civilna družba je crknjen konj. IMENOVALNIK: cȓknjene RODILNIK: cȓknjenih refleks crknjenega konja DAJALNIK: cȓknjenim neknjižno pogovorno slaba, neznatna odzivnost TOŽILNIK: cȓknjene ▪ Šele potem ko se je onesnaženost občutno znižala, MESTNIK: pri cȓknjenih je z refleksom crknjenega konja prišla na plano ORODNIK: s cȓknjenimi županova napoved ukrepov ob ponovitvah takih srednji spol situacij. ednina IMENOVALNIK: cȓknjeno IZVOR RODILNIK: cȓknjenega ↑crkniti DAJALNIK: cȓknjenemu TOŽILNIK: cȓknjeno crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti] MESTNIK: pri cȓknjenem POMEN ORODNIK: s cȓknjenim dvojina IMENOVALNIK: cȓknjeni 173 1. neknjižno pogovorno, slabšalno prihajati v stanje, ko ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku osnovni življenjski procesi ne potekajo več; ▪ V poletni vročini, ko crkujete od žeje, boste pred SIN.: neknjižno pogovorno, slabšalno crkavati avtomatom pač globlje segli v žep kot sredi zime. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Iščem tiste gore, do katerih se da pripeljati z ▪ Ljudje so zagnali vik in krik, da pri tej družini krave avtom, da lahko na vrhu uživam, ne pa da crkujem crkujejo kot po tekočem traku. od izčrpanosti. ▪ Videl je, kako crkujejo ljudje, ki jih je imel rad, pa ▪ Problem po njegovem ni v tem, da so muzeji jim ni mogel pomagati. duhamorni in da mularija na ekskurzijah že od malega crkuje od dolgočasja. ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku crkovati od lakote ▪ Imamo več milijard posameznikov, ki nimajo IZGOVOR IN OBLIKE ničesar, ki crkujejo od lakote, umirajo mladi. jakostni ⏵ prisl. + glag. [cərkováti] ▪ V tem trenutku lačen počasi crkuje. IPA: [tsəɾkɔˈʋaːti] 1.1. neknjižno pogovorno, slabšalno prihajati v stanje, ko tonemski osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, [cərkováti] delovanje, preživetje, ne potekajo več; IPA: [tsəɾkɔʋàːtí] SIN.: propadati, neknjižno pogovorno, slabšalno crkavati VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno delavci crkujejo | država crkuje | firme crkujejo | gospodarstvo crkuje NEDOLOČNIK: crkováti ▪ Država crkuje, vi pa gonite stalno eno in isto o NAMENILNIK: crkovàt dogodkih izpred 70 let. sedanjik ▪ Gospodarstvo dobesedno crkuje, delavci v ednina gospodarstvu delajo in ne dobijo plač, revščina se 1. OSEBA: crkújem povečuje. 2. OSEBA: crkúješ ▪ Devetnajst let se samo krade, laže, zavaja, narod 3. OSEBA: crkúje pa crkuje. dvojina 2. 1. OSEBA: neknjižno pogovorno, ekspresivno prihajati v stanje crkújeva neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; 2. OSEBA: crkújeta SIN.: 3. OSEBA: crkújeta kvariti se, neknjižno pogovorno, ekspresivno crkavati množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. avto crkuje 1. OSEBA: crkújemo ▪ Avtomobilska industrija je že zelo razvita, pa avti 2. OSEBA: crkújete še zmeraj crkujejo. 3. OSEBA: crkújejo ▪ Če žarnice crkujejo po tekočem traku, potem je velelnik nekaj narobe z napeljavo. ednina 2. ⏵ glag. + glag. v nedoločniku OSEBA: crkúj ▪ Sistem ima prednost: ko začne crkovati, ga najprej dvojina preprosto ugasneš in v večini primerov se postavi 1. OSEBA: crkújva nazaj na noge. 2. OSEBA: crkújta ⏵ prisl. + glag. množina ▪ Elektrika je sicer napeljana, a stalno crkuje in smo 1. OSEBA: crkújmo po nekaj dni brez nje. 2. OSEBA: crkújte ▪ Orodje javlja, da disk počasi crkuje. deležnik na -l 3. neknjižno pogovorno, ekspresivno živeti v pomanjkanju moški spol zlasti materialnih dobrin; EDNINA: crkovàl SIN.: životariti, neknjižno DVOJINA: pogovorno, ekspresivno crkavati crkovála ▪ Pravico ima vsak, da ima delo in sam primerno MNOŽINA: crkováli zasluži za preživetje, in ne da crkuje od miloščine. ženski spol ▪ Vsak, ki dela 8 ur, bi moral dostojno živeti, danes pa EDNINA: crkovála ljudje crkujejo. DVOJINA: crkováli 3.1. MNOŽINA: crkovále neknjižno pogovorno, ekspresivno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali srednji spol negativnega občutja; EDNINA: crkoválo SIN.: neknjižno pogovorno, ekspresivno DVOJINA: crkováli crkavati 174 MNOŽINA: crkovála IMENOVALNIK: crkujóči deležnik na -č RODILNIK: crkujóčih moški spol DAJALNIK: crkujóčima ednina TOŽILNIK: crkujóči IMENOVALNIK: crkujóč MESTNIK: pri crkujóčih RODILNIK: crkujóčega ORODNIK: s crkujóčima DAJALNIK: crkujóčemu množina TOŽILNIK: crkujóč IMENOVALNIK: crkujóča živo crkujóčega RODILNIK: crkujóčih MESTNIK: pri crkujóčem DAJALNIK: crkujóčim ORODNIK: s crkujóčim TOŽILNIK: crkujóča dvojina MESTNIK: pri crkujóčih IMENOVALNIK: crkujóča ORODNIK: s crkujóčimi RODILNIK: crkujóčih DELEŽJE NA -aje: crkováje DAJALNIK: crkujóčima glagolnik TOŽILNIK: crkujóča ednina MESTNIK: pri crkujóčih IMENOVALNIK: crkovánje ORODNIK: s crkujóčima RODILNIK: crkovánja množina DAJALNIK: crkovánju IMENOVALNIK: crkujóči TOŽILNIK: crkovánje RODILNIK: crkujóčih MESTNIK: pri crkovánju DAJALNIK: crkujóčim ORODNIK: s crkovánjem TOŽILNIK: crkujóče dvojina MESTNIK: pri crkujóčih IMENOVALNIK: crkovánji ORODNIK: s crkujóčimi RODILNIK: crkovánj ženski spol DAJALNIK: crkovánjema ednina TOŽILNIK: crkovánji IMENOVALNIK: crkujóča MESTNIK: pri crkovánjih RODILNIK: crkujóče ORODNIK: s crkovánjema DAJALNIK: crkujóči množina TOŽILNIK: crkujóčo IMENOVALNIK: crkovánja MESTNIK: pri crkujóči RODILNIK: crkovánj ORODNIK: s crkujóčo DAJALNIK: crkovánjem dvojina TOŽILNIK: crkovánja IMENOVALNIK: crkujóči MESTNIK: pri crkovánjih RODILNIK: crkujóčih ORODNIK: s crkovánji DAJALNIK: crkujóčima tonemsko TOŽILNIK: crkujóči NEDOLOČNIK: crkováti MESTNIK: pri crkujóčih NAMENILNIK: crkovȁt ORODNIK: s crkujóčima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: crkujóče 1. OSEBA: crkȗjem RODILNIK: crkujóčih 2. OSEBA: crkȗješ DAJALNIK: crkujóčim 3. OSEBA: crkȗje TOŽILNIK: crkujóče dvojina MESTNIK: pri crkujóčih 1. OSEBA: crkȗjeva ORODNIK: s crkujóčimi 2. OSEBA: crkȗjeta srednji spol 3. OSEBA: crkȗjeta ednina množina IMENOVALNIK: crkujóče 1. OSEBA: crkȗjemo RODILNIK: crkujóčega 2. OSEBA: crkȗjete DAJALNIK: crkujóčemu 3. OSEBA: crkȗjejo TOŽILNIK: crkujóče velelnik MESTNIK: pri crkujóčem ednina ORODNIK: s crkujóčim 2. OSEBA: crkȗj dvojina dvojina 175 1. OSEBA: crkȗjva ORODNIK: s crkuj čima 2. OSEBA: crkȗjta množina množina IMENOVALNIK: crkuj če 1. OSEBA: crkȗjmo RODILNIK: crkuj čih 2. OSEBA: crkȗjte DAJALNIK: crkuj čim deležnik na -l TOŽILNIK: crkuj če moški spol MESTNIK: pri crkuj čih EDNINA: crkovȁl ORODNIK: s crkuj čimi DVOJINA: crkovála srednji spol MNOŽINA: crkováli ednina ženski spol IMENOVALNIK: crkuj če EDNINA: crkovȃla RODILNIK: crkuj čega DVOJINA: crkováli DAJALNIK: crkuj čemu MNOŽINA: crkovále TOŽILNIK: crkuj če srednji spol MESTNIK: pri crkuj čem EDNINA: crkoválo ORODNIK: s crkuj čim DVOJINA: crkováli dvojina MNOŽINA: crkovála IMENOVALNIK: crkuj či deležnik na -č RODILNIK: crkuj čih moški spol DAJALNIK: crkuj čima ednina TOŽILNIK: crkuj či IMENOVALNIK: crkuj č tudi crkuj č MESTNIK: pri crkuj čih RODILNIK: crkuj čega ORODNIK: s crkuj čima DAJALNIK: crkuj čemu množina TOŽILNIK: crkuj č tudi crkuj č IMENOVALNIK: crkuj ča živo crkuj čega RODILNIK: crkuj čih MESTNIK: pri crkuj čem DAJALNIK: crkuj čim ORODNIK: s crkuj čim TOŽILNIK: crkuj ča dvojina MESTNIK: pri crkuj čih IMENOVALNIK: crkuj ča ORODNIK: s crkuj čimi RODILNIK: crkuj čih DELEŽJE NA -aje: crkovȃje DAJALNIK: crkuj čima glagolnik TOŽILNIK: crkuj ča ednina MESTNIK: pri crkuj čih IMENOVALNIK: crkovȃnje ORODNIK: s crkuj čima RODILNIK: crkovȃnja množina DAJALNIK: crkovȃnju IMENOVALNIK: crkuj či TOŽILNIK: crkovȃnje RODILNIK: crkuj čih MESTNIK: pri crkovȃnju DAJALNIK: crkuj čim ORODNIK: s crkovȃnjem TOŽILNIK: crkuj če dvojina MESTNIK: pri crkuj čih IMENOVALNIK: crkovȃnji ORODNIK: s crkuj čimi RODILNIK: crkovȃnj ženski spol DAJALNIK: crkovȃnjema ednina TOŽILNIK: crkovȃnji IMENOVALNIK: crkuj ča MESTNIK: pri crkovȃnjih RODILNIK: crkuj če ORODNIK: s crkovȃnjema DAJALNIK: crkuj či množina TOŽILNIK: crkuj čo IMENOVALNIK: crkovȃnja MESTNIK: pri crkuj či RODILNIK: crkovȃnj ORODNIK: s crkuj čo DAJALNIK: crkovȃnjem dvojina TOŽILNIK: crkovȃnja IMENOVALNIK: crkuj či MESTNIK: pri crkovȃnjih RODILNIK: crkuj čih ORODNIK: s crkovȃnji DAJALNIK: crkuj čima TOŽILNIK: crkuj či FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri crkuj čih 176 umirati/crkovati/crkavati na obroke ▪ Od zelenjave pridelujejo paradižnik, bučke, umirati na obroke cvetačo, ohrovt, mehko in krhkolistne solate ter neknjižno pogovorno crkovati na obroke endivijo. neknjižno pogovorno crkavati na obroke ▪ V tem času prodajajo predvsem domače zelje, PRIMERJAJ ŠE: umiranje na obroke cvetačo, ohrovt in radič. počasi, dlje časa, nezadržno propadati ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Nekdaj zelo popularni mestni poligon je zadnja leta ▪ Cvetača sodi v veliko družino kapusnic in je z umiral na obroke, v zadnjih dveh letih pa smuke mesnato zadebeljenimi socvetji na pogled lepa praktično sploh ni bilo. zelenjava ter zelo okusna. ▪ Hm, čudno. Tudi oni trdijo, da crkujejo na obroke, ti ▪ Prst na gredici, kjer bo rasla cvetača, naj bo pa, da super fajn živijo. bogata, humusna, dobro odcedna, vendar tudi ▪ Včeraj je bilo lepo videti, kako si veliki režejo kose sposobna zadrževati vodo. pogače, medtem ko mali in nepomembni crkavajo na ⏵ prid. beseda + sam. beseda obroke. zgodnja cvetača ▪ Glavnati radič sejemo ali sadimo za vrtninami, ki umreti/umirati/crkniti ipd. od smeha do konca junija zapustijo gredo (zgodnje zelje, umreti od smeha zgodnja cvetača, zgodnji krompir, nizki stročji fižol in druge). v nedovršni obliki umirati od smeha neknjižno pogovorno crkniti od smeha ⏵ prid. beseda + sam. beseda v dajalniku podoben cvetači neknjižno pogovorno, v nedovršni obliki crkavati od smeha ▪ Zeleni brokoli (calabrese) je s čvrsto cvetno glavo neknjižno pogovorno pocrkati od smeha še najbolj podoben cvetači. neknjižno pogovorno, v nedovršni obliki crkovati od smeha s smehom izraziti, da je komu kaj zelo zabavno, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku smešno, tragikomično; zelo se nasmejati čemu; sadike cvetače zelo, glasno se smejati ▪ Med sadikami cvetače pustimo približno 30 centimetrov prostora, pri kolerabi pa od 15 do 20 ▪ Na nesrečo se ni spomnil, da je za vogalom barake centimetrov. parkiral svojo osebno samokolnico, in je kot v komediji pogrnil čeznjo. Mislila sem, da bom umrla od 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot smeha. hrana, jed ▪ Čoln se sicer ni prevrnil, je pa tajski mladenič umiral ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku od smeha, ko sem s cikcakastim motoviljenjem besno dati, naložiti, položiti, stresti cvetačo KAM | dodati, poskušal usmerjati plovilo. primešati cvetačo | jesti cvetačo | kuhati, pripraviti, ▪ Crknil sem skoraj od smeha, ko sem slišal, da so se skuhati cvetačo | narezati, očistiti, odcediti, oprati pirati pred kakim letom pomotoma spravili na manjšo cvetačo | ponuditi cvetačo | razdeliti cvetačo na francosko vojaško ladjo, misleč, da je trgovska. cvetke, cvetove ▪ Ko je film prišel v francoska kina, so ljudje crkavali ▪ Cvetačo damo nazaj v juho, jo pregrejemo, od smeha. potresemo z drobnjakom in ponudimo. ▪ Poskusite vi kako tekmo pokomentirati, me prav ▪ V posodi zavremo približno 0,5 l vode, dodamo zanima, pocrkali bi od smeha. cvetačo in kuhamo 4 minute. ▪ Vedno, ko se dotakneš tipkovnice, ga tako polomiš, ▪ Ni nujno, da cvetačo jemo le zabeljeno z maslom da crkujem od smeha pol ure. in drobtinicami. ▪ Srednje veliko cvetačo očistimo, razdelimo na I cvetove in operemo. ZVOR iz crkati, glej ↑crkavati ⏵ prid. beseda + sam. beseda dušena, gratinirana, kuhana, ocvrta, zapečena cvetača | manjša cvetača | narezana, očiščena, cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] odcejena cvetača | na cvetke, cvetove razdeljena POMEN cvetača | surova cvetača 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem ▪ Da kuhana cvetača ne porumeni, dajte v vodo 30 navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea ml (2 jedilni žlici) mleka. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ V pol litra vode skuhamo na cvetke narezano posaditi, presajati, sejati, saditi cvetačo | pridelovati manjšo cvetačo. cvetačo | prodajati cvetačo ▪ Dobro očiščeno cvetačo skuhamo v slanem ▪ V februarju lahko že sejemo paradižnik, papriko, kropu, ki smo mu dodali nekoliko mleka, da bo cvetačo, zelje in še nekatere vrtnine v zabojčke, ki ostala cvetača bele barve. jih postavimo na svetlo okensko polico. ▪ Na cvetke razdeljeno cvetačo in zrezano čebulo kuhamo v juhi toliko časa, da se cvetača zmehča. 177 ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v MESTNIK: pri cvetáčah rodilniku ORODNIK: s cvetáčami n dag, n g, n kg cvetače | n kilogramov cvetače tonemsko ▪ Za juho vzemite 400 g brokolija in 200 g cvetače ednina za zakuho. IMENOVALNIK: cvetáča ▪ 30 dag cvetače kuhamo 10 minut v slani vodi in RODILNIK: cvetáče jo odcedimo. DAJALNIK: cvetáči ▪ Približno kilogram cvetače očistimo, operemo in TOŽILNIK: cvetáčo skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo malo mleka. MESTNIK: pri cvetáči ⏵ količinski sam. + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s cvetȃčo pol cvetače dvojina ▪ Na olju prepražimo opran in na koščke zrezan IMENOVALNIK: cvetáči por, tri naribane korenčke in cvetke pol cvetače. RODILNIK: cvetȃč ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: cvetáčama cvetki, cvetovi cvetače | glava, glavica cvetače TOŽILNIK: cvetáči ▪ Cvetove cvetače pomočimo v testo in damo na MESTNIK: pri cvetáčah vroče olje, da se z vseh strani zlato ocvrejo. ORODNIK: s cvetáčama ▪ Glavo cvetače razdelimo na cvetke, jih operemo množina in skuhamo v osoljenem kropu do mehkega. IMENOVALNIK: cvetáče ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: cvetȃč cvetača vsebuje KAJ DAJALNIK: cvetáčam ▪ Največ hranil vsebuje presna cvetača, pečena ali TOŽILNIK: cvetáče kuhana v sopari. MESTNIK: pri cvetáčah ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s cvetáčami ▪ Krompirjev pire nadomestite s pirejem iz cvetače z žličko margarine. IZVOR ↑cvet IZGOVOR IN OBLIKE jakostni cvetáčni [cvetáča] cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] POMEN IPA: [tsʋɛˈtaːtʃa] tonemski 1. ki je del cvetače [cvetáča] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [tsʋɛtàːtʃá] cvetačni cvetki, cvetovi | cvetačni listi | cvetačna glava VZOREC ▪ Segrejemo maščobo, cvetačne cvetove pomakamo jakostno v testo, odcedimo in v vroči maščobi hrustljavo ednina zapečemo v petih minutah. IMENOVALNIK: ▪ Iz maščobe in moke naredimo svetlo prežganje, cvetáča dodamo narezane cvetačne liste in dve tretjini RODILNIK: cvetáče cvetov, prilijemo juho in skuhamo do mehkega. DAJALNIK: cvetáči ▪ Cvetačni glavi odstranimo zelene liste, bele cvetke TOŽILNIK: cvetáčo pustimo skupaj. MESTNIK: pri cvetáči 1.1. ki je iz cvetače ali vsebuje cvetačo, zlasti ORODNIK: s cvetáčo dvojina socvetje IMENOVALNIK: cvetáči ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: cvetačni narastek cvetáč | cvetačni pire | cvetačna juha, krema DAJALNIK: cvetáčama ▪ Naša bralka nam je poslala recept za cvetačni TOŽILNIK: cvetáči narastek, ki je odlična priloga ali samostojna jed, MESTNIK: pri cvetáčah ki se lahko jé topla ali hladna. ORODNIK: s cvetáčama množina ▪ Jajca s soljo in poprom stepemo, dodamo cvetačni pire, smetano, brokolijeve vršičke in zmes IMENOVALNIK: cvetáče razdelimo v modelčke. RODILNIK: cvetáč ▪ Cvetačna juha na čebuli in poru, z nekaj smetane DAJALNIK: cvetáčam za zgostitev, je bila odličen uvod za glavno jed. TOŽILNIK: cvetáče 178 ▪ Cvetačna musaka je okusna, če cvetačne cvete le TOŽILNIK: cvetáčne skuhamo in jih pred pripravo musake ne cvremo. MESTNIK: pri cvetáčnih ORODNIK: s cvetáčnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [cvetáčni] IMENOVALNIK: cvetáčno IPA: [tsʋɛˈtaːtʃni] RODILNIK: cvetáčnega tonemski DAJALNIK: cvetáčnemu [cvetáčni] in [cvetȃčni] TOŽILNIK: cvetáčno IPA: [tsʋɛtàːtʃní] in [tsʋɛtáːtʃnì] MESTNIK: pri cvetáčnem ORODNIK: s cvetáčnim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: cvetáčni OSNOVNIK RODILNIK: cvetáčnih moški spol DAJALNIK: cvetáčnima ednina TOŽILNIK: cvetáčni IMENOVALNIK: cvetáčni MESTNIK: pri cvetáčnih RODILNIK: cvetáčnega ORODNIK: s cvetáčnima DAJALNIK: cvetáčnemu množina TOŽILNIK: cvetáčni IMENOVALNIK: cvetáčna živo cvetáčnega RODILNIK: cvetáčnih MESTNIK: pri cvetáčnem DAJALNIK: cvetáčnim ORODNIK: s cvetáčnim TOŽILNIK: cvetáčna dvojina MESTNIK: pri cvetáčnih IMENOVALNIK: cvetáčna ORODNIK: s cvetáčnimi RODILNIK: cvetáčnih tonemsko DAJALNIK: cvetáčnima OSNOVNIK TOŽILNIK: cvetáčna moški spol MESTNIK: pri cvetáčnih ednina ORODNIK: s cvetáčnima IMENOVALNIK: cvetáčni množina RODILNIK: cvetáčnega IMENOVALNIK: cvetáčni DAJALNIK: cvetáčnemu RODILNIK: cvetáčnih TOŽILNIK: cvetáčni DAJALNIK: cvetáčnim živo cvetáčnega TOŽILNIK: cvetáčne MESTNIK: pri cvetáčnem MESTNIK: pri cvetáčnih ORODNIK: s cvetáčnim ORODNIK: s cvetáčnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: cvetáčna ednina RODILNIK: cvetáčnih IMENOVALNIK: cvetáčna DAJALNIK: cvetáčnima RODILNIK: cvetáčne TOŽILNIK: cvetáčna DAJALNIK: cvetáčni MESTNIK: pri cvetáčnih TOŽILNIK: cvetáčno ORODNIK: s cvetáčnima MESTNIK: pri cvetáčni množina ORODNIK: s cvetáčno IMENOVALNIK: cvetáčni dvojina RODILNIK: cvetáčnih IMENOVALNIK: cvetáčni DAJALNIK: cvetáčnim RODILNIK: cvetáčnih TOŽILNIK: cvetáčne DAJALNIK: cvetáčnima MESTNIK: pri cvetáčnih TOŽILNIK: cvetáčni ORODNIK: s cvetáčnimi MESTNIK: pri cvetáčnih ženski spol ORODNIK: s cvetáčnima ednina množina IMENOVALNIK: cvetáčna IMENOVALNIK: cvetáčne RODILNIK: cvetáčne RODILNIK: cvetáčnih DAJALNIK: cvetáčni DAJALNIK: cvetáčnim TOŽILNIK: cvetáčno 179 MESTNIK: pri cvetáčni ORODNIK: s cvetȃčnima ORODNIK: s cvetáčno množina dvojina IMENOVALNIK: cvetȃčni IMENOVALNIK: cvetáčni RODILNIK: cvetȃčnih RODILNIK: cvetáčnih DAJALNIK: cvetȃčnim DAJALNIK: cvetáčnima TOŽILNIK: cvetȃčne TOŽILNIK: cvetáčni MESTNIK: pri cvetȃčnih MESTNIK: pri cvetáčnih ORODNIK: s cvetȃčnimi ORODNIK: s cvetáčnima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: cvetáčne IMENOVALNIK: cvetȃčna RODILNIK: cvetáčnih RODILNIK: cvetȃčne DAJALNIK: cvetáčnim DAJALNIK: cvetȃčni TOŽILNIK: cvetáčne TOŽILNIK: cvetȃčno MESTNIK: pri cvetáčnih MESTNIK: pri cvetȃčni ORODNIK: s cvetáčnimi ORODNIK: s cvetȃčno srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: cvetȃčni IMENOVALNIK: cvetáčno RODILNIK: cvetȃčnih RODILNIK: cvetáčnega DAJALNIK: cvetȃčnima DAJALNIK: cvetáčnemu TOŽILNIK: cvetȃčni TOŽILNIK: cvetáčno MESTNIK: pri cvetȃčnih MESTNIK: pri cvetáčnem ORODNIK: s cvetȃčnima ORODNIK: s cvetáčnim množina dvojina IMENOVALNIK: cvetȃčne IMENOVALNIK: cvetáčni RODILNIK: cvetȃčnih RODILNIK: cvetáčnih DAJALNIK: cvetȃčnim DAJALNIK: cvetáčnima TOŽILNIK: cvetȃčne TOŽILNIK: cvetáčni MESTNIK: pri cvetȃčnih MESTNIK: pri cvetáčnih ORODNIK: s cvetȃčnimi ORODNIK: s cvetáčnima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: cvetáčna IMENOVALNIK: cvetȃčno RODILNIK: cvetáčnih RODILNIK: cvetȃčnega DAJALNIK: cvetáčnim DAJALNIK: cvetȃčnemu TOŽILNIK: cvetáčna TOŽILNIK: cvetȃčno MESTNIK: pri cvetáčnih MESTNIK: pri cvetȃčnem ORODNIK: s cvetáčnimi ORODNIK: s cvetȃčnim in (tonemska dvojnica) dvojina tonemsko IMENOVALNIK: cvetȃčni OSNOVNIK RODILNIK: cvetȃčnih moški spol DAJALNIK: cvetȃčnima ednina TOŽILNIK: cvetȃčni IMENOVALNIK: cvetȃčni MESTNIK: pri cvetȃčnih RODILNIK: cvetȃčnega ORODNIK: s cvetȃčnima DAJALNIK: cvetȃčnemu množina TOŽILNIK: cvetȃčni IMENOVALNIK: cvetȃčna živo cvetȃčnega RODILNIK: cvetȃčnih MESTNIK: pri cvetȃčnem DAJALNIK: cvetȃčnim ORODNIK: s cvetȃčnim TOŽILNIK: cvetȃčna dvojina MESTNIK: pri cvetȃčnih IMENOVALNIK: cvetȃčna ORODNIK: s cvetȃčnimi RODILNIK: cvetȃčnih DAJALNIK: cvetȃčnima IZVOR TOŽILNIK: cvetȃčna ↑cvetača MESTNIK: pri cvetȃčnih 180 cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca] IPA: [tsʋɛˈtiːtsa] POMEN tonemski 1. rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; [cvetíca] SIN.: IPA: [tsʋɛtìːtsá] cvetlica, cvetnica ⏵ prid. beseda + sam. beseda V bele, pisane cvetice ZOREC | drobna, nežna cvetica | lepa cvetica jakostno | pomladanske, pomladne, spomladanske cvetice ednina | travniške, vrtne cvetice ▪ Vsak korak v parku prinaša nepozabne fotografije, IMENOVALNIK: cvetíca saj doline, polne marjetic in preostalih travniških RODILNIK: cvetíce cvetic, kar puhtijo od življenja. DAJALNIK: cvetíci ▪ Ta drobna in nežna cvetica ima za zvončico TOŽILNIK: cvetíco nenavadne cvetove, saj niso odprti, pač pa na koncu MESTNIK: pri cvetíci zoženi, zaprti. ORODNIK: s cvetíco ▪ Dišeča in izredno lepa cvetica nam bo z dvojina zvezdastimi cvetovi rdeče, roza, rumene in bele IMENOVALNIK: cvetíci barve popestrila grede, obrobke in balkone in tudi RODILNIK: cvetíc dom. DAJALNIK: cvetícama ▪ Prve spomladanske cvetice so že odcvetele, druge TOŽILNIK: cvetíci pa odpirajo svoje cvetove na toplem soncu. MESTNIK: pri cvetícah ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s cvetícama ▪ Če cvetice ne cvetijo več bujno, je pravi čas, da jih množina pognojite. IMENOVALNIK: cvetíce ▪ Drobna rumena cvetica raste samo tukaj in krajani RODILNIK: cvetíc se zavedajo, kako pomembno je, da so jo ohranili. DAJALNIK: cvetícam ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: cvetíce ▪ Ni nujno, da mora mizo vedno krasiti šopek cvetic. MESTNIK: pri cvetícah ▪ Da bi polepšali videz mesta in ga dodatno ozelenili, ORODNIK: s cvetícami je uprava za gradnjo občine kupila tristo sadik cvetic tonemsko in prav toliko sadik platan in lip. ednina 2. v besedilih o vinu aroma vina, ki spominja zlasti na IMENOVALNIK: cvetíca cvetje, sadje RODILNIK: cvetíce ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: cvetíci izrazita, nežna cvetica | lepa, prijetna cvetica | sadna TOŽILNIK: cvetíco cvetica | sortna cvetica | vinska cvetica | značilna MESTNIK: pri cvetíci cvetica ORODNIK: s cvetȋco ▪ Zaradi močnega vrenja in tvorbe CO2 se lahko dvojina izgublja nežna cvetica, nastali višji alkoholi med IMENOVALNIK: cvetíci vrenjem pa zabrišejo sortni karakter. RODILNIK: cvetȋc ▪ Modri pinot je prijetno, zelo okusno suho vino DAJALNIK: cvetícama bogatega telesa in prijetne sortne cvetice, ki TOŽILNIK: cvetíci spominja na robide in višnje. MESTNIK: pri cvetícah ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s cvetícama cvetica odlikuje vino množina ▪ Vino je krepkega in polnega okusa. Odlikuje ga IMENOVALNIK: cvetíce sortna, nežna cvetica, ki spominja na jabolko, skorjo RODILNIK: cvetȋc sveže pečenega kruha in cvetje akacije. DAJALNIK: cvetícam ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: cvetíce vino s KAKŠNO cvetico MESTNIK: pri cvetícah ▪ O letošnjih belih sortnih vinih s Trške gore je ORODNIK: s cvetícami dejala, da gre za bogata in polna vina z izstopajočimi cveticami. IZVOR ↑cvet IZGOVOR IN OBLIKE jakostni cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca] [cvetíca] POMEN 181 1. rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SIN.: ▪ Ko nabiramo cvetlice za vazo, jih odrežimo zgodaj cvetica, cvetnica zjutraj ali pozno zvečer. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Izkušnja nas je prepričala, da moramo nekatere alpske, gorske, poljske, travniške, vrtne cvetlice | cvetlice posaditi v zavetje oziroma jih v deževnem balkonske, divje, okrasne cvetlice | bele, modre, obdobju umakniti pod streho. pisane, rdeče, rumene cvetlice | KAKO, KDAJ cvetoče ▪ Lansko leto so nas sošolci prijetno presenetili in cvetlice | čudovite, lepe cvetlice | dišeča cvetlica | nam na dan žena podarili cvetlico. drobne, majhne, skromne cvetlice | eksotične, ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku izbrane cvetlice | enoletne cvetlice | najljubša, cvetlice na travniku, vrtu priljubljena cvetlica | nežne cvetlice | poletne, ▪ Mali zvonček ali galanthus je pravi znanilec pomladne, sezonske, spomladanske cvetlice | pomladi, saj je ena od prvih cvetlic na vrtu. posušene, sveže cvetlice | redke cvetlice ▪ V najhujši poletni pripeki so cvetlice na travnikih ▪ Poleg uvoženega rezanega cvetja rada nareže od vročine povešale glave. grmovje iz narave ali natrga travniške cvetlice, za ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku katere ve, da bodo zdržale v vazi. nekaj, veliko cvetlic ▪ Z ustreznim izborom okrasnih cvetlic bomo ▪ Pogosto najdemo le po nekaj cvetlic. Slikovite cvetenje na svojem vrtu raztegnili od marca do rožice so zveste svojemu rastišču. oktobra. ▪ Zelene površine v mestu so lepo urejene, veliko je ▪ Povsod naokrog je veliko travnikov in pašnikov, na drevja, morda bi lahko bilo še več cvetlic. katerih se poleti bohotijo pisane cvetlice. ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku ▪ Več vrst teh drobnih cvetlic ima posamične dele pogled na cvetlice cvetov obarvane v odtenkih rjave. ▪ Svojevrsten užitek ponujajo pogledi na gorske ▪ Pirhe ovijemo s prvimi spomladanskimi cvetlicami cvetlice tako od daleč kot tudi povsem od blizu. in jih postavimo v podstavke. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku vaza s cvetlicami barve, vrste cvetlic | gojenje cvetlic | šopek cvetlic | ▪ Na tihožitju je vaza z vijoličastimi in rožnatimi vonj cvetlic cvetlicami. ▪ Modri cvetovi, zlasti če raste skupaj več različnih ▪ Steklenjak je dovolj velik, da vanj lahko spravite tri vrst cvetlic, lahko naredijo naš vrt še posebno manjše lončke s cvetlicami ali začimbnicami, čaroben. odprtina na sprednji strani pa omogoča zračenje, ▪ Na ogled so raznovrstne posode za rastline in vsa zalivanje in čiščenje. ostala tehnologija, ki je nepogrešljiva pri gojenju ⏵ prid. beseda + sam. beseda v rodilniku cvetlic in rastlin. poln cvetlic ▪ Najpogostejše darilo za 8. marec je še vedno ▪ Staro hišo kot venček obkroža podeželski vrt, poln šopek cvetlic ali lončnica, tako da si od praznika izbranih cvetlic. največ obetajo cvetličarji. ⏵ priredna zveza ▪ Ker uživa v dotiku in vonju cvetlic, vsako leto cvetlice in vrtnine, cvetlice in zelenjava, cvetlice in zasadi vsaj štiri obešanke, na okna pa postavi zelišča mešane zasaditve živih barv, med katerimi se ▪ V rastlinjakih najpogosteje pridelujemo vrtnine in najdejo tudi gorenjski nageljni. cvetlice izven rastne sezone. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ V setvenem načrtu poleg zelenjave upoštevajmo cvetlica cvete, cveti | cvetlice krasijo KAJ | cvetlice tudi zelišča in cvetlice. rastejo 1.1. okras v obliki take rastline ▪ Cvetlica je skromna in lepo cveti do jeseni. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Vrt ima več lepih, odmaknjenih kotičkov, ki jih drobne cvetlice | papirnate cvetlice | pisane cvetlice | krasijo različne cvetlice. umetne cvetlice ▪ Hiški sta bili obrnjeni ena proti drugi, povezovala ▪ Navdušena so bila zlasti dekleta, ki so v svoje ju je peščena potka, ob kateri so rasle cvetlice. venčke spretno vpletala pisane cvetlice, ki so jih ▪ Enoletna poletna cvetlica najbolje uspeva na prej naredila iz barvnega papirja. polnem soncu in ima rada hranljiva tla. ▪ Glinene lončke poljubne velikosti pobarvamo z ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku akrilnimi ali granitnimi barvami, jih oblepimo z gojiti cvetlice | nabirati cvetlice | posaditi, saditi darilnim trakom ali izrezanimi papirnatimi cvetlice cvetlicami. ▪ Ko se potaknjenci ukoreninijo, jih presadimo v ▪ Na oglavje so prišite umetne cvetlice iz blaga, večje lončke in postavimo v prostor, kjer običajno papirja in kovinskih kroglic srebrne barve. gojimo cvetlice. 2. ekspresivno neresna, nepremišljena izjava, dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke 182 ▪ Kaj ko bi ti navedel nekaj njegovih cvetlic, ki so danes modro pozabljene in zamolčane? IZVOR iz cvesti, glej ↑cvet IZGOVOR IN OBLIKE jakostni cvetličár cvetličárja redko cvetlíčar cvetlíčarja [cvetlíca] samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar] IPA: [tsʋɛtˈliːtsa] POMEN tonemski 1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo [cvetlíca] okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, IPA: [tsʋɛtlìːtsá] okrasitvah VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno domači, slovenski, tuji cvetličarji | kranjski, ljubljanski ednina cvetličar | najboljši cvetličar ▪ Pod posebnim šotorom bodo slovenski cvetličarji IMENOVALNIK: cvetlíca pripravili razstavo rezanega cvetja, vse v slogu RODILNIK: cvetlíce pomembnega jubileja. DAJALNIK: cvetlíci ▪ Priznani kranjski cvetličar bo predstavil nekaj TOŽILNIK: cvetlíco trendov v zasajanju, predvsem pa postregel s MESTNIK: pri cvetlíci praktičnimi nasveti o izbiri in negi cvetja. ORODNIK: s cvetlíco ▪ Po poklicu je cvetličarka in z velikim veseljem dela dvojina pri enem najboljših cvetličarjev v prestolnici. IMENOVALNIK: cvetlíci ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: cvetlíc cvetličarji izdelajo KAJ | cvetličarji predstavijo KAJ, se DAJALNIK: cvetlícama predstavijo | cvetličarji uporabljajo KAJ TOŽILNIK: cvetlíci ▪ Na oddelku z bogatim vrtnim programom vam MESTNIK: pri cvetlícah cvetličarji izdelajo tudi novoletni aranžma po vaši ORODNIK: s cvetlícama želji. množina ▪ Cvetličarji se bodo predstavili z velikonočnimi IMENOVALNIK: cvetlíce izdelki, vrtnarji s sadikami, možen pa bo tudi nakup RODILNIK: cvetlíc pletenic s pirhi in šopkov. DAJALNIK: cvetlícam ▪ Cvetličarji danes uporabljajo tudi druge naravne in TOŽILNIK: cvetlíce umetne materiale, ki dopolnjujejo ali poudarjajo MESTNIK: pri cvetlícah dekorativne lastnosti cvetja. ORODNIK: s cvetlícami ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tonemsko delo, poklic cvetličarja | sekcija cvetličarjev in ednina vrtnarjev | tekmovanje cvetličarjev IMENOVALNIK: cvetlíca ▪ Poklic cvetličarja je danes premalo cenjen, saj se RODILNIK: cvetlíce cvetje prodaja že kar na vsaki bencinski črpalki, DAJALNIK: cvetlíci aranžiranja se loti že skoraj vsak trgovec. TOŽILNIK: cvetlíco ▪ Ena pomembnejših nalog, ki so si jih zadali v MESTNIK: pri cvetlíci sekciji cvetličarjev in vrtnarjev, bo pridobitev ORODNIK: s cvetlȋco informacij o trgu okrasnih rastlin v Sloveniji. dvojina ▪ Tridnevni sejem bodo popestrili s tekmovanjem IMENOVALNIK: cvetlíci cvetličarjev, ki se bodo pomerili v izdelovanju RODILNIK: cvetličnih aranžmajev. cvetlȋc DAJALNIK: cvetlícama ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: izdelki za cvetličarje cvetlíci ▪ Podjetje je poskrbelo tudi za pester obsejemski MESTNIK: pri cvetlícah program z atraktivnimi florističnimi prireditvami, ki ORODNIK: s cvetlícama množina jih bodo pripravili ob bogati predstavitvi izdelkov za cvetličarje in vrtnarje ter oblikovalce vrtov in krajin. IMENOVALNIK: cvetlíce ▪ Priročnik za cvetličarje in floriste je napisan in RODILNIK: cvetlȋc oblikovan tako, da ga z veseljem vzamejo v roke DAJALNIK: cvetlícam tudi ljubiteljski sestavljalci šopkov in cvetličnega TOŽILNIK: cvetlíce okrasja. MESTNIK: pri cvetlícah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s cvetlícami 183 ▪ Turistično društvo vabi cvetličarje in vrtnarje, da tonemsko ponudijo svoje storitve na veliki prodajni razstavi ednina cvetja. IMENOVALNIK: cvetličár ▪ Vprašajte cvetličarje po cenah za aranžmaje. RODILNIK: cvetličárja ⏵ glag. + pri + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: cvetličárju ▪ Rastlino, ki ste jo kupili pri cvetličarju, lahko po TOŽILNIK: cvetličárja koncu cvetenja posadite na vrt. MESTNIK: pri cvetličárju 1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za ORODNIK: s cvetličárjem tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih dvojina rastlin IMENOVALNIK: cvetličárja ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: cvetličárjev tudi cvetličȃrjev bodoči cvetličarji | mladi cvetličarji DAJALNIK: cvetličárjema ▪ V prvem letniku je 30 bodočih cvetličarjev, v TOŽILNIK: cvetličárja drugem pa kar 44. MESTNIK: pri cvetličárjih tudi pri cvetličȃrjih ▪ Ob koncu šolanja so mladi cvetličarji pripravili ORODNIK: s cvetličárjema razstavo cvetličnih aranžmajev. množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: cvetličárji ▪ Na sejmu se bodo tudi letos predstavili dijaki RODILNIK: cvetličárjev tudi cvetličȃrjev vrtnarske in kmetijskih šol, kjer izobražujejo mlade DAJALNIK: cvetličárjem cvetličarje in vrtnarje ter vrtnarske tehnike. TOŽILNIK: cvetličárje ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri cvetličárjih tudi pri cvetličȃrjih ▪ Končal je srednjo šolo za cvetličarje in kasneje ORODNIK: s cvetličárji tudi s cvetličȃrji uspešno končal dveletno izobraževanje za redko cvetličarskega mojstra. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: cvetlíčar jakostni RODILNIK: cvetlíčarja [cvetličár] redko [cvetlíčar] DAJALNIK: cvetlíčarju IPA: [tsʋɛtliˈtʃaːɾ] redko [tsʋɛtˈliːtʃaɾ] TOŽILNIK: cvetlíčarja tonemski MESTNIK: pri cvetlíčarju [cvetličár] redko [cvetlȋčar] ORODNIK: s cvetlíčarjem IPA: [tsʋɛtlitʃàːɾ] redko [tsʋɛtlíːtʃàɾ] dvojina IMENOVALNIK: cvetlíčarja VZOREC RODILNIK: cvetlíčarjev jakostno DAJALNIK: cvetlíčarjema ednina TOŽILNIK: cvetlíčarja IMENOVALNIK: cvetličár MESTNIK: pri cvetlíčarjih RODILNIK: cvetličárja ORODNIK: s cvetlíčarjema DAJALNIK: cvetličárju množina TOŽILNIK: cvetličárja IMENOVALNIK: cvetlíčarji MESTNIK: pri cvetličárju RODILNIK: cvetlíčarjev ORODNIK: s cvetličárjem DAJALNIK: cvetlíčarjem dvojina TOŽILNIK: cvetlíčarje IMENOVALNIK: cvetličárja MESTNIK: pri cvetlíčarjih RODILNIK: cvetličárjev ORODNIK: s cvetlíčarji DAJALNIK: cvetličárjema tonemsko TOŽILNIK: cvetličárja ednina MESTNIK: pri cvetličárjih IMENOVALNIK: cvetlȋčar ORODNIK: s cvetličárjema RODILNIK: cvetlȋčarja množina DAJALNIK: cvetlȋčarju IMENOVALNIK: cvetličárji TOŽILNIK: cvetlȋčarja RODILNIK: cvetličárjev MESTNIK: pri cvetlȋčarju DAJALNIK: cvetličárjem ORODNIK: s cvetlȋčarjem TOŽILNIK: cvetličárje dvojina MESTNIK: pri cvetličárjih IMENOVALNIK: cvetlȋčarja ORODNIK: s cvetličárji RODILNIK: cvetlȋčarjev 184 DAJALNIK: cvetlȋčarjema ▪ To niso zapleteni, visokoleteči aranžmaji, pač pa TOŽILNIK: cvetlȋčarja domiselne stvaritve cvetličarke, ki upošteva MESTNIK: pri cvetlȋčarjih možnosti ljubiteljev cvetja in letni čas, v katerem ORODNIK: s cvetlȋčarjema nastajajo. množina ▪ Kupci bodo deležni prijaznega nasmeha, toplih IMENOVALNIK: cvetlȋčarji besed, predvsem pa domiselno pripravljenega RODILNIK: cvetlȋčarjev cvetličnega okrasja izpod prstov cvetličark. DAJALNIK: cvetlȋčarjem ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: cvetlȋčarje ▪ Obiskuje razstave in spremlja tuji strokovni tisk, pri MESTNIK: tem pa poskuša tuje usmeritve prilagoditi pri cvetlȋčarjih ORODNIK: možnostim, ki jih ima cvetličarka v majhnem mestu. s cvetlȋčarji ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku B ▪ Cvetličarka s skoraj tremi desetletji izkušenj ve, da ESEDOTVORJE feminativ: cvetličárka je mnogim pogled na cvetlice v vazah ali lončkih svojevrsten počitek. IZVOR IZGOVOR IN OBLIKE ↑cvetlica jakostni [cvetličárka] cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola IPA: [tsʋɛtliˈtʃaːɾka] [cvetličárka] tonemski POMEN [cvetličárka] ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo IPA: [tsʋɛtlitʃàːɾká] okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno mlada cvetličarka ednina ▪ Mlada cvetličarka, ki se namesto za nadaljevanje IMENOVALNIK: cvetličárka varne zaposlitve v vodilnem florističnem podjetju RODILNIK: cvetličárke odloči za negotovo samostojno pot, mora imeti DAJALNIK: cvetličárki vizijo, vztrajnost, predanost delu in zvrhano mero TOŽILNIK: cvetličárko prijaznosti. MESTNIK: pri cvetličárki ▪ V cvetličarni delata kvalificirani cvetličarki, ki se ORODNIK: s cvetličárko skupaj z nosilcem dejavnosti udeležujeta vseh dvojina izobraževanj na tem področju. IMENOVALNIK: cvetličárki ▪ Pogosto je treba kupljeno cvetje zaradi uvelosti iz RODILNIK: cvetličárk vaz odstraniti že po dveh dneh, čeprav povsod DAJALNIK: prijazne cvetličarke zatrjujejo, da nam mora cvetje v cvetličárkama vazi zdržati teden dni. TOŽILNIK: cvetličárki MESTNIK: pri cvetličárkah ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: cvetličarka vodi s cvetličárkama KAJ množina ▪ Za krajane in krajanke so pripravili tečaj aranžiranja suhega cvetja, ki ga je vodila IMENOVALNIK: cvetličárke cvetličarka. RODILNIK: cvetličárk ▪ Cvetličarka pozorno posluša želje strank, nato pa DAJALNIK: cvetličárkam tudi sama predlaga kaj o končni obliki svojih TOŽILNIK: cvetličárke izdelkov. MESTNIK: pri cvetličárkah ▪ »Lončnice pozimi gnojimo manj, od pomladi do ORODNIK: s cvetličárkami jeseni pa izdatneje,« svetuje cvetličarka. tonemsko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina iskati, zaposliti cvetličarko IMENOVALNIK: cvetličárka ▪ Zaposlimo cvetličarko z izkušnjami za samostojno RODILNIK: cvetličárke delo v cvetličarni. DAJALNIK: cvetličárki ▪ Ko smo izdelovali rože iz papirja, smo obiskali TOŽILNIK: cvetličárko cvetličarko, ki nam je pokazala nekaj načinov MESTNIK: pri cvetličárki aranžiranja končnih izdelkov. ORODNIK: s cvetličȃrko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina 185 IMENOVALNIK: cvetličárki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: cvetličȃrk lastnica, lastnik cvetličarne | prostori cvetličarne DAJALNIK: cvetličárkama ▪ Na polici se bohoti prekrasen šopek, ki ga je TOŽILNIK: cvetličárki lastnica cvetličarne pripravila za razstavo. MESTNIK: pri cvetličárkah ▪ V obstoječi mrliški vežici bi po gradnji novih vežic ORODNIK: s cvetličárkama uredili prostore cvetličarne, svečarne in javnih množina sanitarij. IMENOVALNIK: cvetličárke ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku RODILNIK: cvetličȃrk delo v cvetličarni DAJALNIK: cvetličárkam ▪ Dela v cvetličarni se priuči tudi veliko aranžerjev. TOŽILNIK: cvetličárke ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri cvetličárkah cvetličarne in vrtnarije, cvetličarne in vrtni centri ORODNIK: s cvetličárkami ▪ V cvetličarnah in vrtnih centrih so naprodaj že zasajene skupine rastlin v okrasnih posodah. IZVOR ↑cvetličar IZGOVOR IN OBLIKE jakostni cvetličárna [cvetličárna] cvetličárne samostalnik ženskega spola IPA: [tsʋɛtliˈtʃaːɾna] [cvetličárna] P tonemski OMEN trgovina, podjetje, ki se ukvarja s prodajo, [cvetličȃrna] vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v IPA: [tsʋɛtlitʃáːɾnà] šopkih, okrasitvah VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno bližnja cvetličarna | lastna cvetličarna | majhna ednina cvetličarna | bolje založena cvetličarna IMENOVALNIK: cvetličárna ▪ Rad se ustavi v bližnji cvetličarni in jo razveseli s RODILNIK: cvetličárne šopkom njenega najljubšega cvetja. DAJALNIK: cvetličárni ▪ Cvetje lahko dostavijo kar iz lastne cvetličarne, TOŽILNIK: kjer izdelujejo lepe nagrobne aranžmaje. cvetličárno MESTNIK: ▪ Prepričani smo, da boste v večini bolje založenih pri cvetličárni cvetličarn zagotovo dobili tudi sadike gorenjskih ORODNIK: s cvetličárno dvojina nageljnov. IMENOVALNIK: cvetličárni ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku delati v cvetličarni RODILNIK: | dobiti, kupiti cvetličárn KAJ v cvetličarni | prodajati v cvetličarni DAJALNIK: cvetličárnama ▪ Dokler sta delala v cvetličarni, sta šopke vedno TOŽILNIK: cvetličárni dopolnjevala z zanimivim listjem s svojega vrta. MESTNIK: pri cvetličárnah ▪ Ni nujno, da rezano cvetje vsakič kupite v ORODNIK: s cvetličárnama cvetličarni. množina ▪ V rastlinjaku gojijo rože, ki jih prodajajo v IMENOVALNIK: cvetličárne cvetličarni. RODILNIK: cvetličárn ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: cvetličárnam iti, priti, zaviti v cvetličarno TOŽILNIK: cvetličárne ▪ Opazil je, da so tako med moškimi kot med MESTNIK: pri cvetličárnah ženskami stranke, ki zelo dobro vedo, po kaj so ORODNIK: s cvetličárnami prišle v cvetličarno. tonemsko ▪ Neznanec je skušal vlomiti v cvetličarno, market in ednina butik, vendar mu ni uspelo. IMENOVALNIK: cvetličȃrna ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: cvetličȃrne imeti cvetličarno | odpreti cvetličarno DAJALNIK: cvetličȃrni ▪ Odkar se zaveda, je v njej klila želja, da bi skrbela TOŽILNIK: cvetličȃrno za cvetje, da bi nekoč imela svojo cvetličarno. MESTNIK: pri cvetličȃrni ▪ V bližini so odprli novo cvetličarno, kjer so ponujali ORODNIK: s cvetličȃrno tudi eksotične vrste rastlin. dvojina ▪ Je vrtnarska tehnica in vodi lastno cvetličarno. IMENOVALNIK: cvetličȃrni 186 RODILNIK: cvetličȃrn tonemski DAJALNIK: cvetličȃrnama [cvetličárski] TOŽILNIK: cvetličȃrni IPA: [tsʋɛtlitʃàːɾskí] MESTNIK: pri cvetličȃrnah ORODNIK: s cvetličȃrnama VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: cvetličȃrne OSNOVNIK RODILNIK: cvetličȃrn moški spol DAJALNIK: cvetličȃrnam ednina TOŽILNIK: cvetličȃrne IMENOVALNIK: cvetličárski MESTNIK: pri cvetličȃrnah RODILNIK: cvetličárskega ORODNIK: s cvetličȃrnami DAJALNIK: cvetličárskemu TOŽILNIK: cvetličárski IZVOR živo cvetličárskega ↑cvetlica MESTNIK: pri cvetličárskem ORODNIK: s cvetličárskim cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik dvojina IMENOVALNIK: [cvetličárski] cvetličárska POMEN RODILNIK: cvetličárskih 1. ki je v zvezi s cvetličarji ali cvetličarstvom DAJALNIK: cvetličárskima TOŽILNIK: cvetličárska ⏵ prid. beseda + sam. beseda cvetličarski mojster MESTNIK: | cvetličarski poklic | cvetličarski pri cvetličárskih prvak | cvetličarski izdelki | cvetličarska dejavnost, ORODNIK: s cvetličárskima stroka | cvetličarska razstava | cvetličarske storitve | množina cvetličarsko prvenstvo, tekmovanje IMENOVALNIK: cvetličárski ▪ Cvetličarski mojster je ustvaril tri praznične RODILNIK: cvetličárskih aranžmaje, ki bodo imeniten okras za dom ali vrt. DAJALNIK: cvetličárskim ▪ Od mladosti si je želela opravljati cvetličarski poklic TOŽILNIK: cvetličárske – kot cvetličarka dela osem let. MESTNIK: pri cvetličárskih ▪ Poudaril je, da sejem ni le priložnost za ORODNIK: z cvetličárskimi predstavitev cvetličarskih izdelkov in opreme, ženski spol temveč tudi za uveljavitev vsega znanja na tem ednina področju. IMENOVALNIK: cvetličárska ▪ Cvetličarska dejavnost je še vedno razdvojena med RODILNIK: cvetličárske trgovsko in obrtno, saj natančne ločnice med njima DAJALNIK: cvetličárski država še ni potegnila. TOŽILNIK: cvetličársko 1.1. ki je namenjen za cvetličarstvo, se MESTNIK: pri cvetličárski uporablja v cvetličarstvu ORODNIK: s cvetličársko ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina cvetličarska žica IMENOVALNIK: cvetličárski ▪ Da bo mah zagotovo pritrjen na venček, si RODILNIK: cvetličárskih pomagajte še s cvetličarsko žico, ki jo ovijete okoli DAJALNIK: cvetličárskima venčka v smeri urinega kazalca. TOŽILNIK: cvetličárski ▪ Na rob vaze so položili venček, spleten iz vejic MESTNIK: pri cvetličárskih jablane, ki so jih prilepili na okroglo slamnato ORODNIK: s cvetličárskima osnovo s cvetličarsko pištolo s silikonom. množina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: cvetličárske cvetličarski in vrtnarski RODILNIK: cvetličárskih ▪ Na sejmu si bo mogoče ogledati cvetličarske in DAJALNIK: cvetličárskim vrtnarske potrebščine, sredstva za vzgojo in TOŽILNIK: cvetličárske varstvo rastlin. MESTNIK: pri cvetličárskih ORODNIK: s cvetličárskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [cvetličárski] IMENOVALNIK: cvetličársko IPA: [tsʋɛtliˈtʃaːɾski] RODILNIK: cvetličárskega 187 DAJALNIK: cvetličárskemu MESTNIK: pri cvetličárskih TOŽILNIK: cvetličársko ORODNIK: s cvetličárskima MESTNIK: pri cvetličárskem množina ORODNIK: s cvetličárskim IMENOVALNIK: cvetličárske dvojina RODILNIK: cvetličárskih IMENOVALNIK: cvetličárski DAJALNIK: cvetličárskim RODILNIK: cvetličárskih TOŽILNIK: cvetličárske DAJALNIK: cvetličárskima MESTNIK: pri cvetličárskih TOŽILNIK: cvetličárski ORODNIK: s cvetličárskimi MESTNIK: pri cvetličárskih srednji spol ORODNIK: s cvetličárskima ednina množina IMENOVALNIK: cvetličársko IMENOVALNIK: cvetličárska RODILNIK: cvetličárskega RODILNIK: cvetličárskih DAJALNIK: cvetličárskemu DAJALNIK: cvetličárskim TOŽILNIK: cvetličársko TOŽILNIK: cvetličárska MESTNIK: pri cvetličárskem MESTNIK: pri cvetličárskih ORODNIK: s cvetličárskim ORODNIK: s cvetličárskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: cvetličárski OSNOVNIK RODILNIK: cvetličárskih moški spol DAJALNIK: cvetličárskima ednina TOŽILNIK: cvetličárski IMENOVALNIK: cvetličárski MESTNIK: pri cvetličárskih RODILNIK: cvetličárskega ORODNIK: s cvetličárskima DAJALNIK: cvetličárskemu množina TOŽILNIK: cvetličárski IMENOVALNIK: cvetličárska živo cvetličárskega RODILNIK: cvetličárskih MESTNIK: pri cvetličárskem DAJALNIK: cvetličárskim ORODNIK: s cvetličárskim TOŽILNIK: cvetličárska dvojina MESTNIK: pri cvetličárskih IMENOVALNIK: cvetličárska ORODNIK: s cvetličárskimi RODILNIK: cvetličárskih DAJALNIK: cvetličárskima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: cvetličárska MESTNIK: pri cvetličárskih cvetličarska goba ORODNIK: s cvetličárskima peni podobna vpojna umetna masa, v katero se množina vbada cvetje, okrasje IMENOVALNIK: cvetličárski ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: cvetličárskih ▪ Cvetlični aranžma je izdelan v keramični okrogli DAJALNIK: cvetličárskim posodi. Za osnovo so vanjo postavili cvetličarsko TOŽILNIK: cvetličárske gobo, ki so jo dobro napojili z vodo. MESTNIK: pri cvetličárskih ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s cvetličárskimi ▪ Venček je narejen tako, da so v cvetličarsko gobo ženski spol zapičili smrekove veje in nanje z žico pritrdili ednina zvezdice, izrezane iz belega stiropora. IMENOVALNIK: cvetličárska ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku RODILNIK: cvetličárske ▪ Cvetličarsko gobo v obliki venca napojimo z vodo DAJALNIK: cvetličárski in prekrijemo z mahom, nanj z žičko pritrdimo TOŽILNIK: cvetličársko brezovo lubje. MESTNIK: pri cvetličárski ORODNIK: s cvetličársko IZVOR dvojina ↑cvetličar IMENOVALNIK: cvetličárski RODILNIK: cvetličárskih cvetličárstvo cvetličárstva samostalnik srednjega spola DAJALNIK: cvetličárskima [cvetličárstvo] TOŽILNIK: cvetličárski POMEN 188 1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo [cvetličȃrstvo] okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, IPA: [tsʋɛtlitʃáːɾstʋ ] okrasitvah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku VZOREC dejavnost cvetličarstva | področje cvetličarstva | jakostno sejem cvetličarstva ednina ▪ V obliki delavnic bodo med drugim demonstrirali IMENOVALNIK: cvetličárstvo dejavnost cvetličarstva, aranžerstva, vinogradništva, RODILNIK: cvetličárstva sadjarstva. DAJALNIK: cvetličárstvu ▪ Na področju cvetličarstva se trendi iz leta v leto TOŽILNIK: cvetličárstvo spreminjajo. MESTNIK: pri cvetličárstvu ▪ Na devetem sejmu cvetličarstva, vrtnarstva in ORODNIK: s cvetličárstvom krajinske arhitekture v Celju je bilo tudi letos dvojina tekmovanje dijakov srednjih vrtnarskih in IMENOVALNIK: cvetličárstvi cvetličarskih šol. RODILNIK: cvetličárstev ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: cvetličárstvoma trendi v cvetličarstvu TOŽILNIK: cvetličárstvi ▪ Cvetličarna postaja atelje, kjer vsak dobi nekaj MESTNIK: pri cvetličárstvih drugačnega, skladnega s časom in namenom, kjer ORODNIK: s cvetličárstvoma sledimo najnovejšim trendom v cvetličarstvu. množina ▪ Letošnje smernice v cvetličarstvu z barvami in IMENOVALNIK: cvetličárstva materiali označujejo letni čas. RODILNIK: cvetličárstev ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: cvetličárstvom ▪ Gre za izdelavo pripomočkov za cvetličarstvo, kot TOŽILNIK: cvetličárstva so gobe za aranžiranje cvetja in les. MESTNIK: pri cvetličárstvih ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ORODNIK: s cvetličárstvi ▪ Preprost bel ovojni papir, ki ga uporabljamo v tonemsko cvetličarstvu, je svileni papir, ki je na eni strani ednina svetleč, na nasprotni strani pa hrapav. IMENOVALNIK: cvetličȃrstvo ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: ▪ Poklicno se ukvarja s cvetličarstvom in cvetličȃrstva aranžiranjem ter namestitvijo rastlin in dekoracije v DAJALNIK: cvetličȃrstvu prostore. TOŽILNIK: cvetličȃrstvo MESTNIK: pri cvetličȃrstvu ⏵ priredna zveza cvetličarstvo in vrtnarstvo ORODNIK: s cvetličȃrstvom dvojina ▪ Nenehno je treba slediti trendom in modi v vrtnarstvu in cvetličarstvu. IMENOVALNIK: cvetličȃrstvi 1.1. izobraževanje, izobraževalni program, ki RODILNIK: cvetličȃrstev DAJALNIK: obsega spoznavanje te dejavnosti cvetličȃrstvoma TOŽILNIK: cvetličȃrstvi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri cvetličȃrstvih program cvetličarstva ORODNIK: ▪ Šoli je po večletnem prizadevanju vendarle s cvetličȃrstvoma množina uspelo pridobiti program cvetličarstva, je povedala ravnateljica šole. IMENOVALNIK: cvetličȃrstva ▪ Učiteljici praktičnega pouka cvetličarstva sta RODILNIK: cvetličȃrstev postregli s podatkom, da si je bilo mogoče na DAJALNIK: cvetličȃrstvom dvorišču posestva letos ogledati na desetine TOŽILNIK: cvetličȃrstva živopisanih cvetličnih kompozicij, aranžmajev, MESTNIK: pri cvetličȃrstvih vezav in šopkov. ORODNIK: s cvetličȃrstvi ▪▪▪ ▪ Poučuje cvetličarstvo in aranžerstvo. I ZVOR ↑cvetličar IZGOVOR IN OBLIKE jakostni cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličárstvo] [cvetličnják] IPA: [tsʋɛtliˈtʃaːɾstʋɔ] POMEN tonemski 189 1. zaprt, navadno zastekljen prostor za gojenje ORODNIK: s cvetličnjákom rastlin, zlasti cvetlic dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: cvetličnjáka ▪ Zaradi potreb kupcev so zgradili sodoben RODILNIK: cvetličnjákov tudi cvetličnjȃkov cvetličnjak, ki jim daje glavni dohodek. DAJALNIK: cvetličnjákoma ▪ Vse življenje je bil vrtnar in še zdaj v pozni starosti TOŽILNIK: cvetličnjáka gre rad na vrt in v samostanski cvetličnjak med MESTNIK: pri cvetličnjákih tudi pri cvetličnjȃkih svoje rožice, ki ga razveseljujejo in mu krajšajo čas. ORODNIK: s cvetličnjákoma 2. večja posoda, korito, v katero se posadi množina okrasne rastline IMENOVALNIK: cvetličnjáki ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: cvetličnjákov tudi cvetličnjȃkov ▪ V kotu ob oknu je stal velik cvetličnjak na visokem DAJALNIK: cvetličnjákom stojalu. TOŽILNIK: cvetličnjáke ▪ Viseči cvetličnjak lahko krasi tudi bugenvilija. MESTNIK: pri cvetličnjákih tudi pri cvetličnjȃkih ▪▪▪ ORODNIK: s cvetličnjáki tudi s cvetličnjȃki ▪ Cvetoči, dišeči in raznobarvni tulipani že krasijo ljubljanska križišča in cvetličnjake. IZVOR ↑cvetlica IZGOVOR IN OBLIKE jakostni cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica] [cvetličnják] POMEN IPA: [tsʋɛtlitʃˈnjaːk] 1. iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori tonemski cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; [cvetličnják] primerjaj lat. Anthophyta IPA: [tsʋɛtlitʃnjàːk] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku družina cvetnic | vrste cvetnic V ZOREC ▪ Družina orhidej je največja družina cvetnic na jakostno svetu, saj jo bogati več kot 35.000 različnih vrst. ednina ▪ V Alpah je doma okoli 4.500 vrst cvetnic ter več IMENOVALNIK: cvetličnják kot tretjina vseh evropskih cvetnic in praprotnic. RODILNIK: cvetličnjáka ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: cvetličnjáku ▪ Lokvanji in njim podobne plavajoče cvetlice so bile TOŽILNIK: cvetličnják med prvimi cvetnicami, ki jih je človek občudoval v MESTNIK: pri cvetličnjáku prazgodovini. ORODNIK: s cvetličnjákom ⏵ priredna zveza dvojina cvetnice in praprotnice IMENOVALNIK: cvetličnjáka ▪ V slovenskih gozdovih uspeva približno tretjina RODILNIK: cvetličnjákov vseh na našem ozemlju prisotnih cvetnic in DAJALNIK: cvetličnjákoma praprotnic, to je okrog 820 taksonov. TOŽILNIK: cvetličnjáka 1.1. rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; MESTNIK: pri cvetličnjákih SIN.: cvetica, cvetlica ORODNIK: s cvetličnjákoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina balkonske, okrasne, vrtne cvetnice | dvoletne, IMENOVALNIK: cvetličnjáki enoletne, trajne cvetnice | jesenske, poletne, RODILNIK: cvetličnjákov pomladne, spomladanske cvetnice | pisane DAJALNIK: cvetličnjákom cvetnice TOŽILNIK: cvetličnjáke ▪ Večino balkonskih cvetnic sejemo vsako leto na MESTNIK: pri cvetličnjákih novo. ORODNIK: s cvetličnjáki ▪ Močne zmrzali, kombinirane z ostrimi vetrovi in s tonemsko soncem ali stoječo vlago, nekatere trajne cvetnice ednina pozimi močno zdelajo. IMENOVALNIK: cvetličnják ▪ Poletni bezeg in druge poletne cvetnice močno RODILNIK: cvetličnjáka obrežite zgodaj spomladi. DAJALNIK: cvetličnjáku ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: cvetličnják ▪ Pomladne cvetnice v koritih, skodelah in posodah MESTNIK: pri cvetličnjáku preselimo na prosto v mesecu marcu. 190 ▪ Lepe robustne cvetnice v loncu, ki potrebujejo DAJALNIK: cv tnici malo vode, kljubujejo poletni vročini na sončni TOŽILNIK: cv tnico terasi in cvetijo neutrudno. MESTNIK: pri cv tnici ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s cv tnico ▪ Domala še vse spomladanske cvetnice cvetijo, ko dvojina je treba sredi maja pripraviti korita za poletne IMENOVALNIK: cv tnici rastline. RODILNIK: cv tnic ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: cv tnicama ▪ Na lege, kamor kdaj pa kdaj posije jutranje ali TOŽILNIK: cv tnici popoldansko sonce, posadimo cvetnice, ki glede MESTNIK: pri cv tnicah svetlobe niso tako izjemno zahtevne. ORODNIK: s cv tnicama ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku množina ▪ Drobni paradižnik se v balkonskih koritih likovno IMENOVALNIK: cv tnice odlično ujema s cvetnicami. RODILNIK: cv tnic ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: cv tnicam ▪ Kadar praproti posadimo v večje posode ali TOŽILNIK: cv tnice balkonska korita in ostane še nekaj prostora za cvetnice MESTNIK: , dosadimo take rastline, ki dobro pri cv tnicah prenašajo senco, na primer vodenke, begonije ali ORODNIK: s cv tnicami fuksije. IZVOR I ↑cvet ZGOVOR IN OBLIKE jakostni [cvétnica] cvètnonedéljski cvètnonedéljska IPA: [ˈtsʋeːtnitsa] cvètnonedéljsko pridevnik [cv tnonedélski] tonemski POMEN [cv tnica] ki je v zvezi s cvetno nedeljo IPA: [tsʋéːtnìtsa] ⏵ prid. beseda + sam. beseda cvetnonedeljska butara, butarica | cvetnonedeljsko VZOREC zelenje jakostno ▪ Na delavnici so izdelovali cvetnonedeljske butarice ednina iz lesenih oblancev in mladega svežega pomladnega IMENOVALNIK: cvétnica zelenja. RODILNIK: cvétnice ▪ Vse oblike cvetnonedeljskega zelenja, povezanih DAJALNIK: cvétnici snopov ali butar se ne razlikujejo samo po nazivu, TOŽILNIK: cvétnico ampak tudi po oblikah, velikosti in sestavi. MESTNIK: ▪ K cvetnonedeljski maši je prišla velika množica. pri cvétnici Prinesli so presmec in ga položili na cerkveno ORODNIK: s cvétnico dvojina obzidje starodavne središčanske fare. IMENOVALNIK: cvétnici I RODILNIK: ZGOVOR IN OBLIKE cvétnic DAJALNIK: cvétnicama jakostni TOŽILNIK: cvétnici [cv tnonedélski] MESTNIK: pri cvétnicah IPA: [ˈtsʋətnɔnɛˈdeːlski] ORODNIK: s cvétnicama tonemski množina [cv tnoned lski] IMENOVALNIK: cvétnice IPA: [tsʋ tn nɛdéːlskì] RODILNIK: cvétnic V DAJALNIK: ZOREC cvétnicam jakostno TOŽILNIK: cvétnice MESTNIK: OSNOVNIK pri cvétnicah ORODNIK: moški spol s cvétnicami tonemsko ednina ednina IMENOVALNIK: cvètnonedéljski IMENOVALNIK: RODILNIK: cv tnica cvètnonedéljskega RODILNIK: DAJALNIK: cv tnice cvètnonedéljskemu TOŽILNIK: cvètnonedéljski 191 živo cvètnonedéljskega RODILNIK: cvètnonedéljskih MESTNIK: pri cvètnonedéljskem DAJALNIK: cvètnonedéljskim ORODNIK: s cvètnonedéljskim TOŽILNIK: cvètnonedéljska dvojina MESTNIK: pri cvètnonedéljskih IMENOVALNIK: cvètnonedéljska ORODNIK: s cvètnonedéljskimi RODILNIK: cvètnonedéljskih tonemsko DAJALNIK: cvètnonedéljskima OSNOVNIK TOŽILNIK: cvètnonedéljska moški spol MESTNIK: pri cvètnonedéljskih ednina ORODNIK: s cvètnonedéljskima IMENOVALNIK: cvètnoned ljski množina RODILNIK: cvètnoned ljskega IMENOVALNIK: cvètnonedéljski DAJALNIK: cvètnoned ljskemu RODILNIK: cvètnonedéljskih TOŽILNIK: cvètnoned ljski DAJALNIK: cvètnonedéljskim živo cvètnoned ljskega TOŽILNIK: cvètnonedéljske MESTNIK: pri cvètnoned ljskem MESTNIK: pri cvètnonedéljskih ORODNIK: s cvètnoned ljskim ORODNIK: s cvètnonedéljskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: cvètnoned ljska ednina RODILNIK: cvètnoned ljskih IMENOVALNIK: cvètnonedéljska DAJALNIK: cvètnoned ljskima RODILNIK: cvètnonedéljske TOŽILNIK: cvètnoned ljska DAJALNIK: cvètnonedéljski MESTNIK: pri cvètnoned ljskih TOŽILNIK: cvètnonedéljsko ORODNIK: s cvètnoned ljskima MESTNIK: pri cvètnonedéljski množina ORODNIK: s cvètnonedéljsko IMENOVALNIK: cvètnoned ljski dvojina RODILNIK: cvètnoned ljskih IMENOVALNIK: cvètnonedéljski DAJALNIK: cvètnoned ljskim RODILNIK: cvètnonedéljskih TOŽILNIK: cvètnoned ljske DAJALNIK: cvètnonedéljskima MESTNIK: pri cvètnoned ljskih TOŽILNIK: cvètnonedéljski ORODNIK: s cvètnoned ljskimi MESTNIK: pri cvètnonedéljskih ženski spol ORODNIK: s cvètnonedéljskima ednina množina IMENOVALNIK: cvètnoned ljska IMENOVALNIK: cvètnonedéljske RODILNIK: cvètnoned ljske RODILNIK: cvètnonedéljskih DAJALNIK: cvètnoned ljski DAJALNIK: cvètnonedéljskim TOŽILNIK: cvètnoned ljsko TOŽILNIK: cvètnonedéljske MESTNIK: pri cvètnoned ljski MESTNIK: pri cvètnonedéljskih ORODNIK: s cvètnoned ljsko ORODNIK: s cvètnonedéljskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: cvètnoned ljski ednina RODILNIK: cvètnoned ljskih IMENOVALNIK: cvètnonedéljsko DAJALNIK: cvètnoned ljskima RODILNIK: cvètnonedéljskega TOŽILNIK: cvètnoned ljski DAJALNIK: cvètnonedéljskemu MESTNIK: pri cvètnoned ljskih TOŽILNIK: cvètnonedéljsko ORODNIK: s cvètnoned ljskima MESTNIK: pri cvètnonedéljskem množina ORODNIK: s cvètnonedéljskim IMENOVALNIK: cvètnoned ljske dvojina RODILNIK: cvètnoned ljskih IMENOVALNIK: cvètnonedéljski DAJALNIK: cvètnoned ljskim RODILNIK: cvètnonedéljskih TOŽILNIK: cvètnoned ljske DAJALNIK: cvètnonedéljskima MESTNIK: pri cvètnoned ljskih TOŽILNIK: cvètnonedéljski ORODNIK: s cvètnoned ljskimi MESTNIK: pri cvètnonedéljskih srednji spol ORODNIK: s cvètnonedéljskima ednina množina IMENOVALNIK: cvètnoned ljsko IMENOVALNIK: cvètnonedéljska RODILNIK: cvètnoned ljskega 192 DAJALNIK: cvètnoned ljskemu sedanjik TOŽILNIK: cvètnoned ljsko ednina MESTNIK: pri cvètnoned ljskem 1. OSEBA: čebelárim ORODNIK: s cvètnoned ljskim 2. OSEBA: čebeláriš dvojina 3. OSEBA: čebelári IMENOVALNIK: cvètnoned ljski dvojina RODILNIK: cvètnoned ljskih 1. OSEBA: čebeláriva DAJALNIK: cvètnoned ljskima 2. OSEBA: čebelárita TOŽILNIK: cvètnoned ljski 3. OSEBA: čebelárita MESTNIK: pri cvètnoned ljskih množina ORODNIK: s cvètnoned ljskima 1. OSEBA: čebelárimo množina 2. OSEBA: čebelárite IMENOVALNIK: cvètnoned ljska 3. OSEBA: čebelárijo RODILNIK: cvètnoned ljskih velelnik DAJALNIK: cvètnoned ljskim ednina TOŽILNIK: cvètnoned ljska 2. OSEBA: čebelári MESTNIK: pri cvètnoned ljskih dvojina ORODNIK: s cvètnoned ljskimi 1. OSEBA: čebeláriva 2. OSEBA: čebelárita IZVOR množina iz cvetna nedelja 1. OSEBA: čebelárimo 2. OSEBA: čebelárite čebeláriti čebelárim nedovršni glagol [čebeláriti] in deležnik na -l [čəbeláriti] moški spol POMEN EDNINA: čebeláril gojiti čebele, zlasti z namenom pridobivanja DVOJINA: čebelárila čebeljih pridelkov MNOŽINA: čebelárili ženski spol ⏵ glag. + glag. v nedoločniku začeti čebelariti EDNINA: čebelárila ▪ Sam je začel čebelariti spomladi leta 1999, zdaj pa DVOJINA: čebelárili je odličen čebelar z mnogimi priznanji. MNOŽINA: čebelárile ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku srednji spol čebelariti z n panji, n čebeljimi družinami EDNINA: čebelárilo ▪ Kljub temu da je nedavno praznoval 90. rojstni DVOJINA: čebelárili dan, še vedno čebelari s tremi panji. MNOŽINA: čebelárila ▪ Več let je čebelaril s tridesetimi čebeljimi glagolnik družinami, sedaj pa že nekaj let le še z desetimi. ednina ⏵ prisl. + glag. IMENOVALNIK: čebelárjenje uspešno čebelariti RODILNIK: čebelárjenja ▪ Vedno več je gojiteljev čebel, ki so v svojo prakso DAJALNIK: čebelárjenju uvedli organske kisline in eterična olja in zdaj z TOŽILNIK: čebelárjenje veseljem ugotavljajo, da se lahko uspešno čebelari MESTNIK: pri čebelárjenju tudi samo z naravnimi snovmi. ORODNIK: s čebelárjenjem dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: čebelárjenji jakostni RODILNIK: čebelárjenj [čebeláriti] in [čəbeláriti] DAJALNIK: čebelárjenjema IPA: [tʃɛbɛˈlaːɾiti] in [tʃəbɛˈlaːɾiti] TOŽILNIK: čebelárjenji tonemski MESTNIK: pri čebelárjenjih [čebeláriti] in [čəbeláriti] ORODNIK: s čebelárjenjema IPA: [tʃɛbɛlàːɾíti] in [tʃəbɛlàːɾíti] množina IMENOVALNIK: čebelárjenja VZOREC RODILNIK: čebelárjenj jakostno DAJALNIK: čebelárjenjem NEDOLOČNIK: čebeláriti TOŽILNIK: čebelárjenja NAMENILNIK: čebelárit MESTNIK: pri čebelárjenjih 193 ORODNIK: s čebelárjenji RODILNIK: čebelȃrjenj tonemsko DAJALNIK: čebelȃrjenjem NEDOLOČNIK: čebeláriti TOŽILNIK: čebelȃrjenja NAMENILNIK: čebelárit MESTNIK: pri čebelȃrjenjih sedanjik ORODNIK: s čebelȃrjenji ednina 1. OSEBA: čebelȃrim IZVOR 2. OSEBA: čebelȃriš ↑čebelar 3. OSEBA: čebelȃri dvojina čebelárjenje čebelárjenja samostalnik srednjega spola 1. OSEBA: čebelȃriva [čebelárjenje] in [čəbelárjenje] 2. OSEBA: čebelȃrita POMEN 3. OSEBA: čebelȃrita gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja množina čebeljih pridelkov 1. OSEBA: čebelȃrimo 2. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku OSEBA: čebelȃrite ekonomika čebelarjenja | način, tehnologija 3. OSEBA: čebelȃrijo čebelarjenja | osnove čebelarjenja | pomen velelnik čebelarjenja | tradicija, zgodovina čebelarjenja ednina ▪ Tehnologijo čebelarjenja bo treba prilagoditi novim 2. OSEBA: čebelári zahtevam, pri tem pa čim bolje izkoristiti naravne dvojina zmožnosti čebel. 1. OSEBA: čebeláriva ▪ Ob čebelnjaku so spoznavali osnove dela s 2. OSEBA: čebelárita čebelami, pomen čebelarjenja za naravo, zdravilnost množina medu in koristnost drugih čebeljih pridelkov. 1. OSEBA: čebelárimo ▪ Iz marsikaterega čebelarskega krožka so izšli 2. OSEBA: čebelárite uspešni čebelarji, ki so pomladili čebelarske vrste in deležnik na -l nadaljevali tradicijo čebelarjenja. moški spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda EDNINA: čebeláril ekološko čebelarjenje | organizirano čebelarjenje | DVOJINA: čebelárila uspešno čebelarjenje MNOŽINA: čebelárili ▪ Prepričan je, da je ekološko čebelarjenje edina ženski spol prava pot, saj v panje in posledično v med ne vnaša EDNINA: čebelárila in čebelȃrila nobene kemije. DVOJINA: čebelárili ▪ Čebelarji so se zavedali, da je napredek in uspešno MNOŽINA: čebelárile čebelarjenje mogoče le ob dobri organiziranosti, srednji spol izobraževanju in povezovanju. EDNINA: čebelárilo ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku DVOJINA: čebelárili ukvarjati se s čebelarjenjem MNOŽINA: čebelárila ▪ Že pol stoletja se ukvarja s čebelarjenjem in ima glagolnik okoli dvesto čebeljih družin. ednina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: čebelárjenje čebelarjenje v (nakladnem) panju RODILNIK: čebelárjenja ▪ V panonskem svetu se je ponekod ohranilo DAJALNIK: čebelárjenju čebelarjenje v panjih, nekdaj spletenih iz šibja, TOŽILNIK: čebelárjenje danes pa iz slame. MESTNIK: ▪ Znanja iz zgodovine čebelarstva, tehnologije pri čebelárjenju čebelarjenja v nakladnem panju, biologije in pasem ORODNIK: s čebelárjenjem dvojina čebel, čebeljih bolezni, paše, pridelkov in ekološkega čebelarjenja in trženja, so čebelarji pridobili na IMENOVALNIK: čebelárjenji in čebelȃrjenji predavanjih. RODILNIK: čebelȃrjenj DAJALNIK: čebelárjenjema in čebelȃrjenjema IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: čebelárjenji in čebelȃrjenji jakostni MESTNIK: pri čebelȃrjenjih [čebelárjenje] in [čəbelárjenje] ORODNIK: s čebelárjenjema in s čebelȃrjenjema množina IPA: [tʃɛbɛˈlaːɾjɛnjɛ] in [tʃəbɛˈlaːɾjɛnjɛ] tonemski IMENOVALNIK: čebelȃrjenja 194 [čebelárjenje] in [čəbelárjenje] 1. ljubkovalno čebela IPA: [tʃɛbɛlàːɾj njɛ] in [tʃəbɛlàːɾj njɛ] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. čebelice letajo | čebelice nabirajo med VZOREC ▪ Iz cveta v cvet so letale čebelice, po zraku so letali jakostno metulji in pikapolonice so se plazile po travi. ednina ▪ V majskih dneh je veliko cvetočih rožic na IMENOVALNIK: čebelárjenje travnikih, kjer pridne čebelice nabirajo med. RODILNIK: čebelárjenja ▪ Čebelice so brenčale svojo veselo pesmico, ko so DAJALNIK: čebelárjenju nabirale medičino. TOŽILNIK: čebelárjenje ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri čebelárjenju marljive, pridne čebelice ORODNIK: s čebelárjenjem ▪ Zdaj je čas, ko je bezeg v svojem polnem razcvetu dvojina in s svojim dehtečim vonjem pridno privablja v IMENOVALNIK: čebelárjenji objem belih kobulastih cvetov marljive čebelice. RODILNIK: čebelárjenj ▪ Pridne čebelice lahko poleti vidimo vsepovsod v DAJALNIK: čebelárjenjema naravi, pozimi pa te male nabiralke medu TOŽILNIK: čebelárjenji dobesedno izginejo brez sledu. MESTNIK: pri čebelárjenjih 2. navadno v množini članica taborniške organizacije, ORODNIK: s čebelárjenjema stara približno od 6 do 10 let množina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: čebelárjenja medvedki in čebelice RODILNIK: čebelárjenj ▪ Na poti so medvedki in čebelice ter najmlajši DAJALNIK: čebelárjenjem planinci spoznavali naravo in se urili v pravilni hoji TOŽILNIK: čebelárjenja po strminah. MESTNIK: pri čebelárjenjih ▪ Rod gorjanskih tabornikov je v zadnji januarski ORODNIK: s čebelárjenji soboti za najmlajše tabornike, medvedke in tonemsko čebelice, organiziral sankanje. ednina 3. ekspresivno slika, podoba čebelice kot znak za IMENOVALNIK: čebelárjenje dobro opravljeno delo, nalogo RODILNIK: čebelárjenja ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: čebelárjenju dobiti čebelico TOŽILNIK: čebelárjenje ▪ Dobiš čebelico v zvezek, si bil priden. MESTNIK: pri čebelárjenju ▪ V četrtem razredu je dobil čebelico, ker je znal ORODNIK: s čebelárjenjem odlično črkovati. dvojina 3.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro IMENOVALNIK: čebelárjenji in čebelȃrjenji opravljeno delo sploh RODILNIK: čebelȃrjenj ▪ Vodstvu ne namerava dajati črnih pik ali čebelic, DAJALNIK: čebelárjenjema in čebelȃrjenjema kot se je izrazil minister. TOŽILNIK: čebelárjenji in čebelȃrjenji ▪ Vključila sem se v skupino za jogo in poezijo. MESTNIK: pri čebelȃrjenjih Nobena mi ni všeč, ampak mogoče bom vseeno ORODNIK: s čebelárjenjema in s čebelȃrjenjema dobila kakšno čebelico. množina ▪ Lansko jesen so vodnjak temeljito obnovili, uredili IMENOVALNIK: čebelȃrjenja okolico, postavili lično oglasno desko – in si prislužili RODILNIK: čebelȃrjenj našo čebelico! DAJALNIK: čebelȃrjenjem TOŽILNIK: čebelȃrjenja IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri čebelȃrjenjih jakostni ORODNIK: s čebelȃrjenji [čebélica] in [čəbélica] IPA: [tʃɛˈbeːlitsa] in [tʃəˈbeːlitsa] IZVOR tonemski ↑čebelariti [čeb lica] in [čəb lica] IPA: [tʃɛbéːlìtsa] in [tʃəbéːlìtsa] čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in VZOREC [čəbélica] jakostno POMEN ednina 195 IMENOVALNIK: čebélica ▪ Nikoli nisem delal v kakšnem podjetju, vendar sem RODILNIK: čebélice bil vedno priden kot čebelica. DAJALNIK: čebélici ▪ Za nakupovanje si vedno prelen, ko pa gre za stvari, TOŽILNIK: čebélico ki zanimajo tebe, si na lepem marljiv kot čebelica! MESTNIK: pri čebélici ORODNIK: s čebélico pridna čebelica dvojina kdor je zelo delaven, prizadeven, priden; kdor se IMENOVALNIK: čebélici vede, ravna v skladu s pričakovanji, zahtevami RODILNIK: čebélic drugih DAJALNIK: čebélicama ▪ V hiši je bilo res kar veliko pridnih čebelic. Koliko rok TOŽILNIK: čebélici je mnogokrat premaknilo prste in koliko nog je MESTNIK: pri čebélicah naredilo nešteto korakov, da so se v soboto odprla ORODNIK: s čebélicama vrata tradicionalnega božičnega bazarja. množina ▪ Tudi ko sem prvič rodila, sem bila pridna čebelica, IMENOVALNIK: čebélice tiho kot miška. RODILNIK: čebélic DAJALNIK: čebélicam ptički/rožice in čebelice | čebelice in rožice TOŽILNIK: čebélice ptički in čebelice MESTNIK: pri čebélicah evfemistično rožice in čebelice ORODNIK: s čebélicami evfemistično čebelice in rožice tonemsko evfemistično spolnost, spolni odnosi ednina ▪ Sta z mamo imela tisti pogovor o ptičkih in IMENOVALNIK: čeb lica čebelicah? RODILNIK: čeb lice ▪ Marko je skočil pokonci in si hitel zapenjati hlače. Pa DAJALNIK: čeb lici ja menda nista?! Človek ju pusti za pet minut pri TOŽILNIK: čeb lico miru, onadva pa že ptički in čebelice in take stvari. MESTNIK: pri čeb lici ▪ Malce starejšemu otroku pojasnite, da je očka ORODNIK: s čeb lico prispeval en delček, mamica drugega, in ko sta se dvojina združila, je v trebuščku zrastel otrok. Še kasneje je čas za lekcijo o rožicah in čebelicah. IMENOVALNIK: čeb lici ▪ Mama ji razlaga o čebelicah in rožicah. RODILNIK: čeb lic DAJALNIK: čeb licama I TOŽILNIK: čeb lici ZVOR MESTNIK: pri čeb licah ↑čebela ORODNIK: s čeb licama množina čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] IMENOVALNIK: čeb lice POMEN RODILNIK: čeb lic 1. ki je v zvezi s čebelami ali gojenjem čebel DAJALNIK: čeb licam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: čeb lice čebelji panj | čebelji pik, strup | čebelja matica | MESTNIK: pri čeb licah čebelje ličinke | čebelje gnezdo | čebelje satje, ORODNIK: s čeb licami satovje | čebelje želo ▪ Pridelek ajde je zelo odvisen od opraševanja, zato FRAZEOLOGIJA je naselitev čebeljih panjev v bližini posevkov ajde pozitiven ukrep pri pridelovanju. priden/marljiv kot čebela/čebelica ▪ Zaradi slabega, deževnega in mrzlega vremena so priden kot čebela se izlegle le štiri čebelje matice. marljiv kot čebela ▪ Ker je čebelje želo nazobčano, pogosto ostane v priden kot čebelica koži in ga moramo previdno izvleči s pinceto, hkrati marljiv kot čebelica pa paziti, da ne stisnemo mešička s strupom. zelo, izjemno delaven, prizadeven ⏵ priredna zveza ▪ Rada je delala, bila je pridna kot čebela, močno si je čebelji ali osji prizadevala, da bi lahko še naprej delala v kampu. ▪ Čebelji ali osji pik v predelu ustne votline je ▪ "Naši ljudje so pridni kot mravlje in marljivi kot izjemno boleč in lahko tudi zelo nevaren. čebele," pravi dolgoletni predsednik krajevne 1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo čebele skupnosti. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 196 čebelji fond | čebelji roj | čebelji zarod | čebelja IMENOVALNIK: čebélji populacija RODILNIK: čebéljih ▪ Naslednje jutro čebeljega roja ni bilo več, ker si DAJALNIK: čebéljim je očitno poiskal drugo domovanje. TOŽILNIK: čebélje ▪ Čebelja populacija je za zdaj stabilna, a sadjarji MESTNIK: pri čebéljih na cvetovih opažajo manj čebel kot lani. ORODNIK: s čebéljimi 1.2. ki se pojavlja pri čebelah, prizadene ženski spol čebele ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: čebélja čebelja varoza | čebelje bolezni RODILNIK: čebélje ▪ Takoj po zadnjem točenju medu so morali nujno DAJALNIK: čebélji zatirati čebeljo varozo, sicer bi lahko čebele tako TOŽILNIK: čebéljo oslabele, da bi padla tudi odpornost proti čebelji MESTNIK: pri čebélji gnilobi. ORODNIK: s čebéljo ▪ Pridelek medu je bil dober, prevelikih preglavic dvojina pa jim niso povzročale niti čebelje bolezni. IMENOVALNIK: čebélji 1.3. ki ga pridelujejo čebele, je rezultat gojenja RODILNIK: čebéljih čebel DAJALNIK: čebéljima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: čebélji čebelji med, vosek | čebelji pridelki, produkti, MESTNIK: pri čebéljih proizvodi | čebelje dobrote ORODNIK: s čebéljima ▪ Za mazilo boste potrebovali nekaj čebeljega množina voska, ki ga raztopite na pari. IMENOVALNIK: čebélje ▪ Prireditev je namenjena tudi promociji medu in RODILNIK: čebéljih drugih čebeljih pridelkov. DAJALNIK: čebéljim ▪ Kupili smo nekaj medu in drugih zdravilnih TOŽILNIK: čebélje čebeljih dobrot. MESTNIK: pri čebéljih ORODNIK: s čebéljimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [čebélji] in [čəbélji] IMENOVALNIK: čebélje IPA: [tʃɛˈbeːlji] in [tʃəˈbeːlji] RODILNIK: čebéljega tonemski DAJALNIK: čebéljemu [čeb lji] in [čəb lji] TOŽILNIK: čebélje IPA: [tʃɛbéːljì] in [tʃəbéːljì] MESTNIK: pri čebéljem ORODNIK: s čebéljim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: čebélji OSNOVNIK RODILNIK: čebéljih moški spol DAJALNIK: čebéljima ednina TOŽILNIK: čebélji IMENOVALNIK: čebélji MESTNIK: pri čebéljih RODILNIK: čebéljega ORODNIK: s čebéljima DAJALNIK: čebéljemu množina TOŽILNIK: čebélji IMENOVALNIK: čebélja živo čebéljega RODILNIK: čebéljih MESTNIK: pri čebéljem DAJALNIK: čebéljim ORODNIK: s čebéljim TOŽILNIK: čebélja dvojina MESTNIK: pri čebéljih IMENOVALNIK: čebélja ORODNIK: s čebéljimi RODILNIK: čebéljih tonemsko DAJALNIK: čebéljima OSNOVNIK TOŽILNIK: čebélja moški spol MESTNIK: pri čebéljih ednina ORODNIK: s čebéljima IMENOVALNIK: čeb lji množina RODILNIK: čeb ljega 197 DAJALNIK: čeb ljemu množina TOŽILNIK: čeb lji IMENOVALNIK: čeb lja živo čeb ljega RODILNIK: čeb ljih MESTNIK: pri čeb ljem DAJALNIK: čeb ljim ORODNIK: s čeb ljim TOŽILNIK: čeb lja dvojina MESTNIK: pri čeb ljih IMENOVALNIK: čeb lja ORODNIK: s čeb ljimi RODILNIK: čeb ljih DAJALNIK: čeb ljima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: čeb lja MESTNIK: pri čeb ljih čebelja družina ORODNIK: s čeb ljima iz čebelarstva biološka celota iz čebel delavk, matice in množina trotov IMENOVALNIK: čeb lji ▪ Čebelja družina za svoje potrebe nabere in porabi na RODILNIK: čeb ljih leto do 100 kg medu in do 30 kg cvetnega prahu. DAJALNIK: čeb ljim ▪ Hranjenje čebeljih družin je dovoljeno le, če je TOŽILNIK: čeb lje zaradi vremenskih razmer ogroženo preživetje. MESTNIK: pri čeb ljih ▪ Zdravstveno stanje je zaskrbljujoče, čebelje družine, ORODNIK: s čeb ljimi ki so preživele zimo, so zelo izčrpane in občutljive na ženski spol negativne vplive okolja. ednina IMENOVALNIK: čeb lja čebelja gniloba RODILNIK: čeb lje iz čebelarstva bakterijska bolezen čebel, ki prizadene DAJALNIK: čeb lji ličinke; SIN.: iz čebelarstva huda gniloba čebelje zalege TOŽILNIK: čeb ljo ▪ Zaskrbljujoč je bil pojav čebelje gnilobe, ki se je v MESTNIK: pri čeb lji lanskem letu pojavila v enajstih čebelarstvih. ORODNIK: s čeb ljo ▪ Svoje čebele, ki mu pridelajo približno dvesto dvojina kilogramov cvetličnega, kostanjevega in smrekovega IMENOVALNIK: čeb lji medu na leto, lahko v primeru čebelje gnilobe in RODILNIK: čeb ljih varoje zdravi le z oksalno in mravljično kislino. DAJALNIK: čeb ljima TOŽILNIK: čeb lji čebelja paša MESTNIK: pri čeb ljih iz čebelarstva nabiranje medičine, mane in cvetnega ORODNIK: s čeb ljima prahu na rastlinah množina ▪ Lipe so priljubljena čebelja paša, lipov med pa zelo IMENOVALNIK: čeb lje cenjen. RODILNIK: čeb ljih ▪ Zaradi vpliva drugih rastlin, ki cvetijo v času glavne DAJALNIK: čeb ljim čebelje paše, se lahko barva in okus medu, TOŽILNIK: čeb lje nabranega na isti lokaciji, razlikujeta od leta do leta. MESTNIK: pri čeb ljih ▪ Cvetni prah je nadvse pomemben proizvod s čebelje ORODNIK: s čeb ljimi paše z dietetičnega, farmacevtskega in prehrambnega vidika. srednji spol ednina IMENOVALNIK: čeb lje čebelji pik RODILNIK: čeb ljega slaščica iz listnatega testa s kremastim nadevom, DAJALNIK: čeb ljemu medenim prelivom in zlasti mandljevim posipom TOŽILNIK: čeb lje ▪ Čebelji pik boste lažje razrezali, če boste mandljev MESTNIK: pri čeb ljem pokrov narezali na želene kose in jih potem tesno ORODNIK: s čeb ljim enega zraven drugega zložili na kremo. dvojina IMENOVALNIK: čeb lji huda gniloba čebelje zalege RODILNIK: čeb ljih iz čebelarstva bakterijska bolezen čebel, ki prizadene DAJALNIK: čeb ljima ličinke; SIN.: iz čebelarstva čebelja gniloba TOŽILNIK: čeb lji ▪ Pri pojavu hude gnilobe čebelje zalege je treba MESTNIK: pri čeb ljih satje, v katerem je obolela zalega, uničiti (sežgati), ORODNIK: s čeb ljima 198 preostalo satje pa pretopimo v vosek, ki ga nato ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku steriliziramo. ▪ Ko stopite v čebelnjak, vas objame prijeten vonj, ki ▪ Ugotovljen in kasneje potrjen je bil sum hude veje iz panjev. gnilobe čebelje zalege pri treh čebelarjih, v ▪ Pred kratkim je neznanec vlomil v čebelnjak in iz neposredni bližini čebelarja, kjer je bil prijavljen njega ukradel tri panje, v katerih so bile nastanjene pogin. štiri čebelje družine. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IZVOR čebelnjak z n panji ↑čebela ▪ V sadovnjaku ima lep čebelnjak z desetimi panji. ▪ Čebelnjaki s poslikanimi panji so bili nekdaj prave čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola podeželske umetniške galerije na prostem. [čebelnják] in [čəbelnják] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku P panji v čebelnjaku OMEN 1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel ▪ Zgoraj je bilo skoraj vse narejeno iz lesa, ki me je spominjal na lesene panje v čebelnjakih. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Vseh 84 čebeljih družin v njegovem čebelnjaku sta lep, urejen čebelnjak | lesen čebelnjak | obnovljen pregledala inšpektorica veterinarske uprave in čebelnjak | premični, prevozni, stalni čebelnjak | star kmetijski inšpektor. čebelnjak | šolski čebelnjak ▪ Ker na kmetiji ne uporabljajo sladkorja, so postavili ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku lep čebelnjak, tako da imajo dovolj domačega ▪ Med je le eden izmed proizvodov, ki nastanejo v čebelnjaku medu. . ▪ Pri prevoznih čebelnjakih je treba pridobiti soglasje 2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, čebelarske družine za uporabo pašnega mesta. živahna množica ljudi ▪ Na učni poti otroci spoznajo čebele in zgodovino ▪ Mesto ob lepi modri Donavi se v prazničnem času čebelarstva, medovite rastline, na koncu si prelevi v pravljico milijon luči. Ulice ne zaspijo in se ogledamo tudi star zidan čebelnjak iz leta 1938. dejansko spremenijo v pravi čebelnjak. ▪ Ravno na dan tekmovanja je iz šolskega čebelnjaka rojil prvi roj, ki bo mnogim ostal bolj v IZGOVOR IN OBLIKE spominu kot vse ostalo dogajanje. jakostni ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. [čebelnják] in [čəbelnják] čebelnjak stoji KJE IPA: [tʃɛbɛlˈnjaːk] in [tʃəbɛlˈnjaːk] ▪ Vozimo še naprej in cesta se vzpne skozi gozd do tonemski manjše jase, kjer stoji čebelnjak. [čebelnják] in [čəbelnják] ▪ Gasilci so požar še pravi čas pogasili, tako da IPA: [tʃɛbɛlnjàːk] in [tʃəbɛlnjàːk] čebelnjak ni v celoti zgorel. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku VZOREC ogledati si čebelnjak | postaviti, zgraditi čebelnjak jakostno ▪ Obiskovalci si bodo lahko ogledali čebelnjak s ednina prikazom čebelarjenja. IMENOVALNIK: čebelnják ▪ V prihodnje želijo postaviti čebelnjak s stekleno RODILNIK: čebelnjáka notranjo steno, skozi katero bodo lahko obiskovalci DAJALNIK: čebelnjáku opazovali čebelarja pri delu. TOŽILNIK: čebelnják ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri čebelnjáku v bližini čebelnjaka | lastnik čebelnjaka | ogled ORODNIK: s čebelnjákom čebelnjaka | postavitev čebelnjaka | register dvojina čebelnjakov IMENOVALNIK: čebelnjáka ▪ Roj se običajno usede na drevo v bližini RODILNIK: čebelnjákov čebelnjaka. Če ga čebelar ne pobere pravočasno in DAJALNIK: čebelnjákoma da v nov panj, čebele odletijo. TOŽILNIK: čebelnjáka ▪ Možen bo ogled čebelnjaka in filma o življenju MESTNIK: pri čebelnjákih čebel ter pokušanje medu in čebeljih izdelkov. ORODNIK: s čebelnjákoma ▪ Županom so poslali poziv, naj v občinskih množina prostorskih aktih opredelijo možnost postavitve IMENOVALNIK: čebelnjáki čebelnjakov tudi izven naselij in območij kmetij. RODILNIK: čebelnjákov ▪ Podatki o številu čebeljih panjev in o njihovih DAJALNIK: uporabnikih se pridobijo iz registra čebelnjakov, ki čebelnjákom se vodi pri kmetijskem ministrstvu. TOŽILNIK: čebelnjáke 199 MESTNIK: pri čebelnjákih ▪ V čeber ali škaf so nalili toplo vodo in otroke umili, ORODNIK: s čebelnjáki enega za drugim, če jih je bilo več pri hiši. tonemsko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina napolniti čeber IMENOVALNIK: čebelnják ▪ Čeber napolnite z vodo šele, ko je tesnilno RODILNIK: čebelnjáka sredstvo popolnoma suho. DAJALNIK: čebelnjáku ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: čebelnják čeber s KAKŠNO vodo MESTNIK: pri čebelnjáku ▪ Pripravite čeber z osoljeno vodo in si privoščite ORODNIK: s čebelnjákom kopel za noge. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: čebelnjáka čeber vode RODILNIK: čebelnjákov tudi čebelnjȃkov ▪ Pred studencem so se umili v čebru vode. DAJALNIK: čebelnjákoma ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: čebelnjáka ▪ Pred jedjo smo si v čebru umili roke. MESTNIK: pri čebelnjákih tudi pri čebelnjȃkih ORODNIK: s čebelnjákoma IZGOVOR IN OBLIKE množina jakostni IMENOVALNIK: čebelnjáki [č bər] in [čəb r] RODILNIK: čebelnjákov tudi čebelnjȃkov IPA: [ˈtʃəbəɾ] in [tʃəˈbəɾ] DAJALNIK: čebelnjákom tonemski TOŽILNIK: čebelnjáke [č bər] in [čəb r] MESTNIK: pri čebelnjákih tudi pri čebelnjȃkih IPA: [tʃ b ɾ] in [tʃəb ɾ] ORODNIK: s čebelnjáki tudi s čebelnjȃki VZOREC FRAZEOLOGIJA jakostno ednina biti kot v panju/čebelnjaku IMENOVALNIK: čèber biti kot v panju RODILNIK: čèbra biti kot v čebelnjaku DAJALNIK: čèbru biti zelo bučno, živahno; biti gneča TOŽILNIK: čèber ▪ Kot v panju je bilo v novinarskem središču. MESTNIK: pri čèbru ▪ Tudi tokrat je bilo na bazarju kot v čebelnjaku, ORODNIK: s čèbrom obiskovalci so se ves čas prebijali od stojnice do dvojina stojnice, nekateri pa so se za določene izdelke prav IMENOVALNIK: čèbra borili. RODILNIK: čèbrov DAJALNIK: čèbroma IZVOR TOŽILNIK: čèbra ↑čebela MESTNIK: pri čèbrih ORODNIK: s čèbroma čèber množina čèbra in čebèr čebrà samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: čèbri [č bər] in [čəb r] P RODILNIK: OMEN čèbrov večja, zlasti lesena posoda, navadno z dvema DAJALNIK: čèbrom ročajema TOŽILNIK: čèbre MESTNIK: pri čèbrih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: lesen, plastičen čeber s čèbri tonemsko ▪ V kleti je vonj izdajal, da je v velikih lesenih čebrih ednina kislo zelje. ▪ Na balkonu imam dva oleandra, posajena v velikih IMENOVALNIK: čèber čebrih. RODILNIK: čèbra ▪ V pokritih čebrih so shranjevali mast. DAJALNIK: čèbru TOŽILNIK: čèber ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku natočiti v čeber MESTNIK: | zložiti v čeber pri čèbru ▪ V čeber sva si natočila vode in se umila. ORODNIK: s čèbrom dvojina 200 IMENOVALNIK: čèbra MESTNIK: pri čebrȉh RODILNIK: čèbrov tudi čȅbrov ORODNIK: s čebrȉ DAJALNIK: čèbroma TOŽILNIK: čèbra IZVOR MESTNIK: pri čèbrih tudi pri čȅbrih = cslov. čьb(ь)rь, hrv., srb. čàbar, češ. džber < ORODNIK: s čèbroma pslov. čьbьrъ = litov. kibìras ‛vedro’; nejasno množina IMENOVALNIK: čèbri čédar čédarja; in cheddar samostalnik moškega spola RODILNIK: čèbrov tudi čȅbrov [čédar] DAJALNIK: čèbrom POMEN TOŽILNIK: čèbre trdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Anglije MESTNIK: pri čèbrih tudi pri čȅbrih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s čèbri tudi s čȅbri nariban čedar in ▪ Juha bo enako okusna, če ji boste namesto sira z jakostno modro plesnijo dodali nariban zrel čedar. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: čebèr ▪ Dodajte jajca, kislo smetano, polovico čedarja in RODILNIK: čebrà gorčico ter popoprajte po okusu. DAJALNIK: čebrù TOŽILNIK: čebèr IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri čebrù jakostni ORODNIK: s čebròm [čédar] dvojina IPA: [ˈtʃeːdaɾ] IMENOVALNIK: čebrà tonemski RODILNIK: čebròv in čebrôv [č dar] DAJALNIK: čebrôma IPA: [tʃéːdàɾ] TOŽILNIK: čebrà MESTNIK: pri čebrìh VZOREC ORODNIK: s čebrôma jakostno množina ednina IMENOVALNIK: čebrì IMENOVALNIK: čédar RODILNIK: čebròv in čebrôv RODILNIK: čédarja DAJALNIK: čebròm DAJALNIK: čédarju TOŽILNIK: čebrè TOŽILNIK: čédar MESTNIK: pri čebrìh MESTNIK: pri čédarju ORODNIK: s čebrì ORODNIK: s čédarjem tonemsko dvojina ednina IMENOVALNIK: čédarja IMENOVALNIK: čebȅr RODILNIK: čédarjev RODILNIK: čebrȁ DAJALNIK: čédarjema DAJALNIK: čebrȕ TOŽILNIK: čédarja TOŽILNIK: čebȅr MESTNIK: pri čédarjih MESTNIK: pri čebrȕ ORODNIK: s čédarjema ORODNIK: s čebrȍm množina dvojina IMENOVALNIK: čédarji IMENOVALNIK: čebrȁ RODILNIK: čédarjev RODILNIK: čebrȍv in čebróv DAJALNIK: čédarjem DAJALNIK: čebróma TOŽILNIK: čédarje TOŽILNIK: čebrȁ MESTNIK: pri čédarjih MESTNIK: pri čebrȉh ORODNIK: s čédarji ORODNIK: s čebróma tonemsko množina ednina IMENOVALNIK: čebrȉ IMENOVALNIK: č dar RODILNIK: čebrȍv in čebróv RODILNIK: č darja DAJALNIK: čebrȍm DAJALNIK: č darju TOŽILNIK: čebrȅ TOŽILNIK: č dar 201 MESTNIK: pri č darju RODILNIK: čeljústnic ORODNIK: s č darjem DAJALNIK: čeljústnicama dvojina TOŽILNIK: čeljústnici IMENOVALNIK: č darja MESTNIK: pri čeljústnicah RODILNIK: č darjev ORODNIK: s čeljústnicama DAJALNIK: č darjema množina TOŽILNIK: č darja IMENOVALNIK: čeljústnice MESTNIK: pri č darjih RODILNIK: čeljústnic ORODNIK: s č darjema DAJALNIK: čeljústnicam množina TOŽILNIK: čeljústnice IMENOVALNIK: č darji MESTNIK: pri čeljústnicah RODILNIK: č darjev ORODNIK: s čeljústnicami DAJALNIK: č darjem tonemsko TOŽILNIK: č darje ednina MESTNIK: pri č darjih IMENOVALNIK: čeljȗstnica ORODNIK: s č darji RODILNIK: čeljȗstnice DAJALNIK: čeljȗstnici IZVOR TOŽILNIK: čeljȗstnico ↑cheddar MESTNIK: pri čeljȗstnici ORODNIK: s čeljȗstnico čeljústnica čeljústnice samostalnik ženskega spola dvojina IMENOVALNIK: [čeljústnica] čeljȗstnici POMEN RODILNIK: čeljȗstnic kost, v katero so vraščeni zobje DAJALNIK: čeljȗstnicama TOŽILNIK: čeljȗstnici ⏵ prid. beseda + sam. beseda spodnja, zgornja čeljustnica MESTNIK: pri čeljȗstnicah ▪ Za buldoge je značilno, da imajo spodnjo ORODNIK: s čeljȗstnicama čeljustnico daljšo kot zgornjo. množina ▪ Najdbo predstavljajo lobanja brez spodnje IMENOVALNIK: čeljȗstnice čeljustnice, ena zgornja čeljustnica ter nekaj kosti RODILNIK: čeljȗstnic postkranialnega skeleta. DAJALNIK: čeljȗstnicam ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: čeljȗstnice zlom spodnje, zlom zgornje čeljustnice MESTNIK: pri čeljȗstnicah ▪ Oškodovanec je imel pretres možganov, zlom leve ORODNIK: s čeljȗstnicami ličnice, zlom leve spodnje čeljustnice ter odrgnine po obrazu in glavi. IZVOR ↑čeljust IZGOVOR IN OBLIKE jakostni čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega [čeljústnica] spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža] IPA: [tʃɛˈljuːstnitsa] POMEN tonemski 1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi [čeljȗstnica] belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; IPA: [tʃɛljúːstnìtsa] primerjaj lat. Allium ursinum; SIN.: divji česen, medvedji česen VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno čemaž raste ednina ▪ Čemaž raste le v bogatih humoznih, vlažnih in IMENOVALNIK: čeljústnica senčnatih listnatih in gorskih gozdovih. RODILNIK: čeljústnice ▪ Ob našem sprehodu je še cvetel čemaž ali gozdni DAJALNIK: čeljústnici česen. TOŽILNIK: čeljústnico ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri čeljústnici listi čemaža | nabiranje čemaža ORODNIK: s čeljústnico ▪ Listi čemaža so podobni strupeni šmarnici, vendar dvojina ga prepoznate po značilnem vonju po česnu. IMENOVALNIK: čeljústnici 202 ▪ Če smo pri nabiranju pozorni tudi na botanične [čemȃš čemȃža] tudi [č maš č maža] značilnosti čemaža, zamenjava z drugimi rastlinami IPA: [tʃɛmáːʃ tʃɛmáːʒà] tudi [tʃèːmáʃ tʃèːmáʒa] skorajda ni mogoča. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku VZOREC nabirati čemaž jakostno ▪ Aprila in maja lahko nabiramo čemaž, ki je izrazito ednina očiščevalen, krepi spomin in preprečuje srčno-žilne IMENOVALNIK: čemáž bolezni. RODILNIK: čemáža ▪ Uporabljamo le svež čemaž, ker se njegove DAJALNIK: čemážu zdravstvene snovi pri sušenju razkrojijo in postanejo TOŽILNIK: čemáž neučinkovite. MESTNIK: pri čemážu ▪▪▪ ORODNIK: s čemážem ▪ Za pripravke iz čemaža nabiramo sveže liste, poleti dvojina pa čebulice, in iz njih pripravimo sok. IMENOVALNIK: čemáža 1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed RODILNIK: čemážev ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: čemážema narezan, sesekljan čemaž | svež čemaž TOŽILNIK: čemáža ▪ Ko jed odstranimo od ognja, potresemo s MESTNIK: pri čemážih sesekljanim čemažem in še toplo ponudimo. ORODNIK: s čemážema ▪ Pol kilograma skute zmešamo z malo sojine množina omake ali jo posolimo in dodamo toliko IMENOVALNIK: čemáži narezanega čemaža, da lahko še mešamo. RODILNIK: čemážev ▪ Nekajkrat sem iz svežega čemaža pripravila DAJALNIK: namaz s pinjolami, parmezanom, z olivnim oljem čemážem TOŽILNIK: in s soljo. čemáže MESTNIK: pri čemážih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dodati čemaž ORODNIK: s čemáži tonemsko ▪ V loncu razpustite maslo, dodajte čemaž in ga ednina popražite. ▪ V prehrano svoje družine rada vključi čemaž, s IMENOVALNIK: čemȃž katerim občasno nadomesti česen. RODILNIK: čemȃža DAJALNIK: čemȃžu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Pripravljene namaze lahko vsaj nekaj dni TOŽILNIK: čemȃž hranimo v zaprti posodi v hladilniku, medtem ko se MESTNIK: pri čemȃžu namazi z dodatkom čemaža, česna in drugih lukov ORODNIK: s čemȃžem ohranijo več tednov. dvojina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: čemȃža ▪ Pripravila bosta hladno kumarično juho s RODILNIK: čemȃžev čemažem in okusno sladico. DAJALNIK: čemȃžema ▪ Skutni namaz s čemažem pripravimo tako z listi, TOŽILNIK: čemȃža cvetovi kot mladimi plodovi. MESTNIK: pri čemȃžih ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s čemȃžema ▪ Svinjski file narežemo na rezine, zložimo na množina krožnike in priložimo omako iz čemaža. IMENOVALNIK: čemȃži ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku RODILNIK: čemȃžev ▪ Čemaž v oljčnem olju lahko uživamo na kruhu ali DAJALNIK: čemȃžem kot prilogo jedem. TOŽILNIK: čemȃže ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri čemȃžih ▪ Polovico naribanega ementalca pomešamo z ORODNIK: s čemȃži narezanim čemažem in zmes porazdelimo po tudi krompirju. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: čémaž jakostni RODILNIK: čémaža [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža] DAJALNIK: čémažu IPA: [tʃɛˈmaːʃ tʃɛˈmaːʒa] tudi [ˈtʃeːmaʃ ˈtʃeːmaʒa] TOŽILNIK: čémaž tonemski MESTNIK: pri čémažu 203 ORODNIK: s čémažem ▪ Čemaževe čebulice razrežite, jih namočite v nekaj dvojina mleka in po dveh do treh urah mleko pijte po IMENOVALNIK: čémaža požirkih. RODILNIK: čémažev 1.1. ki je iz čemaža ali vsebuje čemaž DAJALNIK: čémažema ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: čémaža čemažev nadev | čemažev sok | čemaževa juha | MESTNIK: pri čémažih čemaževa omaka ORODNIK: s čémažema ▪ Vlečeno testo premažemo s čemaževim množina nadevom, skuhamo in zabelimo z drobtinami. IMENOVALNIK: čémaži ▪ Rane, ki se slabo celijo, namažemo s svežim RODILNIK: čémažev čemaževim sokom. DAJALNIK: čémažem ▪ Čemaž že diši po bližnjih gozdovih in nikar ga ne TOŽILNIK: čémaže pozabite nabrati vsaj toliko, da preizkusite recept MESTNIK: pri čémažih za odlično čemaževo juho. ORODNIK: s čémaži ▪ Pečen jagnječji hrbet narežite na 1 cm debele tonemsko rezine, jih položite na ogret krožnik, dekorativno ednina prelijte s čemaževo omako in dodajte njoke. IMENOVALNIK: č maž RODILNIK: I č maža ZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: č mažu jakostni TOŽILNIK: č maž [čemáže čemáževa čemáževo] tudi [čémaže MESTNIK: pri č mažu čémaževa čémaževo] ORODNIK: s č mažem IPA: [tʃɛˈmaːʒɛu tʃɛˈmaːʒɛʋa tʃɛˈmaːʒɛʋɔ] tudi dvojina [ˈtʃeːmaʒɛu ˈtʃeːmaʒɛʋa ˈtʃeːmaʒɛʋɔ] IMENOVALNIK: č maža tonemski RODILNIK: č mažev tudi č mažev [čemȃže čemȃževa čemȃževo] tudi [č maže DAJALNIK: č mažema č maževa č maževo] TOŽILNIK: č maža IPA: [tʃɛmáːʒ u tʃɛmáːʒ ʋa tʃɛmáːʒ ʋɔ] tudi MESTNIK: pri č mažih tudi pri č mažih [tʃèːmáʒɛu tʃèːmáʒɛʋa tʃèːmáʒɛʋɔ] ORODNIK: s č mažema množina V ZOREC jakostno IMENOVALNIK: č maži RODILNIK: č mažev tudi č mažev OSNOVNIK DAJALNIK: č mažem moški spol TOŽILNIK: ednina č maže MESTNIK: pri č mažih tudi pri č mažih IMENOVALNIK: čemážev ORODNIK: s č maži tudi s č maži RODILNIK: čemáževega DAJALNIK: čemáževemu IZVOR TOŽILNIK: čemážev < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. živo čemáževega srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. MESTNIK: pri čemáževem * čermъšь, * čermъša < ide. * kremus( )o-, ORODNIK: s čemáževim dvojina * kermus( )o-, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon IMENOVALNIK: čemáževa RODILNIK: čemáževih čemážev DAJALNIK: čemáževima čemáževa čemáževo tudi čémažev TOŽILNIK: čemáževa čémaževa čémaževo pridevnik [čemáže čemáževa MESTNIK: pri čemáževih čemáževo] tudi [čémaže čémaževa čémaževo] ORODNIK: s čemáževima POMEN množina 1. ki je del čemaža IMENOVALNIK: čemáževi ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: čemáževih čemaževi cvetovi | čemaževi listi DAJALNIK: čemáževim ▪ Če imamo pri roki čemaževe cvetove, z njimi TOŽILNIK: čemáževe okrasimo jed. MESTNIK: pri čemáževih ▪ Spomladi si privoščimo kure v obliki soka iz svežih ORODNIK: s čemáževimi čemaževih listov, poleti pa iz čebulic. 204 ženski spol IMENOVALNIK: čemȃževa ednina RODILNIK: čemȃževih IMENOVALNIK: čemáževa DAJALNIK: čemȃževima RODILNIK: čemáževe TOŽILNIK: čemȃževa DAJALNIK: čemáževi MESTNIK: pri čemȃževih TOŽILNIK: čemáževo ORODNIK: s čemȃževima MESTNIK: pri čemáževi množina ORODNIK: s čemáževo IMENOVALNIK: čemȃževi dvojina RODILNIK: čemȃževih IMENOVALNIK: čemáževi DAJALNIK: čemȃževim RODILNIK: čemáževih TOŽILNIK: čemȃževe DAJALNIK: čemáževima MESTNIK: pri čemȃževih TOŽILNIK: čemáževi ORODNIK: s čemȃževimi MESTNIK: pri čemáževih ženski spol ORODNIK: s čemáževima ednina množina IMENOVALNIK: čemȃževa IMENOVALNIK: čemáževe RODILNIK: čemȃževe RODILNIK: čemáževih DAJALNIK: čemȃževi DAJALNIK: čemáževim TOŽILNIK: čemȃževo TOŽILNIK: čemáževe MESTNIK: pri čemȃževi MESTNIK: pri čemáževih ORODNIK: s čemȃževo ORODNIK: s čemáževimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: čemȃževi ednina RODILNIK: čemȃževih IMENOVALNIK: čemáževo DAJALNIK: čemȃževima RODILNIK: čemáževega TOŽILNIK: čemȃževi DAJALNIK: čemáževemu MESTNIK: pri čemȃževih TOŽILNIK: čemáževo ORODNIK: s čemȃževima MESTNIK: pri čemáževem množina ORODNIK: s čemáževim IMENOVALNIK: čemȃževe dvojina RODILNIK: čemȃževih IMENOVALNIK: čemáževi DAJALNIK: čemȃževim RODILNIK: čemáževih TOŽILNIK: čemȃževe DAJALNIK: čemáževima MESTNIK: pri čemȃževih TOŽILNIK: čemáževi ORODNIK: s čemȃževimi MESTNIK: pri čemáževih srednji spol ORODNIK: s čemáževima ednina množina IMENOVALNIK: čemȃževo IMENOVALNIK: čemáževa RODILNIK: čemȃževega RODILNIK: čemáževih DAJALNIK: čemȃževemu DAJALNIK: čemáževim TOŽILNIK: čemȃževo TOŽILNIK: čemáževa MESTNIK: pri čemȃževem MESTNIK: pri čemáževih ORODNIK: s čemȃževim ORODNIK: s čemáževimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: čemȃževi OSNOVNIK RODILNIK: čemȃževih moški spol DAJALNIK: čemȃževima ednina TOŽILNIK: čemȃževi IMENOVALNIK: čemȃžev MESTNIK: pri čemȃževih RODILNIK: čemȃževega ORODNIK: s čemȃževima DAJALNIK: čemȃževemu množina TOŽILNIK: čemȃžev IMENOVALNIK: čemȃževa živo čemȃževega RODILNIK: čemȃževih MESTNIK: pri čemȃževem DAJALNIK: čemȃževim ORODNIK: s čemȃževim TOŽILNIK: čemȃževa dvojina MESTNIK: pri čemȃževih 205 ORODNIK: s čemȃževimi ORODNIK: s čémaževim tudi dvojina jakostno IMENOVALNIK: čémaževi OSNOVNIK RODILNIK: čémaževih moški spol DAJALNIK: čémaževima ednina TOŽILNIK: čémaževi IMENOVALNIK: čémažev MESTNIK: pri čémaževih RODILNIK: čémaževega ORODNIK: s čémaževima DAJALNIK: čémaževemu množina TOŽILNIK: čémažev IMENOVALNIK: čémaževa živo čémaževega RODILNIK: čémaževih MESTNIK: pri čémaževem DAJALNIK: čémaževim ORODNIK: s čémaževim TOŽILNIK: čémaževa dvojina MESTNIK: pri čémaževih IMENOVALNIK: čémaževa ORODNIK: s čémaževimi RODILNIK: čémaževih tonemsko DAJALNIK: čémaževima OSNOVNIK TOŽILNIK: čémaževa moški spol MESTNIK: pri čémaževih ednina ORODNIK: s čémaževima IMENOVALNIK: č mažev množina RODILNIK: č maževega IMENOVALNIK: čémaževi DAJALNIK: č maževemu RODILNIK: čémaževih TOŽILNIK: č mažev DAJALNIK: čémaževim živo č maževega TOŽILNIK: čémaževe MESTNIK: pri č maževem MESTNIK: pri čémaževih ORODNIK: s č maževim ORODNIK: s čémaževimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: č maževa ednina RODILNIK: č maževih IMENOVALNIK: čémaževa DAJALNIK: č maževima RODILNIK: čémaževe TOŽILNIK: č maževa DAJALNIK: čémaževi MESTNIK: pri č maževih TOŽILNIK: čémaževo ORODNIK: s č maževima MESTNIK: pri čémaževi množina ORODNIK: s čémaževo IMENOVALNIK: č maževi dvojina RODILNIK: č maževih IMENOVALNIK: čémaževi DAJALNIK: č maževim RODILNIK: čémaževih TOŽILNIK: č maževe DAJALNIK: čémaževima MESTNIK: pri č maževih TOŽILNIK: čémaževi ORODNIK: s č maževimi MESTNIK: pri čémaževih ženski spol ORODNIK: s čémaževima ednina množina IMENOVALNIK: č maževa IMENOVALNIK: čémaževe RODILNIK: č maževe RODILNIK: čémaževih DAJALNIK: č maževi DAJALNIK: čémaževim TOŽILNIK: č maževo TOŽILNIK: čémaževe MESTNIK: pri č maževi MESTNIK: pri čémaževih ORODNIK: s č maževo ORODNIK: s čémaževimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: č maževi ednina RODILNIK: č maževih IMENOVALNIK: čémaževo DAJALNIK: č maževima RODILNIK: čémaževega TOŽILNIK: č maževi DAJALNIK: čémaževemu MESTNIK: pri č maževih TOŽILNIK: čémaževo ORODNIK: s č maževima MESTNIK: pri čémaževem množina 206 IMENOVALNIK: č maževe tonemski RODILNIK: č maževih [čembalȋst] DAJALNIK: č maževim IPA: [tʃɛmbalíːst] TOŽILNIK: č maževe MESTNIK: pri č maževih VZOREC ORODNIK: s č maževimi jakostno srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: čembalíst IMENOVALNIK: č maževo RODILNIK: čembalísta RODILNIK: č maževega DAJALNIK: čembalístu DAJALNIK: č maževemu TOŽILNIK: čembalísta TOŽILNIK: č maževo MESTNIK: pri čembalístu MESTNIK: pri č maževem ORODNIK: s čembalístom ORODNIK: s č maževim dvojina dvojina IMENOVALNIK: čembalísta IMENOVALNIK: č maževi RODILNIK: čembalístov RODILNIK: č maževih DAJALNIK: čembalístoma DAJALNIK: č maževima TOŽILNIK: čembalísta TOŽILNIK: č maževi MESTNIK: pri čembalístih MESTNIK: pri č maževih ORODNIK: s čembalístoma ORODNIK: s č maževima množina množina IMENOVALNIK: čembalísti IMENOVALNIK: č maževa RODILNIK: čembalístov RODILNIK: č maževih DAJALNIK: čembalístom DAJALNIK: č maževim TOŽILNIK: čembalíste TOŽILNIK: č maževa MESTNIK: pri čembalístih MESTNIK: pri č maževih ORODNIK: s čembalísti ORODNIK: s č maževimi tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: čembalȋst ↑čemaž RODILNIK: čembalȋsta DAJALNIK: čembalȋstu čembalíst čembalísta samostalnik moškega spola TOŽILNIK: čembalȋsta MESTNIK: [ čembalíst] pri čembalȋstu POMEN ORODNIK: s čembalȋstom kdor igra čembalo, navadno kot poklicni dvojina glasbenik IMENOVALNIK: čembalȋsta RODILNIK: čembalȋstov ⏵ priredna zveza čembalist in organist, čembalist in skladatelj DAJALNIK: čembalȋstoma ▪ Händel je bil vsestranski glasbenik, in sicer TOŽILNIK: čembalȋsta predvsem skladatelj, slovel pa je tudi kot odličen MESTNIK: pri čembalȋstih organist in čembalist. ORODNIK: s čembalȋstoma ▪ Trideset let je bil dvorni čembalist in skladatelj množina Friderika Velikega. IMENOVALNIK: čembalȋsti ▪▪▪ RODILNIK: čembalȋstov ▪ Z virtuoznostjo in fantazijskim zanosom je v obsežni DAJALNIK: čembalȋstom kadenci izstopal le čembalist. TOŽILNIK: čembalȋste ▪ Drugi del koncerta bodo sestavljale skladbe dveh MESTNIK: pri čembalȋstih manj znanih francoskih čembalistov, ki sta s svojim ORODNIK: s čembalȋsti ustvarjanjem ostala na sredi poti med barokom in klasicizmom. BESEDOTVORJE feminativ: čembalístka IZGOVOR IN OBLIKE jakostni IZVOR [čembalíst] prevzeto iz nem. Cembalist, it. cembalista, glej IPA: [tʃɛmbaˈliːst] ↑čembalo 207 MESTNIK: pri čembalȋstkah čembalístka čembalístke samostalnik ženskega spola ORODNIK: s čembalȋstkama množina [čembalístka] POMEN IMENOVALNIK: čembalȋstke ženska, ki igra čembalo, navadno kot poklicna RODILNIK: čembalȋstk glasbenica DAJALNIK: čembalȋstkam ▪ Je aktivna organistka in čembalistka, hkrati pa se TOŽILNIK: čembalȋstke udejstvuje tudi kot predavateljica ter publicistka. MESTNIK: pri čembalȋstkah ▪ Poučuje klavir na glasbeni šoli, kot čembalistka pa ORODNIK: s čembalȋstkami se vse bolj uveljavlja s stilno dognanimi interpretacijami baročne glasbe. I ZVOR ↑čembalist IZGOVOR IN OBLIKE jakostni čémbalo1 čémbala samostalnik moškega spola [čémbalo] [čembalístka] POMEN IPA: [tʃɛmbaˈliːstka] 1. glasbilo s tipkami, pri katerem ob pritisku na tonemski tipko jeziček brenkne struno; SIN.: čembalo2 [čembalȋstka] ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku IPA: [tʃɛmbalíːstkà] glasba za čembalo | koncert, skladba, sonata za čembalo VZOREC ▪ Težko se je odločiti, kaj je bilo bolj občudovanja jakostno vredno, koncert za čembalo ali Brandenburški ednina koncert številka 5. IMENOVALNIK: čembalístka ▪ Skladal je orkestrske, komorne skladbe in skladbe RODILNIK: čembalístke za čembalo. DAJALNIK: čembalístki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: čembalístko igrati čembalo MESTNIK: pri čembalístki ▪ Oče je v opernih orkestrih igral rog in trobento, ORODNIK: s čembalístko mati je bila pevka, Gioacchino pa je moral že od dvojina otroških let pri predstavah igrati čembalo in po IMENOVALNIK: čembalístki potrebi tudi druge instrumente. RODILNIK: čembalístk ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: čembalístkama igrati na čembalo TOŽILNIK: čembalístki ▪ Oče ga je že pri štirih letih učil igrati na čembalo, MESTNIK: pri čembalístkah pri petih pa je že skladal lastne skladbe. ORODNIK: s čembalístkama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina ▪ Leta 1397 neki pravnik iz Padove omenja glasbilo, IMENOVALNIK: čembalístke imenovano clavicembalum, ki naj bi bilo predhodnik RODILNIK: čembalístk čembala. DAJALNIK: čembalístkam ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: čembalístke čembalo in godala, čembalo in klavir, čembalo in MESTNIK: orgle, čembalo in violina pri čembalístkah ORODNIK: ▪ Na konservatoriju v Bruslju je študiral klavir, orgle s čembalístkami tonemsko in čembalo. ednina ▪ Harmonikarji se ukvarjajo s sodobno glasbo, igrajo pa tudi staro glasbo, saj lahko igrajo po literaturi za IMENOVALNIK: čembalȋstka klavir ali čembalo. RODILNIK: čembalȋstke 1.1. igranje tega glasbila DAJALNIK: čembalȋstki ▪ H klasiki sem se vrnil kasneje in se odločil za študij TOŽILNIK: čembalȋstko čembala na Kraljevem konservatoriju v Holandiji. MESTNIK: pri čembalȋstki ORODNIK: s čembalȋstko dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: čembalȋstki jakostni RODILNIK: [ čembalȋstk čémbalo] DAJALNIK: čembalȋstkama IPA: [ˈtʃeːmbalɔ] TOŽILNIK: čembalȋstki tonemski 208 [č mbalo] glasbilo s tipkami, pri katerem ob pritisku na IPA: [tʃéːmbàlɔ] tipko jeziček brenkne struno; SIN.: čembalo1 ▪ Podatkov, da bi kdo pri nas izdeloval čembala, za VZOREC zdaj še nimamo, imamo pa zanimiv, svež podatek, da jakostno je eden od ljubljanskih orglarjev izdeloval tudi ednina klavikorde. IMENOVALNIK: čémbalo ▪ Zgodovina glasbe pozna le nekaj skladb, napisanih RODILNIK: čémbala za neobičajno zasedbo štirih čembal. DAJALNIK: čémbalu ▪ Izšolal se je za mizarja, v začetku tridesetih let TOŽILNIK: čémbalo osemnajstega stoletja pa je odšel v London in se MESTNIK: pri čémbalu zaposlil pri izdelovalcu čembal flamskega rodu. ORODNIK: s čémbalom ▪ Angleški vojaški orkestri, ki so jih sestavljali flavte, dvojina tamburice in čembala, so začeli prirejati javne IMENOVALNIK: čémbala koncerte že v 16. stoletju. RODILNIK: čémbalov DAJALNIK: čémbaloma IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: čémbala jakostni MESTNIK: pri čémbalih [čémbalo] ORODNIK: s čémbaloma IPA: [ˈtʃeːmbalɔ] množina tonemski IMENOVALNIK: čémbali [č mbalo] RODILNIK: čémbalov IPA: [tʃéːmbàlɔ] DAJALNIK: čémbalom TOŽILNIK: čémbale VZOREC MESTNIK: pri čémbalih jakostno ORODNIK: s čémbali ednina tonemsko IMENOVALNIK: čémbalo ednina RODILNIK: čémbala IMENOVALNIK: č mbalo DAJALNIK: čémbalu RODILNIK: č mbala TOŽILNIK: čémbalo DAJALNIK: č mbalu MESTNIK: pri čémbalu TOŽILNIK: č mbalo ORODNIK: s čémbalom MESTNIK: pri č mbalu dvojina ORODNIK: s č mbalom IMENOVALNIK: čémbali dvojina RODILNIK: čémbal IMENOVALNIK: č mbala DAJALNIK: čémbaloma RODILNIK: č mbalov TOŽILNIK: čémbali DAJALNIK: č mbaloma MESTNIK: pri čémbalih TOŽILNIK: č mbala ORODNIK: s čémbaloma MESTNIK: pri č mbalih množina ORODNIK: s č mbaloma IMENOVALNIK: čémbala množina RODILNIK: čémbal IMENOVALNIK: č mbali DAJALNIK: čémbalom RODILNIK: č mbalov TOŽILNIK: čémbala DAJALNIK: č mbalom MESTNIK: pri čémbalih TOŽILNIK: č mbale ORODNIK: s čémbali MESTNIK: pri č mbalih tonemsko ORODNIK: s č mbali ednina IMENOVALNIK: č mbalo IZVOR RODILNIK: č mbala prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. DAJALNIK: č mbalu cymbalum, glej ↑cimbale TOŽILNIK: č mbalo MESTNIK: pri č mbalu čémbalo2 ORODNIK: s č mbalom čémbala samostalnik srednjega spola [čémbalo] dvojina POMEN IMENOVALNIK: č mbali 209 RODILNIK: č mbal ▪ Mnoge odvrača od uživanja česna njegov za DAJALNIK: č mbaloma nekatere neprijeten vonj. TOŽILNIK: č mbali ▪ Izvleček česna upočasni strjevanje krvi, zaradi MESTNIK: pri č mbalih česar je manj nevarnosti za srčni infarkt. ORODNIK: s č mbaloma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina dati, stresti česen KAM | dodati česen | jesti česen | IMENOVALNIK: č mbala narezati, nasekljati, sesekljati česen | olupiti česen | RODILNIK: č mbal primešati, zmešati česen | podušiti, popeči, DAJALNIK: č mbalom popražiti, pražiti, prepražiti česen | stisniti, streti TOŽILNIK: č mbala česen MESTNIK: pri č mbalih ▪ Jurčke prepražimo, dodamo česen in peteršilj ter zalijemo z jušno osnovo. ORODNIK: s č mbali ▪ Stari Egipčani so jedli česen kot zdravilo proti I glavobolu, srčnim boleznim in glistam. ZVOR ▪ Na kuhinjski deski sesekljamo česen, žajbelj in prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. rožmarin. cymbalum, glej ↑cimbale ▪ Česen olupimo in ga na deski z nožem zmečkamo. čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] ▪ Strite česen in iztisnite iz njega sok, ki ga POMEN zmešate z dvema žličkama kisa. 1. kulturna rastlina z razvejanim steblom in ⏵ prid. beseda + sam. beseda podzemno čebulico s stroki belkaste barve, ki se narezan, nasekljan, sesekljan česen | olupljen uporablja zlasti kot začimba; primerjaj lat. Allium česen | stisnjen, strt, zdrobljen, zmečkan česen | sativum surov česen ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Piščančje kose popečemo skupaj s sesekljanim glavica česna, strok česna česnom in čebulo na razgretem olju. ▪ S pobiranjem čebule in česna ne smemo odlašati ▪ Olupljen česen nataknemo na vilice in z njim in čakati, da so vsi listi suhi, ker začne glavica česna natremo skledo. takrat že razpadati. ▪ Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo ▪ Pred sajenjem česna tla prerahljamo in pognojimo strt česen in mleto meso. z gnojilom, bogatim s fosforjem. ▪ Močan okus surovega česna in čebule lahko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku omilite, če ju pred uporabo kuhate na šibkem posaditi, saditi česen ognju 5–8 minut. ▪ Če je prst težka, česen posadimo na grebene ali pa ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku odcednost tal izboljšamo tako, da vrhnji plasti prsti natreti s česnom | potresti s česnom | začiniti s primešamo pesek. česnom | zmešati s česnom ▪ Že z začetkom meseca oktobra sadimo česen ▪ Vroč kruh natremo s prerezanim česnom, nato ozimnih in tudi pomladanskih sort česna. ga izdatno pokapamo z olivnim oljem. ▪ Čebulo in česen populimo, položimo na zemljo in ▪ Pekač namastite in potresite s česnom, pustimo, da se pridelek na soncu posuši. rožmarinom, soljo in poprom. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Nadev po okusu začinimo s česnom, peteršiljem, jesenski, spomladanski, zimski česen | mlad/mladi baziliko, poprom in soljo. česen ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Spomladi sadimo samo spomladanski česen, ki za olje s česnom | piščanec s česnom tvorbo stročkov ne potrebuje nizkih temperatur. ▪ Testenine skuhamo in odcedimo, dodamo olje s ▪ Zimski česen je na bolezen, zlasti na plesen, bolj česnom in sardelnimi fileji. občutljiv kot spomladanske sorte. ▪ Za prilogo dodamo riž in pečenega piščanca s ▪ Na tržnici branjevke ponujajo svež mladi česen iz česnom in limono. rastlinjakov. ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku 1.1. stroki te rastline, zlasti kot hrana, jed malo, veliko česna ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Čeprav vsebuje jed veliko česna, nima dodatek česna | rezina česna | uživanje česna pretiranega okusa po njem, saj se dolgo in počasi ▪ Zelje kuhamo v slani vodi z dodatkom česna in kuha. popra. ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku ▪ Kruhke namažite z olivno maso in potresite z okus po česnu | vonj po česnu rezinami česna. ▪ Olje z okusom po česnu lahko uporabite za ▪ Strok česna stremo in na maslu popražimo. solatne prelive. 210 ▪ Vonj po česnu boste odpravili z rok tako, da jih DAJALNIK: čêsnom natrete s peteršiljem, operete z milom, nato pa TOŽILNIK: čêsne namažete z zaščitno kremo. MESTNIK: pri čêsnih ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ORODNIK: s čêsni česen v prahu tonemsko ▪ Lahko kupite posušen česen v prahu, toda ednina njegov okus bo veliko manj izrazit, saj vsebuje IMENOVALNIK: čésen manj eteričnih olj, ki dajejo tej začimbi izrazit vonj RODILNIK: čésna in okus. DAJALNIK: čésnu ▪ Preostali čebuli in česnu v ponvi dodajte TOŽILNIK: čésen paradižnik s tekočino in ga s kuhalnico še nekoliko MESTNIK: pri čésnu tudi pri čȇsnu razdrobite. ORODNIK: s čésnom ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku dvojina ▪ Čemaž je podoben dvema zelo strupenima IMENOVALNIK: čésna rastlinama: šmarnici in podlesku, ki pa ne dišita po RODILNIK: česnu . čésnov in čȇsnov DAJALNIK: čésnoma ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: ▪ Pripravil sem si dva opečena in zdušena svinjska čésna MESTNIK: zrezka, prelita z omako iz česna in kisle smetane. pri čésnih in pri čȇsnih ORODNIK: s čésnoma ⏵ priredna zveza množina česen in čebula, česen in ingver, česen in olje, česen in peteršilj, česen in poper, česen in šalotka IMENOVALNIK: čésni ▪ Kocke buče skupaj s čebulo in česnom na RODILNIK: čésnov in čȇsnov maščobi med mešanjem stekleno podušite. DAJALNIK: čésnom ▪ V visoki ponvi segrejemo maslo, olje in česen, TOŽILNIK: čésne dodamo piščančje fileje in jih na vsaki strani MESTNIK: pri čésnih in pri čȇsnih pečemo po 3 minute. ORODNIK: s čésni in s čȇsni ▪ Tržaško omako sestavljata peteršilj in česen, pomešana s soljo, poprom in (olivnim) oljem. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE divji česen jakostni 1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi [čêsən] belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; IPA: [ˈtʃɛːsən] primerjaj lat. Allium ursinum; SIN.: čemaž, medvedji česen tonemski ▪ Še dandanes čutimo potrebo, da prečistimo svoje [čésən] telo s prvimi zdravilnimi solatami, zato nabiramo divji česen ali čemaž in regrat. IPA: [tʃ ːs n] ▪ Vonj divjega česna me je spremljal skoraj celotno VZOREC pot. jakostno 1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed; ednina SIN.: čemaž IMENOVALNIK: čêsen ▪ Lističe divjega česna, parmezan, sol in poper RODILNIK: čêsna stremo v možnarju. Nato prilijemo olje in DAJALNIK: čêsnu premešamo. TOŽILNIK: čêsen ▪ V njegovih mislih se že porajajo domislice za jedi, ki jih bodo navdihnili divji šparglji, divji česen, MESTNIK: pri čêsnu domača kozja skuta, solata, začimbe in veliko ORODNIK: s čêsnom dvojina svežine. IMENOVALNIK: čêsna medvedji česen RODILNIK: čêsnov užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi DAJALNIK: čêsnoma TOŽILNIK: belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu ; čêsna MESTNIK: pri čêsnih primerjaj lat. Allium ursinum; SIN.: čemaž, divji česen ▪ Čemaž, ki mu pravimo tudi medvedji česen, raste od ORODNIK: s čêsnoma množina marca do junija. IMENOVALNIK: čêsni RODILNIK: čêsnov 211 ▪ Čemaž ali medvedji česen je zelo zdravilen: znižuje ▪ Zapisal sem star dalmatinski recept za juho s holesterol, čisti kožo, prebavno pot in dihala, čičeriko. spodbuja delovanje žlez in krvni obtok. ▪ Jed postrežemo s spomladanskimi solatami, kot so regrat s krompirjem, motovilec s kuhanim IZVOR fižolom, radič s čičeriko itd. = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku * česnъ, iz * česnǫti ‛razčesniti, razklati’ ▪ Dodamo bučne kocke iz ponve in odcejeno kuhano čičeriko iz konzerve. čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Čičerika vsebuje veliko beljakovin (20 odstotkov), POMEN zato jo podobno kot sojo priporočajo vsem, ki ne 1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh jedo mesa oziroma ga zaužijejo le malo. straneh razvejanega stebla in okroglimi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; ▪ Dodajte pol pločevinke čičerike (prej jo pogrejte), primerjaj lat. Cicer arietinum; SIN.: čičerka začinite, prelijte s kisom in pol žličke oljčnega olja. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ⏵ priredna zveza ▪ Čičerika ne potrebuje veliko vlage in ji popolnoma čičerika in leča zadostujejo jutranja rosa in redke padavine. ▪ Potrebujemo po pol skodelice leče in čičerike, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku srednje velik por in korenček. ▪ Rumena zrna čičerike v obliki lešnika so ▪ V kozico stresite čičeriko in grah ter kuhajte še marsikomu neznana. 15 minut ali dokler se zelenjava ne zmehča. ⏵ priredna zveza čičerika in leča IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Za razliko od graha, boba in tudi fižola lečo in jakostni čičeriko sejemo, ko je zemlja ogreta na petnajst [čičeríka] stopinj Celzija. IPA: [tʃitʃɛˈɾiːka] ▪ Čebule ne sadite v bližino graha, fižola, boba ali tonemski čičerike. [čičerȋka] 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SIN.: čičerka IPA: [tʃitʃɛɾíːkà] ⏵ prid. beseda + sam. beseda kuhana čičerika | namočena, odcejena čičerika VZOREC ▪ Dodajte še kuhano čičeriko, vse skupaj jakostno premešajte in ohladite. ednina ▪ Namočeno čičeriko kuhamo v vreli vodi, dokler se IMENOVALNIK: čičeríka ne zmehča. RODILNIK: čičeríke ▪ Suho čičeriko hranimo v dobro zaprti posodi več DAJALNIK: čičeríki let. TOŽILNIK: čičeríko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri čičeríki dodati čičeriko | namočiti čičeriko ORODNIK: s čičeríko ▪ Paradižnikovi osnovi dodamo čičeriko, koruzo in dvojina kumino ter pustimo, da zavre. IMENOVALNIK: ▪ Čičeriko namočimo čez noč, kuhamo pa jo čičeríki RODILNIK: približno dve uri. čičerík DAJALNIK: ▪ Čičeriko odcedimo in stresemo v skledo. čičeríkama TOŽILNIK: čičeríki ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v MESTNIK: rodilniku pri čičeríkah n ORODNIK: g čičerike s čičeríkama množina ▪ 10 dag čičerike zvečer namočimo, jo naslednji dan skuhamo in pretlačimo skupaj z vodo. IMENOVALNIK: čičeríke RODILNIK: čičerík ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku namaz iz čičerike DAJALNIK: čičeríkam ▪ Pred večerjo so pripravili še namaz iz čičerike in TOŽILNIK: čičeríke ribji namaz. MESTNIK: pri čičeríkah ▪ Sipo, pečeno na žaru, so dali v kremno juho iz ORODNIK: s čičeríkami čičerike. tonemsko ednina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku juha s čičeriko IMENOVALNIK: čičerȋka 212 RODILNIK: čičerȋke ▪ V mešalniku zmešajte približno 300 g čičerke ter DAJALNIK: čičerȋki po 1 žlico oljčnega olja, limoninega soka in TOŽILNIK: čičerȋko kikirikijevega masla. MESTNIK: pri čičerȋki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s čičerȋko pločevinka čičerke dvojina ▪ Stresite v svojo priljubljeno juho pol skodelice IMENOVALNIK: čičerȋki čičerke. RODILNIK: čičerȋk ▪ Za namakanje čičerke potrebujemo 24 ur. DAJALNIK: čičerȋkama ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: čičerȋki juha iz čičerke MESTNIK: pri čičerȋkah ▪ Juho iz čičerke solimo, umešamo peteršilj in ORODNIK: s čičerȋkama pustimo počivati nekaj minut. množina ▪ Na vsak trikotnik damo malo namaza iz čičerke, IMENOVALNIK: čičerȋke malo nadrobljenega sira in okrasimo s kockicami RODILNIK: čičerȋk marinirane čebule in paprike. DAJALNIK: čičerȋkam ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: ▪ Njen odlični golaž s čičerko je teknil vsem, ne le čičerȋke MESTNIK: tistim, ki ne jedo mesa. pri čičerȋkah ORODNIK: s čičerȋkami ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Ker čičerka vsebuje kar 20 odstotkov beljakovin, I jo lahko jemo namesto mesa. ZVOR hiperkorektno iz ↑čičerka ⏵ priredna zveza čičerka in fižol ▪ Čičerko in fižol namakamo pet do šest ur. číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka] ▪ Z bobom, grahom, lečo in čičerko so se POMEN prehranjevale stare civilizacije v Sredozemlju in na 1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh Bližnjem vzhodu. straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; IZGOVOR IN OBLIKE primerjaj lat. Cicer arietinum; SIN.: čičerika jakostni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [číčerka] ▪ Pridelovanje čičerke je razširjeno predvsem na IPA: [ˈtʃiːtʃɛɾka] Primorskem, kjer iz nje pripravljajo okusne jedi. tonemski ▪ Vsi koščki naj bodo veliki približno tako kot zrna [číčerka] in [čȋčerka] čičerke. IPA: [tʃìːtʃ ɾka] in [tʃíːtʃ ɾka] ▪▪▪ ▪ Če traja suša dalj časa, čičerko zalijemo tik pred VZOREC cvetenjem in ko se začnejo zrna debeliti. jakostno 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SIN.: čičerika ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: číčerka kuhana čičerka | odcejena čičerka | suha čičerka RODILNIK: číčerke ▪ Kuhano čičerko zmešamo s spomladansko DAJALNIK: číčerki čebulico, olivami in sesekljanim peteršiljem, TOŽILNIK: číčerko pokapljamo z olivnim oljem in limoninim sokom. MESTNIK: pri číčerki ▪ V kozici zavremo svežo vodo, vanjo stresemo ORODNIK: s číčerko odcejeno čičerko, zavremo, premešamo in dvojina skuhamo. IMENOVALNIK: číčerki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: číčerk dodati čičerko DAJALNIK: číčerkama ▪ Čičerko lahko dodamo začinjenim prilogam, TOŽILNIK: číčerki zelenjavnim omakam in juham. MESTNIK: pri číčerkah ▪ Odcedite čičerko in jo skupaj s čebulo dodajte ORODNIK: s číčerkama zelenjavi približno 8 minut pred koncem kuhanja. množina ▪ Čičerko smo namočili dan prej in jo skuhali. IMENOVALNIK: číčerke ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v RODILNIK: číčerk rodilniku DAJALNIK: číčerkam n g čičerke 213 TOŽILNIK: číčerke 1. glodalec z mehko dlako, košatim repom in MESTNIK: pri číčerkah močnejšimi skakalnimi nogami, po izvoru iz Južne ORODNIK: s číčerkami Amerike; primerjaj lat. Chinchilla tonemsko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina gojiti činčile IMENOVALNIK: číčerka ▪ Činčile hranimo s pustimi briketi in svežim senom, RODILNIK: číčerke vedno pa morajo imeti na voljo svežo vodo. DAJALNIK: číčerki ▪ Posamezne činčile gojijo v kletkah za zabavo zlasti TOŽILNIK: číčerko otrok. MESTNIK: pri číčerki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s čȋčerko farma činčil | krzno činčil | reja, vzreja činčil dvojina ▪ Z vzrejo mladičev iz lastnega gnezda si lahko tudi IMENOVALNIK: číčerki povečujete činčilje družine, tako da bo reja činčil RODILNIK: čȋčerk sčasoma postala vaša glavna dejavnost. DAJALNIK: číčerkama ▪ Proti krznarski industriji (pri nas sta dve farmi TOŽILNIK: číčerki činčil) borci za pravice živali javno protestirajo že MESTNIK: pri číčerkah nekaj let. ORODNIK: s číčerkama ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Ne smemo pozabiti na posodo s posebno mivko, v IMENOVALNIK: číčerke kateri se činčile kopajo. RODILNIK: čȋčerk ▪ Podnevi se činčile skrivajo v skalnih luknjah, DAJALNIK: číčerkam ponoči pa pridejo ven in iščejo hrano. TOŽILNIK: číčerke ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri číčerkah ▪ Kletko za činčilo postavite na miren in čist prostor, ORODNIK: s číčerkami kjer ni prepiha, vlage in neposredne sončne in (tonemska dvojnica) svetlobe ter grelnih teles. tonemsko 1.1. krzno te živali ednina ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: čȋčerka plašč iz činčile RODILNIK: čȋčerke ▪ Pozimi se je ovijala v jakno iz činčile, zraven je DAJALNIK: čȋčerki nosila črne usnjene hlače. TOŽILNIK: čȋčerko MESTNIK: pri čȋčerki IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s čȋčerko jakostni dvojina [činčíla] IMENOVALNIK: čȋčerki IPA: [tʃinˈtʃiːla] RODILNIK: čȋčerk tonemski DAJALNIK: čȋčerkama [činčȋla] TOŽILNIK: čȋčerki IPA: [tʃintʃíːlà] MESTNIK: pri čȋčerkah ORODNIK: s čȋčerkama VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: čȋčerke ednina RODILNIK: čȋčerk IMENOVALNIK: činčíla DAJALNIK: čȋčerkam RODILNIK: činčíle TOŽILNIK: čȋčerke DAJALNIK: činčíli MESTNIK: pri čȋčerkah TOŽILNIK: činčílo ORODNIK: s čȋčerkami MESTNIK: pri činčíli ORODNIK: s činčílo IZVOR dvojina prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer IMENOVALNIK: činčíli RODILNIK: činčíl činčíla DAJALNIK: činčílama činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla] TOŽILNIK: P činčíli OMEN MESTNIK: pri činčílah ORODNIK: s činčílama 214 množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: činčíle iskati, najeti, potrebovati, zaposliti čistilko RODILNIK: činčíl ▪ Iščemo čistilko za čiščenje stanovanjskih DAJALNIK: činčílam prostorov. TOŽILNIK: činčíle ▪ Zaposlimo čistilko za čiščenje poslovnih in zasebnih MESTNIK: pri činčílah prostorov. ORODNIK: s činčílami ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku tonemsko delati, zaposliti se kot čistilka | preživljati se kot ednina čistilka IMENOVALNIK: činčȋla ▪ Medtem ko se njene vrstnice zabavajo, ona ponoči RODILNIK: činčȋle dela kot čistilka na fakulteti. DAJALNIK: činčȋli ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: činčȋlo ▪ Stavkajoče čistilke še vedno upajo, da bodo dobile MESTNIK: pri činčȋli zaslužene plače. ORODNIK: s činčȋlo ⏵ priredna zveza dvojina čistilka in čistilec, čistilka in hišnik, čistilka in IMENOVALNIK: činčȋli kuharica RODILNIK: činčȋl ▪ Pedagoško delo je v rokah petih učiteljic, na šoli pa imajo še kuharico in čistilko. DAJALNIK: činčȋlama TOŽILNIK: činčȋli 1.1. ženska, ki čisti MESTNIK: pri činčȋlah ▪ Tiste dni, ko sem z otrokoma, sem stoodstotno ORODNIK: s činčȋlama mama, gospodinja, kuharica in čistilka. množina 2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja IMENOVALNIK: činčȋle ▪ Koze so izjemne čistilke pašnikov. RODILNIK: činčȋl ▪ Sol je znana čistilka zraka, predvsem v zatohlih kotih DAJALNIK: činčȋlam in pod posteljami. TOŽILNIK: činčȋle MESTNIK: pri činčȋlah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s činčȋlami jakostni [čistílka] IZVOR IPA: [tʃisˈtiːlka] prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, tonemski manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ [čistȋlka] IPA: [tʃistíːlkà] čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka] VZOREC POMEN jakostno 1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: čistílka čistilka čisti, počisti KAJ | čistilka opravlja KAKŠNO delo RODILNIK: čistílke | čistilka skrbi za KAJ DAJALNIK: čistílki ▪ Čistilke vsak dan čistijo in razkužujejo, vendar ne TOŽILNIK: čistílko pomaga kaj dosti. MESTNIK: pri čistílki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s čistílko delo, delovno mesto, služba čistilke | plača čistilke dvojina ▪ Dokler njeno zdravje ni bilo resno ogroženo, je IMENOVALNIK: priložnostno še opravljala delo čistilke. čistílki RODILNIK: čistílk ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: čistilka v hotelu, podjetju, šoli čistílkama TOŽILNIK: ▪ Imajo veliko prostih delovnih mest, ki so bolj čistílki sezonskega značaja, kot so delavci na plaži, MESTNIK: pri čistílkah blagajniki, čistilke v hotelu ali receptorji. ORODNIK: s čistílkama množina ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku čistilka na šoli IMENOVALNIK: čistílke ▪ Poprijela je za raznovrstna opravila, obirala je RODILNIK: čistílk hmelj, čistila hiše premožnejših sokrajanov, bila DAJALNIK: čistílkam čistilka na šoli in še kaj. TOŽILNIK: čistílke 215 MESTNIK: pri čistílkah ▪ Redno skrbimo za čistočo zelenic in okolice ORODNIK: s čistílkami bazena, zato smeti iz kontejnerskih posod odvažajo tonemsko dvakrat na teden. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: čistȋlka ohranjanje, vzdrževanje, zagotavljanje čistoče | RODILNIK: čistȋlke pomen čistoče | raven, stopnja čistoče DAJALNIK: čistȋlki ▪ Bazenski kompleksi zahtevajo visoko stopnjo TOŽILNIK: čistȋlko čistoče in higiene. MESTNIK: pri čistȋlki ▪ Mnogi prebivalci se trudijo za vzdrževanje čistoče, ORODNIK: s čistȋlko toda najdejo se tudi takšni, ki jim ni mar za okolje. dvojina ▪ Proizvajalec bele tehnike je združil prijetno s IMENOVALNIK: koristnim in najmlajše skozi igro poučil o pomenu čistȋlki čistoče RODILNIK: v njihovih domovih. čistȋlk DAJALNIK: čistȋlkama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ljubiti čistočo TOŽILNIK: | ocenjevati, preverjati, zahtevati čistȋlki čistočo MESTNIK: | vzdrževati, zagotavljati, zagotoviti čistočo pri čistȋlkah ▪ Pesek v zabojčku je treba vsaj dvakrat tedensko ORODNIK: s čistȋlkama množina menjati, saj mačke ljubijo čistočo. ▪ Mestne oblasti preverjajo čistočo plaž in obveščajo IMENOVALNIK: čistȋlke javnost. RODILNIK: čistȋlk ▪ V srednjem veku so vzdrževali čistočo prostorov DAJALNIK: čistȋlkam tako, da so po tleh potresli narezana zelišča. TOŽILNIK: čistȋlke ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri čistȋlkah čistoča v hiši, kuhinji, prostoru, stanovanju | čistoča ORODNIK: s čistȋlkami v hlevu | čistoča v mestu ▪ Težile so ga vsakdanje zadeve, denimo, kako bo IZVOR kupil in pripravil hrano, vzdrževal čistočo v ↑čistiti stanovanju, opral perilo. ▪ Posebej nas je navdušila čistoča v mestih, kjer so čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča] ulice in pločniki domala brez smeti. POMEN ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku 1. stanje, ko kaj ni prekrito, napolnjeno z občutek za čistočo | skrb za čistočo umazanijo, odpadki, neželenimi snovmi ▪ Mastili so se vsake tri ure, vmes pa cel ljubi dan ⏵ prid. beseda + sam. beseda grizljali neka rjava semena, da so lupine letele brezhibna, popolna čistoča | izjemna, izredna čistoča vsepovsod po tleh; občutek za čistočo jim ni | pretirana čistoča domač. ▪ Če želimo popolno čistočo, moramo posodo in filter ▪ Za dobro počutje in varnost morajo obiskovalci še oprati in dobro osušiti. poskrbeti tudi sami; tako z obzirnim vedenjem kot s ▪ Izredna čistoča je pravo nasprotje temu, kar so na skrbjo za čistočo. posestvu našli, ko so ga kupili: takrat je bila dolina ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku zasuta s tonami odpadkov. paziti na čistočo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Skrbno si umivajte roke in pazite na čistočo čistoča mesta, parkov, ulic | čistoča morja, vode, površin, na katerih pripravljate hrano. zraka | čistoča okolja | čistoča posode | čistoča ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku prostora, stanovanja | čistoča sanitarij, stranišča čistoča na KATEREM mestu ▪ Prizadevni delavci, ki skrbijo za red in čistočo ▪ Uporabniki ne izpolnjujejo obveznosti, da morajo mesta, sicer do opoldneva mesto očistijo, a ga vzdrževati čistočo na zbirnem mestu za organske neredoljubni ljudje do jutra spet spremenijo v kuhinjske in mešane komunalne odpadke. smetišče. ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku ▪ Pomembna je čistoča prostora, posode in vseh bleščati, svetiti se od čistoče | sijati od čistoče pripomočkov ter osebna čistoča. ▪ Apartma se je svetil od čistoče, nikjer ni bilo niti ▪ Že 15 dni pred začetkom sezone so morali drobca prahu. upravljalci kopališč preverjati čistočo vode. ⏵ glag. + k/h + sam. beseda v dajalniku ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku prispevati k čistoči poskrbeti, skrbeti za čistočo ▪ Posebno veliko prispeva k čistoči v stanovanju, če po njem ne hodite s čevlji, ki jih uporabljate na prostem. 216 ⏵ sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + sobna čistoča prid. beseda v imenovalniku ▪ Mladiču bo na začetku včasih ušlo, preden ga čistoča je pomembna bomo popolnoma navadili na sobno čistočo. ▪ Čistoča je pomembna, saj se v kuhinji pripravlja ⏵ prid. beseda + sam. beseda v rodilniku hrana. vajen čistoče ▪ Sestava kakovosti se skriva v aparatu za kuhanje ▪ Oddam dve mladi tigrasti muci, vajeni čistoče. in njegovem vzdrževanju; čistoča je tu ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku najpomembnejša. navaditi, navajati na čistočo ⏵ priredna zveza ▪ Dobre štiri mesece staro psičko je že navadila na čistoča in higiena, čistoča in kakovost, čistoča in čistočo, tako da ji ni treba več za njo brisati lužic mir, čistoča in urejenost, čistoča in varnost, red in in kupčkov. čistoča ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku ▪ Vse več podjetij se zaveda, da čistoča in higiena navajanje na čistočo njihovih prostorov pomenita ugled in prepoznavnost ▪ Vsak otrok ima svoj lasten ritem razvoja in tudi pri partnerjih in strankah. navajanje na čistočo je eden od korakov v ▪ Oba imata rada dokaj urejeno stanovanje, čeprav razvoju. nista obsedena s čistočo in urejenostjo. 2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez ▪ Krajevna skupnost ponovno poziva prebivalce, naj tujih prvin, dodatkov, primesi; skrbijo za red in čistočo ter za podobo svojega SIN.: čistost ▪ V kovnici so skovali 7500 primerkov s premerom 21 kraja. milimetrov, težo 6,4516 gramov, čistočo zlata 1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, 900/1000. urejenost ▪ Odeja je polnjena s 100-odstotno naravno svilo ⏵ prid. beseda + sam. beseda visoke stopnje čistoče. osebna, telesna čistoča ▪ Okužbe z nadležnimi paraziti se obvarujemo, če IZGOVOR IN OBLIKE skrbimo za osebno čistočo in čistočo stanovanja. jakostni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [čistôča] čistoča kože, rok, telesa | čistoča zob IPA: [tʃisˈtɔːtʃa] ▪ Poleg čistoče rok je za ohranjanje zdravja treba tonemski poskrbeti tudi za umivanje zob. [čistóča] ▪ Za tistega, ki redno skrbi za čistočo zob in ustne IPA: [tʃist ːtʃá] votline, vendar ima kljub temu zadah iz ust, je najbolje, da si poišče strokovno pomoč. VZOREC ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku jakostno skrbeti za čistočo ednina ▪ Mladi, ki imajo akne, morajo še posebej skrbeti IMENOVALNIK: čistôča za čistočo telesa in obraza, predvsem pa si RODILNIK: čistôče mozoljev ne smejo stiskati. DAJALNIK: čistôči ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: čistôčo skrb za čistočo MESTNIK: ▪ Skrb za čistočo proteze in ustne votline je zelo pri čistôči ORODNIK: pomembna: le tako lahko preprečimo nabiranje s čistôčo dvojina zobnih oblog in vnetja. IMENOVALNIK: čistôči ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku paziti na čistočo RODILNIK: čistôč ▪ Čeprav je kopanje takrat veljalo za nevarno DAJALNIK: čistôčama zdravju, je strogo pazila na čistočo in se velikokrat TOŽILNIK: čistôči kopala v vinu, ki naj bi ji pobelilo in očistilo kožo. MESTNIK: pri čistôčah ORODNIK: s čistôčama ⏵ priredna zveza čistoča in higiena, čistoča in nega, čistoča in množina svežina, čistoča in zdravje IMENOVALNIK: čistôče ▪ Sem pristaš prhanja, tuširam se najmanj dvakrat RODILNIK: čistôč na dan. Čistoča in higiena sta zame zelo DAJALNIK: čistôčam pomembni. TOŽILNIK: čistôče 1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji MESTNIK: pri čistôčah zavestno opravljanje potrebe ORODNIK: s čistôčami tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda 217 ednina IPA: [tʃìːʃtʃá] IMENOVALNIK: čistóča RODILNIK: čistóče VZOREC DAJALNIK: čistóči jakostno TOŽILNIK: čistóčo ednina MESTNIK: pri čistóči IMENOVALNIK: číšča ORODNIK: s čistȏčo tudi s čistóčo RODILNIK: číšče dvojina DAJALNIK: číšči IMENOVALNIK: čistóči TOŽILNIK: číščo RODILNIK: čistȏč MESTNIK: pri číšči DAJALNIK: čistóčama ORODNIK: s číščo TOŽILNIK: čistóči dvojina MESTNIK: pri čistóčah IMENOVALNIK: číšči ORODNIK: s čistóčama RODILNIK: číšč množina DAJALNIK: číščama IMENOVALNIK: čistóče TOŽILNIK: číšči RODILNIK: čistȏč MESTNIK: pri číščah DAJALNIK: čistóčam ORODNIK: s číščama TOŽILNIK: čistóče množina MESTNIK: pri čistóčah IMENOVALNIK: číšče ORODNIK: s čistóčami RODILNIK: číšč DAJALNIK: číščam IZVOR TOŽILNIK: číšče ↑čist MESTNIK: pri číščah ORODNIK: s číščami číšča číšče samostalnik ženskega spola [číšča] tonemsko P ednina OMEN 1. izcedek, ki se iz maternice izloča nekaj tednov IMENOVALNIK: číšča po porodu RODILNIK: číšče ▪ Čišča traja od 6 do 8 tednov. DAJALNIK: číšči ▪ Ženska mora vedeti, da je čišča ob dojenju TOŽILNIK: číščo obilnejša. MESTNIK: pri číšči ▪ Patronažna sestra mora kontrolirati tudi maternico ORODNIK: s čȋščo ter preveriti, kakšnega vonja in barve je čišča. dvojina 2. krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi IMENOVALNIK: číšči ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih RODILNIK: ; čȋšč DAJALNIK: číščama SIN.: menstruacija, mesečna čišča, mesečno perilo TOŽILNIK: ▪ Čeprav je v ljudski veri menstrualna kri poglavitna číšči za plodnost in spočetje, so ponekod ženske med čiščo MESTNIK: pri číščah ločili od skupnosti, ker naj bi bila menstrualna kri ORODNIK: s číščama nečista in zla. množina 3. IMENOVALNIK: číšče ekspresivno proces, v katerem kdo odstavi, odstrani ljudi, ki so zanj nezaželeni, zlasti z RODILNIK: čȋšč DAJALNIK: vplivnih položajev číščam TOŽILNIK: číšče ▪ Kadrovska čišča bo dokončna z uveljavitvijo novega MESTNIK: pri číščah zakona. ORODNIK: ▪ S predvolilno čiščo sta se začela ukvarjati tudi oba s číščami vodilna politika. STALNE ZVEZE I ZGOVOR IN OBLIKE mesečna čišča jakostni krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske [číšča] pojavlja v približno mesečnih intervalih; SIN.: čišča, IPA: [ˈtʃiːʃtʃa] menstruacija, mesečno perilo tonemski ▪ Po izkušnjah je masaža šiatsu učinkovita tudi pri [číšča] lajšanju bolečin ob mesečni čišči. 218 ▪ Kadar danes stojimo pred gorami damskih vložkov in DAJALNIK: čivávama tamponov, ne pomislimo, da je bila mesečna čišča še TOŽILNIK: čivávi pred petimi desetletji velik problem. MESTNIK: pri čivávah ORODNIK: s čivávama IZVOR množina ↑čistiti IMENOVALNIK: čiváve RODILNIK: čiváv čiváva čiváve samostalnik ženskega spola [čiváva] DAJALNIK: čivávam POMEN TOŽILNIK: čiváve majhen pes z večjo glavo, kratkim koničastim MESTNIK: pri čivávah gobcem in daljšimi, zašiljenimi ušesi ORODNIK: s čivávami tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda dolgodlaka, kratkodlaka čivava ednina | majhna čivava ▪ Telo kratkodlake čivave je sicer drobceno, a zna IMENOVALNIK: čivȃva uveljavljati svojo voljo in biti prav odločna. RODILNIK: čivȃve ▪ Velika ljubiteljica živali redkokam odide brez svoje DAJALNIK: čivȃvi male čivave. TOŽILNIK: čivȃvo ⏵ sam. beseda v rodilniku + sam. beseda v MESTNIK: pri čivȃvi imenovalniku ORODNIK: s čivȃvo psička pasme čivava dvojina ▪ Da ji ni nikoli dolgčas, poskrbi njena psička pasme IMENOVALNIK: čivȃvi čivava, ki ima kljub majhnosti pravi pogumni pasji RODILNIK: čivȃv značaj. DAJALNIK: čivȃvama ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: čivȃvi ▪ Čivava potrebuje na dan približno deset MESTNIK: pri čivȃvah dekagramov hrane. ORODNIK: s čivȃvama ▪ Če se čivava sprehaja z dalmatincem, naredi množina petkrat več korakov kot on. IMENOVALNIK: čivȃve ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: čivȃv ▪ Našli so osemmesečno čivavo, ki je bila sicer DAJALNIK: čivȃvam prestrašena, umazana in lačna, a živa in zdrava. TOŽILNIK: čivȃve ▪ V literaturi čivave opisujejo kot bistre, pogumne, MESTNIK: pri čivȃvah predane gospodarjem in čuječe. ORODNIK: s čivȃvami ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Plečna višina čivave je od 15 do 23 cm. IZVOR prevzeto iz angl. Chihuahua, po mehiški zvezni IZGOVOR IN OBLIKE državi Chihuahua jakostni [čiváva] čívkati čívkam nedovršni glagol [čí kati] IPA: [tʃiˈʋaːʋa] POMEN tonemski 1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi [čivȃva] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [tʃiʋáːʋà] ▪ Na drevju so čivkali ptiči in na trati so se pasle ovce. VZOREC ⏵ prisl. + glag. jakostno ▪ Na bližnjem figovcu je veselo čivkalo na stotine ednina vrabcev. IMENOVALNIK: čiváva 1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi RODILNIK: čiváve zvoki DAJALNIK: čivávi ▪ Iz podrastja čivkajo škržati. TOŽILNIK: čivávo ▪ Vstal je in v žepu mu je začel čivkati pozivnik kakor MESTNIK: pri čivávi kak negoden ptiček. ORODNIK: s čivávo ▪ Nikakor nisem mogla zaspati nazaj. Vse prej kot dvojina pomagala je moževa budilka, ki je vztrajno čivkala. IMENOVALNIK: čivávi RODILNIK: čiváv 219 1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim dvojina glasom 1. OSEBA: čívkajva ▪ Začela je čivkati pesem in jo grozovito popačila, 2. OSEBA: čívkajta saj njene glasovne zmožnosti niso dosegale množina stratosferskih višin izvirnika. 1. OSEBA: čívkajmo ▪ Še malo sta čivkala, vendar hripava ostala na 2. OSEBA: čívkajte koncu brez glasu. deležnik na -l 1.3. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, moški spol pripovedovati, ponavljati kaj EDNINA: čívkal ▪ O tem, da je treba nekaj ukreniti, že dolgo vsi DVOJINA: čívkala čivkajo. MNOŽINA: čívkali ▪ Vsi politiki in razne menedžerske eminence že ženski spol mesece čivkajo, da je kriza priložnost. EDNINA: čívkala ▪ Danes vsi čivkajo, kako se nam godi krivica. DVOJINA: čívkali 1.4. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo MNOŽINA: čívkale govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega srednji spol ⏵ glag. + glag. v nedoločniku EDNINA: čívkalo ▪ Ko se bodo določeni ljudje pri nas otresli strahu, DVOJINA: čívkali bodo začeli čivkati in povedali vse. MNOŽINA: čívkala 2. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, deležnik na -č mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter moški spol ▪ Se bo kje na Twitterju kaj čivkalo o današnji ednina skupščini? IMENOVALNIK: čivkajóč ▪ Še naprej bom čivkala na blogu, objavljala fotke, RODILNIK: čivkajóčega dobro opravljala delo v službi in si tako širila krog DAJALNIK: čivkajóčemu poznanstev ter stala za tem, kar delam. TOŽILNIK: čivkajóč ▪ Celo ameriški predsednik čivka na Twitterju. živo čivkajóčega MESTNIK: pri čivkajóčem IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s čivkajóčim jakostni dvojina [čí kati] IMENOVALNIK: čivkajóča IPA: [ˈtʃiːukati] RODILNIK: čivkajóčih tonemski DAJALNIK: čivkajóčima [čȋ kati] TOŽILNIK: čivkajóča IPA: [tʃíːukàti] MESTNIK: pri čivkajóčih ORODNIK: s čivkajóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: čivkajóči NEDOLOČNIK: čívkati RODILNIK: čivkajóčih NAMENILNIK: čívkat DAJALNIK: čivkajóčim sedanjik TOŽILNIK: čivkajóče ednina MESTNIK: pri čivkajóčih 1. OSEBA: čívkam ORODNIK: s čivkajóčimi 2. OSEBA: čívkaš ženski spol 3. OSEBA: čívka ednina dvojina IMENOVALNIK: čivkajóča 1. OSEBA: čívkava RODILNIK: čivkajóče 2. OSEBA: čívkata DAJALNIK: čivkajóči 3. OSEBA: čívkata TOŽILNIK: čivkajóčo množina MESTNIK: pri čivkajóči 1. OSEBA: čívkamo ORODNIK: s čivkajóčo 2. OSEBA: čívkate dvojina 3. OSEBA: čívkajo IMENOVALNIK: čivkajóči velelnik RODILNIK: čivkajóčih ednina DAJALNIK: čivkajóčima 2. OSEBA: čívkaj TOŽILNIK: čivkajóči 220 MESTNIK: pri čivkajóčih ednina ORODNIK: s čivkajóčima IMENOVALNIK: čívkana množina RODILNIK: čívkane IMENOVALNIK: čivkajóče DAJALNIK: čívkani RODILNIK: čivkajóčih TOŽILNIK: čívkano DAJALNIK: čivkajóčim MESTNIK: pri čívkani TOŽILNIK: čivkajóče ORODNIK: s čívkano MESTNIK: pri čivkajóčih dvojina ORODNIK: s čivkajóčimi IMENOVALNIK: čívkani srednji spol RODILNIK: čívkanih ednina DAJALNIK: čívkanima IMENOVALNIK: čivkajóče TOŽILNIK: čívkani RODILNIK: čivkajóčega MESTNIK: pri čívkanih DAJALNIK: čivkajóčemu ORODNIK: s čívkanima TOŽILNIK: čivkajóče množina MESTNIK: pri čivkajóčem IMENOVALNIK: čívkane ORODNIK: s čivkajóčim RODILNIK: čívkanih dvojina DAJALNIK: čívkanim IMENOVALNIK: čivkajóči TOŽILNIK: čívkane RODILNIK: čivkajóčih MESTNIK: pri čívkanih DAJALNIK: čivkajóčima ORODNIK: s čívkanimi TOŽILNIK: čivkajóči srednji spol MESTNIK: pri čivkajóčih ednina ORODNIK: s čivkajóčima IMENOVALNIK: čívkano množina RODILNIK: čívkanega IMENOVALNIK: čivkajóča DAJALNIK: čívkanemu RODILNIK: čivkajóčih TOŽILNIK: čívkano DAJALNIK: čivkajóčim MESTNIK: pri čívkanem TOŽILNIK: čivkajóča ORODNIK: s čívkanim MESTNIK: pri čivkajóčih dvojina ORODNIK: s čivkajóčimi IMENOVALNIK: čívkani deležnik na -n RODILNIK: čívkanih moški spol DAJALNIK: čívkanima ednina TOŽILNIK: čívkani IMENOVALNIK: čívkan MESTNIK: pri čívkanih RODILNIK: čívkanega ORODNIK: s čívkanima DAJALNIK: čívkanemu množina TOŽILNIK: čívkan IMENOVALNIK: čívkana živo čívkanega RODILNIK: čívkanih MESTNIK: pri čívkanem DAJALNIK: čívkanim ORODNIK: s čívkanim TOŽILNIK: čívkana dvojina MESTNIK: pri čívkanih IMENOVALNIK: čívkana ORODNIK: s čívkanimi RODILNIK: čívkanih DELEŽJE NA -aje: čivkáje DAJALNIK: čívkanima glagolnik TOŽILNIK: čívkana ednina MESTNIK: pri čívkanih IMENOVALNIK: čívkanje ORODNIK: s čívkanima RODILNIK: čívkanja množina DAJALNIK: čívkanju IMENOVALNIK: čívkani TOŽILNIK: čívkanje RODILNIK: čívkanih MESTNIK: pri čívkanju DAJALNIK: čívkanim ORODNIK: s čívkanjem TOŽILNIK: čívkane dvojina MESTNIK: pri čívkanih IMENOVALNIK: čívkanji ORODNIK: s čívkanimi RODILNIK: čívkanj ženski spol DAJALNIK: čívkanjema 221 TOŽILNIK: čívkanji MESTNIK: pri čivkaj čem MESTNIK: pri čívkanjih ORODNIK: s čivkaj čim ORODNIK: s čívkanjema dvojina množina IMENOVALNIK: čivkaj ča IMENOVALNIK: čívkanja RODILNIK: čivkaj čih RODILNIK: čívkanj DAJALNIK: čivkaj čima DAJALNIK: čívkanjem TOŽILNIK: čivkaj ča TOŽILNIK: čívkanja MESTNIK: pri čivkaj čih MESTNIK: pri čívkanjih ORODNIK: s čivkaj čima ORODNIK: s čívkanji množina tonemsko IMENOVALNIK: čivkaj či NEDOLOČNIK: čȋvkati RODILNIK: čivkaj čih NAMENILNIK: čȋvkat DAJALNIK: čivkaj čim sedanjik TOŽILNIK: čivkaj če ednina MESTNIK: pri čivkaj čih 1. OSEBA: čȋvkam ORODNIK: s čivkaj čimi 2. OSEBA: čȋvkaš ženski spol 3. OSEBA: čȋvka ednina dvojina IMENOVALNIK: čivkaj ča 1. OSEBA: čȋvkava RODILNIK: čivkaj če 2. OSEBA: čȋvkata DAJALNIK: čivkaj či 3. OSEBA: čȋvkata TOŽILNIK: čivkaj čo množina MESTNIK: pri čivkaj či 1. OSEBA: čȋvkamo ORODNIK: s čivkaj čo 2. OSEBA: čȋvkate dvojina 3. OSEBA: čȋvkajo IMENOVALNIK: čivkaj či velelnik RODILNIK: čivkaj čih ednina DAJALNIK: čivkaj čima 2. OSEBA: čȋvkaj TOŽILNIK: čivkaj či dvojina MESTNIK: pri čivkaj čih 1. OSEBA: čȋvkajva ORODNIK: s čivkaj čima 2. OSEBA: čȋvkajta množina množina IMENOVALNIK: čivkaj če 1. OSEBA: čȋvkajmo RODILNIK: čivkaj čih 2. OSEBA: čȋvkajte DAJALNIK: čivkaj čim deležnik na -l TOŽILNIK: čivkaj če moški spol MESTNIK: pri čivkaj čih EDNINA: čȋvkal ORODNIK: s čivkaj čimi DVOJINA: čȋvkala srednji spol MNOŽINA: čȋvkali ednina ženski spol IMENOVALNIK: čivkaj če EDNINA: čȋvkala RODILNIK: čivkaj čega DVOJINA: čȋvkali DAJALNIK: čivkaj čemu MNOŽINA: čȋvkale TOŽILNIK: čivkaj če srednji spol MESTNIK: pri čivkaj čem EDNINA: čȋvkalo ORODNIK: s čivkaj čim DVOJINA: čȋvkali dvojina MNOŽINA: čȋvkala IMENOVALNIK: čivkaj či deležnik na -č RODILNIK: čivkaj čih moški spol DAJALNIK: čivkaj čima ednina TOŽILNIK: čivkaj či IMENOVALNIK: čivkaj č tudi čivkaj č MESTNIK: pri čivkaj čih RODILNIK: čivkaj čega ORODNIK: s čivkaj čima DAJALNIK: čivkaj čemu množina TOŽILNIK: čivkaj č tudi čivkaj č IMENOVALNIK: čivkaj ča živo čivkaj čega RODILNIK: čivkaj čih 222 DAJALNIK: čivkaj čim MESTNIK: pri čȋvkanem TOŽILNIK: čivkaj ča ORODNIK: s čȋvkanim MESTNIK: pri čivkaj čih dvojina ORODNIK: s čivkaj čimi IMENOVALNIK: čȋvkani deležnik na -n RODILNIK: čȋvkanih moški spol DAJALNIK: čȋvkanima ednina TOŽILNIK: čȋvkani IMENOVALNIK: čȋvkan MESTNIK: pri čȋvkanih RODILNIK: čȋvkanega ORODNIK: s čȋvkanima DAJALNIK: čȋvkanemu množina TOŽILNIK: čȋvkan IMENOVALNIK: čȋvkana živo čȋvkanega RODILNIK: čȋvkanih MESTNIK: pri čȋvkanem DAJALNIK: čȋvkanim ORODNIK: s čȋvkanim TOŽILNIK: čȋvkana dvojina MESTNIK: pri čȋvkanih IMENOVALNIK: čȋvkana ORODNIK: s čȋvkanimi RODILNIK: čȋvkanih DELEŽJE NA -aje: čivkȃje DAJALNIK: čȋvkanima glagolnik TOŽILNIK: čȋvkana ednina MESTNIK: pri čȋvkanih IMENOVALNIK: čȋvkanje ORODNIK: s čȋvkanima RODILNIK: čȋvkanja množina DAJALNIK: čȋvkanju IMENOVALNIK: čȋvkani TOŽILNIK: čȋvkanje RODILNIK: čȋvkanih MESTNIK: pri čȋvkanju DAJALNIK: čȋvkanim ORODNIK: s čȋvkanjem TOŽILNIK: čȋvkane dvojina MESTNIK: pri čȋvkanih IMENOVALNIK: čȋvkanji ORODNIK: s čȋvkanimi RODILNIK: čȋvkanj ženski spol DAJALNIK: čȋvkanjema ednina TOŽILNIK: čȋvkanji IMENOVALNIK: čȋvkana MESTNIK: pri čȋvkanjih RODILNIK: čȋvkane ORODNIK: s čȋvkanjema DAJALNIK: čȋvkani množina TOŽILNIK: čȋvkano IMENOVALNIK: čȋvkanja MESTNIK: pri čȋvkani RODILNIK: čȋvkanj ORODNIK: s čȋvkano DAJALNIK: čȋvkanjem dvojina TOŽILNIK: čȋvkanja IMENOVALNIK: čȋvkani MESTNIK: pri čȋvkanjih RODILNIK: čȋvkanih ORODNIK: s čȋvkanji DAJALNIK: čȋvkanima TOŽILNIK: čȋvkani FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri čȋvkanih ORODNIK: s čȋvkanima že vrabci/vrabčki/ptički ipd. (na strehi/strehah/veji ipd.) čivkajo (o množina čem) IMENOVALNIK: čȋvkane že vrabci čivkajo (o čem) RODILNIK: čȋvkanih že vrabci na strehi čivkajo (o čem) DAJALNIK: čȋvkanim že vrabci na strehah čivkajo (o čem) TOŽILNIK: čȋvkane že ptički čivkajo (o čem) MESTNIK: pri čȋvkanih že vrabčki čivkajo (o čem) ORODNIK: s čȋvkanimi že ptički na vejah čivkajo (o čem) srednji spol že ptiči čivkajo (o čem) ednina že ptički na veji čivkajo (o čem) IMENOVALNIK: čȋvkano že vrabčki na strehi čivkajo (o čem) RODILNIK: čȋvkanega že ptiči na veji čivkajo (o čem) DAJALNIK: čȋvkanemu izraža, da je kaj splošno znano TOŽILNIK: čȋvkano 223 ▪ Že vrabci čivkajo, da ni zdrave in uravnotežene prehrane brez rib. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Že vrabci na strehi čivkajo o tem, kako pomembno jakostni je dobro pripraviti avto za zimo. [čí kniti] ▪ Že vrabci na strehah čivkajo, da vam obveznost, ki IPA: [ˈtʃiːukniti] ste jo nedavno prevzeli, ni pisana na kožo. tonemski ▪ Že ptički čivkajo, da so varnostne kopije podatkov [čí kniti] enako pomembne kot vse drugo v programski IPA: [tʃìːukníti] industriji. ▪ Že ptički na vejah čivkajo, da je ob pravilni uporabi VZOREC takšna rjava barva veliko bolj zdrava od tiste, do jakostno katere pridemo s sončenjem na naravnem soncu ali v NEDOLOČNIK: čívkniti solariju. NAMENILNIK: čívknit ▪ Že ptiči čivkajo, da diete ne delujejo. sedanjik ▪ Na poroko naj bi se igralca pripravljala na skrivaj, a ednina kot kaže, se njuni plani o skrivni poroki ne bodo 1. uresničili, saj že ptički na veji čivkajo o njuni "skrivni" OSEBA: čívknem 2. pripravi na poroko. OSEBA: čívkneš ▪ O tem, da zdravje načenjajo živalske maščobe, pa 3. OSEBA: čívkne že vrabčki na strehi čivkajo. dvojina ▪ Že ptiči na veji čivkajo, da je pretirano izpostavljanje 1. OSEBA: čívkneva nezavarovane kože soncu lahko nevarno. 2. OSEBA: čívkneta 3. OSEBA: čívkneta I množina ZVOR 1. OSEBA: ↑čiv čívknemo 2. OSEBA: čívknete 3. OSEBA: čívknejo čívkniti čívknem dovršni glagol [čí kniti] velelnik POMEN ednina 1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom 2. OSEBA: čívkni ▪ Namesto da bi se ptički stiskali na brstečih vejah, se dvojina kljunčkali in žvrgoleli od ugodja, so se skrili pod 1. OSEBA: čívkniva napušče streh in premraženi vsake toliko časa 2. OSEBA: čívknita čivknili. množina 1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim 1. OSEBA: čívknimo zvokom 2. OSEBA: čívknite ▪ Komaj sem zjutraj dobro odprla oči, je čivknil deležnik na -l telefon in zelo dolg SMS mi je sporočal, da prihaja moški spol krdelo znancev. EDNINA: čívknil 1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim DVOJINA: čívknila glasom MNOŽINA: čívknili ▪ »Še dve sekundi,« čivknem, se vržem na kolena in ženski spol pod posteljo iščem torbo. EDNINA: čívknila ▪ »Saj sem plačal,« je čivknil. DVOJINA: čívknili 1.3. navadno zanikano, ekspresivno z zadržkom, navadno MNOŽINA: čívknile na zahtevo reči, povedati kaj za koga srednji spol neugodnega EDNINA: čívknilo ▪ Noben uslužbenec ministrstva več ne sme čivkniti, DVOJINA: čívknili ne da bi mu to požegnal nadrejeni, običajno kar MNOŽINA: čívknila sam minister. deležnik na -n ▪ Pazi, da sodelavec ne čivkne inšpekciji. moški spol 2. ekspresivno objaviti krajši zapis, komentar, ednina mnenje, zlasti na družbenem omrežju Twitter IMENOVALNIK: čívknjen ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: čívknjenega ▪ Bi spet čivknil en tvit, pa enostavno nima smisla. DAJALNIK: čívknjenemu ▪ Jutri bo pozornost na tiskovki, v sredo bo pa ob TOŽILNIK: čívknjen prazniku čivknil voščilo. živo čívknjenega 224 MESTNIK: pri čívknjenem DAJALNIK: čívknjenim ORODNIK: s čívknjenim TOŽILNIK: čívknjena dvojina MESTNIK: pri čívknjenih IMENOVALNIK: čívknjena ORODNIK: s čívknjenimi RODILNIK: čívknjenih DELEŽJE NA -vši: čivknívši DAJALNIK: čívknjenima glagolnik TOŽILNIK: čívknjena ednina MESTNIK: pri čívknjenih IMENOVALNIK: čívknjenje ORODNIK: s čívknjenima RODILNIK: čívknjenja množina DAJALNIK: čívknjenju IMENOVALNIK: čívknjeni TOŽILNIK: čívknjenje RODILNIK: čívknjenih MESTNIK: pri čívknjenju DAJALNIK: čívknjenim ORODNIK: s čívknjenjem TOŽILNIK: čívknjene dvojina MESTNIK: pri čívknjenih IMENOVALNIK: čívknjenji ORODNIK: s čívknjenimi RODILNIK: čívknjenj ženski spol DAJALNIK: čívknjenjema ednina TOŽILNIK: čívknjenji IMENOVALNIK: čívknjena MESTNIK: pri čívknjenjih RODILNIK: čívknjene ORODNIK: s čívknjenjema DAJALNIK: čívknjeni množina TOŽILNIK: čívknjeno IMENOVALNIK: čívknjenja MESTNIK: pri čívknjeni RODILNIK: čívknjenj ORODNIK: s čívknjeno DAJALNIK: čívknjenjem dvojina TOŽILNIK: čívknjenja IMENOVALNIK: čívknjeni MESTNIK: pri čívknjenjih RODILNIK: čívknjenih ORODNIK: s čívknjenji DAJALNIK: čívknjenima tonemsko TOŽILNIK: čívknjeni NEDOLOČNIK: čívkniti MESTNIK: pri čívknjenih NAMENILNIK: čívknit ORODNIK: s čívknjenima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: čívknjene 1. OSEBA: čȋvknem RODILNIK: čívknjenih 2. OSEBA: čȋvkneš DAJALNIK: čívknjenim 3. OSEBA: čȋvkne TOŽILNIK: čívknjene dvojina MESTNIK: pri čívknjenih 1. OSEBA: čȋvkneva ORODNIK: s čívknjenimi 2. OSEBA: čȋvkneta srednji spol 3. OSEBA: čȋvkneta ednina množina IMENOVALNIK: čívknjeno 1. OSEBA: čȋvknemo RODILNIK: čívknjenega 2. OSEBA: čȋvknete DAJALNIK: čívknjenemu 3. OSEBA: čȋvknejo TOŽILNIK: čívknjeno velelnik MESTNIK: pri čívknjenem ednina ORODNIK: s čívknjenim 2. OSEBA: čívkni dvojina dvojina IMENOVALNIK: čívknjeni 1. OSEBA: čívkniva RODILNIK: čívknjenih 2. OSEBA: čívknita DAJALNIK: čívknjenima množina TOŽILNIK: čívknjeni 1. OSEBA: čívknimo MESTNIK: pri čívknjenih 2. OSEBA: čívknite ORODNIK: s čívknjenima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: čívknjena EDNINA: čívknil RODILNIK: čívknjenih DVOJINA: čívknila 225 MNOŽINA: čívknili ednina ženski spol IMENOVALNIK: čȋvknjeno EDNINA: čívknila in čȋvknila RODILNIK: čȋvknjenega DVOJINA: čívknili DAJALNIK: čȋvknjenemu MNOŽINA: čívknile TOŽILNIK: čȋvknjeno srednji spol MESTNIK: pri čȋvknjenem EDNINA: čívknilo ORODNIK: s čȋvknjenim DVOJINA: čívknili dvojina MNOŽINA: čívknila IMENOVALNIK: čȋvknjeni deležnik na -n RODILNIK: čȋvknjenih moški spol DAJALNIK: čȋvknjenima ednina TOŽILNIK: čȋvknjeni IMENOVALNIK: čȋvknjen MESTNIK: pri čȋvknjenih RODILNIK: čȋvknjenega ORODNIK: s čȋvknjenima DAJALNIK: čȋvknjenemu množina TOŽILNIK: čȋvknjen IMENOVALNIK: čȋvknjena živo čȋvknjenega RODILNIK: čȋvknjenih MESTNIK: pri čȋvknjenem DAJALNIK: čȋvknjenim ORODNIK: s čȋvknjenim TOŽILNIK: čȋvknjena dvojina MESTNIK: pri čȋvknjenih IMENOVALNIK: čȋvknjena ORODNIK: s čȋvknjenimi RODILNIK: čȋvknjenih DELEŽJE NA -vši: čivknȋvši DAJALNIK: čȋvknjenima glagolnik TOŽILNIK: čȋvknjena ednina MESTNIK: pri čȋvknjenih IMENOVALNIK: čívknjenje ORODNIK: s čȋvknjenima RODILNIK: čívknjenja množina DAJALNIK: čívknjenju IMENOVALNIK: čȋvknjeni TOŽILNIK: čívknjenje RODILNIK: čȋvknjenih MESTNIK: pri čívknjenju DAJALNIK: čȋvknjenim ORODNIK: s čívknjenjem TOŽILNIK: čȋvknjene dvojina MESTNIK: pri čȋvknjenih IMENOVALNIK: čívknjenji in čȋvknjenji ORODNIK: s čȋvknjenimi RODILNIK: čȋvknjenj ženski spol DAJALNIK: čívknjenjema in čȋvknjenjema ednina TOŽILNIK: čívknjenji in čȋvknjenji IMENOVALNIK: čȋvknjena MESTNIK: pri čȋvknjenjih RODILNIK: čȋvknjene ORODNIK: s čívknjenjema in s čȋvknjenjema DAJALNIK: čȋvknjeni množina TOŽILNIK: čȋvknjeno IMENOVALNIK: čȋvknjenja MESTNIK: pri čȋvknjeni RODILNIK: čȋvknjenj ORODNIK: s čȋvknjeno DAJALNIK: čȋvknjenjem dvojina TOŽILNIK: čȋvknjenja IMENOVALNIK: čȋvknjeni MESTNIK: pri čȋvknjenjih RODILNIK: čȋvknjenih ORODNIK: s čȋvknjenji DAJALNIK: čȋvknjenima TOŽILNIK: čȋvknjeni IZVOR MESTNIK: pri čȋvknjenih ↑čivkati ORODNIK: s čȋvknjenima množina čmrljelíki čmrljelíka čmrljelíko pridevnik IMENOVALNIK: čȋvknjene [čmərljelíki] RODILNIK: čȋvknjenih DAJALNIK: čȋvknjenim IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: čȋvknjene jakostni MESTNIK: pri čȋvknjenih [čmərljelíki] ORODNIK: s čȋvknjenimi IPA: [tʃməɾljɛˈliːki] srednji spol tonemski 226 [čmərljelȋki] TOŽILNIK: čmrljelíko IPA: [tʃməɾljɛlíːkì] MESTNIK: pri čmrljelíkem ORODNIK: s čmrljelíkim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: čmrljelíki OSNOVNIK RODILNIK: čmrljelíkih moški spol DAJALNIK: čmrljelíkima ednina TOŽILNIK: čmrljelíki IMENOVALNIK: čmrljelíki MESTNIK: pri čmrljelíkih RODILNIK: čmrljelíkega ORODNIK: s čmrljelíkima DAJALNIK: čmrljelíkemu množina TOŽILNIK: čmrljelíki IMENOVALNIK: čmrljelíka živo čmrljelíkega RODILNIK: čmrljelíkih MESTNIK: pri čmrljelíkem DAJALNIK: čmrljelíkim ORODNIK: s čmrljelíkim TOŽILNIK: čmrljelíka dvojina MESTNIK: pri čmrljelíkih IMENOVALNIK: čmrljelíka ORODNIK: s čmrljelíkimi RODILNIK: čmrljelíkih tonemsko DAJALNIK: čmrljelíkima OSNOVNIK TOŽILNIK: čmrljelíka moški spol MESTNIK: pri čmrljelíkih ednina ORODNIK: s čmrljelíkima IMENOVALNIK: čmrljelȋki množina RODILNIK: čmrljelȋkega IMENOVALNIK: čmrljelíki DAJALNIK: čmrljelȋkemu RODILNIK: čmrljelíkih TOŽILNIK: čmrljelȋki DAJALNIK: čmrljelíkim živo čmrljelȋkega TOŽILNIK: čmrljelíke MESTNIK: pri čmrljelȋkem MESTNIK: pri čmrljelíkih ORODNIK: s čmrljelȋkim ORODNIK: s čmrljelíkimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: čmrljelȋka ednina RODILNIK: čmrljelȋkih IMENOVALNIK: čmrljelíka DAJALNIK: čmrljelȋkima RODILNIK: čmrljelíke TOŽILNIK: čmrljelȋka DAJALNIK: čmrljelíki MESTNIK: pri čmrljelȋkih TOŽILNIK: čmrljelíko ORODNIK: s čmrljelȋkima MESTNIK: pri čmrljelíki množina ORODNIK: s čmrljelíko IMENOVALNIK: čmrljelȋki dvojina RODILNIK: čmrljelȋkih IMENOVALNIK: čmrljelíki DAJALNIK: čmrljelȋkim RODILNIK: čmrljelíkih TOŽILNIK: čmrljelȋke DAJALNIK: čmrljelíkima MESTNIK: pri čmrljelȋkih TOŽILNIK: čmrljelíki ORODNIK: s čmrljelȋkimi MESTNIK: pri čmrljelíkih ženski spol ORODNIK: s čmrljelíkima ednina množina IMENOVALNIK: čmrljelȋka IMENOVALNIK: čmrljelíke RODILNIK: čmrljelȋke RODILNIK: čmrljelíkih DAJALNIK: čmrljelȋki DAJALNIK: čmrljelíkim TOŽILNIK: čmrljelȋko TOŽILNIK: čmrljelíke MESTNIK: pri čmrljelȋki MESTNIK: pri čmrljelíkih ORODNIK: s čmrljelȋko ORODNIK: s čmrljelíkimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: čmrljelȋki ednina RODILNIK: čmrljelȋkih IMENOVALNIK: čmrljelíko DAJALNIK: čmrljelȋkima RODILNIK: čmrljelíkega TOŽILNIK: čmrljelȋki DAJALNIK: čmrljelíkemu MESTNIK: pri čmrljelȋkih 227 ORODNIK: s čmrljelȋkima ▪ Ostali so zvesti izročilu, kakor ga je črkoslikar takoj množina po vojni z velikimi črkami zapisal čez vso steno v IMENOVALNIK: čmrljelȋke jedilnici koče. RODILNIK: čmrljelȋkih ▪ Po zatonu antike se čopič kot orodje za pisanje v DAJALNIK: čmrljelȋkim Evropi ni več uporabljal, v 19. in 20. stoletju pa so po TOŽILNIK: čmrljelȋke njem zopet segli črkoslikarji. MESTNIK: pri čmrljelȋkih ORODNIK: s čmrljelȋkimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [č rkoslikár] IMENOVALNIK: čmrljelȋko IPA: [ˈtʃəɾkɔsliˈkaːɾ] RODILNIK: čmrljelȋkega tonemski DAJALNIK: čmrljelȋkemu [č rkoslikár] TOŽILNIK: čmrljelȋko IPA: [tʃ ɾk slikàːɾ] MESTNIK: pri čmrljelȋkem ORODNIK: s čmrljelȋkim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: čmrljelȋki ednina RODILNIK: čmrljelȋkih IMENOVALNIK: čŕkoslikár DAJALNIK: čmrljelȋkima RODILNIK: čŕkoslikárja TOŽILNIK: čmrljelȋki DAJALNIK: čŕkoslikárju MESTNIK: pri čmrljelȋkih TOŽILNIK: čŕkoslikárja ORODNIK: s čmrljelȋkima MESTNIK: pri čŕkoslikárju množina ORODNIK: s čŕkoslikárjem IMENOVALNIK: čmrljelȋka dvojina RODILNIK: čmrljelȋkih IMENOVALNIK: čŕkoslikárja DAJALNIK: čmrljelȋkim RODILNIK: čŕkoslikárjev TOŽILNIK: čmrljelȋka DAJALNIK: čŕkoslikárjema MESTNIK: pri čmrljelȋkih TOŽILNIK: čŕkoslikárja ORODNIK: s čmrljelȋkimi MESTNIK: pri čŕkoslikárjih ORODNIK: s čŕkoslikárjema STALNE ZVEZE množina IMENOVALNIK: čŕkoslikárji čmrljeliko mačje uho RODILNIK: čŕkoslikárjev iz botanike rastlina z vijoličastimi cvetovi, ki imajo DAJALNIK: čŕkoslikárjem dlakav, čmrlju podoben osrednji cvetni list; primerjaj TOŽILNIK: čŕkoslikárje lat. Ophrys holosericea MESTNIK: pri čŕkoslikárjih ▪ Čmrljeliko mačje uho najraje raste na pustih ORODNIK: s čŕkoslikárji apnenčastih tratah, grmovnatih omejkih in na bogatih tonemsko apnenčastih ilovnatih tleh. ednina IMENOVALNIK: čȓkoslikár IZVOR RODILNIK: čȓkoslikárja ↑čmrlj + ↑lik DAJALNIK: čȓkoslikárju TOŽILNIK: čȓkoslikárja čŕkoslikár MESTNIK: pri čȓkoslikárju čŕkoslikárja samostalnik moškega spola ORODNIK: s čȓkoslikárjem [č rkoslikár] dvojina P OMEN IMENOVALNIK: kdor se poklicno ukvarja s slikanjem, pisanjem čȓkoslikárja RODILNIK: napisov čȓkoslikárjev tudi čȓkoslikȃrjev DAJALNIK: čȓkoslikárjema ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: čȓkoslikárja črkoslikar in slikopleskar MESTNIK: pri čȓkoslikárjih tudi pri čȓkoslikȃrjih ▪ Sekcija bi morala biti pobudnik za nastanek ORODNIK: s čȓkoslikárjema poklicnih standardov za slikopleskarja in črkoslikarja množina in pri tem tudi aktivno sodelovati. IMENOVALNIK: ▪▪▪ čȓkoslikárji RODILNIK: čȓkoslikárjev tudi čȓkoslikȃrjev 228 DAJALNIK: čȓkoslikárjem ▪ Stvari so se vsaj za zdaj odvile precej manj TOŽILNIK: čȓkoslikárje negativno, kot so kazale prvotne črnoglede MESTNIK: pri čȓkoslikárjih tudi pri čȓkoslikȃrjih napovedi. ORODNIK: s čȓkoslikárji tudi s čȓkoslikȃrji ▪ Proti večeru je potonil v zelo črnogledo razpoloženje in sam odšel na zabavo. IZVOR ⏵ prisl. + prid. beseda ↑črka + ↑slikar precej črnogled | preveč, zelo črnogled ▪ V prvem trenutku so bile napovedi precej črnogléd1 črnoglede, na srečo se niso uresničile. črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét ▪ Meni se zdi tvoje zadnje razmišljanje nekoliko čərnogléda čərnoglédo] preveč črnogledo. POMEN 1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje IZGOVOR IN OBLIKE najslabše tudi za prihodnost; SIN.: pesimističen jakostni ⏵ prid. beseda + sam. beseda [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo] črnogledi analitiki, poznavalci | črnogledi ljudje | IPA: [tʃəɾnɔˈgleːt tʃəɾnɔˈgleːda tʃəɾnɔˈgleːdɔ] črnogledi napovedovalci, preroki | črnogledi tonemski pesimisti [čərnogl t čərnogl da čərnogl do] in [čərnogl t ▪ Najbolj črnogledi analitiki napovedujejo, da bi čərnogl da čərnogl do] lahko cene nepremičninam v prihodnjih dveh letih padle za četrtino. IPA: [tʃəɾnɔgléːt tʃəɾnɔglèːdá tʃəɾnɔglèːd ] in [ ▪ Stanje je v resnici še veliko slabše, kot zatrjujejo tʃəɾnɔgléːt tʃəɾnɔgléːdà tʃəɾnɔgléːd ] še tako črnogledi napovedovalci prihodnosti. V ▪ Črnogledi ljudje, ki državi že celo desetletje ZOREC jakostno napovedujejo zaton, ne utihnejo. OSNOVNIK ⏵ prisl. + prid. beseda dokaj, nekoliko, precej črnogled moški spol | manj črnogled | preveč, zelo črnogled ednina | tako črnogled ▪ Ne vem, morda sem preveč črnogled, vendar so to IMENOVALNIK: črnogléd dejstva. določno črnoglédi ▪ Nisem večno nasmejan človek, toda nisem niti RODILNIK: črnoglédega tako črnogleda, da bi videla samo slabe plati DAJALNIK: črnoglédemu življenja. TOŽILNIK: črnogléd ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku določno črnoglédi biti, postati črnogled živo črnoglédega ▪ V zvezi z obnovljivimi viri ne smemo biti preveč MESTNIK: pri črnoglédem črnogledi. ORODNIK: s črnoglédim ▪ Nezaposlen mlad človek z diplomo kmalu postane dvojina črnogled. IMENOVALNIK: črnogléda ⏵ prid. beseda v imenovalniku + glede + sam. RODILNIK: črnoglédih beseda v rodilniku DAJALNIK: črnoglédima črnogled glede prihodnosti TOŽILNIK: črnogléda ▪ Včasih je bilo tu zaposlenih več kot 120 ljudi, MESTNIK: pri črnoglédih danes jih je pol manj in še ti so hudo črnogledi ORODNIK: s črnoglédima glede prihodnosti. množina 1.1. ki kaže, izraža taka videnja, pričakovanja; IMENOVALNIK: črnoglédi RODILNIK: SIN.: pesimističen črnoglédih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: črnoglédim črnogled pogled | črnogled scenarij | črnoglede misli TOŽILNIK: črnogléde | črnoglede napovedi, ocene, prerokbe | črnogledo MESTNIK: pri črnoglédih poročilo | črnogledo razpoloženje | črnogleda ORODNIK: s črnoglédimi predvidevanja, pričakovanja ženski spol ▪ Gospodarska rast bi bila manjša vsaj za tretjino, ednina po najbolj črnogledem scenariju pa bi se lahko tudi IMENOVALNIK: črnogléda prepolovila. RODILNIK: črnogléde ▪ Prišlo bo do padca na realna tla, nekateri skeptiki DAJALNIK: črnoglédi pa imajo še precej bolj črnoglede misli. TOŽILNIK: črnoglédo 229 MESTNIK: pri črnoglédi IMENOVALNIK: črnogl d ORODNIK: s črnoglédo določno črnogl di dvojina RODILNIK: črnogl dega IMENOVALNIK: črnoglédi DAJALNIK: črnogl demu RODILNIK: črnoglédih TOŽILNIK: črnogl d DAJALNIK: črnoglédima določno črnogl di TOŽILNIK: črnoglédi živo črnogl dega MESTNIK: pri črnoglédih MESTNIK: pri črnogl dem ORODNIK: s črnoglédima ORODNIK: s črnogl dim množina dvojina IMENOVALNIK: črnogléde IMENOVALNIK: črnogl da RODILNIK: črnoglédih RODILNIK: črnogl dih DAJALNIK: črnoglédim DAJALNIK: črnogl dima TOŽILNIK: črnogléde TOŽILNIK: črnogl da MESTNIK: pri črnoglédih MESTNIK: pri črnogl dih ORODNIK: s črnoglédimi ORODNIK: s črnogl dima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: črnogl di IMENOVALNIK: črnoglédo RODILNIK: črnogl dih RODILNIK: črnoglédega DAJALNIK: črnogl dim DAJALNIK: črnoglédemu TOŽILNIK: črnogl de TOŽILNIK: črnoglédo MESTNIK: pri črnogl dih MESTNIK: pri črnoglédem ORODNIK: s črnogl dimi ORODNIK: s črnoglédim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: črnoglédi IMENOVALNIK: črnogl da RODILNIK: črnoglédih RODILNIK: črnogl de DAJALNIK: črnoglédima DAJALNIK: črnogl di TOŽILNIK: črnoglédi TOŽILNIK: črnogl do MESTNIK: pri črnoglédih MESTNIK: pri črnogl di ORODNIK: s črnoglédima ORODNIK: s črnogl do množina dvojina IMENOVALNIK: črnogléda IMENOVALNIK: črnogl di RODILNIK: črnoglédih RODILNIK: črnogl dih DAJALNIK: črnoglédim DAJALNIK: črnogl dima TOŽILNIK: črnogléda TOŽILNIK: črnogl di MESTNIK: pri črnoglédih MESTNIK: pri črnogl dih ORODNIK: s črnoglédimi ORODNIK: s črnogl dima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: črnogl de EDNINA: bòlj črnogléd RODILNIK: črnogl dih ženski spol DAJALNIK: črnogl dim EDNINA: bòlj črnogléda TOŽILNIK: črnogl de srednji spol MESTNIK: pri črnogl dih EDNINA: bòlj črnoglédo ORODNIK: s črnogl dimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj črnogléd IMENOVALNIK: črnogl do ženski spol RODILNIK: črnogl dega EDNINA: nàjbolj in nájbolj črnogléda DAJALNIK: črnogl demu srednji spol TOŽILNIK: črnogl do EDNINA: nàjbolj in nájbolj črnoglédo MESTNIK: pri črnogl dem tonemsko ORODNIK: s črnogl dim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: črnogl di ednina RODILNIK: črnogl dih 230 DAJALNIK: črnogl dima RODILNIK: črnogl de TOŽILNIK: črnogl di DAJALNIK: črnogl di MESTNIK: pri črnogl dih TOŽILNIK: črnogl do ORODNIK: s črnogl dima MESTNIK: pri črnogl di množina ORODNIK: s črnogl do IMENOVALNIK: črnogl da dvojina RODILNIK: črnogl dih IMENOVALNIK: črnogl di DAJALNIK: črnogl dim RODILNIK: črnogl dih TOŽILNIK: črnogl da DAJALNIK: črnogl dima MESTNIK: pri črnogl dih TOŽILNIK: črnogl di ORODNIK: s črnogl dimi MESTNIK: pri črnogl dih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: s črnogl dima moški spol množina EDNINA: bȍlj črnogl d IMENOVALNIK: črnogl de ženski spol RODILNIK: črnogl dih EDNINA: bȍlj črnogl da DAJALNIK: črnogl dim srednji spol TOŽILNIK: črnogl de EDNINA: bȍlj črnogl do MESTNIK: pri črnogl dih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: s črnogl dimi moški spol srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj črnogl d ednina ženski spol IMENOVALNIK: črnogl do EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj črnogl da RODILNIK: črnogl dega srednji spol DAJALNIK: črnogl demu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj črnogl do TOŽILNIK: črnogl do in (tonemska dvojnica) MESTNIK: pri črnogl dem tonemsko ORODNIK: s črnogl dim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: črnogl di ednina RODILNIK: črnogl dih IMENOVALNIK: črnogl d DAJALNIK: črnogl dima določno črnogl di TOŽILNIK: črnogl di RODILNIK: črnogl dega MESTNIK: pri črnogl dih DAJALNIK: črnogl demu ORODNIK: s črnogl dima TOŽILNIK: črnogl d množina določno črnogl di IMENOVALNIK: črnogl da živo črnogl dega RODILNIK: črnogl dih MESTNIK: pri črnogl dem DAJALNIK: črnogl dim ORODNIK: s črnogl dim TOŽILNIK: črnogl da dvojina MESTNIK: pri črnogl dih IMENOVALNIK: črnogl da ORODNIK: s črnogl dimi RODILNIK: črnogl dih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: črnogl dima moški spol TOŽILNIK: črnogl da EDNINA: bȍlj črnogl d MESTNIK: pri črnogl dih ženski spol ORODNIK: s črnogl dima EDNINA: bȍlj črnogl da množina srednji spol IMENOVALNIK: črnogl di EDNINA: bȍlj črnogl do RODILNIK: črnogl dih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: črnogl dim moški spol TOŽILNIK: črnogl de EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj črnogl d MESTNIK: pri črnogl dih ženski spol ORODNIK: s črnogl dimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj črnogl da ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj črnogl do IMENOVALNIK: črnogl da 231 IZVOR TOŽILNIK: črnogl da ↑črn + ↑gledati MESTNIK: pri črnogl dih in pri črnogl dih ORODNIK: s črnogl doma črnoglèd2 črnogléda samostalnik moškega spola [čərnoglèt množina IMENOVALNIK: čərnogléda] črnogl di POMEN RODILNIK: črnogl dov in črnogl dov kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje DAJALNIK: črnogl dom najslabše tudi za prihodnost; TOŽILNIK: črnogl de SIN.: pesimist ▪ Morda takrat še ni bilo niti največjemu črnogledu MESTNIK: pri črnogl dih in pri črnogl dih jasno, kako globoki in krvavi bodo odmevi teh ORODNIK: s črnogl di in s črnogl di navidezno nenevarnih dogodkov. ▪ Saj nisi tak črnogled. IZVOR ↑črn + ↑gledati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni črnoglédo prislov [čərnoglédo] [čərnoglèt čərnogléda] POMEN IPA: [tʃəɾnɔˈglɛt tʃəɾnɔˈgleːda] takó, da se vse vidi slabo, slabše, kot je, in tonemski pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SIN.: [čərnoglȅt čərnogl da] pesimistično IPA: [tʃəɾnɔgl t tʃəɾnɔglèːdá] ⏵ prisl. + glag. črnogledo napovedati, napovedovati | črnogledo VZOREC ocenjevati jakostno ▪ Mnogi naši zaposleni bodo pristali na borzi dela, ednina črnogledo napoveduje. IMENOVALNIK: črnoglèd ▪ Tisti bolniki, ki so bolj črnogledo ocenjevali svoje RODILNIK: črnogléda stanje, so ob enaki prognozi imeli manjšo možnost DAJALNIK: črnoglédu za preživetje. TOŽILNIK: črnogléda ▪ Vsem, ki razmišljajo črnogledo, bi lahko svetovala MESTNIK: pri črnoglédu le, naj počakajo, saj vse mine. ORODNIK: s črnoglédom dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: črnogléda jakostni RODILNIK: črnoglédov [čərnoglédo] DAJALNIK: črnoglédoma IPA: [tʃəɾnɔˈgleːdɔ] TOŽILNIK: črnogléda tonemski MESTNIK: pri črnoglédih [čərnogl do] in [čərnogl do] ORODNIK: s črnoglédoma IPA: [tʃəɾnɔglèːd ] in [tʃəɾnɔgléːd ] množina IMENOVALNIK: črnoglédi VZOREC RODILNIK: črnoglédov jakostno DAJALNIK: črnoglédom OSNOVNIK: črnoglédo TOŽILNIK: črnogléde PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj črnoglédo MESTNIK: pri črnoglédih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj ORODNIK: s črnoglédi črnoglédo tonemsko tonemsko ednina OSNOVNIK: črnogl do IMENOVALNIK: črnoglȅd PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj črnogl do RODILNIK: črnogl da PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj DAJALNIK: črnogl du črnogl do TOŽILNIK: črnogl da in (tonemska dvojnica) MESTNIK: pri črnogl du tudi pri črnogl du tonemsko ORODNIK: s črnogl dom OSNOVNIK: črnogl do dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj črnogl do IMENOVALNIK: črnogl da PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj RODILNIK: črnogl dov in črnogl dov črnogl do DAJALNIK: črnogl doma 232 IZVOR IMENOVALNIK: črnoglédosti ↑črnogled RODILNIK: črnoglédosti DAJALNIK: črnoglédostim črnoglédost črnoglédosti samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: črnoglédosti MESTNIK: [čərnoglédost] pri črnoglédostih POMEN ORODNIK: s črnoglédostmi stanje, lastnost koga, da vse vidi slabo, slabše, tonemsko kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost ednina ; IMENOVALNIK: črnogl dost SIN.: pesimizem RODILNIK: črnogl dosti ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku razlog za črnogledost DAJALNIK: črnogl dosti ▪ Na tiskovni konferenci je govoril vedro in izrecno TOŽILNIK: črnogl dost dejal, da ni razloga za črnogledost. MESTNIK: pri črnogl dosti ORODNIK: s črnogl dostjo ⏵ prid. beseda + sam. beseda pretirana črnogledost dvojina | splošna črnogledost ▪ Pretirana črnogledost ni priporočljiva, morda tudi IMENOVALNIK: črnogl dosti ne upravičena, kajti še vedno se uspe nekako RODILNIK: črnogl dosti prilagajati. DAJALNIK: črnogl dostma tudi črnogl dostima ▪ Spopasti se moramo s splošno črnogledostjo, po TOŽILNIK: črnogl dosti kateri so zdajšnje težave prevelike, da bi jih sploh MESTNIK: pri črnogl dostih lahko rešili. ORODNIK: s črnogl dostma tudi s črnogl dostima ▪ Začetno črnogledost je kmalu zamenjal na množina trenutke že pretiran optimizem. IMENOVALNIK: črnogl dosti ▪ Kljub vaši črnogledosti ni vse tako slabo, kot si RODILNIK: črnogl dosti prikazujete. DAJALNIK: črnogl dostim ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: črnogl dosti očitati KOMU črnogledost MESTNIK: pri črnogl dostih ▪ Da nam ne bi finančni minister očital črnogledosti, ORODNIK: s črnogl dostmi dodajmo, da vlada res nima prav veliko drugih in (tonemska dvojnica) možnosti. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: črnogl dost jakostni RODILNIK: črnogl dosti [čərnoglédost] DAJALNIK: črnogl dosti IPA: [tʃəɾnɔˈgleːdɔst] TOŽILNIK: črnogl dost tonemski MESTNIK: pri črnogl dosti [čərnogl dost] in [čərnogl dost] ORODNIK: s črnogl dostjo IPA: [tʃəɾnɔglèːd st] in [tʃəɾnɔgléːd st] dvojina IMENOVALNIK: črnogl dosti VZOREC RODILNIK: črnogl dosti jakostno DAJALNIK: črnogl dostma tudi črnogl dostima ednina TOŽILNIK: črnogl dosti IMENOVALNIK: črnoglédost MESTNIK: pri črnogl dostih RODILNIK: črnoglédosti ORODNIK: s črnogl dostma tudi s črnogl dostima DAJALNIK: črnoglédosti množina TOŽILNIK: črnoglédost IMENOVALNIK: črnogl dosti MESTNIK: pri črnoglédosti RODILNIK: črnogl dosti ORODNIK: s črnoglédostjo DAJALNIK: črnogl dostim dvojina TOŽILNIK: črnogl dosti IMENOVALNIK: črnoglédosti MESTNIK: pri črnogl dostih RODILNIK: črnoglédosti ORODNIK: s črnogl dostmi DAJALNIK: črnoglédostma tudi črnoglédostima TOŽILNIK: črnoglédosti IZVOR MESTNIK: pri črnoglédostih ↑črnogled ORODNIK: s črnoglédostma tudi s črnoglédostima množina da1 veznik [da] 233 POMEN ▪ Ena izmed lepših značilnosti naše krajine so I. V PODREDNO ZLOŽENI POVEDI kozolci, zato je prava škoda, da izginjajo. 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje ▪ Ni dvoma, da imajo mediji zelo pomembno vlogo nadrejeni stavek kot predmet pri oblikovanju naše zavesti, družbe in našega ▪ Ugotovili so, da nimam poškodovane tetive, ampak odnosa do družbenih problemov. da je vneta petna kost. 3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje ▪ Dovolj sonca jim omogoči, da razvijejo pravo aromo, nadrejeni stavek kot prilastek začimbno ali zdravilno moč. ▪ Postavila sem si trden cilj, da bom končala študij, pa ▪ Ne morem verjeti, da sem to res storila. naj se zgodi karkoli. ▪ Zavedamo se, da imamo izjemno nadarjeno ▪ Dela boste imeli na pretek, vendar boste v občutku, generacijo košarkarjev, ki v letošnji sezoni igrajo na da ste koristni, našli veliko zadoščenje. vrhunski ravni. ▪ Pri hiši smo imeli navado, da smo zvečer brali, pa 1.1. čeprav smo se z dela na njivi vrnili utrujeni. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet ▪ V tej številki smo že upoštevali željo mnogih bralcev, ▪ Svetujemo vam, da raje počakate kakšno minuto da bi dobili svoj kotiček. in ne tvegate s prehitevanjem, čeprav je nasprotni 4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v vozni pas prost. nadrejenem stavku ▪ Vse izžrebane reševalce nagradne križanke ▪ Legel je, da bi si odpočil. prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko in ▪ Odnesimo ga noter, da se ne prehladi. občino, pod katero spadajo. ▪ Na pomoč sem priskočil, da rešim probleme, ne pa ▪ Radi bi, da ostane, a smo trenutno pač še v fazi da postanem problem. pogovorov. ▪ Podpirali so kmete, da so kupovali zemljo, večali ▪ Upamo, da bo uspel tudi naš predlog lastnikom, da posestva in jih začeli sodobneje obdelovati. bi določene dolgove spremenili v kapitalske vložke. ▪ V službi si med letom pridno nabira nadure, da ▪ Regulatorje trga je treba pozvati k temu, da bi bili potem lahko v prostem času pomaga še pri skakalnih strožji pri nadzoru. tekmah. 1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje 4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se ▪ Večkrat sem že dejal, da v Bruslju delam, živim pa uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku v Sloveniji. ▪ V prvem ovinku sem imel nekaj dela, da sem se ▪ Pojasnil je, da se ne bo aktiviral v nobeni politični obdržal na prvem mestu, a k sreči so bile v stranki, saj da želi ohraniti neodvisni položaj. nadaljevanju pnevmatike kos nalogi. ▪ Napovedal je, da bo novo integralno financiranje ▪ Živila ostanejo v zaprtem zamrzovalniku zmrznjena univerz uvedeno najpozneje do začetka novega vsaj osem ur, štirinajst ur pa traja, da se odtalijo. akademskega leta. ▪ Narežemo 20 dag čebule in jo na 4 dag surovega ▪ Meni, da so zadnja gibanja svetovnih cen naftnih masla dušimo toliko časa, da zarumeni. derivatov normalna in v okviru pričakovanj. ▪ Ramstek, ki smo ga narezali na 250 g težke 2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje zrezke, popečemo tako, da ostane mesto znotraj nadrejeni stavek kot osebek rožnato. ▪ Vroči dnevi so mimo in nismo več neprestano žejni, 5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, vseeno pa je pomembno, da še naprej veliko pijemo. se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem ▪ Če se izkaže, da zdravilo ni učinkovito ali če stavku povzroča neželene učinke, ga je treba zamenjati. ▪ Trčenju se je skušal izogniti tako, da se je umikal na ▪ Izgubila je dva meseca treninga zaradi poškodbe bankino. roke in ji je prav prišlo, da je prvenstvo šele oktobra, ▪ Omenjeni sistem naj bi med drugim izboljšali tako, saj se je lahko vrnila v formo. da bi podaljšali čas hranitve nekaterih podatkov. ▪ Šele pred tremi meseci je prišlo na dan, da so med ▪ Tisoč in eno noč mu je pripovedovala pravljice tako, ujetniki tudi otroci. da je bil konec ene začetek druge. 2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje 5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da nadrejeni stavek kot osebek dejanje v nadrejenem stavku poteka, se ▪ Večkrat sem v teh dneh že mislil nate in prav je, uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je da si prišel. običajno, pričakovano ▪ Res je, da sta se oba mlada pesnika predstavila s ▪ Kar prišli so, ne da bi potrkali. pesmimi, ki imajo v sebi veliko pesniškega, da se ▪ Odšel je, ne da bi počakal na odgovor. poslušalcev dotaknejo. ▪ Nesreča se ti lahko zgodi, če se na pot podaš, ne da bi goro poznal. 234 ▪ Nikar ne jemljite zdravil, ki naj bi odvajala vodo in ▪ Obred s petjem, glasbo in molitvijo se ni veliko so na voljo brez recepta, ne da bi prej vprašali razlikoval od poročnega, le da si par ni izmenjal zdravnika ali farmacevta. prstanov. 5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da ▪ Na voljo imamo še eno, večje stanovanje, samo da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, je precej dlje od klinike. se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v 9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, podrejenem stavku resnično ali neresnično nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v ▪ Mirno nadaljuje, kar je prej počela, kakor da se ni nadrejenem stavku nič zgodilo. ▪ Sicer pa vse rada jem – škampe ali pa sendvič s ▪ Ob predstavitvi tretje razvojne različice so se vedli, posebno salamo – samo da je okusno. kakor da gre za končno. ▪ Topla juha. Lahko je goveja, zelenjavna, gobova, ▪ V zraku čutimo napetost, oni pa se obnašajo, samo da je nekaj na žlico. kakor da nas ni. ▪ Dve karti bi rada, ni važno kje, samo da sta. ▪ Na koncu je tako, kot da zares ničesar ne ▪ Zima me ubija, ker je že ob petih tema. Tudi pomlad vrednotimo. in jesen sta mi všeč, samo da je dan dolg. 6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja 9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za v nadrejenem stavku (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem ▪ Potres je hišo tako poškodoval, da bo potrebna stavku rušenja. ▪ Prav, samo da pogledam časopis. ▪ Odtise sta napačno vzela in vse skupaj tako ▪ Ljudje so prijazni in rada bi imela slovensko zapacala z barvo, da se sploh ne ve, za kaj gre. prijateljico, samo da se še malo priuči jezika, potem ▪ Smeti ob cestah, ki vodijo skozi našo krajevno bo bolje. skupnost, je bilo toliko, da smo do vrha napolnili ▪ Takoj mi ustrežejo, samo da utihnem. veliko traktorsko prikolico. 9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost 6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem kaj za svojo uresničitev zahteva stavku ▪ Pripravljeni boste narediti prav vse, samo da bi čim ▪ O njih je bilo že veliko povedanega, napisanega in več časa preživeli z ljubljeno osebo. izrečenega, tako da bomo v tem sestavku našteli ▪ Ni jim odveč noben trud in nobena neprijetnost, samo osnovna dejstva. samo da bi privabili turiste. ▪ Napajanje s toplim mlečnim nadomestkom je ▪ Raje stradajo dva tedna, samo da si potem kupijo avtomatsko vodeno, tako da je mleko jagnjetom dobre hlače ali čevlje priznanih blagovnih znamk. vedno na voljo. ▪ Samo da pridem na vrh, pa če izgubim vse prste. ▪ Medtem ko na smučiščih ni bilo pretirane gneče, 9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost tako da se je večina smučarjev lahko naužila zimskih povedanega, navadno v težki, neugodni radosti, je bilo nekaj več težav s prometom. situaciji ▪ Bil sem v dobri formi, tako da bi svojo uvrstitev še ▪ Avto bomo že poklepali, samo da smo živi. lahko izboljšal. ▪ Samo da se je vse tako lepo izteklo! Nikoli več te 7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v ne bom postavil iz avta. nadrejenem stavku ▪ Smrtno sovraži letala: »Samo da smo končno na ▪ Kesa se, da mu ni priznala, da ga še vedno ljubi in trdnih tleh, drugo sploh ni pomembno.« da ga ni nikoli pozabila. ▪ Zdaj je še bolj živahno pri nas. Samo da sta otroka ▪ Vesel sem, da pri tokratnih volitvah ne diši po tako zdrava! močni blokovski delitvi, kot se je dogajalo prej. 10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, ▪ Ves vesel, da ima sedaj tudi on avto, kakršnega poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do imajo že skoraj vsi njegovi sosedje, si poleg novega avtomobila omisli zanj tudi kasko zavarovanje. katerih je mogoče imeti zadržke 8. ▪ Obisk so odpovedali, češ da se slabo počuti. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, ▪ Opravičil se je in izgovoril, češ da ga čakajo ljudje, ki izvzemanje glede na običajno, pričakovano bi radi govorili z njim. ▪ Luštrek je dober nadomestek peteršilja, samo da ▪ Niso me pustili v vodo, češ da je nevarno in da bi ima močnejši okus. zaradi morebitne poškodbe odgovorni na barki lahko ▪ Njihovo učenje poteka podobno kot pri običajnih šel v zapor. tečajih jahanja, le da pri tem uporabljajo prilagojeno 11. opremo. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju 235 ▪ Dosti sem zamudil, ko sem se zabaval, namesto da ▪ Da, res je, prva želja so bile uvrstitve med deset, bi študiral. ampak potem se je izkazalo, da lahko posežem še ▪ Znate poprijeti za delo in ukrepati, namesto da bi se višje, tudi blizu stopničk. izgubljali v pomilovanju samega sebe. ▪ Na neuspeh nikdar ni pomislila, bila je prepričana, ▪ Namesto da sprejmemo enega izmed ekstremov, bi da bodo predstave razprodane. Predstave? Da, ne le morali sprejeti nekaj, kar priznava resnico obeh. prva. ▪ Namesto da bi se sprostili, boste okoli sebe ▪ Slovenec, ki v Ameriki uči tango? Da, in to zelo ustvarjali napetost. dobro. II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, IZGOVOR IN OBLIKE opozorilo jakostni ▪ Da mi ne bo kdo rekel, da napadam sodstvo, daleč [dá] od tega. IPA: [ˈdaː] ▪ Da mi ne zineš nobene več, sicer ... tonemski ▪ Pojdi in mi ga prinesi, ampak glej, da se mi pri priči [dȃ] vrneš, a si me razumel? IPA: [dáː] 1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje ▪ Da vas ni sram, dvoličneži. IZVOR 2. = hrv., srb. dȁ, rus., nar. slovaš. da, glej ↑da kot členek izraža začudenje, nejevero ▪ A da ne veste, kaj je to? ▪ Moj bog, pa ne da gori ali kaj takega? dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl] 3. kot členek izraža podkrepitev trditve POMEN ▪ Pozabila bom na tvoj komentar, da veš! 1. zelo sladek, podolgovat koščičasti plod ▪ 50 odstotkov slovenskih cest je nevarnih in ne datljeve palme ustrezajo evropskim kriterijem varne ceste, tako da ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. veste! dateljni rastejo | datlji vsebujejo KAJ ▪ Pa da ne bo pomote: obstaja izredno veliko poštenih ▪ Dateljni rastejo na palmah. in dobrih zdravnikov, ki sočustvujejo z bolniki. ▪ Baker je dragocen element v sledovih, ki ga ▪ Pa da smo si na jasnem, obsojam vsakršno nasilje. vsebujejo tudi datlji in sončnična semena. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IZGOVOR IN OBLIKE izkoščičiti, razkoščičiti datelj | jesti datlje | narezati jakostni datlje | primešati, zmešati datlje [da] ▪ Dateljne izkoščičimo in narežemo na majhne IPA: [da] kocke. tonemski ▪ Posebej skuhamo kuskus, kuhanega osladimo z [da] medom in mu primešamo datlje, narezane na IPA: [da] koščke. ⏵ prid. beseda + sam. beseda IZVOR izkoščičen datelj | narezan, nasekljan, sesekljan = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. * da < ide. datelj | posušeni, sveži, suhi datlji | sladki, slastni * doh datlji 2- iz ide. * de-, * do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to ▪ Izkoščičene datlje damo v skledo, dodamo sodo bikarbono in vse skupaj prelijemo z 200 ml vrele dá2 vode. členek [dá] ▪ Naredite nadev iz narezanih datljev in orehov. POMEN ▪ Uporabimo navadne posušene datlje, ne takšnih, ki 1. ozkoknjižno izraža pritrjevanje so posuti s sladkorjem. ▪ Da, vem, a ne morem pomagati. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Da, da, vem, na kaj mislite. Tudi sam razmišljam o ▪ Penast narastek z datlji in bananami, polit s tem. karamelno omako, je sijajna sladica. ▪ Ali mladostnik tudi v resnici ravna skladno z ⏵ priredna zveza vrednotami, ki jih ocenjuje kot pomembne, je težko datlji in banane, dateljni in fige reči. Nekateri da, nekateri ne, včasih da, včasih ne. ▪ Priporočena je hrana, ki vsebuje naravni sladkor, 1.1. ozkoknjižno poudarja, potrjuje povedano kakor so dateljni in fige. ▪ Da, zagotovo mu bom pomagal, vendar bolj z ▪▪▪ nasveti in s prenosom svojih izkušenj. 236 ▪ Dateljnom odstranimo koščice in jih skupaj z množina marelicami in rozinami zrežemo na drobne koščke. IMENOVALNIK: dátlji 2. podolgovata rjava morska školjka, ki zvrta rov RODILNIK: dátljev tudi dȃtljev v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga DAJALNIK: dátljem lithophaga; SIN.: iz zoologije morski datelj TOŽILNIK: dátlje ▪ Kriminalna združba je iz Hrvaške v Slovenijo MESTNIK: pri dátljih tudi pri dȃtljih pretihotapila 2315,5 kilogramov zaščitenih datljev. ORODNIK: z dátlji tudi z dȃtlji ▪ Poleg datljev so zasegli tudi nekaj kilogramov in dondol in kapesant. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: dátelj jakostni RODILNIK: dáteljna [dátəl] DAJALNIK: dáteljnu IPA: [ˈdaːtəl] TOŽILNIK: dátelj tonemski MESTNIK: pri dáteljnu [dátəl] ORODNIK: z dáteljnom IPA: [dàːt l] dvojina IMENOVALNIK: dáteljna VZOREC RODILNIK: dáteljnov jakostno DAJALNIK: dáteljnoma ednina TOŽILNIK: dáteljna IMENOVALNIK: dátelj MESTNIK: pri dáteljnih RODILNIK: dátlja ORODNIK: z dáteljnoma DAJALNIK: dátlju množina TOŽILNIK: dátelj IMENOVALNIK: dáteljni MESTNIK: pri dátlju RODILNIK: dáteljnov ORODNIK: z dátljem DAJALNIK: dáteljnom dvojina TOŽILNIK: dáteljne IMENOVALNIK: dátlja MESTNIK: pri dáteljnih RODILNIK: dátljev ORODNIK: z dáteljni DAJALNIK: dátljema tonemsko TOŽILNIK: dátlja ednina MESTNIK: pri dátljih IMENOVALNIK: dátelj ORODNIK: z dátljema RODILNIK: dáteljna množina DAJALNIK: dáteljnu IMENOVALNIK: dátlji TOŽILNIK: dátelj RODILNIK: dátljev MESTNIK: pri dáteljnu DAJALNIK: dátljem ORODNIK: z dáteljnom TOŽILNIK: dátlje dvojina MESTNIK: pri dátljih IMENOVALNIK: dáteljna ORODNIK: z dátlji RODILNIK: dáteljnov tudi dȃteljnov tonemsko DAJALNIK: dáteljnoma ednina TOŽILNIK: dáteljna IMENOVALNIK: dátelj MESTNIK: pri dáteljnih tudi pri dȃteljnih RODILNIK: dátlja ORODNIK: z dáteljnoma DAJALNIK: dátlju množina TOŽILNIK: dátelj IMENOVALNIK: dáteljni MESTNIK: pri dátlju RODILNIK: dáteljnov tudi dȃteljnov ORODNIK: z dátljem DAJALNIK: dáteljnom dvojina TOŽILNIK: dáteljne IMENOVALNIK: dátlja MESTNIK: pri dáteljnih tudi pri dȃteljnih RODILNIK: dátljev tudi dȃtljev ORODNIK: z dáteljni tudi z dȃteljni DAJALNIK: dátljema TOŽILNIK: dátlja STALNE ZVEZE MESTNIK: pri dátljih tudi pri dȃtljih ORODNIK: z dátljema morski datelj 237 iz zoologije podolgovata rjava morska školjka, ki zvrta MESTNIK: pri dáteljnovem rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga ORODNIK: z dáteljnovim lithophaga; SIN.: datelj dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: dáteljnova zaščiteni morski datlji RODILNIK: dáteljnovih ▪ Kriminalisti so zasegli 600 kilogramov zaščitenih DAJALNIK: dáteljnovima morskih datljev. TOŽILNIK: dáteljnova ▪▪▪ MESTNIK: pri dáteljnovih ▪ Morski datlji potrebujejo povprečno četrt stoletja, da ORODNIK: z dáteljnovima zrastejo pet centimetrov. množina ▪ Školjka morski datelj je zaradi redkosti in IMENOVALNIK: dáteljnovi ogroženosti skoraj v vsem Sredozemskem morju RODILNIK: dáteljnovih zaščitena kot naravna znamenitost. DAJALNIK: dáteljnovim TOŽILNIK: dáteljnove IZVOR MESTNIK: pri dáteljnovih prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz ORODNIK: z dáteljnovimi semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ ženski spol ednina dáteljnov dáteljnova dáteljnovo pridevnik [dátəlno IMENOVALNIK: dáteljnova dátəlnova dátəlnovo] RODILNIK: dáteljnove POMEN DAJALNIK: dáteljnovi 1. ki je v zvezi z datljevimi palmami; TOŽILNIK: dáteljnovo SIN.: datljev MESTNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda pri dáteljnovi ▪ Ko sva ustavila na vrhu prelaza, so se pred nama ORODNIK: z dáteljnovo odprla zelena prostranstva dateljnovih nasadov. dvojina ▪ Odpira se prelep razgled na zelene lise dateljnovih IMENOVALNIK: dáteljnovi polj vzhodne Arabije. RODILNIK: dáteljnovih 2. ki je v zvezi z datlji, tj. plodovi DAJALNIK: dáteljnovima TOŽILNIK: dáteljnovi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Pomarančne rezine razdelimo na krožnike ter MESTNIK: pri dáteljnovih posujemo z dateljnovimi kockami in pinjolami. ORODNIK: z dáteljnovima 2.1. ki je iz datljev ali vsebuje datlje, tj. množina plodove; IMENOVALNIK: dáteljnove SIN.: datljev RODILNIK: dáteljnovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Na ulici je majhna pekarna z najboljšimi DAJALNIK: dáteljnovim dateljnovimi piškoti, posutimi z okusnim TOŽILNIK: dáteljnove sezamom. MESTNIK: pri dáteljnovih ORODNIK: z dáteljnovimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni IMENOVALNIK: dáteljnovo [dátəlno dátəlnova dátəlnovo] RODILNIK: dáteljnovega IPA: [ˈdaːtəlnɔu ˈdaːtəlnɔʋa ˈdaːtəlnɔʋɔ] DAJALNIK: dáteljnovemu tonemski TOŽILNIK: dáteljnovo [dátəlno dátəlnova dátəlnovo] MESTNIK: pri dáteljnovem IPA: [dàːt lnɔu dàːt lnɔʋa dàːt lnɔʋɔ] ORODNIK: z dáteljnovim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: dáteljnovi RODILNIK: dáteljnovih OSNOVNIK DAJALNIK: dáteljnovima moški spol ednina TOŽILNIK: dáteljnovi MESTNIK: pri dáteljnovih IMENOVALNIK: dáteljnov ORODNIK: z dáteljnovima RODILNIK: dáteljnovega množina DAJALNIK: dáteljnovemu IMENOVALNIK: dáteljnova TOŽILNIK: dáteljnov RODILNIK: živo dáteljnovih dáteljnovega 238 DAJALNIK: dáteljnovim TOŽILNIK: dáteljnovo TOŽILNIK: dáteljnova MESTNIK: pri dáteljnovem MESTNIK: pri dáteljnovih ORODNIK: z dáteljnovim ORODNIK: z dáteljnovimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: dáteljnovi OSNOVNIK RODILNIK: dáteljnovih moški spol DAJALNIK: dáteljnovima ednina TOŽILNIK: dáteljnovi IMENOVALNIK: dáteljnov MESTNIK: pri dáteljnovih RODILNIK: dáteljnovega ORODNIK: z dáteljnovima DAJALNIK: dáteljnovemu množina TOŽILNIK: dáteljnov IMENOVALNIK: dáteljnova živo dáteljnovega RODILNIK: dáteljnovih MESTNIK: pri dáteljnovem DAJALNIK: dáteljnovim ORODNIK: z dáteljnovim TOŽILNIK: dáteljnova dvojina MESTNIK: pri dáteljnovih IMENOVALNIK: dáteljnova ORODNIK: z dáteljnovimi RODILNIK: dáteljnovih DAJALNIK: dáteljnovima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: dáteljnova MESTNIK: pri dáteljnovih dateljnova palma ORODNIK: z dáteljnovima visoko drevo z dolgimi pernatimi listi in zelo množina sladkimi, podolgovatimi koščičastimi plodovi v IMENOVALNIK: dáteljnovi velikih grozdih; primerjaj lat. Phoenix dactylifera; SIN.: RODILNIK: dáteljnovih datljeva palma DAJALNIK: dáteljnovim ▪ Diši po pomarančevcih in limonovcih, ob TOŽILNIK: dáteljnove promenadah pa lahko uživate francosko kavo v hladni MESTNIK: pri dáteljnovih senci številnih dateljnovih palm. ORODNIK: z dáteljnovimi ▪ Dateljnove palme uspevajo v vročih in suhih delih ženski spol Arabskega polotoka, Bližnjega vzhoda in severne ednina Afrike. IMENOVALNIK: dáteljnova RODILNIK: dáteljnove IZVOR DAJALNIK: dáteljnovi ↑datelj TOŽILNIK: dáteljnovo MESTNIK: pri dáteljnovi dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátlje dátljeva ORODNIK: z dáteljnovo dátljevo] dvojina POMEN IMENOVALNIK: dáteljnovi 1. ki je v zvezi z datljevimi palmami; SIN.: dateljnov RODILNIK: dáteljnovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: dáteljnovima ▪ Pradavna oaza je bila samozadostna po zaslugi TOŽILNIK: dáteljnovi vode, ki je namakala njene datljeve nasade. MESTNIK: pri dáteljnovih 2. ki je iz datljev ali vsebuje datlje, tj. plodove; ORODNIK: z dáteljnovima množina SIN.: dateljnov ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: dáteljnove ▪ Na sredini vtisnemo vdolbino in damo vanjo RODILNIK: dáteljnovih datljevo kremo, potresemo s preostalimi koščki DAJALNIK: dáteljnovim datljev in okrasimo z meliso. TOŽILNIK: dáteljnove ▪ Datljeve tortice ohladimo na mrežici, pred MESTNIK: pri dáteljnovih serviranjem jih po želji poprašimo s sladkorjem v ORODNIK: z dáteljnovimi prahu. srednji spol ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: dáteljnovo jakostni RODILNIK: dáteljnovega [dátlje dátljeva dátljevo] DAJALNIK: dáteljnovemu IPA: [ˈdaːtljɛu ˈdaːtljɛʋa ˈdaːtljɛʋɔ] 239 tonemski DAJALNIK: dátljevemu [dátlje dátljeva dátljevo] TOŽILNIK: dátljevo IPA: [dàːtlj u dàːtlj ʋa dàːtlj ʋɔ] MESTNIK: pri dátljevem ORODNIK: z dátljevim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: dátljevi OSNOVNIK RODILNIK: dátljevih moški spol DAJALNIK: dátljevima ednina TOŽILNIK: dátljevi IMENOVALNIK: dátljev MESTNIK: pri dátljevih RODILNIK: dátljevega ORODNIK: z dátljevima DAJALNIK: dátljevemu množina TOŽILNIK: dátljev IMENOVALNIK: dátljeva živo dátljevega RODILNIK: dátljevih MESTNIK: pri dátljevem DAJALNIK: dátljevim ORODNIK: z dátljevim TOŽILNIK: dátljeva dvojina MESTNIK: pri dátljevih IMENOVALNIK: dátljeva ORODNIK: z dátljevimi RODILNIK: dátljevih tonemsko DAJALNIK: dátljevima OSNOVNIK TOŽILNIK: dátljeva moški spol MESTNIK: pri dátljevih ednina ORODNIK: z dátljevima IMENOVALNIK: dátljev množina RODILNIK: dátljevega IMENOVALNIK: dátljevi DAJALNIK: dátljevemu RODILNIK: dátljevih TOŽILNIK: dátljev DAJALNIK: dátljevim živo dátljevega TOŽILNIK: dátljeve MESTNIK: pri dátljevem MESTNIK: pri dátljevih ORODNIK: z dátljevim ORODNIK: z dátljevimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: dátljeva ednina RODILNIK: dátljevih IMENOVALNIK: dátljeva DAJALNIK: dátljevima RODILNIK: dátljeve TOŽILNIK: dátljeva DAJALNIK: dátljevi MESTNIK: pri dátljevih TOŽILNIK: dátljevo ORODNIK: z dátljevima MESTNIK: pri dátljevi množina ORODNIK: z dátljevo IMENOVALNIK: dátljevi dvojina RODILNIK: dátljevih IMENOVALNIK: dátljevi DAJALNIK: dátljevim RODILNIK: dátljevih TOŽILNIK: dátljeve DAJALNIK: dátljevima MESTNIK: pri dátljevih TOŽILNIK: dátljevi ORODNIK: z dátljevimi MESTNIK: pri dátljevih ženski spol ORODNIK: z dátljevima ednina množina IMENOVALNIK: dátljeva IMENOVALNIK: dátljeve RODILNIK: dátljeve RODILNIK: dátljevih DAJALNIK: dátljevi DAJALNIK: dátljevim TOŽILNIK: dátljevo TOŽILNIK: dátljeve MESTNIK: pri dátljevi MESTNIK: pri dátljevih ORODNIK: z dátljevo ORODNIK: z dátljevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: dátljevi ednina RODILNIK: dátljevih IMENOVALNIK: dátljevo DAJALNIK: dátljevima RODILNIK: dátljevega TOŽILNIK: dátljevi 240 MESTNIK: pri dátljevih ▪ To lahko izjavi le bedak, popoln debil, predvsem ORODNIK: z dátljevima pa nestrokovnjak in nesposobnež. množina ▪ Arogantni debili se rinejo v križišče, čeprav vidijo, IMENOVALNIK: dátljeve da bodo obstali sredi njega ob menjavi semaforja. RODILNIK: dátljevih ▪ Očitno nas imate za celodnevne zapečkarske vaške DAJALNIK: dátljevim debile, ki bodo z veseljem ne le prodali, ampak celo TOŽILNIK: dátljeve podarili zemljo. MESTNIK: pri dátljevih ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z dátljevimi imeti KOGA za debila ▪ To je višek delanja norca iz državljank in srednji spol ednina državljanov, da se nas ima za debile, ki ne IMENOVALNIK: dátljevo razmišljamo z lastno zdravo pametjo. RODILNIK: dátljevega ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: ▪ Vsakodnevno srečujem debile, ki norijo po cestah, dátljevemu prehitevajo v škarje in še kaj. TOŽILNIK: dátljevo MESTNIK: pri dátljevem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Sta absolutno edini osebi, ki se tolerirata, ORODNIK: z dátljevim dvojina preostanek sveta je zanju skupek debilov. IMENOVALNIK: 2. dátljevi iz medicine, zastarelo človek z lažjo stopnjo duševne RODILNIK: dátljevih nerazvitosti DAJALNIK: dátljevima ▪ Bil je nekdo, čigar intelektualne zmogljivosti so bile TOŽILNIK: dátljevi na ravni debila. MESTNIK: pri dátljevih ▪ Ti ljudje – zaradi jasnosti naj povem, da gre za tiste, ORODNIK: ki smo jih včasih poimenovali tudi duševno nerazviti, z dátljevima množina debili in podobno – so poleg duševno bolnih najbolj odrinjena in nezaznavna družbena manjšina. IMENOVALNIK: dátljeva RODILNIK: dátljevih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: dátljevim TOŽILNIK: jakostni dátljeva MESTNIK: [debíl] pri dátljevih ORODNIK: z dátljevimi IPA: [dɛˈbiːl] tonemski STALNE ZVEZE [debȋl] IPA: [dɛbíːl] datljeva palma visoko drevo z dolgimi pernatimi listi in zelo VZOREC sladkimi, podolgovatimi koščičastimi plodovi v jakostno ednina velikih grozdih; primerjaj lat. Phoenix dactylifera; SIN.: IMENOVALNIK: debíl dateljnova palma RODILNIK: ▪ Hiše se nahajajo ob cesti, za njimi se razprostirajo debíla polja vrtnic in datljevih palm, prepredena z DAJALNIK: debílu namakalnimi kanali. TOŽILNIK: debíla ▪ Ob prodnati plaži se v vetru zibljejo datljeve palme. MESTNIK: pri debílu ORODNIK: z debílom dvojina I ZVOR IMENOVALNIK: debíla ↑datelj RODILNIK: debílov DAJALNIK: debíloma debíl debíla samostalnik moškega spola [debíl] TOŽILNIK: debíla POMEN MESTNIK: pri debílih 1. slabšalno kdor ni sposoben dojemati, poglobljeno ORODNIK: z debíloma razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali množina daje tak vtis; SIN.: slabšalno bumbar IMENOVALNIK: debíli ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: debílov popoln, totalen debil DAJALNIK: debílom TOŽILNIK: debíle 241 MESTNIK: pri debílih VZOREC ORODNIK: z debíli jakostno tonemsko ednina ednina IMENOVALNIK: debílček IMENOVALNIK: debȋl RODILNIK: debílčka RODILNIK: debȋla DAJALNIK: debílčku DAJALNIK: debȋlu TOŽILNIK: debílčka TOŽILNIK: debȋla MESTNIK: pri debílčku MESTNIK: pri debȋlu ORODNIK: z debílčkom ORODNIK: z debȋlom dvojina dvojina IMENOVALNIK: debílčka IMENOVALNIK: debȋla RODILNIK: debílčkov RODILNIK: debȋlov DAJALNIK: debílčkoma DAJALNIK: debȋloma TOŽILNIK: debílčka TOŽILNIK: debȋla MESTNIK: pri debílčkih MESTNIK: pri debȋlih ORODNIK: z debílčkoma ORODNIK: z debȋloma množina množina IMENOVALNIK: debílčki IMENOVALNIK: debȋli RODILNIK: debílčkov RODILNIK: debȋlov DAJALNIK: debílčkom DAJALNIK: debȋlom TOŽILNIK: debílčke TOŽILNIK: debȋle MESTNIK: pri debílčkih MESTNIK: pri debȋlih ORODNIK: z debílčki ORODNIK: z debȋli tonemsko ednina BESEDOTVORJE IMENOVALNIK: debȋlček manjšalnica: debílček RODILNIK: debȋlčka DAJALNIK: debȋlčku IZVOR TOŽILNIK: debȋlčka prevzeto iz nlat. debilis, glej ↑debilen MESTNIK: pri debȋlčku ORODNIK: z debȋlčkom debílček debílčka samostalnik moškega spola [debílčək] dvojina POMEN IMENOVALNIK: debȋlčka RODILNIK: debȋlčkov slabšalno človek, navadno neopazen, nepomemben, ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati DAJALNIK: debȋlčkoma in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak TOŽILNIK: debȋlčka vtis MESTNIK: pri debȋlčkih ORODNIK: z debȋlčkoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ To samo kaže, kako protisloven in neveden debilček brez elementarnega znanja je ta revček, ki IMENOVALNIK: debȋlčki ga še danes redita atek in mamica. RODILNIK: debȋlčkov ▪▪▪ DAJALNIK: debȋlčkom ▪ Eni so pa res debilčki in ostajajo politični zaslepljenci TOŽILNIK: debȋlčke in analfabeti. MESTNIK: pri debȋlčkih ▪ Cesarstva niso propadala zaradi umnih in preudarnih ORODNIK: z debȋlčki cesarjev, ampak zaradi debilčkov in militantnežev, ki so prihajali na oblast po tradicionalni dedni poti. I ZVOR ↑debil IZGOVOR IN OBLIKE jakostni debílen debílna debílno pridevnik [debílən] [debílčək] POMEN IPA: [dɛˈbiːltʃək] 1. slabšalno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno tonemski razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali [debȋlčək] daje tak vtis IPA: [dɛbíːltʃ k] ⏵ prid. beseda + sam. beseda 242 debilen narod IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Odločitev je v večini volilcev, ne v tebi. In glede jakostni debilnega naroda, samo opazuj, kako se to odraža [debílən] na javnomnenjskih raziskavah. IPA: [dɛˈbiːlən] ⏵ prisl. + prid. beseda tonemski totalno debilen [debȋlən] ▪ Najbrž si mislijo, da smo totalno debilni, pa se nas IPA: [dɛbíːl n] zato izogibajo. ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku VZOREC ▪ Debilno je bilo dan pred demonstracijami poslušati jakostno napoved o organizirani stavki. OSNOVNIK ▪ Debilno je, da sem zapravljala leta za študij, ki moški spol očitno nima perspektive. ednina ▪ Preprosto nemogoče je, kako neskončno debilen je IMENOVALNIK: debílen folk, ki še vedno naseda temu diktatorskemu lopovu določno debílni in lažnivcu. RODILNIK: debílnega 1.1. slabšalno ki kaže, izraža odsotnost take DAJALNIK: debílnemu sposobnosti ali daje tak vtis TOŽILNIK: debílen ⏵ prid. beseda + sam. beseda določno debílni debilen komentar | debilna izjava živo debílnega ▪ Ne bi mu bilo treba potrpežljivo prenašati MESTNIK: pri debílnem nesramnosti in žalitev ter mirno odgovarjati na ORODNIK: z debílnim debilna vprašanja. dvojina ▪ S svojim butastim, kretenističnim in debilnim IMENOVALNIK: debílna komentarjem si samo pokazal, da si teslo. RODILNIK: debílnih ▪ Bedak si, in to dokazuješ z debilnimi izjavami. DAJALNIK: debílnima ⏵ prisl. + prid. beseda TOŽILNIK: debílna tako debilen MESTNIK: pri debílnih ▪ Večina komentarjev je tako debilnih, da me je ORODNIK: z debílnima pošteno sram, da živim v tej državi, ki je polna množina sovraštva. IMENOVALNIK: debílni 2. slabšalno ki po mnenju govorca ni ustrezen, RODILNIK: debílnih zadovoljiv, navadno zaradi nizke kakovosti, DAJALNIK: debílnim premajhne premišljenosti, poglobljenosti TOŽILNIK: debílne ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri debílnih debilen članek | debilen film | debilna oddaja | debilne ORODNIK: z debílnimi reklame | debilna besedila ženski spol ▪ Lahko rečem, da bolj debilnega filma sploh še ednina nisem gledala. IMENOVALNIK: debílna ▪ Ni mi jasno, kako lahko taka debilna oddaja dobi RODILNIK: debílne tolikšno popularnost. DAJALNIK: debílni ▪ Pozabil si omeniti neznosne, skrajno debilne TOŽILNIK: reklame, s katerimi perejo glave potrošnikom, debílno MESTNIK: mladim in starim. pri debílni ORODNIK: z debílno ⏵ prisl. + prid. beseda dvojina tako debilen IMENOVALNIK: ▪ Namenil ji je nezadostno, saj trdi, da tako debilne debílni klišejske plošče s tako neumni teksti že dolgo ni RODILNIK: debílnih slišal. DAJALNIK: debílnima ▪▪▪ TOŽILNIK: debílni ▪ Resničnostni šovi se mi zdijo debilni. MESTNIK: pri debílnih 3. ORODNIK: z debílnima iz medicine, zastarelo ki ima lažjo stopnjo duševne množina nerazvitosti IMENOVALNIK: debílne ▪ V mojem času je bil na šoli, ki sem jo obiskoval, vsa RODILNIK: leta en sam debilen otrok. debílnih DAJALNIK: debílnim TOŽILNIK: debílne 243 MESTNIK: pri debílnih MESTNIK: pri debȋlnih ORODNIK: z debílnimi ORODNIK: z debȋlnima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: debȋlni IMENOVALNIK: debílno RODILNIK: debȋlnih RODILNIK: debílnega DAJALNIK: debȋlnim DAJALNIK: debílnemu TOŽILNIK: debȋlne TOŽILNIK: debílno MESTNIK: pri debȋlnih MESTNIK: pri debílnem ORODNIK: z debȋlnimi ORODNIK: z debílnim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: debílni IMENOVALNIK: debȋlna RODILNIK: debílnih RODILNIK: debȋlne DAJALNIK: debílnima DAJALNIK: debȋlni TOŽILNIK: debílni TOŽILNIK: debȋlno MESTNIK: pri debílnih MESTNIK: pri debȋlni ORODNIK: z debílnima ORODNIK: z debȋlno množina dvojina IMENOVALNIK: debílna IMENOVALNIK: debȋlni RODILNIK: debílnih RODILNIK: debȋlnih DAJALNIK: debílnim DAJALNIK: debȋlnima TOŽILNIK: debílna TOŽILNIK: debȋlni MESTNIK: pri debílnih MESTNIK: pri debȋlnih ORODNIK: z debílnimi ORODNIK: z debȋlnima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: debȋlne EDNINA: bòlj debílen RODILNIK: debȋlnih ženski spol DAJALNIK: debȋlnim EDNINA: bòlj debílna TOŽILNIK: debȋlne srednji spol MESTNIK: pri debȋlnih EDNINA: bòlj debílno ORODNIK: z debȋlnimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj debílen IMENOVALNIK: debȋlno ženski spol RODILNIK: debȋlnega EDNINA: nàjbolj in nájbolj debílna DAJALNIK: debȋlnemu srednji spol TOŽILNIK: debȋlno EDNINA: nàjbolj in nájbolj debílno MESTNIK: pri debȋlnem tonemsko ORODNIK: z debȋlnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: debȋlni ednina RODILNIK: debȋlnih IMENOVALNIK: debȋlen DAJALNIK: debȋlnima določno debȋlni TOŽILNIK: debȋlni RODILNIK: debȋlnega MESTNIK: pri debȋlnih DAJALNIK: debȋlnemu ORODNIK: z debȋlnima TOŽILNIK: debȋlen množina določno debȋlni IMENOVALNIK: debȋlna živo debȋlnega RODILNIK: debȋlnih MESTNIK: pri debȋlnem DAJALNIK: debȋlnim ORODNIK: z debȋlnim TOŽILNIK: debȋlna dvojina MESTNIK: pri debȋlnih IMENOVALNIK: debȋlna ORODNIK: z debȋlnimi RODILNIK: debȋlnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: debȋlnima moški spol TOŽILNIK: debȋlna EDNINA: bȍlj debȋlen 244 ženski spol TOŽILNIK: debilízem EDNINA: bȍlj debȋlna MESTNIK: pri debilízmu srednji spol ORODNIK: z debilízmom EDNINA: bȍlj debȋlno dvojina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: debilízma moški spol RODILNIK: debilízmov EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj debȋlen DAJALNIK: debilízmoma ženski spol TOŽILNIK: debilízma EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj debȋlna MESTNIK: pri debilízmih srednji spol ORODNIK: z debilízmoma EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj debȋlno množina IMENOVALNIK: debilízmi IZVOR RODILNIK: debilízmov prevzeto prek nem. debil iz nlat. debilis ‛ki ima DAJALNIK: debilízmom lažjo stopnjo duševne prizadetosti’, iz lat. dēbilis TOŽILNIK: debilízme ‛slaboten, hrom’ MESTNIK: pri debilízmih ORODNIK: z debilízmi debilízem debilízma samostalnik moškega spola tonemsko ednina [debilízəm] POMEN IMENOVALNIK: debilízem 1. RODILNIK: debilízma slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, DAJALNIK: debilízmu delovati preudarno ali daje tak vtis TOŽILNIK: ; debilízem SIN.: slabšalno MESTNIK: pri debilízmu debilnost ORODNIK: z debilízmom ▪ Starši je niso pripravili na krutost in debilizem, ki dvojina nanjo čaka 10 m od domače hiše. IMENOVALNIK: ▪ Mednarodni kapital svet postopno peha v suženjstvo debilízma in vsesplošni debilizem. RODILNIK: debilízmov tudi debilȋzmov ▪ Človek se je v svojem debilizmu razširil čez vse DAJALNIK: debilízmoma razumne meje. TOŽILNIK: debilízma 1.1. MESTNIK: pri debilízmih tudi pri debilȋzmih slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost ORODNIK: dojemanja, poglobljenega razmišljanja, z debilízmoma množina preudarnega odzivanja, delovanja; SIN.: slabšalno IMENOVALNIK: debilízmi debilnost RODILNIK: debilízmov tudi debilȋzmov ▪ Ne morem verjeti tem debilizmom. DAJALNIK: debilízmom ▪ Žal mi je, da so to stran preplavili sami debili, ki so TOŽILNIK: debilízme konstruktivno komentiranje spremenili v debilizem. MESTNIK: pri debilízmih tudi pri debilȋzmih ▪ Govoriti za trenerja, ki je v svoji prvi debitantski ORODNIK: sezoni osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, da ni ne z debilízmi tudi z debilȋzmi vem kakšen trener, je debilizem brez primere! IZVOR I prevzeto prek nem. Debilismus, angl. debilism iz ZGOVOR IN OBLIKE nlat. debilismus, glej ↑debil jakostni [debilízəm] debílno IPA: [dɛbiˈliːzəm] prislov [debílno] tonemski POMEN [debilízəm] 1. slabšalno takó, da je izražena nesposobnost IPA: [dɛbilìːz m] dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali je prisoten tak vtis VZOREC ⏵ prisl. + glag. jakostno ▪ Ko sem mu začela trobiti, me je samo debilno ednina gledal. IMENOVALNIK: debilízem ▪ Odpuščena je bila zato, ker je gobcala čez RODILNIK: debilízma režiserja, pljuvala po njem, se vzvišeno in debilno DAJALNIK: debilízmu obnašala do soigralcev. ▪ Nehajte pretiravati, izpadete debilno! 245 2. slabšalno takó, da je vidna nizka kakovost, 1.2. slabšalno lastnost česa, da kaže, izraža tako premajhna premišljenost, poglobljenost česa nesposobnost dojemanja, poglobljenega ▪ Prvi del filma me je zelo navdušil, druga polovica je razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja pa površno in deloma tudi debilno narejena. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Kar je najbolj žalostno: kljub debilnosti izjav ji IZGOVOR IN OBLIKE velikokrat uspe. jakostni ▪ Pameten človek bi že zdavnaj napisal nov blog, [debílno] da bi vsaj malo skril debilnost in sramoto tegale. IPA: [dɛˈbiːlnɔ] 2. iz medicine, zastarelo duševna nerazvitost lažje tonemski stopnje [debȋlno] ▪ Opaža hujše propadanje intelektualnih sposobnosti, IPA: [dɛbíːln ] intelektualne sposobnosti tožnice so podpovprečne, na nivoju debilnosti. VZOREC ▪ Nekoč je bil izraz debilnost za tisto obliko duševne jakostno nerazvitosti, ki še omogoča prilagojeno šolanje, v OSNOVNIK: debílno nekaterih primerih tudi zaposlitev in še kar učinkovito PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj debílno vključevanje v splošno življenje, omejen zgolj na PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj psihiatrijo. debílno tonemsko IZGOVOR IN OBLIKE OSNOVNIK: debȋlno jakostni PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj debȋlno [debílnost] PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj IPA: [dɛˈbiːlnɔst] debȋlno tonemski [debȋlnost] IZVOR IPA: [dɛbíːln st] ↑debilen VZOREC debílnost jakostno debílnosti samostalnik ženskega spola ednina [debílnost] P IMENOVALNIK: debílnost OMEN 1. RODILNIK: debílnosti slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben DAJALNIK: dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, debílnosti TOŽILNIK: delovati preudarno ali daje tak vtis debílnost ; SIN.: slabšalno MESTNIK: pri debílnosti debilizem ORODNIK: z debílnostjo ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Članek izžareva vso debilnost avtorjev. IMENOVALNIK: debílnosti ▪ Človeška debilnost res ne pozna meja. RODILNIK: debílnosti ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: debílnostma tudi debílnostima ▪ Mislijo, da so pametni, pa kažejo svojo debilnost. TOŽILNIK: debílnosti 1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost MESTNIK: pri debílnostih dojemanja, poglobljenega razmišljanja, ORODNIK: z debílnostma tudi z debílnostima preudarnega odzivanja, delovanja; SIN.: slabšalno množina debilizem IMENOVALNIK: debílnosti ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: debílnosti ▪ Kdo je kriv za neverjetne debilnosti, ki se v DAJALNIK: debílnostim zadnjem času dogajajo v svetu? TOŽILNIK: debílnosti ▪ Niti ena sama država ni izjavila, da bo svoje MESTNIK: pri debílnostih notranje in zunanje spore reševala z nasiljem (čas ORODNIK: z debílnostmi takšnih političnih debilnosti je mimo). tonemsko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina ▪ Zdaj smo že tako daleč, da če še ne vem kakšno IMENOVALNIK: debȋlnost debilnost naredijo ... so še kar pri koritu? RODILNIK: debȋlnosti DAJALNIK: debȋlnosti TOŽILNIK: debȋlnost 246 MESTNIK: pri debȋlnosti ponuditi, ponujati degustacijo | organizirati, ORODNIK: z debȋlnostjo pripraviti, pripravljati degustacijo dvojina ▪ Letos se je odločil, da poleg stojnic ponudi tudi IMENOVALNIK: debȋlnosti degustacijo izdelkov, ki so naprodaj v trgovini. RODILNIK: debȋlnosti ⏵ glag. + sam. beseda v imenovalniku DAJALNIK: debȋlnostma tudi debȋlnostima degustacija poteka | degustacija sledi TOŽILNIK: debȋlnosti ▪ Med predstavitvijo bo v salonu potekala MESTNIK: pri debȋlnostih degustacija vrhunskih vin. ORODNIK: z debȋlnostma tudi z debȋlnostima ▪ Slovesnosti v dvorani je sledila degustacija množina krajevnih specialitet. IMENOVALNIK: debȋlnosti ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: debȋlnosti prostor za degustacijo DAJALNIK: debȋlnostim ▪ Uredil bo prostor za degustacijo in prodajo TOŽILNIK: debȋlnosti oljčnega olja in vin. MESTNIK: pri debȋlnostih ▪ Obiskovalcem, ki so za kozarec in štiri kupone za ORODNIK: degustacijo z debȋlnostmi odšteli deset evrov, so v pokušino ponujali vina in olja z domačim prigrizkom. IZVOR ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku degustacija v vinski kleti ↑debilen ▪ Poslovni dogodek se pogosto sklene v grajski restavraciji, na degustaciji v grajski vinski kleti. degustácija degustácije samostalnik ženskega spola ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku [degustácija] ▪ Ogledali si bodo vinsko klet in se zadržali na POMEN degustaciji na kmetiji. 1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z ⏵ priredna zveza namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo degustacija in ogled, degustacija in predstavitev, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku degustacija in razstava degustacija cvička, čaja, vina, žganja | degustacija ▪ Če njihovih vin še ne poznate, vabljeni na ogled domačih dobrot, jedi, hrane in pijače | degustacija kleti in degustacijo njihovih izdelkov. izdelkov | degustacija medu, pršuta, sira ▪ V trgovini bodo poskrbeli tudi za redne degustacije ▪ Gostje so končali obisk z ogledom vinske kleti in in predstavitve izdelkov. degustacijo vin. ▪ Od 9. do 17. ure bo potekala prodaja kmetijskih ▪ V sklopu prodajalne smo imeli tudi degustacijo pridelkov in izdelkov, z razstavami in degustacijami žganja, sirov in suhih mesnin. bodo predstavljena posamezna društva. ▪ Uživanje je združeno z ogledom solin in 1.1. strokovno ocenjevanje, preverjanje okusa, degustacijo jedi, povezanih z olivami in oljčnim arome, kakovosti hrane, pijače sploh oljem. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Na programu je obisk čebelarja z degustacijo slepa degustacija izdelkov in možnostjo nakupa. ▪ Na slepi degustaciji so poskusili 18 domačih in ▪ Po predavanju bo še degustacija ovčjih in kozjih tujih vzorcev. sirov. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Strokovna skupina vsak izdelek preveri po brezplačna degustacija | organizirana, vodena posebnem postopku, v katerem ocenijo reference degustacija | posebna, tradicionalna degustacija | dobavitelja, sledi degustacija izdelka, strokovno vinska degustacija preverjanje skladnosti izdelkov s pravilniki o ▪ Predstavili se bodo gostinski ponudniki z kakovosti. brezplačno degustacijo domače hrane. ▪ Prostor, kjer poteka degustacija, naj bo brez tujih ▪ Pripravili bodo strokovno vodeno degustacijo in vonjav, svetel, miren in zračen. svetovanje glede izbire pijač in jedi ob posebnih ▪▪▪ priložnostih. ▪ Kot velik izvedenec že dolga leta poglobljeno dela ▪ Obiskovalci so se lahko udeležili posebnih na področju degustacije vin, tudi v tujini ga poznajo degustacij zdrave prehrane, lahko so jim izmerili kot vrhunskega strokovnjaka. krvni pritisk, sladkor v krvi. ▪ Žal so morali po kemični analizi in degustaciji ▪ Ob sredah so vinske degustacije s predstavitvami vzorcev zavrniti več kot polovico ponudnikov. istrskih vinarjev. ▪ Za degustacijo se uporabljajo posebni obrazci, ki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku nam pomagajo pri beleženju napak in dobrih lastnosti oljčnega olja. 247 prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. IZGOVOR IN OBLIKE dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz jakostni dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ [degustácija] IPA: [dɛgusˈtaːtsija] degustácijski degustácijska degustácijsko in tonemski degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustácija] [degustáciski] in [degustacíski] IPA: [dɛgustàːtsíja] POMEN 1. ki je v zvezi z degustacijo, tj. uživanjem VZOREC hrane, pijače v manjših količinah z namenom jakostno ednina seznaniti se z njenim okusom, aromo ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: degustácija degustacijski meni RODILNIK: degustácije ▪ Degustacijski meniji so izrazito ustvarjalni, DAJALNIK: degustáciji temeljijo na sezonskih in predvsem kakovostnih TOŽILNIK: degustácijo naravnih sestavinah. MESTNIK: pri degustáciji ▪ Dva dni boste lahko v zameno za degustacijski ORODNIK: z degustácijo kupon okušali kroštole, fritule, jabolčne in druge dvojina pite, različne torte, pravo prekmursko gibanico. IMENOVALNIK: degustáciji ▪ Prvi degustacijski večer je bil po tiskovnem RODILNIK: degustácij srečanju, ko so sladokusci lahko uživali med, DAJALNIK: degustácijama malvazijo in skuto. TOŽILNIK: degustáciji 1.1. ki je namenjen za degustacijo, se MESTNIK: pri degustácijah uporablja pri degustaciji, tj. uživanju hrane, ORODNIK: z degustácijama pijače v manjših količinah z namenom seznaniti množina se z njenim okusom, aromo IMENOVALNIK: degustácije ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: degustácij degustacijski kozarec | degustacijski prostor | DAJALNIK: degustácijam degustacijska dvorana, klet, soba TOŽILNIK: degustácije ▪ Vsi obiskovalci so lahko v posebnem prostoru in s MESTNIK: pri degustácijah pravimi degustacijskimi kozarci pokusili najbolje ORODNIK: z degustácijami ocenjena vina in jih tudi kupili. tonemsko ▪ Izdelke prodajajo na domu, kjer imajo urejen ednina degustacijski prostor, ki je hkrati tudi prodajalna. IMENOVALNIK: degustácija ▪ Gostje in turisti obiščejo degustacijsko klet, kjer RODILNIK: degustácije pokušnjo vin spremlja strokovna razlaga. DAJALNIK: degustáciji ▪ V degustacijski sobi v grajski kleti je bilo mogoče TOŽILNIK: degustácijo poskusiti več kot 300 vzorcev vin. MESTNIK: pri degustáciji 2. ki je v zvezi z degustacijo, tj. strokovnim ORODNIK: z degustȃcijo ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, dvojina kakovosti hrane, pijače sploh IMENOVALNIK: degustáciji ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: degustȃcij degustacijski tečaj | degustacijska komisija DAJALNIK: degustácijama ▪ Vzorce vin je vzel kontrolor v kemično analizo in TOŽILNIK: degustáciji degustacijsko oceno in ti podatki so kot izhodiščni MESTNIK: pri degustácijah služili za kontrolo istovetnosti kakovosti vina na ORODNIK: z degustácijama vinskem trgu. množina ▪ 42 od 47 vpisanih tečajnikov je uspešno opravilo IMENOVALNIK: degustácije degustacijski tečaj, ki so ga vodili priznani slovenski RODILNIK: degustȃcij enologi. DAJALNIK: degustácijam ▪ Na letošnjem ocenjevanju vin je bilo zbranih 467 TOŽILNIK: degustácije vzorcev, ki so jih ocenjevale tri degustacijske MESTNIK: pri degustácijah komisije, sestavljene iz priznanih slovenskih ORODNIK: z degustácijami pokuševalcev. IZVOR IZGOVOR IN OBLIKE 248 jakostni ednina [degustáciski] in [degustacíski] IMENOVALNIK: degustácijsko IPA: [dɛgusˈtaːtsiski] in [dɛgustaˈtsiːski] RODILNIK: degustácijskega tonemski DAJALNIK: degustácijskemu [degustáciski] in [degustacȋski] TOŽILNIK: degustácijsko IPA: [dɛgustàːtsíski] in [dɛgustatsíːskì] MESTNIK: pri degustácijskem ORODNIK: z degustácijskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: degustácijski OSNOVNIK RODILNIK: degustácijskih moški spol DAJALNIK: degustácijskima ednina TOŽILNIK: degustácijski IMENOVALNIK: degustácijski MESTNIK: pri degustácijskih RODILNIK: degustácijskega ORODNIK: z degustácijskima DAJALNIK: degustácijskemu množina TOŽILNIK: degustácijski IMENOVALNIK: degustácijska živo degustácijskega RODILNIK: degustácijskih MESTNIK: pri degustácijskem DAJALNIK: degustácijskim ORODNIK: z degustácijskim TOŽILNIK: degustácijska dvojina MESTNIK: pri degustácijskih IMENOVALNIK: degustácijska ORODNIK: z degustácijskimi RODILNIK: degustácijskih tonemsko DAJALNIK: degustácijskima OSNOVNIK TOŽILNIK: degustácijska moški spol MESTNIK: pri degustácijskih ednina ORODNIK: z degustácijskima IMENOVALNIK: degustácijski množina RODILNIK: degustácijskega IMENOVALNIK: degustácijski DAJALNIK: degustácijskemu RODILNIK: degustácijskih TOŽILNIK: degustácijski DAJALNIK: degustácijskim živo degustácijskega TOŽILNIK: degustácijske MESTNIK: pri degustácijskem MESTNIK: pri degustácijskih ORODNIK: z degustácijskim ORODNIK: z degustácijskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: degustácijska ednina RODILNIK: degustácijskih IMENOVALNIK: degustácijska DAJALNIK: degustácijskima RODILNIK: degustácijske TOŽILNIK: degustácijska DAJALNIK: degustácijski MESTNIK: pri degustácijskih TOŽILNIK: degustácijsko ORODNIK: z degustácijskima MESTNIK: pri degustácijski množina ORODNIK: z degustácijsko IMENOVALNIK: degustácijski dvojina RODILNIK: degustácijskih IMENOVALNIK: degustácijski DAJALNIK: degustácijskim RODILNIK: degustácijskih TOŽILNIK: degustácijske DAJALNIK: degustácijskima MESTNIK: pri degustácijskih TOŽILNIK: degustácijski ORODNIK: z degustácijskimi MESTNIK: pri degustácijskih ženski spol ORODNIK: z degustácijskima ednina množina IMENOVALNIK: degustácijska IMENOVALNIK: degustácijske RODILNIK: degustácijske RODILNIK: degustácijskih DAJALNIK: degustácijski DAJALNIK: degustácijskim TOŽILNIK: degustácijsko TOŽILNIK: degustácijske MESTNIK: pri degustácijski MESTNIK: pri degustácijskih ORODNIK: z degustácijsko ORODNIK: z degustácijskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: degustácijski 249 RODILNIK: degustácijskih DAJALNIK: degustacíjskim DAJALNIK: degustácijskima TOŽILNIK: degustacíjske TOŽILNIK: degustácijski MESTNIK: pri degustacíjskih MESTNIK: pri degustácijskih ORODNIK: z degustacíjskimi ORODNIK: z degustácijskima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: degustácijske IMENOVALNIK: degustacíjska RODILNIK: degustácijskih RODILNIK: degustacíjske DAJALNIK: degustácijskim DAJALNIK: degustacíjski TOŽILNIK: degustácijske TOŽILNIK: degustacíjsko MESTNIK: pri degustácijskih MESTNIK: pri degustacíjski ORODNIK: z degustácijskimi ORODNIK: z degustacíjsko srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: degustacíjski IMENOVALNIK: degustácijsko RODILNIK: degustacíjskih RODILNIK: degustácijskega DAJALNIK: degustacíjskima DAJALNIK: degustácijskemu TOŽILNIK: degustacíjski TOŽILNIK: degustácijsko MESTNIK: pri degustacíjskih MESTNIK: pri degustácijskem ORODNIK: z degustacíjskima ORODNIK: z degustácijskim množina dvojina IMENOVALNIK: degustacíjske IMENOVALNIK: degustácijski RODILNIK: degustacíjskih RODILNIK: degustácijskih DAJALNIK: degustacíjskim DAJALNIK: degustácijskima TOŽILNIK: degustacíjske TOŽILNIK: degustácijski MESTNIK: pri degustacíjskih MESTNIK: pri degustácijskih ORODNIK: z degustacíjskimi ORODNIK: z degustácijskima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: degustácijska IMENOVALNIK: degustacíjsko RODILNIK: degustácijskih RODILNIK: degustacíjskega DAJALNIK: degustácijskim DAJALNIK: degustacíjskemu TOŽILNIK: degustácijska TOŽILNIK: degustacíjsko MESTNIK: pri degustácijskih MESTNIK: pri degustacíjskem ORODNIK: z degustácijskimi ORODNIK: z degustacíjskim in dvojina jakostno IMENOVALNIK: degustacíjski OSNOVNIK RODILNIK: degustacíjskih moški spol DAJALNIK: degustacíjskima ednina TOŽILNIK: degustacíjski IMENOVALNIK: degustacíjski MESTNIK: pri degustacíjskih RODILNIK: degustacíjskega ORODNIK: z degustacíjskima DAJALNIK: degustacíjskemu množina TOŽILNIK: degustacíjski IMENOVALNIK: degustacíjska živo degustacíjskega RODILNIK: degustacíjskih MESTNIK: pri degustacíjskem DAJALNIK: degustacíjskim ORODNIK: z degustacíjskim TOŽILNIK: degustacíjska dvojina MESTNIK: pri degustacíjskih IMENOVALNIK: degustacíjska ORODNIK: z degustacíjskimi RODILNIK: degustacíjskih tonemsko DAJALNIK: degustacíjskima OSNOVNIK TOŽILNIK: degustacíjska moški spol MESTNIK: pri degustacíjskih ednina ORODNIK: z degustacíjskima IMENOVALNIK: degustacȋjski množina RODILNIK: degustacȋjskega IMENOVALNIK: degustacíjski DAJALNIK: degustacȋjskemu RODILNIK: degustacíjskih TOŽILNIK: degustacȋjski 250 živo degustacȋjskega RODILNIK: degustacȋjskih MESTNIK: pri degustacȋjskem DAJALNIK: degustacȋjskim ORODNIK: z degustacȋjskim TOŽILNIK: degustacȋjska dvojina MESTNIK: pri degustacȋjskih IMENOVALNIK: degustacȋjska ORODNIK: z degustacȋjskimi RODILNIK: degustacȋjskih DAJALNIK: degustacȋjskima IZVOR TOŽILNIK: degustacȋjska ↑degustacija MESTNIK: pri degustacȋjskih ORODNIK: z degustacȋjskima degustátor degustátorja samostalnik moškega spola množina [degustátor] IMENOVALNIK: degustacȋjski POMEN RODILNIK: degustacȋjskih 1. strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, DAJALNIK: degustacȋjskim preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, TOŽILNIK: degustacȋjske pijače sploh MESTNIK: pri degustacȋjskih ORODNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda z degustacȋjskimi izkušen, priznan, vrhunski degustator | mednarodni ženski spol degustator ednina | pooblaščeni degustator ▪ Kot mednarodni degustator je poskusil več deset IMENOVALNIK: degustacȋjska tisoč vzorcev z vsega sveta. RODILNIK: degustacȋjske ▪ V oceno je bilo danih 83 vzorcev vin, ki jih je DAJALNIK: degustacȋjski ocenila 23-članska komisija priznanih degustatorjev TOŽILNIK: degustacȋjsko iz cele Slovenije. MESTNIK: pri degustacȋjski ▪ Vina organoleptično oceni 5-članska komisija, ORODNIK: z degustacȋjsko sestavljena iz pooblaščenih degustatorjev. dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: degustacȋjski degustatorji so ocenili, ocenjevali KAJ RODILNIK: degustacȋjskih ▪ Oba vrhunska poznavalca vin in domači DAJALNIK: degustacȋjskima degustatorji so ocenili, da je kakovost vin zelo TOŽILNIK: degustacȋjski dobra, največ težav pa povzroča vinogradnikom MESTNIK: pri degustacȋjskih oksidacija. ORODNIK: z degustacȋjskima ▪ Degustatorji so ocenjevali okus, barvo, vonj, množina konsistenco ter izgled kislega zelja in repe. IMENOVALNIK: degustacȋjske ▪ Ocenjevanje je zelo resno delo. Vsak degustator RODILNIK: degustacȋjskih sedi v zagrajenem prostoru, da pri delu ne vidi DAJALNIK: degustacȋjskim soseda. TOŽILNIK: degustacȋjske ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri degustacȋjskih degustator vina ORODNIK: z degustacȋjskimi ▪ Degustatorji kave delajo podobno kot degustatorji srednji spol vina – ne pijejo je, temveč poduhajo, srknejo in ednina izpljunejo. IMENOVALNIK: degustacȋjsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: degustacȋjskega ocena degustatorjev DAJALNIK: degustacȋjskemu ▪ Naziv za vina posebne kakovosti lahko dobijo šele TOŽILNIK: degustacȋjsko na osnovi kemične analize vina in organoleptične MESTNIK: pri degustacȋjskem ocene degustatorjev pooblaščenih zavodov. ORODNIK: z degustacȋjskim ▪ Petčlanska komisija degustatorjev je ocenila 21 dvojina vzorcev slovenskih vin. IMENOVALNIK: degustacȋjski ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: degustacȋjskih tečaj za degustatorje DAJALNIK: degustacȋjskima ▪ Izobražuje se v vinogradništvu in kletarstvu, poleg TOŽILNIK: degustacȋjski tega je opravila še tečaj za degustatorje in končala MESTNIK: pri degustacȋjskih šolo za slovenske vinske svetovalce. ORODNIK: z degustacȋjskima ▪▪▪ množina ▪ Je degustator z mednarodno licenco. IMENOVALNIK: degustacȋjska 251 1.1. kdor uživa hrano, pijačo v manjših DAJALNIK: degustȃtorjema količinah z namenom seznaniti se z njenim TOŽILNIK: degustȃtorja okusom, aromo MESTNIK: pri degustȃtorjih ▪ Ko so bile jote kuhane, so prišli na vrsto ORODNIK: z degustȃtorjema degustatorji – obiskovalci prireditve. množina ▪ Na vrteči mizi ob baru so degustatorjem na voljo IMENOVALNIK: degustȃtorji navodila za pitje. RODILNIK: degustȃtorjev 2. ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, DAJALNIK: degustȃtorjem zlasti umetniška dela TOŽILNIK: degustȃtorje ▪ Recenzent je delo označil kot »slogovno mojstrovino MESTNIK: pri degustȃtorjih za degustatorje literature, v kateri nas mojster ORODNIK: z degustȃtorji paradoksa preseneča od strani do strani.« ▪ Kaj vas žene, da ste tak degustator življenja? IZVOR prevzeto iz it. degustatore, glej ↑degustirati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni degustírati degustíram nedovršni in dovršni glagol [degustátor] [degustírati] IPA: [dɛgusˈtaːtɔɾ] POMEN tonemski 1. v manjših količinah uživati hrano, pijačo z [degustȃtor] namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo IPA: [dɛgustáːt ɾ] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku degustirati vino VZOREC ▪ Nekaj vin bomo degustirali, lahko boste tudi kaj jakostno kupili po ugodnih cenah. ednina ▪ Pot jih je vodila v Laško, kjer so si ogledali IMENOVALNIK: degustátor pivovarno, muzej pivovarstva, nato pa še degustirali RODILNIK: degustátorja pivo. DAJALNIK: degustátorju ▪ Vsi navzoči na prireditvi bodo lahko degustirali TOŽILNIK: degustátorja salame in se udeležili raznih tekmovanj. MESTNIK: pri degustátorju ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z degustátorjem obiskovalci degustirajo KAJ dvojina ▪ Obiskovalci so lahko degustirali cviček različnih IMENOVALNIK: degustátorja dolenjskih vinogradnikov. RODILNIK: degustátorjev ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: degustátorjema ▪ Obiskovalcem na ogled so članice društva kmečkih TOŽILNIK: degustátorja žena postavile ajdove jedi, vina pa je bilo mogoče MESTNIK: pri degustátorjih degustirati v muzejski kleti. ORODNIK: z degustátorjema 1.1. strokovno oceniti, preveriti okus, aromo, množina kakovost hrane, pijače sploh IMENOVALNIK: degustátorji ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: degustátorjev ▪ Ocenili so le 39 vzorcev, nekaj vzorcev, ki DAJALNIK: degustátorjem presegajo volumensko stopnjo alkohola po TOŽILNIK: degustátorje pravilniku, pa so kljub temu degustirali. MESTNIK: pri degustátorjih ▪ Modre frankinje, ki smo jih degustirali, so imele ORODNIK: z degustátorji 12–14 % alkohola in 5–6 g skupnih kislin. tonemsko ▪ Na londonskem sejmu že nekaj let degustira ednina ekološka vina v več različnih cenovnih razredih. IMENOVALNIK: degustȃtor 2. ekspresivno intenzivno sprejemati, izkušati kaj, RODILNIK: degustȃtorja zlasti umetniška dela DAJALNIK: degustȃtorju ▪ Ob kozarčku vina bomo degustirali poezijo izpod TOŽILNIK: degustȃtorja peresa vrhunskih mladih pesnikov. MESTNIK: pri degustȃtorju ORODNIK: z degustȃtorjem IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: degustȃtorja [degustírati] RODILNIK: degustȃtorjev IPA: [dɛgusˈtiːɾati] 252 tonemski DAJALNIK: degustirajóčima [degustȋrati] TOŽILNIK: degustirajóča IPA: [dɛgustíːɾàti] MESTNIK: pri degustirajóčih ORODNIK: z degustirajóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: degustirajóči NEDOLOČNIK: degustírati RODILNIK: degustirajóčih NAMENILNIK: degustírat DAJALNIK: degustirajóčim sedanjik TOŽILNIK: degustirajóče ednina MESTNIK: pri degustirajóčih 1. OSEBA: degustíram ORODNIK: z degustirajóčimi 2. OSEBA: degustíraš ženski spol 3. OSEBA: degustíra ednina dvojina IMENOVALNIK: degustirajóča 1. OSEBA: degustírava RODILNIK: degustirajóče 2. OSEBA: degustírata DAJALNIK: degustirajóči 3. OSEBA: degustírata TOŽILNIK: degustirajóčo množina MESTNIK: pri degustirajóči 1. OSEBA: degustíramo ORODNIK: z degustirajóčo 2. OSEBA: degustírate dvojina 3. OSEBA: degustírajo IMENOVALNIK: degustirajóči velelnik RODILNIK: degustirajóčih ednina DAJALNIK: degustirajóčima 2. OSEBA: degustíraj TOŽILNIK: degustirajóči dvojina MESTNIK: pri degustirajóčih 1. OSEBA: degustírajva ORODNIK: z degustirajóčima 2. OSEBA: degustírajta množina množina IMENOVALNIK: degustirajóče 1. OSEBA: degustírajmo RODILNIK: degustirajóčih 2. OSEBA: degustírajte DAJALNIK: degustirajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: degustirajóče moški spol MESTNIK: pri degustirajóčih EDNINA: degustíral ORODNIK: z degustirajóčimi DVOJINA: degustírala srednji spol MNOŽINA: degustírali ednina ženski spol IMENOVALNIK: degustirajóče EDNINA: degustírala RODILNIK: degustirajóčega DVOJINA: degustírali DAJALNIK: degustirajóčemu MNOŽINA: degustírale TOŽILNIK: degustirajóče srednji spol MESTNIK: pri degustirajóčem EDNINA: degustíralo ORODNIK: z degustirajóčim DVOJINA: degustírali dvojina MNOŽINA: degustírala IMENOVALNIK: degustirajóči deležnik na -č RODILNIK: degustirajóčih moški spol DAJALNIK: degustirajóčima ednina TOŽILNIK: degustirajóči IMENOVALNIK: degustirajóč MESTNIK: pri degustirajóčih RODILNIK: degustirajóčega ORODNIK: z degustirajóčima DAJALNIK: degustirajóčemu množina TOŽILNIK: degustirajóč IMENOVALNIK: degustirajóča živo degustirajóčega RODILNIK: degustirajóčih MESTNIK: pri degustirajóčem DAJALNIK: degustirajóčim ORODNIK: z degustirajóčim TOŽILNIK: degustirajóča dvojina MESTNIK: pri degustirajóčih IMENOVALNIK: degustirajóča ORODNIK: z degustirajóčimi RODILNIK: degustirajóčih deležnik na -n 253 moški spol DAJALNIK: degustíranima ednina TOŽILNIK: degustírani IMENOVALNIK: degustíran MESTNIK: pri degustíranih RODILNIK: degustíranega ORODNIK: z degustíranima DAJALNIK: degustíranemu množina TOŽILNIK: degustíran IMENOVALNIK: degustírana živo degustíranega RODILNIK: degustíranih MESTNIK: pri degustíranem DAJALNIK: degustíranim ORODNIK: z degustíranim TOŽILNIK: degustírana dvojina MESTNIK: pri degustíranih IMENOVALNIK: degustírana ORODNIK: z degustíranimi RODILNIK: degustíranih glagolnik DAJALNIK: degustíranima ednina TOŽILNIK: degustírana IMENOVALNIK: degustíranje MESTNIK: pri degustíranih RODILNIK: degustíranja ORODNIK: z degustíranima DAJALNIK: degustíranju množina TOŽILNIK: degustíranje IMENOVALNIK: degustírani MESTNIK: pri degustíranju RODILNIK: degustíranih ORODNIK: z degustíranjem DAJALNIK: degustíranim dvojina TOŽILNIK: degustírane IMENOVALNIK: degustíranji MESTNIK: pri degustíranih RODILNIK: degustíranj ORODNIK: z degustíranimi DAJALNIK: degustíranjema ženski spol TOŽILNIK: degustíranji ednina MESTNIK: pri degustíranjih IMENOVALNIK: degustírana ORODNIK: z degustíranjema RODILNIK: degustírane množina DAJALNIK: degustírani IMENOVALNIK: degustíranja TOŽILNIK: degustírano RODILNIK: degustíranj MESTNIK: pri degustírani DAJALNIK: degustíranjem ORODNIK: z degustírano TOŽILNIK: degustíranja dvojina MESTNIK: pri degustíranjih IMENOVALNIK: degustírani ORODNIK: z degustíranji RODILNIK: degustíranih tonemsko DAJALNIK: degustíranima NEDOLOČNIK: degustȋrati TOŽILNIK: degustírani NAMENILNIK: degustȋrat MESTNIK: pri degustíranih sedanjik ORODNIK: z degustíranima ednina množina 1. OSEBA: degustȋram IMENOVALNIK: degustírane 2. OSEBA: degustȋraš RODILNIK: degustíranih 3. OSEBA: degustȋra DAJALNIK: degustíranim dvojina TOŽILNIK: degustírane 1. OSEBA: degustȋrava MESTNIK: pri degustíranih 2. OSEBA: degustȋrata ORODNIK: z degustíranimi 3. OSEBA: degustȋrata srednji spol množina ednina 1. OSEBA: degustȋramo IMENOVALNIK: degustírano 2. OSEBA: degustȋrate RODILNIK: degustíranega 3. OSEBA: degustȋrajo DAJALNIK: degustíranemu velelnik TOŽILNIK: degustírano ednina MESTNIK: pri degustíranem 2. OSEBA: degustȋraj ORODNIK: z degustíranim dvojina dvojina 1. OSEBA: degustȋrajva IMENOVALNIK: degustírani 2. OSEBA: degustȋrajta RODILNIK: degustíranih množina 254 1. OSEBA: degustȋrajmo RODILNIK: degustiraj čih 2. OSEBA: degustȋrajte DAJALNIK: degustiraj čim deležnik na -l TOŽILNIK: degustiraj če moški spol MESTNIK: pri degustiraj čih EDNINA: degustȋral ORODNIK: z degustiraj čimi DVOJINA: degustȋrala srednji spol MNOŽINA: degustȋrali ednina ženski spol IMENOVALNIK: degustiraj če EDNINA: degustȋrala RODILNIK: degustiraj čega DVOJINA: degustȋrali DAJALNIK: degustiraj čemu MNOŽINA: degustȋrale TOŽILNIK: degustiraj če srednji spol MESTNIK: pri degustiraj čem EDNINA: degustȋralo ORODNIK: z degustiraj čim DVOJINA: degustȋrali dvojina MNOŽINA: degustȋrala IMENOVALNIK: degustiraj či deležnik na -č RODILNIK: degustiraj čih moški spol DAJALNIK: degustiraj čima ednina TOŽILNIK: degustiraj či IMENOVALNIK: degustiraj č tudi degustiraj č MESTNIK: pri degustiraj čih RODILNIK: degustiraj čega ORODNIK: z degustiraj čima DAJALNIK: degustiraj čemu množina TOŽILNIK: degustiraj č tudi degustiraj č IMENOVALNIK: degustiraj ča živo degustiraj čega RODILNIK: degustiraj čih MESTNIK: pri degustiraj čem DAJALNIK: degustiraj čim ORODNIK: z degustiraj čim TOŽILNIK: degustiraj ča dvojina MESTNIK: pri degustiraj čih IMENOVALNIK: degustiraj ča ORODNIK: z degustiraj čimi RODILNIK: degustiraj čih deležnik na -n DAJALNIK: degustiraj čima moški spol TOŽILNIK: degustiraj ča ednina MESTNIK: pri degustiraj čih IMENOVALNIK: degustȋran ORODNIK: z degustiraj čima RODILNIK: degustȋranega množina DAJALNIK: degustȋranemu IMENOVALNIK: degustiraj či TOŽILNIK: degustȋran RODILNIK: degustiraj čih živo degustȋranega DAJALNIK: degustiraj čim MESTNIK: pri degustȋranem TOŽILNIK: degustiraj če ORODNIK: z degustȋranim MESTNIK: pri degustiraj čih dvojina ORODNIK: z degustiraj čimi IMENOVALNIK: degustȋrana ženski spol RODILNIK: degustȋranih ednina DAJALNIK: degustȋranima IMENOVALNIK: degustiraj ča TOŽILNIK: degustȋrana RODILNIK: degustiraj če MESTNIK: pri degustȋranih DAJALNIK: degustiraj či ORODNIK: z degustȋranima TOŽILNIK: degustiraj čo množina MESTNIK: pri degustiraj či IMENOVALNIK: degustȋrani ORODNIK: z degustiraj čo RODILNIK: degustȋranih dvojina DAJALNIK: degustȋranim IMENOVALNIK: degustiraj či TOŽILNIK: degustȋrane RODILNIK: degustiraj čih MESTNIK: pri degustȋranih DAJALNIK: degustiraj čima ORODNIK: z degustȋranimi TOŽILNIK: degustiraj či ženski spol MESTNIK: pri degustiraj čih ednina ORODNIK: z degustiraj čima IMENOVALNIK: degustȋrana množina RODILNIK: degustȋrane IMENOVALNIK: degustiraj če DAJALNIK: degustȋrani 255 TOŽILNIK: degustȋrano RODILNIK: degustȋranj MESTNIK: pri degustȋrani DAJALNIK: degustȋranjem ORODNIK: z degustȋrano TOŽILNIK: degustȋranja dvojina MESTNIK: pri degustȋranjih IMENOVALNIK: degustȋrani ORODNIK: z degustȋranji RODILNIK: degustȋranih DAJALNIK: degustȋranima IZVOR TOŽILNIK: degustȋrani prevzeto prek nem. degustieren in frc. déguster iz MESTNIK: pri degustȋranih lat. dēgustāre ‛pokusiti’, iz gustus ‛okus’ ORODNIK: z degustȋranima množina deóksiribonukleínski deóksiribonukleínska IMENOVALNIK: degustȋrane deóksiribonukleínsko pridevnik [deóksiribonukleínski] RODILNIK: degustȋranih DAJALNIK: degustȋranim IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: degustȋrane jakostni MESTNIK: pri degustȋranih [deóksiribonukleínski] ORODNIK: z degustȋranimi IPA: [dɛˈoːksiɾibɔnuklɛˈiːnski] srednji spol tonemski ednina [de ksiribonukleȋnski] IMENOVALNIK: degustȋrano IPA: [dɛóːksìɾibɔnuklɛíːnskì] RODILNIK: degustȋranega DAJALNIK: degustȋranemu VZOREC TOŽILNIK: degustȋrano jakostno MESTNIK: pri degustȋranem OSNOVNIK ORODNIK: z degustȋranim moški spol dvojina ednina IMENOVALNIK: degustȋrani IMENOVALNIK: deóksiribonukleínski RODILNIK: degustȋranih RODILNIK: deóksiribonukleínskega DAJALNIK: degustȋranima DAJALNIK: deóksiribonukleínskemu TOŽILNIK: degustȋrani TOŽILNIK: deóksiribonukleínski MESTNIK: pri degustȋranih živo deóksiribonukleínskega ORODNIK: z degustȋranima MESTNIK: pri deóksiribonukleínskem množina ORODNIK: z deóksiribonukleínskim IMENOVALNIK: degustȋrana dvojina RODILNIK: degustȋranih IMENOVALNIK: deóksiribonukleínska DAJALNIK: degustȋranim RODILNIK: deóksiribonukleínskih TOŽILNIK: degustȋrana DAJALNIK: deóksiribonukleínskima MESTNIK: pri degustȋranih TOŽILNIK: deóksiribonukleínska ORODNIK: z degustȋranimi MESTNIK: pri deóksiribonukleínskih glagolnik ORODNIK: z deóksiribonukleínskima ednina množina IMENOVALNIK: degustȋranje IMENOVALNIK: deóksiribonukleínski RODILNIK: degustȋranja RODILNIK: deóksiribonukleínskih DAJALNIK: degustȋranju DAJALNIK: deóksiribonukleínskim TOŽILNIK: degustȋranje TOŽILNIK: deóksiribonukleínske MESTNIK: pri degustȋranju MESTNIK: pri deóksiribonukleínskih ORODNIK: z degustȋranjem ORODNIK: z deóksiribonukleínskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: degustȋranji ednina RODILNIK: degustȋranj IMENOVALNIK: deóksiribonukleínska DAJALNIK: degustȋranjema RODILNIK: deóksiribonukleínske TOŽILNIK: degustȋranji DAJALNIK: deóksiribonukleínski MESTNIK: pri degustȋranjih TOŽILNIK: deóksiribonukleínsko ORODNIK: z degustȋranjema MESTNIK: pri deóksiribonukleínski množina ORODNIK: z deóksiribonukleínsko IMENOVALNIK: degustȋranja dvojina 256 IMENOVALNIK: deóksiribonukleínski DAJALNIK: de ksiribonukleȋnskim RODILNIK: deóksiribonukleínskih TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnske DAJALNIK: deóksiribonukleínskima MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnskih TOŽILNIK: deóksiribonukleínski ORODNIK: z de ksiribonukleȋnskimi MESTNIK: pri deóksiribonukleínskih ženski spol ORODNIK: z deóksiribonukleínskima ednina množina IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnska IMENOVALNIK: deóksiribonukleínske RODILNIK: de ksiribonukleȋnske RODILNIK: deóksiribonukleínskih DAJALNIK: de ksiribonukleȋnski DAJALNIK: deóksiribonukleínskim TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnsko TOŽILNIK: deóksiribonukleínske MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnski MESTNIK: pri deóksiribonukleínskih ORODNIK: z de ksiribonukleȋnsko ORODNIK: z deóksiribonukleínskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnski ednina RODILNIK: de ksiribonukleȋnskih IMENOVALNIK: deóksiribonukleínsko DAJALNIK: de ksiribonukleȋnskima RODILNIK: deóksiribonukleínskega TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnski DAJALNIK: deóksiribonukleínskemu MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnskih TOŽILNIK: deóksiribonukleínsko ORODNIK: z de ksiribonukleȋnskima MESTNIK: pri deóksiribonukleínskem množina ORODNIK: z deóksiribonukleínskim IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnske dvojina RODILNIK: de ksiribonukleȋnskih IMENOVALNIK: deóksiribonukleínski DAJALNIK: de ksiribonukleȋnskim RODILNIK: deóksiribonukleínskih TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnske DAJALNIK: deóksiribonukleínskima MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnskih TOŽILNIK: deóksiribonukleínski ORODNIK: z de ksiribonukleȋnskimi MESTNIK: pri deóksiribonukleínskih srednji spol ORODNIK: z deóksiribonukleínskima ednina množina IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnsko IMENOVALNIK: deóksiribonukleínska RODILNIK: de ksiribonukleȋnskega RODILNIK: deóksiribonukleínskih DAJALNIK: de ksiribonukleȋnskemu DAJALNIK: deóksiribonukleínskim TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnsko TOŽILNIK: deóksiribonukleínska MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnskem MESTNIK: pri deóksiribonukleínskih ORODNIK: z de ksiribonukleȋnskim ORODNIK: z deóksiribonukleínskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnski OSNOVNIK RODILNIK: de ksiribonukleȋnskih moški spol DAJALNIK: de ksiribonukleȋnskima ednina TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnski IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnski MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnskih RODILNIK: de ksiribonukleȋnskega ORODNIK: z de ksiribonukleȋnskima DAJALNIK: de ksiribonukleȋnskemu množina TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnski IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnska živo de ksiribonukleȋnskega RODILNIK: de ksiribonukleȋnskih MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnskem DAJALNIK: de ksiribonukleȋnskim ORODNIK: z de ksiribonukleȋnskim TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnska dvojina MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnskih IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnska ORODNIK: z de ksiribonukleȋnskimi RODILNIK: de ksiribonukleȋnskih DAJALNIK: de ksiribonukleȋnskima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: de ksiribonukleȋnska MESTNIK: pri de ksiribonukleȋnskih deoksiribonukleinska kislina ORODNIK: z de ksiribonukleȋnskima iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, množina ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v IMENOVALNIK: de ksiribonukleȋnski vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih RODILNIK: de ksiribonukleȋnskih 257 [DNA], [DNK]; SIN.: iz biologije dezoksiribonukleinska DAJALNIK: dezóksiribonukleínski kislina TOŽILNIK: dezóksiribonukleínsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri dezóksiribonukleínski molekula deoksiribonukleinske kisline ORODNIK: z dezóksiribonukleínsko ▪ Vsa genska informacija je shranjena v dolgi verigi dvojina molekule deoksiribonukleinske kisline, DNK. IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínski ▪▪▪ RODILNIK: dezóksiribonukleínskih ▪ Mitohondriji imajo svojo deoksiribonukleinsko kislino DAJALNIK: dezóksiribonukleínskima (DNK), ki je enostavnejša od tiste, ki je v jedru TOŽILNIK: dezóksiribonukleínski celice. MESTNIK: pri dezóksiribonukleínskih ORODNIK: z dezóksiribonukleínskima IZVOR množina prevzeto in prilagojeno iz angl. deoxyribonucleic, iz IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínske deoxi(dization) ‛dezoksidacija’ + ↑ribonukleinski RODILNIK: dezóksiribonukleínskih DAJALNIK: dezóksiribonukleínskim dezóksiribonukleínski dezóksiribonukleínska TOŽILNIK: dezóksiribonukleínske dezóksiribonukleínsko pridevnik [dezóksiribonukleínski] MESTNIK: pri dezóksiribonukleínskih ORODNIK: z dezóksiribonukleínskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [dezóksiribonukleínski] IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínsko RODILNIK: IPA: [dɛˈzoːksiɾibɔnuklɛˈiːnski] dezóksiribonukleínskega tonemski DAJALNIK: dezóksiribonukleínskemu [dez ksiribonukleȋnski] TOŽILNIK: dezóksiribonukleínsko MESTNIK: IPA: [dɛzóːksìɾibɔnuklɛíːnskì] pri dezóksiribonukleínskem ORODNIK: z dezóksiribonukleínskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínski OSNOVNIK RODILNIK: dezóksiribonukleínskih moški spol DAJALNIK: dezóksiribonukleínskima ednina TOŽILNIK: dezóksiribonukleínski IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínski MESTNIK: pri dezóksiribonukleínskih RODILNIK: dezóksiribonukleínskega ORODNIK: z dezóksiribonukleínskima DAJALNIK: dezóksiribonukleínskemu množina TOŽILNIK: dezóksiribonukleínski IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínska živo dezóksiribonukleínskega RODILNIK: dezóksiribonukleínskih MESTNIK: pri dezóksiribonukleínskem DAJALNIK: dezóksiribonukleínskim ORODNIK: z dezóksiribonukleínskim TOŽILNIK: dezóksiribonukleínska dvojina MESTNIK: pri dezóksiribonukleínskih IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínska ORODNIK: z dezóksiribonukleínskimi RODILNIK: dezóksiribonukleínskih tonemsko DAJALNIK: dezóksiribonukleínskima OSNOVNIK TOŽILNIK: dezóksiribonukleínska moški spol MESTNIK: pri dezóksiribonukleínskih ednina ORODNIK: z dezóksiribonukleínskima IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnski množina RODILNIK: dez ksiribonukleȋnskega IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínski DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnskemu RODILNIK: dezóksiribonukleínskih TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnski DAJALNIK: dezóksiribonukleínskim živo dez ksiribonukleȋnskega TOŽILNIK: dezóksiribonukleínske MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnskem MESTNIK: pri dezóksiribonukleínskih ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnskim ORODNIK: z dezóksiribonukleínskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnska ednina RODILNIK: dez ksiribonukleȋnskih IMENOVALNIK: dezóksiribonukleínska DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnskima RODILNIK: dezóksiribonukleínske TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnska 258 MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnskih dezoksiribonukleinska kislina ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnskima iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, množina ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnski vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih RODILNIK: dez ksiribonukleȋnskih [DNA], [DNK]; SIN.: iz biologije deoksiribonukleinska DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnskim kislina TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnske ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnskih okvariti, poškodovati dezoksiribonukleinsko kislino ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnskimi ▪ Pogoste sončne opekline okvarijo ženski spol dezoksiribonukleinsko kislino kožnih celic, to pa ednina lahko vodi h kožnemu raku. IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnska ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: dez ksiribonukleȋnske molekula dezoksiribonukleinske kisline DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnski ▪ Vsa informacija je kodirana kot zapis samo štirih TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnsko nukleotidnih parov, ki so nanizani v vijačnico MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnski dezoksiribonukleinske kisline (DNK). ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnsko dvojina IZVOR IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnski po zgledu nem. Desoxiribonuclein(säure), angl. RODILNIK: dez ksiribonukleȋnskih desoxyribonucleic iz ↑dezoksi(dacija) + DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnskima ↑ribonukleinski TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnski MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnskih dokolénka dokolénke samostalnik ženskega spola ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnskima [dokolénka] množina POMEN IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnske navadno v množini nogavica, ki sega do kolena RODILNIK: dez ksiribonukleȋnskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnskim bele, črne dokolenke | volnene dokolenke TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnske ▪ Oblečeno imam rumeno majico, modro krilce in MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnskih bele pletene dokolenke. ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnskimi ▪ K temno modrim oblekam in črnim čevljem sodijo srednji spol črne svilene dokolenke. ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnsko obleči, obuti dokolenke RODILNIK: dez ksiribonukleȋnskega ▪ Za toplejše dni lahko obujete tako modne DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnskemu dokolenke kot tudi kratke nogavičke. TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnsko ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnskem dokolenke in nogavice ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnskim ▪ Posebej moramo biti pozorni, da nogavice in dvojina dokolenke nimajo pretesne elastike. IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnski RODILNIK: dez ksiribonukleȋnskih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnskima jakostni TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnski [dokolénka] MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnskih IPA: [dɔkɔˈleːŋka] ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnskima tonemski množina [dokol nka] IMENOVALNIK: dez ksiribonukleȋnska IPA: [dɔkɔléːŋkà] RODILNIK: dez ksiribonukleȋnskih DAJALNIK: dez ksiribonukleȋnskim VZOREC TOŽILNIK: dez ksiribonukleȋnska jakostno MESTNIK: pri dez ksiribonukleȋnskih ednina ORODNIK: z dez ksiribonukleȋnskimi IMENOVALNIK: dokolénka RODILNIK: dokolénke STALNE ZVEZE DAJALNIK: dokolénki TOŽILNIK: dokolénko 259 MESTNIK: pri dokolénki ▪ Konji so dobro dresirani in v dobri formi. ORODNIK: z dokolénko ▪ Dragocene gobe rastejo pod zemljo in jih iščejo s dvojina posebej dresiranimi psi ali prašiči. IMENOVALNIK: dokolénki ⏵ prid. beseda + za + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: dokolénk ▪ Policisti bodo zjutraj ob 8. uri s psi, dresiranimi za DAJALNIK: dokolénkama iskanje eksplozivnih teles, pregledali celoten TOŽILNIK: dokolénki stadion. MESTNIK: pri dokolénkah 1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim ORODNIK: z dokolénkama vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, množina ubogljiv IMENOVALNIK: dokolénke ▪ Mnogi so bili dresirani v prepričanju, da kratko RODILNIK: dokolénk malo ni pametno priznati, da imaš denar. DAJALNIK: dokolénkam ▪ Učinkovit in zgleden človek dostikrat spominja na TOŽILNIK: dokolénke dobro dresiranega biosocialnega robota: skrajno MESTNIK: pri dokolénkah predvidljivo izvaja svoje vsakdanje rutine. ORODNIK: z dokolénkami tonemsko IZGOVOR IN OBLIKE ednina jakostni IMENOVALNIK: dokol nka [dresíran] RODILNIK: dokol nke IPA: [dɾɛˈsiːɾan] DAJALNIK: dokol nki tonemski TOŽILNIK: dokol nko [dresȋran] MESTNIK: pri dokol nki IPA: [dɾɛsíːɾàn] ORODNIK: z dokol nko dvojina VZOREC IMENOVALNIK: dokol nki jakostno RODILNIK: dokol nk OSNOVNIK DAJALNIK: dokol nkama moški spol TOŽILNIK: dokol nki ednina MESTNIK: pri dokol nkah IMENOVALNIK: dresíran ORODNIK: z dokol nkama določno dresírani množina RODILNIK: dresíranega IMENOVALNIK: dokol nke DAJALNIK: dresíranemu RODILNIK: dokol nk TOŽILNIK: dresíran DAJALNIK: dokol nkam določno dresírani TOŽILNIK: dokol nke živo dresíranega MESTNIK: pri dokol nkah MESTNIK: pri dresíranem ORODNIK: z dokol nkami ORODNIK: z dresíranim dvojina IZVOR IMENOVALNIK: dresírana iz do kolen RODILNIK: dresíranih DAJALNIK: dresíranima dresíran TOŽILNIK: dresírana dresírano pridevnik [dresíran] dresírana P MESTNIK: pri dresíranih OMEN 1. ORODNIK: z dresíranima v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, množina urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi IMENOVALNIK: nekatere spretnosti dresírani RODILNIK: dresíranih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: dresíranim dresiran/dresirani pes | dresirana opica | dresirana TOŽILNIK: dresírane žival MESTNIK: pri dresíranih ▪ Za terapijo s psi so primerni ustrezno dresirani psi, ORODNIK: ki so naučeni poslušanja. z dresíranimi ▪ Med načini lova rib so znani tisti z dresiranimi ženski spol ednina živalmi (na primer z vidrami in kormorani). IMENOVALNIK: dresírana ⏵ prisl. + prid. beseda dobro dresiran RODILNIK: dresírane | posebej dresiran 260 DAJALNIK: dresírani moški spol TOŽILNIK: dresírano ednina MESTNIK: pri dresírani IMENOVALNIK: dresȋran ORODNIK: z dresírano določno dresȋrani dvojina RODILNIK: dresȋranega IMENOVALNIK: dresírani DAJALNIK: dresȋranemu RODILNIK: dresíranih TOŽILNIK: dresȋran DAJALNIK: dresíranima določno dresȋrani TOŽILNIK: dresírani živo dresȋranega MESTNIK: pri dresíranih MESTNIK: pri dresȋranem ORODNIK: z dresíranima ORODNIK: z dresȋranim množina dvojina IMENOVALNIK: dresírane IMENOVALNIK: dresȋrana RODILNIK: dresíranih RODILNIK: dresȋranih DAJALNIK: dresíranim DAJALNIK: dresȋranima TOŽILNIK: dresírane TOŽILNIK: dresȋrana MESTNIK: pri dresíranih MESTNIK: pri dresȋranih ORODNIK: z dresíranimi ORODNIK: z dresȋranima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: dresȋrani IMENOVALNIK: dresírano RODILNIK: dresȋranih RODILNIK: dresíranega DAJALNIK: dresȋranim DAJALNIK: dresíranemu TOŽILNIK: dresȋrane TOŽILNIK: dresírano MESTNIK: pri dresȋranih MESTNIK: pri dresíranem ORODNIK: z dresȋranimi ORODNIK: z dresíranim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: dresírani IMENOVALNIK: dresȋrana RODILNIK: dresíranih RODILNIK: dresȋrane DAJALNIK: dresíranima DAJALNIK: dresȋrani TOŽILNIK: dresírani TOŽILNIK: dresȋrano MESTNIK: pri dresíranih MESTNIK: pri dresȋrani ORODNIK: z dresíranima ORODNIK: z dresȋrano množina dvojina IMENOVALNIK: dresírana IMENOVALNIK: dresȋrani RODILNIK: dresíranih RODILNIK: dresȋranih DAJALNIK: dresíranim DAJALNIK: dresȋranima TOŽILNIK: dresírana TOŽILNIK: dresȋrani MESTNIK: pri dresíranih MESTNIK: pri dresȋranih ORODNIK: z dresíranimi ORODNIK: z dresȋranima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: dresȋrane EDNINA: bòlj dresíran RODILNIK: dresȋranih ženski spol DAJALNIK: dresȋranim EDNINA: bòlj dresírana TOŽILNIK: dresȋrane srednji spol MESTNIK: pri dresȋranih EDNINA: bòlj dresírano ORODNIK: z dresȋranimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj dresíran IMENOVALNIK: dresȋrano ženski spol RODILNIK: dresȋranega EDNINA: nàjbolj in nájbolj dresírana DAJALNIK: dresȋranemu srednji spol TOŽILNIK: dresȋrano EDNINA: nàjbolj in nájbolj dresírano MESTNIK: pri dresȋranem tonemsko ORODNIK: z dresȋranim OSNOVNIK dvojina 261 IMENOVALNIK: dresȋrani IMENOVALNIK: dresírani RODILNIK: dresȋranih RODILNIK: dresíranih DAJALNIK: dresȋranima DAJALNIK: dresíranim TOŽILNIK: dresȋrani TOŽILNIK: dresírane MESTNIK: pri dresȋranih MESTNIK: pri dresíranih ORODNIK: z dresȋranima ORODNIK: z dresíranimi množina ženski spol IMENOVALNIK: dresȋrana ednina RODILNIK: dresȋranih IMENOVALNIK: dresírana DAJALNIK: dresȋranim RODILNIK: dresírane TOŽILNIK: dresȋrana DAJALNIK: dresírani MESTNIK: pri dresȋranih TOŽILNIK: dresírano ORODNIK: z dresȋranimi MESTNIK: pri dresírani PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z dresírano moški spol dvojina EDNINA: bȍlj dresȋran IMENOVALNIK: dresírani ženski spol RODILNIK: dresíranih EDNINA: bȍlj dresȋrana DAJALNIK: dresíranima srednji spol TOŽILNIK: dresírani EDNINA: bȍlj dresȋrano MESTNIK: pri dresíranih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z dresíranima moški spol množina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj dresȋran IMENOVALNIK: dresírane ženski spol RODILNIK: dresíranih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj dresȋrana DAJALNIK: dresíranim srednji spol TOŽILNIK: dresírane EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj dresȋrano MESTNIK: pri dresíranih ORODNIK: z dresíranimi v obliki dresirani srednji spol jakostni ednina [dresírani] IMENOVALNIK: dresírano IPA: [dɾɛˈsiːɾani] RODILNIK: dresíranega tonemski DAJALNIK: dresíranemu [dresȋrani] TOŽILNIK: dresírano IPA: [dɾɛsíːɾàni] MESTNIK: pri dresíranem ORODNIK: z dresíranim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: dresírani OSNOVNIK RODILNIK: dresíranih moški spol DAJALNIK: dresíranima ednina TOŽILNIK: dresírani IMENOVALNIK: dresírani MESTNIK: pri dresíranih RODILNIK: dresíranega ORODNIK: z dresíranima DAJALNIK: dresíranemu množina TOŽILNIK: dresírani IMENOVALNIK: dresírana živo dresíranega RODILNIK: dresíranih MESTNIK: pri dresíranem DAJALNIK: dresíranim ORODNIK: z dresíranim TOŽILNIK: dresírana dvojina MESTNIK: pri dresíranih IMENOVALNIK: dresírana ORODNIK: z dresíranimi RODILNIK: dresíranih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: dresíranima moški spol TOŽILNIK: dresírana EDNINA: bòlj dresíran MESTNIK: pri dresíranih ženski spol ORODNIK: z dresíranima EDNINA: bòlj dresírana množina srednji spol 262 EDNINA: bòlj dresírano ednina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: dresȋrano moški spol RODILNIK: dresȋranega EDNINA: nàjbolj in nájbolj dresíran DAJALNIK: dresȋranemu ženski spol TOŽILNIK: dresȋrano EDNINA: nàjbolj in nájbolj dresírana MESTNIK: pri dresȋranem srednji spol ORODNIK: z dresȋranim EDNINA: nàjbolj in nájbolj dresírano dvojina tonemsko IMENOVALNIK: dresȋrani OSNOVNIK RODILNIK: dresȋranih moški spol DAJALNIK: dresȋranima ednina TOŽILNIK: dresȋrani IMENOVALNIK: dresȋrani MESTNIK: pri dresȋranih RODILNIK: dresȋranega ORODNIK: z dresȋranima DAJALNIK: dresȋranemu množina TOŽILNIK: dresȋrani IMENOVALNIK: dresȋrana živo dresȋranega RODILNIK: dresȋranih MESTNIK: pri dresȋranem DAJALNIK: dresȋranim ORODNIK: z dresȋranim TOŽILNIK: dresȋrana dvojina MESTNIK: pri dresȋranih IMENOVALNIK: dresȋrana ORODNIK: z dresȋranimi RODILNIK: dresȋranih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: dresȋranima moški spol TOŽILNIK: dresȋrana EDNINA: bȍlj dresȋran MESTNIK: pri dresȋranih ženski spol ORODNIK: z dresȋranima EDNINA: bȍlj dresȋrana množina srednji spol IMENOVALNIK: dresȋrani EDNINA: bȍlj dresȋrano RODILNIK: dresȋranih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: dresȋranim moški spol TOŽILNIK: dresȋrane EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj dresȋran MESTNIK: pri dresȋranih ženski spol ORODNIK: z dresȋranimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj dresȋrana ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj dresȋrano IMENOVALNIK: dresȋrana RODILNIK: dresȋrane IZVOR DAJALNIK: dresȋrani ↑dresirati TOŽILNIK: dresȋrano MESTNIK: pri dresȋrani dresírati dresíram nedovršni glagol [dresírati] ORODNIK: z dresȋrano POMEN dvojina 1. z vadenjem, urjenjem delati, da žival postane IMENOVALNIK: dresȋrani vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti RODILNIK: dresȋranih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: dresȋranima dresirati konje, pse, živali TOŽILNIK: dresȋrani ▪ Še posebej pazljivo izbirajo in dresirajo pse, ki jih MESTNIK: pri dresȋranih dodelijo slabovidnim in slepim osebam. ORODNIK: z dresȋranima ▪ Ravna se po dedovem zlatem pravilu: živali je množina treba dresirati z nagrajevanjem in ne s IMENOVALNIK: dresȋrane kaznovanjem. RODILNIK: dresȋranih ⏵ glag. + glag. v nedoločniku DAJALNIK: dresȋranim začeti dresirati TOŽILNIK: dresȋrane ▪ Jedo tudi koloradske hrošče, zato smo škorce MESTNIK: pri dresȋranih začeli dresirati. ORODNIK: z dresȋranimi srednji spol 263 1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, EDNINA: dresírala oblikovanjem delati, da kdo postane vodljiv, DVOJINA: dresírali ubogljiv MNOŽINA: dresírale ⏵ glag. + glag. v nedoločniku srednji spol morati dresirati | začeti dresirati EDNINA: dresíralo ▪ Nekoč so bili pedagogi prepričani, da moramo DVOJINA: dresírali otroke dresirati tako kot konje. MNOŽINA: dresírala 2. iz gastronomije dajati živilu, jedi želeno obliko, zlasti deležnik na -č za okrasitev moški spol ▪ Teletino zrežemo na koščke, jušno zelenjavo pa ednina dresiramo na poljubne oblike. IMENOVALNIK: dresirajóč ▪ Sneg in stepena smetana morata biti tako gosta, da RODILNIK: dresirajóčega ju lahko dresiramo. DAJALNIK: dresirajóčemu ▪ Raco očistimo, solimo, jo dresiramo, polijemo z TOŽILNIK: dresirajóč mastjo in jo postavimo v vročo pečico. živo dresirajóčega MESTNIK: pri dresirajóčem IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z dresirajóčim jakostni dvojina [dresírati] IMENOVALNIK: dresirajóča IPA: [dɾɛˈsiːɾati] RODILNIK: dresirajóčih tonemski DAJALNIK: dresirajóčima [dresȋrati] TOŽILNIK: dresirajóča IPA: [dɾɛsíːɾàti] MESTNIK: pri dresirajóčih ORODNIK: z dresirajóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: dresirajóči NEDOLOČNIK: dresírati RODILNIK: dresirajóčih NAMENILNIK: dresírat DAJALNIK: dresirajóčim sedanjik TOŽILNIK: dresirajóče ednina MESTNIK: pri dresirajóčih 1. OSEBA: dresíram ORODNIK: z dresirajóčimi 2. OSEBA: dresíraš ženski spol 3. OSEBA: dresíra ednina dvojina IMENOVALNIK: dresirajóča 1. OSEBA: dresírava RODILNIK: dresirajóče 2. OSEBA: dresírata DAJALNIK: dresirajóči 3. OSEBA: dresírata TOŽILNIK: dresirajóčo množina MESTNIK: pri dresirajóči 1. OSEBA: dresíramo ORODNIK: z dresirajóčo 2. OSEBA: dresírate dvojina 3. OSEBA: dresírajo IMENOVALNIK: dresirajóči velelnik RODILNIK: dresirajóčih ednina DAJALNIK: dresirajóčima 2. OSEBA: dresíraj TOŽILNIK: dresirajóči dvojina MESTNIK: pri dresirajóčih 1. OSEBA: dresírajva ORODNIK: z dresirajóčima 2. OSEBA: dresírajta množina množina IMENOVALNIK: dresirajóče 1. OSEBA: dresírajmo RODILNIK: dresirajóčih 2. OSEBA: dresírajte DAJALNIK: dresirajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: dresirajóče moški spol MESTNIK: pri dresirajóčih EDNINA: dresíral ORODNIK: z dresirajóčimi DVOJINA: dresírala srednji spol MNOŽINA: dresírali ednina ženski spol IMENOVALNIK: dresirajóče 264 RODILNIK: dresirajóčega MESTNIK: pri dresíranih DAJALNIK: dresirajóčemu ORODNIK: z dresíranima TOŽILNIK: dresirajóče množina MESTNIK: pri dresirajóčem IMENOVALNIK: dresírane ORODNIK: z dresirajóčim RODILNIK: dresíranih dvojina DAJALNIK: dresíranim IMENOVALNIK: dresirajóči TOŽILNIK: dresírane RODILNIK: dresirajóčih MESTNIK: pri dresíranih DAJALNIK: dresirajóčima ORODNIK: z dresíranimi TOŽILNIK: dresirajóči srednji spol MESTNIK: pri dresirajóčih ednina ORODNIK: z dresirajóčima IMENOVALNIK: dresírano množina RODILNIK: dresíranega IMENOVALNIK: dresirajóča DAJALNIK: dresíranemu RODILNIK: dresirajóčih TOŽILNIK: dresírano DAJALNIK: dresirajóčim MESTNIK: pri dresíranem TOŽILNIK: dresirajóča ORODNIK: z dresíranim MESTNIK: pri dresirajóčih dvojina ORODNIK: z dresirajóčimi IMENOVALNIK: dresírani deležnik na -n RODILNIK: dresíranih moški spol DAJALNIK: dresíranima ednina TOŽILNIK: dresírani IMENOVALNIK: dresíran MESTNIK: pri dresíranih RODILNIK: dresíranega ORODNIK: z dresíranima DAJALNIK: dresíranemu množina TOŽILNIK: dresíran IMENOVALNIK: dresírana živo dresíranega RODILNIK: dresíranih MESTNIK: pri dresíranem DAJALNIK: dresíranim ORODNIK: z dresíranim TOŽILNIK: dresírana dvojina MESTNIK: pri dresíranih IMENOVALNIK: dresírana ORODNIK: z dresíranimi RODILNIK: dresíranih glagolnik DAJALNIK: dresíranima ednina TOŽILNIK: dresírana IMENOVALNIK: dresíranje MESTNIK: pri dresíranih RODILNIK: dresíranja ORODNIK: z dresíranima DAJALNIK: dresíranju množina TOŽILNIK: dresíranje IMENOVALNIK: dresírani MESTNIK: pri dresíranju RODILNIK: dresíranih ORODNIK: z dresíranjem DAJALNIK: dresíranim dvojina TOŽILNIK: dresírane IMENOVALNIK: dresíranji MESTNIK: pri dresíranih RODILNIK: dresíranj ORODNIK: z dresíranimi DAJALNIK: dresíranjema ženski spol TOŽILNIK: dresíranji ednina MESTNIK: pri dresíranjih IMENOVALNIK: dresírana ORODNIK: z dresíranjema RODILNIK: dresírane množina DAJALNIK: dresírani IMENOVALNIK: dresíranja TOŽILNIK: dresírano RODILNIK: dresíranj MESTNIK: pri dresírani DAJALNIK: dresíranjem ORODNIK: z dresírano TOŽILNIK: dresíranja dvojina MESTNIK: pri dresíranjih IMENOVALNIK: dresírani ORODNIK: z dresíranji RODILNIK: dresíranih tonemsko DAJALNIK: dresíranima NEDOLOČNIK: dresȋrati TOŽILNIK: dresírani NAMENILNIK: dresȋrat 265 sedanjik TOŽILNIK: dresiraj če ednina MESTNIK: pri dresiraj čih 1. OSEBA: dresȋram ORODNIK: z dresiraj čimi 2. OSEBA: dresȋraš ženski spol 3. OSEBA: dresȋra ednina dvojina IMENOVALNIK: dresiraj ča 1. OSEBA: dresȋrava RODILNIK: dresiraj če 2. OSEBA: dresȋrata DAJALNIK: dresiraj či 3. OSEBA: dresȋrata TOŽILNIK: dresiraj čo množina MESTNIK: pri dresiraj či 1. OSEBA: dresȋramo ORODNIK: z dresiraj čo 2. OSEBA: dresȋrate dvojina 3. OSEBA: dresȋrajo IMENOVALNIK: dresiraj či velelnik RODILNIK: dresiraj čih ednina DAJALNIK: dresiraj čima 2. OSEBA: dresȋraj TOŽILNIK: dresiraj či dvojina MESTNIK: pri dresiraj čih 1. OSEBA: dresȋrajva ORODNIK: z dresiraj čima 2. OSEBA: dresȋrajta množina množina IMENOVALNIK: dresiraj če 1. OSEBA: dresȋrajmo RODILNIK: dresiraj čih 2. OSEBA: dresȋrajte DAJALNIK: dresiraj čim deležnik na -l TOŽILNIK: dresiraj če moški spol MESTNIK: pri dresiraj čih EDNINA: dresȋral ORODNIK: z dresiraj čimi DVOJINA: dresȋrala srednji spol MNOŽINA: dresȋrali ednina ženski spol IMENOVALNIK: dresiraj če EDNINA: dresȋrala RODILNIK: dresiraj čega DVOJINA: dresȋrali DAJALNIK: dresiraj čemu MNOŽINA: dresȋrale TOŽILNIK: dresiraj če srednji spol MESTNIK: pri dresiraj čem EDNINA: dresȋralo ORODNIK: z dresiraj čim DVOJINA: dresȋrali dvojina MNOŽINA: dresȋrala IMENOVALNIK: dresiraj či deležnik na -č RODILNIK: dresiraj čih moški spol DAJALNIK: dresiraj čima ednina TOŽILNIK: dresiraj či IMENOVALNIK: dresiraj č tudi dresiraj č MESTNIK: pri dresiraj čih RODILNIK: dresiraj čega ORODNIK: z dresiraj čima DAJALNIK: dresiraj čemu množina TOŽILNIK: dresiraj č tudi dresiraj č IMENOVALNIK: dresiraj ča živo dresiraj čega RODILNIK: dresiraj čih MESTNIK: pri dresiraj čem DAJALNIK: dresiraj čim ORODNIK: z dresiraj čim TOŽILNIK: dresiraj ča dvojina MESTNIK: pri dresiraj čih IMENOVALNIK: dresiraj ča ORODNIK: z dresiraj čimi RODILNIK: dresiraj čih deležnik na -n DAJALNIK: dresiraj čima moški spol TOŽILNIK: dresiraj ča ednina MESTNIK: pri dresiraj čih IMENOVALNIK: dresȋran ORODNIK: z dresiraj čima RODILNIK: dresȋranega množina DAJALNIK: dresȋranemu IMENOVALNIK: dresiraj či TOŽILNIK: dresȋran RODILNIK: dresiraj čih živo dresȋranega DAJALNIK: dresiraj čim MESTNIK: pri dresȋranem 266 ORODNIK: z dresȋranim TOŽILNIK: dresȋrana dvojina MESTNIK: pri dresȋranih IMENOVALNIK: dresȋrana ORODNIK: z dresȋranimi RODILNIK: dresȋranih glagolnik DAJALNIK: dresȋranima ednina TOŽILNIK: dresȋrana IMENOVALNIK: dresȋranje MESTNIK: pri dresȋranih RODILNIK: dresȋranja ORODNIK: z dresȋranima DAJALNIK: dresȋranju množina TOŽILNIK: dresȋranje IMENOVALNIK: dresȋrani MESTNIK: pri dresȋranju RODILNIK: dresȋranih ORODNIK: z dresȋranjem DAJALNIK: dresȋranim dvojina TOŽILNIK: dresȋrane IMENOVALNIK: dresȋranji MESTNIK: pri dresȋranih RODILNIK: dresȋranj ORODNIK: z dresȋranimi DAJALNIK: dresȋranjema ženski spol TOŽILNIK: dresȋranji ednina MESTNIK: pri dresȋranjih IMENOVALNIK: dresȋrana ORODNIK: z dresȋranjema RODILNIK: dresȋrane množina DAJALNIK: dresȋrani IMENOVALNIK: dresȋranja TOŽILNIK: dresȋrano RODILNIK: dresȋranj MESTNIK: pri dresȋrani DAJALNIK: dresȋranjem ORODNIK: z dresȋrano TOŽILNIK: dresȋranja dvojina MESTNIK: pri dresȋranjih IMENOVALNIK: dresȋrani ORODNIK: z dresȋranji RODILNIK: dresȋranih DAJALNIK: dresȋranima IZVOR TOŽILNIK: dresȋrani prevzeto prek nem. dressieren iz frc. dresser v MESTNIK: pri dresȋranih pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < ORODNIK: z dresȋranima vulglat. dirēctiāre ‛urejati, usmerjati’, iz lat. množina dīrēctus ‛naravnan, usmerjen’ IMENOVALNIK: dresȋrane RODILNIK: dresȋranih dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra] DAJALNIK: dresȋranim POMEN TOŽILNIK: dresȋrane 1. vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, MESTNIK: pri dresȋranih ubogljiva in pridobi določene spretnosti ORODNIK: z dresȋranimi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku srednji spol ednina dresura konja, psa, živali ▪ Dresura psa traja približno tri leta, najprej psa IMENOVALNIK: dresȋrano naučijo prinašati žogo, nato se predmetu doda RODILNIK: dresȋranega košček sira. DAJALNIK: dresȋranemu ▪ Tako kot reja in dresura konja, da iz delovne živali TOŽILNIK: dresȋrano postane sposoben za tekmovanje, zahteva tudi MESTNIK: pri dresȋranem gradnja jahalnic in spremljevalnih objektov skrbno ORODNIK: z dresȋranim načrtovanje. dvojina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: dresȋrani ukvarjati se z dresuro RODILNIK: dresȋranih ▪ Že dvajset let se ukvarja z dresuro in vzgojo psov. DAJALNIK: dresȋranima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: dresȋrani ▪ Že zgodaj v svoji karieri jahača je začel tekmovati MESTNIK: pri dresȋranih v preskakovanju ovir, vendar se je po hudi poškodbi ORODNIK: z dresȋranima posvetil konjski dresuri. množina ▪ Povprečen pes iskalec je po enoletni dresuri IMENOVALNIK: dresȋrana sposoben najti pet vrst mamil. RODILNIK: dresȋranih 1.1. ekspresivno vztrajno, načrtno vzgajanje, DAJALNIK: dresȋranim oblikovanje koga, da postane vodljiv, ubogljiv 267 ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: dresȗre ▪ Živimo v družbi nadzora, moralne dresure in DAJALNIK: dresȗri povečane represije. TOŽILNIK: dresȗro 2. knjižno pogovorno disciplina športnega jahanja, pri MESTNIK: pri dresȗri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta ORODNIK: z dresȗro izvaja različne like in hode dvojina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: dresȗri državno prvenstvo v dresuri | svetovni pokal v RODILNIK: dresȗr dresuri | tekma, tekmovanje v dresuri DAJALNIK: dresȗrama ▪ Na tekmovanjih v dresuri trenutno prevladujejo TOŽILNIK: dresȗri veliki, visoki konji, v primerjavi s katerimi je MESTNIK: pri dresȗrah lipicanec dokaj neizrazit, majhen. ORODNIK: z dresȗrama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina šola dresure IMENOVALNIK: dresȗre ▪ Ali še vedno velja, da v Lipici za visoko šolo RODILNIK: dresȗr dresure uporabljate le žrebce, ne pa tudi kobil in DAJALNIK: dresȗram kastratov? TOŽILNIK: dresȗre ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri dresȗrah dresura in preskakovanje ovir ORODNIK: z dresȗrami ▪ Mali konjiček je lahko odličen prvi konj za otroke: z njim lahko vadijo dresuro ali preskakovanje ovir. IZVOR prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej IZGOVOR IN OBLIKE ↑dresirati jakostni [dresúra] dromedár dromedárja samostalnik moškega spola IPA: [dɾɛˈsuːɾa] [dromedár] tonemski POMEN [dresȗra] iz zoologije večja jezdna in tovorna žival z grbo in IPA: [dɾɛsúːɾà] daljšim ukrivljenim vratom, prilagojena na V življenje v puščavi; ZOREC primerjaj lat. Camelus dromedarius; jakostno SIN.: iz zoologije enogrba kamela, iz zoologije enogrbi velblod ednina ▪ Zajahala sta vsak svojega dromedarja in se s karavano odpravila naprej. IMENOVALNIK: dresúra ▪ Ko je mesto prvič zagledal od daleč, je ustavil RODILNIK: dresúre dromedarja in očarano strmel predse. DAJALNIK: dresúri ▪ Dromedarja, ki živi v severni Afriki in na Bližnjem TOŽILNIK: dresúro vzhodu, so udomačili že 4000 let pr. n. š., tako da MESTNIK: pri dresúri danes ne poznamo njegovih divje živečih populacij. ORODNIK: z dresúro dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: dresúri jakostni RODILNIK: dresúr [dromedár] DAJALNIK: dresúrama IPA: [dɾɔmɛˈdaːɾ] TOŽILNIK: dresúri tonemski MESTNIK: pri dresúrah [dromedár] ORODNIK: z dresúrama množina IPA: [dɾɔmɛdàːɾ] IMENOVALNIK: dresúre VZOREC RODILNIK: dresúr jakostno DAJALNIK: dresúram ednina TOŽILNIK: dresúre IMENOVALNIK: dromedár MESTNIK: pri dresúrah RODILNIK: dromedárja ORODNIK: z dresúrami tonemsko DAJALNIK: dromedárju ednina TOŽILNIK: dromedárja MESTNIK: pri dromedárju IMENOVALNIK: dresȗra ORODNIK: z dromedárjem 268 dvojina IMENOVALNIK: dvógŕbi IMENOVALNIK: dromedárja RODILNIK: dvógŕbega RODILNIK: dromedárjev DAJALNIK: dvógŕbemu DAJALNIK: dromedárjema TOŽILNIK: dvógŕbi TOŽILNIK: dromedárja živo dvógŕbega MESTNIK: pri dromedárjih MESTNIK: pri dvógŕbem ORODNIK: z dromedárjema ORODNIK: z dvógŕbim množina dvojina IMENOVALNIK: dromedárji IMENOVALNIK: dvógŕba RODILNIK: dromedárjev RODILNIK: dvógŕbih DAJALNIK: dromedárjem DAJALNIK: dvógŕbima TOŽILNIK: dromedárje TOŽILNIK: dvógŕba MESTNIK: pri dromedárjih MESTNIK: pri dvógŕbih ORODNIK: z dromedárji ORODNIK: z dvógŕbima tonemsko množina ednina IMENOVALNIK: dvógŕbi IMENOVALNIK: dromedár RODILNIK: dvógŕbih RODILNIK: dromedárja DAJALNIK: dvógŕbim DAJALNIK: dromedárju TOŽILNIK: dvógŕbe TOŽILNIK: dromedárja MESTNIK: pri dvógŕbih MESTNIK: pri dromedárju ORODNIK: z dvógŕbimi ORODNIK: z dromedárjem ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: dromedárja IMENOVALNIK: dvógŕba RODILNIK: dromedárjev tudi dromedȃrjev RODILNIK: dvógŕbe DAJALNIK: dromedárjema DAJALNIK: dvógŕbi TOŽILNIK: dromedárja TOŽILNIK: dvógŕbo MESTNIK: pri dromedárjih tudi pri dromedȃrjih MESTNIK: pri dvógŕbi ORODNIK: z dromedárjema ORODNIK: z dvógŕbo množina dvojina IMENOVALNIK: dromedárji IMENOVALNIK: dvógŕbi RODILNIK: dromedárjev tudi dromedȃrjev RODILNIK: dvógŕbih DAJALNIK: dromedárjem DAJALNIK: dvógŕbima TOŽILNIK: dromedárje TOŽILNIK: dvógŕbi MESTNIK: pri dromedárjih tudi pri dromedȃrjih MESTNIK: pri dvógŕbih ORODNIK: z dromedárji tudi z dromedȃrji ORODNIK: z dvógŕbima množina IZVOR IMENOVALNIK: dvógŕbe prevzeto prek nem. Dromedar in stfrc. dromedaire RODILNIK: dvógŕbih iz lat. dromedarius (camelus) iz gr. dromás DAJALNIK: dvógŕbim TOŽILNIK: dvógŕbe dvógŕbi dvógŕba dvógŕbo pridevnik [dvóg rbi] MESTNIK: pri dvógŕbih ORODNIK: z dvógŕbimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni IMENOVALNIK: [dvóg rbi] dvógŕbo RODILNIK: dvógŕbega IPA: [ˈdʋɔːˈgəɾbi] DAJALNIK: tonemski dvógŕbemu TOŽILNIK: [dv g rbi] in [dv g rbi] dvógŕbo MESTNIK: pri dvógŕbem IPA: [dʋ ːg ɾbí] in [dʋ ːg ɾbì] ORODNIK: z dvógŕbim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: dvógŕbi OSNOVNIK RODILNIK: dvógŕbih DAJALNIK: moški spol dvógŕbima ednina TOŽILNIK: dvógŕbi 269 MESTNIK: pri dvógŕbih srednji spol ORODNIK: z dvógŕbima ednina množina IMENOVALNIK: dv gŕbo IMENOVALNIK: dvógŕba RODILNIK: dv gŕbega RODILNIK: dvógŕbih DAJALNIK: dv gŕbemu DAJALNIK: dvógŕbim TOŽILNIK: dv gŕbo TOŽILNIK: dvógŕba MESTNIK: pri dv gŕbem MESTNIK: pri dvógŕbih ORODNIK: z dv gŕbim ORODNIK: z dvógŕbimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: dv gŕbi OSNOVNIK RODILNIK: dv gŕbih moški spol DAJALNIK: dv gŕbima ednina TOŽILNIK: dv gŕbi IMENOVALNIK: dv gŕbi MESTNIK: pri dv gŕbih RODILNIK: dv gŕbega ORODNIK: z dv gŕbima DAJALNIK: dv gŕbemu množina TOŽILNIK: dv gŕbi IMENOVALNIK: dv gŕba živo dv gŕbega RODILNIK: dv gŕbih MESTNIK: pri dv gŕbem DAJALNIK: dv gŕbim ORODNIK: z dv gŕbim TOŽILNIK: dv gŕba dvojina MESTNIK: pri dv gŕbih IMENOVALNIK: dv gŕba ORODNIK: z dv gŕbimi RODILNIK: dv gŕbih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: dv gŕbima tonemsko TOŽILNIK: dv gŕba OSNOVNIK MESTNIK: pri dv gŕbih moški spol ORODNIK: z dv gŕbima ednina množina IMENOVALNIK: dv gȓbi IMENOVALNIK: dv gŕbi RODILNIK: dv gȓbega RODILNIK: dv gŕbih DAJALNIK: dv gȓbemu DAJALNIK: dv gŕbim TOŽILNIK: dv gȓbi TOŽILNIK: dv gŕbe živo dv gȓbega MESTNIK: pri dv gŕbih MESTNIK: pri dv gȓbem ORODNIK: z dv gŕbimi ORODNIK: z dv gȓbim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: dv gȓba IMENOVALNIK: dv gŕba RODILNIK: dv gȓbih RODILNIK: dv gŕbe DAJALNIK: dv gȓbima DAJALNIK: dv gŕbi TOŽILNIK: dv gȓba TOŽILNIK: dv gŕbo MESTNIK: pri dv gȓbih MESTNIK: pri dv gŕbi ORODNIK: z dv gȓbima ORODNIK: z dv gŕbo množina dvojina IMENOVALNIK: dv gȓbi IMENOVALNIK: dv gŕbi RODILNIK: dv gȓbih RODILNIK: dv gŕbih DAJALNIK: dv gȓbim DAJALNIK: dv gŕbima TOŽILNIK: dv gȓbe TOŽILNIK: dv gŕbi MESTNIK: pri dv gȓbih MESTNIK: pri dv gŕbih ORODNIK: z dv gȓbimi ORODNIK: z dv gŕbima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: dv gŕbe IMENOVALNIK: dv gȓba RODILNIK: dv gŕbih RODILNIK: dv gȓbe DAJALNIK: dv gŕbim DAJALNIK: dv gȓbi TOŽILNIK: dv gŕbe TOŽILNIK: dv gȓbo MESTNIK: pri dv gŕbih MESTNIK: pri dv gȓbi ORODNIK: z dv gŕbimi ORODNIK: z dv gȓbo 270 dvojina puščavi; primerjaj lat. Camelus bactrianus; SIN.: iz zoologije IMENOVALNIK: dv gȓbi dvogrba kamela RODILNIK: dv gȓbih ▪ Dvogrbi velblod lahko naenkrat popije do 136 litrov DAJALNIK: dv gȓbima vode. TOŽILNIK: dv gȓbi ▪ Dvogrbi velblod živi divje le še v puščavi Gobi. MESTNIK: pri dv gȓbih ORODNIK: z dv gȓbima IZVOR množina iz dve grbi IMENOVALNIK: dv gȓbe RODILNIK: dv gȓbih dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój] DAJALNIK: dv gȓbim POMEN TOŽILNIK: dv gȓbe 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa MESTNIK: pri dv gȓbih ▪ Dvojemu glasovanju bi se lahko izognili tako, da bi ORODNIK: z dv gȓbimi hkrati glasovali o mandatarju in kabinetu, ki bi ga srednji spol predlagal. ednina ▪ Ocenjujemo, da gre za jamstvo pravzaprav v dvojem IMENOVALNIK: dv gȓbo smislu, nekaj jamstva dobijo tisti, ki bodo kredite RODILNIK: dv gȓbega najemali, pa tudi banke dobijo neko večjo varnost. DAJALNIK: dv gȓbemu ▪ Sam ne zmorem opravljati dvojega dela, TOŽILNIK: dv gȓbo direktorskega in zdravniškega v splošni ambulanti, MESTNIK: pri dv gȓbem hkrati, saj je to prenaporno. ORODNIK: z dv gȓbim 1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, dvojina vrednost in navadno dve vrsti česa IMENOVALNIK: dv gȓbi ▪ Ali smo v tej državi dvoji ljudje? RODILNIK: dv gȓbih ▪ Stranka poziva koalicijo, da bi prihodnje leto DAJALNIK: dv gȓbima volitve v državni zbor izvedli hkrati z volitvami v TOŽILNIK: dv gȓbi evropski parlament, češ da bi bila izvedba dvojih MESTNIK: pri dv gȓbih volitev v nekaj mesecih neracionalna. ORODNIK: z dv gȓbima ▪ Kuhane in pečene ribe jemo z dvojimi vilicami ali množina vilicami in nožem. IMENOVALNIK: dv gȓba ▪ S pravilno izbranimi modnimi detajli in štirimi RODILNIK: dv gȓbih glavnimi kosi oblačil (dvoje hlače, suknjič in plašč) DAJALNIK: dv gȓbim se lahko oblečete za elegantne in športne TOŽILNIK: dv gȓba priložnosti. MESTNIK: pri dv gȓbih 1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko ORODNIK: z dv gȓbimi količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa ▪ Dvoja merila so konec pravne države. STALNE ZVEZE ▪ Pred operacijo sem imela dvoja zdravila, še vedno jih uživam, le v manjših odmerkih. dvogrba kamela ▪ Strokovnjaki, ki imajo pooblastilo, da odločajo o iz zoologije večja žival z dvema grbama in daljšim namestitvi (socialni delavci, zdravniki, deloma tudi ukrivljenim vratom, prilagojena na življenje v sestre), imajo do namestitve v zavod dvoja stališča. puščavi; primerjaj lat. Camelus bactrianus; SIN.: iz zoologije 1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa dvogrbi velblod ▪ Rodili so se dvoji dvojčki, prvič deček in deklica, ▪ Večina dvogrbih kamel je udomačenih, čeprav v drugič pa dve deklici. puščavi Gobi živi še nekaj divjih primerkov. ▪ Sončno sevanje sestavljajo ultravijolični, infrardeči ▪ Med potjo so srečali dolgo karavano velikanskih in svetlobni žarki. Zadnji dvoji poškodb kože ne kosmatih dvogrbih kamel, ki so se oglašale s čudnim, pozročajo, nevarnejši pa so ultravijolični žarki. žalobnim mukanjem. 2. kot samostalnik, v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh ▪ Dvogrbe kamele so uvrščene na seznam ogroženih vrst, ponuja dve možnosti česa živalskih vrst. ▪ Vodstvu smo predlagali dvoje: da spremeni koncept sejma in da ga skrajša na tri ali štiri dni. dvogrbi velblod ▪ Tako izjemen rezultat je lahko posledica le dvojega: iz zoologije večja žival z dvema grbama in daljšim brezmejnega zaupanja in seveda dobrega dela. ukrivljenim vratom, prilagojena na življenje v 271 ▪ V razvitem svetu pripisujejo zmanjšanje umrljivosti DAJALNIK: dvójima dvojemu; polovica zaslug gre boljšemu zdravljenju, TOŽILNIK: dvóji polovica pa izboljšanju preventivnih ukrepov. MESTNIK: pri dvójih 2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je ORODNIK: z dvójima vidna prisotnost dveh različnih enot, množina sestavljenost česa iz dveh delov IMENOVALNIK: dvóje ▪ Končno so prispeli do mostu, ki je delil mesto na RODILNIK: dvójih dvoje. DAJALNIK: dvójim ▪ Znova bomo gojili dve kulturi, imeli bomo dve TOŽILNIK: dvóje radijski postaji, po dvoje časopisov, po dvoje MESTNIK: pri dvójih šolstev, vse bo po dvoje. ORODNIK: z dvójimi srednji spol IZGOVOR IN OBLIKE ednina jakostni IMENOVALNIK: dvóje [dvój] RODILNIK: dvójega IPA: [ˈdʋoːi] DAJALNIK: dvójemu tonemski TOŽILNIK: dvóje [dv j] MESTNIK: pri dvójem IPA: [dʋóːi] ORODNIK: z dvójim dvojina VZOREC IMENOVALNIK: dvóji jakostno RODILNIK: dvójih moški spol DAJALNIK: dvójima ednina TOŽILNIK: dvóji IMENOVALNIK: dvój MESTNIK: pri dvójih RODILNIK: dvójega ORODNIK: z dvójima DAJALNIK: dvójemu množina TOŽILNIK: dvój IMENOVALNIK: dvója živo dvójega RODILNIK: dvójih MESTNIK: pri dvójem DAJALNIK: dvójim ORODNIK: z dvójim TOŽILNIK: dvója dvojina MESTNIK: pri dvójih IMENOVALNIK: dvója ORODNIK: z dvójimi RODILNIK: dvójih tonemsko DAJALNIK: dvójima moški spol TOŽILNIK: dvója ednina MESTNIK: pri dvójih IMENOVALNIK: dv j ORODNIK: z dvójima RODILNIK: dv jega množina DAJALNIK: dv jemu IMENOVALNIK: dvóji TOŽILNIK: dv j RODILNIK: dvójih živo dv jega DAJALNIK: dvójim MESTNIK: pri dv jem TOŽILNIK: dvóje ORODNIK: z dv jim MESTNIK: pri dvójih dvojina ORODNIK: z dvójimi IMENOVALNIK: dv ja ženski spol RODILNIK: dv jih ednina DAJALNIK: dv jima IMENOVALNIK: dvója TOŽILNIK: dv ja RODILNIK: dvóje MESTNIK: pri dv jih DAJALNIK: dvóji ORODNIK: z dv jima TOŽILNIK: dvójo množina MESTNIK: pri dvóji IMENOVALNIK: dv ji ORODNIK: z dvójo RODILNIK: dv jih dvojina DAJALNIK: dv jim IMENOVALNIK: dvóji TOŽILNIK: dv je RODILNIK: dvójih MESTNIK: pri dv jih 272 ORODNIK: z dv jimi OSNOVNIK: ženski spol srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: dv ja IMENOVALNIK: dvóje RODILNIK: dv je RODILNIK: dvójega DAJALNIK: dv ji DAJALNIK: dvójemu TOŽILNIK: dv jo TOŽILNIK: dvóje MESTNIK: pri dv ji MESTNIK: pri dvójem ORODNIK: z dv jo ORODNIK: z dvójim dvojina dvojina IMENOVALNIK: dv ji IMENOVALNIK: dvóji RODILNIK: dv jih RODILNIK: dvójih DAJALNIK: dv jima DAJALNIK: dvójima TOŽILNIK: dv ji TOŽILNIK: dvóji MESTNIK: pri dv jih MESTNIK: pri dvójih ORODNIK: z dv jima ORODNIK: z dvójima množina množina IMENOVALNIK: dv je IMENOVALNIK: dvója RODILNIK: dv jih RODILNIK: dvójih DAJALNIK: dv jim DAJALNIK: dvójim TOŽILNIK: dv je TOŽILNIK: dvója MESTNIK: pri dv jih MESTNIK: pri dvójih ORODNIK: z dv jimi ORODNIK: z dvójimi srednji spol tonemsko ednina OSNOVNIK: IMENOVALNIK: dv je srednji spol RODILNIK: dv jega ednina DAJALNIK: dv jemu IMENOVALNIK: dv je TOŽILNIK: dv je RODILNIK: dv jega MESTNIK: pri dv jem DAJALNIK: dv jemu ORODNIK: z dv jim TOŽILNIK: dv je dvojina MESTNIK: pri dv jem IMENOVALNIK: dv ji ORODNIK: z dv jim RODILNIK: dv jih dvojina DAJALNIK: dv jima IMENOVALNIK: dv ji TOŽILNIK: dv ji RODILNIK: dv jih MESTNIK: pri dv jih DAJALNIK: dv jima ORODNIK: z dv jima TOŽILNIK: dv ji množina MESTNIK: pri dv jih IMENOVALNIK: dv ja ORODNIK: z dv jima RODILNIK: dv jih množina DAJALNIK: dv jim IMENOVALNIK: dv ja TOŽILNIK: dv ja RODILNIK: dv jih MESTNIK: pri dv jih DAJALNIK: dv jim ORODNIK: z dv jimi TOŽILNIK: dv ja MESTNIK: pri dv jih v obliki dvoje ORODNIK: z dv jimi jakostni [dvóje] FRAZEOLOGIJA IPA: [ˈdʋoːjɛ] tonemski iti na dvoje [dv je] razdeliti se na dva dela; prelomiti se; razcepiti IPA: [dʋóːj ] se; razbiti se; razpasti ▪ Stranka je šla na dvoje, čeprav si je sam, kot je VZOREC dejal, prizadeval, da se to ne bi zgodilo. jakostno 273 ▪ Torej, če ste pričakovali, da je šla skupina na dvoje ▪ Oprostitev plačila davkov predvideva dvoje še tretjič, ste se zmotili. možnosti za uveljavitev te pravice: z neposredno oprostitvijo ali z vračilom plačanega davka. v dvoje 1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa ki je, poteka v družbi ljubezenskega partnerja; ▪ Primerjava ni možna, ker gre za dvoje stvari. intimen Gostinstvo je eno, šov drugo. ▪ Zvečer si privoščite večerjo v dvoje in kulturno ▪ Direktiva predvideva objavljanje dvoje vrst prireditev. podatkov: tistih, ki se nanašajo na pravni status ▪ Obeta se vam zelo prijeten večer v dvoje in neka družbe, in podatkov, ki se nanašajo na finančno pomembna skupna odločitev. stanje družbe. ▪ Preživite nekaj uric v dvoje v prijetnem ambientu ob dobri hrani. Saj veste, ljubezen gre skozi želodec! IZGOVOR IN OBLIKE jakostni življenje v dvoje [dvóje] ljubezensko, partnersko razmerje IPA: [ˈdʋoːjɛ] ▪ Če niste zanesljivi, niste primerni za življenje v tonemski dvoje. [dv je] ▪ Svetovalnica za življenje v dvoje vam svetuje, poišče IPA: [dʋóːj ] partnerja za trajno zvezo ali prijateljstvo. ▪ Samskim se bo na ljubezenskem področju dogajalo VZOREC zelo veliko. Skoraj neverjetno bi bilo, če se ne bi jakostno strastno zaljubili, morda pričeli življenje v dvoje ali pa ednina pričakovali oz. celo dočakali rojstvo otroka. IMENOVALNIK: dvóje RODILNIK: dvóje V dvoje je lepše. DAJALNIK: dvóje izraža, da se človek bolje počuti v družbi drugega TOŽILNIK: dvóje človeka, zlasti ljubezenskega partnerja MESTNIK: pri dvóje ▪ Sledite svojim sanjam in jih delite z ljubljeno osebo, ORODNIK: z dvóje saj sami sebi niste dovolj. V dvoje je lepše. tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: dv je = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí RODILNIK: dv je < pslov. * dъvojь < ide. * d o o-, iz česar je še gr. DAJALNIK: dv je doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ TOŽILNIK: dv je MESTNIK: pri dv je dvóje dvóje in dvójih ločilni števnik [dvóje] ORODNIK: z dv je POMEN in 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa jakostno ▪ V park je mogoče priti samo skozi dvoje vrat. ednina ▪ Bogatejši so za dvoje vozil: kombinirano gasilsko in IMENOVALNIK: dvóje malo tovorno vozilo. RODILNIK: dvójih 1.1. DAJALNIK: dvójim pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa TOŽILNIK: dvóje MESTNIK: ▪ Vstopila je v stanovanje, ki je dvoje vrat pred pri dvójih sestrinim stanovanjem. ORODNIK: z dvójimi tonemsko ▪ Zmeraj imaš dvoje ljudi: zadovoljne in ednina nezadovoljne. ▪ Imamo dvoje volitev, evropske in državnozborske. IMENOVALNIK: dv je 1.2. RODILNIK: dv jih pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko DAJALNIK: količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa dv jim TOŽILNIK: dv je ▪ Ob medsebojnem kosanju predvsem dveh vodstev MESTNIK: je prišlo do izraza dvoje stališč do razvoja slovenske pri dv jih ORODNIK: trgovine. z dv jimi ▪ Za zdravljenje še vedno uporabljamo zelo učinkovito kombinirano zdravljenje (tri zdravila, vsaj IZVOR dvoje zdravil iz različnih razredov). ↑dvoj 274 TOŽILNIK: dv kalȋčnici dvókalíčnica dvókalíčnice samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri dv kalȋčnicah ORODNIK: [dvókalíčnica] z dv kalȋčnicama P množina OMEN IMENOVALNIK: dv kalȋčnice iz botanike rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista RODILNIK: dv kalȋčnic ⏵ priredna zveza dvokaličnice in enokaličnice DAJALNIK: dv kalȋčnicam ▪ Pri dvokaličnicah in enokaličnicah je veliko število TOŽILNIK: dv kalȋčnice različnih družin, ki jih prepoznamo po cvetovih, MESTNIK: pri dv kalȋčnicah položaju plodnice, listih in drugih znakih. ORODNIK: z dv kalȋčnicami ▪▪▪ ▪ Med dvokaličnicami je mnogo gozdnih dreves. I ZVOR iz dvokaličen iz ↑dva + kalica iz ↑kal IZGOVOR IN OBLIKE jakostni ébola ébole samostalnik ženskega spola [ébola] [dvókalíčnica] POMEN IPA: [ˈdʋoːkaˈliːtʃnitsa] 1. iz medicine nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča tonemski hude notranje in zunanje krvavitve, razširjena [dv kalȋčnica] zlasti v Afriki IPA: [dʋóːkàlíːtʃnìtsa] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku epidemija, izbruh ebole | virus ebole VZOREC ▪ Na prizadetem območju je zaradi epidemije ebole jakostno pred petimi leti umrlo 66 ljudi. ednina ▪ Virus ebole povzroča močno krvavenje, več kot IMENOVALNIK: dvókalíčnica polovica ljudi, ki pride v stik z njim, pa umre že v RODILNIK: dvókalíčnice nekaj dneh. DAJALNIK: dvókalíčnici 1.1. iz medicine virus, ki povzroča to bolezen in se TOŽILNIK: dvókalíčnico prenaša s telesnimi tekočinami MESTNIK: pri dvókalíčnici ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku ORODNIK: z dvókalíčnico virus ebola dvojina ▪ Je prva Južnoafričanka, ki je umrla za IMENOVALNIK: dvókalíčnici posledicami bolezni, ki jo povzroča virus ebola. RODILNIK: dvókalíčnic ▪ Virus ebola pomeni resen izziv za izdelovalce DAJALNIK: dvókalíčnicama cepiv, saj je zelo nevaren. TOŽILNIK: dvókalíčnici ▪ Sreča v nesreči pri izbruhih te nevarne virusne MESTNIK: pri dvókalíčnicah bolezni je, da virus ebola ubija prehitro, da bi se ORODNIK: z dvókalíčnicama lahko učinkovito širil med ljudmi. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: dvókalíčnice ▪ Eden najnevarnejših znanih virusov je ebola in RODILNIK: dvókalíčnic njegove mutirane oblike, ki povzročijo pri žrtvi hude DAJALNIK: dvókalíčnicam krvavitve in postopno propadanje kože in organov. TOŽILNIK: dvókalíčnice ▪ Smrtni davek, ki ga je doslej zahteval eboli MESTNIK: pri dvókalíčnicah podoben virus, imenovan marburg, je iz tedna v ORODNIK: z dvókalíčnicami teden večji. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: dv kalȋčnica jakostni RODILNIK: dv kalȋčnice [ébola] DAJALNIK: dv kalȋčnici IPA: [ˈeːbɔla] TOŽILNIK: dv kalȋčnico tonemski MESTNIK: pri dv kalȋčnici [ bola] ORODNIK: z dv kalȋčnico IPA: [éːb la] dvojina IMENOVALNIK: dv kalȋčnici VZOREC RODILNIK: dv kalȋčnic jakostno DAJALNIK: dv kalȋčnicama ednina 275 IMENOVALNIK: ébola sir edamec RODILNIK: ébole ▪ Krompir na tanko potrosimo z naribanim sirom DAJALNIK: éboli edamcem in pečemo 15 minut pri 160 stopinjah TOŽILNIK: ébolo Celzija. MESTNIK: pri éboli ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z ébolo nariban edamec dvojina ▪ Mladi in polzreli edamec uporabljamo za sendviče, IMENOVALNIK: éboli kanapeje, fino pecivo in mešane solate. RODILNIK: ébol ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v DAJALNIK: ébolama rodilniku TOŽILNIK: éboli ▪ Po 50 g camemberta in edamca narežite na MESTNIK: pri ébolah kocke. ORODNIK: z ébolama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina ▪ Držite se mlečnih izdelkov iz posnetega mleka, IMENOVALNIK: ébole poskusite pa tudi sojina zrna, tofu in seveda kakšen RODILNIK: ébol kos edamca. DAJALNIK: ébolam TOŽILNIK: ébole IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri ébolah jakostni ORODNIK: z ébolami [edáməc] tudi [édaməc] tonemsko IPA: [ɛˈdaːməts] tudi [ˈeːdaməts] ednina tonemski IMENOVALNIK: bola [edȃməc] tudi [ daməc] RODILNIK: bole IPA: [ɛdáːm ts] tudi [éːdàməts] DAJALNIK: boli TOŽILNIK: bolo VZOREC MESTNIK: pri boli jakostno ORODNIK: z bolo ednina dvojina IMENOVALNIK: edámec IMENOVALNIK: boli RODILNIK: edámca RODILNIK: bol DAJALNIK: edámcu DAJALNIK: bolama TOŽILNIK: edámec tudi edámca TOŽILNIK: boli MESTNIK: pri edámcu MESTNIK: pri bolah ORODNIK: z edámcem ORODNIK: z bolama dvojina množina IMENOVALNIK: edámca IMENOVALNIK: bole RODILNIK: edámcev RODILNIK: bol DAJALNIK: edámcema DAJALNIK: bolam TOŽILNIK: edámca TOŽILNIK: bole MESTNIK: pri edámcih MESTNIK: pri bolah ORODNIK: z edámcema ORODNIK: z bolami množina IMENOVALNIK: edámci IZVOR RODILNIK: edámcev prevzeto (prek nem. Ebola) iz angl. Ebola po reki DAJALNIK: edámcem Ebola v Zairu (danes Demokratična republika TOŽILNIK: edámce Kongo), kjer se je leta 1976 pojavil prvi opisani MESTNIK: pri edámcih primer bolezni ORODNIK: z edámci tonemsko ednina edámec edámca tudi édamec édamca samostalnik IMENOVALNIK: edȃmec moškega spola [edáməc] tudi [édaməc] RODILNIK: edȃmca POMEN DAJALNIK: edȃmcu poltrdi sir iz kravjega mleka zlato rumene barve, TOŽILNIK: edȃmec tudi edȃmca po izvoru iz Nizozemske; SIN.: edamski sir MESTNIK: pri edȃmcu ⏵ sam. beseda + sam. beseda ORODNIK: z edȃmcem 276 dvojina TOŽILNIK: damce IMENOVALNIK: edȃmca MESTNIK: pri damcih RODILNIK: edȃmcev ORODNIK: z damci DAJALNIK: edȃmcema TOŽILNIK: edȃmca IZVOR MESTNIK: pri edȃmcih po zgledu nem. Edamer po nizozemskem kraju ORODNIK: z edȃmcema Edam množina IMENOVALNIK: edȃmci edámski edámska edámsko tudi édamski édamska RODILNIK: edȃmcev édamsko pridevnik [edámski] tudi [édamski] DAJALNIK: edȃmcem TOŽILNIK: edȃmce IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri edȃmcih jakostni ORODNIK: z edȃmci [edámski] tudi [édamski] tudi jakostno IPA: [ɛˈdaːmski] tudi [ˈeːdamski] tonemski ednina [edȃmski] tudi [ damski] IMENOVALNIK: édamec IPA: [ɛdáːmskì] tudi [éːdàmski] RODILNIK: édamca DAJALNIK: édamcu VZOREC TOŽILNIK: édamec tudi édamca jakostno MESTNIK: pri édamcu OSNOVNIK ORODNIK: z édamcem moški spol dvojina ednina IMENOVALNIK: édamca IMENOVALNIK: edámski RODILNIK: édamcev RODILNIK: edámskega DAJALNIK: édamcema DAJALNIK: edámskemu TOŽILNIK: édamca TOŽILNIK: edámski MESTNIK: pri édamcih živo edámskega ORODNIK: z édamcema MESTNIK: pri edámskem množina ORODNIK: z edámskim IMENOVALNIK: édamci dvojina RODILNIK: édamcev IMENOVALNIK: edámska DAJALNIK: édamcem RODILNIK: edámskih TOŽILNIK: édamce DAJALNIK: edámskima MESTNIK: pri édamcih TOŽILNIK: edámska ORODNIK: z édamci MESTNIK: pri edámskih tonemsko ORODNIK: z edámskima ednina množina IMENOVALNIK: damec IMENOVALNIK: edámski RODILNIK: damca RODILNIK: edámskih DAJALNIK: damcu DAJALNIK: edámskim TOŽILNIK: damec tudi damca TOŽILNIK: edámske MESTNIK: pri damcu MESTNIK: pri edámskih ORODNIK: z damcem ORODNIK: z edámskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: damca ednina RODILNIK: damcev IMENOVALNIK: edámska DAJALNIK: damcema RODILNIK: edámske TOŽILNIK: damca DAJALNIK: edámski MESTNIK: pri damcih TOŽILNIK: edámsko ORODNIK: z damcema MESTNIK: pri edámski množina ORODNIK: z edámsko IMENOVALNIK: damci dvojina RODILNIK: damcev IMENOVALNIK: edámski DAJALNIK: damcem RODILNIK: edámskih 277 DAJALNIK: edámskima MESTNIK: pri edȃmskih TOŽILNIK: edámski ORODNIK: z edȃmskimi MESTNIK: pri edámskih ženski spol ORODNIK: z edámskima ednina množina IMENOVALNIK: edȃmska IMENOVALNIK: edámske RODILNIK: edȃmske RODILNIK: edámskih DAJALNIK: edȃmski DAJALNIK: edámskim TOŽILNIK: edȃmsko TOŽILNIK: edámske MESTNIK: pri edȃmski MESTNIK: pri edámskih ORODNIK: z edȃmsko ORODNIK: z edámskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: edȃmski ednina RODILNIK: edȃmskih IMENOVALNIK: edámsko DAJALNIK: edȃmskima RODILNIK: edámskega TOŽILNIK: edȃmski DAJALNIK: edámskemu MESTNIK: pri edȃmskih TOŽILNIK: edámsko ORODNIK: z edȃmskima MESTNIK: pri edámskem množina ORODNIK: z edámskim IMENOVALNIK: edȃmske dvojina RODILNIK: edȃmskih IMENOVALNIK: edámski DAJALNIK: edȃmskim RODILNIK: edámskih TOŽILNIK: edȃmske DAJALNIK: edámskima MESTNIK: pri edȃmskih TOŽILNIK: edámski ORODNIK: z edȃmskimi MESTNIK: pri edámskih srednji spol ORODNIK: z edámskima ednina množina IMENOVALNIK: edȃmsko IMENOVALNIK: edámska RODILNIK: edȃmskega RODILNIK: edámskih DAJALNIK: edȃmskemu DAJALNIK: edámskim TOŽILNIK: edȃmsko TOŽILNIK: edámska MESTNIK: pri edȃmskem MESTNIK: pri edámskih ORODNIK: z edȃmskim ORODNIK: z edámskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: edȃmski OSNOVNIK RODILNIK: edȃmskih moški spol DAJALNIK: edȃmskima ednina TOŽILNIK: edȃmski IMENOVALNIK: edȃmski MESTNIK: pri edȃmskih RODILNIK: edȃmskega ORODNIK: z edȃmskima DAJALNIK: edȃmskemu množina TOŽILNIK: edȃmski IMENOVALNIK: edȃmska živo edȃmskega RODILNIK: edȃmskih MESTNIK: pri edȃmskem DAJALNIK: edȃmskim ORODNIK: z edȃmskim TOŽILNIK: edȃmska dvojina MESTNIK: pri edȃmskih IMENOVALNIK: edȃmska ORODNIK: z edȃmskimi RODILNIK: edȃmskih tudi DAJALNIK: edȃmskima jakostno TOŽILNIK: edȃmska OSNOVNIK MESTNIK: pri edȃmskih moški spol ORODNIK: z edȃmskima ednina množina IMENOVALNIK: édamski IMENOVALNIK: edȃmski RODILNIK: édamskega RODILNIK: edȃmskih DAJALNIK: édamskemu DAJALNIK: edȃmskim TOŽILNIK: édamski TOŽILNIK: edȃmske živo édamskega 278 MESTNIK: pri édamskem DAJALNIK: édamskim ORODNIK: z édamskim TOŽILNIK: édamska dvojina MESTNIK: pri édamskih IMENOVALNIK: édamska ORODNIK: z édamskimi RODILNIK: édamskih tonemsko DAJALNIK: édamskima OSNOVNIK TOŽILNIK: édamska moški spol MESTNIK: pri édamskih ednina ORODNIK: z édamskima IMENOVALNIK: damski množina RODILNIK: damskega IMENOVALNIK: édamski DAJALNIK: damskemu RODILNIK: édamskih TOŽILNIK: damski DAJALNIK: édamskim živo damskega TOŽILNIK: édamske MESTNIK: pri damskem MESTNIK: pri édamskih ORODNIK: z damskim ORODNIK: z édamskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: damska ednina RODILNIK: damskih IMENOVALNIK: édamska DAJALNIK: damskima RODILNIK: édamske TOŽILNIK: damska DAJALNIK: édamski MESTNIK: pri damskih TOŽILNIK: édamsko ORODNIK: z damskima MESTNIK: pri édamski množina ORODNIK: z édamsko IMENOVALNIK: damski dvojina RODILNIK: damskih IMENOVALNIK: édamski DAJALNIK: damskim RODILNIK: édamskih TOŽILNIK: damske DAJALNIK: édamskima MESTNIK: pri damskih TOŽILNIK: édamski ORODNIK: z damskimi MESTNIK: pri édamskih ženski spol ORODNIK: z édamskima ednina množina IMENOVALNIK: damska IMENOVALNIK: édamske RODILNIK: damske RODILNIK: édamskih DAJALNIK: damski DAJALNIK: édamskim TOŽILNIK: damsko TOŽILNIK: édamske MESTNIK: pri damski MESTNIK: pri édamskih ORODNIK: z damsko ORODNIK: z édamskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: damski ednina RODILNIK: damskih IMENOVALNIK: édamsko DAJALNIK: damskima RODILNIK: édamskega TOŽILNIK: damski DAJALNIK: édamskemu MESTNIK: pri damskih TOŽILNIK: édamsko ORODNIK: z damskima MESTNIK: pri édamskem množina ORODNIK: z édamskim IMENOVALNIK: damske dvojina RODILNIK: damskih IMENOVALNIK: édamski DAJALNIK: damskim RODILNIK: édamskih TOŽILNIK: damske DAJALNIK: édamskima MESTNIK: pri damskih TOŽILNIK: édamski ORODNIK: z damskimi MESTNIK: pri édamskih srednji spol ORODNIK: z édamskima ednina množina IMENOVALNIK: damsko IMENOVALNIK: édamska RODILNIK: damskega RODILNIK: édamskih DAJALNIK: damskemu 279 TOŽILNIK: damsko ▪ Ej, kako smo uživali! MESTNIK: pri damskem ▪ Ej, ko bi vedeli, kako si želim videti morje! ORODNIK: z damskim ▪ Pomagaš, tolažiš, nato te nekdo po telefonu nahruli: dvojina »Zakaj pomagate prav njim?« Ej, kako si tisti hip IMENOVALNIK: damski prizadet in žalosten. RODILNIK: damskih 5. navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, DAJALNIK: damskima negotov TOŽILNIK: damski ▪ Ej, ej, sem se zmotil. MESTNIK: pri damskih 6. neknjižno pogovorno izraža podkrepitev trditve ORODNIK: z damskima ▪ Prav pogrešali smo te, ej, res. množina ▪ Samo so res nadležni, ej. IMENOVALNIK: damska RODILNIK: damskih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: damskim jakostni TOŽILNIK: damska [êj] in [èj] MESTNIK: pri damskih IPA: [ˈɛːi] in [ˈɛi] ORODNIK: z damskimi tonemski [ȇj] in [ȅj] STALNE ZVEZE IPA: [ ːi] in [ i] edamski sir IZVOR poltrdi sir iz kravjega mleka zlato rumene barve, imitativna beseda po izvoru iz Nizozemske; SIN.: edamec ▪ Centimeter debele rezine edamskega sira povaljamo ekshumácija ekshumácije samostalnik ženskega spola v raztepenem jajcu in kruhovih drobtinah in jih na hitro spečemo na olju na obeh straneh. [ekshumácija] POMEN I izkop trupla, zlasti v sodne ali verske namene ZVOR ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ↑edamec opraviti ekshumacijo ▪ Forenzični antropologi so opravili prve ekshumacije êj in èj medmet [êj] in [èj] in identifikacijske postopke. POMEN ▪ Postopek beatifikacije zahteva ekshumacijo trupla 1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi zaradi prepoznavanja posmrtnih ostankov in da se pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k lahko vzamejo relikvije. čemu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Ej, tebi govorim! ekshumacija trupla ▪ Ej, vidva, spravita me ven! Potem pa nakladajta, ▪ Tudi po ekshumaciji trupel pristojni pravosodni kolikor hočeta. organi primera niso mogli končati. ▪ Ej, a boš lahko ob priliki popravil stol? ▪ Poljske oblasti so z židovsko skupnostjo dosegle 2. sporazum o ekshumaciji žrtev pogroma. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Ej, to je res neverjetno, kako se eni pogovarjajo. Pa ▪ V nobenem primeru doslej opravljenih ekshumacij kaj vam je? Sem prvič udeležen na tem forumu in niso odkrili storilcev, da bi lahko proti njim sprožili določeni komentarji res niso na nivoju. kazenski postopek. ▪ Sem prav utrujena od vsega prepiranja. Ej, če bi mu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jaz delala take scene ... ▪ Namen ekshumacije je končati vse špekulacije, ki 3. krožijo glede generalove smrti pred 65 leti. navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da pri njem česa ne odobrava ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Želi dobiti dovoljenje za ekshumacijo nekdanjega ▪ Ej, ej, kakšen odgovor pa je to? šefa FBI, da bi ugotovili pravi razlog za njegovo ▪ Ej, ej, za koga me pa imaš? smrt. ▪ Ej, ej, ej! Samo debatirate in debatirate. Pojma nimate, kaj se v resnici kje dogaja. IZGOVOR IN OBLIKE 4. izraža, da je govorec pod vplivom določenega jakostni občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, [ekshumácija] ki ga navadno zbudi spomin na kaj IPA: [ɛksxuˈmaːtsija] 280 tonemski émbrij émbrija; in émbrio samostalnik moškega spola [ekshumácija] [émbri] IPA: [ɛksxumàːtsíja] POMEN 1. V iz biologije iz oplojene jajčne celice razvijajoči se ZOREC človeški organizem do konca osmega tedna jakostno ednina razvoja v maternici IMENOVALNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ekshumácija celice embrija | kloniranje embrijev | razvoj embrija RODILNIK: ekshumácije ▪ Ugotovili so, da je v zarodku aktivnih manj kot 15 DAJALNIK: ekshumáciji odstotkov genov, in zdaj skušajo spoznati, kateri TOŽILNIK: ekshumácijo geni so ključnega pomena za razvoj embrija. MESTNIK: pri ekshumáciji ▪ Terapevtsko kloniranje pomeni pridobivanje ORODNIK: z ekshumácijo nediferenciranih celic embrija, ki se še niso razvile v dvojina različna tkiva in še niso prevzele različnih funkcij. IMENOVALNIK: ekshumáciji ▪ Odbor zgornjega doma parlamenta za raziskovanje RODILNIK: ekshumácij izvornih celic je predpisal, da je treba terapevtsko DAJALNIK: ekshumácijama kloniranje embrijev za pridobivanje izvornih celic TOŽILNIK: ekshumáciji omejiti na minimum. MESTNIK: pri ekshumácijah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z ekshumácijama človeški embrij | klonirani embriji množina ▪ Ker vlada ni dovolila, da bi svoje ugotovitve IMENOVALNIK: ekshumácije preverila na človeških embrijih, je vpliv diabetesa na RODILNIK: ekshumácij plod preiskovala pri miših. DAJALNIK: ekshumácijam ▪ Iz 20 kloniranih embrijev jim je uspelo celo TOŽILNIK: ekshumácije ustvariti dve liniji izvornih celic. MESTNIK: pri ekshumácijah ▪ V Kaliforniji so uzakonili prepoved kloniranja ljudi, ORODNIK: z ekshumácijami ohranili pa možnost opravljanja raziskav na tonemsko zamrznjenih embrijih. ednina ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: ekshumácija ▪ Velika razprava se je odvijala okoli tega, ali naj EU RODILNIK: ekshumácije financira medicinske poskuse na embrijih. DAJALNIK: ekshumáciji 1.1. iz biologije zgodnja razvojna stopnja iz TOŽILNIK: ekshumácijo oplojene jajčne celice razvijajočega se MESTNIK: pri ekshumáciji organizma ORODNIK: z ekshumȃcijo ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Kmalu je bila objavljena študija razvoja IMENOVALNIK: ekshumáciji piščančjega embrija, nato pa še sprememb v RODILNIK: ekshumȃcij mišicah pri mišičnih distrofijah. DAJALNIK: ekshumácijama 2. ekspresivno začetna, izhodiščna oblika, stopnja TOŽILNIK: ekshumáciji česa MESTNIK: pri ekshumácijah ▪ Od začetka 20. stoletja, ko se je jazz razvil iz ORODNIK: z ekshumácijama neworleanskega embrija, je doživel številne množina spremembe in revolucije. IMENOVALNIK: ekshumácije RODILNIK: ekshumȃcij IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: ekshumácijam jakostni TOŽILNIK: ekshumácije [émbri] MESTNIK: pri ekshumácijah IPA: [ˈeːmbɾi] ORODNIK: z ekshumácijami tonemski [ mbri] IZVOR IPA: [éːmbɾì] prevzeto (prek nem. Exhumation, angl. exhumation) iz srlat. exhumatio, iz exhumare ‛izkopati (iz VZOREC zemlje)’, iz ↑eks + tvor. od ↑humus jakostno ednina IMENOVALNIK: émbrij 281 RODILNIK: émbrija ▪ Znanstveniki optimistično poudarjajo, da bodo z DAJALNIK: émbriju zgodnjo genetsko diagnostiko embria lahko ugotovili TOŽILNIK: émbrij ali preprečili okrog 5000 vrst dednih obolenj. MESTNIK: pri émbriju ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z émbrijem človeški embrio dvojina ▪ V zvezi z raziskavami na človeškem embriu in IMENOVALNIK: émbrija fetusu ostaja še veliko vprašanj odprtih. RODILNIK: émbrijev ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: émbrijema ▪ Genske teste na zarodkih običajno opravijo le, če TOŽILNIK: émbrija ima eden od staršev ali oba prirojeno gensko MESTNIK: pri émbrijih napako, da so zdravniki prepričani, da so v ORODNIK: z émbrijema maternico vstavili embrio brez genskih napak. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: émbriji ▪ Zarodek ali embrio se razvija od glave navzdol. RODILNIK: émbrijev ▪▪▪ DAJALNIK: émbrijem ▪ Uporaba ali odvzem tkiva iz embria ali fetusa je dopustna le v terapevtske, diagnostične ali TOŽILNIK: émbrije znanstvenoraziskovalne namene pod posebnimi MESTNIK: pri émbrijih pogoji. ORODNIK: z émbriji tonemsko 1.1. iz biologije zgodnja razvojna stopnja iz ednina oplojene jajčne celice razvijajočega se IMENOVALNIK: mbrij organizma RODILNIK: mbrija ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: mbriju ▪ Odvzel je tkivo iz srca piščančjega embria in ga TOŽILNIK: mbrij vzdrževal pri življenju nekaj desetletij. MESTNIK: pri mbriju 2. ekspresivno začetna, izhodiščna oblika, stopnja ORODNIK: z mbrijem česa dvojina ▪ Iskriva Rossinijeva glasba mladega skladatelja širi IMENOVALNIK: mbrija svetlobo do kasnejšega mojstra že v tem odrskem RODILNIK: mbrijev tudi mbrijev embriu. DAJALNIK: mbrijema TOŽILNIK: mbrija IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri mbrijih tudi pri mbrijih jakostni ORODNIK: z mbrijema [émbrijo] množina IPA: [ˈeːmbɾijɔ] IMENOVALNIK: mbriji tonemski RODILNIK: mbrijev tudi mbrijev [ mbrijo] DAJALNIK: mbrijem IPA: [éːmbɾìjɔ] TOŽILNIK: mbrije MESTNIK: pri mbrijih tudi pri mbrijih VZOREC ORODNIK: z mbriji tudi z mbriji jakostno ednina IZVOR IMENOVALNIK: émbrio ↑embrio RODILNIK: émbria DAJALNIK: émbriu émbrio TOŽILNIK: émbrio émbria; in émbrij samostalnik moškega spola MESTNIK: pri émbriu [émbrijo] ORODNIK: P z émbriom in z émbriem OMEN dvojina 1. iz biologije iz oplojene jajčne celice razvijajoči se IMENOVALNIK: émbria človeški organizem do konca osmega tedna RODILNIK: émbriov in émbriev razvoja v maternici DAJALNIK: émbrioma in émbriema ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: émbria razvoj embria MESTNIK: pri émbriih ORODNIK: z émbrioma in z émbriema množina 282 IMENOVALNIK: émbrii ednina RODILNIK: émbriov in émbriev IMENOVALNIK: embriologíja DAJALNIK: émbriom in émbriem RODILNIK: embriologíje TOŽILNIK: émbrie DAJALNIK: embriologíji MESTNIK: pri émbriih TOŽILNIK: embriologíjo ORODNIK: z émbrii MESTNIK: pri embriologíji tonemsko ORODNIK: z embriologíjo ednina dvojina IMENOVALNIK: mbrio IMENOVALNIK: embriologíji RODILNIK: mbria RODILNIK: embriologíj DAJALNIK: mbriu DAJALNIK: embriologíjama TOŽILNIK: mbrio TOŽILNIK: embriologíji MESTNIK: pri mbriu MESTNIK: pri embriologíjah ORODNIK: z mbriom in z mbriem ORODNIK: z embriologíjama dvojina množina IMENOVALNIK: mbria IMENOVALNIK: embriologíje RODILNIK: mbriov in mbriev RODILNIK: embriologíj DAJALNIK: mbrioma in mbriema DAJALNIK: embriologíjam TOŽILNIK: mbria TOŽILNIK: embriologíje MESTNIK: pri mbriih MESTNIK: pri embriologíjah ORODNIK: z mbrioma in z mbriema ORODNIK: z embriologíjami množina tonemsko IMENOVALNIK: mbrii ednina RODILNIK: mbriov in mbriev IMENOVALNIK: embriologȋja DAJALNIK: mbriom in mbriem RODILNIK: embriologȋje TOŽILNIK: mbrie DAJALNIK: embriologȋji MESTNIK: pri mbriih TOŽILNIK: embriologȋjo ORODNIK: z mbrii MESTNIK: pri embriologȋji ORODNIK: z embriologȋjo IZVOR dvojina prevzeto (prek nem. Embryo, angl. embryo, frc. IMENOVALNIK: embriologȋji embryon) iz gr. émbryon ‛novorojeno jagnje, RODILNIK: embriologȋj zarodek, mladič’, iz embrýō ‛rastem znotraj’ DAJALNIK: embriologȋjama TOŽILNIK: embriologȋji embriologíja embriologíje samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri embriologȋjah ORODNIK: [embrijologíja] z embriologȋjama P množina OMEN veda o zarodkih in njihovem razvoju IMENOVALNIK: embriologȋje RODILNIK: embriologȋj ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Leta 1861 je v strokovnem članku pojasnil razvoj DAJALNIK: embriologȋjam embria, zato velja za enega začetnikov sodobne TOŽILNIK: embriologȋje embriologije. MESTNIK: pri embriologȋjah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z embriologȋjami ▪ Poleg kliničnega dela se veliko ukvarja z raziskovanjem embriologije in moške neplodnosti. IZVOR prevzeto iz nem. Embryologie, angl. embryology; iz IZGOVOR IN OBLIKE ↑embrio + gr. -logía iz lógos ‛beseda, govor’ jakostni [embrijologíja] émentalec émentalca samostalnik moškega spola IPA: [ɛmbɾijɔlɔˈgiːja] [émentaləc] tonemski POMEN [embrijologȋja] trdi sir iz kravjega mleka z velikimi luknjami, po IPA: [ɛmbɾijɔlɔgíːjà] izvoru iz Švice; SIN.: ementaler, ementalski sir ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v VZOREC rodilniku jakostno 283 n dag, n g ementalca | n ton ementalca TOŽILNIK: mentalec tudi mentalca ▪ 10 dag ementalca grobo naribamo. MESTNIK: pri mentalcu ▪ Letos bodo naredili 2300 ton ementalca in blizu ORODNIK: z mentalcem 1000 ton sira zbrinc in livada. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: mentalca sir ementalec RODILNIK: mentalcev ▪ Vse analize so bile v redu, vseeno pa mleka v DAJALNIK: mentalcema prahu in sira ementalca nismo smeli prodajati in TOŽILNIK: mentalca smo morali zaloge uničiti. MESTNIK: pri mentalcih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z mentalcema rezina ementalca množina ▪ Vsak žličnik obložimo s tanko rezino ementalca. IMENOVALNIK: mentalci ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: mentalcev nariban, nastrgan ementalec DAJALNIK: mentalcem ▪ Pretlačenemu krompirju primešamo jajca, nariban TOŽILNIK: mentalce ementalec in poper in dobro premešamo. MESTNIK: pri mentalcih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z mentalci ▪ Ementalec pri zorenju skladiščijo v bolj toplem prostoru. IZVOR po zgledu nem. Emmentaler po švicarski dolini IZGOVOR IN OBLIKE Emmental jakostni [émentaləc] émentaler émentalerja samostalnik moškega spola IPA: [ˈeːmɛntaləts] [ tonemski émentaler] POMEN [ mentaləc] trdi sir iz kravjega mleka z velikimi luknjami, po IPA: [éːm ntaləts] izvoru iz Švice; SIN.: ementalec, ementalski sir VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno nariban ementaler ednina ▪ Za omako pomešamo gorčico, smetano in naribani ementaler IMENOVALNIK: . émentalec ▪ Tipični švicarski ementaler je narejen iz surovega RODILNIK: émentalca mleka. DAJALNIK: émentalcu TOŽILNIK: émentalec tudi émentalca ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ V vsak žepek damo rezino kuhanega pršuta in MESTNIK: pri émentalcu rezino ementalerja. ORODNIK: z émentalcem dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: émentalca RODILNIK: jakostni émentalcev DAJALNIK: [émentaler] émentalcema TOŽILNIK: émentalca IPA: [ˈeːmɛntalɛɾ] MESTNIK: tonemski pri émentalcih ORODNIK: [ mentaler] z émentalcema množina IPA: [éːm ntalɛɾ] IMENOVALNIK: émentalci VZOREC RODILNIK: émentalcev jakostno DAJALNIK: émentalcem ednina TOŽILNIK: émentalce IMENOVALNIK: MESTNIK: émentaler pri émentalcih RODILNIK: ORODNIK: émentalerja z émentalci tonemsko DAJALNIK: émentalerju ednina TOŽILNIK: émentaler tudi émentalerja MESTNIK: IMENOVALNIK: pri émentalerju mentalec ORODNIK: RODILNIK: z émentalerjem mentalca dvojina DAJALNIK: mentalcu IMENOVALNIK: émentalerja 284 RODILNIK: émentalerjev RODILNIK: émentalskega DAJALNIK: émentalerjema DAJALNIK: émentalskemu TOŽILNIK: émentalerja TOŽILNIK: émentalski MESTNIK: pri émentalerjih živo émentalskega ORODNIK: z émentalerjema MESTNIK: pri émentalskem množina ORODNIK: z émentalskim IMENOVALNIK: émentalerji dvojina RODILNIK: émentalerjev IMENOVALNIK: émentalska DAJALNIK: émentalerjem RODILNIK: émentalskih TOŽILNIK: émentalerje DAJALNIK: émentalskima MESTNIK: pri émentalerjih TOŽILNIK: émentalska ORODNIK: z émentalerji MESTNIK: pri émentalskih tonemsko ORODNIK: z émentalskima ednina množina IMENOVALNIK: mentaler IMENOVALNIK: émentalski RODILNIK: mentalerja RODILNIK: émentalskih DAJALNIK: mentalerju DAJALNIK: émentalskim TOŽILNIK: mentaler tudi mentalerja TOŽILNIK: émentalske MESTNIK: pri mentalerju MESTNIK: pri émentalskih ORODNIK: z mentalerjem ORODNIK: z émentalskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: mentalerja ednina RODILNIK: mentalerjev IMENOVALNIK: émentalska DAJALNIK: mentalerjema RODILNIK: émentalske TOŽILNIK: mentalerja DAJALNIK: émentalski MESTNIK: pri mentalerjih TOŽILNIK: émentalsko ORODNIK: z mentalerjema MESTNIK: pri émentalski množina ORODNIK: z émentalsko IMENOVALNIK: mentalerji dvojina RODILNIK: mentalerjev IMENOVALNIK: émentalski DAJALNIK: mentalerjem RODILNIK: émentalskih TOŽILNIK: mentalerje DAJALNIK: émentalskima MESTNIK: pri mentalerjih TOŽILNIK: émentalski ORODNIK: z mentalerji MESTNIK: pri émentalskih ORODNIK: z émentalskima IZVOR množina prevzeto iz nem. Emmentaler, po švicarski dolini IMENOVALNIK: émentalske Emmental RODILNIK: émentalskih DAJALNIK: émentalskim émentalski émentalska émentalsko pridevnik TOŽILNIK: émentalske MESTNIK: [émentalski] pri émentalskih ORODNIK: z émentalskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni IMENOVALNIK: [émentalski] émentalsko RODILNIK: émentalskega IPA: [ˈeːmɛntalski] DAJALNIK: tonemski émentalskemu TOŽILNIK: [ mentalski] émentalsko MESTNIK: pri émentalskem IPA: [éːm ntalski] ORODNIK: z émentalskim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: émentalski OSNOVNIK RODILNIK: émentalskih DAJALNIK: moški spol émentalskima ednina TOŽILNIK: émentalski IMENOVALNIK: MESTNIK: émentalski pri émentalskih 285 ORODNIK: z émentalskima ednina množina IMENOVALNIK: mentalsko IMENOVALNIK: émentalska RODILNIK: mentalskega RODILNIK: émentalskih DAJALNIK: mentalskemu DAJALNIK: émentalskim TOŽILNIK: mentalsko TOŽILNIK: émentalska MESTNIK: pri mentalskem MESTNIK: pri émentalskih ORODNIK: z mentalskim ORODNIK: z émentalskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: mentalski OSNOVNIK RODILNIK: mentalskih moški spol DAJALNIK: mentalskima ednina TOŽILNIK: mentalski IMENOVALNIK: mentalski MESTNIK: pri mentalskih RODILNIK: mentalskega ORODNIK: z mentalskima DAJALNIK: mentalskemu množina TOŽILNIK: mentalski IMENOVALNIK: mentalska živo mentalskega RODILNIK: mentalskih MESTNIK: pri mentalskem DAJALNIK: mentalskim ORODNIK: z mentalskim TOŽILNIK: mentalska dvojina MESTNIK: pri mentalskih IMENOVALNIK: mentalska ORODNIK: z mentalskimi RODILNIK: mentalskih DAJALNIK: mentalskima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: mentalska MESTNIK: pri mentalskih ementalski sir ORODNIK: z mentalskima trdi sir iz kravjega mleka z velikimi luknjami, po množina izvoru iz Švice; SIN.: ementalec, ementaler IMENOVALNIK: mentalski ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v RODILNIK: mentalskih rodilniku DAJALNIK: mentalskim n dag, n g ementalskega sira TOŽILNIK: mentalske ▪ Človek potrebuje 1000 mg kalcija dnevno. Za MESTNIK: pri mentalskih pokritje te potrebe zadostuje pol litra mleka in 40 g ORODNIK: z mentalskimi ementalskega sira. ženski spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina nariban ementalski sir IMENOVALNIK: mentalska ▪ V testo zamesimo na kocke narezano mesnato RODILNIK: mentalske slanino, nariban ementalski sir in sesekljan peteršilj. DAJALNIK: mentalski ▪ Z različico sira opredelimo izvor neke vrste sira, na TOŽILNIK: mentalsko primer italijanska gorgonzola, holandski ementalski MESTNIK: pri mentalski sir. ORODNIK: z mentalsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina ▪ Pogačo obložimo s tankimi rezinami ementalskega IMENOVALNIK: mentalski sira in zapečemo v pečici. RODILNIK: mentalskih DAJALNIK: mentalskima IZVOR TOŽILNIK: mentalski ↑emental(ec) MESTNIK: pri mentalskih ORODNIK: z mentalskima encefalítis encefalítisa samostalnik moškega spola množina [encefalítis] IMENOVALNIK: mentalske POMEN RODILNIK: mentalskih iz medicine vnetje možganov DAJALNIK: mentalskim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: mentalske virusni encefalitis MESTNIK: pri mentalskih ▪ Zaradi virusnega encefalitisa je dobil hujše ORODNIK: z mentalskimi poškodbe možganov. srednji spol ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 286 virus encefalitisa IMENOVALNIK: encefalȋtisa ▪ Oblasti hočejo preprečiti širjenje ljudem smrtno RODILNIK: encefalȋtisov nevarnega virusa encefalitisa. DAJALNIK: encefalȋtisoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: encefalȋtisa ▪ Prebivalcem zagotavljajo, da škropljenje z MESTNIK: pri encefalȋtisih insekticidom proti komarjem, ki prenašajo ORODNIK: z encefalȋtisoma encefalitis, zdravju ni škodljivo. množina ⏵ glag. + za + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: encefalȋtisi ▪ Zbolela je za encefalitisom in je mesec dni prebila RODILNIK: encefalȋtisov v bolnišnici. DAJALNIK: encefalȋtisom ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: encefalȋtise encefalitis in meningitis MESTNIK: pri encefalȋtisih ▪ Otrdelost tilnika in povišana telesna temperatura ORODNIK: z encefalȋtisi so skupaj z glavobolom zelo sumljiv znak za meningitis ali encefalitis. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE japonski encefalitis jakostni 1. iz medicine virusna bolezen, ki povzroča vnetje [encefalítis] možganskega tkiva, razširjena zlasti v vzhodni in IPA: [ɛntsɛfaˈliːtis] jugovzhodni Aziji tonemski ▪ Japonski encefalitis povzroča virus, ki ga prenašajo [encefalȋtis] komarji. IPA: [ɛntsɛfalíːtìs] ▪ Denga, filarijaza, japonski encefalitis in kuga so bolezni, ki jih prenašajo insekti s piki. VZOREC 1.1. jakostno iz medicine virus, ki povzroča to bolezen in ga prenašajo komarji ednina ⏵ sam. beseda + proti + sam. beseda v IMENOVALNIK: encefalítis dajalniku RODILNIK: encefalítisa cepljenje proti japonskemu encefalitisu DAJALNIK: encefalítisu ▪ Zdravniki svetujejo potnikom v severno Indijo TOŽILNIK: encefalítis cepljenje proti japonskemu encefalitisu. MESTNIK: pri encefalítisu ⏵ sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + ORODNIK: z encefalítisom prid. beseda v imenovalniku dvojina ▪ Japonski encefalitis je pogost v odročnih predelih IMENOVALNIK: encefalítisa jugovzhodne Azije. RODILNIK: encefalítisov ▪ Japonski encefalitis je prisoten na Kitajskem, DAJALNIK: encefalítisoma Japonskem in posameznih predelih obeh Korej. TOŽILNIK: encefalítisa ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri encefalítisih ▪ Nevarnost za okužbo z japonskim encefalitisom ORODNIK: z encefalítisoma traja vse leto, najvišja je v deževnem obdobju. množina IMENOVALNIK: encefalítisi klopni encefalitis RODILNIK: encefalítisov virusno vnetje možganske mrene in možganov, ki DAJALNIK: encefalítisom je posledica okužbe z virusom, ki ga prenašajo TOŽILNIK: encefalítise klopi; SIN.: klopni meningitis, iz medicine klopni MESTNIK: pri encefalítisih meningoencefalitis ORODNIK: z encefalítisi ▪ Klopni encefalitis je virusna bolezen osrednjega tonemsko živčevja. Povzroča jo virus, ki ga prenašajo okuženi ednina klopi. IMENOVALNIK: encefalȋtis RODILNIK: encefalȋtisa IZVOR DAJALNIK: encefalȋtisu prevzeto prek nlat. encephalitis iz gr. enképhalos TOŽILNIK: encefalȋtis ‛možgani’ MESTNIK: pri encefalȋtisu ORODNIK: z encefalȋtisom dvojina ênogŕbi ênogŕba ênogŕbo pridevnik [ênog rbi] 287 MESTNIK: pri ênogŕbih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z ênogŕbimi jakostni srednji spol [ênog rbi] ednina IPA: [ˈɛːnɔˈgəɾbi] IMENOVALNIK: ênogŕbo tonemski RODILNIK: ênogŕbega [énog rbi] in [ȇnog rbi] in [énog rbi] in [ȇnog rbi] DAJALNIK: ênogŕbemu IPA: [ ːn g ɾbí] in [ ːn g ɾbí] in [ ːn g ɾbì] in TOŽILNIK: ênogŕbo [ ːn g ɾbì] MESTNIK: pri ênogŕbem ORODNIK: z ênogŕbim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: ênogŕbi OSNOVNIK RODILNIK: ênogŕbih moški spol DAJALNIK: ênogŕbima ednina TOŽILNIK: ênogŕbi IMENOVALNIK: ênogŕbi MESTNIK: pri ênogŕbih RODILNIK: ênogŕbega ORODNIK: z ênogŕbima DAJALNIK: ênogŕbemu množina TOŽILNIK: ênogŕbi IMENOVALNIK: ênogŕba živo ênogŕbega RODILNIK: ênogŕbih MESTNIK: pri ênogŕbem DAJALNIK: ênogŕbim ORODNIK: z ênogŕbim TOŽILNIK: ênogŕba dvojina MESTNIK: pri ênogŕbih IMENOVALNIK: ênogŕba ORODNIK: z ênogŕbimi RODILNIK: ênogŕbih tonemsko DAJALNIK: ênogŕbima OSNOVNIK TOŽILNIK: ênogŕba moški spol MESTNIK: pri ênogŕbih ednina ORODNIK: z ênogŕbima IMENOVALNIK: énogŕbi množina RODILNIK: énogŕbega IMENOVALNIK: ênogŕbi DAJALNIK: énogŕbemu RODILNIK: ênogŕbih TOŽILNIK: énogŕbi DAJALNIK: ênogŕbim živo énogŕbega TOŽILNIK: ênogŕbe MESTNIK: pri énogŕbem MESTNIK: pri ênogŕbih ORODNIK: z énogŕbim ORODNIK: z ênogŕbimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: énogŕba ednina RODILNIK: énogŕbih IMENOVALNIK: ênogŕba DAJALNIK: énogŕbima RODILNIK: ênogŕbe TOŽILNIK: énogŕba DAJALNIK: ênogŕbi MESTNIK: pri énogŕbih TOŽILNIK: ênogŕbo ORODNIK: z énogŕbima MESTNIK: pri ênogŕbi množina ORODNIK: z ênogŕbo IMENOVALNIK: énogŕbi dvojina RODILNIK: énogŕbih IMENOVALNIK: ênogŕbi DAJALNIK: énogŕbim RODILNIK: ênogŕbih TOŽILNIK: énogŕbe DAJALNIK: ênogŕbima MESTNIK: pri énogŕbih TOŽILNIK: ênogŕbi ORODNIK: z énogŕbimi MESTNIK: pri ênogŕbih ženski spol ORODNIK: z ênogŕbima ednina množina IMENOVALNIK: énogŕba IMENOVALNIK: ênogŕbe RODILNIK: énogŕbe RODILNIK: ênogŕbih DAJALNIK: énogŕbi DAJALNIK: ênogŕbim TOŽILNIK: énogŕbo TOŽILNIK: ênogŕbe MESTNIK: pri énogŕbi 288 ORODNIK: z énogŕbo množina dvojina IMENOVALNIK: ȇnogŕbi IMENOVALNIK: énogŕbi RODILNIK: ȇnogŕbih RODILNIK: énogŕbih DAJALNIK: ȇnogŕbim DAJALNIK: énogŕbima TOŽILNIK: ȇnogŕbe TOŽILNIK: énogŕbi MESTNIK: pri ȇnogŕbih MESTNIK: pri énogŕbih ORODNIK: z ȇnogŕbimi ORODNIK: z énogŕbima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: énogŕbe IMENOVALNIK: ȇnogŕba RODILNIK: énogŕbih RODILNIK: ȇnogŕbe DAJALNIK: énogŕbim DAJALNIK: ȇnogŕbi TOŽILNIK: énogŕbe TOŽILNIK: ȇnogŕbo MESTNIK: pri énogŕbih MESTNIK: pri ȇnogŕbi ORODNIK: z énogŕbimi ORODNIK: z ȇnogŕbo srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: ȇnogŕbi IMENOVALNIK: énogŕbo RODILNIK: ȇnogŕbih RODILNIK: énogŕbega DAJALNIK: ȇnogŕbima DAJALNIK: énogŕbemu TOŽILNIK: ȇnogŕbi TOŽILNIK: énogŕbo MESTNIK: pri ȇnogŕbih MESTNIK: pri énogŕbem ORODNIK: z ȇnogŕbima ORODNIK: z énogŕbim množina dvojina IMENOVALNIK: ȇnogŕbe IMENOVALNIK: énogŕbi RODILNIK: ȇnogŕbih RODILNIK: énogŕbih DAJALNIK: ȇnogŕbim DAJALNIK: énogŕbima TOŽILNIK: ȇnogŕbe TOŽILNIK: énogŕbi MESTNIK: pri ȇnogŕbih MESTNIK: pri énogŕbih ORODNIK: z ȇnogŕbimi ORODNIK: z énogŕbima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: énogŕba IMENOVALNIK: ȇnogŕbo RODILNIK: énogŕbih RODILNIK: ȇnogŕbega DAJALNIK: énogŕbim DAJALNIK: ȇnogŕbemu TOŽILNIK: énogŕba TOŽILNIK: ȇnogŕbo MESTNIK: pri énogŕbih MESTNIK: pri ȇnogŕbem ORODNIK: z énogŕbimi ORODNIK: z ȇnogŕbim in (tonemska dvojnica) dvojina tonemsko IMENOVALNIK: ȇnogŕbi OSNOVNIK RODILNIK: ȇnogŕbih moški spol DAJALNIK: ȇnogŕbima ednina TOŽILNIK: ȇnogŕbi IMENOVALNIK: ȇnogŕbi MESTNIK: pri ȇnogŕbih RODILNIK: ȇnogŕbega ORODNIK: z ȇnogŕbima DAJALNIK: ȇnogŕbemu množina TOŽILNIK: ȇnogŕbi IMENOVALNIK: ȇnogŕba živo ȇnogŕbega RODILNIK: ȇnogŕbih MESTNIK: pri ȇnogŕbem DAJALNIK: ȇnogŕbim ORODNIK: z ȇnogŕbim TOŽILNIK: ȇnogŕba dvojina MESTNIK: pri ȇnogŕbih IMENOVALNIK: ȇnogŕba ORODNIK: z ȇnogŕbimi RODILNIK: ȇnogŕbih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: ȇnogŕbima tonemsko TOŽILNIK: ȇnogŕba OSNOVNIK MESTNIK: pri ȇnogŕbih moški spol ORODNIK: z ȇnogŕbima ednina 289 IMENOVALNIK: énogȓbi MESTNIK: pri énogȓbih RODILNIK: énogȓbega ORODNIK: z énogȓbima DAJALNIK: énogȓbemu množina TOŽILNIK: énogȓbi IMENOVALNIK: énogȓba živo énogȓbega RODILNIK: énogȓbih MESTNIK: pri énogȓbem DAJALNIK: énogȓbim ORODNIK: z énogȓbim TOŽILNIK: énogȓba dvojina MESTNIK: pri énogȓbih IMENOVALNIK: énogȓba ORODNIK: z énogȓbimi RODILNIK: énogȓbih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: énogȓbima tonemsko TOŽILNIK: énogȓba OSNOVNIK MESTNIK: pri énogȓbih moški spol ORODNIK: z énogȓbima ednina množina IMENOVALNIK: ȇnogȓbi IMENOVALNIK: énogȓbi RODILNIK: ȇnogȓbega RODILNIK: énogȓbih DAJALNIK: ȇnogȓbemu DAJALNIK: énogȓbim TOŽILNIK: ȇnogȓbi TOŽILNIK: énogȓbe živo ȇnogȓbega MESTNIK: pri énogȓbih MESTNIK: pri ȇnogȓbem ORODNIK: z énogȓbimi ORODNIK: z ȇnogȓbim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: ȇnogȓba IMENOVALNIK: énogȓba RODILNIK: ȇnogȓbih RODILNIK: énogȓbe DAJALNIK: ȇnogȓbima DAJALNIK: énogȓbi TOŽILNIK: ȇnogȓba TOŽILNIK: énogȓbo MESTNIK: pri ȇnogȓbih MESTNIK: pri énogȓbi ORODNIK: z ȇnogȓbima ORODNIK: z énogȓbo množina dvojina IMENOVALNIK: ȇnogȓbi IMENOVALNIK: énogȓbi RODILNIK: ȇnogȓbih RODILNIK: énogȓbih DAJALNIK: ȇnogȓbim DAJALNIK: énogȓbima TOŽILNIK: ȇnogȓbe TOŽILNIK: énogȓbi MESTNIK: pri ȇnogȓbih MESTNIK: pri énogȓbih ORODNIK: z ȇnogȓbimi ORODNIK: z énogȓbima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: énogȓbe IMENOVALNIK: ȇnogȓba RODILNIK: énogȓbih RODILNIK: ȇnogȓbe DAJALNIK: énogȓbim DAJALNIK: ȇnogȓbi TOŽILNIK: énogȓbe TOŽILNIK: ȇnogȓbo MESTNIK: pri énogȓbih MESTNIK: pri ȇnogȓbi ORODNIK: z énogȓbimi ORODNIK: z ȇnogȓbo srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: ȇnogȓbi IMENOVALNIK: énogȓbo RODILNIK: ȇnogȓbih RODILNIK: énogȓbega DAJALNIK: ȇnogȓbima DAJALNIK: énogȓbemu TOŽILNIK: ȇnogȓbi TOŽILNIK: énogȓbo MESTNIK: pri ȇnogȓbih MESTNIK: pri énogȓbem ORODNIK: z ȇnogȓbima ORODNIK: z énogȓbim množina dvojina IMENOVALNIK: ȇnogȓbe IMENOVALNIK: énogȓbi RODILNIK: ȇnogȓbih RODILNIK: énogȓbih DAJALNIK: ȇnogȓbim DAJALNIK: énogȓbima TOŽILNIK: ȇnogȓbe TOŽILNIK: énogȓbi MESTNIK: pri ȇnogȓbih 290 ORODNIK: z ȇnogȓbimi ▪ Med enokaličnicami so mnoge gospodarsko srednji spol pomembne rastline, na primer koruza, riž in žita. ednina IMENOVALNIK: ȇnogȓbo IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: ȇnogȓbega jakostni DAJALNIK: ȇnogȓbemu [ênokalíčnica] TOŽILNIK: ȇnogȓbo IPA: [ˈɛːnɔkaˈliːtʃnitsa] MESTNIK: pri ȇnogȓbem tonemski ORODNIK: z ȇnogȓbim [énokalȋčnica] in [ȇnokalȋčnica] dvojina IPA: [ ːn kalíːtʃnìtsa] in [ ːn kalíːtʃnìtsa] IMENOVALNIK: ȇnogȓbi RODILNIK: ȇnogȓbih VZOREC DAJALNIK: ȇnogȓbima jakostno TOŽILNIK: ȇnogȓbi ednina MESTNIK: pri ȇnogȓbih IMENOVALNIK: ênokalíčnica ORODNIK: z ȇnogȓbima RODILNIK: ênokalíčnice množina DAJALNIK: ênokalíčnici IMENOVALNIK: ȇnogȓba TOŽILNIK: ênokalíčnico RODILNIK: ȇnogȓbih MESTNIK: pri ênokalíčnici DAJALNIK: ȇnogȓbim ORODNIK: z ênokalíčnico TOŽILNIK: ȇnogȓba dvojina MESTNIK: pri ȇnogȓbih IMENOVALNIK: ênokalíčnici ORODNIK: z ȇnogȓbimi RODILNIK: ênokalíčnic DAJALNIK: ênokalíčnicama STALNE ZVEZE TOŽILNIK: ênokalíčnici MESTNIK: pri ênokalíčnicah enogrba kamela ORODNIK: z ênokalíčnicama iz zoologije večja jezdna in tovorna žival z grbo in množina daljšim ukrivljenim vratom, prilagojena na IMENOVALNIK: ênokalíčnice življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus dromedarius; RODILNIK: ênokalíčnic SIN.: iz zoologije dromedar, iz zoologije enogrbi velblod DAJALNIK: ênokalíčnicam ▪ Enogrbe kamele uporabljajo kot tovorne živali, TOŽILNIK: ênokalíčnice pomembne pa so tudi zaradi mleka, mesa in volne. MESTNIK: pri ênokalíčnicah ORODNIK: z ênokalíčnicami enogrbi velblod tonemsko iz zoologije večja jezdna in tovorna žival z grbo in ednina daljšim ukrivljenim vratom, prilagojena na IMENOVALNIK: énokalȋčnica življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus dromedarius; RODILNIK: énokalȋčnice DAJALNIK: énokalȋčnici SIN.: iz zoologije dromedar, iz zoologije enogrba kamela ▪ Čreda enogrbih velblodov muli puščavsko rastlinje TOŽILNIK: énokalȋčnico na Arabskem polotoku. MESTNIK: pri énokalȋčnici ORODNIK: z énokalȋčnico IZVOR dvojina iz ena grba IMENOVALNIK: énokalȋčnici RODILNIK: énokalȋčnic ênokalíčnica DAJALNIK: énokalȋčnicama ênokalíčnice samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: énokalȋčnici [ênokalíčnica] MESTNIK: pri énokalȋčnicah POMEN ORODNIK: z énokalȋčnicama iz botanike rastlina, ki ima v kalčku en klični list množina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: énokalȋčnice enokaličnice in dvokaličnice RODILNIK: énokalȋčnic ▪ Pri dvokaličnicah in enokaličnicah je veliko število DAJALNIK: énokalȋčnicam različnih družin, ki jih prepoznamo po cvetovih, TOŽILNIK: énokalȋčnice položaju plodnice, listih in drugih znakih. MESTNIK: pri énokalȋčnicah ▪▪▪ ORODNIK: z énokalȋčnicami 291 in (tonemska dvojnica) ▪ Enote so na skupnem taborjenju opravile skupno tonemsko urjenje in preskusna streljanja z minometi 120 mm ednina ter protioklepnimi raketnimi sistemi fagot in maljutka. IMENOVALNIK: ȇnokalȋčnica RODILNIK: ȇnokalȋčnice IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: ȇnokalȋčnici jakostni TOŽILNIK: ȇnokalȋčnico [fagót] MESTNIK: pri ȇnokalȋčnici IPA: [faˈgoːt] ORODNIK: z ȇnokalȋčnico tonemski dvojina [fag t] IMENOVALNIK: ȇnokalȋčnici IPA: [fagóːt] RODILNIK: ȇnokalȋčnic DAJALNIK: ȇnokalȋčnicama VZOREC TOŽILNIK: ȇnokalȋčnici jakostno MESTNIK: pri ȇnokalȋčnicah ednina ORODNIK: z ȇnokalȋčnicama IMENOVALNIK: fagót množina RODILNIK: fagóta IMENOVALNIK: ȇnokalȋčnice DAJALNIK: fagótu RODILNIK: ȇnokalȋčnic TOŽILNIK: fagót DAJALNIK: ȇnokalȋčnicam MESTNIK: pri fagótu TOŽILNIK: ȇnokalȋčnice ORODNIK: s fagótom MESTNIK: pri ȇnokalȋčnicah dvojina ORODNIK: z ȇnokalȋčnicami IMENOVALNIK: fagóta RODILNIK: fagótov IZVOR DAJALNIK: fagótoma iz ena kal TOŽILNIK: fagóta MESTNIK: pri fagótih fagót ORODNIK: fagóta samostalnik moškega spola [fagót] s fagótoma P množina OMEN 1. pihalo z dvojnim jezičkom in zakrivljeno IMENOVALNIK: fagóti RODILNIK: pihalno cevjo fagótov DAJALNIK: fagótom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: fagóte igrati fagot MESTNIK: pri fagótih ▪ Ker se je pokazalo, da imam posluh in veselje z ORODNIK: glasbo, sem se po osnovni šoli vpisal v srednjo s fagóti tonemsko glasbeno šolo, kjer sem igral fagot. ednina ⏵ priredna zveza fagot in klarinet, fagot in klavir, fagot in oboa IMENOVALNIK: fag t ▪ Čeprav sta v zgodovini glasbe oboa in fagot RODILNIK: fag ta prisotna že stoletja, se z njima ukvarja precej manj DAJALNIK: fag tu ljudi kot z drugimi instrumenti. TOŽILNIK: fag t ▪ Pihalni orkester se je počasi bogatil s klarinetom, MESTNIK: pri fag tu oboo, prečno flavto, lovskim rogom in fagotom in ORODNIK: s fag tom tehnika igranja nanje se je zelo razvila. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: fag ta ▪ Ustvaril je precej solističnih skladb za fagot, čelo, RODILNIK: fag tov oboo in flavto. DAJALNIK: fag toma 1.1. igranje tega pihala TOŽILNIK: fag ta ▪ Kot profesor fagota je poučeval najprej na visoki MESTNIK: pri fag tih šoli za glasbo v Stuttgartu, od leta 1998 je redni ORODNIK: s fag toma profesor za fagot in komorno glasbo na visoki šoli za množina glasbo v Baslu. IMENOVALNIK: fag ti 2. RODILNIK: iz vojske protioklepni raketni sistem s fag tov polavtomatskim vodenjem za uničevanje DAJALNIK: fag tom oklepnih vozil, tankov, utrjenih zgradb na TOŽILNIK: fag te razdaljah od 75 do 2500 metrov MESTNIK: pri fag tih 292 ORODNIK: s fag ti TOŽILNIK: fagotȋsta MESTNIK: pri fagotȋstu IZVOR ORODNIK: s fagotȋstom prevzeto (eventualno prek nem. Fagott) iz it. dvojina fagotto; nejasno, verjetno iz fagotto ‛zavoj’; v IMENOVALNIK: fagotȋsta drugem pomenu prek rus. fagót RODILNIK: fagotȋstov DAJALNIK: fagotȋstoma fagotíst fagotísta samostalnik moškega spola [fagotíst] TOŽILNIK: fagotȋsta POMEN MESTNIK: pri fagotȋstih kdor igra fagot, navadno kot poklicni glasbenik ORODNIK: s fagotȋstoma ▪ Na koncertu bodo oboisti, fagotisti in čembalist iz množina petih držav predstavili solistično in komorno glasbo za IMENOVALNIK: fagotȋsti inštrumente z dvojnim jezičkom. RODILNIK: fagotȋstov ▪ Živahno plesno témo zaigra najprej fagotist, DAJALNIK: fagotȋstom prevzamejo jo drugi instrumenti, med njimi tudi TOŽILNIK: fagotȋste solistka. MESTNIK: pri fagotȋstih ▪ Mladi, komaj 20-letni fagotist je svoja prva glasbena ORODNIK: s fagotȋsti znanja na svojem redkem, toda čudovito spevnem instrumentu pridobil pri svojem očetu. IZVOR prevzeto iz nem. Fagottist, it. fagottista, glej ↑fagot IZGOVOR IN OBLIKE jakostni fák medmet [fák] [fagotíst] POMEN IPA: [fagɔˈtiːst] 1. vulgarno izraža, da je govorec nad čim tonemski neprijetno, negativno presenečen, česa ne [fagotȋst] odobrava IPA: [fagɔtíːst] ▪ Fak, še vedno sta tukaj! Kaj bova zdaj? ▪ »O, fak, ni tople vode,« je bilo edino, kar sem pod VZOREC tušem še lahko zinil skozi stisnjene zobe. jakostno ▪ Fak, ste patetični. ednina 1.1. vulgarno izraža podkrepitev trditve, zlasti o IMENOVALNIK: fagotíst čem, kar govorec dojema kot neugodno, RODILNIK: fagotísta negativno DAJALNIK: fagotístu ▪ Fak, kako mi je včasih nerodno. TOŽILNIK: fagotísta ▪ Fak ej, kako pogrešam tista leta. MESTNIK: pri fagotístu ▪ Fak, tako sem zamorjen, da mi živ bog ne more ORODNIK: s fagotístom dvojina pomagati! 2. IMENOVALNIK: kot členek, vulgarno izraža neodobravanje, mnenje, fagotísta da je kaj neupravičeno, vredno prezira RODILNIK: fagotístov ▪ Je pisal, da bodo danes demonstracije pred DAJALNIK: fagotístoma parlamentom. Fak pa demonstracije! TOŽILNIK: fagotísta MESTNIK: pri fagotístih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s fagotístoma množina jakostni IMENOVALNIK: [ fagotísti fák] RODILNIK: fagotístov IPA: [ˈfaːk] DAJALNIK: fagotístom tonemski TOŽILNIK: fagotíste [fȃk] MESTNIK: pri fagotístih IPA: [fáːk] ORODNIK: s fagotísti tonemsko FRAZEOLOGIJA ednina Fak no. IMENOVALNIK: fagotȋst RODILNIK: fagotȋsta vulgarno izraža, da je govorec nad čim neprijetno, DAJALNIK: negativno ali prijetno, pozitivno presenečen fagotȋstu 293 ▪ Fak no, tako mlad pa že s tumorjem in s tako hudimi ednina posledicami. IMENOVALNIK: fáraonka ▪ Mislim, fak no, ne morem verjeti! RODILNIK: fáraonke ▪ Fak no, kako dober album je tole, še posebej v času, DAJALNIK: fáraonki ko hip hop uničujejo elektronski debili. TOŽILNIK: fáraonko MESTNIK: pri fáraonki IZVOR ORODNIK: s fáraonko ↑fuck dvojina IMENOVALNIK: fáraonki fáraonka fáraonke samostalnik ženskega spola [fáraọnka] RODILNIK: fáraonk POMEN DAJALNIK: fáraonkama 1. TOŽILNIK: v starem Egiptu vladarica fáraonki ▪ Bitka je bila del poskusa sirskih vladarjev, da bi se MESTNIK: pri fáraonkah ob koncu vladavine faraonke Hačepsut znebili njenega ORODNIK: s fáraonkama naslednika faraona Tutmozisa III. in egiptovske množina nadvlade. IMENOVALNIK: fáraonke ▪ Poslednja faraonka Kleopatra si je s kačo sodila RODILNIK: fáraonk sama, drugi vladarji so umrli na bojnem polju ali pod DAJALNIK: fáraonkam mečem lastnih ljudi. TOŽILNIK: fáraonke 1.1. v starem Egiptu vladarjeva žena, sovladarica MESTNIK: pri fáraonkah ▪ Skrivnostna faraonka Nefretete je živela pred 3400 ORODNIK: s fáraonkami leti. tonemsko 2. manjša oranžna mravlja, ki zaradi toplote, ednina vlage, dostopnosti hrane gnezdi zlasti v stavbah; IMENOVALNIK: fȃraonka primerjaj lat. Monomorium pharaonis; RODILNIK: fȃraonke SIN.: faraonska DAJALNIK: mravlja fȃraonki ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: fȃraonko ▪ Faraonke domujejo v skoraj vseh novih blokih, saj MESTNIK: pri fȃraonki jim ustrezajo novi izolacijski materiali. ORODNIK: s fȃraonko ▪ Faraonke gnezdijo na zelo različnih, težko dvojina dostopnih mestih v zidovih, stiroporu na stenah, IMENOVALNIK: fȃraonki talnem parketu, v razpokah in špranjah, pohištvu, RODILNIK: fȃraonk električnih aparatih. DAJALNIK: fȃraonkama ⏵ sam. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: fȃraonki mravlja faraonka MESTNIK: pri fȃraonkah ▪ Preglavice nam povzročajo mravlje faraonke, saj ORODNIK: s fȃraonkama dezinsekcija ni učinkovita, če ni opravljena v vseh množina stanovanjih. IMENOVALNIK: fȃraonke ▪▪▪ RODILNIK: fȃraonk ▪ Bloki so pri faraonkah bolj priljubljeni od DAJALNIK: fȃraonkam stanovanjskih hiš, saj je povprečna temperatura v TOŽILNIK: fȃraonke blokih višja. MESTNIK: pri fȃraonkah ▪ Faraonke niso bojevniki in ne pikajo ali drugače ORODNIK: s fȃraonkami nadlegujejo ljudi. Motijo nas s svojo prisotnostjo in možnostjo onesnaževanja površin in živil. v obliki faraonka jakostni IZGOVOR IN OBLIKE [fáraọnka] in [faɾaónka] jakostni IPA: [ˈfaːɾaoŋka] in [faɾaˈoːŋka] [fáraọnka] tonemski IPA: [ˈfaːɾaoŋka] [fȃraọnka] in [fara nka] tonemski IPA: [fáːɾàoŋka] in [faɾaóːŋkà] [fȃraọnka] IPA: [fáːɾàoŋka] VZOREC jakostno VZOREC ednina jakostno IMENOVALNIK: fáraonka 294 RODILNIK: fáraonke ORODNIK: s faraónkama DAJALNIK: fáraonki množina TOŽILNIK: fáraonko IMENOVALNIK: faraónke MESTNIK: pri fáraonki RODILNIK: faraónk ORODNIK: s fáraonko DAJALNIK: faraónkam dvojina TOŽILNIK: faraónke IMENOVALNIK: fáraonki MESTNIK: pri faraónkah RODILNIK: fáraonk ORODNIK: s faraónkami DAJALNIK: fáraonkama tonemsko TOŽILNIK: fáraonki ednina MESTNIK: pri fáraonkah IMENOVALNIK: fara nka ORODNIK: s fáraonkama RODILNIK: fara nke množina DAJALNIK: fara nki IMENOVALNIK: fáraonke TOŽILNIK: fara nko RODILNIK: fáraonk MESTNIK: pri fara nki DAJALNIK: fáraonkam ORODNIK: s fara nko TOŽILNIK: fáraonke dvojina MESTNIK: pri fáraonkah IMENOVALNIK: fara nki ORODNIK: s fáraonkami RODILNIK: fara nk tonemsko DAJALNIK: fara nkama ednina TOŽILNIK: fara nki IMENOVALNIK: fȃraonka MESTNIK: pri fara nkah RODILNIK: fȃraonke ORODNIK: s fara nkama DAJALNIK: fȃraonki množina TOŽILNIK: fȃraonko IMENOVALNIK: fara nke MESTNIK: pri fȃraonki RODILNIK: fara nk ORODNIK: s fȃraonko DAJALNIK: fara nkam dvojina TOŽILNIK: fara nke IMENOVALNIK: fȃraonki MESTNIK: pri fara nkah RODILNIK: fȃraonk ORODNIK: s fara nkami DAJALNIK: fȃraonkama TOŽILNIK: fȃraonki IZVOR MESTNIK: pri fȃraonkah iz drugega dela taksonomskega imena Monomorium ORODNIK: s fȃraonkama pharaonis, glej ↑faraon množina IMENOVALNIK: fȃraonke fáraonov fáraonova fáraonovo pridevnik [fáraọno RODILNIK: fȃraonk fáraọnova fáraọnovo] DAJALNIK: fȃraonkam POMEN TOŽILNIK: fȃraonke 1. ki je v zvezi s faraonom, pripada faraonu MESTNIK: pri fȃraonkah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s fȃraonkami faraonov dvor | faraonova grobnica, mumija | in faraonova palača | faraonova smrt | faraonovo truplo jakostno ▪ Več prehodov, galerij in hodnikov vodi h glavnemu ednina prostoru, kjer je faraonova grobnica. IMENOVALNIK: faraónka ▪ Sprehaja se po prostranih dvoranah faraonove RODILNIK: faraónke palače z orjaškimi stebri. DAJALNIK: faraónki ▪ Po faraonovi smrti je vdovo prisilil k poroki in tako TOŽILNIK: faraónko sam zasedel prestol. MESTNIK: pri faraónki 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju ORODNIK: s faraónko s faraonom dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: faraónki faraonova hčerka, hči RODILNIK: faraónk ▪ Mojzesa naj bi v ločju na Nilu odkrila faraonova DAJALNIK: faraónkama hči, ki se je prišla v reko okopat. TOŽILNIK: faraónki MESTNIK: pri faraónkah IZGOVOR IN OBLIKE 295 jakostni ednina [fáraọno fáraọnova fáraọnovo] IMENOVALNIK: fáraonovo IPA: [ˈfaːɾaonɔu ˈfaːɾaonɔʋa ˈfaːɾaonɔʋɔ] RODILNIK: fáraonovega tonemski DAJALNIK: fáraonovemu [fȃraọno fȃraọnova fȃraọnovo] TOŽILNIK: fáraonovo IPA: [fáːɾàonɔu fáːɾàonɔʋa fáːɾàonɔʋɔ] MESTNIK: pri fáraonovem ORODNIK: s fáraonovim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: fáraonovi OSNOVNIK RODILNIK: fáraonovih moški spol DAJALNIK: fáraonovima ednina TOŽILNIK: fáraonovi IMENOVALNIK: fáraonov MESTNIK: pri fáraonovih RODILNIK: fáraonovega ORODNIK: s fáraonovima DAJALNIK: fáraonovemu množina TOŽILNIK: fáraonov IMENOVALNIK: fáraonova živo fáraonovega RODILNIK: fáraonovih MESTNIK: pri fáraonovem DAJALNIK: fáraonovim ORODNIK: s fáraonovim TOŽILNIK: fáraonova dvojina MESTNIK: pri fáraonovih IMENOVALNIK: fáraonova ORODNIK: s fáraonovimi RODILNIK: fáraonovih tonemsko DAJALNIK: fáraonovima OSNOVNIK TOŽILNIK: fáraonova moški spol MESTNIK: pri fáraonovih ednina ORODNIK: s fáraonovima IMENOVALNIK: fȃraonov množina RODILNIK: fȃraonovega IMENOVALNIK: fáraonovi DAJALNIK: fȃraonovemu RODILNIK: fáraonovih TOŽILNIK: fȃraonov DAJALNIK: fáraonovim živo fȃraonovega TOŽILNIK: fáraonove MESTNIK: pri fȃraonovem MESTNIK: pri fáraonovih ORODNIK: s fȃraonovim ORODNIK: s fáraonovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: fȃraonova ednina RODILNIK: fȃraonovih IMENOVALNIK: fáraonova DAJALNIK: fȃraonovima RODILNIK: fáraonove TOŽILNIK: fȃraonova DAJALNIK: fáraonovi MESTNIK: pri fȃraonovih TOŽILNIK: fáraonovo ORODNIK: s fȃraonovima MESTNIK: pri fáraonovi množina ORODNIK: s fáraonovo IMENOVALNIK: fȃraonovi dvojina RODILNIK: fȃraonovih IMENOVALNIK: fáraonovi DAJALNIK: fȃraonovim RODILNIK: fáraonovih TOŽILNIK: fȃraonove DAJALNIK: fáraonovima MESTNIK: pri fȃraonovih TOŽILNIK: fáraonovi ORODNIK: s fȃraonovimi MESTNIK: pri fáraonovih ženski spol ORODNIK: s fáraonovima ednina množina IMENOVALNIK: fȃraonova IMENOVALNIK: fáraonove RODILNIK: fȃraonove RODILNIK: fáraonovih DAJALNIK: fȃraonovi DAJALNIK: fáraonovim TOŽILNIK: fȃraonovo TOŽILNIK: fáraonove MESTNIK: pri fȃraonovi MESTNIK: pri fáraonovih ORODNIK: s fȃraonovo ORODNIK: s fáraonovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: fȃraonovi 296 RODILNIK: fȃraonovih ▪ Dodatno vodo za nove prebivalce puščave bodo DAJALNIK: fȃraonovima pridobili s temeljito rekonstrukcijo dosedanjih TOŽILNIK: fȃraonovi namakalnih sistemov, ki so še iz faraonskih časov, MESTNIK: pri fȃraonovih a še vedno delujejo. ORODNIK: s fȃraonovima ▪ Faraonska renesansa obsega čas od začetka 7. množina do sredine 6. stoletja pr. n. št. IMENOVALNIK: fȃraonove RODILNIK: fȃraonovih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: fȃraonovim jakostni TOŽILNIK: fȃraonove [fáraọnski] MESTNIK: pri fȃraonovih IPA: [ˈfaːɾaonski] ORODNIK: s fȃraonovimi tonemski srednji spol [fȃraọnski] ednina IPA: [fáːɾàonski] IMENOVALNIK: fȃraonovo RODILNIK: fȃraonovega VZOREC DAJALNIK: fȃraonovemu jakostno TOŽILNIK: fȃraonovo OSNOVNIK MESTNIK: pri fȃraonovem moški spol ORODNIK: s fȃraonovim ednina dvojina IMENOVALNIK: fáraonski IMENOVALNIK: fȃraonovi RODILNIK: fáraonskega RODILNIK: fȃraonovih DAJALNIK: fáraonskemu DAJALNIK: fȃraonovima TOŽILNIK: fáraonski TOŽILNIK: fȃraonovi živo fáraonskega MESTNIK: pri fȃraonovih MESTNIK: pri fáraonskem ORODNIK: s fȃraonovima ORODNIK: s fáraonskim množina dvojina IMENOVALNIK: fȃraonova IMENOVALNIK: fáraonska RODILNIK: fȃraonovih RODILNIK: fáraonskih DAJALNIK: fȃraonovim DAJALNIK: fáraonskima TOŽILNIK: fȃraonova TOŽILNIK: fáraonska MESTNIK: pri fȃraonovih MESTNIK: pri fáraonskih ORODNIK: s fȃraonovimi ORODNIK: s fáraonskima množina IZVOR IMENOVALNIK: fáraonski ↑faraon RODILNIK: fáraonskih DAJALNIK: fáraonskim fáraonski TOŽILNIK: fáraonske fáraonska fáraonsko pridevnik [fáraọnski] MESTNIK: P pri fáraonskih OMEN ORODNIK: 1. s fáraonskimi ki je v zvezi s faraoni ženski spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina faraonski grobovi | faraonske grobnice, piramide IMENOVALNIK: fáraonska ▪ Modre lotosove cvetove so polagali v faraonske RODILNIK: fáraonske grobove, našli so jih tudi v ovojih mumije DAJALNIK: znamenitega faraona Ramzesa II., ki je umrl leta fáraonski 1225 pred našim štetjem. TOŽILNIK: fáraonsko ▪ V sklopu predstavitve egipčanske kulture je MESTNIK: pri fáraonski pripravil razstavo svojih ekskluzivnih fotografij iz ORODNIK: s fáraonsko notranjosti faraonskih grobnic. dvojina 1.1. ki je v zvezi z vladavino faraonov IMENOVALNIK: fáraonski RODILNIK: fáraonskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda faraonski Egipt DAJALNIK: fáraonskima | faraonski časi | faraonske dinastije | faraonska renesansa TOŽILNIK: fáraonski ▪ Knjiga pripoveduje o družbenem, gospodarskem MESTNIK: pri fáraonskih in religioznem življenju faraonskega Egipta. ORODNIK: s fáraonskima 297 množina IMENOVALNIK: fȃraonska IMENOVALNIK: fáraonske RODILNIK: fȃraonske RODILNIK: fáraonskih DAJALNIK: fȃraonski DAJALNIK: fáraonskim TOŽILNIK: fȃraonsko TOŽILNIK: fáraonske MESTNIK: pri fȃraonski MESTNIK: pri fáraonskih ORODNIK: s fȃraonsko ORODNIK: s fáraonskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: fȃraonski ednina RODILNIK: fȃraonskih IMENOVALNIK: fáraonsko DAJALNIK: fȃraonskima RODILNIK: fáraonskega TOŽILNIK: fȃraonski DAJALNIK: fáraonskemu MESTNIK: pri fȃraonskih TOŽILNIK: fáraonsko ORODNIK: s fȃraonskima MESTNIK: pri fáraonskem množina ORODNIK: s fáraonskim IMENOVALNIK: fȃraonske dvojina RODILNIK: fȃraonskih IMENOVALNIK: fáraonski DAJALNIK: fȃraonskim RODILNIK: fáraonskih TOŽILNIK: fȃraonske DAJALNIK: fáraonskima MESTNIK: pri fȃraonskih TOŽILNIK: fáraonski ORODNIK: s fȃraonskimi MESTNIK: pri fáraonskih srednji spol ORODNIK: s fáraonskima ednina množina IMENOVALNIK: fȃraonsko IMENOVALNIK: fáraonska RODILNIK: fȃraonskega RODILNIK: fáraonskih DAJALNIK: fȃraonskemu DAJALNIK: fáraonskim TOŽILNIK: fȃraonsko TOŽILNIK: fáraonska MESTNIK: pri fȃraonskem MESTNIK: pri fáraonskih ORODNIK: s fȃraonskim ORODNIK: s fáraonskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: fȃraonski OSNOVNIK RODILNIK: fȃraonskih moški spol DAJALNIK: fȃraonskima ednina TOŽILNIK: fȃraonski IMENOVALNIK: fȃraonski MESTNIK: pri fȃraonskih RODILNIK: fȃraonskega ORODNIK: s fȃraonskima DAJALNIK: fȃraonskemu množina TOŽILNIK: fȃraonski IMENOVALNIK: fȃraonska živo fȃraonskega RODILNIK: fȃraonskih MESTNIK: pri fȃraonskem DAJALNIK: fȃraonskim ORODNIK: s fȃraonskim TOŽILNIK: fȃraonska dvojina MESTNIK: pri fȃraonskih IMENOVALNIK: fȃraonska ORODNIK: s fȃraonskimi RODILNIK: fȃraonskih DAJALNIK: fȃraonskima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: fȃraonska MESTNIK: pri fȃraonskih faraonska mravlja ORODNIK: s fȃraonskima manjša oranžna mravlja, ki zaradi toplote, vlage, množina dostopnosti hrane gnezdi zlasti v stavbah; primerjaj IMENOVALNIK: fȃraonski lat. Monomorium pharaonis; SIN.: faraonka RODILNIK: fȃraonskih ▪ Zatiranje faraonskih mravelj je težka naloga, ker DAJALNIK: fȃraonskim gnezdijo na zelo različnih in nedostopnih mestih. TOŽILNIK: fȃraonske ▪ Ko nanesemo insekticid na površino ali pa ga MESTNIK: pri fȃraonskih nastavimo faraonskim mravljam v obliki vab, ga te v ORODNIK: s fȃraonskimi dobri veri prenesejo v gnezdo. ženski spol ednina 298 ▪ Za razliko od faraonske mravlje, ki je manjša, je DAJALNIK: fétama črna vrtna mravlja večja in v dolžino meri do približno TOŽILNIK: féti pet milimetrov. MESTNIK: pri fétah ORODNIK: s fétama IZVOR množina ↑faraon IMENOVALNIK: féte RODILNIK: fét féta1 féte samostalnik ženskega spola [féta] DAJALNIK: fétam POMEN TOŽILNIK: féte krhek mehki sir, zlasti iz kozjega, ovčjega mleka, MESTNIK: pri fétah po izvoru iz Grčije; ORODNIK: s fétami SIN.: feta sir tonemsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku sir feta ednina ▪ Kuhano polento potresemo z nadrobljenim sirom IMENOVALNIK: f ta feta. RODILNIK: f te ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v DAJALNIK: f ti rodilniku TOŽILNIK: f to n dag, n g fete MESTNIK: pri f ti ▪ Približno 100 g fete narežite na trikotnike in jih ORODNIK: s f to prihranite za okras. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: f ti nadrobljena, zdrobljena feta RODILNIK: f t ▪ S svežimi špinačnimi listi in zdrobljeno feto boste DAJALNIK: f tama pričarali odličen grški okus. TOŽILNIK: f ti ▪ Poskusite domači mladi kozji sir ali grško feto. MESTNIK: pri f tah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s f tama ▪ Na vsak krožnik položite nekaj testenin, nanje pa množina dajte koščke fete in ocvrte liste bazilike. IMENOVALNIK: f te ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: f t ▪ Feto narežemo na kockice. DAJALNIK: f tam ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: f te ▪ Za zdravo kosilo si naredimo okusno solato s MESTNIK: pri f tah popečeno feto, trakovi bučk in orehi. ORODNIK: s f tami ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Vročo jed potresemo z nasekljano feto in olivami. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE feta sir jakostni krhek mehki sir, zlasti iz kozjega, ovčjega mleka, [féta] po izvoru iz Grčije; SIN.: feta1 IPA: [ˈfeːta] ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v tonemski rodilniku [f ta] n dag, n g feta sira IPA: [féːtà] ▪ Razpolovite 200 g češnjevega paradižnika in narežite na kocke 200 g feta sira. VZOREC ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostno narezati feta sir ednina ▪ Feta sir razdrobite in zmešajte z gorčico, soljo, IMENOVALNIK: féta poprom in nasekljano papriko. RODILNIK: féte ▪ Feta sir narežite na manjše kocke in tako kot DAJALNIK: féti zelenjavo in kalčke razporedite po zrezkih. TOŽILNIK: féto ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri féti nadrobljen feta sir ORODNIK: s féto ▪ Pečene paprike potresemo z nasekljanim koprom dvojina in nadrobljenim feta sirom ter jih za nekaj minut IMENOVALNIK: féti damo nazaj v pečico. RODILNIK: fét 299 ▪ Dodamo zeliščno oljčno olje, na kocke narezan DAJALNIK: f ti feta sir, oprane in čez pol prerezane paradižnike. TOŽILNIK: f to ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri f ti koščki feta sira ORODNIK: s f to ▪ Dodamo koščke feta sira in črne olive ter vse dvojina skupaj potresemo s posušeno baziliko. IMENOVALNIK: f ti ▪ H kumaram in paradižnikom vmešajte čebulo, kis RODILNIK: f t in dve žlici feta sira. DAJALNIK: f tama TOŽILNIK: f ti IZVOR MESTNIK: pri f tah prevzeto prek ngr. féta iz it. fetta ‛rezina’ ORODNIK: s f tama množina féta2 féte samostalnik ženskega spola [féta] IMENOVALNIK: f te POMEN RODILNIK: f t narečno primorsko rezina, zlasti tanka DAJALNIK: f tam ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: f te feta pršuta MESTNIK: pri f tah ▪ »Pridi na feto pršuta,« me povabijo na vrt, ki ORODNIK: s f tami ponuja razgled proti Vidmu, Ogleju in na medansko in (tonemska dvojnica) cerkev. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: f ta jakostni RODILNIK: f te [féta] DAJALNIK: f ti IPA: [ˈfeːta] TOŽILNIK: f to tonemski MESTNIK: pri f ti [f ta] in [f ta] ORODNIK: s f to dvojina IPA: [fèːtá] in [féːtà] IMENOVALNIK: f ti VZOREC RODILNIK: f t jakostno DAJALNIK: f tama ednina TOŽILNIK: f ti IMENOVALNIK: féta MESTNIK: pri f tah RODILNIK: féte ORODNIK: s f tama DAJALNIK: féti množina TOŽILNIK: féto IMENOVALNIK: f te MESTNIK: pri féti RODILNIK: f t ORODNIK: s féto DAJALNIK: f tam dvojina TOŽILNIK: f te IMENOVALNIK: féti MESTNIK: pri f tah RODILNIK: fét ORODNIK: s f tami DAJALNIK: fétama TOŽILNIK: féti IZVOR MESTNIK: pri fétah prevzeto iz it. fetta ‛rezina’ ORODNIK: s fétama množina flambíranje flambíranja samostalnik srednjega spola IMENOVALNIK: féte [flambíranje] RODILNIK: fét POMEN DAJALNIK: fétam iz gastronomije postopek, pri katerem se jed polije z TOŽILNIK: féte močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagori MESTNIK: pri fétah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s fétami ▪ Ni bil povsem prepričan, kako mu bo šlo od rok tonemsko flambiranje palačink. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: f ta ▪ Flambiranje s konjakom mu je uspelo z nekaj RODILNIK: f te težavami, saj konjak ni in ni hotel zagoreti. 300 ↑flambirati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni flambírati flambíram dovršni in nedovršni glagol [flambíranje] [flambírati] IPA: [flamˈbiːɾanjɛ] POMEN tonemski iz gastronomije politi jed z močno alkoholno pijačo, ki [flambȋranje] se prižge, da zagori IPA: [flambíːɾànjɛ] ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku flambirati s konjakom V ZOREC ▪ Meso narežemo na medaljone, solimo, popramo, jakostno opečemo na maščobi in flambiramo s konjakom. ednina ▪ Izdolbemo meso ananasa in ga napolnimo z IMENOVALNIK: flambíranje narezanimi jagodami in koščki ananasa, ki smo jih RODILNIK: flambíranja pred tem flambirali z rumom ali s konjakom. DAJALNIK: flambíranju ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: flambíranje flambirati jed, palačinke MESTNIK: pri flambíranju ▪ Jed flambiramo tako, da jo polijemo s konjakom ali ORODNIK: s flambíranjem z likerjem, ki ga nato zažgemo. dvojina ▪ Meso flambiramo s konjakom in temu dodamo IMENOVALNIK: flambíranji maline. RODILNIK: flambíranj ▪▪▪ DAJALNIK: flambíranjema ▪ Dodamo vinjak in odcejene višnje ter po želji TOŽILNIK: flambíranji flambiramo. MESTNIK: pri flambíranjih ▪ Flambiramo pred gostom, kar je zanj posebno ORODNIK: s flambíranjema privlačno. množina IMENOVALNIK: flambíranja IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: flambíranj jakostni DAJALNIK: flambíranjem [flambírati] TOŽILNIK: flambíranja IPA: [flamˈbiːɾati] MESTNIK: pri flambíranjih tonemski ORODNIK: s flambíranji [flambȋrati] tonemsko IPA: [flambíːɾàti] ednina IMENOVALNIK: flambȋranje VZOREC RODILNIK: flambȋranja jakostno DAJALNIK: flambȋranju NEDOLOČNIK: flambírati TOŽILNIK: flambȋranje NAMENILNIK: flambírat MESTNIK: pri flambȋranju sedanjik ORODNIK: s flambȋranjem ednina dvojina 1. OSEBA: flambíram IMENOVALNIK: flambȋranji 2. OSEBA: flambíraš RODILNIK: flambȋranj 3. OSEBA: flambíra DAJALNIK: flambȋranjema dvojina TOŽILNIK: flambȋranji 1. OSEBA: flambírava MESTNIK: pri flambȋranjih 2. OSEBA: flambírata ORODNIK: s flambȋranjema 3. OSEBA: flambírata množina množina IMENOVALNIK: flambȋranja 1. OSEBA: flambíramo RODILNIK: flambȋranj 2. OSEBA: flambírate DAJALNIK: flambȋranjem 3. OSEBA: flambírajo TOŽILNIK: flambȋranja velelnik MESTNIK: pri flambȋranjih ednina ORODNIK: s flambȋranji 2. OSEBA: flambíraj dvojina IZVOR 1. OSEBA: flambírajva 301 2. OSEBA: flambírajta množina množina IMENOVALNIK: flambirajóče 1. OSEBA: flambírajmo RODILNIK: flambirajóčih 2. OSEBA: flambírajte DAJALNIK: flambirajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: flambirajóče moški spol MESTNIK: pri flambirajóčih EDNINA: flambíral ORODNIK: s flambirajóčimi DVOJINA: flambírala srednji spol MNOŽINA: flambírali ednina ženski spol IMENOVALNIK: flambirajóče EDNINA: flambírala RODILNIK: flambirajóčega DVOJINA: flambírali DAJALNIK: flambirajóčemu MNOŽINA: flambírale TOŽILNIK: flambirajóče srednji spol MESTNIK: pri flambirajóčem EDNINA: flambíralo ORODNIK: s flambirajóčim DVOJINA: flambírali dvojina MNOŽINA: flambírala IMENOVALNIK: flambirajóči deležnik na -č RODILNIK: flambirajóčih moški spol DAJALNIK: flambirajóčima ednina TOŽILNIK: flambirajóči IMENOVALNIK: flambirajóč MESTNIK: pri flambirajóčih RODILNIK: flambirajóčega ORODNIK: s flambirajóčima DAJALNIK: flambirajóčemu množina TOŽILNIK: flambirajóč IMENOVALNIK: flambirajóča živo flambirajóčega RODILNIK: flambirajóčih MESTNIK: pri flambirajóčem DAJALNIK: flambirajóčim ORODNIK: s flambirajóčim TOŽILNIK: flambirajóča dvojina MESTNIK: pri flambirajóčih IMENOVALNIK: flambirajóča ORODNIK: s flambirajóčimi RODILNIK: flambirajóčih deležnik na -n DAJALNIK: flambirajóčima moški spol TOŽILNIK: flambirajóča ednina MESTNIK: pri flambirajóčih IMENOVALNIK: flambíran ORODNIK: s flambirajóčima RODILNIK: flambíranega množina DAJALNIK: flambíranemu IMENOVALNIK: flambirajóči TOŽILNIK: flambíran RODILNIK: flambirajóčih živo flambíranega DAJALNIK: flambirajóčim MESTNIK: pri flambíranem TOŽILNIK: flambirajóče ORODNIK: s flambíranim MESTNIK: pri flambirajóčih dvojina ORODNIK: s flambirajóčimi IMENOVALNIK: flambírana ženski spol RODILNIK: flambíranih ednina DAJALNIK: flambíranima IMENOVALNIK: flambirajóča TOŽILNIK: flambírana RODILNIK: flambirajóče MESTNIK: pri flambíranih DAJALNIK: flambirajóči ORODNIK: s flambíranima TOŽILNIK: flambirajóčo množina MESTNIK: pri flambirajóči IMENOVALNIK: flambírani ORODNIK: s flambirajóčo RODILNIK: flambíranih dvojina DAJALNIK: flambíranim IMENOVALNIK: flambirajóči TOŽILNIK: flambírane RODILNIK: flambirajóčih MESTNIK: pri flambíranih DAJALNIK: flambirajóčima ORODNIK: s flambíranimi TOŽILNIK: flambirajóči ženski spol MESTNIK: pri flambirajóčih ednina ORODNIK: s flambirajóčima IMENOVALNIK: flambírana 302 RODILNIK: flambírane množina DAJALNIK: flambírani IMENOVALNIK: flambíranja TOŽILNIK: flambírano RODILNIK: flambíranj MESTNIK: pri flambírani DAJALNIK: flambíranjem ORODNIK: s flambírano TOŽILNIK: flambíranja dvojina MESTNIK: pri flambíranjih IMENOVALNIK: flambírani ORODNIK: s flambíranji RODILNIK: flambíranih tonemsko DAJALNIK: flambíranima NEDOLOČNIK: flambȋrati TOŽILNIK: flambírani NAMENILNIK: flambȋrat MESTNIK: pri flambíranih sedanjik ORODNIK: s flambíranima ednina množina 1. OSEBA: flambȋram IMENOVALNIK: flambírane 2. OSEBA: flambȋraš RODILNIK: flambíranih 3. OSEBA: flambȋra DAJALNIK: flambíranim dvojina TOŽILNIK: flambírane 1. OSEBA: flambȋrava MESTNIK: pri flambíranih 2. OSEBA: flambȋrata ORODNIK: s flambíranimi 3. OSEBA: flambȋrata srednji spol množina ednina 1. OSEBA: flambȋramo IMENOVALNIK: flambírano 2. OSEBA: flambȋrate RODILNIK: flambíranega 3. OSEBA: flambȋrajo DAJALNIK: flambíranemu velelnik TOŽILNIK: flambírano ednina MESTNIK: pri flambíranem 2. OSEBA: flambȋraj ORODNIK: s flambíranim dvojina dvojina 1. OSEBA: flambȋrajva IMENOVALNIK: flambírani 2. OSEBA: flambȋrajta RODILNIK: flambíranih množina DAJALNIK: flambíranima 1. OSEBA: flambȋrajmo TOŽILNIK: flambírani 2. OSEBA: flambȋrajte MESTNIK: pri flambíranih deležnik na -l ORODNIK: s flambíranima moški spol množina EDNINA: flambȋral IMENOVALNIK: flambírana DVOJINA: flambȋrala RODILNIK: flambíranih MNOŽINA: flambȋrali DAJALNIK: flambíranim ženski spol TOŽILNIK: flambírana EDNINA: flambȋrala MESTNIK: pri flambíranih DVOJINA: flambȋrali ORODNIK: s flambíranimi MNOŽINA: flambȋrale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: flambȋralo IMENOVALNIK: flambíranje DVOJINA: flambȋrali RODILNIK: flambíranja MNOŽINA: flambȋrala DAJALNIK: flambíranju deležnik na -č TOŽILNIK: flambíranje moški spol MESTNIK: pri flambíranju ednina ORODNIK: s flambíranjem IMENOVALNIK: flambiraj č tudi flambiraj č dvojina RODILNIK: flambiraj čega IMENOVALNIK: flambíranji DAJALNIK: flambiraj čemu RODILNIK: flambíranj TOŽILNIK: flambiraj č tudi flambiraj č DAJALNIK: flambíranjema živo flambiraj čega TOŽILNIK: flambíranji MESTNIK: pri flambiraj čem MESTNIK: pri flambíranjih ORODNIK: s flambiraj čim ORODNIK: s flambíranjema dvojina 303 IMENOVALNIK: flambiraj ča ORODNIK: s flambiraj čimi RODILNIK: flambiraj čih deležnik na -n DAJALNIK: flambiraj čima moški spol TOŽILNIK: flambiraj ča ednina MESTNIK: pri flambiraj čih IMENOVALNIK: flambȋran ORODNIK: s flambiraj čima RODILNIK: flambȋranega množina DAJALNIK: flambȋranemu IMENOVALNIK: flambiraj či TOŽILNIK: flambȋran RODILNIK: flambiraj čih živo flambȋranega DAJALNIK: flambiraj čim MESTNIK: pri flambȋranem TOŽILNIK: flambiraj če ORODNIK: s flambȋranim MESTNIK: pri flambiraj čih dvojina ORODNIK: s flambiraj čimi IMENOVALNIK: flambȋrana ženski spol RODILNIK: flambȋranih ednina DAJALNIK: flambȋranima IMENOVALNIK: flambiraj ča TOŽILNIK: flambȋrana RODILNIK: flambiraj če MESTNIK: pri flambȋranih DAJALNIK: flambiraj či ORODNIK: s flambȋranima TOŽILNIK: flambiraj čo množina MESTNIK: pri flambiraj či IMENOVALNIK: flambȋrani ORODNIK: s flambiraj čo RODILNIK: flambȋranih dvojina DAJALNIK: flambȋranim IMENOVALNIK: flambiraj či TOŽILNIK: flambȋrane RODILNIK: flambiraj čih MESTNIK: pri flambȋranih DAJALNIK: flambiraj čima ORODNIK: s flambȋranimi TOŽILNIK: flambiraj či ženski spol MESTNIK: pri flambiraj čih ednina ORODNIK: s flambiraj čima IMENOVALNIK: flambȋrana množina RODILNIK: flambȋrane IMENOVALNIK: flambiraj če DAJALNIK: flambȋrani RODILNIK: flambiraj čih TOŽILNIK: flambȋrano DAJALNIK: flambiraj čim MESTNIK: pri flambȋrani TOŽILNIK: flambiraj če ORODNIK: s flambȋrano MESTNIK: pri flambiraj čih dvojina ORODNIK: s flambiraj čimi IMENOVALNIK: flambȋrani srednji spol RODILNIK: flambȋranih ednina DAJALNIK: flambȋranima IMENOVALNIK: flambiraj če TOŽILNIK: flambȋrani RODILNIK: flambiraj čega MESTNIK: pri flambȋranih DAJALNIK: flambiraj čemu ORODNIK: s flambȋranima TOŽILNIK: flambiraj če množina MESTNIK: pri flambiraj čem IMENOVALNIK: flambȋrane ORODNIK: s flambiraj čim RODILNIK: flambȋranih dvojina DAJALNIK: flambȋranim IMENOVALNIK: flambiraj či TOŽILNIK: flambȋrane RODILNIK: flambiraj čih MESTNIK: pri flambȋranih DAJALNIK: flambiraj čima ORODNIK: s flambȋranimi TOŽILNIK: flambiraj či srednji spol MESTNIK: pri flambiraj čih ednina ORODNIK: s flambiraj čima IMENOVALNIK: flambȋrano množina RODILNIK: flambȋranega IMENOVALNIK: flambiraj ča DAJALNIK: flambȋranemu RODILNIK: flambiraj čih TOŽILNIK: flambȋrano DAJALNIK: flambiraj čim MESTNIK: pri flambȋranem TOŽILNIK: flambiraj ča ORODNIK: s flambȋranim MESTNIK: pri flambiraj čih dvojina 304 IMENOVALNIK: flambȋrani ▪ Cvetlične aranžmaje oziroma mojstrske navdihe za RODILNIK: flambȋranih različne spomladanske praznike in priložnosti so DAJALNIK: flambȋranima predstavili nizozemski florist in najboljši slovenski TOŽILNIK: flambȋrani cvetličarji. MESTNIK: pri flambȋranih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s flambȋranima prvenstvo, tekmovanje floristov množina ▪ Pred kratkim smo opazovali njegovo ustvarjalnost IMENOVALNIK: flambȋrana na letošnjem državnem prvenstvu floristov, kjer je RODILNIK: flambȋranih bilo njegovo cvetlično okrasje med najbolj DAJALNIK: flambȋranim zanimivimi. TOŽILNIK: flambȋrana ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: ▪ Danes in jutri si bo mogoče ogledati s cvetjem lepo pri flambȋranih okrašene hiše in vrtove ter cerkve, ki so jih okrasili ORODNIK: s flambȋranimi najboljši slovenski floristi. glagolnik ednina ▪ Florista sta izdelala 12 različnih šopkov, usklajenih z nevestami in njihovimi oblačili. IMENOVALNIK: flambȋranje RODILNIK: flambȋranja IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: flambȋranju TOŽILNIK: jakostni flambȋranje MESTNIK: [floríst] pri flambȋranju ORODNIK: s flambȋranjem IPA: [flɔˈɾiːst] dvojina tonemski IMENOVALNIK: [florȋst] flambȋranji RODILNIK: flambȋranj IPA: [flɔɾíːst] DAJALNIK: flambȋranjema VZOREC TOŽILNIK: flambȋranji jakostno MESTNIK: pri flambȋranjih ednina ORODNIK: s flambȋranjema množina IMENOVALNIK: floríst RODILNIK: IMENOVALNIK: florísta flambȋranja DAJALNIK: RODILNIK: florístu flambȋranj TOŽILNIK: DAJALNIK: florísta flambȋranjem MESTNIK: TOŽILNIK: pri florístu flambȋranja ORODNIK: MESTNIK: s florístom pri flambȋranjih dvojina ORODNIK: s flambȋranji IMENOVALNIK: florísta I RODILNIK: ZVOR florístov DAJALNIK: florístoma prevzeto prek nem. flambieren iz frc. flamber, TOŽILNIK: florísta prvotneje ‛ožgati, osmoditi’, iz stfrc. flambe MESTNIK: pri florístih ‛plamen’ < lat. flammula, manjšalnica od flamma ORODNIK: s florístoma ‛plamen, ogenj’ množina IMENOVALNIK: florísti floríst florísta samostalnik moškega spola [floríst] RODILNIK: florístov POMEN DAJALNIK: florístom kdor se poklicno ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin TOŽILNIK: floríste in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah, MESTNIK: pri florístih zasaditvah ORODNIK: s florísti ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko nizozemski, slovenski florist | priznan, uveljavljen ednina florist | vrhunski florist IMENOVALNIK: florȋst ▪ Vrhunski floristi bodo za vas ustvarjali trendovske RODILNIK: florȋsta kreacije iz rezanega cvetja, lončnic in dekorativnih DAJALNIK: florȋstu dodatkov. TOŽILNIK: florȋsta ▪ Skupina priznanih slovenskih floristov je izdelala 60 MESTNIK: pri florȋstu poročnih šopkov in aranžmajev, ki so si jih ORODNIK: s florȋstom obiskovalci lahko ogledali bolj podrobno. 305 dvojina VZOREC IMENOVALNIK: florȋsta jakostno RODILNIK: florȋstov OSNOVNIK DAJALNIK: florȋstoma moški spol TOŽILNIK: florȋsta ednina MESTNIK: pri florȋstih IMENOVALNIK: florístični ORODNIK: s florȋstoma RODILNIK: florístičnega množina DAJALNIK: florístičnemu IMENOVALNIK: florȋsti TOŽILNIK: florístični RODILNIK: florȋstov živo florístičnega DAJALNIK: florȋstom MESTNIK: pri florístičnem TOŽILNIK: florȋste ORODNIK: s florístičnim MESTNIK: pri florȋstih dvojina ORODNIK: s florȋsti IMENOVALNIK: florístična RODILNIK: florístičnih IZVOR DAJALNIK: florístičnima prevzeto prek nem. Florist iz frc. fleuriste, glej TOŽILNIK: florístična ↑floristika MESTNIK: pri florístičnih ORODNIK: s florístičnima florístični florístična florístično pridevnik [florístični] množina POMEN IMENOVALNIK: florístični 1. ki je v zvezi s floristi ali floristiko RODILNIK: florístičnih DAJALNIK: florístičnim ⏵ prid. beseda + sam. beseda floristična prireditev, razstava TOŽILNIK: | floristični mojster florístične ▪ Vse sejemske dni bodo na ogled vrtnarske in MESTNIK: pri florístičnih floristične razstave bonsajev, kaktusov, vzorčnih ORODNIK: s florístičnimi vrtov, vhodov v hiše, poročnih šopkov za neveste. ženski spol ▪ Šopke, ki jih bodo izdelali mladi cvetličarji in ednina vrtnarji med tekmovanjem na sejmu, bodo skupaj s IMENOVALNIK: florístična šopki domačih in tujih florističnih mojstrov lahko RODILNIK: florístične kupili obiskovalci. DAJALNIK: florístični 2. ki je v zvezi s floro TOŽILNIK: florístično ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri florístični floristični podatki | floristične posebnosti | floristična ORODNIK: s florístično sestava | floristično območje dvojina ▪ Vzroki za drugačno zgradbo in floristično sestavo IMENOVALNIK: florístični so predvsem v geografskem položaju (flišno gričevje RODILNIK: florístičnih v neposredni bližini morja) in v drugačnem DAJALNIK: florístičnima podnebju. TOŽILNIK: florístični ▪ Za Sabotin je poleg ostalin iz prve svetovne vojne MESTNIK: pri florístičnih zlasti značilno njegovo rastlinstvo, saj se na tej gori ORODNIK: s florístičnima stikajo tri floristična območja Evrope – dinarsko, množina submediteransko in predalpsko. IMENOVALNIK: florístične ▪ Za sekundarno divjino je značilna spreminjajoča se RODILNIK: florístičnih floristična in favnistična sestava, pač v skladu s DAJALNIK: florístičnim spreminjajočo se vegetacijo od travniške prek TOŽILNIK: florístične grmovne v gozdno. MESTNIK: pri florístičnih ORODNIK: s florístičnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [florístični] IMENOVALNIK: florístično IPA: [flɔˈɾiːstitʃni] RODILNIK: florístičnega tonemski DAJALNIK: florístičnemu [florístični] TOŽILNIK: florístično IPA: [flɔɾìːstítʃni] MESTNIK: pri florístičnem ORODNIK: s florístičnim 306 dvojina RODILNIK: florístičnih IMENOVALNIK: florístični DAJALNIK: florístičnim RODILNIK: florístičnih TOŽILNIK: florístične DAJALNIK: florístičnima MESTNIK: pri florístičnih TOŽILNIK: florístični ORODNIK: s florístičnimi MESTNIK: pri florístičnih srednji spol ORODNIK: s florístičnima ednina množina IMENOVALNIK: florístično IMENOVALNIK: florístična RODILNIK: florístičnega RODILNIK: florístičnih DAJALNIK: florístičnemu DAJALNIK: florístičnim TOŽILNIK: florístično TOŽILNIK: florístična MESTNIK: pri florístičnem MESTNIK: pri florístičnih ORODNIK: s florístičnim ORODNIK: s florístičnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: florístični OSNOVNIK RODILNIK: florístičnih moški spol DAJALNIK: florístičnima ednina TOŽILNIK: florístični IMENOVALNIK: florístični MESTNIK: pri florístičnih RODILNIK: florístičnega ORODNIK: s florístičnima DAJALNIK: florístičnemu množina TOŽILNIK: florístični IMENOVALNIK: florístična živo florístičnega RODILNIK: florístičnih MESTNIK: pri florístičnem DAJALNIK: florístičnim ORODNIK: s florístičnim TOŽILNIK: florístična dvojina MESTNIK: pri florístičnih IMENOVALNIK: florístična ORODNIK: s florístičnimi RODILNIK: florístičnih DAJALNIK: florístičnima IZVOR TOŽILNIK: florístična ↑floristika MESTNIK: pri florístičnih ORODNIK: s florístičnima florístika florístike samostalnik ženskega spola [florístika] množina POMEN IMENOVALNIK: florístični 1. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo okrasnih RODILNIK: florístičnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah, DAJALNIK: florístičnim zasaditvah TOŽILNIK: florístične MESTNIK: ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku pri florístičnih prvak, prvenstvo v floristiki | trend v floristiki ORODNIK: s florístičnimi ▪ Šopke bodo pred publiko izdelovali finalisti ženski spol letošnjega slovenskega državnega prvenstva v ednina floristiki. IMENOVALNIK: florístična ▪ Letošnji trend v floristiki je, da se cvetje razstavi in RODILNIK: florístične ponovno sestavi v želeno obliko. DAJALNIK: florístični ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: florístično ▪ V okviru tridnevnega tečaja so udeleženci pridobili MESTNIK: pri florístični dodatna znanja na področju poročne floristike, ORODNIK: s florístično predvsem poročnih šopkov in korsažev. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: florístični ▪ Je edini sodni izvedenec za cvetličarsko stroko pri RODILNIK: florístičnih nas in eden od treh slovenskih mednarodnih DAJALNIK: florístičnima sodnikov s področja floristike. TOŽILNIK: florístični 1.1. rezultat te dejavnosti MESTNIK: pri florístičnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s florístičnima poročna floristika | žalna floristika množina ▪ Vseskozi opravljamo aranžiranje daril, s poročno IMENOVALNIK: florístične floristiko in dekoracijo svečanih poročnih prostorov 307 polepšamo mlademu paru enega najlepših TOŽILNIK: florístike trenutkov v življenju. MESTNIK: pri florístikah ▪ Predstavili so poročno in žalno floristiko, ORODNIK: s florístikami adventne in namizne aranžmaje ter šopke za različne priložnosti. IZVOR prevzeto iz nem. Floristik, it. floristica, glej ↑flora IZGOVOR IN OBLIKE jakostni fùj in fúj medmet [fùj] in [fúj] [florístika] POMEN IPA: [flɔˈɾiːstika] 1. izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu je zoprno, tonemski vzbuja odpor [florístika] ▪ Fuj, kakšen grozen smrad! IPA: [flɔɾìːstíka] ▪ Fuj, kako gnusna pijača! V ▪ Zdravila, ki mi jih je dal zdravnik, mi nič ne ZOREC jakostno pomagajo. Pa še tako grenka so, fuj! ednina 1.1. povedkovnik, z glagolom biti gnusen, grd IMENOVALNIK: florístika ▪ Postregla nam je z zanimivim receptom za shujševalno juho, ki je po njenih besedah blazno RODILNIK: florístike učinkovita, po mojih pa blazno zanič (okus je fuj!). DAJALNIK: florístiki TOŽILNIK: 2. florístiko izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi MESTNIK: pri florístiki neupravičeno, vredno prezira ORODNIK: s florístiko ▪ Kakšna predrznost! Fuj! dvojina ▪ Ta gnili teptalec človekovih pravic se ima za IMENOVALNIK: florístiki svetovljana, fuj! RODILNIK: florístik 3. kot členek izraža neodobravanje, mnenje, da je DAJALNIK: florístikama kaj neupravičeno, vredno prezira TOŽILNIK: florístiki ▪ Tamkajšnje ljudi izkoriščajo, ostalemu svetu pa MESTNIK: pri florístikah razlagajo, kako zbirajo denar in kako pomagajo ... fuj ORODNIK: s florístikama tak svet. množina 4. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti IMENOVALNIK: florístike žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj česa ne RODILNIK: florístik dela, se česa ne dotika DAJALNIK: florístikam ▪ Ko se je, kot pač vsak pasji in človeški mladič, TOŽILNIK: florístike zagnala za pisanim metuljem in sem ji odločno rekla, MESTNIK: pri florístikah ne, fuj, pusti, je takoj razumela. ORODNIK: s florístikami ▪ Če mladič naredi kaj, česar naj ne bi počel, mu tonemsko recimo »fuj«, vendar samo takrat, ko smo ga zalotili ednina pri početju, ki nam ni všeč. IMENOVALNIK: florístika RODILNIK: florístike IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: florístiki jakostni TOŽILNIK: florístiko [fùj] in [fúj] MESTNIK: pri florístiki IPA: [ˈfui] in [ˈfuːi] ORODNIK: s florȋstiko tonemski dvojina [fȕj] in [fȗj] IMENOVALNIK: florístiki IPA: [fúi] in [fúːi] RODILNIK: florȋstik DAJALNIK: florístikama FRAZEOLOGIJA TOŽILNIK: florístiki MESTNIK: pri florístikah Fuj fuj fuj! ORODNIK: s florístikama Fuj fuj! množina izraža, poudarja, da se govorcu kaj gnusi, mu je IMENOVALNIK: florístike zoprno, vzbuja odpor; izraža, poudarja RODILNIK: florȋstik zgražanje, ogorčenje DAJALNIK: florístikam ▪ Lepo vas prosim, kdo bo to jedel? Fuj fuj fuj! 308 ▪ Še enkrat, da vas ni sram, fuj fuj! dvojina IMENOVALNIK: galóši Fuj in fej! RODILNIK: galóš Fej in fuj! DAJALNIK: galóšama Pfuj in pfej! TOŽILNIK: galóši izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu je zoprno, MESTNIK: pri galóšah vzbuja odpor; izraža, da se govorcu kaj zdi ORODNIK: z galóšama vredno prezira množina ▪ Na ulici voham stokrat pregreto olje. Fuj in fej! IMENOVALNIK: galóše ▪ Dobimo bero skrajno povprečnih filmov. Fuj in fej. RODILNIK: galóš ▪ Fej in fuj, gnusno, gnusno! Kaj ste mi dali? Joj DAJALNIK: galóšam prejoj, kako me boli zob! TOŽILNIK: galóše MESTNIK: pri galóšah Fuj te bodi! ORODNIK: z galóšami Fej te bodi! tonemsko Fuj vas bodi! ednina izraža, da se govorcu kdo zdi vreden prezira; IMENOVALNIK: gal ša izraža zgražanje, ogorčenje, oštevanje RODILNIK: gal še ▪ Kamor koli sem prišla, so ljudje pljuvali za menoj: DAJALNIK: gal ši Fuj te bodi, mati izdajalke. TOŽILNIK: gal šo ▪ Rekli bodo: »Grdi, grdi Žigec, fej te bodi! MESTNIK: pri gal ši ▪ Nevoščljivci, fuj vas bodi! ORODNIK: z gal šo dvojina IZVOR IMENOVALNIK: gal ši imitativna beseda, ki posnema pljuvanje RODILNIK: gal š DAJALNIK: gal šama galóša TOŽILNIK: gal ši galóše samostalnik ženskega spola [galóša] MESTNIK: P pri gal šah OMEN ORODNIK: 1. z gal šama navadno v množini gumijasto obuvalo, ki ščiti čevlje množina pred vlago, blatom IMENOVALNIK: gal še ▪ Nekaj desetletij nazaj je marsikdo nosil galoše, ki so RODILNIK: gal š jih nataknili na stare in klasične čevlje. DAJALNIK: gal šam 2. navadno v množini gamaši podoben pripomoček, ki TOŽILNIK: gal še se namesti čez čevelj in ščiti noge pred mrazom, MESTNIK: pri gal šah vlago ORODNIK: z gal šami ▪ V hladnih in deževnih dneh bomo preko čevlja navlekli tudi kolesarske galoše iz neoprena. IZVOR prevzeto prek nem. Galosche iz frc. galoche < lat. IZGOVOR IN OBLIKE gallicula, iz (solea) gallica ‛galska (sandala)’ jakostni [galóša] gamáša gamáše samostalnik ženskega spola [gamáša] IPA: [gaˈloːʃa] POMEN tonemski 1. [gal ša] navadno v množini pripomoček, ki se namesti čez čevelj, navadno tudi spodnji del hlačnice, in ščiti IPA: [galóːʃà] noge pred mrazom, snegom, vlago VZOREC ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostno natakniti, obuti gamaše ednina ▪ Prsti kar bolijo od mraza in le stežka se prepričam, IMENOVALNIK: galóša da snamem rokavice, ko je treba zavezati gojzarje in RODILNIK: natakniti gamaše. galóše DAJALNIK: ▪▪▪ galóši ▪ V slabih vremenskih razmerah so noge zaščitili z TOŽILNIK: galóšo usnjenimi gamašami, ki so nadomeščale škornje. MESTNIK: pri galóši ORODNIK: z galóšo 309 1.1. navadno v množini takemu pripomočku podobno DAJALNIK: gamȃšama oblačilo, zlasti kot modni dodatek TOŽILNIK: gamȃši ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri gamȃšah pletene, volnene gamaše ORODNIK: z gamȃšama ▪ Za bolj mladostno sproščen videz poskrbijo množina volnene gamaše, ki obenem opravijo koristno delo IMENOVALNIK: gamȃše gretja goleni. RODILNIK: gamȃš ▪ Vijoličaste hlačne nogavice, h katerim smo dodali DAJALNIK: gamȃšam še pletene gamaše v malo temnejšem tonu, se TOŽILNIK: gamȃše odlično podajo k črnemu nabranemu krilu. MESTNIK: pri gamȃšah ▪▪▪ ORODNIK: z gamȃšami ▪ Oblekla je telovadni dres, si nataknila gamaše in obula športne copate. IZVOR prevzeto prek nem. Gamasche in star. frc. gamache IZGOVOR IN OBLIKE iz špan. guademecí ‛vrsta usnja’, kar je prevzeto iz jakostni arab. adāmasī, dobesedno ‛(usnje) iz mesta [gamáša] Gadames (v Libiji)’ IPA: [gaˈmaːʃa] tonemski gauda1 gaude; glej gávda samostalnik ženskega spola [gamȃša] [gá da] IPA: [gamáːʃà] POMEN poltrdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz VZOREC jakostno Nizozemske ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Kilogram krompirja operemo in skuhamo. IMENOVALNIK: gamáša Kuhanega olupimo in vsakega dvakrat prerežemo, RODILNIK: gamáše nalagamo ga v pogreto skledo in vsako plast DAJALNIK: gamáši posipamo z naribano gaudo. TOŽILNIK: gamášo ▪ Odstavimo z grelne plošče, ohladimo, nato MESTNIK: pri gamáši primešamo jajce in naribano gaudo. ORODNIK: z gamášo ▪▪▪ dvojina ▪ Papriko narežemo na rezance, gaudo in toast IMENOVALNIK: gamáši narežemo na kocke. RODILNIK: gamáš DAJALNIK: gamášama IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: gamáši jakostni MESTNIK: pri gamášah [gá da] ORODNIK: z gamášama IPA: [ˈgaːuda] množina tonemski IMENOVALNIK: gamáše [gȃ da] RODILNIK: gamáš IPA: [gáːudà] DAJALNIK: gamášam TOŽILNIK: gamáše VZOREC MESTNIK: pri gamášah ednina ORODNIK: z gamášami IMENOVALNIK: gauda tonemsko jakostni [gá da] ednina tonemski [gȃ da] IMENOVALNIK: gamȃša RODILNIK: gaude RODILNIK: gamȃše jakostni [gá de] DAJALNIK: gamȃši tonemski [gȃ de] TOŽILNIK: gamȃšo DAJALNIK: gaudi MESTNIK: pri gamȃši jakostni [gá di] ORODNIK: z gamȃšo tonemski [gȃ di] dvojina TOŽILNIK: gaudo IMENOVALNIK: gamȃši jakostni [gá do] RODILNIK: gamȃš tonemski [gȃ do] 310 MESTNIK: pri gaudi jakostni [pri gá di] IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [pri gȃ di] jakostni ORODNIK: z gaudo [gá da] jakostni [z gá do] IPA: [ˈgaːuda] tonemski [z gȃ do] tonemski dvojina [gȃ da] IMENOVALNIK: gaudi IPA: [gáːudà] jakostni [gá di] tonemski [gȃ di] VZOREC RODILNIK: gaud ednina jakostni [gá d] IMENOVALNIK: gauda tonemski [gȃ d] jakostni [gá da] DAJALNIK: gaudama tonemski [gȃ da] jakostni [gá dama] RODILNIK: gaude tonemski [gȃ dama] jakostni [gá de] TOŽILNIK: gaudi tonemski [gȃ de] jakostni [gá di] DAJALNIK: gaudi tonemski [gȃ di] jakostni [gá di] MESTNIK: pri gaudah tonemski [gȃ di] jakostni [pri gá dah] TOŽILNIK: gaudo tonemski [pri gȃ dah] jakostni [gá do] ORODNIK: z gaudama tonemski [gȃ do] jakostni [z gá dama] MESTNIK: pri gaudi tonemski [z gȃ dama] jakostni [pri gá di] množina tonemski [pri gȃ di] IMENOVALNIK: gaude ORODNIK: z gaudo jakostni [gá de] jakostni [z gá do] tonemski [gȃ de] tonemski [z gȃ do] RODILNIK: gaud dvojina jakostni [gá d] IMENOVALNIK: gaudi tonemski [gȃ d] jakostni [gá di] DAJALNIK: gaudam tonemski [gȃ di] jakostni [gá dam] RODILNIK: gaud tonemski [gȃ dam] jakostni [gá d] TOŽILNIK: gaude tonemski [gȃ d] jakostni [gá de] DAJALNIK: gaudama tonemski [gȃ de] jakostni [gá dama] MESTNIK: pri gaudah tonemski [gȃ dama] jakostni [pri gá dah] TOŽILNIK: gaudi tonemski [pri gȃ dah] jakostni [gá di] ORODNIK: z gaudami tonemski [gȃ di] jakostni [z gá dami] MESTNIK: pri gaudah tonemski [z gȃ dami] jakostni [pri gá dah] tonemski [pri gȃ dah] IZVOR ORODNIK: z gaudama ↑gavda jakostni [z gá dama] tonemski [z gȃ dama] gauda2 gaude; in gávda samostalnik ženskega spola [gá da] množina POMEN IMENOVALNIK: gaude jakostni [gá de] narečno koroško zabava, veselica, navadno z živo glasbo tonemski [gȃ de] ▪ Izlet bomo sklenili s pravo koroško gaudo med RODILNIK: gaud pristnimi domačini. jakostni [gá d] ▪ Ko je bilo vse mimo, je bila v gasilskem domu tonemski [gȃ d] gauda. DAJALNIK: gaudam 311 jakostni [gá dam] TOŽILNIK: gávdo tonemski [gȃ dam] MESTNIK: pri gávdi TOŽILNIK: gaude ORODNIK: z gávdo jakostni [gá de] dvojina tonemski [gȃ de] IMENOVALNIK: gávdi MESTNIK: pri gaudah RODILNIK: gávd jakostni [pri gá dah] DAJALNIK: gávdama tonemski [pri gȃ dah] TOŽILNIK: gávdi ORODNIK: z gaudami MESTNIK: pri gávdah jakostni [z gá dami] ORODNIK: z gávdama tonemski [z gȃ dami] množina IMENOVALNIK: gávde IZVOR RODILNIK: gávd prevzeto iz avstr. nem. Gaudee, Gaudi, okrnjeno iz DAJALNIK: gávdam Gaudium ‛veselje, zadovoljstvo’ TOŽILNIK: gávde MESTNIK: pri gávdah gávda1 gávde; tudi gauda samostalnik ženskega spola ORODNIK: z gávdami tonemsko [gá da] P ednina OMEN poltrdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz IMENOVALNIK: gȃvda Nizozemske RODILNIK: gȃvde DAJALNIK: gȃvdi ⏵ prid. beseda + sam. beseda naribana gavda TOŽILNIK: gȃvdo ▪ Na testo naložimo narezane hruške, potresemo z MESTNIK: pri gȃvdi naribano gavdo in kosmi masla. ORODNIK: z gȃvdo ▪ Da bo pecivo še bolj pikantno, uporabite srednje dvojina staro gavdo. IMENOVALNIK: gȃvdi RODILNIK: ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v gȃvd rodilniku DAJALNIK: gȃvdama n dag, n g gavde TOŽILNIK: gȃvdi ▪ Če tofuja ne marate, vzemite 100 g gavde (v MESTNIK: pri gȃvdah kockah). ORODNIK: z gȃvdama množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rezina gavde IMENOVALNIK: gȃvde ▪ Tanke rezine gavde si privoščite ob hruški ali RODILNIK: gȃvd jabolku. DAJALNIK: gȃvdam ▪ Izberite med cvetličnimi čebulicami, rdečim sirom TOŽILNIK: gȃvde edamcem ali hlebčkom gavde. MESTNIK: pri gȃvdah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z gȃvdami ▪ Gavdo narežemo na drobne kockice ter jih zmešamo s skuto in z zelišči. IZVOR prevzeto iz nem. Gauda h Gouda (Käse), kar je IZGOVOR IN OBLIKE prevzeto iz niz. Goudse kaas ‛goudski sir’, po jakostni nizozemskem kraju Gouda [gá da] IPA: [ˈgaːuda] gávda2 gávde; in gauda samostalnik ženskega spola [gá da] tonemski POMEN [gȃ da] narečno koroško zabava, veselica, navadno z živo IPA: [gáːudà] glasbo ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC koroška gavda jakostno ▪ Rad zapoje in zapleše na pravi koroški gavdi. ednina ▪ Črnjanske gavde oziroma veselice so že od nekdaj IMENOVALNIK: gávda znane daleč naokrog. RODILNIK: gávde ▪ Ta gavda je bila posebno imenitna. Jedlo, pilo in DAJALNIK: gávdi plesalo se je, kakor ne prej ne pozneje. 312 prevzeto iz avstr. nem. Gaudee, Gaudi, okrnjeno iz IZGOVOR IN OBLIKE Gaudium ‛veselje, zadovoljstvo’, prevzeto iz lat. jakostni gaudium [gá da] IPA: [ˈgaːuda] gladkonósi gladkonósa gladkonóso pridevnik tonemski [glatkonósi] [gȃ da] IPA: [gáːudà] IZGOVOR IN OBLIKE jakostni VZOREC [glatkonósi] jakostno IPA: [glatkɔˈnoːsi] ednina tonemski IMENOVALNIK: gávda [glatkon si] in [glatkon si] RODILNIK: gávde IPA: [glatkɔnòːsí] in [glatkɔnóːsì] DAJALNIK: gávdi TOŽILNIK: gávdo VZOREC MESTNIK: pri gávdi jakostno ORODNIK: z gávdo OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: gávdi ednina RODILNIK: gávd IMENOVALNIK: gladkonósi DAJALNIK: gávdama RODILNIK: gladkonósega TOŽILNIK: gávdi DAJALNIK: gladkonósemu MESTNIK: pri gávdah TOŽILNIK: gladkonósi ORODNIK: z gávdama živo gladokonósega množina MESTNIK: pri gladkonósem IMENOVALNIK: gávde ORODNIK: z gladkonósim RODILNIK: gávd dvojina DAJALNIK: gávdam IMENOVALNIK: gladkonósa TOŽILNIK: gávde RODILNIK: gladkonósih MESTNIK: pri gávdah DAJALNIK: gladkonósima ORODNIK: z gávdami TOŽILNIK: gladkonósa tonemsko MESTNIK: pri gladkonósih ednina ORODNIK: z gladkonósima IMENOVALNIK: gȃvda množina RODILNIK: gȃvde IMENOVALNIK: gladkonósi DAJALNIK: gȃvdi RODILNIK: gladkonósih TOŽILNIK: gȃvdo DAJALNIK: gladkonósim MESTNIK: pri gȃvdi TOŽILNIK: gladkonóse ORODNIK: z gȃvdo MESTNIK: pri gladkonósih dvojina ORODNIK: z gladkonósimi IMENOVALNIK: gȃvdi ženski spol RODILNIK: gȃvd ednina DAJALNIK: gȃvdama IMENOVALNIK: gladkonósa TOŽILNIK: gȃvdi RODILNIK: gladkonóse MESTNIK: pri gȃvdah DAJALNIK: gladkonósi ORODNIK: z gȃvdama TOŽILNIK: gladkonóso množina MESTNIK: pri gladkonósi IMENOVALNIK: gȃvde ORODNIK: s gladkonóso RODILNIK: gȃvd dvojina DAJALNIK: gȃvdam IMENOVALNIK: gladkonósi TOŽILNIK: gȃvde RODILNIK: gladkonósih MESTNIK: pri gȃvdah DAJALNIK: gladkonósima ORODNIK: z gȃvdami TOŽILNIK: gladkonósi MESTNIK: pri gladkonósih IZVOR ORODNIK: z gladkonósima 313 množina IMENOVALNIK: gladkon sa IMENOVALNIK: gladkonóse RODILNIK: gladkon se RODILNIK: gladkonósih DAJALNIK: gladkon si DAJALNIK: gladkonósim TOŽILNIK: gladkon so TOŽILNIK: gladkonóse MESTNIK: pri gladkon si MESTNIK: pri gladkonósih ORODNIK: z gladkon so ORODNIK: z gladkonósimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: gladkon si ednina RODILNIK: gladkon sih IMENOVALNIK: gladkonóso DAJALNIK: gladkon sima RODILNIK: gladkonósega TOŽILNIK: gladkon si DAJALNIK: gladkonósemu MESTNIK: pri gladkon sih TOŽILNIK: gladkonóso ORODNIK: z gladkon sima MESTNIK: pri gladkonósem množina ORODNIK: z gladkonósim IMENOVALNIK: gladkon se dvojina RODILNIK: gladkon sih IMENOVALNIK: gladkonósi DAJALNIK: gladkon sim RODILNIK: gladkonósih TOŽILNIK: gladkon se DAJALNIK: gladkonósima MESTNIK: pri gladkon sih TOŽILNIK: gladkonósi ORODNIK: z gladkon simi MESTNIK: pri gladkonósih srednji spol ORODNIK: z gladkonósima ednina množina IMENOVALNIK: gladkon so IMENOVALNIK: gladkonósa RODILNIK: gladkon sega RODILNIK: gladkonósih DAJALNIK: gladkon semu DAJALNIK: gladkonósim TOŽILNIK: gladkon so TOŽILNIK: gladkonósa MESTNIK: pri gladkon sem MESTNIK: pri gladkonósih ORODNIK: z gladkon sim ORODNIK: z gladkonósimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: gladon si OSNOVNIK RODILNIK: gladkon sih moški spol DAJALNIK: gladkon sima ednina TOŽILNIK: gladkon si IMENOVALNIK: gladkon si MESTNIK: pri gladkon sih RODILNIK: gladkon sega ORODNIK: z gladkon sima DAJALNIK: gladkon semu množina TOŽILNIK: gladkon si IMENOVALNIK: gladkon sa živo gladkon sega RODILNIK: gladkon sih MESTNIK: pri gladkon sem DAJALNIK: gladkon sim ORODNIK: z gladkon sim TOŽILNIK: gladkon sa dvojina MESTNIK: pri gladkon sih IMENOVALNIK: gladkon sa ORODNIK: z gladkon simi RODILNIK: gladkon sih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: gladkon sima tonemsko TOŽILNIK: gladkon sa OSNOVNIK MESTNIK: pri gladkon sih moški spol ORODNIK: z gladkon sima ednina množina IMENOVALNIK: gladkon si IMENOVALNIK: gladkon si RODILNIK: gladkon sega RODILNIK: gladkon sih DAJALNIK: gladkon semu DAJALNIK: gladkon sim TOŽILNIK: gladkon si TOŽILNIK: gladkon se živo gladkon sega MESTNIK: pri gladkon sih MESTNIK: pri gladkon sem ORODNIK: z gladkon simi ORODNIK: z gladkon sim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: gladkon sa 314 RODILNIK: gladkon sih DAJALNIK: gladkon sima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: gladkon sa MESTNIK: pri gladkon sih gladkonosi netopir ORODNIK: z gladkon sima iz zoologije netopir z manjšim nosom in večjimi ušesi, množina ki se prehranjuje zlasti z žuželkami; primerjaj lat. IMENOVALNIK: gladkon si Vespertilionidae RODILNIK: gladkon sih ▪ Gladkonosi netopirji imajo gobček porasel z dlako, DAJALNIK: gladkon sim visokofrekvenčne klice pa oddajajo skozi usta. TOŽILNIK: gladkon se ▪ Ušesa so preprosta, štrlijo narazen in so brez MESTNIK: pri gladkon sih mesnate štrline v spodnjem kotu ušesne odprtine, ki ORODNIK: z gladkon simi jo lahko vidimo pri predstavnikih družine gladkonosih ženski spol netopirjev. ednina ▪ Ali sploh kdo od odgovornih ve, da v tej zgradbi biva IMENOVALNIK: gladkon sa velika kolonija ogroženih gladkonosih netopirjev? RODILNIK: gladkon se DAJALNIK: gladkon si IZVOR TOŽILNIK: gladkon so ↑gladek + ↑nos MESTNIK: pri gladkon si ORODNIK: z gladkon so goleníca goleníce samostalnik ženskega spola [goleníca] dvojina POMEN IMENOVALNIK: gladkon si 1. kost na notranjem delu goleni, ki sega od RODILNIK: gladkon sih kolena do gležnja DAJALNIK: gladkon sima ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: gladkon si operirati golenico | poškodovati, zlomiti si golenico MESTNIK: pri gladkon sih ▪ V bolnišnici so mu operirali desno golenico. ORODNIK: z gladkon sima ▪ Nesrečnik si je pri hudem padcu poškodoval množina golenico. IMENOVALNIK: gladkon se ▪ V soboto je grdo padel na treningu in si zlomil RODILNIK: gladkon sih golenico. DAJALNIK: gladkon sim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: gladkon se desna, leva golenica | zlomljena golenica MESTNIK: pri gladkon sih ▪ Levo nogo stegnite, desno koleno pa potisnite k ORODNIK: z gladkon simi bradi, ob tem se dotaknite desne golenice z obema srednji spol rokama. ednina ▪ Zlomljeno golenico so mu oskrbeli v kliničnem IMENOVALNIK: gladkon so centru. RODILNIK: gladkon sega ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: gladkon semu KATERI del golenice | poškodba, prelom, zlom TOŽILNIK: gladkon so golenice MESTNIK: pri gladkon sem ▪ Ima kar petkratni zlom golenice, tako da bo ORODNIK: z gladkon sim njegova rehabilitacija dolgotrajna. dvojina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: gladkon si udarec v golenico RODILNIK: gladkon sih ▪ Udarec v golenico je bil tako močan, da so ga po DAJALNIK: gladkon sima tekmi odpeljali v bolnišnico. TOŽILNIK: gladkon si ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri gladkon sih golenica in gleženj, golenica in koleno, golenica in ORODNIK: z gladkon sima mečnica, golenica in stegnenica, golenica in stopalo množina ▪ Utrpel je odprti zlom golenice in mečnice, poleg IMENOVALNIK: gladkon sa tega pa je dobil številne odrgnine po obrazu. RODILNIK: gladkon sih ▪ Kolenski sklep povezuje stegnenico in golenico ter DAJALNIK: gladkon sim omogoča, da lahko nogo upognemo in premikamo. TOŽILNIK: gladkon sa 2. navadno v množini zgornji del škornja MESTNIK: pri gladkon sih ▪ Modni bodo škornji vseh višin golenic in pet, tudi ORODNIK: z gladkon simi taki, ki sežejo čez kolena. 315 3. navadno v množini gamašam podoben cevast množina pripomoček za zaščito goleni IMENOVALNIK: goleníce ▪ Omehčane nogavice sem potegnil na bele noge, RODILNIK: golenȋc potegnil čeznje golenice in porinil stopala v težke DAJALNIK: golenícam jamske čevlje. TOŽILNIK: goleníce 4. navadno v množini del oklepa, nekdanje vojaške MESTNIK: pri golenícah oprave, ki ščiti goleni ORODNIK: z golenícami ▪ Nosili so bronaste oprsne oklepe, golenice in oble ščite. IZVOR ↑golen IZGOVOR IN OBLIKE jakostni gorgonzóla gorgonzóle samostalnik ženskega spola [goleníca] [gorgonzóla] IPA: [gɔlɛˈniːtsa] POMEN tonemski mehki sir iz kravjega mleka, z zeleno plesnijo in [goleníca] rahlo pikantnega, slanega okusa, po izvoru iz IPA: [gɔlɛnìːtsá] Italije ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v VZOREC rodilniku jakostno n dag, n g gorgonzole ednina ▪ Zamešajte 50 dag gorgonzole z eno skodelico IMENOVALNIK: goleníca posnete skute. RODILNIK: goleníce ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: goleníci košček gorgonzole | rezina gorgonzole TOŽILNIK: goleníco ▪ Špagete zložimo v pekač, solimo, popramo in MESTNIK: pri goleníci potresemo s koščki gorgonzole. ORODNIK: z goleníco ▪ Na vsako rezino mesa potresite nekaj orehov in jih dvojina pokrijte z rezino gorgonzole. IMENOVALNIK: goleníci ▪ Dodamo trikotnik gorgonzole, ki smo jo narezali na RODILNIK: goleníc kocke, in mešamo, da se stopi. DAJALNIK: golenícama ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: goleníci njoki, rezanci z gorgonzolo MESTNIK: pri golenícah ▪ Njoki z gorgonzolo so bili precej nad povprečjem ORODNIK: z golenícama tovrstnih jedi v naših gostilnah. množina ▪ Čeprav zvenijo že dokaj standardno, so bili široki IMENOVALNIK: goleníce rezanci z gorgonzolo odlični. RODILNIK: goleníc ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: golenícam dodati gorgonzolo | narezati gorgonzolo | zdrobiti TOŽILNIK: goleníce gorgonzolo MESTNIK: pri golenícah ▪ Testenine stresemo v ogreto skledo, jih prelijemo z ORODNIK: z golenícami zelenjavno omako, dodamo gorgonzolo. tonemsko ▪ Gavdo grobo naribamo, gorgonzolo narežemo na ednina kockice. IMENOVALNIK: goleníca ▪ V smetano je zdrobila gorgonzolo, ki se je počasi RODILNIK: goleníce stopila. DAJALNIK: goleníci ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: goleníco nadrobljena, zdrobljena gorgonzola | narezana MESTNIK: pri goleníci gorgonzola | pretlačena gorgonzola ORODNIK: z golenȋco ▪ V že kuhano toplo rižoto zamešamo koščke dvojina zdrobljene gorgonzole in damo na servirne IMENOVALNIK: goleníci krožnike. RODILNIK: golenȋc ▪ Potresite s prepraženimi pinjolami in z drobno DAJALNIK: golenícama narezano gorgonzolo. TOŽILNIK: ▪ Za sirov premaz zmešamo pretlačeno gorgonzolo goleníci in smetano. MESTNIK: pri golenícah ORODNIK: z golenícama ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku 316 potresti z gorgonzolo MESTNIK: pri gorgonz lah ▪ Ponev namastimo in segrejemo, prilijemo del jajc, ORODNIK: z gorgonz lama potresemo z gorgonzolo in špinačo. množina ▪ Izdolbemo rumenjak in ga zmešamo z gorgonzolo IMENOVALNIK: gorgonz le ter začimbami. RODILNIK: gorgonz l ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: gorgonz lam ▪ Ponev pokrijte s pokrovom in počakajte, da se TOŽILNIK: gorgonz le gorgonzola stopi. MESTNIK: pri gorgonz lah ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z gorgonz lami ▪ Skuhajmo si prave italijanske špagete, ki jih bomo prelili z omako iz gorgonzole. IZVOR prevzeto iz it. gorgonzola, po italijanskem kraju IZGOVOR IN OBLIKE Gorgonzola jakostni [gorgonzóla] grôjer grôjerja samostalnik moškega spola [grôjer] IPA: [gɔɾgɔnˈzoːla] POMEN tonemski trdi sir iz kravjega mleka, navadno z manjšimi, [gorgonz la] redko posejanimi luknjami, po izvoru iz Švice IPA: [gɔɾgɔnzóːlà] ⏵ prid. beseda + sam. beseda V nariban grojer ZOREC jakostno ▪ Blitva je najokusnejša, če jo z bešamelom in ednina naribanim grojerjem popečemo v pečici. IMENOVALNIK: gorgonzóla ⏵ sam. beseda + sam. beseda sir grojer RODILNIK: gorgonzóle ▪ Učil je tolminske in bohinjske sirarje izdelovati sir DAJALNIK: gorgonzóli grojer. TOŽILNIK: gorgonzólo MESTNIK: ⏵ priredna zveza pri gorgonzóli grojer ali gavda ORODNIK: z gorgonzólo dvojina ▪ Če cheddarja ne dobimo, namesto njega vzamemo grojer ali gavdo. IMENOVALNIK: gorgonzóli RODILNIK: gorgonzól IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: gorgonzólama jakostni TOŽILNIK: gorgonzóli [grôjer] MESTNIK: pri gorgonzólah ORODNIK: IPA: [ˈgɾɔːjɛɾ] z gorgonzólama množina tonemski [grójer] IMENOVALNIK: gorgonzóle RODILNIK: IPA: [gɾ ːj ɾ] gorgonzól DAJALNIK: gorgonzólam VZOREC TOŽILNIK: gorgonzóle jakostno MESTNIK: pri gorgonzólah ednina ORODNIK: z gorgonzólami tonemsko IMENOVALNIK: grôjer ednina RODILNIK: grôjerja DAJALNIK: grôjerju IMENOVALNIK: gorgonz la TOŽILNIK: grôjer tudi grôjerja RODILNIK: gorgonz le MESTNIK: pri grôjerju DAJALNIK: gorgonz li ORODNIK: z grôjerjem TOŽILNIK: gorgonz lo dvojina MESTNIK: pri gorgonz li IMENOVALNIK: grôjerja ORODNIK: z gorgonz lo dvojina RODILNIK: grôjerjev DAJALNIK: grôjerjema IMENOVALNIK: gorgonz li TOŽILNIK: grôjerja RODILNIK: gorgonz l MESTNIK: pri grôjerjih DAJALNIK: gorgonz lama ORODNIK: z grôjerjema TOŽILNIK: gorgonz li množina 317 IMENOVALNIK: grôjerji ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku RODILNIK: grôjerjev končati v gulagu DAJALNIK: grôjerjem ▪ Pisci so v svoje dvoumne besede, prispodobe in TOŽILNIK: grôjerje celo živalske basni skrili kritiko oblasti – in če so jih MESTNIK: pri grôjerjih odkrili, so končali v gulagih. ORODNIK: z grôjerji ▪ V gulagu so zaporniki umirali zaradi težkega dela, tonemsko mraza in slabe hrane. ednina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: grójer ▪ Kot žrtev stalinističnih čistk je več let preživel kot RODILNIK: grójerja izgnanec v sibirskem gulagu. DAJALNIK: grójerju ▪ Pomagal je političnim jetnikom v gulagu in TOŽILNIK: grójer tudi grójerja njihovim družinam. MESTNIK: pri grójerju tudi pri grȏjerju ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z grójerjem ▪ Prizore iz gulagov je slikal vse do smrti. dvojina ▪ Med ljudmi kroži nekaj resnično nenavadnih IMENOVALNIK: grójerja pripovedi o pobegih iz gulaga. RODILNIK: grójerjev in grȏjerjev ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: grójerjema ▪ Starši, ki so preživeli gulag, svojim otrokom nikoli niso govorili o tem delu svojega življenja. TOŽILNIK: grójerja ▪ Stranka je obsodila gulage in fojbe, vse oblike MESTNIK: pri grójerjih in pri grȏjerjih nasilja komunistične zgodovine, tudi napake, ORODNIK: z grójerjema množina storjene v partizanskem gibanju. ▪▪▪ IMENOVALNIK: grójerji ▪ Ko je bil obsojen na sedem let gulaga in tri leta RODILNIK: grójerjev in grȏjerjev izgnanstva, je bilo njegove znanstvene kariere konec. DAJALNIK: grójerjem 1.1. TOŽILNIK: grójerje v ednini sistem takih taborišč MESTNIK: pri grójerjih in pri grȏjerjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Zaradi obrekovanja Stalina je bil leta 1945 ORODNIK: z grójerji in z grȏjerji obsojen na osemletno kazen v zloglasnih I taboriščih gulaga. ZVOR ▪ Kjerkoli so potrebovali gradbene delavce, so prevzeto iz frc. gruyère, po švicarski pokrajini oblasti takoj poklicale na pomoč upravo gulaga. Gruyère ▪ Resnična zgodovina gulaga je bila javnosti dolgo malo znana. gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága] ▪▪▪ POMEN ▪ Sredi tridesetih let je gulag štel nekaj deset 1. zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno taborišč z okoli 300.000 zaporniki, vendar je bil to delo zlasti političnih zapornikov šele začetek njegove rasti. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ruski, sibirski, sovjetski gulag | stalinistični gulagi IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Pogrešani nemški vojaki so brez sledu izginili v jakostni sovjetskih gulagih. [gulák gulága] ▪ Za poslovnežem in diplomatom se je tedaj izgubila IPA: [guˈlaːk guˈlaːga] vsaka sled, kmalu zatem pa so se pojavile govorice, tonemski da naj bi bil zaprt v ruskem gulagu ali celo [gulȃk gulȃga] usmrčen. IPA: [guláːk guláːgà] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku sistem gulagov VZOREC ▪ Po oktobrski revoluciji je tedanja oblast otok jakostno spremenila v ječo za politične nasprotnike in ga ednina vključila v sistem gulagov. IMENOVALNIK: gulág ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: gulága poslati v gulag DAJALNIK: gulágu ▪ Tri storilce je policija ustrelila, druge poslala v TOŽILNIK: gulág gulag, kjer so čez nekaj mesecev pomrli. MESTNIK: pri gulágu ▪ V gulag je prišel kot jetnik in ateist, ko pa je po ORODNIK: z gulágom več letih prišel iz taborišča, je bil kristjan. dvojina 318 IMENOVALNIK: gulága ▪ Vdor hackerjev v katerikoli del sistema je praktično RODILNIK: gulágov nemogoč. DAJALNIK: gulágoma 2. navdušen, spreten računalniški uporabnik, TOŽILNIK: gulága programer MESTNIK: pri gulágih ▪ Bivši hipiji so postali hackerji, ki so drug drugega ORODNIK: z gulágoma iskali prek računalnikov, prek programov, prek množina virtualne realnosti. IMENOVALNIK: gulági RODILNIK: gulágov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: gulágom jakostni TOŽILNIK: guláge [héker] in [hêker] MESTNIK: pri gulágih IPA: [ˈxeːkɛɾ] in [ˈxɛːkɛɾ] ORODNIK: z gulági tonemski tonemsko [h ker] in [héker] ednina IPA: [xèːk ɾ] in [x ːk ɾ] IMENOVALNIK: gulȃg RODILNIK: gulȃga VZOREC DAJALNIK: gulȃgu ednina TOŽILNIK: gulȃg IMENOVALNIK: hacker MESTNIK: pri gulȃgu jakostni [héker] in [hêker] ORODNIK: z gulȃgom tonemski [h ker] in [héker] dvojina RODILNIK: hackerja IMENOVALNIK: gulȃga jakostni [hékerja] in [hêkerja] RODILNIK: gulȃgov tonemski [h kerja] in [hékerja] DAJALNIK: gulȃgoma DAJALNIK: hackerju TOŽILNIK: gulȃga jakostni [hékerju] in [hêkerju] MESTNIK: pri gulȃgih tonemski [h kerju] in [hékerju] ORODNIK: z gulȃgoma TOŽILNIK: hackerja množina jakostni [hékerja] in [hêkerja] IMENOVALNIK: gulȃgi tonemski [h kerja] in [hékerja] RODILNIK: gulȃgov MESTNIK: pri hackerju DAJALNIK: gulȃgom jakostni [pri hékerju] in [pri hêkerju] TOŽILNIK: gulȃge tonemski [pri h kerju] in [pri hékerju] tudi [pri MESTNIK: pri gulȃgih hȇkerju] ORODNIK: z gulȃgi ORODNIK: s hackerjem jakostni [s hékerjem] in [s hêkerjem] IZVOR tonemski [s h kerjem] in [s hékerjem] prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) dvojina u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ IMENOVALNIK: hackerja jakostni [hékerja] in [hêkerja] hacker hackerja; glej héker samostalnik moškega spola tonemski [h kerja] in [hékerja] [ RODILNIK: héker] in [hêker] hackerjev POMEN jakostni [hékerje ] in [hêkerje ] 1. kdor navadno nepooblaščeno vdira v tonemski [h kerje ] in [hékerje ] in [hȇkerje ] tudi računalniške sisteme, zlasti z namenom [h kerje ] dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega DAJALNIK: hackerjema okoriščanja jakostni [hékerjema] in [hêkerjema] tonemski [h kerjema] in [hékerjema] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: ▪ Hackerji vdrejo v bančni sistem in si prenakažejo hackerja milijone dolarjev na račune v tujini. jakostni [hékerja] in [hêkerja] tonemski [h kerja] in [hékerja] ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: ▪ Bankam so svetovali posebno previdnost in pri hackerjih ustrezne varnostne ukrepe, saj ni šlo le za jakostni [pri hékerjih] in [pri hêkerjih] osamljene podvige računalniških hackerjev. tonemski [pri h kerjih] in [pri hékerjih] in [pri hȇkerjih] tudi [pri h kerjih] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s hackerjema 319 jakostni [s hékerjema] in [s hêkerjema] ▪ Računalniški hekerji so običajno ves čas korak ali tonemski [s h kerjema] in [s hékerjema] dva pred podjetji, vladnimi ustanovami in drugimi množina organizacijami, ki zbirajo osebne podatke. IMENOVALNIK: hackerji ▪ Zlonamerni hekerji redno odkrivajo varnostne jakostni [hékerji] in [hêkerji] pomanjkljivosti v operacijskih sistemih in tonemski [h kerji] in [hékerji] programih. RODILNIK: hackerjev ▪ Anonimnost si lahko zagotovijo samo pravi jakostni [hékerje ] in [hêkerje ] hekerji. tonemski [h kerje ] in [hékerje ] in [hȇkerje ] tudi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [h kerje ] napad, vdor hekerjev | skupina hekerjev | tarča DAJALNIK: hackerjem hekerjev ▪ Uporabnike je pozval, naj posodobijo programe in jakostni [hékerjem] in [hêkerjem] se zaščitijo pred morebitnimi napadi hekerjev. tonemski [h kerjem] in [hékerjem] ▪ Računalniški strokovnjaki so ugotovili, da skupina TOŽILNIK: hackerja hekerjev trguje z ukradenimi uporabniškimi imeni in jakostni [hékerja] in [hêkerja] gesli. tonemski [h kerja] in [hékerja] ▪ Tudi internetna telefonija bi lahko postala MESTNIK: pri hackerjih priljubljena tarča hekerjev, ki si obetajo nove jakostni [pri hékerjih] in [pri hêkerjih] možnosti lahkega zaslužka. tonemski [pri h kerjih] in [pri hékerjih] in [pri ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku hȇkerjih] tudi [pri h kerjih] heker z vzdevkom N. ORODNIK: s hackerji ▪ Heker z vzdevkom N. je včeraj že drugič napadel jakostni [s hékerji] in [s hêkerji] spletno stran. tonemski [s h kerji] in [s hékerji] in [s hȇkerji] tudi [s ▪ Strežnik so napadli nadobudni hekerji z imenom h kerji] N. ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku IZVOR hekerju uspe KAJ prevzeto iz angl. hacker, glej ↑hekati ▪ Hekerjem je uspelo prodreti v zaščitni sistem brezplačnega ponudnika elektronske pošte. héker hékerja in hêker hêkerja; tudi hacker samostalnik ▪ Dokaj preprost softver inštalira sovražni virus, ki moškega spola [héker] in [hêker] omogoča hekerju popoln pregled nad dejavnostjo POMEN uporabnika. 1. kdor navadno nepooblaščeno vdira v ⏵ sam. beseda + pred + sam. beseda v orodniku računalniške sisteme, zlasti z namenom zaščita pred hekerji dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega ▪ Ameriško obrambno ministrstvo je porabilo sto okoriščanja milijonov dolarjev za varnost računalniških sistemov, kar pa ni bilo dovolj za zaščito pred hekerji. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. heker izkoristi, izkorišča ▪ Zaradi strahu pred hekerji ne uporablja niti KAJ | heker napada, napade mobilnega telefona niti elektronske pošte. KAJ | heker odkrije KAJ | heker pridobi KAJ | heker uporabi, uporablja KAJ | heker vdira, vdre V KAJ ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Hekerji so napadli vladne strežnike. ▪ Lokalni sodnik je hekerja obsodil na štiri mesece ▪ Velikokrat hekerji odkrijejo napako pred samim zapora in plačilo kazni 4400 dolarjev. proizvajalcem. ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku ▪ Članek govori o orodjih in tehnikah, ki jih hekerji ▪ Mnogo hekerjev je še mladoletnih, vendar uporabljajo za ohranjanje dostopa in prikrivanje pomenijo kljub svoji starosti veliko nevarnost za vse sledov vdora. vrste informacijskih sistemov. ▪ Neki nizozemski heker je vdrl v računalniški sistem 2. navdušen, spreten računalniški uporabnik, ameriškega obrambnega ministrstva. programer ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ prid. beseda + sam. beseda kitajski, ruski, srbski, španski heker | mlad heker | računalniški heker nadobuden, spreten heker | neznan, znan heker | ▪ Kljub mladosti je že pravi računalniški heker, za računalniški heker | slaven heker | zloben, računalnik je sedel že pri treh letih. zlonameren heker ▪ Prvih nekaj let je splet živel brez pravega iskalnika. ▪ Mladi hekerji sesuvajo sisteme največjih Spletnih strani je bilo morda nekaj sto in najbolj korporacij. zagnani hekerji so takrat menda vse naslove znali kar na pamet. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 320 ▪ Hekerji znajo prenekatero reč postoriti sami, brez in ustrezne programske opreme. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: hêker jakostni RODILNIK: hêkerja [héker] in [hêker] DAJALNIK: hêkerju IPA: [ˈxeːkɛɾ] in [ˈxɛːkɛɾ] TOŽILNIK: hêkerja tonemski MESTNIK: pri hêkerju [h ker] in [héker] ORODNIK: s hêkerjem IPA: [xèːk ɾ] in [x ːk ɾ] dvojina IMENOVALNIK: hêkerja VZOREC RODILNIK: hêkerjev jakostno DAJALNIK: hêkerjema ednina TOŽILNIK: hêkerja IMENOVALNIK: héker MESTNIK: pri hêkerjih RODILNIK: hékerja ORODNIK: s hêkerjema DAJALNIK: hékerju množina TOŽILNIK: hékerja IMENOVALNIK: hêkerji MESTNIK: pri hékerju RODILNIK: hêkerjev ORODNIK: s hékerjem DAJALNIK: hêkerjem dvojina TOŽILNIK: hêkerje IMENOVALNIK: hékerja MESTNIK: pri hêkerjih RODILNIK: hékerjev ORODNIK: s hêkerji DAJALNIK: hékerjema tonemsko TOŽILNIK: hékerja ednina MESTNIK: pri hékerjih IMENOVALNIK: héker ORODNIK: s hékerjema RODILNIK: hékerja množina DAJALNIK: hékerju IMENOVALNIK: hékerji TOŽILNIK: hékerja RODILNIK: hékerjev MESTNIK: pri hékerju tudi pri hȇkerju DAJALNIK: hékerjem ORODNIK: s hékerjem TOŽILNIK: hékerje dvojina MESTNIK: pri hékerjih IMENOVALNIK: hékerja ORODNIK: s hékerji RODILNIK: hékerjev in hȇkerjev tonemsko DAJALNIK: hékerjema ednina TOŽILNIK: hékerja IMENOVALNIK: h ker MESTNIK: pri hékerjih in pri hȇkerjih RODILNIK: h kerja ORODNIK: s hékerjema DAJALNIK: h kerju množina TOŽILNIK: h kerja IMENOVALNIK: hékerji MESTNIK: pri h kerju RODILNIK: hékerjev in hȇkerjev ORODNIK: s h kerjem DAJALNIK: hékerjem dvojina TOŽILNIK: hékerje IMENOVALNIK: h kerja MESTNIK: pri hékerjih in pri hȇkerjih RODILNIK: h kerjev tudi h kerjev ORODNIK: s hékerji in s hȇkerji DAJALNIK: h kerjema TOŽILNIK: h kerja STALNE ZVEZE MESTNIK: pri h kerjih tudi pri h kerjih ORODNIK: s h kerjema etični heker množina heker, ki preverja varnost računalniških sistemov IMENOVALNIK: h kerji in njihovo zaščito pred nepooblaščenimi vdori, RODILNIK: h kerjev tudi h kerjev navadno za organizacijo, podjetje DAJALNIK: h kerjem ▪ Podjetja se pri nas še niso začela zavedati dejstva, TOŽILNIK: h kerje da lahko z zaposlitvijo enega izmed etičnih hekerjev MESTNIK: pri h kerjih tudi pri h kerjih pridobijo večjo varnost, kot pa bi jo z milijonskimi ORODNIK: s h kerji tudi s h kerji nakupi varnostne opreme. 321 ▪ Etični heker počne vse, kar počne tudi zlonamerni IPA: [xèːk ɾski] in [x ːk ɾski] heker, vendar s popolnoma drugim namenom. VZOREC IZVOR jakostno ↑hacker OSNOVNIK moški spol hékerski hékerska hékersko in hêkerski hêkerska ednina hêkersko pridevnik [hékerski] in [hêkerski] IMENOVALNIK: hékerski POMEN RODILNIK: hékerskega 1. ki je v zvezi s hekerji ali hekanjem DAJALNIK: hékerskemu TOŽILNIK: hékerski ⏵ prid. beseda + sam. beseda hekerski napad, vdor | hekerska konferenca živo hékerskega ▪ Novozelandska policija meni, da je za hekerske MESTNIK: pri hékerskem napade na okoli 1,3 milijona računalnikov po vsem ORODNIK: s hékerskim svetu odgovoren najstnik. dvojina ▪ V Las Vegasu se je končala letna hekerska IMENOVALNIK: hékerska konferenca, ki je že deseto leto zapored zbrala RODILNIK: hékerskih številne hekerje z vsega sveta z namenom DAJALNIK: hékerskima izboljšanja varnosti računalniških naprav. TOŽILNIK: hékerska ▪ V hekerskem podzemlju in njihovem žargonu se MESTNIK: pri hékerskih pojmuje sistem, v katerega je heker uspešno vdrl, ORODNIK: s hékerskima kot njegova last. množina 1.1. ki je namenjen za hekerje ali hekanje IMENOVALNIK: hékerski ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: hékerskih hekersko orodje DAJALNIK: hékerskim ▪ Preden začnete uporabljati hekerska orodja, se TOŽILNIK: hékerske seveda prepričajte, ali ta ne vsebujejo virusov. MESTNIK: pri hékerskih ▪ Storilec je bil dokaj zvit, saj je s hekerskimi ORODNIK: s hékerskimi programi prikril dostop do strežnika. ženski spol 1.2. ki je značilen za hekerje ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: hékerska hekerski prijem | hekerska metoda RODILNIK: hékerske ▪ Obstajajo poti okoli zaščite, vendar so napol DAJALNIK: hékerski hekerski prijemi in se jih povprečni uporabniki ne TOŽILNIK: hékersko bodo lotevali. MESTNIK: pri hékerski ▪ Podrobnosti o napadih lahko preberete v ORODNIK: s hékersko tokratnem članku o hekerskih metodah. dvojina ▪ Iz računalniške sobe je z uporabo različnih IMENOVALNIK: hékerski hekerskih tehnik ukradel uporabniška imena in RODILNIK: hékerskih gesla za prijavo v računalnik. DAJALNIK: hékerskima 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo hekerji TOŽILNIK: hékerski ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri hékerskih hekerska skupina, združba ORODNIK: s hékerskima ▪ Kriminalne združbe, ki so doslej večinoma množina uporabljale klasične metode, se vse pogosteje IMENOVALNIK: hékerske povezujejo s podtalnimi hekerskimi skupinami in RODILNIK: hékerskih posamezniki. DAJALNIK: hékerskim ▪ Ugotovili so, da hekerska združba prodaja TOŽILNIK: hékerske uporabniška gesla. MESTNIK: pri hékerskih ORODNIK: s hékerskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [hékerski] in [hêkerski] IMENOVALNIK: hékersko IPA: [ˈxeːkɛɾski] in [ˈxɛːkɛɾski] RODILNIK: hékerskega tonemski DAJALNIK: hékerskemu [h kerski] in [hékerski] TOŽILNIK: hékersko 322 MESTNIK: pri hékerskem množina ORODNIK: s hékerskim IMENOVALNIK: h kerske dvojina RODILNIK: h kerskih IMENOVALNIK: hékerski DAJALNIK: h kerskim RODILNIK: hékerskih TOŽILNIK: h kerske DAJALNIK: hékerskima MESTNIK: pri h kerskih TOŽILNIK: hékerski ORODNIK: s h kerskimi MESTNIK: pri hékerskih srednji spol ORODNIK: s hékerskima ednina množina IMENOVALNIK: h kersko IMENOVALNIK: hékerska RODILNIK: h kerskega RODILNIK: hékerskih DAJALNIK: h kerskemu DAJALNIK: hékerskim TOŽILNIK: h kersko TOŽILNIK: hékerska MESTNIK: pri h kerskem MESTNIK: pri hékerskih ORODNIK: s h kerskim ORODNIK: s hékerskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: h kerski OSNOVNIK RODILNIK: h kerskih moški spol DAJALNIK: h kerskima ednina TOŽILNIK: h kerski IMENOVALNIK: h kerski MESTNIK: pri h kerskih RODILNIK: h kerskega ORODNIK: s h kerskima DAJALNIK: h kerskemu množina TOŽILNIK: h kerski IMENOVALNIK: h kerska živo h kerskega RODILNIK: h kerskih MESTNIK: pri h kerskem DAJALNIK: h kerskim ORODNIK: s h kerskim TOŽILNIK: h kerska dvojina MESTNIK: pri h kerskih IMENOVALNIK: h kerska ORODNIK: s h kerskimi RODILNIK: h kerskih in DAJALNIK: h kerskima jakostno TOŽILNIK: h kerska OSNOVNIK MESTNIK: pri h kerskih moški spol ORODNIK: s h kerskima ednina množina IMENOVALNIK: hêkerski IMENOVALNIK: h kerski RODILNIK: hêkerskega RODILNIK: h kerskih DAJALNIK: hêkerskemu DAJALNIK: h kerskim TOŽILNIK: hêkerski TOŽILNIK: h kerske živo hêkerskega MESTNIK: pri h kerskih MESTNIK: pri hêkerskem ORODNIK: s h kerskimi ORODNIK: s hêkerskim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: hêkerska IMENOVALNIK: h kerska RODILNIK: hêkerskih RODILNIK: h kerske DAJALNIK: hêkerskima DAJALNIK: h kerski TOŽILNIK: hêkerska TOŽILNIK: h kersko MESTNIK: pri hêkerskih MESTNIK: pri h kerski ORODNIK: s hêkerskima ORODNIK: s h kersko množina dvojina IMENOVALNIK: hêkerski IMENOVALNIK: h kerski RODILNIK: hêkerskih RODILNIK: h kerskih DAJALNIK: hêkerskim DAJALNIK: h kerskima TOŽILNIK: hêkerske TOŽILNIK: h kerski MESTNIK: pri hêkerskih MESTNIK: pri h kerskih ORODNIK: s hêkerskimi ORODNIK: s h kerskima ženski spol 323 ednina RODILNIK: hékerskih IMENOVALNIK: hêkerska DAJALNIK: hékerskima RODILNIK: hêkerske TOŽILNIK: hékerska DAJALNIK: hêkerski MESTNIK: pri hékerskih TOŽILNIK: hêkersko ORODNIK: s hékerskima MESTNIK: pri hêkerski množina ORODNIK: s hêkersko IMENOVALNIK: hékerski dvojina RODILNIK: hékerskih IMENOVALNIK: hêkerski DAJALNIK: hékerskim RODILNIK: hêkerskih TOŽILNIK: hékerske DAJALNIK: hêkerskima MESTNIK: pri hékerskih TOŽILNIK: hêkerski ORODNIK: s hékerskimi MESTNIK: pri hêkerskih ženski spol ORODNIK: s hêkerskima ednina množina IMENOVALNIK: hékerska IMENOVALNIK: hêkerske RODILNIK: hékerske RODILNIK: hêkerskih DAJALNIK: hékerski DAJALNIK: hêkerskim TOŽILNIK: hékersko TOŽILNIK: hêkerske MESTNIK: pri hékerski MESTNIK: pri hêkerskih ORODNIK: s hékersko ORODNIK: s hêkerskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: hékerski ednina RODILNIK: hékerskih IMENOVALNIK: hêkersko DAJALNIK: hékerskima RODILNIK: hêkerskega TOŽILNIK: hékerski DAJALNIK: hêkerskemu MESTNIK: pri hékerskih TOŽILNIK: hêkersko ORODNIK: s hékerskima MESTNIK: pri hêkerskem množina ORODNIK: s hêkerskim IMENOVALNIK: hékerske dvojina RODILNIK: hékerskih IMENOVALNIK: hêkerski DAJALNIK: hékerskim RODILNIK: hêkerskih TOŽILNIK: hékerske DAJALNIK: hêkerskima MESTNIK: pri hékerskih TOŽILNIK: hêkerski ORODNIK: s hékerskimi MESTNIK: pri hêkerskih srednji spol ORODNIK: s hêkerskima ednina množina IMENOVALNIK: hékersko IMENOVALNIK: hêkerska RODILNIK: hékerskega RODILNIK: hêkerskih DAJALNIK: hékerskemu DAJALNIK: hêkerskim TOŽILNIK: hékersko TOŽILNIK: hêkerska MESTNIK: pri hékerskem MESTNIK: pri hêkerskih ORODNIK: s hékerskim ORODNIK: s hêkerskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: hékerski OSNOVNIK RODILNIK: hékerskih moški spol DAJALNIK: hékerskima ednina TOŽILNIK: hékerski IMENOVALNIK: hékerski MESTNIK: pri hékerskih RODILNIK: hékerskega ORODNIK: s hékerskima DAJALNIK: hékerskemu množina TOŽILNIK: hékerski IMENOVALNIK: hékerska živo hékerskega RODILNIK: hékerskih MESTNIK: pri hékerskem DAJALNIK: hékerskim ORODNIK: s hékerskim TOŽILNIK: hékerska dvojina MESTNIK: pri hékerskih IMENOVALNIK: hékerska ORODNIK: s hékerskimi 324 ORODNIK: s hidroplánom IZVOR dvojina ↑heker IMENOVALNIK: hidroplána RODILNIK: hidroplánov hidroplán hidroplána samostalnik moškega spola DAJALNIK: hidroplánoma TOŽILNIK: [hidroplán] hidroplána P MESTNIK: OMEN pri hidroplánih letalo s plovnim trupom ali plovci, ki lahko ORODNIK: s hidroplánoma pristaja in vzleta na vodi množina IMENOVALNIK: hidropláni ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Bila sva pred njegovim rumenim hidroplanom, ki je RODILNIK: hidroplánov čakal na kristalno gladki gladini jezera. DAJALNIK: hidroplánom ▪ Nemške ladje je opazil pilot nekega angleškega TOŽILNIK: hidropláne izvidniškega hidroplana. MESTNIK: pri hidroplánih ▪ Zlasti v obdobju velikih hidroplanov konec 20. in ORODNIK: s hidropláni na začetku 30. let so hidroplane načrtovali za letenje tonemsko na nizkih višinah nad morsko gladino. ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: hidroplȃn ▪ V bližini Bernardina leži na morskem dnu RODILNIK: hidroplȃna hidroplan. DAJALNIK: hidroplȃnu ▪ Hidroplani so se začeli uveljavljati po letu 1910. TOŽILNIK: hidroplȃn ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri hidroplȃnu ▪ Za izvidniške polete nad morjem so uporabili ORODNIK: s hidroplȃnom hidroplane. dvojina ▪ Ekipa je pogosto snemala filme na popolnoma IMENOVALNIK: hidroplȃna različnih koncih sveta, zato so občasno najemali RODILNIK: hidroplȃnov druge ladje in celo hidroplane. DAJALNIK: hidroplȃnoma ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: hidroplȃna ▪ Z bližnjega jezera naju je pilot s hidroplanom MESTNIK: pri hidroplȃnih odpeljal globoko v nacionalni park. ORODNIK: s hidroplȃnoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina ▪ Na obrobju mesta je dal zgraditi umetno jezero, ki IMENOVALNIK: hidroplȃni je bilo pravzaprav letališče za pristajanje RODILNIK: hidroplȃnov hidroplanov. DAJALNIK: hidroplȃnom ▪ Voznik hidroplana je s spodnjim delom zadel TOŽILNIK: hidroplȃne jambor in ga popolnoma skrivil. MESTNIK: pri hidroplȃnih ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s hidroplȃni ▪ Na Midwayskih otokih so pomembni vojaški objekti, pristajališče za hidroplan, letališče. IZVOR kakor slovaš. in češ. hydroplán, madž. hidroplán iz IZGOVOR IN OBLIKE gr. hýdōr + ↑(aero)plan jakostni [hidroplán] híšnica híšnice samostalnik ženskega spola [híšnica] IPA: [xidɾɔˈplaːn] POMEN tonemski ženska, ki se poklicno ukvarja z manjšimi [hidroplȃn] vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost IPA: [xidɾɔpláːn] stavbe in njene okolice VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno ▪ Okoli stavbe je bilo vedno čisto in lepo urejeno. ednina Tako je bilo, dokler se ni upokojila dolgoletna hišnica. IMENOVALNIK: hidroplán ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: hidroplána ▪ Višje sodišče je pravnomočno razsodilo v korist DAJALNIK: hidroplánu upokojene hišnice, ki ni imela stanovanjske pravice. TOŽILNIK: hidroplán MESTNIK: pri hidroplánu IZGOVOR IN OBLIKE 325 jakostni híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik] [híšnica] POMEN IPA: [ˈxiːʃnitsa] kdor se poklicno ukvarja z manjšimi tonemski vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost [hȋšnica] stavbe in njene okolice IPA: [xíːʃnìtsa] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. V hišnik odklene vrata | hišnik pomaga | hišnik poskrbi, ZOREC skrbi jakostno ZA KAJ ▪ Za varnost in urejenost garaže skrbi hišnik, ki ednina redno nadzoruje stanje označb na parkirišču in IMENOVALNIK: híšnica razsvetljavo. RODILNIK: híšnice ▪ Kljub temu da ju je zalotil hišnik, sta ukradla DAJALNIK: híšnici videorekorder in pobegnila. TOŽILNIK: híšnico ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri híšnici bivši, nekdanji, upokojeni hišnik | prijazen hišnik | ORODNIK: s híšnico šolski hišnik dvojina ▪ Stanovanjski zakon je prezrl položaj nekdanjih IMENOVALNIK: híšnici hišnikov in delavcev, ki so opravljali podobna dela RODILNIK: híšnic (čistilke in kurjači) v blokih ali naseljih. DAJALNIK: híšnicama ▪ K sreči smo naleteli na izjemno prijaznega hišnika, TOŽILNIK: híšnici ki nam je nemudoma omogočil dostop na streho. MESTNIK: pri híšnicah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s híšnicama delo, (delovno) mesto, služba hišnika | pomoč množina hišnika IMENOVALNIK: híšnice ▪ Pripravljajo predlog, po katerem bi enovito RODILNIK: híšnic organizirali skupne službe hišnikov, gospodarjev in DAJALNIK: híšnicam vzdrževalcev, ki so zaposleni po javnih zavodih. TOŽILNIK: híšnice ▪ Če učenec namenoma zlomi stol, ga mora nato ob MESTNIK: pri híšnicah pomoči hišnika tudi popraviti. ORODNIK: s híšnicami ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tonemsko poklicati hišnika ednina ▪ Takoj so poklicali hišnika s ključi, da je okno zaprl IMENOVALNIK: hȋšnica in pospravil razbito steklo, ki na srečo ni nikogar RODILNIK: hȋšnice ranilo. DAJALNIK: hȋšnici ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku TOŽILNIK: hȋšnico delati, zaposliti se kot hišnik MESTNIK: pri hȋšnici ▪ Dela kot hišnik na srednji šoli. ORODNIK: s hȋšnico ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku dvojina hišnik na šoli IMENOVALNIK: hȋšnici ▪ Njegovo zadnje delovno mesto je bilo delo hišnika RODILNIK: hȋšnic na osnovni šoli. DAJALNIK: hȋšnicama ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: hȋšnici hišnik v bloku | hišnik v šoli MESTNIK: pri hȋšnicah ▪ S hišnikom v bloku je vsako jutro izmenjala nekaj ORODNIK: s hȋšnicama besed. množina ▪ Oče je zaposlen kot hišnik v osnovni šoli, mama, IMENOVALNIK: hȋšnice po poklicu ekonomski tehnik, pa je pustila službo in RODILNIK: se posvetila družini. hȋšnic DAJALNIK: hȋšnicam ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: stanovanje za hišnika hȋšnice MESTNIK: ▪ Med delovne uspehe uvrščajo novo stanovanje za pri hȋšnicah hišnika gasilskega doma, ki so ga predali namenu ORODNIK: s hȋšnicami na občnem zboru. I ▪ Opravili bodo vzdrževalna dela v prostorih arhiva, ZVOR kotlovnice in delavnice za hišnika. ↑hišnik ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 326 hišnik šole ORODNIK: s hȋšnikoma ▪ Hvala hišniku šole za vso pomoč. množina ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku IMENOVALNIK: hȋšniki ▪ Učenci višje stopnje so v različnih delavnicah RODILNIK: hȋšnikov urejali šolsko igrišče in okolico šole, pomagali DAJALNIK: hȋšnikom hišniku pri pleskanju lesenih delov okrog šole. TOŽILNIK: hȋšnike ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri hȋšnikih hišnik in čistilka, hišnik in snažilka ORODNIK: s hȋšniki ▪ Skupaj s hišnikom in snažilkami se trudijo, da je okolje doma urejeno in čisto. BESEDOTVORJE feminativ: híšnica IZGOVOR IN OBLIKE jakostni IZVOR [híšnik] ↑hiša IPA: [ˈxiːʃnik] tonemski hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti] [hȋšnik] POMEN IPA: [xíːʃnìk] 1. nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec V ▪ Lačna in bosa deca je gospodarjem pasla v dolini ZOREC jakostno živino, hlapčevala, spala v hlevih. ednina 2. slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno IMENOVALNIK: híšnik ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku hlapčevati eliti RODILNIK: | hlapčevati gospodarjem | hlapčevati híšnika tujcem DAJALNIK: híšniku ▪ Še vedno hlapčujejo eliti, ki nima nobenega čuta TOŽILNIK: híšnika za socialne vrednote. MESTNIK: pri híšniku ▪ Za nekaj lastne koristi hlapčujejo tujim ORODNIK: s híšnikom dvojina gospodarjem. ⏵ prisl. + glag. IMENOVALNIK: híšnika ponižno hlapčevati | spet, vedno hlapčevati RODILNIK: híšnikov ▪ Država je dokazala, da bo ponižno hlapčevala še DAJALNIK: híšnikoma naprej. TOŽILNIK: híšnika MESTNIK: pri híšnikih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s híšnikoma množina jakostni [hlapčeváti] IMENOVALNIK: híšniki IPA: [xlaptʃɛˈʋaːti] RODILNIK: híšnikov tonemski DAJALNIK: híšnikom [hlapčeváti] TOŽILNIK: híšnike IPA: [xlaptʃɛʋàːtí] MESTNIK: pri híšnikih ORODNIK: s híšniki V tonemsko ZOREC jakostno ednina NEDOLOČNIK: hlapčeváti IMENOVALNIK: hȋšnik NAMENILNIK: hlapčevàt RODILNIK: hȋšnika sedanjik DAJALNIK: hȋšniku ednina TOŽILNIK: hȋšnika 1. OSEBA: hlapčújem MESTNIK: pri hȋšniku 2. OSEBA: hlapčúješ ORODNIK: s hȋšnikom 3. dvojina OSEBA: hlapčúje dvojina IMENOVALNIK: hȋšnika 1. OSEBA: hlapčújeva RODILNIK: hȋšnikov 2. OSEBA: hlapčújeta DAJALNIK: hȋšnikoma 3. OSEBA: hlapčújeta TOŽILNIK: hȋšnika množina MESTNIK: pri hȋšnikih 1. OSEBA: hlapčújemo 327 2. OSEBA: hlapčújete dvojina 3. OSEBA: hlapčújejo IMENOVALNIK: hlapčujóči velelnik RODILNIK: hlapčujóčih ednina DAJALNIK: hlapčujóčima 2. OSEBA: hlapčúj TOŽILNIK: hlapčujóči dvojina MESTNIK: pri hlapčujóčih 1. OSEBA: hlapčújva ORODNIK: s hlapčujóčima 2. OSEBA: hlapčújta množina množina IMENOVALNIK: hlapčujóče 1. OSEBA: hlapčújmo RODILNIK: hlapčujóčih 2. OSEBA: hlapčújte DAJALNIK: hlapčujóčim deležnik na -l TOŽILNIK: hlapčujóče moški spol MESTNIK: pri hlapčujóčih EDNINA: hlapčevàl ORODNIK: s hlapčujóčimi DVOJINA: hlapčevála srednji spol MNOŽINA: hlapčeváli ednina ženski spol IMENOVALNIK: hlapčujóče EDNINA: hlapčevála RODILNIK: hlapčujóčega DVOJINA: hlapčeváli DAJALNIK: hlapčujóčemu MNOŽINA: hlapčevále TOŽILNIK: hlapčujóče srednji spol MESTNIK: pri hlapčujóčem EDNINA: hlapčeválo ORODNIK: s hlapčujóčim DVOJINA: hlapčeváli dvojina MNOŽINA: hlapčevála IMENOVALNIK: hlapčujóči deležnik na -č RODILNIK: hlapčujóčih moški spol DAJALNIK: hlapčujóčima ednina TOŽILNIK: hlapčujóči IMENOVALNIK: hlapčujóč MESTNIK: pri hlapčujóčih RODILNIK: hlapčujóčega ORODNIK: s hlapčujóčima DAJALNIK: hlapčujóčemu množina TOŽILNIK: hlapčujóč IMENOVALNIK: hlapčujóča živo hlapčujóčega RODILNIK: hlapčujóčih MESTNIK: pri hlapčujóčem DAJALNIK: hlapčujóčim ORODNIK: s hlapčujóčim TOŽILNIK: hlapčujóča dvojina MESTNIK: pri hlapčujóčih IMENOVALNIK: hlapčujóča ORODNIK: s hlapčujóčimi RODILNIK: hlapčujóčih deležnik na -n DAJALNIK: hlapčujóčima moški spol TOŽILNIK: hlapčujóča ednina MESTNIK: pri hlapčujóčih IMENOVALNIK: hlapčeván ORODNIK: s hlapčujóčima RODILNIK: hlapčevánega množina DAJALNIK: hlapčevánemu IMENOVALNIK: hlapčujóči TOŽILNIK: hlapčeván RODILNIK: hlapčujóčih živo hlapčevánega DAJALNIK: hlapčujóčim MESTNIK: pri hlapčevánem TOŽILNIK: hlapčujóče ORODNIK: s hlapčevánim MESTNIK: pri hlapčujóčih dvojina ORODNIK: s hlapčujóčimi IMENOVALNIK: hlapčevána ženski spol RODILNIK: hlapčevánih ednina DAJALNIK: hlapčevánima IMENOVALNIK: hlapčujóča TOŽILNIK: hlapčevána RODILNIK: hlapčujóče MESTNIK: pri hlapčevánih DAJALNIK: hlapčujóči ORODNIK: s hlapčevánima TOŽILNIK: hlapčujóčo množina MESTNIK: pri hlapčujóči IMENOVALNIK: hlapčeváni ORODNIK: s hlapčujóčo RODILNIK: hlapčevánih 328 DAJALNIK: hlapčevánim ORODNIK: s hlapčevánjem TOŽILNIK: hlapčeváne dvojina MESTNIK: pri hlapčevánih IMENOVALNIK: hlapčevánji ORODNIK: s hlapčevánimi RODILNIK: hlapčevánj ženski spol DAJALNIK: hlapčevánjema ednina TOŽILNIK: hlapčevánji IMENOVALNIK: hlapčevána MESTNIK: pri hlapčevánjih RODILNIK: hlapčeváne ORODNIK: s hlapčevánjema DAJALNIK: hlapčeváni množina TOŽILNIK: hlapčeváno IMENOVALNIK: hlapčevánja MESTNIK: pri hlapčeváni RODILNIK: hlapčevánj ORODNIK: s hlapčeváno DAJALNIK: hlapčevánjem dvojina TOŽILNIK: hlapčevánja IMENOVALNIK: hlapčeváni MESTNIK: pri hlapčevánjih RODILNIK: hlapčevánih ORODNIK: s hlapčevánji DAJALNIK: hlapčevánima tonemsko TOŽILNIK: hlapčeváni NEDOLOČNIK: hlapčeváti MESTNIK: pri hlapčevánih NAMENILNIK: hlapčevȁt ORODNIK: s hlapčevánima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: hlapčeváne 1. OSEBA: hlapčȗjem RODILNIK: hlapčevánih 2. OSEBA: hlapčȗješ DAJALNIK: hlapčevánim 3. OSEBA: hlapčȗje TOŽILNIK: hlapčeváne dvojina MESTNIK: pri hlapčevánih 1. OSEBA: hlapčȗjeva ORODNIK: s hlapčevánimi 2. OSEBA: hlapčȗjeta srednji spol 3. OSEBA: hlapčȗjeta ednina množina IMENOVALNIK: hlapčeváno 1. OSEBA: hlapčȗjemo RODILNIK: hlapčevánega 2. OSEBA: hlapčȗjete DAJALNIK: hlapčevánemu 3. OSEBA: hlapčȗjejo TOŽILNIK: hlapčeváno velelnik MESTNIK: pri hlapčevánem ednina ORODNIK: s hlapčevánim 2. OSEBA: hlapčȗj dvojina dvojina IMENOVALNIK: hlapčeváni 1. OSEBA: hlapčȗjva RODILNIK: hlapčevánih 2. OSEBA: hlapčȗjta DAJALNIK: hlapčevánima množina TOŽILNIK: hlapčeváni 1. OSEBA: hlapčȗjmo MESTNIK: pri hlapčevánih 2. OSEBA: hlapčȗjte ORODNIK: s hlapčevánima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: hlapčevána EDNINA: hlapčevȁl RODILNIK: hlapčevánih DVOJINA: hlapčevála DAJALNIK: hlapčevánim MNOŽINA: hlapčeváli TOŽILNIK: hlapčevána ženski spol MESTNIK: pri hlapčevánih EDNINA: hlapčevȃla ORODNIK: s hlapčevánimi DVOJINA: hlapčeváli DELEŽJE NA -aje: hlapčeváje MNOŽINA: hlapčevále glagolnik srednji spol ednina EDNINA: hlapčeválo IMENOVALNIK: hlapčevánje DVOJINA: hlapčeváli RODILNIK: hlapčevánja MNOŽINA: hlapčevála DAJALNIK: hlapčevánju deležnik na -č TOŽILNIK: hlapčevánje moški spol MESTNIK: pri hlapčevánju ednina 329 IMENOVALNIK: hlapčuj č tudi hlapčuj č MESTNIK: pri hlapčuj čih RODILNIK: hlapčuj čega ORODNIK: s hlapčuj čima DAJALNIK: hlapčuj čemu množina TOŽILNIK: hlapčuj č tudi hlapčuj č IMENOVALNIK: hlapčuj ča živo hlapčuj čega RODILNIK: hlapčuj čih MESTNIK: pri hlapčuj čem DAJALNIK: hlapčuj čim ORODNIK: s hlapčuj čim TOŽILNIK: hlapčuj ča dvojina MESTNIK: pri hlapčuj čih IMENOVALNIK: hlapčuj ča ORODNIK: s hlapčuj čimi RODILNIK: hlapčuj čih deležnik na -n DAJALNIK: hlapčuj čima moški spol TOŽILNIK: hlapčuj ča ednina MESTNIK: pri hlapčuj čih IMENOVALNIK: hlapčeván ORODNIK: s hlapčuj čima RODILNIK: hlapčevánega množina DAJALNIK: hlapčevánemu IMENOVALNIK: hlapčuj či TOŽILNIK: hlapčeván RODILNIK: hlapčuj čih živo hlapčevánega DAJALNIK: hlapčuj čim MESTNIK: pri hlapčevánem TOŽILNIK: hlapčuj če ORODNIK: s hlapčevánim MESTNIK: pri hlapčuj čih dvojina ORODNIK: s hlapčuj čimi IMENOVALNIK: hlapčevána ženski spol RODILNIK: hlapčevánih ednina DAJALNIK: hlapčevánima IMENOVALNIK: hlapčuj ča TOŽILNIK: hlapčevána RODILNIK: hlapčuj če MESTNIK: pri hlapčevánih DAJALNIK: hlapčuj či ORODNIK: s hlapčevánima TOŽILNIK: hlapčuj čo množina MESTNIK: pri hlapčuj či IMENOVALNIK: hlapčeváni ORODNIK: s hlapčuj čo RODILNIK: hlapčevánih dvojina DAJALNIK: hlapčevánim IMENOVALNIK: hlapčuj či TOŽILNIK: hlapčeváne RODILNIK: hlapčuj čih MESTNIK: pri hlapčevánih DAJALNIK: hlapčuj čima ORODNIK: s hlapčevánimi TOŽILNIK: hlapčuj či ženski spol MESTNIK: pri hlapčuj čih ednina ORODNIK: s hlapčuj čima IMENOVALNIK: hlapčevána množina RODILNIK: hlapčeváne IMENOVALNIK: hlapčuj če DAJALNIK: hlapčeváni RODILNIK: hlapčuj čih TOŽILNIK: hlapčeváno DAJALNIK: hlapčuj čim MESTNIK: pri hlapčeváni TOŽILNIK: hlapčuj če ORODNIK: s hlapčeváno MESTNIK: pri hlapčuj čih dvojina ORODNIK: s hlapčuj čimi IMENOVALNIK: hlapčeváni srednji spol RODILNIK: hlapčevánih ednina DAJALNIK: hlapčevánima IMENOVALNIK: hlapčuj če TOŽILNIK: hlapčeváni RODILNIK: hlapčuj čega MESTNIK: pri hlapčevánih DAJALNIK: hlapčuj čemu ORODNIK: s hlapčevánima TOŽILNIK: hlapčuj če množina MESTNIK: pri hlapčuj čem IMENOVALNIK: hlapčeváne ORODNIK: s hlapčuj čim RODILNIK: hlapčevánih dvojina DAJALNIK: hlapčevánim IMENOVALNIK: hlapčuj či TOŽILNIK: hlapčeváne RODILNIK: hlapčuj čih MESTNIK: pri hlapčevánih DAJALNIK: hlapčuj čima ORODNIK: s hlapčevánimi TOŽILNIK: hlapčuj či srednji spol 330 ednina IPA: [xɔkaíːd ] IMENOVALNIK: hlapčeváno RODILNIK: hlapčevánega STALNE ZVEZE DAJALNIK: hlapčevánemu TOŽILNIK: hlapčeváno buča hokaido MESTNIK: pri hlapčevánem manjša okrogla buča hruškaste oblike s trdo ORODNIK: s hlapčevánim oranžno lupino in oranžnim mesom; SIN.: hokaido dvojina buča IMENOVALNIK: hlapčeváni ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: hlapčevánih juha iz buče hokaido | namaz iz buče hokaido DAJALNIK: hlapčevánima ▪ Juha iz buče hokaido pomaga ob črevesnih kolikah TOŽILNIK: hlapčeváni in prebavnih zastojih. MESTNIK: pri hlapčevánih ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v ORODNIK: s hlapčevánima rodilniku množina n g buče hokaido IMENOVALNIK: hlapčevána ▪ Za 2 obroka potrebujemo: 600 g buče hokaido, 1 RODILNIK: hlapčevánih čebulo, 1 žlico masla, 1 žličko karija, 500 ml DAJALNIK: hlapčevánim zelenjavne čiste juhe ... TOŽILNIK: hlapčevána ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri hlapčevánih ▪ Meso japonske buče hokaido ima blago aromo in ORODNIK: s hlapčevánimi se zelo dobro ujema z ingverjem in čilijem. DELEŽJE NA -aje: hlapčevȃje ▪▪▪ glagolnik ▪ Bučni pire naredimo tako, da kose buče hokaido ednina prepražimo, pretlačimo in ohladimo. IMENOVALNIK: hlapčevȃnje RODILNIK: hlapčevȃnja hokaido buča DAJALNIK: hlapčevȃnju manjša okrogla buča hruškaste oblike s trdo TOŽILNIK: hlapčevȃnje oranžno lupino in oranžnim mesom; SIN.: buča MESTNIK: pri hlapčevȃnju hokaido ORODNIK: s hlapčevȃnjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Če boste uporabili aromatično hokaido bučo, je ni IMENOVALNIK: hlapčevȃnji treba lupiti. RODILNIK: hlapčevȃnj ▪ V glineni lonec po plasteh naložimo čez noč DAJALNIK: hlapčevȃnjema namočen in odcejen rdeči fižol, na kocke narezano TOŽILNIK: hlapčevȃnji hokaido bučo, narezano korenje in gomoljno zeleno MESTNIK: pri hlapčevȃnjih z listi. ORODNIK: s hlapčevȃnjema ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku množina ▪ Za kosilo lahko pripravite gobovo juhico, kremno IMENOVALNIK: hlapčevȃnja juho iz brokolija ali rumeno juho iz hokaido buče. RODILNIK: hlapčevȃnj ▪▪▪ DAJALNIK: hlapčevȃnjem ▪ Meso hokaido buč narežemo na kocke. TOŽILNIK: hlapčevȃnja ▪ Za zajtrk pripravimo dušen ali v sopari kuhan MESTNIK: pri hlapčevȃnjih korenček ali hokaido bučo z rozinami in začimbami. ORODNIK: s hlapčevȃnji IZVOR IZVOR po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. ↑hlapec Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido hokaído kot pridevnik [hokaído] hòv medmet [hò ] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN jakostni 1. navadno podvojeno posnema oglašanje psa [hokaído] ▪ »Hov, hov!« se je oglasil pes pod oknom. IPA: [xɔkaˈiːdɔ] ▪ Kot blisk je planil k lini in lajal skoznjo v noč. »Hov, tonemski hov, hov!« [hokaȋdo] 331 ▪ Pes me razumevajoče pogleda, navdušeno bevskne ORODNIK: s hȏvom hov in mi položi levo taco na laket. dvojina 2. kot samostalnik, navadno podvojeno oglašanje psa IMENOVALNIK: hȏva ▪ Ko so šli mimo prve kmetije, jih je z glasnim hov hov RODILNIK: hȏvov pozdravil velik črn mešanec. DAJALNIK: hȏvoma ▪ Ljudje čedalje bolj pozabljamo na svet in bitja okoli TOŽILNIK: hȏva sebe, ki imajo prav tako pravico do življenja. Premalo MESTNIK: pri hȏvih se zavedamo, da je marsikateri hov ali mijav klic na ORODNIK: s hȏvoma pomoč. množina IMENOVALNIK: hȏvi IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: hȏvov jakostni DAJALNIK: hȏvom [hò ] TOŽILNIK: hȏve IPA: [ˈxɔu] MESTNIK: pri hȏvih tonemski ORODNIK: s hȏvi [hȍ ] in IPA: [x u] jakostno ednina v obliki hov IMENOVALNIK: hòv jakostni RODILNIK: hòv [hò hôva] DAJALNIK: hòv IPA: [ˈxɔu ˈxɔːʋa] TOŽILNIK: hòv tonemski MESTNIK: pri hòv [hȍ hȏva] ORODNIK: s hòv IPA: [x u x ːʋà] dvojina IMENOVALNIK: hòv VZOREC RODILNIK: hòv jakostno DAJALNIK: hòv ednina TOŽILNIK: hòv IMENOVALNIK: hòv MESTNIK: pri hòv RODILNIK: hôva ORODNIK: s hòv DAJALNIK: hôvu množina TOŽILNIK: hòv IMENOVALNIK: hòv MESTNIK: pri hôvu RODILNIK: hòv ORODNIK: s hôvom DAJALNIK: hòv dvojina TOŽILNIK: hòv IMENOVALNIK: hôva MESTNIK: pri hòv RODILNIK: hôvov ORODNIK: s hòv DAJALNIK: hôvoma tonemsko TOŽILNIK: hôva ednina MESTNIK: pri hôvih IMENOVALNIK: hȍv ORODNIK: s hôvoma RODILNIK: hȍv množina DAJALNIK: hȍv IMENOVALNIK: hôvi TOŽILNIK: hȍv RODILNIK: hôvov MESTNIK: pri hȍv DAJALNIK: hôvom ORODNIK: s hȍv TOŽILNIK: hôve dvojina MESTNIK: pri hôvih IMENOVALNIK: hȍv ORODNIK: s hôvi RODILNIK: hȍv tonemsko DAJALNIK: hȍv ednina TOŽILNIK: hȍv IMENOVALNIK: hȍv MESTNIK: pri hȍv RODILNIK: hȏva ORODNIK: s hȍv DAJALNIK: hȏvu množina TOŽILNIK: hȍv IMENOVALNIK: hȍv MESTNIK: pri hȏvu RODILNIK: hȍv 332 DAJALNIK: hȍv TOŽILNIK: hŕčka TOŽILNIK: hȍv MESTNIK: pri hŕčku MESTNIK: pri hȍv ORODNIK: s hŕčkom ORODNIK: s hȍv dvojina IMENOVALNIK: hŕčka IZVOR RODILNIK: hŕčkov imitativna beseda, ki posnema lajanje DAJALNIK: hŕčkoma TOŽILNIK: hŕčka hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [h rčək] MESTNIK: pri hŕčkih POMEN ORODNIK: s hŕčkoma 1. manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in množina kratkim repom; IMENOVALNIK: hŕčki primerjaj lat. Cricetinae RODILNIK: hŕčkov ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Sredi kovinske kletke je majhno gnezdo, v njem pa DAJALNIK: hŕčkom se skriva rjavi hrček, ljubljenček šestletne deklice. TOŽILNIK: hŕčke MESTNIK: pri hŕčkih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Hrček živi povprečno dve do tri leta, najdlje pa pet ORODNIK: s hŕčki let. tonemsko ▪ Kolo je optimalen način rekreacije. Hrčki ga ednina nagonsko poganjajo. IMENOVALNIK: hȓček RODILNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku hȓčka ▪ V naravi živi več kot 20 vrst hrčkov, vendar jih je DAJALNIK: hȓčku za hišne ljubljenčke primernih le pet. TOŽILNIK: hȓčka ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri hȓčku ▪ Doslej je imela hrčka, morskega prašička in ORODNIK: s hȓčkom skobčevko, sedaj pa si želi akvaterarij. dvojina ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: hȓčka ▪ Najbolje so se obnesle komercialne kletke za RODILNIK: hȓčkov hrčke, narejene iz plastike ali pa kovinske. DAJALNIK: hȓčkoma ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: hȓčka hrček in morski prašiček MESTNIK: pri hȓčkih ▪ Hrčkom in morskim prašičkom je treba hladno in ORODNIK: s hȓčkoma mirno mesto zagotoviti najkasneje takrat, ko se množina temperatura povzpne do 25 stopinj. IMENOVALNIK: hȓčki 2. ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, RODILNIK: hȓčkov zlasti nepotrebne stvari DAJALNIK: hȓčkom ▪ Bi ob kukanju v vašo garderobno omaro hitro TOŽILNIK: hȓčke ugotovili, da ste hrček, se pravi nekdo, ki hrani tudi MESTNIK: pri hȓčkih tiste kose oblačil, ki jih je oblekel le trikrat – prvič, ORODNIK: s hȓčki zadnjič in nikoli več? ▪ Nisem pedanten. Hrček sem, ki vse shrani. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE kitajski hrček jakostni iz zoologije manjši hrček, navadno s sivkasto rjavo [h rčək] dlako in temno progo po hrbtu ter daljšim IPA: [ˈxəɾtʃək] repom; primerjaj lat. Cricetulus griseus tonemski ▪ Kitajski hrčki so precej teritorialni, vendar jih lahko [h rčək] imate več skupaj, če so skupaj odraščali in se med IPA: [x ɾtʃ k] seboj poznajo. ▪ Roborovski in kitajski hrček sta težja za vzrejo, VZOREC najde se ju le pri resnih rejcih, zato sta redkejša. jakostno ednina pomladanski hrček IMENOVALNIK: hŕček iz biologije goba z vijugasto nagubanim rdeče rjavim RODILNIK: hŕčka klobukom nepravilne oblike in svetlejšim betom; DAJALNIK: hŕčku primerjaj lat. Gyromitra esculenta 333 ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri hrúšicah ▪ Surov pomladanski hrček je strupena in celo ORODNIK: s hrúšicama smrtno nevarna goba. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: hrúšice ▪ Pomladanski hrček je pri nas razmeroma redek, RODILNIK: hrúšic nahaja pa se na seznamu zavarovanih gob. DAJALNIK: hrúšicam TOŽILNIK: hrúšice zlati hrček MESTNIK: pri hrúšicah iz zoologije večji hrček s svetlo rjavo, rumenkasto ORODNIK: s hrúšicami dlako; primerjaj lat. Mesocricetus auratus tonemsko ▪ Zlati hrčki so doma na Bližnjem vzhodu, čeprav divje ednina populacije niso številne. IMENOVALNIK: hrúšica ▪ Pri nas niti pri zlatem hrčku niti pri morskem RODILNIK: hrúšice prašičku ni razširjena kakšna posebno nevarna kužna DAJALNIK: hrúšici bolezen, da bi jih bilo treba cepiti proti njej. TOŽILNIK: hrúšico MESTNIK: pri hrúšici IZVOR ORODNIK: s hrȗšico = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. * xъrčьkъ, dvojina glej ↑hrkati IMENOVALNIK: hrúšici RODILNIK: hrȗšic hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica] DAJALNIK: hrúšicama POMEN TOŽILNIK: hrúšici iz botanike nizka okrasna rastlina z modrim MESTNIK: pri hrúšicah grozdastim socvetjem; ORODNIK: primerjaj lat. Muscari; s hrúšicama SIN.: iz množina botanike modra hrušica ▪ Narcise so v bujnem razcvetu, prav nič ne zaostajajo IMENOVALNIK: hrúšice hijacinte in hrušice, prebujajo pa se že zgodnje sorte RODILNIK: hrȗšic tulipanov. DAJALNIK: hrúšicam ▪ Ob rumeno cvetočo forzicijo se lepo podajo modro TOŽILNIK: hrúšice cvetoče hrušice. MESTNIK: pri hrúšicah ▪ Mrežasta perunika in hrušice cvetijo prihodnje leto ORODNIK: s hrúšicami znova, če jih po cvetenju še naprej negujete, dokler listi ne ovenijo. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE modra hrušica jakostni iz botanike nizka okrasna rastlina z modrim [hrúšica] grozdastim socvetjem; primerjaj lat. Muscari; SIN.: iz IPA: [ˈxɾuːʃitsa] botanike hrušica tonemski ▪ Na gredice ali v večja zunanja korita med tulipane [hrúšica] na gosto posadimo modro hrušico, da barva tulipanov IPA: [xɾùːʃítsa] pride še bolj do izraza. ▪ Vazice so napolnili z vodo in vanje dali šopke VZOREC rezanega cvetja – modre hrušice in spominčice, jakostno vijolice in brsteče veje breze. ednina IMENOVALNIK: hrúšica šmarna hrušica RODILNIK: hrúšice iz botanike grm z rumenkasto belimi cvetovi, užitnimi DAJALNIK: hrúšici plodovi in jeseni izrazito barvitimi listi, ki raste TOŽILNIK: hrúšico zlasti na prisojnih apnenčastih tleh; primerjaj lat. MESTNIK: pri hrúšici Amelanchier ORODNIK: s hrúšico ▪ Šmarna hrušica spomladi nosi lepe bele cvetove, dvojina listni brsti so obarvani bakreno, konec julija nosi IMENOVALNIK: hrúšici rdeče črne užitne sadeže, jeseni pa oranžno rdeče RODILNIK: hrúšic listje. DAJALNIK: hrúšicama ▪ Jesenska sprememba šmarne hrušice iz zelene v TOŽILNIK: hrúšici ognjeno rdečo je vredna slikarskega mojstra. 334 DAJALNIK: inhaláciji IZVOR TOŽILNIK: inhalácijo iz * hruša < pslov. * kruša, glej ↑hruška MESTNIK: pri inhaláciji ORODNIK: z inhalácijo inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola dvojina IMENOVALNIK: [inhalácija] inhaláciji P RODILNIK: OMEN inhalácij 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, DAJALNIK: inhalácijama zdravilne učinkovine v dihala TOŽILNIK: ; inhaláciji SIN.: inhaliranje MESTNIK: pri inhalácijah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: parna, vlažna inhalacija z inhalácijama množina ▪ Za klasično parno inhalacijo nalijemo vročo vodo v veliko posodo, vanjo kanemo nekaj kapljic IMENOVALNIK: inhalácije aromatičnega olja in držimo obraz nad paro. RODILNIK: inhalácij DAJALNIK: inhalácijam ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. inhalacija pomaga TOŽILNIK: inhalácije ▪ Pri kašlju in zamašenem nosu bodo najbolj MESTNIK: pri inhalácijah pomagale inhalacije in parne kopeli, ki se jih ORODNIK: z inhalácijami vdihava skozi nos. tonemsko ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku v obliki inhalacij IMENOVALNIK: inhalácija ▪ Ob vnetju zgornjih dihal so učinkovita pomoč tudi RODILNIK: inhalácije zdravilni čaji v obliki inhalacij. DAJALNIK: inhaláciji ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: inhalácijo ▪ Vnetje lahko blažite z inhalacijami, ki bodo MESTNIK: pri inhaláciji zmehčale sluz. ORODNIK: z inhalȃcijo ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku dvojina ▪ Osnovna tekočina za inhalacijo v inhalatorjih je IMENOVALNIK: inhaláciji fiziološka raztopina, raztopina kuhinjske soli, po RODILNIK: inhalȃcij nasvetu zdravnika pa lahko dodajamo tudi DAJALNIK: inhalácijama predpisana zdravila. TOŽILNIK: inhaláciji ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri inhalácijah ▪ Po terapiji z inhalacijami nima več težav z dihali. ORODNIK: z inhalácijama 2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi množina dihala; IMENOVALNIK: inhalácije SIN.: inhaliranje ▪ Običajno je tako, da okužena voda pride skozi tuš in RODILNIK: inhalȃcij vdihavamo drobne kapljice in hlape, včasih pa za DAJALNIK: inhalácijam inhalacijo zadošča že umivanje rok s tako vodo. TOŽILNIK: inhalácije ▪ Kemikalije lahko ob inhalaciji povzročijo motnje v MESTNIK: pri inhalácijah centralnem živčnem sistemu, omedlevico, slabost. ORODNIK: z inhalácijami ▪ Stik z alergenom je lahko neposredno prek kože ali z inhalacijo. IZVOR prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz IZGOVOR IN OBLIKE poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati jakostni [inhalácija] inhalácijski inhalácijska inhalácijsko in IPA: [iŋxaˈlaːtsija] inhalacíjski inhalacíjska inhalacíjsko pridevnik tonemski [inhaláciski] in [inhalacíjski] [inhalácija] POMEN IPA: [iŋxalàːtsíja] 1. ki je v zvezi z inhalacijo, tj. vnašanjem, zajemanjem vodnih hlapov, zdravila, zdravilne VZOREC učinkovine v dihala jakostno ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda inhalacijski glukokortikoid, kortikosteroid | IMENOVALNIK: inhalácija inhalacijsko zdravilo RODILNIK: inhalácije 335 ▪ Diagnozo astme potrdi ugoden odziv na RODILNIK: inhalácijske protivnetne inhalacijske glukokortikoide. DAJALNIK: inhalácijski ▪ Pri astmi z rednim jemanjem zdravil, kot so TOŽILNIK: inhalácijsko inhalacijski kortikosteroidi, zaviramo obnavljanje MESTNIK: pri inhalácijski vnetja v dihalnih poteh. ORODNIK: z inhalácijsko ▪ Redna uporaba inhalacijskih zdravil je pri dvojina zdravljenju astme zelo pomembna, a ni edini pogoj IMENOVALNIK: inhalácijski uspešnega zdravljenja. RODILNIK: inhalácijskih 2. ki je v zvezi z inhalacijo, tj. nehotenim, DAJALNIK: inhalácijskima neželenim vnašanjem česa v telo skozi dihala TOŽILNIK: inhalácijski ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri inhalácijskih inhalacijski alergen ORODNIK: z inhalácijskima ▪ Pelodi zelišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic množina sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki IMENOVALNIK: inhalácijske pridejo v telo skozi dihala. RODILNIK: inhalácijskih ▪ Na zdravljenje so sprejeli štiri otroke, pri katerih je DAJALNIK: inhalácijskim med kopanjem v bazenih prišlo do inhalacijske TOŽILNIK: inhalácijske zastrupitve s klorom. MESTNIK: pri inhalácijskih ORODNIK: z inhalácijskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [inhaláciski] in [inhalacíjski] IMENOVALNIK: inhalácijsko IPA: [iŋxaˈlaːtsiski] in [iŋxalaˈtsiːski] RODILNIK: inhalácijskega tonemski DAJALNIK: inhalácijskemu [inhaláciski] in [inhalacȋjski] TOŽILNIK: inhalácijsko IPA: [iŋxalàːtsíski] in [iŋxalatsíːskì] MESTNIK: pri inhalácijskem ORODNIK: z inhalácijskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: inhalácijski OSNOVNIK RODILNIK: inhalácijskih moški spol DAJALNIK: inhalácijskima ednina TOŽILNIK: inhalácijski IMENOVALNIK: inhalácijski MESTNIK: pri inhalácijskih RODILNIK: inhalácijskega ORODNIK: z inhalácijskima DAJALNIK: inhalácijskemu množina TOŽILNIK: inhalácijski IMENOVALNIK: inhalácijska živo inhalácijskega RODILNIK: inhalácijskih MESTNIK: pri inhalácijskem DAJALNIK: inhalácijskim ORODNIK: z inhalácijskim TOŽILNIK: inhalácijska dvojina MESTNIK: pri inhalácijskih IMENOVALNIK: inhalácijska ORODNIK: z inhalácijskimi RODILNIK: inhalácijskih tonemsko DAJALNIK: inhalácijskima OSNOVNIK TOŽILNIK: inhalácijska moški spol MESTNIK: pri inhalácijskih ednina ORODNIK: z inhalácijskima IMENOVALNIK: inhalácijski množina RODILNIK: inhalácijskega IMENOVALNIK: inhalácijski DAJALNIK: inhalácijskemu RODILNIK: inhalácijskih TOŽILNIK: inhalácijski DAJALNIK: inhalácijskim živo inhalácijskega TOŽILNIK: inhalácijske MESTNIK: pri inhalácijskem MESTNIK: pri inhalácijskih ORODNIK: z inhalácijskim ORODNIK: z inhalácijskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: inhalácijska ednina RODILNIK: inhalácijskih IMENOVALNIK: inhalácijska DAJALNIK: inhalácijskima 336 TOŽILNIK: inhalácijska OSNOVNIK MESTNIK: pri inhalácijskih moški spol ORODNIK: z inhalácijskima ednina množina IMENOVALNIK: inhalacíjski IMENOVALNIK: inhalácijski RODILNIK: inhalacíjskega RODILNIK: inhalácijskih DAJALNIK: inhalacíjskemu DAJALNIK: inhalácijskim TOŽILNIK: inhalacíjski TOŽILNIK: inhalácijske živo inhalacíjskega MESTNIK: pri inhalácijskih MESTNIK: pri inhalacíjskem ORODNIK: z inhalácijskimi ORODNIK: z inhalacíjskim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: inhalacíjska IMENOVALNIK: inhalácijska RODILNIK: inhalacíjskih RODILNIK: inhalácijske DAJALNIK: inhalacíjskima DAJALNIK: inhalácijski TOŽILNIK: inhalacíjska TOŽILNIK: inhalácijsko MESTNIK: pri inhalacíjskih MESTNIK: pri inhalácijski ORODNIK: z inhalacíjskima ORODNIK: z inhalácijsko množina dvojina IMENOVALNIK: inhalacíjski IMENOVALNIK: inhalácijski RODILNIK: inhalacíjskih RODILNIK: inhalácijskih DAJALNIK: inhalacíjskim DAJALNIK: inhalácijskima TOŽILNIK: inhalacíjske TOŽILNIK: inhalácijski MESTNIK: pri inhalacíjskih MESTNIK: pri inhalácijskih ORODNIK: z inhalacíjskimi ORODNIK: z inhalácijskima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: inhalácijske IMENOVALNIK: inhalacíjska RODILNIK: inhalácijskih RODILNIK: inhalacíjske DAJALNIK: inhalácijskim DAJALNIK: inhalacíjski TOŽILNIK: inhalácijske TOŽILNIK: inhalacíjsko MESTNIK: pri inhalácijskih MESTNIK: pri inhalacíjski ORODNIK: z inhalácijskimi ORODNIK: z inhalacíjsko srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: inhalacíjski IMENOVALNIK: inhalácijsko RODILNIK: inhalacíjskih RODILNIK: inhalácijskega DAJALNIK: inhalacíjskima DAJALNIK: inhalácijskemu TOŽILNIK: inhalacíjski TOŽILNIK: inhalácijsko MESTNIK: pri inhalacíjskih MESTNIK: pri inhalácijskem ORODNIK: z inhalacíjskima ORODNIK: z inhalácijskim množina dvojina IMENOVALNIK: inhalacíjske IMENOVALNIK: inhalácijski RODILNIK: inhalacíjskih RODILNIK: inhalácijskih DAJALNIK: inhalacíjskim DAJALNIK: inhalácijskima TOŽILNIK: inhalacíjske TOŽILNIK: inhalácijski MESTNIK: pri inhalacíjskih MESTNIK: pri inhalácijskih ORODNIK: z inhalacíjskimi ORODNIK: z inhalácijskima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: inhalácijska IMENOVALNIK: inhalacíjsko RODILNIK: inhalácijskih RODILNIK: inhalacíjskega DAJALNIK: inhalácijskim DAJALNIK: inhalacíjskemu TOŽILNIK: inhalácijska TOŽILNIK: inhalacíjsko MESTNIK: pri inhalácijskih MESTNIK: pri inhalacíjskem ORODNIK: z inhalácijskimi ORODNIK: z inhalacíjskim in dvojina jakostno IMENOVALNIK: inhalacíjski 337 RODILNIK: inhalacíjskih TOŽILNIK: inhalacȋjske DAJALNIK: inhalacíjskima MESTNIK: pri inhalacȋjskih TOŽILNIK: inhalacíjski ORODNIK: z inhalacȋjskimi MESTNIK: pri inhalacíjskih srednji spol ORODNIK: z inhalacíjskima ednina množina IMENOVALNIK: inhalacȋjsko IMENOVALNIK: inhalacíjska RODILNIK: inhalacȋjskega RODILNIK: inhalacíjskih DAJALNIK: inhalacȋjskemu DAJALNIK: inhalacíjskim TOŽILNIK: inhalacȋjsko TOŽILNIK: inhalacíjska MESTNIK: pri inhalacȋjskem MESTNIK: pri inhalacíjskih ORODNIK: z inhalacȋjskim ORODNIK: z inhalacíjskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: inhalacȋjski OSNOVNIK RODILNIK: inhalacȋjskih moški spol DAJALNIK: inhalacȋjskima ednina TOŽILNIK: inhalacȋjski IMENOVALNIK: inhalacȋjski MESTNIK: pri inhalacȋjskih RODILNIK: inhalacȋjskega ORODNIK: z inhalacȋjskima DAJALNIK: inhalacȋjskemu množina TOŽILNIK: inhalacȋjski IMENOVALNIK: inhalacȋjska živo inhalacȋjskega RODILNIK: inhalacȋjskih MESTNIK: pri inhalacȋjskem DAJALNIK: inhalacȋjskim ORODNIK: z inhalacȋjskim TOŽILNIK: inhalacȋjska dvojina MESTNIK: pri inhalacȋjskih IMENOVALNIK: inhalacȋjska ORODNIK: z inhalacȋjskimi RODILNIK: inhalacȋjskih DAJALNIK: inhalacȋjskima IZVOR TOŽILNIK: inhalacȋjska ↑inhalacija MESTNIK: pri inhalacȋjskih ORODNIK: z inhalacȋjskima inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola množina [inhalíranje] IMENOVALNIK: inhalacȋjski POMEN RODILNIK: inhalacȋjskih 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, DAJALNIK: inhalacȋjskim zdravilne učinkovine v dihala; TOŽILNIK: SIN.: inhalacija inhalacȋjske ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri inhalacȋjskih inhaliranje pomaga ORODNIK: z inhalacȋjskimi ▪ Inhaliranje pomaga ublažiti nahod in globok ženski spol kašelj. ednina ▪ Na voljo je veliko analiz, ki kažejo, da redno IMENOVALNIK: inhalacȋjska inhaliranje zdravil prepreči nadaljnji razvoj astme. RODILNIK: inhalacȋjske ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: inhalacȋjski ▪ Po naravni poti se znebimo kašlja, če trem litrom TOŽILNIK: inhalacȋjsko vroče vode dodamo dve žlici kamilic in timijana. Vse MESTNIK: pri inhalacȋjski skupaj prelijemo v posodo za inhaliranje. ORODNIK: z inhalacȋjsko ▪ Običajno so stopnje pri jemanju zdravila za dvojina inhaliranje razložene ali tudi narisane v navodilu za IMENOVALNIK: inhalacȋjski uporabo, koristno pa je povprašati tudi farmacevta, RODILNIK: inhalacȋjskih zdravnika ali medicinsko sestro. DAJALNIK: inhalacȋjskima ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: inhalacȋjski ▪ Spominjam se večkratnega inhaliranja sopare MESTNIK: pri inhalacȋjskih kamilic, ko smo kot otroci prebolevali obolenja ORODNIK: z inhalacȋjskima dihal. množina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: inhalacȋjske ▪ Naravni učinek, ki ga poleti pridobimo v bližini RODILNIK: inhalacȋjskih morja, lahko vse leto vzdržujemo z inhaliranjem ali DAJALNIK: inhalacȋjskim 338 nanašanjem kakovostno obdelane morske vode na IMENOVALNIK: inhalȋranje sluznico. RODILNIK: inhalȋranja ▪ Nos odmašite z inhaliranjem pare. DAJALNIK: inhalȋranju 2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima TOŽILNIK: inhalȋranje pri kajenju MESTNIK: pri inhalȋranju ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z inhalȋranjem ▪ Inhaliranje cigaretnega dima povzroča kronično dvojina obstruktivno pljučno bolezen. IMENOVALNIK: inhalȋranji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: inhalȋranj ▪ Učinek inhaliranja butana je omamen, uživalci DAJALNIK: inhalȋranjema imajo menda občutek »letenja ali lebdenja«, TOŽILNIK: inhalȋranji posledice pa so ob pogosti uporabi lahko tudi MESTNIK: pri inhalȋranjih smrtne. ORODNIK: z inhalȋranjema ▪▪▪ množina ▪ Sledi THC v telesnih tekočinah se lahko pokažejo, IMENOVALNIK: inhalȋranja tudi če THC ni bil zaužit z inhaliranjem, ampak je bila RODILNIK: inhalȋranj oseba samo izpostavljena dimu marihuane. DAJALNIK: inhalȋranjem 2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo TOŽILNIK: inhalȋranja skozi dihala; SIN.: inhalacija MESTNIK: pri inhalȋranjih ▪ Stroka priznava, da o prionih za zdaj vemo zelo ORODNIK: z inhalȋranji malo, zato nihče ne more predvideti, kaj se bo dogajalo v primeru njihovega inhaliranja. IZVOR ↑inhalirati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati] [inhalíranje] POMEN IPA: [iŋxaˈliːɾanjɛ] 1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, tonemski zdravilne učinkovine v dihala [inhalȋranje] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [iŋxalíːɾànjɛ] inhalirati paro V ▪ V vrelo vodo dajte nekaj soli, kamiličnega ali ZOREC jakostno žajbljevega izvlečka in inhalirajte paro. ednina ▪ Če inhaliramo hlape sveže naribanega hrena, nam začne iz nosu kapljati, ker učinkovine tako rekoč IMENOVALNIK: inhalíranje takoj razredčijo sluz, zaradi česar se nosna votlina in RODILNIK: inhalíranja sinusi laže očistijo. DAJALNIK: inhalíranju 2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri TOŽILNIK: inhalíranje kajenju MESTNIK: pri inhalíranju ORODNIK: ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku z inhalíranjem dvojina inhalirati dim | inhalirati marihuano ▪ Ko kadilec inhalira dim prižgane cigarete, nikotin v IMENOVALNIK: inhalíranji manj kot desetih sekundah doseže možgane. RODILNIK: inhalíranj ▪ Četudi dima ne inhalirajo, prodrejo strupene snovi DAJALNIK: inhalíranjema v telo s slino in skozi sluznico ustne votline, kjer se TOŽILNIK: inhalíranji še posebno hitro razširijo v krvni obtok. MESTNIK: pri inhalíranjih ⏵ prisl. + glag. ORODNIK: z inhalíranjema globoko inhalirati množina ▪ Lahke cigarete zaradi blažjega okusa ljudje globlje IMENOVALNIK: inhalíranja inhalirajo. RODILNIK: inhalíranj 3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati DAJALNIK: inhalíranjem ▪ Vsaka stvar je prežeta s toplino, z vsakim vdihom TOŽILNIK: inhalíranja inhaliraš to opojno »medčloveškost«. MESTNIK: pri inhalíranjih ▪ Knjigo memorizirajte, inhalirajte jo, pred spanjem jo ORODNIK: z inhalíranji položite pod svojo blazino, pokažite jo svojim tonemsko prijateljem, citirajte jo na zabavah in jo vtkite v svoje ednina življenje. 339 MESTNIK: pri inhalirajóčem IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z inhalirajóčim jakostni dvojina [inhalírati] IMENOVALNIK: inhalirajóča IPA: [iŋxaˈliːɾati] RODILNIK: inhalirajóčih tonemski DAJALNIK: inhalirajóčima [inhalȋrati] TOŽILNIK: inhalirajóča IPA: [iŋxalíːɾàti] MESTNIK: pri inhalirajóčih ORODNIK: z inhalirajóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: inhalirajóči NEDOLOČNIK: inhalírati RODILNIK: inhalirajóčih NAMENILNIK: inhalírat DAJALNIK: inhalirajóčim sedanjik TOŽILNIK: inhalirajóče ednina MESTNIK: pri inhalirajóčih 1. OSEBA: inhalíram ORODNIK: z inhalirajóčimi 2. OSEBA: inhalíraš ženski spol 3. OSEBA: inhalíra ednina dvojina IMENOVALNIK: inhalirajóča 1. OSEBA: inhalírava RODILNIK: inhalirajóče 2. OSEBA: inhalírata DAJALNIK: inhalirajóči 3. OSEBA: inhalírata TOŽILNIK: inhalirajóčo množina MESTNIK: pri inhalirajóči 1. OSEBA: inhalíramo ORODNIK: z inhalirajóčo 2. OSEBA: inhalírate dvojina 3. OSEBA: inhalírajo IMENOVALNIK: inhalirajóči velelnik RODILNIK: inhalirajóčih ednina DAJALNIK: inhalirajóčima 2. OSEBA: inhalíraj TOŽILNIK: inhalirajóči dvojina MESTNIK: pri inhalirajóčih 1. OSEBA: inhalírajva ORODNIK: z inhalirajóčima 2. OSEBA: inhalírajta množina množina IMENOVALNIK: inhalirajóče 1. OSEBA: inhalírajmo RODILNIK: inhalirajóčih 2. OSEBA: inhalírajte DAJALNIK: inhalirajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: inhalirajóče moški spol MESTNIK: pri inhalirajóčih EDNINA: inhalíral ORODNIK: z inhalirajóčimi DVOJINA: inhalírala srednji spol MNOŽINA: inhalírali ednina ženski spol IMENOVALNIK: inhalirajóče EDNINA: inhalírala RODILNIK: inhalirajóčega DVOJINA: inhalírali DAJALNIK: inhalirajóčemu MNOŽINA: inhalírale TOŽILNIK: inhalirajóče srednji spol MESTNIK: pri inhalirajóčem EDNINA: inhalíralo ORODNIK: z inhalirajóčim DVOJINA: inhalírali dvojina MNOŽINA: inhalírala IMENOVALNIK: inhalirajóči deležnik na -č RODILNIK: inhalirajóčih moški spol DAJALNIK: inhalirajóčima ednina TOŽILNIK: inhalirajóči IMENOVALNIK: inhalirajóč MESTNIK: pri inhalirajóčih RODILNIK: inhalirajóčega ORODNIK: z inhalirajóčima DAJALNIK: inhalirajóčemu množina TOŽILNIK: inhalirajóč IMENOVALNIK: inhalirajóča živo inhalirajóčega RODILNIK: inhalirajóčih 340 DAJALNIK: inhalirajóčim MESTNIK: pri inhalíranem TOŽILNIK: inhalirajóča ORODNIK: z inhalíranim MESTNIK: pri inhalirajóčih dvojina ORODNIK: z inhalirajóčimi IMENOVALNIK: inhalírani deležnik na -n RODILNIK: inhalíranih moški spol DAJALNIK: inhalíranima ednina TOŽILNIK: inhalírani IMENOVALNIK: inhalíran MESTNIK: pri inhalíranih RODILNIK: inhalíranega ORODNIK: z inhalíranima DAJALNIK: inhalíranemu množina TOŽILNIK: inhalíran IMENOVALNIK: inhalírana živo inhalíranega RODILNIK: inhalíranih MESTNIK: pri inhalíranem DAJALNIK: inhalíranim ORODNIK: z inhalíranim TOŽILNIK: inhalírana dvojina MESTNIK: pri inhalíranih IMENOVALNIK: inhalírana ORODNIK: z inhalíranimi RODILNIK: inhalíranih glagolnik DAJALNIK: inhalíranima ednina TOŽILNIK: inhalírana IMENOVALNIK: inhalíranje MESTNIK: pri inhalíranih RODILNIK: inhalíranja ORODNIK: z inhalíranima DAJALNIK: inhalíranju množina TOŽILNIK: inhalíranje IMENOVALNIK: inhalírani MESTNIK: pri inhalíranju RODILNIK: inhalíranih ORODNIK: z inhalíranjem DAJALNIK: inhalíranim dvojina TOŽILNIK: inhalírane IMENOVALNIK: inhalíranji MESTNIK: pri inhalíranih RODILNIK: inhalíranj ORODNIK: z inhalíranimi DAJALNIK: inhalíranjema ženski spol TOŽILNIK: inhalíranji ednina MESTNIK: pri inhalíranjih IMENOVALNIK: inhalírana ORODNIK: z inhalíranjema RODILNIK: inhalírane množina DAJALNIK: inhalírani IMENOVALNIK: inhalíranja TOŽILNIK: inhalírano RODILNIK: inhalíranj MESTNIK: pri inhalírani DAJALNIK: inhalíranjem ORODNIK: z inhalírano TOŽILNIK: inhalíranja dvojina MESTNIK: pri inhalíranjih IMENOVALNIK: inhalírani ORODNIK: z inhalíranji RODILNIK: inhalíranih tonemsko DAJALNIK: inhalíranima NEDOLOČNIK: inhalȋrati TOŽILNIK: inhalírani NAMENILNIK: inhalȋrat MESTNIK: pri inhalíranih sedanjik ORODNIK: z inhalíranima ednina množina 1. OSEBA: inhalȋram IMENOVALNIK: inhalírane 2. OSEBA: inhalȋraš RODILNIK: inhalíranih 3. OSEBA: inhalȋra DAJALNIK: inhalíranim dvojina TOŽILNIK: inhalírane 1. OSEBA: inhalȋrava MESTNIK: pri inhalíranih 2. OSEBA: inhalȋrata ORODNIK: z inhalíranimi 3. OSEBA: inhalȋrata srednji spol množina ednina 1. OSEBA: inhalȋramo IMENOVALNIK: inhalírano 2. OSEBA: inhalȋrate RODILNIK: inhalíranega 3. OSEBA: inhalȋrajo DAJALNIK: inhalíranemu velelnik TOŽILNIK: inhalírano ednina 341 2. OSEBA: inhalȋraj TOŽILNIK: inhaliraj či dvojina MESTNIK: pri inhaliraj čih 1. OSEBA: inhalȋrajva ORODNIK: z inhaliraj čima 2. OSEBA: inhalȋrajta množina množina IMENOVALNIK: inhaliraj če 1. OSEBA: inhalȋrajmo RODILNIK: inhaliraj čih 2. OSEBA: inhalȋrajte DAJALNIK: inhaliraj čim deležnik na -l TOŽILNIK: inhaliraj če moški spol MESTNIK: pri inhaliraj čih EDNINA: inhalȋral ORODNIK: z inhaliraj čimi DVOJINA: inhalȋrala srednji spol MNOŽINA: inhalȋrali ednina ženski spol IMENOVALNIK: inhaliraj če EDNINA: inhalȋrala RODILNIK: inhaliraj čega DVOJINA: inhalȋrali DAJALNIK: inhaliraj čemu MNOŽINA: inhalȋrale TOŽILNIK: inhaliraj če srednji spol MESTNIK: pri inhaliraj čem EDNINA: inhalȋralo ORODNIK: z inhaliraj čim DVOJINA: inhalȋrali dvojina MNOŽINA: inhalȋrala IMENOVALNIK: inhaliraj či deležnik na -č RODILNIK: inhaliraj čih moški spol DAJALNIK: inhaliraj čima ednina TOŽILNIK: inhaliraj či IMENOVALNIK: inhaliraj č tudi inhaliraj č MESTNIK: pri inhaliraj čih RODILNIK: inhaliraj čega ORODNIK: z inhaliraj čima DAJALNIK: inhaliraj čemu množina TOŽILNIK: inhaliraj č tudi inhaliraj č IMENOVALNIK: inhaliraj ča živo inhaliraj čega RODILNIK: inhaliraj čih MESTNIK: pri inhaliraj čem DAJALNIK: inhaliraj čim ORODNIK: z inhaliraj čim TOŽILNIK: inhaliraj ča dvojina MESTNIK: pri inhaliraj čih IMENOVALNIK: inhaliraj ča ORODNIK: z inhaliraj čimi RODILNIK: inhaliraj čih deležnik na -n DAJALNIK: inhaliraj čima moški spol TOŽILNIK: inhaliraj ča ednina MESTNIK: pri inhaliraj čih IMENOVALNIK: inhalȋran ORODNIK: z inhaliraj čima RODILNIK: inhalȋranega množina DAJALNIK: inhalȋranemu IMENOVALNIK: inhaliraj či TOŽILNIK: inhalȋran RODILNIK: inhaliraj čih živo inhalȋranega DAJALNIK: inhaliraj čim MESTNIK: pri inhalȋranem TOŽILNIK: inhaliraj če ORODNIK: z inhalȋranim MESTNIK: pri inhaliraj čih dvojina ORODNIK: z inhaliraj čimi IMENOVALNIK: inhalȋrana ženski spol RODILNIK: inhalȋranih ednina DAJALNIK: inhalȋranima IMENOVALNIK: inhaliraj ča TOŽILNIK: inhalȋrana RODILNIK: inhaliraj če MESTNIK: pri inhalȋranih DAJALNIK: inhaliraj či ORODNIK: z inhalȋranima TOŽILNIK: inhaliraj čo množina MESTNIK: pri inhaliraj či IMENOVALNIK: inhalȋrani ORODNIK: z inhaliraj čo RODILNIK: inhalȋranih dvojina DAJALNIK: inhalȋranim IMENOVALNIK: inhaliraj či TOŽILNIK: inhalȋrane RODILNIK: inhaliraj čih MESTNIK: pri inhalȋranih DAJALNIK: inhaliraj čima ORODNIK: z inhalȋranimi 342 ženski spol TOŽILNIK: inhalȋranji ednina MESTNIK: pri inhalȋranjih IMENOVALNIK: inhalȋrana ORODNIK: z inhalȋranjema RODILNIK: inhalȋrane množina DAJALNIK: inhalȋrani IMENOVALNIK: inhalȋranja TOŽILNIK: inhalȋrano RODILNIK: inhalȋranj MESTNIK: pri inhalȋrani DAJALNIK: inhalȋranjem ORODNIK: z inhalȋrano TOŽILNIK: inhalȋranja dvojina MESTNIK: pri inhalȋranjih IMENOVALNIK: inhalȋrani ORODNIK: z inhalȋranji RODILNIK: inhalȋranih DAJALNIK: inhalȋranima IZVOR TOŽILNIK: inhalȋrani prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in MESTNIK: pri inhalȋranih ‛v’ + hālāre ‛dihati’ ORODNIK: z inhalȋranima množina inkunábula inkunábule samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: inhalȋrane [inkunábula] RODILNIK: inhalȋranih POMEN DAJALNIK: inhalȋranim iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; TOŽILNIK: inhalȋrane SIN.: iz bibliotekarstva prvotisk MESTNIK: pri inhalȋranih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z inhalȋranimi dragocena inkunabula srednji spol ▪ Dobrih 500 let stara samostanska knjižnica hrani ednina okrog 12.000 knjig, med njimi posebno dragocene IMENOVALNIK: inhalȋrano inkunabule. RODILNIK: inhalȋranega ▪ Med starimi tiski je tudi 21 dragocenih inkunabul, DAJALNIK: inhalȋranemu pohvalijo se lahko z Dalmatinovo Biblijo, več TOŽILNIK: inhalȋrano zanimivimi naravoslovnimi deli in seveda z MESTNIK: pri inhalȋranem izvirnikom Škofjeloškega pasijona. ORODNIK: z inhalȋranim ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina zbirka inkunabul IMENOVALNIK: inhalȋrani ▪ Naša knjižnica ima peto največjo zbirko inkunabul RODILNIK: inhalȋranih na svetu. DAJALNIK: inhalȋranima ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: inhalȋrani inkunabula in rokopis MESTNIK: pri inhalȋranih ▪ Opisuje izvor in vsebino latinskega rokopisnega ORODNIK: z inhalȋranima misala iz leta 1481, ki je v zbirki rokopisov in množina inkunabul pri zasebnem zbiralcu v Torontu. IMENOVALNIK: inhalȋrana RODILNIK: inhalȋranih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: inhalȋranim jakostni TOŽILNIK: inhalȋrana [inkunábula] MESTNIK: pri inhalȋranih IPA: [iŋkuˈnaːbula] ORODNIK: z inhalȋranimi tonemski glagolnik [inkunȃbula] ednina IPA: [iŋkunáːbùla] IMENOVALNIK: inhalȋranje RODILNIK: inhalȋranja VZOREC DAJALNIK: inhalȋranju jakostno TOŽILNIK: inhalȋranje ednina MESTNIK: pri inhalȋranju IMENOVALNIK: inkunábula ORODNIK: z inhalȋranjem RODILNIK: inkunábule dvojina DAJALNIK: inkunábuli IMENOVALNIK: inhalȋranji TOŽILNIK: inkunábulo RODILNIK: inhalȋranj MESTNIK: pri inkunábuli DAJALNIK: inhalȋranjema ORODNIK: z inkunábulo 343 dvojina tonemski IMENOVALNIK: inkunábuli [inspicijȅnt] RODILNIK: inkunábul IPA: [inspitsij nt] DAJALNIK: inkunábulama TOŽILNIK: inkunábuli VZOREC MESTNIK: pri inkunábulah jakostno ORODNIK: z inkunábulama ednina množina IMENOVALNIK: inspiciènt IMENOVALNIK: inkunábule RODILNIK: inspiciênta RODILNIK: inkunábul DAJALNIK: inspiciêntu DAJALNIK: inkunábulam TOŽILNIK: inspiciênta TOŽILNIK: inkunábule MESTNIK: pri inspiciêntu MESTNIK: pri inkunábulah ORODNIK: z inspiciêntom ORODNIK: z inkunábulami dvojina tonemsko IMENOVALNIK: inspiciênta ednina RODILNIK: inspiciêntov IMENOVALNIK: inkunȃbula DAJALNIK: inspiciêntoma RODILNIK: inkunȃbule TOŽILNIK: inspiciênta DAJALNIK: inkunȃbuli MESTNIK: pri inspiciêntih TOŽILNIK: inkunȃbulo ORODNIK: z inspiciêntoma MESTNIK: pri inkunȃbuli množina ORODNIK: z inkunȃbulo IMENOVALNIK: inspiciênti dvojina RODILNIK: inspiciêntov IMENOVALNIK: inkunȃbuli DAJALNIK: inspiciêntom RODILNIK: inkunȃbul TOŽILNIK: inspiciênte DAJALNIK: inkunȃbulama MESTNIK: pri inspiciêntih TOŽILNIK: inkunȃbuli ORODNIK: z inspiciênti MESTNIK: pri inkunȃbulah tonemsko ORODNIK: z inkunȃbulama ednina množina IMENOVALNIK: inspiciȅnt IMENOVALNIK: inkunȃbule RODILNIK: inspiciénta RODILNIK: inkunȃbul DAJALNIK: inspiciéntu DAJALNIK: inkunȃbulam TOŽILNIK: inspiciénta TOŽILNIK: inkunȃbule MESTNIK: pri inspiciéntu tudi pri inspiciȇntu MESTNIK: pri inkunȃbulah ORODNIK: z inspiciéntom ORODNIK: z inkunȃbulami dvojina IMENOVALNIK: inspiciénta IZVOR RODILNIK: inspiciéntov in inspiciȇntov prevzeto iz nlat. incunabula, prvotneje ‛zgodnja DAJALNIK: inspiciéntoma oblika’, množina od lat. incūnābulum ‛povoj, TOŽILNIK: inspiciénta plenica’ MESTNIK: pri inspiciéntih in pri inspiciȇntih ORODNIK: z inspiciéntoma inspiciènt inspiciênta; tudi inšpiciènt samostalnik množina IMENOVALNIK: moškega spola [inspicijènt] inspiciénti POMEN RODILNIK: inspiciéntov in inspiciȇntov DAJALNIK: inspiciéntom iz teatrologije kdor vodi potek predstave ▪ Na velikem odru se niso zvrstili le igralci, ampak tudi TOŽILNIK: inspiciénte scenski mojstri, lektorice, maskerke, inspicienti – MESTNIK: pri inspiciéntih in pri inspiciȇntih skratka vsi, ki za predstave skrbijo od prvega soja luči ORODNIK: z inspiciénti in z inspiciȇnti in še potem, ko zastor že pade. ▪ Inspicienti morajo imeti v glavi ves režijski koncept. IZVOR prevzeto prek nem. Inspizient iz lat. inspiciens IZGOVOR IN OBLIKE ‛ogledujoč si’, iz inspicere ‛ogledovati si, jakostni preizkušati’ < ‛gledati noter’ [inspicijènt] IPA: [inspitsiˈjɛnt] 344 inšpiciènt inšpiciênta; glej inspiciènt samostalnik ORODNIK: z inšpiciéntoma množina moškega spola [inšpicijènt] POMEN IMENOVALNIK: inšpiciénti RODILNIK: inšpiciéntov in inšpiciȇntov iz teatrologije kdor vodi potek predstave ▪ Zaposlen je kot inšpicient opere in baleta, hkrati pa DAJALNIK: inšpiciéntom je tudi asistent režije pri operi, predvsem pri TOŽILNIK: inšpiciénte italijanskem repertoarju. MESTNIK: pri inšpiciéntih in pri inšpiciȇntih ▪ V zadnjih letih si je poleg slovesa nepogrešljivega ORODNIK: z inšpiciénti in z inšpiciȇnti inšpicienta prislužil tudi sloves zelo priljubljenega vodnika po operno-baletni hiši. IZVOR ↑inspicient IZGOVOR IN OBLIKE jakostni ítak in ìtak členek [ítak] in [ìtak] [inšpicijènt] POMEN IPA: [inʃpitsiˈjɛnt] 1. knjižno pogovorno izraža, poudarja samoumevnost tonemski povedanega [inšpicijȅnt] ▪ Moji profesorji so rekli, da z mano itak ne bo nič. IPA: [inʃpitsij nt] ▪ Od znanstvene monografije itak ne pričakujemo drugega kot to, da bo znanstveno objektivna, dobro VZOREC napisana in informativna. jakostno ▪ Pri nas v hiši je precej glasno, zunaj pa itak. ednina 1.1. knjižno pogovorno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja IMENOVALNIK: inšpiciènt dejansko stanje, samoumevnost, RODILNIK: inšpiciênta nespremenljivost povedanega ne glede na DAJALNIK: inšpiciêntu morebitno nestrinjanje, pomisleke TOŽILNIK: inšpiciênta ▪ Raje se bodo posvetili naslednji sezoni, ker je ta že MESTNIK: pri inšpiciêntu itak izgubljena. ORODNIK: z inšpiciêntom ▪ Nekje je bilo treba začeti, vsak začetek pa je že dvojina itak pregovorno težek. IMENOVALNIK: inšpiciênta ▪ Prebivalcev že itak nimamo 100.000, marveč le RODILNIK: inšpiciêntov nekaj čez 70 tisoč. DAJALNIK: inšpiciêntoma 1.2. knjižno pogovorno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja TOŽILNIK: inšpiciênta nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k MESTNIK: pri inšpiciêntih že obstoječemu ORODNIK: z inšpiciêntoma ▪ Kaj nam bo daljinsko ogrevanje, ko nam je že itak množina prevroče. IMENOVALNIK: inšpiciênti ▪ Ne bom podprl tega amandmaja, ker bi že itak ne RODILNIK: inšpiciêntov najboljši zakon še poslabšal. DAJALNIK: inšpiciêntom ▪ Zdi se, kot da gre v volilni kampanji zgolj za TOŽILNIK: inšpiciênte pridobivanje še neopredeljenih volivcev, opredeljeni MESTNIK: pri inšpiciêntih pa da so že itak osvojeni. ORODNIK: z inšpiciênti ▪ Če boste na pravem mestu uporabili pravo besedo, tonemsko vas bodo gotovo imeli za še pametnejšega, kot ste ednina že itak. IMENOVALNIK: inšpiciȅnt 1.3. knjižno pogovorno izraža potrditev prej RODILNIK: inšpiciénta povedanega DAJALNIK: inšpiciéntu ▪ A če mi je kaj težil? Itak! Pa sem ga pomiril. TOŽILNIK: inšpiciénta 2. kot veznik, knjižno pogovorno izraža, poudarja MESTNIK: pri inšpiciéntu tudi pri inšpiciȇntu samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev ORODNIK: z inšpiciéntom dvojina za predhodno izjavo ▪ Lahko se derejo, kar hočejo, itak nihče ne razume. IMENOVALNIK: inšpiciénta RODILNIK: inšpiciéntov in inšpiciȇntov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: inšpiciéntoma jakostni TOŽILNIK: inšpiciénta [ítak] in [ìtak] MESTNIK: pri inšpiciéntih in pri inšpiciȇntih 345 IPA: [ˈiːtak] in [ˈitak] ▪ V Pišecah pri Brežicah se je rodil slovenski tonemski jezikoslovec Maks Pleteršnik, avtor slovensko- [ȋtak] in [ȉtak] nemškega slovarja. IPA: [íːtàk] in [ítàk] ▪ Nekateri jezikoslovci se ukvarjajo z vsemi vidiki pomena, drugi pa le s tistimi, ki so neodvisni od FRAZEOLOGIJA konteksta. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Itak da ja. delo jezikoslovca | mnenje jezikoslovcev knjižno pogovorno izraža, poudarja govorčevo ▪ Ponudil je natančnejši vpogled v delo jezikoslovca, prepričanost o samoumevnosti povedanega; ki se je v prejšnjem stoletju pričel znanstveno izraža govorčevo potrditev prej povedanega; ukvarjati s primerjalnim jezikoslovjem. seveda, vsekakor ▪ Glede zlaganja, zlasti glede nekaterih tipov zloženk, so mnenja jezikoslovcev različna. ▪ Do kakšnega leta nazaj se nisem spraševala, ▪ V Ribnici so se začele prireditve ob 150-letnici izobrazba ja ali ne ... itak da ja, treba je diplomirati. rojstva jezikoslovca Stanislava Škrabca. Itak da ne. ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku ▪ V Nemčiji je konec osemdesetih let prejšnjega knjižno pogovorno izraža, poudarja govorčevo stoletja veliko jezikoslovcev in računalničarjev iz šol prepričanost o neprimernosti, neutemeljenosti prestopilo v gospodarstvo. česa; nikakor ne ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku + sam. beseda v ▪ Patetični ste, vam je to jasno? Ni, itak da ne ... dajalniku ▪ Meni je pri devetnajstih umrla mati in kaj naj zdaj? ▪ Redakcijo je zaupala jezikoslovcu Mateju Cigaletu, Se smilim samemu sebi?! Itak da ne! Tako je ki je opravil izjemno delo. življenje, treba je naprej živeti! ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Poleg Kopitarjevega sodelovanja in dopisovanja z Ja itak. ruskimi jezikoslovci ter politiki je bil zelo pomemben knjižno pogovorno izraža govorčevo posmehljivo tudi krog Matije Čopa in Franceta Prešerna. pritrjevanje; izraža govorčev dvom o čem ⏵ priredna zveza ▪ V trgovini dobiš vse, kar si lahko izmisliš, plus milijon jezikoslovec in pesnik, jezikoslovec in pisatelj, dodatkov in nadomestil … to je vse naravno … ja jezikoslovec in prevajalec, jezikoslovec in slavist, itak. jezikoslovec in (literarni) zgodovinar ▪ Zvezda je oddaljena 13 miljard svetlobnih let, vejo, ▪ Matija Čop je bil jezikoslovec in literarni zgodovinar da je manjša od naše ... ja itak. Kako lahko vejo ter teoretik. toliko, ko pa današnji znanstveniki ne znajo pojasniti ▪ Srbščina in hrvaščina sta od dogovora hrvaških in pojavov ki se dogajajo pred našim nosom. srbskih pisateljev in jezikoslovcev leta 1850 veljali za dve narečji istega, srbohrvaškega knjižnega jezika. IZVOR 1.1. študent ali diplomant jezikoslovja iz i ‛in’ + ↑tak ▪ Polovica študentov na našem lektoratu je jezikoslovcev, ki študirajo ruščino in jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola srbščino/hrvaščino in so si izbrali slovenščino kot dodatni slovanski predmet. [jezikoslôvəc] P ▪ Glede na področje študija so izmenjavam najbolj OMEN 1. strokovnjak za jezikoslovje naklonjeni študenti poslovnih ved, jezikoslovci, študenti filozofskih in socialnih ved ter inženirji ⏵ prid. beseda + sam. beseda različnih področij. ameriški, nemški, ruski, slovenski, srbski ▪ To delo je najbolje prepustiti diplomiranim jezikoslovec | pomemben, priznan, ugleden, vodilen jezikoslovcem in prevajalcem. jezikoslovec | znamenit, znan jezikoslovec ▪ Pripravili so pogovor o delu največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Večina članov skupine, uglednih jezikoslovcev, jakostni nasprotuje zakonu v predlagani obliki. [jezikoslôvəc] ▪ Njihov jezik navdušuje številne jezikoslovce. IPA: [jɛzikɔˈslɔːʋəts] ▪ Dopisoval si je z največjimi jezikoslovci svojega tonemski časa. [jezikoslȏvəc] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [jɛzikɔsl ːʋ ts] jezikoslovec se je rodil, umrl KDAJ, KJE | jezikoslovci se ukvarjajo V S ČIM ZOREC 346 jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina slovansko, slovensko jezikoslovje | sodobno, IMENOVALNIK: jezikoslôvec zgodovinsko jezikoslovje RODILNIK: jezikoslôvca ▪ Njegovi raziskovalni rezultati ohranjajo v DAJALNIK: jezikoslôvcu slovenskem jezikoslovju trajno veljavo. TOŽILNIK: jezikoslôvca ▪ Zlasti korpusi so v sodobnem jezikoslovju zelo MESTNIK: pri jezikoslôvcu pomembni. ORODNIK: z jezikoslôvcem ▪ Trenutno pripravlja doktorat iz nemškega dvojina jezikoslovja. IMENOVALNIK: jezikoslôvca ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: jezikoslôvcev področje jezikoslovja | veje jezikoslovja DAJALNIK: jezikoslôvcema ▪ Sodobne informacijske tehnologije tudi na TOŽILNIK: jezikoslôvca področje jezikoslovja prinašajo pomembne MESTNIK: pri jezikoslôvcih spremembe. ORODNIK: z jezikoslôvcema ▪ Sociolingvistika je tista veja jezikoslovja, ki se množina posebej ukvarja z družbeno in družabno platjo jezika. IMENOVALNIK: jezikoslôvci RODILNIK: jezikoslôvcev ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ukvarjati se z jezikoslovjem DAJALNIK: jezikoslôvcem ▪ Do zadnjega se je ukvarjal z jezikoslovjem, bil je TOŽILNIK: jezikoslôvce vnet etimolog. MESTNIK: pri jezikoslôvcih ▪ Študentje se natančneje seznanjajo s slovenskim ORODNIK: z jezikoslôvci jezikoslovjem tonemsko , potem pa še s književnostjo. ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Jezikovne tehnologije so teoretično pomagalo, ki IMENOVALNIK: jezikoslȏvec ga sodobno jezikoslovje vsekakor potrebuje. RODILNIK: jezikoslȏvca ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: jezikoslȏvcu ▪ Pri lektoriranju je bila zelo natančna in je vedno TOŽILNIK: jezikoslȏvca kritično spremljala novosti v jezikoslovju. MESTNIK: pri jezikoslȏvcu ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z jezikoslȏvcem ▪ Na univerzi v Londonu se je specializirala v fonetiki dvojina ter pozneje naredila doktorat iz jezikoslovja. IMENOVALNIK: jezikoslȏvca 1.1. študij te vede RODILNIK: jezikoslȏvcev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: jezikoslȏvcema profesor jezikoslovja | študent jezikoslovja | študij TOŽILNIK: jezikoslȏvca jezikoslovja MESTNIK: pri jezikoslȏvcih ▪ Trenutno je zaposlen kot profesor jezikoslovja in ORODNIK: z jezikoslȏvcema izobraževanja na področju angleškega jezika. množina ▪ Domači strokovnjaki in podiplomski študentje IMENOVALNIK: jezikoslȏvci jezikoslovja so predstavili svoja raziskovalna ter RODILNIK: jezikoslȏvcev magistrska dela in doktorske disertacije. DAJALNIK: jezikoslȏvcem ▪ Odločil se je za študij jezikoslovja in odšel na TOŽILNIK: jezikoslȏvce Dunaj, kjer je leta 1861 končal študij klasične MESTNIK: pri jezikoslȏvcih filologije. ORODNIK: z jezikoslȏvci ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku oddelek za jezikoslovje BESEDOTVORJE ▪ Nastajajoči študijski program romanistike feminativ: jezikoslôvka nameravajo na oddelku za jezikoslovje vključiti v svoje programe. IZVOR ▪ Zaposlen je bil kot redni profesor za jezikoslovje ↑jezikoslovje in semiologijo. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola študirati jezikoslovje ▪ Najprej je študiral jezikoslovje, potem zgodovino [jezikoslô je] P in nazadnje pravo. OMEN 1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih ▪ Na univerzah na Dunaju, v Gradcu in Leipzigu je predaval slovansko jezikoslovje. 347 ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku množina doktorirati iz jezikoslovja IMENOVALNIK: jezikoslȏvja ▪ Leta 2004 je doktorirala iz jezikoslovja, RODILNIK: jezikoslȏvij podiplomski študij je nadaljevala na univerzi v DAJALNIK: jezikoslȏvjem Trstu. TOŽILNIK: jezikoslȏvja ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri jezikoslȏvjih jezikoslovje in filozofija ORODNIK: z jezikoslȏvji ▪ Šolanje je nadaljeval na Koroškem in na Dunaju, kjer je po maturi študiral jezikoslovje in filozofijo. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE klasično jezikoslovje jakostni 1. jezikoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem [jezikoslô je] stare grščine in latinščine IPA: [jɛzikɔˈslɔːujɛ] ▪ Znal je 19 jezikov, ukvarjal se je s klasičnim tonemski jezikoslovjem, modernimi jeziki in z literarno kritiko. [jezikoslȏ je] 1.1. študij te vede IPA: [jɛzikɔsl ːuj ] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku študirati klasično jezikoslovje VZOREC ▪ Želel je študirati klasično jezikoslovje na Dunaju, jakostno a mu gmotne razmere tega niso omogočale. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: jezikoslôvje ▪ Postal je redni profesor klasičnega jezikoslovja, kar RODILNIK: jezikoslôvja je pomenilo, da je največji strokovnjak za latinščino DAJALNIK: jezikoslôvju in grščino. TOŽILNIK: jezikoslôvje MESTNIK: pri jezikoslôvju korpusno jezikoslovje ORODNIK: z jezikoslôvjem jezikoslovje, ki se pri analizi jezika in dvojina interpretaciji jezikovnih pojavov opira zlasti na IMENOVALNIK: jezikoslôvji besedilne korpuse RODILNIK: jezikoslôvij ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: jezikoslôvjema ▪ Načela gradnje referenčnih korpusov so se zaradi TOŽILNIK: jezikoslôvji hitrega razvoja korpusnega jezikoslovja v zadnjih MESTNIK: pri jezikoslôvjih desetih letih v marsičem spremenila. ORODNIK: z jezikoslôvjema ▪ Predstavljen je metodološki okvir korpusnega množina jezikoslovja, ki je temelj za sodobne jezikovne IMENOVALNIK: jezikoslôvja opise. RODILNIK: jezikoslôvij DAJALNIK: jezikoslôvjem primerjalno jezikoslovje TOŽILNIK: jezikoslôvja 1. jezikoslovje, ki primerja izpričano jezikovno MESTNIK: pri jezikoslôvjih stanje sorodnih jezikov in rekonstruira izhodiščni ORODNIK: z jezikoslôvji prajezik tonemsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina ▪ Oddelku je podarila skoraj 1300 knjižnih enot s IMENOVALNIK: jezikoslȏvje področja primerjalnega jezikoslovja. RODILNIK: jezikoslȏvja ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: jezikoslȏvju ▪ Seminar je namenjen tujim slavistom, zlasti TOŽILNIK: jezikoslȏvje slovenistom, strokovnjakom za primerjalno MESTNIK: pri jezikoslȏvju jezikoslovje ter drugim, ki se s slovenščino ukvarjajo ORODNIK: z jezikoslȏvjem poklicno ali študijsko. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: jezikoslȏvji ▪ Poleg ugotavljanja razlik ima pomembno mesto v RODILNIK: jezikoslȏvij primerjalnem jezikoslovju tudi iskanje jezikovnih DAJALNIK: jezikoslȏvjema univerzalij, pravil, ki veljajo v vseh jezikih. TOŽILNIK: jezikoslȏvji 1.1. študij te vede MESTNIK: pri jezikoslȏvjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z jezikoslȏvjema študij primerjalnega jezikoslovja 348 ▪ Študij primerjalnega jezikoslovja ga je še nekoliko bolj popeljal v tuje jezike. IZVOR ▪ Med slušatelji prevladujejo študenti ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’ primerjalnega jezikoslovja, ki se arabščine učijo kot obveznega neindoevropskega jezika. jezikoslôvka jezikoslôvke samostalnik ženskega spola ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Diplomirala je iz primerjalnega slovanskega [jezikoslô ka] jezikoslovja in iz primerjalnega jezikoslovja POMEN indoevropskih jezikov. 1. strokovnjakinja za jezikoslovje ⏵ prid. beseda + sam. beseda splošno jezikoslovje ▪ Občudujem to izjemno jezikoslovko, preučevalko 1. jezikoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem desetine narečij našega bogatega raznovrstnega splošnih jezikovnih pojavov, lastnosti, ki so jezika. ▪ Še posebno vrednost ima ta pregled, ker ga je skupne večjemu številu jezikov napisala poljska jezikoslovka v poljščini, kar vedenje ▪ Ukvarja se s splošnim jezikoslovjem – vedo, ki o slovenskem slovaropisju širi v najširši slovanski proučuje zakonitosti, skupne veliko jezikom ali celo prostor in v svet nasploh. vsem. ▪▪▪ 1.1. študij te vede ▪ Izbrali so najbolj pogoste kretnje, jezikoslovka pa ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jim je pripravila besedišče in slovar. študent splošnega jezikoslovja ▪ Ker je bonton zelo zanimiva beseda, je o njenem ▪ Nisem pa slovenist, takrat sem bil študent izvoru povprašal jezikoslovko. splošnega jezikoslovja, profesorica je v meni videla 1.1. študentka ali diplomantka jezikoslovja potencial. ▪ Čeprav je po izobrazbi jezikoslovka, ji je izkušnja ▪ Jeseni bo končal študij ruščine in splošnega lektoriranja v gledališču odprla mnoga nova jezikoslovja. vprašanja. strukturalno jezikoslovje IZGOVOR IN OBLIKE jezikoslovje, ki jezik obravnava kot sistem jakostni določljivih binarnih opozicij, navadno po [jezikoslô ka] posameznih jezikovnih ravneh IPA: [jɛzikɔˈslɔːuka] ▪ Predavanja Ferdinanda de Saussura (1857–1913) so tonemski gotovo najbolj referenčno delo modernega, zlasti [jezikoslȏ ka] strukturalnega jezikoslovja. IPA: [jɛzikɔsl ːukà] ▪ Strukturalno jezikoslovje izdeluje formalne modele jezikovnih podatkov, torej sega tudi na področje VZOREC matematike in informatike. jakostno ednina uporabno jezikoslovje IMENOVALNIK: jezikoslôvka jezikoslovje, ki preučuje jezik zlasti v rabi in RODILNIK: jezikoslôvke oblikuje jezikovne opise, modele ob upoštevanju DAJALNIK: jezikoslôvki praktičnih jezikovnih potreb, problemov TOŽILNIK: jezikoslôvko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri jezikoslôvki ▪ Razvoj uporabnega jezikoslovja je zahteval ORODNIK: z jezikoslôvko podatke o jezikovni rabi, in sicer tako rojenih dvojina govorcev kot govorcev nekega jezika kot drugega ali IMENOVALNIK: jezikoslôvki tujega jezika. RODILNIK: jezikoslôvk ▪ Učitelji praktiki in teoretiki s področja uporabnega DAJALNIK: jezikoslovja iščejo poti in raziskujejo sodobnejše, t. jezikoslôvkama TOŽILNIK: i. avtentične pristope, ki omogočajo učinkovitejše jezikoslôvki preverjanje in ocenjevanje učenčeve celostne MESTNIK: pri jezikoslôvkah komunikacijske zmožnosti. ORODNIK: z jezikoslôvkama ▪▪▪ množina ▪ Takšen opis je odgovor na poziv, naj uporabno IMENOVALNIK: jezikoslôvke jezikoslovje poda opise, ki so odraz dejanskega jezika RODILNIK: jezikoslôvk in uporabljajo jezikoslovno teorijo le za DAJALNIK: jezikoslôvkam pojasnjevanje. TOŽILNIK: jezikoslôvke MESTNIK: pri jezikoslôvkah 349 ORODNIK: z jezikoslôvkami ▪ Avtor bralcu podaja etimološko razlago hišnih tonemsko imen vasi ter jezikoslovno analizo jezika. ednina ▪ Znotraj jezikoslovnih teorij je razlikoval dve IMENOVALNIK: jezikoslȏvka komponenti: univerzalno slovnico in slovnice RODILNIK: jezikoslȏvke posebnih jezikov. DAJALNIK: jezikoslȏvki ▪ Revija bo prispevala k nastajanju kakovostnih TOŽILNIK: jezikoslȏvko slovenističnih jezikoslovnih raziskav, obogatenih z MESTNIK: pri jezikoslȏvki idejami in dognanji raziskovalcev različnih ORODNIK: z jezikoslȏvko strokovnih usmeritev. dvojina ▪ Osnovni nivo jezikoslovnega označevanja korpusa je lematizacija, postopek pripisovanja IMENOVALNIK: jezikoslȏvki leme oz. osnovne oblike besede vsaki pojavnici v RODILNIK: jezikoslȏvk korpusu. DAJALNIK: jezikoslȏvkama 2. ki je v zvezi z jezikoslovjem, tj. študijem TOŽILNIK: jezikoslȏvki MESTNIK: pri jezikoslȏvkah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: jezikoslovni predmeti z jezikoslȏvkama množina ▪ Nekaj let je sodelovala na oddelku kot predavateljica jezikoslovnih predmetov. IMENOVALNIK: jezikoslȏvke RODILNIK: jezikoslȏvk I DAJALNIK: ZGOVOR IN OBLIKE jezikoslȏvkam TOŽILNIK: jezikoslȏvke jakostni MESTNIK: pri jezikoslȏvkah [jezikoslô ni] ORODNIK: z jezikoslȏvkami IPA: [jɛzikɔˈslɔːuni] tonemski IZVOR [jezikoslȏ ni] ↑jezikoslovje IPA: [jɛzikɔsl ːunì] VZOREC jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik jakostno [jezikoslô ni] OSNOVNIK POMEN moški spol 1. ki je v zvezi z jezikoslovci ali jezikoslovjem, tj. ednina vedo IMENOVALNIK: jezikoslôvni ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: jezikoslôvnega jezikoslovni priročnik | jezikoslovni prispevek | DAJALNIK: jezikoslôvnemu jezikoslovni vidik | jezikoslovni dosežki | jezikoslovna TOŽILNIK: jezikoslôvni literatura | jezikoslovna revija | jezikoslovna stroka, živo jezikoslôvnega veda, znanost | jezikoslovna terminologija | MESTNIK: pri jezikoslôvnem jezikoslovne teme | jezikoslovno področje | ORODNIK: z jezikoslôvnim jezikoslovno stališče | jezikoslovno vprašanje | dvojina jezikoslovno znanje IMENOVALNIK: jezikoslôvna ▪ Slovnice verjetno ne bo mogel več napisati en sam RODILNIK: človek, ker postajajo spoznanja jezikoslovne jezikoslôvnih znanosti preveč kompleksna. DAJALNIK: jezikoslôvnima ▪ Naslovi presenečajo tudi z jezikoslovnega stališča, TOŽILNIK: jezikoslôvna saj so včasih slovenski, včasih angleški. MESTNIK: pri jezikoslôvnih ▪ Obravnavane so teme različnih jezikoslovnih ORODNIK: z jezikoslôvnima področij, na primer dvojezičnost in jezikovna množina didaktika v antičnem Rimu. IMENOVALNIK: jezikoslôvni 1.1. ki temelji na jezikoslovju, izhaja iz RODILNIK: jezikoslôvnih jezikoslovja, tj. vede DAJALNIK: jezikoslôvnim TOŽILNIK: jezikoslôvne ⏵ prid. beseda + sam. beseda jezikoslovni modeli MESTNIK: pri jezikoslôvnih | jezikoslovna analiza | jezikoslovna teorija ORODNIK: | jezikoslovne raziskave, študije z jezikoslôvnimi | jezikoslovne razprave | jezikoslovno delo | ženski spol jezikoslovno raziskovanje ednina IMENOVALNIK: jezikoslôvna 350 RODILNIK: jezikoslôvne TOŽILNIK: jezikoslȏvna DAJALNIK: jezikoslôvni MESTNIK: pri jezikoslȏvnih TOŽILNIK: jezikoslôvno ORODNIK: z jezikoslȏvnima MESTNIK: pri jezikoslôvni množina ORODNIK: z jezikoslôvno IMENOVALNIK: jezikoslȏvni dvojina RODILNIK: jezikoslȏvnih IMENOVALNIK: jezikoslôvni DAJALNIK: jezikoslȏvnim RODILNIK: jezikoslôvnih TOŽILNIK: jezikoslȏvne DAJALNIK: jezikoslôvnima MESTNIK: pri jezikoslȏvnih TOŽILNIK: jezikoslôvni ORODNIK: z jezikoslȏvnimi MESTNIK: pri jezikoslôvnih ženski spol ORODNIK: z jezikoslôvnima ednina množina IMENOVALNIK: jezikoslȏvna IMENOVALNIK: jezikoslôvne RODILNIK: jezikoslȏvne RODILNIK: jezikoslôvnih DAJALNIK: jezikoslȏvni DAJALNIK: jezikoslôvnim TOŽILNIK: jezikoslȏvno TOŽILNIK: jezikoslôvne MESTNIK: pri jezikoslȏvni MESTNIK: pri jezikoslôvnih ORODNIK: z jezikoslȏvno ORODNIK: z jezikoslôvnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: jezikoslȏvni ednina RODILNIK: jezikoslȏvnih IMENOVALNIK: jezikoslôvno DAJALNIK: jezikoslȏvnima RODILNIK: jezikoslôvnega TOŽILNIK: jezikoslȏvni DAJALNIK: jezikoslôvnemu MESTNIK: pri jezikoslȏvnih TOŽILNIK: jezikoslôvno ORODNIK: z jezikoslȏvnima MESTNIK: pri jezikoslôvnem množina ORODNIK: z jezikoslôvnim IMENOVALNIK: jezikoslȏvne dvojina RODILNIK: jezikoslȏvnih IMENOVALNIK: jezikoslôvni DAJALNIK: jezikoslȏvnim RODILNIK: jezikoslôvnih TOŽILNIK: jezikoslȏvne DAJALNIK: jezikoslôvnima MESTNIK: pri jezikoslȏvnih TOŽILNIK: jezikoslôvni ORODNIK: z jezikoslȏvnimi MESTNIK: pri jezikoslôvnih srednji spol ORODNIK: z jezikoslôvnima ednina množina IMENOVALNIK: jezikoslȏvno IMENOVALNIK: jezikoslôvna RODILNIK: jezikoslȏvnega RODILNIK: jezikoslôvnih DAJALNIK: jezikoslȏvnemu DAJALNIK: jezikoslôvnim TOŽILNIK: jezikoslȏvno TOŽILNIK: jezikoslôvna MESTNIK: pri jezikoslȏvnem MESTNIK: pri jezikoslôvnih ORODNIK: z jezikoslȏvnim ORODNIK: z jezikoslôvnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: jezikoslȏvni OSNOVNIK RODILNIK: jezikoslȏvnih moški spol DAJALNIK: jezikoslȏvnima ednina TOŽILNIK: jezikoslȏvni IMENOVALNIK: jezikoslȏvni MESTNIK: pri jezikoslȏvnih RODILNIK: jezikoslȏvnega ORODNIK: z jezikoslȏvnima DAJALNIK: jezikoslȏvnemu množina TOŽILNIK: jezikoslȏvni IMENOVALNIK: jezikoslȏvna živo jezikoslȏvnega RODILNIK: jezikoslȏvnih MESTNIK: pri jezikoslȏvnem DAJALNIK: jezikoslȏvnim ORODNIK: z jezikoslȏvnim TOŽILNIK: jezikoslȏvna dvojina MESTNIK: pri jezikoslȏvnih IMENOVALNIK: jezikoslȏvna ORODNIK: z jezikoslȏvnimi RODILNIK: jezikoslȏvnih DAJALNIK: jezikoslȏvnima IZVOR 351 ↑jezikoslovje IMENOVALNIK: jezljívi RODILNIK: jezljívih jezljív jezljíva jezljívo pridevnik [jezljí jezljíva DAJALNIK: jezljívim TOŽILNIK: jezljívo] jezljíve POMEN MESTNIK: pri jezljívih 1. ki nima potrpljenja, se hitro razjezi, razburi; ORODNIK: z jezljívimi ženski spol SIN.: ekspresivno jeznorit ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Sem jezljiv in trmast človek. Če me kdo razjezi, mu IMENOVALNIK: jezljíva zlahka ne odpustim. RODILNIK: jezljíve ▪ Ušel jim je, a jezljivi sosedje so se pognali za njim DAJALNIK: jezljívi in kričali. TOŽILNIK: jezljívo 1.1. ki kaže, izraža pomanjkanje potrpljenja, MESTNIK: pri jezljívi jezo, razburjenost ORODNIK: ; z jezljívo SIN.: ekspresivno jeznorit dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: jezljiva narava jezljívi RODILNIK: ▪ Njen jezljivi ton, ki sta ga doživela predstojnik in jezljívih projektantka, ni bil na mestu. DAJALNIK: jezljívima ▪ Včasih ste bolj jezljive narave, sicer pa TOŽILNIK: jezljívi prilagodljivi. MESTNIK: pri jezljívih ▪ Je zelo nadarjena, vendar ima nekoliko ORODNIK: z jezljívima vročekrven, jezljiv značaj. množina ▪ Nič več jezljivih izbruhov, neposrednih očitkov, ki IMENOVALNIK: jezljíve so včasih kar vreli iz njenega grla. RODILNIK: jezljívih DAJALNIK: jezljívim IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: jezljíve MESTNIK: jakostni pri jezljívih ORODNIK: [jezljí jezljíva jezljívo] z jezljívimi srednji spol IPA: [jɛzˈljiːu jɛzˈljiːʋa jɛzˈljiːʋɔ] ednina tonemski IMENOVALNIK: [jezljí jezljíva jezljívo] in [jezljȋ jezljíva jezljívo] jezljívo RODILNIK: jezljívega IPA: [jɛzljìːu jɛzljìːʋá jɛzljìːʋ ] in [jɛzljíːu jɛzljìːʋá DAJALNIK: jɛzljìːʋ ] jezljívemu TOŽILNIK: jezljívo VZOREC MESTNIK: pri jezljívem jakostno ORODNIK: z jezljívim dvojina OSNOVNIK IMENOVALNIK: moški spol jezljívi ednina RODILNIK: jezljívih IMENOVALNIK: DAJALNIK: jezljív jezljívima določno TOŽILNIK: jezljívi jezljívi RODILNIK: MESTNIK: jezljívega pri jezljívih DAJALNIK: ORODNIK: jezljívemu z jezljívima množina TOŽILNIK: jezljív določno IMENOVALNIK: jezljívi jezljíva živo RODILNIK: jezljívega jezljívih MESTNIK: DAJALNIK: pri jezljívem jezljívim ORODNIK: TOŽILNIK: z jezljívim jezljíva dvojina MESTNIK: pri jezljívih IMENOVALNIK: ORODNIK: jezljíva z jezljívimi RODILNIK: PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE jezljívih DAJALNIK: moški spol jezljívima TOŽILNIK: EDNINA: jezljíva bòlj jezljív MESTNIK: ženski spol pri jezljívih ORODNIK: EDNINA: z jezljívima bòlj jezljíva množina srednji spol 352 EDNINA: bòlj jezljívo ORODNIK: z jezljívimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj jezljív IMENOVALNIK: jezljívo ženski spol RODILNIK: jezljívega EDNINA: nàjbolj in nájbolj jezljíva DAJALNIK: jezljívemu srednji spol TOŽILNIK: jezljívo EDNINA: nàjbolj in nájbolj jezljívo MESTNIK: pri jezljívem tonemsko ORODNIK: z jezljívim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: jezljívi ednina RODILNIK: jezljívih IMENOVALNIK: jezljív DAJALNIK: jezljívima določno jezljívi TOŽILNIK: jezljívi RODILNIK: jezljívega MESTNIK: pri jezljívih DAJALNIK: jezljívemu ORODNIK: z jezljívima TOŽILNIK: jezljív množina določno jezljívi IMENOVALNIK: jezljíva živo jezljívega RODILNIK: jezljívih MESTNIK: pri jezljívem DAJALNIK: jezljívim ORODNIK: z jezljívim TOŽILNIK: jezljíva dvojina MESTNIK: pri jezljívih IMENOVALNIK: jezljíva ORODNIK: z jezljívimi RODILNIK: jezljívih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: jezljívima moški spol TOŽILNIK: jezljíva EDNINA: bȍlj jezljív MESTNIK: pri jezljívih ženski spol ORODNIK: z jezljívima EDNINA: bȍlj jezljíva množina srednji spol IMENOVALNIK: jezljívi EDNINA: bȍlj jezljívo RODILNIK: jezljívih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: jezljívim moški spol TOŽILNIK: jezljíve EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jezljív MESTNIK: pri jezljívih ženski spol ORODNIK: z jezljívimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jezljíva ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jezljívo IMENOVALNIK: jezljíva in (tonemska dvojnica) RODILNIK: jezljíve tonemsko DAJALNIK: jezljívi OSNOVNIK TOŽILNIK: jezljívo moški spol MESTNIK: pri jezljívi ednina ORODNIK: z jezljívo IMENOVALNIK: jezljȋv dvojina določno jezljívi IMENOVALNIK: jezljívi RODILNIK: jezljívega RODILNIK: jezljívih DAJALNIK: jezljívemu DAJALNIK: jezljívima TOŽILNIK: jezljȋv TOŽILNIK: jezljívi določno jezljívi MESTNIK: pri jezljívih živo jezljívega ORODNIK: z jezljívima MESTNIK: pri jezljívem množina ORODNIK: z jezljívim IMENOVALNIK: jezljíve dvojina RODILNIK: jezljívih IMENOVALNIK: jezljíva DAJALNIK: jezljívim RODILNIK: jezljívih TOŽILNIK: jezljíve DAJALNIK: jezljívima MESTNIK: pri jezljívih TOŽILNIK: jezljíva 353 MESTNIK: pri jezljívih ženski spol ORODNIK: z jezljívima EDNINA: bȍlj jezljíva množina srednji spol IMENOVALNIK: jezljívi EDNINA: bȍlj jezljívo RODILNIK: jezljívih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: jezljívim moški spol TOŽILNIK: jezljíve EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jezljȋv MESTNIK: pri jezljívih ženski spol ORODNIK: z jezljívimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jezljíva ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jezljívo IMENOVALNIK: jezljíva RODILNIK: jezljíve IZVOR DAJALNIK: jezljívi ↑jeziti TOŽILNIK: jezljívo MESTNIK: pri jezljívi jeznorít jeznoríta jeznoríto pridevnik [jeznorít] ORODNIK: z jezljívo POMEN dvojina 1. ekspresivno ki nima potrpljenja, se hitro razjezi, IMENOVALNIK: jezljívi razburi; RODILNIK: SIN.: jezljiv jezljívih ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku DAJALNIK: jezljívima biti jeznorit TOŽILNIK: jezljívi ▪ Otroka sta razvajena, sitna, jeznorita in silno MESTNIK: pri jezljívih sebična. ORODNIK: z jezljívima ▪ Z leti so vedno bolj nestrpni in jeznoriti, če časopis množina ni pravi čas v nabiralniku. IMENOVALNIK: jezljíve ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: jezljívih ▪ Policisti nasilnega, jeznoritega in vzkipljivega DAJALNIK: jezljívim neznanca še iščejo. TOŽILNIK: jezljíve ▪ Bil je jeznorit in čemeren mož in se je bil takoj MESTNIK: pri jezljívih pripravljen s komerkoli sporeči. ORODNIK: z jezljívimi 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža pomanjkanje srednji spol potrpljenja, jezo, razburjenost; ednina SIN.: jezljiv ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: jezljívo ▪ Poslušal je zbadljivke in jeznorite besede enkrat z RODILNIK: jezljívega ene in potem z druge strani. DAJALNIK: jezljívemu ▪ Že kot otrok je bil precej jeznorite in uporne TOŽILNIK: jezljívo narave. MESTNIK: pri jezljívem ▪ Z graditvijo programa na jeznoritem opozarjanju ORODNIK: z jezljívim na zgodovinske krivice bi se vnaprej odrekel dvojina možnosti zmage. IMENOVALNIK: jezljívi RODILNIK: jezljívih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: jezljívima jakostni TOŽILNIK: jezljívi [jeznorít] MESTNIK: pri jezljívih IPA: [jɛznɔˈɾiːt] ORODNIK: z jezljívima tonemski množina [jeznorȋt] IMENOVALNIK: jezljíva IPA: [jɛznɔɾíːt] RODILNIK: jezljívih DAJALNIK: jezljívim VZOREC TOŽILNIK: jezljíva jakostno MESTNIK: pri jezljívih OSNOVNIK ORODNIK: z jezljívimi moški spol PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ednina moški spol IMENOVALNIK: jeznorít EDNINA: bȍlj jezljȋv RODILNIK: jeznorítega 354 DAJALNIK: jeznorítemu množina TOŽILNIK: jeznorít IMENOVALNIK: jeznoríta živo jeznorítega RODILNIK: jeznorítih MESTNIK: pri jeznorítem DAJALNIK: jeznorítim ORODNIK: z jeznorítim TOŽILNIK: jeznoríta dvojina MESTNIK: pri jeznorítih IMENOVALNIK: jeznoríta ORODNIK: z jeznorítimi RODILNIK: jeznorítih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: jeznorítima moški spol TOŽILNIK: jeznoríta EDNINA: bòlj jeznorít MESTNIK: pri jeznorítih ženski spol ORODNIK: z jeznorítima EDNINA: bòlj jeznoríta množina srednji spol IMENOVALNIK: jeznoríti EDNINA: bòlj jeznoríto RODILNIK: jeznorítih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: jeznorítim moški spol TOŽILNIK: jeznoríte EDNINA: nàjbolj in nájbolj jeznorít MESTNIK: pri jeznorítih ženski spol ORODNIK: z jeznorítimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj jeznoríta ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj jeznoríto IMENOVALNIK: jeznoríta tonemsko RODILNIK: jeznoríte OSNOVNIK DAJALNIK: jeznoríti moški spol TOŽILNIK: jeznoríto ednina MESTNIK: pri jeznoríti IMENOVALNIK: jeznorȋt ORODNIK: z jeznoríto RODILNIK: jeznorítega dvojina DAJALNIK: jeznorítemu IMENOVALNIK: jeznoríti TOŽILNIK: jeznorȋt RODILNIK: jeznorítih živo jeznorítega DAJALNIK: jeznorítima MESTNIK: pri jeznorítem TOŽILNIK: jeznoríti ORODNIK: z jeznorítim MESTNIK: pri jeznorítih dvojina ORODNIK: z jeznorítima IMENOVALNIK: jeznoríta množina RODILNIK: jeznorítih IMENOVALNIK: jeznoríte DAJALNIK: jeznorítima RODILNIK: jeznorítih TOŽILNIK: jeznoríta DAJALNIK: jeznorítim MESTNIK: pri jeznorítih TOŽILNIK: jeznoríte ORODNIK: z jeznorítima MESTNIK: pri jeznorítih množina ORODNIK: z jeznorítimi IMENOVALNIK: jeznoríti srednji spol RODILNIK: jeznorítih ednina DAJALNIK: jeznorítim IMENOVALNIK: jeznoríto TOŽILNIK: jeznoríte RODILNIK: jeznorítega MESTNIK: pri jeznorítih DAJALNIK: jeznorítemu ORODNIK: z jeznorítimi TOŽILNIK: jeznoríto ženski spol MESTNIK: pri jeznorítem ednina ORODNIK: z jeznorítim IMENOVALNIK: jeznoríta dvojina RODILNIK: jeznoríte IMENOVALNIK: jeznoríti DAJALNIK: jeznoríti RODILNIK: jeznorítih TOŽILNIK: jeznoríto DAJALNIK: jeznorítima MESTNIK: pri jeznoríti TOŽILNIK: jeznoríti ORODNIK: z jeznoríto MESTNIK: pri jeznorítih dvojina ORODNIK: z jeznorítima IMENOVALNIK: jeznoríti 355 RODILNIK: jeznorítih DAJALNIK: jeznorȋtemu DAJALNIK: jeznorítima TOŽILNIK: jeznorȋt TOŽILNIK: jeznoríti določno jeznorȋti MESTNIK: pri jeznorítih živo jeznorȋtega ORODNIK: z jeznorítima MESTNIK: pri jeznorȋtem množina ORODNIK: z jeznorȋtim IMENOVALNIK: jeznoríte dvojina RODILNIK: jeznorítih IMENOVALNIK: jeznorȋta DAJALNIK: jeznorítim RODILNIK: jeznorȋtih TOŽILNIK: jeznoríte DAJALNIK: jeznorȋtima MESTNIK: pri jeznorítih TOŽILNIK: jeznorȋta ORODNIK: z jeznorítimi MESTNIK: pri jeznorȋtih srednji spol ORODNIK: z jeznorȋtima ednina množina IMENOVALNIK: jeznoríto IMENOVALNIK: jeznorȋti RODILNIK: jeznorítega RODILNIK: jeznorȋtih DAJALNIK: jeznorítemu DAJALNIK: jeznorȋtim TOŽILNIK: jeznoríto TOŽILNIK: jeznorȋte MESTNIK: pri jeznorítem MESTNIK: pri jeznorȋtih ORODNIK: z jeznorítim ORODNIK: z jeznorȋtimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: jeznoríti ednina RODILNIK: jeznorítih IMENOVALNIK: jeznorȋta DAJALNIK: jeznorítima RODILNIK: jeznorȋte TOŽILNIK: jeznoríti DAJALNIK: jeznorȋti MESTNIK: pri jeznorítih TOŽILNIK: jeznorȋto ORODNIK: z jeznorítima MESTNIK: pri jeznorȋti množina ORODNIK: z jeznorȋto IMENOVALNIK: jeznoríta dvojina RODILNIK: jeznorítih IMENOVALNIK: jeznorȋti DAJALNIK: jeznorítim RODILNIK: jeznorȋtih TOŽILNIK: jeznoríta DAJALNIK: jeznorȋtima MESTNIK: pri jeznorítih TOŽILNIK: jeznorȋti ORODNIK: z jeznorítimi MESTNIK: pri jeznorȋtih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z jeznorȋtima moški spol množina EDNINA: bȍlj jeznorȋt IMENOVALNIK: jeznorȋte ženski spol RODILNIK: jeznorȋtih EDNINA: bȍlj jeznoríta DAJALNIK: jeznorȋtim srednji spol TOŽILNIK: jeznorȋte EDNINA: bȍlj jeznoríto MESTNIK: pri jeznorȋtih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z jeznorȋtimi moški spol srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jeznorȋt ednina ženski spol IMENOVALNIK: jeznorȋto EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jeznoríta RODILNIK: jeznorȋtega srednji spol DAJALNIK: jeznorȋtemu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jeznoríto TOŽILNIK: jeznorȋto in (tonemska dvojnica) MESTNIK: pri jeznorȋtem tonemsko ORODNIK: z jeznorȋtim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: jeznorȋti ednina RODILNIK: jeznorȋtih IMENOVALNIK: jeznorȋt DAJALNIK: jeznorȋtima določno jeznorȋti TOŽILNIK: jeznorȋti RODILNIK: jeznorȋtega MESTNIK: pri jeznorȋtih 356 ORODNIK: z jeznorȋtima množina jéževec jéževca samostalnik moškega spola [jéževəc] IMENOVALNIK: jeznorȋta POMEN RODILNIK: jeznorȋtih iz zoologije glodalec z grobo, navadno temnejšo DAJALNIK: jeznorȋtim dlako in tršimi daljšimi bodicami po hrbtu; primerjaj TOŽILNIK: jeznorȋta lat. Hystricidae MESTNIK: pri jeznorȋtih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z jeznorȋtimi ▪ Največja vrsta ježevca, ki ima tudi najbolje razvite PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE bodice, je do 27 kg težki afriški ježevec. moški spol ▪ Bodice ježevca so eden najbolj priljubljenih EDNINA: bȍlj jeznorȋt namibijskih dekorativnih elementov. ženski spol ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. EDNINA: bȍlj jeznorȋta ▪ Ježevci živijo v puščavah, gozdovih in savanah srednji spol Afrike ter dela Azije z Indonezijo in na Filipinih, eno EDNINA: bȍlj jeznorȋto vrsto najdemo na Apeninskem polotoku. PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ▪ Ježevec se naježi samo takrat, kadar se brani. moški spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jeznorȋt IZGOVOR IN OBLIKE ženski spol jakostni EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jeznorȋta [jéževəc] srednji spol IPA: [ˈjeːʒɛʋəts] EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj jeznorȋto tonemski [j ževəc] in [j ževəc] IZVOR IPA: [jèːʒ ʋəts] in [jéːʒ ʋəts] ↑jezen + ↑rit VZOREC jèžeš medmet [jèžəš] jakostno POMEN ednina 1. izraža, da je govorec čustveno prizadet, IMENOVALNIK: jéževec zaskrbljen, ima o čem pomisleke RODILNIK: jéževca ▪ Ježeš, kaj bodo pa ljudje rekli! DAJALNIK: jéževcu ▪ Kaj pa ti doma? Ježeš, da se ni kaj naredilo? TOŽILNIK: jéževca ▪ Že dvakrat mesečno se mi zdi težek zalogaj, ježeš, MESTNIK: pri jéževcu ali bom zmogla vsak teden? ORODNIK: z jéževcem ▪ Ježeš, ježeš, koliko sestankov in besed. dvojina 1.1. izraža, da je govorec pod vplivom IMENOVALNIK: jéževca določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja RODILNIK: jéževcev ▪ Ježeš, kako je zlat ta človek! DAJALNIK: jéževcema ▪ Ježeš, kakšen razgled! Milijon trepetajočih lučk. TOŽILNIK: jéževca 1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa MESTNIK: pri jéževcih spomni ORODNIK: z jéževcema množina ▪ Ježeš, Janez, si kje videl moj suknjič? ▪ Ježeš, da ne pozabim. IMENOVALNIK: jéževci ▪ Ježeš, pozabil sem, da je praznik. RODILNIK: jéževcev DAJALNIK: jéževcem I TOŽILNIK: jéževce ZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri jéževcih jakostni ORODNIK: z jéževci [jèžəš] tonemsko IPA: [ˈjɛʒəʃ] ednina tonemski IMENOVALNIK: j ževec [jȅžəš] RODILNIK: j ževca IPA: [j ʒ ʃ] DAJALNIK: j ževcu I TOŽILNIK: j ževca ZVOR MESTNIK: pri j ževcu prevzeto iz nem. Jes(s)es (Maria) ‛Jezus Marija’ ORODNIK: z j ževcem 357 dvojina domača jota | kraška, primorska, vipavska jota | IMENOVALNIK: j ževca odlična, okusna jota RODILNIK: j ževcev tudi j ževcev ▪ V cilju se bodo tekači ogreli z juho, za lakoto pa bo DAJALNIK: j ževcema kraška jota z mesom. TOŽILNIK: j ževca ▪ Po vsakem malo daljšem potovanju si najbolj želi MESTNIK: pri j ževcih tudi pri j ževcih domače jote. ORODNIK: z j ževcema ▪ Poskrbeli so za odlično joto in ponudili vina iz množina svojih priznanih kleti. IMENOVALNIK: j ževci ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: j ževcev tudi j ževcev jesti joto | kuhati joto | ponuditi joto | privoščiti si joto DAJALNIK: j ževcem ▪ V sedmih kotlih so prijazni domačini kuhali joto. TOŽILNIK: j ževce ▪ Pohodnikom bodo ponudili joto in klobaso. MESTNIK: pri j ževcih tudi pri j ževcih ▪ V športni dvorani so si tekači in hodci privoščili ORODNIK: z j ževci tudi z j ževci joto. in (tonemska dvojnica) ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tonemsko jota s klobaso | jota z repo ednina ▪ Poleg okrepčil na progi in tradicionalne jote s IMENOVALNIK: j ževec klobaso so po tekmovanju vsi dobili lepe darilne pakete s teranom. RODILNIK: j ževca ▪ Na jedilniku je pogosto zelenjavna mineštra, v DAJALNIK: j ževcu zimskem času pa jota z repo. TOŽILNIK: j ževca MESTNIK: pri j ževcu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku krožnik jote ORODNIK: z j ževcem dvojina ▪ Tisti, ki imate radi jedi na žlico, si boste zelo verjetno lahko privoščili krožnik jote s kosom doma IMENOVALNIK: j ževca pečenega kruha iz krušne peči. RODILNIK: j ževcev ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: j ževcema postreči z joto TOŽILNIK: j ževca ▪ Na cilju so članice društva pohodnikom postregle z MESTNIK: pri j ževcih domačo joto, klobaso ter domačim vinom. ORODNIK: z j ževcema ▪ V planinskem domu se lahko vsako soboto in množina nedeljo ob topli krušni peči okrepčate z joto. IMENOVALNIK: j ževci ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: j ževcev ▪ V planinski koči je dišala jota. DAJALNIK: j ževcem ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: j ževce jota in ričet MESTNIK: pri j ževcih ▪ V domu jih vselej čakata jota ali ričet, konec tedna ORODNIK: z j ževci tudi gobova in zelenjavna juha. ▪ Njegova specialiteta pri kuhi so predvsem mineštre STALNE ZVEZE in jota. drevesni ježevec IZGOVOR IN OBLIKE iz zoologije ježevec z daljšimi gostimi bodicami, ki jakostni pokrivajo vrat, hrbet in oprijemalni rep; primerjaj lat. [jóta] Erethizontidae IPA: [ˈjoːta] ▪ Drevesni ježevci so pretežno ponočnjaki, dan pa tonemski prespijo v drevesnih duplih ali v skalnih razpokah. [j ta] in [j ta] IPA: [jòːtá] in [jóːtà] IZVOR ↑jež VZOREC jakostno jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta] ednina POMEN IMENOVALNIK: jóta primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, RODILNIK: jóte fižola DAJALNIK: jóti ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: jóto MESTNIK: pri jóti 358 ORODNIK: z jóto DAJALNIK: j tam dvojina TOŽILNIK: j te IMENOVALNIK: jóti MESTNIK: pri j tah RODILNIK: jót ORODNIK: z j tami DAJALNIK: jótama TOŽILNIK: jóti IZVOR MESTNIK: pri jótah prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to ORODNIK: z jótama prevzeto iz gal. * iutta množina IMENOVALNIK: jóte jóta2 jóte samostalnik ženskega spola [jóta] RODILNIK: jót POMEN DAJALNIK: jótam deveta črka grške abecede [ι] TOŽILNIK: jóte ▪ V uporabi je bila tudi lambda s podpisano črko jota. MESTNIK: pri jótah ORODNIK: z jótami IZGOVOR IN OBLIKE tonemsko ednina jakostni [jóta] IMENOVALNIK: j ta IPA: [ˈjoːta] RODILNIK: j te tonemski DAJALNIK: j ti [j ta] TOŽILNIK: j to IPA: [jóːtà] MESTNIK: pri j ti ORODNIK: z j to VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: j ti ednina RODILNIK: j t IMENOVALNIK: jóta DAJALNIK: j tama RODILNIK: jóte TOŽILNIK: j ti DAJALNIK: jóti MESTNIK: pri j tah TOŽILNIK: jóto ORODNIK: z j tama MESTNIK: množina pri jóti ORODNIK: z jóto IMENOVALNIK: j te dvojina RODILNIK: j t IMENOVALNIK: jóti DAJALNIK: j tam RODILNIK: jót TOŽILNIK: j te DAJALNIK: jótama MESTNIK: pri j tah TOŽILNIK: jóti ORODNIK: z j tami MESTNIK: pri jótah in (tonemska dvojnica) ORODNIK: tonemsko z jótama množina ednina IMENOVALNIK: jóte IMENOVALNIK: j ta RODILNIK: jót RODILNIK: j te DAJALNIK: jótam DAJALNIK: j ti TOŽILNIK: jóte TOŽILNIK: j to MESTNIK: pri jótah MESTNIK: pri j ti ORODNIK: z jótami ORODNIK: z j to tonemsko dvojina ednina IMENOVALNIK: j ti IMENOVALNIK: j ta RODILNIK: j t RODILNIK: j te DAJALNIK: j tama DAJALNIK: j ti TOŽILNIK: j ti TOŽILNIK: j to MESTNIK: pri j tah MESTNIK: pri j ti ORODNIK: z j tama ORODNIK: množina z j to dvojina IMENOVALNIK: j te IMENOVALNIK: j ti RODILNIK: j t RODILNIK: j t 359 DAJALNIK: j tama tonemski TOŽILNIK: j ti [jȗdo] in [džȗdo] MESTNIK: pri j tah IPA: [júːd ] in [dʒúːd ] ORODNIK: z j tama množina VZOREC IMENOVALNIK: j te ednina RODILNIK: j t IMENOVALNIK: judo DAJALNIK: j tam jakostni [júdo] in [džúdo] TOŽILNIK: j te tonemski [jȗdo] in [džȗdo] MESTNIK: pri j tah RODILNIK: juda ORODNIK: z j tami jakostni [júda] in [džúda] tonemski [jȗda] in [džȗda] IZVOR DAJALNIK: judu prevzeto iz gr. iṓta, to pa iz fenič. jōd jakostni [júdu] in [džúdu] tonemski [jȗdu] in [džȗdu] judo juda samostalnik moškega spola [júdo] in [džúdo] TOŽILNIK: judo POMEN jakostni [júdo] in [džúdo] 1. borilni šport, pri katerem se poskuša tonemski [jȗdo] in [džȗdo] nasprotnika s prijemi in meti vreči na hrbet, po MESTNIK: pri judu izvoru iz Japonske jakostni [pri júdu] in [pri džúdu] tonemski [pri jȗdu] in [pri džȗdu] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: slovenski judo z judom | ženski judo ▪ Slovenski judo se lahko pohvali z imenitnimi uspehi jakostni [z júdom] in [z džúdom] v mladinski konkurenci. tonemski [z jȗdom] in [z džȗdom] dvojina ▪ Ženski judo je v zadnjem času zelo uspešen in praktično ni nobenega večjega tekmovanja, s IMENOVALNIK: juda katerega se naša dekleta ne bi vrnila brez medalj. jakostni [júda] in [džúda] ▪ Tekmovalci in tekmovalke so v vseh kategorijah tonemski [jȗda] in [džȗda] prikazali zares vrhunski judo. RODILNIK: judov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostni [júdo ] in [džúdo ] trenirati judo tonemski [jȗdo ] in [džȗdo ] ▪ Kar 22 let sem zelo aktivno treniral judo in bil pri DAJALNIK: judoma tem zelo uspešen. jakostni [júdoma] in [džúdoma] ▪ Zdaj znam streljati, smučati, obvladam judo in vse tonemski [jȗdoma] in [džȗdoma] spretnosti, ki jih potrebuje policistka. TOŽILNIK: juda ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku jakostni [júda] in [džúda] ▪ Osvojila je prvo zlato kolajno za slovenski judo na tonemski [jȗda] in [džȗda] sredozemskih igrah. MESTNIK: pri judih ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku jakostni [pri júdih] in [pri džúdih] ▪ Za judo se je navdušil že pri svojih osmih letih. tonemski [pri jȗdih] in [pri džȗdih] 2. kot pridevnik ki je v zvezi z borilnim športom, pri ORODNIK: z judoma katerem se poskuša nasprotnika s prijemi, meti jakostni [z júdoma] in [z džúdoma] vreči na tla, zlasti na hrbet tonemski [z jȗdoma] in [z džȗdoma] množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda judo klub IMENOVALNIK: | judo liga, reprezentanca, sekcija judi ▪ V prvem razredu osnovne šole sem se vpisal v jakostni [júdi] in [džúdi] judo klub. tonemski [jȗdi] in [džȗdi] ▪ Slovenska ženska judo reprezentanca je na RODILNIK: judov mednarodnem ekipnem tekmovanju osvojila 2. jakostni [júdo ] in [džúdo ] mesto. tonemski [jȗdo ] in [džȗdo ] ▪ Svoje veščine so pokazali člani judo sekcije. DAJALNIK: judom jakostni [júdom] in [džúdom] IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [jȗdom] in [džȗdom] jakostni TOŽILNIK: jude [júdo] in [džúdo] jakostni [júde] in [džúde] tonemski [jȗde] in [džȗde] IPA: [ˈjuːdɔ] in [ˈdʒuːdɔ] 360 MESTNIK: pri judih ▪ Judo za razliko od karateja ne pozna udarcev, cilj jakostni [pri júdih] in [pri džúdih] judoista je spraviti nasprotnika na tla oziroma na tonemski [pri jȗdih] in [pri džȗdih] hrbet. ORODNIK: z judi ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku jakostni [z júdi] in [z džúdi] ▪ Kar nekaj judoistov je povsem na robu tistih mest tonemski [z jȗdi] in [z džȗdi] jakostne lestvice, ki vodijo na največji športni dogodek prihodnjega leta. v obliki judo ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku jakostni ▪ Včeraj dopoldne so pripravili sprejem za slovenske [júdo] in [džúdo] judoiste. IPA: [ˈjuːdɔ] in [ˈdʒuːdɔ] ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku tonemski ▪ Dvoboj je bil prekinjen v tretji minuti, ko so sodniki [jȗdo] in [džȗdo] dosodili tretji opomin bistriškemu judoistu. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IPA: [júːd ] in [dʒúːd ] ▪ Pomeril se je z nekaterimi najboljšimi judoisti na IZVOR svetu. prevzeto prek nem. Judo, angl. judo iz jap. jūdō, ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Skupni treningi z judoisti dvakrat na dan so bili prvotno ‛nežen način, način brez orožja’, iz jū obojestransko koristni, saj so fantje svojo ‛nežen, mehek’ tj. ‛brez orožja’ + dō ‛pot, način’ pripravljenost preizkušali v borbah. ⏵ priredna zveza judoist judoista samostalnik moškega spola [judoíst] in judoisti in judoistke [džudoíst] ▪ Slovenski judoisti in judoistke nadaljujejo z POMEN zbiranjem kolajn. športnik, ki se ukvarja z judom ⏵ prid. beseda + sam. beseda IZGOVOR IN OBLIKE dober, odličen, uspešen judoist | n-letni judoist | mlad jakostni judoist | nekdanji judoist | obetaven judoist | slovenski [judoíst] in [džudoíst] judoist IPA: [judɔˈiːst] in [dʒudɔˈiːst] ▪ Najboljši judoisti so ta konec tedna merili moči na tonemski tekmah svetovnega pokala. [judoȋst] in [džudoȋst] ▪ Mladi judoisti se učijo, kako se pravilno pade, vrže IPA: [judɔíːst] in [dʒudɔíːst] in napade nasprotnika ter kako se brani. ▪ Med tekmovalci so bili tudi trije slovenski judoisti. VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina judoist doseže KAJ | judoist nastopi | judoist osvoji IMENOVALNIK: judoist KAJ jakostni [judoíst] in [džudoíst] ▪ V tekmovanju mlajših selekcij so vidne uvrstitve tonemski [judoȋst] in [džudoȋst] dosegli judoisti. RODILNIK: judoista ▪ Judoisti bodo nastopili v vseh kategorijah. jakostni [judoísta] in [džudoísta] ▪ Celjski judoist je osvojil sedmo mesto. tonemski [judoȋsta] in [džudoȋsta] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: judoistu judoist v kategoriji do n kg jakostni [judoístu] in [džudoístu] ▪ Celjski judoist v kategoriji do 81 kilogramov bo edini slovenski predstavnik na turnirju. tonemski [judoȋstu] in [džudoȋstu] TOŽILNIK: ▪ Uvodni boji judoistov v najtežjih kategorijah se judoista našim niso izšli po načrtih. jakostni [judoísta] in [džudoísta] ▪ Tekmovanje najboljših evropskih judoistov v tonemski [judoȋsta] in [džudoȋsta] konkurenci do 23 let je razmeroma mlado. MESTNIK: pri judoistu jakostni [pri judoístu] in [pri džudoístu] ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Prejšnji teden je bilo v kampu približno 600 tonemski [pri judoȋstu] in [pri džudoȋstu] judoistov iz 30 držav. ORODNIK: z judoistom ▪ Nastopilo je več kot sto judoistov iz 23 klubov. jakostni [z judoístom] in [z džudoístom] ▪ V nekoliko okrnjeni udeležbi judoistov iz Slovenije, tonemski [z judoȋstom] in [z džudoȋstom] Slovaške, Avstrije in Bosne in Hercegovine so se v dvojina članski konkurenci zmag veselili favoriti. IMENOVALNIK: judoista ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostni [judoísta] in [džudoísta] 361 tonemski [judoȋsta] in [džudoȋsta] 1.1. ki je namenjen, ustanovljen za ukvarjanje RODILNIK: judoistov z judom jakostni [judoísto ] in [džudoísto ] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski [judoȋsto ] in [džudoȋsto ] judoistični klub | judoistični tabor | judoistična DAJALNIK: judoistoma zveza jakostni [judoístoma] in [džudoístoma] ▪ Leta 1952 so ljubljanski študentje ustanovili prvi tonemski [judoȋstoma] in [džudoȋstoma] judoistični klub v Sloveniji. TOŽILNIK: judoista ▪ Judoistični poletni tabor ima za sabo dolgo jakostni [judoísta] in [džudoísta] tradicijo. tonemski [judoȋsta] in [džudoȋsta] ▪ Po dveh letih intenzivnega dela so pri slovenski MESTNIK: pri judoistih judoistični zvezi pripravljeni na največjo tekmo pri jakostni [pri judoístih] in [pri džudoístih] nas. tonemski [pri judoȋstih] in [pri džudoȋstih] 1.2. na katerem se tekmuje v judu ORODNIK: z judoistoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostni [z judoístoma] in [z džudoístoma] judoistični turnir | judoistično tekmovanje tonemski [z judoȋstoma] in [z džudoȋstoma] ▪ Na mednarodnem judoističnem turnirju v BiH so množina slovenski judoisti osvojili 9 kolajn. IMENOVALNIK: judoisti ▪ Na mednarodnem judoističnem tekmovanju jakostni [judoísti] in [džudoísti] mlajših selekcij je nastopilo 330 tekmovalcev in tonemski [judoȋsti] in [džudoȋsti] tekmovalk. RODILNIK: judoistov ▪ S turnirji tretjega kroga v 1. slovenski judoistični jakostni [judoísto ] in [džudoísto ] ligi se bo danes nadaljevalo moštveno državno tonemski [judoȋsto ] in [džudoȋsto ] prvenstvo. DAJALNIK: judoistom 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo judoisti jakostni [judoístom] in [džudoístom] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski [judoȋstom] in [džudoȋstom] judoistična ekipa, reprezentanca | judoistično TOŽILNIK: judoiste zastopstvo jakostni [judoíste] in [džudoíste] ▪ Naša judoistična ekipa se je včeraj vrnila z doslej tonemski [judoȋste] in [džudoȋste] najuspešnejšega SP. MESTNIK: pri judoistih ▪ Judoistična reprezentanca bo štela osem članov. jakostni [pri judoístih] in [pri džudoístih] ▪ Slovensko judoistično zastopstvo ostaja brez tonemski [pri judoȋstih] in [pri džudoȋstih] zmage tudi po drugem nastopu. ORODNIK: z judoisti 1.4. ki se uporablja, izvaja pri judu jakostni [z judoísti] in [z džudoísti] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski [z judoȋsti] in [z džudoȋsti] ▪ V judo se je zaljubila na prvi pogled, ko se je na lastne oči prepričala, da lahko z judoističnimi meti BESEDOTVORJE obvlada tudi precej težje in močnejše moške. feminativ: judoistka IZGOVOR IN OBLIKE IZVOR jakostni prevzeto iz angl. judoist, glej ↑judo [judoístični] in [džudoístični] IPA: [judɔˈiːstitʃni] in [dʒudɔˈiːstitʃni] judoistični tonemski judoistična judoistično pridevnik [judoístični] in [džudoístični] [judoístični] in [džudoístični] P IPA: [judɔìːstítʃni] in [dʒudɔìːstítʃni] OMEN 1. ki je v zvezi z judoisti ali judom VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda OSNOVNIK judoistični trener | judoistični krogi | judoistična moški spol kolajna ednina ▪ Ugledni judoistični trener, ki je bedel nad IMENOVALNIK: judoistični pripravami, nama je večkrat namignil, da naju vidi v finalu OI. jakostni [judoístični] in [džudoístični] ▪ V judoističnih krogih še vedno odmeva nezaupnica tonemski [judoístični] in [džudoístični] RODILNIK: strokovnemu svetu. judoističnega ▪ Po prihodu iz letala so ponosno pokazali svoje jakostni [judoístičnega] in [džudoístičnega] judoistične kolajne. tonemski [judoístičnega] in [džudoístičnega] 362 DAJALNIK: judoističnemu jakostni [z judoístičnimi] in [z džudoístičnimi] jakostni [judoístičnemu] in [džudoístičnemu] tonemski [z judoístičnimi] in [z džudoístičnimi] tonemski [judoístičnemu] in [džudoístičnemu] ženski spol TOŽILNIK: judoistični ednina jakostni [judoístični] in [džudoístični] IMENOVALNIK: judoistična tonemski [judoístični] in [džudoístični] jakostni [judoístična] in [džudoístična] živo judoističnega tonemski [judoístična] in [džudoístična] jakostni [judoístičnega] in [džudoístičnega] RODILNIK: judoistične tonemski [judoístičnega] in [džudoístičnega] jakostni [judoístične] in [džudoístične] MESTNIK: pri judoističnem tonemski [judoístične] in [džudoístične] jakostni [pri judoístičnem] in [pri DAJALNIK: judoistični džudoístičnem] jakostni [judoístični] in [džudoístični] tonemski [pri judoístičnem] in [pri tonemski [judoístični] in [džudoístični] džudoístičnem] TOŽILNIK: judoistično ORODNIK: z judoističnim jakostni [judoístično] in [džudoístično] jakostni [z judoístičnim] in [z džudoístičnim] tonemski [judoístično] in [džudoístično] tonemski [z judoístičnim] in [z džudoístičnim] MESTNIK: pri judoistični dvojina jakostni [pri judoístični] in [pri džudoístični] IMENOVALNIK: judoistična tonemski [pri judoístični] in [pri džudoístični] jakostni [judoístična] in [džudoístična] ORODNIK: z judoistično tonemski [judoístična] in [džudoístična] jakostni [z judoístično] in [z džudoístično] RODILNIK: judoističnih tonemski [z judoístično] in [z džudoístično] jakostni [judoístičnih] in [džudoístičnih] dvojina tonemski [judoístičnih] in [džudoístičnih] IMENOVALNIK: judoistični DAJALNIK: judoističnima jakostni [judoístični] in [džudoístični] jakostni [judoístičnima] in [džudoístičnima] tonemski [judoístični] in [džudoístični] tonemski [judoístičnima] in [džudoístičnima] RODILNIK: judoističnih TOŽILNIK: judoistična jakostni [judoístičnih] in [džudoístičnih] jakostni [judoístična] in [džudoístična] tonemski [judoístičnih] in [džudoístičnih] tonemski [judoístična] in [džudoístična] DAJALNIK: judoističnima MESTNIK: pri judoističnih jakostni [judoístičnima] in [džudoístičnima] jakostni [pri judoístičnih] in [pri džudoístičnih] tonemski [judoístičnima] in [džudoístičnima] tonemski [pri judoístičnih] in [pri TOŽILNIK: judoistični džudoístičnih] jakostni [judoístični] in [džudoístični] ORODNIK: z judoističnima tonemski [judoístični] in [džudoístični] jakostni [z judoístičnima] in [z džudoístičnima] MESTNIK: pri judoističnih tonemski [z judoístičnima] in [z jakostni [pri judoístičnih] in [pri džudoístičnih] džudoístičnima] tonemski [pri judoístičnih] in [pri množina džudoístičnih] IMENOVALNIK: judoistični ORODNIK: z judoističnima jakostni [judoístični] in [džudoístični] jakostni [z judoístičnima] in [z džudoístičnima] tonemski [judoístični] in [džudoístični] tonemski [z judoístičnima] in [z RODILNIK: judoističnih džudoístičnima] jakostni [judoístičnih] in [džudoístičnih] množina tonemski [judoístičnih] in [džudoístičnih] IMENOVALNIK: judoistične DAJALNIK: judoističnim jakostni [judoístične] in [džudoístične] jakostni [judoístičnim] in [džudoístičnim] tonemski [judoístične] in [džudoístične] tonemski [judoístičnim] in [džudoístičnim] RODILNIK: judoističnih TOŽILNIK: judoistične jakostni [judoístičnih] in [džudoístičnih] jakostni [judoístične] in [džudoístične] tonemski [judoístičnih] in [džudoístičnih] tonemski [judoístične] in [džudoístične] DAJALNIK: judoističnim MESTNIK: pri judoističnih jakostni [judoístičnim] in [džudoístičnim] jakostni [pri judoístičnih] in [pri džudoístičnih] tonemski [judoístičnim] in [džudoístičnim] tonemski [pri judoístičnih] in [pri TOŽILNIK: judoistične džudoístičnih] jakostni [judoístične] in [džudoístične] ORODNIK: z judoističnimi tonemski [judoístične] in [džudoístične] 363 MESTNIK: pri judoističnih DAJALNIK: judoističnim jakostni [pri judoístičnih] in [pri džudoístičnih] jakostni [judoístičnim] in [džudoístičnim] tonemski [pri judoístičnih] in [pri tonemski [judoístičnim] in [džudoístičnim] džudoístičnih] TOŽILNIK: judoistična ORODNIK: z judoističnimi jakostni [judoístična] in [džudoístična] jakostni [z judoístičnimi] in [z džudoístičnimi] tonemski [judoístična] in [džudoístična] tonemski [z judoístičnimi] in [z džudoístičnimi] MESTNIK: pri judoističnih srednji spol jakostni [pri judoístičnih] in [pri džudoístičnih] ednina tonemski [pri judoístičnih] in [pri IMENOVALNIK: judoistično džudoístičnih] jakostni [judoístično] in [džudoístično] ORODNIK: z judoističnimi tonemski [judoístično] in [džudoístično] jakostni [z judoístičnimi] in [z džudoístičnimi] RODILNIK: judoističnega tonemski [z judoístičnimi] in [z džudoístičnimi] jakostni [judoístičnega] in [džudoístičnega] tonemski [judoístičnega] in [džudoístičnega] IZVOR DAJALNIK: judoističnemu ↑judoist jakostni [judoístičnemu] in [džudoístičnemu] tonemski [judoístičnemu] in [džudoístičnemu] judoistka judoistke samostalnik ženskega spola [judoístka] TOŽILNIK: judoistično in [džudoístka] jakostni [judoístično] in [džudoístično] POMEN tonemski [judoístično] in [džudoístično] športnica, ki se ukvarja z judom MESTNIK: pri judoističnem ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostni [pri judoístičnem] in [pri bronasta judoistka | dobra, odlična, uspešna džudoístičnem] judoistka | n-letna judoistka | mlada judoistka | tonemski [pri judoístičnem] in [pri obetavna judoistka | slovenska judoistka džudoístičnem] ▪ Najboljše judoistke so se ta konec tedna za točke ORODNIK: z judoističnim svetovnega pokala merile v Pragi. jakostni [z judoístičnim] in [z džudoístičnim] ▪ Iz mlade obetavne judoistke se je razvila v pravo tonemski [z judoístičnim] in [z džudoístičnim] borko. dvojina ▪ Slovenske judoistke so na drugem letošnjem IMENOVALNIK: judoistični turnirju za svetovni pokal osvojile kar štiri odličja. jakostni [judoístični] in [džudoístični] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tonemski [judoístični] in [džudoístični] judoistka osvoji KAJ | judoistka zmaga RODILNIK: judoističnih ▪ V Rimu je naša judoistka osvojila tretje mesto. jakostni [judoístičnih] in [džudoístičnih] ▪ Nizozemska judoistka je zmagala že na treh tonemski [judoístičnih] in [džudoístičnih] kvalifikacijskih turnirjih. DAJALNIK: judoističnima ▪ V kategoriji do 78 kilogramov sta nastopili dve jakostni [judoístičnima] in [džudoístičnima] slovenski judoistki. tonemski [judoístičnima] in [džudoístičnima] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: judoistični judoistka v KATERI kategoriji | judoistka v kategoriji jakostni [judoístični] in [džudoístični] do n kg tonemski [judoístični] in [džudoístični] ▪ Bronasto medaljo je judoistka v najtežji kategoriji MESTNIK: pri judoističnih poklonila svoji mami. jakostni [pri judoístičnih] in [džudoístičnih] ▪ V Celju imamo najboljšo mladinsko judoistko v tonemski [pri judoístičnih] in [džudoístičnih] kategoriji do 61 kg. ORODNIK: z judoističnima ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostni [z judoístičnima] in [z džudoístičnima] ▪ V uvodni borbi je premagala judoistko s Tajvana. tonemski [z judoístičnima] in [z ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku džudoístičnima] ▪ Zadnja slovenska judoistka na svetovnem množina prvenstvu je v kategoriji nad 78 kilogramov ostala IMENOVALNIK: judoistična brez uvrstitve. jakostni [judoístična] in [džudoístična] ⏵ priredna zveza tonemski [judoístična] in [džudoístična] judoistke in judoisti RODILNIK: judoističnih ▪ Na tekmovanju je nastopilo več kot 400 judoistk in jakostni [judoístičnih] in [džudoístičnih] judoistov iz 27 držav. tonemski [judoístičnih] in [džudoístičnih] 364 IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [judoȋstkam] in [džudoȋstkam] jakostni TOŽILNIK: judoistke [judoístka] in [džudoístka] jakostni [judoístke] in [džudoístke] IPA: [judɔˈiːstka] in [dʒudɔˈiːstka] tonemski [judoȋstke] in [džudoȋstke] tonemski MESTNIK: pri judoistkah [judoȋstka] in [džudoȋstka] jakostni [pri judoístkah] in [pri džudoístkah] IPA: [judɔíːstkà] in [dʒudɔíːstkà] tonemski [pri judoȋstkah] in [pri džudoȋstkah] ORODNIK: z judoistkami VZOREC jakostni [z judoístkami] in [z džudoístkami] ednina tonemski [z judoȋstkami] in [z džudoȋstkami] IMENOVALNIK: judoistka jakostni [judoístka] in [džudoístka] IZVOR tonemski [judoȋstka] in [džudoȋstka] ↑judoist RODILNIK: judoistke jakostni [judoístke] in [džudoístke] kájmak kájmaka samostalnik moškega spola [kájmak] tonemski [judoȋstke] in [džudoȋstke] POMEN DAJALNIK: judoistki mazav mlečni izdelek iz zorjene smetane jakostni [judoístki] in [džudoístki] kuhanega ovčjega, kravjega mleka, po izvoru z tonemski [judoȋstki] in [džudoȋstki] vzhodnega Balkana TOŽILNIK: judoistko ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku jakostni [judoístko] in [džudoístko] čevapčiči, pleskavica s kajmakom tonemski [judoȋstko] in [džudoȋstko] ▪ Skupaj z odličnimi čevapčiči s kajmakom sem si MESTNIK: pri judoistki privoščila tudi malo slivovke. jakostni [pri judoístki] in [pri džudoístki] ▪ Mlada prodajalka je podajala vroče hrenovke in tonemski [pri judoȋstki] in [pri džudoȋstki] pleskavice s kajmakom, čebulo in pekočo papriko. ORODNIK: z judoistko ▪ Na stojnici je bilo mogoče dobiti suho meso, pito s jakostni [z judoístko] in [z džudoístko] kajmakom, uštipke, koruzni kruh, srbske sladice … tonemski [z judoȋstko] in [z džudoȋstko] ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Že enajst let nisem pokusil pravega srbskega IMENOVALNIK: judoistki kajmaka. jakostni [judoístki] in [džudoístki] ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku tonemski [judoȋstki] in [džudoȋstki] ▪ Postrvi postrežejo s kajmakom in s pogačo iz bele RODILNIK: judoistk koruzne moke. jakostni [judoístk] in [džudoístk] ▪▪▪ tonemski [judoȋstk] in [džudoȋstk] ▪ Za 8 evrov je bila na voljo pleskavica s čebulo in DAJALNIK: judoistkama polno porcijo kajmaka. jakostni [judoístkama] in [džudoístkama] tonemski [judoȋstkama] in [džudoȋstkama] IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: judoistki jakostni jakostni [judoístki] in [džudoístki] [kájmak] tonemski [judoȋstki] in [džudoȋstki] IPA: [ˈkaːimak] MESTNIK: pri judoistkah tonemski jakostni [pri judoístkah] in [pri džudoístkah] [kȃjmak] tonemski [pri judoȋstkah] in [pri džudoȋstkah] IPA: [káːimàk] ORODNIK: z judoistkama jakostni [z judoístkama] in [z džudoístkama] VZOREC tonemski [z judoȋstkama] in [z džudoȋstkama] jakostno množina ednina IMENOVALNIK: judoistke IMENOVALNIK: kájmak jakostni [judoístke] in [džudoístke] RODILNIK: kájmaka tonemski [judoȋstke] in [džudoȋstke] DAJALNIK: kájmaku RODILNIK: judoistk TOŽILNIK: kájmak jakostni [judoístk] in [džudoístk] MESTNIK: pri kájmaku tonemski [judoȋstk] in [džudoȋstk] ORODNIK: s kájmakom DAJALNIK: judoistkam dvojina jakostni [judoístkam] in [džudoístkam] IMENOVALNIK: kájmaka 365 RODILNIK: kájmakov ▪ Pokapamo z limoninim sokom in s kalvadosom, DAJALNIK: kájmakoma okrasimo z meto in takoj ponudimo. TOŽILNIK: kájmaka MESTNIK: pri kájmakih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s kájmakoma jakostni množina [kalvadós] IMENOVALNIK: kájmaki IPA: [kalʋaˈdoːs] RODILNIK: kájmakov tonemski DAJALNIK: kájmakom [kalvad s] TOŽILNIK: kájmake IPA: [kalʋadóːs] MESTNIK: pri kájmakih ORODNIK: s kájmaki VZOREC tonemsko jakostno ednina ednina IMENOVALNIK: kȃjmak IMENOVALNIK: kalvadós RODILNIK: kȃjmaka RODILNIK: kalvadósa DAJALNIK: kȃjmaku DAJALNIK: kalvadósu TOŽILNIK: kȃjmak TOŽILNIK: kalvadós MESTNIK: pri kȃjmaku MESTNIK: pri kalvadósu ORODNIK: s kȃjmakom ORODNIK: s kalvadósom dvojina dvojina IMENOVALNIK: kȃjmaka IMENOVALNIK: kalvadósa RODILNIK: kȃjmakov RODILNIK: kalvadósov DAJALNIK: kȃjmakoma DAJALNIK: kalvadósoma TOŽILNIK: kȃjmaka TOŽILNIK: kalvadósa MESTNIK: pri kȃjmakih MESTNIK: pri kalvadósih ORODNIK: s kȃjmakoma ORODNIK: s kalvadósoma množina množina IMENOVALNIK: kȃjmaki IMENOVALNIK: kalvadósi RODILNIK: kȃjmakov RODILNIK: kalvadósov DAJALNIK: kȃjmakom DAJALNIK: kalvadósom TOŽILNIK: kȃjmake TOŽILNIK: kalvadóse MESTNIK: pri kȃjmakih MESTNIK: pri kalvadósih ORODNIK: s kȃjmaki ORODNIK: s kalvadósi tonemsko IZVOR ednina prevzeto prek hrv., srb. kàjmāk iz tur. kaymak, iz IMENOVALNIK: kalvad s kay- ‛čvrst, trd’ RODILNIK: kalvad sa DAJALNIK: kalvad su kalvadós kalvadósa; tudi calvados samostalnik moškega TOŽILNIK: kalvad s MESTNIK: pri kalvad su spola [kalvadós] P ORODNIK: OMEN s kalvad som žgana pijača iz jabolk, po izvoru iz Normandije dvojina IMENOVALNIK: kalvad sa ⏵ števnik + sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: kalvad sov n žlic kalvadosa DAJALNIK: kalvad soma ▪ Jed razdelimo na dva krožnika in vsako porcijo TOŽILNIK: kalvad sa pokapamo s po 1 jedilno žlico kalvadosa. MESTNIK: pri kalvad sih ▪ Svinjina bo še posebno praznična, če boste vsako ORODNIK: s kalvad soma porcijo flambirali z 1 žlico kalvadosa ali z zelenim množina escorialom. IMENOVALNIK: kalvad si ▪▪▪ RODILNIK: kalvad sov ▪ K tej jedi se prileže kozarček kalvadosa ali trpek DAJALNIK: kalvad som jabolčnik. TOŽILNIK: kalvad se ▪ Pred njim sta stala na pol prazna steklenica MESTNIK: pri kalvad sih kalvadosa in kozarec. ORODNIK: s kalvad si 366 dvojina IZVOR IMENOVALNIK: kamambȇrja ↑calvados RODILNIK: kamambȇrjev DAJALNIK: kamambȇrjema kamambêr kamambêrja tudi kamambêra; in TOŽILNIK: kamambȇrja camembert MESTNIK: samostalnik moškega spola [kamambêr] pri kamambȇrjih P ORODNIK: OMEN s kamambȇrjema mehki sir iz kravjega mleka v obliki manjšega, množina nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po IMENOVALNIK: kamambȇrji izvoru iz Normandije RODILNIK: kamambȇrjev ▪ Za izdelavo enega hlebčka kamamberja potrebujejo DAJALNIK: kamambȇrjem več kot dva litra mleka. TOŽILNIK: kamambȇrje ▪ Čisto nekaj posebnega so siri s plesnijo, gorgonzola, MESTNIK: pri kamambȇrjih kamamber in brie. ORODNIK: s kamambȇrji ▪ Pri toplih predjedeh naj omenim ocvrti kamamber, ki tudi je vsekakor nenavadna predjed v naših krajih. jakostno ednina I IMENOVALNIK: ZGOVOR IN OBLIKE kamambêr RODILNIK: jakostni kamambêra DAJALNIK: [ kamambêr] kamambêru TOŽILNIK: kamambêr IPA: [kamamˈbɛːɾ] MESTNIK: tonemski pri kamambêru ORODNIK: [kamambȇr] s kamambêrom dvojina IPA: [kamamb ːɾ] IMENOVALNIK: kamambêra V RODILNIK: ZOREC kamambêrov jakostno DAJALNIK: kamambêroma ednina TOŽILNIK: kamambêra MESTNIK: IMENOVALNIK: kamambêr pri kamambêrih ORODNIK: RODILNIK: kamambêrja s kamambêroma množina DAJALNIK: kamambêrju TOŽILNIK: IMENOVALNIK: kamambêr kamambêri RODILNIK: MESTNIK: pri kamambêrju kamambêrov DAJALNIK: ORODNIK: s kamambêrjem kamambêrom dvojina TOŽILNIK: kamambêre MESTNIK: IMENOVALNIK: kamambêrja pri kamambêrih RODILNIK: ORODNIK: kamambêrjev s kamambêri tonemsko DAJALNIK: kamambêrjema ednina TOŽILNIK: kamambêrja IMENOVALNIK: MESTNIK: pri kamambêrjih kamambȇr ORODNIK: RODILNIK: s kamambêrjema kamambȇra množina DAJALNIK: kamambȇru TOŽILNIK: IMENOVALNIK: kamambêrji kamambȇr RODILNIK: MESTNIK: kamambêrjev pri kamambȇru ORODNIK: DAJALNIK: kamambêrjem s kamambȇrom dvojina TOŽILNIK: kamambêrje IMENOVALNIK: MESTNIK: pri kamambêrjih kamambȇra RODILNIK: ORODNIK: s kamambêrji kamambȇrov tonemsko DAJALNIK: kamambȇroma ednina TOŽILNIK: kamambȇra MESTNIK: IMENOVALNIK: kamambȇr pri kamambȇrih ORODNIK: RODILNIK: kamambȇrja s kamambȇroma množina DAJALNIK: kamambȇrju IMENOVALNIK: TOŽILNIK: kamambȇr kamambȇri RODILNIK: MESTNIK: pri kamambȇrju kamambȇrov DAJALNIK: ORODNIK: s kamambȇrjem kamambȇrom 367 TOŽILNIK: kamambȇre ORODNIK: s kamélo MESTNIK: pri kamambȇrih dvojina ORODNIK: s kamambȇri IMENOVALNIK: kaméli RODILNIK: kamél IZVOR DAJALNIK: kamélama ↑camembert TOŽILNIK: kaméli MESTNIK: pri kamélah kaméla kaméle samostalnik ženskega spola [kaméla] ORODNIK: s kamélama P množina OMEN večja žival z eno ali dvema grbama in daljšim IMENOVALNIK: kaméle ukrivljenim vratom, prilagojena na življenje v RODILNIK: kamél puščavi; DAJALNIK: kamélam primerjaj lat. Camelus; SIN.: iz zoologije velblod TOŽILNIK: kaméle ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku čreda, karavana kamel MESTNIK: pri kamélah | hrbet kamele | jahanje kamel ORODNIK: s kamélami tonemsko ▪ Po zaviti gorski poti prek prelaza so se valile karavane kamel in konj, natovorjene s kitajskim ednina porcelanom, balami svilenih tkanin in vrečami IMENOVALNIK: kam la dišečih začimb. RODILNIK: kam le ▪ V vasi tam daleč za sipinami ima puščavsko kolibo DAJALNIK: kam li iz blata in njegov oče ima majhno čredo kamel. TOŽILNIK: kam lo ▪ Na hrbtih kamel se podamo v peščeno puščavo MESTNIK: pri kam li Arabskega polotoka. ORODNIK: s kam lo ▪ Jahanje kamele je zelo neudobno, saj je sedlo dvojina pritrjeno na njeno grbo. IMENOVALNIK: kam li ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: kam l jahati kamelo | pripeljati kamelo DAJALNIK: kam lama ▪ V 19. stoletju so v Avstralijo pripeljali kamele, ki TOŽILNIK: kam li slovijo po svoji prilagodljivosti puščavskemu okolju. MESTNIK: pri kam lah ⏵ priredna zveza ORODNIK: s kam lama kamele in konji, kamele in koze množina ▪ Konji in kamele so popasli vse, kar je raslo ob IMENOVALNIK: kam le njihovi poti. RODILNIK: kam l ▪ Po enkrat ali dvakrat dnevno sva v suhi pokrajini DAJALNIK: kam lam srečala nomade, ki so s svojimi čredami koz in TOŽILNIK: kam le kamel iskali redke paše in uborno preživetje. MESTNIK: pri kam lah ▪▪▪ ORODNIK: s kam lami ▪ V Avstraliji živi ena največjih populacij divjih kamel, ki naj bi štela pol milijona živali. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE dvogrba kamela jakostni iz zoologije večja žival z dvema grbama in daljšim [kaméla] ukrivljenim vratom, prilagojena na življenje v IPA: [kaˈmeːla] puščavi; primerjaj lat. Camelus bactrianus; SIN.: iz zoologije tonemski dvogrbi velblod [kam la] ▪ Večina dvogrbih kamel je udomačenih, čeprav v IPA: [kaméːlà] puščavi Gobi živi še nekaj divjih primerkov. ▪ Med potjo so srečali dolgo karavano velikanskih VZOREC kosmatih dvogrbih kamel, ki so se oglašale s čudnim, jakostno žalobnim mukanjem. ednina ▪ Dvogrbe kamele so uvrščene na seznam ogroženih IMENOVALNIK: kaméla živalskih vrst. RODILNIK: kaméle DAJALNIK: kaméli enogrba kamela TOŽILNIK: kamélo iz zoologije večja jezdna in tovorna žival z grbo in MESTNIK: pri kaméli daljšim ukrivljenim vratom, prilagojena na 368 življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus dromedarius; IMENOVALNIK: kartónke SIN.: iz zoologije dromedar, iz zoologije enogrbi velblod RODILNIK: kartónk ▪ Enogrbe kamele uporabljajo kot tovorne živali, DAJALNIK: kartónkam pomembne pa so tudi zaradi mleka, mesa in volne. TOŽILNIK: kartónke MESTNIK: pri kartónkah IZVOR ORODNIK: s kartónkami prevzeto prek nem. Kamel in lat. camēlus iz gr. tonemsko kámēlos, to prevzeto iz nekega semitskega jezika, ednina verjetno akadščine IMENOVALNIK: kart nka RODILNIK: kart nke kartónka kartónke samostalnik ženskega spola [kartónka] DAJALNIK: kart nki P TOŽILNIK: OMEN kart nko 1. otroška knjiga s kartonastimi listi, navadno z MESTNIK: pri kart nki veliko slikami in malo besedila ORODNIK: s kart nko dvojina ▪ Najmlajše bodo zagotovo očarale kartonke z ilustracijami ali fotografijami živalskih mladičev, ob IMENOVALNIK: kart nki katerih boste skupaj spoznavali živali. RODILNIK: kart nk ▪ Otroci radi sami pobrskajo med slikanicami in DAJALNIK: kart nkama kartonkami, si izposodijo knjige, včasih pa tudi TOŽILNIK: kart nki prisluhnejo pravljici. MESTNIK: pri kart nkah ▪ Za otroka je zelo pomembno, da prebira kartonke, ORODNIK: s kart nkama slikanice in knjige ter obiskuje knjižnico že v množina predbralnem obdobju. IMENOVALNIK: kart nke ▪ Namen kartonke je, da bogati otrokov besedni RODILNIK: kart nk zaklad. DAJALNIK: kart nkam 2. knjižno pogovorno embalaža za tekočine iz TOŽILNIK: kart nke plastificiranega kartona MESTNIK: pri kart nkah ▪ Podjetje bo prvi slovenski proizvajalec dvolitrskih ORODNIK: s kart nkami kartonk, katerih cena bo občutno nižja v primerjavi z uvoženimi. IZVOR ↑karton IZGOVOR IN OBLIKE jakostni kárželj káržlja tudi kárželjna samostalnik moškega spola [kartónka] [káržəl] IPA: [kaɾˈtoːŋka] POMEN tonemski 1. iz biologije užitna goba z belim ovojem, oranžnim [kart nka] klobukom in rumenkastim betom; primerjaj lat. IPA: [kaɾtóːŋkà] Amanita caesarea ▪ Gozdno področje pri vasi je bilo v poletnem času VZOREC bogato nahajališče gob, posebno jurčkov in karžljev. jakostno ▪ Karžlju prijajo sončne lege in apnenčasta tla, zato se ednina najpogosteje pojavlja ob obalah Sredozemskega IMENOVALNIK: kartónka morja. RODILNIK: kartónke ▪ V skupino redkih mušnic, ki so zavarovane, spada DAJALNIK: kartónki poleg karžlja tudi velikoluska mušnica. TOŽILNIK: kartónko 1.1. ta goba kot hrana, jed MESTNIK: pri kartónki ▪ Ob misli na lisičke z jajci, vložene jurčke ali omako ORODNIK: s kartónko iz karžljev se marsikomu pocedijo sline. dvojina ▪ Za toplo predjed so nam postregli s pirinim rižem s IMENOVALNIK: kartónki karžlji, z beluši in arganovim oljem ter z domačimi RODILNIK: kartónk žepki s čemaževim nadevom. DAJALNIK: kartónkama TOŽILNIK: kartónki IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kartónkah jakostni ORODNIK: s kartónkama [káržəl] množina IPA: [ˈkaːɾʒəl] 369 tonemski MESTNIK: pri kárželjnu [káržəl] ORODNIK: s kárželjnom IPA: [kàːɾʒ l] dvojina IMENOVALNIK: kárželjna VZOREC RODILNIK: kárželjnov jakostno DAJALNIK: kárželjnoma ednina TOŽILNIK: kárželjna IMENOVALNIK: kárželj MESTNIK: pri kárželjnih RODILNIK: káržlja ORODNIK: s kárželjnoma DAJALNIK: káržlju množina TOŽILNIK: káržlja in kárželj IMENOVALNIK: kárželjni MESTNIK: pri káržlju RODILNIK: kárželjnov ORODNIK: s káržljem DAJALNIK: kárželjnom dvojina TOŽILNIK: kárželjne IMENOVALNIK: káržlja MESTNIK: pri kárželjnih RODILNIK: káržljev ORODNIK: s kárželjni DAJALNIK: káržljema tonemsko TOŽILNIK: káržlja ednina MESTNIK: pri káržljih IMENOVALNIK: kárželj ORODNIK: s káržljema RODILNIK: kárželjna množina DAJALNIK: kárželjnu IMENOVALNIK: káržlji TOŽILNIK: kárželjna tudi kárželj RODILNIK: káržljev MESTNIK: pri kárželjnu DAJALNIK: káržljem ORODNIK: s kárželjnom TOŽILNIK: káržlje dvojina MESTNIK: pri káržljih IMENOVALNIK: kárželjna ORODNIK: s káržlji RODILNIK: kárželjnov tudi kȃrželjnov tonemsko DAJALNIK: kárželjnoma ednina TOŽILNIK: kárželjna IMENOVALNIK: kárželj MESTNIK: pri kárželjnih tudi pri kȃrželjnih RODILNIK: káržlja ORODNIK: s kárželjnoma DAJALNIK: káržlju množina TOŽILNIK: káržlja tudi kárželj IMENOVALNIK: kárželjni MESTNIK: pri káržlju RODILNIK: kárželjnov tudi kȃrželjnov ORODNIK: s káržljem DAJALNIK: kárželjnom dvojina TOŽILNIK: kárželjne IMENOVALNIK: káržlja MESTNIK: pri kárželjnih tudi pri kȃrželjnih RODILNIK: káržljev tudi kȃržljev ORODNIK: s kárželjni tudi s kȃrželjni DAJALNIK: káržljema TOŽILNIK: káržlja IZVOR MESTNIK: pri káržljih tudi pri kȃržljih iz star. kajžerl, kar je prevzeto iz nem. Kaiserling iz ORODNIK: s káržljema Kaiser ‛cesar’, po zgledu lat. Amanita caesarea, množina dobesedno ‛cesarska mušnica’, po rimskem cesarju IMENOVALNIK: káržlji Klavdiju, ki je leta 54 umrl zaradi zastrupitve z RODILNIK: káržljev tudi kȃržljev gobami DAJALNIK: káržljem TOŽILNIK: káržlje katéri katéra katéro pridevniški zaimek [katéri] MESTNIK: pri káržljih tudi pri kȃržljih POMEN ORODNIK: s káržlji tudi s kȃržlji I. VPRAŠALNI ZAIMEK tudi jakostno 1. sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega ednina nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto ▪ Katere prireditve ste že organizirali in kaj še IMENOVALNIK: kárželj pripravljate? RODILNIK: kárželjna ▪ Katera je bila vaša najljubša knjiga v otroštvu? DAJALNIK: kárželjnu ▪ Ali znate plesati in katere plese? TOŽILNIK: kárželjna in kárželj 370 ▪ Do sedaj ste iz slovenščine prevedli osem knjig. ▪ Za slab uvod v priprave je poskrbelo močno Katera dela načrtujete prevesti v prihodnje? sneženje, zaradi katerega so včeraj opravili zgolj rahel 1.1. samostalniški zaimek sprašuje po izbiri osebe, ogrevalni trening na umetni travi. stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti 2.1. v rodilniku, v prilastkovih odvisnikih izraža razmerje glede na njeno vrsto svojilnosti med jedrom v nadrejenem stavku in ▪ Katerega smo danes? njegovim prilastkom ▪ Predsednik kluba je dejal: »Na rezultate se ne ▪ Opozicijske stranke, katerih župani se zavzemajo razumem, kateri si bil?« za ustanovitev pokrajin, stojijo na nasprotni strani. ▪ Katera ga je ujela? ▪ Nekateri predstavniki upnikov, na terjatve katerih II. je bil izrečen ugovor, so že napovedali vzporedne POLJUBNOSTNI ZAIMEK 1. izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, tožbe. stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja ▪ Trubar je bil pravočasno posvarjen in se je skril, ▪ Zagotavljajo povračilo razlike, če katera druga menda se je skrival v enem od dolenjskih gradičev, slovenska turistična agencija v rednem katalogu katerega gospodar je bil reformaciji naklonjen. prodaja enak aranžma ceneje. ▪ Nikoli si nisem mislil, da bo moja kolumna zbodla IZGOVOR IN OBLIKE katerega od TV voditeljev. jakostni ▪ Seveda je vprašanje, kako pogumen bo, ko bo treba [katéri] kateremu od zvezdnikov povedati, da ne sodi v IPA: [kaˈteːɾi] izbrano vrsto. tonemski 1.1. samostalniški zaimek izraža posplošeno, poljubno [kat ri] in [kat ri] izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega IPA: [katèːɾí] in [katéːɾì] nabora, zaporedja ▪ Smučišče je precej nezahtevno, to pa naj bi VZOREC ustrezalo tudi njej in morda še kateri iz naše jakostno veleslalomske šesterice. moški spol III. ednina OZIRALNI ZAIMEK, KOT VEZNIK 1. IMENOVALNIK: katéri zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek RODILNIK: z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na katérega DAJALNIK: katéremu njeno vrsto TOŽILNIK: katéri ▪ Učitelj nas je poučil, katere gobe so užitne in katere živo katérega neužitne. MESTNIK: pri katérem ▪ Lastniki bodo lahko celo popolnoma svobodno ORODNIK: izbrali, oznako katere regije bo imela njihova tablica s katérim dvojina ▪ Določeno je, prenos katerih pošiljk je prepovedan. IMENOVALNIK: 1.1. katéra samostalniški zaimek, zlasti v predmetnih odvisnikih RODILNIK: katérih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo DAJALNIK: katérima izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto TOŽILNIK: katéra ▪ Njun dvoboj v štafeti bo odločil, katera bo plavala MESTNIK: pri katérih na SP v Kanadi. ORODNIK: s katérima ▪ Kontrolor spremlja načrte poletov pilotov, množina ocenjuje, kateri je na vrsti in kdaj približno je IMENOVALNIK: katéri predviden njegov vstop v slovensko zračno RODILNIK: katérih območje. DAJALNIK: ▪ Poglej na koledar, pa boš videl, katerega smo katérim TOŽILNIK: danes. katére MESTNIK: 2. pri katérih v prilastkovih odvisnikih, v predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ORODNIK: s katérimi ki je prilastek nadrejenega stavka ženski spol ▪ Znanje, po katerem sprašujejo, je uporabno ednina predvsem za gospodarski napredek. IMENOVALNIK: katéra ▪ Premier je komentiral tudi nekatere konkretne RODILNIK: katére problematike, s katerimi se soočajo v regiji. DAJALNIK: katéri ▪ Želel je igrati v klubu, v katerem ne bi samo sedel TOŽILNIK: na klopi. katéro MESTNIK: pri katéri ORODNIK: s katéro 371 dvojina DAJALNIK: kat rim IMENOVALNIK: katéri TOŽILNIK: kat re RODILNIK: katérih MESTNIK: pri kat rih DAJALNIK: katérima ORODNIK: s kat rimi TOŽILNIK: katéri ženski spol MESTNIK: pri katérih ednina ORODNIK: s katérima IMENOVALNIK: kat ra množina RODILNIK: kat re IMENOVALNIK: katére DAJALNIK: kat ri RODILNIK: katérih TOŽILNIK: kat ro DAJALNIK: katérim MESTNIK: pri kat ri TOŽILNIK: katére ORODNIK: s kat ro MESTNIK: pri katérih dvojina ORODNIK: s katérimi IMENOVALNIK: kat ri srednji spol RODILNIK: kat rih ednina DAJALNIK: kat rima IMENOVALNIK: katéro TOŽILNIK: kat ri RODILNIK: katérega MESTNIK: pri kat rih DAJALNIK: katéremu ORODNIK: s kat rima TOŽILNIK: katéro množina MESTNIK: pri katérem IMENOVALNIK: kat re ORODNIK: s katérim RODILNIK: kat rih dvojina DAJALNIK: kat rim IMENOVALNIK: katéri TOŽILNIK: kat re RODILNIK: katérih MESTNIK: pri kat rih DAJALNIK: katérima ORODNIK: s kat rimi TOŽILNIK: katéri srednji spol MESTNIK: pri katérih ednina ORODNIK: s katérima IMENOVALNIK: kat ro množina RODILNIK: kat rega IMENOVALNIK: katéra DAJALNIK: kat remu RODILNIK: katérih TOŽILNIK: kat ro DAJALNIK: katérim MESTNIK: pri kat rem TOŽILNIK: katéra ORODNIK: s kat rim MESTNIK: pri katérih dvojina ORODNIK: s katérimi IMENOVALNIK: kat ri tonemsko RODILNIK: kat rih moški spol DAJALNIK: kat rima ednina TOŽILNIK: kat ri IMENOVALNIK: kat ri MESTNIK: pri kat rih RODILNIK: kat rega ORODNIK: s kat rima DAJALNIK: kat remu množina TOŽILNIK: kat ri IMENOVALNIK: kat ra živo kat rega RODILNIK: kat rih MESTNIK: pri kat rem DAJALNIK: kat rim ORODNIK: s kat rim TOŽILNIK: kat ra dvojina MESTNIK: pri kat rih IMENOVALNIK: kat ra ORODNIK: s kat rimi RODILNIK: kat rih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: kat rima tonemsko TOŽILNIK: kat ra moški spol MESTNIK: pri kat rih ednina ORODNIK: s kat rima IMENOVALNIK: kat ri množina RODILNIK: kat rega IMENOVALNIK: kat ri DAJALNIK: kat remu RODILNIK: kat rih TOŽILNIK: kat ri 372 živo kat rega RODILNIK: kat rih MESTNIK: pri kat rem DAJALNIK: kat rim ORODNIK: s kat rim TOŽILNIK: kat ra dvojina MESTNIK: pri kat rih IMENOVALNIK: kat ra ORODNIK: s kat rimi RODILNIK: kat rih DAJALNIK: kat rima IZVOR TOŽILNIK: kat ra pod vplivom ↑kak, ↑kako preoblikovano iz pslov. MESTNIK: pri kat rih * kъterъjь, * koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, ORODNIK: s kat rima kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < množina ide. * k otero- ‛kateri od dveh’ iz * k o- ‛kdo’, iz IMENOVALNIK: kat ri česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, RODILNIK: kat rih litov. katràs DAJALNIK: kat rim TOŽILNIK: kat re kegljáč kegljáča samostalnik moškega spola [kegljáč] MESTNIK: pri kat rih POMEN ORODNIK: s kat rimi športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; SIN.: kegljavec ženski spol ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda dober, odličen, uspešen kegljač | mlad kegljač | IMENOVALNIK: kat ra nekdanji kegljač | slepi in slabovidni kegljači | RODILNIK: kat re slovenski kegljač DAJALNIK: kat ri ▪ Včeraj zvečer so podelili priznanja za najboljše TOŽILNIK: kat ro kegljače v vseh starostnih kategorijah. MESTNIK: pri kat ri ▪ Imamo odlično generacijo mladih kegljačev. ORODNIK: s kat ro ▪ Pohvalila je prizadevanja in dosežke naših slepih in dvojina slabovidnih kegljačev. IMENOVALNIK: kat ri ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: kat rih kegljači nastopajo, nastopijo | kegljači odigrajo KAJ | DAJALNIK: kat rima kegljači osvojijo KAJ | kegljači tekmujejo | kegljači TOŽILNIK: kat ri zmagajo MESTNIK: pri kat rih ▪ V medobčinskih ligah nastopajo tudi kegljači in ORODNIK: s kat rima šahisti, ponovno pa bi radi oživili atletiko. množina ▪ Kegljači so zmagali na državnem prvenstvu, na IMENOVALNIK: kat re katerem je tekmovalo deset moštev regijskih RODILNIK: kat rih društev. DAJALNIK: kat rim ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: kat re ekipa kegljačev | prvenstvo kegljačev MESTNIK: pri kat rih ▪ Še posebej uspešna je ekipa kegljačev, ki je bila ORODNIK: s kat rimi letos peta na državnem prvenstvu. srednji spol ▪ Spremljam uspehe kegljačev in jim zanje ednina čestitam. IMENOVALNIK: kat ro ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku RODILNIK: kat rega ▪ Sredi septembra se je za kegljače v državnih ligah DAJALNIK: kat remu začelo novo državno prvenstvo. TOŽILNIK: kat ro ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri kat rem ▪ Za nastop na DP se je pomerilo 33 kegljačev iz ORODNIK: s kat rim sedmih medobčinskih društev. dvojina ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: kat ri ▪ Končalo se je letošnje državno posamično RODILNIK: kat rih prvenstvo za kegljače. DAJALNIK: kat rima ▪ Moštveno tekmovanje za kegljače se je najbolje TOŽILNIK: kat ri začelo za Avstrijo. MESTNIK: pri kat rih ⏵ glag. + med + sam. beseda v orodniku ORODNIK: s kat rima ▪ Med ostalimi vrhunskimi kegljači bodo nastopili množina tudi nekateri svetovni in evropski prvaki. IMENOVALNIK: kat ra ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku 373 ▪ Sprva je bilo v klubu le malo kegljačev. TOŽILNIK: kegljáča ⏵ števnik + sam. beseda MESTNIK: pri kegljáčih tudi pri kegljȃčih ▪ Na prvenstvu bo nastopilo okrog 240 mladih ORODNIK: s kegljáčema kegljačev in kegljačic iz štirinajstih držav. množina ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku IMENOVALNIK: kegljáči ▪ Kegljaška zveza je podelila priznanja najboljšim RODILNIK: kegljáčev tudi kegljȃčev kegljačem, kegljačicam in ekipam za dosežke v DAJALNIK: kegljáčem iztekajočem se letu. TOŽILNIK: kegljáče ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri kegljáčih tudi pri kegljȃčih kegljači in kegljačice, kegljači in kegljavke ORODNIK: s kegljáči tudi s kegljȃči ▪ Najboljše slovenske kegljače in kegljačice čaka nastop na svetovnem prvenstvu. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE kegljač na ledu jakostni športnik, ki se ukvarja s kegljanjem na ledu [kegljáč] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [kɛgˈljaːtʃ] prvenstvo kegljačev na ledu | ekipa kegljačev na tonemski ledu [kegljáč] ▪ Člani domačega kluba so organizirali državno IPA: [kɛgljàːtʃ] prvenstvo kegljačev na ledu. ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC ▪ Mladi kegljači na ledu so osvojili medaljo na EP. jakostno ▪ Povabili so tudi nekdanje kegljače na ledu, ednina ustanovitelje kluba in številne sponzorje. IMENOVALNIK: kegljáč ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: kegljáča ▪ Kegljači na ledu so se pomerili v drugem krogu DAJALNIK: kegljáču državnega prvenstva. TOŽILNIK: kegljáča ▪ Kegljači na ledu tekmujejo v moštvenih in MESTNIK: pri kegljáču posamičnih tekmovanjih. ORODNIK: s kegljáčem dvojina BESEDOTVORJE IMENOVALNIK: kegljáča feminativ: kegljáčica RODILNIK: kegljáčev DAJALNIK: kegljáčema IZVOR TOŽILNIK: kegljáča ↑kegljati MESTNIK: pri kegljáčih ORODNIK: s kegljáčema kegljáčica kegljáčice samostalnik ženskega spola množina [kegljáčica] IMENOVALNIK: kegljáči POMEN RODILNIK: kegljáčev športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SIN.: DAJALNIK: kegljáčem kegljavka TOŽILNIK: kegljáče ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri kegljáčih kegljačica osvoji KAJ ORODNIK: s kegljáči ▪ Slovenska kegljačica je osvojila naslov svetovne tonemsko prvakinje. ednina ▪ Kegljačice so se pomerile s slovenskimi IMENOVALNIK: kegljáč prvakinjami in izgubile s kar 8 : 0. RODILNIK: kegljáča ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: kegljáču ▪ V štirinajstem krogu za kegljačice v prvi državni ligi TOŽILNIK: kegljáča je klub ostal brez točk. MESTNIK: pri kegljáču ▪ Danes bodo prve na steze stopile kegljačice v ORODNIK: s kegljáčem ekipnem delu prvenstva. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kegljáča ▪ Priprav se je udeležilo 25 tekmovalk, med katerimi RODILNIK: kegljáčev tudi kegljȃčev so vse že uveljavljene kegljačice. DAJALNIK: kegljáčema 374 ▪ Po hitrostnem drsanju je profesionalno igrala TOŽILNIK: kegljáčico nogomet v nemški ženski ligi in bila profesionalna MESTNIK: pri kegljáčici kegljačica. ORODNIK: s kegljȃčico ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina ▪ Njegova strokovnost in vztrajnost botrujeta temu, IMENOVALNIK: kegljáčici da je z žensko ekipo kegljačic osvojil sam svetovni RODILNIK: kegljȃčic vrh. DAJALNIK: kegljáčicama ▪ V finalu posameznic je v kategoriji kegljačic do 14. TOŽILNIK: kegljáčici leta nastopila njena klubska kolegica. MESTNIK: pri kegljáčicah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s kegljáčicama ▪ Že drugič zapored sta premagali vse kegljačice iz množina kranjskega kluba. IMENOVALNIK: kegljáčice ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: kegljȃčic ▪ Nastopilo je 76 kegljačev iz 14 klubov in 47 DAJALNIK: kegljáčicam kegljačic iz 10 klubov. TOŽILNIK: kegljáčice ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri kegljáčicah kegljačice in kegljači ORODNIK: s kegljáčicami ▪ Najboljše slovenske kegljače in kegljačice čaka nastop na svetovnem prvenstvu. IZVOR ↑kegljač IZGOVOR IN OBLIKE jakostni kegljánje [kegljáčica] kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje] P IPA: [kɛgˈljaːtʃitsa] OMEN tonemski 1. šport, pri katerem se s kroglo podira devet [kegljáčica] kegljev, postavljenih na koncu igralne steze IPA: [kɛgljàːtʃítsa] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku liga, prvenstvo, pokal, tekmovanje, turnir v VZOREC kegljanju | SP, DP v kegljanju | prvak, prvakinja v jakostno kegljanju | reprezentanca v kegljanju ednina ▪ Na novem kegljišču poteka občinska liga v IMENOVALNIK: kegljáčica kegljanju. RODILNIK: kegljáčice ▪ Včeraj so se na 3. kadetskem SP v kegljanju, na DAJALNIK: kegljáčici katerem sodeluje 14 držav, začeli ekipni boji. TOŽILNIK: ▪ O vtisih s svetovnega prvenstva bosta spregovorili kegljáčico večkratna svetovna prvakinja v kegljanju in MESTNIK: pri kegljáčici tekmovalka v hitrostnem rolanju. ORODNIK: s kegljáčico dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda moško, žensko kegljanje IMENOVALNIK: kegljáčici ▪ Mesto ob Savinji je že več kot dve desetletji RODILNIK: kegljáčic središče slovenskega ženskega kegljanja. DAJALNIK: kegljáčicama TOŽILNIK: ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku kegljáčici ▪ V okviru občinskega praznika so pripravili odprto MESTNIK: pri kegljáčicah prvenstvo v kegljanju za pokal Bele krajine. ORODNIK: s kegljáčicama množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku šola kegljanja IMENOVALNIK: kegljáčice ▪ V naslednjem letu lahko pričakujemo še večjo RODILNIK: kegljáčic udeležbo na prvenstvu, saj so se pogoji za šole DAJALNIK: kegljáčicam kegljanja močno izboljšali po vsej Sloveniji. TOŽILNIK: kegljáčice ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri kegljáčicah krogla za kegljanje ORODNIK: s kegljáčicami ▪ Izdelujejo zložljive metre, keglje in krogle za tonemsko kegljanje. ednina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: kegljáčica ukvarjati se s kegljanjem RODILNIK: kegljáčice DAJALNIK: kegljáčici 375 ▪ Dvakratna dobitnica bronaste medalje z minulega VZOREC svetovnega prvenstva se s kegljanjem ukvarja že jakostno štirinajst let. ednina ▪ Zaradi spora sem zapustil klub in celo razmišljal o IMENOVALNIK: kegljánje tem, da bi prenehal s kegljanjem. RODILNIK: kegljánja ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: kegljánju ▪ Kegljanje je že zdavnaj izgubilo oznako, da gre TOŽILNIK: kegljánje samo za rekreacijo in celo gostilniški šport. MESTNIK: pri kegljánju ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s kegljánjem ▪ Morali bi narediti propagandno kegljanje, kamor bi dvojina povabili mlade in jih tako navdušili za kegljanje. IMENOVALNIK: kegljánji ⏵ priredna zveza RODILNIK: kegljánj kegljanje in balinanje DAJALNIK: kegljánjema ▪ V balinanju in kegljanju so naši predstavniki TOŽILNIK: kegljánji končali že v predtekmovanju. MESTNIK: pri kegljánjih 1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost ORODNIK: s kegljánjema ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku množina pomeriti se v kegljanju | tekmovati v kegljanju IMENOVALNIK: kegljánja ▪ Približno 200 tekmovalcev iz obrtniških vrst se bo RODILNIK: kegljánj pomerilo v kegljanju. DAJALNIK: kegljánjem ▪ Ženske so se pomerile le v pikadu, moški pa so TOŽILNIK: kegljánja tekmovali v kegljanju. MESTNIK: pri kegljánjih ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ORODNIK: s kegljánji kegljanje na kegljišču tonemsko ▪ Vsako dopoldne od ponedeljka do petka bo ednina mladim na voljo kegljanje na kegljišču in plavanje IMENOVALNIK: kegljȃnje v bazenu. RODILNIK: kegljȃnja ▪ Tekmovali bodo v malem nogometu, streljanju z DAJALNIK: zračno puško, kegljanju na travi in suvanju krogle. kegljȃnju TOŽILNIK: kegljȃnje ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: ljubitelj kegljanja pri kegljȃnju ORODNIK: ▪ Že dolgo sem ljubitelj kegljanja in pri podiranju s kegljȃnjem dvojina kegljev se mi prav radi pridružijo moji vnuki. IMENOVALNIK: kegljȃnji ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: ▪ Želijo si organizacijo državnega prvenstva, kegljȃnj rekreativno kegljanje pa bo posebej organizirano. DAJALNIK: kegljȃnjema TOŽILNIK: kegljȃnji ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Parkirali so pred kegljiščem, vstopili in si sposodili MESTNIK: pri kegljȃnjih čevlje ter rezervirali stezo za kegljanje. ORODNIK: s kegljȃnjema množina ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Na sporedu bo tudi kegljanje za nagrade. IMENOVALNIK: kegljȃnja RODILNIK: kegljȃnj ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku ▪ S prijateljicami hodim na kegljanje, pogosto DAJALNIK: kegljȃnjem kolesarimo in se večkrat odpravimo na izlet. TOŽILNIK: kegljȃnja MESTNIK: ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku pri kegljȃnjih ▪ Glavna privlačnost je mestno središče, kamor se ORODNIK: s kegljȃnji predvsem v nočnem času odpravimo na zmenke, po nakupih ali na kegljanje s prijatelji. S TALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE kegljanje na asfaltu jakostni balinanju podoben šport na asfaltni površini, pri [kegljánje] katerem se poskuša okrogle ploščke z ročaji približati manjšemu ploščku v ciljnem polju, zlasti IPA: [kɛgˈljaːnjɛ] tonemski kot rekreativna dejavnost [kegljȃnje] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku IPA: [kɛgljáːnj ] ▪ Organizirali so tekmovanje v kegljanju na asfaltu, na katero so povabili tudi ekipe drugih društev. 376 ▪▪▪ ▪ V 1. krogu kvalifikacij v vrtnem kegljanju za državno ▪ Najboljše rezultate so dosegli v balinanju in prvenstvo so se odlično odrezale predstavnice društva kegljanju na asfaltu. slepih in slabovidnih, saj so zasedle prvo mesto. ▪ Na Jesenicah poleg klasičnih športov, kot so hokej, smučanje in drsanje, uspešno živijo kegljanje na IZVOR asfaltu in ledu, balinanje in številni drugi športi. ↑kegljati kegljanje na ledu kegljáški kegljáška kegljáško pridevnik [kegljáški] 1. balinanju podoben šport na ledeni površini, pri POMEN katerem se poskuša okrogle ploščke z ročaji 1. ki je v zvezi s kegljači ali kegljanjem približati manjšemu ploščku v ciljnem polju ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku kegljaški prvak | kegljaški šport | kegljaška prvakinja | prvenstvo v kegljanju na ledu | reprezentanca v kegljaška sezona kegljanju na ledu ▪ Konec tega tedna bodo štirje slovenski kegljaški ▪ Prihodnji teden bo v Švici svetovno prvenstvo v prvaki preizkusili svoje sposobnosti v mednarodni kegljanju na ledu. areni na posamičnem svetovnem pokalu. ▪ Člani domačega kluba so bili prireditelji ▪ Prihodnjo soboto se bo uradno začela nova sezona mednarodnega turnirja v kegljanju na ledu. v kegljaškem športu. ▪▪▪ 1.1. ki je namenjen za kegljanje, se uporablja ▪ Kegljanje na ledu je pri nas manj znana športna pri kegljanju panoga, čeprav naši tekmovalci dosegajo izvrstne rezultate. ⏵ prid. beseda + sam. beseda kegljaška krogla 1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost | kegljaška steza ▪ Nekdo je v jezi v steno zalučal težko kegljaško ▪ Gostom ponujajo tudi zimske aktivnosti, kot so kroglo in v steni je zazijala luknja. sankanje, kegljanje na ledu in zimski pohodi, zaradi ▪ V svojih vrstah bodo skušali okrepiti podmladek, česar je kraj primeren tudi za družinske počitnice. po drugi strani pa na šest sodobnih kegljaških stez ▪ Na velikem notranjem dvorišču so decembra pritegniti čim več rekreativnih ljubiteljev kegljanja. postavili ledeni bar, majhno drsališče in eno stezo za ▪ Domači boji na kegljaških stezah niso postregli z kegljanje na ledu. nepričakovanimi rezultati. 1.2. ki je namenjen, ustanovljen za ukvarjanje rusko kegljanje kegljanje, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, s kegljanjem obešeno na vrvi, zlasti kot rekreativna dejavnost; ⏵ prid. beseda + sam. beseda kegljaški klub | kegljaška sekcija, zveza | kegljaško SIN.: vrtno kegljanje društvo ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ▪ Pred časom se je vpisal v kegljaški klub, ki ima ▪ V sklop prireditev so vključili tudi športno prostore v bližini njegove pisarne. dogajanje, saj so organizirali košarkarski turnir in ▪ Kegljaška sekcija organizira kegljanje vsako tekmovanje v ruskem kegljanju. sredo ob 9. uri. ▪ Najbolj aktivna je ekipa v ruskem kegljanju in ▪ Odkar je upokojen, je tudi član škofjeloškega ekipa kegljačev, ki pa nimajo pravih pogojev za društva upokojencev in tamkajšnjega kegljaškega vadbo, saj v bližini ni kegljišča. društva. ▪▪▪ 1.3. na katerem se tekmuje v kegljanju ▪ Društvo upokojencev je organiziralo rusko kegljanje in streljanje z zračno puško. ⏵ prid. beseda + sam. beseda kegljaški DP, SP | kegljaški pokal, turnir | kegljaška liga vrtno kegljanje | kegljaško DP, SP | kegljaško prvenstvo, tekmovanje kegljanje, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, ▪ V Ljubljani je potekal že 17. kegljaški turnir obešeno na vrvi, zlasti kot rekreativna dejavnost; posameznikov in posameznic z mednarodno SIN.: rusko kegljanje udeležbo. ▪ Po tradiciji so se pomerili tudi v športu, in sicer v ▪ V moštvenem tekmovanju so Slovenci na vrtnem kegljanju, namiznem tenisu, v šahu in kegljaškem SP osvojili srebro. pikadu. ▪ Drugo kolo državnega ekipnega kegljaškega ▪ To soboto in nedeljo bodo pripravili že deveti prvenstva je postreglo z zanimivimi obračuni zlasti tradicionalni 24-urni maraton vrtnega kegljanja. v prvi ženski ligi. ▪ V soboto in nedeljo so v slovenskih kegljaških ligah odigrali tekme 10. kroga. 377 1.4. ki ga sestavljajo, tvorijo kegljači MESTNIK: pri kegljáških ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kegljáškima kegljaška dvojica | kegljaška ekipa, reprezentanca množina ▪ Čeprav je naša kegljaška dvojica podrla dva IMENOVALNIK: kegljáške keglja več, kot je bil dotlej svetovni rekord, ni RODILNIK: kegljáških osvojila kolajne. DAJALNIK: kegljáškim ▪ V soboto in nedeljo bo drugi izbirni krog za TOŽILNIK: kegljáške popolnitev kegljaške reprezentance. MESTNIK: pri kegljáških ORODNIK: s kegljáškimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [kegljáški] IMENOVALNIK: kegljáško IPA: [kɛgˈljaːʃki] RODILNIK: kegljáškega tonemski DAJALNIK: kegljáškemu [kegljáški] TOŽILNIK: kegljáško IPA: [kɛgljàːʃkí] MESTNIK: pri kegljáškem ORODNIK: s kegljáškim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: kegljáški OSNOVNIK RODILNIK: kegljáških moški spol DAJALNIK: kegljáškima ednina TOŽILNIK: kegljáški IMENOVALNIK: kegljáški MESTNIK: pri kegljáških RODILNIK: kegljáškega ORODNIK: s kegljáškima DAJALNIK: kegljáškemu množina TOŽILNIK: kegljáški IMENOVALNIK: kegljáška živo kegljáškega RODILNIK: kegljáških MESTNIK: pri kegljáškem DAJALNIK: kegljáškim ORODNIK: s kegljáškim TOŽILNIK: kegljáška dvojina MESTNIK: pri kegljáških IMENOVALNIK: kegljáška ORODNIK: s kegljáškimi RODILNIK: kegljáških tonemsko DAJALNIK: kegljáškima OSNOVNIK TOŽILNIK: kegljáška moški spol MESTNIK: pri kegljáških ednina ORODNIK: s kegljáškima IMENOVALNIK: kegljáški množina RODILNIK: kegljáškega IMENOVALNIK: kegljáški DAJALNIK: kegljáškemu RODILNIK: kegljáških TOŽILNIK: kegljáški DAJALNIK: kegljáškim živo kegljáškega TOŽILNIK: kegljáške MESTNIK: pri kegljáškem MESTNIK: pri kegljáških ORODNIK: s kegljáškim ORODNIK: s kegljáškimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kegljáška ednina RODILNIK: kegljáških IMENOVALNIK: kegljáška DAJALNIK: kegljáškima RODILNIK: kegljáške TOŽILNIK: kegljáška DAJALNIK: kegljáški MESTNIK: pri kegljáških TOŽILNIK: kegljáško ORODNIK: s kegljáškima MESTNIK: pri kegljáški množina ORODNIK: s kegljáško IMENOVALNIK: kegljáški dvojina RODILNIK: kegljáških IMENOVALNIK: kegljáški DAJALNIK: kegljáškim RODILNIK: kegljáških TOŽILNIK: kegljáške DAJALNIK: kegljáškima MESTNIK: pri kegljáških TOŽILNIK: kegljáški ORODNIK: s kegljáškimi 378 ženski spol ▪ Vedel sem, da bo pred svojimi navijači in na ednina domačem kegljišču kegljal odlično in si uspeh tudi IMENOVALNIK: kegljáška zaslužil. RODILNIK: kegljáške ▪ Preostali naši tekmovalci bodo kegljali na sosednjih DAJALNIK: kegljáški stezah, saj želiva s selektorjem ponuditi priložnost TOŽILNIK: kegljáško vsem in preveriti njihovo igro in formo. MESTNIK: pri kegljáški ⏵ prisl. + glag. ORODNIK: s kegljáško ▪ Mladi kegljači vedno bolje kegljajo, kar je rezultat dvojina trdih treningov. IMENOVALNIK: kegljáški ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: kegljáških ▪ Za našo reprezentanco bodo kegljale kadetinje. DAJALNIK: kegljáškima ▪ Dedek ni kegljal, zato pa se je za ta šport toliko TOŽILNIK: kegljáški bolj navdušil njen oče. MESTNIK: pri kegljáških ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ORODNIK: s kegljáškima ▪ Glede na rezultate v predtekmovanju sem kegljal v množina drugi skupini. ▪ Tudi v moški prvi slovenski ligi bo v novi sezoni IMENOVALNIK: kegljáške kegljalo deset klubov. RODILNIK: kegljáških DAJALNIK: kegljáškim ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Za kranjski in celjski klub keglja največ TOŽILNIK: kegljáške reprezentantov oziroma reprezentantk. MESTNIK: pri kegljáških ORODNIK: ⏵ glag. + glag. v nedoločniku s kegljáškimi ▪ V zadnjih 30 lučajih je le pokazal, da zna še kako srednji spol ednina dobro kegljati. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: kegljáško ▪ V prvem krogu bo kegljal s svetovnim prvakom in RODILNIK: kegljáškega rekorderjem. DAJALNIK: kegljáškemu 1.1. ukvarjati se s tem športom kot rekreativno TOŽILNIK: kegljáško dejavnostjo MESTNIK: pri kegljáškem ▪ Pred petnajstimi ali dvajsetimi leti je veliko ljudi ORODNIK: s kegljáškim dvojina kegljalo za rekreacijo. ▪ Kar petnajst let je minilo, preden je spet vzel v IMENOVALNIK: kegljáški roke kroglo in začel kegljati. RODILNIK: kegljáških ▪ Približno 250 nas je v Umagu igralo tenis, kegljalo, DAJALNIK: kegljáškima se zabavalo in spoznavalo Istro, samo najbolj TOŽILNIK: kegljáški pogumni pa so se tudi kopali. MESTNIK: pri kegljáških ORODNIK: s kegljáškima I množina ZGOVOR IN OBLIKE jakostni IMENOVALNIK: kegljáška [kegljáti] RODILNIK: kegljáških IPA: [kɛgˈljaːti] DAJALNIK: kegljáškim tonemski TOŽILNIK: kegljáška [kegljáti] MESTNIK: pri kegljáških IPA: [kɛgljàːtí] ORODNIK: s kegljáškimi VZOREC I ZVOR jakostno ↑kegljač NEDOLOČNIK: kegljáti NAMENILNIK: kegljàt kegljáti kegljám nedovršni glagol [kegljáti] sedanjik POMEN ednina 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se s kroglo 1. OSEBA: kegljám podira devet kegljev, postavljenih na koncu 2. OSEBA: kegljáš igralne steze 3. OSEBA: kegljá ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku dvojina kegljati na kegljišču 1. OSEBA: kegljáva 2. OSEBA: kegljáta 379 3. OSEBA: kegljáta TOŽILNIK: kegljajóčo množina MESTNIK: pri kegljajóči 1. OSEBA: kegljámo ORODNIK: s kegljajóčo 2. OSEBA: kegljáte dvojina 3. OSEBA: kegljájo IMENOVALNIK: kegljajóči velelnik RODILNIK: kegljajóčih ednina DAJALNIK: kegljajóčima 2. OSEBA: kegljàj TOŽILNIK: kegljajóči dvojina MESTNIK: pri kegljajóčih 1. OSEBA: kegljájva ORODNIK: s kegljajóčima 2. OSEBA: kegljájta množina množina IMENOVALNIK: kegljajóče 1. OSEBA: kegljájmo RODILNIK: kegljajóčih 2. OSEBA: kegljájte DAJALNIK: kegljajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: kegljajóče moški spol MESTNIK: pri kegljajóčih EDNINA: kegljàl ORODNIK: s kegljajóčimi DVOJINA: kegljála srednji spol MNOŽINA: kegljáli ednina ženski spol IMENOVALNIK: kegljajóče EDNINA: kegljála RODILNIK: kegljajóčega DVOJINA: kegljáli DAJALNIK: kegljajóčemu MNOŽINA: kegljále TOŽILNIK: kegljajóče srednji spol MESTNIK: pri kegljajóčem EDNINA: kegljálo ORODNIK: s kegljajóčim DVOJINA: kegljáli dvojina MNOŽINA: kegljála IMENOVALNIK: kegljajóči deležnik na -č RODILNIK: kegljajóčih moški spol DAJALNIK: kegljajóčima ednina TOŽILNIK: kegljajóči IMENOVALNIK: kegljajóč MESTNIK: pri kegljajóčih RODILNIK: kegljajóčega ORODNIK: s kegljajóčima DAJALNIK: kegljajóčemu množina TOŽILNIK: kegljajóč IMENOVALNIK: kegljajóča živo kegljajóčega RODILNIK: kegljajóčih MESTNIK: pri kegljajóčem DAJALNIK: kegljajóčim ORODNIK: s kegljajóčim TOŽILNIK: kegljajóča dvojina MESTNIK: pri kegljajóčih IMENOVALNIK: kegljajóča ORODNIK: s kegljajóčimi RODILNIK: kegljajóčih DELEŽJE NA -aje: kegljáje DAJALNIK: kegljajóčima glagolnik TOŽILNIK: kegljajóča ednina MESTNIK: pri kegljajóčih IMENOVALNIK: kegljánje ORODNIK: s kegljajóčima RODILNIK: kegljánja množina DAJALNIK: kegljánju IMENOVALNIK: kegljajóči TOŽILNIK: kegljánje RODILNIK: kegljajóčih MESTNIK: pri kegljánju DAJALNIK: kegljajóčim ORODNIK: s kegljánjem TOŽILNIK: kegljajóče dvojina MESTNIK: pri kegljajóčih IMENOVALNIK: kegljánji ORODNIK: s kegljajóčimi RODILNIK: kegljánj ženski spol DAJALNIK: kegljánjema ednina TOŽILNIK: kegljánji IMENOVALNIK: kegljajóča MESTNIK: pri kegljánjih RODILNIK: kegljajóče ORODNIK: s kegljánjema DAJALNIK: kegljajóči množina 380 IMENOVALNIK: kegljánja RODILNIK: kegljaj čih RODILNIK: kegljánj DAJALNIK: kegljaj čima DAJALNIK: kegljánjem TOŽILNIK: kegljaj ča TOŽILNIK: kegljánja MESTNIK: pri kegljaj čih MESTNIK: pri kegljánjih ORODNIK: s kegljaj čima ORODNIK: s kegljánji množina tonemsko IMENOVALNIK: kegljaj či NEDOLOČNIK: kegljáti RODILNIK: kegljaj čih NAMENILNIK: kegljȁt DAJALNIK: kegljaj čim sedanjik TOŽILNIK: kegljaj če ednina MESTNIK: pri kegljaj čih 1. OSEBA: kegljȃm ORODNIK: s kegljaj čimi 2. OSEBA: kegljȃš ženski spol 3. OSEBA: kegljȃ ednina dvojina IMENOVALNIK: kegljaj ča 1. OSEBA: kegljȃva RODILNIK: kegljaj če 2. OSEBA: kegljȃta DAJALNIK: kegljaj či 3. OSEBA: kegljȃta TOŽILNIK: kegljaj čo množina MESTNIK: pri kegljaj či 1. OSEBA: kegljȃmo ORODNIK: s kegljaj čo 2. OSEBA: kegljȃte dvojina 3. OSEBA: kegljȃjo IMENOVALNIK: kegljaj či velelnik RODILNIK: kegljaj čih ednina DAJALNIK: kegljaj čima 2. OSEBA: kegljȁj TOŽILNIK: kegljaj či dvojina MESTNIK: pri kegljaj čih 1. OSEBA: kegljȃjva ORODNIK: s kegljaj čima 2. OSEBA: kegljȃjta množina množina IMENOVALNIK: kegljaj če 1. OSEBA: kegljȃjmo RODILNIK: kegljaj čih 2. OSEBA: kegljȃjte DAJALNIK: kegljaj čim deležnik na -l TOŽILNIK: kegljaj če moški spol MESTNIK: pri kegljaj čih EDNINA: kegljȁl ORODNIK: s kegljaj čimi DVOJINA: kegljála srednji spol MNOŽINA: kegljáli ednina ženski spol IMENOVALNIK: kegljaj če EDNINA: kegljȃla RODILNIK: kegljaj čega DVOJINA: kegljáli DAJALNIK: kegljaj čemu MNOŽINA: kegljále TOŽILNIK: kegljaj če srednji spol MESTNIK: pri kegljaj čem EDNINA: kegljálo ORODNIK: s kegljaj čim DVOJINA: kegljáli dvojina MNOŽINA: kegljála IMENOVALNIK: kegljaj či deležnik na -č RODILNIK: kegljaj čih moški spol DAJALNIK: kegljaj čima ednina TOŽILNIK: kegljaj či IMENOVALNIK: kegljaj č tudi kegljaj č MESTNIK: pri kegljaj čih RODILNIK: kegljaj čega ORODNIK: s kegljaj čima DAJALNIK: kegljaj čemu množina TOŽILNIK: kegljaj č tudi kegljaj č IMENOVALNIK: kegljaj ča živo kegljaj čega RODILNIK: kegljaj čih MESTNIK: pri kegljaj čem DAJALNIK: kegljaj čim ORODNIK: s kegljaj čim TOŽILNIK: kegljaj ča dvojina MESTNIK: pri kegljaj čih IMENOVALNIK: kegljaj ča ORODNIK: s kegljaj čimi 381 DELEŽJE NA -aje: kegljȃje IMENOVALNIK: kegljávec glagolnik RODILNIK: kegljávca ednina DAJALNIK: kegljávcu IMENOVALNIK: kegljȃnje TOŽILNIK: kegljávca RODILNIK: kegljȃnja MESTNIK: pri kegljávcu DAJALNIK: kegljȃnju ORODNIK: s kegljávcem TOŽILNIK: kegljȃnje dvojina MESTNIK: pri kegljȃnju IMENOVALNIK: kegljávca ORODNIK: s kegljȃnjem RODILNIK: kegljávcev dvojina DAJALNIK: kegljávcema IMENOVALNIK: kegljȃnji TOŽILNIK: kegljávca RODILNIK: kegljȃnj MESTNIK: pri kegljávcih DAJALNIK: kegljȃnjema ORODNIK: s kegljávcema TOŽILNIK: kegljȃnji množina MESTNIK: pri kegljȃnjih IMENOVALNIK: kegljávci ORODNIK: s kegljȃnjema RODILNIK: kegljávcev množina DAJALNIK: kegljávcem IMENOVALNIK: kegljȃnja TOŽILNIK: kegljávce RODILNIK: kegljȃnj MESTNIK: pri kegljávcih DAJALNIK: kegljȃnjem ORODNIK: s kegljávci TOŽILNIK: kegljȃnja tonemsko MESTNIK: pri kegljȃnjih ednina ORODNIK: s kegljȃnji IMENOVALNIK: kegljȃvec RODILNIK: kegljȃvca IZVOR DAJALNIK: kegljȃvcu ↑kegelj TOŽILNIK: kegljȃvca MESTNIK: pri kegljȃvcu kegljávec kegljávca samostalnik moškega spola [kegljávəc] ORODNIK: s kegljȃvcem P dvojina OMEN športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; IMENOVALNIK: kegljȃvca SIN.: kegljač RODILNIK: kegljȃvcev ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Samo talent ni dovolj, da nekomu uspe preboj DAJALNIK: kegljȃvcema med najboljše kegljavce na svetu. TOŽILNIK: kegljȃvca ▪ V prestolnico Vojvodine je pripotovalo kar nekaj MESTNIK: pri kegljȃvcih mladih izvrstnih kegljavcev. ORODNIK: s kegljȃvcema množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Kegljavci so trenirali tako rekoč vsak dan, saj so IMENOVALNIK: kegljȃvci imeli proste edinole petke. RODILNIK: kegljȃvcev ▪ Najmlajše kegljavke in kegljavci so na kegljišču DAJALNIK: kegljȃvcem opravili svoj šesti nastop v letošnjem letu. TOŽILNIK: kegljȃvce ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri kegljȃvcih kegljavci in kegljavke ORODNIK: s kegljȃvci ▪ Kegljavke in kegljavci bodo z drugim krogom nadaljevali svoje državno prvenstvo. BESEDOTVORJE feminativ: kegljávka IZGOVOR IN OBLIKE jakostni IZVOR [kegljávəc] ↑kegljati IPA: [kɛgˈljaːʋəts] tonemski kegljávka kegljávke samostalnik ženskega spola [kegljȃvəc] [kegljá ka] IPA: [kɛgljáːʋ ts] POMEN športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SIN.: VZOREC kegljačica jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina mlada kegljavka | odlična, uspešna kegljavka 382 ▪ Mladim kegljavkam je za uspehe čestital tudi šolski MESTNIK: pri kegljȃvki minister. ORODNIK: s kegljȃvko ▪ S svetovnega prvenstva v kegljanju so se vrnile dvojina uspešne slovenske kegljavke s sedmimi odličji. IMENOVALNIK: kegljȃvki ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: kegljȃvk ▪ Kegljavke celjskega kluba so suvereno osvojile DAJALNIK: kegljȃvkama naslov jesenskih državnih prvakinj. TOŽILNIK: kegljȃvki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri kegljȃvkah ▪ Priznanje je tokrat prejel tudi trener kegljavk. ORODNIK: s kegljȃvkama ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku množina ▪ Najboljša slovenska kegljavka v mladinski IMENOVALNIK: kegljȃvke kategoriji je osvojila posamični in ekipni naslov. RODILNIK: kegljȃvk ⏵ priredna zveza DAJALNIK: kegljȃvkam kegljavke in kegljači, kegljavke in kegljavci TOŽILNIK: kegljȃvke ▪ Najboljši slovenski kegljači in kegljavke so gostili MESTNIK: pri kegljȃvkah reprezentanco Češke. ORODNIK: s kegljȃvkami ▪ Za naše najboljše kegljavke in kegljavce bo ta sezona zelo naporna. IZVOR ↑kegljavec IZGOVOR IN OBLIKE jakostni kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče] [kegljá ka] POMEN IPA: [kɛgˈljaːuka] igrišče za kegljanje tonemski [kegljȃ ka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda domače kegljišče | dvostezno, osemstezno, IPA: [kɛgljáːukà] šeststezno, štiristezno kegljišče | moderno, novo V sodobno kegljišče | obnovljeno, prenovljeno ZOREC jakostno kegljišče ednina ▪ Mariborčani bodo poskušali vsaj delno izkoristiti prednost domačega kegljišča. IMENOVALNIK: kegljávka ▪ Z osemsteznim kegljiščem dobili boljše pogoje za RODILNIK: kegljávke trening, kot tudi možnost prirejanja mednarodnih DAJALNIK: kegljávki tekem. TOŽILNIK: kegljávko ▪ Tekma državnega prvenstva za dečke in deklice bo MESTNIK: pri kegljávki novembra potekala na prenovljenem kegljišču. ORODNIK: s kegljávko ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku dvojina igrati, kegljati na kegljišču | pomeriti se na kegljišču | IMENOVALNIK: kegljávki potekati na kegljišču RODILNIK: kegljávk ▪ Prenova bo do konca oktobra končana, tako da DAJALNIK: kegljávkama bodo kegljači, ki uspešno nastopajo v drugi ligi, TOŽILNIK: kegljávki domače tekme igrali na svojem kegljišču. MESTNIK: pri kegljávkah ▪ V pripravljalni tekmi v nedeljo se bodo na ORODNIK: s kegljávkama kranjskem kegljišču pomerili člani in mladinci. množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: kegljávke gradnja kegljišča | obnova kegljišča | rekord kegljišča RODILNIK: kegljávk ▪ Lokalna oblast je v načelu podprla zamisel o DAJALNIK: kegljávkam obnovi kegljišča, a svetniki so ugotovili, da za to TOŽILNIK: kegljávke zdaj ni denarja. MESTNIK: pri kegljávkah ▪ Ob koncu svojega nastopa se je nenadejano ORODNIK: s kegljávkami približal celo rekordu kegljišča, vendar mu ga ni tonemsko uspelo popraviti. ednina ▪ Srečanje je bilo takoj po začetku tekme prekinjeno IMENOVALNIK: kegljȃvka zaradi okvare kegljišča. RODILNIK: kegljȃvke ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: kegljȃvki kegljanje na kegljišču TOŽILNIK: kegljȃvko 383 ▪ Društvo obvešča svoje redne člane, da lahko od 1. TOŽILNIK: kegljíšča decembra letošnjega leta dalje brezplačno koristijo MESTNIK: pri kegljíščih rekreativno kegljanje na kegljišču. ORODNIK: s kegljíšči ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tonemsko odpreti kegljišče | zgraditi kegljišče ednina ▪ Proti večeru so slavnostno odprli obnovljeno IMENOVALNIK: kegljíšče kegljišče. RODILNIK: kegljíšča ▪ Župan je obljubil, da bodo ob obnovi športne DAJALNIK: kegljíšču dvorane zgradili tudi kegljišče. TOŽILNIK: kegljíšče ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri kegljíšču ▪ V prihodnjih mesecih bo zraslo novo kegljišče s ORODNIK: s kegljíščem šestimi stezami, gostinski lokal, športna dvorana in dvojina dve nadstropji apartmajev. IMENOVALNIK: kegljíšči in kegljȋšči ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: kegljȋšč ▪ Šeststezno kegljišče ustreza normativom DAJALNIK: kegljíščema in kegljȋščema mednarodne zveze in je primerno tudi za TOŽILNIK: kegljíšči in kegljȋšči tekmovanja na višji ravni. MESTNIK: pri kegljȋščih ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s kegljíščema in s kegljȋščema ▪ Prejšnji župan je pisno zagotovil, da bo ureditev množina kegljišča plačala občina, ki je tudi kupila opremo za kegljišče. IMENOVALNIK: kegljȋšča RODILNIK: kegljȋšč ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Nastanjeni smo bili v luksuznem hotelu s DAJALNIK: kegljȋščem kegljiščem, bazenom in fitnesom. TOŽILNIK: kegljȋšča MESTNIK: pri kegljȋščih ⏵ priredna zveza kegljišče in balinišče ORODNIK: s kegljȋšči ▪ Ob restavraciji bo tudi kegljišče in balinišče. STALNE ZVEZE I ZGOVOR IN OBLIKE avtomatsko kegljišče jakostni kegljišče, pri katerem podrte keglje v prvotni [kegljíšče] položaj postavlja avtomatska naprava IPA: [kɛgˈljiːʃtʃɛ] tonemski ⏵ prid. beseda + sam. beseda štiristezno avtomatsko kegljišče [ kegljíšče] ▪ Na povsem novem štiristeznem avtomatskem IPA: [kɛgljìːʃtʃ ] kegljišču v športnem parku je v minulih dneh potekal 25. tradicionalni kegljaški turnir. V ZOREC jakostno ▪▪▪ ▪ Mestna občina je pred leti že kupila moderno ednina opremo za avtomatsko kegljišče, ki pa za sedaj še ni IMENOVALNIK: kegljíšče izkoriščena. RODILNIK: kegljíšča DAJALNIK: kegljíšču rusko kegljišče TOŽILNIK: kegljíšče manjše kegljišče, na katerem se keglji podirajo s MESTNIK: pri kegljíšču kroglo, obešeno na vrvi; ORODNIK: SIN.: vrtno kegljišče s kegljíščem dvojina ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku ▪ Imamo mešano skupino kegljačev, vadimo na IMENOVALNIK: kegljíšči ruskem kegljišču in organiziramo tekmovanja. RODILNIK: kegljíšč ▪▪▪ DAJALNIK: kegljíščema ▪ Prireditve so nadaljevali včeraj s turnirjem na TOŽILNIK: kegljíšči ruskem kegljišču in s kolesarjenjem. MESTNIK: pri kegljíščih ▪ Sami so izdelali in postavili lesene gugalnice ter ličen ORODNIK: s kegljíščema lesen paviljon, imajo tudi rusko kegljišče. množina IMENOVALNIK: kegljíšča vrtno kegljišče RODILNIK: kegljíšč manjše kegljišče, na katerem se keglji podirajo s DAJALNIK: kegljíščem kroglo, obešeno na vrvi; SIN.: rusko kegljišče 384 ▪ Društvo je pripravilo maraton v kegljanju na vrtnem ORODNIK: s kílobájti kegljišču, na katerem je nastopilo sedem štiričlanskih tonemsko ekip iz vse Slovenije. ednina ▪ Skrbi, da so park, sprehajalne poti, vrtno kegljišče, IMENOVALNIK: kȋlobȃjt parkirišče in klopi urejene. RODILNIK: kȋlobȃjta ▪ Za vrtno kegljišče, prirejeno slepim in slabovidnim, DAJALNIK: kȋlobȃjtu je dobil posebno priznanje. TOŽILNIK: kȋlobȃjt MESTNIK: pri kȋlobȃjtu IZVOR ORODNIK: s kȋlobȃjtom ↑kegelj dvojina IMENOVALNIK: kȋlobȃjta kílobájt kílobájta samostalnik moškega spola [kílobájt] RODILNIK: kȋlobȃjtov POMEN DAJALNIK: kȋlobȃjtoma iz računalništva merska enota za količino podatkov, TOŽILNIK: kȋlobȃjta 1024 bajtov [kB] MESTNIK: pri kȋlobȃjtih ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s kȋlobȃjtoma n kilobajtov podatkov | n kilobajtov pomnilnika množina ▪ Na 8-palčni disk je bilo mogoče zapisati 80 IMENOVALNIK: kȋlobȃjti kilobajtov podatkov. RODILNIK: kȋlobȃjtov ▪ Leta 1985 sem kupil računalnik s 512 kilobajti DAJALNIK: kȋlobȃjtom pomnilnika ter urejevalnikom besedil. TOŽILNIK: kȋlobȃjte ▪▪▪ MESTNIK: pri kȋlobȃjtih ▪ Velikost pomnilnika, ki je desetletja nazaj obsegala ORODNIK: s kȋlobȃjti nekaj kilobajtov, se je danes zvišala na več gigabajtov. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE kilobajt na sekundo jakostni iz računalništva merska enota za hitrost prenosa [kílobájt] podatkov, 1024 bajtov na sekundo [kB/s] IPA: [ˈkiːlɔˈbaːit] ⏵ števnik + količinski sam. tonemski n kilobajtov na sekundo [kȋlobȃjt] ▪ Hitrost 4 megabite proti uporabniku ali dobrih 400 IPA: [kíːl báːit] kilobajtov na sekundo je danes prav počasna. ▪▪▪ VZOREC ▪ Ena najpomembnejših nastavitev pri stiskanju jakostno datotek je bitna hitrost, ki jo merimo v kilobajtih na ednina sekundo. IMENOVALNIK: kílobájt RODILNIK: kílobájta IZVOR DAJALNIK: kílobájtu prevzeto iz angl. kilobyte, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč TOŽILNIK: kílobájt osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑bajt MESTNIK: pri kílobájtu ORODNIK: s kílobájtom kípnik kípnika samostalnik moškega spola [kípnik] dvojina POMEN IMENOVALNIK: kílobájta iz gastronomije narasla jed iz testa z različnimi dodatki, RODILNIK: kílobájtov ki se peče, kuha v vodni kopeli DAJALNIK: kílobájtoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: kílobájta kuhati kipnik MESTNIK: pri kílobájtih ▪ Model damo v posodo z vodo, ki ne sme segati čez ORODNIK: s kílobájtoma rob folije, in kipnik kuhamo eno uro. množina ▪ Papir in folijo, s katerima pokrijemo kipnik, zložimo IMENOVALNIK: kílobájti na sredini v gubo zato, da testo lahko naraste. RODILNIK: kílobájtov ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kílobájtom ▪ Glavna jed bodo divjačinski medaljoni z brusnicami TOŽILNIK: kílobájte v kostanjevi omaki in kruhov kipnik. MESTNIK: pri kílobájtih 385 ▪ Kuhan kipnik odkrijemo, malo ohlajenega zvrnemo DAJALNIK: kȋpnikoma na ogret krožnik in okrog kipnika damo praženo TOŽILNIK: kȋpnika špinačo. MESTNIK: pri kȋpnikih ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: s kȋpnikoma ▪ Če želimo pripraviti kipnik z izrazitejšim čokoladnim množina okusom, mleku dodamo 1 žlico kakava in mešamo, IMENOVALNIK: kȋpniki da se kakav stopi. RODILNIK: kȋpnikov ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: kȋpnikom ▪ Posodo za kipnik dobro namažemo z maslom in TOŽILNIK: kȋpnike drobtinami. MESTNIK: pri kȋpnikih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s kȋpniki ▪ Pekač vzemite iz lonca in počakajte, da se kipnik ohladi. IZVOR ↑kipeti IZGOVOR IN OBLIKE jakostni klinopís klinopísa samostalnik moškega spola [klinopís] [kípnik] POMEN IPA: [ˈkiːpnik] tonemski 1. staroveška pisava iz klinastih znakov, ki se [kȋpnik] vtiskuje v glinene ploščice ali kleše v kamen, IPA: [kíːpnìk] razširjena zlasti v Mezopotamiji, Mali Aziji in stari Perziji VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno babilonski, sumerski klinopis ednina ▪ Kljub temu, da se danes zdi okoren, je bil sumerski IMENOVALNIK: kípnik klinopis izredno prilagodljiva pisava, ki so jo 3000 let RODILNIK: kípnika uporabljali v celi vrsti jezikov. DAJALNIK: kípniku ▪ Navdih za staroperzijsko zlogovno pisavo je bil TOŽILNIK: kípnik mezopotamski klinopis, vendar pa se od njega MESTNIK: pri kípniku močno razlikuje. ORODNIK: s kípnikom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dvojina razvozlati KATERI klinopis IMENOVALNIK: ▪ Razvozlal je hetitski klinopis, v katerem so bila kípnika napisana besedila iz arhiva hetitske prestolnice RODILNIK: kípnikov Hatuše, in s tem zgodovinarjem omogočil vpogled v DAJALNIK: kípnikoma antično zgodovino Bližnjega vzhoda. TOŽILNIK: kípnika ▪ Med najbolj znane prve pisave štejemo klinopis, MESTNIK: pri kípnikih hieroglifsko pisavo, kitajske pismenke. ORODNIK: s kípnikoma množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Semitskim jezikom prilagojen klinopis je prešel IMENOVALNIK: kípniki nekaj obdobij (akadski, starobabilonski in asirski RODILNIK: kípnikov klinopis). DAJALNIK: kípnikom ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: kípnike ▪ Hetitščina se je zapisovala v klinopisu na glinastih MESTNIK: pri kípnikih ploščicah. ORODNIK: s kípniki ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tonemsko ▪ Na območju sumerskih ravnic so arheologi odkrili ednina glinene tablice s klinopisom iz leta 1770 pr. n. št. IMENOVALNIK: kȋpnik 1.1. besedilo, zapisano s to pisavo RODILNIK: kȋpnika ▪ Mezopotamski klinopisi omenjajo plačevanje z DAJALNIK: kȋpniku odmerki srebra, kar je pripeljalo do iznajdbe TOŽILNIK: kȋpnik kovancev. MESTNIK: pri kȋpniku ▪ Za stare Mezopotamce pisanje in branje klinopisov ORODNIK: s kȋpnikom ni bilo preprosto. dvojina 2. ekspresivno nečitljiva, neberljiva pisava IMENOVALNIK: kȋpnika RODILNIK: kȋpnikov 386 ▪ S pisavo oziroma rokopisi je že tako, da so njega dni ORODNIK: s klinopȋsi tistemu, ki je pisal grdo ali po domače čečkal, očitali, da piše v klinopisu. IZVOR ↑klin + ↑pisati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni klinopísni klinopísna klinopísno pridevnik [klinopís] [klinopísni] IPA: [klinɔˈpiːs] POMEN tonemski 1. ki je v zvezi s klinopisom, tj. staroveško pisavo [klinopȋs] iz klinastih znakov, ki se vtiskuje v glinene IPA: [klinɔpíːs] ploščice ali kleše v kamen, razširjeno zlasti v VZOREC Mezopotamiji, Mali Aziji in stari Perziji jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina klinopisni znaki | klinopisna pisava | klinopisne tablice IMENOVALNIK: ▪ Z objavo več razprav o klinopisnih znakih klinopís negotovega pomena je pritegnil pozornost RODILNIK: klinopísa znanstvene srenje. DAJALNIK: klinopísu ▪ Vsi arhivski dokumenti so bili v klinopisni pisavi in TOŽILNIK: klinopís njihovo prevajanje bi ob maloštevilnih prevajalcih MESTNIK: pri klinopísu trajalo več let. ORODNIK: s klinopísom ▪ Ohranila se je diplomatska korespondenca s dvojina številnimi bližnjevzhodnimi državami, zlasti z IMENOVALNIK: klinopísa mitansko in hetitsko, in to na žganih glinenih RODILNIK: klinopísov klinopisnih tablicah v akadščini. DAJALNIK: klinopísoma 1.1. ki je v zvezi s klinopisom, tj. besedilom, TOŽILNIK: klinopísa zapisanim s to pisavo MESTNIK: pri klinopísih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s klinopísoma množina klinopisni zapisi ▪ Klinopisni zapisi, ki omenjajo imena nastopajočih IMENOVALNIK: klinopísi v tej zgodbi, kažejo, da so jih izgovarjali Jati, RODILNIK: klinopísov Ahanjati in Nafteta. DAJALNIK: klinopísom ▪ V Ninivah se je ohranil klinopisni dokument: na TOŽILNIK: klinopíse šestih ploskvah neke prizme iz gline je napisano MESTNIK: pri klinopísih vojno poročilo asirskega vladarja iz leta 671 pr. ORODNIK: s klinopísi Kr. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: klinopȋs jakostni RODILNIK: klinopȋsa [klinopísni] DAJALNIK: klinopȋsu IPA: [klinɔˈpiːsni] TOŽILNIK: klinopȋs tonemski MESTNIK: pri klinopȋsu [klinopȋsni] ORODNIK: s klinopȋsom IPA: [klinɔpíːsnì] dvojina IMENOVALNIK: klinopȋsa VZOREC RODILNIK: klinopȋsov jakostno DAJALNIK: klinopȋsoma OSNOVNIK TOŽILNIK: klinopȋsa moški spol MESTNIK: pri klinopȋsih ednina ORODNIK: s klinopȋsoma IMENOVALNIK: klinopísni množina RODILNIK: klinopísnega IMENOVALNIK: klinopȋsi DAJALNIK: klinopísnemu RODILNIK: klinopȋsov TOŽILNIK: klinopísni DAJALNIK: klinopȋsom živo klinopísnega TOŽILNIK: klinopȋse MESTNIK: pri klinopísnem MESTNIK: pri klinopȋsih ORODNIK: s klinopísnim 387 dvojina MESTNIK: pri klinopísnih IMENOVALNIK: klinopísna ORODNIK: s klinopísnimi RODILNIK: klinopísnih tonemsko DAJALNIK: klinopísnima OSNOVNIK TOŽILNIK: klinopísna moški spol MESTNIK: pri klinopísnih ednina ORODNIK: s klinopísnima IMENOVALNIK: klinopȋsni množina RODILNIK: klinopȋsnega IMENOVALNIK: klinopísni DAJALNIK: klinopȋsnemu RODILNIK: klinopísnih TOŽILNIK: klinopȋsni DAJALNIK: klinopísnim živo klinopȋsnega TOŽILNIK: klinopísne MESTNIK: pri klinopȋsnem MESTNIK: pri klinopísnih ORODNIK: s klinopȋsnim ORODNIK: s klinopísnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: klinopȋsna ednina RODILNIK: klinopȋsnih IMENOVALNIK: klinopísna DAJALNIK: klinopȋsnima RODILNIK: klinopísne TOŽILNIK: klinopȋsna DAJALNIK: klinopísni MESTNIK: pri klinopȋsnih TOŽILNIK: klinopísno ORODNIK: s klinopȋsnima MESTNIK: pri klinopísni množina ORODNIK: s klinopísno IMENOVALNIK: klinopȋsni dvojina RODILNIK: klinopȋsnih IMENOVALNIK: klinopísni DAJALNIK: klinopȋsnim RODILNIK: klinopísnih TOŽILNIK: klinopȋsne DAJALNIK: klinopísnima MESTNIK: pri klinopȋsnih TOŽILNIK: klinopísni ORODNIK: s klinopȋsnimi MESTNIK: pri klinopísnih ženski spol ORODNIK: s klinopísnima ednina množina IMENOVALNIK: klinopȋsna IMENOVALNIK: klinopísne RODILNIK: klinopȋsne RODILNIK: klinopísnih DAJALNIK: klinopȋsni DAJALNIK: klinopísnim TOŽILNIK: klinopȋsno TOŽILNIK: klinopísne MESTNIK: pri klinopȋsni MESTNIK: pri klinopísnih ORODNIK: s klinopȋsno ORODNIK: s klinopísnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: klinopȋsni ednina RODILNIK: klinopȋsnih IMENOVALNIK: klinopísno DAJALNIK: klinopȋsnima RODILNIK: klinopísnega TOŽILNIK: klinopȋsni DAJALNIK: klinopísnemu MESTNIK: pri klinopȋsnih TOŽILNIK: klinopísno ORODNIK: s klinopȋsnima MESTNIK: pri klinopísnem množina ORODNIK: s klinopísnim IMENOVALNIK: klinopȋsne dvojina RODILNIK: klinopȋsnih IMENOVALNIK: klinopísni DAJALNIK: klinopȋsnim RODILNIK: klinopísnih TOŽILNIK: klinopȋsne DAJALNIK: klinopísnima MESTNIK: pri klinopȋsnih TOŽILNIK: klinopísni ORODNIK: s klinopȋsnimi MESTNIK: pri klinopísnih srednji spol ORODNIK: s klinopísnima ednina množina IMENOVALNIK: klinopȋsno IMENOVALNIK: klinopísna RODILNIK: klinopȋsnega RODILNIK: klinopísnih DAJALNIK: klinopȋsnemu DAJALNIK: klinopísnim TOŽILNIK: klinopȋsno TOŽILNIK: klinopísna MESTNIK: pri klinopȋsnem 388 ORODNIK: s klinopȋsnim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: klinopȋsni ednina RODILNIK: klinopȋsnih IMENOVALNIK: klistír DAJALNIK: klinopȋsnima RODILNIK: klistírja TOŽILNIK: klinopȋsni DAJALNIK: klistírju MESTNIK: pri klinopȋsnih TOŽILNIK: klistír ORODNIK: s klinopȋsnima MESTNIK: pri klistírju množina ORODNIK: s klistírjem IMENOVALNIK: klinopȋsna dvojina RODILNIK: klinopȋsnih IMENOVALNIK: klistírja DAJALNIK: klinopȋsnim RODILNIK: klistírjev TOŽILNIK: klinopȋsna DAJALNIK: klistírjema MESTNIK: pri klinopȋsnih TOŽILNIK: klistírja ORODNIK: s klinopȋsnimi MESTNIK: pri klistírjih ORODNIK: s klistírjema IZVOR množina ↑klinopis IMENOVALNIK: klistírji RODILNIK: klistírjev klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír] DAJALNIK: klistírjem POMEN TOŽILNIK: klistírje 1. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za MESTNIK: pri klistírjih čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega ORODNIK: s klistírji tonemsko delovanja ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: dati klistir klistír | uporabiti, uporabljati klistir RODILNIK: ▪ Da bi še dodatno razstrupili telo in shujšali, lahko klistírja kavni klistir uporabljate med postom s sveže DAJALNIK: klistírju stisnjenimi zelenjavnimi in sadnimi sokovi. TOŽILNIK: klistír ▪ Pri krvavitvah iz črevesa uporabljamo klistir iz MESTNIK: pri klistírju mešanice srčne moči, hrastovega lubja in kamilic. ORODNIK: s klistírjem dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Pri zlati žili in fistulah zadnjika svetujemo čajne IMENOVALNIK: klistírja klistirje iz enakih delov hrastovega lubja in kamilic RODILNIK: klistírjev tudi klistȋrjev ter žajblja. DAJALNIK: klistírjema 1.1. čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega TOŽILNIK: klistírja delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v MESTNIK: pri klistírjih tudi pri klistȋrjih danko ORODNIK: ; s klistírjema SIN.: klistiranje množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: narediti klistir klistírji ▪ Ko so naši iztrebki trdi in temni, je koristno takoj RODILNIK: klistírjev tudi klistȋrjev narediti klistir. DAJALNIK: klistírjem ▪▪▪ TOŽILNIK: klistírje ▪ Kadar je telo zapacano, nam lahko koristi kak dan MESTNIK: pri klistírjih tudi pri klistȋrjih posta in klistir. ORODNIK: s klistírji tudi s klistȋrji ▪ Čistilni klistir mehča fekalije, spodbuja peristaltiko in povzroča praznjenje črevesa. IZVOR prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. IZGOVOR IN OBLIKE klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ jakostni [klistír] klistíranje klistíranja samostalnik srednjega spola IPA: [klisˈtiːɾ] [klistíranje] tonemski POMEN [klistír] IPA: [klistìːɾ] 389 čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega MESTNIK: pri klistȋranju delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v ORODNIK: s klistȋranjem danko; SIN.: klistir dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: klistȋranji ▪ Post naj traja deset dni. V tem času je pomembno RODILNIK: klistȋranj tudi redno klistiranje in čiščenje telesa. DAJALNIK: klistȋranjema ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: klistȋranji ▪ Posodo za klistiranje napolnimo z vodo, ki naj ima MESTNIK: pri klistȋranjih temperaturo od 37 °C do 40 °C. ORODNIK: s klistȋranjema ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina ▪ Že stari Sumerci, Egipčani, Kitajci, Grki in Rimljani IMENOVALNIK: klistȋranja so za čiščenje črevesja uporabljali klistiranje. RODILNIK: klistȋranj ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: klistȋranjem ▪ S klistiranjem pospešimo razstrupljanje organizma, TOŽILNIK: klistȋranja kar bistveno prispeva k boljšemu počutju med MESTNIK: pri klistȋranjih postom. ORODNIK: s klistȋranji ▪ Pred preiskavo mora človek izprazniti debelo črevo s klistiranjem. IZVOR ↑klistirati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni klistírati klistíram nedovršni in dovršni glagol [klistírati] [klistíranje] POMEN IPA: [klisˈtiːɾanjɛ] čistiti črevo, spodbujati njegovo delovanje z tonemski dajanjem odvajalnega sredstva v danko [ klistȋranje] ▪ Pri lenem in opešanem črevesu je priporočljivo IPA: [klistíːɾànjɛ] klistirati črevo 10 do 14 dni, vsak dan ob istem času. V ▪ Včasih se klistira z blagimi kamilicami, ponavadi pa z ZOREC mlačno vodo. jakostno ▪ Koristna navada je, če se naučite samoklistiranja in ednina se klistirate vsakič, kadar niste odvajali od dva do tri IMENOVALNIK: klistíranje dni. RODILNIK: klistíranja DAJALNIK: klistíranju IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: klistíranje jakostni MESTNIK: pri klistíranju [klistírati] ORODNIK: s klistíranjem dvojina IPA: [klisˈtiːɾati] tonemski IMENOVALNIK: klistíranji [klistȋrati] RODILNIK: klistíranj IPA: [klistíːɾàti] DAJALNIK: klistíranjema TOŽILNIK: klistíranji VZOREC MESTNIK: pri klistíranjih jakostno ORODNIK: s klistíranjema NEDOLOČNIK: klistírati množina NAMENILNIK: klistírat IMENOVALNIK: klistíranja sedanjik RODILNIK: klistíranj ednina DAJALNIK: klistíranjem 1. OSEBA: klistíram TOŽILNIK: klistíranja 2. OSEBA: klistíraš MESTNIK: pri klistíranjih 3. OSEBA: klistíra ORODNIK: s klistíranji dvojina tonemsko 1. OSEBA: ednina klistírava 2. OSEBA: klistírata IMENOVALNIK: klistȋranje 3. OSEBA: klistírata RODILNIK: klistȋranja množina DAJALNIK: klistȋranju 1. OSEBA: klistíramo TOŽILNIK: klistȋranje 2. OSEBA: klistírate 390 3. OSEBA: klistírajo IMENOVALNIK: klistirajóči velelnik RODILNIK: klistirajóčih ednina DAJALNIK: klistirajóčima 2. OSEBA: klistíraj TOŽILNIK: klistirajóči dvojina MESTNIK: pri klistirajóčih 1. OSEBA: klistírajva ORODNIK: s klistirajóčima 2. OSEBA: klistírajta množina množina IMENOVALNIK: klistirajóče 1. OSEBA: klistírajmo RODILNIK: klistirajóčih 2. OSEBA: klistírajte DAJALNIK: klistirajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: klistirajóče moški spol MESTNIK: pri klistirajóčih EDNINA: klistíral ORODNIK: s klistirajóčimi DVOJINA: klistírala srednji spol MNOŽINA: klistírali ednina ženski spol IMENOVALNIK: klistirajóče EDNINA: klistírala RODILNIK: klistirajóčega DVOJINA: klistírali DAJALNIK: klistirajóčemu MNOŽINA: klistírale TOŽILNIK: klistirajóče srednji spol MESTNIK: pri klistirajóčem EDNINA: klistíralo ORODNIK: s klistirajóčim DVOJINA: klistírali dvojina MNOŽINA: klistírala IMENOVALNIK: klistirajóči deležnik na -č RODILNIK: klistirajóčih moški spol DAJALNIK: klistirajóčima ednina TOŽILNIK: klistirajóči IMENOVALNIK: klistirajóč MESTNIK: pri klistirajóčih RODILNIK: klistirajóčega ORODNIK: s klistirajóčima DAJALNIK: klistirajóčemu množina TOŽILNIK: klistirajóč IMENOVALNIK: klistirajóča živo klistirajóčega RODILNIK: klistirajóčih MESTNIK: pri klistirajóčem DAJALNIK: klistirajóčim ORODNIK: s klistirajóčim TOŽILNIK: klistirajóča dvojina MESTNIK: pri klistirajóčih IMENOVALNIK: klistirajóča ORODNIK: s klistirajóčimi RODILNIK: klistirajóčih deležnik na -n DAJALNIK: klistirajóčima moški spol TOŽILNIK: klistirajóča ednina MESTNIK: pri klistirajóčih IMENOVALNIK: klistíran ORODNIK: s klistirajóčima RODILNIK: klistíranega množina DAJALNIK: klistíranemu IMENOVALNIK: klistirajóči TOŽILNIK: klistíran RODILNIK: klistirajóčih živo klistíranega DAJALNIK: klistirajóčim MESTNIK: pri klistíranem TOŽILNIK: klistirajóče ORODNIK: s klistíranim MESTNIK: pri klistirajóčih dvojina ORODNIK: s klistirajóčimi IMENOVALNIK: klistírana ženski spol RODILNIK: klistíranih ednina DAJALNIK: klistíranima IMENOVALNIK: klistirajóča TOŽILNIK: klistírana RODILNIK: klistirajóče MESTNIK: pri klistíranih DAJALNIK: klistirajóči ORODNIK: s klistíranima TOŽILNIK: klistirajóčo množina MESTNIK: pri klistirajóči IMENOVALNIK: klistírani ORODNIK: s klistirajóčo RODILNIK: klistíranih dvojina DAJALNIK: klistíranim 391 TOŽILNIK: klistírane IMENOVALNIK: klistíranji MESTNIK: pri klistíranih RODILNIK: klistíranj ORODNIK: s klistíranimi DAJALNIK: klistíranjema ženski spol TOŽILNIK: klistíranji ednina MESTNIK: pri klistíranjih IMENOVALNIK: klistírana ORODNIK: s klistíranjema RODILNIK: klistírane množina DAJALNIK: klistírani IMENOVALNIK: klistíranja TOŽILNIK: klistírano RODILNIK: klistíranj MESTNIK: pri klistírani DAJALNIK: klistíranjem ORODNIK: s klistírano TOŽILNIK: klistíranja dvojina MESTNIK: pri klistíranjih IMENOVALNIK: klistírani ORODNIK: s klistíranji RODILNIK: klistíranih tonemsko DAJALNIK: klistíranima NEDOLOČNIK: klistȋrati TOŽILNIK: klistírani NAMENILNIK: klistȋrat MESTNIK: pri klistíranih sedanjik ORODNIK: s klistíranima ednina množina 1. OSEBA: klistȋram IMENOVALNIK: klistírane 2. OSEBA: klistȋraš RODILNIK: klistíranih 3. OSEBA: klistȋra DAJALNIK: klistíranim dvojina TOŽILNIK: klistírane 1. OSEBA: klistȋrava MESTNIK: pri klistíranih 2. OSEBA: klistȋrata ORODNIK: s klistíranimi 3. OSEBA: klistȋrata srednji spol množina ednina 1. OSEBA: klistȋramo IMENOVALNIK: klistírano 2. OSEBA: klistȋrate RODILNIK: klistíranega 3. OSEBA: klistȋrajo DAJALNIK: klistíranemu velelnik TOŽILNIK: klistírano ednina MESTNIK: pri klistíranem 2. OSEBA: klistȋraj ORODNIK: s klistíranim dvojina dvojina 1. OSEBA: klistȋrajva IMENOVALNIK: klistírani 2. OSEBA: klistȋrajta RODILNIK: klistíranih množina DAJALNIK: klistíranima 1. OSEBA: klistȋrajmo TOŽILNIK: klistírani 2. OSEBA: klistȋrajte MESTNIK: pri klistíranih deležnik na -l ORODNIK: s klistíranima moški spol množina EDNINA: klistȋral IMENOVALNIK: klistírana DVOJINA: klistȋrala RODILNIK: klistíranih MNOŽINA: klistȋrali DAJALNIK: klistíranim ženski spol TOŽILNIK: klistírana EDNINA: klistȋrala MESTNIK: pri klistíranih DVOJINA: klistȋrali ORODNIK: s klistíranimi MNOŽINA: klistȋrale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: klistȋralo IMENOVALNIK: klistíranje DVOJINA: klistȋrali RODILNIK: klistíranja MNOŽINA: klistȋrala DAJALNIK: klistíranju deležnik na -č TOŽILNIK: klistíranje moški spol MESTNIK: pri klistíranju ednina ORODNIK: s klistíranjem IMENOVALNIK: klistiraj č tudi klistiraj č dvojina RODILNIK: klistiraj čega 392 DAJALNIK: klistiraj čemu množina TOŽILNIK: klistiraj č tudi klistiraj č IMENOVALNIK: klistiraj ča živo klistiraj čega RODILNIK: klistiraj čih MESTNIK: pri klistiraj čem DAJALNIK: klistiraj čim ORODNIK: s klistiraj čim TOŽILNIK: klistiraj ča dvojina MESTNIK: pri klistiraj čih IMENOVALNIK: klistiraj ča ORODNIK: s klistiraj čimi RODILNIK: klistiraj čih deležnik na -n DAJALNIK: klistiraj čima moški spol TOŽILNIK: klistiraj ča ednina MESTNIK: pri klistiraj čih IMENOVALNIK: klistȋran ORODNIK: s klistiraj čima RODILNIK: klistȋranega množina DAJALNIK: klistȋranemu IMENOVALNIK: klistiraj či TOŽILNIK: klistȋran RODILNIK: klistiraj čih živo klistȋranega DAJALNIK: klistiraj čim MESTNIK: pri klistȋranem TOŽILNIK: klistiraj če ORODNIK: s klistȋranim MESTNIK: pri klistiraj čih dvojina ORODNIK: s klistiraj čimi IMENOVALNIK: klistȋrana ženski spol RODILNIK: klistȋranih ednina DAJALNIK: klistȋranima IMENOVALNIK: klistiraj ča TOŽILNIK: klistȋrana RODILNIK: klistiraj če MESTNIK: pri klistȋranih DAJALNIK: klistiraj či ORODNIK: s klistȋranima TOŽILNIK: klistiraj čo množina MESTNIK: pri klistiraj či IMENOVALNIK: klistȋrani ORODNIK: s klistiraj čo RODILNIK: klistȋranih dvojina DAJALNIK: klistȋranim IMENOVALNIK: klistiraj či TOŽILNIK: klistȋrane RODILNIK: klistiraj čih MESTNIK: pri klistȋranih DAJALNIK: klistiraj čima ORODNIK: s klistȋranimi TOŽILNIK: klistiraj či ženski spol MESTNIK: pri klistiraj čih ednina ORODNIK: s klistiraj čima IMENOVALNIK: klistȋrana množina RODILNIK: klistȋrane IMENOVALNIK: klistiraj če DAJALNIK: klistȋrani RODILNIK: klistiraj čih TOŽILNIK: klistȋrano DAJALNIK: klistiraj čim MESTNIK: pri klistȋrani TOŽILNIK: klistiraj če ORODNIK: s klistȋrano MESTNIK: pri klistiraj čih dvojina ORODNIK: s klistiraj čimi IMENOVALNIK: klistȋrani srednji spol RODILNIK: klistȋranih ednina DAJALNIK: klistȋranima IMENOVALNIK: klistiraj če TOŽILNIK: klistȋrani RODILNIK: klistiraj čega MESTNIK: pri klistȋranih DAJALNIK: klistiraj čemu ORODNIK: s klistȋranima TOŽILNIK: klistiraj če množina MESTNIK: pri klistiraj čem IMENOVALNIK: klistȋrane ORODNIK: s klistiraj čim RODILNIK: klistȋranih dvojina DAJALNIK: klistȋranim IMENOVALNIK: klistiraj či TOŽILNIK: klistȋrane RODILNIK: klistiraj čih MESTNIK: pri klistȋranih DAJALNIK: klistiraj čima ORODNIK: s klistȋranimi TOŽILNIK: klistiraj či srednji spol MESTNIK: pri klistiraj čih ednina ORODNIK: s klistiraj čima IMENOVALNIK: klistȋrano 393 RODILNIK: klistȋranega ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: klistȋranemu ▪ V naravi se kljunaš večino svojega časa potaplja in TOŽILNIK: klistȋrano igrivo išče hrano po rečnem ali jezerskem dnu. MESTNIK: pri klistȋranem ▪ Kljunaš ima širok sploščen rep, prste na nogah pa ORODNIK: s klistȋranim povezuje plavalna kožica. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: klistȋrani ▪ Samica kljunaša leže jajca, mladiče pa, kakor vsi RODILNIK: klistȋranih sesalci, doji. DAJALNIK: klistȋranima TOŽILNIK: klistȋrani IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri klistȋranih jakostni ORODNIK: s klistȋranima [kljunáš] množina IPA: [kljuˈnaːʃ] IMENOVALNIK: klistȋrana tonemski RODILNIK: klistȋranih [kljunáš] DAJALNIK: klistȋranim IPA: [kljunàːʃ] TOŽILNIK: klistȋrana MESTNIK: pri klistȋranih VZOREC ORODNIK: s klistȋranimi jakostno glagolnik ednina ednina IMENOVALNIK: kljunáš IMENOVALNIK: klistȋranje RODILNIK: kljunáša RODILNIK: klistȋranja DAJALNIK: kljunášu DAJALNIK: klistȋranju TOŽILNIK: kljunáša TOŽILNIK: klistȋranje MESTNIK: pri kljunášu MESTNIK: pri klistȋranju ORODNIK: s kljunášem ORODNIK: s klistȋranjem dvojina dvojina IMENOVALNIK: kljunáša IMENOVALNIK: klistȋranji RODILNIK: kljunášev RODILNIK: klistȋranj DAJALNIK: kljunášema DAJALNIK: klistȋranjema TOŽILNIK: kljunáša TOŽILNIK: klistȋranji MESTNIK: pri kljunáših MESTNIK: pri klistȋranjih ORODNIK: s kljunášema ORODNIK: s klistȋranjema množina množina IMENOVALNIK: kljunáši IMENOVALNIK: klistȋranja RODILNIK: kljunášev RODILNIK: klistȋranj DAJALNIK: kljunášem DAJALNIK: klistȋranjem TOŽILNIK: kljunáše TOŽILNIK: klistȋranja MESTNIK: pri kljunáših MESTNIK: pri klistȋranjih ORODNIK: s kljunáši ORODNIK: s klistȋranji tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: kljunáš ↑klistir RODILNIK: kljunáša DAJALNIK: kljunášu kljunáš TOŽILNIK: kljunáša kljunáša samostalnik moškega spola [kljunáš] P MESTNIK: pri kljunášu OMEN ORODNIK: s kljunášem iz zoologije avstralski vodni sesalec s kljunom, dvojina podobnim račjemu, plavutmi in širokim ploščatim IMENOVALNIK: kljunáša repom, ki leže jajca; primerjaj lat. Ornithorhynchus RODILNIK: kljunášev tudi kljunȃšev anatinus DAJALNIK: kljunášema ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: kljunáša ▪ Avstralski kljunaš se pod vodo orientira s pomočjo MESTNIK: pri kljunáših tudi pri kljunȃših elektroreceptorjev, ki jih ima v kljunu. ORODNIK: ▪ Pri odraslih kljunaših so na obeh straneh čeljusti s kljunášema množina rebraste rožene plošče, s katerimi drobijo plen. 394 IMENOVALNIK: kljunáši ▪ Potlačeni smrčkovec ima siv zvončast klobuček in RODILNIK: kljunášev tudi kljunȃšev belkast bet. DAJALNIK: kljunášem ▪ Goba je razmeroma majhna, saj rjavi klobučki le TOŽILNIK: kljunáše redko presežejo premer 3 centimetrov. MESTNIK: pri kljunáših tudi pri kljunȃših ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s kljunáši tudi s kljunȃši površina, spodnja stran klobučka ▪ Zunanja površina klobučka je gladka, mestoma IZVOR brazdasta ali nagubana s svetlim robom. ↑kljun 2.1. tak del gobe kot hrana, jed ⏵ prid. beseda + sam. beseda klobúček ▪ Gobe očistimo, previdno jim odlomimo bete in klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək] narobe obrnjene klobučke zložimo v naoljen POMEN pekač. 1. manjše pokrivalo z izbočenim srednjim delom ▪▪▪ in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega ▪ Maso nadevamo v klobučke in v prej segreti pečici materiala pri 200 stopinjah pečemo približno 15 minut. ⏵ prid. beseda + sam. beseda bel, črn, rdeč, zelen klobuček | damski klobuček | IZGOVOR IN OBLIKE ljubek, smešen klobuček | majhen klobuček | moden jakostni klobuček | papirnat, platnen, pleten, slamnat [klobúčək] klobuček | poletni klobuček ▪ Z roko si je zakrila oči pred soncem, potem si je IPA: [klɔˈbuːtʃək] nadela še bel klobuček. tonemski ▪ Če je sonce močno, svoje otroke zaščitite s [klobúčək] in [klobȗčək] slamnatimi klobučki. IPA: [klɔbùːtʃ k] in [klɔbúːtʃ k] ▪ Oče jima je pred dnevi ravno kupil ljubka klobučka, s katerima sta se zdaj postavljali pred mojim VZOREC fotoaparatom. jakostno ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku izbrati klobuček | kupiti klobuček | nadeti, natakniti, IMENOVALNIK: klobúček povezniti klobuček | nositi klobuček | potrebovati RODILNIK: klobúčka klobuček | sneti klobuček DAJALNIK: klobúčku ▪ Otrok naj na soncu vedno nosi klobuček in sončna TOŽILNIK: klobúček očala, tudi med igranjem. MESTNIK: pri klobúčku ▪ Ko sem bila še deklica, mi je kupila klobuček, ki ORODNIK: s klobúčkom sem ga zelo rada nosila. dvojina ▪ Sonce je vroče pripekalo, zato si je snela klobuček IMENOVALNIK: klobúčka in šal, ki si ga je ogrnila okrog ramen. RODILNIK: klobúčkov ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: klobúčkoma klobučki ščitijo, varujejo TOŽILNIK: klobúčka ▪ Nagajivi damski klobučki vas bodo varovali pred MESTNIK: pri klobúčkih neljubimi dežnimi kapljami, poleg tega pa so odličen ORODNIK: s klobúčkoma modni dodatek. množina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: klobúčki zaščititi s klobučkom RODILNIK: klobúčkov ▪ Pred soncem se je zaščitila s prikupnim DAJALNIK: klobúčkom klobučkom. TOŽILNIK: klobúčke 1.1. kar spominja na tako pokrivalo MESTNIK: pri klobúčkih ▪ Čebulice pokrijte s klobučkom iz močnejšega ORODNIK: s klobúčki papirja. tonemsko ▪ Ko je šerbet dovolj trd, z njim napolnimo ednina zamrznjene izdolbene pomarančne lupine in jih IMENOVALNIK: klobúček pokrijemo z odrezanimi klobučki. RODILNIK: klobúčka 2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti DAJALNIK: klobúčku manjši TOŽILNIK: klobúček ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri klobúčku zvončast klobuček ORODNIK: s klobúčkom 395 dvojina ▪ Po končanem izkopu je treba površino zgladiti in jo IMENOVALNIK: klobúčka obložiti z debelo klobučevino ali starimi odejami. RODILNIK: klobúčkov tudi klobȗčkov ▪ Delo si olajšamo, če namesto nanašanja lepila DAJALNIK: klobúčkoma uporabimo kar samolepilno klobučevino. TOŽILNIK: klobúčka ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri klobúčkih tudi pri klobȗčkih ▪ Za izdelavo klobukov, ki so jih nosili na vsem ORODNIK: s klobúčkoma ozemlju, so uporabljali klobučevino ali polst. množina ▪ Skupaj so izdelovali klobučevino in izdelke iz nje. IMENOVALNIK: klobúčki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: klobúčkov tudi klobȗčkov ▪ Med drugimi izdelki je oblikovala preprost senčnik DAJALNIK: klobúčkom iz kosa klobučevine, zvite v stožec. TOŽILNIK: klobúčke ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri klobúčkih tudi pri klobȗčkih ▪ Izdelava damskega klobuka ji vzame tri do šest ur, ORODNIK: s klobúčki tudi s klobȗčki najraje ustvarja iz klobučevine, ne brani pa se niti in (tonemska dvojnica) posebnih naročil niti popravila starih klobukov. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: klobȗček jakostni RODILNIK: klobȗčka [klobučevína] DAJALNIK: klobȗčku IPA: [klɔbutʃɛˈʋiːna] TOŽILNIK: klobȗček tonemski MESTNIK: pri klobȗčku [klobučevína] ORODNIK: s klobȗčkom IPA: [klɔbutʃɛʋìːná] dvojina IMENOVALNIK: klobȗčka VZOREC RODILNIK: klobȗčkov jakostno DAJALNIK: klobȗčkoma ednina TOŽILNIK: klobȗčka IMENOVALNIK: klobučevína MESTNIK: pri klobȗčkih RODILNIK: klobučevíne ORODNIK: s klobȗčkoma DAJALNIK: klobučevíni množina TOŽILNIK: klobučevíno IMENOVALNIK: klobȗčki MESTNIK: pri klobučevíni RODILNIK: klobȗčkov ORODNIK: s klobučevíno DAJALNIK: klobȗčkom dvojina TOŽILNIK: klobȗčke IMENOVALNIK: klobučevíni MESTNIK: pri klobȗčkih RODILNIK: klobučevín ORODNIK: s klobȗčki DAJALNIK: klobučevínama TOŽILNIK: klobučevíni IZVOR MESTNIK: pri klobučevínah ↑klobuk ORODNIK: s klobučevínama množina klobučevína IMENOVALNIK: klobučevíne klobučevíne samostalnik ženskega spola RODILNIK: klobučevín [klobučevína] DAJALNIK: klobučevínam POMEN TOŽILNIK: klobučevíne debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, MESTNIK: pri klobučevínah predvsem volne ali fine živalske dlake ORODNIK: s klobučevínami ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku tonemsko klobuk iz klobučevine ednina ▪ Na slovenskih rokodelskih tržnicah je v zadnjem IMENOVALNIK: klobučevína obdobju mogoče srečati vedno več žensk, ki RODILNIK: klobučevíne izdelujejo in prodajajo izdelke iz klobučevine. DAJALNIK: klobučevíni ▪ Izdelava klobuka iz klobučevine zahteva več faz in TOŽILNIK: klobučevíno je čas težko ovrednotiti, saj je veliko drobnega in MESTNIK: zamudnega dela. pri klobučevíni ORODNIK: s klobučevȋno ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina 396 IMENOVALNIK: klobučevíni množina RODILNIK: klobučevȋn IMENOVALNIK: klobučnjáki DAJALNIK: klobučevínama RODILNIK: klobučnjákov TOŽILNIK: klobučevíni DAJALNIK: klobučnjákom MESTNIK: pri klobučevínah TOŽILNIK: klobučnjáke ORODNIK: s klobučevínama MESTNIK: pri klobučnjákih množina ORODNIK: s klobučnjáki IMENOVALNIK: klobučevíne tonemsko RODILNIK: klobučevȋn ednina DAJALNIK: klobučevínam IMENOVALNIK: klobučnják TOŽILNIK: klobučevíne RODILNIK: klobučnjáka MESTNIK: pri klobučevínah DAJALNIK: klobučnjáku ORODNIK: s klobučevínami TOŽILNIK: klobučnjáka MESTNIK: pri klobučnjáku IZVOR ORODNIK: s klobučnjákom ↑klobuk dvojina IMENOVALNIK: klobučnjáka klobučnják klobučnjáka samostalnik moškega spola RODILNIK: klobučnjákov tudi klobučnjȃkov DAJALNIK: [klobučnják] klobučnjákoma POMEN TOŽILNIK: klobučnjáka MESTNIK: pri klobučnjákih tudi pri klobučnjȃkih iz zoologije ožigalkar s klobuku podobnim prosojnim želatinastim telesom, ki ga prenaša vodni tok; ORODNIK: s klobučnjákoma množina primerjaj lat. Scyphozoa IMENOVALNIK: klobučnjáki ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Klobučnjaki se prehranjujejo s planktonom, jajčeci RODILNIK: klobučnjákov tudi klobučnjȃkov in mladimi ribami. DAJALNIK: klobučnjákom ▪ Če plažo napadejo klobučnjaki, ni nujno, da TOŽILNIK: klobučnjáke nadlogo najdemo tudi v sosednjem zalivu. MESTNIK: pri klobučnjákih tudi pri klobučnjȃkih ▪▪▪ ORODNIK: s klobučnjáki tudi s klobučnjȃki ▪ Na Azurni obali poskušajo naval klobučnjakov ustaviti z mrežami. S TALNE ZVEZE I uhati klobučnjak ZGOVOR IN OBLIKE jakostni iz zoologije klobučnjak s štirimi podkvasto [klobučnják] oblikovanimi spolnimi žlezami, vidnimi skozi zgornji del prosojnega klobuka, in številnimi IPA: [klɔbutʃˈnjaːk] tonemski drobnimi lovkami; primerjaj lat. Aurelia aurita [klobučnják] ▪ V Severnem in Baltskem morju prevladujejo kot IPA: [klɔbutʃnjàːk] krožnik veliki, a za človeka nenevarni uhati klobučnjaki. VZOREC ▪ Upajo, da bodo lahko pomagali ribičem in ekologom, jakostno ki se ukvarjajo z vlogo uhatih klobučnjakov v ednina celotnem sistemu. IMENOVALNIK: ▪ Eno od vprašanj, ki jih želimo razvozlati, je, zakaj se klobučnják uhati klobučnjaki pri nas občasno pojavljajo v takšnih RODILNIK: klobučnjáka množinah. DAJALNIK: klobučnjáku TOŽILNIK: klobučnjáka IZVOR MESTNIK: pri klobučnjáku ORODNIK: ↑klobuk s klobučnjákom dvojina IMENOVALNIK: klobučnjáka klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] RODILNIK: klobučnjákov POMEN DAJALNIK: klobučnjákoma 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z TOŽILNIK: klobučnjáka navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega MESTNIK: pri klobučnjákih materiala ORODNIK: s klobučnjákoma 397 ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Na obraz si je nadela velika sončna očala in se bel, črn, rdeč, siv klobuk | čarovniški klobuk | pokrila s klobukom. kardinalski klobuk | koničast, širok, širokokrajni, ▪ Voznik je odprl vrata, se vzravnal in mi začel velik, visok klobuk | moški, ženski klobuk | nov, star mahati s klobukom, češ naj se približam. klobuk | slamnat klobuk | smešen, značilen klobuk ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku ▪ Nosil je težak zimski plašč, na glavi pa je imel črn vreči v klobuk klobuk. ▪ Dalj časa ga ni bilo, ko pa je spet prišel, mu je v ▪ Odkar niso več potovali skozi gozdove, je nosil na klobuk vrgel petdesetaka. glavi velik koničast klobuk z okroglimi krajevci, da bi ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku se zavaroval pred soncem. zatakniti (si) za klobuk ▪ Iz Mehike je prinesla slamnat klobuk, ki je njen ▪ Kosci so dobili ob zajtrku šopke, ki so jih zataknili stalni spremljevalec na potovanjih v tople kraje. za klobuke. ▪ Dame, ki so kraljico spremljale, so presenetile z ⏵ glag. + pod + sam. beseda v orodniku izredno lepimi in posebnimi elegantnimi klobuki. skrivati (se) pod klobukom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Pred soncem se je skrivala pod klobukom. dati, vreči klobuk KAM | dobiti, kupiti, vzeti klobuk | ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku držati klobuk | dvigniti, privzdigniti klobuk | imeti, klobuk na glavi nositi klobuk | izdelovati, oblikovati, prodajati ▪ Iz hladnega Londona sem odpotoval toplo oblečen, klobuke | natakniti, nadeti, popraviti, posaditi, v plašču in z obveznim klobukom na glavi. povezniti (si) klobuk | odložiti, snemati, sneti klobuk | ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku (ne) pozabiti na klobuk klobuk v rokah ▪ Kupil sem velik slamnat klobuk, da me je ubranil ▪ Na izrezljanem lesenem stolu z visokim naslonom močnih sončnih žarkov. in usnjeno prevleko je sedel mož, star okoli ▪ Imele so široka krila iz svile in žameta, na glavi pa štirideset let, oblečen v temno obleko, belo srajco z so nosile čudne pisane klobuke z mnogimi dragimi metuljčkom, s klobukom v roki. okraski. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Že leta izdeluje klobuke za britansko kraljico klobuk iz klobučevine Elizabeto. ▪ Na sebi je imel težak zimski plašč in črn klobuk iz ▪ Potnik je obesil plašč, snel klobuk, torbo pa položil klobučevine. poleg mize. ▪ Ne pozabite na klobuk, kapo ali ruto; z njimi boste ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku škatla za klobuke zavarovali lase, predvsem pa kožo na obrazu. ▪ Na dnu omare sta bili dve okrogli škatli za klobuke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku in v njiju je bilo osem ali deset klobukov. izdelava, izdelovanje klobukov | krajec klobuka | nošenje klobukov ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku oblika klobuka ▪ Že nekaj let prireja za radovedne in podjetne ▪ V vsak žlikrof na vrhu vtisnemo še vdolbinico, da someščane nekajdnevne tečaje izdelovanja klobukov se testo ne pretrga, žlikrof pa dobi značilno obliko . klobuka. ▪ Veter ji je prednji krajec klobuka privihal navzgor. ⏵ priredna zveza ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku klobuk in čevlji, klobuk in kapa, klobuk in obleka, klobuk s širokimi krajci | klobuk s peresom, trakom klobuk in očala, klobuk in palica, klobuk in plašč, ▪ Nosim klobuk s širokimi krajci in se izogibam klobuk in rokavice, klobuk in ruta soncu, tako kot mi je svetovala dermatologinja. ▪ Kape in klobuki so v tem letnem času več kot le ▪ Nosil je škrlaten telovnik in hlače, klobuk z rdečim modni dodatek, saj ohranjajo našo telesno peresom, za vratom pa z diamanti posut križec na temperaturo, ki je kar 70 odstotkov izgubimo skozi zlati verižici. glavo. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku 1.1. kar spominja na tako pokrivalo dama, gospa, ženska s klobukom | gospod, moški, ▪ Stiropor je izdelan iz dveh delov: posteljice, v mož s klobukom | trgovina s klobuki katero aparat položimo, ter klobuka, s katerim ▪ Po promenadi v Tivoliju so se sprehajali gospodje s aparat fiksiramo. sprehajalnimi palicami in dame s klobuki. ▪ V vsakem malo večjem mestu je kar nekaj trgovin 2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta s klobuki, kjer je mogoče najti presenetljivo izbiro ⏵ prid. beseda + sam. beseda pokrival. mesnat klobuk | rdeč, rjav, rumen, siv, zelen klobuk ▪ Zelo debel in mesnat klobuk rjave barve je sprva ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku pokriti (se) s klobukom oblasto izbočen, pozneje sploščen in, predvsem pri zrelih gobah, izrazito žarkasto naguban. 398 ▪ Pravi gobarji so nabrali precej jurčkov, tistih z IPA: [klɔˈbuːk] rjavimi klobuki, pa tudi črnimi, nekaj lisičk, tonemski dežnikaric. [klobúk] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [klɔbùːk] imeti KAKŠEN klobuk ▪ Ima zelo mesnat klobuk in bet; številni ljudje jo VZOREC cenijo kot izvrstno užitno gobo. jakostno ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina barva, oblika klobuka | kožica, površina, rob klobuka | IMENOVALNIK: klobúk premer klobuka | KATERA stran klobuka RODILNIK: klobúka ▪ Oblika klobuka se med rastjo gobe močno DAJALNIK: klobúku spreminja. TOŽILNIK: klobúk ▪ Lističi so redki, zelo široki in debeli, poševno MESTNIK: pri klobúku poraščeni po betu in proti robu klobuka močno ORODNIK: s klobúkom viličasto razcepljeni. dvojina ▪ Ker je bet skoraj enako debel, kot je premer IMENOVALNIK: klobuka klobúka , ima trosnjak čokato, skoraj zaobljeno RODILNIK: postavo. klobúkov DAJALNIK: ▪ Tkivo, v katerem nastajajo trosi, je na spodnji klobúkoma strani klobuka. TOŽILNIK: klobúka MESTNIK: pri klobúkih ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku goba s ORODNIK: s klobúkoma KAKŠNIM klobukom množina ▪ Bukovi ostrigarji so užitne gobe z mehkim klobukom in žilavim betom. IMENOVALNIK: klobúki RODILNIK: klobúkov ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku kožica, luske na klobuku DAJALNIK: klobúkom ▪ Mlada goba je skoraj bela z nežnimi rjavkastimi TOŽILNIK: klobúke luskami na klobuku. MESTNIK: pri klobúkih ORODNIK: s klobúki ⏵ priredna zveza klobuk in bet tonemsko ▪ Trosnjaki so votli in nimajo tipičnih klobukov in ednina betov, saj je vse skupaj ena sama goba. IMENOVALNIK: klobúk 2.1. ta del gobe kot hrana, jed RODILNIK: klobúka DAJALNIK: klobúku ⏵ prid. beseda + sam. beseda gobji klobuki TOŽILNIK: klobúk ▪ Večjo ponev namažemo z oljem in v njej pečemo MESTNIK: pri klobúku gobje klobuke okoli 10 minut. ORODNIK: s klobúkom 3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega dvojina IMENOVALNIK: rastejo lovke klobúka RODILNIK: ▪ Meduze sicer znajo plavati, tako da iztiskajo vodo iz klobúkov tudi klobȗkov klobuka, vendar svojo pot pogosto prepustijo vetru, DAJALNIK: klobúkoma valovom in tokovom. TOŽILNIK: klobúka ▪ Kadar se meduza preveč nagne, posebne strukture MESTNIK: pri klobúkih tudi pri klobȗkih na robu klobuka omogočijo, da popravi svojo lego. ORODNIK: s klobúkoma ▪ Preučeval je meduzo in vlekel lovke izpod klobuka. množina 4. IMENOVALNIK: klobúki iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na RODILNIK: površini tekočine pri alkoholnem vrenju klobúkov tudi klobȗkov DAJALNIK: klobúkom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: klobúke potapljanje klobuka MESTNIK: pri klobúkih tudi pri klobȗkih ▪ Da bi povečali izluževanje taninov iz pečk, ki so ORODNIK: potrebni za dobro strukturo rdečega vina, je treba s klobúki tudi s klobȗki povečati število potapljanj klobuka, ko je alkoholna S stopnja mladega vina nad 6 vol. %. TALNE ZVEZE kardinalski klobuk I ZGOVOR IN OBLIKE ekspresivno naziv, položaj kardinala jakostni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku [klobúk] 399 dobiti, prejeti kardinalski klobuk ▪ Če se odločimo za alojzijevo lilijo ali pa za zlati ▪ Kardinalski klobuk bo prejel ob prvem naslednjem klobuk, naj bo nad čebulicami le deset centimetrov imenovanju kardinalov. prsti. ▪ Z uspešno zgladitvijo nasprotij med protestantskimi hugenoti in katoliki si je prislužil FRAZEOLOGIJA kardinalski klobuk. dati kapo/klobuk dol pred kom | dati kapo dol komu (za kaj) kavbojski klobuk dati kapo dol pred kom klobuk s širokimi, navzgor zavihanimi robovi, po dati kapo dol komu (za kaj) izvoru iz Amerike dati klobuk dol pred kom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku izraziti komu iskreno, veliko občudovanje ob nositi kavbojski klobuk uspehu, dosežku; priznati komu uspeh ▪ Na glavi je imela kavbojski klobuk, obuta pa je bila ▪ Zlasti prvi tek je odlično izpeljal in tudi v drugo v jahalne škornje. napadel brez zavor. Pred njim moramo dati le kapo ▪ Nosim kavbojski klobuk in oblačila v vestern dol. slogu. ▪ Fantom je treba dati kapo dol za takšno igro! ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ▪ Zaradi politične kulture moram možu nekaj le kavbojski klobuk na glavi priznati in dati pred njim klobuk dol. ▪ Moški v pomečkani črni obleki in s širokokrajnim ▪ Igralcem lahko dam samo kapo dol. Glede na sivim kavbojskim klobukom na glavi je planil izza situacijo in stanje v klubu, pa biti na tretjem mestu, je šoferskega sedeža. impresivno. mehiški klobuk potegniti koga, kaj iz klobuka velik, navadno slamnat klobuk z zelo širokim uporabiti kaj, kar se hrani kot presenečenje, navzgor zavihanim robom in stožčastim srednjim rezerva in učinkuje kot nenadna, spretna poteza, delom, po izvoru iz Mehike; SIN.: sombrero navadno v zadnjem možnem trenutku ▪ Na oder je prišel v rdečem ponču s črno obrobo, ▪ Stranka je iz klobuka nemudoma potegnila svojega pokrit z mehiškim klobukom. kandidata in ga ustoličila. ▪ Še posebej se spomnim velikih mehiških klobukov in ▪ Vsak teden potegne iz klobuka neko zgodbico in jo indijanskih oblačil. nato pogreva in pogreva, dokler se ne zažge. morski klobuk potegniti zajca iz klobuka ožigalkar s klobuku podobnim prosojnim uporabiti kaj, kar se hrani kot presenečenje, želatinastim telesom belkaste barve, ki ga rezerva in učinkuje kot nenadna, spretna poteza, prenaša vodni tok; primerjaj lat. Rhizostoma pulmo navadno v zadnjem možnem trenutku ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Pogovori med njima so bili opravljeni kot nujno zlo, pojav morskih klobukov | veliko število morskih saj je predsednik že vedel, katerega zajca bo potegnil klobukov iz klobuka. ▪ Dobrega pol leta niso lovili zaradi množičnega ▪ Trener je potegnil novega zajca iz klobuka: še ne pojava morskih klobukov in sluzenja morja. 19-letni nogometaš je v svojem debitantskem nastopu ▪ Pojav večjega števila morskih klobukov v zabil dva gola! toplejšem delu leta za naše morje ni nič nenavadnega. s klobukom v roki ▪▪▪ takó, da deluje beraško, ponižno, kot ▪ Pred njimi je bil morski klobuk, ožigalkar, ki kopalca prosjačenje v nasprotju z meduzo mesečinko skorajda ne opeče. ▪ Nismo vajeni, da bi naša podjetja investirala v zlati klobuk tujini, ampak čakamo s klobukom v roki na tuje iz botanike rastlina z večjimi navadno temno investitorje. rožnatimi cvetovi z nazaj zavihanimi venčnimi ▪ Če se s skladom ne bomo pogodili, se bomo listi; primerjaj lat. Lilium martagon odpravili v svet s klobukom v roki. ▪ Zlati klobuk v naravi raste v polsenci dreves; zaradi svojih zanimivih cvetov je spodbudil vrtnarje k temu, zatakniti si/vtakniti si kaj za klobuk da so ga začeli gojiti. zatakniti si kaj za klobuk vtakniti si kaj za klobuk 400 ovrednotiti, označiti kaj kot malovredno, ▪ Na preveč bazičnih tleh (pH nad 7) so rastline ničvredno, nepomembno; zavreči kaj prizadete zaradi slabe oskrbe z mikroelementi, zato ▪ Tak sporazum si lahko zataknejo za klobuk. pride tudi do pojava kloroze (listi pobledijo). ▪ Brez njegove velikodušne pomoči tečaja ne bi bil ▪ Gnojilo, ki je primerno za vrtnice, mora imeti vse končal, čeprav sem si diplomo, ki sem jo prejel v potrebne hranilne snovi za močno rast in bogato Parizu, pozneje zataknil za klobuk. cvetenje, koristno pa je, da vsebuje tudi železov ▪ Če mi na to ne boste odgovorili, si odgovor vtaknite sulfat, ki preprečuje nastanek kloroze. za klobuk, saj je prav tako ničvreden kot vse to, kar ⏵ priredna zveza mi pišete zdaj. kloroza ali listna bledica ▪ Razna predvidevanja si zataknite za klobuk in jih ▪ Ne pozabimo na redno dognojevanje z železovimi prihranite zase. pripravki, sicer se kmalu pojavi listna bledica ali ▪ Naj trgovcem nekaj prišepnem: za klobuk naj si kloroza. zataknejo te svoje ugodne cene! IZGOVOR IN OBLIKE Kapo dol! jakostni Klobuk dol! [kloróza] izraža govorčevo navdušenje nad čim, IPA: [klɔˈɾoːza] občudovanje koga, priznanje uspeha tonemski ▪ Zaradi poškodbe, ki ga je ovirala cel teden, je stisnil [klor za] zobe in na koncu zmagal pred domačim občinstvom. IPA: [klɔɾóːzà] Blaž je lahko mnogim vzornik. Blaž, kapo dol! ▪ Jaz bom vesel, če bom še dihal pri teh letih, ne pa VZOREC da bi tako sijajno pel. Bravo, kapo dol. jakostno ▪ Veš, to, kar znaš ti, zna redko kdo. V improvizaciji si ednina res fenomenalen. Klobuk dol. IMENOVALNIK: kloróza RODILNIK: kloróze BESEDOTVORJE DAJALNIK: klorózi manjšalnica: klobúček TOŽILNIK: klorózo MESTNIK: pri klorózi IZVOR ORODNIK: s klorózo = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, dvojina češ. klobouk < slovan. * klobukъ, prevzeto iz tur. IMENOVALNIK: klorózi * kalbuk, kar je sorodno s krimsko tatar. kalpak RODILNIK: kloróz ‛kapa’ DAJALNIK: klorózama TOŽILNIK: klorózi kloróza MESTNIK: kloróze samostalnik ženskega spola [kloróza] pri klorózah P ORODNIK: s klorózama OMEN množina iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, zlasti železa, IMENOVALNIK: kloróze obledijo, spremenijo barvo RODILNIK: kloróz ; SIN.: iz agronomije listna DAJALNIK: klorózam bledica TOŽILNIK: kloróze ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri klorózah kloroza se pojavi, pojavlja ORODNIK: s klorózami ▪ Kloroza se pojavi, ko železo zaradi previsokega pH tonemsko tal rastlini ni dostopno, lahko pa železa v tleh tudi ednina dejansko primanjkuje. IMENOVALNIK: klor za ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: povzročati klorozo klor ze ▪ Zemlja, v katero sadimo citruse, ne sme vsebovati DAJALNIK: klor zi apnenca, saj to povzroča klorozo in rastline pričnejo TOŽILNIK: klor zo hirati. MESTNIK: pri klor zi ▪ Če opazimo klorozo, ko listi, razen listnih žil, ORODNIK: s klor zo porumenijo, dodamo tekoče železo ali železove dvojina kelate. IMENOVALNIK: klor zi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: klor z DAJALNIK: klor zama 401 TOŽILNIK: klor zi IPA: [kɔˈleːdnitsa] MESTNIK: pri klor zah tonemski ORODNIK: s klor zama [kol dnica] množina IPA: [kɔléːdnìtsa] IMENOVALNIK: klor ze RODILNIK: klor z VZOREC DAJALNIK: klor zam jakostno TOŽILNIK: klor ze ednina MESTNIK: pri klor zah IMENOVALNIK: kolédnica ORODNIK: s klor zami RODILNIK: kolédnice DAJALNIK: kolédnici STALNE ZVEZE TOŽILNIK: kolédnico MESTNIK: pri kolédnici železova kloroza ORODNIK: s kolédnico iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi dvojina pomanjkanja železa obledijo, spremenijo barvo IMENOVALNIK: kolédnici ▪ Značilen prepoznavni znak železove kloroze je RODILNIK: kolédnic rumenenje v medžilnem prostoru najmlajših listov. DAJALNIK: kolédnicama TOŽILNIK: kolédnici IZVOR MESTNIK: pri kolédnicah prevzeto (prek nem. Chlorose, angl. chlorosis) iz ORODNIK: s kolédnicama nlat. chlorosis, iz ↑klor množina IMENOVALNIK: kolédnice kolédnica kolédnice samostalnik ženskega spola RODILNIK: kolédnic DAJALNIK: kolédnicam [kolédnica] P TOŽILNIK: OMEN kolédnice 1. obredna pesem, ki se kot voščilo poje, igra od MESTNIK: pri kolédnicah hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. ORODNIK: s kolédnicami tonemsko januarjem ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kol dnica božična, novoletna, trikraljevska kolednica | ljudska RODILNIK: kolednica kol dnice DAJALNIK: ▪ V zadnji uri pred polnočjo se bo oglasilo nekaj kol dnici najlepših božičnih kolednic in prigodnih ljudskih TOŽILNIK: kol dnico napevov evropskih narodov. MESTNIK: pri kol dnici ▪ Na predvečer 6. januarja, dneva treh kraljev ali ORODNIK: s kol dnico tretjega božiča, se ponekod še vedno sliši katera od dvojina trikraljevskih kolednic. IMENOVALNIK: kol dnici RODILNIK: ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku kol dnic peti, prepevati, zapeti kolednico DAJALNIK: kol dnicama ▪ Vsem želim, da bi globoko vdihnili vonj božičnega TOŽILNIK: kol dnici drevesca, zapeli kolednico in se predali skrivnosti MESTNIK: pri kol dnicah svetega časa. ORODNIK: s kol dnicama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina petje kolednic IMENOVALNIK: kol dnice ▪ S petjem kolednic ali kratkim dramskim prizorom RODILNIK: kol dnic se vošči srečo pri hiši. DAJALNIK: kol dnicam 2. ženska, ki hodi od hiše do hiše in vošči s TOŽILNIK: kol dnice petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. MESTNIK: pri kol dnicah decembrom in 6. januarjem ORODNIK: s kol dnicami ▪ V Beneški Sloveniji še najdemo ženske kolednice, ki hodijo na vse svete zvečer od hiše do hiše in pojejo. IZVOR v prvem pomenu iz koleda (glej ↑koledovati), v IZGOVOR IN OBLIKE drugem pomenu ↑kolednik jakostni [kolédnica] kolédnik kolédnika samostalnik moškega spola [kolédnik] 402 POMEN IMENOVALNIK: kolédniki kdor hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, RODILNIK: kolédnikov igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. DAJALNIK: kolédnikom decembrom in 6. januarjem TOŽILNIK: kolédnike ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri kolédnikih božični, novoletni, trikraljevski koledniki | mladi ORODNIK: s kolédniki koledniki tonemsko ▪ Novoletni koledniki so koledovali zadnji večer v ednina starem letu in prvo jutro v novem letu. IMENOVALNIK: kol dnik ▪ Na večer pred svetimi tremi kralji so slovenske vasi RODILNIK: kol dnika pričakovale trikraljevske kolednike. DAJALNIK: kol dniku ▪ Domove so na predvečer svetih treh kraljev TOŽILNIK: kol dnika obiskali mladi koledniki. MESTNIK: pri kol dniku ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s kol dnikom koledniki hodijo | koledniki koledujejo | koledniki dvojina obiščejo KOGA | koledniki prinašajo KAJ | koledniki IMENOVALNIK: kol dnika zapojejo RODILNIK: kol dnikov ▪ Koledniki so hodili od hiše do hiše, zapeli pesem, DAJALNIK: kol dnikoma zaželeli vesele praznike vsem v hiši, domači pa so TOŽILNIK: kol dnika jih nato obdarili. MESTNIK: pri kol dnikih ▪ Kdor ni imel priložnosti, da bi mu koledniki zapeli ORODNIK: s kol dnikoma na njegovem domu, lahko to podoživi danes zvečer. množina ▪ Po ljudski veri so koledniki prinašali srečo. IMENOVALNIK: kol dniki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: kol dnikov obisk kolednikov DAJALNIK: kol dnikom ▪ Obisk kolednikov ima globlji pomen in ne obuja TOŽILNIK: kol dnike zgolj tradicije. MESTNIK: pri kol dnikih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s kol dniki sprejeti kolednike ▪ Vaščani so kolednike prijazno sprejeli. BESEDOTVORJE feminativ: kolédnica IZGOVOR IN OBLIKE jakostni IZVOR [kolédnik] ↑koledovati IPA: [kɔˈleːdnik] tonemski koledovánje [ koledovánja tudi kolédovanje kol dnik] kolédovanja samostalnik srednjega spola [koledovánje] tudi IPA: [kɔléːdnìk] [kolédovanje] VZOREC POMEN jakostno običaj, pri katerem se hodi od hiše do hiše in ednina vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti IMENOVALNIK: kolédnik med 25. decembrom in 6. januarjem RODILNIK: kolédnika ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: kolédniku običaj, tradicija koledovanja TOŽILNIK: kolédnika ▪ Zelo star je običaj koledovanja, ko fantje v MESTNIK: pri kolédniku božičnem času obiskujejo domove in s petjem in ORODNIK: s kolédnikom igranjem voščijo srečo. dvojina ▪ Pravi čas koledovanja je bil v božičnem in IMENOVALNIK: novoletnem času. kolédnika RODILNIK: kolédnikov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: obuditi koledovanje kolédnikoma | organizirati, pripraviti koledovanje TOŽILNIK: kolédnika ▪ Po dolgih letih bodo obudili koledovanje, star MESTNIK: pri kolédnikih trikraljevski ljudski običaj. ORODNIK: s kolédnikoma množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda 403 božično, novoletno, trikraljevsko koledovanje | RODILNIK: koledovȃnj tradicionalno koledovanje DAJALNIK: koledovȃnjem ▪ Pele bodo baladne pesmi in tiste, ki so jih izvajali TOŽILNIK: koledovȃnja ob devetdnevnicah, ob božičnem koledovanju in ob MESTNIK: pri koledovȃnjih žalovanju. ORODNIK: s koledovȃnji ▪ Prireditve so gotovo dosegle višek 31. decembra s tudi tradicionalnim koledovanjem na starega leta dan. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: kolédovanje jakostni RODILNIK: kolédovanja [koledovánje] tudi [kolédovanje] DAJALNIK: kolédovanju IPA: [kɔlɛdɔˈʋaːnjɛ] tudi [kɔˈleːdɔʋanjɛ] TOŽILNIK: kolédovanje tonemski MESTNIK: pri kolédovanju [koledovȃnje] tudi [kol dovanje] ORODNIK: s kolédovanjem IPA: [kɔlɛdɔʋáːnj ] tudi [kɔléːd ʋanjɛ] dvojina IMENOVALNIK: kolédovanji VZOREC RODILNIK: kolédovanj jakostno DAJALNIK: kolédovanjema ednina TOŽILNIK: kolédovanji IMENOVALNIK: koledovánje MESTNIK: pri kolédovanjih RODILNIK: koledovánja ORODNIK: s kolédovanjema DAJALNIK: koledovánju množina TOŽILNIK: koledovánje IMENOVALNIK: kolédovanja MESTNIK: pri koledovánju RODILNIK: kolédovanj ORODNIK: s koledovánjem DAJALNIK: kolédovanjem dvojina TOŽILNIK: kolédovanja IMENOVALNIK: koledovánji MESTNIK: pri kolédovanjih RODILNIK: koledovánj ORODNIK: s kolédovanji DAJALNIK: koledovánjema tonemsko TOŽILNIK: koledovánji ednina MESTNIK: pri koledovánjih IMENOVALNIK: kol dovanje ORODNIK: s koledovánjema RODILNIK: kol dovanja množina DAJALNIK: kol dovanju IMENOVALNIK: koledovánja TOŽILNIK: kol dovanje RODILNIK: koledovánj MESTNIK: pri kol dovanju DAJALNIK: koledovánjem ORODNIK: s kol dovanjem TOŽILNIK: koledovánja dvojina MESTNIK: pri koledovánjih IMENOVALNIK: kol dovanji ORODNIK: s koledovánji RODILNIK: kol dovanj tonemsko DAJALNIK: kol dovanjema ednina TOŽILNIK: kol dovanji IMENOVALNIK: koledovȃnje MESTNIK: pri kol dovanjih RODILNIK: koledovȃnja ORODNIK: s kol dovanjema DAJALNIK: koledovȃnju množina TOŽILNIK: koledovȃnje IMENOVALNIK: kol dovanja MESTNIK: pri koledovȃnju RODILNIK: kol dovanj ORODNIK: s koledovȃnjem DAJALNIK: kol dovanjem dvojina TOŽILNIK: kol dovanja IMENOVALNIK: koledovȃnji MESTNIK: pri kol dovanjih RODILNIK: koledovȃnj ORODNIK: s kol dovanji DAJALNIK: koledovȃnjema TOŽILNIK: koledovȃnji IZVOR MESTNIK: pri koledovȃnjih ↑koledovati ORODNIK: s koledovȃnjema množina koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem IMENOVALNIK: koledovȃnja nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati] 404 POMEN DVOJINA: koledováli hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, MNOŽINA: koledovále igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. srednji spol decembrom in 6. januarjem EDNINA: koledoválo ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DVOJINA: koledováli koledniki koledujejo MNOŽINA: koledovála ▪ Novoletni koledniki so koledovali zadnji večer v deležnik na -č starem letu in prvo jutro v novem letu. moški spol ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku ednina koledovati po vasi IMENOVALNIK: koledujóč ▪ Pesem so si poskušali čim bolje zapomniti, saj so RODILNIK: koledujóčega potem v naslednjih dneh z njo koledovali po vasi. DAJALNIK: koledujóčemu ⏵ prisl. + glag. TOŽILNIK: koledujóč ▪ Marsikje koledujejo s petjem pred hišami. živo koledujóčega MESTNIK: pri koledujóčem IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s koledujóčim jakostni dvojina [koledováti] tudi [kolédovati] IMENOVALNIK: koledujóča IPA: [kɔlɛdɔˈʋaːti] tudi [kɔˈleːdɔʋati] RODILNIK: koledujóčih tonemski DAJALNIK: koledujóčima [koledováti] tudi [kol dovati] TOŽILNIK: koledujóča IPA: [kɔlɛdɔʋàːtí] tudi [kɔléːd ʋati] MESTNIK: pri koledujóčih ORODNIK: s koledujóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: koledujóči NEDOLOČNIK: koledováti RODILNIK: koledujóčih NAMENILNIK: koledovàt DAJALNIK: koledujóčim sedanjik TOŽILNIK: koledujóče ednina MESTNIK: pri koledujóčih 1. OSEBA: koledújem ORODNIK: s koledujóčimi 2. OSEBA: koledúješ ženski spol 3. OSEBA: koledúje ednina dvojina IMENOVALNIK: koledujóča 1. OSEBA: koledújeva RODILNIK: koledujóče 2. OSEBA: koledújeta DAJALNIK: koledujóči 3. OSEBA: koledújeta TOŽILNIK: koledujóčo množina MESTNIK: pri koledujóči 1. OSEBA: koledújemo ORODNIK: s koledujóčo 2. OSEBA: koledújete dvojina 3. OSEBA: koledújejo IMENOVALNIK: koledujóči velelnik RODILNIK: koledujóčih ednina DAJALNIK: koledujóčima 2. OSEBA: koledúj TOŽILNIK: koledujóči dvojina MESTNIK: pri koledujóčih 1. OSEBA: koledújva ORODNIK: s koledujóčima 2. OSEBA: koledújta množina množina IMENOVALNIK: koledujóče 1. OSEBA: koledújmo RODILNIK: koledujóčih 2. OSEBA: koledújte DAJALNIK: koledujóčim deležnik na -l TOŽILNIK: koledujóče moški spol MESTNIK: pri koledujóčih EDNINA: koledovàl ORODNIK: s koledujóčimi DVOJINA: koledovála srednji spol MNOŽINA: koledováli ednina ženski spol IMENOVALNIK: koledujóče EDNINA: koledovála RODILNIK: koledujóčega 405 DAJALNIK: koledujóčemu ORODNIK: s koledovánima TOŽILNIK: koledujóče množina MESTNIK: pri koledujóčem IMENOVALNIK: koledováne ORODNIK: s koledujóčim RODILNIK: koledovánih dvojina DAJALNIK: koledovánim IMENOVALNIK: koledujóči TOŽILNIK: koledováne RODILNIK: koledujóčih MESTNIK: pri koledovánih DAJALNIK: koledujóčima ORODNIK: s koledovánimi TOŽILNIK: koledujóči srednji spol MESTNIK: pri koledujóčih ednina ORODNIK: s koledujóčima IMENOVALNIK: koledováno množina RODILNIK: koledovánega IMENOVALNIK: koledujóča DAJALNIK: koledovánemu RODILNIK: koledujóčih TOŽILNIK: koledováno DAJALNIK: koledujóčim MESTNIK: pri koledovánem TOŽILNIK: koledujóča ORODNIK: s koledovánim MESTNIK: pri koledujóčih dvojina ORODNIK: s koledujóčimi IMENOVALNIK: koledováni deležnik na -n RODILNIK: koledovánih moški spol DAJALNIK: koledovánima ednina TOŽILNIK: koledováni IMENOVALNIK: koledován MESTNIK: pri koledovánih RODILNIK: koledovánega ORODNIK: s koledovánima DAJALNIK: koledovánemu množina TOŽILNIK: koledován IMENOVALNIK: koledována živo koledovánega RODILNIK: koledovánih MESTNIK: pri koledovánem DAJALNIK: koledovánim ORODNIK: s koledovánim TOŽILNIK: koledována dvojina MESTNIK: pri koledovánih IMENOVALNIK: koledována ORODNIK: s koledovánimi RODILNIK: koledovánih DELEŽJE NA -aje: koledováje DAJALNIK: koledovánima glagolnik TOŽILNIK: koledována ednina MESTNIK: pri koledovánih IMENOVALNIK: koledovánje ORODNIK: s koledovánima RODILNIK: koledovánja množina DAJALNIK: koledovánju IMENOVALNIK: koledováni TOŽILNIK: koledovánje RODILNIK: koledovánih MESTNIK: pri koledovánju DAJALNIK: koledovánim ORODNIK: s koledovánjem TOŽILNIK: koledováne dvojina MESTNIK: pri koledovánih IMENOVALNIK: koledovánji ORODNIK: s koledovánimi RODILNIK: koledovánj ženski spol DAJALNIK: koledovánjema ednina TOŽILNIK: koledovánji IMENOVALNIK: koledována MESTNIK: pri koledovánjih RODILNIK: koledováne ORODNIK: s koledovánjema DAJALNIK: koledováni množina TOŽILNIK: koledováno IMENOVALNIK: koledovánja MESTNIK: pri koledováni RODILNIK: koledovánj ORODNIK: s koledováno DAJALNIK: koledovánjem dvojina TOŽILNIK: koledovánja IMENOVALNIK: koledováni MESTNIK: pri koledovánjih RODILNIK: koledovánih ORODNIK: s koledovánji DAJALNIK: koledovánima tonemsko TOŽILNIK: koledováni NEDOLOČNIK: koledováti MESTNIK: pri koledovánih NAMENILNIK: koledovȁt 406 sedanjik TOŽILNIK: koleduj če ednina MESTNIK: pri koleduj čih 1. OSEBA: koledȗjem ORODNIK: s koleduj čimi 2. OSEBA: koledȗješ ženski spol 3. OSEBA: koledȗje ednina dvojina IMENOVALNIK: koleduj ča 1. OSEBA: koledȗjeva RODILNIK: koleduj če 2. OSEBA: koledȗjeta DAJALNIK: koleduj či 3. OSEBA: koledȗjeta TOŽILNIK: koleduj čo množina MESTNIK: pri koleduj či 1. OSEBA: koledȗjemo ORODNIK: s koleduj čo 2. OSEBA: koledȗjete dvojina 3. OSEBA: koledȗjejo IMENOVALNIK: koleduj či velelnik RODILNIK: koleduj čih ednina DAJALNIK: koleduj čima 2. OSEBA: koledȗj TOŽILNIK: koleduj či dvojina MESTNIK: pri koleduj čih 1. OSEBA: koledȗjva ORODNIK: s koleduj čima 2. OSEBA: koledȗjta množina množina IMENOVALNIK: koleduj če 1. OSEBA: koledȗjmo RODILNIK: koleduj čih 2. OSEBA: koledȗjte DAJALNIK: koleduj čim deležnik na -l TOŽILNIK: koleduj če moški spol MESTNIK: pri koleduj čih EDNINA: koledovȁl ORODNIK: s koleduj čimi DVOJINA: koledovála srednji spol MNOŽINA: koledováli ednina ženski spol IMENOVALNIK: koleduj če EDNINA: koledovȃla RODILNIK: koleduj čega DVOJINA: koledováli DAJALNIK: koleduj čemu MNOŽINA: koledovále TOŽILNIK: koleduj če srednji spol MESTNIK: pri koleduj čem EDNINA: koledoválo ORODNIK: s koleduj čim DVOJINA: koledováli dvojina MNOŽINA: koledovála IMENOVALNIK: koleduj či deležnik na -č RODILNIK: koleduj čih moški spol DAJALNIK: koleduj čima ednina TOŽILNIK: koleduj či IMENOVALNIK: koleduj č tudi koleduj č MESTNIK: pri koleduj čih RODILNIK: koleduj čega ORODNIK: s koleduj čima DAJALNIK: koleduj čemu množina TOŽILNIK: koleduj č tudi koleduj č IMENOVALNIK: koleduj ča živo koleduj čega RODILNIK: koleduj čih MESTNIK: pri koleduj čem DAJALNIK: koleduj čim ORODNIK: s koleduj čim TOŽILNIK: koleduj ča dvojina MESTNIK: pri koleduj čih IMENOVALNIK: koleduj ča ORODNIK: s koleduj čimi RODILNIK: koleduj čih deležnik na -n DAJALNIK: koleduj čima moški spol TOŽILNIK: koleduj ča ednina MESTNIK: pri koleduj čih IMENOVALNIK: koledován ORODNIK: s koleduj čima RODILNIK: koledovánega množina DAJALNIK: koledovánemu IMENOVALNIK: koleduj či TOŽILNIK: koledován RODILNIK: koleduj čih živo koledovánega DAJALNIK: koleduj čim MESTNIK: pri koledovánem 407 ORODNIK: s koledovánim TOŽILNIK: koledována dvojina MESTNIK: pri koledovánih IMENOVALNIK: koledována ORODNIK: s koledovánimi RODILNIK: koledovánih DELEŽJE NA -aje: koledovȃje DAJALNIK: koledovánima glagolnik TOŽILNIK: koledována ednina MESTNIK: pri koledovánih IMENOVALNIK: koledovȃnje ORODNIK: s koledovánima RODILNIK: koledovȃnja množina DAJALNIK: koledovȃnju IMENOVALNIK: koledováni TOŽILNIK: koledovȃnje RODILNIK: koledovánih MESTNIK: pri koledovȃnju DAJALNIK: koledovánim ORODNIK: s koledovȃnjem TOŽILNIK: koledováne dvojina MESTNIK: pri koledovánih IMENOVALNIK: koledovȃnji ORODNIK: s koledovánimi RODILNIK: koledovȃnj ženski spol DAJALNIK: koledovȃnjema ednina TOŽILNIK: koledovȃnji IMENOVALNIK: koledována MESTNIK: pri koledovȃnjih RODILNIK: koledováne ORODNIK: s koledovȃnjema DAJALNIK: koledováni množina TOŽILNIK: koledováno IMENOVALNIK: koledovȃnja MESTNIK: pri koledováni RODILNIK: koledovȃnj ORODNIK: s koledováno DAJALNIK: koledovȃnjem dvojina TOŽILNIK: koledovȃnja IMENOVALNIK: koledováni MESTNIK: pri koledovȃnjih RODILNIK: koledovánih ORODNIK: s koledovȃnji DAJALNIK: koledovánima tudi TOŽILNIK: koledováni jakostno MESTNIK: pri koledovánih NEDOLOČNIK: kolédovati ORODNIK: s koledovánima NAMENILNIK: kolédovat množina sedanjik IMENOVALNIK: koledováne ednina RODILNIK: koledovánih 1. OSEBA: kolédujem DAJALNIK: koledovánim 2. OSEBA: koléduješ TOŽILNIK: koledováne 3. OSEBA: koléduje MESTNIK: pri koledovánih dvojina ORODNIK: s koledovánimi 1. OSEBA: kolédujeva srednji spol 2. OSEBA: kolédujeta ednina 3. OSEBA: kolédujeta IMENOVALNIK: koledováno množina RODILNIK: koledovánega 1. OSEBA: kolédujemo DAJALNIK: koledovánemu 2. OSEBA: kolédujete TOŽILNIK: koledováno 3. OSEBA: kolédujejo MESTNIK: pri koledovánem velelnik ORODNIK: s koledovánim ednina dvojina 2. OSEBA: koléduj IMENOVALNIK: koledováni dvojina RODILNIK: koledovánih 1. OSEBA: kolédujva DAJALNIK: koledovánima 2. OSEBA: kolédujta TOŽILNIK: koledováni množina MESTNIK: pri koledovánih 1. OSEBA: kolédujmo ORODNIK: s koledovánima 2. OSEBA: kolédujte množina deležnik na -l IMENOVALNIK: koledována moški spol RODILNIK: koledovánih EDNINA: kolédoval DAJALNIK: koledovánim DVOJINA: kolédovala 408 MNOŽINA: kolédovali ednina ženski spol IMENOVALNIK: koledujóče EDNINA: kolédovala RODILNIK: koledujóčega DVOJINA: kolédovali DAJALNIK: koledujóčemu MNOŽINA: kolédovale TOŽILNIK: koledujóče srednji spol MESTNIK: pri koledujóčem EDNINA: kolédovalo ORODNIK: s koledujóčim DVOJINA: kolédovali dvojina MNOŽINA: kolédovala IMENOVALNIK: koledujóči deležnik na -č RODILNIK: koledujóčih moški spol DAJALNIK: koledujóčima ednina TOŽILNIK: koledujóči IMENOVALNIK: koledujóč MESTNIK: pri koledujóčih RODILNIK: koledujóčega ORODNIK: s koledujóčima DAJALNIK: koledujóčemu množina TOŽILNIK: koledujóč IMENOVALNIK: koledujóča živo koledujóčega RODILNIK: koledujóčih MESTNIK: pri koledujóčem DAJALNIK: koledujóčim ORODNIK: s koledujóčim TOŽILNIK: koledujóča dvojina MESTNIK: pri koledujóčih IMENOVALNIK: koledujóča ORODNIK: s koledujóčimi RODILNIK: koledujóčih deležnik na -n DAJALNIK: koledujóčima moški spol TOŽILNIK: koledujóča ednina MESTNIK: pri koledujóčih IMENOVALNIK: kolédovan ORODNIK: s koledujóčima RODILNIK: kolédovanega množina DAJALNIK: kolédovanemu IMENOVALNIK: koledujóči TOŽILNIK: kolédovan RODILNIK: koledujóčih živo kolédovanega DAJALNIK: koledujóčim MESTNIK: pri kolédovanem TOŽILNIK: koledujóče ORODNIK: s kolédovanim MESTNIK: pri koledujóčih dvojina ORODNIK: s koledujóčimi IMENOVALNIK: kolédovana ženski spol RODILNIK: kolédovanih ednina DAJALNIK: kolédovanima IMENOVALNIK: koledujóča TOŽILNIK: kolédovana RODILNIK: koledujóče MESTNIK: pri kolédovanih DAJALNIK: koledujóči ORODNIK: s kolédovanima TOŽILNIK: koledujóčo množina MESTNIK: pri koledujóči IMENOVALNIK: kolédovani ORODNIK: s koledujóčo RODILNIK: kolédovanih dvojina DAJALNIK: kolédovanim IMENOVALNIK: koledujóči TOŽILNIK: kolédovane RODILNIK: koledujóčih MESTNIK: pri kolédovanih DAJALNIK: koledujóčima ORODNIK: s kolédovanimi TOŽILNIK: koledujóči ženski spol MESTNIK: pri koledujóčih ednina ORODNIK: s koledujóčima IMENOVALNIK: kolédovana množina RODILNIK: kolédovane IMENOVALNIK: koledujóče DAJALNIK: kolédovani RODILNIK: koledujóčih TOŽILNIK: kolédovano DAJALNIK: koledujóčim MESTNIK: pri kolédovani TOŽILNIK: koledujóče ORODNIK: s kolédovano MESTNIK: pri koledujóčih dvojina ORODNIK: s koledujóčimi IMENOVALNIK: kolédovani srednji spol RODILNIK: kolédovanih 409 DAJALNIK: kolédovanima tonemsko TOŽILNIK: kolédovani NEDOLOČNIK: kol dovati MESTNIK: pri kolédovanih NAMENILNIK: kol dovat ORODNIK: s kolédovanima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: kolédovane 1. OSEBA: kol dujem RODILNIK: kolédovanih 2. OSEBA: kol duješ DAJALNIK: kolédovanim 3. OSEBA: kol duje TOŽILNIK: kolédovane dvojina MESTNIK: pri kolédovanih 1. OSEBA: kol dujeva ORODNIK: s kolédovanimi 2. OSEBA: kol dujeta srednji spol 3. OSEBA: kol dujeta ednina množina IMENOVALNIK: kolédovano 1. OSEBA: kol dujemo RODILNIK: kolédovanega 2. OSEBA: kol dujete DAJALNIK: kolédovanemu 3. OSEBA: kol dujejo TOŽILNIK: kolédovano velelnik MESTNIK: pri kolédovanem ednina ORODNIK: s kolédovanim 2. OSEBA: kol duj dvojina dvojina IMENOVALNIK: kolédovani 1. OSEBA: kol dujva RODILNIK: kolédovanih 2. OSEBA: kol dujta DAJALNIK: kolédovanima množina TOŽILNIK: kolédovani 1. OSEBA: kol dujmo MESTNIK: pri kolédovanih 2. OSEBA: kol dujte ORODNIK: s kolédovanima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: kolédovana EDNINA: kol doval RODILNIK: kolédovanih DVOJINA: kol dovala DAJALNIK: kolédovanim MNOŽINA: kol dovali TOŽILNIK: kolédovana ženski spol MESTNIK: pri kolédovanih EDNINA: kol dovala ORODNIK: s kolédovanimi DVOJINA: kol dovali DELEŽJE NA -aje: koledováje MNOŽINA: kol dovale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: kol dovalo IMENOVALNIK: kolédovanje DVOJINA: kol dovali RODILNIK: kolédovanja MNOŽINA: kol dovala DAJALNIK: kolédovanju deležnik na -č TOŽILNIK: kolédovanje moški spol MESTNIK: pri kolédovanju ednina ORODNIK: s kolédovanjem IMENOVALNIK: koleduj č tudi koleduj č dvojina RODILNIK: koleduj čega IMENOVALNIK: kolédovanji DAJALNIK: koleduj čemu RODILNIK: kolédovanj TOŽILNIK: koleduj č tudi koleduj č DAJALNIK: kolédovanjema živo koleduj čega TOŽILNIK: kolédovanji MESTNIK: pri koleduj čem MESTNIK: pri kolédovanjih ORODNIK: s koleduj čim ORODNIK: s kolédovanjema dvojina množina IMENOVALNIK: koleduj ča IMENOVALNIK: kolédovanja RODILNIK: koleduj čih RODILNIK: kolédovanj DAJALNIK: koleduj čima DAJALNIK: kolédovanjem TOŽILNIK: koleduj ča TOŽILNIK: kolédovanja MESTNIK: pri koleduj čih MESTNIK: pri kolédovanjih ORODNIK: s koleduj čima ORODNIK: s kolédovanji množina 410 IMENOVALNIK: koleduj či TOŽILNIK: kol dovan RODILNIK: koleduj čih živo kol dovanega DAJALNIK: koleduj čim MESTNIK: pri kol dovanem TOŽILNIK: koleduj če ORODNIK: s kol dovanim MESTNIK: pri koleduj čih dvojina ORODNIK: s koleduj čimi IMENOVALNIK: kol dovana ženski spol RODILNIK: kol dovanih ednina DAJALNIK: kol dovanima IMENOVALNIK: koleduj ča TOŽILNIK: kol dovana RODILNIK: koleduj če MESTNIK: pri kol dovanih DAJALNIK: koleduj či ORODNIK: s kol dovanima TOŽILNIK: koleduj čo množina MESTNIK: pri koleduj či IMENOVALNIK: kol dovani ORODNIK: s koleduj čo RODILNIK: kol dovanih dvojina DAJALNIK: kol dovanim IMENOVALNIK: koleduj či TOŽILNIK: kol dovane RODILNIK: koleduj čih MESTNIK: pri kol dovanih DAJALNIK: koleduj čima ORODNIK: s kol dovanimi TOŽILNIK: koleduj či ženski spol MESTNIK: pri koleduj čih ednina ORODNIK: s koleduj čima IMENOVALNIK: kol dovana množina RODILNIK: kol dovane IMENOVALNIK: koleduj če DAJALNIK: kol dovani RODILNIK: koleduj čih TOŽILNIK: kol dovano DAJALNIK: koleduj čim MESTNIK: pri kol dovani TOŽILNIK: koleduj če ORODNIK: s kol dovano MESTNIK: pri koleduj čih dvojina ORODNIK: s koleduj čimi IMENOVALNIK: kol dovani srednji spol RODILNIK: kol dovanih ednina DAJALNIK: kol dovanima IMENOVALNIK: koleduj če TOŽILNIK: kol dovani RODILNIK: koleduj čega MESTNIK: pri kol dovanih DAJALNIK: koleduj čemu ORODNIK: s kol dovanima TOŽILNIK: koleduj če množina MESTNIK: pri koleduj čem IMENOVALNIK: kol dovane ORODNIK: s koleduj čim RODILNIK: kol dovanih dvojina DAJALNIK: kol dovanim IMENOVALNIK: koleduj či TOŽILNIK: kol dovane RODILNIK: koleduj čih MESTNIK: pri kol dovanih DAJALNIK: koleduj čima ORODNIK: s kol dovanimi TOŽILNIK: koleduj či srednji spol MESTNIK: pri koleduj čih ednina ORODNIK: s koleduj čima IMENOVALNIK: kol dovano množina RODILNIK: kol dovanega IMENOVALNIK: koleduj ča DAJALNIK: kol dovanemu RODILNIK: koleduj čih TOŽILNIK: kol dovano DAJALNIK: koleduj čim MESTNIK: pri kol dovanem TOŽILNIK: koleduj ča ORODNIK: s kol dovanim MESTNIK: pri koleduj čih dvojina ORODNIK: s koleduj čimi IMENOVALNIK: kol dovani deležnik na -n RODILNIK: kol dovanih moški spol DAJALNIK: kol dovanima ednina TOŽILNIK: kol dovani IMENOVALNIK: kol dovan MESTNIK: pri kol dovanih RODILNIK: kol dovanega ORODNIK: s kol dovanima DAJALNIK: kol dovanemu množina 411 IMENOVALNIK: kol dovana jakostni RODILNIK: kol dovanih [kondomát] DAJALNIK: kol dovanim IPA: [kɔndɔˈmaːt] TOŽILNIK: kol dovana tonemski MESTNIK: pri kol dovanih [kondomȃt] ORODNIK: s kol dovanimi IPA: [kɔndɔmáːt] DELEŽJE NA -aje: koledovȃje glagolnik VZOREC ednina jakostno IMENOVALNIK: kol dovanje ednina RODILNIK: kol dovanja IMENOVALNIK: kondomát DAJALNIK: kol dovanju RODILNIK: kondomáta TOŽILNIK: kol dovanje DAJALNIK: kondomátu MESTNIK: pri kol dovanju TOŽILNIK: kondomát ORODNIK: s kol dovanjem MESTNIK: pri kondomátu dvojina ORODNIK: s kondomátom IMENOVALNIK: kol dovanji dvojina RODILNIK: kol dovanj IMENOVALNIK: kondomáta DAJALNIK: kol dovanjema RODILNIK: kondomátov TOŽILNIK: kol dovanji DAJALNIK: kondomátoma MESTNIK: pri kol dovanjih TOŽILNIK: kondomáta ORODNIK: s kol dovanjema MESTNIK: pri kondomátih množina ORODNIK: s kondomátoma IMENOVALNIK: kol dovanja množina RODILNIK: kol dovanj IMENOVALNIK: kondomáti DAJALNIK: kol dovanjem RODILNIK: kondomátov TOŽILNIK: kol dovanja DAJALNIK: kondomátom MESTNIK: pri kol dovanjih TOŽILNIK: kondomáte ORODNIK: s kol dovanji MESTNIK: pri kondomátih ORODNIK: s kondomáti IZVOR tonemsko iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem ednina in tremi kralji’, iz slovan. * kolęda, tako kot stcslov. IMENOVALNIK: kondomȃt * kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda RODILNIK: kondomȃta ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, DAJALNIK: kondomȃtu božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna TOŽILNIK: kondomȃt pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v MESTNIK: pri kondomȃtu mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu ORODNIK: s kondomȃtom naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici dvojina IMENOVALNIK: kondomȃta kondomát kondomáta samostalnik moškega spola RODILNIK: kondomȃtov DAJALNIK: [ kondomát] kondomȃtoma P TOŽILNIK: OMEN kondomȃta avtomat za prodajo kondomov MESTNIK: pri kondomȃtih ORODNIK: s kondomȃtoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku postavitev kondomata množina ▪ V skrbi za zdravje si bodo prizadevali urediti IMENOVALNIK: kondomȃti postavitev kondomata na javnem prostoru. RODILNIK: kondomȃtov ▪ V športni vasi so namestili tudi zadostno število DAJALNIK: kondomȃtom kondomatov, kjer je mogoče dobiti kondome po TOŽILNIK: kondomȃte izredno nizkih cenah. MESTNIK: pri kondomȃtih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s kondomȃti namestiti, postaviti kondomat ▪ Po pobudi dijakov so v šoli postavili kondomat. I ZVOR (po zgledu nem. Condomat) < * kondomomat, iz IZGOVOR IN OBLIKE ↑kondom + ↑(avto)mat 412 ORODNIK: s konfinácijama konfinácija konfinácije samostalnik ženskega spola množina IMENOVALNIK: [konfinácija] konfinácije POMEN RODILNIK: konfinácij DAJALNIK: konfinácijam v obdobju 1. in 2. svetovne vojne prisilno, nadzorovano bivanje kje, zlasti kot kazen TOŽILNIK: konfinácije MESTNIK: pri konfinácijah ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku poslati, pošiljati v konfinacijo ORODNIK: s konfinácijami ▪ Protiavstrijska stališča so oblasti preganjale, tonemsko številne slovenske politike so poslali v konfinacijo. ednina ▪ Po mučnih in zastrašujočih zaslišanjih so jo odvedli IMENOVALNIK: konfinácija v prisilno konfinacijo v Rim. RODILNIK: konfinácije DAJALNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda konfináciji ▪ Deželna komisija je sprejela sklep o policijski TOŽILNIK: konfinácijo konfinaciji za dobo 5 let, ministrstvo pa določilo kraj MESTNIK: pri konfináciji na koncu italijanskega škornja. ORODNIK: s konfinȃcijo ▪ Medvojna konfinacija v Flossenbürg ga je doletela dvojina po aretaciji leta 1942 zaradi angažmaja med aktivisti IMENOVALNIK: konfináciji in partizani. RODILNIK: konfinȃcij ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: konfinácijama ▪ Odsvetoval mu je nastop proti okupatorju, ker bi TOŽILNIK: konfináciji to pomenilo njegovo konfinacijo in konec vsakega MESTNIK: pri konfinácijah vpliva in intervencij za prebivalstvo pri okupatorju. ORODNIK: s konfinácijama ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku množina ▪ Diploma se mu je zaradi konfinacije na Golem IMENOVALNIK: konfinácije otoku odmaknila vsaj za dve leti in pol. RODILNIK: konfinȃcij ⏵ priredna zveza DAJALNIK: konfinácijam konfinacija in zapor TOŽILNIK: konfinácije ▪ Že samo ohranjanje slovenske identitete in MESTNIK: pri konfinácijah nepripravljenost na priklanjanje asimilacijski politiki ORODNIK: s konfinácijami Mussolinijevega režima sta bila zadosten razlog za zapor in konfinacijo. IZVOR prevzeto (prek nem. Konfination) iz srlat. IZGOVOR IN OBLIKE confinatio, glej ↑konfinirati jakostni [konfinácija] konjedêrec konjedêrca tudi konjedérec konjedérca IPA: [kɔnfiˈnaːtsija] samostalnik moškega spola [konjedêrəc] tudi [konjedérəc] tonemski POMEN [konfinácija] 1. kdor se ukvarja z odvozom, odstranjevanjem IPA: [kɔnfinàːtsíja] bolnih, neželenih živali, zlasti psov VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno ▪ V mestih in tudi na podeželju je deloval ednina konjederec. Lovil je potepuške pse. ▪ Poklicala je ustrezne službe, prišel je konjederec in IMENOVALNIK: konfinácija psa odpeljal. Dobil je injekcijo za usmrtitev. RODILNIK: konfinácije ▪ Konjederec je pripeljal voz, da odpelje konja z DAJALNIK: konfináciji zlomljeno nogo. TOŽILNIK: konfinácijo 1.1. nekdaj kdor se poklicno ukvarja z odvozom, MESTNIK: pri konfináciji odstranjevanjem živalskih trupel ORODNIK: s konfinácijo dvojina ▪ Za odvoz poginulih živali so pred leti skrbeli konjederci, ki so z zaprtim vozom pobirali poginule IMENOVALNIK: konfináciji živali in jih zakopavali na določenem mestu. RODILNIK: konfinácij 2. DAJALNIK: slabšalno kdor s kom ravna slabo, neprimerno, ga konfinácijama izkorišča TOŽILNIK: konfináciji MESTNIK: pri konfinácijah 413 ▪ Lastniki takšnih firm so navadni oderuhi in tudi konjederci! jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: konjedérec jakostni RODILNIK: konjedérca [konjedêrəc] tudi [konjedérəc] DAJALNIK: konjedércu IPA: [kɔnjɛˈdɛːɾəts] tudi [kɔnjɛˈdeːɾəts] TOŽILNIK: konjedérca tonemski MESTNIK: pri konjedércu [konjedȇrəc] tudi [konjed rəc] ORODNIK: s konjedércem IPA: [kɔnjɛd ːɾ ts] tudi [kɔnjɛdéːɾ ts] dvojina IMENOVALNIK: konjedérca VZOREC RODILNIK: konjedércev jakostno DAJALNIK: konjedércema ednina TOŽILNIK: konjedérca IMENOVALNIK: konjedêrec MESTNIK: pri konjedércih RODILNIK: konjedêrca ORODNIK: s konjedércema DAJALNIK: konjedêrcu množina TOŽILNIK: konjedêrca IMENOVALNIK: konjedérci MESTNIK: pri konjedêrcu RODILNIK: konjedércev ORODNIK: s konjedêrcem DAJALNIK: konjedércem dvojina TOŽILNIK: konjedérce IMENOVALNIK: konjedêrca MESTNIK: pri konjedércih RODILNIK: konjedêrcev ORODNIK: s konjedérci DAJALNIK: konjedêrcema tonemsko TOŽILNIK: konjedêrca ednina MESTNIK: pri konjedêrcih IMENOVALNIK: konjed rec ORODNIK: s konjedêrcema RODILNIK: konjed rca množina DAJALNIK: konjed rcu IMENOVALNIK: konjedêrci TOŽILNIK: konjed rca RODILNIK: konjedêrcev MESTNIK: pri konjed rcu DAJALNIK: konjedêrcem ORODNIK: s konjed rcem TOŽILNIK: konjedêrce dvojina MESTNIK: pri konjedêrcih IMENOVALNIK: konjed rca ORODNIK: s konjedêrci RODILNIK: konjed rcev tonemsko DAJALNIK: konjed rcema ednina TOŽILNIK: konjed rca IMENOVALNIK: konjedȇrec MESTNIK: pri konjed rcih RODILNIK: konjedȇrca ORODNIK: s konjed rcema DAJALNIK: konjedȇrcu množina TOŽILNIK: konjedȇrca IMENOVALNIK: konjed rci MESTNIK: pri konjedȇrcu RODILNIK: konjed rcev ORODNIK: s konjedȇrcem DAJALNIK: konjed rcem dvojina TOŽILNIK: konjed rce IMENOVALNIK: konjedȇrca MESTNIK: pri konjed rcih RODILNIK: konjedȇrcev ORODNIK: s konjed rci DAJALNIK: konjedȇrcema TOŽILNIK: konjedȇrca IZVOR MESTNIK: pri konjedȇrcih iz ↑konj + tvor. od ↑dreti po zgledu starejšega ORODNIK: s konjedȇrcema mrhoderec ‛kdor odira mrhovino’, kar je iz ↑mrha množina ‛poginula žival, mrhovina’, ‛kljuse’ + tvor. od IMENOVALNIK: konjedȇrci ↑dreti RODILNIK: konjedȇrcev DAJALNIK: konjedȇrcem konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: konjedȇrce [konjúšnica] MESTNIK: pri konjedȇrcih POMEN ORODNIK: s konjedȇrci 414 1. stavba za bivanje in oskrbo konj tonemski ⏵ prid. beseda + sam. beseda [konjȗšnica] bivša, nekdanja konjušnica | cesarska, kraljevska IPA: [kɔnjúːʃnìtsa] konjušnica | grajska konjušnica | stara konjušnica ▪ Muzejska četrt nastaja na območju, kjer so bile v VZOREC 18. stoletju cesarske konjušnice in jahalna šola. jakostno ▪ V prenovljenih prostorih stare konjušnice bodo ednina postavili na ogled prvovrstno zbirko kočij. IMENOVALNIK: konjúšnica ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: konjúšnice konjušnica s konji DAJALNIK: konjúšnici ▪ Za ljubitelje konjev je zanimiv ogled klimatizirane TOŽILNIK: konjúšnico kraljevske konjušnice s čistokrvnimi konji. MESTNIK: pri konjúšnici ▪ Na velikem dvorišču so konjušnica s skladiščem za ORODNIK: s konjúšnico konjsko opremo, prostor za kočije, pralnica in plinski dvojina obrat. IMENOVALNIK: konjúšnici ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: konjúšnic ▪ Ko je prišla do dvorca, je obrnila konja na levo in DAJALNIK: konjúšnicama odjahala v konjušnico. TOŽILNIK: konjúšnici ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri konjúšnicah ▪ Povečali so upravno poslopje ter zgradili ORODNIK: s konjúšnicama konjušnico, žitnico in velike hleve. množina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: konjúšnice ▪ Verjetno bodo tudi letos lahko veselo zajahali RODILNIK: konjúšnic konje v konjušnici in se podali na daljši izlet v DAJALNIK: konjúšnicam kakšno zabavišče. TOŽILNIK: konjúšnice ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri konjúšnicah ▪ V požaru so popolnoma zgoreli konjušnica, ORODNIK: stanovanje ter trije od štirih apartmajev. s konjúšnicami tonemsko ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ednina ▪ Vedno več je gostov, ki najamejo konje iz naše konjušnice IMENOVALNIK: pri hotelu. konjȗšnica RODILNIK: konjȗšnice ⏵ priredna zveza DAJALNIK: konjušnica in hlev konjȗšnici ▪ Pod oboroženim spremstvom so izgnali vse TOŽILNIK: konjȗšnico vaščane in jih odpeljali v zbirno taborišče v grajske MESTNIK: pri konjȗšnici hleve in konjušnice. ORODNIK: s konjȗšnico 2. dvojina ekspresivno, zlasti v besedilih o vozilih moč motorja v vozilu IMENOVALNIK: konjȗšnici ⏵ sam. beseda + pod + sam. beseda v orodniku RODILNIK: konjušnica pod motornim pokrovom konjȗšnic ▪ Nekaj več aerodinamičnih dodatkov pomeni tudi DAJALNIK: konjȗšnicama bogato konjušnico pod motornim pokrovom. TOŽILNIK: konjȗšnici ▪▪▪ MESTNIK: pri konjȗšnicah ▪ Kljub okrepljeni konjušnici se moč na zadnje kolo ORODNIK: s konjȗšnicama prenaša zelo nesunkovito. množina 3. IMENOVALNIK: konjȗšnice ekspresivno, zlasti v besedilih o vozilih podjetje, tovarna za RODILNIK: izdelovanje, razvoj vozil določene znamke konjȗšnic DAJALNIK: konjȗšnicam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: konjȗšnice ▪ Upam, da bo nov avtomobil v bližnji prihodnosti MESTNIK: dobil še kakšen zmogljivejši motor iz hišne pri konjȗšnicah konjušnice. ORODNIK: s konjȗšnicami ▪ Športnemu motociklu manjka le brutalnost, ki je rezervirana za večje brate iz italijanske konjušnice. IZVOR iz konjuh ‛konjušnik’, iz ↑konj I ZGOVOR IN OBLIKE jakostni konjúšnik konjúšnika samostalnik moškega spola [konjúšnica] [konjúšnik] IPA: [kɔˈnjuːʃnitsa] POMEN 415 1. kdor oskrbuje konje in navadno pomaga TOŽILNIK: konjȗšnika jezdecu pri začetku, zaključku ježe MESTNIK: pri konjȗšniku ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s konjȗšnikom glavni konjušnik dvojina ▪ Glavni konjušnik je osedlal dva petletna konja, ki IMENOVALNIK: konjȗšnika se sicer nista izkazala na dirkališču, bila pa sta RODILNIK: konjȗšnikov odlična za amatersko jahanje. DAJALNIK: konjȗšnikoma ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: konjȗšnika ▪ Konjušniki opravljajo vsa pomembna dela, ki so MESTNIK: pri konjȗšnikih povezana s konji. Hranijo jih in čistijo ter urejajo in ORODNIK: s konjȗšnikoma pripravljajo za vsak nastop. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: konjȗšniki ▪ Bil je zunaj, trepljal konje in se pogovarjal s RODILNIK: konjȗšnikov konjušnikom, ki je držal za povodec imenitnega DAJALNIK: konjȗšnikom konja. TOŽILNIK: konjȗšnike 2. slabšalno kdor slepo sledi ukazom, navodilom MESTNIK: pri konjȗšnikih drugih ORODNIK: s konjȗšniki ▪ Ne zganjamo propagande, nimamo črednega nagona, nismo konjušniki. IZVOR iz konjuh, iz ↑konj IZGOVOR IN OBLIKE jakostni kontracépcija kontracépcije samostalnik ženskega spola [konjúšnik] [kontracépcija] IPA: [kɔˈnjuːʃnik] POMEN tonemski 1. preprečevanje zanositve [konjȗšnik] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [kɔnjúːʃnìk] metoda, način, oblika, vrsta kontracepcije | možnost kontracepcije | področje kontracepcije | prepoved VZOREC kontracepcije | vprašanje kontracepcije jakostno ▪ Pred prvim spolnim odnosom se je o oblikah ednina kontracepcije posvetovala s svojim zdravnikom. IMENOVALNIK: konjúšnik ▪ Mladostnike je najbolj zanimalo področje RODILNIK: konjúšnika kontracepcije. DAJALNIK: konjúšniku ▪ Večkrat je javno izrazil svoje nasprotovanje TOŽILNIK: konjúšnika prepovedi kontracepcije. MESTNIK: pri konjúšniku ▪ Sterilizacija je poseg, ki trajno reši vprašanje ORODNIK: s konjúšnikom kontracepcije. dvojina ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: konjúšnika poskrbeti za kontracepcijo RODILNIK: konjúšnikov ▪ Tudi za kontracepcijo poskrbite, čeprav je možnost DAJALNIK: konjúšnikoma zanositve med menstruacijo res majhna. TOŽILNIK: konjúšnika ▪ Srednješolke se zelo zanimajo za kontracepcijo in MESTNIK: pri konjúšnikih se o tem tudi pogovarjajo. ORODNIK: s konjúšnikoma ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku množina kontracepcija za moške, ženske IMENOVALNIK: konjúšniki ▪ Slovenski svet seznanja z novostmi v kontracepciji RODILNIK: konjúšnikov za ženske. DAJALNIK: konjúšnikom ⏵ sam. beseda + o + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: konjúšnike ▪ Znanje o kontracepciji je med srednješolci slabo. MESTNIK: pri konjúšnikih ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s konjúšniki ▪ Skušala je ugotoviti, kako mladi dojemajo tonemsko prevzemanje odgovornosti za kontracepcijo. ednina ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: konjȗšnik ▪ Če za kontracepcijo uporabljate kemična sredstva, RODILNIK: konjȗšnika je dobro, da 24 ur pred pregledom nimate spolnih DAJALNIK: konjȗšniku odnosov. 416 ⏵ glag. + o + sam. beseda v mestniku ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Po njenem prepričanju bi morali vsi bolj odprto in ▪ Marsikatero dekle ne bo šlo po recept za pogosteje govoriti o kontracepciji, v javnosti in kontracepcijo in se bo raje zanašalo na srečo. zasebno. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ⏵ sam. beseda + do + sam. beseda v rodilniku ▪ Za splav se odloči le pet do šest žensk. Približno ▪ Odločil je, da zakoni, ki poročenim ženskam polovica teh žensk se pred nosečnostjo ni jemljejo pravico do kontracepcije, kratijo pravico do zavarovala s kontracepcijo, pri drugi polovici pa je zasebnosti. zaščita odpovedala. ⏵ priredna zveza ⏵ sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + kontracepcija in abortus, kontracepcija in splav, prid. beseda v imenovalniku kontracepcija in spolnost ▪ Kontracepcija je iz dneva v dan bolj učinkovita. ▪ Ugotovila je, da medicinske sestre zelo liberalno 2. preprečevanje razmnoževanja živali ali gledajo na vprašanja pravic žensk do splava in metoda, sredstvo za tako preprečevanje kontracepcije. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Mladi izmenjamo največ informacij, denimo o ▪ Približno 3000 koal samic bodo zaščitili s spolnosti ali kontracepciji, kar med seboj. kontracepcijo. 1.1. metoda, sredstvo za preprečevanje ▪▪▪ zanositve ▪ Kot je povedal, je kontracepcija edini humani pristop ⏵ prid. beseda + sam. beseda k postopnemu zmanjševanju števila golobov. hormonska, progestagenska kontracepcija | moška ▪ Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcija | naravna, umetna kontracepcija | kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali nujna, urgentna kontracepcija | oralna, peroralna preprečiti rojstvo nezaželenih živali. kontracepcija | postkoitalna kontracepcija | primerna kontracepcija | sodobna kontracepcija | IZGOVOR IN OBLIKE učinkovita, zanesljiva kontracepcija jakostni ▪ Marsikatera ženska ne more jemati hormonske [kontracépcija] kontracepcije, ker ji ta način uporabe predstavlja IPA: [kɔntɾaˈtseːptsija] različne težave. tonemski ▪ Raziskave se bodo usmerile v pripravo primerne kontracepcije [kontrac pcija] za moško populacijo. ▪ Sodobna kontracepcija skoraj popolnoma varuje IPA: [kɔntɾatsèːptsíja] pred neželeno nosečnostjo. VZOREC ▪ Nizkodozne tabletke, ki jih je na tržišču največ, jakostno so najpogosteje predpisana kontracepcija. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dostopnost kontracepcije IMENOVALNIK: kontracépcija | izbira kontracepcije | uporaba kontracepcije RODILNIK: kontracépcije ▪ Skoraj splošna dostopnost kontracepcije je DAJALNIK: kontracépciji gotovo najpomembnejši napredek v življenju žensk TOŽILNIK: kontracépcijo 20. stoletja. MESTNIK: pri kontracépciji ▪ Glavni dejavnik pri izbiri kontracepcije je ORODNIK: s kontracépcijo zdravstveno stanje ženske. dvojina ▪ Neželeno nosečnost lahko preprečimo z uporabo IMENOVALNIK: kontracépciji kontracepcije, ki je v večini primerov brezplačna. RODILNIK: kontracépcij ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: kontracépcijama jemati kontracepcijo | uporabljati kontracepcijo TOŽILNIK: kontracépciji ▪ V nekaterih primerih se je pri ženskah, ki so MESTNIK: pri kontracépcijah jemale oralno kontracepcijo, razvilo pomanjkanje ORODNIK: s kontracépcijama folne kisline. množina ▪ Mlade so pozvali, naj uporabljajo kontracepcijo. IMENOVALNIK: kontracépcije ⏵ sam. beseda + do + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: kontracépcij dostop do kontracepcije DAJALNIK: kontracépcijam ▪ Okoli 100 milijonov žensk nima dostopa do TOŽILNIK: kontracépcije kontracepcije. MESTNIK: pri kontracépcijah ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s kontracépcijami ▪ Kontracepcija ščiti dekleta pred prezgodnjo tonemsko nosečnostjo. ednina 417 IMENOVALNIK: kontrac pcija ▪ Zdravilo lahko varno prenehate jemati, ko ne RODILNIK: kontrac pcije potrebujete več kontracepcijske zaščite. DAJALNIK: kontrac pciji 1.1. ki je namenjen za kontracepcijo, tj. TOŽILNIK: kontrac pcijo preprečevanje zanositve MESTNIK: pri kontrac pciji ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kontrac pcijo kontracepcijski obliž, pripomoček | kontracepcijska dvojina injekcija | kontracepcijska tableta, tabletka, pilula | IMENOVALNIK: kontrac pciji kontracepcijsko sredstvo RODILNIK: kontrac pcij ▪ Za mlade je ob kondomu in hormonskih DAJALNIK: kontrac pcijama tabletkah mogoča zaščita še s kontracepcijskimi TOŽILNIK: kontrac pciji obliži. MESTNIK: pri kontrac pcijah ▪ Kondom je edini kontracepcijski pripomoček, ki ORODNIK: s kontrac pcijama varuje pred okužbo s spolno prenosljivimi množina boleznimi. IMENOVALNIK: kontrac pcije ▪ Kontracepcijsko injekcijo se dobi pri zdravniku RODILNIK: kontrac pcij enkrat na tri mesece. DAJALNIK: kontrac pcijam ▪ Žal nobeno kontracepcijsko sredstvo ali metoda TOŽILNIK: kontrac pcije ni stoodstotna. MESTNIK: pri kontrac pcijah 2. ki je v zvezi s kontracepcijo, tj. ORODNIK: s kontrac pcijami preprečevanjem razmnoževanja živali ⏵ prid. beseda + sam. beseda STALNE ZVEZE kontracepcijsko sredstvo ▪ Kontracepcijska sredstva naj bi ustavila mehanska kontracepcija eksplozivno hitro razmnoževanje koal. kontracepcijsko sredstvo, ki semenčicam prepreči ▪ V koruzo bomo začeli dajati kontracepcijske snovi, vstop v maternico tako da bomo zmanjšali število golobov v mestu. ▪ Če jemljete kontracepcijske tablete, jih zamenjajte z mehansko kontracepcijo, da se menstruacijski cikel IZGOVOR IN OBLIKE ustali, preden poskušate zanositi. jakostni ▪ Mehanska kontracepcija ne vključuje hormonov, [kontracépciski] zato ni tveganja in stranskih učinkov, ki so povezani z IPA: [kɔntɾaˈtseːptsiski] drugo vrsto kontracepcije. tonemski ▪ Ženski kondom je vedno bolj priljubljen pri ženskah, [kontrac pciski] ki želijo nadzor nad uporabo mehanske IPA: [kɔntɾatsèːptsíski] kontracepcije. VZOREC IZVOR jakostno prevzeto iz nem. Kontrazeption, angl., frc. OSNOVNIK contraception, iz ↑kontra + lat. conceptiō v pomenu moški spol ‛spočetje’ ednina IMENOVALNIK: kontracépcijski kontracépcijski kontracépcijska kontracépcijsko RODILNIK: kontracépcijskega DAJALNIK: kontracépcijskemu pridevnik [kontracépciski] P TOŽILNIK: OMEN kontracépcijski 1. ki je v zvezi s kontracepcijo, tj. živo kontracépcijskega preprečevanjem zanositve MESTNIK: pri kontracépcijskem ORODNIK: s kontracépcijskim ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina kontracepcijski način | kontracepcijski učinek | kontracepcijska metoda IMENOVALNIK: kontracépcijska | kontracepcijska zaščita ▪ Naravni kontracepcijski načini temeljijo na RODILNIK: kontracépcijskih natančnem opazovanju sprememb ženskega telesa. DAJALNIK: kontracépcijskima ▪ Narejeni so bili prvi poskusi o kontracepcijskem TOŽILNIK: kontracépcijska učinku hormonskih injekcij pri moških. MESTNIK: pri kontracépcijskih ▪ Nobena kontracepcijska metoda ni idealna, vsaka ORODNIK: s kontracépcijskima ima nekaj prednosti in nekaj pomanjkljivosti. množina IMENOVALNIK: kontracépcijski 418 RODILNIK: kontracépcijskih TOŽILNIK: kontrac pcijski DAJALNIK: kontracépcijskim živo kontrac pcijskega TOŽILNIK: kontracépcijske MESTNIK: pri kontrac pcijskem MESTNIK: pri kontracépcijskih ORODNIK: s kontrac pcijskim ORODNIK: s kontracépcijskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kontrac pcijska ednina RODILNIK: kontrac pcijskih IMENOVALNIK: kontracépcijska DAJALNIK: kontrac pcijskima RODILNIK: kontracépcijske TOŽILNIK: kontrac pcijska DAJALNIK: kontracépcijski MESTNIK: pri kontrac pcijskih TOŽILNIK: kontracépcijsko ORODNIK: s kontrac pcijskima MESTNIK: pri kontracépcijski množina ORODNIK: s kontracépcijsko IMENOVALNIK: kontrac pcijski dvojina RODILNIK: kontrac pcijskih IMENOVALNIK: kontracépcijski DAJALNIK: kontrac pcijskim RODILNIK: kontracépcijskih TOŽILNIK: kontrac pcijske DAJALNIK: kontracépcijskima MESTNIK: pri kontrac pcijskih TOŽILNIK: kontracépcijski ORODNIK: s kontrac pcijskimi MESTNIK: pri kontracépcijskih ženski spol ORODNIK: s kontracépcijskima ednina množina IMENOVALNIK: kontrac pcijska IMENOVALNIK: kontracépcijske RODILNIK: kontrac pcijske RODILNIK: kontracépcijskih DAJALNIK: kontrac pcijski DAJALNIK: kontracépcijskim TOŽILNIK: kontrac pcijsko TOŽILNIK: kontracépcijske MESTNIK: pri kontrac pcijski MESTNIK: pri kontracépcijskih ORODNIK: s kontrac pcijsko ORODNIK: s kontracépcijskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kontrac pcijski ednina RODILNIK: kontrac pcijskih IMENOVALNIK: kontracépcijsko DAJALNIK: kontrac pcijskima RODILNIK: kontracépcijskega TOŽILNIK: kontrac pcijski DAJALNIK: kontracépcijskemu MESTNIK: pri kontrac pcijskih TOŽILNIK: kontracépcijsko ORODNIK: s kontrac pcijskima MESTNIK: pri kontracépcijskem množina ORODNIK: s kontracépcijskim IMENOVALNIK: kontrac pcijske dvojina RODILNIK: kontrac pcijskih IMENOVALNIK: kontracépcijski DAJALNIK: kontrac pcijskim RODILNIK: kontracépcijskih TOŽILNIK: kontrac pcijske DAJALNIK: kontracépcijskima MESTNIK: pri kontrac pcijskih TOŽILNIK: kontracépcijski ORODNIK: s kontrac pcijskimi MESTNIK: pri kontracépcijskih srednji spol ORODNIK: s kontracépcijskima ednina množina IMENOVALNIK: kontrac pcijsko IMENOVALNIK: kontracépcijska RODILNIK: kontrac pcijskega RODILNIK: kontracépcijskih DAJALNIK: kontrac pcijskemu DAJALNIK: kontracépcijskim TOŽILNIK: kontrac pcijsko TOŽILNIK: kontracépcijska MESTNIK: pri kontrac pcijskem MESTNIK: pri kontracépcijskih ORODNIK: s kontrac pcijskim ORODNIK: s kontracépcijskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: kontrac pcijski OSNOVNIK RODILNIK: kontrac pcijskih moški spol DAJALNIK: kontrac pcijskima ednina TOŽILNIK: kontrac pcijski IMENOVALNIK: kontrac pcijski MESTNIK: pri kontrac pcijskih RODILNIK: kontrac pcijskega ORODNIK: s kontrac pcijskima DAJALNIK: kontrac pcijskemu množina 419 IMENOVALNIK: kontrac pcijska IPA: [kɔpɾíːunìtsa] RODILNIK: kontrac pcijskih DAJALNIK: kontrac pcijskim VZOREC TOŽILNIK: kontrac pcijska jakostno MESTNIK: pri kontrac pcijskih ednina ORODNIK: s kontrac pcijskimi IMENOVALNIK: koprívnica RODILNIK: koprívnice IZVOR DAJALNIK: koprívnici ↑kontracepcija TOŽILNIK: koprívnico MESTNIK: pri koprívnici koprívnica koprívnice samostalnik ženskega spola ORODNIK: s koprívnico dvojina [koprí nica] POMEN IMENOVALNIK: koprívnici kožna bolezen, pri kateri se nenadno pojavijo RODILNIK: koprívnic zelo srbeči rdeči izpuščaji; DAJALNIK: koprívnicama SIN.: iz medicine urtikarija TOŽILNIK: koprívnici ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. koprivnica se pojavi MESTNIK: pri koprívnicah ▪ Ko se po piku žuželke pojavi koprivnica, ne vemo, ORODNIK: s koprívnicama ali bo po naslednjem piku reakcija enaka ali hujša. množina IMENOVALNIK: koprívnice ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku oblika koprivnice RODILNIK: | simptom koprivnice koprívnic ▪ Vzrok za hudo obliko koprivnice je bila DAJALNIK: koprívnicam najverjetneje alergija na kravje mleko. TOŽILNIK: koprívnice ▪ Prvi simptom koprivnice je srbenje, ki mu sledi MESTNIK: pri koprívnicah izpuščaj. ORODNIK: s koprívnicami tonemsko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dobiti koprivnico | povzročati, povzročiti koprivnico ednina ▪ Na jagode so nekateri tudi alergični. Po njih dobijo IMENOVALNIK: koprȋvnica neprijetno koprivnico. RODILNIK: koprȋvnice ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: koprȋvnici kronična koprivnica | srbeča koprivnica TOŽILNIK: koprȋvnico ▪ Antihistaminiki so protialergijska zdravila v obliki MESTNIK: pri koprȋvnici tablet, ki jih dobimo brez recepta. Svetujemo jih pri ORODNIK: s koprȋvnico alergijskih kožnih boleznih (kot sta kronična dvojina koprivnica in alergija na sonce). IMENOVALNIK: koprȋvnici ⏵ prid. beseda + sam. beseda v dajalniku RODILNIK: koprȋvnic podoben koprivnici DAJALNIK: koprȋvnicama ▪ Dobijo neprijetne srbeče izpuščaje na koži, TOŽILNIK: koprȋvnici podobne koprivnici, ki jo včasih povzročajo jagode, MESTNIK: pri koprȋvnicah maline, fige ali morski sadeži. ORODNIK: s koprȋvnicama ⏵ priredna zveza množina koprivnica ali urtikarija | koprivnica in ekcem, IMENOVALNIK: koprȋvnice koprivnica in izpuščaj RODILNIK: koprȋvnic ▪ V gumijastih predmetih so različni dodatki, ki lahko DAJALNIK: koprȋvnicam sprožijo alergijske reakcije, denimo ekcem in TOŽILNIK: koprȋvnice koprivnico. MESTNIK: pri koprȋvnicah ▪ Urtikarija ali koprivnica je kožna bolezen s srbečimi ORODNIK: s koprȋvnicami izpuščaji, podobnimi tistim, ki jih povzroči dotik s koprivo. IZVOR ↑kopriva IZGOVOR IN OBLIKE jakostni korêselj korêslja samostalnik moškega spola [korêsəl] [koprí nica] POMEN IPA: [kɔpˈɾiːunitsa] tonemski [koprȋ nica] 420 iz zoologije manjša, krapu podobna sladkovodna riba množina z izbočenim hrbtom, manjšo glavo in dolgo IMENOVALNIK: koréslji hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Carassius carassius RODILNIK: korésljev in korȇsljev ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: korésljem ▪ Že pred več desetletji so naselili tri vrste rib, do TOŽILNIK: koréslje danes pa sta se obdržala klen in koreselj. MESTNIK: pri korésljih in pri korȇsljih ▪ V nasprotju s krapom koreselj nima podustnih ORODNIK: s koréslji in s korȇslji brčic; je zelo pogosta riba v evropskih jezerih, ribnikih in počasi tekočih vodah. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE srebrni koreselj jakostni iz zoologije sladkovodna riba srebrne barve z manjšo [korêsəl] glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SIN.: iz zoologije IPA: [kɔˈɾɛːsəl] babuška tonemski ▪ Uspelo nam je rešiti okoli 50 somov, 100 srebrnih [korésəl] koresljev, pa tudi krapov in drugih rib. IPA: [kɔɾ ːs l] ▪ Srebrni koreselj se od navadnega koreslja razlikuje po obliki telesa, ker ima, tako kot zlati koreselj, precej VZOREC nižji hrbet, podobno kot divji krap. jakostno ednina zlati koreselj IMENOVALNIK: korêselj iz zoologije sladkovodna riba zlato oranžne barve z RODILNIK: korêslja navadno daljšo hrbtno in repno plavutjo; primerjaj lat. DAJALNIK: korêslju Carassius auratus TOŽILNIK: korêslja ▪ Zlati koreselj je marsikje tudi ekonomsko MESTNIK: pri korêslju pomemben, saj ga množično gojijo in prodajajo za ORODNIK: s korêsljem okrasne ribnike pa tudi kot hišnega ljubljenčka. dvojina ▪ Zlati koreselj je zelo podoben navadnemu, ima pa IMENOVALNIK: korêslja nižji hrbet in nižje ter bolj vretenasto telo. RODILNIK: korêsljev DAJALNIK: korêsljema IZVOR TOŽILNIK: korêslja verjetno prevzeto iz manjšalnice od avstr. nem. MESTNIK: pri korêsljih Gareis, kar je prevzeto iz češ. karas = polj. karaś in ORODNIK: s korêsljema rus. karásь; nejasno množina IMENOVALNIK: korêslji kôstno-mêsni kôstno-mêsna kôstno-mêsno pridevnik RODILNIK: korêsljev [kôstnomêsni] DAJALNIK: korêsljem TOŽILNIK: korêslje IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri korêsljih jakostni ORODNIK: s korêslji [kôstnomêsni] tonemsko IPA: [ˈkɔːstnɔˈmɛːsni] ednina tonemski IMENOVALNIK: koréselj [kóstnomésni] RODILNIK: koréslja IPA: [k ːstn m ːsní] DAJALNIK: koréslju TOŽILNIK: koréslja VZOREC MESTNIK: pri koréslju tudi pri korȇslju jakostno ORODNIK: s korésljem OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: koréslja ednina RODILNIK: korésljev in korȇsljev IMENOVALNIK: kôstno-mêsni DAJALNIK: korésljema RODILNIK: kôstno-mêsnega TOŽILNIK: koréslja DAJALNIK: kôstno-mêsnemu MESTNIK: pri korésljih in pri korȇsljih TOŽILNIK: kôstno-mêsni ORODNIK: s korésljema živo kôstno-mêsnega 421 MESTNIK: pri kôstno-mêsnem DAJALNIK: kôstno-mêsnim ORODNIK: s kôstno-mêsnim TOŽILNIK: kôstno-mêsna dvojina MESTNIK: pri kôstno-mêsnih IMENOVALNIK: kôstno-mêsna ORODNIK: s kôstno-mêsnimi RODILNIK: kôstno-mêsnih tonemsko DAJALNIK: kôstno-mêsnima OSNOVNIK TOŽILNIK: kôstno-mêsna moški spol MESTNIK: pri kôstno-mêsnih ednina ORODNIK: s kôstno-mêsnima IMENOVALNIK: kóstno-mésni množina RODILNIK: kóstno-mésnega IMENOVALNIK: kôstno-mêsni DAJALNIK: kóstno-mésnemu RODILNIK: kôstno-mêsnih TOŽILNIK: kóstno-mésni DAJALNIK: kôstno-mêsnim živo kóstno-mésnega TOŽILNIK: kôstno-mêsne MESTNIK: pri kóstno-mésnem MESTNIK: pri kôstno-mêsnih ORODNIK: s kóstno-mésnim ORODNIK: s kôstno-mêsnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kóstno-mésna ednina RODILNIK: kóstno-mésnih IMENOVALNIK: kôstno-mêsna DAJALNIK: kóstno-mésnima RODILNIK: kôstno-mêsne TOŽILNIK: kóstno-mésna DAJALNIK: kôstno-mêsni MESTNIK: pri kóstno-mésnih TOŽILNIK: kôstno-mêsno ORODNIK: s kóstno-mésnima MESTNIK: pri kôstno-mêsni množina ORODNIK: s kôstno-mêsno IMENOVALNIK: kóstno-mésni dvojina RODILNIK: kóstno-mésnih IMENOVALNIK: kôstno-mêsni DAJALNIK: kóstno-mésnim RODILNIK: kôstno-mêsnih TOŽILNIK: kóstno-mésne DAJALNIK: kôstno-mêsnima MESTNIK: pri kóstno-mésnih TOŽILNIK: kôstno-mêsni ORODNIK: s kóstno-mésnimi MESTNIK: pri kôstno-mêsnih ženski spol ORODNIK: s kôstno-mêsnima ednina množina IMENOVALNIK: kóstno-mésna IMENOVALNIK: kôstno-mêsne RODILNIK: kóstno-mésne RODILNIK: kôstno-mêsnih DAJALNIK: kóstno-mésni DAJALNIK: kôstno-mêsnim TOŽILNIK: kóstno-mésno TOŽILNIK: kôstno-mêsne MESTNIK: pri kóstno-mésni MESTNIK: pri kôstno-mêsnih ORODNIK: s kóstno-mésno ORODNIK: s kôstno-mêsnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kóstno-mésni ednina RODILNIK: kóstno-mésnih IMENOVALNIK: kôstno-mêsno DAJALNIK: kóstno-mésnima RODILNIK: kôstno-mêsnega TOŽILNIK: kóstno-mésni DAJALNIK: kôstno-mêsnemu MESTNIK: pri kóstno-mésnih TOŽILNIK: kôstno-mêsno ORODNIK: s kóstno-mésnima MESTNIK: pri kôstno-mêsnem množina ORODNIK: s kôstno-mêsnim IMENOVALNIK: kóstno-mésne dvojina RODILNIK: kóstno-mésnih IMENOVALNIK: kôstno-mêsni DAJALNIK: kóstno-mésnim RODILNIK: kôstno-mêsnih TOŽILNIK: kóstno-mésne DAJALNIK: kôstno-mêsnima MESTNIK: pri kóstno-mésnih TOŽILNIK: kôstno-mêsni ORODNIK: s kóstno-mésnimi MESTNIK: pri kôstno-mêsnih srednji spol ORODNIK: s kôstno-mêsnima ednina množina IMENOVALNIK: kóstno-mésno IMENOVALNIK: kôstno-mêsna RODILNIK: kóstno-mésnega RODILNIK: kôstno-mêsnih DAJALNIK: kóstno-mésnemu 422 TOŽILNIK: kóstno-mésno MESTNIK: pri kóstno-mésnem VZOREC ORODNIK: s kóstno-mésnim jakostno dvojina ednina IMENOVALNIK: kóstno-mésni IMENOVALNIK: krasoslôvec RODILNIK: kóstno-mésnih RODILNIK: krasoslôvca DAJALNIK: kóstno-mésnima DAJALNIK: krasoslôvcu TOŽILNIK: kóstno-mésni TOŽILNIK: krasoslôvca MESTNIK: pri kóstno-mésnih MESTNIK: pri krasoslôvcu ORODNIK: s kóstno-mésnima ORODNIK: s krasoslôvcem množina dvojina IMENOVALNIK: kóstno-mésna IMENOVALNIK: krasoslôvca RODILNIK: kóstno-mésnih RODILNIK: krasoslôvcev DAJALNIK: kóstno-mésnim DAJALNIK: krasoslôvcema TOŽILNIK: kóstno-mésna TOŽILNIK: krasoslôvca MESTNIK: pri kóstno-mésnih MESTNIK: pri krasoslôvcih ORODNIK: s kóstno-mésnimi ORODNIK: s krasoslôvcema množina STALNE ZVEZE IMENOVALNIK: krasoslôvci RODILNIK: krasoslôvcev kostno-mesna moka DAJALNIK: krasoslôvcem nekdaj termično obdelani in posušeni zmleti TOŽILNIK: krasoslôvce klavniški odpadki, zlasti kot krmilo; SIN.: nekdaj MESTNIK: pri krasoslôvcih mesno-kostna moka ORODNIK: s krasoslôvci ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tonemsko ▪ Med okoljskimi vprašanji, ki jih bo treba rešiti, sta ednina tudi toplotna obdelava klavnih odpadkov in sežig IMENOVALNIK: krasoslȏvec kostno-mesne moke ter živalskih maščob. RODILNIK: krasoslȏvca ▪ Za razširitev BSE naj bi bila kriva uporaba kostno- DAJALNIK: krasoslȏvcu mesne moke v prehrani govedi. TOŽILNIK: krasoslȏvca MESTNIK: pri krasoslȏvcu IZVOR ORODNIK: s krasoslȏvcem ↑kostni + ↑mesni dvojina IMENOVALNIK: krasoslȏvca krasoslôvec krasoslôvca samostalnik moškega spola RODILNIK: krasoslȏvcev DAJALNIK: [krasoslôvəc] krasoslȏvcema POMEN TOŽILNIK: krasoslȏvca strokovnjak za krasoslovje MESTNIK: pri krasoslȏvcih ORODNIK: s krasoslȏvcema ⏵ prid. beseda + sam. beseda kitajski, slovenski krasoslovec množina ▪ Sodeluje pri raziskavah slovenskih in kitajskih IMENOVALNIK: krasoslȏvci krasoslovcev, ki izmenoma prihajajo na terensko RODILNIK: krasoslȏvcev delo na slovenska in kitajska področja. DAJALNIK: krasoslȏvcem ▪ Poleg slovenskih strokovnjakov so avtorji člankov TOŽILNIK: krasoslȏvce tudi priznani tuji krasoslovci. MESTNIK: pri krasoslȏvcih ▪▪▪ ORODNIK: s krasoslȏvci ▪ Smo dežela klasičnega matičnega krasa in seveda dobro sodelujemo s krasoslovci z vsega sveta. IZVOR ↑krasoslovje IZGOVOR IN OBLIKE jakostni krasoslôvje krasoslôvja samostalnik srednjega spola [krasoslôvəc] [krasoslô je] IPA: [kɾasɔˈslɔːʋəts] POMEN tonemski 1. veda o krasu in kraških pojavih [krasoslȏvəc] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [kɾasɔsl ːʋ ts] 423 področje krasoslovja | pojmi krasoslovja | razvoj MESTNIK: pri krasoslôvju krasoslovja | študij krasoslovja | zgodovina ORODNIK: s krasoslôvjem krasoslovja | zibelka krasoslovja dvojina ▪ Hitrejši razvoj krasoslovja ni v interesu samo IMENOVALNIK: krasoslôvji znanosti in kulture, ampak tudi gospodarstva, RODILNIK: krasoslôvij turizma in varstva narave na krasu, ki je okolje za DAJALNIK: krasoslôvjema velik del našega prebivalstva. TOŽILNIK: krasoslôvji ▪ Predstavitev bo ob osnovnih pojmih krasoslovja, MESTNIK: pri krasoslôvjih zgodovine krasoslovja in speleobiologije opozorila ORODNIK: s krasoslôvjema na posebnosti podzemeljskega okolja ter množina najznačilnejše predstavnike naših jamskih živali s IMENOVALNIK: poudarkom na človeški ribici. krasoslôvja RODILNIK: ▪ Slovenija ima kot zibelka krasoslovja izjemno krasoslôvij priložnost, da na svojem ozemlju v okviru DAJALNIK: krasoslôvjem tematskega muzeja v naravi na zanimiv in privlačen TOŽILNIK: krasoslôvja način širši javnosti predstavi naravne znamenitosti v MESTNIK: pri krasoslôvjih smislu naravne dediščine. ORODNIK: s krasoslôvji tonemsko ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Z opisi našega Krasa se je začelo razvijati ednina krasoslovje in številni slovenski izrazi, ki se nanašajo IMENOVALNIK: krasoslȏvje na Kras, se danes uporabljajo po celem svetu. RODILNIK: krasoslȏvja ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: krasoslȏvju inštitut za krasoslovje TOŽILNIK: krasoslȏvje ▪ V svetu zelo znan je slovenski inštitut za MESTNIK: pri krasoslȏvju krasoslovje. ORODNIK: s krasoslȏvjem ⏵ priredna zveza dvojina krasoslovje in speleologija IMENOVALNIK: krasoslȏvji ▪ Kras na Slovenskem in njegovi raziskovalci so RODILNIK: krasoslȏvij bistveno pripomogli k nastanku in razvoju DAJALNIK: krasoslȏvjema speleologije in krasoslovja. TOŽILNIK: krasoslȏvji ▪ Knjižnica je specializirana za področje krasoslovja MESTNIK: pri krasoslȏvjih in speleologije. ORODNIK: s krasoslȏvjema 1.1. študij te vede množina ▪ Zlasti odkrivanje globokih brezen, kot so pokazali IMENOVALNIK: krasoslȏvja italijanski študenti krasoslovja ob primeru italijanske RODILNIK: krasoslȏvij strani Kanina, zahteva izjemno dobro telesno in DAJALNIK: krasoslȏvjem duševno pripravljenost. TOŽILNIK: krasoslȏvja ▪ V Sloveniji nam bo z ustanovitvijo programa MESTNIK: pri krasoslȏvjih podiplomskega študija krasoslovja prvim na svetu ORODNIK: s krasoslȏvji uspelo doseči naziv magister oziroma doktor krasoslovja. IZVOR ↑kras + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’ IZGOVOR IN OBLIKE jakostni krávjak krávjaka; in krávjek samostalnik moškega spola [krasoslô je] [krá jak] IPA: [kɾasɔˈslɔːujɛ] POMEN tonemski kravji iztrebek [krasoslȏ je] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [kɾasɔsl ːuj ] posušen, topel kravjak ▪ Drv ji je zmanjkalo, zato je prižigala posušene VZOREC kravjake, ti pa niso in niso hoteli goreti. jakostno ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Delavci so ves čas budno spremljali živali, še IMENOVALNIK: krasoslôvje posebej razstavljena goveda, in takoj odstranili RODILNIK: krasoslôvja kravjake ter očistili morebitno umazanijo. DAJALNIK: krasoslôvju ▪ Pri uravnoteženem obroku je blato srednje trdno in TOŽILNIK: krasoslôvje po padcu na tla oblikuje okrogle, nizke kravjake. 424 ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: krȃvjaki ▪ Pašnik moramo ustrezno negovati (košnja RODILNIK: krȃvjakov ostankov in razgrabljanje kravjakov) ter gnojiti, da DAJALNIK: krȃvjakom zagotovimo ustrezen pridelek in kakovost paše skozi TOŽILNIK: krȃvjake vso rastno dobo. MESTNIK: pri krȃvjakih ▪ Na leto »pridelajo« 300 milijonov kilogramov ORODNIK: s krȃvjaki kravjakov, ki jih poberejo in zvozijo stran kot gnojilo. IZVOR ↑kravji IZGOVOR IN OBLIKE jakostni krávjek krávjeka; in krávjak samostalnik moškega spola [krá jak] [krá jek] IPA: [ˈkɾaːujak] POMEN tonemski kravji iztrebek [krȃ jak] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [kɾáːujàk] posušen, svež, topel kravjek V ▪ Podeželski pastirčki so pasli še dolgo v mrzlo jesen ZOREC jakostno in so si prezebla stopala greli v toplih svežih ednina kravjekih. IMENOVALNIK: ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku krávjak ▪ Po paši z brananjem razmažemo kravjeke in tako RODILNIK: krávjaka preprečimo propadanje ruše pod njimi. DAJALNIK: krávjaku ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: krávjak ▪ Stopil sem v svež kravjek sredi prazne ceste, ki je MESTNIK: pri krávjaku že od daleč privabljal roje muh. ORODNIK: s krávjakom dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: krávjaka jakostni RODILNIK: krávjakov [krá jek] DAJALNIK: krávjakoma IPA: [ˈkɾaːujɛk] TOŽILNIK: krávjaka tonemski MESTNIK: pri krávjakih [krȃ jek] ORODNIK: s krávjakoma množina IPA: [kɾáːuj k] IMENOVALNIK: krávjaki VZOREC RODILNIK: krávjakov jakostno DAJALNIK: krávjakom ednina TOŽILNIK: krávjake IMENOVALNIK: krávjek MESTNIK: pri krávjakih RODILNIK: krávjeka ORODNIK: s krávjaki tonemsko DAJALNIK: krávjeku ednina TOŽILNIK: krávjek MESTNIK: pri krávjeku IMENOVALNIK: krȃvjak ORODNIK: s krávjekom RODILNIK: krȃvjaka dvojina DAJALNIK: krȃvjaku IMENOVALNIK: krávjeka TOŽILNIK: krȃvjak RODILNIK: krávjekov MESTNIK: pri krȃvjaku DAJALNIK: krávjekoma ORODNIK: s krȃvjakom dvojina TOŽILNIK: krávjeka MESTNIK: pri krávjekih IMENOVALNIK: krȃvjaka ORODNIK: s krávjekoma RODILNIK: krȃvjakov množina DAJALNIK: krȃvjakoma IMENOVALNIK: krávjeki TOŽILNIK: krȃvjaka RODILNIK: krávjekov MESTNIK: pri krȃvjakih DAJALNIK: krávjekom ORODNIK: s krȃvjakoma množina TOŽILNIK: krávjeke MESTNIK: pri krávjekih 425 ORODNIK: s krávjeki ▪ Pogrebne storitve, od odvoza trupla s kraja smrti do tonemsko kremacije in pokopa, opravlja pogrebni zavod. ednina IMENOVALNIK: krȃvjek IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: krȃvjeka jakostni DAJALNIK: krȃvjeku [kremácija] TOŽILNIK: krȃvjek IPA: [kɾɛˈmaːtsija] MESTNIK: pri krȃvjeku tonemski ORODNIK: s krȃvjekom [kremácija] dvojina IPA: [kɾɛmàːtsíja] IMENOVALNIK: krȃvjeka RODILNIK: krȃvjekov VZOREC DAJALNIK: krȃvjekoma jakostno TOŽILNIK: krȃvjeka ednina MESTNIK: pri krȃvjekih IMENOVALNIK: kremácija ORODNIK: s krȃvjekoma RODILNIK: kremácije množina DAJALNIK: kremáciji IMENOVALNIK: krȃvjeki TOŽILNIK: kremácijo RODILNIK: krȃvjekov MESTNIK: pri kremáciji DAJALNIK: krȃvjekom ORODNIK: s kremácijo TOŽILNIK: krȃvjeke dvojina MESTNIK: pri krȃvjekih IMENOVALNIK: kremáciji ORODNIK: s krȃvjeki RODILNIK: kremácij DAJALNIK: kremácijama IZVOR TOŽILNIK: kremáciji ↑kravjak MESTNIK: pri kremácijah ORODNIK: s kremácijama kremácija množina kremácije samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: kremácije [kremácija] P RODILNIK: OMEN kremácij sežig trupla, da se spremeni v pepel, navadno za DAJALNIK: kremácijam žarni pokop TOŽILNIK: ; kremácije SIN.: kremiranje MESTNIK: pri kremácijah ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: ▪ Začela se je množična kremacija na stotine trupel. s kremácijami tonemsko Preden jih zažgejo na ogromni grmadi, ob njih molijo budistični menihi. ednina ▪ Vsak prebivalec Balija vam lahko pove, da duša IMENOVALNIK: kremácija nikoli ne bo našla svojega miru, dokler se ne zgodi RODILNIK: kremácije kremacija. DAJALNIK: kremáciji ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: kremácijo ▪ Množični kremaciji so prisostvovali budistični MESTNIK: pri kremáciji menihi, ki so molili, ko se je visoko v nebo vil dim ORODNIK: s kremȃcijo ognja. dvojina ▪ Preden revni vaščani zberejo sredstva za večji IMENOVALNIK: kremáciji obred oz. pravo kremacijo, po navadi mineta RODILNIK: kremȃcij najmanj dva meseca oz. več. DAJALNIK: kremácijama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: kremáciji ▪ Delež kremacij je pri nas v povprečju dosegel že MESTNIK: pri kremácijah polovico, v večjih mestih pa celo do devetdeset ORODNIK: s kremácijama odstotkov. množina ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: kremácije ▪ Ne zdravstvenim ne pokopališkim organom ni bil RODILNIK: kremȃcij izročen noben overjen dokument o odločitvi za DAJALNIK: kremácijam kremacijo. TOŽILNIK: kremácije ▪▪▪ MESTNIK: pri kremácijah ORODNIK: s kremácijami 426 MESTNIK: pri kremíranjih IZVOR ORODNIK: s kremíranji prevzeto prek nem. Kremation, angl. cremation iz tonemsko lat. cremātio ‛sežig’, glej ↑kremirati ednina IMENOVALNIK: kremȋranje kremíranje kremíranja samostalnik srednjega spola RODILNIK: kremȋranja DAJALNIK: [ kremíranje] kremȋranju POMEN TOŽILNIK: kremȋranje sežiganje trupla, da se spremeni v pepel, MESTNIK: pri kremȋranju navadno za žarni pokop; ORODNIK: s kremȋranjem SIN.: kremacija dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Kremiranje trupel se je v Veliki Britaniji prijelo IMENOVALNIK: kremȋranji hitreje kot v drugih državah, kar je delno posledica RODILNIK: kremȋranj prostorske stiske. DAJALNIK: kremȋranjema ▪ Jedro zgodbe dokumentarnega filma je bil obred TOŽILNIK: kremȋranji kremiranja matere. MESTNIK: pri kremȋranjih ▪ Nemci so ju razporedili na žalostno delo v skupino ORODNIK: s kremȋranjema za kremiranje taboriščnikov. množina ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: kremȋranja ▪ Najcenejša je krsta za kremiranje, najdražja pa je RODILNIK: kremȋranj hrastova, ki jih izdelajo in prodajo največ. DAJALNIK: kremȋranjem ▪ Hindujci so na svojem prostoru za kremiranje TOŽILNIK: kremȋranja sežigali mrtve, po 25 hkrati. MESTNIK: pri kremȋranjih ▪▪▪ ORODNIK: s kremȋranji ▪ Ker nihče od sorodnikov ni izrazil drugačne želje, smo menili, da je kremiranje najbolj ustrezno. IZVOR ↑kremirati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni kremírati kremíram dovršni in nedovršni glagol [kremírati] [kremíranje] POMEN IPA: [kɾɛˈmiːɾanjɛ] sežgati truplo, da se spremeni v pepel, navadno tonemski za žarni pokop [kremȋranje] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [kɾɛmíːɾànjɛ] kremirati truplo ▪ Kako ga bodo pokopali, še ni znano, najverjetneje VZOREC ga bodo kremirali, pepel pa raztresli. jakostno ▪ Njegovo telo so po pregledu mrliškega oglednika ednina kremirali naslednji dan, ne da bi koga vprašali in IMENOVALNIK: kremíranje brez dovoljenja sorodnikov. RODILNIK: kremíranja ⏵ priredna zveza DAJALNIK: kremíranju kremirati in pokopati TOŽILNIK: kremíranje ▪ Na hitro so ga kremirali in pokopali v neoznačen MESTNIK: pri kremíranju grob. ORODNIK: s kremíranjem dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: kremíranji jakostni RODILNIK: kremíranj [kremírati] DAJALNIK: kremíranjema IPA: [kɾɛˈmiːɾati] TOŽILNIK: kremíranji tonemski MESTNIK: pri kremíranjih [kremȋrati] ORODNIK: s kremíranjema IPA: [kɾɛmíːɾàti] množina IMENOVALNIK: kremíranja VZOREC RODILNIK: kremíranj jakostno DAJALNIK: kremíranjem NEDOLOČNIK: kremírati TOŽILNIK: kremíranja NAMENILNIK: kremírat 427 sedanjik TOŽILNIK: kremirajóče ednina MESTNIK: pri kremirajóčih 1. OSEBA: kremíram ORODNIK: s kremirajóčimi 2. OSEBA: kremíraš ženski spol 3. OSEBA: kremíra ednina dvojina IMENOVALNIK: kremirajóča 1. OSEBA: kremírava RODILNIK: kremirajóče 2. OSEBA: kremírata DAJALNIK: kremirajóči 3. OSEBA: kremírata TOŽILNIK: kremirajóčo množina MESTNIK: pri kremirajóči 1. OSEBA: kremíramo ORODNIK: s kremirajóčo 2. OSEBA: kremírate dvojina 3. OSEBA: kremírajo IMENOVALNIK: kremirajóči velelnik RODILNIK: kremirajóčih ednina DAJALNIK: kremirajóčima 2. OSEBA: kremíraj TOŽILNIK: kremirajóči dvojina MESTNIK: pri kremirajóčih 1. OSEBA: kremírajva ORODNIK: s kremirajóčima 2. OSEBA: kremírajta množina množina IMENOVALNIK: kremirajóče 1. OSEBA: kremírajmo RODILNIK: kremirajóčih 2. OSEBA: kremírajte DAJALNIK: kremirajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: kremirajóče moški spol MESTNIK: pri kremirajóčih EDNINA: kremíral ORODNIK: s kremirajóčimi DVOJINA: kremírala srednji spol MNOŽINA: kremírali ednina ženski spol IMENOVALNIK: kremirajóče EDNINA: kremírala RODILNIK: kremirajóčega DVOJINA: kremírali DAJALNIK: kremirajóčemu MNOŽINA: kremírale TOŽILNIK: kremirajóče srednji spol MESTNIK: pri kremirajóčem EDNINA: kremíralo ORODNIK: s kremirajóčim DVOJINA: kremírali dvojina MNOŽINA: kremírala IMENOVALNIK: kremirajóči deležnik na -č RODILNIK: kremirajóčih moški spol DAJALNIK: kremirajóčima ednina TOŽILNIK: kremirajóči IMENOVALNIK: kremirajóč MESTNIK: pri kremirajóčih RODILNIK: kremirajóčega ORODNIK: s kremirajóčima DAJALNIK: kremirajóčemu množina TOŽILNIK: kremirajóč IMENOVALNIK: kremirajóča živo kremirajóčega RODILNIK: kremirajóčih MESTNIK: pri kremirajóčem DAJALNIK: kremirajóčim ORODNIK: s kremirajóčim TOŽILNIK: kremirajóča dvojina MESTNIK: pri kremirajóčih IMENOVALNIK: kremirajóča ORODNIK: s kremirajóčimi RODILNIK: kremirajóčih deležnik na -n DAJALNIK: kremirajóčima moški spol TOŽILNIK: kremirajóča ednina MESTNIK: pri kremirajóčih IMENOVALNIK: kremíran ORODNIK: s kremirajóčima RODILNIK: kremíranega množina DAJALNIK: kremíranemu IMENOVALNIK: kremirajóči TOŽILNIK: kremíran RODILNIK: kremirajóčih živo kremíranega DAJALNIK: kremirajóčim MESTNIK: pri kremíranem 428 ORODNIK: s kremíranim TOŽILNIK: kremírana dvojina MESTNIK: pri kremíranih IMENOVALNIK: kremírana ORODNIK: s kremíranimi RODILNIK: kremíranih glagolnik DAJALNIK: kremíranima ednina TOŽILNIK: kremírana IMENOVALNIK: kremíranje MESTNIK: pri kremíranih RODILNIK: kremíranja ORODNIK: s kremíranima DAJALNIK: kremíranju množina TOŽILNIK: kremíranje IMENOVALNIK: kremírani MESTNIK: pri kremíranju RODILNIK: kremíranih ORODNIK: s kremíranjem DAJALNIK: kremíranim dvojina TOŽILNIK: kremírane IMENOVALNIK: kremíranji MESTNIK: pri kremíranih RODILNIK: kremíranj ORODNIK: s kremíranimi DAJALNIK: kremíranjema ženski spol TOŽILNIK: kremíranji ednina MESTNIK: pri kremíranjih IMENOVALNIK: kremírana ORODNIK: s kremíranjema RODILNIK: kremírane množina DAJALNIK: kremírani IMENOVALNIK: kremíranja TOŽILNIK: kremírano RODILNIK: kremíranj MESTNIK: pri kremírani DAJALNIK: kremíranjem ORODNIK: s kremírano TOŽILNIK: kremíranja dvojina MESTNIK: pri kremíranjih IMENOVALNIK: kremírani ORODNIK: s kremíranji RODILNIK: kremíranih tonemsko DAJALNIK: kremíranima NEDOLOČNIK: kremȋrati TOŽILNIK: kremírani NAMENILNIK: kremȋrat MESTNIK: pri kremíranih sedanjik ORODNIK: s kremíranima ednina množina 1. OSEBA: kremȋram IMENOVALNIK: kremírane 2. OSEBA: kremȋraš RODILNIK: kremíranih 3. OSEBA: kremȋra DAJALNIK: kremíranim dvojina TOŽILNIK: kremírane 1. OSEBA: kremȋrava MESTNIK: pri kremíranih 2. OSEBA: kremȋrata ORODNIK: s kremíranimi 3. OSEBA: kremȋrata srednji spol množina ednina 1. OSEBA: kremȋramo IMENOVALNIK: kremírano 2. OSEBA: kremȋrate RODILNIK: kremíranega 3. OSEBA: kremȋrajo DAJALNIK: kremíranemu velelnik TOŽILNIK: kremírano ednina MESTNIK: pri kremíranem 2. OSEBA: kremȋraj ORODNIK: s kremíranim dvojina dvojina 1. OSEBA: kremȋrajva IMENOVALNIK: kremírani 2. OSEBA: kremȋrajta RODILNIK: kremíranih množina DAJALNIK: kremíranima 1. OSEBA: kremȋrajmo TOŽILNIK: kremírani 2. OSEBA: kremȋrajte MESTNIK: pri kremíranih deležnik na -l ORODNIK: s kremíranima moški spol množina EDNINA: kremȋral IMENOVALNIK: kremírana DVOJINA: kremȋrala RODILNIK: kremíranih MNOŽINA: kremȋrali DAJALNIK: kremíranim ženski spol 429 EDNINA: kremȋrala RODILNIK: kremiraj čega DVOJINA: kremȋrali DAJALNIK: kremiraj čemu MNOŽINA: kremȋrale TOŽILNIK: kremiraj če srednji spol MESTNIK: pri kremiraj čem EDNINA: kremȋralo ORODNIK: s kremiraj čim DVOJINA: kremȋrali dvojina MNOŽINA: kremȋrala IMENOVALNIK: kremiraj či deležnik na -č RODILNIK: kremiraj čih moški spol DAJALNIK: kremiraj čima ednina TOŽILNIK: kremiraj či IMENOVALNIK: kremiraj č tudi kremiraj č MESTNIK: pri kremiraj čih RODILNIK: kremiraj čega ORODNIK: s kremiraj čima DAJALNIK: kremiraj čemu množina TOŽILNIK: kremiraj č tudi kremiraj č IMENOVALNIK: kremiraj ča živo kremiraj čega RODILNIK: kremiraj čih MESTNIK: pri kremiraj čem DAJALNIK: kremiraj čim ORODNIK: s kremiraj čim TOŽILNIK: kremiraj ča dvojina MESTNIK: pri kremiraj čih IMENOVALNIK: kremiraj ča ORODNIK: s kremiraj čimi RODILNIK: kremiraj čih deležnik na -n DAJALNIK: kremiraj čima moški spol TOŽILNIK: kremiraj ča ednina MESTNIK: pri kremiraj čih IMENOVALNIK: kremȋran ORODNIK: s kremiraj čima RODILNIK: kremȋranega množina DAJALNIK: kremȋranemu IMENOVALNIK: kremiraj či TOŽILNIK: kremȋran RODILNIK: kremiraj čih živo kremȋranega DAJALNIK: kremiraj čim MESTNIK: pri kremȋranem TOŽILNIK: kremiraj če ORODNIK: s kremȋranim MESTNIK: pri kremiraj čih dvojina ORODNIK: s kremiraj čimi IMENOVALNIK: kremȋrana ženski spol RODILNIK: kremȋranih ednina DAJALNIK: kremȋranima IMENOVALNIK: kremiraj ča TOŽILNIK: kremȋrana RODILNIK: kremiraj če MESTNIK: pri kremȋranih DAJALNIK: kremiraj či ORODNIK: s kremȋranima TOŽILNIK: kremiraj čo množina MESTNIK: pri kremiraj či IMENOVALNIK: kremȋrani ORODNIK: s kremiraj čo RODILNIK: kremȋranih dvojina DAJALNIK: kremȋranim IMENOVALNIK: kremiraj či TOŽILNIK: kremȋrane RODILNIK: kremiraj čih MESTNIK: pri kremȋranih DAJALNIK: kremiraj čima ORODNIK: s kremȋranimi TOŽILNIK: kremiraj či ženski spol MESTNIK: pri kremiraj čih ednina ORODNIK: s kremiraj čima IMENOVALNIK: kremȋrana množina RODILNIK: kremȋrane IMENOVALNIK: kremiraj če DAJALNIK: kremȋrani RODILNIK: kremiraj čih TOŽILNIK: kremȋrano DAJALNIK: kremiraj čim MESTNIK: pri kremȋrani TOŽILNIK: kremiraj če ORODNIK: s kremȋrano MESTNIK: pri kremiraj čih dvojina ORODNIK: s kremiraj čimi IMENOVALNIK: kremȋrani srednji spol RODILNIK: kremȋranih ednina DAJALNIK: kremȋranima IMENOVALNIK: kremiraj če TOŽILNIK: kremȋrani 430 MESTNIK: pri kremȋranih prevzeto prek nem. kremieren iz lat. cremāre ORODNIK: s kremȋranima ‛(za)žgati’ množina IMENOVALNIK: kremȋrane krúhov krúhova krúhovo pridevnik [krúho krúhova RODILNIK: kremȋranih krúhovo] DAJALNIK: kremȋranim POMEN TOŽILNIK: kremȋrane 1. ki je v zvezi s kruhom MESTNIK: pri kremȋranih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kremȋranimi kruhova skorja, skorjica, sredica | kruhove drobtine, srednji spol drobtinice | kruhove kocke, kockice | kruhovo testo ednina ▪ Jed preložimo na servirni pladenj, potresemo s IMENOVALNIK: kremȋrano kruhovimi drobtinami in poprom ter takoj RODILNIK: kremȋranega postrežemo. DAJALNIK: kremȋranemu ▪ V posodo damo čebulo, kruhovo skorjo in vse TOŽILNIK: kremȋrano začimbe ter oljčno olje. MESTNIK: pri kremȋranem 1.1. ki je iz kruha ali vsebuje kruh ORODNIK: s kremȋranim ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina kruhov nadev | kruhov narastek, puding | kruhovi IMENOVALNIK: kremȋrani cmoki | kruhova masa RODILNIK: kremȋranih ▪ Za prilogo ponudimo kruhove cmoke in dušeno DAJALNIK: kremȋranima zelenjavo. TOŽILNIK: kremȋrani ▪ Iz suhih žemelj lahko pripravimo puhast kruhov MESTNIK: pri kremȋranih narastek ali pa mediteransko kruhovo solato. ORODNIK: s kremȋranima množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: kremȋrana jakostni RODILNIK: kremȋranih [krúho krúhova krúhovo] DAJALNIK: kremȋranim IPA: [ˈkɾuːxɔu ˈkɾuːxɔʋa ˈkɾuːxɔʋɔ] TOŽILNIK: kremȋrana tonemski MESTNIK: pri kremȋranih [krúho krúhova krúhovo] ORODNIK: s kremȋranimi IPA: [kɾùːx u kɾùːx ʋa kɾùːx ʋɔ] glagolnik ednina VZOREC IMENOVALNIK: kremȋranje jakostno RODILNIK: kremȋranja OSNOVNIK DAJALNIK: kremȋranju moški spol TOŽILNIK: kremȋranje ednina MESTNIK: pri kremȋranju IMENOVALNIK: krúhov ORODNIK: s kremȋranjem RODILNIK: krúhovega dvojina DAJALNIK: krúhovemu IMENOVALNIK: kremȋranji TOŽILNIK: krúhov RODILNIK: kremȋranj živo krúhovega DAJALNIK: kremȋranjema MESTNIK: pri krúhovem TOŽILNIK: kremȋranji ORODNIK: s krúhovim MESTNIK: pri kremȋranjih dvojina ORODNIK: s kremȋranjema IMENOVALNIK: krúhova množina RODILNIK: krúhovih IMENOVALNIK: kremȋranja DAJALNIK: krúhovima RODILNIK: kremȋranj TOŽILNIK: krúhova DAJALNIK: kremȋranjem MESTNIK: pri krúhovih TOŽILNIK: kremȋranja ORODNIK: s krúhovima MESTNIK: pri kremȋranjih množina ORODNIK: s kremȋranji IMENOVALNIK: krúhovi RODILNIK: krúhovih IZVOR DAJALNIK: krúhovim TOŽILNIK: krúhove 431 MESTNIK: pri krúhovih ORODNIK: s krúhovim ORODNIK: s krúhovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: krúhova ednina RODILNIK: krúhovih IMENOVALNIK: krúhova DAJALNIK: krúhovima RODILNIK: krúhove TOŽILNIK: krúhova DAJALNIK: krúhovi MESTNIK: pri krúhovih TOŽILNIK: krúhovo ORODNIK: s krúhovima MESTNIK: pri krúhovi množina ORODNIK: s krúhovo IMENOVALNIK: krúhovi dvojina RODILNIK: krúhovih IMENOVALNIK: krúhovi DAJALNIK: krúhovim RODILNIK: krúhovih TOŽILNIK: krúhove DAJALNIK: krúhovima MESTNIK: pri krúhovih TOŽILNIK: krúhovi ORODNIK: s krúhovimi MESTNIK: pri krúhovih ženski spol ORODNIK: s krúhovima ednina množina IMENOVALNIK: krúhova IMENOVALNIK: krúhove RODILNIK: krúhove RODILNIK: krúhovih DAJALNIK: krúhovi DAJALNIK: krúhovim TOŽILNIK: krúhovo TOŽILNIK: krúhove MESTNIK: pri krúhovi MESTNIK: pri krúhovih ORODNIK: s krúhovo ORODNIK: s krúhovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: krúhovi ednina RODILNIK: krúhovih IMENOVALNIK: krúhovo DAJALNIK: krúhovima RODILNIK: krúhovega TOŽILNIK: krúhovi DAJALNIK: krúhovemu MESTNIK: pri krúhovih TOŽILNIK: krúhovo ORODNIK: s krúhovima MESTNIK: pri krúhovem množina ORODNIK: s krúhovim IMENOVALNIK: krúhove dvojina RODILNIK: krúhovih IMENOVALNIK: krúhovi DAJALNIK: krúhovim RODILNIK: krúhovih TOŽILNIK: krúhove DAJALNIK: krúhovima MESTNIK: pri krúhovih TOŽILNIK: krúhovi ORODNIK: s krúhovimi MESTNIK: pri krúhovih srednji spol ORODNIK: s krúhovima ednina množina IMENOVALNIK: krúhovo IMENOVALNIK: krúhova RODILNIK: krúhovega RODILNIK: krúhovih DAJALNIK: krúhovemu DAJALNIK: krúhovim TOŽILNIK: krúhovo TOŽILNIK: krúhova MESTNIK: pri krúhovem MESTNIK: pri krúhovih ORODNIK: s krúhovim ORODNIK: s krúhovimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: krúhovi OSNOVNIK RODILNIK: krúhovih moški spol DAJALNIK: krúhovima ednina TOŽILNIK: krúhovi IMENOVALNIK: krúhov MESTNIK: pri krúhovih RODILNIK: krúhovega ORODNIK: s krúhovima DAJALNIK: krúhovemu množina TOŽILNIK: krúhov IMENOVALNIK: krúhova živo krúhovega RODILNIK: krúhovih MESTNIK: pri krúhovem DAJALNIK: krúhovim 432 TOŽILNIK: krúhova ▪ Kadar je treba, rade volje speče kaj krušnih MESTNIK: pri krúhovih dobrot za prireditve, na katerih sodeluje njeno ORODNIK: s krúhovimi društvo podeželskih žena. ▪ V živo so si ogledali prikaz izdelave testenih STALNE ZVEZE ptičkov, pletenic in drugega tradicionalnega krušnega peciva. kruhova skodelica 1.2. ki je namenjen za izdelavo kruha ali kruhu hlebček kruha, izdolben v obliki skodelice, v podobnega peciva katerem se postreže juha, enolončnica; SIN.: krušna ⏵ prid. beseda + sam. beseda skodelica krušna moka | krušna pšenica | krušno žito ▪ V izvotljene kruhove skodelice nalijemo juho in ▪ Krušno moko, iz kakršne je njena stara mama pokrijemo s kvadratnim pokrovom iz pečenega testa. zamesila pristen domači kruh, zdaj po stari ▪ Enolončnico smo postregli v kruhovih skodelicah. družinski navadi kupi v mlinu. ▪ Velik delež t. i. krušne pšenice je končal kot kruhova štruca krmna pšenica, temu primerna pa bo zanjo tudi jed iz koščkov kruha in jajc, mleka, začimb, slaba odkupna cena. oblikovana v štruco ▪ Zaradi vsebnosti lepka (glutena) je rž tako kot ▪ Za prilogo dodajo domače mlince, zdrobove ocvrtke, pšenica krušno žito, čeprav jo pridelujemo tudi za kruhovo štruco. krmo in industrijske namene. 1.3. ki je namenjen za peko kruha ali kruhu kruhov hren podobnega peciva, se uporablja pri taki peki omaka iz kruha, goveje juhe in hrena ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Niso mogli prehvaliti dobre gobove juhe, ajdovih krušna peč žgancev, kruhovega hrena, štrukljev in drugih sladic. ▪ Pokušali so kruh in potice iz krušne peči. ▪ Koroška posebnost je kruhov hren, odlična priloga k ▪ Za kmečke gospodinje, ki največkrat doma mesu, pečenkam in praženemu krompirju. pečejo kruh, je priporočljiva vgrajena električna krušna pečica. I ▪ »Ker je pekarna le dopolnilna dejavnost na ZVOR kmetiji, ponudbe ne bomo širili, ostajamo pri ↑kruh rženem kruhu,« razlaga ob krušnem loparju in razgreti peči. krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti POMEN starše, družino 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim ⏵ prid. beseda + sam. beseda pecivom krušni starši | krušna družina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ V rejništvu je preživela čudovita leta svojega krušna dediščina | krušna skorja, sredica | krušne otroštva in vedno se z veseljem spominja svoje drobtine, drobtinice | krušne kocke, rezine | krušno krušne družine. testo ▪ Da bi se med krušnimi starši in otroki lahko razvil ▪ Vzhajanje z dodajanjem kislega testa je star odnos zaupanja, sta potrebna čas in obojestranska postopek, razširjen tudi v slovenski krušni dediščini. potrpežljivost. ▪ Iz bele krušne sredice izrežite le nekaj milimetrov ▪ Računam tudi na krušno domovino, saj je velike kocke in jih naglo opražite na vroči ponvi, da demokratična tista država, ki ščiti svoje manjšine. postanejo prijetno hrustljave. ▪ V posodi segrejemo maslo, dodamo krušne IZGOVOR IN OBLIKE drobtine in jih rahlo prepražimo. jakostni ▪ Pustimo, da se krušne kocke prepojijo, nato [krúšni] primešamo por. IPA: [ˈkɾuːʃni] ▪ Namesto belega kruha oz. malih hlebčkov je iz tonemski krušnega testa oblikovala polžke in jih spekla. [krúšni] in [krȗšni] 1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno IPA: [kɾúːʃnì] in [kɾùːʃní] pecivo ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC krušni izdelki | krušne dobrote, jedi | krušno pecivo jakostno ▪ Pripravile smo že precej krušnih izdelkov iz bele, OSNOVNIK polnozrnate in ajdove moke, večina na osnovi moški spol kvašenega testa. 433 ednina TOŽILNIK: krúšni IMENOVALNIK: krúšni MESTNIK: pri krúšnih RODILNIK: krúšnega ORODNIK: s krúšnima DAJALNIK: krúšnemu množina TOŽILNIK: krúšni IMENOVALNIK: krúšna živo krúšnega RODILNIK: krúšnih MESTNIK: pri krúšnem DAJALNIK: krúšnim ORODNIK: s krúšnim TOŽILNIK: krúšna dvojina MESTNIK: pri krúšnih IMENOVALNIK: krúšna ORODNIK: s krúšnimi RODILNIK: krúšnih tonemsko DAJALNIK: krúšnima OSNOVNIK TOŽILNIK: krúšna moški spol MESTNIK: pri krúšnih ednina ORODNIK: s krúšnima IMENOVALNIK: krúšni množina RODILNIK: krúšnega IMENOVALNIK: krúšni DAJALNIK: krúšnemu RODILNIK: krúšnih TOŽILNIK: krúšni DAJALNIK: krúšnim živo krúšnega TOŽILNIK: krúšne MESTNIK: pri krúšnem MESTNIK: pri krúšnih ORODNIK: s krúšnim ORODNIK: s krúšnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: krúšna ednina RODILNIK: krúšnih IMENOVALNIK: krúšna DAJALNIK: krúšnima RODILNIK: krúšne TOŽILNIK: krúšna DAJALNIK: krúšni MESTNIK: pri krúšnih TOŽILNIK: krúšno ORODNIK: s krúšnima MESTNIK: pri krúšni množina ORODNIK: s krúšno IMENOVALNIK: krúšni dvojina RODILNIK: krúšnih IMENOVALNIK: krúšni DAJALNIK: krúšnim RODILNIK: krúšnih TOŽILNIK: krúšne DAJALNIK: krúšnima MESTNIK: pri krúšnih TOŽILNIK: krúšni ORODNIK: s krúšnimi MESTNIK: pri krúšnih ženski spol ORODNIK: s krúšnima ednina množina IMENOVALNIK: krúšna IMENOVALNIK: krúšne RODILNIK: krúšne RODILNIK: krúšnih DAJALNIK: krúšni DAJALNIK: krúšnim TOŽILNIK: krúšno TOŽILNIK: krúšne MESTNIK: pri krúšni MESTNIK: pri krúšnih ORODNIK: s krúšno ORODNIK: s krúšnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: krúšni ednina RODILNIK: krúšnih IMENOVALNIK: krúšno DAJALNIK: krúšnima RODILNIK: krúšnega TOŽILNIK: krúšni DAJALNIK: krúšnemu MESTNIK: pri krúšnih TOŽILNIK: krúšno ORODNIK: s krúšnima MESTNIK: pri krúšnem množina ORODNIK: s krúšnim IMENOVALNIK: krúšne dvojina RODILNIK: krúšnih IMENOVALNIK: krúšni DAJALNIK: krúšnim RODILNIK: krúšnih TOŽILNIK: krúšne DAJALNIK: krúšnima MESTNIK: pri krúšnih 434 ORODNIK: s krúšnimi ORODNIK: s krȗšno srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: krȗšni IMENOVALNIK: krúšno RODILNIK: krȗšnih RODILNIK: krúšnega DAJALNIK: krȗšnima DAJALNIK: krúšnemu TOŽILNIK: krȗšni TOŽILNIK: krúšno MESTNIK: pri krȗšnih MESTNIK: pri krúšnem ORODNIK: s krȗšnima ORODNIK: s krúšnim množina dvojina IMENOVALNIK: krȗšne IMENOVALNIK: krúšni RODILNIK: krȗšnih RODILNIK: krúšnih DAJALNIK: krȗšnim DAJALNIK: krúšnima TOŽILNIK: krȗšne TOŽILNIK: krúšni MESTNIK: pri krȗšnih MESTNIK: pri krúšnih ORODNIK: s krȗšnimi ORODNIK: s krúšnima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: krúšna IMENOVALNIK: krȗšno RODILNIK: krúšnih RODILNIK: krȗšnega DAJALNIK: krúšnim DAJALNIK: krȗšnemu TOŽILNIK: krúšna TOŽILNIK: krȗšno MESTNIK: pri krúšnih MESTNIK: pri krȗšnem ORODNIK: s krúšnimi ORODNIK: s krȗšnim in (tonemska dvojnica) dvojina tonemsko IMENOVALNIK: krȗšni OSNOVNIK RODILNIK: krȗšnih moški spol DAJALNIK: krȗšnima ednina TOŽILNIK: krȗšni IMENOVALNIK: krȗšni MESTNIK: pri krȗšnih RODILNIK: krȗšnega ORODNIK: s krȗšnima DAJALNIK: krȗšnemu množina TOŽILNIK: krȗšni IMENOVALNIK: krȗšna živo krȗšnega RODILNIK: krȗšnih MESTNIK: pri krȗšnem DAJALNIK: krȗšnim ORODNIK: s krȗšnim TOŽILNIK: krȗšna dvojina MESTNIK: pri krȗšnih IMENOVALNIK: krȗšna ORODNIK: s krȗšnimi RODILNIK: krȗšnih DAJALNIK: krȗšnima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: krȗšna MESTNIK: pri krȗšnih krušna mama ORODNIK: s krȗšnima 1. ženska, ki komu nadomešča mater, za koga množina skrbi kot mati; SIN.: krušna mati IMENOVALNIK: krȗšni ▪ Vanja je pred petimi leti sprejela vlogo krušne mame RODILNIK: krȗšnih takrat petletne Mance. DAJALNIK: krȗšnim ▪ Moja krušna mama mi je po dolgem premišljevanju TOŽILNIK: krȗšne nadela ime Naša, ker sem sprva živela kar v dveh MESTNIK: pri krȗšnih družinah in sem bila od vseh, torej naša Naša. ORODNIK: s krȗšnimi ▪ S krušno mamo nima najboljših odnosov, obožuje ženski spol pa krušnega očeta, ki mu je vedno posvečal veliko ednina časa. IMENOVALNIK: krȗšna 1.1. ekspresivno ženska, ki ima koga rada, je komu RODILNIK: krȗšne naklonjena kot mati; SIN.: ekspresivno krušna mati DAJALNIK: krȗšni ▪ »Vsi so moji fantje in rada jih imam enako kot TOŽILNIK: krȗšno svoje lastne,« pravi ljubeče krušna mama vseh MESTNIK: pri krȗšni 435 slovenskih motokrosistov, ki so posegli v slovenski in ▪ Vrsto let je bil zgleden gospodar, skrben krušni oče v evropski tekmovalni vrh. otrokom, ki jim je nadomeščal očeta. ▪ Veliko je name vplival tudi krušni oče, ki je bil krušna mati nekakšen junak delavskega razreda. 1. ženska, ki komu nadomešča mater, za koga ▪ Krščanstvo je namenilo Jožefu posebno vlogo skrbi kot mati; Jezusovega rednika ali krušnega očeta. SIN.: krušna mama ▪ Ljubeče se je spominjal svoje že zgodnje 1.1. ekspresivno moški, ki ima koga rad, je komu povezanosti s krušno materjo. naklonjen kot oče ▪ Po 10 letih sem zapustila dom in družino, vrnila sem ▪ Po koncu maše in pred večerjo se je dvorišče kar se h krušni materi. treslo od poskokov in vriskov, meni pa je srce divje ▪ Bila je krušna mati petim otrokom iz moževega razbijalo od razdajanja otrokom, ki so me sprejeli prvega zakona, v njunem zakonu pa so se jima rodile kot neke vrste krušnega očeta. še tri hčerke. ▪ S skakalne scene nikakor ne bo izginil, saj bo še 1.1. ekspresivno ženska, ki ima koga rada, je komu naprej zaposlen pri svojem krušnem očetu. naklonjena kot mati; 2. SIN.: ekspresivno krušna mama ekspresivno kdor kaj zasnuje, za kaj skrbi ▪ Mini prašički postajajo v Evropi vse bolj priljubljena ▪ Nikakršno presenečenje ne bo, če bo tokrat krušni hišna živalca; mali Nell je Natašo sprejel kot svojo oče nove vladne koalicije. krušno mater in ji sledi kot kužek. ▪ Ob tem razkritju je najbolj poskočil krušni oče 2. ekspresivno kdor s kom ravna, za koga skrbi preoblikovanja RTV. neljubeče, neskrbno ▪ Vlada, ki bi podanikom zagotavljala samo poceni IZVOR kruh, bi bila hitro razglašena za krušno mater. ↑kruh 3. ekspresivno kdor komu nadomešča kaj izvornega, zlasti domovino ladjedélništvo ladjedélništva samostalnik srednjega spola ▪ Čeprav pozna moža ves svet in ga njegova krušna [ladjedélništvo] mati Nemčija nadvse visoko ceni, se njegova prava POMEN mati Slovenija obnaša, kot da ga ne bi poznala. 1. dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo in ▪ Dočakali so dan, ko jih je republika Italija, krušna popravljanjem ladij; SIN.: ladjedelstvo mati in mačeha domovina, priznala kot Slovence na ⏵ prid. beseda + sam. beseda vsem območju, kjer živijo od zmeraj, pa naj so to v tradicionalno ladjedelništvo Rimu vedeli in priznali ali pa ne. ▪ V skladu s tradicionalnim hrvaškim ladjedelništvom so na splitskem sejmu razstavili tudi veliko manjših krušna plesen in večjih pasar in čolnov, namenjenih predvsem iz biologije plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke ribolovu. na organskih snoveh; primerjaj lat. Rhizopus stolonifer ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Glivične bolezni, na primer krušno plesen, razvoj ladjedelništva preprečujemo tako, da rastline na vrtu zalivamo ▪ Med 16. in 19. stoletjem je bil razvoj ladjedelništva zjutraj, da se listje do večera posuši. počasen, ker je slonel v glavnem na praktičnih ▪ Krušna plesen spada med jarmaste glive, ki so izkušnjah, ročni spretnosti ladjedelca. posebna skupina pravih gliv. ▪ Družba je ena od vodilnih na področju ladjedelništva z letnim prometom v višini dveh krušna skodelica milijard evrov. hlebček kruha, izdolben v obliki skodelice, v ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku katerem se postreže juha, enolončnica; SIN.: uporabljati v ladjedelništvu kruhova skodelica ▪ Pričakujejo, da bodo z rezultati raziskav prispevali ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku k povečanju trdnosti materialov, ki jih uporabljajo v ▪ Poleg ajdovih jedi je gostilna znana tudi po ladjedelništvu. odličnih gobovih in česnovih juhah v krušni ⏵ priredna zveza skodelici. ladjedelništvo in industrija ▪▪▪ ▪ Iz nič je ustvaril tekstilno industrijo in ▪ Ob kakšni posebni priložnosti lahko postrežemo juho ladjedelništvo po evropskem zgledu. v doma spečenih krušnih skodelicah. 1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede; SIN.: ladjedelstvo krušni oče ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 1. moški, ki komu nadomešča očeta, za koga študirati ladjedelništvo skrbi kot oče 436 ▪ Po končanem osnovnem in srednjem šolanju je MESTNIK: pri ladjed lništvih svoje izobraževanje nadaljeval na Dunaju, kjer je ORODNIK: z ladjed lništvoma študiral strojništvo, in v Gradcu, kjer je študiral množina ladjedelništvo. IMENOVALNIK: ladjed lništva ▪▪▪ RODILNIK: ladjed lništev ▪ Po študiju ladjedelništva vodi raziskovalni oddelek DAJALNIK: ladjed lništvom in skrbi za konstrukcijo jaht. TOŽILNIK: ladjed lništva ▪ V Hidrografski zavod so kmalu vključili tudi MESTNIK: pri ladjed lništvih Mornariško knjižnico z bogatim fondom publikacij s ORODNIK: z ladjed lništvi področja ladjedelništva, navigacije, vojaške tehnologije in hidrografije. IZVOR ↑ladjedelnica IZGOVOR IN OBLIKE jakostni ladjedélstvo [ ladjedélništvo] ladjedélstva samostalnik srednjega spola [ladjedélstvo] IPA: [ladjɛˈdeːlniʃtʋɔ] tonemski POMEN [ladjed lništvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo in IPA: [ladjɛdéːlnìʃtʋɔ] popravljanjem ladij; SIN.: ladjedelništvo ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC ▪ Takrat so bili griči še zeleni, porasli z drevjem, ki jakostno so ga dobro uporabili v uspešnem ladjedelstvu. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: ladjedélništvo ▪ Na otvoritvi je povedal, da razstava prikazuje RODILNIK: ladjedélništva razvoj in napredek ladjedelstva od 5. st. pr. n. št. DAJALNIK: ladjedélništvu naprej, in sicer rimsko, grško ladjevje, tradicionalne TOŽILNIK: ribiške dalmatinske ladje in druge. ladjedélništvo MESTNIK: ▪▪▪ pri ladjedélništvu ▪ Ker je ladjedelstvo delovno intenzivna dejavnost, se ORODNIK: z ladjedélništvom dvojina srečuje tudi s strogimi naravovarstvenimi predpisi. IMENOVALNIK: 1.1. ladjedélništvi veda o tej dejavnosti ali študij te vede; SIN.: RODILNIK: ladjedélništev ladjedelništvo DAJALNIK: ladjedélništvoma ▪ Doma so želeli, da bi postal gozdarski inženir, sam TOŽILNIK: ladjedélništvi pa je razmišljal o študiju ladjedelstva. MESTNIK: pri ladjedélništvih ▪ Dolgoročna strategija izobraževanja na področju znanja iz ladjedelstva ni jasna. ORODNIK: z ladjedélništvoma množina I IMENOVALNIK: ladjedélništva ZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: ladjedélništev jakostni DAJALNIK: ladjedélništvom [ladjedélstvo] TOŽILNIK: ladjedélništva IPA: [ladjɛˈdeːlstʋɔ] MESTNIK: pri ladjedélništvih tonemski ORODNIK: z ladjedélništvi [ladjed lstvo] tonemsko IPA: [ladjɛdéːlstʋ ] ednina IMENOVALNIK: V ladjed lništvo ZOREC jakostno RODILNIK: ladjed lništva DAJALNIK: ednina ladjed lništvu TOŽILNIK: ladjed lništvo IMENOVALNIK: ladjedélstvo MESTNIK: pri ladjed lništvu RODILNIK: ladjedélstva ORODNIK: z ladjed lništvom DAJALNIK: ladjedélstvu dvojina TOŽILNIK: ladjedélstvo IMENOVALNIK: ladjed lništvi MESTNIK: pri ladjedélstvu RODILNIK: ladjed lništev ORODNIK: z ladjedélstvom DAJALNIK: dvojina ladjed lništvoma TOŽILNIK: ladjed lništvi IMENOVALNIK: ladjedélstvi RODILNIK: ladjedelstev 437 DAJALNIK: ladjedélstvoma TOŽILNIK: ladjedélstvi VZOREC MESTNIK: pri ladjedélstvih jakostno ORODNIK: z ladjedélstvoma OSNOVNIK množina moški spol IMENOVALNIK: ladjedélstva ednina RODILNIK: ladjedelstev IMENOVALNIK: lakírni DAJALNIK: ladjedélstvom RODILNIK: lakírnega TOŽILNIK: ladjedélstva DAJALNIK: lakírnemu MESTNIK: pri ladjedélstvih TOŽILNIK: lakírni ORODNIK: z ladjedélstvi živo lakírnega tonemsko MESTNIK: pri lakírnem ednina ORODNIK: z lakírnim IMENOVALNIK: ladjed lstvo dvojina RODILNIK: ladjed lstva IMENOVALNIK: lakírna DAJALNIK: ladjed lstvu RODILNIK: lakírnih TOŽILNIK: ladjed lstvo DAJALNIK: lakírnima MESTNIK: pri ladjed lstvu TOŽILNIK: lakírna ORODNIK: z ladjed lstvom MESTNIK: pri lakírnih dvojina ORODNIK: z lakírnima IMENOVALNIK: ladjed lstvi množina RODILNIK: ladjed lstev IMENOVALNIK: lakírni DAJALNIK: ladjed lstvoma RODILNIK: lakírnih TOŽILNIK: ladjed lstvi DAJALNIK: lakírnim MESTNIK: pri ladjed lstvih TOŽILNIK: lakírne ORODNIK: z ladjed lstvoma MESTNIK: pri lakírnih množina ORODNIK: z lakírnimi IMENOVALNIK: ladjed lstva ženski spol RODILNIK: ladjed lstev ednina DAJALNIK: ladjed lstvom IMENOVALNIK: lakírna TOŽILNIK: ladjed lstva RODILNIK: lakírne MESTNIK: pri ladjed lstvih DAJALNIK: lakírni ORODNIK: z ladjed lstvi TOŽILNIK: lakírno MESTNIK: pri lakírni IZVOR ORODNIK: z lakírno ↑ladjedelec dvojina IMENOVALNIK: lakírni lakírni lakírna lakírno pridevnik [lakírni] RODILNIK: lakírnih POMEN DAJALNIK: lakírnima ki je namenjen za lakiranje, se uporablja pri TOŽILNIK: lakírni lakiranju MESTNIK: pri lakírnih ORODNIK: z lakírnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina lakirni flomaster | lakirna kabina, komora, linija ▪ Za izvedbo naročil imajo na razpolago razne IMENOVALNIK: lakírne obdelovalne stroje, varilno tehniko in lakirne RODILNIK: lakírnih komore. DAJALNIK: lakírnim ▪ V lakirnici bo začela delati povsem avtomatizirana TOŽILNIK: lakírne robotska lakirna linija. MESTNIK: pri lakírnih ORODNIK: z lakírnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni [lakírni] IMENOVALNIK: lakírno RODILNIK: lakírnega IPA: [laˈkiːɾni] tonemski DAJALNIK: lakírnemu [lakȋrni] TOŽILNIK: lakírno MESTNIK: pri lakírnem IPA: [lakíːɾnì] 438 ORODNIK: z lakírnim IMENOVALNIK: lakȋrne dvojina RODILNIK: lakȋrnih IMENOVALNIK: lakírni DAJALNIK: lakȋrnim RODILNIK: lakírnih TOŽILNIK: lakȋrne DAJALNIK: lakírnima MESTNIK: pri lakȋrnih TOŽILNIK: lakírni ORODNIK: z lakȋrnimi MESTNIK: pri lakírnih srednji spol ORODNIK: z lakírnima ednina množina IMENOVALNIK: lakȋrno IMENOVALNIK: lakírna RODILNIK: lakȋrnega RODILNIK: lakírnih DAJALNIK: lakȋrnemu DAJALNIK: lakírnim TOŽILNIK: lakȋrno TOŽILNIK: lakírna MESTNIK: pri lakȋrnem MESTNIK: pri lakírnih ORODNIK: z lakȋrnim ORODNIK: z lakírnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: lakȋrni OSNOVNIK RODILNIK: lakȋrnih moški spol DAJALNIK: lakȋrnima ednina TOŽILNIK: lakȋrni IMENOVALNIK: lakȋrni MESTNIK: pri lakȋrnih RODILNIK: lakȋrnega ORODNIK: z lakȋrnima DAJALNIK: lakȋrnemu množina TOŽILNIK: lakȋrni IMENOVALNIK: lakȋrna živo lakȋrnega RODILNIK: lakȋrnih MESTNIK: pri lakȋrnem DAJALNIK: lakȋrnim ORODNIK: z lakȋrnim TOŽILNIK: lakȋrna dvojina MESTNIK: pri lakȋrnih IMENOVALNIK: lakȋrna ORODNIK: z lakȋrnimi RODILNIK: lakȋrnih DAJALNIK: lakȋrnima IZVOR TOŽILNIK: lakȋrna ↑lakirati MESTNIK: pri lakȋrnih ORODNIK: z lakȋrnima legván legvána samostalnik moškega spola [legván] množina POMEN IMENOVALNIK: lakȋrni večji tropski in subtropski kuščar z večjo RODILNIK: lakȋrnih bradavičasto glavo, vrsto bodic po vsej dolžini DAJALNIK: lakȋrnim telesa in daljšim repom; primerjaj lat. Iguanidae TOŽILNIK: lakȋrne ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri lakȋrnih kopenski legvan ORODNIK: z lakȋrnimi ▪ Le korak dlje se kolonija kopenskih legvanov sonči ženski spol na rumeno rjavi mivki, morski levi pa zehajo ob ednina obali, obkroženi z rdečimi rakovicami in galapaškimi IMENOVALNIK: lakȋrna galebi. RODILNIK: lakȋrne ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: lakȋrni ▪ Legvani živijo po vsej Južni Ameriki. TOŽILNIK: lakȋrno ▪ Legvani pogosto zrastejo veliko večji, kot so MESTNIK: pri lakȋrni lastniki pričakovali, kar je eden pogostejših razlogov, ORODNIK: z lakȋrno da jim odrečejo gostoljubje. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: lakȋrni ▪ Opazujejo legvane, kako se hranijo pod vodo, ter RODILNIK: lakȋrnih plavajo s pingvini in morskimi levi. DAJALNIK: lakȋrnima ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: lakȋrni ▪ Poleg želv je mogoče videti različne vrste MESTNIK: pri lakȋrnih legvanov, kite grbavce in morske leve. ORODNIK: z lakȋrnima ▪ Na podlagi preučevanja legvanov v naravi je množina opazil, kako mladi kuščarji tečejo po vodni gladini 439 brez kakega posebnega razloga, starejši pa le, da ubežijo napadalcem. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE morski legvan jakostni iz zoologije legvan, ki se prehranjuje z morskimi [legván] algami in v kolonijah živi na Galapaških otokih; IPA: [lɛgˈʋaːn] primerjaj lat. Amblyrhynchus cristatus tonemski ▪ Ker imajo morski legvani nestalno toplo kri, morajo [legvȃn] poskrbeti za uravnavanje telesne temperature. IPA: [lɛgʋáːn] ▪ Na jutranjem soncu se je grela skupina morskih legvanov. VZOREC jakostno zeleni legvan ednina iz zoologije legvan z golšastim vratom ter daljšimi IMENOVALNIK: legván zakrivljenimi bodicami, ki živi v Srednji in Južni RODILNIK: legvána Ameriki; primerjaj lat. Iguana iguana DAJALNIK: legvánu ▪ Zeleni legvan lahko zraste do dolžine 2 m, katere TOŽILNIK: legvána večji del je rep, ki je mnogo daljši od telesa. MESTNIK: pri legvánu ▪ Posebej bi bilo treba zaščititi kajmane in zelene ORODNIK: z legvánom legvane. dvojina IMENOVALNIK: legvána IZVOR RODILNIK: legvánov prevzeto prek nem. Leguan in niz. leguaan iz špan. DAJALNIK: legvánoma la iguana, to pa iz arav. iuwana TOŽILNIK: legvána MESTNIK: pri legvánih limónski limónska limónsko pridevnik [limónski] ORODNIK: z legvánoma množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: legváni jakostni RODILNIK: legvánov [limónski] DAJALNIK: legvánom IPA: [liˈmoːnski] TOŽILNIK: legváne tonemski MESTNIK: pri legvánih [lim nski] ORODNIK: z legváni tonemsko IPA: [limóːnskì] ednina VZOREC IMENOVALNIK: legvȃn jakostno RODILNIK: legvȃna OSNOVNIK DAJALNIK: legvȃnu moški spol TOŽILNIK: legvȃna ednina MESTNIK: pri legvȃnu IMENOVALNIK: limónski ORODNIK: z legvȃnom dvojina RODILNIK: limónskega DAJALNIK: limónskemu IMENOVALNIK: legvȃna TOŽILNIK: limónski RODILNIK: legvȃnov živo limónskega DAJALNIK: legvȃnoma MESTNIK: pri limónskem TOŽILNIK: legvȃna ORODNIK: z limónskim MESTNIK: pri legvȃnih dvojina ORODNIK: z legvȃnoma množina IMENOVALNIK: limónska RODILNIK: limónskih IMENOVALNIK: legvȃni DAJALNIK: limónskima RODILNIK: legvȃnov TOŽILNIK: limónska DAJALNIK: legvȃnom MESTNIK: pri limónskih TOŽILNIK: legvȃne ORODNIK: z limónskima MESTNIK: pri legvȃnih množina ORODNIK: z legvȃni IMENOVALNIK: limónski 440 RODILNIK: limónskih TOŽILNIK: lim nski DAJALNIK: limónskim živo lim nskega TOŽILNIK: limónske MESTNIK: pri lim nskem MESTNIK: pri limónskih ORODNIK: z lim nskim ORODNIK: z limónskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: lim nska ednina RODILNIK: lim nskih IMENOVALNIK: limónska DAJALNIK: lim nskima RODILNIK: limónske TOŽILNIK: lim nska DAJALNIK: limónski MESTNIK: pri lim nskih TOŽILNIK: limónsko ORODNIK: z lim nskima MESTNIK: pri limónski množina ORODNIK: z limónsko IMENOVALNIK: lim nski dvojina RODILNIK: lim nskih IMENOVALNIK: limónski DAJALNIK: lim nskim RODILNIK: limónskih TOŽILNIK: lim nske DAJALNIK: limónskima MESTNIK: pri lim nskih TOŽILNIK: limónski ORODNIK: z lim nskimi MESTNIK: pri limónskih ženski spol ORODNIK: z limónskima ednina množina IMENOVALNIK: lim nska IMENOVALNIK: limónske RODILNIK: lim nske RODILNIK: limónskih DAJALNIK: lim nski DAJALNIK: limónskim TOŽILNIK: lim nsko TOŽILNIK: limónske MESTNIK: pri lim nski MESTNIK: pri limónskih ORODNIK: z lim nsko ORODNIK: z limónskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: lim nski ednina RODILNIK: lim nskih IMENOVALNIK: limónsko DAJALNIK: lim nskima RODILNIK: limónskega TOŽILNIK: lim nski DAJALNIK: limónskemu MESTNIK: pri lim nskih TOŽILNIK: limónsko ORODNIK: z lim nskima MESTNIK: pri limónskem množina ORODNIK: z limónskim IMENOVALNIK: lim nske dvojina RODILNIK: lim nskih IMENOVALNIK: limónski DAJALNIK: lim nskim RODILNIK: limónskih TOŽILNIK: lim nske DAJALNIK: limónskima MESTNIK: pri lim nskih TOŽILNIK: limónski ORODNIK: z lim nskimi MESTNIK: pri limónskih srednji spol ORODNIK: z limónskima ednina množina IMENOVALNIK: lim nsko IMENOVALNIK: limónska RODILNIK: lim nskega RODILNIK: limónskih DAJALNIK: lim nskemu DAJALNIK: limónskim TOŽILNIK: lim nsko TOŽILNIK: limónska MESTNIK: pri lim nskem MESTNIK: pri limónskih ORODNIK: z lim nskim ORODNIK: z limónskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: lim nski OSNOVNIK RODILNIK: lim nskih moški spol DAJALNIK: lim nskima ednina TOŽILNIK: lim nski IMENOVALNIK: lim nski MESTNIK: pri lim nskih RODILNIK: lim nskega ORODNIK: z lim nskima DAJALNIK: lim nskemu množina 441 IMENOVALNIK: lim nska ▪ S spremembami dolgoročnega prostorskega načrta RODILNIK: lim nskih bi se legalizirala stanovanjsko-apartmajska pozidava DAJALNIK: lim nskim nekaj več kot štirih hektarjev livad pod Pohorjem. TOŽILNIK: lim nska ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri lim nskih ▪ Pred njimi se je razprostirala zelena livada. ORODNIK: z lim nskimi ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku ▪ Konji so se pasli na livadi, trava je valovila v STALNE ZVEZE vetriču. ⏵ sam. beseda + ob + sam. beseda v mestniku limonska kislina ▪ Na grajski kompleks še spominja cerkev Vseh organska kislina, ki se pojavlja v večini sadja, svetnikov, postavljena na livadi ob gozdu na drugem zlasti v citrusih bregu. ▪ Vitamini, minerali ter jabolčna, vinska in limonska ⏵ sam. beseda + pod + sam. beseda v orodniku kislina varujejo kožo pred škodljivimi zunanjimi vplivi ▪ Zaradi velikega obiska bo program na livadi pod in znatno upočasnijo proces staranja. cerkvijo, le v primeru dežja pa notri, v gostišču. ▪ Limonska kislina in njene soli zelo godijo prebavi in ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku presnovi. ▪ Številni najbolj navdušeni so bosi hodili po livadah z angleško travico. limonska trava ⏵ priredna zveza livade in gozdovi iz botanike v večjih šopih rastoča trava s povešenimi listi, navadno z vonjem, ki spominja na limono, ▪ Ustavil je in izstopil, bil je nekje bogu za hrbtom, po izvoru iz tropskih in subtropskih krajev med gozdovi in livadami. ; primerjaj 1.1. večja površina, naravno porasla z nižjimi, lat. Cymbopogon travi podobnimi rastlinami ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku olje limonske trave | steblo limonske trave ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Aroma limonske trave ali mete zbistri misli. ▪ Za življenje v morju so zelo pomembne širne ▪ Naravni repelent pred piki komarjev in drugih podvodne livade morske trave. žuželk varuje izpostavljene dele kože z organskimi ▪ Vrbe najpogosteje rastejo ob rekah, potokih, eteričnimi olji limonske trave, sivke in timijana. jezerih in na močvirnatih livadah. ▪ Vodi dodamo lovorov list, limonin sok in lupino ali 2. navadno v množini, ekspresivno področje delovanja, steblo limonske trave ter stroke kardamoma. udejstvovanja ▪▪▪ ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Posušena limonska trava ni primerna za kuho, iz nje ▪ Če bo stranka s svojimi zavezniki v parlamentu pripravljajo zeliščne čaje. prakticirala princip glasovalnega stroja, se bodo ▪ Iz limonske trave destilirajo eterično olje za politični spopadi preselili na zunajparlamentarne kozmetično in prehrambno industrijo. livade. ▪ Odlični napadalec se je po dveh zlomih več kot IZVOR uspešno vrnil na nogometne livade. ↑limona IZGOVOR IN OBLIKE liváda jakostni liváde samostalnik ženskega spola [liváda] [ P liváda] OMEN 1. IPA: [liˈʋaːda] večja površina, porasla s travo, cvetlicami tonemski ⏵ prid. beseda + sam. beseda [livȃda] cvetoča livada | prostrana livada | zelena livada IPA: [liʋáːdà] ▪ To je mesto za ljubitelje počitka v naravi, za uživanje v miru zelenja in cvetočih livad. VZOREC ▪ Na prostranih livadah 85 hektarjev velikega parka jakostno tudi letos cvete več kot dva milijona tulipanov, ednina narcis in drugega pomladnega cvetja. IMENOVALNIK: ▪ Kmetje so odhajali z nepokošenih livad in gonili liváda drobnico domov. RODILNIK: liváde DAJALNIK: livádi ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: livádo MESTNIK: pri livádi ORODNIK: z livádo 442 dvojina ▪ Brez odličnih snemalcev, lučkarjev, asistentov, IMENOVALNIK: livádi novinarjev in voditeljev ne bi imela kot režiserka kaj RODILNIK: livád početi. DAJALNIK: livádama TOŽILNIK: livádi IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri livádah jakostni ORODNIK: z livádama [lúčkar] množina IPA: [ˈluːtʃkaɾ] IMENOVALNIK: liváde tonemski RODILNIK: livád [lȗčkar] DAJALNIK: livádam IPA: [lúːtʃkàɾ] TOŽILNIK: liváde MESTNIK: pri livádah VZOREC ORODNIK: z livádami jakostno tonemsko ednina ednina IMENOVALNIK: lúčkar IMENOVALNIK: livȃda RODILNIK: lúčkarja RODILNIK: livȃde DAJALNIK: lúčkarju DAJALNIK: livȃdi TOŽILNIK: lúčkarja TOŽILNIK: livȃdo MESTNIK: pri lúčkarju MESTNIK: pri livȃdi ORODNIK: z lúčkarjem ORODNIK: z livȃdo dvojina dvojina IMENOVALNIK: lúčkarja IMENOVALNIK: livȃdi RODILNIK: lúčkarjev RODILNIK: livȃd DAJALNIK: lúčkarjema DAJALNIK: livȃdama TOŽILNIK: lúčkarja TOŽILNIK: livȃdi MESTNIK: pri lúčkarjih MESTNIK: pri livȃdah ORODNIK: z lúčkarjema ORODNIK: z livȃdama množina množina IMENOVALNIK: lúčkarji IMENOVALNIK: livȃde RODILNIK: lúčkarjev RODILNIK: livȃd DAJALNIK: lúčkarjem DAJALNIK: livȃdam TOŽILNIK: lúčkarje TOŽILNIK: livȃde MESTNIK: pri lúčkarjih MESTNIK: pri livȃdah ORODNIK: z lúčkarji ORODNIK: z livȃdami tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: lȗčkar prevzeto prek hrv., srb. lìvada in cslov. livada iz RODILNIK: lȗčkarja ngr. libáda ‛velik travnik’, kar je izpeljano iz libádi DAJALNIK: lȗčkarju ‛travnik’ TOŽILNIK: lȗčkarja MESTNIK: pri lȗčkarju lúčkar ORODNIK: lúčkarja samostalnik moškega spola [lúčkar] z lȗčkarjem P dvojina OMEN IMENOVALNIK: lȗčkarja knjižno pogovorno kdor pri predstavi, filmu, koncertu pripravlja reflektorje, svetila RODILNIK: lȗčkarjev DAJALNIK: lȗčkarjema ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: ▪ Lučkarji razmestijo luči in tonski tehniki lȗčkarja mikrofone. MESTNIK: pri lȗčkarjih ▪ Vaje potekajo z odmori, da lahko lučkar popravi ORODNIK: z lȗčkarjema množina osvetlitev. IMENOVALNIK: lȗčkarji ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku ▪ Svojo kariero je začel kot lučkar. RODILNIK: lȗčkarjev ▪ Pri snemanju je sodeloval kot lučkar. DAJALNIK: lȗčkarjem ▪▪▪ TOŽILNIK: lȗčkarje MESTNIK: pri lȗčkarjih 443 ORODNIK: z lȗčkarji IMENOVALNIK: máčica RODILNIK: máčice IZVOR DAJALNIK: máčici ↑lučka TOŽILNIK: máčico MESTNIK: pri máčici máčica máčice samostalnik ženskega spola [máčica] ORODNIK: z máčico P dvojina OMEN 1. IMENOVALNIK: máčici ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SIN.: RODILNIK: máčic ljubkovalno mačkica DAJALNIK: máčicama ⏵ prid. beseda + sam. beseda ljubka mačica TOŽILNIK: máčici ▪ Mlade mačice pogosteje zaidejo v težave kot MESTNIK: pri máčicah starejše, bolj izkušene mačke, zato poskrbite, da v ORODNIK: z máčicama njihovi bližini ne bo zanje nevarnih stvari. množina ▪ Za razvoj ljubke mačice je nadvse pomembno, da IMENOVALNIK: máčice se nauči igrati. RODILNIK: máčic 2. DAJALNIK: máčicam ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SIN.: TOŽILNIK: máčice ekspresivno mačkica ▪ Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, MESTNIK: pri máčicah da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom ORODNIK: z máčicami opazovala vsak njun korak. tonemsko 3. ednina navadno v množini socvetje pri moški rastlini v obliki podolgovate kosmate kepice ali nitke IMENOVALNIK: mȃčica RODILNIK: mȃčice ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: leskove, vrbove mačice mȃčici | moške mačice | rumene, sive, srebrne, zelene mačice TOŽILNIK: mȃčico | viseče mačice ▪ Čebele že obletavajo v rumen cvetni prah odete MESTNIK: pri mȃčici vrbove mačice. ORODNIK: z mȃčico ▪ Moške mačice imajo zlat nadih zaradi prašnic, ki dvojina iztresajo cvetni prah. IMENOVALNIK: mȃčici ▪ Vrbove veje, ki so nam zaradi srebrnih mačic tako RODILNIK: mȃčic zelo všeč, v naravi največkrat odlomimo z vrbe ive. DAJALNIK: mȃčicama 3.1. TOŽILNIK: mȃčici navadno v množini vejica s takim socvetjem MESTNIK: pri mȃčicah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku nabirati mačice ORODNIK: z mȃčicama ▪ Zgodaj spomladi pred cvetenjem nabiramo množina mačice, tik preden se odprejo. IMENOVALNIK: mȃčice RODILNIK: mȃčic ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku šopek mačic DAJALNIK: mȃčicam ▪ Kljub torkovemu sneženju so si sprehajalci še TOŽILNIK: mȃčice včeraj lahko nabrali šopek mačic. MESTNIK: pri mȃčicah ORODNIK: ⏵ priredna zveza z mȃčicami mačice in teloh ▪ Nabirala sem zvončke, teloh in mačice. IZVOR < * mačьčica, glej ↑mačka IZGOVOR IN OBLIKE jakostni máčje prislov [máčje] [máčica] POMEN IPA: [ˈmaːtʃitsa] takó kot pri mački ali da spominja na mačko tonemski ⏵ po + prisl. + glag. [mȃčica] po mačje se pretegniti IPA: [máːtʃìtsa] ▪ Prebudil se je, se po mačje pretegnil in stresel zmedeno glavo. VZOREC ▪ Odgnala je muho, me ob tem nedoločno jakostno pogledala, po mačje iztegnila prste. ednina 444 ▪ Dogaja se, da med vožnjo nimajo obveznega mačji kožuh | mačji rep | mačji kremplji | mačja počitka, kot določa zakon, po mačje pa se lahko dlaka, koža | mačja glava, tačka | mačje uho umijejo le z mrzlo vodo. ▪ Krtačenje čisti in neguje mačjo kožo in dlake ter ⏵ prisl. + prid. beseda odstranjuje odpadajoče dlake. ▪ Novo jesensko ličenje prisega na mačje ▪ V snegu je bilo polno odtisov mačjih tačk. poudarjene oči. ▪ Vnetje lahko napreduje do srednjega ušesa in ▪ Tla so mehka in postlana s prhko prstjo, tako da poškoduje sluh, zato vam priporočam, da ne so koraki mačje neslišni. drezate v mačja ušesa. 1.2. ki je namenjen za mačke, tj. živali IZGOVOR IN OBLIKE ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostni mačji briketi | mačja hrana, konzerva | mačja [máčje] košara | mačje stranišče IPA: [ˈmaːtʃjɛ] ▪ Mogoče je lačen, čeprav dobi po pet konzerv tonemski mačje hrane na dan. [mȃčje] ▪ Občasno se bo zgodilo, da bo muc opravil IPA: [máːtʃj ] potrebo izven mačjega stranišča. ⏵ priredna zveza VZOREC mačji in pasji jakostno ▪ Stala sta ob policah s pasjo in mačjo hrano. OSNOVNIK: máčje 1.3. ki se pojavlja pri mačkah, prizadene PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj máčje mačke, tj. živali PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj ⏵ prid. beseda + sam. beseda máčje mačja gripa | mačja levkoza | mačje bolezni tonemsko ▪ Mačja gripa utegne biti zelo nevarna, zato ob OSNOVNIK: mȃčje slehernem znamenju bolezni nemudoma PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj mȃčje pokličemo veterinarja. PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj ▪ Med gonitvami se prenaša mačja levkoza, smrtno mȃčje nevarna kužna bolezen mačk. ▪ Mucek je zdaj zdrav, kastriran, testiran na mačje IZVOR bolezni in cepljen. ↑mačji 1.4. ki ga sestavljajo, tvorijo mačke, tj. živali ⏵ prid. beseda + sam. beseda máčji máčja máčje pridevnik [máčji] mačja družina, populacija POMEN ▪ Mačja družina naj bo na toplem mestu, v škatli 1. ki je v zvezi z mačkami, tj. živalmi za zarod. 1.5. ki spominja na mačko ali je tak kot pri ⏵ prid. beseda + sam. beseda mačji jezik | mačji mladič, mladiček, samec | mačji mački, tj. živali najdenček | mačji urin | mačji iztrebki | mačja bolha | ⏵ prid. beseda + sam. beseda mačja ljubljenka | mačja razstava | mačje lepotice | mačji gib, korak, skok | mačji hrbet | mačji pogled, mačje pasme | mačje mijavkanje, predenje | mačje videz | mačja hoja | mačje oči življenje ▪ Hrbet dvignite do položaja močno dvignjenega ▪ Velikokrat smo že govorili o mačjem jeziku oziroma mačjega hrbta. o sporočilih, ki nam jih mački pošiljajo s telesnimi ▪ Njen mačji pogled spominja na prelepo gibi. egipčansko kraljico, ki si je želela biti tem bolj ▪ Doma imamo psičko, mačka, ribe in po novem še podobna mački, živali, ki so jo častili stari enega mačjega mladiča. Egipčani. ▪ Za pasjo oziroma mačjo bolho smo ljudje ponavadi zgolj prenašalci, na obleki ali telesu jih prenesemo z IZGOVOR IN OBLIKE ene živali na drugo. jakostni ▪ Na mačjih razstavah imajo vedno poseben razred, [máčji] kjer felinološki sodniki ocenjujejo tako imenovane IPA: [ˈmaːtʃji] evropske domače mačke, kamor sodijo vse muce tonemski brez rodovnika. [mȃčji] 1.1. ki je del telesa mačk, tj. živali IPA: [máːtʃjì] ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC 445 jakostno IMENOVALNIK: máčji OSNOVNIK RODILNIK: máčjih moški spol DAJALNIK: máčjima ednina TOŽILNIK: máčji IMENOVALNIK: máčji MESTNIK: pri máčjih RODILNIK: máčjega ORODNIK: z máčjima DAJALNIK: máčjemu množina TOŽILNIK: máčji IMENOVALNIK: máčja živo máčjega RODILNIK: máčjih MESTNIK: pri máčjem DAJALNIK: máčjim ORODNIK: z máčjim TOŽILNIK: máčja dvojina MESTNIK: pri máčjih IMENOVALNIK: máčja ORODNIK: z máčjimi RODILNIK: máčjih tonemsko DAJALNIK: máčjima OSNOVNIK TOŽILNIK: máčja moški spol MESTNIK: pri máčjih ednina ORODNIK: z máčjima IMENOVALNIK: mȃčji množina RODILNIK: mȃčjega IMENOVALNIK: máčji DAJALNIK: mȃčjemu RODILNIK: máčjih TOŽILNIK: mȃčji DAJALNIK: máčjim živo mȃčjega TOŽILNIK: máčje MESTNIK: pri mȃčjem MESTNIK: pri máčjih ORODNIK: z mȃčjim ORODNIK: z máčjimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: mȃčja ednina RODILNIK: mȃčjih IMENOVALNIK: máčja DAJALNIK: mȃčjima RODILNIK: máčje TOŽILNIK: mȃčja DAJALNIK: máčji MESTNIK: pri mȃčjih TOŽILNIK: máčjo ORODNIK: z mȃčjima MESTNIK: pri máčji množina ORODNIK: z máčjo IMENOVALNIK: mȃčji dvojina RODILNIK: mȃčjih IMENOVALNIK: máčji DAJALNIK: mȃčjim RODILNIK: máčjih TOŽILNIK: mȃčje DAJALNIK: máčjima MESTNIK: pri mȃčjih TOŽILNIK: máčji ORODNIK: z mȃčjimi MESTNIK: pri máčjih ženski spol ORODNIK: z máčjima ednina množina IMENOVALNIK: mȃčja IMENOVALNIK: máčje RODILNIK: mȃčje RODILNIK: máčjih DAJALNIK: mȃčji DAJALNIK: máčjim TOŽILNIK: mȃčjo TOŽILNIK: máčje MESTNIK: pri mȃčji MESTNIK: pri máčjih ORODNIK: z mȃčjo ORODNIK: z máčjimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: mȃčji ednina RODILNIK: mȃčjih IMENOVALNIK: máčje DAJALNIK: mȃčjima RODILNIK: máčjega TOŽILNIK: mȃčji DAJALNIK: máčjemu MESTNIK: pri mȃčjih TOŽILNIK: máčje ORODNIK: z mȃčjima MESTNIK: pri máčjem množina ORODNIK: z máčjim IMENOVALNIK: mȃčje dvojina RODILNIK: mȃčjih 446 DAJALNIK: mȃčjim iz veterine virusna bolezen mačk, ki prizadene TOŽILNIK: mȃčje prebavila in okvari bele krvničke MESTNIK: pri mȃčjih ▪ Mladiča s cepljenjem zaščitimo pred mačjo kugo in ORODNIK: z mȃčjimi drugimi okužbami. srednji spol ▪ Za mačke je najbolj razširjena in najbolj smrtonosna ednina bolezen virusna mačja kuga. IMENOVALNIK: mȃčje RODILNIK: mȃčjega mačja meta DAJALNIK: mȃčjemu koprivi podobna rastlina s pecljatimi listi in belimi TOŽILNIK: mȃčje ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Nepeta MESTNIK: pri mȃčjem cataria; SIN.: iz botanike navadna mačja meta ORODNIK: z mȃčjim ▪ Od trajnic začnejo v zgodnjem poletju cveteti dvojina perunike, čepljec, mačja meta, kadulja, mačje tačke. IMENOVALNIK: mȃčji ▪ Mačke se na mačjo meto odzovejo z vznemirjenjem RODILNIK: mȃčjih in evforijo, ljudje, ki srkajo njen čaj, pa se nasprotno DAJALNIK: mȃčjima povsem pomirijo. TOŽILNIK: mȃčji MESTNIK: pri mȃčjih mačja trava ORODNIK: z mȃčjima gojena širokolistna trava, ki pri mačkah množina pospešuje, spodbuja čiščenje prebavil IMENOVALNIK: mȃčja ▪ Mačjo travo lahko posadite v posodico in jo imate RODILNIK: mȃčjih kot okrasno lončnico na tleh, da jo bo muca lahko DAJALNIK: mȃčjim vedno dosegla. TOŽILNIK: mȃčja ▪ V bolje založenih večjih trgovinah za mačke lahko MESTNIK: pri mȃčjih kupimo tako imenovano posebno mačjo travo v obliki ORODNIK: z mȃčjimi semen. STALNE ZVEZE mačje oko 1. odsevnik na vozilu, zlasti kolesu, ali cestišču čmrljeliko mačje uho ▪ Kolesarji pred začetkom kolesarske sezone preverite iz botanike rastlina z vijoličastimi cvetovi, ki imajo delovanje svojega kolesa, da bo primerno osvetljeno, dlakav, čmrlju podoben osrednji cvetni list; primerjaj z mačjimi očesi ali ustrezno osvetlitvijo. lat. Ophrys holosericea ▪ Navajeni smo mačjih očes, ki označujejo robove cest ▪ Čmrljeliko mačje uho najraje raste na pustih in prometne znake. apnenčastih tratah, grmovnatih omejkih in na bogatih 2. iz mineralogije sijaj minerala, zlasti kremena, ki apnenčastih ilovnatih tleh. nastane zaradi lomljenja svetlobe na vlaknatih oblikah kristalov drugega minerala, ki je vanj mačja bolezen vključen nalezljiva glivična kožna bolezen živali, zlasti ▪ Učinek zvezde (asterizem) ima enak vzrok kot mačk, ki se prenaša tudi na človeka in povzroča učinek mačjega očesa, le da je vezan na rubine lišajaste spremembe v obliki rožnatih krogov z (zvezdasti rubin) in safirje (zvezdasti safir). izrazitim rdečkastim robom; SIN.: iz medicine, iz veterine mikrosporija mačje uho ▪ Tako kot vse glivične okužbe kože tudi mačja iz botanike rastlina z zelenimi ali vijoličastimi cvetovi, bolezen utegne biti zelo trdovratna in lahko traja več ki imajo dlakav, navadno čmrlju, čebeli podoben tednov ali mesecev. osrednji cvetni list; primerjaj lat. Ophrys ▪ Cvetovi pri mačjih ušesih imajo celo posebne žleze, mačja glava katerih izločki dišijo po samicah, povrh vsega je navadno v množini, iz gradbeništva zaobljen kamen za medena ustna žametno kosmata kot žuželka. tlakovanje ▪ Rod mačjih ušes obsega okrog 30 vrst, od tega jih v ▪ Iz srednjega veka izvira tlakovano dvorišče z Sloveniji raste osem: čebeljeliko, Tommasinijevo, mačjimi glavami. rjavo, čmrljeliko, majhnocvetno čmrljeliko, temno, ▪ Prejšnji asfalt je zamenjal tlak iz granitnih plošč in muholiko in osjeliko. tako imenovanih mačjih glav. mačji aids mačja kuga 447 iz veterine aidsu podobna človeku nenevarna virusna bolezen mačk, ki oslabi imunski sistem To ni mačji kašelj. ▪ Muca je zdrava, veterinarsko pregledana, je To niso mačje solze. negativna na mačji aids in levkozo, pred oddajo pa bo izraža govorčevo opozorilo, da je kaj bolj še sterilizirana. pomembno, zahtevno, kot se zdi; poudarja pomembnost povedanega mačji jezik ▪ Pripraviti moramo šest premier na leto. To ni mačji navadno v množini, iz gastronomije slaščica iz dveh kašelj.« podolgovatih piškotov z lešnikovim nadevom ▪ Moram ponoviti, da imam za sabo odlično sezono in ▪ Kupo za 2–3 ure postavimo v hladilnik, sladico pa zadnjih pet tekem, ki sem jih izgubil, sem izgubil proti postrežemo okrašeno z mačjimi jeziki in kupčki petim igralcem, ki so med desetimi na svetu. Vse stepene smetane. ostale sem premagal, in to ni mačji kašelj. ▪ In samo še h konkretni škodi, ki jo je utrpelo mačji panda podjetje: giblje se okrog ene milijarde tolarjev. To iz zoologije rastlinojedi sesalec z rdečkasto rjavo niso mačje solze. dlako in dolgim košatim repom, ki se prehranjuje ▪ Shujšati za težo enega človeka, to niso mačje solze. zlasti z bambusovimi vršički; Zaživeti drugače, to je še težje. primerjaj lat. Ailurus fulgens; ▪ Solkanski jez pošilja 16 kubičnih metrov vode na SIN.: iz zoologije rdeča panda, iz zoologije rdeči panda ▪ Mačji panda z žareče rdečo dlako in dolgim košatim sekundo; to niso mačje solze. repom je bolj podoben rakunu kot pa orjaškemu pandi. IZVOR ▪ Naš prvi mačji panda, ki je leto starejši, je bolj iz * mačьjьjь, glej ↑mačka plašen, novi pa se je pustil celo božati. máčkara máčkare samostalnik ženskega spola [máčkara] mačji rep POMEN iz botanike trava s podolgovatim dlakastim navadno v množini, iz etnologije človek v tradicionalni pustni socvetjem; primerjaj lat. Phleum maski dobrepoljske doline in okolice ▪ Mešanica lucerne z mačjim repom je primerna za ⏵ prid. beseda + sam. beseda manj sušna rastišča. dobrepoljske, ponikovske, zagoriške mačkare ▪ V naših humidnih rastnih razmerah je mačji rep ▪ O kurentih, cerkljanskih laufarjih, drežniških nepogrešljiv pri sestavi travnih mešanic za intenzivno pustovih, prekmurskem pozvačinu, kostanjeviških pašno oziroma pašno-košno rabo. šelmah, škoromatih iz Brkinov, dobrepoljskih mačkarah in drugih tradicionalnih maškarah je v FRAZEOLOGIJA času pusta veliko govora. mačji kašelj | mačje solze IZGOVOR IN OBLIKE mačji kašelj jakostni mačje solze [máčkara] manj pomembna, nezahtevna, preprosta naloga, IPA: [ˈmaːtʃkaɾa] stvar; kar je zanemarljivo, nepomembno, tonemski nevredno pozornosti [máčkara] ▪ Gradbeništvo, zlasti gradnja cest in avtocest, IPA: [màːtʃkáɾa] železnic, letališč – vsa znanja s teh področij so zanj mačji kašelj! VZOREC ▪ Vodenje oddaje ji je v veselje, čeprav nekateri jakostno mislijo, da je vse skupaj mačji kašelj. ednina ▪ Zlom kolka ni mačji kašelj. IMENOVALNIK: máčkara ▪ Skupaj sva po stenah položila keramične ploščice, RODILNIK: máčkare potem pa sva zbrusila in polakirala stare ploščice. V DAJALNIK: máčkari primerjavi s tem je bilo beljenje pravi mačji kašelj. TOŽILNIK: máčkaro ▪ Posaditi 200.000 čebulic zgodnjega pomladnega MESTNIK: pri máčkari cvetja ni mačji kašelj. ORODNIK: z máčkaro ▪ Pa saj 8. mesto na olimpijskih igrah niso mačje dvojina solze. IMENOVALNIK: máčkari ▪ Partija traja pet ur. Toliko časa sedeti za šahovnico RODILNIK: máčkar niso mačje solze. DAJALNIK: máčkarama 448 TOŽILNIK: máčkari ▪ Zbudil se je v mačkasto jutro po divji proslavi MESTNIK: pri máčkarah rojstnega dne in se odločil, da je treba nekaj ORODNIK: z máčkarama spremeniti. množina ▪ Strokovnjaki so ugotovili, da je mačkasto stanje IMENOVALNIK: máčkare lahko tudi posledica telesne izsušenosti, RODILNIK: máčkar dehidracije. DAJALNIK: máčkaram TOŽILNIK: máčkare IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri máčkarah jakostni ORODNIK: z máčkarami [máčkast] tonemsko IPA: [ˈmaːtʃkast] ednina tonemski IMENOVALNIK: máčkara [máčkast] RODILNIK: máčkare IPA: [màːtʃkást] DAJALNIK: máčkari TOŽILNIK: máčkaro VZOREC MESTNIK: pri máčkari jakostno ORODNIK: z mȃčkaro OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: máčkari ednina RODILNIK: mȃčkar IMENOVALNIK: máčkast DAJALNIK: máčkarama določno máčkasti TOŽILNIK: máčkari RODILNIK: máčkastega MESTNIK: pri máčkarah DAJALNIK: máčkastemu ORODNIK: z máčkarama TOŽILNIK: máčkast množina določno máčkasti IMENOVALNIK: máčkare živo máčkastega RODILNIK: mȃčkar MESTNIK: pri máčkastem DAJALNIK: máčkaram ORODNIK: z máčkastim TOŽILNIK: máčkare dvojina MESTNIK: pri máčkarah IMENOVALNIK: máčkasta ORODNIK: z máčkarami RODILNIK: máčkastih DAJALNIK: máčkastima IZVOR TOŽILNIK: máčkasta ↑maškara MESTNIK: pri máčkastih ORODNIK: z máčkastima máčkast1 množina máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] IMENOVALNIK: P máčkasti OMEN RODILNIK: 1. máčkastih ki se počuti slabo, občuti glavobol, slabost kot DAJALNIK: máčkastim posledico prekomernega uživanja alkohola TOŽILNIK: máčkaste ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku MESTNIK: pri máčkastih biti mačkast ORODNIK: z máčkastimi ▪ Zbrali so se, da bi študirali, a so vso noč klepetali, ženski spol poslušali glasbo, pili pivo, zjutraj pa so bili mačkasti ednina in nesposobni za izpit. IMENOVALNIK: máčkasta ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: máčkaste rahlo mačkast DAJALNIK: máčkasti ▪ Tisto popoldne je bil precej mačkast po prekrokani TOŽILNIK: noči. máčkasto MESTNIK: 1.1. pri máčkasti ki je posledica prekomernega uživanja ORODNIK: z máčkasto alkohola dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: máčkasti mačkasta glava | mačkasto jutro | mačkasto stanje RODILNIK: máčkastih ▪ Z razboleno, mačkasto glavo razmišljam, kaj naj DAJALNIK: máčkastima napišem, kaj naj skuhamo, da nam bo bolje, da TOŽILNIK: máčkasti ozdravimo, spet zaživimo. 449 MESTNIK: pri máčkastih MESTNIK: pri máčkastem ORODNIK: z máčkastima ORODNIK: z máčkastim množina dvojina IMENOVALNIK: máčkaste IMENOVALNIK: máčkasta RODILNIK: máčkastih RODILNIK: máčkastih DAJALNIK: máčkastim DAJALNIK: máčkastima TOŽILNIK: máčkaste TOŽILNIK: máčkasta MESTNIK: pri máčkastih MESTNIK: pri máčkastih ORODNIK: z máčkastimi ORODNIK: z máčkastima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: máčkasti IMENOVALNIK: máčkasto RODILNIK: máčkastih RODILNIK: máčkastega DAJALNIK: máčkastim DAJALNIK: máčkastemu TOŽILNIK: máčkaste TOŽILNIK: máčkasto MESTNIK: pri máčkastih MESTNIK: pri máčkastem ORODNIK: z máčkastimi ORODNIK: z máčkastim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: máčkasti IMENOVALNIK: máčkasta RODILNIK: máčkastih RODILNIK: máčkaste DAJALNIK: máčkastima DAJALNIK: máčkasti TOŽILNIK: máčkasti TOŽILNIK: máčkasto MESTNIK: pri máčkastih MESTNIK: pri máčkasti ORODNIK: z máčkastima ORODNIK: z máčkasto množina dvojina IMENOVALNIK: máčkasta IMENOVALNIK: máčkasti RODILNIK: máčkastih RODILNIK: máčkastih DAJALNIK: máčkastim DAJALNIK: máčkastima TOŽILNIK: máčkasta TOŽILNIK: máčkasti MESTNIK: pri máčkastih MESTNIK: pri máčkastih ORODNIK: z máčkastimi ORODNIK: z máčkastima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: máčkaste EDNINA: bòlj máčkast RODILNIK: máčkastih ženski spol DAJALNIK: máčkastim EDNINA: bòlj máčkasta TOŽILNIK: máčkaste srednji spol MESTNIK: pri máčkastih EDNINA: bòlj máčkasto ORODNIK: z máčkastimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj máčkast IMENOVALNIK: máčkasto ženski spol RODILNIK: máčkastega EDNINA: nàjbolj in nájbolj máčkasta DAJALNIK: máčkastemu srednji spol TOŽILNIK: máčkasto EDNINA: nàjbolj in nájbolj máčkasto MESTNIK: pri máčkastem tonemsko ORODNIK: z máčkastim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: máčkasti ednina RODILNIK: máčkastih IMENOVALNIK: máčkast DAJALNIK: máčkastima določno máčkasti TOŽILNIK: máčkasti RODILNIK: máčkastega MESTNIK: pri máčkastih DAJALNIK: máčkastemu ORODNIK: z máčkastima TOŽILNIK: máčkast množina določno máčkasti IMENOVALNIK: máčkasta živo máčkastega RODILNIK: máčkastih 450 DAJALNIK: máčkastim dvojina TOŽILNIK: máčkasta IMENOVALNIK: máčkasta MESTNIK: pri máčkastih RODILNIK: máčkastih ORODNIK: z máčkastimi DAJALNIK: máčkastima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE TOŽILNIK: máčkasta moški spol MESTNIK: pri máčkastih EDNINA: bȍlj máčkast ORODNIK: z máčkastima ženski spol množina EDNINA: bȍlj máčkasta IMENOVALNIK: máčkasti srednji spol RODILNIK: máčkastih EDNINA: bȍlj máčkasto DAJALNIK: máčkastim PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE TOŽILNIK: máčkaste moški spol MESTNIK: pri máčkastih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj máčkast ORODNIK: z máčkastimi ženski spol ženski spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj máčkasta ednina srednji spol IMENOVALNIK: máčkasta EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj máčkasto RODILNIK: máčkaste DAJALNIK: máčkasti IZVOR TOŽILNIK: máčkasto ↑maček MESTNIK: pri máčkasti ORODNIK: z máčkasto máčkast2 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] dvojina POMEN IMENOVALNIK: máčkasti ki je tak kot pri mački ali spominja na mačko RODILNIK: máčkastih ▪ V notranje kotičke očesa je nanesla črtalo v barvi DAJALNIK: máčkastima šarenic, na trepalnice pa debel sloj maskare, s čimer TOŽILNIK: máčkasti so oči dobile še bolj mačkast videz. MESTNIK: pri máčkastih ▪ Če niste vešči barvno-vzorčne kombinatorike, ORODNIK: z máčkastima postavite mačkaste vzorce raje ob bok enobarvnim množina oblačilom oziroma dodatkom. IMENOVALNIK: máčkaste RODILNIK: máčkastih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: máčkastim jakostni TOŽILNIK: máčkaste [máčkast] MESTNIK: pri máčkastih ORODNIK: IPA: [ˈmaːtʃkast] z máčkastimi tonemski srednji spol [mȃčkast][máčkast] ednina IMENOVALNIK: IPA: [máːtʃkàst][màːtʃkást] máčkasto RODILNIK: máčkastega VZOREC DAJALNIK: máčkastemu POMEN TOŽILNIK: máčkasto tak kot pri mački MESTNIK: pri máčkastem jakostno ORODNIK: z máčkastim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: máčkasti ednina RODILNIK: máčkastih IMENOVALNIK: máčkast DAJALNIK: máčkastima določno máčkasti TOŽILNIK: máčkasti RODILNIK: máčkastega MESTNIK: pri máčkastih DAJALNIK: máčkastemu ORODNIK: z máčkastima TOŽILNIK: máčkast množina določno máčkasti IMENOVALNIK: máčkasta živo máčkastega RODILNIK: máčkastih MESTNIK: pri máčkastem DAJALNIK: máčkastim ORODNIK: z máčkastim TOŽILNIK: máčkasta 451 MESTNIK: pri máčkastih MESTNIK: pri mȃčkastih ORODNIK: z máčkastimi ORODNIK: z mȃčkastima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: mȃčkaste EDNINA: bòlj máčkast RODILNIK: mȃčkastih ženski spol DAJALNIK: mȃčkastim EDNINA: bòlj máčkasta TOŽILNIK: mȃčkaste srednji spol MESTNIK: pri mȃčkastih EDNINA: bòlj máčkasto ORODNIK: z mȃčkastimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj máčkast IMENOVALNIK: mȃčkasto ženski spol RODILNIK: mȃčkastega EDNINA: nàjbolj in nájbolj máčkasta DAJALNIK: mȃčkastemu srednji spol TOŽILNIK: mȃčkasto EDNINA: nàjbolj in nájbolj máčkasto MESTNIK: pri mȃčkastem tonemsko ORODNIK: z mȃčkastim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: mȃčkasti ednina RODILNIK: mȃčkastih IMENOVALNIK: mȃčkast DAJALNIK: mȃčkastima določno mȃčkasti TOŽILNIK: mȃčkasti RODILNIK: mȃčkastega MESTNIK: pri mȃčkastih DAJALNIK: mȃčkastemu ORODNIK: z mȃčkastima TOŽILNIK: mȃčkast množina določno mȃčkasti IMENOVALNIK: mȃčkasta živo mȃčkastega RODILNIK: mȃčkastih MESTNIK: pri mȃčkastem DAJALNIK: mȃčkastim ORODNIK: z mȃčkastim TOŽILNIK: mȃčkasta dvojina MESTNIK: pri mȃčkastih IMENOVALNIK: mȃčkasta ORODNIK: z mȃčkastimi RODILNIK: mȃčkastih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: mȃčkastima moški spol TOŽILNIK: mȃčkasta EDNINA: bȍlj mȃčkast MESTNIK: pri mȃčkastih ženski spol ORODNIK: z mȃčkastima EDNINA: bȍlj mȃčkasta množina srednji spol IMENOVALNIK: mȃčkasti EDNINA: bȍlj mȃčkasto RODILNIK: mȃčkastih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: mȃčkastim moški spol TOŽILNIK: mȃčkaste EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj mȃčkast MESTNIK: pri mȃčkastih ženski spol ORODNIK: z mȃčkastimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj mȃčkasta ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj mȃčkasto IMENOVALNIK: mȃčkasta (tonemska dvojnica) RODILNIK: mȃčkaste POMEN DAJALNIK: mȃčkasti tak kot pri mačku TOŽILNIK: mȃčkasto tonemsko MESTNIK: pri mȃčkasti OSNOVNIK ORODNIK: z mȃčkasto moški spol dvojina ednina IMENOVALNIK: mȃčkasti IMENOVALNIK: máčkast RODILNIK: mȃčkastih določno máčkasti DAJALNIK: mȃčkastima RODILNIK: máčkastega TOŽILNIK: mȃčkasti DAJALNIK: máčkastemu 452 TOŽILNIK: máčkast množina določno máčkasti IMENOVALNIK: máčkasta živo máčkastega RODILNIK: máčkastih MESTNIK: pri máčkastem DAJALNIK: máčkastim ORODNIK: z máčkastim TOŽILNIK: máčkasta dvojina MESTNIK: pri máčkastih IMENOVALNIK: máčkasta ORODNIK: z máčkastimi RODILNIK: máčkastih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: máčkastima moški spol TOŽILNIK: máčkasta EDNINA: bȍlj máčkast MESTNIK: pri máčkastih ženski spol ORODNIK: z máčkastima EDNINA: bȍlj máčkasta množina srednji spol IMENOVALNIK: máčkasti EDNINA: bȍlj máčkasto RODILNIK: máčkastih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: máčkastim moški spol TOŽILNIK: máčkaste EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj máčkast MESTNIK: pri máčkastih ženski spol ORODNIK: z máčkastimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj máčkasta ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj máčkasto IMENOVALNIK: máčkasta RODILNIK: máčkaste IZVOR DAJALNIK: máčkasti ↑maček, ↑mačka TOŽILNIK: máčkasto MESTNIK: pri máčkasti máčkica máčkice samostalnik ženskega spola [máčkica] ORODNIK: z máčkasto POMEN dvojina 1. ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SIN.: IMENOVALNIK: máčkasti ljubkovalno mačica RODILNIK: máčkastih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: máčkastima ▪ V naročju sva imela srčkane mlade mačkice. TOŽILNIK: máčkasti ▪ Avtorja v mojstrskem slogu kombinirata različne MESTNIK: pri máčkastih pripovedne tehnike in tradicionalne motive, v katerih ORODNIK: z máčkastima človeka iz zagate rešujejo mačkice in mačkoni. množina 2. ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; IMENOVALNIK: SIN.: máčkaste ekspresivno mačica RODILNIK: máčkastih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: máčkastim seksi, vroča mačkica TOŽILNIK: máčkaste ▪ Pevka je navdušila s svojim zapeljivim videzom: MESTNIK: pri máčkastih tokrat je pozirala za rusko revijo in osupnila kot ORODNIK: z máčkastimi divja in drzna mačkica. srednji spol ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: máčkasto jakostni RODILNIK: máčkastega [máčkica] DAJALNIK: máčkastemu IPA: [ˈmaːtʃkitsa] TOŽILNIK: máčkasto tonemski MESTNIK: pri máčkastem [mȃčkica] ORODNIK: z máčkastim dvojina IPA: [máːtʃkìtsa] IMENOVALNIK: máčkasti VZOREC RODILNIK: máčkastih jakostno DAJALNIK: máčkastima ednina TOŽILNIK: máčkasti IMENOVALNIK: máčkica MESTNIK: pri máčkastih RODILNIK: máčkice ORODNIK: z máčkastima DAJALNIK: máčkici 453 TOŽILNIK: máčkico ▪ Nežno je položil dlan na mačkino glavo, kar je MESTNIK: pri máčkici nemudoma povzročilo še več zadovoljnega ORODNIK: z máčkico predenja. dvojina IMENOVALNIK: máčkici IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: máčkic jakostni DAJALNIK: máčkicama [máčkin] TOŽILNIK: máčkici IPA: [ˈmaːtʃkin] MESTNIK: pri máčkicah tonemski ORODNIK: z máčkicama [mȃčkin] množina IPA: [máːtʃkìn] IMENOVALNIK: máčkice RODILNIK: máčkic VZOREC DAJALNIK: máčkicam jakostno TOŽILNIK: máčkice OSNOVNIK MESTNIK: pri máčkicah moški spol ORODNIK: z máčkicami ednina tonemsko IMENOVALNIK: máčkin ednina RODILNIK: máčkinega IMENOVALNIK: mȃčkica DAJALNIK: máčkinemu RODILNIK: mȃčkice TOŽILNIK: máčkin DAJALNIK: mȃčkici živo máčkinega TOŽILNIK: mȃčkico MESTNIK: pri máčkinem MESTNIK: pri mȃčkici ORODNIK: z máčkinim ORODNIK: z mȃčkico dvojina dvojina IMENOVALNIK: máčkina IMENOVALNIK: mȃčkici RODILNIK: máčkinih RODILNIK: mȃčkic DAJALNIK: máčkinima DAJALNIK: mȃčkicama TOŽILNIK: máčkina TOŽILNIK: mȃčkici MESTNIK: pri máčkinih MESTNIK: pri mȃčkicah ORODNIK: z máčkinima ORODNIK: z mȃčkicama množina množina IMENOVALNIK: máčkini IMENOVALNIK: mȃčkice RODILNIK: máčkinih RODILNIK: mȃčkic DAJALNIK: máčkinim DAJALNIK: mȃčkicam TOŽILNIK: máčkine TOŽILNIK: mȃčkice MESTNIK: pri máčkinih MESTNIK: pri mȃčkicah ORODNIK: z máčkinimi ORODNIK: z mȃčkicami ženski spol ednina IZVOR IMENOVALNIK: máčkina ↑mačka RODILNIK: máčkine DAJALNIK: máčkini máčkin TOŽILNIK: máčkina máčkino pridevnik [máčkin] máčkino P MESTNIK: pri máčkini OMEN 1. ki je v zvezi z mačko ORODNIK: z máčkino dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: mačkino zdravje máčkini RODILNIK: ▪ Za mačkino zdravje poskrbimo tako, da jo z máčkinih vsakoletnim cepljenjem obvarujemo pred boleznimi. DAJALNIK: máčkinima 1.1. TOŽILNIK: ki je del mačkinega telesa máčkini MESTNIK: pri máčkinih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z máčkinima mačkini zobje | mačkina glava | mačkino uho množina ▪ Z rednim čiščenjem lahko ohranjamo mačkine IMENOVALNIK: zobe čiste in dih brez zadaha. máčkine RODILNIK: máčkinih 454 DAJALNIK: máčkinim TOŽILNIK: mȃčkino TOŽILNIK: máčkine MESTNIK: pri mȃčkini MESTNIK: pri máčkinih ORODNIK: z mȃčkino ORODNIK: z máčkinimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: mȃčkini ednina RODILNIK: mȃčkinih IMENOVALNIK: máčkino DAJALNIK: mȃčkinima RODILNIK: máčkinega TOŽILNIK: mȃčkini DAJALNIK: máčkinemu MESTNIK: pri mȃčkinih TOŽILNIK: máčkino ORODNIK: z mȃčkinima MESTNIK: pri máčkinem množina ORODNIK: z máčkinim IMENOVALNIK: mȃčkine dvojina RODILNIK: mȃčkinih IMENOVALNIK: máčkini DAJALNIK: mȃčkinim RODILNIK: máčkinih TOŽILNIK: mȃčkine DAJALNIK: máčkinima MESTNIK: pri mȃčkinih TOŽILNIK: máčkini ORODNIK: z mȃčkinimi MESTNIK: pri máčkinih srednji spol ORODNIK: z máčkinima ednina množina IMENOVALNIK: mȃčkino IMENOVALNIK: máčkina RODILNIK: mȃčkinega RODILNIK: máčkinih DAJALNIK: mȃčkinemu DAJALNIK: máčkinim TOŽILNIK: mȃčkino TOŽILNIK: máčkina MESTNIK: pri mȃčkinem MESTNIK: pri máčkinih ORODNIK: z mȃčkinim ORODNIK: z máčkinimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: mȃčkini OSNOVNIK RODILNIK: mȃčkinih moški spol DAJALNIK: mȃčkinima ednina TOŽILNIK: mȃčkini IMENOVALNIK: mȃčkin MESTNIK: pri mȃčkinih RODILNIK: mȃčkinega ORODNIK: z mȃčkinima DAJALNIK: mȃčkinemu množina TOŽILNIK: mȃčkin IMENOVALNIK: mȃčkina živo mȃčkinega RODILNIK: mȃčkinih MESTNIK: pri mȃčkinem DAJALNIK: mȃčkinim ORODNIK: z mȃčkinim TOŽILNIK: mȃčkina dvojina MESTNIK: pri mȃčkinih IMENOVALNIK: mȃčkina ORODNIK: z mȃčkinimi RODILNIK: mȃčkinih DAJALNIK: mȃčkinima IZVOR TOŽILNIK: mȃčkina ↑mačka MESTNIK: pri mȃčkinih ORODNIK: z mȃčkinima mačkón mačkóna samostalnik moškega spola [mačkón] množina POMEN IMENOVALNIK: mȃčkini 1. ekspresivno maček, zlasti večji RODILNIK: mȃčkinih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: mȃčkinim črn mačkon | domač mačkon | prijazen mačkon | star TOŽILNIK: mȃčkine mačkon MESTNIK: pri mȃčkinih ▪ Vajeni so opazovati živali in verjetno znajo ločiti ORODNIK: z mȃčkinimi zajetnega domačega mačkona ali velikega črnega ženski spol psa od tuje velike mačke. ednina ▪ Društvo proti mučenju živali oddaja dve leti IMENOVALNIK: mȃčkina starega mačkona, ki je vajen bivanja izključno v RODILNIK: mȃčkine stanovanju. DAJALNIK: mȃčkini 455 ▪ Ozrla se je na velikega tigrastega mačkona, ki je IMENOVALNIK: mačk na uživaško polegal po divanu. RODILNIK: mačk nov ⏵ priredna zveza DAJALNIK: mačk noma mačkoni in mačke TOŽILNIK: mačk na ▪ V zavetišču je trenutno okoli 100 mačk in MESTNIK: pri mačk nih mačkonov, ki iščejo dom. ORODNIK: z mačk noma 2. ekspresivno moški, ki je v čem izkušen, spreten množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: mačk ni ▪ Deloval je kot pravi uredniški mačkon. RODILNIK: mačk nov ▪ Poljudno napisan priročnik bo izboljšal znanje, s DAJALNIK: mačk nom tem pa sposobnosti, že prekaljenim kolesarskim TOŽILNIK: mačk ne mačkam in mačkonom. MESTNIK: pri mačk nih 3. ekspresivno moški, ki rad zapeljuje, se postavlja ORODNIK: z mačk ni ▪ Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kakšen mačkon je, se obnašajte razumsko. IZVOR ↑maček IZGOVOR IN OBLIKE jakostni mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta] [mačkón] POMEN IPA: [matʃˈkoːn] iz zoologije velika morska riba s krilom podobnimi tonemski prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje [mačk n] planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. IPA: [matʃkóːn] Manta V ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ZOREC ▪ Mante plavajo blizu morske gladine, kjer lovijo jakostno majhne ribe in planktonske živali, ki jih usmerjajo v ednina velika usta. IMENOVALNIK: mačkón ▪ Od konca ene do konca druge plavuti lahko meri RODILNIK: mačkóna manta skoraj toliko kot manjše letalo. DAJALNIK: mačkónu ▪ Srečanja z mantami so bila čudovita in z besedami TOŽILNIK: mačkóna res ni mogoče opisati trenutkov, ko manta MESTNIK: pri mačkónu elegantno zaplava tik nad potapljačem. ORODNIK: z mačkónom ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Najprijetnejše presenečenje pri potapljanju je bila IMENOVALNIK: mačkóna ogromna manta z razponom kril vsaj štiri metre. RODILNIK: mačkónov ▪ Videli so celo gigantske mante z razponom plavuti DAJALNIK: mačkónoma preko osem metrov in težo več kot 1,5 tone. TOŽILNIK: mačkóna ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri mačkónih ▪ Medtem ko je vsako jutro lovil ribe, je s čolna ORODNIK: z mačkónoma opazoval mante, želve in številne eksotične vrste rib, množina enkrat je celo opazil tigrastega morskega psa. IMENOVALNIK: mačkóni ▪ Ves omotičen sem izdihnil in množica mehurčkov RODILNIK: mačkónov je manto požgečkala po trebuhu. To ji očitno ni bilo DAJALNIK: mačkónom všeč, zato je pospešila plavalni tempo in kmalu TOŽILNIK: mačkóne izginila v modrini. MESTNIK: pri mačkónih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z mačkóni ▪ Zadaj je sonce, v prednjem planu silhueta mante. tonemsko ▪ Odpravlja se na Javansko morje nadaljevat ednina raziskave na področju fizike, nekaj v zvezi z uporabo IMENOVALNIK: mačk n satelitov za spremljanje migracij mant. RODILNIK: mačk na DAJALNIK: mačk nu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: mačk na jakostni MESTNIK: pri mačk nu [mánta] ORODNIK: z mačk nom IPA: [ˈmaːnta] dvojina tonemski 456 [mȃnta] iz zoologije manjša, zlasti obvodna ptica selivka s IPA: [máːntà] temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. VZOREC Tringa; Actitis jakostno ▪ Po plitvi vodi se ob bregu v družbi martincev vseh ednina vrst na dolgih nogah sprehajajo polojniki, med njimi IMENOVALNIK: mánta pa bele čaplje lovijo ribe. RODILNIK: mánte ▪ Nekaj vrst martincev daje prednost kopenskemu DAJALNIK: mánti načinu življenja, večinoma pa se martinci najraje TOŽILNIK: mánto zadržujejo ob morskih obalah ter ob ustjih rek. MESTNIK: pri mánti ORODNIK: z mánto IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: mánti [martínəc] RODILNIK: mánt IPA: [maɾˈtiːnəts] DAJALNIK: mántama tonemski TOŽILNIK: mánti [martȋnəc] MESTNIK: pri mántah IPA: [maɾtíːn ts] ORODNIK: z mántama množina VZOREC IMENOVALNIK: mánte jakostno RODILNIK: mánt ednina DAJALNIK: mántam IMENOVALNIK: martínec TOŽILNIK: mánte RODILNIK: martínca MESTNIK: pri mántah DAJALNIK: martíncu ORODNIK: z mántami TOŽILNIK: martínca tonemsko MESTNIK: pri martíncu ednina ORODNIK: z martíncem IMENOVALNIK: mȃnta dvojina RODILNIK: mȃnte IMENOVALNIK: martínca DAJALNIK: mȃnti RODILNIK: martíncev TOŽILNIK: mȃnto DAJALNIK: martíncema MESTNIK: pri mȃnti TOŽILNIK: martínca ORODNIK: z mȃnto MESTNIK: pri martíncih dvojina ORODNIK: z martíncema IMENOVALNIK: mȃnti množina RODILNIK: mȃnt IMENOVALNIK: martínci DAJALNIK: mȃntama RODILNIK: martíncev TOŽILNIK: mȃnti DAJALNIK: martíncem MESTNIK: pri mȃntah TOŽILNIK: martínce ORODNIK: z mȃntama MESTNIK: pri martíncih množina ORODNIK: z martínci IMENOVALNIK: mȃnte tonemsko RODILNIK: mȃnt ednina DAJALNIK: mȃntam IMENOVALNIK: martȋnec TOŽILNIK: mȃnte RODILNIK: martȋnca MESTNIK: pri mȃntah DAJALNIK: martȋncu ORODNIK: z mȃntami TOŽILNIK: martȋnca MESTNIK: pri martȋncu IZVOR ORODNIK: z martȋncem prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta dvojina ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’ IMENOVALNIK: martȋnca RODILNIK: martȋncev martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc] DAJALNIK: martȋncema P TOŽILNIK: OMEN martȋnca MESTNIK: pri martȋncih 457 ORODNIK: z martȋncema množina zelenonogi martinec IMENOVALNIK: martȋnci iz zoologije martinec z daljšim koničastim kljunom in RODILNIK: martȋncev daljšimi zelenkastimi nogami; primerjaj lat. Tringa DAJALNIK: martȋncem nebularia TOŽILNIK: martȋnce ▪ Gnezdišča zelenonogega martinca so v severni MESTNIK: pri martȋncih Evropi in Aziji, predvsem v pasu tundre in na gozdnih ORODNIK: z martȋnci jasah, prezimuje pa v sredozemskem bazenu. ▪ Zelenonogi martinec je zgoraj sivih barv, spodaj pa STALNE ZVEZE bel, ima pa tudi značilen, dolg in razmeroma močan kljun. mali martinec iz zoologije martinec s kratkim koničastim kljunom in IZVOR kratkimi temno rumenimi nogami; primerjaj lat. Actitis iz svetniškega imena Martin hypoleucos ▪ Kljub številnim posegom v rečno dinamiko je mascarpone mascarponeja; glej maskarpóne slovenska populacija malega martinca ostala samostalnik moškega spola [maskarpóne] nepričakovano stanovitna. POMEN ▪ Mali martinec potrebuje za gnezdenje naravno rečno kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije obrežje s poraslim poplavnim pasom. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku umešati mascarpone močvirski martinec ▪ Penasto umešamo mascarpone, sladkor v prahu in iz zoologije martinec z belo nadočesno liso, kratkim liker. koničastim kljunom in dolgimi temno rumenimi ▪ Dolgo stepamo rumenjake in sladkor, da dobimo nogami; primerjaj lat. Tringa glareola čvrsto maso. Dodamo mascarpone in premešamo. ▪ Močvirski martinci sicer ne gnezdijo v solinah, ▪▪▪ vendar pa spomladi tod nekateri že preizkušajo svoje ▪ Omako naredimo zlahka, kombinacija paradižnika in pevske sposobnosti. smetanastega mascarponeja je izvrstna. ▪ Po velikosti bi močvirskega martinca lahko zamenjali z nekoliko večjim jezerskim martincem, ki pa je po IZGOVOR IN OBLIKE perju bolj podoben zelenonogemu martincu. jakostni ▪ Močvirskega martinca ločimo od drugih martincev [maskarpóne] med opazovanjem vrste v letu. IPA: [maskaɾˈpoːnɛ] tonemski pikasti martinec [maskarp ne] iz zoologije martinec s temno rjavim pikastim perjem IPA: [maskaɾpóːn ] po hrbtu, kratkim temno zelenim koničastim kljunom in kratkimi temno zelenimi nogami; VZOREC primerjaj lat. Tringa ochropus ednina ▪ Po podatkih, zbranih na zimskih štetjih vodnih ptic, IMENOVALNIK: mascarpone ob Savi v občini Dol redno prezimujejo do štirje jakostni [maskarpóne] pikasti martinci. tonemski [maskarp ne] ▪ Računam, da bomo videli male martince in mogoče RODILNIK: mascarponeja tudi pikaste martince, ki so bolj ob kamnitih delih jakostni [maskarpóneja] obrežja. tonemski [maskarp neja] DAJALNIK: mascarponeju rdečenogi martinec jakostni [maskarpóneju] iz zoologije martinec s kratkim rdečim koničastim tonemski [maskarp neju] kljunom in dolgimi rdečimi nogami; primerjaj lat. TOŽILNIK: mascarpone Tringa totanus jakostni [maskarpóne] ▪ Na travnikih vali več vrst močvirnikov, vključno s tonemski [maskarp ne] črnorepim kljunačem in rdečenogim martincem, MESTNIK: pri mascarponeju gozdovi pa nudijo zavetje zlatovranki, kobilarju in rdečenogi postovki. jakostni [pri maskarpóneju] ▪ Tu in tam se iz mraka zasliši živčni alarmni klic tonemski [pri maskarp neju] rdečenogega martinca. ORODNIK: z mascarponejem jakostni [z maskarpónejem] 458 tonemski [z maskarp nejem] ▪ Potrebujemo stebelno ali belušno zeleno, 20 dag dvojina maskarponeja in 20 dag gorgonzole. IMENOVALNIK: mascarponeja ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku jakostni [maskarpóneja] zmešati KAJ z maskarponejem tonemski [maskarp neja] ▪ Skuto zmešajte z maskarponejem, rozinami in RODILNIK: mascarponejev preostalim sladkorjem. jakostni [maskarpóneje ] ▪ Pustimo, da se pita ohladi, potem pa jo tonemski [maskarp neje ] premažemo z maskarponejem. DAJALNIK: mascarponejema ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostni [maskarpónejema] ▪ Pireju primešamo sladkor, malinovo žganje in eno tonemski [maskarp nejema] žlico maskarponeja. TOŽILNIK: mascarponeja ▪▪▪ jakostni [maskarpóneja] ▪ V oddaji razkrivamo recept za okusen tiramisu s tonemski [maskarp neja] sadjem in sirom maskarpone. MESTNIK: pri mascarponejih jakostni [pri maskarpónejih] IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [pri maskarp nejih] jakostni ORODNIK: z mascarponejema [maskarpóne] jakostni [z maskarpónejema] IPA: [maskaɾˈpoːnɛ] tonemski [z maskarp nejema] tonemski množina [maskarp ne] IMENOVALNIK: mascarponeji IPA: [maskaɾpóːn ] jakostni [maskarpóneji] tonemski [maskarp neji] VZOREC RODILNIK: mascarponejev jakostno jakostni [maskarpóneje ] ednina tonemski [maskarp neje ] IMENOVALNIK: maskarpóne DAJALNIK: mascarponejem RODILNIK: maskarpóneja jakostni [maskarpónejem] DAJALNIK: maskarpóneju tonemski [maskarp nejem] TOŽILNIK: maskarpóne TOŽILNIK: mascarponeje MESTNIK: pri maskarpóneju jakostni [maskarpóneje] ORODNIK: z maskarpónejem tonemski [maskarp neje] dvojina MESTNIK: pri mascarponejih IMENOVALNIK: maskarpóneja jakostni [pri maskarpónejih] RODILNIK: maskarpónejev tonemski [pri maskarp nejih] DAJALNIK: maskarpónejema ORODNIK: z mascarponeji TOŽILNIK: maskarpóneja jakostni [z maskarpóneji] MESTNIK: pri maskarpónejih tonemski [z maskarp neji] ORODNIK: z maskarpónejema množina IZVOR IMENOVALNIK: maskarpóneji prevzeto iz it. mascarpone; nejasno RODILNIK: maskarpónejev DAJALNIK: maskarpónejem maskarpóne TOŽILNIK: maskarpóneje maskarpóneja; tudi mascarpone MESTNIK: pri maskarpónejih samostalnik moškega spola [maskarpóne] ORODNIK: z maskarpóneji POMEN tonemsko kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: maskarp ne dodati maskarpone | zmešati maskarpone RODILNIK: maskarp neja ▪ V skledi stepemo smetano, dodamo maskarpone in DAJALNIK: maskarp neju ga na rahlo zmešamo. TOŽILNIK: maskarp ne ▪ Gladko zmešajte maskarpone, ga umešajte v MESTNIK: kremo in za približno 20 minut postavite na hladno. pri maskarp neju ORODNIK: z maskarp nejem ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v dvojina rodilniku n IMENOVALNIK: dag, n g maskarponeja maskarp neja 459 RODILNIK: maskarp nejev živo matriarhálnega DAJALNIK: maskarp nejema MESTNIK: pri matriarhálnem TOŽILNIK: maskarp neja ORODNIK: z matriarhálnim MESTNIK: pri maskarp nejih dvojina ORODNIK: z maskarp nejema IMENOVALNIK: matriarhálna množina RODILNIK: matriarhálnih IMENOVALNIK: maskarp neji DAJALNIK: matriarhálnima RODILNIK: maskarp nejev TOŽILNIK: matriarhálna DAJALNIK: maskarp nejem MESTNIK: pri matriarhálnih TOŽILNIK: maskarp neje ORODNIK: z matriarhálnima MESTNIK: pri maskarp nejih množina ORODNIK: z maskarp neji IMENOVALNIK: matriarhálni RODILNIK: matriarhálnih IZVOR DAJALNIK: matriarhálnim ↑mascarpone TOŽILNIK: matriarhálne MESTNIK: pri matriarhálnih matriarhálni matriarhálna matriarhálno pridevnik ORODNIK: z matriarhálnimi [ ženski spol matrijarhálni] P ednina OMEN 1. ki je v zvezi z matriarhatom, tj. družbeno IMENOVALNIK: matriarhálna ureditvijo, v kateri imajo zlasti v družini vodilno RODILNIK: matriarhálne vlogo ženske DAJALNIK: matriarhálni TOŽILNIK: matriarhálno ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: matriarhalna družba pri matriarhálni | matriarhalna družina | matriarhalna ureditev ORODNIK: z matriarhálno dvojina ▪ Patriarhalni odnosi pomenijo, da v družini o vsem odloča oče, v matriarhalni družini prevzame takšno IMENOVALNIK: matriarhálni vlogo mati. RODILNIK: matriarhálnih ▪ Povedali so mi, da je to pleme matriarhalna družba DAJALNIK: matriarhálnima in da so voditeljice v njem ženske. TOŽILNIK: matriarhálni ▪ Po tradiciji je njihova družinska ureditev MESTNIK: pri matriarhálnih matriarhalna, kar pomeni, da se deduje po ženski ORODNIK: z matriarhálnima strani in imajo ženske v družini najvišji položaj. množina 2. IMENOVALNIK: matriarhálne ekspresivno ki je v zvezi z vodilno vlogo žensk na določenem področju RODILNIK: matriarhálnih ▪ Matriarhalna agentka, ki je s svojimi dekleti vladala DAJALNIK: matriarhálnim modni industriji vsaj tri desetletja, je dobila nove TOŽILNIK: matriarhálne tekmece. MESTNIK: pri matriarhálnih ORODNIK: z matriarhálnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni [ IMENOVALNIK: matrijarhálni] matriarhálno RODILNIK: matriarhálnega IPA: [matɾijaɾˈxaːlni] tonemski DAJALNIK: matriarhálnemu [ TOŽILNIK: matrijarhȃlni] matriarhálno MESTNIK: pri matriarhálnem IPA: [matɾijaɾxáːlnì] ORODNIK: z matriarhálnim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: matriarhálni OSNOVNIK RODILNIK: matriarhálnih DAJALNIK: moški spol matriarhálnima ednina TOŽILNIK: matriarhálni IMENOVALNIK: matriarhálni MESTNIK: pri matriarhálnih RODILNIK: ORODNIK: matriarhálnega z matriarhálnima množina DAJALNIK: matriarhálnemu TOŽILNIK: IMENOVALNIK: matriarhálni matriarhálna 460 RODILNIK: matriarhálnih DAJALNIK: matriarhȃlnemu DAJALNIK: matriarhálnim TOŽILNIK: matriarhȃlno TOŽILNIK: matriarhálna MESTNIK: pri matriarhȃlnem MESTNIK: pri matriarhálnih ORODNIK: z matriarhȃlnim ORODNIK: z matriarhálnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: matriarhȃlni OSNOVNIK RODILNIK: matriarhȃlnih moški spol DAJALNIK: matriarhȃlnima ednina TOŽILNIK: matriarhȃlni IMENOVALNIK: matriarhȃlni MESTNIK: pri matriarhȃlnih RODILNIK: matriarhȃlnega ORODNIK: z matriarhȃlnima DAJALNIK: matriarhȃlnemu množina TOŽILNIK: matriarhȃlni IMENOVALNIK: matriarhȃlna živo matriarhȃlnega RODILNIK: matriarhȃlnih MESTNIK: pri matriarhȃlnem DAJALNIK: matriarhȃlnim ORODNIK: z matriarhȃlnim TOŽILNIK: matriarhȃlna dvojina MESTNIK: pri matriarhȃlnih IMENOVALNIK: matriarhȃlna ORODNIK: z matriarhȃlnimi RODILNIK: matriarhȃlnih DAJALNIK: matriarhȃlnima IZVOR TOŽILNIK: matriarhȃlna prevzeto prek nem., angl. matriarchal iz nlat. MESTNIK: pri matriarhȃlnih matriarchalis, glej ↑matriarhat ORODNIK: z matriarhȃlnima množina matriarhát matriarháta samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: matriarhȃlni [matrijarhát] RODILNIK: matriarhȃlnih POMEN DAJALNIK: matriarhȃlnim 1. družbena ureditev, v kateri imajo zlasti v TOŽILNIK: matriarhȃlne družini vodilno vlogo ženske MESTNIK: pri matriarhȃlnih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z matriarhȃlnimi matriarhat vlada ženski spol ▪ Še ne dolgo tega je prevladoval matriarhat: ženske ednina so dedovale, po svoji volji vzgajale otroke in imele IMENOVALNIK: matriarhȃlna glavno vlogo v družbenem življenju. RODILNIK: matriarhȃlne ▪ Pri nas je od nekdaj vladal matriarhat. Ženske so DAJALNIK: matriarhȃlni odločale o vsem, kar se je doma dogajalo. TOŽILNIK: matriarhȃlno ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri matriarhȃlni ▪ Sposobnosti za komunikacijo z višjimi silami imajo ORODNIK: z matriarhȃlno po pravilih matriarhata izključno vaške ženske. dvojina ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: matriarhȃlni ▪ Imel sem osem mater, poleg rodne matere še RODILNIK: matriarhȃlnih sedem drugih žensk, ki so v matriarhatu skrbele za DAJALNIK: matriarhȃlnima otroke. TOŽILNIK: matriarhȃlni 2. ekspresivno vodilna vloga žensk na določenem MESTNIK: pri matriarhȃlnih področju ORODNIK: z matriarhȃlnima ▪ Ženske v poslovnem svetu postajajo vse večja množina konkurenca moškim. Ali se približuje ženski IMENOVALNIK: matriarhȃlne podjetniški matriarhat? RODILNIK: matriarhȃlnih DAJALNIK: matriarhȃlnim IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: matriarhȃlne jakostni MESTNIK: pri matriarhȃlnih [matrijarhát] ORODNIK: z matriarhȃlnimi IPA: [matɾijaɾˈxaːt] srednji spol tonemski ednina [matrijarhȃt] IMENOVALNIK: matriarhȃlno IPA: [matɾijaɾxáːt] RODILNIK: matriarhȃlnega 461 VZOREC krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske jakostno pojavlja v približno mesečnih intervalih; SIN.: čišča, ednina mesečna čišča, mesečno perilo IMENOVALNIK: matriarhát ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: matriarháta boleča menstruacija | dolga menstruacija | končana, DAJALNIK: matriarhátu naslednja, zadnja, zgodnja menstruacija | močna, TOŽILNIK: matriarhát normalna, obilna, premočna, šibka menstruacija | MESTNIK: pri matriarhátu neredna, redna menstruacija | pričakovana ORODNIK: z matriarhátom menstruacija dvojina ▪ Boleče menstruacije so redko znak bolezni, IMENOVALNIK: matriarháta posebej pri mladih dekletih. RODILNIK: matriarhátov ▪ Ženske po 40. letu imajo pogosto neredne in DAJALNIK: matriarhátoma obilne menstruacije. TOŽILNIK: matriarháta ▪ Močne in dolgotrajne menstruacije pogosto MESTNIK: pri matriarhátih privedejo do hudega pomanjkanja železa. ORODNIK: z matriarhátoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina dobiti, imeti, izgubiti menstruacijo | pospeševati, IMENOVALNIK: matriarháti prestaviti, urejati menstruacijo RODILNIK: matriarhátov ▪ Ko dekle dobi menstruacijo, marsikdaj traja nekaj DAJALNIK: matriarhátom let, preden se menstruacijski cikel ustali. TOŽILNIK: ▪ Športnice, ki zelo naporno trenirajo, lahko izgubijo matriarháte menstruacijo, saj se vsa energija uporabi za telesno MESTNIK: pri matriarhátih dejavnost. ORODNIK: z matriarháti tonemsko ▪ Rada bi si prestavila menstruacijo, ker grem čez ednina teden dni na morje. IMENOVALNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku matriarhȃt čas menstruacije | izguba, izostanek, odsotnost, RODILNIK: matriarhȃta prenehanje menstruacije | konec, nastop, začetek DAJALNIK: matriarhȃtu menstruacije | motnje menstruacije TOŽILNIK: matriarhȃt ▪ Pomanjkanje nekaterih snovi v telesu lahko MESTNIK: pri matriarhȃtu povzroči izgubo menstruacije. ORODNIK: z matriarhȃtom ▪ Nosečnost je glavni vzrok za izostanek dvojina menstruacije. IMENOVALNIK: matriarhȃta ▪ Vzrok za razdraženost pred začetkom menstruacije RODILNIK: matriarhȃtov so lahko stres, pomanjkanje vitaminov ali nihanje DAJALNIK: matriarhȃtoma hormonov. TOŽILNIK: matriarhȃta ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri matriarhȃtih menstruacija izostane, zamuja | menstruacija se ORODNIK: z matriarhȃtoma pojavi, nastopi množina ▪ Prva menstruacija se pojavi povprečno pri IMENOVALNIK: matriarhȃti dvanajstih letih. RODILNIK: matriarhȃtov ▪ Menstruacija navadno traja od štiri do sedem dni. DAJALNIK: matriarhȃtom ⏵ sam. beseda + med + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: matriarhȃte bolečine med menstruacijo | seks, spolni odnos med MESTNIK: pri matriarhȃtih menstruacijo ORODNIK: z matriarhȃti ▪ Čeprav so bolečine med menstruacijo do določene meje normalne, vedno poiščite pomoč pri IZVOR ginekologu, če postanejo težave z vsakim ciklom prevzeto iz nem. Matriarchat, angl. matriarchate, hujše. glej ↑matriarhalni ⏵ sam. beseda + pri + sam. beseda v mestniku bolečine, težave pri menstruaciji menstruácija menstruácije samostalnik ženskega spola ▪ Kamilični čaj blaži bolečine pri menstruaciji, žolčnih in črevesnih krčih. [ menstruácija] POMEN ⏵ sam. beseda + ob + sam. beseda v mestniku bolečine ob menstruaciji 462 ▪ Melisa omili bolečine v želodcu, ki jih povzroča TOŽILNIK: menstruácije stres, zdravi krče in zmanjša bolečine ob MESTNIK: pri menstruácijah menstruaciji. ORODNIK: z menstruácijami ⏵ števnik + sam. beseda + po + sam. beseda v tonemsko mestniku ednina n dni, n let, n tednov po menstruaciji | n. dan, n. IMENOVALNIK: menstruácija leto, n. teden po menstruaciji RODILNIK: menstruácije ▪ Nosečnostni testi so zanesljivi šele štiri tedne po DAJALNIK: menstruáciji zadnji menstruaciji. TOŽILNIK: menstruácijo ⏵ števnik + sam. beseda + pred + sam. beseda v MESTNIK: pri menstruáciji orodniku ORODNIK: z menstruȃcijo n dni, n let, n tednov pred menstruacijo | n. dan, n. dvojina leto, n. teden pred menstruacijo IMENOVALNIK: menstruáciji ▪ Približno 14 dni pred menstruacijo nastopi RODILNIK: menstruȃcij ovulacija. DAJALNIK: menstruácijama ▪ Menstrualne akne se pojavijo približno 1 teden TOŽILNIK: menstruáciji pred menstruacijo na koži obraza. MESTNIK: pri menstruácijah ⏵ v + sam. beseda v mestniku + pred + sam. ORODNIK: z menstruácijama beseda v orodniku množina v času, v dneh, v tednu pred menstruacijo IMENOVALNIK: menstruácije ▪ V času pred menstruacijo omejite uživanje soli. RODILNIK: menstruȃcij ▪ Tkivo, v katerem nastaja mleko, postane dejavno v DAJALNIK: menstruácijam dneh pred menstruacijo. TOŽILNIK: menstruácije ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri menstruácijah menstruacija in ovulacija ORODNIK: z menstruácijami ▪ Dolgotrajen stres lahko povzroči izostanek menstruacije in ovulacije. IZVOR prevzeto (prek nem. Menstruation, frc. IZGOVOR IN OBLIKE menstruation) iz nlat. menstruatio, iz lat. mēnstrua jakostni iz mēnstruus ‛mesečen’ iz mēnsis ‛mesec’ [menstruácija] IPA: [mɛnstɾuˈaːtsija] tonemski mêsno-kôstni mêsno-kôstna mêsno-kôstno pridevnik [menstruácija] [mêsnokôstni] IPA: [mɛnstɾuàːtsíja] IZGOVOR IN OBLIKE VZOREC jakostni jakostno [mêsnokôstni] ednina IPA: [ˈmɛːsnɔˈkɔːstni] IMENOVALNIK: menstruácija tonemski RODILNIK: menstruácije [mésnokóstni] DAJALNIK: menstruáciji IPA: [m ːsn k ːstní] TOŽILNIK: menstruácijo MESTNIK: pri menstruáciji VZOREC ORODNIK: z menstruácijo jakostno dvojina OSNOVNIK IMENOVALNIK: menstruáciji moški spol RODILNIK: menstruácij ednina DAJALNIK: menstruácijama IMENOVALNIK: mêsno-kôstni TOŽILNIK: menstruáciji RODILNIK: mêsno-kôstnega MESTNIK: pri menstruácijah DAJALNIK: mêsno-kôstnemu ORODNIK: z menstruácijama TOŽILNIK: mêsno-kôstni množina živo mêsno-kôstnega IMENOVALNIK: menstruácije MESTNIK: pri mêsno-kôstnem RODILNIK: menstruácij ORODNIK: z mêsno-kôstnim DAJALNIK: menstruácijam dvojina IMENOVALNIK: mêsno-kôstna 463 RODILNIK: mêsno-kôstnih tonemsko DAJALNIK: mêsno-kôstnima OSNOVNIK TOŽILNIK: mêsno-kôstna moški spol MESTNIK: pri mêsno-kôstnih ednina ORODNIK: z mêsno-kôstnima IMENOVALNIK: mésno-kóstni množina RODILNIK: mésno-kóstnega IMENOVALNIK: mêsno-kôstni DAJALNIK: mésno-kóstnemu RODILNIK: mêsno-kôstnih TOŽILNIK: mésno-kóstni DAJALNIK: mêsno-kôstnim živo mésno-kóstnega TOŽILNIK: mêsno-kôstne MESTNIK: pri mésno-kóstnem MESTNIK: pri mêsno-kôstnih ORODNIK: z mésno-kóstnim ORODNIK: z mêsno-kôstnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: mésno-kóstna ednina RODILNIK: mésno-kóstnih IMENOVALNIK: mêsno-kôstna DAJALNIK: mésno-kóstnima RODILNIK: mêsno-kôstne TOŽILNIK: mésno-kóstna DAJALNIK: mêsno-kôstni MESTNIK: pri mésno-kóstnih TOŽILNIK: mêsno-kôstno ORODNIK: z mésno-kóstnima MESTNIK: pri mêsno-kôstni množina ORODNIK: z mêsno-kôstno IMENOVALNIK: mésno-kóstni dvojina RODILNIK: mésno-kóstnih IMENOVALNIK: mêsno-kôstni DAJALNIK: mésno-kóstnim RODILNIK: mêsno-kôstnih TOŽILNIK: mésno-kóstne DAJALNIK: mêsno-kôstnima MESTNIK: pri mésno-kóstnih TOŽILNIK: mêsno-kôstni ORODNIK: z mésno-kóstnimi MESTNIK: pri mêsno-kôstnih ženski spol ORODNIK: z mêsno-kôstnima ednina množina IMENOVALNIK: mésno-kóstna IMENOVALNIK: mêsno-kôstne RODILNIK: mésno-kóstne RODILNIK: mêsno-kôstnih DAJALNIK: mésno-kóstni DAJALNIK: mêsno-kôstnim TOŽILNIK: mésno-kóstno TOŽILNIK: mêsno-kôstne MESTNIK: pri mésno-kóstni MESTNIK: pri mêsno-kôstnih ORODNIK: z mésno-kóstno ORODNIK: z mêsno-kôstnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: mésno-kóstni ednina RODILNIK: mésno-kóstnih IMENOVALNIK: mêsno-kôstno DAJALNIK: mésno-kóstnima RODILNIK: mêsno-kôstnega TOŽILNIK: mésno-kóstni DAJALNIK: mêsno-kôstnemu MESTNIK: pri mésno-kóstnih TOŽILNIK: mêsno-kôstno ORODNIK: z mésno-kóstnima MESTNIK: pri mêsno-kôstnem množina ORODNIK: z mêsno-kôstnim IMENOVALNIK: mésno-kóstne dvojina RODILNIK: mésno-kóstnih IMENOVALNIK: mêsno-kôstni DAJALNIK: mésno-kóstnim RODILNIK: mêsno-kôstnih TOŽILNIK: mésno-kóstne DAJALNIK: mêsno-kôstnima MESTNIK: pri mésno-kóstnih TOŽILNIK: mêsno-kôstni ORODNIK: z mésno-kóstnimi MESTNIK: pri mêsno-kôstnih srednji spol ORODNIK: z mêsno-kôstnima ednina množina IMENOVALNIK: mésno-kóstno IMENOVALNIK: mêsno-kôstna RODILNIK: mésno-kóstnega RODILNIK: mêsno-kôstnih DAJALNIK: mésno-kóstnemu DAJALNIK: mêsno-kôstnim TOŽILNIK: mésno-kóstno TOŽILNIK: mêsno-kôstna MESTNIK: pri mésno-kóstnem MESTNIK: pri mêsno-kôstnih ORODNIK: z mésno-kóstnim ORODNIK: z mêsno-kôstnimi dvojina 464 IMENOVALNIK: mésno-kóstni ▪ Takoj, Nelson, je zamrmrala in zaprla vrata pred RODILNIK: mésno-kóstnih njegovim vprašujočim mijavom. DAJALNIK: mésno-kóstnima ▪ Začeli so pazljivo brkljati po javorovem podrastju in TOŽILNIK: mésno-kóstni mijav mijav je postajal vedno bolj nestrpen, vedno MESTNIK: pri mésno-kóstnih bolj otožen, vedno bolj živ. ORODNIK: z mésno-kóstnima množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: mésno-kóstna jakostni RODILNIK: mésno-kóstnih [mijá ] DAJALNIK: mésno-kóstnim IPA: [miˈjaːu] TOŽILNIK: mésno-kóstna tonemski MESTNIK: pri mésno-kóstnih [mijȃ ] ORODNIK: z mésno-kóstnimi IPA: [mijáːu] STALNE ZVEZE v obliki mijav jakostni mesno-kostna moka [mijá mijáva] nekdaj termično obdelani in posušeni zmleti IPA: [miˈjaːu miˈjaːʋa] klavniški odpadki, zlasti kot krmilo; SIN.: nekdaj tonemski kostno-mesna moka [mijȃ mijȃva] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [mijáːu mijáːʋà] ▪ Dosedanji poizkusi strokovnjakov ne opozarjajo na posebne nevarnosti sežiga mesno-kostne moke in VZOREC maščob. jakostno ▪ S prepovedjo uporabe mesno-kostne moke v ednina prehrani živali so bolezen norih krav po svetu močno IMENOVALNIK: mijáv zajezili. RODILNIK: mijáva ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: mijávu ▪ Občinski svetniki so na decembrskem zasedanju TOŽILNIK: mijáv soglašali, da sme termoelektrarna tudi letos sežigati MESTNIK: pri mijávu mesno-kostno moko. ORODNIK: z mijávom ▪ Od veterinarske uprave je dodatno zahteval, naj dvojina pridobi vsa pisna zagotovila iz omenjenih držav, da IMENOVALNIK: mijáva v prehrani prašičev ne uporabljajo mesno-kostne RODILNIK: mijávov moke. DAJALNIK: mijávoma ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: mijáva ▪ Povpraševanje po govejem mesu se je zmanjšalo MESTNIK: pri mijávih kljub zagotovilu, da naši kmetje goveda ne krmijo z ORODNIK: z mijávoma mesno-kostno moko. množina ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v IMENOVALNIK: mijávi rodilniku RODILNIK: mijávov ▪ V naslednjih dneh naj bi poskusno zažgali okrog 44 DAJALNIK: mijávom ton mesno-kostne moke. TOŽILNIK: mijáve MESTNIK: pri mijávih IZVOR ORODNIK: z mijávi ↑mesni + ↑kostni tonemsko ednina mijáv medmet [mijá ] IMENOVALNIK: mijȃv POMEN RODILNIK: mijȃva 1. posnema oglašanje mačke DAJALNIK: mijȃvu ▪ Zaslišala je nežno praskanje po vratih svoje sobe. In TOŽILNIK: mijȃv potem: Mijav!« MESTNIK: pri mijȃvu ▪ Nekaj mehkega se je zapletlo v njegove noge, skoraj ORODNIK: z mijȃvom bi padel. »Mijav, mijav,« se je oglasilo. dvojina 2. kot samostalnik oglašanje mačke IMENOVALNIK: mijȃva RODILNIK: mijȃvov 465 DAJALNIK: mijȃvoma TOŽILNIK: mijȃva IZVOR MESTNIK: pri mijȃvih imitativna beseda, ki posnema oglašanje mačke ORODNIK: z mijȃvoma množina mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijá kati] IMENOVALNIK: mijȃvi POMEN RODILNIK: mijȃvov 1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi DAJALNIK: mijȃvom ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: mijȃve maček, mačka, muca mijavka MESTNIK: pri mijȃvih ▪ Mački mijavkajo, kadar iščejo pozornost, ki so je ORODNIK: z mijȃvi vajeni, pa tudi kadar iščejo izhod na prosto. in ▪ Ugotovil sem, da mačka ni mijavkala na stopnišču, jakostno ampak na balkonu. ednina ⏵ glag. + glag. v nedoločniku IMENOVALNIK: mijáv začeti mijavkati RODILNIK: mijáv ▪ Kadar hoče v hišo ali pa na prosto, začne mijavkati DAJALNIK: mijáv pred vrati. TOŽILNIK: mijáv ⏵ prisl. + glag. MESTNIK: pri mijáv glasno mijavkati | milo, žalostno mijavkati ORODNIK: z mijáv ▪ Prvo noč sem mačka zaprl v kuhinjo, on pa je dvojina glasno mijavkal, s kremplji je praskal po vratih in se IMENOVALNIK: mijáv metal obnje. RODILNIK: mijáv ▪ Našel je uboge mucke, ki so žalostno mijavkale in DAJALNIK: mijáv ga proseče gledale. TOŽILNIK: mijáv 1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu MESTNIK: pri mijáv podobnimi glasovi ORODNIK: z mijáv ▪ Opazim megleno pojavo, kako mi nekaj govori, množina mijavka. IMENOVALNIK: mijáv RODILNIK: mijáv IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: mijáv jakostni TOŽILNIK: mijáv [mijá kati] MESTNIK: pri mijáv IPA: [miˈjaːukati] ORODNIK: z mijáv tonemski tonemsko [mijȃ kati] ednina IPA: [mijáːukàti] IMENOVALNIK: mijȃv RODILNIK: mijȃv VZOREC DAJALNIK: mijȃv jakostno TOŽILNIK: mijȃv NEDOLOČNIK: mijávkati MESTNIK: pri mijȃv NAMENILNIK: mijávkat ORODNIK: z mijȃv sedanjik dvojina ednina IMENOVALNIK: mijȃv 1. OSEBA: mijávkam RODILNIK: mijȃv 2. OSEBA: mijávkaš DAJALNIK: mijȃv 3. OSEBA: mijávka TOŽILNIK: mijȃv dvojina MESTNIK: pri mijȃv 1. OSEBA: mijávkava ORODNIK: z mijȃv 2. OSEBA: mijávkata množina 3. OSEBA: mijávkata IMENOVALNIK: mijȃv množina RODILNIK: mijȃv 1. OSEBA: mijávkamo DAJALNIK: mijȃv 2. OSEBA: mijávkate TOŽILNIK: mijȃv 3. OSEBA: mijávkajo MESTNIK: pri mijȃv velelnik ORODNIK: z mijȃv ednina 466 2. OSEBA: mijávkaj TOŽILNIK: mijavkajóči dvojina MESTNIK: pri mijavkajóčih 1. OSEBA: mijávkajva ORODNIK: z mijavkajóčima 2. OSEBA: mijávkajta množina množina IMENOVALNIK: mijavkajóče 1. OSEBA: mijávkajmo RODILNIK: mijavkajóčih 2. OSEBA: mijávkajte DAJALNIK: mijavkajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: mijavkajóče moški spol MESTNIK: pri mijavkajóčih EDNINA: mijávkal ORODNIK: z mijavkajóčimi DVOJINA: mijávkala srednji spol MNOŽINA: mijávkali ednina ženski spol IMENOVALNIK: mijavkajóče EDNINA: mijávkala RODILNIK: mijavkajóčega DVOJINA: mijávkali DAJALNIK: mijavkajóčemu MNOŽINA: mijávkale TOŽILNIK: mijavkajóče srednji spol MESTNIK: pri mijavkajóčem EDNINA: mijávkalo ORODNIK: z mijavkajóčim DVOJINA: mijávkali dvojina MNOŽINA: mijávkala IMENOVALNIK: mijavkajóči deležnik na -č RODILNIK: mijavkajóčih moški spol DAJALNIK: mijavkajóčima ednina TOŽILNIK: mijavkajóči IMENOVALNIK: mijavkajóč MESTNIK: pri mijavkajóčih RODILNIK: mijavkajóčega ORODNIK: z mijavkajóčima DAJALNIK: mijavkajóčemu množina TOŽILNIK: mijavkajóč IMENOVALNIK: mijavkajóča živo mijavkajóčega RODILNIK: mijavkajóčih MESTNIK: pri mijavkajóčem DAJALNIK: mijavkajóčim ORODNIK: z mijavkajóčim TOŽILNIK: mijavkajóča dvojina MESTNIK: pri mijavkajóčih IMENOVALNIK: mijavkajóča ORODNIK: z mijavkajóčimi RODILNIK: mijavkajóčih DELEŽJE NA -aje: mijavkáje DAJALNIK: mijavkajóčima glagolnik TOŽILNIK: mijavkajóča ednina MESTNIK: pri mijavkajóčih IMENOVALNIK: mijávkanje ORODNIK: z mijavkajóčima RODILNIK: mijávkanja množina DAJALNIK: mijávkanju IMENOVALNIK: mijavkajóči TOŽILNIK: mijávkanje RODILNIK: mijavkajóčih MESTNIK: pri mijávkanju DAJALNIK: mijavkajóčim ORODNIK: z mijávkanjem TOŽILNIK: mijavkajóče dvojina MESTNIK: pri mijavkajóčih IMENOVALNIK: mijávkanji ORODNIK: z mijavkajóčimi RODILNIK: mijávkanj ženski spol DAJALNIK: mijávkanjema ednina TOŽILNIK: mijávkanji IMENOVALNIK: mijavkajóča MESTNIK: pri mijávkanjih RODILNIK: mijavkajóče ORODNIK: z mijávkanjema DAJALNIK: mijavkajóči množina TOŽILNIK: mijavkajóčo IMENOVALNIK: mijávkanja MESTNIK: pri mijavkajóči RODILNIK: mijávkanj ORODNIK: z mijavkajóčo DAJALNIK: mijávkanjem dvojina TOŽILNIK: mijávkanja IMENOVALNIK: mijavkajóči MESTNIK: pri mijávkanjih RODILNIK: mijavkajóčih ORODNIK: z mijávkanji DAJALNIK: mijavkajóčima tonemsko 467 NEDOLOČNIK: mijȃvkati RODILNIK: mijavkaj čih NAMENILNIK: mijȃvkat DAJALNIK: mijavkaj čim sedanjik TOŽILNIK: mijavkaj če ednina MESTNIK: pri mijavkaj čih 1. OSEBA: mijȃvkam ORODNIK: z mijavkaj čimi 2. OSEBA: mijȃvkaš ženski spol 3. OSEBA: mijȃvka ednina dvojina IMENOVALNIK: mijavkaj ča 1. OSEBA: mijȃvkava RODILNIK: mijavkaj če 2. OSEBA: mijȃvkata DAJALNIK: mijavkaj či 3. OSEBA: mijȃvkata TOŽILNIK: mijavkaj čo množina MESTNIK: pri mijavkaj či 1. OSEBA: mijȃvkamo ORODNIK: z mijavkaj čo 2. OSEBA: mijȃvkate dvojina 3. OSEBA: mijȃvkajo IMENOVALNIK: mijavkaj či velelnik RODILNIK: mijavkaj čih ednina DAJALNIK: mijavkaj čima 2. OSEBA: mijȃvkaj TOŽILNIK: mijavkaj či dvojina MESTNIK: pri mijavkaj čih 1. OSEBA: mijȃvkajva ORODNIK: z mijavkaj čima 2. OSEBA: mijȃvkajta množina množina IMENOVALNIK: mijavkaj če 1. OSEBA: mijȃvkajmo RODILNIK: mijavkaj čih 2. OSEBA: mijȃvkajte DAJALNIK: mijavkaj čim deležnik na -l TOŽILNIK: mijavkaj če moški spol MESTNIK: pri mijavkaj čih EDNINA: mijȃvkal ORODNIK: z mijavkaj čimi DVOJINA: mijȃvkala srednji spol MNOŽINA: mijȃvkali ednina ženski spol IMENOVALNIK: mijavkaj če EDNINA: mijȃvkala RODILNIK: mijavkaj čega DVOJINA: mijȃvkali DAJALNIK: mijavkaj čemu MNOŽINA: mijȃvkale TOŽILNIK: mijavkaj če srednji spol MESTNIK: pri mijavkaj čem EDNINA: mijȃvkalo ORODNIK: z mijavkaj čim DVOJINA: mijȃvkali dvojina MNOŽINA: mijȃvkala IMENOVALNIK: mijavkaj či deležnik na -č RODILNIK: mijavkaj čih moški spol DAJALNIK: mijavkaj čima ednina TOŽILNIK: mijavkaj či IMENOVALNIK: mijavkaj č tudi mijavkaj č MESTNIK: pri mijavkaj čih RODILNIK: mijavkaj čega ORODNIK: z mijavkaj čima DAJALNIK: mijavkaj čemu množina TOŽILNIK: mijavkaj č IMENOVALNIK: mijavkaj ča živo mijavkaj čega RODILNIK: mijavkaj čih MESTNIK: pri mijavkaj čem DAJALNIK: mijavkaj čim ORODNIK: z mijavkaj čim TOŽILNIK: mijavkaj ča dvojina MESTNIK: pri mijavkaj čih IMENOVALNIK: mijavkaj ča ORODNIK: z mijavkaj čimi RODILNIK: mijavkaj čih DELEŽJE NA -aje: mijavkȃje DAJALNIK: mijavkaj čima glagolnik TOŽILNIK: mijavkaj ča ednina MESTNIK: pri mijavkaj čih IMENOVALNIK: mijȃvkanje ORODNIK: z mijavkaj čima RODILNIK: mijȃvkanja množina DAJALNIK: mijȃvkanju IMENOVALNIK: mijavkaj či TOŽILNIK: mijȃvkanje 468 MESTNIK: pri mijȃvkanju dvojina ORODNIK: z mijȃvkanjem IMENOVALNIK: mikrosporíji dvojina RODILNIK: mikrosporíj IMENOVALNIK: mijȃvkanji DAJALNIK: mikrosporíjama RODILNIK: mijȃvkanj TOŽILNIK: mikrosporíji DAJALNIK: mijȃvkanjema MESTNIK: pri mikrosporíjah TOŽILNIK: mijȃvkanji ORODNIK: z mikrosporíjama MESTNIK: pri mijȃvkanjih množina ORODNIK: z mijȃvkanjema IMENOVALNIK: mikrosporíje množina RODILNIK: mikrosporíj IMENOVALNIK: mijȃvkanja DAJALNIK: mikrosporíjam RODILNIK: mijȃvkanj TOŽILNIK: mikrosporíje DAJALNIK: mijȃvkanjem MESTNIK: pri mikrosporíjah TOŽILNIK: mijȃvkanja ORODNIK: z mikrosporíjami MESTNIK: pri mijȃvkanjih tonemsko ORODNIK: z mijȃvkanji ednina IMENOVALNIK: mikrosporȋja IZVOR RODILNIK: mikrosporȋje ↑mijav DAJALNIK: mikrosporȋji TOŽILNIK: mikrosporȋjo mikrosporíja mikrosporíje samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri mikrosporȋji ORODNIK: [mikrosporíja] z mikrosporȋjo P dvojina OMEN IMENOVALNIK: mikrosporȋji iz medicine, iz veterine nalezljiva glivična kožna bolezen živali, zlasti mačk, ki se prenaša tudi na človeka RODILNIK: mikrosporȋj in povzroča lišajaste spremembe v obliki rožnatih DAJALNIK: mikrosporȋjama krogov z izrazitim rdečkastim robom TOŽILNIK: ; mikrosporȋji SIN.: mačja MESTNIK: pri mikrosporȋjah bolezen ORODNIK: z mikrosporȋjama ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku množina zboleti za mikrosporijo IMENOVALNIK: ▪ Petnajst otrok je zaradi igre s potepuškima mikrosporȋje RODILNIK: mucama zbolelo za mikrosporijo. mikrosporȋj DAJALNIK: mikrosporȋjam ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: zdravljenje mikrosporije mikrosporȋje MESTNIK: ▪ Pregledi so potrebni tudi za sledenje uspešnosti pri mikrosporȋjah zdravljenja mikrosporije. ORODNIK: z mikrosporȋjami ▪ Živali so lahko pasivni prenašalci mikrosporije in nimajo vidnih sprememb na kožuhu. IZVOR prevzeto iz nlat. microsporia, iz novoklas. micro.. , I mikro.. ‛majhen’, ‛milijonina osnovne enote’ iz gr. ZGOVOR IN OBLIKE mīkrós ‛majhen’ + ↑spora jakostni [mikrosporíja] IPA: [mikɾɔspɔˈɾiːja] mišelôvka mišelôvke samostalnik ženskega spola tonemski [mišelô ka] [mikrosporȋja] POMEN IPA: [mikɾɔspɔɾíːjà] 1. past za miši in druge manjše glodalce; SIN.: mišnica VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno ▪ Ob rov postavim past na vzmet ali mrežasto ednina mišelovko, v katero dam slanino, sir ali sveže sadje. IMENOVALNIK: mikrosporíja ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: mikrosporíje ▪ Za pridelek nas lahko prikrajšajo ptice in miši: grah DAJALNIK: mikrosporíji zavarujemo z mrežami in nastavimo mišelovke. TOŽILNIK: mikrosporíjo ▪ Povsod sva imela mišelovke, saj je bilo vse polno MESTNIK: pri mikrosporíji miši. ORODNIK: z mikrosporíjo ▪▪▪ 469 ▪ Miši preganjam podobno kot rovke, z mišelovkami. DAJALNIK: mišelȏvki 2. ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden TOŽILNIK: mišelȏvko položaj; SIN.: ekspresivno mišnica MESTNIK: pri mišelȏvki ▪ Mostič, ki so ga zgradili že v prastarih časih, danes ORODNIK: z mišelȏvko po obnovi in prenovi postaja prava prometna dvojina mišelovka, smrtno nevarna past. IMENOVALNIK: mišelȏvki 3. dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem RODILNIK: mišelȏvk delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od DAJALNIK: mišelȏvkama likov; TOŽILNIK: mišelȏvki SIN.: mišnica ▪ Njihove zgodbe niso zgolj melodramatske mišelovke, MESTNIK: pri mišelȏvkah temveč mreže, polne metafizične žeje in lakote. ORODNIK: z mišelȏvkama ▪ Posebej zanimiva je bila postavitev mišelovke, ki so množina jo namesto igralcev odigrali kar glavni liki. IMENOVALNIK: mišelȏvke 4. ekspresivno žival, ki lovi miši RODILNIK: mišelȏvk ▪ Ker živim v sto let stari butani hiši, v kateri več kot DAJALNIK: mišelȏvkam deset let nihče ni živel, sem potrebovala živo TOŽILNIK: mišelȏvke mišelovko. MESTNIK: pri mišelȏvkah ▪ Mačke so bile ob drugih živalih zame manj privlačne. ORODNIK: z mišelȏvkami Mogoče zato, ker jih v kmečkem okolju niso imeli za družabnice, ampak predvsem za koristne mišelovke. IZVOR ↑miš + ↑loviti IZGOVOR IN OBLIKE jakostni míšnica míšnice samostalnik ženskega spola [míšnica] [mišelô ka] POMEN IPA: [miʃɛˈlɔːuka] 1. past za miši in druge manjše glodalce; SIN.: tonemski mišelovka [mišelȏ ka] ▪ Na policah je neskončna vrsta predmetov – od IPA: [miʃɛl ːukà] lesenega škafčka, v katerem so iz mleka izločali maslo, do mišnice, ki je tako velika, da bi se vanjo VZOREC lahko ulovil maček. jakostno ▪ Po večmesečnem čakanju in prekladanju stvari po ednina hodnikih je dobila zakotno luknjo, smrdečo po plesni, IMENOVALNIK: mišelôvka polno mišnic, ki očitno niso ravno zalegle. RODILNIK: mišelôvke 2. ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden DAJALNIK: mišelôvki položaj; SIN.: ekspresivno mišelovka TOŽILNIK: mišelôvko ▪ Potem ko se je po eni uri ločila od skupine in se MESTNIK: pri mišelôvki sama odpravila navzgor, je priplezala visoko v skalno ORODNIK: z mišelôvko mišnico in nemočna obstala na eni izmed polic. dvojina ▪ Med prevračanjem je jadralce, ki so bili na palubi, IMENOVALNIK: mišelôvki razmetalo po morju, tisti, ki so bili v kabinah, pa so RODILNIK: mišelôvk bili ujeti v mišnico. DAJALNIK: mišelôvkama ▪ Na obeh straneh je potonilo nekaj rušilcev in TOŽILNIK: mišelôvki torpedovk, a rusko ladjevje je bilo še vedno v MESTNIK: pri mišelôvkah mišnici. ORODNIK: z mišelôvkama ▪ Za njim se je v hipu nabrala nekaj sto metrov dolga množina kolona v mišnico ujetih vozil in voznikov. IMENOVALNIK: mišelôvke 3. dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem RODILNIK: mišelôvk delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od DAJALNIK: mišelôvkam likov; SIN.: mišelovka TOŽILNIK: mišelôvke ▪ Pravilno je izluščil iz lahkotne vsebine idejno srčiko, MESTNIK: pri mišelôvkah zlasti v tretjem dejanju, ki je tudi sicer, poleg mišnice ORODNIK: z mišelôvkami v zadnjem dejanju, najbolj uspelo. tonemsko ▪ Prva igra v igri je bila uprizorjena leta 1512, najbolj ednina znana igra v igri vseh časov pa je mišnica v IMENOVALNIK: mišelȏvka Shakespearovem Hamletu. RODILNIK: mišelȏvke 4. starinsko arzenik 470 ▪ Med drugim so za mazanje glave uporabljali ORODNIK: z mȋšnicami bršljanovo vodo, pa vodo, v kateri se je namakala mišnica, in tudi zavretek brezovega listja. IZVOR ↑miš IZGOVOR IN OBLIKE jakostni mladoléten mladolétna mladolétno pridevnik [míšnica] [mladolétən] IPA: [ˈmiːʃnitsa] POMEN tonemski 1. v nekaterih zvezah v obliki mladoletni ki ne dosega [mȋšnica] zakonsko določene starosti, navadno osemnajst IPA: [míːʃnìtsa] let, in zato še nima polnih pravno določenih VZOREC pravic ter dolžnosti jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina mladoleten brat, deček, fant, sin | mladoleten/mladoletni morilec, ropar IMENOVALNIK: míšnica | mladoleten/mladoletni oškodovanec | RODILNIK: míšnice mladoleten/mladoletni otrok | mladoleten prijatelj | DAJALNIK: míšnici mladoleten/mladoletni voznik | mladoletni člani | TOŽILNIK: míšnico mladoletni dijaki | mladoletni osumljenci, prestopniki, MESTNIK: pri míšnici razbojniki, storilci | mladoletni prosilci, tujci | ORODNIK: z míšnico mladoletna deklica, hčerka, hči | mladoletna oseba | dvojina mladoletna prostitutka | mladoletne žrtve | IMENOVALNIK: míšnici mladoletno dekle RODILNIK: míšnic ▪ Preiskava še vedno ni končana, saj policisti še DAJALNIK: míšnicama zbirajo obvestila, zoper mladoletnega sina pa so TOŽILNIK: míšnici odredili sodno pridržanje. MESTNIK: pri míšnicah ▪ Sistem, ki javno zagotavlja, da morajo biti ORODNIK: z míšnicama mladoletni otroci vsestransko zaščiteni pred množina zlorabami, je zatajil. IMENOVALNIK: míšnice ▪ V nesrečah so bili udeleženi tudi mladoletni voznik RODILNIK: míšnic osebnega avtomobila, dva voznika motornega DAJALNIK: míšnicam kolesa in trije vozniki koles z motorjem. TOŽILNIK: míšnice ▪ Obravnava mladoletnih prestopnikov naj bi MESTNIK: pri míšnicah temeljila na rehabilitaciji in težila k reintegraciji. ORODNIK: z míšnicami ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku tonemsko biti mladoleten ednina ▪ Čeprav je mladoleten, mu grozi kazenski pregon IMENOVALNIK: mȋšnica zaradi poskusa napada na visokega državnega RODILNIK: mȋšnice uradnika. DAJALNIK: mȋšnici ▪ Če bi bil še mladoleten, bi mu sodišče lahko izreklo TOŽILNIK: mȋšnico največ pet let zapora. MESTNIK: pri mȋšnici 1.1. v katerem so udeleženi tisti, ki ne ORODNIK: z mȋšnico dosegajo zakonsko določene starosti, navadno dvojina osemnajst let, in zato nimajo polnih pravno IMENOVALNIK: mȋšnici določenih pravic ter dolžnosti RODILNIK: mȋšnic ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: mȋšnicama mladoletno prestopništvo TOŽILNIK: mȋšnici ▪ Na tridnevnem seminarju so med drugim MESTNIK: pri mȋšnicah spregovorili o nasilju med mladimi in mladoletnem ORODNIK: z mȋšnicama prestopništvu, posebno pozornost so namenili množina nasilju v šoli. IMENOVALNIK: mȋšnice 2. kot samostalnik v obliki mladoletni, mladoletna kdor ne RODILNIK: mȋšnic dosega zakonsko določene starosti, navadno DAJALNIK: mȋšnicam osemnajst let, in zato nima polnih pravno TOŽILNIK: mȋšnice določenih pravic ter dolžnosti MESTNIK: pri mȋšnicah ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku 471 sodišče, zapor za mladoletne | sodnik za mladoletne IMENOVALNIK: mladolétni ▪ Moral se je zagovarjati pred sodiščem za RODILNIK: mladolétnih mladoletne, saj v resnici še ni dopolnil osemnajst DAJALNIK: mladolétnim let, čeprav se mi je predstavil za študenta v drugem TOŽILNIK: mladolétne letniku. MESTNIK: pri mladolétnih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z mladolétnimi spolna zloraba mladoletnih ženski spol ▪ Nemška vlada je aprila sklicala okroglo mizo, na ednina kateri naj bi izoblikovali predloge za izboljšanje boja IMENOVALNIK: mladolétna proti spolnim zlorabam mladoletnih v cerkvah in RODILNIK: mladolétne šolah. DAJALNIK: mladolétni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku + sam. TOŽILNIK: mladolétno beseda v dajalniku MESTNIK: pri mladolétni prodaja, točenje alkohola mladoletnim, prodaja, ORODNIK: z mladolétno točenje alkoholnih pijač mladoletnim dvojina ▪ Prepovedana je ponudba in prodaja alkoholnih IMENOVALNIK: mladolétni pijač mladoletnim in na delovnem mestu med RODILNIK: delovnim časom. mladolétnih DAJALNIK: ▪ Večje težave s točenjem alkohola mladoletnim mladolétnima imajo v mestih, kjer so skoncentrirane srednje šole TOŽILNIK: mladolétni in skozi dan veliko dijakov poseda po barih, tudi z MESTNIK: pri mladolétnih alkoholno pijačo pred sabo. ORODNIK: z mladolétnima množina ⏵ sam. beseda + nad + sam. beseda v orodniku ▪ Omejitve in nenehen nadzor nad mladoletnimi IMENOVALNIK: mladolétne lahko povzročijo tudi nasproten učinek – upor in še RODILNIK: mladolétnih manjšo stopnjo zaupanja med starši in otroki. DAJALNIK: mladolétnim TOŽILNIK: mladolétne IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri mladolétnih jakostni ORODNIK: z mladolétnimi [mladolétən] srednji spol ednina IPA: [mladɔˈleːtən] tonemski IMENOVALNIK: mladolétno [mladol tən] RODILNIK: mladolétnega DAJALNIK: mladolétnemu IPA: [mladɔléːt n] TOŽILNIK: mladolétno VZOREC MESTNIK: pri mladolétnem jakostno ORODNIK: z mladolétnim dvojina OSNOVNIK IMENOVALNIK: moški spol mladolétni ednina RODILNIK: mladolétnih IMENOVALNIK: mladoléten DAJALNIK: mladolétnima določno mladolétni TOŽILNIK: mladolétni RODILNIK: mladolétnega MESTNIK: pri mladolétnih DAJALNIK: ORODNIK: mladolétnemu z mladolétnima množina TOŽILNIK: mladoléten določno IMENOVALNIK: mladolétni mladolétna živo mladolétnega RODILNIK: mladolétnih MESTNIK: DAJALNIK: pri mladolétnem mladolétnim ORODNIK: z mladolétnim TOŽILNIK: mladolétna dvojina MESTNIK: pri mladolétnih IMENOVALNIK: mladolétna ORODNIK: z mladolétnimi tonemsko RODILNIK: mladolétnih DAJALNIK: OSNOVNIK mladolétnima TOŽILNIK: mladolétna moški spol ednina MESTNIK: pri mladolétnih ORODNIK: z mladolétnima IMENOVALNIK: mladol ten množina določno mladol tni 472 RODILNIK: mladol tnega MESTNIK: pri mladol tnih DAJALNIK: mladol tnemu ORODNIK: z mladol tnima TOŽILNIK: mladol ten množina določno mladol tni IMENOVALNIK: mladol tna živo mladol tnega RODILNIK: mladol tnih MESTNIK: pri mladol tnem DAJALNIK: mladol tnim ORODNIK: z mladol tnim TOŽILNIK: mladol tna dvojina MESTNIK: pri mladol tnih IMENOVALNIK: mladol tna ORODNIK: z mladol tnimi RODILNIK: mladol tnih DAJALNIK: mladol tnima v obliki mladoletni TOŽILNIK: mladol tna jakostni MESTNIK: pri mladol tnih [mladolétni] ORODNIK: z mladol tnima IPA: [mladɔˈleːtni] množina tonemski IMENOVALNIK: mladol tni [mladol tni] RODILNIK: mladol tnih IPA: [mladɔléːtnì] DAJALNIK: mladol tnim TOŽILNIK: mladol tne VZOREC MESTNIK: pri mladol tnih jakostno ORODNIK: z mladol tnimi OSNOVNIK ženski spol moški spol ednina ednina IMENOVALNIK: mladol tna IMENOVALNIK: mladolétni RODILNIK: mladol tne RODILNIK: mladolétnega DAJALNIK: mladol tni DAJALNIK: mladolétnemu TOŽILNIK: mladol tno TOŽILNIK: mladolétni MESTNIK: pri mladol tni živo mladolétnega ORODNIK: z mladol tno MESTNIK: pri mladolétnem dvojina ORODNIK: z mladolétnim IMENOVALNIK: mladol tni dvojina RODILNIK: mladol tnih IMENOVALNIK: mladolétna DAJALNIK: mladol tnima RODILNIK: mladolétnih TOŽILNIK: mladol tni DAJALNIK: mladolétnima MESTNIK: pri mladol tnih TOŽILNIK: mladolétna ORODNIK: z mladol tnima MESTNIK: pri mladolétnih množina ORODNIK: z mladolétnima IMENOVALNIK: mladol tne množina RODILNIK: mladol tnih IMENOVALNIK: mladolétni DAJALNIK: mladol tnim RODILNIK: mladolétnih TOŽILNIK: mladol tne DAJALNIK: mladolétnim MESTNIK: pri mladol tnih TOŽILNIK: mladolétne ORODNIK: z mladol tnimi MESTNIK: pri mladolétnih srednji spol ORODNIK: z mladolétnimi ednina ženski spol IMENOVALNIK: mladol tno ednina RODILNIK: mladol tnega IMENOVALNIK: mladolétna DAJALNIK: mladol tnemu RODILNIK: mladolétne TOŽILNIK: mladol tno DAJALNIK: mladolétni MESTNIK: pri mladol tnem TOŽILNIK: mladolétno ORODNIK: z mladol tnim MESTNIK: pri mladolétni dvojina ORODNIK: z mladolétno IMENOVALNIK: mladol tni dvojina RODILNIK: mladol tnih IMENOVALNIK: mladolétni DAJALNIK: mladol tnima RODILNIK: mladolétnih TOŽILNIK: mladol tni DAJALNIK: mladolétnima 473 TOŽILNIK: mladolétni ORODNIK: z mladol tnimi MESTNIK: pri mladolétnih ženski spol ORODNIK: z mladolétnima ednina množina IMENOVALNIK: mladol tna IMENOVALNIK: mladolétne RODILNIK: mladol tne RODILNIK: mladolétnih DAJALNIK: mladol tni DAJALNIK: mladolétnim TOŽILNIK: mladol tno TOŽILNIK: mladolétne MESTNIK: pri mladol tni MESTNIK: pri mladolétnih ORODNIK: z mladol tno ORODNIK: z mladolétnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: mladol tni ednina RODILNIK: mladol tnih IMENOVALNIK: mladolétno DAJALNIK: mladol tnima RODILNIK: mladolétnega TOŽILNIK: mladol tni DAJALNIK: mladolétnemu MESTNIK: pri mladol tnih TOŽILNIK: mladolétno ORODNIK: z mladol tnima MESTNIK: pri mladolétnem množina ORODNIK: z mladolétnim IMENOVALNIK: mladol tne dvojina RODILNIK: mladol tnih IMENOVALNIK: mladolétni DAJALNIK: mladol tnim RODILNIK: mladolétnih TOŽILNIK: mladol tne DAJALNIK: mladolétnima MESTNIK: pri mladol tnih TOŽILNIK: mladolétni ORODNIK: z mladol tnimi MESTNIK: pri mladolétnih srednji spol ORODNIK: z mladolétnima ednina množina IMENOVALNIK: mladol tno IMENOVALNIK: mladolétna RODILNIK: mladol tnega RODILNIK: mladolétnih DAJALNIK: mladol tnemu DAJALNIK: mladolétnim TOŽILNIK: mladol tno TOŽILNIK: mladolétna MESTNIK: pri mladol tnem MESTNIK: pri mladolétnih ORODNIK: z mladol tnim ORODNIK: z mladolétnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: mladol tni OSNOVNIK RODILNIK: mladol tnih moški spol DAJALNIK: mladol tnima ednina TOŽILNIK: mladol tni IMENOVALNIK: mladol tni MESTNIK: pri mladol tnih RODILNIK: mladol tnega ORODNIK: z mladol tnima DAJALNIK: mladol tnemu množina TOŽILNIK: mladol tni IMENOVALNIK: mladol tna živo mladol tnega RODILNIK: mladol tnih MESTNIK: pri mladol tnem DAJALNIK: mladol tnim ORODNIK: z mladol tnim TOŽILNIK: mladol tna dvojina MESTNIK: pri mladol tnih IMENOVALNIK: mladol tna ORODNIK: z mladol tnimi RODILNIK: mladol tnih DAJALNIK: mladol tnima VZOREC TOŽILNIK: mladol tna jakostno MESTNIK: pri mladol tnih OSNOVNIK ORODNIK: z mladol tnima moški spol množina ednina IMENOVALNIK: mladol tni IMENOVALNIK: mladolétni RODILNIK: mladol tnih RODILNIK: mladolétnega DAJALNIK: mladol tnim DAJALNIK: mladolétnemu TOŽILNIK: mladol tne TOŽILNIK: mladolétni MESTNIK: pri mladol tnih živo mladolétnega 474 MESTNIK: pri mladolétnem množina ORODNIK: z mladolétnim IMENOVALNIK: mladol tni dvojina RODILNIK: mladol tnih IMENOVALNIK: mladolétna DAJALNIK: mladol tnim RODILNIK: mladolétnih TOŽILNIK: mladol tne DAJALNIK: mladolétnima MESTNIK: pri mladol tnih TOŽILNIK: mladolétna ORODNIK: z mladol tnimi MESTNIK: pri mladolétnih ženski spol ORODNIK: z mladolétnima ednina množina IMENOVALNIK: mladol tna IMENOVALNIK: mladolétni RODILNIK: mladol tne RODILNIK: mladolétnih DAJALNIK: mladol tni DAJALNIK: mladolétnim TOŽILNIK: mladol tno TOŽILNIK: mladolétne MESTNIK: pri mladol tni MESTNIK: pri mladolétnih ORODNIK: z mladol tno ORODNIK: z mladolétnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: mladol tni ednina RODILNIK: mladol tnih IMENOVALNIK: mladolétna DAJALNIK: mladol tnima RODILNIK: mladolétne TOŽILNIK: mladol tni DAJALNIK: mladolétni MESTNIK: pri mladol tnih TOŽILNIK: mladolétno ORODNIK: z mladol tnima MESTNIK: pri mladolétni množina ORODNIK: z mladolétno IMENOVALNIK: mladol tne dvojina RODILNIK: mladol tnih IMENOVALNIK: mladolétni DAJALNIK: mladol tnim RODILNIK: mladolétnih TOŽILNIK: mladol tne DAJALNIK: mladolétnima MESTNIK: pri mladol tnih TOŽILNIK: mladolétni ORODNIK: z mladol tnimi MESTNIK: pri mladolétnih ORODNIK: z mladolétnima IZVOR množina iz mlada leta IMENOVALNIK: mladolétne RODILNIK: mladolétnih mladolétnica mladolétnice samostalnik ženskega spola DAJALNIK: mladolétnim [mladolétnica] TOŽILNIK: mladolétne POMEN MESTNIK: pri mladolétnih 1. ženska, ki ne dosega zakonsko določene ORODNIK: z mladolétnimi starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima tonemsko polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti OSNOVNIK ▪ Po prvih zbranih obvestilih naj bi mladoletnica od moški spol doma pobegnila s fantom, ker njeni starši njune zveze ednina niso odobravali. IMENOVALNIK: mladol tni ▪ Novi kazenski zakonik bo pomembno prispeval k RODILNIK: mladol tnega učinkovitemu boju zoper spolno zlorabljanje in DAJALNIK: mladol tnemu izkoriščanje mladoletnic in mladoletnikov. TOŽILNIK: mladol tni ▪ Le kako je dobro vzgojena, pridna hčerka in učenka živo mladol tnega osnovne šole postala tako problematična MESTNIK: pri mladol tnem mladoletnica? ORODNIK: z mladol tnim 2. iz zoologije večjemu molju podobna obvodna dvojina žuželka z dvema paroma žilastih kosmatih kril; IMENOVALNIK: mladol tna primerjaj lat. Trichoptera, Limnephilus RODILNIK: mladol tnih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: mladol tnima ličinke mladoletnic TOŽILNIK: mladol tna ▪ Postrv se hrani z ličinkami mladoletnic ne glede na MESTNIK: pri mladol tnih to, ali so zaščitene s hišico ali so brez nje. ORODNIK: z mladol tnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda 475 odrasle mladoletnice množina ▪ Odrasle mladoletnice rojijo ob obvodnem rastlinju, IMENOVALNIK: mladol tnice večinoma popoldne in zvečer. RODILNIK: mladol tnic ⏵ priredna zveza DAJALNIK: mladol tnicam mladoletnice in enodnevnice TOŽILNIK: mladol tnice ▪ Ob gosti populaciji planktonskih rakov ter številnih MESTNIK: pri mladol tnicah ličinkah enodnevnic in mladoletnic v obrežnem pasu ORODNIK: z mladol tnicami so ribe v jezeru uspešno preživele prvo in drugo leto. IZVOR ↑mladoletnik IZGOVOR IN OBLIKE jakostni mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnica] [mladolétnik] IPA: [mladɔˈleːtnitsa] POMEN tonemski kdor ne dosega zakonsko določene starosti, [mladol tnica] navadno osemnajst let, in zato še nima polnih IPA: [mladɔléːtnìtsa] pravno določenih pravic ter dolžnosti VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno nasilen mladoletnik | n-letni mladoletnik | obsojen, ednina osumljen mladoletnik | pijan, vinjen mladoletnik | pogrešan, poškodovan, ranjen mladoletnik IMENOVALNIK: mladolétnica ▪ Hudo poškodovanega mladoletnika so reševalci z RODILNIK: mladolétnice vozilom nujne medicinske pomoči odpeljali v DAJALNIK: mladolétnici bolnišnico. TOŽILNIK: mladolétnico ▪ Med pogrešanimi mladoletniki je veliko gojencev MESTNIK: pri mladolétnici vzgojnih zavodov, ki se ne vrnejo z izhodov. ORODNIK: z mladolétnico dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku delo mladoletnikov | kazenska odgovornost IMENOVALNIK: mladolétnici mladoletnikov | kazniva dejanja mladoletnikov | RODILNIK: mladolétnic nadlegovanje, zloraba mladoletnikov | obravnava, DAJALNIK: mladolétnicama pravice, varstvo, zaščita mladoletnikov | n odstotkov, TOŽILNIK: mladolétnici število mladoletnikov | skupina, tolpa mladoletnikov | MESTNIK: pri mladolétnicah starši mladoletnikov | zakoniti zastopnik ORODNIK: z mladolétnicama mladoletnika množina ▪ Za odpravo dela mladoletnikov si prizadevajo tudi IMENOVALNIK: mladolétnice v Mednarodni organizaciji za delo, v katero je RODILNIK: mladolétnic vključenih 174 držav. DAJALNIK: mladolétnicam ▪ Policisti so se pogovorili z vpletenimi pretepači in v TOŽILNIK: mladolétnice svoje poročilo zapisali, da sta se sprli in stepli dve MESTNIK: pri mladolétnicah skupini mladoletnikov. ORODNIK: z mladolétnicami ▪ Za storjene prekrške in nastalo škodo na tonemsko oškodovankinem avtu bodo odgovarjali starši ednina mladoletnika. IMENOVALNIK: mladol tnica ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: mladol tnice mladoletniki morajo, smejo KAJ | mladoletniki ne DAJALNIK: mladol tnici morejo ČESA | mladoletnik prestaja kazen | TOŽILNIK: mladol tnico mladoletnik sodeluje | mladoletniki storijo, zagrešijo MESTNIK: pri mladol tnici kaznivo dejanje | mladoletniki uporabljajo KAJ | ORODNIK: z mladol tnico mladoletnik je umrl | mladoletnik vozi dvojina ▪ Kdo si drzne razmišljati o hori legalis, to je določitvi časa, po katerem mladoletniki ne smejo biti IMENOVALNIK: mladol tnici več na javnih mestih? RODILNIK: mladol tnic ▪ Zelo pogosto se po mestnih ulicah vozijo DAJALNIK: mladol tnicama mladoletniki s skuterji. TOŽILNIK: mladol tnici ▪ Mladoletniki naj pirotehnična sredstva uporabljajo MESTNIK: pri mladol tnicah le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. ORODNIK: z mladol tnicama ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku 476 prevzgojni dom, vzgojni dom, zavod za mladoletnike [mladolétnik] | kazen za mladoletnike | oddelek, zapor za IPA: [mladɔˈleːtnik] mladoletnike | senat, sodišče, sodnica, sodnik za tonemski mladoletnike | zakon, kazenski zakonik za [mladol tnik] mladoletnike IPA: [mladɔléːtnìk] ▪ Na sodišče ga je pripeljala mama, sodnik pa je primer predal mladinskemu sodišču in fantu grozi VZOREC zapor za mladoletnike. jakostno ▪ Sostorilca sta bila v času storitve kaznivih dejanj še ednina mladoletna; zoper njiju poteka ločeni postopek pred IMENOVALNIK: mladolétnik sodnikom za mladoletnike, ki je zaprt za javnost. RODILNIK: mladolétnika ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: mladolétniku obravnavati, ovaditi mladoletnika | pridržati, prijeti TOŽILNIK: mladoletnika mladolétnika | zaščititi mladoletnike MESTNIK: ▪ Policisti so mladoletnika prijeli, se z njim na pri mladolétniku policijski postaji pogovorili, nato pa so ga izročili v ORODNIK: z mladolétnikom dvojina varstvo očetu. IMENOVALNIK: mladolétnika ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku izreči mladoletniku kazen RODILNIK: | prodajati mladolétnikov KAJ mladoletnikom DAJALNIK: mladolétnikoma ▪ Oblasti so se odločile, da bodo pristojne TOŽILNIK: mladolétnika inšpekcijske službe kaznovale vse trgovce, ki bodo MESTNIK: pri mladolétnikih prodajali alkohol mladoletnikom. ORODNIK: z mladolétnikoma množina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku mladoletniki v prevzgojnem domu IMENOVALNIK: mladolétniki ▪ V veljavo je stopil nov pravilnik o mladoletnikih v RODILNIK: mladolétnikov prevzgojnem domu. DAJALNIK: mladolétnikom ⏵ sam. beseda + proti + sam. beseda v dajalniku TOŽILNIK: mladolétnike postopek proti mladoletniku MESTNIK: pri mladolétnikih ▪ Senat za mladoletnike lahko odloči, naj se ORODNIK: z mladolétniki postopek proti mladoletniku ne uvede ali pa naj se tonemsko uvede pred sodnikom za mladoletnike. ednina ⏵ sam. beseda + zoper + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: mladol tnik postopek zoper mladoletnika RODILNIK: mladol tnika ▪ Postopek zoper mladoletnika še ni končan, k DAJALNIK: mladol tniku sodnici za prekrške pa mu ne bo več treba, razen če TOŽILNIK: mladol tnika bo znova kršil prometne predpise. MESTNIK: pri mladol tniku ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z mladol tnikom delo z mladoletniki dvojina ▪ Dejavnost zaposlenih je usmerjena predvsem v IMENOVALNIK: mladol tnika vzgojo, izobraževanje in delo z mladoletniki. RODILNIK: mladol tnikov ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: mladol tnikoma več mladoletnikov TOŽILNIK: mladol tnika ▪ Utemeljeno ju sumijo, da sta ugrabila več MESTNIK: pri mladol tnikih mladoletnikov in od njih izsilila denar. ORODNIK: z mladol tnikoma ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku množina storiti KAJ kot mladoletnik IMENOVALNIK: mladol tniki ▪ Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo olajševalno RODILNIK: mladol tnikov okoliščino, da je vsa dejanja storil kot mladoletnik. DAJALNIK: mladol tnikom ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: mladol tnike mladoletniki in mladoletnice, mladoletniki in odrasli, MESTNIK: pri mladol tnikih mladoletniki in otroci, mladoletniki in ženske ORODNIK: z mladol tniki ▪ Za varnost otrok in mladoletnikov v prometu so odgovorni predvsem starši, opozarja policija. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE mladoletnik brez spremstva jakostni 477 iz prava mladoletnik, ki se kot begunec zateče v ▪ Pristojna oseba mora čim prej začeti postopek drugo državo brez staršev ali zakonitih iskanja mladoletnikovih staršev ali drugih zastopnikov in je zato v upravnih postopkih sorodnikov. upravičen do posebne obravnave ▪ V nobenem primeru se mladoletnikov brez IZGOVOR IN OBLIKE spremstva ne sme vračati v nasprotju s sprejetimi jakostni mednarodnimi akti. [mladolétniko mladolétnikova mladolétnikovo] IPA: [mladɔˈleːtnikɔu mladɔˈleːtnikɔʋa mlajši mladoletnik mladɔˈleːtnikɔʋɔ] iz prava udeleženec kaznivega dejanja, ki je v času tonemski storitve dejanja že star 14 let, ni pa še dopolnil [mladol tniko mladol tnikova mladol tnikovo] 16 let IPA: [mladɔléːtnìkɔu mladɔléːtnìkɔʋa ▪ Največ kršitev javnega reda in miru je bilo ob koncih mladɔléːtnìkɔʋɔ] tedna, v njih pa so bili največkrat udeleženi mlajši mladoletniki. VZOREC ▪ Mlajši mladoletniki ali celo otroci so dostikrat žrtve jakostno uličnih razbojnikov, še zlasti če so v večernih urah OSNOVNIK sami na cesti. moški spol ednina starejši mladoletnik IMENOVALNIK: mladolétnikov iz prava udeleženec kaznivega dejanja, ki je v času RODILNIK: mladolétnikovega storitve dejanja že star 16 let, ni pa še dopolnil DAJALNIK: mladolétnikovemu 18 let TOŽILNIK: mladolétnikov ▪ Za starejše mladoletnike je v izjemnih primerih živo mladolétnikovega možen mladoletniški zapor do deset let. MESTNIK: pri mladolétnikovem ▪ Zlasti med starejšimi mladoletniki se zadnje čase ORODNIK: z mladolétnikovim povečuje število žrtev med vozniki motornih koles in dvojina osebnih avtomobilov. IMENOVALNIK: mladolétnikova RODILNIK: mladolétnikovih BESEDOTVORJE DAJALNIK: mladolétnikovima feminativ: mladolétnica TOŽILNIK: mladolétnikova svojilni pridevnik: mladolétnikov MESTNIK: pri mladolétnikovih ORODNIK: z mladolétnikovima IZVOR množina iz mlada leta IMENOVALNIK: mladolétnikovi RODILNIK: mladolétnikovih mladolétnikov DAJALNIK: mladolétnikovim mladolétnikova mladolétnikovo TOŽILNIK: mladolétnikove pridevnik [mladolétniko mladolétnikova MESTNIK: pri mladolétnikovih mladolétnikovo] ORODNIK: P z mladolétnikovimi OMEN 1. ženski spol ki je v zvezi z mladoletnikom, pripada ednina mladoletniku IMENOVALNIK: mladolétnikova ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: mladolétnikove mladoletnikova osamitev | mladoletnikova osebnost | DAJALNIK: mladolétnikovi mladoletnikova razvitost, starost TOŽILNIK: mladolétnikovo ▪ Mladoletnikova osamitev v priporu je škodljiva, MESTNIK: pri mladolétnikovi zlasti če bi trajala predolgo. ORODNIK: ▪ Pri izbiri vzgojnega ukrepa upošteva sodišče z mladolétnikovo dvojina mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti. IMENOVALNIK: mladolétnikovi 1.1. RODILNIK: ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju mladolétnikovih DAJALNIK: mladolétnikovima z mladoletnikom TOŽILNIK: mladolétnikovi ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri mladolétnikovih mladoletnikovi starši ORODNIK: z mladolétnikovima množina 478 IMENOVALNIK: mladolétnikove RODILNIK: mladol tnikove RODILNIK: mladolétnikovih DAJALNIK: mladol tnikovi DAJALNIK: mladolétnikovim TOŽILNIK: mladol tnikovo TOŽILNIK: mladolétnikove MESTNIK: pri mladol tnikovi MESTNIK: pri mladolétnikovih ORODNIK: z mladol tnikovo ORODNIK: z mladolétnikovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: mladol tnikovi ednina RODILNIK: mladol tnikovih IMENOVALNIK: mladolétnikovo DAJALNIK: mladol tnikovima RODILNIK: mladolétnikovega TOŽILNIK: mladol tnikovi DAJALNIK: mladolétnikovemu MESTNIK: pri mladol tnikovih TOŽILNIK: mladolétnikovo ORODNIK: z mladol tnikovima MESTNIK: pri mladolétnikovem množina ORODNIK: z mladolétnikovim IMENOVALNIK: mladol tnikove dvojina RODILNIK: mladol tnikovih IMENOVALNIK: mladolétnikovi DAJALNIK: mladol tnikovim RODILNIK: mladolétnikovih TOŽILNIK: mladol tnikove DAJALNIK: mladolétnikovima MESTNIK: pri mladol tnikovih TOŽILNIK: mladolétnikovi ORODNIK: z mladol tnikovimi MESTNIK: pri mladolétnikovih srednji spol ORODNIK: z mladolétnikovima ednina množina IMENOVALNIK: mladol tnikovo IMENOVALNIK: mladolétnikova RODILNIK: mladol tnikovega RODILNIK: mladolétnikovih DAJALNIK: mladol tnikovemu DAJALNIK: mladolétnikovim TOŽILNIK: mladol tnikovo TOŽILNIK: mladolétnikova MESTNIK: pri mladol tnikovem MESTNIK: pri mladolétnikovih ORODNIK: z mladol tnikovim ORODNIK: z mladolétnikovimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: mladol tnikovi OSNOVNIK RODILNIK: mladol tnikovih moški spol DAJALNIK: mladol tnikovima ednina TOŽILNIK: mladol tnikovi IMENOVALNIK: mladol tnikov MESTNIK: pri mladol tnikovih RODILNIK: mladol tnikovega ORODNIK: z mladol tnikovima DAJALNIK: mladol tnikovemu množina TOŽILNIK: mladol tnikov IMENOVALNIK: mladol tnikova živo mladol tnikovega RODILNIK: mladol tnikovih MESTNIK: pri mladol tnikovem DAJALNIK: mladol tnikovim ORODNIK: z mladol tnikovim TOŽILNIK: mladol tnikova dvojina MESTNIK: pri mladol tnikovih IMENOVALNIK: mladol tnikova ORODNIK: z mladol tnikovimi RODILNIK: mladol tnikovih DAJALNIK: mladol tnikovima IZVOR TOŽILNIK: mladol tnikova ↑mladoletnik MESTNIK: pri mladol tnikovih ORODNIK: z mladol tnikovima mladolétnost mladolétnosti samostalnik ženskega spola množina [mladolétnost] IMENOVALNIK: mladol tnikovi POMEN RODILNIK: mladol tnikovih stanje, ko kdo ne dosega zakonsko določene DAJALNIK: mladol tnikovim starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima TOŽILNIK: mladol tnikove polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti MESTNIK: pri mladol tnikovih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z mladol tnikovimi čas mladoletnosti ženski spol ▪ V času mladoletnosti otrok za njihove pravice in ednina koristi skrbijo starši. IMENOVALNIK: mladol tnikova 479 ⏵ glag. + zaradi + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: mladol tnostim ▪ Zaradi mladoletnosti so ga izpustili, vendar so mu TOŽILNIK: mladol tnosti dosodili strog policijski nadzor. MESTNIK: pri mladol tnostih ▪▪▪ ORODNIK: z mladol tnostmi ▪ Fanta so kljub njegovi mladoletnosti zasliševali samega, brez prisotnosti staršev ali odvetnika. IZVOR ↑mladoleten IZGOVOR IN OBLIKE jakostni mlekomát mlekomáta samostalnik moškega spola [mladolétnost] [mlekomát] IPA: [mladɔˈleːtnɔst] POMEN tonemski avtomat za prodajo svežega mleka [mladol tnost] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [mladɔléːtn st] postavitev mlekomata ▪ Za postavitev mlekomata so se odločili z VZOREC namenom, da bi za zdravo mleko iztržili nekaj več. jakostno ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku postaviti mlekomat IMENOVALNIK: mladolétnost ▪ Na živilskem trgu so postavili mlekomat s svežim RODILNIK: mladolétnosti mlekom. DAJALNIK: mladolétnosti ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: mladolétnost mleko iz mlekomata MESTNIK: pri mladolétnosti ▪ Liter mleka iz mlekomata stane en evro. ORODNIK: z mladolétnostjo dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Vsekakor se boste morali po kakovostne mlečne IMENOVALNIK: mladolétnosti izdelke odpraviti do najbližjega mlekomata, na RODILNIK: mladolétnosti tržnico ali s kanglico h kmetu. DAJALNIK: mladolétnostma tudi mladolétnostima TOŽILNIK: mladolétnosti IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri mladolétnostih jakostni ORODNIK: z mladolétnostma tudi z mladolétnostima [mlekomát] množina IPA: [mlɛkɔˈmaːt] IMENOVALNIK: mladolétnosti tonemski RODILNIK: mladolétnosti [mlekomȃt] DAJALNIK: mladolétnostim IPA: [mlɛkɔmáːt] TOŽILNIK: mladolétnosti MESTNIK: pri mladolétnostih VZOREC ORODNIK: z mladolétnostmi jakostno tonemsko ednina ednina IMENOVALNIK: mlekomát IMENOVALNIK: mladol tnost RODILNIK: mlekomáta RODILNIK: mladol tnosti DAJALNIK: mlekomátu DAJALNIK: mladol tnosti TOŽILNIK: mlekomát TOŽILNIK: mladol tnost MESTNIK: pri mlekomátu MESTNIK: pri mladol tnosti ORODNIK: z mlekomátom ORODNIK: z mladol tnostjo dvojina dvojina IMENOVALNIK: mlekomáta IMENOVALNIK: mladol tnosti RODILNIK: mlekomátov RODILNIK: mladol tnosti DAJALNIK: mlekomátoma DAJALNIK: mladol tnostma tudi mladol tnostima TOŽILNIK: mlekomáta TOŽILNIK: mladol tnosti MESTNIK: pri mlekomátih MESTNIK: pri mladol tnostih ORODNIK: z mlekomátoma ORODNIK: z mladol tnostma tudi z mladol tnostima množina množina IMENOVALNIK: mlekomáti IMENOVALNIK: mladol tnosti RODILNIK: mlekomátov RODILNIK: mladol tnosti DAJALNIK: mlekomátom 480 TOŽILNIK: mlekomáte ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri mlekomátih bivolja mocarela | narezana, naribana mocarela ORODNIK: z mlekomáti ▪ Izdelava bivolje mocarele v Italiji sega daleč v tonemsko preteklost. ednina ▪ Z oljem lahko pokapljamo narezano mocarelo ali IMENOVALNIK: mlekomȃt kakšno drugo vrsto sira. RODILNIK: mlekomȃta ▪ Lazanjo po vrhu prelijte z omako in posujte z DAJALNIK: mlekomȃtu naribano mocarelo. TOŽILNIK: mlekomȃt ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri mlekomȃtu paradižnik z mocarelo ORODNIK: z mlekomȃtom ▪ Obrok lahko začnemo s paradižnikom z mocarelo dvojina in baziliko. IMENOVALNIK: mlekomȃta ▪ K jedi se poda krepko začinjena paradižnikova RODILNIK: mlekomȃtov solata z mocarelo. DAJALNIK: mlekomȃtoma ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: mlekomȃta obložiti z mocarelo | potresti z mocarelo MESTNIK: pri mlekomȃtih ▪ Ponev vzamemo iz pečice in paradižnik obložimo z ORODNIK: z mlekomȃtoma mocarelo. množina ▪ Pico potresite z mocarelo, vrnite v pečico in pecite IMENOVALNIK: 20 minut. mlekomȃti ▪ Testo prekrijemo z mocarelo, med rezinami pa naj RODILNIK: mlekomȃtov bodo majhni razmaki. DAJALNIK: mlekomȃtom TOŽILNIK: mlekomȃte ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku mocarela iz bivoljega mleka MESTNIK: pri mlekomȃtih ▪ Če uporabimo mocarelo iz bivoljega mleka, smo iz ORODNIK: z mlekomȃti sicilijanske jedi naredili južnoitalijansko. IZVOR ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Pecite v srednje vroči pečici, dokler se mocarela kakor polj. mlekomat, češ. mlékomat iz ↑mleko + popolnoma ne stopi. ↑(avto)mat ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Najprej smo ponudili hladne jedi, in sicer mocarelo mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik s paradižnikom. ženskega spola [mocaréla] ⏵ priredna zveza POMEN mocarela in bazilika, mocarela in paradižnik sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega ▪ Postregla sem narezan paradižnik in mocarelo, ki mleka, po izvoru iz Italije sem ju malo posolila. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Solato sestavljajo paradižnik, mocarela in bazilika. hlebček mocarele | kockica, rezina mocarele | kroglice mocarele | koščki mocarele IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Hlebček mocarele narežite na kocke. jakostni ▪ Na vsak zvitek damo rezino mocarele in pečemo [mocaréla] toliko časa, da se sir stopi. IPA: [mɔtsaˈɾeːla] ▪ Juho nalijte v krožnike ali skodelice, potresite s tonemski koščki mocarele in pokapljajte s preostalim olivnim [mocar la] oljem. IPA: [mɔtsaɾéːlà] ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku VZOREC n dag, n g mocarele jakostno ▪ Paradižnik in 50 g mocarele narežemo na rezine, ednina pokapljamo z oljem, solimo in dodamo žličko IMENOVALNIK: mocaréla bazilike. RODILNIK: mocaréle ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: mocaréli dodati mocarelo | narezati mocarelo | odcediti TOŽILNIK: mocarélo mocarelo MESTNIK: pri mocaréli ▪ V omako vložimo zrezke in jih podušimo, na koncu ORODNIK: z mocarélo dodamo še mocarelo. dvojina ▪ Mocarelo odcedite in narežite na rezine. IMENOVALNIK: mocaréli 481 RODILNIK: mocarél ▪ Izdelovanje mohanta daje dodaten zaslužek DAJALNIK: mocarélama manjšim hribovskim in gorskim kmetijam. TOŽILNIK: mocaréli MESTNIK: pri mocarélah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z mocarélama jakostni množina [móhant] IMENOVALNIK: mocaréle IPA: [ˈmoːxant] RODILNIK: mocarél tonemski DAJALNIK: mocarélam [m hant] TOŽILNIK: mocaréle IPA: [móːxànt] MESTNIK: pri mocarélah ORODNIK: z mocarélami VZOREC tonemsko jakostno ednina ednina IMENOVALNIK: mocar la IMENOVALNIK: móhant RODILNIK: mocar le RODILNIK: móhanta DAJALNIK: mocar li DAJALNIK: móhantu TOŽILNIK: mocar lo TOŽILNIK: móhant MESTNIK: pri mocar li MESTNIK: pri móhantu ORODNIK: z mocar lo ORODNIK: z móhantom dvojina dvojina IMENOVALNIK: mocar li IMENOVALNIK: móhanta RODILNIK: mocar l RODILNIK: móhantov DAJALNIK: mocar lama DAJALNIK: móhantoma TOŽILNIK: mocar li TOŽILNIK: móhanta MESTNIK: pri mocar lah MESTNIK: pri móhantih ORODNIK: z mocar lama ORODNIK: z móhantoma množina množina IMENOVALNIK: mocar le IMENOVALNIK: móhanti RODILNIK: mocar l RODILNIK: móhantov DAJALNIK: mocar lam DAJALNIK: móhantom TOŽILNIK: mocar le TOŽILNIK: móhante MESTNIK: pri mocar lah MESTNIK: pri móhantih ORODNIK: z mocar lami ORODNIK: z móhanti tonemsko IZVOR ednina ↑mozzarella IMENOVALNIK: m hant RODILNIK: m hanta móhant móhanta samostalnik moškega spola [móhant] DAJALNIK: m hantu P TOŽILNIK: OMEN m hant mazav mehki sir iz kravjega mleka, ostrega vonja MESTNIK: pri m hantu in pikantnega okusa, ki ga tradicionalno ORODNIK: z m hantom dvojina izdelujejo v Bohinju IMENOVALNIK: m hanta ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: bohinjski mohant m hantov DAJALNIK: ▪ V Sloveniji so med drugim zaščitili tudi bohinjski m hantoma mohant. TOŽILNIK: m hanta ▪ Po odločitvi za ekološko kmetovanje je glavna MESTNIK: pri m hantih dejavnost družine ostala živinoreja, pridelava mleka, ORODNIK: z m hantoma skute ter seveda slavnega mohanta. množina IMENOVALNIK: m hanti ⏵ sam. beseda + sam. beseda sir mohant RODILNIK: m hantov ▪ Posebnost je zaščiteni sir mohant, njegov okus pa DAJALNIK: m hantom zanesljivo ne bo všeč vsakemu. TOŽILNIK: m hante MESTNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku pri m hantih ORODNIK: z m hanti 482 oprašiti, poprašiti, posipati, posuti, potresti z moko | IZVOR zgostiti z moko | zmešati z moko prevzeto iz koroško nem. màchet ‛sir za mazanje’, ▪ Rakove repke malo poprašimo z moko in jih na iz knjiž. nem. machen ‛delati’, izhodiščni pomen je hitro ocvremo v vročem olju. *‛kar je narejeno, pripravljeno’ ▪ Vzhajano testo zvrnemo na desko, potresemo z moko, in ga razvaljamo za prst na debelo. móka ▪ Nastalo omako zgostimo s koruzno moko, ki smo móke samostalnik ženskega spola [móka] jo gladko razmešali v nekaj žlicah hladne vode. P OMEN 1. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku mleta zrna, semena zlasti žit za pripravo živil izdelki, jedi, testenine, živila iz moke | kruh iz moke | ⏵ prid. beseda + sam. beseda pecivo iz moke ajdova, koruzna, pirina, pšenična, ržena moka | ▪ Ogljikohidratna živila iz polnozrnate moke zasedajo brezglutenska moka | domača, sveža moka | fina, pomembno mesto v zdravi prehrani. prečiščena, rafinirana moka | gorčična, riževa, sojina ▪ Kruh iz pirine moke je mehkejši od pšeničnega in moka | krušna moka | mleta, zmleta moka | namenska tudi lažje prebavljiv. moka | presejana moka | (ekološko) pridelana moka ▪ Pri peki kruha in peciva iz ekološko pridelane ▪ Pšenični moki dodajamo tudi sojino moko, ki se polnovredne moke ne uporabljam jajc. zelo dobro dopolnjuje z ovsom in pirino moko. ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ▪ Postrvi povaljajte v koruzni moki in jih na oljčnem povaljati v moki olju hrustljavo zapecite. ▪ Postrvi povaljajte v koruzni moki in jih na oljčnem ▪ Krušna moka je bila ponavadi zmes rži, ajde in olju hrustljavo zapecite. koruze. ▪ Zrezek zvijemo in paniramo v moki, jajcu in ▪ S kuhalnico primešamo presejano moko. drobtinah. ▪ V trgovini je poleg svežega sadja in zelenjave na voljo tudi kruh iz ekološko pridelane moke. ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku zmleti v moko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Semena bodo najprej posušili, nato zmleli v moko cena moke | lonček, skodelica, vreča, žlica, žlička ali zdrob. moke | mešanica moke | mletje, sejanje moke | tip, ▪ Maščobo s prsti vtremo v moko, da dobimo vrsta moke drobtinasto zmes. ▪ Začinite in z žličko moke zgostite omako. ▪ Rumenjakovi masi dodamo sneg, nanj presejemo ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku moka za delovno površino | moka za kruh | moka za mešanico moke in previdno zmešamo. peko (kruha) ▪ Mlinček je namenjen mletju moke za sprotno ▪ Če boste med valjanjem porabili manj moke za uporabo. delovno površino, bodo piškoti rahlejši. ▪ Zrak pride v testo pri sejanju moke, nato pa še pri ▪ Moka za kruh mora biti drobno zmleta, da dobimo gnetenju ali stepanju. rahel, dobro prebavljiv, polnovreden kruh. ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v ▪ Moko za peko je kupovala v mlinu, ne v trgovini. rodilniku n dag, n g, n kg moke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku | n gramov, n kilogramov, n moka tip n ton moke ▪ Moka tip 500 je iz srednjega dela žitnega zrna, ima ▪ Za torto sta porabili tri kilograme moke, dva veliko škroba, malo beljakovin in malo mineralnih kilograma sladkorja in devetdeset jajc. snovi. ▪ V skledo stresemo 20 dag moke, tri jajca, sol in približno tri žlice vode, da dobimo srednje gosto ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku testo. moka tipa n ▪ Pravi polnozrnat kruh je izdelan iz moke tipa 1250 ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku in vsebuje veliko zdravih vlaknin. dati KAM, dodati, dodajati moko | mleti moko | pomešati, primešati, umešati, vmešati, zamešati ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku moko moka iz mlina | prepražiti, zarumeniti moko | presejati moko | stresti, vsuti moko ▪ Moko iz mlina najpogosteje uporabljajo za pripravo | vsebovati moko ▪ Krompir pretlačimo in mu dodamo moko. domačih žgancev, ker je najboljša. ▪ V posodi presejemo moko, naredimo jamico in v ⏵ sam. beseda + brez + sam. beseda v rodilniku njej vzhajamo kvas. moka brez glutena ▪ Za zgostitev na olju in slanini prepražimo čebulo in ▪ V tem pecivu so samo moka brez glutena, mandlji moko. in javorjev sirup. ▪ Ko voda zavre, vanjo hkrati vsujemo vso moko. ⏵ priredna zveza moka in jajca, moka in pecilni prašek, moka in ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku sladkor, moka in sol, moka in voda 483 ▪ Dodamo moko in sladkor. IMENOVALNIK: m ka ▪ Mleku dodajte rumenjake in moko ter dobro RODILNIK: m ke premešajte. DAJALNIK: m ki 1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih TOŽILNIK: m ko energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za MESTNIK: pri m ki pripravo živil ORODNIK: z m ko ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina krompirjeva moka | kokosova, rožičeva moka | IMENOVALNIK: m ki sladkorna moka | škrobna moka RODILNIK: m k ▪ Krompirjevo moko ali koruzni škrob z malo vode DAJALNIK: m kama zmešamo v gladko kremo in jo primešamo zmesi v TOŽILNIK: m ki posodi. MESTNIK: pri m kah ▪ Ko testo vzhaja, dodamo vanj sadje, ki smo ga ORODNIK: z m kama posuli z rožičevo moko, in vse dobro pregnetemo. množina ▪ Pečen biskvit potresemo s sladkorno moko. IMENOVALNIK: m ke 2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem RODILNIK: m k ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: m kam apnenčeva, kamena, kamninska moka TOŽILNIK: m ke ▪ Peč za apno bodo preuredili v mlevnico in silos za MESTNIK: pri m kah apnenčevo moko. ORODNIK: z m kami ▪ Težkim tlom dodamo kamninsko moko, vse tipe tal pa obogatimo s kakovostnim organskim gnojilom. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE bela moka jakostni moka, navadno pšenična, ki vsebuje majhno [móka] količino otrobov IPA: [ˈmoːka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski presejana bela moka | pšenična bela moka [m ka] ▪ Pšenični beli moki smo dodali krompirjeve kosmiče, IPA: [mòːká] ki podaljšujejo svežino in dajejo poseben okus kruhu. VZOREC ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostno žlica, žlička bele moke ednina ▪ Dodajte žličko bele moke, premešajte in pustite, IMENOVALNIK: móka da se popraži. RODILNIK: móke ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v DAJALNIK: móki rodilniku TOŽILNIK: móko n dag, n g bele moke MESTNIK: pri móki ▪ Pirino testo zamesimo iz 120 g bele moke, 80 g ORODNIK: z móko pirine moke, 9 g kvasa in ščepa soli. dvojina ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: móki izdelki iz bele moke | kruh, pecivo iz bele moke | RODILNIK: mók testenine iz bele moke DAJALNIK: mókama ▪ Beli kruh in testenine iz bele moke vsebujejo malo TOŽILNIK: móki vlaknin. MESTNIK: pri mókah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku ORODNIK: z mókama bela moka tip n množina ▪ Za peko raznih vrst keksov in biskvitov IMENOVALNIK: móke priporočamo uporabo pšenične bele moke tip 500 in RODILNIK: mók tip 400. DAJALNIK: mókam TOŽILNIK: móke črna moka MESTNIK: pri mókah moka, navadno pšenična, ržena, ki vsebuje veliko ORODNIK: z mókami količino otrobov tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina pšenična črna moka 484 ▪ Izbrali so pirin mešani kruh iz biološko pridelane ▪ Že šest let za hranjenje rib ne uporabljamo kostne pirine polnozrnate moke in bio pšenične črne moke. moke. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Včasih smo tudi sami brez slabih občutkov kruh iz črne moke | testenine iz črne moke uporabljali kostno moko za kompost. ▪ Uživajmo polnozrnat kruh in kruh iz črne moke. ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku rodilniku črna moka tip n ▪ Za uničenje približno sedem tisoč ton kostne moke ▪ Iz 100 kilogramov pšenice vam vrnejo 70 iz teh skladišč je ministrstvo za okolje in prostor kilogramov črne moke tip 1000. Moko lahko v mlinu sklenilo pogodbo s švicarskim podjetjem, ki ima v tudi kupite. lasti nekaj sežigalnic v Nemčiji. ⏵ prid. beseda + sam. beseda durum moka glej moka durum ▪ Problem ostaja z že uskladiščeno kostno moko, ki moka iz pšenice durum, ki se uporablja zlasti za je v termoelektrarni ne morejo sežigati, ker je testenine strjena. ▪ V zadnjih tednih prihaja do pocenitev surovin, znižala se je cene durum moke, iz katere proizvajamo kostno-mesna moka testenine. nekdaj termično obdelani in posušeni zmleti klavniški odpadki, zlasti kot krmilo; SIN.: nekdaj enotna moka mesno-kostna moka moka, navadno pšenična, ki vsebuje srednjo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku količino otrobov; ▪ Med okoljskimi vprašanji, ki jih bo treba rešiti, sta SIN.: polbela moka ▪ Če bomo dodali testu iz enotne moke malo bele, bo tudi toplotna obdelava klavnih odpadkov in sežig bolj rahlo, ne da bi to bistveno vplivalo na njegovo kostno-mesne moke ter živalskih maščob. hranilno vrednost. ▪ Za razširitev BSE naj bi bila kriva uporaba kostno- mesne moke v prehrani govedi. gladka moka fino mleta moka; krvna moka SIN.: mehka moka, navadna moka ⏵ prid. beseda + sam. beseda nekdaj termično obdelana in posušena zmleta ▪ Za kekse je preizkušeno najboljša bela gladka živalska kri, zlasti kot krmilo moka. ▪ Nedovoljena je uporaba sintetičnih pesticidov in ▪▪▪ mineralnih gnojil, prav tako je prepovedano krmljenje ▪ V vodo zakuhamo 10 dekagramov gladke moke in živali s kostno in krvno moko ter drugimi živalskimi mešamo tako dolgo, da nastane gladek cmok. ostanki. ▪ Večina med nami še vedno kupuje ostro in gladko moko – če pa želimo speči kaj posebnega, se mehka moka odločimo za katero od namenskih. fino mleta moka; SIN.: gladka moka, navadna moka ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v graham moka rodilniku moka, navadno pšenična, iz celotnih zrn, skupaj n dag, n g mehke moke z otrobi; ▪ Testenine za lazanjo kupimo ali pa testo SIN.: polna moka, polnovredna moka, polnozrnata moka pognetemo iz 30 dag mehke moke, pol žličke soli, ▪ Uživanje kruha iz črne in graham moke je poldruge žlice olivnega olja, dveh jajc in treh žlic priporočljivo, saj vsebujeta več prehranskih vlaknin, vode. vitaminov in mineralov kot denimo beli. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku žlica mehke moke kostna moka ▪ V kozici segrejemo olje, dodamo sesekljano čebulo in česen ter papriko v prahu, žlico mehke moke in nekdaj termično obdelane in posušene zmlete živalske kosti, zlasti kot krmilo nazadnje še zelje. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ V Sloveniji sta prepovedana uvoz kostne moke in mesna moka krmljenje z njo. nekdaj termično obdelani in posušeni zmleti ▪ Pogodbeni rok za skladiščenje kostne moke je klavniški odpadki brez kosti, zlasti kot krmilo potekel oktobra, vendar je bil z aneksom podaljšan ▪ Od konca decembra 2000 v nobenih krmnih do konca novembra. mešanicah ni več mesne moke. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Proizvodnja se je podražila tudi zaradi nadomeščanja mesne moke s sojo. 485 ▪ Za vabo so dali liter vode z dodatkom 100 g ribje, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku krvne ali mesne moke. lonček, žlica ostre moke ▪ Dobro premešamo 2 dl mleka, 5 zvrhanih žlic ostre mesno-kostna moka moke in 1 jajce. nekdaj termično obdelani in posušeni zmleti ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku klavniški odpadki, zlasti kot krmilo; SIN.: nekdaj obsuti, potresti z ostro moko kostno-mesna moka ▪ Model namažemo z maslom in obsujemo z ostro ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku moko. ▪ Dosedanji poizkusi strokovnjakov ne opozarjajo na ▪ Prt potresemo z ostro moko in nato na njem z posebne nevarnosti sežiga mesno-kostne moke in rokami previdno razvlečemo testo. maščob. ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ▪ S prepovedjo uporabe mesno-kostne moke v povaljati v ostri moki prehrani živali so bolezen norih krav po svetu močno ▪ Pred peko ribe povaljamo v ostri moki, da obdržijo zajezili. obliko. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Občinski svetniki so na decembrskem zasedanju dodati ostro moko soglašali, da sme termoelektrarna tudi letos sežigati ▪ Margarino raztopimo, dodamo ostro moko in mesno-kostno moko. zalijemo z vročim mlekom. ▪ Od veterinarske uprave je dodatno zahteval, naj pridobi vsa pisna zagotovila iz omenjenih držav, da perna moka v prehrani prašičev ne uporabljajo mesno-kostne nekdaj obdelano in posušeno zmleto perje moke. perutnine, zlasti kot krmilo ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Ker naj bi bila v skladišču sporna vsa perna moka, ▪ Povpraševanje po govejem mesu se je zmanjšalo ga bodo izpraznili. kljub zagotovilu, da naši kmetje goveda ne krmijo z ▪ Vse do prepovedi so obdelano perno moko v celoti mesno-kostno moko. porabili za proizvodnjo krmnih mešanic. ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku polbela moka ▪ V naslednjih dneh naj bi poskusno zažgali okrog 44 moka, navadno pšenična, ki vsebuje srednjo ton mesno-kostne moke. količino otrobov; SIN.: enotna moka ▪ Testo zamesijo iz pšenične polbele moke ter ga moka durum tudi durum moka dolgo pustijo zoreti v ravno prav toplem prostoru. moka iz pšenice durum, ki se uporablja zlasti za ▪ Svetujemo, da zaradi večje hranilne vrednosti testenine izberete kruh iz črne ali polbele moke, vendar naj bo ▪ Izberemo kakovostne, sveže italijanske testenine, ki skorja čim manj zapečena. so iz čiste moke durum. polnovredna moka navadna moka moka, navadno pšenična, iz celotnih zrn, skupaj fino mleta moka; SIN.: gladka moka, mehka moka z otrobi; SIN.: graham moka, polnozrnata moka ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku žlica navadne moke izdelki iz polnovredne moke | kruh iz polnovredne ▪ Zgostimo s podmetom iz vode in žlice polnovredne moke | testenine iz polnovredne moke ali navadne moke, še malo pokuhamo. ▪ Za zajtrk so priporočeni krušni izdelki iz ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v polnovredne moke, lahko tudi z dodatki raznih rodilniku semen. n g navadne moke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Če ne kupite posebne moke za peko, dodajte 225 žlica polnovredne moke g navadne moke in 10 g pecilnega praška. ▪ Za omlete potrebujemo polovico skodelice polnovredne moke s ščepcem pecilnega praška. ostra moka ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v grobo mleta moka rodilniku ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v n dag, n g polnovredne moke rodilniku ▪ Za testo potrebujete 300 g polnovredne moke, dve n dag, n g ostre moke žlički pecilnega praška, 80 g trstnega sladkorja in ▪ Dodamo približno 250 g ostre moke in 2 jajci ter 125 g masla. zamesimo krompirjevo testo. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 486 pšenična polnovredna moka | pirina polnovredna opisuje situacijo, ko je razvidno, da se napovedi, moka želje, pričakovanja ne bodo uresničili, da ▪ Potrebujete 150 g pirine ali pšenične polnovredne prizadevanje ne bo uspešno moke in 150 g masla. ▪ Vse bolj se dozdeva, da so sedanji lastniki mislili, kakšne dobičke bodo kovali na račun dvorca. Toda polnozrnata moka vsak pameten človek ve, da iz te moke ne bo kruha. V moka, navadno pšenična, iz celotnih zrn, skupaj stavbe je treba vlagati mnogo denarja, prinesejo pa z otrobi; SIN.: graham moka, polnovredna moka zelo malo ali nič. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku izdelki iz polnozrnate moke | kruh iz polnozrnate Kruha ne naredi moka, ampak roka. moke | testenine iz polnozrnate moke opisuje situacijo, v kateri je za dosego, izdelavo ▪ Namesto belega kruha pripravimo izdelke iz česa, pomembno znanje, spretnost, vložen trud polnozrnate moke, namesto sladkarij sadje. ▪ Pri mesenju lahko naredimo kar precej napak, ki so ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v posledica neznanja in nedoslednosti, kar potrjuje tudi rodilniku pregovor, ki pravi: »Kruha ne naredi moka, ampak n dag in n g polnozrnate moke roka.« ▪ Dodaš 150 ml mleka, nekaj vanilje in 170 g polnozrnate moke. IZVOR ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. žlica polnozrnate moke muká, češ. mouka < pslov. * mǫka < ide. ▪ Zgostimo z žličko polnozrnate moke in smetano, če * monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz * menHk- ‛tlačiti, je jed pregosta, prilijemo še malo vode. stiskati, gnesti, tolči’ ⏵ prid. beseda + sam. beseda pirina polnozrnata moka | pšenična polnozrnata móps moka mópsa samostalnik moškega spola [móps] ▪ Sladice pripravljajte iz polovice fino mlete POMEN kokosove moke in polovice pirine polnozrnate manjši pes s krepkim telesom svetlejše ali črne moke. barve, kratkim zavitim repom in ploskim gobcem ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ribja moka ▪ Mopsi izvirajo iz Kitajske, kjer so veljali za dvorne krmilo iz termično obdelanih in posušenih zmletih pse. rib ▪ Mopsi imajo težavo, da se zelo hitro zredijo. ▪ Vaba je na zunaj videti kot velik briket iz ribje moke, ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku v katerem je skrita ampula s cepivom. ▪ Mopsa je zagledala v televizijski reklami in se ▪ V teh dneh je v ribjih jatah ogromno mladih sardel zaljubila v to pasmo. in sardonov, ki so primerni samo za predelavo v ribjo ▪ Svojega mopsa je odpeljal k veterinarju. moko. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ »Dihala sva v istem ritmu, igral je bolnika in mi bil zmesna moka v veliko oporo,« hvali svojega prisrčnega mopsa. moka iz dveh ali več vrst žit ▪ Sprehajal je dva psa, orjaškega rotvajlerja in majčkenega mopsa. ▪ Kruh so običajno pekli iz zmesne moke: pšenice, pire, rži idr. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Testu iz zmesne moke so dodane le rozine, ▪ Precej je naraslo število mopsov, kar je zasluga redkokdaj tudi drugo suho sadje. nekaterih prizadevnih vzrediteljev. F IZGOVOR IN OBLIKE RAZEOLOGIJA jakostni bel kot moka [móps] izrazito bele barve IPA: [ˈmoːps] ▪ Pesek je droben in bel kot moka, na plažo vodi lesen tonemski most, obraščajo jo mangrove. [m ps] ▪ Če bi ga klasično orisali, bi bil njegov portret videti IPA: [móːps] takle: polt, bela kot moka, na čelo so mu padali prav tako beli prameni las. VZOREC jakostno Iz te moke ne bo kruha. ednina IMENOVALNIK: móps 487 RODILNIK: mópsa ▪ Ljudje najraje naročajo krožnik, na katerem so DAJALNIK: mópsu zgolj tri različne vrste bivolje mozzarelle. TOŽILNIK: mópsa ▪ Načeto mozzarello ali beli sir je najbolje hraniti v MESTNIK: pri mópsu lastni mlečnati tekočini ali v mleku. ORODNIK: z mópsom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku dvojina sir mozzarella IMENOVALNIK: mópsa ▪ Mesto Caserta je najbolj znano po pridelavi sira RODILNIK: mópsov mozzarella. DAJALNIK: mópsoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: mópsa ▪ Jajčevce obložimo z rezinami mozzarelle in pekač MESTNIK: pri mópsih za pet minut postavimo nazaj v pečico. ORODNIK: z mópsoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina ▪ Če sadni kupi dodamo svež kravji sir ali IMENOVALNIK: mópsi mozzarello, lahko z njo nadomestimo obrok. RODILNIK: mópsov DAJALNIK: mópsom IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: mópse jakostni MESTNIK: pri mópsih [mocaréla] ORODNIK: z mópsi IPA: [mɔtsaˈɾeːla] tonemsko tonemski ednina [mocar la] IMENOVALNIK: m ps IPA: [mɔtsaɾéːlà] RODILNIK: m psa DAJALNIK: m psu VZOREC TOŽILNIK: m psa ednina MESTNIK: pri m psu IMENOVALNIK: mozzarella ORODNIK: z m psom jakostni [mocaréla] dvojina tonemski [mocar la] IMENOVALNIK: m psa RODILNIK: mozzarelle RODILNIK: m psov jakostni [mocaréle] DAJALNIK: m psoma tonemski [mocar le] TOŽILNIK: m psa DAJALNIK: mozzarelli MESTNIK: pri m psih jakostni [mocaréli] ORODNIK: z m psoma tonemski [mocar li] množina TOŽILNIK: mozzarello IMENOVALNIK: m psi jakostni [mocarélo] RODILNIK: m psov tonemski [mocar lo] DAJALNIK: m psom MESTNIK: pri mozzarelli TOŽILNIK: m pse jakostni [pri mocaréli] MESTNIK: pri m psih tonemski [pri mocar li] ORODNIK: z m psi ORODNIK: z mozzarello jakostni [z mocarélo] IZVOR tonemski [z mocar lo] prevzeto prek nem. Mops in niz. mop iz star. niz. dvojina moppen ‛kremžiti se, delati zlovoljen obraz’ IMENOVALNIK: mozzarelli jakostni [mocaréli] mozzarella tonemski [mocar li] mozzarelle; glej mocaréla samostalnik RODILNIK: mozzarell ženskega spola [mocaréla] jakostni [mocarél] POMEN tonemski [mocar l] sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega DAJALNIK: mozzarellama mleka, po izvoru iz Italije jakostni [mocarélama] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski [mocar lama] bivolja mozzarella | narezana mozzarella TOŽILNIK: mozzarelli ▪ Rezine jajčevcev obložite z lisičkinim nadevom in jakostni [mocaréli] narezano mozzarello. tonemski [mocar li] 488 MESTNIK: pri mozzarellah ednina jakostni [pri mocarélah] IMENOVALNIK: možáča tonemski [pri mocar lah] RODILNIK: možáče ORODNIK: z mozzarellama DAJALNIK: možáči jakostni [z mocarélama] TOŽILNIK: možáčo tonemski [z mocar lama] MESTNIK: pri možáči množina ORODNIK: z možáčo IMENOVALNIK: mozzarelle dvojina jakostni [mocaréle] IMENOVALNIK: možáči tonemski [mocar le] RODILNIK: možáč RODILNIK: mozzarell DAJALNIK: možáčama jakostni [mocarél] TOŽILNIK: možáči tonemski [mocar l] MESTNIK: pri možáčah DAJALNIK: mozzarellam ORODNIK: z možáčama jakostni [mocarélam] množina tonemski [mocar lam] IMENOVALNIK: možáče TOŽILNIK: mozzarelle RODILNIK: možáč jakostni [mocaréle] DAJALNIK: možáčam tonemski [mocar le] TOŽILNIK: možáče MESTNIK: pri mozzarellah MESTNIK: pri možáčah jakostni [pri mocarélah] ORODNIK: z možáčami tonemski [pri mocar lah] tonemsko ORODNIK: z mozzarellami ednina jakostni [z mocarélami] IMENOVALNIK: možáča tonemski [z mocar lami] RODILNIK: možáče DAJALNIK: možáči IZVOR TOŽILNIK: možáčo prevzeto iz it. mozzarella, iz mozza ‛vrsta svežega MESTNIK: pri možáči sira’ iz mozzare ‛odrezati’ ORODNIK: z možȃčo dvojina možáča možáče samostalnik ženskega spola [možáča] IMENOVALNIK: možáči POMEN RODILNIK: možȃč DAJALNIK: možáčama slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo nekatere stereotipne moške telesne, vedenjske lastnosti TOŽILNIK: možáči MESTNIK: pri možáčah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Če vas skrbi, da boste z intenzivno vadbo postale ORODNIK: z možáčama mišičaste možače, se lahko odločite za metode, ki so množina kombinacija karatejskih ali boksarskih udarcev ter IMENOVALNIK: možáče aerobne koreografije. RODILNIK: možȃč ▪ Se sprašujete, ali bo ženska prihodnosti v DAJALNIK: možáčam odsotnosti moške opore postala nekakšna TOŽILNIK: možáče samozadostna in trdoživa možača? Kje pa! MESTNIK: pri možáčah ▪▪▪ ORODNIK: z možáčami ▪ Ne vem, zakaj se morajo vse ženske, ki vstopijo v politiko, spremeniti v možače. IZVOR ↑mož IZGOVOR IN OBLIKE jakostni mróž mróža samostalnik moškega spola [mróš mróža] [možáča] POMEN IPA: [mɔˈʒaːtʃa] večji sesalec valjastega telesa z daljšimi okli in tonemski brki, ki živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Odobenus [možáča] rosmarus IPA: [mɔʒàːtʃá] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Mroži so izrazito socialne živali in skrbijo drug za VZOREC drugega oziroma za širšo skupnost. jakostno 489 ▪ Mroži se hranijo z nevretenčarji, ki živijo na RODILNIK: mr žev morskem dnu. DAJALNIK: mr žem ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: mr že mroži in tjulnji MESTNIK: pri mr žih ▪ V nasprotju z drugimi vodnimi sesalci se ORODNIK: z mr ži plavutonožci, kamor spadajo tjulnji in mroži, niso popolnoma odrekli kopnemu. IZVOR prevzeto prek češ. mrož in rus. mórž iz lap. morša IZGOVOR IN OBLIKE jakostni namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje] [mróš mróža] POMEN IPA: [ˈmɾoːʃ ˈmɾoːʒa] izhodiščna delovna površina na zaslonu z tonemski osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, [mr š mr ža] elektronske naprave IPA: [mɾóːʃ mɾóːʒà] ⏵ prid. beseda + sam. beseda V celotno namizje ZOREC | okensko namizje | računalniško jakostno namizje ednina ▪ Z zavrnitveno tipko se lahko kadar koli vrnemo v osnovno namizje, če se izgubimo v menijih. IMENOVALNIK: mróž ▪ Z nekaj truda bo prosto dostopno okensko namizje RODILNIK: mróža v celoti poslovenjeno. DAJALNIK: mróžu ▪ Do programa lahko dostopamo neposredno z TOŽILNIK: mróža našega računalniškega namizja, in sicer tako, da MESTNIK: pri mróžu ustvarimo bližnjico zanj. ORODNIK: z mróžem dvojina ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku bližnjica, ikona na namizju | mapa na namizju | okno IMENOVALNIK: mróža na namizju RODILNIK: mróžev ▪ Podokno z opravili se odpre vsakič, ko zaženete DAJALNIK: mróžema program prek menuja Start ali z bližnjico na TOŽILNIK: mróža namizju. MESTNIK: pri mróžih ▪ Večina ikon na namizju se ob dvokliku odpre v ORODNIK: z mróžema okna. množina ▪ Obe skripti skopiramo v novo mapo na namizju. IMENOVALNIK: mróži ▪ Opravilna vrstica lahko pomaga pri hitrem RODILNIK: mróžev organiziranju vseh odprtih oken na namizju. DAJALNIK: mróžem ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: mróže imeti KAJ na namizju | klikniti na namizju | pojaviti se MESTNIK: pri mróžih na namizju ORODNIK: z mróži ▪ Ikone, ki jih imate na namizju, vam omogočajo tonemsko dostop do določenih programov in sestavnih delov ednina računalnika. IMENOVALNIK: mr ž ▪ Teme lahko izbiramo tako, da na namizju kliknemo RODILNIK: mr ža z desno tipko, izberemo Lastnosti in v razdelku DAJALNIK: mr žu Teme brskamo po seznamu tem, ki so nameščene v TOŽILNIK: mr ža računalniku. MESTNIK: pri mr žu ▪ Če okno pomanjšate, se lahko ikona pojavi na ORODNIK: z mr žem namizju ali pa v upravni vrstici, odvisno od dvojina upravljavca oken, ki ga trenutno uporabljate. IMENOVALNIK: mr ža ▪ Zaradi hitrejšega zagona boste na namizju izdelali RODILNIK: mr žev še bližnjico do programčka. DAJALNIK: mr žema ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: mr ža postaviti KAJ na namizje MESTNIK: pri mr žih ▪ Nekateri programi med namestitvijo postavijo na ORODNIK: z mr žema namizje bližnjice, ki vsebujejo tudi puščice. množina IMENOVALNIK: mr ži 490 ▪ Element lahko namestimo na namizje, vendar ga RODILNIK: namízja ne moremo uporabljati, dokler ga ne vključimo tako, DAJALNIK: namízju da v njegovo okence postavimo kljukico. TOŽILNIK: namízje ▪ Desnokliknite datoteko ali mapo in jo s pritisnjenim MESTNIK: pri namízju miškinim gumbom povlecite na namizje. ORODNIK: z namízjem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina del namizja | nastavitve namizja | ozadje namizja | IMENOVALNIK: namízji prikaz namizja RODILNIK: namízij ▪ Določenih delov namizja na robu zaslona zaradi DAJALNIK: namízjema osnovne nastavitve ne vidimo. TOŽILNIK: namízji ▪ Uporabimo lahko sistemska pravila, s katerimi MESTNIK: pri namízjih uveljavljamo nastavitve in omejitve za uporabnike in ORODNIK: z namízjema jim preprečimo, da bi si sami spreminjali nastavitve množina namizja. IMENOVALNIK: namízja ▪ Za ozadje namizja lahko poleg lastnih slik RODILNIK: uporabimo privzeto animirano ozadje. namízij DAJALNIK: ▪ Dve tipki sta namenjeni zagonu računala ter namízjem TOŽILNIK: prikazu namizja, zadnja pa zaustavitvi sistema. namízja MESTNIK: pri namízjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku namizje računalnika ORODNIK: z namízji tonemsko ▪ Ker je zaslon telefona premajhen za prikaz celotne zaslonske slike ali namizja računalnika, to razdeli na ednina več manjših delov. IMENOVALNIK: namȋzje RODILNIK: namȋzja ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ozadje za namizje DAJALNIK: namȋzju ▪ Program ne omogoča samo zajemanja zaslonske TOŽILNIK: namȋzje slike, ampak tudi možnost, da jo shranimo v MESTNIK: pri namȋzju odložišče in uporabimo kot ozadje za namizje. ORODNIK: z namȋzjem dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Operater lahko obiskovalcu spletne strani pokaže IMENOVALNIK: namȋzji tudi svoje namizje in mu tako učinkoviteje predstavi RODILNIK: namȋzij izdelek ali storitev. DAJALNIK: namȋzjema ▪ Gonilniki znajo namizje raztegniti prek vseh TOŽILNIK: namȋzji monitorjev, prikazati enako sliko na vseh ali ločeno MESTNIK: pri namȋzjih namizje za vsak monitor posebej. ORODNIK: z namȋzjema ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Ko računalnik prikličemo iz čakajočega stanja, se IMENOVALNIK: namȋzja namizje prikaže prav v takšni obliki, kot smo ga RODILNIK: namȋzij nazadnje zapustili. DAJALNIK: namȋzjem ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: namȋzja ▪ V kratkem bo izšla nova različica konkurenčnega MESTNIK: pri namȋzjih uporabniškega vmesnika, pri katerem bosta ORODNIK: z namȋzji izboljšana predvsem večjezična podpora in delo z namizjem. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE aktivno namizje jakostni iz računalništva namizje, ki se uporablja, ureja kot [namízje] spletna stran IPA: [naˈmiːzjɛ] ▪ S pregledovanjem spletnih strani je povezano tonemski aktivno namizje, na katero lahko postavimo poljubno [namȋzje] spletno stran, ki se sproti osvežuje. IPA: [namíːzj ] ▪ Uporabniški vmesnik zajema aktivno namizje, na katerem so zbrane prav vse najpogosteje rabljene VZOREC funkcije in iskane informacije. jakostno ▪ Z aktivnim namizjem nam ni treba pognati ednina brskalnika, ko želimo s spleta dobiti najnovejše IMENOVALNIK: namízje informacije. 491 rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno navidezno namizje belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. iz računalništva vsaka od nastavljivih delovnih površin Narcissus na zaslonu računalnika, elektronske naprave, ⏵ prid. beseda + sam. beseda med katerimi lahko uporabnik enostavno bela, rumena narcisa | cvetoča narcisa preklaplja; SIN.: iz računalništva virtualno namizje ▪ Na vsaki mizi so bili veliki šopki rumenih narcis. ▪ Navidezna namizja niso velika prednost zgolj za ▪ Golica je te dni polna cvetočih narcis. uporabnike, ki z računalnikom veliko delajo, priložnost ▪ Lahko se potrudite in čebulice zasadite sami ali pa so tudi za vse druge, da si delo, zabavo in interesne kupite že posajene narcise. vsebine razdelijo in uredijo po lastnem okusu in ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. željah. narcisa cveti | narcisa raste ▪ Tablični računalnik je pretežno namenjen poslovnim ▪ Narcise cvetijo na travnikih tik ob vasi in v širši uporabnikom, vsebuje pa orodja za navidezna okolici. namizja in dostop do vrste aplikacij za sodelovanje in ▪ Spomladi na travnikih pod sedlom rastejo narcise komunikacijo. in svišč. ▪ Navideznih namizij je lahko do šestnajst, omogočajo ▪ Narcise uspevajo na različnih rastiščih, tudi v pa lažjo organizacijo oken programskih aplikacij. loncih. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku oddaljeno namizje cvet narcise | čebulica narcise iz računalništva namizje, ki omogoča dostop do ▪ Spomladi ni vrta, kjer ne bi občudovali cvetov datotek, aplikacij, programov v drugem narcis in tulipanov. računalniku, elektronski napravi ▪ Jeseni v plastični lonček posadimo nekaj čebulic ⏵ sam. beseda + do + sam. beseda v rodilniku narcis. dostop do oddaljenega namizja ▪ Rastišča narcis naj bi kosili ročno, in sicer v juniju, ▪ S programom za dostop do oddaljenega namizja ko listi uvenijo. lahko pristopamo tudi v računalnike z drugimi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku operacijskimi sistemi. ▪ Ker je bil v soboto dan žena, je vsaka posameznica ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dobila narciso. ▪ Svetovalec ima možnost povezave z oddaljenim ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku namizjem brez navzočnosti stranke, kar mu ▪ Priporočljivo je, da narcise v vrtu sadite na stalno omogoča večjo prilagodljivost delovnega časa pri mesto in jim zaradi hitrega razraščanja daste dovolj vzpostavljanju povezave. prostora. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Najbolj me je navdušil program, ki omogoča ▪ Karavank si ne moremo zamisliti brez travnikov z nadzor oddaljenega namizja osebnega računalnika. narcisami, ki maja pobelijo jeseniške rovte. ▪▪▪ ⏵ priredna zveza ▪ Gostujoča storitev je primerna za večino podjetij, saj narcise in tulipani ne zahteva nikakršnih namestitev ali nastavitev, vsaka ▪ Ko tulipani in narcise odcvetijo, cvetove povezava na oddaljeno namizje pa se vzpostavi v odrežemo. manj kot 30 sekundah. ▪ V travo posajene narcise in žafrani včasih slabo cvetijo, ker slabše prenašajo agresivne šopaste virtualno namizje travne korenine. iz računalništva vsaka od nastavljivih delovnih površin na zaslonu računalnika, elektronske naprave, IZGOVOR IN OBLIKE med katerimi lahko uporabnik enostavno jakostni preklaplja; [narcísa] SIN.: iz računalništva navidezno namizje ▪ Uporabniki lahko v dodatnem virtualnem namizju IPA: [naɾˈtsiːsa] namestijo svoje aplikacije, tudi računalniške igre. tonemski ▪ Vmesnik vsebuje 7 virtualnih namizij, ki si jih seveda [narcȋsa] lahko opremiš po svojih željah. IPA: [naɾtsíːsà] IZVOR VZOREC iz na mizi jakostno ednina narcísa IMENOVALNIK: narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa] RODILNIK: narcíse POMEN DAJALNIK: narcísi 492 TOŽILNIK: narcíso POMEN MESTNIK: pri narcísi miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ORODNIK: z narcíso ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo dvojina navzdol; primerjaj lat. Chiroptera IMENOVALNIK: narcísi ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: narcís netopir ugrizne KOGA | netopirji se hranijo, DAJALNIK: narcísama prehranjujejo | netopirji letajo, lovijo | netopirji TOŽILNIK: narcísi oddajajo zvoke, slišijo | netopirji prenašajo bolezni | MESTNIK: pri narcísah netopirji spijo, visijo | netopirji živijo KJE ORODNIK: z narcísama ▪ Podnevi netopirji spijo, obrnjeni z glavo navzdol; množina skrijejo se v votline ali drevesne dupline. IMENOVALNIK: narcíse ▪ Netopirji ponoči letajo okoli in lovijo žuželke. RODILNIK: narcís ▪ Netopirji se prehranjujejo s plodovi, nektarjem, DAJALNIK: narcísam pelodom, veliko je žužkojedov, nekateri lovijo tudi TOŽILNIK: narcíse ribe, žabe in manjše vretenčarje. MESTNIK: pri narcísah ▪ Netopirji med letom oddajajo zvoke z visoko ORODNIK: z narcísami frekvenco, ki jih človekovo uho ne zazna, sami pa tonemsko imajo čutilo, ki lovi njihov odboj od predmetov. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: narcȋsa iztrebki netopirjev | kolonija netopirjev | opazovanje RODILNIK: narcȋse netopirjev | ugriz netopirja | vrste netopirjev | življenje DAJALNIK: netopirjev narcȋsi ▪ Iztrebki netopirjev ali gvano so bogat vir hrane za TOŽILNIK: narcȋso drobne jamske živali, kot so ščurki, muhe in MESTNIK: pri narcȋsi stonoge. ORODNIK: z narcȋso dvojina ▪ V jami prezimuje srednje velika kolonija netopirjev. IMENOVALNIK: narcȋsi ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: narcȋs majhen, velik netopir | žužkojedi netopirji DAJALNIK: narcȋsama ▪ Organa zaznavata frekvence zvokov, kakršne TOŽILNIK: narcȋsi oddajajo žužkojedi netopirji, in sta povezana z živci, MESTNIK: pri narcȋsah ki vodijo v možgane. ORODNIK: z narcȋsama množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku opazovati netopirje IMENOVALNIK: narcȋse ▪ Po lestvi smo se povzpeli na vrh, kjer smo v RODILNIK: narcȋs zvoniku opazovali netopirje, ki so viseli z glavo DAJALNIK: narcȋsam navzdol, z nogami pa so se držali stropa. TOŽILNIK: narcȋse MESTNIK: pri narcȋsah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z narcȋsami jakostni [netopír] STALNE ZVEZE IPA: [nɛtɔˈpiːɾ] tonemski gorska narcisa [netopír] in [netopȋr] iz botanike narcisa z belimi cvetovi s tremi prašniki v IPA: [nɛtɔpìːɾ] in [nɛtɔpíːɾ] rumeno-oranžnem cevastem ovoju; primerjaj lat. Narcissus poeticus subsp. radiiflorus VZOREC ▪ Gorske narcise, bedenice ali ključavnice so pobelile jakostno Golico in okoliške travnike ter pašnike. ednina ▪ Zavod je predlani in lani pregledal in popisal vsa IMENOVALNIK: netopír rastišča gorske narcise v občini. RODILNIK: netopírja DAJALNIK: netopírju IZVOR TOŽILNIK: netopírja prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. MESTNIK: pri netopírju nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ ORODNIK: z netopírjem dvojina netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír] IMENOVALNIK: netopírja 493 RODILNIK: netopírjev ORODNIK: z netopȋrji DAJALNIK: netopírjema TOŽILNIK: netopírja STALNE ZVEZE MESTNIK: pri netopírjih ORODNIK: z netopírjema gladkonosi netopir množina iz zoologije netopir z manjšim nosom in večjimi ušesi, IMENOVALNIK: netopírji ki se prehranjuje zlasti z žuželkami; primerjaj lat. RODILNIK: netopírjev Vespertilionidae DAJALNIK: netopírjem ▪ Gladkonosi netopirji imajo gobček porasel z dlako, TOŽILNIK: netopírje visokofrekvenčne klice pa oddajajo skozi usta. MESTNIK: pri netopírjih ▪ Ušesa so preprosta, štrlijo narazen in so brez ORODNIK: z netopírji mesnate štrline v spodnjem kotu ušesne odprtine, ki tonemsko jo lahko vidimo pri predstavnikih družine gladkonosih ednina netopirjev. IMENOVALNIK: netopír ▪ Ali sploh kdo od odgovornih ve, da v tej zgradbi biva RODILNIK: netopírja velika kolonija ogroženih gladkonosih netopirjev? DAJALNIK: netopírju TOŽILNIK: netopírja mali netopir MESTNIK: pri netopírju 1. iz zoologije manjši netopir z zmožnostjo oddajanja ORODNIK: z netopírjem zvoka za orientacijo, ki se prehranjuje zlasti z dvojina žuželkami; primerjaj lat. Microchiroptera IMENOVALNIK: netopírja ▪ Zanimiva posebnost, ki je značilna skoraj izključno RODILNIK: netopírjev tudi netopȋrjev za male netopirje, je t. i. eholokacija – orientacija v DAJALNIK: netopírjema prostoru s pomočjo zvoka. TOŽILNIK: netopírja ▪ Večina malih netopirjev oddaja ultazvočne glasove MESTNIK: pri netopírjih tudi pri netopȋrjih skozi usta, podkovnjaki pa skozi nosnici. ORODNIK: z netopírjema ▪ Vsi v Evropi živeči netopirji sodijo med male množina netopirje. IMENOVALNIK: netopírji 2. iz zoologije majhen netopir s temno rjavo dlako, ki RODILNIK: netopírjev tudi netopȋrjev živi v Evropi, Aziji in severni Afriki; primerjaj lat. DAJALNIK: netopírjem Pipistrellus pipistrellus TOŽILNIK: netopírje ▪ Mali netopir je eden najmanjših evropskih sesalcev, MESTNIK: pri netopírjih tudi pri netopȋrjih težak je manj kot 7 g, dolžina trupa ne presega 5 cm, ORODNIK: z netopírji tudi z netopȋrji razpon kril pa znaša 20 cm. in (tonemska dvojnica) ▪ Mali netopir tehta le pet gramov in je tako majhen, tonemsko da bi ga brez težav spravili v škatlico vžigalic. ednina IMENOVALNIK: netopȋr navadni netopir RODILNIK: netopȋrja iz zoologije večji netopir s kratkim širokim gobcem in DAJALNIK: netopȋrju daljšimi širokimi uhlji, ki žuželk ne lovi med TOŽILNIK: netopȋrja letenjem; primerjaj lat. Myotis myotis MESTNIK: pri netopȋrju ▪ Naš najmanjši predstavnik je drobni netopir, saj ORODNIK: z netopȋrjem tehta le 5 gramov, sedemkrat težji pa je navadni dvojina netopir, ki je med našimi največjimi netopirji. IMENOVALNIK: netopȋrja ▪ Najprej bodo počistili podstreho cerkve, kjer je RODILNIK: netopȋrjev porodniška kolonija navadnih netopirjev. DAJALNIK: netopȋrjema TOŽILNIK: netopȋrja rjavi uhati netopir MESTNIK: pri netopȋrjih iz zoologije uhati netopir, ki leti razmeroma počasi in ORODNIK: z netopȋrjema zaradi lova podnevi uporablja zlasti vid; primerjaj lat. množina Plecotus auritus IMENOVALNIK: netopȋrji ▪ Majhen, manj kot pol grama težak oddajnik so RODILNIK: netopȋrjev namestili na rjavega uhatega netopirja in s pomočjo DAJALNIK: netopȋrjem treh sprejemnih anten v naslednjih dneh iskali in tudi TOŽILNIK: netopȋrje našli zatočišče te vrste netopirja. MESTNIK: pri netopȋrjih 494 širokouhi netopir ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku iz zoologije gladkonosi netopir s širokimi ušesi, ki živi pomanjkanje niacina | vir niacina zlasti v listnatih gozdovih; primerjaj lat. Barbastella ▪ Pomanjkanje niacina je največkrat posledica barbastellus pomanjkanja beljakovin v prehrani. ▪ Zgodaj zvečer, pogosto še pred sončnim zahodom, ▪ Zelo bogati viri niacina so jetrca, kvas, srce, se širokouhi netopirji odpravijo na lov za žuželkami. ledvičke in pusto meso. ▪ Širokouhi netopir živi v gozdnatih predelih, povsod ▪ Velikim odmerkom niacina naj se izogibajo ljudje, po Evropi pa je redek ali celo ogrožen. ki imajo bolezni jeter, protin ali peptične čire. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku uhati netopir ▪ Raziskava je pokazala, da je bilo v skupini, ki je iz zoologije gladkonosi netopir z velikimi dolgimi dobivala niacin, enajst odstotkov manj smrtnih ušesi; primerov kot v primerjalni skupini brez niacina. primerjaj lat. Plecotus ▪ Pred desetletji smo verjeli, da živi v Evropi ena sama ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v vrsta uhatega netopirja, danes vemo, da jih je rodilniku (najmanj) pet. ▪ Enajst dekagramov piščančjih prsi vsebuje 15 ▪ Uhatega netopirja zlahka prepoznamo po izredno miligramov, 11 dekagramov mečarice pa 13 velikih uhljih, katerih dolžina ustreza dvema miligramov niacina. tretjinama dolžine telesa. ⏵ priredna zveza niacin in vitamin B6 vampirski netopir ▪ Ribje meso ima veliko vitamina B, posebno niacina in vitamina B6, ki sta pomembna kot preventiva za iz zoologije manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v bolezni živčnega sistema. Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; IZGOVOR IN OBLIKE SIN.: iz zoologije vampir ▪ Vampirski netopir pije kri goveda in večjih živali. jakostni ▪ S pomočjo vampirskih netopirjev je pred časom [nijacín] razvil sredstvo za redčenje krvi. IPA: [nijaˈtsiːn] tonemski veliki netopir [nijacȋn] IPA: [nijatsíːn] iz zoologije večji netopir brez zmožnosti oddajanja zvoka za orientacijo, ki živi na tropskih in V subtropskih območjih in se prehranjuje zlasti s ZOREC jakostno sadjem, rastlinskim nektarjem ; primerjaj lat. ednina Megachiroptera IMENOVALNIK: niacín ▪ Mali netopirji se prehranjujejo samo z žuželkami in RODILNIK: svoj plen lovijo tudi s pomočjo eholokacije, veliki niacína netopirji pa se pri iskanju hrane bolj zanašajo na DAJALNIK: niacínu svoja dobro razvita vid in voh. TOŽILNIK: niacín ▪ Mali leteči pes je najmanjši predstavnik velikih MESTNIK: pri niacínu netopirjev; živi v evkaliptovih in akacijevih gozdovih; ORODNIK: z niacínom hrani se s pelodom in nektarjem številnih drevesnih dvojina vrst. IMENOVALNIK: niacína RODILNIK: niacínov IZVOR DAJALNIK: niacínoma = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. TOŽILNIK: niacína netopýr < pslov. * netopy ь, iz ide.* nek t-‛večer, MESTNIK: pri niacínih noč’ + * (s)per- ‛leteti’ ORODNIK: z niacínoma množina IMENOVALNIK: niacín niacíni niacína samostalnik moškega spola [nijacín] RODILNIK: niacínov POMEN DAJALNIK: niacínom iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja TOŽILNIK: niacíne zlasti v drobovini, mesu, manj obdelanih žitaricah MESTNIK: pri niacínih in pozitivno vpliva na celično presnovo, tvorbo in ORODNIK: z niacíni delovanje beljakovinskih celičnih struktur; SIN.: iz tonemsko biologije, iz farmacije vitamin B3 ednina 495 IMENOVALNIK: niacȋn dvojina RODILNIK: niacȋna IMENOVALNIK: njórki DAJALNIK: niacȋnu RODILNIK: njórk TOŽILNIK: niacȋn DAJALNIK: njórkama MESTNIK: pri niacȋnu TOŽILNIK: njórki ORODNIK: z niacȋnom MESTNIK: pri njórkah dvojina ORODNIK: z njórkama IMENOVALNIK: niacȋna množina RODILNIK: niacȋnov IMENOVALNIK: njórke DAJALNIK: niacȋnoma RODILNIK: njórk TOŽILNIK: niacȋna DAJALNIK: njórkam MESTNIK: pri niacȋnih TOŽILNIK: njórke ORODNIK: z niacȋnoma MESTNIK: pri njórkah množina ORODNIK: z njórkami IMENOVALNIK: niacȋni tonemsko RODILNIK: niacȋnov ednina DAJALNIK: niacȋnom IMENOVALNIK: nj rka TOŽILNIK: niacȋne RODILNIK: nj rke MESTNIK: pri niacȋnih DAJALNIK: nj rki ORODNIK: z niacȋni TOŽILNIK: nj rko MESTNIK: pri nj rki IZVOR ORODNIK: z nj rko prevzeto iz angl. niacin, okrajšano iz ni(cotinic) dvojina ac(id) ‛nikotinska kislina’ + ↑(vitam)in IMENOVALNIK: nj rki RODILNIK: nj rk njórka njórke samostalnik ženskega spola [njórka] DAJALNIK: nj rkama POMEN TOŽILNIK: nj rki pingvinu podobna vodna ptica, ki živi na obalah MESTNIK: pri nj rkah severnih morij; ORODNIK: z nj rkama primerjaj lat. Alcidae množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Njorke gnezdijo v kolonijah na strmih stenah IMENOVALNIK: nj rke otokov. RODILNIK: nj rk ▪ Kot pingvini tudi njorke večino časa preživijo v DAJALNIK: nj rkam morju in so do popolnosti prilagojene lovu rib. TOŽILNIK: nj rke MESTNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku pri nj rkah ▪ Edini zvoki, ki jih je poleg zavijanja vetrov in ORODNIK: z nj rkami butanja valov mogoče slišati, so glasovi njork in kormoranov. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE mala njorka jakostni iz zoologije manjša njorka s črno glavo in kljunom; [njórka] primerjaj lat. Alca torda ▪ Glavna hrana malih njork so manjše ribe in IPA: [ˈnjoːɾka] plankton. tonemski ▪ Skoraj pol milijona njork, triprstih galebov, lednih [nj rka] viharnikov in malih njork gnezdi v razpokah z lišaji IPA: [njóːɾkà] preraščenih klifov v prostranem naravnem rezervatu V ob valižanski obali. ZOREC jakostno ednina IZVOR prevzeto iz hrv. njȏrka, iz njòriti ‛potapljati se’, nar. IMENOVALNIK: njórka različice od nòriti RODILNIK: njórke DAJALNIK: njórki TOŽILNIK: njórko nóna nóne samostalnik ženskega spola [nóna] MESTNIK: pri njórki POMEN ORODNIK: z njórko 1. narečno primorsko babica; SIN.: babica, narečno koroško bica 496 ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: nón nona pove, reče KAJ DAJALNIK: nónam ▪ Včasih so res imeli manj in je bilo vse bolj TOŽILNIK: nóne skromno, a moja nona vedno reče, smo se pa imeli MESTNIK: pri nónah bolj radi in bolj lepo kot sedaj. ORODNIK: z nónami ▪ Moja pokojna nona bi jim to lahko povedala tonemsko zastonj, pa je bila brez univerzitetnih titul. ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: n na ČIGAVA draga nona | pokojna nona | stara nona RODILNIK: n ne ▪ Naša draga nona bo v petek, 26. januarja 2007, DAJALNIK: n ni praznovala 90. rojstni dan. TOŽILNIK: n no ▪ Vsi trije bratje moje pokojne none so bili člani MESTNIK: pri n ni TIGR-a, prve evropske antifašistične bojne ORODNIK: z n no organizacije. dvojina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: n ni nona in mama, nona in nono RODILNIK: n n ▪ Priznati moram, da mi je vendarle toplo pri srcu, DAJALNIK: n nama ker imam tako nono in mamo, ki mi pomenita TOŽILNIK: n ni največ. MESTNIK: pri n nah ▪ Gostiteljici največ pomenijo predmeti, ki jih je ORODNIK: podedovala od none in nona, saj ima vsak svojo z n nama množina zgodbo. 1.1. IMENOVALNIK: n ne navadno v množini, narečno primorsko, ekspresivno izkušena, RODILNIK: n n modra ženska, ki na določenem področju, zlasti DAJALNIK: n nam v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, TOŽILNIK: n ne sooblikuje tradicijo; SIN.: ekspresivno babica MESTNIK: pri n nah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z n nami ▪ Jedi, ki so jih pripravili po receptih svojih non, so zapeljivo dišale. IZVOR prevzeto iz it. nonna, furl. none < poznolat. nonna IZGOVOR IN OBLIKE ‛dojilja, vzgojiteljica’ jakostni [nóna] nónin nónina nónino pridevnik [nónin] IPA: [ˈnoːna] POMEN tonemski [n na] narečno primorsko ki je v zvezi z nono, pripada noni; IPA: [nóːnà] SIN.: babičin ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC ▪ Pot do nonine hiše je bila vedno zaprašena, kar jakostno me je zelo motilo. ednina ▪ Ni jih čez nonine štruklje. ▪ Njegova izjemna kulinarika izhaja iz noninih IMENOVALNIK: nóna receptov, ki jih nadgrajuje z malenkostnimi RODILNIK: nóne sodobnimi, a spet svojimi prijemi. DAJALNIK: nóni TOŽILNIK: nóno IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri nóni ORODNIK: jakostni z nóno dvojina [nónin] IMENOVALNIK: IPA: [ˈnoːnin] nóni tonemski RODILNIK: nón [ DAJALNIK: n nin] nónama TOŽILNIK: IPA: [nóːnìn] nóni MESTNIK: pri nónah VZOREC ORODNIK: z nónama množina jakostno OSNOVNIK IMENOVALNIK: nóne moški spol 497 ednina TOŽILNIK: nónini IMENOVALNIK: nónin MESTNIK: pri nóninih RODILNIK: nóninega ORODNIK: z nóninima DAJALNIK: nóninemu množina TOŽILNIK: nónin IMENOVALNIK: nónina živo nóninega RODILNIK: nóninih MESTNIK: pri nóninem DAJALNIK: nóninim ORODNIK: z nóninim TOŽILNIK: nónina dvojina MESTNIK: pri nóninih IMENOVALNIK: nónina ORODNIK: z nóninimi RODILNIK: nóninih tonemsko DAJALNIK: nóninima OSNOVNIK TOŽILNIK: nónina moški spol MESTNIK: pri nóninih ednina ORODNIK: z nóninima IMENOVALNIK: n nin množina RODILNIK: n ninega IMENOVALNIK: nónini DAJALNIK: n ninemu RODILNIK: nóninih TOŽILNIK: n nin DAJALNIK: nóninim živo n ninega TOŽILNIK: nónine MESTNIK: pri n ninem MESTNIK: pri nóninih ORODNIK: z n ninim ORODNIK: z nóninimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: n nina ednina RODILNIK: n ninih IMENOVALNIK: nónina DAJALNIK: n ninima RODILNIK: nónine TOŽILNIK: n nina DAJALNIK: nónini MESTNIK: pri n ninih TOŽILNIK: nónino ORODNIK: z n ninima MESTNIK: pri nónini množina ORODNIK: z nónino IMENOVALNIK: n nini dvojina RODILNIK: n ninih IMENOVALNIK: nónini DAJALNIK: n ninim RODILNIK: nóninih TOŽILNIK: n nine DAJALNIK: nóninima MESTNIK: pri n ninih TOŽILNIK: nónini ORODNIK: z n ninimi MESTNIK: pri nóninih ženski spol ORODNIK: z nóninima ednina množina IMENOVALNIK: n nina IMENOVALNIK: nónine RODILNIK: n nine RODILNIK: nóninih DAJALNIK: n nini DAJALNIK: nóninim TOŽILNIK: n nino TOŽILNIK: nónine MESTNIK: pri n nini MESTNIK: pri nóninih ORODNIK: z n nino ORODNIK: z nóninimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: n nini ednina RODILNIK: n ninih IMENOVALNIK: nónino DAJALNIK: n ninima RODILNIK: nóninega TOŽILNIK: n nini DAJALNIK: nóninemu MESTNIK: pri n ninih TOŽILNIK: nónino ORODNIK: z n ninima MESTNIK: pri nóninem množina ORODNIK: z nóninim IMENOVALNIK: n nine dvojina RODILNIK: n ninih IMENOVALNIK: nónini DAJALNIK: n ninim RODILNIK: nóninih TOŽILNIK: n nine DAJALNIK: nóninima MESTNIK: pri n ninih 498 ORODNIK: z n ninimi jakostni srednji spol [nóno] ednina IPA: [ˈnoːnɔ] IMENOVALNIK: n nino tonemski RODILNIK: n ninega [n no] DAJALNIK: n ninemu IPA: [nóːn ] TOŽILNIK: n nino MESTNIK: pri n ninem VZOREC ORODNIK: z n ninim jakostno dvojina ednina IMENOVALNIK: n nini IMENOVALNIK: nóno RODILNIK: n ninih RODILNIK: nónota DAJALNIK: n ninima DAJALNIK: nónotu TOŽILNIK: n nini TOŽILNIK: nónota MESTNIK: pri n ninih MESTNIK: pri nónotu ORODNIK: z n ninima ORODNIK: z nónotom množina dvojina IMENOVALNIK: n nina IMENOVALNIK: nónota RODILNIK: n ninih RODILNIK: nónotov DAJALNIK: n ninim DAJALNIK: nónotoma TOŽILNIK: n nina TOŽILNIK: nónota MESTNIK: pri n ninih MESTNIK: pri nónotih ORODNIK: z n ninimi ORODNIK: z nónotoma množina IZVOR IMENOVALNIK: nónoti ↑nona RODILNIK: nónotov DAJALNIK: nónotom nóno nónota in nóna samostalnik moškega spola [nóno] TOŽILNIK: nónote POMEN MESTNIK: pri nónotih ORODNIK: z nónoti narečno primorsko dedek tonemsko ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. nono govori, reče ednina KAJ ▪ Moj nono pravi, da je treba nasvete upoštevati. IMENOVALNIK: n no RODILNIK: n nota ⏵ prid. beseda + sam. beseda moj, naš nono DAJALNIK: n notu ▪ Dobrega vipavca je polnil že moj nono, vse od leta TOŽILNIK: n nota 1954. MESTNIK: pri n notu ▪ Še posebej natančen je bil moj pokojni nono, ki je ORODNIK: z n notom pirhe natančno porisal s pikami in črticami. dvojina ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: n nota spomin na nonota RODILNIK: n notov ▪ Na poseben način bo v njenem srcu vtisnjen DAJALNIK: n notoma spomin na nonota. TOŽILNIK: n nota ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri n notih ▪ Obnovil je hišo svojega nonota in se naselil v njej. ORODNIK: z n notoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina ▪ Doživel sem šest generacij. Poznal sem svojega IMENOVALNIK: n noti nona, jaz sem tretja generacija, imam pa dva RODILNIK: n notov pravnuka. DAJALNIK: n notom ⏵ glag. + pri + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: n note ▪ Zgodba pripoveduje o 12-letnem fantu, ki počitnice MESTNIK: pri n notih preživlja pri nonu na morju. ORODNIK: z n noti ⏵ glag. + k/h + sam. beseda v dajalniku in ▪ Jutri bom verjetno šel k nonotu v Pivko. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: nóno 499 RODILNIK: nóna ▪ Nutrije meščanom ne povzročajo velikih preglavic, DAJALNIK: nónu razen tega, da občasno zaidejo na gredice z radičem TOŽILNIK: nóna in v koruzo. MESTNIK: pri nónu ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z nónom ▪ Mlade nutrije že nekaj ur po rojstvu lahko plavajo. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: nóna ▪ Medtem ko odrasla pižmovka tehta do dva RODILNIK: nónov kilograma, tehta odrasla samica nutrije tudi deset DAJALNIK: nónoma kilogramov. TOŽILNIK: nóna ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri nónih ▪ V središču mesta opazujejo nutrije, ljubke ORODNIK: z nónoma glodalce, ki s svojo naravno pojavnostjo med množina hranjenjem z vodnim in obvodnim rastlinjem vzbujajo veliko pozornosti. IMENOVALNIK: nóni RODILNIK: nónov 1.1. krzno te živali DAJALNIK: nónom ▪ Opozorili so, da je za plašč iz lisičjega krzna, ki TOŽILNIK: nóne velja za enega najbolj cenjenih, treba ubiti 14 odraslih živali, za izdelavo plašča iz nutrije pa 50 do MESTNIK: pri nónih 60. ORODNIK: z nóni tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: n no jakostni RODILNIK: n na [nútrija] DAJALNIK: n nu IPA: [ˈnuːtɾija] TOŽILNIK: n na tonemski MESTNIK: pri n nu [nútrija] ORODNIK: z n nom IPA: [nùːtɾíja] dvojina V IMENOVALNIK: ZOREC n na jakostno RODILNIK: n nov ednina DAJALNIK: n noma TOŽILNIK: IMENOVALNIK: n na nútrija MESTNIK: RODILNIK: pri n nih nútrije ORODNIK: DAJALNIK: z n noma nútriji množina TOŽILNIK: nútrijo IMENOVALNIK: MESTNIK: n ni pri nútriji RODILNIK: ORODNIK: n nov z nútrijo dvojina DAJALNIK: n nom TOŽILNIK: IMENOVALNIK: n ne nútriji MESTNIK: RODILNIK: pri n nih nútrij ORODNIK: DAJALNIK: z n ni nútrijama TOŽILNIK: nútriji IZVOR MESTNIK: pri nútrijah prevzeto iz it. nonno, furl. nono < poznolat. nonnus ORODNIK: z nútrijama množina ‛vzgojitelj, domači učitelj’ IMENOVALNIK: nútrije RODILNIK: nútrij nútrija nútrije samostalnik ženskega spola [nútrija] DAJALNIK: nútrijam POMEN TOŽILNIK: nútrije 1. iz zoologije podgani podoben glodalec z velikimi MESTNIK: pri nútrijah oranžnimi sekalci, dolgim okroglim repom in ORODNIK: z nútrijami plavalno kožico na zadnjih nogah, ki živi ob vodi; tonemsko primerjaj lat. Myocastor coypus ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: nútrija ▪ Nutrije za svoja bivališča izkopljejo v rečni breg RODILNIK: nútrije globoke rove. DAJALNIK: nútriji 500 TOŽILNIK: nútrijo IMENOVALNIK: óboa MESTNIK: pri nútriji RODILNIK: óboe ORODNIK: z nȗtrijo DAJALNIK: óboi dvojina TOŽILNIK: óboo IMENOVALNIK: nútriji MESTNIK: pri óboi RODILNIK: nȗtrij ORODNIK: z óboo DAJALNIK: nútrijama dvojina TOŽILNIK: nútriji IMENOVALNIK: óboi MESTNIK: pri nútrijah RODILNIK: óboj ORODNIK: z nútrijama DAJALNIK: óboama množina TOŽILNIK: óboi IMENOVALNIK: nútrije MESTNIK: pri óboah RODILNIK: nȗtrij ORODNIK: z óboama DAJALNIK: nútrijam množina TOŽILNIK: nútrije IMENOVALNIK: óboe MESTNIK: pri nútrijah RODILNIK: óboj ORODNIK: z nútrijami DAJALNIK: óboam TOŽILNIK: óboe IZVOR MESTNIK: pri óboah prevzeto (prek nem. Nutria) iz špan. nutria < ORODNIK: z óboami vulglat. * lutria iz lat. lutra ‛vidra’ tonemsko ednina óboa óboe samostalnik ženskega spola [óboa] IMENOVALNIK: boa POMEN RODILNIK: boe 1. pihalo z dvojnim jezičkom in jasnim, DAJALNIK: boi prodornim tonom TOŽILNIK: boo MESTNIK: pri boi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku igrati oboo ORODNIK: z boo dvojina ▪ V orkestru na srednji glasbeni šoli igram oboo. IMENOVALNIK: boi ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Z najlepšimi koncerti za oboo bomo popestrili RODILNIK: boj decembrsko vzdušje. DAJALNIK: boama TOŽILNIK: boi ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku ▪ Srčno si želi igrati na oboo. MESTNIK: pri boah 1.1. igranje tega pihala ORODNIK: z boama množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: študirati oboo boe RODILNIK: ▪ Na dunajski akademiji za glasbo je študiral oboo, boj dirigiranje, kompozicijo in glasbeno pedagogiko. DAJALNIK: boam TOŽILNIK: boe ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku študij oboe MESTNIK: pri boah ▪ Med študijem oboe je prejela več prvih in drugih ORODNIK: z boami nagrad na državnih tekmovanjih. IZVOR I prevzeto prek nem. Oboe, it. oboe iz frc. hautbois ZGOVOR IN OBLIKE ‛oboa’ iz haut ‛visok’ + bois ‛les’, prvotno ‛lesena jakostni piščal, s katero je mogoče igrati visoke tone’ [óboa] IPA: [ˈoːbɔa] tonemski oboíst oboísta samostalnik moškega spola [oboíst] [ boa] POMEN IPA: [óːb a] kdor igra oboo, navadno kot poklicni glasbenik ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. VZOREC ▪ S pianistom so igrali oboist, klarinetist, fagotist in jakostno hornistka. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 501 ▪ Nastop mladih glasbenikov pod vodstvom oboista je bil dobro pripravljen. BESEDOTVORJE feminativ: oboístka IZGOVOR IN OBLIKE jakostni IZVOR [oboíst] prevzeto iz nem. Oboist, angl. oboist, glej ↑oboa IPA: [ɔbɔˈiːst] tonemski oboístka oboístke samostalnik ženskega spola [oboístka] [oboȋst] POMEN IPA: [ɔbɔíːst] ženska, ki igra oboo, navadno kot poklicna glasbenica V ZOREC ▪ Solistka bo prva oboistka simfonične zasedbe jakostno obalnega orkestra. ednina ▪ Občinstvu se bo predstavila mlada oboistka. IMENOVALNIK: oboíst RODILNIK: oboísta IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: oboístu jakostni TOŽILNIK: oboísta [oboístka] MESTNIK: pri oboístu IPA: [ɔbɔˈiːstka] ORODNIK: z oboístom dvojina tonemski [oboȋstka] IMENOVALNIK: oboísta IPA: [ɔbɔíːstkà] RODILNIK: oboístov DAJALNIK: oboístoma VZOREC TOŽILNIK: oboísta jakostno MESTNIK: pri oboístih ednina ORODNIK: z oboístoma množina IMENOVALNIK: oboístka RODILNIK: oboístke IMENOVALNIK: oboísti DAJALNIK: oboístki RODILNIK: oboístov TOŽILNIK: oboístko DAJALNIK: oboístom MESTNIK: pri oboístki TOŽILNIK: oboíste ORODNIK: z oboístko MESTNIK: pri oboístih dvojina ORODNIK: z oboísti tonemsko IMENOVALNIK: oboístki ednina RODILNIK: oboístk DAJALNIK: oboístkama IMENOVALNIK: oboȋst TOŽILNIK: oboístki RODILNIK: oboȋsta MESTNIK: pri oboístkah DAJALNIK: oboȋstu ORODNIK: z oboístkama TOŽILNIK: oboȋsta množina MESTNIK: pri oboȋstu IMENOVALNIK: oboístke ORODNIK: z oboȋstom dvojina RODILNIK: oboístk DAJALNIK: oboístkam IMENOVALNIK: oboȋsta TOŽILNIK: oboístke RODILNIK: oboȋstov MESTNIK: pri oboístkah DAJALNIK: oboȋstoma ORODNIK: z oboístkami TOŽILNIK: oboȋsta tonemsko MESTNIK: pri oboȋstih ednina ORODNIK: z oboȋstoma množina IMENOVALNIK: oboȋstka RODILNIK: oboȋstke IMENOVALNIK: oboȋsti DAJALNIK: oboȋstki RODILNIK: oboȋstov TOŽILNIK: oboȋstko DAJALNIK: oboȋstom MESTNIK: pri oboȋstki TOŽILNIK: oboȋste ORODNIK: z oboȋstko MESTNIK: pri oboȋstih dvojina ORODNIK: z oboȋsti IMENOVALNIK: oboȋstki 502 RODILNIK: oboȋstk ORODNIK: z okápiji DAJALNIK: oboȋstkama tonemsko TOŽILNIK: oboȋstki ednina MESTNIK: pri oboȋstkah IMENOVALNIK: okȃpi ORODNIK: z oboȋstkama RODILNIK: okȃpija množina DAJALNIK: okȃpiju IMENOVALNIK: oboȋstke TOŽILNIK: okȃpija RODILNIK: oboȋstk MESTNIK: pri okȃpiju DAJALNIK: oboȋstkam ORODNIK: z okȃpijem TOŽILNIK: oboȋstke dvojina MESTNIK: pri oboȋstkah IMENOVALNIK: okȃpija ORODNIK: z oboȋstkami RODILNIK: okȃpijev DAJALNIK: okȃpijema IZVOR TOŽILNIK: okȃpija ↑oboist MESTNIK: pri okȃpijih ORODNIK: z okȃpijema okápi okápija samostalnik moškega spola [okápi] množina POMEN IMENOVALNIK: okȃpiji RODILNIK: okȃpijev iz zoologije sesalec s temno rjavo dlako po trupu ter belimi in temnimi prečnimi progami po nogah, po DAJALNIK: okȃpijem izvoru iz Afrike; TOŽILNIK: okȃpije primerjaj lat. Okapia johnstoni ▪ Glavni plenilci okapijev so leopardi in ljudje, ki jih MESTNIK: pri okȃpijih izrivajo čedalje globlje v pragozd. ORODNIK: z okȃpiji ▪ Podobno kot žirafe ima tudi okapi dolg in oprijemalni jezik, s katerim trga liste z drevesnih krošenj. IZVOR prevzeto prek angl. okapi, nem. Okapi iz nekega I afriškega jezika ZGOVOR IN OBLIKE jakostni [okápi] olisíčiti olisíčim dovršni glagol [olisíčiti] IPA: [ɔˈkaːpi] POMEN tonemski namestiti lisice na kolo nepravilno parkiranega [okȃpi] vozila IPA: [ɔkáːpì] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku olisičiti avtomobil, vozilo VZOREC ▪ Olisičili so avtomobile, ki so bili sredi nedeljskega jakostno dopoldneva parkirani v starem mestnem jedru ali ednina bližnji okolici. IMENOVALNIK: okápi ▪ Mestni redarji so odredili odvoz desetih nepravilno RODILNIK: okápija parkiranih vozil s pajkom in olisičili dvajset vozil. DAJALNIK: okápiju ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: okápija redar olisiči KAJ MESTNIK: pri okápiju ▪ Promet je začel upadati, ko stranke niso več mogle ORODNIK: z okápijem z avti do trgovine, ne da bi jih olisičili redarji. dvojina IMENOVALNIK: okápija IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: okápijev jakostni DAJALNIK: okápijema [olisíčiti] TOŽILNIK: okápija IPA: [ɔliˈsiːtʃiti] MESTNIK: pri okápijih tonemski ORODNIK: z okápijema [olisíčiti] množina IPA: [ɔlisìːtʃíti] IMENOVALNIK: okápiji RODILNIK: okápijev VZOREC DAJALNIK: okápijem jakostno TOŽILNIK: okápije NEDOLOČNIK: olisíčiti MESTNIK: pri okápijih NAMENILNIK: olisíčit 503 sedanjik TOŽILNIK: olisíčene ednina MESTNIK: pri olisíčenih 1. OSEBA: olisíčim ORODNIK: z olisíčenimi 2. OSEBA: olisíčiš ženski spol 3. OSEBA: olisíči ednina dvojina IMENOVALNIK: olisíčena 1. OSEBA: olisíčiva RODILNIK: olisíčene 2. OSEBA: olisíčita DAJALNIK: olisíčeni 3. OSEBA: oolisíčita TOŽILNIK: olisíčeno množina MESTNIK: pri olisíčeni 1. OSEBA: olisíčimo ORODNIK: z olisíčeno 2. OSEBA: olisíčite dvojina 3. OSEBA: olisíčijo IMENOVALNIK: olisíčeni velelnik RODILNIK: olisíčenih ednina DAJALNIK: olisíčenima 2. OSEBA: olisíči TOŽILNIK: olisíčeni dvojina MESTNIK: pri olisíčenih 1. OSEBA: olisíčiva ORODNIK: z olisíčenima 2. OSEBA: olisíčita množina množina IMENOVALNIK: olisíčene 1. OSEBA: olisíčimo RODILNIK: olisíčenih 2. OSEBA: olisíčite DAJALNIK: olisíčenim deležnik na -l TOŽILNIK: olisíčene moški spol MESTNIK: pri olisíčenih EDNINA: olisíčil ORODNIK: z olisíčenimi DVOJINA: olisíčila srednji spol MNOŽINA: olisíčili ednina ženski spol IMENOVALNIK: olisíčeno EDNINA: olisíčila RODILNIK: olisíčenega DVOJINA: olisíčili DAJALNIK: olisíčenemu MNOŽINA: olisíčile TOŽILNIK: olisíčeno srednji spol MESTNIK: pri olisíčenem EDNINA: olisíčilo ORODNIK: z olisíčenim DVOJINA: olisíčili dvojina MNOŽINA: olisíčila IMENOVALNIK: olisíčeni deležnik na -n RODILNIK: olisíčenih moški spol DAJALNIK: olisíčenima ednina TOŽILNIK: olisíčeni IMENOVALNIK: olisíčen MESTNIK: pri olisíčenih RODILNIK: olisíčenega ORODNIK: z olisíčenima DAJALNIK: olisíčenemu množina TOŽILNIK: olisíčen IMENOVALNIK: olisíčena živo olisíčenega RODILNIK: olisíčenih MESTNIK: pri olisíčenem DAJALNIK: olisíčenim ORODNIK: z olisíčenim TOŽILNIK: olisíčena dvojina MESTNIK: pri olisíčenih IMENOVALNIK: olisíčena ORODNIK: z olisíčenimi RODILNIK: olisíčenih DELEŽJE NA -vši: olisičívši DAJALNIK: olisíčenima glagolnik TOŽILNIK: olisíčena ednina MESTNIK: pri olisíčenih IMENOVALNIK: olisíčenje ORODNIK: z olisíčenima RODILNIK: olisíčenja množina DAJALNIK: olisíčenju IMENOVALNIK: olisíčeni TOŽILNIK: olisíčenje RODILNIK: olisíčenih MESTNIK: pri olisíčenju DAJALNIK: olisíčenim ORODNIK: z olisíčenjem 504 dvojina RODILNIK: olisȋčenega IMENOVALNIK: olisíčenji DAJALNIK: olisȋčenemu RODILNIK: olisíčenj TOŽILNIK: olisȋčen DAJALNIK: olisíčenjema živo olisȋčenega TOŽILNIK: olisíčenji MESTNIK: pri olisȋčenem MESTNIK: pri olisíčenjih ORODNIK: z olisȋčenim ORODNIK: z olisíčenjema dvojina množina IMENOVALNIK: olisȋčena IMENOVALNIK: olisíčenja RODILNIK: olisȋčenih RODILNIK: olisíčenj DAJALNIK: olisȋčenima DAJALNIK: olisíčenjem TOŽILNIK: olisȋčena TOŽILNIK: olisíčenja MESTNIK: pri olisȋčenih MESTNIK: pri olisíčenjih ORODNIK: z olisȋčenima ORODNIK: z olisíčenji množina tonemsko IMENOVALNIK: olisȋčeni NEDOLOČNIK: olisíčiti RODILNIK: olisȋčenih NAMENILNIK: olisíčit DAJALNIK: olisȋčenim sedanjik TOŽILNIK: olisȋčene ednina MESTNIK: pri olisȋčenih 1. OSEBA: olisȋčim ORODNIK: z olisȋčenimi 2. OSEBA: olisȋčiš ženski spol 3. OSEBA: olisȋči ednina dvojina IMENOVALNIK: olisȋčena 1. OSEBA: olisȋčiva RODILNIK: olisȋčene 2. OSEBA: olisȋčita DAJALNIK: olisȋčeni 3. OSEBA: olisȋčita TOŽILNIK: olisȋčeno množina MESTNIK: pri olisȋčeni 1. OSEBA: olisȋčimo ORODNIK: z olisȋčeno 2. OSEBA: olisȋčite dvojina 3. OSEBA: olisȋčijo IMENOVALNIK: olisȋčeni velelnik RODILNIK: olisȋčenih ednina DAJALNIK: olisȋčenima 2. OSEBA: olisíči TOŽILNIK: olisȋčeni dvojina MESTNIK: pri olisȋčenih 1. OSEBA: olisíčiva ORODNIK: z olisȋčenima 2. OSEBA: olisíčita množina množina IMENOVALNIK: olisȋčene 1. OSEBA: olisíčimo RODILNIK: olisȋčenih 2. OSEBA: olisíčite DAJALNIK: olisȋčenim deležnik na -l TOŽILNIK: olisȋčene moški spol MESTNIK: pri olisȋčenih EDNINA: olisíčil ORODNIK: z olisȋčenimi DVOJINA: olisíčila srednji spol MNOŽINA: olisíčili ednina ženski spol IMENOVALNIK: olisȋčeno EDNINA: olisíčila in olisȋčila RODILNIK: olisȋčenega DVOJINA: olisíčili DAJALNIK: olisȋčenemu MNOŽINA: olisíčile TOŽILNIK: olisȋčeno srednji spol MESTNIK: pri olisȋčenem EDNINA: olisíčilo ORODNIK: z olisȋčenim DVOJINA: olisíčili dvojina MNOŽINA: olisíčila IMENOVALNIK: olisȋčeni deležnik na -n RODILNIK: olisȋčenih moški spol DAJALNIK: olisȋčenima ednina TOŽILNIK: olisȋčeni IMENOVALNIK: olisȋčen MESTNIK: pri olisȋčenih 505 ORODNIK: z olisȋčenima jakostno množina ednina IMENOVALNIK: olisȋčena IMENOVALNIK: opósum RODILNIK: olisȋčenih RODILNIK: opósuma DAJALNIK: olisȋčenim DAJALNIK: opósumu TOŽILNIK: olisȋčena TOŽILNIK: opósuma MESTNIK: pri olisȋčenih MESTNIK: pri opósumu ORODNIK: z olisȋčenimi ORODNIK: z opósumom DELEŽJE NA -vši: olisičȋvši dvojina glagolnik IMENOVALNIK: opósuma ednina RODILNIK: opósumov IMENOVALNIK: olisíčenje DAJALNIK: opósumoma RODILNIK: olisíčenja TOŽILNIK: opósuma DAJALNIK: olisíčenju MESTNIK: pri opósumih TOŽILNIK: olisíčenje ORODNIK: z opósumoma MESTNIK: pri olisíčenju množina ORODNIK: z olisíčenjem IMENOVALNIK: opósumi dvojina RODILNIK: opósumov IMENOVALNIK: olisíčenji in olisȋčenji DAJALNIK: opósumom RODILNIK: olisȋčenj TOŽILNIK: opósume DAJALNIK: olisíčenjema in olisȋčenjema MESTNIK: pri opósumih TOŽILNIK: olisíčenji in olisȋčenji ORODNIK: z opósumi MESTNIK: pri olisȋčenjih tonemsko ORODNIK: z olisíčenjema in z olisȋčenjema ednina množina IMENOVALNIK: op sum IMENOVALNIK: olisȋčenja RODILNIK: op suma RODILNIK: olisȋčenj DAJALNIK: op sumu DAJALNIK: olisȋčenjem TOŽILNIK: op suma TOŽILNIK: olisȋčenja MESTNIK: pri op sumu MESTNIK: pri olisȋčenjih ORODNIK: z op sumom ORODNIK: z olisȋčenji dvojina IMENOVALNIK: op suma IZVOR RODILNIK: op sumov ↑lisičiti DAJALNIK: op sumoma TOŽILNIK: op suma opósum opósuma samostalnik moškega spola [opósum] MESTNIK: pri op sumih POMEN ORODNIK: z op sumoma množina iz zoologije podgani podoben sesalec s podolgovatim rilcem in oprijemalnim repom, po izvoru iz IMENOVALNIK: op sumi Amerike; RODILNIK: op sumov primerjaj lat. Didelphis DAJALNIK: op sumom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Sposobnost oposumov, da se naredijo mrtve, je TOŽILNIK: op sume dobro dokumentirana. MESTNIK: pri op sumih ORODNIK: z op sumi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Dobro hranjeni oposumi so večji, postanejo bolj poligamni (če gre za samce) in imajo več mladičev. IZVOR prevzeto prek angl. opossum iz povhatan. opassum, I prvotno ‛beli pes’ ZGOVOR IN OBLIKE jakostni [opósum] ornitológ ornitológa samostalnik moškega spola [ornitolók IPA: [ɔˈpoːsum] ornitológa] tonemski POMEN [op sum] 1. strokovnjak za ornitologijo IPA: [ɔpóːsùm] ⏵ prid. beseda + sam. beseda izkušen ornitolog | mlad ornitolog | varstveni VZOREC ornitolog 506 ▪ Skupina izkušenih ornitologov se je posvetila IMENOVALNIK: ornitol g predvsem preštevanju gnezdečih bobnaric. RODILNIK: ornitol ga ▪ Čeprav so možnost zastrupitve izločili, varstveni DAJALNIK: ornitol gu ornitolog pravi, da bi bila zastrupitev s pesticidi TOŽILNIK: ornitol ga najbolj verjetna razlaga. MESTNIK: pri ornitol gu ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z ornitol gom ▪ Ornitologi so na solinah opazili več kot 200 vrst dvojina ptic. IMENOVALNIK: ornitol ga ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: ornitol gov ▪ Po mnenju ornitologov so vrane najinteligentnejše DAJALNIK: ornitol goma ptice na svetu. TOŽILNIK: ornitol ga 1.1. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje MESTNIK: pri ornitol gih ptice ORODNIK: z ornitol goma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Številni profesionalni in amaterski ornitologi ter IMENOVALNIK: ornitol gi fotografi s svojim prispevki in projekti širijo naše RODILNIK: ornitol gov zavedanje o pomembni vlogi ptic v ekosistemih. DAJALNIK: ornitol gom ▪ V nedeljo so potekali zagovori raziskovalnih nalog TOŽILNIK: ornitol ge mladih ornitologov, učencev slovenskih šol. MESTNIK: pri ornitol gih ▪▪▪ ORODNIK: z ornitol gi ▪ Izlet posebej priporočamo ornitologom začetnikom, otrokom in njihovim staršem. IZVOR prevzeto iz nem. Ornithologe, angl. ornithologist, IZGOVOR IN OBLIKE glej ↑ornitologija jakostni [ornitolók ornitológa] ornitologíja ornitologíje samostalnik ženskega spola IPA: [ɔɾnitɔˈloːk ɔɾnitɔˈloːga] tonemski [ornitologíja] P [ OMEN ornitol k ornitol ga] 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem, IPA: [ɔɾnitɔlóːk ɔɾnitɔlóːgà] opazovanjem ptic, zaščito ogroženih vrst ptic VZOREC ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostno področje ornitologije ednina ▪ Je velik strokovnjak na področju ornitologije, ki je IMENOVALNIK: ornitológ teoretično znanje združil z dolgoletnim RODILNIK: ocenjevanjem ptic doma in v tujini. ornitológa DAJALNIK: ornitológu ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: strokovnjak za ornitologijo ornitológa MESTNIK: ▪ Zaposlen je kot strokovnjak za ornitologijo in pri ornitológu entomologijo. ORODNIK: z ornitológom dvojina ▪ Na inštitutu deluje delovna skupina za ornitologijo, ki raziskuje ptice in njihove vloge v ekosistemih. IMENOVALNIK: ornitológa RODILNIK: 1.1. opazovanje, proučevanje ptic, zlasti kot ornitológov DAJALNIK: ornitológoma ljubiteljska dejavnost TOŽILNIK: ornitológa ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri ornitológih ▪ V Sloveniji je ljubiteljska ornitologija v porastu že ORODNIK: z ornitológoma tri desetletja. množina IMENOVALNIK: ornitológi IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: ornitológov jakostni DAJALNIK: ornitológom [ornitologíja] TOŽILNIK: ornitológe IPA: [ɔɾnitɔlɔˈgiːja] MESTNIK: pri ornitológih tonemski ORODNIK: z ornitológi [ornitologȋja] tonemsko IPA: [ɔɾnitɔlɔgíːjà] ednina VZOREC 507 jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ornitološki pomen | ornitološka skupina IMENOVALNIK: ornitologíja ▪ Poleg ornitološkega pomena območij smo v knjigi RODILNIK: ornitologíje pri vsakem predstavili tudi geografske značilnosti. DAJALNIK: ornitologíji ▪ Ornitološka skupina je naštela 36 vrst ptic, kar je TOŽILNIK: ornitologíjo manj, kot bi pričakovali, vendar ta čas (vročina, MESTNIK: pri ornitologíji suša) ni ravno primeren za ptice v našem okolju. ORODNIK: z ornitologíjo ▪ O dokončni odločitvi glede vrnitve dalmatinskega dvojina pelikana se bodo odločili na osnovi rezultatov IMENOVALNIK: ornitologíji ornitoloških raziskovanj. RODILNIK: ornitologíj 1.1. ki je namenjen za ornitologe DAJALNIK: ornitologíjama ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ornitologíji ornitološki izlet | ornitološki tabor | ornitološka MESTNIK: pri ornitologíjah literatura ORODNIK: z ornitologíjama ▪ Društvo bo ob koncu tedna znova pripravilo množina brezplačne ornitološke izlete. IMENOVALNIK: ornitologíje ▪ Nekaj sem se naučil iz knjig in revij, sicer pa RODILNIK: ornitologíj hodim tudi na ornitološke tabore, kjer izvem veliko DAJALNIK: novega. ornitologíjam ▪ S seboj prinesite opremo za opazovanje ptic TOŽILNIK: ornitologíje (daljnogled, teleskop) in ornitološko literaturo. MESTNIK: pri ornitologíjah ORODNIK: 1.2. z ornitologíjami ki je namenjen, ustanovljen za ukvarjanje tonemsko z ornitologijo ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: ornitologȋja ornitološko društvo | ornitološka postaja RODILNIK: ornitologȋje ▪ Po uradnih podatkih norveškega ornitološkega DAJALNIK: ornitologȋji društva je na svetu samo še nekaj tisoč snežnih TOŽILNIK: sov. ornitologȋjo MESTNIK: ▪ Nedavno je na mednarodni dan mokrišč uprava pri ornitologȋji naravnega parka slovesno odprla ornitološko ORODNIK: z ornitologȋjo dvojina postajo. 2. IMENOVALNIK: ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic ornitologȋji RODILNIK: ornitologȋj ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: ornitologȋjama ornitološki rezervat | ornitološka lokaliteta TOŽILNIK: ▪ V požarih minulo zimo je bila uničena dobra petina ornitologȋji ornitološkega rezervata, ki je tudi gnezdišče za MESTNIK: pri ornitologȋjah približno 100.000 ptic. ORODNIK: z ornitologȋjama množina ▪ Barje je še vedno ena najpomembnejših ornitoloških lokalitet v Sloveniji. IMENOVALNIK: ornitologȋje ▪ Jezero z okolico je tudi pomembno ornitološko RODILNIK: ornitologȋj območje, saj se ob njem srečuje več kakor 100 vrst DAJALNIK: ornitologȋjam ptic. TOŽILNIK: ornitologȋje MESTNIK: pri ornitologȋjah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z ornitologȋjami jakostni I [ornitolóški] ZVOR IPA: [ɔɾnitɔˈloːʃki] prevzeto iz nem. Ornithologie, angl. ornithology, iz tonemski gr. órnis ‛ptica’ + gr. -logía iz lógos ‛beseda, govor’ [ornitol ški] IPA: [ɔɾnitɔlóːʃkì] ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški] VZOREC POMEN jakostno 1. ki je v zvezi z ornitologi ali ornitologijo, tj. OSNOVNIK vedo, ki se ukvarja s proučevanjem, moški spol opazovanjem ptic, zaščito ogroženih vrst ptic ednina IMENOVALNIK: ornitolóški 508 RODILNIK: ornitolóškega ORODNIK: z ornitolóškima DAJALNIK: ornitolóškemu množina TOŽILNIK: ornitolóški IMENOVALNIK: ornitolóška živo ornitolóškega RODILNIK: ornitolóških MESTNIK: pri ornitolóškem DAJALNIK: ornitolóškim ORODNIK: z ornitolóškim TOŽILNIK: ornitolóška dvojina MESTNIK: pri ornitolóških IMENOVALNIK: ornitolóška ORODNIK: z ornitolóškimi RODILNIK: ornitolóških tonemsko DAJALNIK: ornitolóškima OSNOVNIK TOŽILNIK: ornitolóška moški spol MESTNIK: pri ornitolóških ednina ORODNIK: z ornitolóškima IMENOVALNIK: ornitol ški množina RODILNIK: ornitol škega IMENOVALNIK: ornitolóški DAJALNIK: ornitol škemu RODILNIK: ornitolóških TOŽILNIK: ornitol ški DAJALNIK: ornitolóškim živo ornitol škega TOŽILNIK: ornitolóške MESTNIK: pri ornitol škem MESTNIK: pri ornitolóških ORODNIK: z ornitol škim ORODNIK: z ornitolóškimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: ornitol ška ednina RODILNIK: ornitol ških IMENOVALNIK: ornitolóška DAJALNIK: ornitol škima RODILNIK: ornitolóške TOŽILNIK: ornitol ška DAJALNIK: ornitolóški MESTNIK: pri ornitol ških TOŽILNIK: ornitolóško ORODNIK: z ornitol škima MESTNIK: pri ornitolóški množina ORODNIK: z ornitolóško IMENOVALNIK: ornitol ški dvojina RODILNIK: ornitol ških IMENOVALNIK: ornitolóški DAJALNIK: ornitol škim RODILNIK: ornitolóških TOŽILNIK: ornitol ške DAJALNIK: ornitolóškima MESTNIK: pri ornitol ških TOŽILNIK: ornitolóški ORODNIK: z ornitol škimi MESTNIK: pri ornitolóških ženski spol ORODNIK: z ornitolóškima ednina množina IMENOVALNIK: ornitol ška IMENOVALNIK: ornitolóške RODILNIK: ornitol ške RODILNIK: ornitolóških DAJALNIK: ornitol ški DAJALNIK: ornitolóškim TOŽILNIK: ornitol ško TOŽILNIK: ornitolóške MESTNIK: pri ornitol ški MESTNIK: pri ornitolóških ORODNIK: z ornitol ško ORODNIK: z ornitolóškimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: ornitol ški ednina RODILNIK: ornitol ških IMENOVALNIK: ornitolóško DAJALNIK: ornitol škima RODILNIK: ornitolóškega TOŽILNIK: ornitol ški DAJALNIK: ornitolóškemu MESTNIK: pri ornitol ških TOŽILNIK: ornitolóško ORODNIK: z ornitol škima MESTNIK: pri ornitolóškem množina ORODNIK: z ornitolóškim IMENOVALNIK: ornitol ške dvojina RODILNIK: ornitol ških IMENOVALNIK: ornitolóški DAJALNIK: ornitol škim RODILNIK: ornitolóških TOŽILNIK: ornitol ške DAJALNIK: ornitolóškima MESTNIK: pri ornitol ških TOŽILNIK: ornitolóški ORODNIK: z ornitol škimi MESTNIK: pri ornitolóških srednji spol 509 ednina IMENOVALNIK: ornitol ško VZOREC RODILNIK: ornitol škega jakostno DAJALNIK: ornitol škemu ednina TOŽILNIK: ornitol ško IMENOVALNIK: otročád MESTNIK: pri ornitol škem RODILNIK: otročádi ORODNIK: z ornitol škim DAJALNIK: otročádi dvojina TOŽILNIK: otročád IMENOVALNIK: ornitol ški MESTNIK: pri otročádi RODILNIK: ornitol ških ORODNIK: z otročádjo DAJALNIK: ornitol škima tonemsko TOŽILNIK: ornitol ški ednina MESTNIK: pri ornitol ških IMENOVALNIK: otročȃd ORODNIK: z ornitol škima RODILNIK: otročȃdi množina DAJALNIK: otročȃdi IMENOVALNIK: ornitol ška TOŽILNIK: otročȃd RODILNIK: ornitol ških MESTNIK: pri otročȃdi DAJALNIK: ornitol škim ORODNIK: z otročȃdjo TOŽILNIK: ornitol ška MESTNIK: pri ornitol ških IZVOR ORODNIK: z ornitol škimi ↑otrok IZVOR otróčnica otróčnice samostalnik ženskega spola [otróčnica] ↑ornitologija POMEN ženska prvih šest tednov po porodu otročád otročádi samostalnik ženskega spola [otročát ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. otročádi] ▪ Otročnice ostanejo v porodnišnici običajno tri dni, POMEN po potrebi tudi več. ekspresivno več otrok, otroci ▪ Navodila o živilih, ki jih je smiselno opustiti v času ⏵ prid. beseda + sam. beseda dojenja, dobi otročnica navadno že v porodnišnici. razposajena otročad | vaška otročad ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Nogometno igrišče je zasedla razposajena ▪ Včasih pride toliko nosečnic, da čakajo na porodno otročad. posteljo, ker na oddelku otročnic ni prostora. ▪ Mladih družin je malo, vaško otročad preštevajo na ▪ Že nekaj let tekoče spremljamo zadovoljstvo prste ene roke. otročnic ob odpustu domov. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku otročad se podi ▪ Patronažna medicinska sestra mora otročnico ▪ Za avtomobilom se je v raztrganih cunjah podila spodbujati, jo opogumljati, ji svetovati in strokovno otročad. informirati, predvsem pa si pridobiti njeno ▪ V hipu se je vsa otročad zbrala okrog mene. zaupanje. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Če bomo imeli krajšo ležalno dobo po porodu, ▪ Razigrano otročad je podil z dvorišča, kadar je bodo babice morale bolj intenzivno obiskovati legel k opoldanskemu počitku. otročnice doma. ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ⏵ priredna zveza ▪ Odprl bo smučarsko šolo za tamkajšnjo otročad. otročnica in nosečnica, otročnica in novorojenček ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Zelišče ni primerno za dojenčke, nosečnice in ▪ Čudna dremavica se me je lotevala, da sem komaj otročnice med dojenjem. dojemal živahni živžav otročadi okrog sebe. IZGOVOR IN OBLIKE IZGOVOR IN OBLIKE jakostni jakostni [otróčnica] [otročát otročádi] IPA: [ɔtˈɾoːtʃnitsa] IPA: [ɔtɾɔˈtʃaːt ɔtɾɔˈtʃaːdi] tonemski tonemski [otr čnica] [otročȃt otročȃdi] IPA: [ɔtɾóːtʃnìtsa] IPA: [ɔtɾɔtʃáːt ɔtɾɔtʃáːdì] 510 VZOREC čevlji ožulijo jakostno ▪ Celo povsem uhojeni čevlji nas lahko dobro ožulijo, ednina če se v njih odpravimo na večdnevno hojo po IMENOVALNIK: otróčnica daljšem obdobju mirovanja. RODILNIK: otróčnice ▪ V srednjem veku so včasih nosili vatirana oblačila DAJALNIK: otróčnici pod oklepom, da jih kovina ni ožulila. TOŽILNIK: otróčnico ⏵ prisl. + glag. MESTNIK: pri otróčnici pošteno ožuliti ORODNIK: z otróčnico ▪ Pazite pri višjih trdih ovratnikih: če nimate izrazito dvojina dolgega vratu, vas bo takšna srajca dobro ožulila. IMENOVALNIK: otróčnici ▪ Pogosto hodijo okoli v premajhnih čevljih, ki jih RODILNIK: otróčnic močno ožulijo, in to opazijo šele zvečer, ko se DAJALNIK: otróčnicama sezujejo. TOŽILNIK: ▪ Vsak par čevljev, ki jih kupim, me najprej pošteno otróčnici ožuli. MESTNIK: pri otróčnicah ORODNIK: z otróčnicama ⏵ glag. + do + sam. beseda v rodilniku množina ožuliti do krvi ▪ Čevlji so me pri prstih tako tiščali, da so me ožulili IMENOVALNIK: otróčnice do krvi, in mislila sem si jih sezuti kar sredi oddaje. RODILNIK: otróčnic DAJALNIK: otróčnicam ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Vrhnji del čevlja naj bo primerno mehak, saj bi TOŽILNIK: otróčnice premočno stiskanje stopala povzročilo motnje v MESTNIK: pri otróčnicah krvnem obtoku in s tem povečano občutljivost za ORODNIK: z otróčnicami mraz, trši robovi pa bi ožulili nogo. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: otr čnica jakostni RODILNIK: otr čnice [ožulíti] in [ožúliti] DAJALNIK: otr čnici IPA: [ɔʒuˈliːti] in [ɔˈʒuːliti] TOŽILNIK: otr čnico tonemski MESTNIK: pri otr čnici [ožulíti] tudi [ožulȋti] in [ožúliti] ORODNIK: z otr čnico dvojina IPA: [ɔʒulìːtí] tudi [ɔʒulíːtì] in [ɔʒùːlíti] IMENOVALNIK: otr čnici VZOREC RODILNIK: otr čnic jakostno DAJALNIK: otr čnicama NEDOLOČNIK: ožulíti in ožúliti TOŽILNIK: otr čnici NAMENILNIK: ožúlit MESTNIK: pri otr čnicah sedanjik ORODNIK: z otr čnicama ednina množina 1. OSEBA: ožúlim IMENOVALNIK: otr čnice 2. OSEBA: ožúliš RODILNIK: otr čnic 3. OSEBA: ožúli DAJALNIK: otr čnicam dvojina TOŽILNIK: otr čnice 1. OSEBA: ožúliva MESTNIK: pri otr čnicah 2. OSEBA: ožúlita ORODNIK: z otr čnicami 3. OSEBA: ožúlita množina I ZVOR 1. OSEBA: ožúlimo ↑otrok 2. OSEBA: ožúlite 3. OSEBA: ožúlijo ožulíti ožúlim dovršni glagol [ožulíti] in [ožúliti] velelnik POMEN ednina povzročiti manjšo poškodbo v obliki mehurčka ali 2. OSEBA: ožúli odrgnine na koži zaradi drgnjenja, zlasti na dvojina stopalu, dlani 1. OSEBA: ožúliva in ožulíva ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 2. OSEBA: ožúlita in ožulíta 511 množina IMENOVALNIK: ožúljene 1. OSEBA: ožúlimo in ožulímo RODILNIK: ožúljenih 2. OSEBA: ožúlite in ožulíte DAJALNIK: ožúljenim deležnik na -l TOŽILNIK: ožúljene moški spol MESTNIK: pri ožúljenih EDNINA: ožúlil ORODNIK: z ožúljenimi DVOJINA: ožulíla srednji spol MNOŽINA: ožulíli ednina ženski spol IMENOVALNIK: ožúljeno EDNINA: ožulíla RODILNIK: ožúljenega DVOJINA: ožulíli DAJALNIK: ožúljenemu MNOŽINA: ožulíle TOŽILNIK: ožúljeno srednji spol MESTNIK: pri ožúljenem EDNINA: ožulílo ORODNIK: z ožúljenim DVOJINA: ožulíli dvojina MNOŽINA: ožulíla IMENOVALNIK: ožúljeni deležnik na -n RODILNIK: ožúljenih moški spol DAJALNIK: ožúljenima ednina TOŽILNIK: ožúljeni IMENOVALNIK: ožúljen MESTNIK: pri ožúljenih RODILNIK: ožúljenega ORODNIK: z ožúljenima DAJALNIK: ožúljenemu množina TOŽILNIK: ožúljen IMENOVALNIK: ožúljena živo ožúljenega RODILNIK: ožúljenih MESTNIK: pri ožúljenem DAJALNIK: ožúljenim ORODNIK: z ožúljenim TOŽILNIK: ožúljena dvojina MESTNIK: pri ožúljenih IMENOVALNIK: ožúljena ORODNIK: z ožúljenimi RODILNIK: ožúljenih glagolnik DAJALNIK: ožúljenima ednina TOŽILNIK: ožúljena IMENOVALNIK: ožúljenje MESTNIK: pri ožúljenih RODILNIK: ožúljenja ORODNIK: z ožúljenima DAJALNIK: ožúljenju množina TOŽILNIK: ožúljenje IMENOVALNIK: ožúljeni MESTNIK: pri ožúljenju RODILNIK: ožúljenih ORODNIK: z ožúljenjem DAJALNIK: ožúljenim dvojina TOŽILNIK: ožúljene IMENOVALNIK: ožúljenji MESTNIK: pri ožúljenih RODILNIK: ožúljenj ORODNIK: z ožúljenimi DAJALNIK: ožúljenjema ženski spol TOŽILNIK: ožúljenji ednina MESTNIK: pri ožúljenjih IMENOVALNIK: ožúljena ORODNIK: z ožúljenjema RODILNIK: ožúljene množina DAJALNIK: ožúljeni IMENOVALNIK: ožúljenja TOŽILNIK: ožúljeno RODILNIK: ožúljenj MESTNIK: pri ožúljeni DAJALNIK: ožúljenjem ORODNIK: z ožúljeno TOŽILNIK: ožúljenja dvojina MESTNIK: pri ožúljenjih IMENOVALNIK: ožúljeni ORODNIK: z ožúljenji RODILNIK: ožúljenih tonemsko DAJALNIK: ožúljenima NEDOLOČNIK: ožulíti tudi ožulȋti in ožúliti TOŽILNIK: ožúljeni NAMENILNIK: ožúlit MESTNIK: pri ožúljenih sedanjik ORODNIK: z ožúljenima ednina množina 1. OSEBA: ožúlim 512 2. OSEBA: ožúliš ženski spol 3. OSEBA: ožúli ednina dvojina IMENOVALNIK: ožúljena 1. OSEBA: ožúliva RODILNIK: ožúljene 2. OSEBA: ožúlita DAJALNIK: ožúljeni 3. OSEBA: ožúlita TOŽILNIK: ožúljeno množina MESTNIK: pri ožúljeni 1. OSEBA: ožúlimo ORODNIK: z ožúljeno 2. OSEBA: ožúlite dvojina 3. OSEBA: ožúlijo IMENOVALNIK: ožúljeni velelnik RODILNIK: ožúljenih ednina DAJALNIK: ožúljenima 2. OSEBA: ožúli TOŽILNIK: ožúljeni dvojina MESTNIK: pri ožúljenih 1. OSEBA: ožúliva in ožulȋva ORODNIK: z ožúljenima 2. OSEBA: ožúlita in ožulȋta množina množina IMENOVALNIK: ožúljene 1. OSEBA: ožúlimo in ožulȋmo RODILNIK: ožúljenih 2. OSEBA: ožúlite in ožulȋte DAJALNIK: ožúljenim deležnik na -l TOŽILNIK: ožúljene moški spol MESTNIK: pri ožúljenih EDNINA: ožúlil ORODNIK: z ožúljenimi DVOJINA: ožulíla srednji spol MNOŽINA: ožulíli ednina ženski spol IMENOVALNIK: ožúljeno EDNINA: ožulȋla RODILNIK: ožúljenega DVOJINA: ožulíli DAJALNIK: ožúljenemu MNOŽINA: ožulíle TOŽILNIK: ožúljeno srednji spol MESTNIK: pri ožúljenem EDNINA: ožulílo ORODNIK: z ožúljenim DVOJINA: ožulíli dvojina MNOŽINA: ožulíla IMENOVALNIK: ožúljeni deležnik na -n RODILNIK: ožúljenih moški spol DAJALNIK: ožúljenima ednina TOŽILNIK: ožúljeni IMENOVALNIK: ožúljen MESTNIK: pri ožúljenih RODILNIK: ožúljenega ORODNIK: z ožúljenima DAJALNIK: ožúljenemu množina TOŽILNIK: ožúljen IMENOVALNIK: ožúljena živo ožúljenega RODILNIK: ožúljenih MESTNIK: pri ožúljenem DAJALNIK: ožúljenim ORODNIK: z ožúljenim TOŽILNIK: ožúljena dvojina MESTNIK: pri ožúljenih IMENOVALNIK: ožúljena ORODNIK: z ožúljenimi RODILNIK: ožúljenih glagolnik DAJALNIK: ožúljenima ednina TOŽILNIK: ožúljena IMENOVALNIK: ožúljenje MESTNIK: pri ožúljenih RODILNIK: ožúljenja ORODNIK: z ožúljenima DAJALNIK: ožúljenju množina TOŽILNIK: ožúljenje IMENOVALNIK: ožúljeni MESTNIK: pri ožúljenju RODILNIK: ožúljenih ORODNIK: z ožúljenjem DAJALNIK: ožúljenim dvojina TOŽILNIK: ožúljene IMENOVALNIK: ožúljenji in ožȗljenji MESTNIK: pri ožúljenih RODILNIK: ožȗljenj ORODNIK: z ožúljenimi DAJALNIK: ožúljenjema in ožȗljenjema 513 TOŽILNIK: ožúljenji in ožȗljenji 2. igrača, ki predstavlja medveda s črno-belo MESTNIK: pri ožȗljenjih dlako ORODNIK: z ožúljenjema in z ožȗljenjema ▪ Še vedno imam plišasto pando, ki sem jo dobil kot množina dojenček. IMENOVALNIK: ožȗljenja ▪ Moja najljubša igrača je bil medvedek panda. RODILNIK: ožȗljenj DAJALNIK: ožȗljenjem IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: ožȗljenja jakostni MESTNIK: pri ožȗljenjih [pánda] ORODNIK: z ožȗljenji IPA: [ˈpaːnda] tonemski IZVOR [pȃnda] ↑žuliti IPA: [páːndà] pánda1 pánde samostalnik ženskega spola [pánda] VZOREC POMEN jakostno 1. medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z ednina bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; IMENOVALNIK: pánda primerjaj RODILNIK: lat. Ailuropoda melanoleuca; pánde SIN.: panda2, iz zoologije orjaški DAJALNIK: pándi panda, iz zoologije veliki panda TOŽILNIK: pándo ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. pande živijo MESTNIK: KJE pri pándi ▪ Pande živijo v pasu od 2300 do 3200 metrov ORODNIK: s pándo nadmorske višine, le pozimi se spustijo nekoliko dvojina niže. IMENOVALNIK: pándi ▪ Gozdovi se hitro krčijo, ker človek bambus RODILNIK: pánd uporablja za gradnjo, in pande imajo vedno manj DAJALNIK: pándama hrane. TOŽILNIK: pándi ▪ Pande pogosto skotijo dva mladiča, a skrbijo le za MESTNIK: pri pándah enega, medtem ko drugega zavržejo. ORODNIK: s pándama ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Kitajsko vsi poznamo po njenem dokaj skromnem IMENOVALNIK: pánde delu sečuanske pokrajine, kjer prebiva ljubka panda, RODILNIK: pánd beli medvedek s črnimi tačkami, kratkim repkom in DAJALNIK: pándam črnimi očali okrog živahnih rjavih oči. TOŽILNIK: pánde ▪ Odrasle pande pojejo tudi do 30 kilogramov MESTNIK: pri pándah bambusa dnevno. ORODNIK: s pándami ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tonemsko mladič, mladiček pande | par pand ednina ▪ Prizori igranja mladičev pande so na Kitajskem vse IMENOVALNIK: pȃnda bolj redki. RODILNIK: pȃnde ▪ Kitajski predsednik si je naklonjenost Japoncev DAJALNIK: pȃndi pridobil tudi z obljubo novega para pand, ki jih bodo TOŽILNIK: pȃndo živalskemu vrtu v Tokiu posodili, saj ogroženih MESTNIK: pri pȃndi medvedkov nič več ne podarjajo. ORODNIK: s pȃndo ▪ Cilj je podvojiti rezervate pand s sedanjih 34 na dvojina okoli 70. IMENOVALNIK: pȃndi ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku RODILNIK: pȃnd pande v ujetništvu DAJALNIK: pȃndama ▪ Parjenje pand v ujetništvu je le redko uspešno, saj TOŽILNIK: pȃndi so samice plodne le tri ali štiri dni na leto. MESTNIK: pri pȃndah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku ORODNIK: s pȃndama medved, medvedek panda množina ▪ V vrtu živi tudi nekaj medvedov panda, ki od vseh IMENOVALNIK: pȃnde rastlin jedo samo bambus. RODILNIK: pȃnd DAJALNIK: pȃndam 514 TOŽILNIK: pȃnde IMENOVALNIK: pándi MESTNIK: pri pȃndah RODILNIK: pánd ORODNIK: s pȃndami DAJALNIK: pándama TOŽILNIK: pándi STALNE ZVEZE MESTNIK: pri pándah ORODNIK: s pándama rdeča panda množina iz zoologije rastlinojedi sesalec z rdečkasto rjavo IMENOVALNIK: pánde dlako in dolgim košatim repom, ki se prehranjuje RODILNIK: pánd zlasti z bambusovimi vršički; primerjaj lat. Ailurus DAJALNIK: pándam fulgens; SIN.: iz zoologije mačji panda, iz zoologije rdeči panda TOŽILNIK: pánde ▪ Rdeča panda spada med ogrožene živalske vrste, MESTNIK: pri pándah predvsem zaradi uničevanja njenega življenjskega ORODNIK: s pándami prostora. tonemsko ▪ Pred kratkim se je v živalskem vrtu zgodilo, da je ednina mama rdeča panda najprej sprejela, potem pa zavrgla IMENOVALNIK: pȃnda oba mladička. RODILNIK: pȃnde DAJALNIK: pȃndi IZVOR TOŽILNIK: pȃndo prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega MESTNIK: pri pȃndi nepalskega jezika ORODNIK: s pȃndo dvojina pánda2 pánde samostalnik moškega spola [pánda] IMENOVALNIK: pȃndi POMEN RODILNIK: pȃnd medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z DAJALNIK: pȃndama bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; TOŽILNIK: pȃndi primerjaj MESTNIK: pri pȃndah lat. Ailuropoda melanoleuca; SIN.: panda1, iz zoologije orjaški ORODNIK: s pȃndama panda, iz zoologije veliki panda množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Po kitajski legendi je pastirica rešila nedoraslega IMENOVALNIK: pȃnde pando pred groznim leopardom. RODILNIK: pȃnd ▪ Prikupni pande ali bambusni medvedi živijo na DAJALNIK: pȃndam majhnem goratem območju osrednje Kitajske, ki je TOŽILNIK: pȃnde poraslo z vlažnimi bambusovimi gozdovi. MESTNIK: pri pȃndah ▪▪▪ ORODNIK: s pȃndami ▪ Na Kitajskem se je skotil prvi panda, spočet z umetno oploditvijo. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE mačji panda jakostni iz zoologije rastlinojedi sesalec z rdečkasto rjavo [pánda] dlako in dolgim košatim repom, ki se prehranjuje IPA: [ˈpaːnda] zlasti z bambusovimi vršički; primerjaj lat. Ailurus tonemski fulgens; SIN.: iz zoologije rdeča panda, iz zoologije rdeči panda [pȃnda] ▪ Mačji panda z žareče rdečo dlako in dolgim košatim IPA: [páːndà] repom je bolj podoben rakunu kot pa orjaškemu pandi. VZOREC ▪ Naš prvi mačji panda, ki je leto starejši, je bolj jakostno plašen, novi pa se je pustil celo božati. ednina IMENOVALNIK: pánda orjaški panda RODILNIK: pánde iz zoologije medved s črno-belo dlako, ki se DAJALNIK: pándi prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu TOŽILNIK: pándo Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SIN.: MESTNIK: pri pándi panda1, panda2, iz zoologije veliki panda ORODNIK: s pándo ▪ Gorata pokrajina Sečuan v osrednji Kitajski je zadnje dvojina zatočišče orjaških pand. 515 ▪ Zaradi razdrobljenosti gozda in predvsem zaradi IMENOVALNIK: pantoténska nenavadnega življenjskega cikla bambusa, glavne RODILNIK: pantoténskih prehrane orjaškega pande, je njegovo bivanje DAJALNIK: pantoténskima ogroženo. TOŽILNIK: pantoténska MESTNIK: pri pantoténskih rdeči panda ORODNIK: s pantoténskima iz zoologije rastlinojedi sesalec z rdečkasto rjavo množina dlako in dolgim košatim repom, ki se prehranjuje IMENOVALNIK: pantoténski zlasti z bambusovimi vršički; primerjaj lat. Ailurus RODILNIK: pantoténskih fulgens; SIN.: iz zoologije mačji panda, iz zoologije rdeča panda DAJALNIK: pantoténskim ▪ Rdeči panda, ki sicer spada med ogrožene vrste, bo TOŽILNIK: pantoténske moral pri nadomestni materi sesati še vsaj nekaj MESTNIK: pri pantoténskih tednov. ORODNIK: s pantoténskimi ▪ Mačji panda: ko se v njegovo dlako upre sonce, ženski spol zažari kot ogenj, zato ga imenujejo tudi rdeči panda ednina ali ognjena mačka. IMENOVALNIK: pantoténska RODILNIK: pantoténske veliki panda DAJALNIK: pantoténski iz zoologije medved s črno-belo dlako, ki se TOŽILNIK: pantoténsko prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu MESTNIK: pri pantoténski Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SIN.: ORODNIK: s pantoténsko panda1, panda2, iz zoologije orjaški panda dvojina ▪ Veliki panda je med najbolj ogroženimi živalskimi IMENOVALNIK: pantoténski vrstami na svetu, živi pa samo na Kitajskem. RODILNIK: pantoténskih ▪ Samček velikega pande se na fotografiji igra s DAJALNIK: pantoténskima partnerko v njunem novem domovanju v živalskem TOŽILNIK: pantoténski vrtu. MESTNIK: pri pantoténskih ORODNIK: s pantoténskima IZVOR množina prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega IMENOVALNIK: pantoténske nepalskega jezika RODILNIK: pantoténskih DAJALNIK: pantoténskim pantoténski pantoténska pantoténsko pridevnik TOŽILNIK: pantoténske [pantoténski] MESTNIK: pri pantoténskih ORODNIK: s pantoténskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [pantoténski] IMENOVALNIK: pantoténsko IPA: [pantɔˈteːnski] RODILNIK: pantoténskega tonemski DAJALNIK: pantoténskemu [pantot nski] TOŽILNIK: pantoténsko MESTNIK: IPA: [pantɔtéːnskì] pri pantoténskem ORODNIK: s pantoténskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: pantoténski OSNOVNIK RODILNIK: pantoténskih moški spol DAJALNIK: pantoténskima ednina TOŽILNIK: pantoténski IMENOVALNIK: pantoténski MESTNIK: pri pantoténskih RODILNIK: pantoténskega ORODNIK: s pantoténskima DAJALNIK: pantoténskemu množina TOŽILNIK: pantoténski IMENOVALNIK: pantoténska živo pantoténskega RODILNIK: pantoténskih MESTNIK: pri pantoténskem DAJALNIK: pantoténskim ORODNIK: s pantoténskim TOŽILNIK: pantoténska dvojina MESTNIK: pri pantoténskih 516 ORODNIK: s pantoténskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: pantot nski OSNOVNIK RODILNIK: pantot nskih moški spol DAJALNIK: pantot nskima ednina TOŽILNIK: pantot nski IMENOVALNIK: pantot nski MESTNIK: pri pantot nskih RODILNIK: pantot nskega ORODNIK: s pantot nskima DAJALNIK: pantot nskemu množina TOŽILNIK: pantot nski IMENOVALNIK: pantot nska živo pantot nskega RODILNIK: pantot nskih MESTNIK: pri pantot nskem DAJALNIK: pantot nskim ORODNIK: s pantot nskim TOŽILNIK: pantot nska dvojina MESTNIK: pri pantot nskih IMENOVALNIK: pantot nska ORODNIK: s pantot nskimi RODILNIK: pantot nskih DAJALNIK: pantot nskima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: pantot nska MESTNIK: pri pantot nskih pantotenska kislina ORODNIK: s pantot nskima iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja množina zlasti v manj obdelanih žitaricah, rumenjaku, IMENOVALNIK: pantot nski jetrih in pozitivno vpliva na sintezo in presnovo RODILNIK: pantot nskih beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob; SIN.: iz DAJALNIK: pantot nskim biologije, iz farmacije vitamin B5 TOŽILNIK: pantot nske ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri pantot nskih vsebovati pantotensko kislino ORODNIK: s pantot nskimi ▪ Marelice vsebujejo pantotensko kislino, ki ženski spol pospešuje razkrajanje maščob. ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: pantot nska ▪ Pantotenska kislina sodeluje pri številnih sintezah RODILNIK: pantot nske lipidov, nevrotransmiterjev, steroidnih hormonov in DAJALNIK: pantot nski hemoglobina. TOŽILNIK: pantot nsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri pantot nski ▪ Pomanjkanje pantotenske kisline lahko povzroča ORODNIK: s pantot nsko nizko koncentracijo krvnega sladkorja, razjede na dvojina dvanajstniku, okužbe dihal in splošno slabo počutje. IMENOVALNIK: pantot nski ▪ Zaradi večje količine pantotenske kisline uživajmo RODILNIK: pantot nskih datlje, kadar smo duševno izčrpani. DAJALNIK: pantot nskima TOŽILNIK: pantot nski IZVOR MESTNIK: pri pantot nskih prevzeto iz angl. pantothenic, iz gr. pántothen ORODNIK: s pantot nskima ‛povsod’ množina IMENOVALNIK: pantot nske paparác paparáca; tudi paparáco; tudi paparazzo RODILNIK: pantot nskih samostalnik moškega spola [paparác] DAJALNIK: pantot nskim POMEN TOŽILNIK: pantot nske fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih MESTNIK: pri pantot nskih fotografira v njihovem zasebnem življenju za ORODNIK: s pantot nskimi objavo v medijih srednji spol ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. paparac čaka, lovi, preganja, spremlja, zasleduje IMENOVALNIK: pantot nsko KOGA | paparac fotografira, posname, slika KOGA | RODILNIK: pantot nskega paparac oblega, nadleguje KOGA | paparac opazi, DAJALNIK: pantot nskemu ujame, zaloti, zasači KOGA | paparac preži NA KOGA | TOŽILNIK: pantot nsko paparac sledi KOMU MESTNIK: pri pantot nskem ▪ Paparaci jo fotografirajo na vsakem koraku. ORODNIK: s pantot nskim 517 ▪ Ne menita se za to, da ju ves čas spremljajo paparaci in novinarji. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Paparac jo je ujel, ko je ravno odhajala s sestanka jakostni z znanim modnim fotografom. [paparác] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [papaˈɾaːts] nadležen, radoveden, vsiljiv paparac | številni tonemski paparaci [paparȃc] ▪ Nadležni paparaci so vedno na lovu za znanimi IPA: [papaɾáːts] osebnostmi. ▪ Noseča zvezdnica je popolnoma pobesnela zaradi VZOREC številnih paparacev, ki jo spremljajo na vsakem jakostno koraku. ednina ▪ Igralki sta odšli nazaj na snemanje in tam so že bili IMENOVALNIK: paparác prežeči paparaci. RODILNIK: paparáca ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: paparácu fotografija paparaca | objektiv paparaca | obleganje TOŽILNIK: paparáca paparaca | pozornost paparaca | tarča paparacev MESTNIK: pri paparácu ▪ Fotografije paparacev niso računalniško obdelane. ORODNIK: s paparácem ▪ Ko sta mladoporočenca odhajala iz cerkve, so ju z dvojina velikimi dežniki skrivali pred objektivi paparacev. IMENOVALNIK: ▪ Igralka se nikakor ne more izmuzniti pozornosti paparáca paparacev. RODILNIK: paparácev DAJALNIK: paparácema ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku napasti paparaca TOŽILNIK: paparáca | opaziti paparaca | razveseliti paparace MESTNIK: pri paparácih ▪ V nekem nočnem lokalu je napadel paparaca in ga ORODNIK: s paparácema poškodoval po obrazu. množina ▪ Ko je opazila paparace, je takoj pobegnila. IMENOVALNIK: paparáci ▪ Po zadnjih predprazničnih nakupih se je odpravila RODILNIK: paparácev nenaličena, kar je seveda zelo razveselilo paparace, DAJALNIK: paparácem ki so izkoristili to redko priložnost. TOŽILNIK: paparáce ⏵ glag. + pred + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri paparácih bežati pred paparaci | skriti, skrivati se pred ORODNIK: s paparáci paparaci tonemsko ▪ Prvič sta se v javnosti, ne da bi bežala pred ednina paparaci, pojavila v sredini marca. IMENOVALNIK: paparȃc ▪ Zaljubljenca svoje zveze ne skrivata več, ne RODILNIK: paparȃca skrivata se pred paparaci in ne zanikata svoje DAJALNIK: paparȃcu ljubezni, kadar ju o njej povprašajo novinarji. TOŽILNIK: paparȃca ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku MESTNIK: pri paparȃcu izogniti se paparacem ORODNIK: s paparȃcem ▪ Ker se je želela izogniti številnim paparacem, so ji dvojina na pomoč priskočili njeni prijatelji in ji pomagali do IMENOVALNIK: paparȃca avtomobila. RODILNIK: paparȃcev ⏵ sam. beseda + pred + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: paparȃcema mir pred paparaci TOŽILNIK: paparȃca ▪ Ko se je razvedelo, da sem drugič noseča, nisem MESTNIK: pri paparȃcih več imela miru pred paparaci in obrekljivci. ORODNIK: s paparȃcema ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku množina težave s paparaci IMENOVALNIK: paparȃci ▪ Gledališče in tudi film ne prinašata tolikšne slave, RODILNIK: paparȃcev da bi lahko rekel, da imam težave s paparaci. DAJALNIK: paparȃcem ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: paparȃce paparaci in novinarji, paparaci in oboževalci MESTNIK: pri paparȃcih ▪ Na levem prstancu nosi zaročni prstan, ki ga sicer ORODNIK: s paparȃci skuša skriti pred radovednimi očmi paparacev in oboževalcev. IZVOR 518 ↑paparazzo DAJALNIK: paparȃcema TOŽILNIK: paparȃca paparáco paparáca; glej paparác samostalnik moškega MESTNIK: pri paparȃcih ORODNIK: spola [paparáco] s paparȃcema P množina OMEN fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih IMENOVALNIK: paparȃci fotografira v njihovem zasebnem življenju za RODILNIK: paparȃcev objavo v medijih DAJALNIK: paparȃcem ▪ Kar nekaj glasbenikov razmišlja o potovanju v TOŽILNIK: paparȃce tujino, saj si ne želijo, da bi jih na plaži doma ujel MESTNIK: pri paparȃcih paparaco. ORODNIK: s paparȃci ▪ Vračal se je s sestanka anonimnih alkoholikov in ugotovil, da ga zasleduje paparaco. IZVOR ↑paparazzo IZGOVOR IN OBLIKE jakostni paparazzo paparazza; glej paparác samostalnik moškega [paparáco] spola [paparáco] IPA: [papaˈɾaːtsɔ] POMEN tonemski fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih [paparȃco] fotografira v njihovem zasebnem življenju za IPA: [papaɾáːts ] objavo v medijih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. VZOREC paparazzo ujame, zasleduje KOGA jakostno ▪ Paparazzi nas zasledujejo vsepovsod. ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: paparáco ▪ Izognil se bo nadležnim paparazzom in v miru RODILNIK: paparáca preživljal prosti čas z družino. DAJALNIK: paparácu ▪ Končala je z uro pilatesa, ko so jo ujeli radovedni TOŽILNIK: paparáca paparazzi. MESTNIK: pri paparácu ▪▪▪ ORODNIK: s paparácem ▪ Včasih sem imel veliko težav s paparazzi, pogosto dvojina sem se z njimi sprl. IMENOVALNIK: paparáca RODILNIK: paparácev IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: paparácema jakostni TOŽILNIK: paparáca [paparáco] MESTNIK: pri paparácih IPA: [papaˈɾaːtsɔ] ORODNIK: s paparácema tonemski množina [paparáco] IMENOVALNIK: paparáci IPA: [papaɾáːts ] RODILNIK: paparácev DAJALNIK: paparácem VZOREC TOŽILNIK: paparáce ednina MESTNIK: pri paparácih IMENOVALNIK: paparazzo ORODNIK: s paparáci jakostni [paparáco] tonemsko tonemski [paparȃco] ednina RODILNIK: paparazza IMENOVALNIK: paparȃco jakostni [paparáca] RODILNIK: paparȃca tonemski [paparȃca] DAJALNIK: paparȃcu DAJALNIK: paparazzu TOŽILNIK: paparȃca jakostni [paparácu] MESTNIK: pri paparȃcu tonemski [paparȃcu] ORODNIK: s paparȃcem TOŽILNIK: paparazzo dvojina jakostni [paparáco] IMENOVALNIK: paparȃca tonemski [paparȃco] RODILNIK: paparȃcev MESTNIK: pri paparazzu 519 jakostni [pri paparácu] narezan, nariban, nastrgan, riban parmezan | svež tonemski [pri paparȃcu] parmezan ORODNIK: s paparazzom ▪ Preden postrežemo, po vrhu potrosimo še nekaj jakostni [s paparácem] nastrganega ali tanko narezanega parmezana. tonemski [s paparȃcem] in s paparazzem ▪ K juhi ponudimo nariban parmezan. dvojina ▪ Najboljše špagete z bolonjsko omako in svežim IMENOVALNIK: paparazzi parmezanom dobite v Italiji. jakostni [paparáci] ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v tonemski [paparȃci] rodilniku RODILNIK: paparazzov n dag, n g parmezana jakostni [paparáce ] ▪ Grobo nastrgajte 20 g parmezana in ga prihranite tonemski [paparȃce ] in paparazzev za okras. DAJALNIK: paparazzoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostni [paparácema] kos, polovica, rezina parmezana | žlica, žlička tonemski [paparȃcema] in paparazzema parmezana TOŽILNIK: paparazzi ▪ Na pokrovu je bil kos parmezana z majhnim ribežem, tako da si ga je gost lahko svežega po jakostni [paparáci] svoji volji naribal. tonemski [paparȃci] ▪ Riž razdelite na krožnike in ga posujte s tankimi MESTNIK: pri paparazzih rezinami parmezana in zelišči. jakostni [pri paparácih] tonemski [pri paparȃcih] ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ponuditi, postreči s parmezanom | posipati, posuti, ORODNIK: s paparazzoma potresti s parmezanom | zmešati s parmezanom jakostni [s paparácema] ▪ Rižoto stresemo na krožnik, ki smo ga obložili z tonemski [s paparȃcema] in s paparazzema množina listi radiča, in ponudimo s parmezanom. ▪ Njoke postrezite z omako, potresite s parmezanom IMENOVALNIK: paparazza in okrasite z lističi žajblja. jakostni [paparáca] ▪ Jajca gladko zmešajte s parmezanom, začinite s tonemski [paparȃca] soljo in poprom in prelijte prek narastka. RODILNIK: paparazzov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostni [paparáce ] dodati parmezan | naribati, nastrgati parmezan | tonemski [paparȃce ] in paparazzev ponuditi parmezan | potresti parmezan | primešati, DAJALNIK: paparazzom vmešati, zmešati parmezan jakostni [paparácem] ▪ Dodajte zelišča in parmezan ter s to maso tonemski [paparȃcem] in paparazzem napolnite paradižnike. TOŽILNIK: paparazza ▪ Jed bo še posebej okusna, če boste parmezan jakostni [paparáca] naribali tik pred zdajci. tonemski [paparȃca] ▪ Riž odstavite z ognja in primešajte parmezan. MESTNIK: pri paparazzih ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku jakostni [pri paparácih] malo parmezana tonemski [pri paparȃcih] ▪ Po potrebi dodajte še nekaj naribanega ORODNIK: s paparazzi parmezana. jakostni [s paparáci] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tonemski [s paparȃci] ▪ Pripravila je zrezke v smetani in bučke s parmezanom. IZVOR ⏵ priredna zveza prevzeto iz angl., it. paparazzo, nem. Paparazzo, po parmezan in bazilika, parmezan in drobtine, liku fotografa z imenom Paparazzo iz filma parmezan in jajca, parmezan in maslo, parmezan in Federica Fellinija La dolce vita (1960) olje, parmezan in peteršilj, parmezan in smetana ▪ Zmešajte smetano, jajca in parmezan, začinite s parmezán parmezána samostalnik moškega spola soljo in poprom ter prelijte preko špagetov v ponvi. ▪ Cvetačo odcedimo in potresemo z nastrganim [parmezán] P maslom in parmezanom. OMEN trdi sir rahlo pikantnega okusa iz kravjega mleka, ki se navadno riba, strga, po izvoru iz Italije IZGOVOR IN OBLIKE jakostni ⏵ prid. beseda + sam. beseda [parmezán] 520 IPA: [paɾmɛˈzaːn] pársek párseka tudi parsék parséka samostalnik moškega tonemski spola [pársek] tudi [parsék] [parmezȃn] POMEN IPA: [paɾmɛzáːn] iz astronomije enota za merjenje dolžine v vesolju izven našega osončja, 3,26 svetlobnega leta ali VZOREC jakostno 30,8 bilijona kilometrov [pc] ednina ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: parmezán oddaljen n milijonov parsekov RODILNIK: parmezána ▪ Galaksija je od nas oddaljena 300 milijonov DAJALNIK: parmezánu parsekov. TOŽILNIK: parmezán ▪▪▪ MESTNIK: pri parmezánu ▪ Ovojnica tvori planetarno meglico s premerom okrog ORODNIK: s parmezánom tretjine parseka (eno svetlobno leto), ki se širi s dvojina hitrostjo 34 km/s. IMENOVALNIK: parmezána RODILNIK: parmezánov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: parmezánoma jakostni TOŽILNIK: parmezána [pársek] tudi [parsék] MESTNIK: pri parmezánih IPA: [ˈpaːɾsɛk] tudi [paɾˈseːk] ORODNIK: s parmezánoma tonemski množina [pȃrsek] tudi [pars k] IMENOVALNIK: parmezáni IPA: [páːɾs k] tudi [paɾséːk] RODILNIK: parmezánov DAJALNIK: parmezánom VZOREC TOŽILNIK: parmezáne jakostno MESTNIK: pri parmezánih ednina ORODNIK: s parmezáni IMENOVALNIK: pársek tonemsko RODILNIK: párseka ednina DAJALNIK: párseku IMENOVALNIK: parmezȃn TOŽILNIK: pársek RODILNIK: parmezȃna MESTNIK: pri párseku DAJALNIK: parmezȃnu ORODNIK: s pársekom TOŽILNIK: parmezȃn dvojina MESTNIK: pri parmezȃnu IMENOVALNIK: párseka ORODNIK: s parmezȃnom RODILNIK: pársekov dvojina DAJALNIK: pársekoma IMENOVALNIK: parmezȃna TOŽILNIK: párseka RODILNIK: parmezȃnov MESTNIK: pri pársekih DAJALNIK: parmezȃnoma ORODNIK: s pársekoma TOŽILNIK: parmezȃna množina MESTNIK: pri parmezȃnih IMENOVALNIK: párseki ORODNIK: s parmezȃnoma RODILNIK: pársekov množina DAJALNIK: pársekom IMENOVALNIK: parmezȃni TOŽILNIK: párseke RODILNIK: parmezȃnov MESTNIK: pri pársekih DAJALNIK: parmezȃnom ORODNIK: s párseki TOŽILNIK: parmezȃne tonemsko MESTNIK: pri parmezȃnih ednina ORODNIK: s parmezȃni IMENOVALNIK: pȃrsek RODILNIK: pȃrseka IZVOR DAJALNIK: pȃrseku prevzeto prek nem. Parmesan in frc. parmesan iz TOŽILNIK: pȃrsek severnoit. parmesano, knjiž. it. parmigiano, prvotno MESTNIK: pri pȃrseku ‛paremski, iz Parme’, po italijanskem mestu Parma ORODNIK: s pȃrsekom dvojina 521 IMENOVALNIK: pȃrseka MESTNIK: pri pars kih RODILNIK: pȃrsekov ORODNIK: s pars ki DAJALNIK: pȃrsekoma TOŽILNIK: pȃrseka IZVOR MESTNIK: pri pȃrsekih prevzeto iz angl. parsec, iz ↑par(alaksa) + angl. ORODNIK: s pȃrsekoma (arc)sec(ond)‛kotna sekunda’ množina IMENOVALNIK: pȃrseki pásavec1 pásavca samostalnik moškega spola [pásavəc] RODILNIK: pȃrsekov POMEN DAJALNIK: pȃrsekom iz zoologije sesalec z obročastim roženim ali koščenim TOŽILNIK: pȃrseke oklepom po vrhnjem delu telesa, kratkim rilcem MESTNIK: pri pȃrsekih in močnimi kremplji, ki živi v Južni, Srednji in ORODNIK: s pȃrseki delu Severne Amerike; primerjaj lat. Cingulata tudi jakostno ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Pasavci s krepkimi kremplji kopljejo rove in luknje. ▪ Nekateri pasavci se lahko zvijejo v kroglo, s čimer IMENOVALNIK: parsék zavarujejo okončine in ranljiv trebuh. RODILNIK: parséka ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: parséku ▪ Stene jam krasijo risbe velikanskih pasavcev, ki so TOŽILNIK: parsék izumrli že pred zadnjo ledeno dobo. MESTNIK: pri parséku ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s parsékom ▪ Oklep pasavcev je sestavljen iz močnih koščenih dvojina ploščic, ki se razvijejo iz kože in so prekrite z IMENOVALNIK: parséka roževino. RODILNIK: parsékov ▪ Ozki gibljivi pasovi na hrbtu omogočajo telesu DAJALNIK: parsékoma pasavcev določeno prožnost, po teh pasovih so TOŽILNIK: parséka nekateri pasavci tudi dobili svoje latinsko ime. MESTNIK: pri parsékih ORODNIK: s parsékoma IZGOVOR IN OBLIKE množina jakostni IMENOVALNIK: parséki [pásavəc] RODILNIK: parsékov IPA: [ˈpaːsaʋəts] DAJALNIK: parsékom tonemski TOŽILNIK: parséke [pȃsavəc] MESTNIK: pri parsékih IPA: [páːsàʋəts] ORODNIK: s parséki tonemsko VZOREC ednina jakostno IMENOVALNIK: pars k ednina RODILNIK: pars ka IMENOVALNIK: pásavec DAJALNIK: pars ku RODILNIK: pásavca TOŽILNIK: pars k DAJALNIK: pásavcu MESTNIK: pri pars ku TOŽILNIK: pásavca ORODNIK: s pars kom MESTNIK: pri pásavcu dvojina ORODNIK: s pásavcem IMENOVALNIK: pars ka dvojina RODILNIK: pars kov IMENOVALNIK: pásavca DAJALNIK: pars koma RODILNIK: pásavcev TOŽILNIK: pars ka DAJALNIK: pásavcema MESTNIK: pri pars kih TOŽILNIK: pásavca ORODNIK: s pars koma MESTNIK: pri pásavcih množina ORODNIK: s pásavcema IMENOVALNIK: pars ki množina RODILNIK: pars kov IMENOVALNIK: pásavci DAJALNIK: pars kom RODILNIK: pásavcev TOŽILNIK: pars ke DAJALNIK: pásavcem 522 TOŽILNIK: pásavce IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri pásavcih jakostni ORODNIK: s pásavci [pásavəc] tonemsko IPA: [ˈpaːsaʋəts] ednina tonemski IMENOVALNIK: pȃsavec [pȃsavəc] RODILNIK: pȃsavca IPA: [páːsàʋəts] DAJALNIK: pȃsavcu TOŽILNIK: pȃsavca VZOREC MESTNIK: pri pȃsavcu jakostno ORODNIK: s pȃsavcem ednina dvojina IMENOVALNIK: pásavec IMENOVALNIK: pȃsavca RODILNIK: pásavca RODILNIK: pȃsavcev DAJALNIK: pásavcu DAJALNIK: pȃsavcema TOŽILNIK: pásavca in pásavec TOŽILNIK: pȃsavca MESTNIK: pri pásavcu MESTNIK: pri pȃsavcih ORODNIK: s pásavcem ORODNIK: s pȃsavcema dvojina množina IMENOVALNIK: pásavca IMENOVALNIK: pȃsavci RODILNIK: pásavcev RODILNIK: pȃsavcev DAJALNIK: pásavcema DAJALNIK: pȃsavcem TOŽILNIK: pásavca TOŽILNIK: pȃsavce MESTNIK: pri pásavcih MESTNIK: pri pȃsavcih ORODNIK: s pásavcema ORODNIK: s pȃsavci množina IMENOVALNIK: pásavci IZVOR RODILNIK: pásavcev ↑pasovec DAJALNIK: pásavcem TOŽILNIK: pásavce pásavec2 pásavca; glej pásovec samostalnik moškega spola MESTNIK: pri pásavcih ORODNIK: [pásavəc] s pásavci P tonemsko OMEN ednina iz medicine bolezen, ki jo povzroča virus herpesa in za katero je zaradi prizadetosti živčevja značilna IMENOVALNIK: pȃsavec ostra, pekoča bolečina in izpuščaj v pasovih, RODILNIK: pȃsavca zlasti okoli pasu DAJALNIK: pȃsavcu TOŽILNIK: pȃsavca in pȃsavec ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: ▪ Ko pasavec izbruhne, je prizadeto območje pekoče pri pȃsavcu boleče. ORODNIK: s pȃsavcem dvojina ▪ Praviloma se pasavec pozdravi brez posledic na koži. IMENOVALNIK: pȃsavca ▪ Pasavec lahko prizadene tudi celotno polovico RODILNIK: pȃsavcev obraza in polovico ustne votline, kar povzroči v ustih DAJALNIK: pȃsavcema hude bolečine in težave pri jedi. TOŽILNIK: pȃsavca MESTNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda pri pȃsavcih ▪ Kadar nastane bolečina zaradi okvare živca, ORODNIK: s pȃsavcema govorimo o nevropatijah. Takšna kronična bolečina množina nastane po prebolelem pasavcu, utesnitvi živca in IMENOVALNIK: pȃsavci različnih drugih škodljivih vplivih na sam živec. RODILNIK: pȃsavcev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: pȃsavcem ▪ Zelo pomembno je, da prizadeti predel kože z TOŽILNIK: pȃsavce izbruhom pasavca zavarujemo pred bakterijsko MESTNIK: pri pȃsavcih okužbo, zato ga sterilno pokrijemo. ORODNIK: s pȃsavci ▪ Bolečina je vodilni simptom pasavca in je posledica vnetja živca, ki oživčuje prizadeti pas kože. IZVOR ↑pasovec 523 MESTNIK: pri pȃsovcu pásovec pásovca; tudi pásavec samostalnik moškega spola ORODNIK: s pȃsovcem dvojina [pásovəc] POMEN IMENOVALNIK: pȃsovca RODILNIK: pȃsovcev iz medicine bolezen, ki jo povzroča virus herpesa in za katero je zaradi prizadetosti živčevja značilna DAJALNIK: pȃsovcema ostra, pekoča bolečina in izpuščaj v pasovih, TOŽILNIK: pȃsovca zlasti okoli pasu MESTNIK: pri pȃsovcih ORODNIK: s pȃsovcema ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina izbruh pasovca IMENOVALNIK: ▪ Navadno se izbruh pasovca začne s podobnimi pȃsovci nespecifičnimi znaki kot viroze – prehodno slabo RODILNIK: pȃsovcev počutje, povišana temperatura, glavobol. DAJALNIK: pȃsovcem ▪▪▪ TOŽILNIK: pȃsovce ▪ Če sumimo, da smo zboleli za pasovcem, je nujno, MESTNIK: pri pȃsovcih da gremo čim prej k zdravniku. ORODNIK: s pȃsovci ▪ Pasovca povzroča ponovna aktivacija virusa, ki po prebolelih noricah v otroštvu ostane skrit v živcih. IZVOR ↑pas IZGOVOR IN OBLIKE jakostni pelerína peleríne samostalnik ženskega spola [pelerína] [pásovəc] POMEN IPA: [ˈpaːsɔʋəts] 1. vrhnje oblačilo, navadno gumijasto, za zaščito tonemski pred dežjem [pȃsovəc] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [páːs ʋəts] obleči pelerino ▪ Brez dežnika v tem času ni priporočljivo hoditi VZOREC naokrog, komur pa ni do tega, lahko še vedno jakostno obleče pelerino in obuje gumijaste škornje. ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: pásovec nepremočljiva pelerina | rumena pelerina RODILNIK: pásovca ▪ Ljudje so vztrajali pod dežniki ali rumenimi DAJALNIK: pásovcu pelerinami, ki smo jih delili obiskovalcem. TOŽILNIK: pásovca in pásovec ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri pásovcu ▪ Vstopim, obrišem sončna očala in ravno mi še ORODNIK: s pásovcem uspe videti, kako mož v pelerini pred menoj kupuje dvojina zadnji dežnik. IMENOVALNIK: pásovca ⏵ priredna zveza RODILNIK: pásovcev pelerina in dežnik DAJALNIK: pásovcema ▪ Kadar koli se boste odločili za obisk Londona, TOŽILNIK: pásovca vzemite s seboj dežnik in pelerino. MESTNIK: pri pásovcih 2. vrhnje oblačilo brez rokavov, zlasti žensko, ki ORODNIK: s pásovcema se ogrne okrog zgornjega dela telesa množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: pásovci črna pelerina | kratka pelerina RODILNIK: pásovcev ▪ Ozkost hlač se nekoliko porazgubi v dolgih in DAJALNIK: pásovcem širokih črnih pelerinah. TOŽILNIK: pásovce ▪ Drzni modni snovalci so dekletom čez rame obesili MESTNIK: pri pásovcih kratke pelerine. ORODNIK: s pásovci tonemsko IZGOVOR IN OBLIKE ednina jakostni IMENOVALNIK: pȃsovec [pelerína] RODILNIK: pȃsovca IPA: [pɛlɛˈɾiːna] DAJALNIK: pȃsovcu tonemski TOŽILNIK: pȃsovca in pȃsovec [pelerȋna] 524 IPA: [pɛlɛɾíːnà] kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SIN.: črnogled2 VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno pesimisti se bojijo ČESA | pesimisti menijo, mislijo, ednina pravijo, trdijo KAJ | pesimisti napovedujejo, IMENOVALNIK: pelerína pričakujejo KAJ | pesimist reče KAJ | pesimist vidi KAJ RODILNIK: peleríne ▪ Pesimisti se bojijo, da se bo kakor ponavadi spet DAJALNIK: peleríni kje zataknilo, to pa bi pomenilo prelaganje zakona TOŽILNIK: peleríno za nekaj let. MESTNIK: pri peleríni ▪ Največji pesimisti so naši reprezentanci ORODNIK: s peleríno napovedovali polom, toda pokazalo se je ravno dvojina obratno. IMENOVALNIK: peleríni ▪ Verjetno niti največji pesimisti niso pričakovali tako RODILNIK: pelerín slabe prve polovice predtekmovanja po skupinah. DAJALNIK: pelerínama ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: peleríni hud, popoln, velik pesimist | nepopravljiv, večni MESTNIK: pri pelerínah pesimist | zmeren pesimist ORODNIK: s pelerínama ▪ Po letu in pol se je pokazalo to, česar tudi največji množina pesimisti niso predvidevali: vse delo, vsa prizadevanja so ostala brez koristi. IMENOVALNIK: peleríne ▪ Celo sam kot večni pesimist nisem nikoli verjel, da RODILNIK: pelerín je kaj takega mogoče, a v nogometu je očitno DAJALNIK: pelerínam mogoče prav vse. TOŽILNIK: peleríne ▪ Če smo bili še do nedavnega zmerni pesimisti MESTNIK: pri pelerínah glede boljše prometne varnosti, so zaradi trenutnih ORODNIK: s pelerínami varnostnih razmer napovedi precej optimistične. tonemsko ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku napovedi pesimistov IMENOVALNIK: pelerȋna ▪ Napovedi pesimistov se niso uresničile, res pa je, RODILNIK: pelerȋne da tudi optimisti niso povsem prišli na svoj račun, DAJALNIK: pelerȋni kajti dvorana le ni bila tako polna kot v začetku TOŽILNIK: pelerȋno lanske sezone. MESTNIK: pri pelerȋni ▪ Je satiričnost lastnost humorno naravnanega ORODNIK: s pelerȋno človeka ali lastnost pesimistov in blagih defetistov? dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: pelerȋni presenetiti pesimiste RODILNIK: pelerȋn ▪ V času, ko se potrošnja po vsem svetu zmanjšuje s DAJALNIK: pelerȋnama hitrostjo, ki je presenetila celo največje pesimiste, TOŽILNIK: pelerȋni bo promocija izdelkov in storitev postala še bolj MESTNIK: pri pelerȋnah pomembna. ORODNIK: s pelerȋnama ⏵ priredna zveza množina pesimist ali optimist | pesimist in skeptik IMENOVALNIK: pelerȋne ▪ S katere strani gledate na življenje, ste pesimist ali RODILNIK: pelerȋn optimist? DAJALNIK: pelerȋnam ▪ V odnosu do sveta sem zmerni skeptik in pesimist, TOŽILNIK: pelerȋne ampak to me ni odvrnilo od tega, da bi verjel v MESTNIK: pri pelerȋnah kocke in naključja. ORODNIK: s pelerȋnami IZGOVOR IN OBLIKE IZVOR jakostni prevzeto prek nem. Pelerine iz frc. pèlerine [pesimíst] ‛pelerina’, prvotno ‛romarska, popotna obleka (z IPA: [pɛsiˈmiːst] velikim ovratnikom)’, iz pèlerin ‛romar, popotnik’ tonemski < lat. peregrīnus ‛tujec, romar’ [pesimȋst] IPA: [pɛsimíːst] pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst] P V OMEN ZOREC 525 jakostno 1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje ednina najslabše tudi za prihodnost; SIN.: črnogled1 IMENOVALNIK: pesimíst ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: pesimísta pesimističen človek | pesimistični analitiki DAJALNIK: pesimístu ▪ Gre za precej mračne zgodbe, saj sem tudi sam TOŽILNIK: pesimísta pesimističen človek. MESTNIK: pri pesimístu ▪ Tudi najbolj pesimističen opazovalec si, preden se ORODNIK: s pesimístom je do konca zdanilo, ni mogel predstavljati, kakšno dvojina škodo je utrpel kraj. IMENOVALNIK: pesimísta ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: pesimístov nekoliko, precej pesimističen | preveč, zelo DAJALNIK: pesimístoma pesimističen | tako pesimističen TOŽILNIK: pesimísta ▪ Kljub temu da boste nekoliko pesimistični, bodo MESTNIK: pri pesimístih vaše misli aktivno usmerjene k novim načrtom. ORODNIK: s pesimístoma ▪ Po naravi je precej pesimistična, v vsakem množina položaju vidi najslabši razplet. IMENOVALNIK: pesimísti ▪ Sam ne bi bil tako pesimističen, je pa res, da gre RODILNIK: pesimístov za projekt, ki ne bo narejen v enem letu. DAJALNIK: pesimístom ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku TOŽILNIK: pesimíste biti pesimističen MESTNIK: pri pesimístih ▪ Ne bodite preveč pesimistični, skušajte gledati na ORODNIK: s pesimísti življenje s pozitivnejše plati. tonemsko ▪ Postanejo pesimistični, svet vidijo črno, pojavijo se ednina občutki manjvrednosti. IMENOVALNIK: pesimȋst ⏵ prid. beseda v imenovalniku + glede + sam. RODILNIK: pesimȋsta beseda v rodilniku DAJALNIK: pesimȋstu pesimističen glede prihodnosti TOŽILNIK: pesimȋsta ▪ Omenjali so dolge čakalne dobe in premalo časa, MESTNIK: ki so jim ga namenili zdravniki: zato ne preseneča, pri pesimȋstu da so pesimistični glede prihodnosti. ORODNIK: s pesimȋstom dvojina ⏵ priredna zveza optimističen in pesimističen IMENOVALNIK: pesimȋsta ▪ Zaradi čustev se ljudje smejijo ali jočejo, so jezni RODILNIK: pesimȋstov ali veseli, optimistični ali pesimistični, pogumni ali DAJALNIK: pesimȋstoma prestrašeni. TOŽILNIK: pesimȋsta 1.1. ki kaže, izraža taka videnja, pričakovanja MESTNIK: ; pri pesimȋstih ORODNIK: s pesimȋstoma SIN.: črnogled1 množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda pesimističen odnos, pogled IMENOVALNIK: | pesimističen scenarij | pesimȋsti pesimističen ton | pesimistična izjava | pesimistična RODILNIK: pesimȋstov ocena, napoved, vizija | pesimistična različica, DAJALNIK: pesimȋstom varianta | pesimistična slika, podoba | pesimistične TOŽILNIK: pesimȋste misli | pesimistično gledanje, razmišljanje | MESTNIK: pri pesimȋstih pesimistično ozračje, razpoloženje, vzdušje | ORODNIK: s pesimȋsti pesimistična pričakovanja ▪ Za znanstvenike še vedno ostaja uganka BESEDOTVORJE vprašanje, kako pesimističen odnos do življenja feminativ: pesimístka skrajša posameznikovo življenjsko dobo. ▪ Pravijo, da njegove pesmi odražajo precej IZVOR pesimističen pogled na svet. prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej ▪ Po mnenju političnih analitikov lahko splošno ↑pesimizem pesimistično razpoloženje v državi vpliva tudi na nizko število volivcev, ki bodo danes prišli izpolnit pesimístičen pesimístična pesimístično pridevnik svoj listič. [pesimístičən] ⏵ prisl. + prid. beseda POMEN manj pesimističen | nekoliko, precej pesimističen | preveč, zelo pesimističen | tako pesimističen 526 ▪ Ali ni to nekoliko pesimistična vizija sveta? DAJALNIK: pesimístičnim ▪ Pred tekmovanjem je zaradi slabih vremenskih TOŽILNIK: pesimístične razmer vladalo precej pesimistično razpoloženje. MESTNIK: pri pesimístičnih ▪ S tako pesimističnim razmišljanjem si boste ORODNIK: s pesimístičnimi popolnoma oklestili samopodobo. ženski spol ⏵ priredna zveza ednina optimističen in pesimističen IMENOVALNIK: pesimístična ▪ V svojih pesmih je nihal med pesimističnim in RODILNIK: pesimístične optimističnim pogledom na svet. DAJALNIK: pesimístični 2. ki je v zvezi s pesimizmom, tj. negativnimi TOŽILNIK: pesimístično pričakovanji glede prometa na borzi, dinamike MESTNIK: pri pesimístični cen, gospodarske aktivnosti sploh ORODNIK: s pesimístično ▪ Delnice so vsak dan vredne manj, glede na dvojina pesimistično ozračje na borzi pa prav nič ne kaže na IMENOVALNIK: pesimístični hitro okrevanje borznih indeksov. RODILNIK: pesimístičnih ▪ Nekatere investicijske banke imajo zelo pesimistične DAJALNIK: pesimístičnima napovedi, druge so bolj optimistične. TOŽILNIK: pesimístični ▪ Četudi so novembrske številke pozitivne, pa bolj MESTNIK: pri pesimístičnih pesimistični analitiki opozarjajo, da takšna rast ne bo ORODNIK: s pesimístičnima vzdržala. množina ▪ Najbolj pesimistični scenariji napovedujejo IMENOVALNIK: pesimístične gospodarsko in finančno krizo, ki bo trajala od tri do RODILNIK: pesimístičnih pet let. DAJALNIK: pesimístičnim TOŽILNIK: pesimístične IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri pesimístičnih jakostni ORODNIK: s pesimístičnimi [pesimístičən] srednji spol IPA: [pɛsiˈmiːstitʃən] ednina tonemski IMENOVALNIK: pesimístično [pesimístičən] RODILNIK: pesimístičnega IPA: [pɛsimìːstítʃən] DAJALNIK: pesimístičnemu TOŽILNIK: pesimístično VZOREC MESTNIK: pri pesimístičnem jakostno ORODNIK: s pesimístičnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: pesimístični ednina RODILNIK: pesimístičnih IMENOVALNIK: pesimístičen DAJALNIK: pesimístičnima določno pesimístični TOŽILNIK: pesimístični RODILNIK: pesimístičnega MESTNIK: pri pesimístičnih DAJALNIK: pesimístičnemu ORODNIK: s pesimístičnima TOŽILNIK: pesimístičen množina določno pesimístični IMENOVALNIK: pesimístična živo pesimístičnega RODILNIK: pesimístičnih MESTNIK: pri pesimístičnem DAJALNIK: pesimístičnim ORODNIK: s pesimístičnim TOŽILNIK: pesimístična dvojina MESTNIK: pri pesimístičnih IMENOVALNIK: pesimístična ORODNIK: s pesimístičnimi RODILNIK: pesimístičnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: pesimístičnima moški spol TOŽILNIK: pesimístična EDNINA: bòlj pesimístičen MESTNIK: pri pesimístičnih ženski spol ORODNIK: s pesimístičnima EDNINA: bòlj pesimístična množina srednji spol IMENOVALNIK: pesimístični EDNINA: bòlj pesimístično RODILNIK: pesimístičnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE 527 moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj pesimístičen IMENOVALNIK: pesimístično ženski spol RODILNIK: pesimístičnega EDNINA: nàjbolj in nájbolj pesimístična DAJALNIK: pesimístičnemu srednji spol TOŽILNIK: pesimístično EDNINA: nàjbolj in nájbolj pesimístično MESTNIK: pri pesimístičnem tonemsko ORODNIK: s pesimístičnim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: pesimístični ednina RODILNIK: pesimístičnih IMENOVALNIK: pesimístičen DAJALNIK: pesimístičnima določno pesimístični TOŽILNIK: pesimístični RODILNIK: pesimístičnega MESTNIK: pri pesimístičnih DAJALNIK: pesimístičnemu ORODNIK: s pesimístičnima TOŽILNIK: pesimístičen množina določno pesimístični IMENOVALNIK: pesimístična živo pesimístičnega RODILNIK: pesimístičnih MESTNIK: pri pesimístičnem DAJALNIK: pesimístičnim ORODNIK: s pesimístičnim TOŽILNIK: pesimístična dvojina MESTNIK: pri pesimístičnih IMENOVALNIK: pesimístična ORODNIK: s pesimístičnimi RODILNIK: pesimístičnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: pesimístičnima moški spol TOŽILNIK: pesimístična EDNINA: bȍlj pesimístičen MESTNIK: pri pesimístičnih ženski spol ORODNIK: s pesimístičnima EDNINA: bȍlj pesimístična množina srednji spol IMENOVALNIK: pesimístični EDNINA: bȍlj pesimístično RODILNIK: pesimístičnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: pesimístičnim moški spol TOŽILNIK: pesimístične EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj pesimístičen MESTNIK: pri pesimístičnih ženski spol ORODNIK: s pesimístičnimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj pesimístična ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj pesimístično IMENOVALNIK: pesimístična RODILNIK: pesimístične IZVOR DAJALNIK: pesimístični prevzeto iz nem. pessimistisch, glej ↑pesimizem TOŽILNIK: pesimístično MESTNIK: pri pesimístični pesimístično prislov [pesimístično] ORODNIK: s pesimístično POMEN dvojina takó, da se vse vidi slabo, slabše, kot je, in IMENOVALNIK: pesimístični pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SIN.: RODILNIK: pesimístičnih črnogledo DAJALNIK: pesimístičnima ⏵ prisl. + prid. beseda TOŽILNIK: pesimístični pesimistično naravnan | pesimistično obarvan | MESTNIK: pri pesimístičnih pesimistično razpoložen ORODNIK: s pesimístičnima ▪ Ker ste pesimistično naravnani, ni čudno, da ste množina živčni. IMENOVALNIK: pesimístične ▪ Izpovednost njegovih črno-belih fotografij je RODILNIK: pesimístičnih marsikdaj vezana na posredovanje ekspresivne ali DAJALNIK: pesimístičnim dramatične in predvsem že rahlo tesnobno in TOŽILNIK: pesimístične pesimistično obarvane atmosfere. MESTNIK: pri pesimístičnih ⏵ prisl. + glag. ORODNIK: s pesimístičnimi pesimistično gledati | pesimistično napovedati, srednji spol napovedovati 528 ▪ Ljudje na splošno preveč pesimistično gledamo na jakostno vsakdanje stvari, ki se dogajajo okrog nas. ednina ▪ Poznavalci razmer pesimistično napovedujejo, da IMENOVALNIK: pesimístka bo beg možganov in kapitala v prihodnje verjetno še RODILNIK: pesimístke večji. DAJALNIK: pesimístki ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: pesimístko pesimistično ali optimistično MESTNIK: pri pesimístki ▪ Vprašanje je: gledate na svet okoli sebe ORODNIK: s pesimístko optimistično ali pesimistično? dvojina IMENOVALNIK: pesimístki IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: pesimístk jakostni DAJALNIK: pesimístkama [pesimístično] TOŽILNIK: pesimístki IPA: [pɛsiˈmiːstitʃnɔ] MESTNIK: pri pesimístkah tonemski ORODNIK: s pesimístkama [pesimístično] množina IPA: [pɛsimìːstítʃnɔ] IMENOVALNIK: pesimístke RODILNIK: pesimístk VZOREC DAJALNIK: pesimístkam jakostno TOŽILNIK: pesimístke OSNOVNIK: pesimístično MESTNIK: pri pesimístkah PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj pesimístično ORODNIK: s pesimístkami PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj tonemsko pesimístično ednina tonemsko IMENOVALNIK: pesimȋstka OSNOVNIK: pesimístično RODILNIK: pesimȋstke PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj pesimístično DAJALNIK: pesimȋstki PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj TOŽILNIK: pesimȋstko pesimístično MESTNIK: pri pesimȋstki ORODNIK: s pesimȋstko IZVOR dvojina ↑pesimističen IMENOVALNIK: pesimȋstki RODILNIK: pesimȋstk pesimístka pesimístke samostalnik ženskega spola DAJALNIK: pesimȋstkama [pesimístka] TOŽILNIK: pesimȋstki POMEN MESTNIK: pri pesimȋstkah ženska, ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in ORODNIK: s pesimȋstkama pričakuje najslabše tudi za prihodnost množina ▪ Nočem biti pesimistka, ampak vsak od nas bi se IMENOVALNIK: pesimȋstke moral vsak dan znova vprašati, kaj lahko stori, da ne RODILNIK: pesimȋstk bi prišlo do črnega scenarija. DAJALNIK: pesimȋstkam ▪ Sem redno zaposlena, a ker sem po naravi TOŽILNIK: pesimȋstke pesimistka, se nekako ves čas bojim za službo. MESTNIK: pri pesimȋstkah ▪ Če si ti optimist, sem jaz pesimistka, vendar se ORODNIK: s pesimȋstkami trudim, da bi v meni vse bolj prevladovala vesela narava, zato potrebujem optimiste okrog sebe. IZVOR ↑pesimist IZGOVOR IN OBLIKE jakostni pesimízem pesimízma samostalnik moškega spola [pesimístka] [pesimízəm] IPA: [pɛsiˈmiːstka] POMEN tonemski 1. stanje, lastnost koga, da vse vidi slabo, [pesimȋstka] slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za IPA: [pɛsimíːstkà] prihodnost; SIN.: črnogledost V ⏵ prid. beseda + sam. beseda ZOREC 529 globok, močan, pretiran pesimizem | skrajni, zmerni 2. negativna pričakovanja glede prometa na pesimizem | splošen, vsesplošen pesimizem borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti ▪ S pretiranim pesimizmom škodite predvsem sebi, sploh okolici pa zbujate neprijetne občutke. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Zaradi naše zgodovinske preteklosti vlada borzni, gospodarski pesimizem | splošen, vsesplošen vsesplošen pesimizem in mnenje, da ni mogoče pesimizem ničesar spremeniti. ▪ Oktobra je zaradi zmanjšanih naročil v ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. predelovalnih dejavnostih zavel močan gospodarski pesimizem prevlada, prevladuje, vlada | pesimizem pesimizem. vpliva NA KAJ | pesimizem zajame KOGA ▪ Seveda kriza lahko vpliva na ceno posamezne ▪ Čeprav v najbolj revni državi, ki jo je potres pahnil delnice, a menim, da gre tu prej za splošen še dlje od napredka, prevladuje pesimizem, se pesimizem na našem kapitalskem trgu. preživeli zavedajo, kakšno srečo so imeli. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Na kakšen način pravzaprav pesimizem vpliva na pesimizem prevlada, prevladuje, vlada | pesimizem dolgost življenja rakavih bolnikov, za zdaj še ni zajame KAJ povsem razjasnjeno. ▪ Na ameriškem in svetovnem trgu prevladuje ▪ Naj vas zdaj, ko ste tik pred ciljem, ne zajameta precejšen pesimizem – hipotekarna kriza in kriza pesimizem in malodušje. finančnega trga že kažeta zobe. ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ▪ V času, ko vrednosti delnic na svetovnih borzah razlog, vzrok za pesimizem padajo in je večino zajel naložbeni pesimizem, se ▪ Preteklost in usoda nista razlog za pesimizem. slovenski potrošniki množično vračajo h klasičnemu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku bančnemu varčevanju. KOLIKŠNA mera pesimizma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Mnogi s precejšnjo mero pesimizma razmišljajo o obdobje (velikega) pesimizma | val pesimizma prihodnosti naše civilizacije. ▪ Po obdobju pesimizma se rast večine prometnejših ⏵ prid. beseda + sam. beseda v rodilniku delnic iz sredine minulega tedna nadaljuje. poln pesimizma ▪ Že v noči na ponedeljek so se delnice na ▪ Najbolj sem vesel, če me ljudje, ki so prišli k meni japonskem in kitajskem trgu kapitala znižale za okoli bolni, potrti in polni pesimizma, znova obiščejo štiri odstotke, val pesimizma pa se je v jutranjih zdravi in zadovoljni. urah preselil tudi v Evropo. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku navdajati s pesimizmom razlog, vzrok za pesimizem ▪ Po vsej verjetnosti bo v letošnjem letu potrebna ▪ Razlogov za petkov pesimizem na Wall Streetu ni priprava še enega rebalansa državnega proračuna, manjkalo. vendar nas to ne sme navdajati s pesimizmom ali ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku strahom. pesimizem na trgu, borzi ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku ▪ Po začetnem pesimizmu na borzi in ▪ Na sestanku z gostinci iz starega mestnega jedra strmoglavljenju delnic so danes mnogi pričakovali, je bilo menda kar precej pesimizma, vendar so le da se po padcu osrednjega indeksa v petek pristali na sodelovanje. napoveduje še en slab dan, vendar so se zmotili. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Pesimizem na trgu je sredi septembra še poglobila ▪ Po moji oceni ni razloga, da bi sejali pretiran vest, da so se avgusta povečale zaloge celuloze na pesimizem in malodušje. trgu. ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Razpoloženje se bo spreminjalo in nihalo, narediti pesimizem vlagateljev moramo vse, da se ne prepustimo pesimizmu. ▪ Razlog za močan pesimizem vlagateljev je vse bolj ⏵ priredna zveza poglabljajoča se kriza v severni Afriki. pesimizem in malodušje, pesimizem in optimizem, ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku pesimizem in strah ▪ Precej pesimizma je včeraj na evropske borze vlilo ▪ Trst je mesto velikih protislovij in stalno niha med poročilo o zaupanju vlagateljev v Nemčiji, ki je na preteklostjo in prihodnostjo, med pesimizmom in najnižji ravni v zadnjih 15 letih. optimizmom. ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku ▪ Nagnjeni boste k pesimizmu in strahu pred ▪ Ena izmed delnic, ki se je izognila splošnemu prihodnostjo, kar lahko negativno vpliva na vaše pesimizmu na trgu, je bila delnica drugega zdravje. največjega ameriškega vojaškega dobavitelja. ⏵ priredna zveza optimizem in pesimizem 530 ▪ Valovi optimizma in pesimizma bodo vsaj še nekaj časa močno premikali tečaje delnic. IZVOR prevzeto prek nem. Pessimismus iz frc. pessimisme, IZGOVOR IN OBLIKE iz lat. pessimus ‛najslabši’ po zgledu ↑optimizem jakostni [pesimízəm] péščev péščeva péščevo pridevnik [péšče péščeva IPA: [pɛsiˈmiːzəm] péščevo] tonemski POMEN [pesimízəm] 1. ki je v zvezi s pešcem, pripada pešcu IPA: [pɛsimìːz m] ⏵ prid. beseda + sam. beseda peščeva glava, noga V ZOREC ▪ Odbijač je dobil za varovanje peščevih nog vse jakostno točke, motorni pokrov pa peščeve glave ne varuje ednina najbolje. IMENOVALNIK: pesimízem 1.1. ki je namenjen za pešce RODILNIK: pesimízma ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: pesimízmu peščeve površine TOŽILNIK: pesimízem ▪ Pešci zagovarjajo svoje pravice neoviranega MESTNIK: pri pesimízmu gibanja po peščevih površinah, pri čemer še ORODNIK: s pesimízmom posebej izpostavljajo invalide, slepe in mamice z dvojina otroki. IMENOVALNIK: pesimízma RODILNIK: pesimízmov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: pesimízmoma jakostni TOŽILNIK: pesimízma [péšče péščeva péščevo] MESTNIK: pri pesimízmih IPA: [ˈpeːʃtʃɛu ˈpeːʃtʃɛʋa ˈpeːʃtʃɛʋɔ] ORODNIK: s pesimízmoma tonemski množina [p šče p ščeva p ščevo] in [p šče p ščeva IMENOVALNIK: pesimízmi p ščevo] RODILNIK: pesimízmov IPA: [pèːʃtʃ u pèːʃtʃ ʋa pèːʃtʃ ʋɔ] in [péːʃtʃ u péːʃtʃ ʋa DAJALNIK: pesimízmom péːʃtʃ ʋɔ] TOŽILNIK: pesimízme MESTNIK: pri pesimízmih VZOREC ORODNIK: s pesimízmi jakostno tonemsko OSNOVNIK ednina moški spol IMENOVALNIK: pesimízem ednina RODILNIK: pesimízma IMENOVALNIK: péščev DAJALNIK: pesimízmu RODILNIK: péščevega TOŽILNIK: pesimízem DAJALNIK: péščevemu MESTNIK: pri pesimízmu TOŽILNIK: péščev ORODNIK: s pesimízmom živo péščevega dvojina MESTNIK: pri péščevem IMENOVALNIK: pesimízma ORODNIK: s péščevim RODILNIK: pesimízmov tudi pesimȋzmov dvojina DAJALNIK: pesimízmoma IMENOVALNIK: péščeva TOŽILNIK: pesimízma RODILNIK: péščevih MESTNIK: pri pesimízmih tudi pri pesimȋzmih DAJALNIK: péščevima ORODNIK: s pesimízmoma TOŽILNIK: péščeva množina MESTNIK: pri péščevih IMENOVALNIK: pesimízmi ORODNIK: s péščevima RODILNIK: pesimízmov tudi pesimȋzmov množina DAJALNIK: pesimízmom IMENOVALNIK: péščevi TOŽILNIK: pesimízme RODILNIK: péščevih MESTNIK: pri pesimízmih tudi pri pesimȋzmih DAJALNIK: péščevim ORODNIK: s pesimízmi tudi s pesimȋzmi TOŽILNIK: péščeve 531 MESTNIK: pri péščevih ORODNIK: s p ščevim ORODNIK: s péščevimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: p ščeva ednina RODILNIK: p ščevih IMENOVALNIK: péščeva DAJALNIK: p ščevima RODILNIK: péščeve TOŽILNIK: p ščeva DAJALNIK: péščevi MESTNIK: pri p ščevih TOŽILNIK: péščevo ORODNIK: s p ščevima MESTNIK: pri péščevi množina ORODNIK: s péščevo IMENOVALNIK: p ščevi dvojina RODILNIK: p ščevih IMENOVALNIK: péščevi DAJALNIK: p ščevim RODILNIK: péščevih TOŽILNIK: p ščeve DAJALNIK: péščevima MESTNIK: pri p ščevih TOŽILNIK: péščevi ORODNIK: s p ščevimi MESTNIK: pri péščevih ženski spol ORODNIK: s péščevima ednina množina IMENOVALNIK: p ščeva IMENOVALNIK: péščeve RODILNIK: p ščeve RODILNIK: péščevih DAJALNIK: p ščevi DAJALNIK: péščevim TOŽILNIK: p ščevo TOŽILNIK: péščeve MESTNIK: pri p ščevi MESTNIK: pri péščevih ORODNIK: s p ščevo ORODNIK: s péščevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: p ščevi ednina RODILNIK: p ščevih IMENOVALNIK: péščevo DAJALNIK: p ščevima RODILNIK: péščevega TOŽILNIK: p ščevi DAJALNIK: péščevemu MESTNIK: pri p ščevih TOŽILNIK: péščevo ORODNIK: s p ščevima MESTNIK: pri péščevem množina ORODNIK: s péščevim IMENOVALNIK: p ščeve dvojina RODILNIK: p ščevih IMENOVALNIK: péščevi DAJALNIK: p ščevim RODILNIK: péščevih TOŽILNIK: p ščeve DAJALNIK: péščevima MESTNIK: pri p ščevih TOŽILNIK: péščevi ORODNIK: s p ščevimi MESTNIK: pri péščevih srednji spol ORODNIK: s péščevima ednina množina IMENOVALNIK: p ščevo IMENOVALNIK: péščeva RODILNIK: p ščevega RODILNIK: péščevih DAJALNIK: p ščevemu DAJALNIK: péščevim TOŽILNIK: p ščevo TOŽILNIK: péščeva MESTNIK: pri p ščevem MESTNIK: pri péščevih ORODNIK: s p ščevim ORODNIK: s péščevimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: p ščevi OSNOVNIK RODILNIK: p ščevih moški spol DAJALNIK: p ščevima ednina TOŽILNIK: p ščevi IMENOVALNIK: p ščev MESTNIK: pri p ščevih RODILNIK: p ščevega ORODNIK: s p ščevima DAJALNIK: p ščevemu množina TOŽILNIK: p ščev IMENOVALNIK: p ščeva živo p ščevega RODILNIK: p ščevih MESTNIK: pri p ščevem DAJALNIK: p ščevim 532 TOŽILNIK: p ščeva TOŽILNIK: p ščevo MESTNIK: pri p ščevih MESTNIK: pri p ščevem ORODNIK: s p ščevimi ORODNIK: s p ščevim in (tonemska dvojnica) dvojina tonemsko IMENOVALNIK: p ščevi OSNOVNIK RODILNIK: p ščevih moški spol DAJALNIK: p ščevima ednina TOŽILNIK: p ščevi IMENOVALNIK: p ščev MESTNIK: pri p ščevih RODILNIK: p ščevega ORODNIK: s p ščevima DAJALNIK: p ščevemu množina TOŽILNIK: p ščev IMENOVALNIK: p ščeva živo p ščevega RODILNIK: p ščevih MESTNIK: pri p ščevem DAJALNIK: p ščevim ORODNIK: s p ščevim TOŽILNIK: p ščeva dvojina MESTNIK: pri p ščevih IMENOVALNIK: p ščeva ORODNIK: s p ščevimi RODILNIK: p ščevih DAJALNIK: p ščevima IZVOR TOŽILNIK: p ščeva ↑pešec MESTNIK: pri p ščevih ORODNIK: s p ščevima péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc] množina POMEN IMENOVALNIK: p ščevi 1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s RODILNIK: p ščevih hojo, navadno v cestnem prometu DAJALNIK: p ščevim ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: p ščeve brv, most za pešce | pločnik, pot, steza za pešce | MESTNIK: pri p ščevih podhod za pešce | površina, prostor za pešce | ORODNIK: s p ščevimi semafor za pešce | varnost za pešce ženski spol ▪ Mestno jedro je prek mostu za pešce dosegljivo v ednina slabih treh minutah. IMENOVALNIK: p ščeva ▪ Površine za pešce poskuša občina zaščititi pred RODILNIK: p ščeve prometom in nepravilno parkiranimi avtomobili z DAJALNIK: p ščevi litoželeznimi količki. TOŽILNIK: p ščevo ▪ Semaforjev za pešce je v primerjavi z MESTNIK: pri p ščevi avtomobilskimi zelo malo, zato se morajo ti ORODNIK: s p ščevo orientirati po avtomobilskih. dvojina ▪ Železnico od glavnega stadionskega vhoda loči IMENOVALNIK: p ščevi široka ulica za pešce. RODILNIK: p ščevih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: p ščevima gibanje, hoja pešcev | hitrost pešca | poškodbe TOŽILNIK: p ščevi pešcev | pot pešca | prednost pešcev | prehod, promet MESTNIK: pri p ščevih pešcev | skupina pešcev | udeležba pešcev | varnost, ORODNIK: s p ščevima zaščita pešcev | vidnost pešcev množina ▪ Uredili so pločnik, ki bo zagotavljal varno IMENOVALNIK: p ščeve hojopešcem do športnega parka. RODILNIK: p ščevih ▪ Prehod pešcev bo v času izvajanja del omogočen DAJALNIK: p ščevim po zaprti polovici cestišča. TOŽILNIK: p ščeve ▪ Statistični podatki kažejo, da je ogroženost pešcev MESTNIK: pri p ščevih v mesecih od oktobra do februarja še vedno ORODNIK: s p ščevimi relativno visoka. srednji spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina n-letni pešec | NA ČEM ležeči pešec | mrtvi pešci | IMENOVALNIK: p ščevo nepreviden pešec | poškodovan, ranjen pešec | star RODILNIK: p ščevega pešec DAJALNIK: p ščevemu 533 ▪ Strojevodja je neprevidnega pešca, ki je hodil tik ▪ Telefoniranje med vožnjo je predvsem nevarno v ob progi, opozarjal z zvočnim signalom. mestih, kjer je veliko pešcev, kolesarjev, motoristov ▪ Ne da bi se zmenil za mimoidoče pešce in in poti, ki se križajo. avtomobile, hiti skozi gnečo. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. trk s pešcem pešec hodi, stopi KAM | pešec prečka cesto | pešec je ▪ Podjetje je razvilo tipalo, ki v primeru trka s umrl pešcem slednjega zazna in sproži varnostni sistem ▪ Ob desnem robu vozišča so v koloni hodili pešci. za ublažitev trka. ▪ Pešci najbolj varno prečkajo cesto skozi podhod ali ▪ Vozniki tihih električnih avtomobilov imajo kar nadhod, na semaforiziranem in označenem prehodu precej težav s pešci, ki še niso navajeni neslišnih za pešce. vozil. ▪ Priporočljivo je, da pešci v zimskih razmerah ⏵ sam. beseda + med + sam. beseda v orodniku uporabljajo svetlobne odsevnike in so oblečeni v ▪ V Sloveniji se je število smrtnih žrtev med pešci od svetla oblačila. leta 1995 do 2005 zmanjšalo za več kot polovico. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ⏵ vezni glag. + prid. beseda + kot + sam. beseda ogrožati pešce | opaziti pešca | ovirati pešce | povoziti, ▪ V nesreči je bil udeležen kot pešec, ki ga je na zadeti, zbiti pešca cesti zbil neznani voznik in potem pobegnil. ▪ Kaznovati se mora tiste, ki parkirajo nepravilno in ⏵ priredna zveza ovirajo pešce. pešci in kolesarji, pešci in vozniki ▪ Kljub zaviranju in umikanju je avtobus zbil pešca. ▪ Mestno središče je že dolga leta v vedno večji meri ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku rezervirano za pešce in kolesarje. pešci na cesti | pešec na pločniku | pešec na prehodu ▪ Policaj in redar sta poštenim voznikom in pešcem v ▪ V naselju in ob jutranjih konicah, zlasti pa ob pomoč z nasveti in pri usmerjanju prometa. avtobusnem postajališču, pešci na cesti za voznike 2. starinsko vojak, ki se bojuje peš avtomobilov niso nepričakovana ovira. ⏵ priredna zveza ▪ V poljskem glavnem mestu so obstali vsi avtobusi pešci in konjeniki in tramvaji pa tudi redki pešci na ulicah. ▪ Vojska iz utrdbe, konjeniki in pešci, je nenadoma ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku napadla sovražnika. pešci v prometu ▪▪▪ ▪ Z akcijo, ki bo potekala do konca meseca, želijo ▪ Začel je kot vojak pešec in se šele pri štiridesetih, po policisti opozoriti na pešce v prometu. mnogih bitkah, povzpel do najmočnejšega moža na ▪ Izjemoma lahko pešci v naselju ali zunaj naselja, Japonskem. kjer ni pešpoti ali pločnika, uporabljajo desno stran ▪ Jedro vojske je po novi ureditvi sestavljala falanga iz vozišča v smeri hoje. težko oboroženih pešcev. ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku nameniti KAJ pešcem | omogočiti KAJ pešcem IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Mestno jedro želimo nameniti predvsem pešcem in jakostni kolesarjem, motorni promet pa zmanjšati na nujno [péšəc] potreben dostavni promet in intervencije. IPA: [ˈpeːʃəts] ▪ Pot ima rekreativni pomen in sočasno omogoča tonemski pešcem dostop do gora. [p šəc] in [p šəc] ⏵ prid. beseda v imenovalniku + sam. beseda v IPA: [pèːʃ ts] in [péːʃ ts] dajalniku namenjen pešcem VZOREC ▪ Do popoldneva so bili marsikje zasneženi tudi jakostno pločniki in druge pešcem namenjene površine. ednina ▪ Quebec je pešcem izjemno prijazen in večino IMENOVALNIK: péšec glavnih turističnih točk se da raziskati peš. RODILNIK: péšca ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: péšcu trčiti v pešca TOŽILNIK: péšca ▪ Sunkovito je zavrl, z desnim delom vozila pa je trčil MESTNIK: v pešca. pri péšcu ORODNIK: ▪ Med prečkanjem ceste hodimo po desni strani s péšcem dvojina zebre, da se ne zaletavamo v pešce, ki prihajajo z nasprotne strani. IMENOVALNIK: péšca RODILNIK: péšcev ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku veliko pešcev DAJALNIK: péšcema TOŽILNIK: péšca 534 MESTNIK: pri péšcih ORODNIK: s péšcema cona za pešce množina označeno območje v naselju z omejenim IMENOVALNIK: péšci dostopom za vozila, namenjeno predvsem za RODILNIK: péšcev pešce; SIN.: območje za pešce DAJALNIK: péšcem ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: péšce mestna cona za pešce MESTNIK: pri péšcih ▪ Torbo si je vrgel čez ramo, zaklenil vrata na ulico ORODNIK: s péšci in se trudil, da bi čim bolj brezskrbno korakal po tonemsko ulici glavne mestne cone za pešce. ednina ▪ Glavna ulica je bila nakupovalna cona za pešce – IMENOVALNIK: p šec zelo lepa, z bifeji, starinarnami in prodajalnami RODILNIK: p šca rabljenih knjig. DAJALNIK: p šcu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: p šca območje cone za pešce MESTNIK: pri p šcu ▪ Tisti, ki živijo na območju con za pešce, imajo ORODNIK: s p šcem možnost dobiti dovolilnico za rezervacijo parkirnega dvojina prostora. IMENOVALNIK: p šca RODILNIK: p šcev tudi p šcev hodnik za pešce DAJALNIK: p šcema ožji pas na pločniku ali ob vozišču, namenjen TOŽILNIK: p šca predvsem za pešce MESTNIK: pri p šcih tudi pri p šcih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s p šcema enostranski, obojestranski hodnik za pešce množina ▪ Most, ki bo dolg 20 in širok dobrih 9 metrov, bo IMENOVALNIK: p šci imel enostranski hodnik za pešce. RODILNIK: p šcev tudi p šcev ⏵ priredna zveza DAJALNIK: p šcem hodnik za pešce in kolesarska steza TOŽILNIK: p šce ▪ Odsek v dolžini tristo metrov so asfaltirali, na MESTNIK: pri p šcih tudi pri p šcih razširjenem vozišču pa bosta z belo črto ločena tudi ORODNIK: s p šci tudi s p šci kolesarska steza in hodnik za pešce. in (tonemska dvojnica) tonemsko območje za pešce ednina označeno območje v naselju z omejenim IMENOVALNIK: p šec dostopom za vozila, namenjeno predvsem za RODILNIK: p šca pešce; SIN.: cona za pešce DAJALNIK: p šcu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: p šca ▪ Mestni svetniki bodo o predlagani širitvi območij za MESTNIK: pri p šcu pešce v širšem mestnem središču glasovali že v ORODNIK: s p šcem ponedeljek. dvojina ▪ Ena od nalog policista kolesarja je tudi IMENOVALNIK: p šca nadzorovanje območij za pešce. RODILNIK: p šcev ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: p šcema ▪ Redarji bodo poleg parkiranih vozil po novem TOŽILNIK: p šca nadzorovali tudi promet na območjih za pešce in MESTNIK: pri p šcih območjih umirjenega prometa. ORODNIK: s p šcema ▪ Za dostavo na območjih za pešce bodo morali množina vozniki dobiti posebna dovoljenja. IMENOVALNIK: p šci ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: p šcev ▪ Nova območja za pešce bodo zavarovali s DAJALNIK: potopnimi stebrički. p šcem TOŽILNIK: ▪ Kar nekaj kilometrov dolga ulica je spremenjena v p šce velikansko območje za pešce, polno trgovin, MESTNIK: pri p šcih restavracij in lokalov. ORODNIK: s p šci ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku STALNE ZVEZE 535 ▪ Vodja mestne redarske službe pravi, da se razmere ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku v območju za pešce počasi izboljšujejo zaradi stopiti na prehod za pešce | zapeljati na prehod za poostrenega nadzora. pešce ▪ Na voljo je 85 javnih parkirnih mest v območju za ▪ Avto je na prehodu ustavila, čeprav pešci še niti pešce. niso stopili na prehod za pešce. ⏵ priredna zveza ▪ Ko je zapeljal na prehod za pešce, je s sprednjim območje za pešce in območje umirjenega prometa kolesom zadel ob robnik. ▪ Posebno ostre so kazni za kršitelje v območju ⏵ glag. + pred + sam. beseda v orodniku umirjenega prometa in območju za pešce, kjer je ustaviti pred prehodom za pešce hitrost omejena na 10 km/h. ▪ Avtomobil lahko vozi povsem samodejno, zna se tudi izogibati nepričakovanim oviram ter ustaviti prehod za pešce pred prehodom za pešce. z vzporednimi belimi črtami označeno mesto na ⏵ glag. + čez + sam. beseda v tožilniku vozišču, namenjeno za prehajanje predvsem iti čez prehod za pešce pešcev ▪ Poslovila sva se, ko je šla čez prehod za pešce, je ⏵ prid. beseda + sam. beseda sramežljivo pomahala. nevaren, varen prehod za pešce | nov prehod za ▪ Energično gospo smo proti koncu tedna opazili, ko pešce | osvetljen prehod za pešce | označen, je v zgodnjih jutranjih urah hitela čez prehod za zaznamovan prehod za pešce | semaforiziran prehod pešce. za pešce ▪ Pešec je izven zaznamovanega prehoda za pešce BESEDOTVORJE stopil na vozišče ravno v trenutku, ko je pripeljal svojilni pridevnik: péščev voznik osebnega vozila. feminativ: péška ▪ Težnje za ureditev semaforiziranih prehodov za pešce so iz leta v leto večje. IZVOR ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ↑peš nesreča na prehodu za pešce | pešec na prehodu za pešce | prečkanje na prehodu za pešce | semafor na péška1 péške samostalnik ženskega spola [péška] prehodu za pešce P ▪ Prečkanje ceste na prehodih za pešce, ki niso OMEN dodatno zavarovani s semaforjem, včasih ženska, ki se premika brez prevoznega sredstva, predstavlja veliko tveganje. s hojo, navadno v cestnem prometu ▪ Zvočni semaforji na prehodih za pešce so slepim v ⏵ prid. beseda + sam. beseda veliko pomoč. poškodovana, ranjena peška | n-letna peška ▪ Hudo poškodovana peška je bila z reševalnim ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku označitev prehoda za pešce | prečkanje prehoda za vozilom odpeljana v bolnišnico. pešce | ureditev prehoda za pešce ▪ Voznik je odpeljal, ne da bi pomagal ranjeni peški. ▪ Pogoji za označitev prehoda za pešce so pregledna ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku lokacija, urejene površine za pešce in ustrezna javna opaziti, spregledati peško | oplaziti, zbiti peško razsvetljava. ▪ Med vključevanjem v promet je spregledal peško, ▪ V mestnih središčih je izpostavljenost pešcev pri ki je pravilno prečkala cesto na označenem prehodu prečkanju prehodov za pešce še toliko večja, saj so za pešce, in trčil vanjo. marsikje ob voznih pasovih označena tudi parkirna ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mesta. peška pade | peška prečka KAJ | peška je umrla ▪ V občini si že dlje časa prizadevajo za ureditev ▪ Peška je padla in se pri tem lažje poškodovala, prehodov za pešce na nekaterih odsekih državnih voznik pa je odpeljal naprej. cest. ▪ Peška je prečkala vozišče, ne da bi se prepričala, ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku ali to lahko varno stori. čakati na prehodu za pešce | opaziti KOGA na ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku prehodu za pešce | parkirati na prehodu za pešce | trčiti, treščiti v peško povoziti, zbiti KOGA na prehodu za pešce | prečkati ▪ Zaradi goste megle je z desnim sprednjim delom KAJ na prehodu za pešce | stati na prehodu za pešce | vozila trčil v peško. ustaviti na prehodu za pešce ⏵ sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + ▪ Eden od policistov je pristopil k vozniku, ki je prid. beseda v imenovalniku parkiral na prehodu za pešce. peška je bila poškodovana, ranjena ▪ Vozišče in kolesarsko stezo mora pešec prečkati na prehodu za pešce. 536 ▪ Peška je bila v nesreči lažje poškodovana, voznik ORODNIK: s p škama pa je kmalu zatem priznal dejanje in sam poklical na množina policijo. IMENOVALNIK: p ške ⏵ priredna zveza RODILNIK: p šk peška in pešec, peška in voznik DAJALNIK: p škam ▪ Portreti bodo vidni le v projekcijah senc TOŽILNIK: p ške mimoidočih pešcev in pešk. MESTNIK: pri p škah ▪ V nesreči sta bila udeležena peška in voznik ORODNIK: s p škami osebnega avtomobila, ki je nato poškodovani peški in (tonemska dvojnica) nudil prvo pomoč. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: p ška jakostni RODILNIK: p ške [péška] DAJALNIK: p ški IPA: [ˈpeːʃka] TOŽILNIK: p ško tonemski MESTNIK: pri p ški [p ška] in [p ška] ORODNIK: s p ško IPA: [pèːʃká] in [péːʃkà] dvojina IMENOVALNIK: p ški VZOREC RODILNIK: p šk jakostno DAJALNIK: p škama ednina TOŽILNIK: p ški IMENOVALNIK: péška MESTNIK: pri p škah RODILNIK: péške ORODNIK: s p škama DAJALNIK: péški množina TOŽILNIK: péško IMENOVALNIK: p ške MESTNIK: pri péški RODILNIK: p šk ORODNIK: s péško DAJALNIK: p škam dvojina TOŽILNIK: p ške IMENOVALNIK: péški MESTNIK: pri p škah RODILNIK: péšk ORODNIK: s p škami DAJALNIK: péškama TOŽILNIK: péški IZVOR MESTNIK: pri péškah ↑pešec ORODNIK: s péškama množina pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: péške RODILNIK: [ péšk p ška] in [pəškà] P DAJALNIK: OMEN péškam TOŽILNIK: 1. péške navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, MESTNIK: pri péškah plodovih ORODNIK: s péškami ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko bučne, grenivkine, grozdne, jabolčne peške | ednina sončnične peške IMENOVALNIK: ▪ Na kmetiji koristno uporabijo tudi grozdne peške, p ška iz katerih hladno stisnejo olje. RODILNIK: p ške ▪ Skuhajte si čaj iz posušenih jabolčnih pešk. DAJALNIK: p ški ▪ V naravni medicini predpisujejo sončnične peške TOŽILNIK: p ško zaradi njihovih krepčilnih lastnosti. MESTNIK: pri p ški ▪ Če ste kdaj že odprli plod šipka, ste najbrž ORODNIK: s p ško dvojina ugotovili, da se v njem skrivajo drobne peške, imenovane plodiči. IMENOVALNIK: p ški ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: p šk izvleček iz pešk | olje iz grozdnih pešk DAJALNIK: p škama ▪ Olje iz grozdnih pešk je sorazmerno poceni. TOŽILNIK: p ški MESTNIK: pri p škah 537 ▪ Obkladke iz zmletih bučnih pešk in bučnega olja IZGOVOR IN OBLIKE priporočajo pri bolečih udarninah, oteklinah, zvinih jakostni in podplutbah. [p ška] in [pəškà] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [ˈpəʃka] in [pəʃˈka] izdolbsti peške | odstraniti peške tonemski ▪ Luščilec za jabolka je tisti pripomoček, s katerim [p ška] in [pəškȁ] lahko izdolbete peške iz sredine jabolka, ne da bi ga IPA: [p ʃkà] in [pəʃká] morali prepoloviti. ▪ Jabolka olupite, odstranite jim peške in jih narežite VZOREC na krhlje. jakostno ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina peške vsebujejo KAJ IMENOVALNIK: pèška ▪ Novejše raziskave so pokazale, da grozdne jagode RODILNIK: pèške in peške vsebujejo ogromno snovi, ki zelo dobro DAJALNIK: pèški vplivajo na kožo. TOŽILNIK: pèško ▪ Če nas motijo peške in lupinice, ribez pretlačimo MESTNIK: pri pèški skozi cedilo. ORODNIK: s pèško ▪ Grenivkine peške uničujejo bakterije, ki povzročajo dvojina neprijeten vonj. IMENOVALNIK: pèški ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: ▪ Zelenjavo prelijemo s smetano, obložimo s kosmi pèšk redko pešká masla in potresemo z bučnimi peškami. DAJALNIK: pèškama TOŽILNIK: pèški ⏵ sam. beseda + brez + sam. beseda v rodilniku ▪ Eden najbolj znanih kmetijskih pridelkov tega MESTNIK: pri pèškah otoka so rozine, ki jih pridobijo s sušenjem posebne ORODNIK: s pèškama sorte grozdja brez pešk. množina IMENOVALNIK: pèške ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku ▪ Notranjost sadeža je nekoliko podobna smokvi, RODILNIK: pèšk redko pešká pod usnjato lupino pa vsebuje veliko drobnih pešk, DAJALNIK: pèškam ki jih lahko brez skrbi pojemo. TOŽILNIK: pèške ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri pèškah ▪ Iz pešk stiskajo olje, ki je bogato z nenasičenimi ORODNIK: s pèškami maščobnimi kislinami. tonemsko ⏵ priredna zveza ednina peške in lupine IMENOVALNIK: pèška ▪ Največ zdravilnih sestavin najdemo v grozdnih RODILNIK: pèške lupinah in peškah. DAJALNIK: pèški ▪ Sadje umijemo in osušimo, nato pa odstranimo TOŽILNIK: pèško koščice in peške ter ga olupimo. MESTNIK: pri pèški 1.1. trd, oleseneli del v sredini sadeža, plodu ORODNIK: s pȅško dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda češnjeve peške IMENOVALNIK: pèški ▪ Močan kljun je prilagojen za odpiranje najtrših RODILNIK: pȅšk redko pešká in peškȃ koščic, kamor spadajo tudi češnjeve peške. DAJALNIK: pèškama ▪ Marelične peške strejo, iz sredic pa stiskajo zelo TOŽILNIK: pèški okusno in hranljivo olje. MESTNIK: pri pèškah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s pèškama odstraniti peško množina ▪ Avokado prepolovimo, odstranimo peško, meso IMENOVALNIK: peške izdolbemo. RODILNIK: pȅšk redko pešká in peškȃ ▪ Ko pojem češnjo, izpljunem samo peško. DAJALNIK: pèškam ▪▪▪ TOŽILNIK: pèške ▪ Olive brez pešk narežemo na kolobarčke ali na MESTNIK: pri pèškah polovičke. ORODNIK: s pèškami ▪ Nekaj pešk avokada je dala v vodo in pozneje v in zemljo, lonček pa postavila na okensko polico. jakostno ednina 538 IMENOVALNIK: peškà ▪ Petrijevko premaknemo tako, da se raztopina RODILNIK: peškè premeša. DAJALNIK: peškì TOŽILNIK: peškò IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri peškì jakostni ORODNIK: s peškò [petríje ka] dvojina IPA: [pɛtˈɾiːjɛuka] IMENOVALNIK: peškì redko pešké tonemski RODILNIK: pèšk redko pešká [petríje ka] DAJALNIK: peškáma IPA: [pɛtɾìːj uka] TOŽILNIK: peškì redko pešké MESTNIK: pri peškàh VZOREC ORODNIK: s peškáma jakostno množina ednina IMENOVALNIK: peškè IMENOVALNIK: petríjevka RODILNIK: pèšk redko pešká RODILNIK: petríjevke DAJALNIK: peškàm DAJALNIK: petríjevki TOŽILNIK: peškè TOŽILNIK: petríjevko MESTNIK: pri peškàh MESTNIK: pri petríjevki ORODNIK: s peškámi ORODNIK: s petríjevko tonemsko dvojina ednina IMENOVALNIK: petríjevki IMENOVALNIK: peškȁ RODILNIK: petríjevk RODILNIK: peškȅ DAJALNIK: petríjevkama DAJALNIK: peškȉ TOŽILNIK: petríjevki TOŽILNIK: peškȍ MESTNIK: pri petríjevkah MESTNIK: pri peškȉ ORODNIK: s petríjevkama ORODNIK: s peškȍ množina dvojina IMENOVALNIK: petríjevke IMENOVALNIK: peškȉ redko pešk RODILNIK: petríjevk RODILNIK: pȅšk redko pešká redko peškȃ DAJALNIK: petríjevkam DAJALNIK: peškȃma TOŽILNIK: petríjevke TOŽILNIK: peškȉ redko pešk MESTNIK: pri petríjevkah MESTNIK: pri peškȁh ORODNIK: s petríjevkami ORODNIK: s peškȃma tonemsko množina ednina IMENOVALNIK: peškȅ IMENOVALNIK: petríjevka RODILNIK: pȅšk redko pešká redko peškȃ RODILNIK: petríjevke DAJALNIK: peškȁm DAJALNIK: petríjevki TOŽILNIK: peškȅ TOŽILNIK: petríjevko MESTNIK: pri peškȁh MESTNIK: pri petríjevki ORODNIK: s peškȃmi ORODNIK: s petrȋjevko dvojina IZVOR IMENOVALNIK: petríjevki ↑pečka RODILNIK: petrȋjevk DAJALNIK: petríjevkama petríjevka petríjevke samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: petríjevki MESTNIK: pri petríjevkah [petríje ka] P ORODNIK: OMEN s petríjevkama množina iz biologije nizka dvodelna steklena ali plastična laboratorijska posodica z ravnim dnom za gojenje IMENOVALNIK: petríjevke mikroorganizmov, tkiva RODILNIK: petrȋjevk DAJALNIK: ▪ Nekoč bi lahko z zdravilom spodbudili spontano rast petríjevkam novih živčnih celic, namesto da bi gojili tkivo v TOŽILNIK: petríjevke petrijevkah in ga potem vstavljali v prednji reženj MESTNIK: pri petríjevkah možganov. ORODNIK: s petríjevkami 539 IMENOVALNIK: pincéte IZVOR RODILNIK: pincét po nemškem bakteriologu Juliusu Richardu Petriju DAJALNIK: pincétam (1852–1921) TOŽILNIK: pincéte MESTNIK: pri pincétah pincéta pincéte samostalnik ženskega spola [pincéta] ORODNIK: s pincétami P tonemsko OMEN manjša priprava iz dveh daljših, na koncu tanjših ednina krakov za prijemanje in odstranjevanje, IMENOVALNIK: pinc ta premikanje česa drobnega RODILNIK: pinc te DAJALNIK: pinc ti ⏵ prid. beseda + sam. beseda posebna, primerna pinceta TOŽILNIK: pinc to ▪ Pritrjenega klopa najlaže odstranimo s posebno MESTNIK: pri pinc ti pinceto, ki jo lahko kupimo v trgovinah za živali. ORODNIK: s pinc to dvojina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku izpuliti, izvleči, odstraniti, odstranjevati s pinceto IMENOVALNIK: | pinc ti pomagati si s pinceto | prijeti s pinceto RODILNIK: pinc t ▪ Lososa filetiramo in s pinceto izvlečemo preostale DAJALNIK: pinc tama koščice. TOŽILNIK: pinc ti ▪ Tudi če smo klopa odstranjevali s pinceto, si MESTNIK: pri pinc tah potem vedno umijmo in razkužimo roke. ORODNIK: s pinc tama množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku uporabiti, uporabljati pinceto IMENOVALNIK: pinc te ▪ Da preprečite puljenje več obrvi naenkrat, RODILNIK: pinc t uporabite pinceto z ozkim koncem. DAJALNIK: pinc tam ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: pinc te pinceta za odstranjevanje klopov MESTNIK: pri pinc tah ▪ Že nekaj let so v lekarnah na prodaj tudi posebne ORODNIK: s pinc tami pincete za odstranjevanje klopov, ki so oblikovane tako, da klopa ob odstranitvi ne strejo. IZVOR prevzeto prek nem. Pinzette iz frc. pincette, iz pince IZGOVOR IN OBLIKE ‛klešče’ iz pincer ‛ščipati’ jakostni [pincéta] piridoksín piridoksína samostalnik moškega spola IPA: [pinˈtseːta] [piridoksín] tonemski POMEN [pinc ta] iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja IPA: [pintséːtà] zlasti v mesu, ribah, stročnicah, manj obdelanih žitaricah in pozitivno vpliva na presnovo VZOREC aminokislin, hormonsko ravnotežje; jakostno SIN.: iz biologije, iz farmacije vitamin B6 ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: pincéta ▪ Pomanjkanje piridoksina povzroči šibkost, RODILNIK: pincéte razdražljivost, živčnost, depresijo, kožne DAJALNIK: pincéti spremembe, vnetje ust in jezika ter razpokane TOŽILNIK: pincéto ustnice. MESTNIK: pri pincéti ▪ Kruh in drugi žitni izdelki so dobri viri piridoksina, ORODNIK: s pincéto nasprotno pa vsebujejo mleko in mlečni izdelki le dvojina malo tega vitamina. IMENOVALNIK: pincéti ▪▪▪ RODILNIK: pincét ▪ Piridoksin ima ključno vlogo pri delovanju mnogih DAJALNIK: pincétama encimov. TOŽILNIK: pincéti MESTNIK: pri pincétah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s pincétama jakostni množina [piridoksín] 540 IPA: [piɾidɔkˈsiːn] POMEN tonemski 1. neknjižno pogovorno ki je namenjen za hrambo, pitje [piridoksȋn] piva, se uporablja pri hrambi, pitju piva; SIN.: IPA: [piɾidɔksíːn] pivski ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC pirovski krigel | pirovska flaša | pirovska piksna jakostno ▪ S seboj je prinesel tri pirovske flaše, da ga ne bi ednina dajala žeja. IMENOVALNIK: piridoksín ▪ Mladina s pirovskimi piksnami v rokah je bila RODILNIK: piridoksína navdušena nad stadionom. DAJALNIK: piridoksínu 1.1. neknjižno pogovorno ki je značilen zlasti za koga, TOŽILNIK: piridoksín ki pogosto pije pivo; SIN.: pivski MESTNIK: pri piridoksínu ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s piridoksínom ▪ Ti ne bi spravil pirovskega vampa dol, pa če bi dvojina obstajala injekcija, da bi ti vamp splahnel. IMENOVALNIK: piridoksína RODILNIK: piridoksínov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: piridoksínoma jakostni TOŽILNIK: piridoksína [píro ski] MESTNIK: pri piridoksínih IPA: [ˈpiːɾɔuski] ORODNIK: s piridoksínoma tonemski množina [pȋro ski] IMENOVALNIK: piridoksíni IPA: [píːɾ uski] RODILNIK: piridoksínov DAJALNIK: piridoksínom VZOREC TOŽILNIK: piridoksíne jakostno MESTNIK: pri piridoksínih OSNOVNIK ORODNIK: s piridoksíni moški spol tonemsko ednina ednina IMENOVALNIK: pírovski IMENOVALNIK: piridoksȋn RODILNIK: pírovskega RODILNIK: piridoksȋna DAJALNIK: pírovskemu DAJALNIK: piridoksȋnu TOŽILNIK: pírovski TOŽILNIK: piridoksȋn živo pírovskega MESTNIK: pri piridoksȋnu MESTNIK: pri pírovskem ORODNIK: s piridoksȋnom ORODNIK: s pírovskim dvojina dvojina IMENOVALNIK: piridoksȋna IMENOVALNIK: pírovska RODILNIK: piridoksȋnov RODILNIK: pírovskih DAJALNIK: piridoksȋnoma DAJALNIK: pírovskima TOŽILNIK: piridoksȋna TOŽILNIK: pírovska MESTNIK: pri piridoksȋnih MESTNIK: pri pírovskih ORODNIK: s piridoksȋnoma ORODNIK: s pírovskima množina množina IMENOVALNIK: piridoksȋni IMENOVALNIK: pírovski RODILNIK: piridoksȋnov RODILNIK: pírovskih DAJALNIK: piridoksȋnom DAJALNIK: pírovskim TOŽILNIK: piridoksȋne TOŽILNIK: pírovske MESTNIK: pri piridoksȋnih MESTNIK: pri pírovskih ORODNIK: s piridoksȋni ORODNIK: s pírovskimi ženski spol IZVOR ednina prevzeto iz angl. pyridoxine, okrajšano iz pyrid(ine) IMENOVALNIK: pírovska ‛piridin’ + (hidr)oks(imetil) + ↑(vitam)in RODILNIK: pírovske DAJALNIK: pírovski pírovski pírovska pírovsko pridevnik [píro ski] TOŽILNIK: pírovsko 541 MESTNIK: pri pírovski množina ORODNIK: s pírovsko IMENOVALNIK: pȋrovski dvojina RODILNIK: pȋrovskih IMENOVALNIK: pírovski DAJALNIK: pȋrovskim RODILNIK: pírovskih TOŽILNIK: pȋrovske DAJALNIK: pírovskima MESTNIK: pri pȋrovskih TOŽILNIK: pírovski ORODNIK: s pȋrovskimi MESTNIK: pri pírovskih ženski spol ORODNIK: s pírovskima ednina množina IMENOVALNIK: pȋrovska IMENOVALNIK: pírovske RODILNIK: pȋrovske RODILNIK: pírovskih DAJALNIK: pȋrovski DAJALNIK: pírovskim TOŽILNIK: pȋrovsko TOŽILNIK: pírovske MESTNIK: pri pȋrovski MESTNIK: pri pírovskih ORODNIK: s pȋrovsko ORODNIK: s pírovskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: pȋrovski ednina RODILNIK: pȋrovskih IMENOVALNIK: pírovsko DAJALNIK: pȋrovskima RODILNIK: pírovskega TOŽILNIK: pȋrovski DAJALNIK: pírovskemu MESTNIK: pri pȋrovskih TOŽILNIK: pírovsko ORODNIK: s pȋrovskima MESTNIK: pri pírovskem množina ORODNIK: s pírovskim IMENOVALNIK: pȋrovske dvojina RODILNIK: pȋrovskih IMENOVALNIK: pírovski DAJALNIK: pȋrovskim RODILNIK: pírovskih TOŽILNIK: pȋrovske DAJALNIK: pírovskima MESTNIK: pri pȋrovskih TOŽILNIK: pírovski ORODNIK: s pȋrovskimi MESTNIK: pri pírovskih srednji spol ORODNIK: s pírovskima ednina množina IMENOVALNIK: pȋrovsko IMENOVALNIK: pírovska RODILNIK: pȋrovskega RODILNIK: pírovskih DAJALNIK: pȋrovskemu DAJALNIK: pírovskim TOŽILNIK: pȋrovsko TOŽILNIK: pírovska MESTNIK: pri pȋrovskem MESTNIK: pri pírovskih ORODNIK: s pȋrovskim ORODNIK: s pírovskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: pȋrovski OSNOVNIK RODILNIK: pȋrovskih moški spol DAJALNIK: pȋrovskima ednina TOŽILNIK: pȋrovski IMENOVALNIK: pȋrovski MESTNIK: pri pȋrovskih RODILNIK: pȋrovskega ORODNIK: s pȋrovskima DAJALNIK: pȋrovskemu množina TOŽILNIK: pȋrovski IMENOVALNIK: pȋrovska živo pȋrovskega RODILNIK: pȋrovskih MESTNIK: pri pȋrovskem DAJALNIK: pȋrovskim ORODNIK: s pȋrovskim TOŽILNIK: pȋrovska dvojina MESTNIK: pri pȋrovskih IMENOVALNIK: pȋrovska ORODNIK: s pȋrovskimi RODILNIK: pȋrovskih DAJALNIK: pȋrovskima FRAZEOLOGIJA TOŽILNIK: pȋrovska MESTNIK: pri pȋrovskih v tri pirovske ORODNIK: s pȋrovskima 542 neknjižno pogovorno brez zveze; brez smisla, brez ▪ Med uporabniki slovenskih spletnih medijev, ki na premisleka svojih računalnikih brišejo piškotke, jih kar 78 odstotkov to počne enkrat na mesec. ▪ »Kaj boš, ko boš velika?« me je vprašala. Pa sem ▪ V vsakem primeru lahko blokiramo piškotke za butnila v tri pirovske: »Avtomehanik!« spletne strani, ki so nam sumljive. ▪ Kakšne dolžnosti ... Kar nabijate nekaj v tri ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. pirovske. piškotki omogočajo KAJ ▪ Piškotki omogočajo prepoznavanje novih in IZVOR vračajočih se obiskovalcev. ↑pir ▪ Piškotki vam lahko olajšajo nadaljnje obiske strani. piškótek ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku piškótka samostalnik moškega spola [piškótək] brisanje piškotkov | uporaba piškotkov POMEN ▪ Če imate težave s prijavljanjem ali odjavljanjem, 1. piškot, zlasti manjši vam bo brisanje piškotkov morda pomagalo. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Uporabo piškotkov lahko zavrnete tako, da čokoladni piškotki | okusni, slastni piškotki | pasji izberete ustrezne nastavitve v vašem brskalniku, piškotki | pečeni piškotki toda opozarjamo vas, da v tem primeru morda ne ▪ Mini piškotki iz krhkega testa različnih oblik so boste mogli uporabiti celotne funkcionalnosti strani. ravno prav veliki za sladek grižljaj. ▪▪▪ ▪ Med priljubljenimi dietnimi prigrizki se najdejo tudi ▪ Izidi v enakem iskalnem sklopu so lahko od okusni piškotki, ki vsebujejo čokolado in borovnice. uporabnika do uporabnika popolnoma drugačni glede ▪ Otrokom je veliko zabavnejše psičku dajati pasje na geografsko lokacijo in informacije, ki jih posreduje piškotke, kot pa skrbeti za njihovo običajno piškotek na vašem računalniku. prehrano. ▪ Decembra povsod diši po praznikih, pravkar IZGOVOR IN OBLIKE pečenih piškotkih, cimetu, kuhanem vinu in vroči jakostni čokoladi. [piškótək] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [piʃˈkoːtək] peči, speči piškotke tonemski ▪ Najlepše je bilo, ko smo pred prazniki pekli [pišk tək] piškotke. IPA: [piʃkóːt k] ▪ Cele lešnike pomakamo v črno čokolado in z njimi okrasimo piškotke. VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno ▪ Slastni vanilijevi piškotki so zadišali vsem. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: piškótek ▪ Je ženska, ki ceni družinska kosila, obožuje peko RODILNIK: piškotkov in neskončno crkljanje. piškótka DAJALNIK: piškótku ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: ▪ Naredili sta klasične piškotke z marmelado. piškótek MESTNIK: pri piškótku ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: ▪ Torto okrasimo s krhkimi piškotki ali čokoladicami s piškótkom dvojina v obliki zvezdic. 2. IMENOVALNIK: piškótka navadno v množini podatek o identifikaciji, RODILNIK: piškótkov nastavitvah uporabnika, ki ga spletni brskalnik DAJALNIK: piškótkoma shrani za nadaljnjo uporabo spletnega mesta TOŽILNIK: piškótka ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri piškótkih ▪ Če želimo, lahko zbrisane piškotke trajno ORODNIK: s piškótkoma prepovemo, spletišča pa jih ne bodo mogla nastaviti množina znova. IMENOVALNIK: piškótki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: piškótkov uporabljati piškotke DAJALNIK: piškótkom ▪ Za uporabo novega sistema morate dovoliti, da vaš TOŽILNIK: piškótke računalnik uporablja piškotke. MESTNIK: pri piškótkih ORODNIK: s piškótki tonemsko 543 ednina [pízda] IMENOVALNIK: pišk tek IPA: [ˈpiːzda] RODILNIK: pišk tka tonemski DAJALNIK: pišk tku [pízda] in [pȋzda] TOŽILNIK: pišk tek IPA: [pìːzdá] in [píːzdà] MESTNIK: pri pišk tku ORODNIK: s pišk tkom VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: pišk tka ednina RODILNIK: pišk tkov IMENOVALNIK: pízda DAJALNIK: pišk tkoma RODILNIK: pízde TOŽILNIK: pišk tka DAJALNIK: pízdi MESTNIK: pri pišk tkih TOŽILNIK: pízdo ORODNIK: s pišk tkoma MESTNIK: pri pízdi množina ORODNIK: s pízdo IMENOVALNIK: pišk tki dvojina RODILNIK: pišk tkov IMENOVALNIK: pízdi DAJALNIK: pišk tkom RODILNIK: pízd TOŽILNIK: pišk tke DAJALNIK: pízdama MESTNIK: pri pišk tkih TOŽILNIK: pízdi ORODNIK: s pišk tki MESTNIK: pri pízdah ORODNIK: s pízdama IZVOR množina ↑piškot IMENOVALNIK: pízde RODILNIK: pízd pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda] DAJALNIK: pízdam POMEN TOŽILNIK: pízde 1. MESTNIK: pri pízdah vulgarno žensko spolovilo ORODNIK: s pízdami ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Njegove ustnice in vlažen jezik so bili vse bližje tonemsko njeni vroči pizdi, ki so jo njegovim očem še vedno ednina skrivale njene hlačke. IMENOVALNIK: pízda 2. RODILNIK: pízde vulgarno ničvredna, prezira vredna oseba DAJALNIK: pízdi ⏵ prid. beseda + sam. beseda navadna pizda TOŽILNIK: pízdo ▪ Celo zelo dobro ga poznam, vam pa kar takoj MESTNIK: pri pízdi povem, da je ena navadna pizda. ORODNIK: s pȋzdo ▪ Mene ne bo ena pizda zajebavala! dvojina ▪ Pa kaj nakladaš, ti zmešana stara pizda! IMENOVALNIK: pízdi 3. RODILNIK: pȋzd vulgarno, kot medmet izraža podkrepitev trditve, zlasti o čem, kar govorec dojema kot neugodno, DAJALNIK: pízdama TOŽILNIK: negativno pízdi MESTNIK: pri pízdah ▪ Pizda, izgleda, da se ji je čisto zmešalo! ORODNIK: s pízdama ▪ Sam pri sebi sem mislil, o, pizda, kakšen sam sebe množina poln tip. IMENOVALNIK: 3.1. pízde vulgarno, kot medmet izraža, da je govorec RODILNIK: pȋzd prestrašen, presenečen DAJALNIK: pízdam ▪ Pizda, kaj je bil ta šum? TOŽILNIK: pízde ▪ Pizda, kaj pa ti je? Da ni srce?! MESTNIK: pri pízdah 4. vulgarno, kot členek izraža negodovanje nad čim, ORODNIK: s pízdami nestrpen, negativen, odklonilen odnos do česa in (tonemska dvojnica) ▪ Forumaši, pa kaj pizda jamrate. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: pȋzda jakostni RODILNIK: pȋzde 544 DAJALNIK: pȋzdi vulgarno izraža govorčev bes, jezo; izraža govorčevo TOŽILNIK: pȋzdo negativno, odklonilno, sovražno razpoloženje; MESTNIK: pri pȋzdi izraža govorčev prezir, negativen, odklonilen, ORODNIK: s pȋzdo sovražen odnos do koga dvojina ▪ »No, čestitke,« sem rekel. Spet sin! Naj gre v pizdo IMENOVALNIK: pȋzdi materno. RODILNIK: pȋzd ▪ Začel sem se sprehajati gor in dol. Pizda, kako mi je DAJALNIK: pȋzdama šel na živce. Od tega me je začela grabiti spazma. Naj TOŽILNIK: pȋzdi gre v pizdo materno. MESTNIK: pri pȋzdah ORODNIK: s pȋzdama Pička ti materina! množina vulgarno Pizda ti materna! IMENOVALNIK: pȋzde vulgarno Pizda ti materina! RODILNIK: pȋzd vulgarno Pička ti materna! DAJALNIK: pȋzdam vulgarno Pizda mu materna! TOŽILNIK: pȋzde vulgarno Pička vam materina! MESTNIK: pri pȋzdah vulgarno Pizda vam materina! ORODNIK: s pȋzdami vulgarno Pizda vam materna! vulgarno Pizda mu materina! v obliki pizda vulgarno Pička vam materna! jakostni vulgarno Pizda jim materna! [pízda] vulgarno izraža govorčev bes, jezo nad kom; izraža IPA: [ˈpiːzda] govorčevo negativno, odklonilno, sovražno tonemski razpoloženje; izraža govorčev prezir, negativen, [pízda] in [pȋzda] odklonilen, sovražen odnos do koga IPA: [pìːzdá] in [píːzdà] ▪ »Kaj je, pička ti materina, kaj me gledaš!« ▪ Pa, dobro, pizda ti materna, a me ti zasleduješ ali v obliki pizda kaj? jakostni ▪ Molči, pizda ti materina! [pízda] ▪ Sploh me ne pozdravi, pizda mu materna. IPA: [ˈpiːzda] ▪ Nič mi ne morete, jaz sem gospod, velik gospod, tonemski pička vam materina ... [pízda] in [pȋzda] IPA: [pìːzdá] in [píːzdà] Pizda materna! vulgarno Pizda materina! FRAZEOLOGIJA vulgarno Pička materna! vulgarno izraža govorčev bes, jezo; izraža govorčevo poslati koga v pizdo materino/materno | poslati koga v PM/pm negativno, odklonilno, sovražno razpoloženje poslati koga v pizdo materino ▪ Pizda materna, kje naj začnem! vulgarno poslati koga v pizdo materno ▪ Nobenega smisla ni, pizda materina, da ga ni, a ne? vulgarno poslati koga v PM ▪ Potem so naju zgrabili natakarji in naju vrgli skozi vulgarno poslati koga v pm vrata. »Pička materna,« sem rekel, se pobral in krenil vulgarno z grobimi besedami izraziti jezo, prezir, proti domu. sovražen odnos do koga, navadno v afektu; prekleti koga Prekleta pizda! ▪ Tudi če bi jih poslal v pizdo materino, pa tega nisem vulgarno izraža govorčev bes, jezo; izraža govorčev naredil, se ne bi smeli tako znesti nad mano. prezir, negativen, odklonilen, sovražen odnos do ▪ Menim, da mi ne zameri, če ga pošljem v pizdo koga materno, prav tako ne, če ga hvalim do nebes. ▪ Prekleta pizda, sem rekel in gledal gor v krošnje ▪ Če ga v angleščini pošlješ v PM, te bo zanesljivo onega bukovega dreka, kjer je še bilo nekaj svetlobe. razumel. ▪ »Prekleta pizda!« je razkačen zakričal. ▪ To so tisti, ki me pošljejo tudi v pm ... če se jim zdi, ▪ Živjo, Rob. Prekleta pizda! da je to potrebno in nujno ... in ne cvilijo ... če jih pošljem v pm tudi jaz. Ti pizda! Naj gre v pizdo materno. 545 vulgarno izraža govorčev bes, jezo; izraža govorčev IMENOVALNIK: plaménca prezir, negativen, odklonilen, sovražen odnos do RODILNIK: plaméncev koga DAJALNIK: plaméncema ▪ Ti pizda, ti boš mene tepel … TOŽILNIK: plaménca ▪ »Jaz te bom ubila, ti pizda! Prisežem, da te bom jaz MESTNIK: pri plaméncih zdajle ubila!« je kričala ženska z ulice. ORODNIK: s plaméncema množina IZVOR IMENOVALNIK: plaménci = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka RODILNIK: plaméncev hudobni ženski’ < pslov. * pizda ‛žensko spolovilo, DAJALNIK: plaméncem rit’ iz ide. * (e)pi-sed- ‛usesti se, tlačiti’, tako kot TOŽILNIK: plaménce stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ MESTNIK: pri plaméncih ORODNIK: s plaménci plaménec tonemsko plaménca samostalnik moškega spola ednina [plaménəc] P IMENOVALNIK: plam nec OMEN RODILNIK: plam nca iz zoologije vodna ptica z belo rožnatim perjem, dolgimi nogami in vratom ter velikim ukrivljenim DAJALNIK: plam ncu TOŽILNIK: kljunom plam nca ; primerjaj lat. Phoenicopteridae; SIN.: flamingo MESTNIK: pri plam ncu ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s plam ncem rožnati plamenec dvojina ▪ V plitvini ob bregu jezera stoji na tisoče rožnato IMENOVALNIK: plam nca obarvanih plamencev. RODILNIK: ▪ Na otoku od začetka julija domuje na tisoče plam ncev tudi plam ncev DAJALNIK: živopisanih papig in prelepih plamencev. plam ncema TOŽILNIK: plam nca ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: jata plamencev pri plam ncih tudi pri plam ncih ORODNIK: ▪ V številnih jezercih in osrednjem zalivu smo s plam ncema množina občudovali jate plamencev, ki so zagotovo največja zanimivost. IMENOVALNIK: plam nci ▪▪▪ RODILNIK: plam ncev tudi plam ncev ▪ Plamenci se hranijo pretežno z algami in ribami, kot DAJALNIK: plam ncem odrasli pa so lahko visoki več kot meter. TOŽILNIK: plam nce ▪ Plamenci ne sodijo le med najlepše, temveč tudi MESTNIK: pri plam ncih tudi pri plam ncih med najstarejše ptice na Zemlji. ORODNIK: s plam nci tudi s plam nci ▪ Plamencem ustrezajo predvsem plitvine s polsladko in (tonemska dvojnica) vodo, ki so dovolj obsežne in kjer jih ljudje ne motijo. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: plam nec jakostni RODILNIK: plam nca [plaménəc] DAJALNIK: plam ncu TOŽILNIK: plam nca IPA: [plaˈmeːnəts] tonemski MESTNIK: pri plam ncu [plam nəc] in [plam nəc] ORODNIK: s plam ncem dvojina IPA: [plamèːn ts] in [plaméːn ts] IMENOVALNIK: plam nca VZOREC RODILNIK: plam ncev jakostno DAJALNIK: plam ncema ednina TOŽILNIK: plam nca IMENOVALNIK: plaménec MESTNIK: pri plam ncih RODILNIK: plaménca ORODNIK: s plam ncema množina DAJALNIK: plaméncu TOŽILNIK: plaménca IMENOVALNIK: plam nci MESTNIK: pri plaméncu RODILNIK: plam ncev ORODNIK: s plaméncem DAJALNIK: plam ncem dvojina TOŽILNIK: plam nce 546 MESTNIK: pri plam ncih dvojina ORODNIK: s plam nci IMENOVALNIK: plastelína RODILNIK: plastelínov IZVOR DAJALNIK: plastelínoma ↑plamen TOŽILNIK: plastelína MESTNIK: pri plastelínih plastelín plastelína samostalnik moškega spola [plastelín] ORODNIK: s plastelínoma P množina OMEN gnetljiva snov različnih barv, ki se uporablja za IMENOVALNIK: plastelíni oblikovanje, ustvarjanje, navadno kot igrača RODILNIK: plastelínov DAJALNIK: plastelínom ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku figurica iz plastelina TOŽILNIK: plastelíne ▪ Otroci lahko rišejo, izdelujejo figurice iz plastelina MESTNIK: pri plastelínih ali gline. ORODNIK: s plastelíni ▪ Nastajali so okraski iz plastelina in gline, v drugem tonemsko kotu so poslikavali majhne vazice. ednina IMENOVALNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku plastelȋn kos plastelina RODILNIK: plastelȋna ▪ V lončke položimo kos plastelina in vanje vtisnemo DAJALNIK: plastelȋnu bele sveče. TOŽILNIK: plastelȋn ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri plastelȋnu oblikovati KAJ iz plastelina ORODNIK: s plastelȋnom ▪ Iz plastelina je izdeloval tako imenitne živali, da dvojina sem mu zavidala. IMENOVALNIK: plastelȋna ▪ Učenec bo iz plastelina oblikoval kocko. RODILNIK: plastelȋnov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: plastelȋnoma gnesti plastelin TOŽILNIK: plastelȋna ▪ Doslej so bili navajeni gnesti le plastelin, priznali MESTNIK: pri plastelȋnih pa so, da je gnetenje gline veliko lepše. ORODNIK: s plastelȋnoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Celotno zunanjost je ročno oblikoval iz rjavega IMENOVALNIK: plastelȋni modelarskega plastelina. RODILNIK: plastelȋnov ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: plastelȋnom ▪ Otroci na temo pravljice rišejo, ustvarjajo s TOŽILNIK: plastelȋne plastelinom, glino, plešejo … MESTNIK: pri plastelȋnih ⏵ priredna zveza ORODNIK: s plastelȋni plastelin in glina ▪ Rada izdelujem izdelke iz gline in plastelina. IZVOR prevzeto iz nem. Plastilin, prvotno ime izdelka, glej IZGOVOR IN OBLIKE ↑plastika jakostni [plastelín] plíš plíša samostalnik moškega spola [plíš] IPA: [plastɛˈliːn] POMEN tonemski mehka, na eni strani kosmata tkanina, navadno [plastelȋn] za oblazinjeno pohištvo, igrače, oblačila IPA: [plastɛlíːn] ⏵ prid. beseda + sam. beseda mehek pliš | rdeč, škrlaten pliš VZOREC ▪ Okraski so izdelani iz mehkega pliša. jakostno ▪ Spomnim se, da sem se pred dvema zimama ednina močno navezal na šal iz mehkega pliša, ki mi je ob IMENOVALNIK: plastelín zimskih dnevih prišel še kako prav. RODILNIK: plastelína ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: plastelínu ▪ Ko je bliskanje skoraj ponehalo, sem vstala in TOŽILNIK: plastelín poiskala svojega najljubšega psa iz pliša. MESTNIK: pri plastelínu ▪ Veliko žensk je začelo nositi plašče iz pliša. ORODNIK: s plastelínom 547 IZGOVOR IN OBLIKE prevzeto prek nem. Plüsch iz frc. peluche, iz jakostni éplucher ‛lupiti, trebiti’ < vulglat. pilūccāre, iz lat. [plíš] pilāre ‛puliti dlake, lase’ iz pilus ‛las, dlaka’ IPA: [ˈpliːʃ] tonemski plíšast plíšasta plíšasto pridevnik [plíšast] [plȋš] POMEN IPA: [plíːʃ] 1. v nekaterih zvezah v obliki plišasti ki je prekrit, obšit s V plišem ZOREC jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda plišast/plišasti kužek, medved, medvedek, zajček ednina | plišasta igrača, igračka, žival, živalca | plišasta lutka IMENOVALNIK: plíš ▪ Še posebno ljub mi je plišasti medvedek, ki mi ga RODILNIK: plíša je oče prinesel za prvi rojstni dan. DAJALNIK: plíšu ▪ Novorojenček je prejel številne plišaste medvedke. TOŽILNIK: plíš ▪ Vse njene plišaste igrače so zgledno po velikosti MESTNIK: pri plíšu zložene na postelji. ORODNIK: s plíšem ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku dvojina ▪ Lutke so plišaste, zelo nežne, tako da so zelo IMENOVALNIK: plíša primerne za najmlajše. RODILNIK: plíšev 1.1. ki spominja na pliš ali je tak kot pri plišu DAJALNIK: plíšema ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: plíša ▪ Mladiči s svojimi veliki očmi, milim pogledom in MESTNIK: pri plíših plišastim kožuščkom kar kličejo po stiskanju in ORODNIK: s plíšema ljubkovanju. množina ▪ Takoj prvi dan, ko je radovedna, tri mesece stara IMENOVALNIK: plíši plišasta kepica prišla k hiši, sem začela z vzgojo in RODILNIK: plíšev sem jo hvalila, ko je bila nežna do živali in do DAJALNIK: plíšem ljudi. TOŽILNIK: plíše 2. ekspresivno ki vzbuja občutek prijetnosti, MESTNIK: pri plíših neškodljivosti ORODNIK: s plíši ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko ▪ Za plišasto fasado se skriva glavni štab mafijske ednina bratovščine. IMENOVALNIK: plȋš ▪ Na plišast in prijeten način priznava in pripoveduje RODILNIK: plȋša stvari, ki v resničnem življenju že tako ali tako dovolj DAJALNIK: plȋšu srbijo, bolijo, tiščijo, ščemijo ... TOŽILNIK: plȋš MESTNIK: pri plȋšu IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s plȋšem jakostni dvojina [plíšast] IMENOVALNIK: plȋša IPA: [ˈpliːʃast] RODILNIK: plȋšev tonemski DAJALNIK: plȋšema [plȋšast] TOŽILNIK: plȋša IPA: [plíːʃàst] MESTNIK: pri plȋših ORODNIK: s plȋšema VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: plȋši OSNOVNIK RODILNIK: plȋšev moški spol DAJALNIK: plȋšem ednina TOŽILNIK: plȋše IMENOVALNIK: plíšast MESTNIK: pri plȋših določno plíšasti ORODNIK: s plȋši RODILNIK: plíšastega DAJALNIK: plíšastemu IZVOR TOŽILNIK: plíšast določno plíšasti 548 živo plíšastega RODILNIK: plíšastih MESTNIK: pri plíšastem DAJALNIK: plíšastim ORODNIK: s plíšastim TOŽILNIK: plíšasta dvojina MESTNIK: pri plíšastih IMENOVALNIK: plíšasta ORODNIK: s plíšastimi RODILNIK: plíšastih tonemsko DAJALNIK: plíšastima OSNOVNIK TOŽILNIK: plíšasta moški spol MESTNIK: pri plíšastih ednina ORODNIK: s plíšastima IMENOVALNIK: plȋšast množina določno plȋšasti IMENOVALNIK: plíšasti RODILNIK: plȋšastega RODILNIK: plíšastih DAJALNIK: plȋšastemu DAJALNIK: plíšastim TOŽILNIK: plȋšast TOŽILNIK: plíšaste določno plȋšasti MESTNIK: pri plíšastih živo plȋšastega ORODNIK: s plíšastimi MESTNIK: pri plȋšastem ženski spol ORODNIK: s plȋšastim ednina dvojina IMENOVALNIK: plíšasta IMENOVALNIK: plȋšasta RODILNIK: plíšaste RODILNIK: plȋšastih DAJALNIK: plíšasti DAJALNIK: plȋšastima TOŽILNIK: plíšasto TOŽILNIK: plȋšasta MESTNIK: pri plíšasti MESTNIK: pri plȋšastih ORODNIK: s plíšasto ORODNIK: s plȋšastima dvojina množina IMENOVALNIK: plíšasti IMENOVALNIK: plȋšasti RODILNIK: plíšastih RODILNIK: plȋšastih DAJALNIK: plíšastima DAJALNIK: plȋšastim TOŽILNIK: plíšasti TOŽILNIK: plȋšaste MESTNIK: pri plíšastih MESTNIK: pri plȋšastih ORODNIK: s plíšastima ORODNIK: s plȋšastimi množina ženski spol IMENOVALNIK: plíšaste ednina RODILNIK: plíšastih IMENOVALNIK: plȋšasta DAJALNIK: plíšastim RODILNIK: plȋšaste TOŽILNIK: plíšaste DAJALNIK: plȋšasti MESTNIK: pri plíšastih TOŽILNIK: plȋšasto ORODNIK: s plíšastimi MESTNIK: pri plȋšasti srednji spol ORODNIK: s plȋšasto ednina dvojina IMENOVALNIK: plíšasto IMENOVALNIK: plȋšasti RODILNIK: plíšastega RODILNIK: plȋšastih DAJALNIK: plíšastemu DAJALNIK: plȋšastima TOŽILNIK: plíšasto TOŽILNIK: plȋšasti MESTNIK: pri plíšastem MESTNIK: pri plȋšastih ORODNIK: s plíšastim ORODNIK: s plȋšastima dvojina množina IMENOVALNIK: plíšasti IMENOVALNIK: plȋšaste RODILNIK: plíšastih RODILNIK: plȋšastih DAJALNIK: plíšastima DAJALNIK: plȋšastim TOŽILNIK: plíšasti TOŽILNIK: plȋšaste MESTNIK: pri plíšastih MESTNIK: pri plȋšastih ORODNIK: s plíšastima ORODNIK: s plȋšastimi množina srednji spol IMENOVALNIK: plíšasta ednina 549 IMENOVALNIK: plȋšasto ednina RODILNIK: plȋšastega IMENOVALNIK: plíšasta DAJALNIK: plȋšastemu RODILNIK: plíšaste TOŽILNIK: plȋšasto DAJALNIK: plíšasti MESTNIK: pri plȋšastem TOŽILNIK: plíšasto ORODNIK: s plȋšastim MESTNIK: pri plíšasti dvojina ORODNIK: s plíšasto IMENOVALNIK: plȋšasti dvojina RODILNIK: plȋšastih IMENOVALNIK: plíšasti DAJALNIK: plȋšastima RODILNIK: plíšastih TOŽILNIK: plȋšasti DAJALNIK: plíšastima MESTNIK: pri plȋšastih TOŽILNIK: plíšasti ORODNIK: s plȋšastima MESTNIK: pri plíšastih množina ORODNIK: s plíšastima IMENOVALNIK: plȋšasta množina RODILNIK: plȋšastih IMENOVALNIK: plíšaste DAJALNIK: plȋšastim RODILNIK: plíšastih TOŽILNIK: plȋšasta DAJALNIK: plíšastim MESTNIK: pri plȋšastih TOŽILNIK: plíšaste ORODNIK: s plȋšastimi MESTNIK: pri plíšastih ORODNIK: s plíšastimi v obliki plišasti srednji spol jakostni ednina [plíšast] IMENOVALNIK: plíšasto IPA: [ˈpliːʃast] RODILNIK: plíšastega tonemski DAJALNIK: plíšastemu [plȋšast] TOŽILNIK: plíšasto IPA: [plíːʃàst] MESTNIK: pri plíšastem ORODNIK: s plíšastim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: plíšasti OSNOVNIK RODILNIK: plíšastih moški spol DAJALNIK: plíšastima ednina TOŽILNIK: plíšasti IMENOVALNIK: plíšasti MESTNIK: pri plíšastih RODILNIK: plíšastega ORODNIK: s plíšastima DAJALNIK: plíšastemu množina TOŽILNIK: plíšasti IMENOVALNIK: plíšasta živo plíšastega RODILNIK: plíšastih MESTNIK: pri plíšastem DAJALNIK: plíšastim ORODNIK: s plíšastim TOŽILNIK: plíšasta dvojina MESTNIK: pri plíšastih IMENOVALNIK: plíšasta ORODNIK: s plíšastimi RODILNIK: plíšastih tonemsko DAJALNIK: plíšastima OSNOVNIK TOŽILNIK: plíšasta moški spol MESTNIK: pri plíšastih ednina ORODNIK: s plíšastima IMENOVALNIK: plȋšasti množina RODILNIK: plȋšastega IMENOVALNIK: plíšasti DAJALNIK: plȋšastemu RODILNIK: plíšastih TOŽILNIK: plȋšasti DAJALNIK: plíšastim živo plȋšastega TOŽILNIK: plíšaste MESTNIK: pri plȋšastem MESTNIK: pri plíšastih ORODNIK: s plȋšastim ORODNIK: s plíšastimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: plȋšasta 550 RODILNIK: plȋšastih DAJALNIK: plȋšastima IZVOR TOŽILNIK: plȋšasta ↑pliš MESTNIK: pri plȋšastih ORODNIK: s plȋšastima po predlog [po] množina POMEN IMENOVALNIK: plȋšasti I. Z MESTNIKOM RODILNIK: plȋšastih 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, DAJALNIK: plȋšastim premikanja TOŽILNIK: plȋšaste ▪ Stopljeno čokolado razmažite po hladni ploskvi. MESTNIK: pri plȋšastih ▪ Poročali smo že, da se je po prostorih razširil plin in ORODNIK: s plȋšastimi gasilci so morali vse zaposlene evakuirati. ženski spol ednina ▪ Tunino razdrobimo in jo razporedimo po paprikah. ▪ Nazadnje se je spomnil, da bi vseeno pogledal po IMENOVALNIK: plȋšasta žepih. RODILNIK: plȋšaste ▪ Na celodnevni izlet so se podali po slovenskih DAJALNIK: plȋšasti obmorskih krajih – Koper, Izola in Piran. TOŽILNIK: plȋšasto 1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost MESTNIK: pri plȋšasti na več mestih ORODNIK: s plȋšasto dvojina ▪ V višjih legah bo topleje in povečini sončno, po nižinah pa se bo pojavljala megla. IMENOVALNIK: plȋšasti ▪ V mrzla in siva zimska jutra nas je prebujalo RODILNIK: plȋšastih hreščavo vpitje vran in kavk, ki so v stotinah DAJALNIK: plȋšastima gnezdile po krošnjah dreves zanemarjenega parka. TOŽILNIK: plȋšasti ▪ V najstniških letih ni posedal po lokalih s prijatelji. MESTNIK: pri plȋšastih ▪ Potepali smo se po več karnevalih pri nas in pri ORODNIK: s plȋšastima sosedih in uživali ob pogledu na privlačne ideje, množina zabavne izvedbe. IMENOVALNIK: plȋšaste ▪ Za golo preživetje morata skupaj z otroki hoditi RODILNIK: plȋšastih pomagat po okoliških kmetijah. DAJALNIK: plȋšastim 1.2. izraža, da premikanje po površini česa TOŽILNIK: plȋšaste poteka v vzdolžni smeri MESTNIK: pri plȋšastih ▪ Po vzpenjanju po lesenem stopnišču zvonika čaka ORODNIK: s plȋšastimi prijetna nagrada: čudovit razgled nad celotnim srednji spol Piranom. ednina ▪ Lezla je za njim po smreki navzgor. IMENOVALNIK: plȋšasto ▪ Solza je spolzela po starkinem zgubanem licu. RODILNIK: plȋšastega ▪ Edina možnost bega je bila po strmi južni strani, DAJALNIK: plȋšastemu po njej pa ranjencev ne bi mogli prenesti. TOŽILNIK: plȋšasto 1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki MESTNIK: pri plȋšastem navadno vključuje več kot eno mesto ORODNIK: s plȋšastim dvojina ▪ Pred petimi urami je šla po nakupih in je še vedno ni nazaj. IMENOVALNIK: plȋšasti ▪ Takoj po kosilu so se vsi odpravili v mesto po RODILNIK: plȋšastih opravkih. DAJALNIK: plȋšastima 1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem TOŽILNIK: plȋšasti doseže cilj MESTNIK: pri plȋšastih ▪ S prsti seže po zadrgi svoje trenirke, se sleče, ORODNIK: s plȋšastima množina povzpne na štartni blok, nagne naprej in začne stresati roke – ritual, ki se nikoli ne spremeni. IMENOVALNIK: plȋšasta ▪ Stopil je k gospodu, ga potrepljal po rami, RODILNIK: plȋšastih pozdravil in vprašal, ali je on iz doma upokojencev. DAJALNIK: plȋšastim ▪ Sprva nihče ni segel po skledah in krožnikih, čez TOŽILNIK: plȋšasta nekaj časa pa so vse bolj grabežljivo segali po MESTNIK: pri plȋšastih mesu, siru, solati in kruhu. ORODNIK: s plȋšastimi 551 2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih ▪ Boksar je v sinočnjem dvoboju težke kategorije obdobij ubranil naslov prvaka, potem ko je po točkah ▪ Po kosilu navadno leže in nihče ga ne sme motiti. premagal izzivalca. ▪ Bolniki po operaciji redno hodijo na kontrole. ▪ Doslej je v združenje vključenih 60 slovenskih ▪ Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi pridelovalcev zelenjave, ki so po količini pridelkov obveščeni o izidu javnega razpisa. med največjimi v Sloveniji. ▪ Le nekaj mesecev po diplomi je objavil svoj prvi ▪ Po njihovem mnenju nova smernica prinaša koristi le članek o gibanju tekočin v ceveh z majhnim velikim korporacijam. premerom. ▪ Rekordna povprečna ocena po njenem ni samo ▪ Zunanja ministra sta po včerajšnjih pogovorih odraz izjemnega letnika, temveč tudi visokega potrdila podobnost stališč obeh držav o približevanju strokovnega znanja vinogradnikov. zvezi Nato in Evropski uniji. 4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja 3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu odnosu do koga, česa do koga, česa ▪ Niti slučajno ne hrepenim po kakršni koli ▪ Sem že kar po trkanju poznala, da si ti. Kako je spremembi. šlo? ▪ Počitnice si lahko zapomnimo po marsičem, tudi po ▪ Domači konji s sluhom že na daleč spoznajo izvrstnem čtivu. svojega gospodarja po hoji. ▪ Ali se nam lahko sploh toži po starih časih ali pa je ▪ Glavna akterja sta znana tudi po iznajdljivosti in današnje lagodno življenje bolj prikupno? dobri improvizaciji, zato ju boste le stežka spravili v ▪ Zahtevo po spoštovanju posameznika je treba zadrego. upoštevati tudi pri ukrepih, ki jih mora Evropa sprejeti ▪ Vrsto v podatkovni zbirki lahko poiščete po delu v okviru boja proti nezakonitemu priseljevanju. slovenskega, angleškega in znanstvenega imena ▪ Večja konkurenca pomeni večji pritisk na cene, nižje vrste. cene pa logično pomenijo potrebo po nižanju stroškov 5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v in večanju učinkovitosti. odnosu do koga, česa 3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim ▪ Stroški za čiščenje skupnih prostorov se pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do obračunavajo po osebi. koga, česa ▪ Podjetje sedaj prodajajo po delih, posebej stroje in ▪ V vrelo tekočino stresemo prašek za krompir in posebej stavbe. zmešamo po navodilih. ▪ »Računamo, da bomo natečaj razpisali jeseni. ▪ Javni uslužbenci po zakonu za svoje delo ne smejo Potem bi to uresničevali po sklopih,« je poudaril sprejemati daril, razen priložnostnih. načelnik oddelka za urbanizem. ▪ Po novem odloku postopek podelitve koncesije 5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, vodi občinska uprava, o morebitni pritožbi glede navadno v zvezi s ceno izbire pa odloča župan. ▪ Kvalitetne igrače za otroke različnih starosti so ▪ Na ostankih asirske države je nastala nova močna sedaj po nižji ceni. država. Njeno središče je postal Babilon, ki so ga po ▪ Za ceno, po kateri prodajajo keramične krožnike, ukazu kralja Nebukadnezarja obnovili. lahko mi pokrijemo zgolj pol stroškov. ▪ Svojo namero so po dogovoru z domačini prejšnji ▪ Plošče velikosti 50 x 50 cm ali večje kose, ki vam mesec tudi uresničili. jih bodo odrezali po meri, lahko položite tudi sami. 3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa 6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do sploh koga, česa ▪ Vedno več ljudi opremlja hiše z našimi izdelki, ▪ Izmed tinktur velja omeniti tinkturo česna v delamo pa v glavnem po naročilu. alkoholu, ki jo jemljemo po kapljicah pred jedjo. ▪ Če bo šlo vse po načrtih, bodo oktobra nastopili ▪ Premog smo pridobivali po drugačni odkopni metodi tudi na svetovnem tekmovanju. in iz čistejših slojev. ▪ Sredi leta 1943 je umrl njegov svak, mož njegove ▪ Tisk ga je napačno predstavil kot edinega najditelja, edine sestre, ki je bil po poklicu učitelj. ker je meteorit dejansko našel neki domačin povsem ▪ Ne razburjajte se po nepotrebnem zaradi napak, ki po naključju na sprehodu. so jih naredili drugi, kot tudi ne zaradi tračev in ▪ Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri spletk. navedenem sodišču. 4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z ▪ Naročite se lahko z naročilnico iz revije, po telefonu, določenim merilom v odnosu do koga, česa faksu ali s posebnimi reklamnimi pristopnimi ▪ Magnituda potresa je po oceni strokovnjakov izjavami. dosegla stopnjo 2,8. 552 6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, odnosu do koga, česa kaj ▪ Hodila je pokončno in včasih sem imel občutek, da ▪ Oškodovanec, ki je moral po pomoč k zdravniku, je stopa po prstih, da se s peto nikoli ne dotakne tal. o dogodku obvestil policijo. ▪ Še vedno lahko dam noge za vrat in še vedno ▪ Najpogosteje pridejo prvič k zobozdravnici triletni lahko hodim po rokah. otroci, kar nekajkrat pa so prišle po nasvet tudi že ▪ Povedala je nekaj pretresljivih zgodb o tem, kako mamice z dojenčki. se je po rokah in enem kolenu plazila po dvorišču, ▪ Skupaj z drugimi vaškimi fanti se je odpravil po da bi se dokopala do avta. zaslužek v tujino. 7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do ▪ Zmenila sta se, da pride ponj ob osmih zjutraj. koga, česa ▪ Starši lahko pošljejo po otroke tudi staro mamo ali ▪ Po neumnosti smo si privoščili zadetek iz teto, če sami ne morejo ponje ob uri. protinapada in nato nepotrebno trepetali do konca. 2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja ▪ Vstopi mati z otrokom, ki mi po nepazljivosti stopi česa na nogo. Mati se mi za to dejanje svojega majhnega ▪ Vedno mora biti vse po njegovo. otroka opraviči. ▪ Izstop razlaga vsaka stran po svoje. ▪ Žur je bil enkraten, tudi po zaslugi vseh ▪ Ljudem je treba dopustiti, da žalujejo po svoje, ne obiskovalcev, ki so z bendom dihali in sodelovali od smemo jim vsiljevati stereotipnih načinov odzivanja, začetka do konca koncerta. ki jim marsikdaj sploh ne ustrezajo. ▪ Stranke jih največkrat izberejo po priporočilu ▪ Po moje bi stvari morale iti malo hitreje, a ker so v zadovoljnih uporabnikov. projekt vključeni večji sistemi, gre vse bolj počasi. ▪ Leta 1940 se je pred nacisti zatekel v Kairo, v Trst 3. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v pa se je vrnil leta 1946 po posredovanju samega odnosu do koga, česa Churchilla. ▪ Juho nalijte v skodelice in nanjo položite po 1 žličko 8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do smetane in nekaj kock opečenca. koga, česa ▪ Te dni krofe dela po osem ljudi v dveh deseturnih ▪ Ekonomsko žilico sem dobil po očetu, ki je zelo izmenah. sposoben, po mami pa sem dobil vztrajnost. ▪ Pravi pisatelji menda napišejo štiri strani na dan v ▪ Po materi je podedovala visoke ličnice, gladko kožo štirih urah. Jaz pa sem pisala tudi po dvanajst ur. in svetle lase. ▪ Samo za elektriko mesečno plačujejo po 60 evrov. ▪ Celih 12 dni je jadral vzdolž obale, ki se danes ▪ Poleg dolgega zapora so jima naložili še po 20.000 imenuje po njem. evrov denarne kazni. ▪ Po možu imam zelo majhno pokojnino, zato si z III. V PREDLOŽNI ZVEZI S PRISLOVOM denarjem, ki ga zaslužim na tržnici, pomagam prebiti izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja skozi mesec. ▪ Prav po očetovsko je skrbel za slehernega člana ▪ Ostenje okrogle dvorane v prvem nadstropju posadke. opasuje cikel upodobitev po motivih slovenskih ▪ Bil je oblečen bolj po klošarsko, v vedno isti črtasti ljudskih pesmi. pulover. ▪ Naš kodeks je narejen po vzoru zahodnih, modernih ▪ Veselil se je tekmovanja in po tiho upal, da bosta in demokratičnih kodeksov. osvojila prvo nagrado. 9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v ▪ Taksi se je ustavil ob robniku poleg nje in voznik ji odnosu do koga, česa je po rusko nekaj rekel. ▪ Sir je trd, a drobljiv in ima rahel okus po lešnikih. ▪ Oglašal se je s čudnimi kriki, podobnimi volčjemu ▪ Neprijeten vonj po česnu preprečimo, če potem, ko zavijanju. Tudi sicer se je vedel po volčje. ga pojemo, prežvečimo nekaj listov peteršilja, zrn sveže kave in mentol. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Tunina je izredno dobro meso, ki nima značilnega jakostni okusa po ribah, ki marsikoga moti. [po] ▪ V Portorožu je jesen topla in sončna ter vonj po IPA: [pɔ] morju in borovcih omamen. tonemski ▪ Čisto po očetu se je zaljubil v glasbo tudi njegov [po] sin. IPA: [pɔ] II. S TOŽILNIKOM 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s pó- izraža, da IZVOR gibanje, premikanje, navadno na določeno = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. * po, verjetno < ide. * pos ‛k, za’ 553 2. OSEBA: pobaháta se pobaháti se pobahám se tudi pobáhati se 3. OSEBA: pobaháta se množina pobáham se dovršni glagol [pobaháti se] tudi [pobáhati se] P 1. OMEN OSEBA: pobahámo se 1. zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, 2. OSEBA: pobaháte se dosežki, premoženjem 3. OSEBA: pobahájo se velelnik ⏵ rad + glag. ednina rad se pobahati 2. ▪ Svojim gostom se rad pobaha z dragoceno OSEBA: pobahàj se posodo. dvojina 1. OSEBA: pobahájva se ⏵ prisl. + glag. 2. malo, malce se pobahati OSEBA: pobahájta se ▪ Z obiskom križarke se je voditelj očitno hotel malo množina pobahati s pripravljenostjo mornarice. 1. OSEBA: pobahájmo se 2. OSEBA: pobahájte se ⏵ glag. + glag. v nedoločniku hoteti se pobahati deležnik na -l ▪ Najbrž se je hotel pobahati pred svojim dekletom, moški spol ampak komu mar. EDNINA: pobahàl se DVOJINA: ⏵ glag. + pred + sam. beseda v orodniku pobahála se ▪ Po tem, ko mu je pokazal igro s frnikolami, se je MNOŽINA: pobaháli se lahko malce pobahal pred prijatelji. ženski spol ▪▪▪ EDNINA: pobahála se ▪ Lahko se pobahamo, smo tudi na mednarodnem DVOJINA: pobaháli se tržišču. MNOŽINA: pobahále se 2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, srednji spol občudovanje, zadovoljstvo; EDNINA: pobahálo se SIN.: ekspresivno bahati se DVOJINA: pobaháli se ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku pobahati se s MNOŽINA: pobahála se KAKŠNO obliko | pobahati se z ohišjem ▪ Gre za okrogel zaslon s tekočimi kristali, ki se DELEŽJE NA -aje: pobahávši se lahko pobaha z modno obliko, tankostjo, nizko težo glagolnik in varčnostjo z električno energijo. ednina ▪ Prenosnik se pobaha z ohišjem, izdelanim iz IMENOVALNIK: pobahánje kakovostne plastike v srebrni ali zeleni barvi. RODILNIK: pobahánja ▪▪▪ DAJALNIK: pobahánju ▪ Njihov najnovejši izdelek se lahko pobaha kot TOŽILNIK: pobahánje najtanjši mobilnik na svetu. MESTNIK: pri pobahánju ORODNIK: s pobahánjem IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: pobahánji [pobaháti se] tudi [pobáhati se] RODILNIK: pobahánj DAJALNIK: IPA: [pɔbaˈxaːti sɛ] tudi [pɔˈbaːxati sɛ] pobahánjema tonemski TOŽILNIK: pobahánji [pobaháti se] tudi [pobáhati se] MESTNIK: pri pobahánjih ORODNIK: IPA: [pɔbaxà:tí sɛ] tudi [pɔbàːxáti sɛ] s pobahánjema množina VZOREC IMENOVALNIK: pobahánja jakostno RODILNIK: pobahánj NEDOLOČNIK: pobaháti se DAJALNIK: pobahánjem NAMENILNIK: pobahàt se TOŽILNIK: pobahánja sedanjik MESTNIK: pri pobahánjih ednina ORODNIK: s pobahánji 1. OSEBA: pobahám se tonemsko 2. OSEBA: pobaháš se NEDOLOČNIK: pobaháti se 3. OSEBA: pobahá se NAMENILNIK: pobahȁt se dvojina sedanjik 1. OSEBA: pobaháva se ednina 554 1. OSEBA: pobahȃm se tudi 2. OSEBA: pobahȃš se jakostno 3. OSEBA: pobahȃ se NEDOLOČNIK: pobáhati se dvojina NAMENILNIK: pobáhat se 1. OSEBA: pobahȃva se sedanjik 2. OSEBA: pobahȃta se ednina 3. OSEBA: pobahȃta se 1. OSEBA: pobáham se množina 2. OSEBA: pobáhaš se 1. OSEBA: pobahȃmo se 3. OSEBA: pobáha se 2. OSEBA: pobahȃte se dvojina 3. OSEBA: pobahȃjo se 1. OSEBA: pobáhava se velelnik 2. OSEBA: pobáhata se ednina 3. OSEBA: pobáhata se 2. OSEBA: pobahȁj se množina dvojina 1. OSEBA: pobáhamo se 1. OSEBA: pobahȃjva se 2. OSEBA: pobáhate se 2. OSEBA: pobahȃjta se 3. OSEBA: pobáhajo se množina velelnik 1. OSEBA: pobahȃjmo se ednina 2. OSEBA: pobahȃjte se 2. OSEBA: pobáhaj se deležnik na -l dvojina moški spol 1. OSEBA: pobáhajva se EDNINA: pobahȁl se 2. OSEBA: pobáhajta se DVOJINA: pobahála se množina MNOŽINA: pobaháli se 1. OSEBA: pobáhajmo se ženski spol 2. OSEBA: pobáhajte se EDNINA: pobahȃla se deležnik na -l DVOJINA: pobaháli se moški spol MNOŽINA: pobahále se EDNINA: pobáhal se srednji spol DVOJINA: pobáhala se EDNINA: pobahálo se MNOŽINA: pobáhali se DVOJINA: pobaháli se ženski spol MNOŽINA: pobahála se EDNINA: pobáhala se DELEŽJE NA -aje: pobahȃvši se DVOJINA: pobáhali se glagolnik MNOŽINA: pobáhale se ednina srednji spol IMENOVALNIK: pobahȃnje EDNINA: pobáhalo se RODILNIK: pobahȃnja DVOJINA: pobáhali se DAJALNIK: pobahȃnju MNOŽINA: pobáhala se TOŽILNIK: pobahȃnje DELEŽJE NA -e: pobahávši se MESTNIK: pri pobahȃnju glagolnik ORODNIK: s pobahȃnjem ednina dvojina IMENOVALNIK: pobáhanje IMENOVALNIK: pobahȃnji RODILNIK: pobáhanja RODILNIK: pobahȃnj DAJALNIK: pobáhanju DAJALNIK: pobahȃnjema TOŽILNIK: pobáhanje TOŽILNIK: pobahȃnji MESTNIK: pri pobáhanju MESTNIK: pri pobahȃnjih ORODNIK: s pobáhanjem ORODNIK: s pobahȃnjema dvojina množina IMENOVALNIK: pobáhanji IMENOVALNIK: pobahȃnja RODILNIK: pobáhanj RODILNIK: pobahȃnj DAJALNIK: pobáhanjema DAJALNIK: pobahȃnjem TOŽILNIK: pobáhanji TOŽILNIK: pobahȃnja MESTNIK: pri pobáhanjih MESTNIK: pri pobahȃnjih ORODNIK: s pobáhanjema ORODNIK: s pobahȃnji množina 555 IMENOVALNIK: pobáhanja DAJALNIK: pobáhanjema in pobȃhanjema RODILNIK: pobáhanj TOŽILNIK: pobáhanji in pobȃhanji DAJALNIK: pobáhanjem MESTNIK: pri pobȃhanjih TOŽILNIK: pobáhanja ORODNIK: s pobáhanjema in s pobȃhanjema MESTNIK: pri pobáhanjih množina ORODNIK: s pobáhanji IMENOVALNIK: pobȃhanja tonemsko RODILNIK: pobȃhanj NEDOLOČNIK: pobáhati se DAJALNIK: pobȃhanjem NAMENILNIK: pobáhat se TOŽILNIK: pobȃhanja sedanjik MESTNIK: pri pobȃhanjih ednina ORODNIK: s pobȃhanji 1. OSEBA: pobáham se 2. OSEBA: pobáhaš se IZVOR 3. OSEBA: pobáha se ↑bahati se dvojina 1. OSEBA: pobáhava se podpíčje podpíčja samostalnik srednjega spola [potpíčje] 2. OSEBA: pobáhata se POMEN 3. OSEBA: pobáhata se 1. ločilo iz vejice in nadpisane pike, ki se množina uporablja za ločevanje med seboj delno 1. OSEBA: pobáhamo se 2. povezanih enot sporočila [ OSEBA: ;] pobáhate se 3. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku OSEBA: pobáhajo se ločiti KAJ s podpičjem velelnik ednina ▪ Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi ločimo s podpičjem, opombo pa zaključimo s piko in 2. OSEBA: pobáhaj se vezajem. dvojina ▪ V zadnji alineji se pika nadomesti s podpičjem in 1. OSEBA: pobáhajva se se dodata dve novi alineji. 2. OSEBA: pobáhajta se množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku postaviti podpičje 1. OSEBA: pobáhajmo se ▪ Piko, vejico, vprašaj, klicaj, dvopičje in podpičje 2. OSEBA: pobáhajte se postavimo tik ob besedo (levostično), za ločilom je deležnik na -l presledek. moški spol 1.1. to ločilo kot znak, ki se uporablja v EDNINA: pobáhal se elektronski komunikaciji, programiranju [;] DVOJINA: pobáhala se ▪ Ukazi, ki so zgolj izbirni, imajo pred začetkom MNOŽINA: pobáhali se podpičje. ženski spol ▪ Besedilo v vrstici, ki se začne s podpičjem, se EDNINA: pobáhala se in pobȃhala se obnaša kot komentar in se pri izvajanju skripte ne DVOJINA: pobáhali se upošteva. MNOŽINA: pobáhale se srednji spol IZGOVOR IN OBLIKE EDNINA: pobáhalo se jakostni DVOJINA: pobáhali se [potpíčje] MNOŽINA: pobáhala se IPA: [pɔtˈpiːtʃjɛ] DELEŽJE NA -e: pobahȃvši se tonemski glagolnik [potpȋčje] ednina IPA: [pɔtpíːtʃj ] IMENOVALNIK: pobáhanje RODILNIK: pobáhanja VZOREC DAJALNIK: pobáhanju jakostno TOŽILNIK: pobáhanje ednina MESTNIK: pri pobáhanju IMENOVALNIK: podpíčje ORODNIK: s pobáhanjem RODILNIK: podpíčja dvojina DAJALNIK: podpíčju IMENOVALNIK: pobáhanji in pobȃhanji TOŽILNIK: podpíčje RODILNIK: pobȃhanj MESTNIK: pri podpíčju 556 ORODNIK: s podpíčjem ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dvojina ▪ Sodelujočim je na voljo zdravniški nadzor, na IMENOVALNIK: podpíčji spletni strani pa najdete tudi uporabno podstran s RODILNIK: podpíčij spletnimi povezavami. DAJALNIK: podpíčjema ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: podpíčji ▪ Vsak aktualen film ima svojo podstran z osnovnimi MESTNIK: pri podpíčjih podatki. ORODNIK: s podpíčjema ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku množina ▪ V eni izmed pobud nas je pobudnik seznanil z IMENOVALNIK: podpíčja vsebino na otroški spletni podstrani, ki jo ponuja RODILNIK: podpíčij zasebno podjetje. DAJALNIK: podpíčjem ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: podpíčja ▪ Na spletni strani je začela delovati nova podstran, MESTNIK: ki lastnikom kartic ponuja pregled stanja in porabe pri podpíčjih na kartici. ORODNIK: s podpíčji tonemsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina ▪ Opis vsebine strani naj bo edinstven za vsako podstran spletišča in naj vključuje tudi besede ali IMENOVALNIK: podpȋčje besedne zveze, ki so povezane z vsebino strani. RODILNIK: podpȋčja DAJALNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku podpȋčju ▪ Program omogoča zelo preprosto iskanje podstrani TOŽILNIK: podpȋčje in številne spletne povezave. MESTNIK: pri podpȋčju 1.1. stran na teletekstu, ki sledi predhodni, ORODNIK: s podpȋčjem dvojina izhodiščni strani IMENOVALNIK: ▪ S snežnimi razmerami in vremensko napovedjo se podpȋčji lahko seznanimo na podstraneh teleteksta. RODILNIK: podpȋčij ▪ Zakupite stran ali podstran na teletekstu, odločite DAJALNIK: podpȋčjema se za njen opomnik na televizijskem oglasu. TOŽILNIK: podpȋčji MESTNIK: pri podpȋčjih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s podpȋčjema množina jakostni IMENOVALNIK: [pòtstrán] podpȋčja RODILNIK: podpȋčij IPA: [ˈpɔtstˈɾaːn] DAJALNIK: podpȋčjem tonemski TOŽILNIK: [pȍtstrȃn] podpȋčja MESTNIK: pri podpȋčjih IPA: [p tstɾáːn] ORODNIK: s podpȋčji VZOREC I jakostno ZVOR ednina iz pod piko IMENOVALNIK: pòdstrán RODILNIK: pòdstraní pòdstrán pòdstraní samostalnik ženskega spola [pòtstrán] DAJALNIK: pòdstráni POMEN TOŽILNIK: pòdstrán 1. spletna stran, ki je podrejena drugi, navadno MESTNIK: pri pòdstráni glavni, izhodiščni spletni strani na istem spletnem ORODNIK: s pòdstranjó mestu dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: pòdstraní in pòdstráni posebna podstran | spletna podstran RODILNIK: pòdstraní ▪ Posebna podstran je posvečena fotografijam, ki jih DAJALNIK: pòdstranéma pošiljajo bralci. TOŽILNIK: pòdstraní in pòdstráni ▪ Stran je zasnovana tako, da vključuje tri ločene MESTNIK: pri pòdstranéh podstrani za različno stare otroke. ORODNIK: s pòdstranéma ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku množina ▪ Uvodna stran mora biti izhodišče celotne IMENOVALNIK: pòdstraní predstavitve, iz katere boste morali obiskovalca RODILNIK: pòdstraní pripeljati na podstrani. 557 DAJALNIK: pòdstraném ednina TOŽILNIK: pòdstraní IMENOVALNIK: pokákan MESTNIK: pri pòdstranéh določno pokákani ORODNIK: s pòdstranmí RODILNIK: pokákanega tonemsko DAJALNIK: pokákanemu ednina TOŽILNIK: pokákan IMENOVALNIK: pȍdstrȃn določno pokákani RODILNIK: pȍdstranȋ živo pokákanega DAJALNIK: pȍdstráni MESTNIK: pri pokákanem TOŽILNIK: pȍdstrȃn ORODNIK: s pokákanim MESTNIK: pri pȍdstráni dvojina ORODNIK: s pȍdstranj IMENOVALNIK: pokákana dvojina RODILNIK: pokákanih IMENOVALNIK: pȍdstranȋ in pȍdstráni DAJALNIK: pokákanima RODILNIK: pȍdstraní in pȍdstranȋ TOŽILNIK: pokákana DAJALNIK: pȍdstran ma in pȍdstran ma MESTNIK: pri pokákanih TOŽILNIK: pȍdstranȋ in pȍdstráni ORODNIK: s pokákanima MESTNIK: pri pȍdstran h množina ORODNIK: s pȍdstran ma in s pȍdstran ma IMENOVALNIK: pokákani množina RODILNIK: pokákanih IMENOVALNIK: pȍdstranȋ DAJALNIK: pokákanim RODILNIK: pȍdstraní in pȍdstranȋ TOŽILNIK: pokákane DAJALNIK: pȍdstran m in pȍdstran m MESTNIK: pri pokákanih TOŽILNIK: pȍdstranȋ ORODNIK: s pokákanimi MESTNIK: pri pȍdstran h ženski spol ORODNIK: s pȍdstranmí ednina IMENOVALNIK: pokákana IZVOR RODILNIK: pokákane ↑pod + ↑stran DAJALNIK: pokákani TOŽILNIK: pokákano pokákan pokákana pokákano pridevnik [pokákan] MESTNIK: pri pokákani POMEN ORODNIK: s pokákano ki je po izločanju umazan z iztrebki dvojina IMENOVALNIK: pokákani ⏵ prid. beseda + sam. beseda pokakana plenica, plenička | pokakana ritka RODILNIK: pokákanih ▪ Veliko dojenčkov zelo moti mokra ali pokakana DAJALNIK: pokákanima plenica, zlasti če imajo vneto ritko. TOŽILNIK: pokákani ▪ Menjavali so pleničke in brisali pokakane ritke. MESTNIK: pri pokákanih ORODNIK: ⏵ priredna zveza s pokákanima pokakan in polulan množina ▪ Če vaš dojenček joka, je verjetno lačen, morda mu IMENOVALNIK: pokákane je vroče ali pa ga zebe, lahko pa je seveda tudi RODILNIK: pokákanih polulan in pokakan ter potrebuje čisto plenico. DAJALNIK: pokákanim TOŽILNIK: pokákane IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri pokákanih jakostni ORODNIK: s pokákanimi [pokákan] srednji spol ednina IPA: [pɔˈkaːkan] tonemski IMENOVALNIK: pokákano [pokákan] in [pokȃkan] RODILNIK: pokákanega DAJALNIK: pokákanemu IPA: [pɔkàːkán] in [pɔkáːkàn] TOŽILNIK: pokákano VZOREC MESTNIK: pri pokákanem jakostno ORODNIK: s pokákanim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: pokákani 558 RODILNIK: pokákanih RODILNIK: pokákanih DAJALNIK: pokákanima DAJALNIK: pokákanim TOŽILNIK: pokákani TOŽILNIK: pokákane MESTNIK: pri pokákanih MESTNIK: pri pokákanih ORODNIK: s pokákanima ORODNIK: s pokákanimi množina srednji spol IMENOVALNIK: pokákana ednina RODILNIK: pokákanih IMENOVALNIK: pokákano DAJALNIK: pokákanim RODILNIK: pokákanega TOŽILNIK: pokákana DAJALNIK: pokákanemu MESTNIK: pri pokákanih TOŽILNIK: pokákano ORODNIK: s pokákanimi MESTNIK: pri pokákanem tonemsko ORODNIK: s pokákanim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: pokákani ednina RODILNIK: pokákanih IMENOVALNIK: pokákan DAJALNIK: pokákanima določno pokákani TOŽILNIK: pokákani RODILNIK: pokákanega MESTNIK: pri pokákanih DAJALNIK: pokákanemu ORODNIK: s pokákanima TOŽILNIK: pokákan množina določno pokákani IMENOVALNIK: pokákana živo pokákanega RODILNIK: pokákanih MESTNIK: pri pokákanem DAJALNIK: pokákanim ORODNIK: s pokákanim TOŽILNIK: pokákana dvojina MESTNIK: pri pokákanih IMENOVALNIK: pokákana ORODNIK: s pokákanimi RODILNIK: pokákanih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: pokákanima tonemsko TOŽILNIK: pokákana OSNOVNIK MESTNIK: pri pokákanih moški spol ORODNIK: s pokákanima ednina množina IMENOVALNIK: pokȃkan IMENOVALNIK: pokákani določno pokȃkani RODILNIK: pokákanih RODILNIK: pokȃkanega DAJALNIK: pokákanim DAJALNIK: pokȃkanemu TOŽILNIK: pokákane TOŽILNIK: pokȃkan MESTNIK: pri pokákanih določno pokȃkani ORODNIK: s pokákanimi živo pokȃkanega ženski spol MESTNIK: pri pokȃkanem ednina ORODNIK: s pokȃkanim IMENOVALNIK: pokákana dvojina RODILNIK: pokákane IMENOVALNIK: pokȃkana DAJALNIK: pokákani RODILNIK: pokȃkanih TOŽILNIK: pokákano DAJALNIK: pokȃkanima MESTNIK: pri pokákani TOŽILNIK: pokȃkana ORODNIK: s pokákano MESTNIK: pri pokȃkanih dvojina ORODNIK: s pokȃkanima IMENOVALNIK: pokákani množina RODILNIK: pokákanih IMENOVALNIK: pokȃkani DAJALNIK: pokákanima RODILNIK: pokȃkanih TOŽILNIK: pokákani DAJALNIK: pokȃkanim MESTNIK: pri pokákanih TOŽILNIK: pokȃkane ORODNIK: s pokákanima MESTNIK: pri pokȃkanih množina ORODNIK: s pokȃkanimi IMENOVALNIK: pokákane ženski spol 559 ednina dojenček, otrok se pokaka | kuža, pes se pokaka IMENOVALNIK: pokȃkana ▪ Izkazal se je kot skrben lastnik, saj je, potem ko se RODILNIK: pokȃkane je kužek pokakal, z vrečko pobral pasji iztrebek in DAJALNIK: pokȃkani ga vrgel v smeti. TOŽILNIK: pokȃkano ▪ Če se otrok ni pokakal že 24 ur, morda ni vse v MESTNIK: pri pokȃkani redu. ORODNIK: s pokȃkano ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku dvojina pokakati se v hlače, hlačke | pokakati se v kahlico | IMENOVALNIK: pokȃkani pokakati se v plenice RODILNIK: pokȃkanih ▪ Ali misliš, da se ti nisi pokakal v plenice, ko si bil DAJALNIK: pokȃkanima dojenček? TOŽILNIK: pokȃkani ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri pokȃkanih pokakati in polulati se ORODNIK: s pokȃkanima ▪ Plenico menjamo, tudi če se otrok polula ali množina pokaka takoj po previjanju. IMENOVALNIK: pokȃkane ▪ Znanka jo prepričuje, da po novem za otroka sploh ne potrebuješ več plenic, ampak ga samo tako RODILNIK: pokȃkanih dolgo držiš nad školjko, da se polula in pokaka. DAJALNIK: pokȃkanim TOŽILNIK: 3. pokȃkane v obliki pokakati se, neknjižno pogovorno, slabšalno imeti do MESTNIK: pri pokȃkanih koga, česa negativen, brezbrižen odnos ORODNIK: s pokȃkanimi ▪ Zase vem, da tudi slučajno ne bom kupil tujega blaga. Pokakam se na ceno. srednji spol ednina 4. v obliki pokakati se, neknjižno pogovorno, slabšalno ustrašiti IMENOVALNIK: pokȃkano se in zato popustiti, ne opraviti naloge RODILNIK: pokȃkanega ▪ Lepo si napisal skoraj do konca, kjer pa si se čisto DAJALNIK: pokȃkanemu po slovensko lepo pokakal. TOŽILNIK: pokȃkano ▪ Prav je, da se ne pokaka pred očitno MESTNIK: pri pokȃkanem neuravnovešenimi voditelji ali pa skrajneži, ki grozijo s ORODNIK: s pokȃkanim tem ali onim. dvojina IMENOVALNIK: pokȃkani IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: pokȃkanih jakostni DAJALNIK: pokȃkanima [pokákati] TOŽILNIK: pokȃkani IPA: [pɔˈkaːkati] MESTNIK: pri pokȃkanih tonemski ORODNIK: s pokȃkanima [pokákati] in [pokȃkati] množina IPA: [pɔkàːkáti] in [pɔkáːkàti] IMENOVALNIK: pokȃkana RODILNIK: pokȃkanih VZOREC DAJALNIK: pokȃkanim jakostno TOŽILNIK: pokȃkana NEDOLOČNIK: pokákati MESTNIK: pri pokȃkanih NAMENILNIK: pokákat ORODNIK: s pokȃkanimi sedanjik ednina IZVOR 1. OSEBA: pokákam ↑pokakati 2. OSEBA: pokákaš 3. OSEBA: pokáka pokákati dvojina pokákam dovršni glagol [pokákati] 1. OSEBA: pokákava POMEN 2. OSEBA: pokákata 1. umazati z iztrebki 3. OSEBA: pokákata ▪ Zvečer psi vse polulajo in pokakajo. množina ▪ Pravijo, da če te ptič pokaka, to prinaša srečo. 1. OSEBA: pokákamo 2. v obliki pokakati se po prebavljanju izločiti 2. OSEBA: pokákate odvečne snovi iz črevesja 3. OSEBA: pokákajo ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. velelnik 560 ednina DAJALNIK: pokákanima 2. OSEBA: pokákaj TOŽILNIK: pokákani dvojina MESTNIK: pri pokákanih 1. OSEBA: pokákajva ORODNIK: s pokákanima 2. OSEBA: pokákajta množina množina IMENOVALNIK: pokákane 1. OSEBA: pokákajmo RODILNIK: pokákanih 2. OSEBA: pokákajte DAJALNIK: pokákanim deležnik na -l TOŽILNIK: pokákane moški spol MESTNIK: pri pokákanih EDNINA: pokákal ORODNIK: s pokákanimi DVOJINA: pokákala srednji spol MNOŽINA: pokákali ednina ženski spol IMENOVALNIK: pokákano EDNINA: pokákala RODILNIK: pokákanega DVOJINA: pokákali DAJALNIK: pokákanemu MNOŽINA: pokákale TOŽILNIK: pokákano srednji spol MESTNIK: pri pokákanem EDNINA: pokákalo ORODNIK: s pokákanim DVOJINA: pokákali dvojina MNOŽINA: pokákala IMENOVALNIK: pokákani deležnik na -n RODILNIK: pokákanih moški spol DAJALNIK: pokákanima ednina TOŽILNIK: pokákani IMENOVALNIK: pokákan MESTNIK: pri pokákanih RODILNIK: pokákanega ORODNIK: s pokákanima DAJALNIK: pokákanemu množina TOŽILNIK: pokákan IMENOVALNIK: pokákana živo pokákanega RODILNIK: pokákanih MESTNIK: pri pokákanem DAJALNIK: pokákanim ORODNIK: s pokákanim TOŽILNIK: pokákana dvojina MESTNIK: pri pokákanih IMENOVALNIK: pokákana ORODNIK: s pokákanimi RODILNIK: pokákanih DELEŽJE NA -vši: pokakávši DAJALNIK: pokákanima glagolnik TOŽILNIK: pokákana ednina MESTNIK: pri pokákanih IMENOVALNIK: pokákanje ORODNIK: s pokákanima RODILNIK: pokákanja množina DAJALNIK: pokákanju IMENOVALNIK: pokákani TOŽILNIK: pokákanje RODILNIK: pokákanih MESTNIK: pri pokákanju DAJALNIK: pokákanim ORODNIK: s pokákanjem TOŽILNIK: pokákane dvojina MESTNIK: pri pokákanih IMENOVALNIK: pokákanji ORODNIK: s pokákanimi RODILNIK: pokákanj ženski spol DAJALNIK: pokákanjema ednina TOŽILNIK: pokákanji IMENOVALNIK: pokákana MESTNIK: pri pokákanjih RODILNIK: pokákane ORODNIK: s pokákanjema DAJALNIK: pokákani množina TOŽILNIK: pokákano IMENOVALNIK: pokákanja MESTNIK: pri pokákani RODILNIK: pokákanj ORODNIK: s pokákano DAJALNIK: pokákanjem dvojina TOŽILNIK: pokákanja IMENOVALNIK: pokákani MESTNIK: pri pokákanjih RODILNIK: pokákanih ORODNIK: s pokákanji 561 tonemsko IMENOVALNIK: pokákani NEDOLOČNIK: pokákati RODILNIK: pokákanih NAMENILNIK: pokákat DAJALNIK: pokákanim sedanjik TOŽILNIK: pokákane ednina MESTNIK: pri pokákanih 1. OSEBA: pokákam ORODNIK: s pokákanimi 2. OSEBA: pokákaš ženski spol 3. OSEBA: pokáka ednina dvojina IMENOVALNIK: pokákana 1. OSEBA: pokákava RODILNIK: pokákane 2. OSEBA: pokákata DAJALNIK: pokákani 3. OSEBA: pokákata TOŽILNIK: pokákano množina MESTNIK: pri pokákani 1. OSEBA: pokákamo ORODNIK: s pokákano 2. OSEBA: pokákate dvojina 3. OSEBA: pokákajo IMENOVALNIK: pokákani velelnik RODILNIK: pokákanih ednina DAJALNIK: pokákanima 2. OSEBA: pokákaj TOŽILNIK: pokákani dvojina MESTNIK: pri pokákanih 1. OSEBA: pokákajva ORODNIK: s pokákanima 2. OSEBA: pokákajta množina množina IMENOVALNIK: pokákane 1. OSEBA: pokákajmo RODILNIK: pokákanih 2. OSEBA: pokákajte DAJALNIK: pokákanim deležnik na -l TOŽILNIK: pokákane moški spol MESTNIK: pri pokákanih EDNINA: pokákal ORODNIK: s pokákanimi DVOJINA: pokákala srednji spol MNOŽINA: pokákali ednina ženski spol IMENOVALNIK: pokákano EDNINA: pokákala in pokȃkala RODILNIK: pokákanega DVOJINA: pokákali DAJALNIK: pokákanemu MNOŽINA: pokákale TOŽILNIK: pokákano srednji spol MESTNIK: pri pokákanem EDNINA: pokákalo ORODNIK: s pokákanim DVOJINA: pokákali dvojina MNOŽINA: pokákala IMENOVALNIK: pokákani deležnik na -n RODILNIK: pokákanih moški spol DAJALNIK: pokákanima ednina TOŽILNIK: pokákani IMENOVALNIK: pokákan MESTNIK: pri pokákanih RODILNIK: pokákanega ORODNIK: s pokákanima DAJALNIK: pokákanemu množina TOŽILNIK: pokákan IMENOVALNIK: pokákana živo pokákanega RODILNIK: pokákanih MESTNIK: pri pokákanem DAJALNIK: pokákanim ORODNIK: s pokákanim TOŽILNIK: pokákana dvojina MESTNIK: pri pokákanih IMENOVALNIK: pokákana ORODNIK: s pokákanimi RODILNIK: pokákanih DELEŽJE NA -vši: pokakȃvši DAJALNIK: pokákanima glagolnik TOŽILNIK: pokákana ednina MESTNIK: pri pokákanih IMENOVALNIK: pokákanje ORODNIK: s pokákanima RODILNIK: pokákanja množina DAJALNIK: pokákanju 562 TOŽILNIK: pokákanje deležnik na -n MESTNIK: pri pokákanju moški spol ORODNIK: s pokákanjem ednina dvojina IMENOVALNIK: pokȃkan IMENOVALNIK: pokákanji in pokȃkanji RODILNIK: pokȃkanega RODILNIK: pokȃkanj DAJALNIK: pokȃkanemu DAJALNIK: pokákanjema in pokȃkanjema TOŽILNIK: pokȃkan TOŽILNIK: pokákanji in pokȃkanji živo pokȃkanega MESTNIK: pri pokȃkanjih MESTNIK: pri pokȃkanem ORODNIK: s pokákanjema in s pokȃkanjema ORODNIK: s pokȃkanim množina dvojina IMENOVALNIK: pokȃkanja IMENOVALNIK: pokȃkana RODILNIK: pokȃkanj RODILNIK: pokȃkanih DAJALNIK: pokȃkanjem DAJALNIK: pokȃkanima TOŽILNIK: pokȃkanja TOŽILNIK: pokȃkana MESTNIK: pri pokȃkanjih MESTNIK: pri pokȃkanih ORODNIK: s pokȃkanji ORODNIK: s pokȃkanima in (tonemska dvojnica) množina tonemsko IMENOVALNIK: pokȃkani NEDOLOČNIK: pokȃkati RODILNIK: pokȃkanih NAMENILNIK: pokȃkat DAJALNIK: pokȃkanim sedanjik TOŽILNIK: pokȃkane ednina MESTNIK: pri pokȃkanih 1. OSEBA: pokȃkam ORODNIK: s pokȃkanimi 2. OSEBA: pokȃkaš ženski spol 3. OSEBA: pokȃka ednina dvojina IMENOVALNIK: pokȃkana 1. OSEBA: pokȃkava RODILNIK: pokȃkane 2. OSEBA: pokȃkata DAJALNIK: pokȃkani 3. OSEBA: pokȃkata TOŽILNIK: pokȃkano množina MESTNIK: pri pokȃkani 1. OSEBA: pokȃkamo ORODNIK: s pokȃkano 2. OSEBA: pokȃkate dvojina 3. OSEBA: pokȃkajo IMENOVALNIK: pokȃkani velelnik RODILNIK: pokȃkanih ednina DAJALNIK: pokȃkanima 2. OSEBA: pokȃkaj TOŽILNIK: pokȃkani dvojina MESTNIK: pri pokȃkanih 1. OSEBA: pokȃkajva ORODNIK: s pokȃkanima 2. OSEBA: pokȃkajta množina množina IMENOVALNIK: pokȃkane 1. OSEBA: pokȃkajmo RODILNIK: pokȃkanih 2. OSEBA: pokȃkajte DAJALNIK: pokȃkanim deležnik na -l TOŽILNIK: pokȃkane moški spol MESTNIK: pri pokȃkanih EDNINA: pokȃkal ORODNIK: s pokȃkanimi DVOJINA: pokȃkala srednji spol MNOŽINA: pokȃkali ednina ženski spol IMENOVALNIK: pokȃkano EDNINA: pokȃkala RODILNIK: pokȃkanega DVOJINA: pokȃkali DAJALNIK: pokȃkanemu MNOŽINA: pokȃkale TOŽILNIK: pokȃkano srednji spol MESTNIK: pri pokȃkanem EDNINA: pokȃkalo ORODNIK: s pokȃkanim DVOJINA: pokȃkali dvojina MNOŽINA: pokȃkala IMENOVALNIK: pokȃkani 563 RODILNIK: pokȃkanih 3. OSEBA: pokákata se DAJALNIK: pokȃkanima množina TOŽILNIK: pokȃkani 1. OSEBA: pokákamo se MESTNIK: pri pokȃkanih 2. OSEBA: pokákate se ORODNIK: s pokȃkanima 3. OSEBA: pokákajo se množina velelnik IMENOVALNIK: pokȃkana ednina RODILNIK: pokȃkanih 2. OSEBA: pokákaj se DAJALNIK: pokȃkanim dvojina TOŽILNIK: pokȃkana 1. OSEBA: pokákajva se MESTNIK: pri pokȃkanih 2. OSEBA: pokákajta se ORODNIK: s pokȃkanimi množina DELEŽJE NA -vši: pokakȃvši 1. OSEBA: pokákajmo se glagolnik 2. OSEBA: pokákajte se ednina deležnik na -l IMENOVALNIK: pokȃkanje moški spol RODILNIK: pokȃkanja EDNINA: pokákal se DAJALNIK: pokȃkanju DVOJINA: pokákala se TOŽILNIK: pokȃkanje MNOŽINA: pokákali se MESTNIK: pri pokȃkanju ženski spol ORODNIK: s pokȃkanjem EDNINA: pokákala se dvojina DVOJINA: pokákali se IMENOVALNIK: pokȃkanji MNOŽINA: pokákale se RODILNIK: pokȃkanj srednji spol DAJALNIK: pokȃkanjema EDNINA: pokákalo se TOŽILNIK: pokȃkanji DVOJINA: pokákali se MESTNIK: pri pokȃkanjih MNOŽINA: pokákala se ORODNIK: s pokȃkanjema deležnik na -n množina moški spol IMENOVALNIK: pokȃkanja ednina RODILNIK: pokȃkanj IMENOVALNIK: pokákan DAJALNIK: pokȃkanjem RODILNIK: pokákanega TOŽILNIK: pokȃkanja DAJALNIK: pokákanemu MESTNIK: pri pokȃkanjih TOŽILNIK: pokákan ORODNIK: s pokȃkanji živo pokákanega MESTNIK: pri pokákanem v obliki pokakati se ORODNIK: s pokákanim jakostni dvojina [pokákati se] IMENOVALNIK: pokákana IPA: [pɔˈkaːkati sɛ] RODILNIK: pokákanih tonemski DAJALNIK: pokákanima [pokákati se] in [pokȃkati] TOŽILNIK: pokákana IPA: [pɔkàːkáti sɛ] in [pɔkáːkàti] MESTNIK: pri pokákanih ORODNIK: s pokákanima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: pokákani NEDOLOČNIK: pokákati se RODILNIK: pokákanih NAMENILNIK: pokákat DAJALNIK: pokákanim sedanjik TOŽILNIK: pokákane ednina MESTNIK: pri pokákanih 1. OSEBA: pokákam se ORODNIK: s pokákanimi 2. OSEBA: pokákaš se ženski spol 3. OSEBA: pokáka se ednina dvojina IMENOVALNIK: pokákana 1. OSEBA: pokákava se RODILNIK: pokákane 2. OSEBA: pokákata se DAJALNIK: pokákani 564 TOŽILNIK: pokákano IMENOVALNIK: pokákanja MESTNIK: pri pokákani RODILNIK: pokákanj ORODNIK: s pokákano DAJALNIK: pokákanjem dvojina TOŽILNIK: pokákanja IMENOVALNIK: pokákani MESTNIK: pri pokákanjih RODILNIK: pokákanih ORODNIK: s pokákanji DAJALNIK: pokákanima tonemsko TOŽILNIK: pokákani NEDOLOČNIK: pokákati se MESTNIK: pri pokákanih NAMENILNIK: pokákat se ORODNIK: s pokákanima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: pokákane 1. OSEBA: pokákam se RODILNIK: pokákanih 2. OSEBA: pokákaš se DAJALNIK: pokákanim 3. OSEBA: pokáka se TOŽILNIK: pokákane dvojina MESTNIK: pri pokákanih 1. OSEBA: pokákava se ORODNIK: s pokákanimi 2. OSEBA: pokákata se srednji spol 3. OSEBA: pokákata se ednina množina IMENOVALNIK: pokákano 1. OSEBA: pokákamo se RODILNIK: pokákanega 2. OSEBA: pokákate se DAJALNIK: pokákanemu 3. OSEBA: pokákajo se TOŽILNIK: pokákano velelnik MESTNIK: pri pokákanem ednina ORODNIK: s pokákanim 2. OSEBA: pokákaj se dvojina dvojina IMENOVALNIK: pokákani 1. OSEBA: pokákajva se RODILNIK: pokákanih 2. OSEBA: pokákajta se DAJALNIK: pokákanima množina TOŽILNIK: pokákani 1. OSEBA: pokákajmo se MESTNIK: pri pokákanih 2. OSEBA: pokákajte se ORODNIK: s pokákanima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: pokákana EDNINA: pokákal se RODILNIK: pokákanih DVOJINA: pokákala se DAJALNIK: pokákanim MNOŽINA: pokákali se TOŽILNIK: pokákana ženski spol MESTNIK: pri pokákanih EDNINA: pokákala se in pokȃkala se ORODNIK: s pokákanimi DVOJINA: pokákali se DELEŽJE NA -vši: pokakávši se MNOŽINA: pokákale se glagolnik srednji spol ednina EDNINA: pokákalo se IMENOVALNIK: pokákanje DVOJINA: pokákali se RODILNIK: pokákanja MNOŽINA: pokákala se DAJALNIK: pokákanju deležnik na -n TOŽILNIK: pokákanje moški spol MESTNIK: pri pokákanju ednina ORODNIK: s pokákanjem IMENOVALNIK: pokákan dvojina RODILNIK: pokákanega IMENOVALNIK: pokákanji DAJALNIK: pokákanemu RODILNIK: pokákanj TOŽILNIK: pokákan DAJALNIK: pokákanjema živo pokákanega TOŽILNIK: pokákanji MESTNIK: pri pokákanem MESTNIK: pri pokákanjih ORODNIK: s pokákanim ORODNIK: s pokákanjema dvojina množina IMENOVALNIK: pokákana 565 RODILNIK: pokákanih DELEŽJE NA -vši: pokakȃvši se DAJALNIK: pokákanima glagolnik TOŽILNIK: pokákana ednina MESTNIK: pri pokákanih IMENOVALNIK: pokákanje ORODNIK: s pokákanima RODILNIK: pokákanja množina DAJALNIK: pokákanju IMENOVALNIK: pokákani TOŽILNIK: pokákanje RODILNIK: pokákanih MESTNIK: pri pokákanju DAJALNIK: pokákanim ORODNIK: s pokákanjem TOŽILNIK: pokákane dvojina MESTNIK: pri pokákanih IMENOVALNIK: pokákanji in pokȃkanji ORODNIK: s pokákanimi RODILNIK: pokȃkanj ženski spol DAJALNIK: pokákanjema in pokȃkanjema ednina TOŽILNIK: pokákanji in pokȃkanji IMENOVALNIK: pokákana MESTNIK: pri pokȃkanjih RODILNIK: pokákane ORODNIK: s pokákanjema in s pokȃkanjema DAJALNIK: pokákani množina TOŽILNIK: pokákano IMENOVALNIK: pokȃkanja MESTNIK: pri pokákani RODILNIK: pokȃkanj ORODNIK: s pokákano DAJALNIK: pokȃkanjem dvojina TOŽILNIK: pokȃkanja IMENOVALNIK: pokákani MESTNIK: pri pokȃkanjih RODILNIK: pokákanih ORODNIK: s pokȃkanji DAJALNIK: pokákanima in (tonemska dvojnica) TOŽILNIK: pokákani tonemsko MESTNIK: pri pokákanih NEDOLOČNIK: pokȃkati se ORODNIK: s pokákanima NAMENILNIK: pokȃkat se množina sedanjik IMENOVALNIK: pokákane ednina RODILNIK: pokákanih 1. OSEBA: pokȃkam se DAJALNIK: pokákanim 2. OSEBA: pokȃkaš se TOŽILNIK: pokákane 3. OSEBA: pokȃka se MESTNIK: pri pokákanih dvojina ORODNIK: s pokákanimi 1. OSEBA: pokȃkava se srednji spol 2. OSEBA: pokȃkata se ednina 3. OSEBA: pokȃkata se IMENOVALNIK: pokákano množina RODILNIK: pokákanega 1. OSEBA: pokȃkamo se DAJALNIK: pokákanemu 2. OSEBA: pokȃkate se TOŽILNIK: pokákano 3. OSEBA: pokȃkajo se MESTNIK: pri pokákanem velelnik ORODNIK: s pokákanim ednina dvojina 2. OSEBA: pokȃkaj se IMENOVALNIK: pokákani dvojina RODILNIK: pokákanih 1. OSEBA: pokȃkajva se DAJALNIK: pokákanima 2. OSEBA: pokȃkajta se TOŽILNIK: pokákani množina MESTNIK: pri pokákanih 1. OSEBA: pokȃkajmo se ORODNIK: s pokákanima 2. OSEBA: pokȃkajte se množina deležnik na -l IMENOVALNIK: pokákana moški spol RODILNIK: pokákanih EDNINA: pokȃkal se DAJALNIK: pokákanim DVOJINA: pokȃkala se TOŽILNIK: pokákana MNOŽINA: pokȃkali se MESTNIK: pri pokákanih ženski spol ORODNIK: s pokákanimi EDNINA: pokȃkala se 566 DVOJINA: pokȃkali se DAJALNIK: pokȃkanemu MNOŽINA: pokȃkale se TOŽILNIK: pokȃkano srednji spol MESTNIK: pri pokȃkanem EDNINA: pokȃkalo se ORODNIK: s pokȃkanim DVOJINA: pokȃkali se dvojina MNOŽINA: pokȃkala se IMENOVALNIK: pokȃkani deležnik na -n RODILNIK: pokȃkanih moški spol DAJALNIK: pokȃkanima ednina TOŽILNIK: pokȃkani IMENOVALNIK: pokȃkan MESTNIK: pri pokȃkanih RODILNIK: pokȃkanega ORODNIK: s pokȃkanima DAJALNIK: pokȃkanemu množina TOŽILNIK: pokȃkan IMENOVALNIK: pokȃkana živo pokȃkanega RODILNIK: pokȃkanih MESTNIK: pri pokȃkanem DAJALNIK: pokȃkanim ORODNIK: s pokȃkanim TOŽILNIK: pokȃkana dvojina MESTNIK: pri pokȃkanih IMENOVALNIK: pokȃkana ORODNIK: s pokȃkanimi RODILNIK: pokȃkanih DELEŽJE NA -vši: pokakȃvši DAJALNIK: pokȃkanima glagolnik TOŽILNIK: pokȃkana ednina MESTNIK: pri pokȃkanih IMENOVALNIK: pokȃkanje ORODNIK: s pokȃkanima RODILNIK: pokȃkanja množina DAJALNIK: pokȃkanju IMENOVALNIK: pokȃkani TOŽILNIK: pokȃkanje RODILNIK: pokȃkanih MESTNIK: pri pokȃkanju DAJALNIK: pokȃkanim ORODNIK: s pokȃkanjem TOŽILNIK: pokȃkane dvojina MESTNIK: pri pokȃkanih IMENOVALNIK: pokȃkanji ORODNIK: s pokȃkanimi RODILNIK: pokȃkanj ženski spol DAJALNIK: pokȃkanjema ednina TOŽILNIK: pokȃkanji IMENOVALNIK: pokȃkana MESTNIK: pri pokȃkanjih RODILNIK: pokȃkane ORODNIK: s pokȃkanjema DAJALNIK: pokȃkani množina TOŽILNIK: pokȃkano IMENOVALNIK: pokȃkanja MESTNIK: pri pokȃkani RODILNIK: pokȃkanj ORODNIK: s pokȃkano DAJALNIK: pokȃkanjem dvojina TOŽILNIK: pokȃkanja IMENOVALNIK: pokȃkani MESTNIK: pri pokȃkanjih RODILNIK: pokȃkanih ORODNIK: s pokȃkanji DAJALNIK: pokȃkanima TOŽILNIK: pokȃkani FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri pokȃkanih ORODNIK: s pokȃkanima podelati/pokakati se/posrati se ipd. v hlače množina podelati se v hlače IMENOVALNIK: pokȃkane pokakati se v hlače RODILNIK: pokȃkanih vulgarno posrati se v hlače DAJALNIK: pokȃkanim vulgarno usrati se v hlače TOŽILNIK: pokȃkane ustrašiti se, prestrašiti se; zbati se; popustiti, MESTNIK: pri pokȃkanih odnehati zaradi strahu; izgubiti pogum ORODNIK: s pokȃkanimi ▪ V odločilnih trenutkih se ni podelal v hlače. V zadnji srednji spol četrtini je dosegel dve trojki. ednina ▪ Politiki so se pokakali v hlače, ko so jim zagrozili, da IMENOVALNIK: pokȃkano brez sprejema klavzule ne bomo prišli v Nato. RODILNIK: pokȃkanega 567 ▪ Ali pa se boste posrali v hlače prvič, ko bo potrebno ORODNIK: s pȏl pico aretirati kakega malce bolj nevarnega kriminalca. dvojina ▪ »Med intervjujem se dobesedno userjem v hlače in IMENOVALNIK: pȏl pici nočem, da bi nastopila tišina, tudi če le za trenutek, RODILNIK: pȏl pic saj sem v nasprotnem primeru pripravljen zajokati,« DAJALNIK: pȏl picama je svoje težave pojasnil zvezdnik. TOŽILNIK: pȏl pici MESTNIK: pri pȏl picah IZVOR ORODNIK: s pȏl picama ↑kakati množina IMENOVALNIK: pȏl pice pôlópica pôlópice samostalnik ženskega spola [pô ópica] RODILNIK: pȏl pic POMEN DAJALNIK: pȏl picam iz zoologije manjša, navadno nočna žival z TOŽILNIK: pȏl pice oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, ki se MESTNIK: pri pȏl picah prehranjuje zlasti z žuželkami; primerjaj lat. Prosimiae ORODNIK: s pȏl picami ▪ V teh gozdovih živi polopica, ki ni večja od moške pesti. IZVOR ↑pol + ↑opica IZGOVOR IN OBLIKE jakostni pónčo pónča samostalnik moškega spola [pónčo] [pô ópica] POMEN IPA: [ˈpɔːuˈoːpitsa] vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za tonemski glavo na sredini, po izvoru iz Južne Amerike [pȏ pica] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [p ːuóːpìtsa] pleten, volnen pončo | pisan pončo ▪ Za prve hladne jesenske dni oblecite pleten VZOREC pončo. jakostno ▪ Iz pisane množice so štrleli beli klobučevinasti ednina klobuki, pisani ponči v naravnih barvah, doma IMENOVALNIK: pôlópica pletene vzorčaste kape z naušniki. RODILNIK: pôlópice ▪▪▪ DAJALNIK: pôlópici ▪ Letošnjo jesen je pončo zelo moden. TOŽILNIK: pôlópico MESTNIK: pri pôlópici IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s pôlópico jakostni dvojina [pónčo] IMENOVALNIK: pôlópici IPA: [ˈpoːntʃɔ] RODILNIK: pôlópic tonemski DAJALNIK: pôlópicama [p nčo] TOŽILNIK: pôlópici IPA: [póːntʃ ] MESTNIK: pri pôlópicah ORODNIK: s pôlópicama VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: pôlópice ednina RODILNIK: pôlópic IMENOVALNIK: pónčo DAJALNIK: pôlópicam RODILNIK: pónča TOŽILNIK: pôlópice DAJALNIK: pónču MESTNIK: pri pôlópicah TOŽILNIK: pónčo ORODNIK: s pôlópicami MESTNIK: pri pónču tonemsko ORODNIK: s pónčem ednina dvojina IMENOVALNIK: pȏl pica IMENOVALNIK: pónča RODILNIK: pȏl pice RODILNIK: pónčev DAJALNIK: pȏl pici DAJALNIK: pónčema TOŽILNIK: pȏl pico TOŽILNIK: pónča MESTNIK: pri pȏl pici MESTNIK: pri pónčih 568 ORODNIK: s pónčema množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: pónči jakostni RODILNIK: pónčev [poprávəc] DAJALNIK: pónčem IPA: [pɔpˈɾaːʋəts] TOŽILNIK: pónče tonemski MESTNIK: pri pónčih [poprȃvəc] ORODNIK: s pónči IPA: [pɔpɾáːʋ ts] tonemsko ednina VZOREC IMENOVALNIK: p nčo jakostno RODILNIK: p nča ednina DAJALNIK: p nču IMENOVALNIK: poprávec TOŽILNIK: p nčo RODILNIK: poprávca MESTNIK: pri p nču DAJALNIK: poprávcu ORODNIK: s p nčem TOŽILNIK: poprávca dvojina MESTNIK: pri poprávcu IMENOVALNIK: p nča ORODNIK: s poprávcem RODILNIK: p nčev dvojina DAJALNIK: p nčema IMENOVALNIK: poprávca TOŽILNIK: p nča RODILNIK: poprávcev MESTNIK: pri p nčih DAJALNIK: poprávcema ORODNIK: s p nčema TOŽILNIK: poprávca množina MESTNIK: pri poprávcih IMENOVALNIK: p nči ORODNIK: s poprávcema RODILNIK: p nčev množina DAJALNIK: p nčem IMENOVALNIK: poprávci TOŽILNIK: p nče RODILNIK: poprávcev MESTNIK: pri p nčih DAJALNIK: poprávcem ORODNIK: s p nči TOŽILNIK: poprávce MESTNIK: pri poprávcih IZVOR ORODNIK: s poprávci prevzeto (prek nem. Poncho, angl. poncho) iz špan. tonemsko poncho ‛pončo’, to pa iz nekega indijanskega jezika ednina IMENOVALNIK: poprȃvec poprávec poprávca samostalnik moškega spola [poprávəc] RODILNIK: poprȃvca POMEN DAJALNIK: poprȃvcu 1. TOŽILNIK: poprȃvca knjižno pogovorno izpit iz predmeta, pri katerem je učenec, dijak ob koncu šolskega leta ocenjen MESTNIK: pri poprȃvcu negativno ORODNIK: s poprȃvcem dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: imeti popravca poprȃvca | narediti, opraviti popravca RODILNIK: ▪ Čeprav sem imela popravce, počitnic nisem imela poprȃvcev pokvarjenih, saj sploh nisem dosti mislila na to. DAJALNIK: poprȃvcema TOŽILNIK: poprȃvca ⏵ števnik + sam. beseda n popravcev MESTNIK: pri poprȃvcih ▪ Počitnice si je z enim, dvema ali tremi popravci ORODNIK: s poprȃvcema množina pokvarilo 19 odstotkov dijakov. 2. IMENOVALNIK: poprȃvci knjižno pogovorno, ekspresivno možnost popravljanja RODILNIK: česa poprȃvcev DAJALNIK: poprȃvcem ▪ Oddaje v novi sezoni bodo potekale v živo, tako da TOŽILNIK: priložnosti za popravca ne bo. poprȃvce MESTNIK: ▪ Popravca so podelili predsedniku republike zaradi pri poprȃvcih »neustrezne kandidatke« za predsednico računskega ORODNIK: s poprȃvci sodišča. IZVOR 569 poenobesedeno iz popravni izpit MESTNIK: pri porobetónih ORODNIK: s porobetóni porobetón porobetóna samostalnik moškega spola tonemsko ednina [pọrobetón] POMEN IMENOVALNIK: porobet n RODILNIK: porobet na iz gradbeništva lahek, porozen gradbeni material, ki se zaradi trdnosti in dobre toplotne izolacije DAJALNIK: porobet nu uporablja za nosilne ali obložne gradbene TOŽILNIK: porobet n elemente MESTNIK: ; pri porobet nu SIN.: siporeks ORODNIK: s porobet nom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina proizvajalec porobetona IMENOVALNIK: ▪ V edinem proizvajalcu porobetona v državi so porobet na slovesno odprli povsem posodobljeno proizvodno RODILNIK: porobet nov linijo. DAJALNIK: porobet noma TOŽILNIK: porobet na ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri porobet nih n kubičnih metrov porobetona ORODNIK: | n kubikov s porobet noma porobetona množina ▪ V tridesetih letih so izdelali že skoraj tri milijone IMENOVALNIK: porobet ni kubikov porobetona. RODILNIK: porobet nov DAJALNIK: ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku porobet nom izdelki iz porobetona TOŽILNIK: porobet ne ▪ Njegove odlične gradbene in fizikalne lastnosti, MESTNIK: pri porobet nih trajnost in lahkota obdelovanja so dejavniki, ki ORODNIK: s porobet ni izdelke iz porobetona vse bolj uveljavljajo v sodobnem gradbeništvu. IZVOR po zgledu nem. Porenbeton iz ↑pora + ↑beton IZGOVOR IN OBLIKE jakostni povečérjati povečérjam dovršni glagol [povečérjati] [pọrobetón] POMEN IPA: [poɾɔbɛˈtoːn] 1. pojesti večerjo tonemski ⏵ prisl. + glag. [pọrobet n] skupaj povečerjati IPA: [poɾɔbɛtóːn] ▪ Najprej sta povečerjali in še pospravili za sabo, nato pa se udobno namestili v dnevni sobi in se VZOREC prepustili klepetu. jakostno ▪ Ostala sta do večera in skupaj so povečerjali na ednina vrtu. IMENOVALNIK: porobetón ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku RODILNIK: porobetóna ▪ Odpešačil je v mesto in povečerjal v kitajski DAJALNIK: porobetónu restavraciji na trgu. TOŽILNIK: porobetón ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri porobetónu ▪ Po dolgem dnevu dogodivščin smo z družino ORODNIK: s porobetónom povečerjali in se poglobili v pogovor o potovanjih. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: porobetóna ▪ Povečerjal sem, legel v posteljo in zaspal. RODILNIK: porobetónov 1.1. pojesti za večerjo DAJALNIK: porobetónoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: porobetóna ▪ Hitro smo povečerjali žgance in kavo ter šli kar v MESTNIK: pri porobetónih posteljo. ORODNIK: s porobetónoma ▪ V lepi restavraciji povečerjam odličen biryani, množina tipično indijsko jed z rižem in zelenjavo. IMENOVALNIK: porobetóni RODILNIK: porobetónov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: porobetónom jakostni TOŽILNIK: porobetóne [povečérjati] 570 IPA: [pɔʋɛˈtʃeːɾjati] RODILNIK: povečérjanih tonemski DAJALNIK: povečérjanima [poveč rjati] TOŽILNIK: povečérjana IPA: [pɔʋɛtʃéːɾjàti] MESTNIK: pri povečérjanih ORODNIK: s povečérjanima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: povečérjani NEDOLOČNIK: povečérjati RODILNIK: povečérjanih NAMENILNIK: povečérjat DAJALNIK: povečérjanim sedanjik TOŽILNIK: povečérjane ednina MESTNIK: pri povečérjanih 1. OSEBA: povečérjam ORODNIK: s povečérjanimi 2. OSEBA: povečérjaš ženski spol 3. OSEBA: povečérja ednina dvojina IMENOVALNIK: povečérjana 1. OSEBA: povečérjava RODILNIK: povečérjane 2. OSEBA: povečérjata DAJALNIK: povečérjani 3. OSEBA: povečérjata TOŽILNIK: povečérjano množina MESTNIK: pri povečérjani 1. OSEBA: povečérjamo ORODNIK: s povečérjano 2. OSEBA: povečérjate dvojina 3. OSEBA: povečérjajo IMENOVALNIK: povečérjani velelnik RODILNIK: povečérjanih ednina DAJALNIK: povečérjanima 2. OSEBA: povečérjaj TOŽILNIK: povečérjani dvojina MESTNIK: pri povečérjanih 1. OSEBA: povečérjajva ORODNIK: s povečérjanima 2. OSEBA: povečérjajta množina množina IMENOVALNIK: povečérjane 1. OSEBA: povečérjajmo RODILNIK: povečérjanih 2. OSEBA: povečérjajte DAJALNIK: povečérjanim deležnik na -l TOŽILNIK: povečérjane moški spol MESTNIK: pri povečérjanih EDNINA: povečérjal ORODNIK: s povečérjanimi DVOJINA: povečérjala srednji spol MNOŽINA: povečérjali ednina ženski spol IMENOVALNIK: povečérjano EDNINA: povečérjala RODILNIK: povečérjanega DVOJINA: povečérjali DAJALNIK: povečérjanemu MNOŽINA: povečérjale TOŽILNIK: povečérjano srednji spol MESTNIK: pri povečérjanem EDNINA: povečérjalo ORODNIK: s povečérjanim DVOJINA: povečérjali dvojina MNOŽINA: povečérjala IMENOVALNIK: povečérjani deležnik na -n RODILNIK: povečérjanih moški spol DAJALNIK: povečérjanima ednina TOŽILNIK: povečérjani IMENOVALNIK: povečérjan MESTNIK: pri povečérjanih RODILNIK: povečérjanega ORODNIK: s povečérjanima DAJALNIK: povečérjanemu množina TOŽILNIK: povečérjan IMENOVALNIK: povečérjana živo povečérjanega RODILNIK: povečérjanih MESTNIK: pri povečérjanem DAJALNIK: povečérjanim ORODNIK: s povečérjanim TOŽILNIK: povečérjana dvojina MESTNIK: pri povečérjanih IMENOVALNIK: povečérjana ORODNIK: s povečérjanimi 571 DELEŽJE NA -vši: povečerjávši MNOŽINA: poveč rjale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: poveč rjalo IMENOVALNIK: povečérjanje DVOJINA: poveč rjali RODILNIK: povečérjanja MNOŽINA: poveč rjala DAJALNIK: povečérjanju deležnik na -n TOŽILNIK: povečérjanje moški spol MESTNIK: pri povečérjanju ednina ORODNIK: s povečérjanjem IMENOVALNIK: poveč rjan dvojina RODILNIK: poveč rjanega IMENOVALNIK: povečérjanji DAJALNIK: poveč rjanemu RODILNIK: povečérjanj TOŽILNIK: poveč rjan DAJALNIK: povečérjanjema živo poveč rjanega TOŽILNIK: povečérjanji MESTNIK: pri poveč rjanem MESTNIK: pri povečérjanjih ORODNIK: s poveč rjanim ORODNIK: s povečérjanjema dvojina množina IMENOVALNIK: poveč rjana IMENOVALNIK: povečérjanja RODILNIK: poveč rjanih RODILNIK: povečérjanj DAJALNIK: poveč rjanima DAJALNIK: povečérjanjem TOŽILNIK: poveč rjana TOŽILNIK: povečérjanja MESTNIK: pri poveč rjanih MESTNIK: pri povečérjanjih ORODNIK: s poveč rjanima ORODNIK: s povečérjanji množina tonemsko IMENOVALNIK: poveč rjani NEDOLOČNIK: poveč rjati RODILNIK: poveč rjanih NAMENILNIK: poveč rjat DAJALNIK: poveč rjanim sedanjik TOŽILNIK: poveč rjane ednina MESTNIK: pri poveč rjanih 1. OSEBA: poveč rjam ORODNIK: s poveč rjanimi 2. OSEBA: poveč rjaš ženski spol 3. OSEBA: poveč rja ednina dvojina IMENOVALNIK: poveč rjana 1. OSEBA: poveč rjava RODILNIK: poveč rjane 2. OSEBA: poveč rjata DAJALNIK: poveč rjani 3. OSEBA: poveč rjata TOŽILNIK: poveč rjano množina MESTNIK: pri poveč rjani 1. OSEBA: poveč rjamo ORODNIK: s poveč rjano 2. OSEBA: poveč rjate dvojina 3. OSEBA: poveč rjajo IMENOVALNIK: poveč rjani velelnik RODILNIK: poveč rjanih ednina DAJALNIK: poveč rjanima 2. OSEBA: poveč rjaj TOŽILNIK: poveč rjani dvojina MESTNIK: pri poveč rjanih 1. OSEBA: poveč rjajva ORODNIK: s poveč rjanima 2. OSEBA: poveč rjajta množina množina IMENOVALNIK: poveč rjane 1. OSEBA: poveč rjajmo RODILNIK: poveč rjanih 2. OSEBA: poveč rjajte DAJALNIK: poveč rjanim deležnik na -l TOŽILNIK: poveč rjane moški spol MESTNIK: pri poveč rjanih EDNINA: poveč rjal ORODNIK: s poveč rjanimi DVOJINA: poveč rjala srednji spol MNOŽINA: poveč rjali ednina ženski spol IMENOVALNIK: poveč rjano EDNINA: poveč rjala RODILNIK: poveč rjanega DVOJINA: poveč rjali DAJALNIK: poveč rjanemu 572 TOŽILNIK: poveč rjano ▪ Osrednja osebnost koncerta bo naš mednarodno MESTNIK: pri poveč rjanem priznani skladatelj in pozavnist. ORODNIK: s poveč rjanim ▪▪▪ dvojina ▪ Velja za pozavnista z najboljšo tehniko in obenem IMENOVALNIK: poveč rjani najbolj vsestranskega in domiselnega glasbenika RODILNIK: poveč rjanih svoje generacije. DAJALNIK: poveč rjanima TOŽILNIK: poveč rjani IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri poveč rjanih jakostni ORODNIK: s poveč rjanima [poza níst] množina IPA: [pɔzauˈniːst] IMENOVALNIK: poveč rjana tonemski RODILNIK: poveč rjanih [poza nȋst] DAJALNIK: poveč rjanim IPA: [pɔzauníːst] TOŽILNIK: poveč rjana MESTNIK: pri poveč rjanih VZOREC ORODNIK: s poveč rjanimi jakostno DELEŽJE NA -vši: povečerjȃvši ednina glagolnik IMENOVALNIK: pozavníst ednina RODILNIK: pozavnísta IMENOVALNIK: poveč rjanje DAJALNIK: pozavnístu RODILNIK: poveč rjanja TOŽILNIK: pozavnísta DAJALNIK: poveč rjanju MESTNIK: pri pozavnístu TOŽILNIK: poveč rjanje ORODNIK: s pozavnístom MESTNIK: pri poveč rjanju dvojina ORODNIK: s poveč rjanjem IMENOVALNIK: pozavnísta dvojina RODILNIK: pozavnístov IMENOVALNIK: poveč rjanji DAJALNIK: pozavnístoma RODILNIK: poveč rjanj TOŽILNIK: pozavnísta DAJALNIK: poveč rjanjema MESTNIK: pri pozavnístih TOŽILNIK: poveč rjanji ORODNIK: s pozavnístoma MESTNIK: pri poveč rjanjih množina ORODNIK: s poveč rjanjema IMENOVALNIK: pozavnísti množina RODILNIK: pozavnístov IMENOVALNIK: poveč rjanja DAJALNIK: pozavnístom RODILNIK: poveč rjanj TOŽILNIK: pozavníste DAJALNIK: poveč rjanjem MESTNIK: pri pozavnístih TOŽILNIK: poveč rjanja ORODNIK: s pozavnísti MESTNIK: pri poveč rjanjih tonemsko ORODNIK: s poveč rjanji ednina IMENOVALNIK: pozavnȋst IZVOR RODILNIK: pozavnȋsta ↑večerjati DAJALNIK: pozavnȋstu TOŽILNIK: pozavnȋsta pozavníst MESTNIK: pri pozavnȋstu pozavnísta samostalnik moškega spola ORODNIK: s pozavnȋstom [poza níst] dvojina P OMEN kdor igra pozavno, navadno kot poklicni IMENOVALNIK: pozavnȋsta RODILNIK: glasbenik pozavnȋstov DAJALNIK: pozavnȋstoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: pozavnȋsta ▪ Svojo glasbeno pot je pričel kot jazzovski MESTNIK: pozavnist . pri pozavnȋstih ORODNIK: ▪ V glasbenem svetu se je uveljavil kot odličen s pozavnȋstoma množina pozavnist. IMENOVALNIK: pozavnȋsti ⏵ priredna zveza RODILNIK: pozavnist in skladatelj pozavnȋstov 573 DAJALNIK: pozavnȋstom MESTNIK: pri pozdrávljenem TOŽILNIK: pozavnȋste ORODNIK: s pozdrávljenim MESTNIK: pri pozavnȋstih dvojina ORODNIK: s pozavnȋsti IMENOVALNIK: pozdrávljena RODILNIK: pozdrávljenih IZVOR DAJALNIK: pozdrávljenima prevzeto iz nem. Posaunist, glej ↑pozavna TOŽILNIK: pozdrávljena MESTNIK: pri pozdrávljenih pozdrávljen pozdrávljena pozdrávljeno pridevnik ORODNIK: s pozdrávljenima množina [pozdrá ljen] POMEN IMENOVALNIK: pozdrávljeni 1. ki ne povzroča več bolečin, motenj v RODILNIK: pozdrávljenih delovanju organizma DAJALNIK: pozdrávljenim TOŽILNIK: pozdrávljene ⏵ prid. beseda + sam. beseda pozdravljena poškodba MESTNIK: pri pozdrávljenih | pozdravljeno koleno ▪ Rokometaš je po pozdravljeni poškodbi uspešno ORODNIK: s pozdrávljenimi nadaljeval kariero. ženski spol ▪ Optimizem mu vliva tudi pozdravljeno koleno, ki ednina mu ne povzroča več preglavic. IMENOVALNIK: pozdrávljena ▪▪▪ RODILNIK: pozdrávljene ▪ Poškodbe še niso povsem pozdravljene, vendar vsak DAJALNIK: pozdrávljeni dan vadim po posebnem programu. TOŽILNIK: pozdrávljeno 2. MESTNIK: pri pozdrávljeni kot medmet, kot nagovor uporablja se, ko govorec koga pozdravi ORODNIK: s pozdrávljeno dvojina ▪ Pozdravljeni, gospod Novak. ▪ Pozdravljeni, dragi bralci! IMENOVALNIK: pozdrávljeni RODILNIK: 2.1. pozdrávljenih ekspresivno uporablja se, ko govorec koga ali DAJALNIK: pozdrávljenima kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom TOŽILNIK: pozdrávljeni ▪ Pozdravljeni, moji otroci, moji trije golobčki, moje MESTNIK: pri pozdrávljenih veselje! ORODNIK: s pozdrávljenima ▪ Pozdravljen, brat Slovenec! množina ▪ Pozdravljena, pomlad, čakali smo te! IMENOVALNIK: pozdrávljene ▪ Za mano zopet noč brez spanca, pozdravljena, dan RODILNIK: pozdrávljenih in sonce! DAJALNIK: pozdrávljenim TOŽILNIK: pozdrávljene IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri pozdrávljenih jakostni ORODNIK: s pozdrávljenimi [pozdrá ljen] srednji spol IPA: [pɔzdˈɾaːuljɛn] ednina tonemski IMENOVALNIK: pozdrávljeno [pozdrȃ ljen] RODILNIK: pozdrávljenega IPA: [pɔzdɾáːulj n] DAJALNIK: pozdrávljenemu TOŽILNIK: pozdrávljeno VZOREC MESTNIK: pri pozdrávljenem jakostno ORODNIK: s pozdrávljenim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: pozdrávljeni ednina RODILNIK: pozdrávljenih IMENOVALNIK: pozdrávljen DAJALNIK: pozdrávljenima določno pozdrávljeni TOŽILNIK: pozdrávljeni RODILNIK: pozdrávljenega MESTNIK: pri pozdrávljenih DAJALNIK: pozdrávljenemu ORODNIK: s pozdrávljenima TOŽILNIK: pozdrávljen množina določno pozdrávljeni IMENOVALNIK: pozdrávljena živo pozdrávljenega RODILNIK: pozdrávljenih 574 DAJALNIK: pozdrávljenim RODILNIK: pozdrȃvljenega TOŽILNIK: pozdrávljena DAJALNIK: pozdrȃvljenemu MESTNIK: pri pozdrávljenih TOŽILNIK: pozdrȃvljeno ORODNIK: s pozdrávljenimi MESTNIK: pri pozdrȃvljenem tonemsko ORODNIK: s pozdrȃvljenim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: pozdrȃvljeni ednina RODILNIK: pozdrȃvljenih IMENOVALNIK: pozdrȃvljen DAJALNIK: pozdrȃvljenima določno pozdrȃvljeni TOŽILNIK: pozdrȃvljeni RODILNIK: pozdrȃvljenega MESTNIK: pri pozdrȃvljenih DAJALNIK: pozdrȃvljenemu ORODNIK: s pozdrȃvljenima TOŽILNIK: pozdrȃvljen množina določno pozdrȃvljeni IMENOVALNIK: pozdrȃvljena živo pozdrȃvljenega RODILNIK: pozdrȃvljenih MESTNIK: pri pozdrȃvljenem DAJALNIK: pozdrȃvljenim ORODNIK: s pozdrȃvljenim TOŽILNIK: pozdrȃvljena dvojina MESTNIK: pri pozdrȃvljenih IMENOVALNIK: pozdrȃvljena ORODNIK: s pozdrȃvljenimi RODILNIK: pozdrȃvljenih DAJALNIK: pozdrȃvljenima v obliki pozdravljen TOŽILNIK: pozdrȃvljena jakostni MESTNIK: pri pozdrȃvljenih [pozdrá ljen] ORODNIK: s pozdrȃvljenima IPA: [pɔzdˈɾaːuljɛn] množina tonemski IMENOVALNIK: pozdrȃvljeni [pozdrȃ ljen] RODILNIK: pozdrȃvljenih IPA: [pɔzdɾáːulj n] DAJALNIK: pozdrȃvljenim TOŽILNIK: pozdrȃvljene STALNE ZVEZE MESTNIK: pri pozdrȃvljenih ORODNIK: s pozdrȃvljenimi Lepo pozdravljeni! ženski spol 1. kot nagovor uporablja se, ko govorec koga vljudno ednina pozdravi IMENOVALNIK: pozdrȃvljena ▪ Dober dan, lepo pozdravljeni, današnji pogovor smo RODILNIK: pozdrȃvljene organizirali zato, da bi se pogovorili o aktualnih DAJALNIK: pozdrȃvljeni temah, ki so v ospredju interesa naše javnosti te dni. TOŽILNIK: pozdrȃvljeno ▪ Lepo pozdravljeni, spoštovani gledalci in gledalke! MESTNIK: pri pozdrȃvljeni 2. kot zaključek sporočila uporablja se, ko se govorec od ORODNIK: s pozdrȃvljeno koga vljudno poslovi dvojina ▪ V družini vam karte kažejo srečo in harmonijo. IMENOVALNIK: pozdrȃvljeni Sprostite se v lepi naravi in si privoščite več počitka. RODILNIK: pozdrȃvljenih Lepo pozdravljeni. DAJALNIK: pozdrȃvljenima ▪ Želel bi izvedeti vaše občutke pri vožnji. Že vnaprej TOŽILNIK: pozdrȃvljeni se vam zahvaljujem in lepo pozdravljeni. MESTNIK: pri pozdrȃvljenih ORODNIK: s pozdrȃvljenima IZVOR množina ↑pozdraviti IMENOVALNIK: pozdrȃvljene RODILNIK: pozdrȃvljenih precêjanje precêjanja samostalnik srednjega spola DAJALNIK: pozdrȃvljenim [precêjanje] TOŽILNIK: pozdrȃvljene POMEN MESTNIK: pri pozdrȃvljenih 1. ločevanje trdne snovi od tekočine s ORODNIK: s pozdrȃvljenimi pretakanjem skozi navadno luknjičasto ali srednji spol ednina mrežasto pripravo IMENOVALNIK: pozdrȃvljeno ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 575 precejanje vode ORODNIK: s precêjanjem ▪ Uporabimo vršičke, ki so ostali od precejanja dvojina sirupa, dodamo prekuhano in ohlajeno vodo in IMENOVALNIK: precêjanji dobro domače žganje. RODILNIK: precêjanj ▪ Začimbe, brez katerih juha ne bo imela pravega DAJALNIK: precêjanjema okusa, lahko vstavimo v mrežico za čaj in kuhamo v TOŽILNIK: precêjanji njej. Tako ne bomo izgubljali časa s precejanjem MESTNIK: pri precêjanjih juhe. ORODNIK: s precêjanjema ▪ Alge spužvi dajejo kisik, spužva pa algam v množina zameno nudi zavetje ter jim s precejanjem vode IMENOVALNIK: precêjanja dovaja hrano. RODILNIK: precêjanj ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: precêjanjem hraniti se s precejanjem TOŽILNIK: precêjanja ▪ Ostrige se hranijo s precejanjem planktona iz MESTNIK: pri precêjanjih morske vode. ORODNIK: s precêjanji ⏵ sam. beseda + skozi + sam. beseda v tožilniku tonemsko ▪ Membranska filtracija v nasprotju s počasnimi ednina peščenimi filtri deluje samo na principu mehanskega precejanja skozi pore, ki so manjše od delcev IMENOVALNIK: precéjanje (mikroorganizmov), ki jih želimo odstraniti. RODILNIK: precéjanja ▪ Semena na zunanji strani jagod so vir mineralov, DAJALNIK: precéjanju zato jih ne odstranjujte s precejanjem skozi cedilo. TOŽILNIK: precéjanje MESTNIK: pri precéjanju ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ▪ Kuhano juho precedimo skozi krpo za precejanje ORODNIK: s precéjanjem juh. dvojina 2. zelo počasno, postopno pretakanje, IMENOVALNIK: precéjanji in precȇjanji prehajanje tekočine na drugo mesto RODILNIK: precȇjanj DAJALNIK: ▪ Boki in obrežja jezera so zatesnjeni, da se s tem precéjanjema in precȇjanjema zmanjšuje precejanje vode iz jezera. TOŽILNIK: precéjanji in precȇjanji ▪ Ob lanskem dolgotrajnem deževju so novembra MESTNIK: pri precéjanjih tudi pri precȇjanjih opazili povečano precejanje skozi pregrado in po ORODNIK: s precéjanjema in s precȇjanjema strokovnih ocenah je obstajala nevarnost, da bi množina pregrada popustila. IMENOVALNIK: precéjanja tudi precȇjanja 3. RODILNIK: precȇjanj ekspresivno postopek, proces, v katerem se kaj presoja, vrednoti, odbira DAJALNIK: precéjanjem tudi precȇjanjem ▪ Ni mi bilo jasno, čigava neki je bila beseda, ki je v TOŽILNIK: precéjanja tudi precȇjanja precejanju različnih imen in kandidatov obveljala. MESTNIK: pri precéjanjih tudi pri precȇjanjih ▪ Velika škoda za svet bi bila, če bi ta pooblastila s ORODNIK: s precéjanji tudi s precȇjanji precejanjem novic ogrozila demokratične vrednote, na katere so tako ponosni. IZVOR ↑precejati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn] [precêjanje] POMEN IPA: [pɾɛˈtsɛːjanjɛ] 1. pri katerem po ločitvi od trdne snovi s tonemski pretakanjem skozi navadno luknjičasto ali [precéjanje] mrežasto površino ostane le še tekočina IPA: [pɾɛts ːjánjɛ] ⏵ prid. beseda + sam. beseda precejen čaj, sok | precejen prevretek | precejena VZOREC juha, omaka | precejena kava | precejena marinada | jakostno precejena tekočina, voda ednina ▪ Precejenemu soku manjkajo vlaknine, ki so zelo IMENOVALNIK: precêjanje pomembne za zaščito proti črevesnemu raku in RODILNIK: precêjanja srčnim obolenjem, obenem pa dajo želodcu tudi DAJALNIK: precêjanju občutek polnosti. TOŽILNIK: precêjanje MESTNIK: pri precêjanju 576 ▪ Na prepraženo čebulo stresemo oprano kašo in OSNOVNIK prilijemo precejeno juho, v kateri smo kuhali moški spol zelenjavo. ednina ▪ Ostanek fig iztisnite skozi gazo in prilijte k IMENOVALNIK: precejèn precejeni tekočini. določno precejêni ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: precejênega ▪ Za fino precejeno in zelo bistro govejo ali DAJALNIK: precejênemu perutninsko juho uporabljamo francoski izraz TOŽILNIK: precejèn bouillon. določno precejêni ▪ Uživamo le čisto vodo, sveže stisnjene sadne živo precejênega sokove in dobro precejene zelenjavne juhe. MESTNIK: pri precejênem 1.1. pri katerem po ločitvi od tekočine s ORODNIK: s precejênim pretakanjem skozi navadno luknjičasto ali dvojina mrežasto površino ostane le še trdna snov IMENOVALNIK: precejêna ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: precejênih ▪ Čebulo popražite na maslu, dodajte precejene in DAJALNIK: precejênima osušene artičoke ter radič, solite in kuhajte TOŽILNIK: precejêna približno 10 minut. MESTNIK: pri precejênih ▪ Fižol precedimo (fižolovko pustimo) in primešamo ORODNIK: s precejênima k precejenemu krompirju ter dobro zmešamo ali množina pretlačimo. IMENOVALNIK: precejêni 2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, RODILNIK: precejênih nebistvene prvine, lastnosti DAJALNIK: precejênim ⏵ prisl. + prid. beseda TOŽILNIK: precejêne ▪ V romanu obsežno gradivo ni dovolj precejeno in MESTNIK: pri precejênih zato odločno kliče po krajšanju. ORODNIK: s precejênimi ▪ Zdi se, da je pisava blago pretenciozna, premalo ženski spol precejena: za vse morebitne avtorjeve nadaljnje ednina izlete v pripovedništvo si je želeti več discipline, IMENOVALNIK: precejêna zlasti pa razbremenitev večine tistega, kar sodi v RODILNIK: precejêne domeno poezije. DAJALNIK: precejêni 3. ekspresivno ki gre skozi postopek, proces, v TOŽILNIK: precejêno katerem se kaj presoja, vrednoti, odbira MESTNIK: pri precejêni ⏵ prid. beseda + skozi + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s precejêno ▪ Ker so izurjene in dobro opremljene medijske dvojina ekipe povsod, drugi pa so iz različnih razlogov za to IMENOVALNIK: precejêni prikrajšani, prihaja v svet resnica, precejena skozi RODILNIK: precejênih eno samo optiko. DAJALNIK: precejênima ▪ Krščanski temelji Evrope niso absolutni, vendar pa TOŽILNIK: precejêni njihova trajajoča sila, precejena skozi filtre različnih MESTNIK: odmikov, sporov in kritičnega zavračanja, pri precejênih pomembno oblikuje samozavedanje evropskih ORODNIK: s precejênima množina ljudstev. IMENOVALNIK: precejêne I RODILNIK: precejênih ZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: precejênim jakostni TOŽILNIK: precejêne [precejèn] MESTNIK: pri precejênih IPA: [pɾɛtsɛˈjɛn] ORODNIK: s precejênimi tonemski srednji spol [precejȅn] ednina IPA: [pɾɛtsɛj n] IMENOVALNIK: precejêno V RODILNIK: precejênega ZOREC P DAJALNIK: precejênemu OMEN TOŽILNIK: precejêno 1. pomen jakostno MESTNIK: pri precejênem ORODNIK: s precejênim 577 dvojina množina IMENOVALNIK: precejêni IMENOVALNIK: precejéne RODILNIK: precejênih RODILNIK: precejénih DAJALNIK: precejênima DAJALNIK: precejénim TOŽILNIK: precejêni TOŽILNIK: precejéne MESTNIK: pri precejênih MESTNIK: pri precejénih ORODNIK: s precejênima ORODNIK: s precejénimi množina srednji spol IMENOVALNIK: precejêna ednina RODILNIK: precejênih IMENOVALNIK: precejéno DAJALNIK: precejênim RODILNIK: precejénega TOŽILNIK: precejêna DAJALNIK: precejénemu MESTNIK: pri precejênih TOŽILNIK: precejéno ORODNIK: s precejênimi MESTNIK: pri precejénem tonemsko ORODNIK: s precejénim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: precejéni ednina RODILNIK: precejénih IMENOVALNIK: precejȅn DAJALNIK: precejénima določno precejéni TOŽILNIK: precejéni RODILNIK: precejénega MESTNIK: pri precejénih DAJALNIK: precejénemu ORODNIK: s precejénima TOŽILNIK: precejȅn množina določno precejéni IMENOVALNIK: precejéna živo precejénega RODILNIK: precejénih MESTNIK: pri precejénem DAJALNIK: precejénim ORODNIK: s precejénim TOŽILNIK: precejéna dvojina MESTNIK: pri precejénih IMENOVALNIK: precejéna ORODNIK: s precejénimi RODILNIK: precejénih DAJALNIK: precejénima VZOREC TOŽILNIK: precejéna POMEN MESTNIK: pri precejénih 2. in 3. pomen ORODNIK: s precejénima jakostno množina OSNOVNIK IMENOVALNIK: precejéni moški spol RODILNIK: precejénih ednina DAJALNIK: precejénim IMENOVALNIK: precejèn TOŽILNIK: precejéne določno precejêni MESTNIK: pri precejénih RODILNIK: precejênega ORODNIK: s precejénimi DAJALNIK: precejênemu ženski spol TOŽILNIK: precejèn ednina določno precejêni IMENOVALNIK: precejéna živo precejênega RODILNIK: precejéne MESTNIK: pri precejênem DAJALNIK: precejéni ORODNIK: s precejênim TOŽILNIK: precejéno dvojina MESTNIK: pri precejéni IMENOVALNIK: precejêna ORODNIK: s precejéno RODILNIK: precejênih dvojina DAJALNIK: precejênima IMENOVALNIK: precejéni TOŽILNIK: precejêna RODILNIK: precejénih MESTNIK: pri precejênih DAJALNIK: precejénima ORODNIK: s precejênima TOŽILNIK: precejéni množina MESTNIK: pri precejénih IMENOVALNIK: precejêni ORODNIK: s precejénima RODILNIK: precejênih 578 DAJALNIK: precejênim moški spol TOŽILNIK: precejêne EDNINA: nàjbolj in nájbolj precejèn MESTNIK: pri precejênih ženski spol ORODNIK: s precejênimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj precejêna ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj precejêno IMENOVALNIK: precejêna tonemsko RODILNIK: precejêne OSNOVNIK DAJALNIK: precejêni moški spol TOŽILNIK: precejêno ednina MESTNIK: pri precejêni IMENOVALNIK: precejȅn ORODNIK: s precejêno določno precejéni dvojina RODILNIK: precejénega IMENOVALNIK: precejêni DAJALNIK: precejénemu RODILNIK: precejênih TOŽILNIK: precejȅn DAJALNIK: precejênima določno precejéni TOŽILNIK: precejêni živo precejénega MESTNIK: pri precejênih MESTNIK: pri precejénem ORODNIK: s precejênima ORODNIK: s precejénim množina dvojina IMENOVALNIK: precejêne IMENOVALNIK: precejéna RODILNIK: precejênih RODILNIK: precejénih DAJALNIK: precejênim DAJALNIK: precejénima TOŽILNIK: precejêne TOŽILNIK: precejéna MESTNIK: pri precejênih MESTNIK: pri precejénih ORODNIK: s precejênimi ORODNIK: s precejénima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: precejéni IMENOVALNIK: precejêno RODILNIK: precejénih RODILNIK: precejênega DAJALNIK: precejénim DAJALNIK: precejênemu TOŽILNIK: precejéne TOŽILNIK: precejêno MESTNIK: pri precejénih MESTNIK: pri precejênem ORODNIK: s precejénimi ORODNIK: s precejênim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: precejêni IMENOVALNIK: precejéna RODILNIK: precejênih RODILNIK: precejéne DAJALNIK: precejênima DAJALNIK: precejéni TOŽILNIK: precejêni TOŽILNIK: precejéno MESTNIK: pri precejênih MESTNIK: pri precejéni ORODNIK: s precejênima ORODNIK: s precejéno množina dvojina IMENOVALNIK: precejêna IMENOVALNIK: precejéni RODILNIK: precejênih RODILNIK: precejénih DAJALNIK: precejênim DAJALNIK: precejénima TOŽILNIK: precejêna TOŽILNIK: precejéni MESTNIK: pri precejênih MESTNIK: pri precejénih ORODNIK: s precejênimi ORODNIK: s precejénima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: precejéne EDNINA: bòlj precejèn RODILNIK: precejénih ženski spol DAJALNIK: precejénim EDNINA: bòlj precejêna TOŽILNIK: precejéne srednji spol MESTNIK: pri precejénih EDNINA: bòlj precejêno ORODNIK: s precejénimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol 579 ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: precejéno hitri predogled RODILNIK: precejénega ▪ Upravljanje naprave, vključno s hitrim DAJALNIK: precejénemu predogledom in tiskom izbranih fotografij TOŽILNIK: precejéno neposredno s pomnilniške kartice brez posredovanja MESTNIK: pri precejénem računalnika, je izvedeno odlično. ORODNIK: s precejénim ▪ Če kazalec umaknete s sličice, celozaslonski dvojina predogled izgine. IMENOVALNIK: precejéni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: precejénih izbrati predogled | omogočati predogled DAJALNIK: precejénima ▪ Aplikacija omogoča predogled tiska, kar je posebej TOŽILNIK: precejéni uporabno pri tiskanju spletne vsebine. MESTNIK: pri precejénih ▪ Ko boste označili ime sheme, boste videli ORODNIK: predogled s precejénima sheme v večjem oknu zgoraj. množina ⏵ sam. beseda + pred + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: precejéna predogled pred tiskanjem RODILNIK: ▪ Ko si boste poročilo ogledali v predogledu pred precejénih tiskanjem, boste videli, da ima bolj dekorativno DAJALNIK: precejénim obrobo. TOŽILNIK: precejéna MESTNIK: pri precejénih ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku okence, okno, podokno za predogled | zaslon za ORODNIK: s precejénimi predogled PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ▪ Med delom lahko kadarkoli v oknu za predogled moški spol vidimo, kaj smo ustvarili. EDNINA: bȍlj precejȅn ▪ V delu zaslona za predogled lahko pogledamo, ženski spol kako izgleda podčrtani del besedila. EDNINA: bȍlj precejéna ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku srednji spol funkcija predogleda | možnost predogleda EDNINA: bȍlj precejéno ▪ S priročno funkcijo predogleda si lahko ogledajo PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE svoj film po vsaki spremembi. moški spol ▪ V pomanjšanem okencu imamo možnost EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj precejȅn predogleda celotne animacije. ženski spol ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj precejéna ogledati si v predogledu srednji spol ▪ Videz strani si oglejte v predogledu tiskanja. EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj precejéno ▪ Poročilo prikažite v predogledu pred tiskanjem in si oglejte drugo stran z novo glavo. IZVOR ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ↑precediti ▪ Predogled vam pokaže, kako bo izgledal natisnjeni koledar. prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku [prèdoglèt prèdogléda] ▪ Program najprej analizira ves material, nato pa POMEN izdela predogled v nizki ločljivosti. 1. prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ogled njegove oblike, kot je predvidena za ▪ Če uporabljate črno-beli tiskalnik (npr. laserski), bo tiskanje, shranjevanje graf v predogledu izrisan črno-belo. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku predogled datotek | predogled fotografije, slike | ▪ Med večjimi novostmi je moč videti le izboljšano predogled strani | predogled tiskanja podporo za tiskanje spletnih strani, v kateri imamo ▪ Program nudi enostaven vmesnik za predogled zdaj okno s predogledom za nastavljanje datotek pred tiskanjem. parametrov tiskanja. ▪ Predogled tiskanja vam preprosto izriše obliko 1.1. prikaz dela dokumenta ali njegove dokumenta, kot jo boste dobili, če boste dokument pomanjšane različice, navadno pred natisnili. odpiranjem ▪ Precej so izboljšana predvsem orodja za ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku profesionalno delo, kamor sodi tudi zmožnost predogled vsebine predogleda animacije pred končnim senčenjem. 580 ▪ Predogled vsebine datotek je izredno priročna VZOREC možnost, ki vam omogoča delni pregled vsebine jakostno preglednice, še preden datoteko v resnici odprete. ednina ▪ Gre za spletno trgovino, kjer je možno prebirati IMENOVALNIK: prèdoglèd predoglede knjig, jih pošiljati prijateljem ali kupiti RODILNIK: prèdogléda celotno besedilo oziroma celotno e-knjigo. DAJALNIK: prèdoglédu ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: prèdoglèd ▪ Nekateri odjemalci nam omogočajo predogled MESTNIK: pri prèdoglédu sporočila v delu osnovnega okna, če sporočilo ORODNIK: s prèdoglédom kliknemo enkrat. Na ta način lahko vidimo, ali je to dvojina sploh to, kar želimo prebrati. IMENOVALNIK: prèdogléda ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: prèdoglédov ▪ Na levem delu so pomanjšani predogledi DAJALNIK: prèdoglédoma diapozitivov, v osrednjem urejamo trenutni TOŽILNIK: diapozitiv. prèdogléda MESTNIK: ▪▪▪ pri prèdoglédih ORODNIK: ▪ Predogled samodejno prikaže prvih nekaj vrstic s prèdoglédoma množina sporočila v drugi barvi prav pod samim naslovom elementa. IMENOVALNIK: prèdoglédi ▪ Medijski strežnik vsebinam generira sličice za RODILNIK: prèdoglédov predogled, ki jih prikaže v meniju. DAJALNIK: prèdoglédom 2. predhodni ogled, namenjen zlasti za TOŽILNIK: prèdogléde podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj MESTNIK: pri prèdoglédih ORODNIK: s prèdoglédi ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku tonemsko poslati v predogled ednina ▪ Za sodelovanje je morala poslati v predogled šest svojih najboljših izdelkov čim bolj različnih tehnik ter IMENOVALNIK: prȅdoglȅd seznam morebitnih priznanj. RODILNIK: prȅdogl da ▪ Pogodbo so končno uskladili, včeraj pa naj bi jo DAJALNIK: prȅdogl du posredovali v predogled ministrstvu. TOŽILNIK: prȅdoglȅd MESTNIK: pri prȅdogl du tudi pri prȅdogl du ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Predogled razstav, ki je namenjen predvsem ORODNIK: s prȅdogl dom strokovni javnosti, se je v petek popoldne končal, dvojina danes pa so vrata razstavišč odprli za vso javnost. IMENOVALNIK: prȅdogl da RODILNIK: ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku prȅdogl dov in prȅdogl dov ▪ Organizatorji dogodkov želijo predogled mojega DAJALNIK: prȅdogl doma nastopa. TOŽILNIK: prȅdogl da 3. napoved česa s strnjenim, povzemalnim MESTNIK: pri prȅdogl dih in pri prȅdogl dih prikazom vsebine ORODNIK: s prȅdogl doma ▪ Pred vami je zabaven in hiter predogled programa v množina prihodnjem tednu, pogovori z guruji televizije, IMENOVALNIK: prȅdogl di posnetki iz zakulisja nastajanja oddaj in seveda RODILNIK: prȅdogl dov in prȅdogl dov predlogi, česa ne smete zamuditi. DAJALNIK: prȅdogl dom ▪ Tedenski predogled televizijskega dogajanja na TOŽILNIK: prȅdogl de prvem in drugem programu je znova zavaloval po MESTNIK: pri prȅdogl dih in pri prȅdogl dih slovenskem etru. ORODNIK: s prȅdogl di in s prȅdogl di ▪ V tej številki vam ponujamo predogled mode, ki šele prihaja. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE sprotni predogled jakostni iz računalništva predogled, ki še pred vnosom [prèdoglèt prèdogléda] spremembe prikazuje obliko dokumenta ali dela IPA: [ˈpɾɛdɔgˈlɛt ˈpɾɛdɔgˈlɛːda] dokumenta, kot je predvidena po spremembi; tonemski SIN.: iz računalništva živi predogled [prȅdoglȅt prȅdogl da] ▪ Program za zajemanje ima mnogo nastavitev in IPA: [pɾ d gl t pɾ d gl ːdà] omogoča sprotni predogled vhodnega videa. ▪ Dobra lastnost programa je sprotni predogled. 581 ▪ Na njihovem območju prevladuje predvsem živi predogled mešani gozd, najpogostejša drevesa pa so smreka, iz računalništva predogled, ki še pred vnosom jelka in bukev. spremembe prikazuje obliko dokumenta ali dela 2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev dokumenta, kot je predvidena po spremembi; povedanega SIN.: iz računalništva sprotni predogled ▪ Predvsem pa ni mogoče ugotoviti, kolikšna bi bila ▪ S pomočjo živega predogleda se lahko premikamo evropska gospodarska rast, če bi bil razvoj po seznamu pisav in Word bo v ozadju sproti združevanja drugačen. prikazoval spremenjeno celotno besedilo. ▪ Predvsem pa ni edino pomembno, kdo trenira ▪ V programu bo mogoče uporabiti živi predogled pri državno reprezentanco, ampak je enako, če ne še celotnem oblikovanju, kar bo krepko pospešilo in pomembneje, kdo in kako trenira naše trenerje. poenostavilo delo. ▪ Predvsem pa ni skoraj nobenih realnih možnosti, da bi reševali stvari prek izterljivosti davkov ali s IZVOR povečanjem davčnih obremenitev. ↑pred + ↑ogled IZGOVOR IN OBLIKE predvsèm jakostni členek [pretʍsèm] in [predusèm] P [pretʍsèm] in [predusèm] OMEN 1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na IPA: [pɾɛtˈʍsɛm] in [pɾɛdˈusɛm] tonemski prvem mestu [pretʍsȅm] in [predusȅm] ▪ Namen akcije je bil predvsem opozoriti vlado na vse IPA: [pɾɛtʍs m] in [pɾɛdus m] slabši socialni položaj študentov. ▪ Podatki so nepopolni in predvsem zastareli. IZVOR ▪ V izmenjavi sodelujemo predvsem zato, da lahko v iz pred vsem tujino pošiljamo naše štipendiste, ki domov prinesejo koristne informacije in izkušnje. ▪ Pomembna je podpora kupcem, predvsem če pride prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt do reklamacij in vračila kupljenega blaga. prehláda] ▪ Zelo previdno in počasi se širimo, ker želimo graditi POMEN predvsem na kakovosti. virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, 1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za telesni temperaturi prej povedano ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Ostaja eden ključnih domačinov, ki skrbijo za akutni prehladi | blag, lažji, manjši, nedolžen, rahel organizacijo smučarskih tekmovanj najvišjega prehlad | hud, močen prehlad | jesenski, zimski razreda, predvsem pa je bil vedno spodbujevalec prehlad | nadležen, zoprn prehlad | navaden, običajen turističnega razvoja. prehlad | pogosti, ponavljajoči se prehladi | virusni ▪ Moram priznati, da vam pri nediplomatskem prehlad | začetni prehlad obnašanju ni para, predvsem pa gre za ▪ Ker v decembru veliko nastopam, velikokrat tudi nedržavotvorno držo. na prostem, zelo pazim nase in svoje zdravje, saj že ▪ Nočemo divjih pozidav podeželja, nočemo manjši prehlad lahko včasih zelo vpliva na glas. umazanega zraka ... in predvsem nočemo biti ▪ V zavetju toplega doma se proti nadležnemu teptani in zasmehovani s strani legaliziranih prehladu lahko borimo tudi sami. kriminalnih skupin. ▪ Pri navadnem prehladu gre pravzaprav za skupino 1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni blažjih bolezni, ki jih povzroča približno dvesto izključujoča različnih virusov. ▪ Predvsem pelod, ki nas obkroža med cvetenjem ▪ Pogosti in hujši prehladi so lahko začetno rastlin, vsako leto pri občutljivih ljudeh sproži opozorilo, da s svojim telesom ne ravnamo dovolj alergije. prijazno. ▪ Sadi predvsem trajnice in z velikimi šopki pisanega ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku cvetja razveseljuje znance. čas, obdobje, sezona prehladov | lajšanje, ▪ Menjava zračnih mas bo vplivala predvsem na preprečevanje, zdravljenje prehlada | možnost, ljudi, občutljive za vreme. nevarnost prehlada | nastanek, začetek prehlada | ▪ Popoldanske in zgodnje večerne ure bodo posledica prehlada | povzročitelj prehlada | namenjene predvsem vadbi otrok in mladine. prebolevanje, premagovanje prehlada | simptomi, 582 znaki prehlada | trajanje prehlada | virus prehlada | ▪ Brokoli vsebuje veliko vitamina C, ki ščiti pred vzrok prehlada prehladi in krepi imunski sistem. ▪ V času prehladov v zraku kar mrgoli povzročiteljev ⏵ glag. + za + sam. beseda v orodniku obolenj, zato se je priporočljivo primerno zavarovati bolehati, obolevati, zboleti za prehladom in kljubovati bolezenskim klicam. ▪ Novorojenčki, zlasti dojeni, malokrat zbolijo za ▪ Simptomi prehlada se pokažejo najpozneje v treh prehladom, ker pridobijo začasno odpornost od dneh po okužbi. matere. ▪ Okužbam z virusi prehlada se ne moremo izogniti, ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku lahko pa z zdravim načinom življenja okrepimo dovzetnost za prehlad | zdravilo za prehlad obrambno sposobnost organizma. ▪ Zlasti v kratkih zimskih dneh sončne svetlobe ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. primanjkuje in dovzetnost za prehlade se poveča. prehlad doleti, se loteva, loti, ujame KOGA | prehlad ▪ Neposrednega zdravila za prehlad ni, a lahko si mine | prehlad muči KOGA | prehlad se pojavi | prehlad pomagamo z izdelki, ki lajšajo spremljajoče povzroči KAJ | prehlad razsaja | prehlad traja simptome. ▪ Če se vas loteva prehlad, pobrskajte po domači ⏵ glag. + proti + sam. beseda v dajalniku lekarni. pomagati proti prehladu ▪ Prehlad je trajal tri dni in prešel. ▪ Ingver pomaga proti prehladu in kašlju, še ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku učinkovitejši pa je za pomiritev želodca. blažiti, pozdraviti, pregnati, zdraviti prehlad | dobiti, ▪ Večinoma pijem vroč čaj ali pa limonado, jem nakopati si, stakniti prehlad | povzročati, povzročiti veliko sadja in se tako z vitamini skušam boriti proti prehlad | preboleti, prebolevati, premagati prehlad | prehladu. preprečevati, preprečiti prehlad | spremljati prehlad ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Ob prehodu iz jeseni v zimo sem tudi jaz staknila težave s prehladom prehlad. ▪ Dva tedna imam težave z rahlim prehladom in ▪ Viruse, ki povzročajo prehlad, najpogosteje z bolečim grlom. rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno ▪ Svetuje, naj se ljudje izogibajo polnim zaprtim veznico in tako povzročimo obolenje. prostorom in naj ne obiskujejo ljudi s prehladom ter ▪ Redno gibanje prepreči prehlad in podobne viroze, vročino. saj dviguje imunsko sposobnost. ⏵ sam. beseda + pred + sam. beseda v orodniku ▪ Simptomi, ki spremljajo prehlad, se pojavijo že po preventiva pred prehladom | zaščita pred prehladom 10 do 12 urah. ▪ Pogosto umivanje rok je ena od najboljših zaščit ⏵ glag. + sam. beseda v rodilniku pred prehladom in gripo. bati se prehlada | nalesti se prehlada | paziti se ⏵ sam. beseda + zoper + sam. beseda v tožilniku prehlada | ubraniti se prehlada | znebiti se prehlada zdravilo zoper prehlad ▪ Topla kopel posebno prija pri premraženju, mrzlici, ▪ Zdravila zoper prehlad ni, obstajajo pa napotki, če smo premočeni, kadar se bojimo prehlada. kako bolezen lahko skrajšamo. ▪ Ker virusi na gladkih površinah, kot so kljuke, ⏵ prid. beseda + k/h + sam. beseda v dajalniku ograje stopnic ali telefoni, preživijo celo do dve uri, nagnjen k prehladom se lahko prehlada nalezete od človeka, ki ga sploh ▪ Prepričanje, da so nekateri ljudje preprosto bolj niste srečali. nagnjeni k prehladom kot drugi, ne drži. ▪ Pazite se prehladov v prehodnih obdobjih in ne ⏵ priredna zveza pretiravajte z uporabo klimatskih naprav. prehlad in gripa, prehlad in infekcija, prehlad in ⏵ sam. beseda + proti + sam. beseda v dajalniku kašelj, prehlad in nahod, prehlad in okužba, prehlad boj proti prehladu | čaj, sirup, sredstvo, tablete, in viroza, prehlad in vročina zdravilo proti prehladu | odpornost proti prehladu ▪ V obdobju gripe in prehlada se izogibajte ▪ Vlažna sluznica je v boju proti prehladu veliko množicam ljudi in skrbite za higieno, še posebno učinkovitejša od suhe. rok. ▪ Med ni samo odlično hranilo, ampak je tudi dobro domače zdravilo proti prehladu. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Posledice suhega zraka so zmanjšana odpornost jakostni proti prehladom, izsušena koža in slabše počutje. [prehlàt prehláda] ⏵ glag. + pred + sam. beseda v orodniku obvarovati, varovati, zavarovati se pred prehladom IPA: [pɾɛxˈlat pɾɛxˈlaːda] | ščititi pred prehladom tonemski ▪ Tradicionalno zdravilo, ki se dobi v slovenskih [prehlȁt prehláda] lekarnah in naj bi varovalo pred prehladom, je IPA: [pɾɛxlát pɾɛxlàːdá] ameriški slamnik. VZOREC 583 jakostno ▪ Umivanje rok je še posebno pomembno, kadar ednina smo v stiku s prehlajeno osebo ali z okuženim IMENOVALNIK: prehlàd predmetom in kadar negujemo prehlajenega RODILNIK: prehláda otroka. DAJALNIK: prehládu ⏵ prisl. + prid. beseda TOŽILNIK: prehlàd hudo, malo, močno, nekoliko, rahlo prehlajen | kar MESTNIK: pri prehládu naprej, pogosto, redko, stalno, večkrat prehlajen ORODNIK: s prehládom ▪ S šolske ekskurzije se je vrnila močno prehlajena dvojina in čisto brez glasu. IMENOVALNIK: prehláda ▪ Bila je pogosto prehlajena in ponoči jo je mučil RODILNIK: prehládov hud kašelj. DAJALNIK: prehládoma 1.1. ki ga prizadene prehlad TOŽILNIK: prehláda ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri prehládih prehlajen glas | prehlajen nos | prehlajeno grlo ORODNIK: s prehládoma ▪ Zaradi gripe skorajda ni pela, tako da so ji bile v množina veliko pomoč spremljevalke, ki so nadomestile IMENOVALNIK: prehládi njen prehlajeni glas. RODILNIK: prehládov ▪ Prehlajen nos večkrat izperite s slano prho (pršilo DAJALNIK: z morsko vodo kupite v lekarni). prehládom TOŽILNIK: prehláde 1.2. ki ga prizadene vnetje sluznice MESTNIK: pri prehládih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s prehládi prehlajen mehur tonemsko ▪ Izvedeli smo, da ima težave s prehlajenim ednina mehurjem. IMENOVALNIK: prehlȁd ▪ Oče me je vedno pregovarjal, naj pozimi nosim spodnje majice, ker je on že imel prehlajene RODILNIK: prehláda ledvice in ve, kako je to. DAJALNIK: prehládu TOŽILNIK: prehlȁd I MESTNIK: ZGOVOR IN OBLIKE pri prehládu tudi pri prehlȃdu ORODNIK: s prehládom jakostni dvojina [prehlajèn] IMENOVALNIK: prehláda IPA: [pɾɛxlaˈjɛn] RODILNIK: prehládov in prehlȃdov tonemski DAJALNIK: prehládoma [prehlajȅn] TOŽILNIK: prehláda IPA: [pɾɛxlaj n] MESTNIK: pri prehládih in pri prehlȃdih V ORODNIK: ZOREC s prehládoma množina jakostno IMENOVALNIK: OSNOVNIK prehládi RODILNIK: prehládov in prehlȃdov moški spol ednina DAJALNIK: prehládom TOŽILNIK: IMENOVALNIK: prehláde prehlajèn MESTNIK: določno pri prehládih in pri prehlȃdih prehlajêni ORODNIK: RODILNIK: s prehládi in s prehlȃdi prehlajênega DAJALNIK: prehlajênemu IZVOR TOŽILNIK: prehlajèn določno ↑prehladiti prehlajêni živo prehlajênega MESTNIK: pri prehlajênem prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn] ORODNIK: s prehlajênim POMEN dvojina 1. ki ima prehlad IMENOVALNIK: prehlajêna ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: prehlajênih prehlajen človek | prehlajen otrok | prehlajena oseba DAJALNIK: prehlajênima ▪ V zimskem času se je dobro izogibati večjim TOŽILNIK: prehlajêna skupinam ljudi, predvsem že prehlajenim ljudem. MESTNIK: pri prehlajênih 584 ORODNIK: s prehlajênima EDNINA: bòlj prehlajêna množina srednji spol IMENOVALNIK: prehlajêni EDNINA: bòlj prehlajêno RODILNIK: prehlajênih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: prehlajênim moški spol TOŽILNIK: prehlajêne EDNINA: nàjbolj in nájbolj prehlajèn MESTNIK: pri prehlajênih ženski spol ORODNIK: s prehlajênimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj prehlajêna ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj prehlajêno IMENOVALNIK: prehlajêna tonemsko RODILNIK: prehlajêne OSNOVNIK DAJALNIK: prehlajêni moški spol TOŽILNIK: prehlajêno ednina MESTNIK: pri prehlajêni IMENOVALNIK: prehlajȅn ORODNIK: s prehlajêno določno prehlajéni dvojina RODILNIK: prehlajénega IMENOVALNIK: prehlajêni DAJALNIK: prehlajénemu RODILNIK: prehlajênih TOŽILNIK: prehlajȅn DAJALNIK: prehlajênima določno prehlajéni TOŽILNIK: prehlajêni živo prehlajénega MESTNIK: pri prehlajênih MESTNIK: pri prehlajénem ORODNIK: s prehlajênima ORODNIK: s prehlajénim množina dvojina IMENOVALNIK: prehlajêne IMENOVALNIK: prehlajéna RODILNIK: prehlajênih RODILNIK: prehlajénih DAJALNIK: prehlajênim DAJALNIK: prehlajénima TOŽILNIK: prehlajêne TOŽILNIK: prehlajéna MESTNIK: pri prehlajênih MESTNIK: pri prehlajénih ORODNIK: s prehlajênimi ORODNIK: s prehlajénima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: prehlajéni IMENOVALNIK: prehlajêno RODILNIK: prehlajénih RODILNIK: prehlajênega DAJALNIK: prehlajénim DAJALNIK: prehlajênemu TOŽILNIK: prehlajéne TOŽILNIK: prehlajêno MESTNIK: pri prehlajénih MESTNIK: pri prehlajênem ORODNIK: s prehlajénimi ORODNIK: s prehlajênim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: prehlajêni IMENOVALNIK: prehlajéna RODILNIK: prehlajênih RODILNIK: prehlajéne DAJALNIK: prehlajênima DAJALNIK: prehlajéni TOŽILNIK: prehlajêni TOŽILNIK: prehlajéno MESTNIK: pri prehlajênih MESTNIK: pri prehlajéni ORODNIK: s prehlajênima ORODNIK: s prehlajéno množina dvojina IMENOVALNIK: prehlajêna IMENOVALNIK: prehlajéni RODILNIK: prehlajênih RODILNIK: prehlajénih DAJALNIK: prehlajênim DAJALNIK: prehlajénima TOŽILNIK: prehlajêna TOŽILNIK: prehlajéni MESTNIK: pri prehlajênih MESTNIK: pri prehlajénih ORODNIK: s prehlajênimi ORODNIK: s prehlajénima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: prehlajéne EDNINA: bòlj prehlajèn RODILNIK: prehlajénih ženski spol DAJALNIK: prehlajénim 585 TOŽILNIK: prehlajéne OSNOVNIK MESTNIK: pri prehlajénih moški spol ORODNIK: s prehlajénimi ednina srednji spol IMENOVALNIK: presesálni ednina RODILNIK: presesálnega IMENOVALNIK: prehlajéno DAJALNIK: presesálnemu RODILNIK: prehlajénega TOŽILNIK: presesálni DAJALNIK: prehlajénemu živo presesálnega TOŽILNIK: prehlajéno MESTNIK: pri presesálnem MESTNIK: pri prehlajénem ORODNIK: s presesálnim ORODNIK: s prehlajénim dvojina dvojina IMENOVALNIK: presesálna IMENOVALNIK: prehlajéni RODILNIK: presesálnih RODILNIK: prehlajénih DAJALNIK: presesálnima DAJALNIK: prehlajénima TOŽILNIK: presesálna TOŽILNIK: prehlajéni MESTNIK: pri presesálnih MESTNIK: pri prehlajénih ORODNIK: s presesálnima ORODNIK: s prehlajénima množina množina IMENOVALNIK: presesálni IMENOVALNIK: prehlajéna RODILNIK: presesálnih RODILNIK: prehlajénih DAJALNIK: presesálnim DAJALNIK: prehlajénim TOŽILNIK: presesálne TOŽILNIK: prehlajéna MESTNIK: pri presesálnih MESTNIK: pri prehlajénih ORODNIK: s presesálnimi ORODNIK: s prehlajénimi ženski spol PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ednina moški spol IMENOVALNIK: presesálna EDNINA: bȍlj prehlajȅn RODILNIK: presesálne ženski spol DAJALNIK: presesálni EDNINA: bȍlj prehlajéna TOŽILNIK: presesálno srednji spol MESTNIK: pri presesálni EDNINA: bȍlj prehlajéno ORODNIK: s presesálno PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE dvojina moški spol IMENOVALNIK: presesálni EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj prehlajȅn RODILNIK: presesálnih ženski spol DAJALNIK: presesálnima EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj prehlajéna TOŽILNIK: presesálni srednji spol MESTNIK: pri presesálnih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj prehlajéno ORODNIK: s presesálnima množina IZVOR IMENOVALNIK: presesálne ↑prehladiti RODILNIK: presesálnih DAJALNIK: presesálnim presesálni presesálna presesálno pridevnik TOŽILNIK: presesálne MESTNIK: [presesálni] in [presəsálni] pri presesálnih ORODNIK: s presesálnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni IMENOVALNIK: [presesálni] in [presəsálni] presesálno RODILNIK: presesálnega IPA: [pɾɛsɛˈsaːlni] in [pɾɛsəˈsaːlni] DAJALNIK: tonemski presesálnemu TOŽILNIK: [ presesȃlni] in [presəsȃlni] presesálno MESTNIK: pri presesálnem IPA: [pɾɛsɛsáːlnì] in [pɾɛsəsáːlnì] ORODNIK: s presesálnim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: presesálni 586 RODILNIK: presesálnih TOŽILNIK: presesȃlne DAJALNIK: presesálnima MESTNIK: pri presesȃlnih TOŽILNIK: presesálni ORODNIK: s presesȃlnimi MESTNIK: pri presesálnih srednji spol ORODNIK: s presesálnima ednina množina IMENOVALNIK: presesȃlno IMENOVALNIK: presesálna RODILNIK: presesȃlnega RODILNIK: presesálnih DAJALNIK: presesȃlnemu DAJALNIK: presesálnim TOŽILNIK: presesȃlno TOŽILNIK: presesálna MESTNIK: pri presesȃlnem MESTNIK: pri presesálnih ORODNIK: s presesȃlnim ORODNIK: s presesálnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: presesȃlni OSNOVNIK RODILNIK: presesȃlnih moški spol DAJALNIK: presesȃlnima ednina TOŽILNIK: presesȃlni IMENOVALNIK: presesȃlni MESTNIK: pri presesȃlnih RODILNIK: presesȃlnega ORODNIK: s presesȃlnima DAJALNIK: presesȃlnemu množina TOŽILNIK: presesȃlni IMENOVALNIK: presesȃlna živo presesȃlnega RODILNIK: presesȃlnih MESTNIK: pri presesȃlnem DAJALNIK: presesȃlnim ORODNIK: s presesȃlnim TOŽILNIK: presesȃlna dvojina MESTNIK: pri presesȃlnih IMENOVALNIK: presesȃlna ORODNIK: s presesȃlnimi RODILNIK: presesȃlnih DAJALNIK: presesȃlnima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: presesȃlna MESTNIK: pri presesȃlnih presesalna buča ORODNIK: s presesȃlnima iz kemije laboratorijska steklena posoda za filtriranje množina z ozkim vratom in stranskim priključkom za IMENOVALNIK: presesȃlni vakuumsko cev RODILNIK: presesȃlnih ▪ Zmes stresemo v presesalno bučo in jo zamašimo z DAJALNIK: presesȃlnim zamaškom, v katerega je vstavljen lij kapalnik. TOŽILNIK: presesȃlne MESTNIK: pri presesȃlnih IZVOR ORODNIK: s presesȃlnimi iz presesati, glej ↑sesati ženski spol ednina príželjc príželjca samostalnik moškega spola [prížəlc] IMENOVALNIK: presesȃlna POMEN RODILNIK: presesȃlne 1. DAJALNIK: iz anatomije organ v zgornjem delu prsnega koša, presesȃlni v katerem nastajajo limfociti TOŽILNIK: presesȃlno MESTNIK: pri presesȃlni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku delovanje priželjca ORODNIK: s presesȃlno dvojina ▪ Zelo pomembna minerala pri ohranjanju močnega imunskega sistema sta cink in magnezij, ki IMENOVALNIK: presesȃlni spodbujata delovanje priželjca. RODILNIK: presesȃlnih ▪ Imunska teorija pravi, da se funkcijska sposobnost DAJALNIK: presesȃlnima imunskega sistema v življenju zmanjšuje, kar TOŽILNIK: presesȃlni vključuje zakrnelost priželjca in slabšanje matičnih MESTNIK: pri presesȃlnih celic. ORODNIK: s presesȃlnima ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Priželjc leži v zgornjem delu prsnega koša, za IMENOVALNIK: presesȃlne prsnico. Pri otrocih je dokaj velik, nato se s starostjo RODILNIK: presesȃlnih manjša. DAJALNIK: presesȃlnim ⏵ prid. beseda + sam. beseda 587 ▪ Brez aktivnega priželjca imunske celice T ne TOŽILNIK: prȋželjc morejo dozoreti do stopnje, ko lahko napadejo MESTNIK: pri prȋželjcu vsiljivce. ORODNIK: s prȋželjcem 1.1. tak živalski organ, navadno telečji, kot dvojina hrana, jed IMENOVALNIK: prȋželjca ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: prȋželjcev telečji priželjc DAJALNIK: prȋželjcema ▪ Za večerjo so nama postregli s kotleti in telečjim TOŽILNIK: prȋželjca priželjcem, vse je bilo zelo okusno. MESTNIK: pri prȋželjcih ▪ Maslo segrejemo, da postane rjavo, nanj ORODNIK: s prȋželjcema položimo narezan priželjc in rezine po obeh množina straneh rahlo opečemo. IMENOVALNIK: prȋželjci ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: prȋželjcev ▪ V ponvi segrejemo maslo ali margarino in DAJALNIK: prȋželjcem posamezne kose priželjca opečemo po vseh TOŽILNIK: prȋželjce straneh ter pečene položimo na krožnik. MESTNIK: pri prȋželjcih ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: s prȋželjci ▪ Pokusili smo kar dve terini, eno iz jagnjetine s pršutom, drugo iz telečjega priželjca s škampi. IZVOR prevzeto in prilagojeno iz avstr. nem. Prüsel, knjiž. IZGOVOR IN OBLIKE Briesel, kar etimološko ni pojasnjeno jakostni [prížəlc] prvotísk prvotíska samostalnik moškega spola [pərvotísk] IPA: [ˈpɾiːʒəlts] POMEN tonemski 1. prva izdaja tiskanega dela [prȋžəlc] ▪ Na ogled smo postavili stalno razstavo Cankarjevih IPA: [pɾíːʒ lts] prvotiskov. V ▪ Muzej hrani precej dokumentov iz Prešernove ZOREC jakostno zapuščine, poleg cenzurno-revizijskega izvoda Poezij ednina hranijo tudi 38 drobnejših rokopisov in prvotiskov. ▪ Ura je bila na lepem tri in moral sem na IMENOVALNIK: príželjc podpisovanje svojih prvotiskov. RODILNIK: príželjca 2. DAJALNIK: iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta príželjcu 1500; TOŽILNIK: príželjc SIN.: iz bibliotekarstva inkunabula ▪ Prvotiski spadajo med najbolj dragocene primerke MESTNIK: pri príželjcu kulturne dediščine, večinoma pa so nastali v drugi ORODNIK: s príželjcem dvojina polovici 15. stoletja. ▪ Prvotiske so natisnili v tiskarskih središčih v različnih IMENOVALNIK: príželjca evropskih okoljih: Nürnbergu, Augsburgu, Speyerju, RODILNIK: príželjcev Strasbourgu, Baslu, Ulmu, Rimu in Benetkah, v DAJALNIK: príželjcema slovenski prostor pa so jih zanesli različni dogodki. TOŽILNIK: príželjca MESTNIK: pri príželjcih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s príželjcema množina jakostni [pərvotísk] IMENOVALNIK: príželjci IPA: [pəɾʋɔˈtiːsk] RODILNIK: príželjcev tonemski DAJALNIK: príželjcem [pərvotȋsk] TOŽILNIK: príželjce IPA: [pəɾʋɔtíːsk] MESTNIK: pri príželjcih ORODNIK: s príželjci VZOREC tonemsko jakostno ednina ednina IMENOVALNIK: prȋželjc IMENOVALNIK: prvotísk RODILNIK: prȋželjca RODILNIK: prvotíska DAJALNIK: prȋželjcu DAJALNIK: prvotísku 588 TOŽILNIK: prvotísk 1.1. uporablja se, ko želi govorec koga pozvati, MESTNIK: pri prvotísku opomniti, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot ORODNIK: s prvotískom skrivnost dvojina ▪ Pst … Ne povej nikomur! IMENOVALNIK: prvotíska ▪ »Pst.« Njegove oči so zasijale. »O tem, kar se je RODILNIK: prvotískov zgodilo včeraj, ne bova več govorila.« DAJALNIK: prvotískoma ▪ Za krompir sem zadnjič uporabila žlico masti. Pst, TOŽILNIK: prvotíska nikomur ne povejte. Moji so se kar čudili, od kod mu MESTNIK: pri prvotískih takšen božanski okus. ORODNIK: s prvotískoma množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: prvotíski jakostni RODILNIK: prvotískov [pśt] in [p t] DAJALNIK: prvotískom IPA: [ˈpsːt] in [ˈpst] TOŽILNIK: prvotíske tonemski MESTNIK: pri prvotískih [p t] in [p t] ORODNIK: s prvotíski IPA: [pśːt] in [p t] tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: prvotȋsk imitativna beseda, ki posnema šepetanje RODILNIK: prvotȋska DAJALNIK: prvotȋsku radírati radíram nedovršni glagol [radírati] TOŽILNIK: prvotȋsk POMEN MESTNIK: pri prvotȋsku 1. z radirko brisati, odstranjevati, navadno s ORODNIK: s prvotȋskom dvojina svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja IMENOVALNIK: ⏵ prisl. + glag. prvotȋska ▪ Niti ena beseda ni bila zapisana pravilno; ker je RODILNIK: prvotȋskov veliko radiral, je na papirju naredil nekaj lukenj. DAJALNIK: prvotȋskoma ▪▪▪ TOŽILNIK: prvotȋska ▪ Pisala je in radirala in prečrtovala in celo trgala liste MESTNIK: pri prvotȋskih na drobne koščke. ORODNIK: s prvotȋskoma ▪ Če naredimo hujšo napako, ne črtamo, ne radiramo množina ipd., temveč besedilo prepišemo. IMENOVALNIK: prvotȋski 2. brisati, odstranjevati, spreminjati dele RODILNIK: prvotȋskov dokumenta v programu za grafično oblikovanje, DAJALNIK: prvotȋskom navadno z vodenjem miške TOŽILNIK: prvotȋske ▪ S programom bo otrok lahko ustvarjal črte, kroge, MESTNIK: pri prvotȋskih pisal simbolne znake, barval, popravljal, radiral in ORODNIK: s prvotȋski počel še marsikaj drugega. I ▪ Radirka je orodje, ki ima štiri velikosti, od majhne ZVOR radirke, ki radira majhne površine, do največje ↑prvi + ↑tiskati radirke, ki radira velike površine. 3. ekspresivno odstranjevati, uničevati sploh pst medmet [pśt] in [p t] ▪ Ne delujemo tako, da bi čez noč začeli radirati in POMEN odpisovati ljudi. 1. uporablja se, ko želi govorec koga pozvati, ▪ Radirajo cele vasi, zastrupljajo vodo, uničujejo opomniti, naj bo tiho infrastrukturo. ▪ Pst, zbudil boš druge. 4. ekspresivno zadevati, drsati s čim ob kaj ▪ Pst. Poročila bomo gledali. ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku ▪ Prislonila je prst k ustom in zašepetala: »Pst! Mama ▪ Tako visok je, da z glavo že radira po črnih zdaj spi in dojenček tudi!« tramovih sajastega stropa. ▪ »Pst!« sem ju zadržala pri vratih. »Čisto tiho ▪ Dokler se nisem navadil na nizek avtomobilski bodita.« sedež, sem mislil, da bom z zadnjico radiral po tleh. IZGOVOR IN OBLIKE jakostni 589 [radírati] IMENOVALNIK: radirajóča IPA: [ɾaˈdiːɾati] RODILNIK: radirajóčih tonemski DAJALNIK: radirajóčima [radȋrati] TOŽILNIK: radirajóča IPA: [ɾadíːɾàti] MESTNIK: pri radirajóčih ORODNIK: z radirajóčima VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: radirajóči NEDOLOČNIK: radírati RODILNIK: radirajóčih NAMENILNIK: radírat DAJALNIK: radirajóčim sedanjik TOŽILNIK: radirajóče ednina MESTNIK: pri radirajóčih 1. OSEBA: radíram ORODNIK: z radirajóčimi 2. OSEBA: radíraš ženski spol 3. OSEBA: radíra ednina dvojina IMENOVALNIK: radirajóča 1. OSEBA: radírava RODILNIK: radirajóče 2. OSEBA: radírata DAJALNIK: radirajóči 3. OSEBA: radírata TOŽILNIK: radirajóčo množina MESTNIK: pri radirajóči 1. OSEBA: radíramo ORODNIK: z radirajóčo 2. OSEBA: radírate dvojina 3. OSEBA: radírajo IMENOVALNIK: radirajóči velelnik RODILNIK: radirajóčih ednina DAJALNIK: radirajóčima 2. OSEBA: radíraj TOŽILNIK: radirajóči dvojina MESTNIK: pri radirajóčih 1. OSEBA: radírajva ORODNIK: z radirajóčima 2. OSEBA: radírajta množina množina IMENOVALNIK: radirajóče 1. OSEBA: radírajmo RODILNIK: radirajóčih 2. OSEBA: radírajte DAJALNIK: radirajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: radirajóče moški spol MESTNIK: pri radirajóčih EDNINA: radíral ORODNIK: z radirajóčimi DVOJINA: radírala srednji spol MNOŽINA: radírali ednina ženski spol IMENOVALNIK: radirajóče EDNINA: radírala RODILNIK: radirajóčega DVOJINA: radírali DAJALNIK: radirajóčemu MNOŽINA: radírale TOŽILNIK: radirajóče srednji spol MESTNIK: pri radirajóčem EDNINA: radíralo ORODNIK: z radirajóčim DVOJINA: radírali dvojina MNOŽINA: radírala IMENOVALNIK: radirajóči deležnik na -č RODILNIK: radirajóčih moški spol DAJALNIK: radirajóčima ednina TOŽILNIK: radirajóči IMENOVALNIK: radirajóč MESTNIK: pri radirajóčih RODILNIK: radirajóčega ORODNIK: z radirajóčima DAJALNIK: radirajóčemu množina TOŽILNIK: radirajóč IMENOVALNIK: radirajóča živo radirajóčega RODILNIK: radirajóčih MESTNIK: pri radirajóčem DAJALNIK: radirajóčim ORODNIK: z radirajóčim TOŽILNIK: radirajóča dvojina MESTNIK: pri radirajóčih 590 ORODNIK: z radirajóčimi IMENOVALNIK: radírani deležnik na -n RODILNIK: radíranih moški spol DAJALNIK: radíranima ednina TOŽILNIK: radírani IMENOVALNIK: radíran MESTNIK: pri radíranih RODILNIK: radíranega ORODNIK: z radíranima DAJALNIK: radíranemu množina TOŽILNIK: radíran IMENOVALNIK: radírana živo radíranega RODILNIK: radíranih MESTNIK: pri radíranem DAJALNIK: radíranim ORODNIK: z radíranim TOŽILNIK: radírana dvojina MESTNIK: pri radíranih IMENOVALNIK: radírana ORODNIK: z radíranimi RODILNIK: radíranih DELEŽJE NA -aje: radiráje DAJALNIK: radíranima glagolnik TOŽILNIK: radírana ednina MESTNIK: pri radíranih IMENOVALNIK: radíranje ORODNIK: z radíranima RODILNIK: radíranja množina DAJALNIK: radíranju IMENOVALNIK: radírani TOŽILNIK: radíranje RODILNIK: radíranih MESTNIK: pri radíranju DAJALNIK: radíranim ORODNIK: z radíranjem TOŽILNIK: radírane dvojina MESTNIK: pri radíranih IMENOVALNIK: radíranji ORODNIK: z radíranimi RODILNIK: radíranj ženski spol DAJALNIK: radíranjema ednina TOŽILNIK: radíranji IMENOVALNIK: radírana MESTNIK: pri radíranjih RODILNIK: radírane ORODNIK: z radíranjema DAJALNIK: radírani množina TOŽILNIK: radírano IMENOVALNIK: radíranja MESTNIK: pri radírani RODILNIK: radíranj ORODNIK: z radírano DAJALNIK: radíranjem dvojina TOŽILNIK: radíranja IMENOVALNIK: radírani MESTNIK: pri radíranjih RODILNIK: radíranih ORODNIK: z radíranji DAJALNIK: radíranima tonemsko TOŽILNIK: radírani NEDOLOČNIK: radȋrati MESTNIK: pri radíranih NAMENILNIK: radȋrat ORODNIK: z radíranima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: radírane 1. OSEBA: radȋram RODILNIK: radíranih 2. OSEBA: radȋraš DAJALNIK: radíranim 3. OSEBA: radȋra TOŽILNIK: radírane dvojina MESTNIK: pri radíranih 1. OSEBA: radȋrava ORODNIK: z radíranimi 2. OSEBA: radȋrata srednji spol 3. OSEBA: radȋrata ednina množina IMENOVALNIK: radírano 1. OSEBA: radȋramo RODILNIK: radíranega 2. OSEBA: radȋrate DAJALNIK: radíranemu 3. OSEBA: radȋrajo TOŽILNIK: radírano velelnik MESTNIK: pri radíranem ednina ORODNIK: z radíranim 2. OSEBA: radȋraj dvojina dvojina 591 1. OSEBA: radȋrajva ORODNIK: z radiraj čima 2. OSEBA: radȋrajta množina množina IMENOVALNIK: radiraj če 1. OSEBA: radȋrajmo RODILNIK: radiraj čih 2. OSEBA: radȋrajte DAJALNIK: radiraj čim deležnik na -l TOŽILNIK: radiraj če moški spol MESTNIK: pri radiraj čih EDNINA: radȋral ORODNIK: z radiraj čimi DVOJINA: radȋrala srednji spol MNOŽINA: radȋrali ednina ženski spol IMENOVALNIK: radiraj če EDNINA: radȋrala RODILNIK: radiraj čega DVOJINA: radȋrali DAJALNIK: radiraj čemu MNOŽINA: radȋrale TOŽILNIK: radiraj če srednji spol MESTNIK: pri radiraj čem EDNINA: radȋralo ORODNIK: z radiraj čim DVOJINA: radȋrali dvojina MNOŽINA: radȋrala IMENOVALNIK: radiraj či deležnik na -č RODILNIK: radiraj čih moški spol DAJALNIK: radiraj čima ednina TOŽILNIK: radiraj či IMENOVALNIK: radiraj č tudi radiraj č MESTNIK: pri radiraj čih RODILNIK: radiraj čega ORODNIK: z radiraj čima DAJALNIK: radiraj čemu množina TOŽILNIK: radiraj č tudi radiraj č IMENOVALNIK: radiraj ča živo radiraj čega RODILNIK: radiraj čih MESTNIK: pri radiraj čem DAJALNIK: radiraj čim ORODNIK: z radiraj čim TOŽILNIK: radiraj ča dvojina MESTNIK: pri radiraj čih IMENOVALNIK: radiraj ča ORODNIK: z radiraj čimi RODILNIK: radiraj čih deležnik na -n DAJALNIK: radiraj čima moški spol TOŽILNIK: radiraj ča ednina MESTNIK: pri radiraj čih IMENOVALNIK: radȋran ORODNIK: z radiraj čima RODILNIK: radȋranega množina DAJALNIK: radȋranemu IMENOVALNIK: radiraj či TOŽILNIK: radȋran RODILNIK: radiraj čih živo radȋranega DAJALNIK: radiraj čim MESTNIK: pri radȋranem TOŽILNIK: radiraj če ORODNIK: z radȋranim MESTNIK: pri radiraj čih dvojina ORODNIK: z radiraj čimi IMENOVALNIK: radȋrana ženski spol RODILNIK: radȋranih ednina DAJALNIK: radȋranima IMENOVALNIK: radiraj ča TOŽILNIK: radȋrana RODILNIK: radiraj če MESTNIK: pri radȋranih DAJALNIK: radiraj či ORODNIK: z radȋranima TOŽILNIK: radiraj čo množina MESTNIK: pri radiraj či IMENOVALNIK: radȋrani ORODNIK: z radiraj čo RODILNIK: radȋranih dvojina DAJALNIK: radȋranim IMENOVALNIK: radiraj či TOŽILNIK: radȋrane RODILNIK: radiraj čih MESTNIK: pri radȋranih DAJALNIK: radiraj čima ORODNIK: z radȋranimi TOŽILNIK: radiraj či ženski spol MESTNIK: pri radiraj čih ednina 592 IMENOVALNIK: radȋrana MESTNIK: pri radȋranjih RODILNIK: radȋrane ORODNIK: z radȋranjema DAJALNIK: radȋrani množina TOŽILNIK: radȋrano IMENOVALNIK: radȋranja MESTNIK: pri radȋrani RODILNIK: radȋranj ORODNIK: z radȋrano DAJALNIK: radȋranjem dvojina TOŽILNIK: radȋranja IMENOVALNIK: radȋrani MESTNIK: pri radȋranjih RODILNIK: radȋranih ORODNIK: z radȋranji DAJALNIK: radȋranima TOŽILNIK: radȋrani IZVOR MESTNIK: pri radȋranih prevzeto prek nem. radieren iz lat. rādere ‛strgati, ORODNIK: z radȋranima praskati, gladiti’ množina IMENOVALNIK: radȋrane radírka radírke samostalnik ženskega spola [radírka] RODILNIK: radȋranih POMEN DAJALNIK: radȋranim 1. gumijast pripomoček za brisanje, TOŽILNIK: radȋrane odstranjevanje, navadno s svinčnikom, barvico MESTNIK: pri radȋranih napisanega, narisanega s papirja ORODNIK: z radȋranimi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku srednji spol ednina uporabiti radirko | vzeti radirko ▪ Za odstranjevanje sledov svinčnika s sten in IMENOVALNIK: radȋrano pohištva uporabite radirko. RODILNIK: radȋranega ▪ Skupaj sedita v šolski klopi in uporabljata isto DAJALNIK: radȋranemu radirko. TOŽILNIK: radȋrano ▪ Mi lahko posodiš radirko? MESTNIK: pri radȋranem ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z radȋranim odstraniti, zbrisati z radirko dvojina ▪ Ponujajo voščenke, ki so izjemno odporne, ne IMENOVALNIK: radȋrani umažejo rok in obleke ter jih lahko odstranimo z RODILNIK: radȋranih radirko. DAJALNIK: radȋranima ▪ Pri risbi s svinčnikom pomožne črte zradiramo z TOŽILNIK: radȋrani mehko radirko. MESTNIK: pri radȋranih ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z radȋranima svinčnik z radirko množina ▪ Vzel sem svinčnik z radirko in v strahu začel brisati IMENOVALNIK: radȋrana besedo. RODILNIK: radȋranih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: radȋranim ▪ Bela radirka je učinkovita in čista, vendar je ne TOŽILNIK: radȋrana uporabljajte prepogosto. MESTNIK: pri radȋranih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z radȋranimi ▪ V likovni delavnici so s svinčniki narisali tihožitja, in DELEŽJE NA -aje: radirȃje to brez uporabe radirke. glagolnik ⏵ priredna zveza ednina radirka in svinčnik IMENOVALNIK: radȋranje ▪ Preveri, ali imaš nalivnik, svinčnik in radirko. RODILNIK: radȋranja 2. orodje za brisanje, odstranjevanje, DAJALNIK: radȋranju spreminjanje delov dokumenta v programu za TOŽILNIK: radȋranje grafično oblikovanje, navadno z vodenjem miške MESTNIK: pri radȋranju ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z radȋranjem izbrati radirko dvojina ▪ Izberite radirko in jo povlecite skozi vašo sliko, da IMENOVALNIK: radȋranji izbrišete dele, ki vam niso všeč. RODILNIK: radȋranj ▪ Kot že ime pove, radirko uporabljamo za DAJALNIK: radȋranjema odstranjevanje neželenih pikslov. TOŽILNIK: radȋranji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 593 ▪ Z uporabo radirke z mehkimi robovi lahko na IMENOVALNIK: radȋrke posameznih slikah odstranite določene dele in RODILNIK: radȋrk ustvarite razgibano fotomontažo. DAJALNIK: radȋrkam ▪▪▪ TOŽILNIK: radȋrke ▪ Preprosto čiščenje in retuširanje najlažje opravimo z MESTNIK: pri radȋrkah radirko. ORODNIK: z radȋrkami ▪ Barvo ospredja nastavimo na belo, radirki pa dodelimo lastnosti mehkega čopiča. IZVOR ↑radirati IZGOVOR IN OBLIKE jakostni repelènt repelênta samostalnik moškega spola [repelènt] [radírka] POMEN IPA: [ɾaˈdiːɾka] sredstvo, ki ščiti pred klopi, piki žuželk, navadno tonemski z neprijetnim vonjem [radȋrka] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [ɾadíːɾkà] uporaba repelentov V ▪ Nepravilna uporaba repelentov je pogosto vzrok za ZOREC jakostno njihov nepopoln učinek, zato je zelo pomembno, da ednina se natančno držimo navodil za njihovo uporabo. IMENOVALNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda radírka naravni repelent RODILNIK: radírke ▪ Naravni repelent lahko sestavite iz vode in nekaj DAJALNIK: radírki kapljic citronelinega eteričnega olja ter s tem TOŽILNIK: radírko pripravkom poškropite obleko. MESTNIK: pri radírki ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z radírko namazati z repelentom dvojina | zaščititi z repelentom ▪ Najbolj odkrite dele telesa je priporočljivo namazati IMENOVALNIK: radírki z repelenti. RODILNIK: radírk ▪ Tako kot pred piki komarjev se je tudi pred ugrizi DAJALNIK: radírkama klopov mogoče zaščititi z repelenti. TOŽILNIK: radírki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri radírkah nanesti repelent | uporabiti, uporabljati repelent ORODNIK: z radírkama ▪ Na odkrito kožo in obleko je priporočljivo nanesti množina repelent. IMENOVALNIK: radírke ▪ Uporabite repelente in se po vrnitvi domov RODILNIK: radírk preglejte ter morebitne klope čimprej odstranite s DAJALNIK: radírkam pinceto. TOŽILNIK: radírke ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri radírkah repelent vsebuje KAJ ORODNIK: z radírkami ▪ Repelenti vsebujejo bodisi kemijska sredstva bodisi tonemsko rastlinske izvlečke. ednina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: radȋrka zaščita z repelenti RODILNIK: radȋrke ▪ Najučinkovitejša je zaščita z repelenti, ki jih je DAJALNIK: radȋrki treba na kožo napršiti že pred odhodom v gozd, TOŽILNIK: radȋrko hkrati pa čim več kože pokriti z oblačili z dolgimi MESTNIK: pri radȋrki rokavi in hlačnicami. ORODNIK: z radȋrko ⏵ sam. beseda + proti + sam. beseda v dajalniku dvojina ▪ Na trgu je velika izbira repelentov proti klopom. IMENOVALNIK: radȋrki RODILNIK: radȋrk IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: radȋrkama jakostni TOŽILNIK: radȋrki [repelènt] MESTNIK: pri radȋrkah IPA: [ɾɛpɛˈlɛnt] ORODNIK: z radȋrkama tonemski množina [repelȅnt] 594 IPA: [ɾɛpɛl nt] grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih; primerjaj lat. Erica VZOREC ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno cvetoča resa ednina ▪ Pozimi cvetočo reso postrižemo takoj, ko ovenijo IMENOVALNIK: repelènt cvetki. RODILNIK: repelênta ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: repelêntu posaditi reso TOŽILNIK: repelènt ▪ Iz ostrih skal in porozne kamnine sta ustvarila MESTNIK: pri repelêntu poseben kotiček, zraven pa posadila rese, bor in ORODNIK: z repelêntom nekaj cvetočih trajnic. dvojina ▪ Po cvetenju porežemo reso, vendar le do višine IMENOVALNIK: repelênta cvetenja. RODILNIK: repelêntov ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: repelêntoma ▪ Ker posamični cvetovi dozorevajo od spodaj TOŽILNIK: repelênta navzgor, resa cveti zelo dolgo. MESTNIK: pri repelêntih ▪▪▪ ORODNIK: z repelêntoma ▪ Manjše brežine lahko zasadimo z reso in plazečimi množina se brini. IMENOVALNIK: repelênti RODILNIK: repelêntov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: repelêntom jakostni TOŽILNIK: repelênte [résa] MESTNIK: pri repelêntih IPA: [ˈɾeːsa] ORODNIK: z repelênti tonemski tonemsko [r sa] ednina IPA: [ɾèːsá] IMENOVALNIK: repelȅnt RODILNIK: repelénta VZOREC DAJALNIK: repeléntu jakostno TOŽILNIK: repelȅnt ednina MESTNIK: pri repeléntu tudi pri repelȇntu IMENOVALNIK: résa ORODNIK: z repeléntom RODILNIK: rése dvojina DAJALNIK: rési IMENOVALNIK: repelénta TOŽILNIK: réso RODILNIK: repeléntov in repelȇntov MESTNIK: pri rési DAJALNIK: repeléntoma ORODNIK: z réso TOŽILNIK: repelénta dvojina MESTNIK: pri repeléntih in pri repelȇntih IMENOVALNIK: rési ORODNIK: z repeléntoma RODILNIK: rés množina DAJALNIK: résama IMENOVALNIK: repelénti TOŽILNIK: rési RODILNIK: repeléntov in repelȇntov MESTNIK: pri résah DAJALNIK: repeléntom ORODNIK: z résama TOŽILNIK: repelénte množina MESTNIK: pri repeléntih in pri repelȇntih IMENOVALNIK: rése ORODNIK: z repelénti in z repelȇnti RODILNIK: rés DAJALNIK: résam IZVOR TOŽILNIK: rése prevzeto iz angl. repellent, iz repel ‛odbijati, gnusiti MESTNIK: pri résah se’, kar je prevzeto iz lat. repellere ‛odriniti, ORODNIK: z résami zavrniti’ tonemsko ednina résa IMENOVALNIK: r sa rése samostalnik ženskega spola [résa] RODILNIK: P r se OMEN DAJALNIK: r si 595 TOŽILNIK: r so ▪ Resin med nastane iz nektarja jesenske in MESTNIK: pri r si spomladanske rese. ORODNIK: z r so ▪▪▪ dvojina ▪ Še pred pričetkom koledarske pomladi zacveti IMENOVALNIK: r si spomladanska resa. RODILNIK: r s ▪ Spomladanske rese potrebujejo hladno okolje, zato DAJALNIK: r sama jih v hiši težko obdržimo pri življenju; po cvetenju jih TOŽILNIK: r si zavržemo. MESTNIK: pri r sah ORODNIK: z r sama IZVOR množina ↑vresa IMENOVALNIK: r se RODILNIK: r s riboflavín riboflavína samostalnik moškega spola DAJALNIK: r sam [riboflavín] TOŽILNIK: r se POMEN MESTNIK: pri r sah iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja v ORODNIK: z r sami večini živil, proizvajajo ga tudi črevesne bakterije, in kot koencim pozitivno vpliva na STALNE ZVEZE celično presnovo, delovanje živčevja, zdravje kože; drevesasta resa SIN.: iz biologije, iz farmacije vitamin B2 ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku iz botanike grm ali drevo z belimi zvončastimi cvetovi ▪ Z zamrzovanjem mesa zmanjšamo količino v dolgih, pokončnih socvetjih in iglicam riboflavina tudi za polovico. podobnimi listki; primerjaj lat. Erica arborea ▪ Količina riboflavina, ki ga dobimo s hrano, je ▪ V višjih legah sta značilna brin in drevesasta resa, ki odvisna od energijske vrednosti hrane. z naraščajočo nadmorsko višino postaja vse bolj ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. grmičasta. ▪ Riboflavin ali vitamin B2 pomaga pri privzemu ▪ Korenine drevesaste rese težko gorijo, zato so kisika in tvorbi eritrocitov. nenadomestljivo gradivo za izdelavo pip. ▪▪▪ ▪ Uravnotežena prehrana na splošno zagotavlja dovolj jesenska resa riboflavina. grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti IZGOVOR IN OBLIKE zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SIN.: vresa, jakostni vresje, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje [riboflavín] ▪ V okrasne posode na balkonu posadimo jesensko IPA: [ɾibɔflaˈʋiːn] reso, ki bo še lepša v kombinaciji z nizkimi borovci. tonemski [riboflavȋn] planinska resa IPA: [ɾibɔflaʋíːn] zdravilna rastlina s pahljačastimi vbočenimi listi z nazobčanim robom in drobnimi rumenkasto VZOREC zelenimi cvetovi; primerjaj lat. Alchemilla vulgaris jakostno ▪ Od koče do vrha vodita dve poti: lahka in zahtevna, ednina ki ponuja lepe razglede, polja trave in planinske rese IMENOVALNIK: riboflavín na vrhu. RODILNIK: riboflavína ▪ Veliko so uporabljali zmes arnike, šentjanževke in DAJALNIK: riboflavínu planinske rese, vse so namočili v olju in nakapali na TOŽILNIK: riboflavín kruh. MESTNIK: pri riboflavínu ORODNIK: z riboflavínom spomladanska resa dvojina iz botanike grmičasta rastlina z zvončastimi, navadno IMENOVALNIK: riboflavína vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, RODILNIK: riboflavínov ki cveti zlasti zgodaj spomladi; primerjaj lat. Erica DAJALNIK: riboflavínoma carnea TOŽILNIK: riboflavína ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri riboflavínih spomladanska resa in jesenska resa ORODNIK: z riboflavínoma 596 množina ▪ Z rikšami potujejo tisti, ki si niti taksija ne morejo IMENOVALNIK: riboflavíni privoščiti. RODILNIK: riboflavínov 1.1. tako vozilo na motorni pogon DAJALNIK: riboflavínom ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: riboflavíne motorizirana rikša | motorna rikša MESTNIK: pri riboflavínih ▪ Motorizirane rikše so mnogo hitrejše in ORODNIK: z riboflavíni omogočajo tudi nekoliko daljše prevoze. tonemsko ▪ V Indiji so taksiji predvsem kolesa in motorne ednina rikše. IMENOVALNIK: riboflavȋn RODILNIK: riboflavȋna IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: riboflavȋnu jakostni TOŽILNIK: riboflavȋn [ríkša] MESTNIK: pri riboflavȋnu IPA: [ˈɾiːkʃa] ORODNIK: z riboflavȋnom tonemski dvojina [rȋkša] IMENOVALNIK: riboflavȋna IPA: [ɾíːkʃà] RODILNIK: riboflavȋnov DAJALNIK: riboflavȋnoma VZOREC TOŽILNIK: riboflavȋna jakostno MESTNIK: pri riboflavȋnih ednina ORODNIK: z riboflavȋnoma IMENOVALNIK: ríkša množina RODILNIK: ríkše IMENOVALNIK: riboflavȋni DAJALNIK: ríkši RODILNIK: riboflavȋnov TOŽILNIK: ríkšo DAJALNIK: riboflavȋnom MESTNIK: pri ríkši TOŽILNIK: riboflavȋne ORODNIK: z ríkšo MESTNIK: pri riboflavȋnih dvojina ORODNIK: z riboflavȋni IMENOVALNIK: ríkši RODILNIK: ríkš IZVOR DAJALNIK: ríkšama prevzeto iz angl. riboflavin iz ↑ribo(za) + ↑flavin TOŽILNIK: ríkši MESTNIK: pri ríkšah ríkša ríkše samostalnik ženskega spola [ríkša] ORODNIK: z ríkšama P množina OMEN 1. vozilo z dvema ali tremi kolesi za prevoz ljudi, IMENOVALNIK: ríkše ki ga vleče, poganja človek, po izvoru iz Azije RODILNIK: ríkš DAJALNIK: ríkšam ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: voznik rikše ríkše MESTNIK: ▪ Za Indijo je povsem normalno, da je na poti pri ríkšah mnogo voznikov rikš, ki turistom vztrajno ponujajo ORODNIK: z ríkšami tonemsko svoje storitve. ▪ Kot voznik rikše ne bo obogatel, bo pa preživel. ednina IMENOVALNIK: rȋkša ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku vožnja z rikšo RODILNIK: rȋkše ▪ Ena vožnja z rikšo stane povprečno pet rupij, to je DAJALNIK: rȋkši približno 11 ameriških centov. TOŽILNIK: rȋkšo MESTNIK: pri rȋkši ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku vleči, voziti rikšo ORODNIK: z rȋkšo ▪ Oče je od jutra do večera vlekel rikšo. dvojina ▪ Podnevi vozi rikšo, ponoči spi na kosu pločnika. IMENOVALNIK: rȋkši RODILNIK: rȋkš ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Daka ni prestolnica rikš samo zaradi njihovega DAJALNIK: rȋkšama izjemnega števila, tam so tudi najbolj okrašene in TOŽILNIK: rȋkši najbolj kičaste rikše na svetu. MESTNIK: pri rȋkšah ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z rȋkšama 597 množina TOŽILNIK: rinítis IMENOVALNIK: rȋkše MESTNIK: pri rinítisu RODILNIK: rȋkš ORODNIK: z rinítisom DAJALNIK: rȋkšam dvojina TOŽILNIK: rȋkše IMENOVALNIK: rinítisa MESTNIK: pri rȋkšah RODILNIK: rinítisov ORODNIK: z rȋkšami DAJALNIK: rinítisoma TOŽILNIK: rinítisa IZVOR MESTNIK: pri rinítisih prevzeto prek nem. Rikscha iz jap. jinrikisha, iz jin ORODNIK: z rinítisoma ‛človek’, riki ‛sila, moč’ in sha ‛voz’, prvotno torej množina ‛voz na človeško silo’ IMENOVALNIK: rinítisi RODILNIK: rinítisov rinítis rinítisa samostalnik moškega spola [rinítis] DAJALNIK: rinítisom POMEN TOŽILNIK: rinítise MESTNIK: pri rinítisih iz medicine vnetje nosne sluznice z močnim vodenim izcedkom ORODNIK: z rinítisi tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina alergični, alergijski rinitis | kronični rinitis ▪ Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90 odstotkih IMENOVALNIK: rinȋtis povzročitelj celoletnega alergijskega rinitisa, je RODILNIK: rinȋtisa pršica hišnega prahu. DAJALNIK: rinȋtisu ▪ Zdravljenje kroničnega rinitisa je pomembno, saj TOŽILNIK: rinȋtis se ob njem opazno zmanjšuje kakovost življenja MESTNIK: pri rinȋtisu bolnikov. ORODNIK: z rinȋtisom ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dvojina bolnik z alergijskim rinitisom IMENOVALNIK: rinȋtisa ▪ Od 40 do 50 odstotkov bolnikov z alergijskim RODILNIK: rinȋtisov rinitisom ima tudi astmo, bolniki z alergijsko astmo DAJALNIK: rinȋtisoma pa imajo kar v 80 odstotkih tudi rinitis. TOŽILNIK: rinȋtisa ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri rinȋtisih ▪ Alergijski rinitis povzroča kihanje, izločanje vodene ORODNIK: z rinȋtisoma sluzi, otekanje sluznic, zamašen in srbeč nos. množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: rinȋtisi ▪ Poudarila je, kako pomembno je prepoznati RODILNIK: rinȋtisov alergijski rinitis in ga takoj zdraviti. DAJALNIK: rinȋtisom ▪▪▪ TOŽILNIK: rinȋtise ▪ Rinitis ni le neprijetna nadloga, ampak usmerja tudi MESTNIK: pri rinȋtisih splošno zdravje in druge bolezni. ORODNIK: z rinȋtisi ▪ O alergiji in rinitisu lahko govorimo takrat, ko težave z nosom trajajo več kot 14 dni. IZVOR prevzeto iz nlat. rhinitis, iz gr. rhīs ‛nos’ IZGOVOR IN OBLIKE jakostni rókfor rókforja in rokfór rokfórja; in roquefort [rinítis] samostalnik moškega spola [rókfor] in [rokfór] IPA: [ɾiˈniːtis] POMEN tonemski poltrdi sir iz ovčjega mleka z modro plesnijo, po [rinȋtis] izvoru iz Francije IPA: [ɾiníːtìs] ▪ Rokfor nasekljamo in zmešamo s kislo smetano. ▪ Francoska kuhinja vztraja pri kombinaciji vina VZOREC sautern s sirom rokfor. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: rinítis jakostni RODILNIK: rinítisa [rókfor] in [rokfór] DAJALNIK: rinítisu IPA: [ˈɾoːkfɔɾ] in [ɾɔkˈfɔːɾ] 598 tonemski MESTNIK: pri rokfórju [r kfor] in [rokf r] ORODNIK: z rokfórjem IPA: [ɾóːkf ɾ] in [ɾɔkf ːɾ] dvojina IMENOVALNIK: rokfórja VZOREC RODILNIK: rokfórjev jakostno DAJALNIK: rokfórjema ednina TOŽILNIK: rokfórja IMENOVALNIK: rókfor MESTNIK: pri rokfórjih RODILNIK: rókforja ORODNIK: z rokfórjema DAJALNIK: rókforju množina TOŽILNIK: rókfor IMENOVALNIK: rokfórji MESTNIK: pri rókforju RODILNIK: rokfórjev ORODNIK: z rókforjem DAJALNIK: rokfórjem dvojina TOŽILNIK: rookfórje IMENOVALNIK: rókforja MESTNIK: pri rokfórjih RODILNIK: rókforjev ORODNIK: z rokfórji DAJALNIK: rókforjema tonemsko TOŽILNIK: rókforja ednina MESTNIK: pri rókforjih IMENOVALNIK: rokf r ORODNIK: z rókforjema RODILNIK: rokf rja množina DAJALNIK: rokf rju IMENOVALNIK: rókforji TOŽILNIK: rokf r RODILNIK: rókforjev MESTNIK: pri rokf rju DAJALNIK: rókforjem ORODNIK: z rokf rjem TOŽILNIK: rókforje dvojina MESTNIK: pri rókforjih IMENOVALNIK: rokf rja ORODNIK: z rókforji RODILNIK: rokf rjev tonemsko DAJALNIK: rokf rjema ednina TOŽILNIK: rokf rja IMENOVALNIK: r kfor MESTNIK: pri rokf rjih RODILNIK: r kforja ORODNIK: z rokf rjema DAJALNIK: r kforju množina TOŽILNIK: r kfor IMENOVALNIK: rokf rji MESTNIK: pri r kforju RODILNIK: rokf rjev ORODNIK: z r kforjem DAJALNIK: rokf rjem dvojina TOŽILNIK: rookf rje IMENOVALNIK: r kforja MESTNIK: pri rokf rjih RODILNIK: r kforjev ORODNIK: z rokf rji DAJALNIK: r kforjema TOŽILNIK: r kforja IZVOR MESTNIK: pri r kforjih ↑roquefort ORODNIK: z r kforjema množina roquefort roqueforta; in rókfor samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: r kforji [rókfor] in [rokfór] RODILNIK: r kforjev POMEN DAJALNIK: r kforjem poltrdi sir iz ovčjega mleka z modro plesnijo, po TOŽILNIK: r kforje izvoru iz Francije MESTNIK: pri r kforjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z r kforji ▪ Za 2,8 kilograma težek hlebec roqueforta je in potrebnih dvanajst litrov nepasteriziranega mleka. jakostno ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Na gričih, ki se dvigujejo k planini Larzac, ima IMENOVALNIK: rokfór svojo ovčjo farmo in sirarno znamenitega RODILNIK: rokfórja roqueforta. DAJALNIK: rokfórju TOŽILNIK: rokfór IZGOVOR IN OBLIKE 599 jakostni DAJALNIK: roquefortom [rókfor] in [rokfór] jakostni [rókforjem] in [rokfórjem] IPA: [ˈɾoːkfɔɾ] in [ɾɔkˈfɔːɾ] tonemski [r kforjem] in [rokf rjem] in roquefortem tonemski TOŽILNIK: roqueforte [r kfor] in [rokf r] jakostni [rókforje] in [rokfórje] IPA: [ɾóːkf ɾ] in [ɾɔkf ːɾ] tonemski [r kforje] in [rokf rje] MESTNIK: pri roquefortih VZOREC jakostni [pri rókforjih] in [pri rokfórjih] ednina tonemski [pri r kforjih] in [pri rokf rjih] IMENOVALNIK: roquefort ORODNIK: z roqueforti jakostni [rókfor] in [rokfór] jakostni [z rókforji] in [z rokfórji] tonemski [r kfor] in [rokf r] tonemski [z r kforji] in [z rokf rji] RODILNIK: roqueforta jakostni [rókforja] in [rokfórja] IZVOR tonemski [r kforja] in [rokf rja] prevzeto iz frc. roquefort, po francoskem kraju DAJALNIK: roquefortu Roquefort-sur-Soulzon jakostni [rókforju] in [rokfórju] tonemski [r kforju] in [rokf rju] rottweiler rottweilerja; glej rótvajler samostalnik TOŽILNIK: roquefort moškega spola [rótvajler] jakostni [rókfor] in [rokfór] POMEN tonemski [r kfor] in [rokf r] večji, močnejši pes črne barve s simetričnimi MESTNIK: pri roquefortu rdeče rjavimi lisami in kratko dlako jakostni [pri rókforju] in [pri rokfórju] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski [pri r kforju] in [pri rokf rju] ▪ Dobro vzgojen in treniran rottweiler je nenevaren ORODNIK: z roquefortom za okolico, v kateri živi. jakostni [z rókforjem] in [z rokfórjem] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tonemski [z r kforjem] in [z rokf rjem] in z ▪ Pri nas se marsikdo odloči za nakup rottweilerja roquefortem zaradi tega, ker je pasma še vedno dokaj modna. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: roqueforta ▪ Med najbolj učljive pasme uvrščajo nemške ovčarje, jakostni [rókforja] in [rokfórja] rottweilerje, dobermane in škotske ovčarje. tonemski [r kforja] in [rokf rja] RODILNIK: roquefortov IZGOVOR IN OBLIKE jakostni [rókforje ] in [rokfórje ] jakostni tonemski [r kforje ] in [rokf rje ] in roquefortev [rótvajler] DAJALNIK: roquefortoma IPA: [ˈɾoːtʋajlɛɾ] jakostni [rókforjema] in [rokfórjema] tonemski tonemski [r kforjema] in [rokf rjema] in [r tvajler] roquefortema IPA: [ɾóːtʋàjlɛɾ] TOŽILNIK: roqueforta jakostni [rókforja] in [rokfórja] VZOREC tonemski [r kforja] in [rokf rja] ednina MESTNIK: pri roquefortih IMENOVALNIK: rottweiler jakostni [pri rókforjih] in [pri rokfórjih] jakostni [rótvajler] tonemski [pri r kforjih] in [pri rokf rjih] tonemski [r tvajler] ORODNIK: z roquefortoma RODILNIK: rottweilerja jakostni [z rókforjema] in [z rokfórjema] jakostni [rótvajlerja] tonemski [z r kforjema] in [z rokf rjema] in z tonemski [r tvajlerja] roquefortema DAJALNIK: rottweilerju množina jakostni [rótvajlerju] IMENOVALNIK: roqueforti tonemski [r tvajlerju] jakostni [rókforji] in [rokfórji] TOŽILNIK: rottweilerja tonemski [r kforji] in [rokf rji] jakostni [rótvajlerja] RODILNIK: roquefortov tonemski [r tvajlerja] jakostni [rókforje ] in [rokfórje ] MESTNIK: pri rottweilerju tonemski [r kforje ] in [rokf rje ] in roquefortev jakostni [pri rótvajlerju] 600 tonemski [pri r tvajlerju] ▪ Veliko energije namenja svojemu mlademu psu ORODNIK: z rottweilerjem rotvajlerju. jakostni [z rótvajlerjem] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tonemski [z r tvajlerjem] ▪ Šele doma je videl, da ga rotvajler ni samo malo dvojina šavsnil, temveč prav grdo ugriznil. IMENOVALNIK: rottweilerja ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostni [rótvajlerja] ▪ Pred hišo, zavito v čudovito zelenje, sta naju tonemski [r tvajlerja] pričakala mož mrkega pogleda in orjaški rotvajler. RODILNIK: rottweilerjev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostni [rótvajlerje ] ▪ Lastnik rotvajlerja pravi, da je pes šolan in ni tonemski [r tvajlerje ] napadalen. DAJALNIK: rottweilerjema ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jakostni [rótvajlerjema] ▪ Približal se jima je in z dovoljenjem lastnice tonemski [r tvajlerjema] rotvajlerja pobožal. TOŽILNIK: rottweilerja jakostni [rótvajlerja] IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [r tvajlerja] jakostni MESTNIK: pri rottweilerjih [rótvajler] jakostni [pri rótvajlerjih] IPA: [ˈɾoːtʋailɛɾ] tonemski [pri r tvajlerjih] tonemski ORODNIK: z rottweilerjema [r tvajler] jakostni [z rótvajlerjema] IPA: [ɾóːtʋàilɛɾ] tonemski [z r tvajlerjema] množina VZOREC IMENOVALNIK: rottweilerji jakostno jakostni [rótvajlerji] ednina tonemski [r tvajlerji] IMENOVALNIK: rótvajler RODILNIK: rottweilerjev RODILNIK: rótvajlerja jakostni [rótvajlerje ] DAJALNIK: rótvajlerju tonemski [r tvajlerje ] TOŽILNIK: rótvajlerja DAJALNIK: rottweilerjem MESTNIK: pri rótvajlerju jakostni [rótvajlerjem] ORODNIK: z rótvajlerjem tonemski [r tvajlerjem] dvojina TOŽILNIK: rottweilerje IMENOVALNIK: rótvajlerja jakostni [rótvajlerje] RODILNIK: rótvajlerjev tonemski [r tvajlerje] DAJALNIK: rótvajlerjema MESTNIK: pri rottweilerjih TOŽILNIK: rótvajlerja jakostni [pri rótvajlerjih] MESTNIK: pri rótvajlerjih tonemski [pri r tvajlerjih] ORODNIK: z rótvajlerjema ORODNIK: z rottweilerji množina jakostni [z rótvajlerji] IMENOVALNIK: rótvajlerji tonemski [z r tvajlerji] RODILNIK: rótvajlerjev DAJALNIK: rótvajlerjem IZVOR TOŽILNIK: rótvajlerje prevzeto iz nem. Rottweiler, po nemškem mestu MESTNIK: pri rótvajlerjih Rottweil ORODNIK: z rótvajlerji tonemsko rótvajler ednina rótvajlerja; tudi rottweiler samostalnik moškega IMENOVALNIK: r tvajler spola [rótvajler] RODILNIK: r tvajlerja POMEN DAJALNIK: večji, močnejši pes črne barve s simetričnimi r tvajlerju TOŽILNIK: r tvajlerja rdeče rjavimi lisami in kratko dlako MESTNIK: pri r tvajlerju ⏵ sam. beseda + sam. beseda ORODNIK: z r tvajlerjem pasma rotvajler | pes rotvajler dvojina ▪ Iskala sem svojega takrat dva meseca starega psa IMENOVALNIK: r tvajlerja pasme rotvajler. 601 RODILNIK: r tvajlerjev RODILNIK: rótvajlerk DAJALNIK: r tvajlerjema DAJALNIK: rótvajlerkam TOŽILNIK: r tvajlerja TOŽILNIK: rótvajlerke MESTNIK: pri r tvajlerjih MESTNIK: pri rótvajlerkah ORODNIK: z r tvajlerjema ORODNIK: z rótvajlerkami množina tonemsko IMENOVALNIK: r tvajlerji ednina RODILNIK: r tvajlerjev IMENOVALNIK: r tvajlerka DAJALNIK: r tvajlerjem RODILNIK: r tvajlerke TOŽILNIK: r tvajlerje DAJALNIK: r tvajlerki MESTNIK: pri r tvajlerjih TOŽILNIK: r tvajlerko ORODNIK: z r tvajlerji MESTNIK: pri r tvajlerki ORODNIK: z r tvajlerko BESEDOTVORJE dvojina feminativ: rótvajlerka IMENOVALNIK: r tvajlerki RODILNIK: r tvajlerk IZVOR DAJALNIK: r tvajlerkama ↑rottweiler TOŽILNIK: r tvajlerki MESTNIK: pri r tvajlerkah rótvajlerka rótvajlerke samostalnik ženskega spola ORODNIK: z r tvajlerkama množina [rótvajlerka] POMEN IMENOVALNIK: r tvajlerke samica večjega, močnejšega psa črne barve s RODILNIK: r tvajlerk simetričnimi rdeče rjavimi lisami in kratko dlako DAJALNIK: r tvajlerkam ▪ Psa so podarili družini, ki je že imela samičko TOŽILNIK: r tvajlerke rotvajlerko, zanj pa so se zanimali prav zaradi legla in MESTNIK: pri r tvajlerkah ne zaradi preprodaje. ORODNIK: z r tvajlerkami ▪ Rotvajlerka je skočila iz odprte ograde in začela besno lajati na sprehajalca. I ZVOR ↑rotvajler IZGOVOR IN OBLIKE jakostni sabljastozóbi sabljastozóba sabljastozóbo pridevnik [rótvajlerka] [sabljastozóbi] IPA: [ˈɾoːtʋailɛɾka] tonemski IZGOVOR IN OBLIKE [r tvajlerka] jakostni IPA: [ɾóːtʋàilɛɾka] [sabljastozóbi] IPA: [sabljastɔˈzoːbi] VZOREC tonemski jakostno [sabljastoz bi] in [sabljastoz bi] ednina IPA: [sabljastɔzòːbí] in [sabljastɔzóːbì] IMENOVALNIK: rótvajlerka RODILNIK: rótvajlerke VZOREC DAJALNIK: rótvajlerki jakostno TOŽILNIK: rótvajlerko OSNOVNIK MESTNIK: pri rótvajlerki moški spol ORODNIK: z rótvajlerko ednina dvojina IMENOVALNIK: sabljastozóbi IMENOVALNIK: rótvajlerki RODILNIK: sabljastozóbega RODILNIK: rótvajlerk DAJALNIK: sabljastozóbemu DAJALNIK: rótvajlerkama TOŽILNIK: sabljastozóbi TOŽILNIK: rótvajlerki živo sabljastozóbega MESTNIK: pri rótvajlerkah MESTNIK: pri sabljastozóbem ORODNIK: z rótvajlerkama ORODNIK: s sabljastozóbim množina dvojina IMENOVALNIK: rótvajlerke IMENOVALNIK: sabljastozóba 602 RODILNIK: sabljastozóbih tonemsko DAJALNIK: sabljastozóbima OSNOVNIK TOŽILNIK: sabljastozóba moški spol MESTNIK: pri sabljastozóbih ednina ORODNIK: s sabljastozóbima IMENOVALNIK: sabljastoz bi množina RODILNIK: sabljastoz bega IMENOVALNIK: sabljastozóbi DAJALNIK: sabljastoz bemu RODILNIK: sabljastozóbih TOŽILNIK: sabljastoz bi DAJALNIK: sabljastozóbim živo sabljastoz bega TOŽILNIK: sabljastozóbe MESTNIK: pri sabljastoz bem MESTNIK: pri sabljastozóbih ORODNIK: s sabljastoz bim ORODNIK: s sabljastozóbimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: sabljastoz ba ednina RODILNIK: sabljastoz bih IMENOVALNIK: sabljastozóba DAJALNIK: sabljastoz bima RODILNIK: sabljastozóbe TOŽILNIK: sabljastoz ba DAJALNIK: sabljastozóbi MESTNIK: pri sabljastoz bih TOŽILNIK: sabljastozóbo ORODNIK: s sabljastoz bima MESTNIK: pri sabljastozóbi množina ORODNIK: s sabljastozóbo IMENOVALNIK: sabljastoz bi dvojina RODILNIK: sabljastoz bih IMENOVALNIK: sabljastozóbi DAJALNIK: sabljastoz bim RODILNIK: sabljastozóbih TOŽILNIK: sabljastoz be DAJALNIK: sabljastozóbima MESTNIK: pri sabljastoz bih TOŽILNIK: sabljastozóbi ORODNIK: s sabljastoz bimi MESTNIK: pri sabljastozóbih ženski spol ORODNIK: s sabljastozóbima ednina množina IMENOVALNIK: sabljastoz ba IMENOVALNIK: sabljastozóbe RODILNIK: sabljastoz be RODILNIK: sabljastozóbih DAJALNIK: sabljastoz bi DAJALNIK: sabljastozóbim TOŽILNIK: sabljastoz bo TOŽILNIK: sabljastozóbe MESTNIK: pri sabljastoz bi MESTNIK: pri sabljastozóbih ORODNIK: s sabljastoz bo ORODNIK: s sabljastozóbimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: sabljastoz bi ednina RODILNIK: sabljastoz bih IMENOVALNIK: sabljastozóbo DAJALNIK: sabljastoz bima RODILNIK: sabljastozóbega TOŽILNIK: sabljastoz bi DAJALNIK: sabljastozóbemu MESTNIK: pri sabljastoz bih TOŽILNIK: sabljastozóbo ORODNIK: s sabljastoz bima MESTNIK: pri sabljastozóbem množina ORODNIK: s sabljastozóbim IMENOVALNIK: sabljastoz be dvojina RODILNIK: sabljastoz bih IMENOVALNIK: sabljastozóbi DAJALNIK: sabljastoz bim RODILNIK: sabljastozóbih TOŽILNIK: sabljastoz be DAJALNIK: sabljastozóbima MESTNIK: pri sabljastoz bih TOŽILNIK: sabljastozóbi ORODNIK: s sabljastoz bimi MESTNIK: pri sabljastozóbih srednji spol ORODNIK: s sabljastozóbima ednina množina IMENOVALNIK: sabljastoz bo IMENOVALNIK: sabljastozóba RODILNIK: sabljastoz bega RODILNIK: sabljastozóbih DAJALNIK: sabljastoz bemu DAJALNIK: sabljastozóbim TOŽILNIK: sabljastoz bo TOŽILNIK: sabljastozóba MESTNIK: pri sabljastoz bem MESTNIK: pri sabljastozóbih ORODNIK: s sabljastoz bim ORODNIK: s sabljastozóbimi dvojina 603 IMENOVALNIK: sabljastoz bi RODILNIK: sabljastoz bih RODILNIK: sabljastoz bih DAJALNIK: sabljastoz bim DAJALNIK: sabljastoz bima TOŽILNIK: sabljastoz be TOŽILNIK: sabljastoz bi MESTNIK: pri sabljastoz bih MESTNIK: pri sabljastoz bih ORODNIK: s sabljastoz bimi ORODNIK: s sabljastoz bima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: sabljastoz ba IMENOVALNIK: sabljastoz bo RODILNIK: sabljastoz bih RODILNIK: sabljastoz bega DAJALNIK: sabljastoz bim DAJALNIK: sabljastoz bemu TOŽILNIK: sabljastoz ba TOŽILNIK: sabljastoz bo MESTNIK: pri sabljastoz bih MESTNIK: pri sabljastoz bem ORODNIK: s sabljastoz bimi ORODNIK: s sabljastoz bim in (tonemska dvojnica) dvojina tonemsko IMENOVALNIK: sabljastoz bi OSNOVNIK RODILNIK: sabljastoz bih moški spol DAJALNIK: sabljastoz bima ednina TOŽILNIK: sabljastoz bi IMENOVALNIK: sabljastoz bi MESTNIK: pri sabljastoz bih RODILNIK: sabljastoz bega ORODNIK: s sabljastoz bima DAJALNIK: sabljastoz bemu množina TOŽILNIK: sabljastoz bi IMENOVALNIK: sabljastoz ba živo sabljastoz bega RODILNIK: sabljastoz bih MESTNIK: pri sabljastoz bem DAJALNIK: sabljastoz bim ORODNIK: s sabljastoz bim TOŽILNIK: sabljastoz ba dvojina MESTNIK: pri sabljastoz bih IMENOVALNIK: sabljastoz ba ORODNIK: s sabljastoz bimi RODILNIK: sabljastoz bih DAJALNIK: sabljastoz bima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: sabljastoz ba MESTNIK: pri sabljastoz bih sabljastozoba mačka ORODNIK: s sabljastoz bima iz zoologije velika izumrla mačka z dolgimi, navadno množina sabljasto zakrivljenimi podočniki; primerjaj lat. IMENOVALNIK: sabljastoz bi Machairodontinae RODILNIK: sabljastoz bih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: sabljastoz bim ▪ Odkrili so večje število kosti hominidov, katerih TOŽILNIK: sabljastoz be brazgotine kažejo sledove sabljastozobih mačk. MESTNIK: pri sabljastoz bih ▪▪▪ ORODNIK: s sabljastoz bimi ▪ Meni, da sabljastozobe mačke niso napadale vratu ženski spol žrtve, kot to počne lev, ampak so z njenega trebuha ednina odtrgale velik kos mesa. IMENOVALNIK: sabljastoz ba RODILNIK: sabljastoz be sabljastozobi tiger DAJALNIK: sabljastoz bi iz zoologije rod izumrlih velikih mačk z dolgimi, TOŽILNIK: sabljastoz bo navadno sabljasto zakrivljenimi podočniki; primerjaj MESTNIK: pri sabljastoz bi lat. Smilodon ORODNIK: s sabljastoz bo ▪ Avstralski raziskovalci so s pomočjo fosilnih ostankov dvojina sabljastozobega tigra modelirali čeljust živali, težke IMENOVALNIK: sabljastoz bi okoli 230 kg. RODILNIK: sabljastoz bih DAJALNIK: sabljastoz bima IZVOR TOŽILNIK: sabljastoz bi iz sabljast zob MESTNIK: pri sabljastoz bih ORODNIK: s sabljastoz bima sámohranílec sámohranílca samostalnik moškega spola množina [sámohraníləc sámohraní ca] in [sámohraníləc IMENOVALNIK: sabljastoz be sámohranílca] 604 POMEN RODILNIK: sámohranílcev 1. kdor v enostarševski družini preživlja, vzgaja DAJALNIK: sámohranílcema otroka TOŽILNIK: sámohranílca ⏵ sam. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri sámohranílcih starši samohranilci ORODNIK: s sámohranílcema ▪ Povečalo se je število staršev samohranilcev. množina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: sámohranílci samohranilec z n otroki RODILNIK: sámohranílcev ▪ Države Beneluksa so radodarne s pomočmi DAJALNIK: sámohranílcem družinam ali staršem samohranilcem z majhnimi TOŽILNIK: sámohranílce otroki, ki so deležni tudi različnih finančnih MESTNIK: pri sámohranílcih ugodnosti. ORODNIK: s sámohranílci ⏵ vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku tonemsko postati samohranilec ednina ▪ Če je roditelj postal samohranilec zaradi ločitve ali IMENOVALNIK: sȃmohranȋlec vdovstva, bo to vneslo v družinsko dinamiko RODILNIK: sȃmohranȋlca nenadno spremembo. DAJALNIK: sȃmohranȋlcu 1.1. moški, ki v enostarševski družini preživlja, TOŽILNIK: sȃmohranȋlca vzgaja otroka MESTNIK: pri sȃmohranȋlcu ⏵ sam. beseda + sam. beseda ORODNIK: s sȃmohranȋlcem oče, očka samohranilec dvojina ▪ Očetje samohranilci so pri nas večinoma vdovci, IMENOVALNIK: sȃmohranȋlca saj mame zelo redko zapustijo otroke. RODILNIK: sȃmohranȋlcev ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: sȃmohranȋlcema samohranilec z n otroki TOŽILNIK: sȃmohranȋlca ▪ Je vdovec, samohranilec s tremi otroki. MESTNIK: pri sȃmohranȋlcih ⏵ priredna zveza ORODNIK: s sȃmohranȋlcema samohranilci in samohranilke množina ▪ Od 1. januarja so na boljšem tudi otroci IMENOVALNIK: sȃmohranȋlci samohranilk in samohranilcev, saj so upravičeni do RODILNIK: sȃmohranȋlcev 10 odstotkov višjega otroškega dodatka kot otroci, DAJALNIK: sȃmohranȋlcem ki živijo v družini z obema staršema. TOŽILNIK: sȃmohranȋlce MESTNIK: pri sȃmohranȋlcih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s sȃmohranȋlci jakostni [sámohraníləc sámohraní ca] in [sámohraníləc BESEDOTVORJE sámohranílca] feminativ: sámohranílka IPA: [ˈsaːmɔxɾaˈniːləts ˈsaːmɔxɾaˈniːutsa] in [ˈsaːmɔxɾaˈniːləts ˈsaːmɔxɾaˈniːltsa] IZVOR tonemski ↑sam + ↑hranilec [sȃmohranȋləc sȃmohranȋ ca] in [sȃmohranȋləc sȃmohranȋlca] sámohranílka sámohranílke samostalnik ženskega spola IPA: [sáːm xɾaníːl ts sáːm xɾaníːutsà] in [sámohraní ka] in [sámohranílka] [sáːm xɾaníːl ts sáːm xɾaníːltsà] POMEN V ženska, ki v enostarševski družini preživlja, ZOREC jakostno vzgaja otroka ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda mama, mamica, mati samohranilka IMENOVALNIK: sámohranílec ▪ Nedavno se je ločila in zdaj živi kot mati RODILNIK: sámohranílca samohranilka. DAJALNIK: sámohranílcu ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: sámohranílca samohranilka z n otroki | samohranilka s KAKŠNIM MESTNIK: pri sámohranílcu otrokom, KAKŠNIM sinom ORODNIK: s sámohranílcem ▪ Težko shajam, saj sem samohranilka s tremi dvojina otroki. IMENOVALNIK: sámohranílca 605 ▪ Sem mati samohranilka s šoloobveznim otrokom in MESTNIK: pri sámohranílkah že več kot deset let ločena. ORODNIK: s sámohranílkami ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko mlada, n-letna samohranilka ednina ▪ Mlada samohranilka ima za sabo težko življenjsko IMENOVALNIK: sȃmohranȋlka zgodbo, saj je rodila deklico, ki ima okvaro RODILNIK: sȃmohranȋlke možganov in sluha. DAJALNIK: sȃmohranȋlki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: sȃmohranȋlko otrok samohranilke | status samohranilke MESTNIK: pri sȃmohranȋlki ▪ Opazil je, da so se otroci samohranilk nanj bolj ORODNIK: s sȃmohranȋlko navezali in da ga bolj potrebujejo. dvojina ▪ Popolnoma nerazumljivo je, da s preživnino IMENOVALNIK: sȃmohranȋlki spodbijajo status samohranilke oziroma RODILNIK: sȃmohranȋlk samohranilca. DAJALNIK: sȃmohranȋlkama ⏵ vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku TOŽILNIK: sȃmohranȋlki biti samohranilka | ostati, postati samohranilka MESTNIK: pri sȃmohranȋlkah ▪ Daljše obdobje sem bila samohranilka, ki je živela ORODNIK: s sȃmohranȋlkama za otroke. množina ▪ Nedolgo tega ji je umrl mož in ostala je IMENOVALNIK: sȃmohranȋlke samohranilka s sinom. RODILNIK: sȃmohranȋlk ▪ Samohranilka sem postala, ko je imela hči dve DAJALNIK: leti. sȃmohranȋlkam TOŽILNIK: sȃmohranȋlke ⏵ priredna zveza MESTNIK: samohranilke in samohranilci pri sȃmohranȋlkah ORODNIK: ▪ Veliko je samohranilk in samohranilcev, ki imajo le s sȃmohranȋlkami po enega otroka. IZVOR I ↑sam + ↑hranilka ZGOVOR IN OBLIKE jakostni [sámohraní ka] in [sámohranílka] sámohranílstvo sámohranílstva samostalnik srednjega IPA: [ˈsaːmɔxɾaˈniːuka] in [ˈsaːmɔxɾaˈniːlka] spola [sámohraní stvo] in [sámohranílstvo] tonemski POMEN [sȃmohranȋ ka] in [sȃmohranȋlka] preživljanje, vzgoja otroka v enostarševski IPA: [sáːm xɾaníːukà] in [sáːm xɾaníːlkà] družini ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku VZOREC ▪ Porast samohranilstva je tesno povezan tako s jakostno porastom pogostosti razvez kot s porastom rojstev ednina zunaj zakonske zveze. IMENOVALNIK: sámohranílka ▪▪▪ RODILNIK: sámohranílke ▪ Socialne delavke so mu v najtežjih trenutkih stale ob DAJALNIK: sámohranílki strani in mu pomagale od prvega dne TOŽILNIK: sámohranílko samohranilstva. MESTNIK: pri sámohranílki ORODNIK: s sámohranílko IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: sámohranílki [sámohraní stvo] in [sámohranílstvo] RODILNIK: sámohranílk IPA: [ˈsaːmɔxɾaˈniːustʋɔ] in [ˈsaːmɔxɾaˈniːlstʋɔ] DAJALNIK: sámohranílkama tonemski TOŽILNIK: sámohranílki [sȃmohranȋ stvo] in [sȃmohranȋlstvo] MESTNIK: pri sámohranílkah IPA: [sáːm xɾaníːustʋ ] in [sáːm xɾaníːlstʋ ] ORODNIK: s sámohranílkama množina VZOREC IMENOVALNIK: sámohranílke jakostno RODILNIK: sámohranílk ednina DAJALNIK: sámohranílkam IMENOVALNIK: sámohranílstvo TOŽILNIK: sámohranílke RODILNIK: sámohranílstva DAJALNIK: sámohranílstvu 606 TOŽILNIK: sámohranílstvo ▪ Iz siporeksa je sam naredil prijazno kuhinjsko MESTNIK: pri sámohranílstvu pohištvo s pariško modrimi ploščicami. ORODNIK: s sámohranílstvom ▪▪▪ dvojina ▪ Utrujene noge obiskovalcev si lahko ob občudovanju IMENOVALNIK: sámohranílstvi vrta odpočijejo na preprosti klopci, ki je na siporeks RODILNIK: sámohranílstev pritrjena s specialnim lepilom. DAJALNIK: sámohranílstvoma TOŽILNIK: sámohranílstvi IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri sámohranílstvih jakostni ORODNIK: s sámohranílstvoma [siporéks] množina IPA: [sipɔˈɾeːks] IMENOVALNIK: sámohranílstva tonemski RODILNIK: sámohranílstev [sipor ks] DAJALNIK: sámohranílstvom IPA: [sipɔɾéːks] TOŽILNIK: sámohranílstva MESTNIK: pri sámohranílstvih VZOREC ORODNIK: s sámohranílstvi jakostno tonemsko ednina ednina IMENOVALNIK: siporéks IMENOVALNIK: sȃmohranȋlstvo RODILNIK: siporéksa RODILNIK: sȃmohranȋlstva DAJALNIK: siporéksu DAJALNIK: sȃmohranȋlstvu TOŽILNIK: siporéks TOŽILNIK: sȃmohranȋlstvo MESTNIK: pri siporéksu MESTNIK: pri sȃmohranȋlstvu ORODNIK: s siporéksom ORODNIK: s sȃmohranȋlstvom dvojina dvojina IMENOVALNIK: siporéksa IMENOVALNIK: sȃmohranȋlstvi RODILNIK: siporéksov RODILNIK: sȃmohranȋlstev DAJALNIK: siporéksoma DAJALNIK: sȃmohranȋlstvoma TOŽILNIK: siporéksa TOŽILNIK: sȃmohranȋlstvi MESTNIK: pri siporéksih MESTNIK: pri sȃmohranȋlstvih ORODNIK: s siporéksoma ORODNIK: s sȃmohranȋlstvoma množina množina IMENOVALNIK: siporéksi IMENOVALNIK: sȃmohranȋlstva RODILNIK: siporéksov RODILNIK: sȃmohranȋlstev DAJALNIK: siporéksom DAJALNIK: sȃmohranȋlstvom TOŽILNIK: siporékse TOŽILNIK: sȃmohranȋlstva MESTNIK: pri siporéksih MESTNIK: pri sȃmohranȋlstvih ORODNIK: s siporéksi ORODNIK: s sȃmohranȋlstvi tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: sipor ks ↑samohranilec RODILNIK: sipor ksa DAJALNIK: sipor ksu siporéks TOŽILNIK: sipor ks siporéksa samostalnik moškega spola [siporéks] P MESTNIK: pri sipor ksu OMEN lahek, porozen gradbeni material, ki se zaradi ORODNIK: s sipor ksom dvojina trdnosti in dobre toplotne izolacije uporablja za IMENOVALNIK: sipor ksa nosilne ali obložne gradbene elemente; SIN.: iz RODILNIK: sipor ksov gradbeništva porobeton DAJALNIK: sipor ksoma ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: sipor ksa stena iz siporeksa MESTNIK: pri sipor ksih ▪ Ekipa mojstrov je porušila odvečno steno iz ORODNIK: s sipor ksoma siporeksa, ki ločuje novo dnevno sobo in obstoječi množina snemalni studio. IMENOVALNIK: sipor ksi ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: sipor ksov 607 DAJALNIK: sipor ksom MESTNIK: pri sírkih TOŽILNIK: sipor kse ORODNIK: s sírki MESTNIK: pri sipor ksih tonemsko ORODNIK: s sipor ksi ednina IMENOVALNIK: sírek IZVOR RODILNIK: sírka po imenu izdelka Siporex švedske tovarne Yxhult, DAJALNIK: sírku iz ↑si(likatni) + ↑pora TOŽILNIK: sírek MESTNIK: pri sírku sírek1 sírka samostalnik moškega spola [sírək] ORODNIK: s sírkom P dvojina OMEN 1. koruzi podobna kulturna rastlina s IMENOVALNIK: sírka podolgovatimi povoščenimi listi in lati z veliko RODILNIK: sírkov tudi sȋrkov semeni DAJALNIK: ; sírkoma primerjaj lat. Sorghum saccharatum; SIN.: iz TOŽILNIK: sírka agronomije krmni sirek MESTNIK: pri sírkih tudi pri sȋrkih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: ▪ Sirek sejejo večinoma zato, da razširijo kolobar, s sírkoma množina uporabljajo pa ga predvsem za silažo. IMENOVALNIK: ▪▪▪ sírki ▪ Sredi 18. stoletja so zaradi suš mnogi prenehali s RODILNIK: sírkov tudi sȋrkov pridelovanjem koruze in so se raje povrnili na DAJALNIK: sírkom tradicionalni sirek. TOŽILNIK: sírke 2. MESTNIK: pri sírkih tudi pri sȋrkih narečno zahodno koruza ORODNIK: ▪ Organizatorji so poskrbeli tudi za obiskovalce, ki so s sírki tudi s sȋrki se pomerili v »buženju sirka« (v ličkanju koruze). STALNE ZVEZE I ZGOVOR IN OBLIKE divji sirek jakostni iz botanike višja trava z dolgimi ozkimi listi in [sírək] rjavkastimi klaski v latih; primerjaj lat. Sorghum IPA: [ˈsiːɾək] halepense tonemski ⏵ priredna zveza [sírək] divji sirek in pirnica IPA: [sìːɾ k] ▪ Med večletne problematične travnate plevele, ki se razmnožujejo s semenom in podzemnimi VZOREC koreninami, sodijo plazeča pirnica in divji sirek. jakostno ▪▪▪ ednina ▪ Divji sirek se v našem okolju zelo hitro širi, tako na IMENOVALNIK: sírek obdelovalnih površinah kot na drugih naravnih RODILNIK: sírka rastiščih. DAJALNIK: sírku ▪ Zatiranje divjega sirka ni preprosto oziroma po TOŽILNIK: sírek enem ukrepu uspeh še ni zagotovljen. MESTNIK: pri sírku ORODNIK: s sírkom krmni sirek dvojina iz agronomije koruzi podobna kulturna rastlina s IMENOVALNIK: sírka podolgovatimi povoščenimi listi in lati z veliko RODILNIK: sírkov semeni; primerjaj lat. Sorghum saccharatum; SIN.: sirek1 DAJALNIK: sírkoma ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: sírka krmni sirek in sudanska trava MESTNIK: pri sírkih ▪ Sušo najbolje prenašata sudanska trava in krmni ORODNIK: s sírkoma sirek. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: sírki ▪ Na posevkih krmnega sirka je možna tudi paša. RODILNIK: sírkov DAJALNIK: sírkom IZVOR TOŽILNIK: sírke prevzeto iz srlat. syricum, iz Syricus ‛sirijski’ 608 RODILNIK: sȋrekov sírek2 síreka samostalnik moškega spola [sírek] DAJALNIK: sȋrekoma POMEN TOŽILNIK: sȋreka MESTNIK: pri sȋrekih navadno v množini, iz gastronomije sušena skuta s papriko, kumino, soljo, poprom v obliki manjšega stožca ORODNIK: s sȋrekoma rdečkaste barve, zlasti za ribanje množina IMENOVALNIK: sȋreki ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Po okolici je znana predvsem po odličnih suhih RODILNIK: sȋrekov sirekih in svojih sirnih namazih. DAJALNIK: sȋrekom ▪▪▪ TOŽILNIK: sȋreke ▪ Včasih so bili sireki tako trdi, da so jih za uporabo MESTNIK: pri sȋrekih lahko le ribali. ORODNIK: s sȋreki ▪ K vinu se priležejo tudi posušeni začinjeni skutni stožci ali sireki. IZVOR ↑sir IZGOVOR IN OBLIKE jakostni sírkov sírkova sírkovo pridevnik [sírko sírkova [sírek] sírkovo] IPA: [ˈsiːɾɛk] POMEN tonemski 1. ki je del sirka, tj. rastline [sȋrek] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [síːɾ k] ▪ Kmetijske zadruge bodo odkupovale tudi sirkovo seme. VZOREC ▪ Nekaj sirkovega latja ali semena izvozimo v tujino. jakostno 1.1. ki je narejen iz sirka, tj. rastline ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: sírek sirkova krtača | sirkova metla RODILNIK: síreka ▪ V deželi ob Muri se je ponekod še ohranilo DAJALNIK: síreku izdelovanje sirkovih metel. TOŽILNIK: sírek ▪ S trdo sirkovo krtačo očistite površine, ki bi jih MESTNIK: pri síreku žica lahko poškodovala. ORODNIK: s sírekom 2. narečno zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: síreka ▪ Iz sirkove moke se kuha kaša. RODILNIK: sírekov ▪ Sirkov kruh ni bil dober. DAJALNIK: sírekoma TOŽILNIK: síreka IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri sírekih jakostni ORODNIK: s sírekoma [sírko sírkova sírkovo] množina IPA: [ˈsiːɾkɔu ˈsiːɾkɔʋa ˈsiːɾkɔʋɔ] IMENOVALNIK: síreki tonemski RODILNIK: sírekov [sírko sírkova sírkovo] DAJALNIK: sírekom IPA: [sìːɾk u sìːɾk ʋa sìːɾk ʋɔ] TOŽILNIK: síreke MESTNIK: pri sírekih VZOREC ORODNIK: s síreki jakostno tonemsko OSNOVNIK ednina moški spol IMENOVALNIK: sȋrek ednina RODILNIK: sȋreka IMENOVALNIK: sírkov DAJALNIK: sȋreku RODILNIK: sírkovega TOŽILNIK: sȋrek DAJALNIK: sírkovemu MESTNIK: pri sȋreku TOŽILNIK: sírkov ORODNIK: s sȋrekom živo sírkovega dvojina MESTNIK: pri sírkovem IMENOVALNIK: sȋreka 609 ORODNIK: s sírkovim TOŽILNIK: sírkova dvojina MESTNIK: pri sírkovih IMENOVALNIK: sírkova ORODNIK: s sírkovimi RODILNIK: sírkovih tonemsko DAJALNIK: sírkovima OSNOVNIK TOŽILNIK: sírkova moški spol MESTNIK: pri sírkovih ednina ORODNIK: s sírkovima IMENOVALNIK: sírkov množina RODILNIK: sírkovega IMENOVALNIK: sírkovi DAJALNIK: sírkovemu RODILNIK: sírkovih TOŽILNIK: sírkov DAJALNIK: sírkovim živo sírkovega TOŽILNIK: sírkove MESTNIK: pri sírkovem MESTNIK: pri sírkovih ORODNIK: s sírkovim ORODNIK: s sírkovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: sírkova ednina RODILNIK: sírkovih IMENOVALNIK: sírkova DAJALNIK: sírkovima RODILNIK: sírkove TOŽILNIK: sírkova DAJALNIK: sírkovi MESTNIK: pri sírkovih TOŽILNIK: sírkovo ORODNIK: s sírkovima MESTNIK: pri sírkovi množina ORODNIK: s sírkovo IMENOVALNIK: sírkovi dvojina RODILNIK: sírkovih IMENOVALNIK: sírkovi DAJALNIK: sírkovim RODILNIK: sírkovih TOŽILNIK: sírkove DAJALNIK: sírkovima MESTNIK: pri sírkovih TOŽILNIK: sírkovi ORODNIK: s sírkovimi MESTNIK: pri sírkovih ženski spol ORODNIK: s sírkovima ednina množina IMENOVALNIK: sírkova IMENOVALNIK: sírkove RODILNIK: sírkove RODILNIK: sírkovih DAJALNIK: sírkovi DAJALNIK: sírkovim TOŽILNIK: sírkovo TOŽILNIK: sírkove MESTNIK: pri sírkovi MESTNIK: pri sírkovih ORODNIK: s sírkovo ORODNIK: s sírkovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: sírkovi ednina RODILNIK: sírkovih IMENOVALNIK: sírkovo DAJALNIK: sírkovima RODILNIK: sírkovega TOŽILNIK: sírkovi DAJALNIK: sírkovemu MESTNIK: pri sírkovih TOŽILNIK: sírkovo ORODNIK: s sírkovima MESTNIK: pri sírkovem množina ORODNIK: s sírkovim IMENOVALNIK: sírkove dvojina RODILNIK: sírkovih IMENOVALNIK: sírkovi DAJALNIK: sírkovim RODILNIK: sírkovih TOŽILNIK: sírkove DAJALNIK: sírkovima MESTNIK: pri sírkovih TOŽILNIK: sírkovi ORODNIK: s sírkovimi MESTNIK: pri sírkovih srednji spol ORODNIK: s sírkovima ednina množina IMENOVALNIK: sírkovo IMENOVALNIK: sírkova RODILNIK: sírkovega RODILNIK: sírkovih DAJALNIK: sírkovemu DAJALNIK: sírkovim TOŽILNIK: sírkovo 610 MESTNIK: pri sírkovem beljakovine iz sirotke | napitek iz sirotke | prašek iz ORODNIK: s sírkovim sirotke | skuta iz sirotke dvojina ▪ Priporočam beljakovinski napitek iz sirotke in soje, IMENOVALNIK: sírkovi torej kombinacijo živalskih in rastlinskih beljakovin. RODILNIK: sírkovih ▪ Skuta iz sirotke vsebuje veliko beljakovin DAJALNIK: sírkovima (albuminov) in zelo malo maščob. TOŽILNIK: sírkovi ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri sírkovih sirotka v prahu ORODNIK: s sírkovima ▪ Sirotko v prahu lahko kupite v trgovinah s športno množina prehrano. IMENOVALNIK: sírkova ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku RODILNIK: sírkovih ▪ Žitne kosmiče čez noč namočimo v sirotki. DAJALNIK: sírkovim ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: sírkova sirotka iz KATEREGA mleka MESTNIK: pri sírkovih ▪ Največji izkoristek imamo pri sirotki iz ovčjega ORODNIK: s sírkovimi mleka. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IZVOR ▪ Postenje s sirotko je primerno predvsem za ljudi z ↑sirek motnjami v presnovi in za tiste, ki imajo težave s črevesjem. sírotka ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka] ▪ S sirotko je zdravil širok spekter težav v prebavnih POMEN organih, na sluznici in koži. tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri ⏵ priredna zveza izdelavi sira, skute sirotka in mleko ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Skuto lahko delamo iz mleka ali sirotke. fermentirana sirotka | kisla, sladka sirotka | koncentrirana sirotka | sveža sirotka IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Kisava je mlečnokislinsko fermentirana sirotka, ki jakostni ima dobrodejen učinek na prebavila. [sírotka] ▪ Koncentrirano sirotko v tujini uporabljajo v IPA: [ˈsiːɾɔtka] prehrambni industriji in pri izdelovanju živinske tonemski krme. [sírotka] ▪ Sveža sirotka se pokvari, če jo dalj časa pustimo odprto na sobni temperaturi. IPA: [sìːɾ tka] ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v VZOREC rodilniku jakostno n l, n ml sirotke ednina ▪ Pol banane zdrobimo z vilicami in zmešamo s 150 IMENOVALNIK: ml sirotke. sírotka RODILNIK: sírotke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: kozarec sirotke sírotki TOŽILNIK: ▪ Redno uživanje sirotke v kombinaciji z gibanjem sírotko povzroči zmanjšanje odvečnih maščobnih zalog. MESTNIK: pri sírotki ORODNIK: s sírotko ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina sirotka vsebuje KAJ ▪ Sirotka vsebuje veliko hranilnih snovi, ki jih je IMENOVALNIK: sírotki škoda zavreči. RODILNIK: sírotk ▪ Po postopku sirjenja ostane sirotka, ki je DAJALNIK: sírotkama najkakovostnejši del mleka. TOŽILNIK: sírotki MESTNIK: pri sírotkah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku piti sirotko ORODNIK: s sírotkama ▪ Sirotko pijemo po kozarcih in skupno količino množina razporedimo skozi dan. IMENOVALNIK: sírotke ▪ Če bomo namesto vode uporabili sirotko, bo kruh RODILNIK: sírotk okusnejši in bolj trajen. DAJALNIK: sírotkam ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: sírotke 611 MESTNIK: pri sírotkah [slatkórnica] ORODNIK: s sírotkami IPA: [slatˈkoːɾnitsa] tonemsko tonemski ednina [slatk rnica] IMENOVALNIK: sírotka IPA: [slatkóːɾnìtsa] RODILNIK: sírotke DAJALNIK: sírotki VZOREC TOŽILNIK: sírotko jakostno MESTNIK: pri sírotki ednina ORODNIK: s sȋrotko IMENOVALNIK: sladkórnica dvojina RODILNIK: sladkórnice IMENOVALNIK: sírotki DAJALNIK: sladkórnici RODILNIK: sȋrotk TOŽILNIK: sladkórnico DAJALNIK: sírotkama MESTNIK: pri sladkórnici TOŽILNIK: sírotki ORODNIK: s sladkórnico MESTNIK: pri sírotkah dvojina ORODNIK: s sírotkama IMENOVALNIK: sladkórnici množina RODILNIK: sladkórnic IMENOVALNIK: sírotke DAJALNIK: sladkórnicama RODILNIK: sȋrotk TOŽILNIK: sladkórnici DAJALNIK: sírotkam MESTNIK: pri sladkórnicah TOŽILNIK: sírotke ORODNIK: s sladkórnicama MESTNIK: pri sírotkah množina ORODNIK: s sírotkami IMENOVALNIK: sladkórnice RODILNIK: sladkórnic STALNE ZVEZE DAJALNIK: sladkórnicam TOŽILNIK: sladkórnice sekundarna sirotka MESTNIK: pri sladkórnicah iz sirarstva zelenkasto rumena tekočina, ki ostane pri ORODNIK: s sladkórnicami izdelavi albuminske skute tonemsko ▪ Mlečnokislinska fermentirana sekundarna sirotka ednina vsebuje mlečno kislino in zelo veliko živih IMENOVALNIK: sladk rnica mikroorganizmov. RODILNIK: sladk rnice ▪ Ko izstopi skuta in jo poberejo iz kotla, vedro sveže DAJALNIK: sladk rnici sekundarne sirotke prilijejo h kisavi v posodi. TOŽILNIK: sladk rnico ▪ S sekundarno sirotko pri nas še vedno krmimo tudi MESTNIK: pri sladk rnici prašiče. ORODNIK: s sladk rnico dvojina IZVOR IMENOVALNIK: sladk rnici = hrv. sȉrutka < pslov. * syrǫtъka, glej ↑siriti RODILNIK: sladk rnic DAJALNIK: sladk rnicama sladkórnica sladkórnice samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: sladk rnici [slatkórnica] MESTNIK: pri sladk rnicah POMEN ORODNIK: s sladk rnicama manjša posoda, v kateri se streže sladkor množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: sladk rnice ▪ Vzela sem žlico in mu podala sladkornico. RODILNIK: sladk rnic ▪▪▪ DAJALNIK: sladk rnicam ▪ V lonček mu je nalila čaj in mu ga ponudila skupaj z TOŽILNIK: sladk rnice vrčkom mleka in sladkornico. MESTNIK: pri sladk rnicah ▪ Pohitela je iz pisarne in se čez eno minuto vrnila s ORODNIK: s sladk rnicami pladnjem, na katerem so stale tri skodelice, sladkornica in vrč s kadečim se čajem. IZVOR ↑sladkor IZGOVOR IN OBLIKE jakostni slínček slínčka samostalnik moškega spola [slínčək] 612 POMEN IMENOVALNIK: slȋnčka 1. pripomoček iz blaga, gume, ki se dojenčku RODILNIK: slȋnčkov namesti okrog vratu za zaščito oblačil pri DAJALNIK: slȋnčkoma hranjenju, slinjenju TOŽILNIK: slȋnčka ▪ Slinček prestreže vse – od sline do pasiranega MESTNIK: pri slȋnčkih korenčka. ORODNIK: s slȋnčkoma ▪ Otroka sta požrešno vlekla iz stekleničk, da se jima množina je bela pena cedila po bradah in slinčkih na tla. IMENOVALNIK: slȋnčki ▪ Koliko pleničk, pajackov in slinčkov pravzaprav RODILNIK: slȋnčkov potrebuje novorojenček? DAJALNIK: slȋnčkom 1.1. kar spominja na ta pripomoček TOŽILNIK: slȋnčke ▪ Ko dajete zdravilo majhnim otrokom, uporabite MESTNIK: pri slȋnčkih slinček, ki ga naredite iz kuhinjske krpe. ORODNIK: s slȋnčki ▪ Mladička je bila puhasta in enakomerno siva, samo pod vratom je imela droben, svetel slinček. IZVOR iz * slinec, iz ↑slina IZGOVOR IN OBLIKE jakostni smetíšnica smetíšnice samostalnik ženskega spola [slínčək] [smetíšnica] IPA: [ˈsliːntʃək] POMEN tonemski priprava, na katero se pri pometanju, čiščenju [slȋnčək] dajejo smeti, prah, pepel IPA: [slíːntʃ k] ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku pomesti na smetišnico VZOREC ▪ Trdne snovi zberemo z majhno lopatico ali pa jih z jakostno metlico pazljivo pometemo na smetišnico tako, da ednina se ne dviga prah. IMENOVALNIK: slínček ⏵ priredna zveza RODILNIK: slínčka smetišnica in metla, smetišnica in metlica DAJALNIK: slínčku ▪ Odšla sem v stanovanje, vzela metlo in smetišnico TOŽILNIK: slínček ter vse skupaj počistila. MESTNIK: pri slínčku ORODNIK: s slínčkom IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: slínčka [smetíšnica] RODILNIK: slínčkov IPA: [smɛˈtiːʃnitsa] DAJALNIK: slínčkoma tonemski TOŽILNIK: slínčka [smetȋšnica] MESTNIK: pri slínčkih IPA: [smɛtíːʃnìtsa] ORODNIK: s slínčkoma množina VZOREC IMENOVALNIK: slínčki jakostno RODILNIK: slínčkov ednina DAJALNIK: slínčkom IMENOVALNIK: smetíšnica TOŽILNIK: slínčke RODILNIK: smetíšnice MESTNIK: pri slínčkih DAJALNIK: smetíšnici ORODNIK: s slínčki TOŽILNIK: smetíšnico tonemsko MESTNIK: pri smetíšnici ednina ORODNIK: s smetíšnico IMENOVALNIK: slȋnček dvojina RODILNIK: slȋnčka IMENOVALNIK: smetíšnici DAJALNIK: slȋnčku RODILNIK: smetíšnic TOŽILNIK: slȋnček DAJALNIK: smetíšnicama MESTNIK: pri slȋnčku TOŽILNIK: smetíšnici ORODNIK: s slȋnčkom MESTNIK: pri smetíšnicah dvojina ORODNIK: s smetíšnicama 613 množina IMENOVALNIK: smetíšnice IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: smetíšnic jakostni DAJALNIK: smetíšnicam [sombrêro] TOŽILNIK: smetíšnice IPA: [sɔmˈbɾɛːɾɔ] MESTNIK: pri smetíšnicah tonemski ORODNIK: s smetíšnicami [sombrȇro] tonemsko IPA: [sɔmbɾ ːɾ ] ednina IMENOVALNIK: smetȋšnica VZOREC RODILNIK: smetȋšnice jakostno DAJALNIK: smetȋšnici ednina TOŽILNIK: smetȋšnico IMENOVALNIK: sombrêro MESTNIK: pri smetȋšnici RODILNIK: sombrêra ORODNIK: s smetȋšnico DAJALNIK: sombrêru dvojina TOŽILNIK: sombrêro IMENOVALNIK: smetȋšnici MESTNIK: pri sombrêru RODILNIK: smetȋšnic ORODNIK: s sombrêrom DAJALNIK: smetȋšnicama dvojina TOŽILNIK: smetȋšnici IMENOVALNIK: sombrêra MESTNIK: pri smetȋšnicah RODILNIK: sombrêrov ORODNIK: s smetȋšnicama DAJALNIK: sombrêroma množina TOŽILNIK: sombrêra IMENOVALNIK: smetȋšnice MESTNIK: pri sombrêrih RODILNIK: smetȋšnic ORODNIK: s sombrêroma DAJALNIK: smetȋšnicam množina TOŽILNIK: smetȋšnice IMENOVALNIK: sombrêri MESTNIK: pri smetȋšnicah RODILNIK: sombrêrov ORODNIK: s smetȋšnicami DAJALNIK: sombrêrom TOŽILNIK: sombrêre IZVOR MESTNIK: pri sombrêrih < smetiščnica, iz ↑smetišče ORODNIK: s sombrêri tonemsko sombrêro sombrêra samostalnik moškega spola ednina IMENOVALNIK: [sombrêro] sombrȇro POMEN RODILNIK: sombrȇra velik, navadno slamnat klobuk z zelo širokim DAJALNIK: sombrȇru navzgor zavihanim robom in stožčastim srednjim TOŽILNIK: sombrȇro delom, po izvoru iz Mehike; MESTNIK: pri sombrȇru SIN.: mehiški klobuk ORODNIK: s sombrȇrom ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku dvojina sombrero na glavi ▪ Mehika je za večino ljudi sinonim za tekilo, IMENOVALNIK: sombrȇra začinjeno hrano in zabave s pisanimi sombreri na RODILNIK: sombrȇrov glavi. DAJALNIK: sombrȇroma TOŽILNIK: sombrȇra ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Z velikimi sombreri so pogumno kljubovali vročini MESTNIK: pri sombrȇrih in zabavali vse prisotne. ORODNIK: s sombrȇroma množina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Njen glas je poln čustvenega latino izraza, ki v IMENOVALNIK: sombrȇri poslušalčevi domišljiji riše klišejske podobe pisano RODILNIK: sombrȇrov oblečene skupine godcev z velikimi sombreri. DAJALNIK: sombrȇrom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: sombrȇre ▪ Na dolgi in čisti plaži lahko najamete ležalnike in MESTNIK: pri sombrȇrih senčnike v obliki sombrerov. ORODNIK: s sombrȇri ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Ste si iz Mehike prinesli kak sombrero? IZVOR 614 prevzeto (prek nem. Sombrero, angl. sombrero) iz DAJALNIK: sredobéžnim špan. sombrero iz sombra ‛senca’ TOŽILNIK: sredobéžne MESTNIK: pri sredobéžnih sredobéžni sredobéžna sredobéžno pridevnik ORODNIK: s sredobéžnimi [ ženski spol sredobéžni] P ednina OMEN 1. IMENOVALNIK: sredobéžna iz fizike ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven RODILNIK: ; sredobéžne SIN.: iz fizike DAJALNIK: sredobéžni centrifugalni TOŽILNIK: sredobéžno ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: sredobežna sila pri sredobéžni ORODNIK: ▪ Hitrost kroženja Zemlje je ravno pravšnja, da s s sredobéžno sredobežno dvojina silo izničuje gravitacijsko privlačevanje Sonca in ostaja na stalni tirnici. IMENOVALNIK: sredobéžni 2. RODILNIK: sredobéžnih ekspresivno ki je usmerjen stran od česa, kar zlasti DAJALNIK: po svoji pomembnosti učinkuje kot središče sredobéžnima ; SIN.: TOŽILNIK: sredobéžni ekspresivno centrifugalni MESTNIK: pri sredobéžnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s sredobéžnima sredobežna sila | sredobežne težnje množina ▪ Treba bo razvijati vsako občino, sicer bodo IMENOVALNIK: sredobežne sredobéžne sile premočne. RODILNIK: sredobéžnih ▪ Zamislim o Evropi dveh hitrosti kot odgovoru na sredobežne sile v skeptičnih članicah ni bila nikoli DAJALNIK: sredobéžnim naklonjena, češ da mora Evropa ostati enotna. TOŽILNIK: sredobéžne MESTNIK: pri sredobéžnih I ORODNIK: s sredobéžnimi ZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [sredobéžni] IMENOVALNIK: sredobéžno IPA: [sɾɛdɔˈbeːʒni] RODILNIK: sredobéžnega tonemski DAJALNIK: sredobéžnemu [sredob žni] TOŽILNIK: sredobéžno IPA: [sɾɛdɔbèːʒní] MESTNIK: pri sredobéžnem V ORODNIK: s sredobéžnim ZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: sredobéžni OSNOVNIK RODILNIK: sredobéžnih moški spol ednina DAJALNIK: sredobéžnima TOŽILNIK: sredobéžni IMENOVALNIK: sredobéžni MESTNIK: pri sredobéžnih RODILNIK: sredobéžnega ORODNIK: s sredobéžnima DAJALNIK: sredobéžnemu množina TOŽILNIK: sredobéžni IMENOVALNIK: sredobéžna živo sredobéžnega RODILNIK: sredobéžnih MESTNIK: pri sredobéžnem DAJALNIK: sredobéžnim ORODNIK: s sredobéžnim dvojina TOŽILNIK: sredobéžna MESTNIK: pri sredobéžnih IMENOVALNIK: sredobéžna ORODNIK: s sredobéžnimi RODILNIK: sredobéžnih tonemsko DAJALNIK: sredobéžnima OSNOVNIK TOŽILNIK: sredobéžna moški spol MESTNIK: pri sredobéžnih ednina ORODNIK: s sredobéžnima množina IMENOVALNIK: sredob žni RODILNIK: sredob žnega IMENOVALNIK: sredobéžni DAJALNIK: sredob žnemu RODILNIK: sredobéžnih TOŽILNIK: sredob žni 615 živo sredob žnega RODILNIK: sredob žnih MESTNIK: pri sredob žnem DAJALNIK: sredob žnim ORODNIK: s sredob žnim TOŽILNIK: sredob žna dvojina MESTNIK: pri sredob žnih IMENOVALNIK: sredob žna ORODNIK: s sredob žnimi RODILNIK: sredob žnih DAJALNIK: sredob žnima IZVOR TOŽILNIK: sredob žna iz sreda ‛sredina’ + tvor. od ↑bežati MESTNIK: pri sredob žnih ORODNIK: s sredob žnima sredotéžni sredotéžna sredotéžno pridevnik množina [sredotéžni] IMENOVALNIK: sredob žni POMEN RODILNIK: sredob žnih 1. iz fizike ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, DAJALNIK: sredob žnim pospeška v središče kroženja; TOŽILNIK: SIN.: iz fizike sredob žne MESTNIK: centripetalni pri sredob žnih ▪ Plimovanje je posledica sredotežne sile vrteče se ORODNIK: s sredob žnimi Zemlje in težnosti Lune, nekaj manj pa tudi Sonca. ženski spol ednina 2. ekspresivno ki je usmerjen k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče IMENOVALNIK: ; sredob žna SIN.: RODILNIK: sredob žne ekspresivno centripetalni DAJALNIK: ▪ Ob morebitni cepitvi univerze bi se najverjetneje sredob žni okrepila tudi notranja, duhovna cepitev, ki bi univerzo TOŽILNIK: sredob žno oropala pomena, ki ji ga daje njeno sredotežno MESTNIK: pri sredob žni intelektualno jedro. ORODNIK: s sredob žno dvojina ▪ Že tedaj je bil sredotežna osebnost velikega števila umetnikov – od pisateljev do pesnikov, od slikarjev do IMENOVALNIK: sredob žni glasbenikov. RODILNIK: sredob žnih DAJALNIK: sredob žnima IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: sredob žni jakostni MESTNIK: pri sredob žnih [sredotéžni] ORODNIK: s sredob žnima množina IPA: [sɾɛdɔˈteːʒni] tonemski IMENOVALNIK: sredob žne [sredot žni] RODILNIK: sredob žnih IPA: [sɾɛdɔtèːʒní] DAJALNIK: sredob žnim TOŽILNIK: sredob žne VZOREC MESTNIK: pri sredob žnih jakostno ORODNIK: s sredob žnimi OSNOVNIK srednji spol ednina moški spol ednina IMENOVALNIK: sredob žno IMENOVALNIK: sredotéžni RODILNIK: sredob žnega RODILNIK: sredotéžnega DAJALNIK: sredob žnemu DAJALNIK: sredotéžnemu TOŽILNIK: sredob žno TOŽILNIK: sredotéžni MESTNIK: pri sredob žnem živo sredotéžnega ORODNIK: s sredob žnim MESTNIK: dvojina pri sredotéžnem ORODNIK: s sredotéžnim IMENOVALNIK: sredob žni dvojina RODILNIK: sredob žnih IMENOVALNIK: sredotéžna DAJALNIK: sredob žnima RODILNIK: sredotéžnih TOŽILNIK: sredob žni DAJALNIK: sredotéžnima MESTNIK: pri sredob žnih TOŽILNIK: sredotéžna ORODNIK: s sredob žnima množina MESTNIK: pri sredotéžnih ORODNIK: s sredotéžnima IMENOVALNIK: sredob žna množina 616 IMENOVALNIK: sredotéžni DAJALNIK: sredot žnemu RODILNIK: sredotéžnih TOŽILNIK: sredot žni DAJALNIK: sredotéžnim živo sredot žnega TOŽILNIK: sredotéžne MESTNIK: pri sredot žnem MESTNIK: pri sredotéžnih ORODNIK: s sredot žnim ORODNIK: s sredotéžnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: sredot žna ednina RODILNIK: sredot žnih IMENOVALNIK: sredotéžna DAJALNIK: sredot žnima RODILNIK: sredotéžne TOŽILNIK: sredot žna DAJALNIK: sredotéžni MESTNIK: pri sredot žnih TOŽILNIK: sredotéžno ORODNIK: s sredot žnima MESTNIK: pri sredotéžni množina ORODNIK: s sredotéžno IMENOVALNIK: sredot žni dvojina RODILNIK: sredot žnih IMENOVALNIK: sredotéžni DAJALNIK: sredot žnim RODILNIK: sredotéžnih TOŽILNIK: sredot žne DAJALNIK: sredotéžnima MESTNIK: pri sredot žnih TOŽILNIK: sredotéžni ORODNIK: s sredot žnimi MESTNIK: pri sredotéžnih ženski spol ORODNIK: s sredotéžnima ednina množina IMENOVALNIK: sredot žna IMENOVALNIK: sredotéžne RODILNIK: sredot žne RODILNIK: sredotéžnih DAJALNIK: sredot žni DAJALNIK: sredotéžnim TOŽILNIK: sredot žno TOŽILNIK: sredotéžne MESTNIK: pri sredot žni MESTNIK: pri sredotéžnih ORODNIK: s sredot žno ORODNIK: s sredotéžnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: sredot žni ednina RODILNIK: sredot žnih IMENOVALNIK: sredotéžno DAJALNIK: sredot žnima RODILNIK: sredotéžnega TOŽILNIK: sredot žni DAJALNIK: sredotéžnemu MESTNIK: pri sredot žnih TOŽILNIK: sredotéžno ORODNIK: s sredot žnima MESTNIK: pri sredotéžnem množina ORODNIK: s sredotéžnim IMENOVALNIK: sredot žne dvojina RODILNIK: sredot žnih IMENOVALNIK: sredotéžni DAJALNIK: sredot žnim RODILNIK: sredotéžnih TOŽILNIK: sredot žne DAJALNIK: sredotéžnima MESTNIK: pri sredot žnih TOŽILNIK: sredotéžni ORODNIK: s sredot žnimi MESTNIK: pri sredotéžnih srednji spol ORODNIK: s sredotéžnima ednina množina IMENOVALNIK: sredot žno IMENOVALNIK: sredotéžna RODILNIK: sredot žnega RODILNIK: sredotéžnih DAJALNIK: sredot žnemu DAJALNIK: sredotéžnim TOŽILNIK: sredot žno TOŽILNIK: sredotéžna MESTNIK: pri sredot žnem MESTNIK: pri sredotéžnih ORODNIK: s sredot žnim ORODNIK: s sredotéžnimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: sredot žni OSNOVNIK RODILNIK: sredot žnih moški spol DAJALNIK: sredot žnima ednina TOŽILNIK: sredot žni IMENOVALNIK: sredot žni MESTNIK: pri sredot žnih RODILNIK: sredot žnega ORODNIK: s sredot žnima 617 množina množina IMENOVALNIK: sredot žna IMENOVALNIK: stonóge RODILNIK: sredot žnih RODILNIK: stonóg DAJALNIK: sredot žnim DAJALNIK: stonógam TOŽILNIK: sredot žna TOŽILNIK: stonóge MESTNIK: pri sredot žnih MESTNIK: pri stonógah ORODNIK: s sredot žnimi ORODNIK: s stonógami tonemsko IZVOR ednina iz sreda ‛sredina’ + tvor. od ↑teža IMENOVALNIK: ston ga RODILNIK: ston ge stonóga stonóge samostalnik ženskega spola [stọnóga] DAJALNIK: ston gi POMEN TOŽILNIK: ston go 1. podolgovata členasta žuželka z večjim MESTNIK: pri ston gi številom parnih nožic ORODNIK: ; s ston go primerjaj lat. Myriapoda dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Primanjkovalo je čiste vode, svežega zraka in IMENOVALNIK: ston gi hrane, stalno so jim delali družbo mravlje, strupene RODILNIK: ston g stonoge, pajki in komarji. DAJALNIK: ston gama ▪ Orjaška stonoga s Sejšelskega otočja, ki zraste v TOŽILNIK: ston gi dolžino skoraj 30 cm, ima več kot 600 nog. MESTNIK: pri ston gah ORODNIK: ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. s ston gama ▪ Stonoge živijo v zgornji plasti tal, skrivajo se tudi množina pod kamni in različnimi lesnimi odpadki. IMENOVALNIK: ston ge ▪▪▪ RODILNIK: ston g ▪ Ugrizi stonog, ki živijo v naših krajih, so lahko boleči, DAJALNIK: ston gam ugrizi tropskih velikih stonog so lahko za človeka TOŽILNIK: ston ge nevarni, manjše sesalce pa celo ubijejo. MESTNIK: pri ston gah 2. ORODNIK: ekspresivno dolga vrsta ljudi s ston gami ▪ Na fotografiji: zmagovita stonoga celjskih igralcev pred več kot 5000 gledalci. IZVOR iz sto nog IZGOVOR IN OBLIKE jakostni stratosfêra stratosfêre samostalnik ženskega spola [stọnóga] [stratosfêra] IPA: [stoˈnoːga] POMEN tonemski 1. iz meteorologije plast atmosfere v višini približno od [stọn ga] 10 do 50 km nad zemeljskim površjem IPA: [stonóːgà] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ozon, ozonska plast v stratosferi VZOREC ▪ Neobičajno visoke temperature v stratosferi nad jakostno Antarktiko zavirajo razpadanje ozona. ednina ▪ Naravna zaščita, ki jo predstavlja ozonska plast v IMENOVALNIK: stonóga stratosferi, se z leti tanjša, v njej nastajajo luknje. RODILNIK: stonóge ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: stonógi plast stratosfere TOŽILNIK: stonógo ▪ Kemični katalizatorji razgrajujejo ozon v višjih MESTNIK: pri stonógi plasteh stratosfere. ORODNIK: s stonógo ▪ Spodnji del stratosfere naj bi se v desetletju ohladil dvojina za približno dve stopinji. IMENOVALNIK: stonógi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: stonóg doseči stratosfero DAJALNIK: stonógama ▪ Komaj je stopil na trdna tla, že razmišlja o novem TOŽILNIK: stonógi izzivu: z jadralnim letalom doseči stratosfero. MESTNIK: pri stonógah ORODNIK: s stonógama 618 ▪ Na koncu zime, ko sonce segreje polarno ORODNIK: s stratosfȇro stratosfero, se aktivni klor sprosti in znatno poveča dvojina razkroj ozonske plasti. IMENOVALNIK: stratosfȇri ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: stratosfȇr ▪ Z ledene puščave Antarktike so v stratosfero DAJALNIK: stratosfȇrama spustili merilne balone. TOŽILNIK: stratosfȇri 2. ekspresivno območje, v katerem je stopnja česa MESTNIK: pri stratosfȇrah zelo visoka ORODNIK: s stratosfȇrama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina ▪ Moderno produciran najstniški pop je igralko in IMENOVALNIK: stratosfȇre pevko že vrgel v stratosfero popularnosti. RODILNIK: stratosfȇr ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: stratosfȇram ▪ Njegov krvni pritisk, ki je segal v stratosfero, se ni TOŽILNIK: stratosfȇre odzval na visoke odmerke predpisanih zdravil. MESTNIK: pri stratosfȇrah ▪▪▪ ORODNIK: s stratosfȇrami ▪ Višina dolgov je dosegla stratosfero, pred vrati je bil bankrot. IZVOR prevzeto prek nem. Stratosphäre, frc. stratosphère, IZGOVOR IN OBLIKE angl. stratosphere iz lat. strātum v pomenu ‛plast’ + jakostni gr. sphaĩra ‛krogla, obla’ [stratosfêra] IPA: [stɾatɔsˈfɛːɾa] surikáta surikáte samostalnik ženskega spola [surikáta] tonemski POMEN [stratosfȇra] iz zoologije manjši afriški mesojedi sesalec z vitkim IPA: [stɾatɔsf ːɾà] trupom, koničastim gobcem in daljšim repom, ki V živi v kolonijah; ZOREC primerjaj lat. Suricata suricatta jakostno ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Surikate imajo rade sonce, a živijo v velikih podzemnih brlogih; vsak član skupine ima svojo IMENOVALNIK: stratosfêra nalogo. RODILNIK: stratosfêre ▪ Surikata izvrstno vidi, in če zagleda plenilca, z DAJALNIK: stratosfêri oglašanjem posvari druge, potem pa še sama odhiti TOŽILNIK: stratosfêro na varno v brlog. MESTNIK: pri stratosfêri ORODNIK: s stratosfêro I dvojina ZGOVOR IN OBLIKE jakostni IMENOVALNIK: stratosfêri [surikáta] RODILNIK: stratosfêr IPA: [suɾiˈkaːta] DAJALNIK: stratosfêrama tonemski TOŽILNIK: stratosfêri [surikȃta] MESTNIK: pri stratosfêrah IPA: [suɾikáːtà] ORODNIK: s stratosfêrama množina VZOREC IMENOVALNIK: stratosfêre jakostno RODILNIK: stratosfêr ednina DAJALNIK: stratosfêram IMENOVALNIK: surikáta TOŽILNIK: stratosfêre RODILNIK: surikáte MESTNIK: pri stratosfêrah DAJALNIK: surikáti ORODNIK: s stratosfêrami tonemsko TOŽILNIK: surikáto MESTNIK: ednina pri surikáti ORODNIK: s surikáto IMENOVALNIK: stratosfȇra dvojina RODILNIK: stratosfȇre IMENOVALNIK: surikáti DAJALNIK: stratosfȇri RODILNIK: surikát TOŽILNIK: stratosfȇro DAJALNIK: surikátama MESTNIK: pri stratosfȇri TOŽILNIK: surikáti 619 MESTNIK: pri surikátah ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku ORODNIK: s surikátama ▪ Prihodke od posestva redno pošilja svaku. množina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: surikáte svak in sestra RODILNIK: surikát ▪ Živel je pri svoji sestri in svaku, ki sta imela štiri DAJALNIK: surikátam otroke. TOŽILNIK: surikáte ▪ Zapustil nas je dragi mož, brat, stric in svak. MESTNIK: pri surikátah ORODNIK: s surikátami IZGOVOR IN OBLIKE tonemsko jakostni ednina [svák] IMENOVALNIK: surikȃta IPA: [ˈsʋaːk] RODILNIK: surikȃte tonemski DAJALNIK: surikȃti [svák] TOŽILNIK: surikȃto IPA: [sʋàːk] MESTNIK: pri surikȃti ORODNIK: s surikȃto VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: surikȃti ednina RODILNIK: surikȃt IMENOVALNIK: svák DAJALNIK: surikȃtama RODILNIK: sváka TOŽILNIK: surikȃti DAJALNIK: sváku MESTNIK: pri surikȃtah TOŽILNIK: sváka ORODNIK: s surikȃtama MESTNIK: pri sváku množina ORODNIK: s svákom IMENOVALNIK: surikȃte dvojina RODILNIK: surikȃt IMENOVALNIK: sváka DAJALNIK: surikȃtam RODILNIK: svákov TOŽILNIK: surikȃte DAJALNIK: svákoma MESTNIK: pri surikȃtah TOŽILNIK: sváka ORODNIK: s surikȃtami MESTNIK: pri svákih ORODNIK: s svákoma IZVOR množina prevzeto (prek frc. suricate, it. suricato) iz nlat. IMENOVALNIK: sváki suricata, to pa iz nekega južnoafriškega jezika RODILNIK: svákov DAJALNIK: svákom svák sváka samostalnik moškega spola [svák] TOŽILNIK: sváke P MESTNIK: OMEN pri svákih brat (zakonskega) partnerja ali sorojenčev ORODNIK: s sváki (zakonski) partner tonemsko ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda bodoči svak IMENOVALNIK: svák ▪ Enkrat ji moram odkrito povedati, kaj si mislim o RODILNIK: sváka svojem bodočem svaku. DAJALNIK: sváku TOŽILNIK: sváka ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Vse premoženje je podedoval svak. MESTNIK: pri sváku ORODNIK: s svákom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ S tem športom sem se srečal v največji meri po dvojina zaslugi svaka, ki je odličen igralec. IMENOVALNIK: sváka RODILNIK: svákov tudi svȃkov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Ker je hudo ranil svojega svaka, so ga na DAJALNIK: svákoma okrožnem sodišču obsodili na štiri mesece pogojne TOŽILNIK: sváka kazni. MESTNIK: pri svákih tudi pri svȃkih ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: s svákoma ▪ S svakom sta se odpeljala k bratu, a ga ni bilo množina doma. IMENOVALNIK: sváki 620 RODILNIK: svákov tudi svȃkov dvojina DAJALNIK: svákom IMENOVALNIK: svákinji TOŽILNIK: sváke RODILNIK: svákinj MESTNIK: pri svákih tudi pri svȃkih DAJALNIK: svákinjama ORODNIK: s sváki tudi s svȃki TOŽILNIK: svákinji MESTNIK: pri svákinjah BESEDOTVORJE ORODNIK: s svákinjama feminativ: svákinja množina IMENOVALNIK: svákinje IZVOR RODILNIK: svákinj = hrv., srb. svȃk, star. češ. svak ‛sorodnik’ < pslov. DAJALNIK: svákinjam * svojakъ, iz ↑svoj TOŽILNIK: svákinje MESTNIK: pri svákinjah svákinja svákinje samostalnik ženskega spola [svákinja] ORODNIK: s svákinjami P tonemsko OMEN sestra (zakonskega) partnerja ali sorojenčeva ednina (zakonska) partnerica IMENOVALNIK: svákinja RODILNIK: svákinje ⏵ prid. beseda + sam. beseda bodoča svakinja DAJALNIK: svákinji ▪ Na odprtje trgovine je prišla tudi njegova bodoča TOŽILNIK: svákinjo svakinja. MESTNIK: pri svákinji ▪ Dolg vaše pokojne svakinje bodo morali plačati ORODNIK: s svȃkinjo njeni dediči. dvojina IMENOVALNIK: ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. svákinji ▪ Obleko mi je sešila moja svakinja, takrat še dekle RODILNIK: svȃkinj mojega brata. DAJALNIK: svákinjama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: svákinji ▪ Upala je, da bo zveza trajala in da bo končno MESTNIK: pri svákinjah dobila svakinjo. ORODNIK: s svákinjama ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku množina ▪ Po smrti obeh hčera in žene se je poročil s IMENOVALNIK: svákinje svakinjo. RODILNIK: svȃkinj ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: svákinjam ▪ Moj odnos s svakinjo je že nekaj časa zelo napet. TOŽILNIK: svákinje ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri svákinjah svakinja in brat, svakinja in sestra, svakinja in svak ORODNIK: s svákinjami ▪ Na večerji so bili tudi igralkini starši, njen brat in in (tonemska dvojnica) svakinja ter nečakinje. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: svȃkinja jakostni RODILNIK: svȃkinje [svákinja] DAJALNIK: svȃkinji IPA: [ˈsʋaːkinja] TOŽILNIK: svȃkinjo tonemski MESTNIK: pri svȃkinji [svákinja] in [svȃkinja] ORODNIK: s svȃkinjo dvojina IPA: [sʋàːkínja] in [sʋáːkìnja] IMENOVALNIK: svȃkinji VZOREC RODILNIK: svȃkinj jakostno DAJALNIK: svȃkinjama ednina TOŽILNIK: svȃkinji IMENOVALNIK: svákinja MESTNIK: pri svȃkinjah RODILNIK: svákinje ORODNIK: s svȃkinjama DAJALNIK: svákinji množina TOŽILNIK: svákinjo IMENOVALNIK: svȃkinje MESTNIK: pri svákinji RODILNIK: svȃkinj ORODNIK: s svákinjo DAJALNIK: svȃkinjam 621 TOŽILNIK: svȃkinje IMENOVALNIK: šȇjki MESTNIK: pri svȃkinjah RODILNIK: šȇjkov ORODNIK: s svȃkinjami DAJALNIK: šȇjkom TOŽILNIK: šȇjke IZVOR MESTNIK: pri šȇjkih ↑svak ORODNIK: s šȇjki šêjek šêjka samostalnik moškega spola [šêjək] STALNE ZVEZE I žabji šejek ZGOVOR IN OBLIKE jakostni iz botanike lokvanju podobna vodna rastlina s [ plavajočimi srčastimi listi z zarezo in velikimi šêjək] belimi cvetovi z rumenimi pestiči; IPA: [ˈʃɛːjək] primerjaj lat. tonemski Hydrocharis morsus-ranae [šȇjək] ▪ Prav tako kot lokvanj je žabji šejek rastlina stoječih in počasi tekočih voda. IPA: [ʃ ːj k] ▪ Vodno površino poraščajo lečevke, ob robu pa žabji V šejek. ZOREC jakostno ▪ Žabji šejek, tipična panonska vrsta, ima plavajoče ednina liste podobne lokvanju, le da so precej manjši. IMENOVALNIK: šêjek I RODILNIK: ZVOR šêjka DAJALNIK: sorodno s šajka ‛majhna ladja’; prvotni pomen šêjku TOŽILNIK: šêjek ‛žabji splav, čoln’ MESTNIK: pri šêjku ORODNIK: s šêjkom šílček1 šílčka samostalnik moškega spola [šílčək] dvojina POMEN IMENOVALNIK: šêjka pripomoček za šiljenje svinčnikov, barvic RODILNIK: šêjkov ⏵ priredna zveza DAJALNIK: šêjkoma šilček in radirka, šilček in svinčnik TOŽILNIK: šêjka ▪ Učenci v prvem razredu potrebujejo samo svinčnik, MESTNIK: pri šêjkih radirko in šilček. ORODNIK: s šêjkoma ▪ Na morje nikoli ne pozabi vzeti velikega bloka z množina brezčrtnimi listi ter svinčnika in šilčka. IMENOVALNIK: šêjki RODILNIK: šêjkov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: šêjkom jakostni TOŽILNIK: šêjke [šílčək] MESTNIK: pri šêjkih IPA: [ˈʃiːltʃək] ORODNIK: s šêjki tonemski tonemsko [šȋlčək] ednina IPA: [ʃíːltʃ k] IMENOVALNIK: šȇjek RODILNIK: šȇjka VZOREC DAJALNIK: šȇjku jakostno TOŽILNIK: šȇjek ednina MESTNIK: pri šȇjku IMENOVALNIK: šílček ORODNIK: s šȇjkom RODILNIK: šílčka dvojina DAJALNIK: šílčku IMENOVALNIK: šȇjka TOŽILNIK: šílček RODILNIK: šȇjkov MESTNIK: pri šílčku DAJALNIK: šȇjkoma ORODNIK: s šílčkom TOŽILNIK: šȇjka dvojina MESTNIK: pri šȇjkih IMENOVALNIK: šílčka ORODNIK: s šȇjkoma RODILNIK: šílčkov množina DAJALNIK: šílčkoma 622 TOŽILNIK: šílčka tonemski MESTNIK: pri šílčkih [šílčək] ORODNIK: s šílčkoma IPA: [ʃìːltʃ k] množina IMENOVALNIK: šílčki VZOREC RODILNIK: šílčkov jakostno DAJALNIK: šílčkom ednina TOŽILNIK: šílčke IMENOVALNIK: šílček MESTNIK: pri šílčkih RODILNIK: šílčka ORODNIK: s šílčki DAJALNIK: šílčku tonemsko TOŽILNIK: šílček ednina MESTNIK: pri šílčku IMENOVALNIK: šȋlček ORODNIK: s šílčkom RODILNIK: šȋlčka dvojina DAJALNIK: šȋlčku IMENOVALNIK: šílčka TOŽILNIK: šȋlček RODILNIK: šílčkov MESTNIK: pri šȋlčku DAJALNIK: šílčkoma ORODNIK: s šȋlčkom TOŽILNIK: šílčka dvojina MESTNIK: pri šílčkih IMENOVALNIK: šȋlčka ORODNIK: s šílčkoma RODILNIK: šȋlčkov množina DAJALNIK: šȋlčkoma IMENOVALNIK: šílčki TOŽILNIK: šȋlčka RODILNIK: šílčkov MESTNIK: pri šȋlčkih DAJALNIK: šílčkom ORODNIK: s šȋlčkoma TOŽILNIK: šílčke množina MESTNIK: pri šílčkih IMENOVALNIK: šȋlčki ORODNIK: s šílčki RODILNIK: šȋlčkov tonemsko DAJALNIK: šȋlčkom ednina TOŽILNIK: šȋlčke IMENOVALNIK: šílček MESTNIK: pri šȋlčkih RODILNIK: šílčka ORODNIK: s šȋlčki DAJALNIK: šílčku TOŽILNIK: šílček IZVOR MESTNIK: pri šílčku iz * šilec, iz ↑šiliti ORODNIK: s šílčkom dvojina šílček2 šílčka samostalnik moškega spola [šílčək] IMENOVALNIK: šílčka POMEN RODILNIK: šílčkov tudi šȋlčkov 1. manjši kozarec, v katerem se streže žgana DAJALNIK: šílčkoma pijača TOŽILNIK: šílčka MESTNIK: pri šílčkih tudi pri šȋlčkih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku šilček žganja ORODNIK: s šílčkoma množina ▪ Vsako jutro je pojedel kos slanine in zraven spil šilček žganja. IMENOVALNIK: šílčki ▪ Ob kavi si je natočil še šilček viskija in se med RODILNIK: šílčkov tudi šȋlčkov srebanjem zagledal nekam navzgor. DAJALNIK: šílčkom 1.1. žgana pijača kot vsebina takega kozarca TOŽILNIK: šílčke ▪ Pred šihtom pijejo svoje kavice s šilčki. MESTNIK: pri šílčkih tudi pri šȋlčkih ▪ Do 10. ure nismo uspeli najti koga, ki bi zvrnil ORODNIK: s šílčki tudi s šȋlčki šilček. in (tonemska dvojnica) tonemsko ednina I ZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: šȋlček jakostni RODILNIK: šȋlčka [šílčək] DAJALNIK: šȋlčku IPA: [ˈʃiːltʃək] TOŽILNIK: šȋlček 623 MESTNIK: pri šȋlčku ORODNIK: s širokonósimi ORODNIK: s šȋlčkom ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: šȋlčka IMENOVALNIK: širokonósa RODILNIK: šȋlčkov RODILNIK: širokonóse DAJALNIK: šȋlčkoma DAJALNIK: širokonósi TOŽILNIK: šȋlčka TOŽILNIK: širokonóso MESTNIK: pri šȋlčkih MESTNIK: pri širokonósi ORODNIK: s šȋlčkoma ORODNIK: s širokonóso množina dvojina IMENOVALNIK: šȋlčki IMENOVALNIK: širokonósi RODILNIK: šȋlčkov RODILNIK: širokonósih DAJALNIK: šȋlčkom DAJALNIK: širokonósima TOŽILNIK: šȋlčke TOŽILNIK: širokonósi MESTNIK: pri šȋlčkih MESTNIK: pri širokonósih ORODNIK: s šȋlčki ORODNIK: s širokonósima množina IZVOR IMENOVALNIK: širokonóse ↑šilce RODILNIK: širokonósih DAJALNIK: širokonósim širokonósi širokonósa širokonóso pridevnik TOŽILNIK: širokonóse MESTNIK: [širokonósi] pri širokonósih ORODNIK: s širokonósimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni IMENOVALNIK: [širokonósi] širokonóso RODILNIK: širokonósega IPA: [ʃiɾɔkɔˈnoːsi] DAJALNIK: tonemski širokonósemu TOŽILNIK: [širokon si] in [širokon si] širokonóso MESTNIK: pri širokonósem IPA: [ʃiɾɔkɔnòːsí] in [ʃiɾɔkɔnóːsì] ORODNIK: s širokonósim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: širokonósi RODILNIK: OSNOVNIK širokonósih DAJALNIK: moški spol širokonósima ednina TOŽILNIK: širokonósi IMENOVALNIK: MESTNIK: širokonósi pri širokonósih RODILNIK: ORODNIK: širokonósega s širokonósima množina DAJALNIK: širokonósemu TOŽILNIK: IMENOVALNIK: širokonósi širokonósa živo RODILNIK: širokonósega širokonósih MESTNIK: DAJALNIK: pri širokonósem širokonósim TOŽILNIK: ORODNIK: s širokonósim širokonósa dvojina MESTNIK: pri širokonósih IMENOVALNIK: ORODNIK: širokonósa s širokonósimi tonemsko RODILNIK: širokonósih DAJALNIK: OSNOVNIK širokonósima TOŽILNIK: moški spol širokonósa ednina MESTNIK: pri širokonósih ORODNIK: IMENOVALNIK: s širokonósima širokon si množina RODILNIK: širokon sega DAJALNIK: IMENOVALNIK: širokonósi širokon semu RODILNIK: TOŽILNIK: širokonósih širokon si živo DAJALNIK: širokonósim širokon sega TOŽILNIK: MESTNIK: širokonóse pri širokon sem MESTNIK: ORODNIK: pri širokonósih s širokon sim 624 dvojina MESTNIK: pri širokon sih IMENOVALNIK: širokon sa ORODNIK: s širokon simi RODILNIK: širokon sih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: širokon sima tonemsko TOŽILNIK: širokon sa OSNOVNIK MESTNIK: pri širokon sih moški spol ORODNIK: s širokon sima ednina množina IMENOVALNIK: širokon si IMENOVALNIK: širokon si RODILNIK: širokon sega RODILNIK: širokon sih DAJALNIK: širokon semu DAJALNIK: širokon sim TOŽILNIK: širokon si TOŽILNIK: širokon se živo širokon sega MESTNIK: pri širokon sih MESTNIK: pri širokon sem ORODNIK: s širokon simi ORODNIK: s širokon sim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: širokon sa IMENOVALNIK: širokon sa RODILNIK: širokon sih RODILNIK: širokon se DAJALNIK: širokon sima DAJALNIK: širokon si TOŽILNIK: širokon sa TOŽILNIK: širokon so MESTNIK: pri širokon sih MESTNIK: pri širokon si ORODNIK: s širokon sima ORODNIK: s širokon so množina dvojina IMENOVALNIK: širokon si IMENOVALNIK: širokon si RODILNIK: širokon sih RODILNIK: širokon sih DAJALNIK: širokon sim DAJALNIK: širokon sima TOŽILNIK: širokon se TOŽILNIK: širokon si MESTNIK: pri širokon sih MESTNIK: pri širokon sih ORODNIK: s širokon simi ORODNIK: s širokon sima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: širokon se IMENOVALNIK: širokon sa RODILNIK: širokon sih RODILNIK: širokon se DAJALNIK: širokon sim DAJALNIK: širokon si TOŽILNIK: širokon se TOŽILNIK: širokon so MESTNIK: pri širokon sih MESTNIK: pri širokon si ORODNIK: s širokon simi ORODNIK: s širokon so srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: širokon si IMENOVALNIK: širokon so RODILNIK: širokon sih RODILNIK: širokon sega DAJALNIK: širokon sima DAJALNIK: širokon semu TOŽILNIK: širokon si TOŽILNIK: širokon so MESTNIK: pri širokon sih MESTNIK: pri širokon sem ORODNIK: s širokon sima ORODNIK: s širokon sim množina dvojina IMENOVALNIK: širokon se IMENOVALNIK: širokon si RODILNIK: širokon sih RODILNIK: širokon sih DAJALNIK: širokon sim DAJALNIK: širokon sima TOŽILNIK: širokon se TOŽILNIK: širokon si MESTNIK: pri širokon sih MESTNIK: pri širokon sih ORODNIK: s širokon simi ORODNIK: s širokon sima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: širokon sa IMENOVALNIK: širokon so RODILNIK: širokon sih RODILNIK: širokon sega DAJALNIK: širokon sim DAJALNIK: širokon semu TOŽILNIK: širokon sa TOŽILNIK: širokon so 625 MESTNIK: pri širokon sem DAJALNIK: širokoúhima ORODNIK: s širokon sim TOŽILNIK: širokoúha dvojina MESTNIK: pri širokoúhih IMENOVALNIK: širokon si ORODNIK: s širokoúhima RODILNIK: širokon sih množina DAJALNIK: širokon sima IMENOVALNIK: širokoúhi TOŽILNIK: širokon si RODILNIK: širokoúhih MESTNIK: pri širokon sih DAJALNIK: širokoúhim ORODNIK: s širokon sima TOŽILNIK: širokoúhe množina MESTNIK: pri širokoúhih IMENOVALNIK: širokon sa ORODNIK: s širokoúhimi RODILNIK: širokon sih ženski spol DAJALNIK: širokon sim ednina TOŽILNIK: širokon sa IMENOVALNIK: širokoúha MESTNIK: pri širokon sih RODILNIK: širokoúhe ORODNIK: s širokon simi DAJALNIK: širokoúhi TOŽILNIK: širokoúho STALNE ZVEZE MESTNIK: pri širokoúhi ORODNIK: s širokoúho širokonosa opica dvojina iz zoologije opica s širokim nosnim pretinom, ki živi v IMENOVALNIK: širokoúhi Srednji in Južni Ameriki; primerjaj lat. Platyrrhini RODILNIK: širokoúhih ▪ Nosnici, ki sta daleč vsaka sebi, se odpirata na DAJALNIK: širokoúhima stran; po tem širokonose opice, ki živijo le v novem TOŽILNIK: širokoúhi svetu, razlikujemo od ozkonosih opic starega sveta. MESTNIK: pri širokoúhih ▪ Hranijo se podnevi, največ s sadjem, so pa manj ORODNIK: s širokoúhima aktivni od ostalih širokonosih opic. množina IMENOVALNIK: širokoúhe IZVOR RODILNIK: širokoúhih ↑širok + ↑nos DAJALNIK: širokoúhim TOŽILNIK: širokoúhe širokoúhi širokoúha širokoúho pridevnik [širokoúhi] MESTNIK: pri širokoúhih ORODNIK: s širokoúhimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni [širokoúhi] IMENOVALNIK: širokoúho RODILNIK: širokoúhega IPA: [ʃiɾɔkɔˈuːxi] tonemski DAJALNIK: širokoúhemu [širokoúhi] in [širokoȗhi] TOŽILNIK: širokoúho MESTNIK: pri širokoúhem IPA: [ʃiɾɔkɔùːxí] in [ʃiɾɔkɔúːxì] ORODNIK: s širokoúhim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: širokoúhi OSNOVNIK RODILNIK: širokoúhih moški spol DAJALNIK: širokoúhima ednina TOŽILNIK: širokoúhi IMENOVALNIK: širokoúhi MESTNIK: pri širokoúhih RODILNIK: širokoúhega ORODNIK: s širokoúhima množina DAJALNIK: širokoúhemu TOŽILNIK: širokoúhi IMENOVALNIK: širokoúha živo širokoúhega RODILNIK: širokoúhih MESTNIK: pri širokoúhem DAJALNIK: širokoúhim ORODNIK: s širokoúhim TOŽILNIK: širokoúha dvojina MESTNIK: pri širokoúhih IMENOVALNIK: širokoúha ORODNIK: s širokoúhimi tonemsko RODILNIK: širokoúhih 626 OSNOVNIK RODILNIK: širokoúhih moški spol DAJALNIK: širokoúhima ednina TOŽILNIK: širokoúhi IMENOVALNIK: širokoúhi MESTNIK: pri širokoúhih RODILNIK: širokoúhega ORODNIK: s širokoúhima DAJALNIK: širokoúhemu množina TOŽILNIK: širokoúhi IMENOVALNIK: širokoúha živo širokoúhega RODILNIK: širokoúhih MESTNIK: pri širokoúhem DAJALNIK: širokoúhim ORODNIK: s širokoúhim TOŽILNIK: širokoúha dvojina MESTNIK: pri širokoúhih IMENOVALNIK: širokoúha ORODNIK: s širokoúhimi RODILNIK: širokoúhih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: širokoúhima tonemsko TOŽILNIK: širokoúha OSNOVNIK MESTNIK: pri širokoúhih moški spol ORODNIK: s širokoúhima ednina množina IMENOVALNIK: širokoȗhi IMENOVALNIK: širokoúhi RODILNIK: širokoȗhega RODILNIK: širokoúhih DAJALNIK: širokoȗhemu DAJALNIK: širokoúhim TOŽILNIK: širokoȗhi TOŽILNIK: širokoúhe živo širokoȗhega MESTNIK: pri širokoúhih MESTNIK: pri širokoȗhem ORODNIK: s širokoúhimi ORODNIK: s širokoȗhim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: širokoȗha IMENOVALNIK: širokoúha RODILNIK: širokoȗhih RODILNIK: širokoúhe DAJALNIK: širokoȗhima DAJALNIK: širokoúhi TOŽILNIK: širokoȗha TOŽILNIK: širokoúho MESTNIK: pri širokoȗhih MESTNIK: pri širokoúhi ORODNIK: s širokoȗhima ORODNIK: s širokoúho množina dvojina IMENOVALNIK: širokoȗhi IMENOVALNIK: širokoúhi RODILNIK: širokoȗhih RODILNIK: širokoúhih DAJALNIK: širokoȗhim DAJALNIK: širokoúhima TOŽILNIK: širokoȗhe TOŽILNIK: širokoúhi MESTNIK: pri širokoȗhih MESTNIK: pri širokoúhih ORODNIK: s širokoȗhimi ORODNIK: s širokoúhima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: širokoúhe IMENOVALNIK: širokoȗha RODILNIK: širokoúhih RODILNIK: širokoȗhe DAJALNIK: širokoúhim DAJALNIK: širokoȗhi TOŽILNIK: širokoúhe TOŽILNIK: širokoȗho MESTNIK: pri širokoúhih MESTNIK: pri širokoȗhi ORODNIK: s širokoúhimi ORODNIK: s širokoȗho srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: širokoȗhi IMENOVALNIK: širokoúho RODILNIK: širokoȗhih RODILNIK: širokoúhega DAJALNIK: širokoȗhima DAJALNIK: širokoúhemu TOŽILNIK: širokoȗhi TOŽILNIK: širokoúho MESTNIK: pri širokoȗhih MESTNIK: pri širokoúhem ORODNIK: s širokoȗhima ORODNIK: s širokoúhim množina dvojina IMENOVALNIK: širokoȗhe IMENOVALNIK: širokoúhi RODILNIK: širokoȗhih 627 DAJALNIK: širokoȗhim IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: širokoȗhe jakostni MESTNIK: pri širokoȗhih [špagétarica] ORODNIK: s širokoȗhimi IPA: [ʃpaˈgeːtaɾitsa] srednji spol tonemski ednina [špag tarica] IMENOVALNIK: širokoȗho IPA: [ʃpagéːtàɾitsa] RODILNIK: širokoȗhega DAJALNIK: širokoȗhemu VZOREC TOŽILNIK: širokoȗho jakostno MESTNIK: pri širokoȗhem ednina ORODNIK: s širokoȗhim IMENOVALNIK: špagétarica dvojina RODILNIK: špagétarice IMENOVALNIK: širokoȗhi DAJALNIK: špagétarici RODILNIK: širokoȗhih TOŽILNIK: špagétarico DAJALNIK: širokoȗhima MESTNIK: pri špagétarici TOŽILNIK: širokoȗhi ORODNIK: s špagétarico MESTNIK: pri širokoȗhih dvojina ORODNIK: s širokoȗhima IMENOVALNIK: špagétarici množina RODILNIK: špagétaric IMENOVALNIK: širokoȗha DAJALNIK: špagétaricama RODILNIK: širokoȗhih TOŽILNIK: špagétarici DAJALNIK: širokoȗhim MESTNIK: pri špagétaricah TOŽILNIK: širokoȗha ORODNIK: s špagétaricama MESTNIK: pri širokoȗhih množina ORODNIK: s širokoȗhimi IMENOVALNIK: špagétarice RODILNIK: špagétaric STALNE ZVEZE DAJALNIK: špagétaricam TOŽILNIK: špagétarice širokouhi netopir MESTNIK: pri špagétaricah iz zoologije gladkonosi netopir s širokimi ušesi, ki živi ORODNIK: s špagétaricami zlasti v listnatih gozdovih; primerjaj lat. Barbastella tonemsko barbastellus ednina ▪ Zgodaj zvečer, pogosto še pred sončnim zahodom, IMENOVALNIK: špag tarica se širokouhi netopirji odpravijo na lov za žuželkami. RODILNIK: špag tarice ▪ Širokouhi netopir živi v gozdnatih predelih, povsod DAJALNIK: špag tarici po Evropi pa je redek ali celo ogrožen. TOŽILNIK: špag tarico MESTNIK: pri špag tarici IZVOR ORODNIK: s špag tarico ↑širok + ↑uho dvojina IMENOVALNIK: špag tarici špagétarica špagétarice samostalnik ženskega spola RODILNIK: špag taric DAJALNIK: [špagétarica] špag taricama POMEN TOŽILNIK: špag tarici podolgovata buča s trdo lupino rumene barve in MESTNIK: pri špag taricah vlaknastim mesom; ORODNIK: s špag taricama SIN.: buča špagetarica, špagetna množina buča ▪ Kuhana špagetarica je pravo čudo narave, saj njeno IMENOVALNIK: špag tarice meso pri strganju z vilicami samo razpada na trakove, RODILNIK: špag taric podobne špagetom. DAJALNIK: špag taricam ▪ Špagetarica je nekaj posebnega ravno zaradi TOŽILNIK: špag tarice svojega mesa, ki ima značilna, špagetom podobna MESTNIK: pri špag taricah vlakna. ORODNIK: s špag taricami ▪ Celo špagetarico z lupino vred kuhate petnajst minut v vreli vodi, hitro bo kuhana. STALNE ZVEZE 628 buča špagetarica MESTNIK: pri špagétni podolgovata buča s trdo lupino rumene barve in ORODNIK: s špagétno vlaknastim mesom; SIN.: špagetarica, špagetna buča dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: špagétni ▪ Rumena, podolgovata buča špagetarica velja za RODILNIK: špagétnih eno okusnejših buč. DAJALNIK: špagétnima ▪▪▪ TOŽILNIK: špagétni ▪ Namesto testenin uporabite bučo in iz buče MESTNIK: pri špagétnih špagetarice pripravite odlične špagete s hobotnico in ORODNIK: s špagétnima rožmarinom. množina IMENOVALNIK: špagétne IZVOR RODILNIK: špagétnih ↑špaget DAJALNIK: špagétnim TOŽILNIK: špagétne špagétni špagétna špagétno pridevnik [špagétni] MESTNIK: pri špagétnih ORODNIK: s špagétnimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol ednina jakostni [ IMENOVALNIK: špagétni] špagétno RODILNIK: špagétnega IPA: [ʃpaˈgeːtni] DAJALNIK: tonemski špagétnemu [ TOŽILNIK: špag tni] špagétno MESTNIK: pri špagétnem IPA: [ʃpagéːtnì] ORODNIK: s špagétnim V dvojina ZOREC jakostno IMENOVALNIK: špagétni OSNOVNIK RODILNIK: špagétnih DAJALNIK: moški spol špagétnima ednina TOŽILNIK: špagétni IMENOVALNIK: MESTNIK: špagétni pri špagétnih RODILNIK: ORODNIK: špagétnega s špagétnima množina DAJALNIK: špagétnemu TOŽILNIK: IMENOVALNIK: špagétni špagétna živo RODILNIK: špagétnega špagétnih MESTNIK: DAJALNIK: pri špagétnem špagétnim ORODNIK: TOŽILNIK: s špagétnim špagétna dvojina MESTNIK: pri špagétnih IMENOVALNIK: ORODNIK: špagétna s špagétnimi tonemsko RODILNIK: špagétnih DAJALNIK: OSNOVNIK špagétnima TOŽILNIK: špagétna moški spol ednina MESTNIK: pri špagétnih ORODNIK: IMENOVALNIK: s špagétnima špag tni množina RODILNIK: špag tnega IMENOVALNIK: DAJALNIK: špagétni špag tnemu RODILNIK: TOŽILNIK: špagétnih špag tni DAJALNIK: živo špagétnim špag tnega TOŽILNIK: MESTNIK: špagétne pri špag tnem MESTNIK: ORODNIK: pri špagétnih s špag tnim dvojina ORODNIK: s špagétnimi IMENOVALNIK: ženski spol špag tna ednina RODILNIK: špag tnih IMENOVALNIK: DAJALNIK: špagétna špag tnima RODILNIK: TOŽILNIK: špagétne špag tna DAJALNIK: MESTNIK: špagétni pri špag tnih TOŽILNIK: ORODNIK: špagétno s špag tnima 629 množina podolgovata buča s trdo lupino rumene barve in IMENOVALNIK: špag tni vlaknastim mesom; SIN.: buča špagetarica, špagetarica RODILNIK: špag tnih ▪ Špagetno bučo pripravite tako, da jo z iglo večkrat DAJALNIK: špag tnim prebodete in kuhate v vodi približno 40 minut, nato jo TOŽILNIK: špag tne vodoravno prerežete na pol in iz nje z vilicami MESTNIK: pri špag tnih postrgate meso, ki razpade na špagete. ORODNIK: s špag tnimi ženski spol IZVOR ednina ↑špaget IMENOVALNIK: špag tna RODILNIK: špag tne špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl] DAJALNIK: špag tni POMEN TOŽILNIK: špag tno 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali MESTNIK: pri špag tni belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; ORODNIK: s špag tno dvojina primerjaj lat. Asparagus; SIN.: beluš ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: špag tni beli, beljeni, zeleni šparglji | gojeni špargelj RODILNIK: špag tnih ▪ Zelene šparglje sadimo na razmak med 25 in 28 DAJALNIK: špag tnima cm, beljene šparglje pa navadno na razdaljo 33 cm, TOŽILNIK: špag tni torej tri rastline na tekoči meter vrste. MESTNIK: pri špag tnih ▪ Gojeni špargelj je rastlina, ki jo spomladi osujemo ORODNIK: s špag tnima in naredimo grebene ter v aprilu, maju in juniju množina režemo bele poganjke. IMENOVALNIK: špag tne ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: špag tnih KATERI del špargljev | gojenje, pridelava, pridelovanje DAJALNIK: špag tnim špargljev | nasad špargljev | poganjki špargljev TOŽILNIK: špag tne ▪ Zemljišče popolnoma zravnamo jeseni po MESTNIK: pri špag tnih odstranitvi nadzemnih delov špargljev. ORODNIK: s špag tnimi ▪ Precejšnja težava pri pridelavi špargljev je plevel srednji spol med vrstami. ednina ▪ Nasadov špargljev za prodajo in lastno rabo je po IMENOVALNIK: špag tno vsej Sloveniji vsako leto več. RODILNIK: špag tnega ▪ V Sloveniji rastejo štiri vrste šparglja: navadni, DAJALNIK: špag tnemu lasasti, obmorski in ozkolistni. TOŽILNIK: špag tno ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri špag tnem gojiti šparglje ORODNIK: s špag tnim ▪ Gojijo le zelene šparglje. Boljši so, lažje jih je dvojina pridelati in višjo ceno dosegajo. IMENOVALNIK: špag tni ▪ Kdor namerava spomladi saditi šparglje, lahko RODILNIK: špag tnih pripravlja za to predvideno zemljišče že novembra. DAJALNIK: špag tnima ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: špag tni ▪ Šparglji uspevajo v lahkih in globokih tleh, od MESTNIK: pri špag tnih koder črpajo hranila za vsako leto nov nadzemni del ORODNIK: s špag tnima rastline. množina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: špag tna šparglji ali beluši RODILNIK: špag tnih ▪ Šparglji ali beluši so bili v Evropi sprva znani DAJALNIK: špag tnim predvsem kot zdravilna rastlina, največ so jih gojili v TOŽILNIK: špag tna samostanskih vrtovih. MESTNIK: pri špag tnih 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot ORODNIK: s špag tnimi hrana, jed; SIN.: beluš ⏵ prid. beseda + sam. beseda STALNE ZVEZE beli, zeleni šparglji | kuhani šparglji | narezani šparglji | očiščeni, odcejeni šparglji | sveži šparglji špagetna buča 630 ▪ Bele šparglje pred uporabo olupimo, da ▪ Večina pozna in pripravlja šparglje z umešanimi odstranimo olesenelo povrhnjico, pri zelenih pa jajci, kuhane oziroma poparjene kot prilogo ali olupimo le spodnjo tretjino. predjed s holandskim prelivom in tudi pečene v ▪ Sveže obrane zelene šparglje nežno popečemo pečici ter obložene s sirom. na žaru, na katerega pokapamo malce olivnega ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku olja. ▪ Na krožnik najprej naložite šparglje v omaki in ▪ Kuhane šparglje lahko zabelimo z oljčnim oljem nanje oradine fileje ter postrezite s pire ali z različnimi polivkami in omakami. krompirjem. ▪ Dozoreli šparglji merijo v dolžino od 15 do 20 ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku cm. ▪ Rulado narežemo in postrežemo s šparglji ter z ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dušenim ali kuhanim rižem. dnevi, sezona špargljev | pobiranje špargljev | ⏵ sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + vršički špargljev prid. beseda v imenovalniku ▪ Pobiranje špargljev se praviloma začne šele v ▪ Špargelj je zelo okusen in zdrav, najbolje pa je, tretjem letu po sajenju nasada. da ga pojemo še svežega oziroma isti dan, kot ga ▪ Jed postrežemo z surovimi vršički špargljev in odrežemo. naribanim sirom. ▪ Pri pripravi špargljev običajno ne uporabljamo IZGOVOR IN OBLIKE močnih začimb, s katerimi bi prekrili njihovo jakostni značilno aromo. [špárgəl] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [ˈʃpaːɾgəl] dodati šparglje | kuhati, skuhati šparglje | nabirati tonemski šparglje | očistiti, oprati šparglje [špárgəl] ▪ Mesni omaki dodamo šparglje, prilijemo IPA: [ʃpàːɾg l] smetano, prevremo in odstavimo. ▪ Šparglje skuhamo v vodi, ki smo ji dodali limonin VZOREC sok in kristalni sladkor. jakostno ▪ Pridni nabiralci so že ves teden nabirali šparglje ednina po bližnjih hribih in dolinah. IMENOVALNIK: špárgelj ▪ Bele šparglje očistimo in olupimo ter jim tako kot RODILNIK: špárglja zelenim odstranimo olesenele dele. DAJALNIK: špárglju ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v TOŽILNIK: špárgelj rodilniku MESTNIK: n pri špárglju g špargljev | n kilogramov špargljev ORODNIK: s špárgljem ▪ V 100 g špargljev je le 20 kalorij, nič maščob in dvojina več kot 90 odstotkov vode. IMENOVALNIK: ▪ Šparglje postavimo pokonci v visoko in ozko špárglja posodo. Za kilogram špargljev potrebujemo liter RODILNIK: špárgljev vode. DAJALNIK: špárgljema TOŽILNIK: špárglja ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku jedi s šparglji MESTNIK: | rižota s šparglji pri špárgljih ▪ Na poročni gostiji so postregli tri jedi s šparglji. ORODNIK: s špárgljema množina ▪ Ko smo jih obiskali, je bila na jedilniku rižota z zelenimi šparglji in svežimi jagodami. IMENOVALNIK: špárglji ▪ Pripravila je izvrstne zapečene rezance s šparglji RODILNIK: špárgljev in pršutom. DAJALNIK: špárgljem TOŽILNIK: ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku špárglje jedi iz špargljev MESTNIK: pri špárgljih ▪ K jedem iz špargljev postrezite suha, rahlo trpka ORODNIK: s špárglji bela vina. tonemsko ▪ Različne omake iz špargljev ponudimo skupaj s ednina testeninami, rižem, kuhanimi cmoki. IMENOVALNIK: špárgelj ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: špárglja šparglji vsebujejo KAJ DAJALNIK: špárglju ▪ Zeleni in vijolični šparglji menda vsebujejo več TOŽILNIK: špárgelj rudnin, vitaminov in drugih bioaktivnih sestavin. MESTNIK: pri špárglju ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: s špárgljem 631 dvojina 1. ki je v zvezi s špargljem, tj. rastlino; SIN.: IMENOVALNIK: špárglja belušni RODILNIK: špárgljev tudi špȃrgljev ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: špárgljema špargljev nasad TOŽILNIK: špárglja ▪ Glede na trajno naravo špargljevega nasada je MESTNIK: pri špárgljih tudi pri špȃrgljih smiselno, da zemljišče za nasad dobro pripravimo. ORODNIK: s špárgljema ▪ Med obiskovalci špargljevega dne so bili množina strokovnjaki, tisti, ki bi se pridelave radi šele lotili, in IMENOVALNIK: špárglji občani, ki jih šparglji bolj zanimajo kot zdrava in vse RODILNIK: špárgljev tudi špȃrgljev dostopnejša zelenjava. DAJALNIK: špárgljem 1.1. ki je del šparglja, tj. rastline; SIN.: belušev TOŽILNIK: špárglje ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri špárgljih tudi pri špȃrgljih špargljevi vršički ORODNIK: s špárglji tudi s špȃrglji ▪ Beljakove skledice napolnimo z nadevom iz rumenjakov in okrasimo s prerezanimi špargljevimi STALNE ZVEZE vršički. ▪ Na testo polagamo špargljeve poganjke, ki se divji špargelj med seboj ne smejo dotikati. 1. grmičasta rastlina s tanjšimi, pokončnimi 2. ki je iz špargljev ali vsebuje šparglje, tj. zelenimi poganjki; primerjaj lat. Asparagus acutifolius; poganjke; SIN.: belušev, belušni SIN.: divji beluš, iz botanike ostrolistni beluš ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Čeprav divji šparglji rastejo marsikje, velja špargljeva jed | špargljeva juha | špargljeva omaka | upoštevati, da moramo rastlinam za normalno rast špargljeva omleta | špargljeva rižota vsakič pustiti vsaj en cel poganjek. ▪ Spregovorili so o zdravilnih učinkih šparglja ter 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot ponudili degustacijo različnih špargljevih jedi. hrana, jed ▪ Pripravili so razstavno stojnico vseh jedi in tudi ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku posamezne stojnice, kjer so gostom ponujali jedi iz divjih špargljev špargljeve dobrote. ▪ Gospodinje so vse dopoldne pripravljale ▪ Med stalnim mešanjem z metlico prilivamo vročo raznovrstne jedi iz divjih špargljev. špargljevo osnovo in smetano. ▪ Izjemna je bila morska žaba (fileji) v omaki iz divjih špargljev in pasirane rdeče paprike. IZGOVOR IN OBLIKE ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostni ▪ V dneh okoli velike noči se začne tudi sezona [špárglje špárgljeva špárgljevo] nabiranja divjih špargljev. IPA: [ˈʃpaːɾgljɛu ˈʃpaːɾgljɛʋa ˈʃpaːɾgljɛʋɔ] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tonemski ▪ Odločil se je za morskega romba v omaki z [špárglje špárgljeva špárgljevo] divjimi šparglji in francoskim konjakom. IPA: [ʃpàːɾglj u ʃpàːɾglj ʋa ʃpàːɾglj ʋɔ] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Pot je dostopna v vseh letnih časih in v VZOREC pomladnih dneh lahko ob njej nabirate tudi divje jakostno šparglje. OSNOVNIK ▪▪▪ moški spol ▪ Divji špargelj, ki ga najdemo v naravi, ima nizko ednina energetsko vrednost in vsebuje precej vlaknin. IMENOVALNIK: špárgljev ▪ Italija se je že pred leti odločila, da bo zavarovala RODILNIK: špárgljevega svoje gozdove, in je količino nabranih divjih DAJALNIK: špárgljevemu špargljev omejila na kilogram dnevno. TOŽILNIK: špárgljev živo špárgljevega IZVOR MESTNIK: pri špárgljevem prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. ORODNIK: s špárgljevim asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ dvojina IMENOVALNIK: špárgljeva špárgljev špárgljeva špárgljevo pridevnik [špárglje RODILNIK: špárgljevih špárgljeva špárgljevo] DAJALNIK: špárgljevima POMEN TOŽILNIK: špárgljeva 632 MESTNIK: pri špárgljevih ednina ORODNIK: s špárgljevima IMENOVALNIK: špárgljev množina RODILNIK: špárgljevega IMENOVALNIK: špárgljevi DAJALNIK: špárgljevemu RODILNIK: špárgljevih TOŽILNIK: špárgljev DAJALNIK: špárgljevim živo špárgljevega TOŽILNIK: špárgljeve MESTNIK: pri špárgljevem MESTNIK: pri špárgljevih ORODNIK: s špárgljevim ORODNIK: s špárgljevimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: špárgljeva ednina RODILNIK: špárgljevih IMENOVALNIK: špárgljeva DAJALNIK: špárgljevima RODILNIK: špárgljeve TOŽILNIK: špárgljeva DAJALNIK: špárgljevi MESTNIK: pri špárgljevih TOŽILNIK: špárgljevo ORODNIK: s špárgljevima MESTNIK: pri špárgljevi množina ORODNIK: s špárgljevo IMENOVALNIK: špárgljevi dvojina RODILNIK: špárgljevih IMENOVALNIK: špárgljevi DAJALNIK: špárgljevim RODILNIK: špárgljevih TOŽILNIK: špárgljeve DAJALNIK: špárgljevima MESTNIK: pri špárgljevih TOŽILNIK: špárgljevi ORODNIK: s špárgljevimi MESTNIK: pri špárgljevih ženski spol ORODNIK: s špárgljevima ednina množina IMENOVALNIK: špárgljeva IMENOVALNIK: špárgljeve RODILNIK: špárgljeve RODILNIK: špárgljevih DAJALNIK: špárgljevi DAJALNIK: špárgljevim TOŽILNIK: špárgljevo TOŽILNIK: špárgljeve MESTNIK: pri špárgljevi MESTNIK: pri špárgljevih ORODNIK: s špárgljevo ORODNIK: s špárgljevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: špárgljevi ednina RODILNIK: špárgljevih IMENOVALNIK: špárgljevo DAJALNIK: špárgljevima RODILNIK: špárgljevega TOŽILNIK: špárgljevi DAJALNIK: špárgljevemu MESTNIK: pri špárgljevih TOŽILNIK: špárgljevo ORODNIK: s špárgljevima MESTNIK: pri špárgljevem množina ORODNIK: s špárgljevim IMENOVALNIK: špárgljeve dvojina RODILNIK: špárgljevih IMENOVALNIK: špárgljevi DAJALNIK: špárgljevim RODILNIK: špárgljevih TOŽILNIK: špárgljeve DAJALNIK: špárgljevima MESTNIK: pri špárgljevih TOŽILNIK: špárgljevi ORODNIK: s špárgljevimi MESTNIK: pri špárgljevih srednji spol ORODNIK: s špárgljevima ednina množina IMENOVALNIK: špárgljevo IMENOVALNIK: špárgljeva RODILNIK: špárgljevega RODILNIK: špárgljevih DAJALNIK: špárgljevemu DAJALNIK: špárgljevim TOŽILNIK: špárgljevo TOŽILNIK: špárgljeva MESTNIK: pri špárgljevem MESTNIK: pri špárgljevih ORODNIK: s špárgljevim ORODNIK: s špárgljevimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: špárgljevi OSNOVNIK RODILNIK: špárgljevih moški spol DAJALNIK: špárgljevima 633 TOŽILNIK: špárgljevi VZOREC MESTNIK: pri špárgljevih jakostno ORODNIK: s špárgljevima ednina množina IMENOVALNIK: špičák IMENOVALNIK: špárgljeva RODILNIK: špičáka RODILNIK: špárgljevih DAJALNIK: špičáku DAJALNIK: špárgljevim TOŽILNIK: špičák TOŽILNIK: špárgljeva MESTNIK: pri špičáku MESTNIK: pri špárgljevih ORODNIK: s špičákom ORODNIK: s špárgljevimi dvojina IMENOVALNIK: špičáka IZVOR RODILNIK: špičákov ↑špargelj DAJALNIK: špičákoma TOŽILNIK: špičáka špičák špičáka samostalnik moškega spola [špičák] MESTNIK: pri špičákih P ORODNIK: OMEN s špičákoma 1. množina navadno v množini, knjižno pogovorno čevelj z izrazito konico IMENOVALNIK: špičáki RODILNIK: špičákov ⏵ prid. beseda + sam. beseda črni špičaki DAJALNIK: špičákom ▪ Gledam v tla in nenadoma se predme postavijo TOŽILNIK: špičáke črni špičaki. MESTNIK: pri špičákih ORODNIK: s špičáki ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tonemsko špičaki z visoko peto ednina ▪ Sredi tedna v pivnici ne vidijo pogosto svetlolaske v špičakih z visoko peto. IMENOVALNIK: špičák RODILNIK: špičáka ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku nositi špičake DAJALNIK: špičáku ▪ Že dvajset let imam žulje na prstih nog. Težave TOŽILNIK: špičák imam, odkar sem pri 25 letih nosila špičake. MESTNIK: pri špičáku ▪▪▪ ORODNIK: s špičákom ▪ Nismo ga mogli spregledati, kajti oblečen je bil v dvojina snežno belo srajco in modne kavbojke, obut pa je bil IMENOVALNIK: špičáka v špičake snežno bele barve. RODILNIK: špičákov tudi špičȃkov 2. DAJALNIK: špičákoma navadno v množini ročno izdelan betonski strešnik z ostrimi robovi, ki spominja na strešnik iz skrila TOŽILNIK: špičáka MESTNIK: pri špičákih tudi pri špičȃkih ⏵ prid. beseda + sam. beseda cementni špičak ORODNIK: s špičákoma ▪ Dvokapna streha je prekrita s cementnimi špičaki. množina ▪ Še vedno najdemo objekte, pokrite s starimi IMENOVALNIK: špičáki betonskimi špičaki, na katerih se poznajo leta in so RODILNIK: špičákov tudi špičȃkov potrebni zamenjave. DAJALNIK: špičákom 3. TOŽILNIK: špičáke ekspresivno gora s strmimi pobočji in koničastim vrhom MESTNIK: pri špičákih tudi pri špičȃkih ▪ Kot iz kakšne pravljice se tamkaj do višav vzpenjajo ORODNIK: s špičáki tudi s špičȃki s snegom prekriti špičaki. ▪ Zadnji v dolgi verigi vzpetin je znani špičak Svinjak. IZVOR ↑špica I ZGOVOR IN OBLIKE jakostni tamburín tamburína samostalnik moškega spola [špičák] [tamburín] IPA: [ʃpiˈtʃaːk] POMEN tonemski bobnu podobno glasbilo z eno opno ali brez nje [špičák] in z ozkim, navadno valjastim obodom, v IPA: [ʃpitʃàːk] katerega je vpetih več parov kovinskih ploščic 634 ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: tamburȋna igrati na tamburin MESTNIK: pri tamburȋnih ▪ Ko je bila še majhna, je rada plesala in igrala na ORODNIK: s tamburȋnoma tamburin. množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: tamburȋni igrati tamburin RODILNIK: tamburȋnov ▪ Nastopala sta kot spremljevalna glasbenika in DAJALNIK: tamburȋnom igrala tamburin in konge. TOŽILNIK: tamburȋne ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri tamburȋnih tamburin in boben ORODNIK: s tamburȋni ▪ Ženska, odeta v bogato, s cekini okrašeno opravo, pleše bosa ob zvoku bobnov in tamburina. IZVOR prevzeto prek nem. Tamburin iz frc. tambourin, iz IZGOVOR IN OBLIKE tambour, kar je prevzeto iz perz. tabīr jakostni [tamburín] tapír tapírja samostalnik moškega spola [tapír] IPA: [tambuˈɾiːn] POMEN tonemski iz zoologije večji rastlinojedi sesalec s krajšim rilcem, [tamburȋn] ki živi v pragozdovih Srednje in Južne Amerike IPA: [tambuɾíːn] ter jugovzhodne Azije; primerjaj lat. Tapirus VZOREC ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno ▪ V bujni podrasti se skrivajo prežvekovalci tapirji in ednina mali kopitarji pekariji. ▪ Tapirji so, kljub okroglemu telesu, zelo spretni; IMENOVALNIK: tamburín zlahka plezajo po rečnih bregovih in strmih RODILNIK: tamburína hribovitih pobočjih. DAJALNIK: tamburínu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: tamburín vrste tapirjev MESTNIK: pri tamburínu ▪ Mladički vseh vrst tapirjev so rdečerjavi z belimi ORODNIK: s tamburínom pegami in črtami in so zato v goščavju manj opazni. dvojina IMENOVALNIK: tamburína IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: tamburínov jakostni DAJALNIK: tamburínoma [tapír] TOŽILNIK: tamburína IPA: [taˈpiːɾ] MESTNIK: pri tamburínih tonemski ORODNIK: s tamburínoma množina [tapír] IPA: [tapìːɾ] IMENOVALNIK: tamburíni RODILNIK: tamburínov VZOREC DAJALNIK: tamburínom jakostno TOŽILNIK: tamburíne ednina MESTNIK: pri tamburínih IMENOVALNIK: tapír ORODNIK: s tamburíni tonemsko RODILNIK: tapírja ednina DAJALNIK: tapírju TOŽILNIK: tapírja IMENOVALNIK: tamburȋn MESTNIK: pri tapírju RODILNIK: tamburȋna ORODNIK: s tapírjem DAJALNIK: tamburȋnu dvojina TOŽILNIK: tamburȋn IMENOVALNIK: tapírja MESTNIK: pri tamburȋnu RODILNIK: tapírjev ORODNIK: s tamburȋnom dvojina DAJALNIK: tapírjema TOŽILNIK: tapírja IMENOVALNIK: tamburȋna MESTNIK: pri tapírjih RODILNIK: tamburȋnov ORODNIK: s tapírjema DAJALNIK: tamburȋnoma množina 635 IMENOVALNIK: tapírji žgana pijača iz modre agave, po izvoru iz Mehike RODILNIK: tapírjev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: tapírjem kozarček, steklenica tekile TOŽILNIK: tapírje ▪ Kot je povedala, se je veselila zabave in nekaj MESTNIK: pri tapírjih kozarčkov tekile. ORODNIK: s tapírji ▪ Zagovarjati se bo moral zaradi odprte steklenice tonemsko tekile, ki jo je na zadnjem sedežu vozil s seboj. ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: tapír piti tekilo RODILNIK: tapírja ▪ Gostje pijejo pretežno tekilo, značilni koktajl DAJALNIK: tapírju margerito s tekilo ter sadne sokove brez alkohola. TOŽILNIK: tapírja ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v MESTNIK: pri tapírju rodilniku ORODNIK: s tapírjem ▪ 4 jagode, 3 kocke ledu, 3 cl limoninega soka, 2 cl dvojina jagodnega sirupa in 5 cl tekile gladko zmeljite v IMENOVALNIK: tapírja električnem mešalniku. RODILNIK: tapírjev tudi tapȋrjev ⏵ priredna zveza DAJALNIK: tapírjema tekila in pivo TOŽILNIK: tapírja ▪ Po dirki vsi tekmovalci ostanejo, se skupaj MESTNIK: pri tapírjih tudi pri tapȋrjih zabavajo ter popijejo ogromne količine piva in ORODNIK: tekile s tapírjema . množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: tapírji ▪ Povprečna vsebnost alkohola v tekili se giblje med RODILNIK: 38 in 40 odstotki. tapírjev tudi tapȋrjev DAJALNIK: ▪ V enem od lokalov so se pozno v noč zabavali ob tapírjem karaokah in tekili. TOŽILNIK: tapírje MESTNIK: pri tapírjih tudi pri tapȋrjih I ORODNIK: ZGOVOR IN OBLIKE s tapírji tudi s tapȋrji jakostni STALNE ZVEZE [tekíla] IPA: [tɛˈkiːla] brazilski tapir tonemski [tekȋla] iz zoologije tapir temno rjave barve s kratko grivo, ki živi v Južni Ameriki; IPA: [tɛkíːlà] primerjaj lat. Tapirus terrestris; SIN.: iz zoologije nižinski tapir V ▪ Brazilski tapir je ena od vrst iz rodu tapirjev in prav ZOREC vse so na seznamu ogroženih živalskih vrst. jakostno ▪ Mladi južnoameriški brazilski tapirji imajo rdečkasto ednina rjavo dlako, ki jo prekinjajo dobro vidne bele pege in IMENOVALNIK: tekíla proge. RODILNIK: tekíle DAJALNIK: tekíli nižinski tapir TOŽILNIK: tekílo MESTNIK: pri tekíli iz zoologije tapir temno rjave barve s kratko grivo, ki živi v Južni Ameriki; ORODNIK: s tekílo primerjaj lat. Tapirus terrestris; SIN.: dvojina iz zoologije brazilski tapir ▪ Južnoameriški nižinski tapir dobro plava in se IMENOVALNIK: tekíli potaplja. RODILNIK: tekíl ▪ Nižinski tapirji imajo za zaščito pred jaguarjevim DAJALNIK: tekílama ugrizom vzdolž vratu kratko, ščetinasto grivo. TOŽILNIK: tekíli MESTNIK: pri tekílah I ORODNIK: ZVOR s tekílama množina prevzeto prek nem. Tapir, frc. tapir iz tup. tapiira IMENOVALNIK: tekíle RODILNIK: tekíl tekíla tekíle; tudi tequila samostalnik ženskega spola [tekíla] DAJALNIK: tekílam POMEN TOŽILNIK: tekíle 636 MESTNIK: pri tekílah tonemski [tekȋli] ORODNIK: s tekílami TOŽILNIK: tequilo tonemsko jakostni [tekílo] ednina tonemski [tekȋlo] IMENOVALNIK: tekȋla MESTNIK: pri tequili RODILNIK: tekȋle jakostni [pri tekíli] DAJALNIK: tekȋli tonemski [pri tekȋli] TOŽILNIK: tekȋlo ORODNIK: s tequilo MESTNIK: pri tekȋli jakostni [s tekílo] ORODNIK: s tekȋlo tonemski [s tekȋlo] dvojina dvojina IMENOVALNIK: tekȋli IMENOVALNIK: tequili RODILNIK: tekȋl jakostni [tekíli] DAJALNIK: tekȋlama tonemski [tekȋli] TOŽILNIK: tekȋli RODILNIK: tequil MESTNIK: pri tekȋlah jakostni [tekíl] ORODNIK: s tekȋlama tonemski [tekȋl] množina DAJALNIK: tequilama IMENOVALNIK: tekȋle jakostni [tekílama] RODILNIK: tekȋl tonemski [tekȋlama] DAJALNIK: tekȋlam TOŽILNIK: tequili TOŽILNIK: tekȋle jakostni [tekíli] MESTNIK: pri tekȋlah tonemski [tekȋli] ORODNIK: s tekȋlami MESTNIK: pri tequilah jakostni [pri tekílah] IZVOR tonemski [pri tekȋlah] ↑tequila ORODNIK: s tequilama jakostni [s tekílama] tequila tequile; glej tekíla samostalnik ženskega spola tonemski [s tekȋlama] množina [tekíla] POMEN IMENOVALNIK: tequile žgana pijača iz modre agave, po izvoru iz Mehike jakostni [tekíle] ▪ V Ameriki se je poraba tequile po letu 1985 kar tonemski [tekȋle] podvojila, povpraševanje po njej pa še narašča. RODILNIK: tequil ▪ Nočne zabave v diskotekah in odprtih barih ob plaži jakostni [tekíl] ne manjka, obiskovalci pa pijejo tequilo, pivo ter tonemski [tekȋl] raznovrstne raznobarvne koktajle. DAJALNIK: tequilam jakostni [tekílam] IZGOVOR IN OBLIKE tonemski [tekȋlam] jakostni TOŽILNIK: tequile [tekíla] jakostni [tekíle] tonemski [tekȋle] IPA: [tɛˈkiːla] tonemski MESTNIK: pri tequilah [tekȋla] jakostni [pri tekílah] tonemski [pri tekȋlah] IPA: [tɛkíːlà] ORODNIK: s tequilami VZOREC jakostni [s tekílami] ednina tonemski [s tekȋlami] IMENOVALNIK: tequila I jakostni [tekíla] ZVOR tonemski [tekȋla] prevzeto iz špan. tequila, po mehiškem mestu RODILNIK: tequile (Santiago de) Tequila jakostni [tekíle] tonemski [tekȋle] termofór termofórja tudi termofóra samostalnik moškega DAJALNIK: tequili spola [termofór] jakostni [tekíli] POMEN 637 gumijast grelni pripomoček, ki se napolni z vročo MESTNIK: pri termofórjih vodo, navadno obdan s prevleko iz tkanine ORODNIK: s termofórji ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tonemsko položiti termofor ednina ▪ K nogam položite topel termofor ali plastenko z IMENOVALNIK: termof r vodo. RODILNIK: termof rja ▪ Mama je napolnila termoforje s toplo vodo in jih DAJALNIK: termof rju položila v posteljo. TOŽILNIK: termof r ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri termof rju topel, vroč termofor ORODNIK: s termof rjem ▪ Vroč termofor ali topla kopel lajšata mišične dvojina bolečine. IMENOVALNIK: termof rja ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: termof rjev termofor s toplo vodo DAJALNIK: termof rjema ▪ Bolečine pri trebušnih krčih lajšamo tako, da na TOŽILNIK: termof rja dojenčkov trebuh za nekaj minut položimo termofor MESTNIK: pri termof rjih s toplo vodo. ORODNIK: s termof rjema ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Termofor na spodnjem delu telesa pospešuje IMENOVALNIK: termof rji zdravljenje vnetja. RODILNIK: termof rjev ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku DAJALNIK: termof rjem ▪ Pogosto omili bolečino že zgolj gretje s TOŽILNIK: termof rje termoforjem. MESTNIK: pri termof rjih ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: s termof rji ▪ Meča nekajkrat pomasirajte z rokami ali ogrejte s tudi termoforjem. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: termofór jakostni RODILNIK: termofóra [termofór] DAJALNIK: termofóru IPA: [tɛɾmɔˈfoːɾ] TOŽILNIK: termofór tonemski MESTNIK: pri termofóru [termof r] ORODNIK: s termofórom IPA: [tɛɾmɔfóːɾ] dvojina IMENOVALNIK: termofóra VZOREC RODILNIK: termofórov jakostno DAJALNIK: termofóroma ednina TOŽILNIK: termofóra IMENOVALNIK: termofór MESTNIK: pri termofórih RODILNIK: termofórja ORODNIK: s termofóroma DAJALNIK: termofórju množina TOŽILNIK: termofór IMENOVALNIK: termofóri MESTNIK: pri termofórju RODILNIK: termofórov ORODNIK: s termofórjem DAJALNIK: termofórom dvojina TOŽILNIK: termofóre IMENOVALNIK: termofórja MESTNIK: pri termofórih RODILNIK: termofórjev ORODNIK: s termofóri DAJALNIK: termofórjema tonemsko TOŽILNIK: termofórja ednina MESTNIK: pri termofórjih IMENOVALNIK: termof r ORODNIK: s termofórjema RODILNIK: termof ra množina DAJALNIK: termof ru IMENOVALNIK: termofórji TOŽILNIK: termof r RODILNIK: termofórjev MESTNIK: pri termof ru DAJALNIK: termofórjem ORODNIK: s termof rom TOŽILNIK: termofórje dvojina 638 IMENOVALNIK: termof ra živo testenínskega RODILNIK: termof rov MESTNIK: pri testenínskem DAJALNIK: termof roma ORODNIK: s testenínskim TOŽILNIK: termof ra dvojina MESTNIK: pri termof rih IMENOVALNIK: testenínska ORODNIK: s termof roma RODILNIK: testenínskih množina DAJALNIK: testenínskima IMENOVALNIK: termof ri TOŽILNIK: testenínska RODILNIK: termof rov MESTNIK: pri testenínskih DAJALNIK: termof rom ORODNIK: s testenínskima TOŽILNIK: termof re množina MESTNIK: pri termof rih IMENOVALNIK: testenínski ORODNIK: s termof ri RODILNIK: testenínskih DAJALNIK: testenínskim IZVOR TOŽILNIK: testenínske prevzeto iz nem. Thermophor, iz gr. thermo.. ‛topel, MESTNIK: pri testenínskih toploten’ iz thermós + gr. phorós ‛nesoč’ ORODNIK: s testenínskimi ženski spol testenínski testenínska testenínsko pridevnik ednina IMENOVALNIK: [testenínski] testenínska POMEN RODILNIK: testenínske 1. ki je v zvezi s testeninami DAJALNIK: testenínski ▪ Za razvoj italijanske testeninske kulinarike je TOŽILNIK: testenínsko pomemben začetek 19. stoletja, ko so začeli MESTNIK: pri testenínski uporabljati paradižnik, paradižnikovo omako z nekaj ORODNIK: s testenínsko dodane soli in bazilike. dvojina 1.1. ki je iz testenin ali vsebuje testenine IMENOVALNIK: testenínski RODILNIK: testenínskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda testeninski narastek | testeninske jedi | testeninska DAJALNIK: testenínskima solata TOŽILNIK: testenínski ▪ Pri testeninskih narastkih pazite, da bodo MESTNIK: pri testenínskih testenine dobro pokrite z omako, ali pa jih obložite ORODNIK: s testenínskima z manjšimi kosmi masla ali zeliščnega masla, da se množina ne bodo preveč izsušile. IMENOVALNIK: testenínske ▪ Privoščite si odlične ribje ali testeninske jedi in ne RODILNIK: testenínskih pozabite na kozarec italijanskega vina. DAJALNIK: testenínskim ▪ Na poletni vrtni zabavi svojim gostom ponudite TOŽILNIK: testenínske krožnik hladne testeninske solate. MESTNIK: pri testenínskih ORODNIK: s testenínskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [testenínski] IMENOVALNIK: testenínsko IPA: [tɛstɛˈniːnski] RODILNIK: testenínskega tonemski DAJALNIK: testenínskemu [testenȋnski] TOŽILNIK: testenínsko IPA: [tɛstɛníːnskì] MESTNIK: pri testenínskem ORODNIK: s testenínskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: testenínski OSNOVNIK RODILNIK: testenínskih moški spol DAJALNIK: testenínskima ednina TOŽILNIK: testenínski IMENOVALNIK: testenínski MESTNIK: pri testenínskih RODILNIK: testenínskega ORODNIK: s testenínskima DAJALNIK: testenínskemu množina TOŽILNIK: testenínski IMENOVALNIK: testenínska 639 RODILNIK: testenínskih DAJALNIK: testenȋnskemu DAJALNIK: testenínskim TOŽILNIK: testenȋnsko TOŽILNIK: testenínska MESTNIK: pri testenȋnskem MESTNIK: pri testenínskih ORODNIK: s testenȋnskim ORODNIK: s testenínskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: testenȋnski OSNOVNIK RODILNIK: testenȋnskih moški spol DAJALNIK: testenȋnskima ednina TOŽILNIK: testenȋnski IMENOVALNIK: testenȋnski MESTNIK: pri testenȋnskih RODILNIK: testenȋnskega ORODNIK: s testenȋnskima DAJALNIK: testenȋnskemu množina TOŽILNIK: testenȋnski IMENOVALNIK: testenȋnska živo testenȋnskega RODILNIK: testenȋnskih MESTNIK: pri testenȋnskem DAJALNIK: testenȋnskim ORODNIK: s testenȋnskim TOŽILNIK: testenȋnska dvojina MESTNIK: pri testenȋnskih IMENOVALNIK: testenȋnska ORODNIK: s testenȋnskimi RODILNIK: testenȋnskih DAJALNIK: testenȋnskima IZVOR TOŽILNIK: testenȋnska ↑testenina MESTNIK: pri testenȋnskih ORODNIK: s testenȋnskima tiamín tiamína samostalnik moškega spola [tijamín] množina POMEN IMENOVALNIK: testenȋnski iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja RODILNIK: testenȋnskih zlasti v stročnicah, manj obdelanih žitaricah, DAJALNIK: testenȋnskim oreščkih, ribah, svinjini in pozitivno vpliva na TOŽILNIK: testenȋnske delovanje živčevja, možganov; MESTNIK: pri testenȋnskih SIN.: iz biologije, iz farmacije ORODNIK: vitamin B1 s testenȋnskimi ženski spol ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina pomanjkanje tiamina ▪ Pogost vzrok težav s koncentracijo je pomanjkanje IMENOVALNIK: testenȋnska tiamina v krvi. RODILNIK: testenȋnske ▪ Razmeroma visoka vsebnost tiamina v zelenem DAJALNIK: testenȋnski čaju skrbi za to, da našim možganskim celicam ne TOŽILNIK: testenȋnsko zmanjka energije. MESTNIK: pri testenȋnski ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s testenȋnsko ▪ Tiamin omogoča prehranjevanje možganskih in dvojina živčnih celic, saj ogljikove hidrate predela v glukozo, IMENOVALNIK: testenȋnski ki je njihova edina hrana. RODILNIK: testenȋnskih ▪ Tiamin se uniči pri kuhanju, malo ga je tudi v DAJALNIK: testenȋnskima prečiščeni hrani. TOŽILNIK: testenȋnski ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri testenȋnskih ▪ Tiamin vsebujejo oreški, meso, še največ svinjsko, ORODNIK: s testenȋnskima in cela zrna žit. množina ▪ Pri zaužitju večjih količin alkohola začne vaše telo IMENOVALNIK: testenȋnske hitreje porabljati tiamin, hkrati pa se ta počasneje RODILNIK: testenȋnskih absorbira. DAJALNIK: testenȋnskim TOŽILNIK: testenȋnske IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri testenȋnskih jakostni ORODNIK: s testenȋnskimi [tijamín] srednji spol IPA: [tijaˈmiːn] ednina tonemski IMENOVALNIK: testenȋnsko [tijamȋn] RODILNIK: testenȋnskega IPA: [tijamíːn] 640 iz medicine parazitska bolezen, ki ob okužbi v VZOREC nosečnosti lahko povzroči hude anomalije ploda jakostno ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina povzročati toksoplazmozo IMENOVALNIK: tiamín ▪ Klica, ki povzroča toksoplazmozo, je lahko v RODILNIK: tiamína surovih ali premalo kuhanih ali pečenih ribah in DAJALNIK: tiamínu mesu ter v mačjih iztrebkih. TOŽILNIK: tiamín ▪▪▪ MESTNIK: pri tiamínu ▪ Toksoplazmoza je redka bolezen, ki pušča resne ORODNIK: s tiamínom posledice na plodu ali celo povzroči spontani splav. dvojina ▪ Pri blagi, limfni obliki toksoplazmoze ima bolnik na IMENOVALNIK: tiamína vratu in pod pazduhami povečane bezgavke, ki po RODILNIK: tiamínov navadi na pritisk niso boleče, hkrati pa nastopijo še DAJALNIK: tiamínoma splošno slabo počutje in bolečine v mišicah. TOŽILNIK: tiamína MESTNIK: pri tiamínih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s tiamínoma jakostni množina [tóksoplazmóza] IMENOVALNIK: tiamíni IPA: [ˈtoːksɔplazˈmoːza] RODILNIK: tiamínov tonemski DAJALNIK: tiamínom [t ksoplazm za] TOŽILNIK: tiamíne IPA: [tóːks plazmóːzà] MESTNIK: pri tiamínih ORODNIK: s tiamíni VZOREC tonemsko jakostno ednina ednina IMENOVALNIK: tiamȋn IMENOVALNIK: tóksoplazmóza RODILNIK: tiamȋna RODILNIK: tóksoplazmóze DAJALNIK: tiamȋnu DAJALNIK: tóksoplazmózi TOŽILNIK: tiamȋn TOŽILNIK: tóksoplazmózo MESTNIK: pri tiamȋnu MESTNIK: pri tóksoplazmózi ORODNIK: s tiamȋnom ORODNIK: s tóksoplazmózo dvojina dvojina IMENOVALNIK: tiamȋna IMENOVALNIK: tóksoplazmózi RODILNIK: tiamȋnov RODILNIK: tóksoplazmóz DAJALNIK: tiamȋnoma DAJALNIK: tóksoplazmózama TOŽILNIK: tiamȋna TOŽILNIK: tóksoplazmózi MESTNIK: pri tiamȋnih MESTNIK: pri tóksoplazmózah ORODNIK: s tiamȋnoma ORODNIK: s tóksoplazmózama množina množina IMENOVALNIK: tiamȋni IMENOVALNIK: tóksoplazmóze RODILNIK: tiamȋnov RODILNIK: tóksoplazmóz DAJALNIK: tiamȋnom DAJALNIK: tóksoplazmózam TOŽILNIK: tiamȋne TOŽILNIK: tóksoplazmóze MESTNIK: pri tiamȋnih MESTNIK: pri tóksoplazmózah ORODNIK: s tiamȋni ORODNIK: s tóksoplazmózami tonemsko IZVOR ednina prevzeto iz nem. Thiamin, angl. thiamine, okrajšano IMENOVALNIK: t ksoplazm za iz nlat. thi(o).. (iz gr. theĩon ‛žveplo’) + ↑(vit)amin RODILNIK: t ksoplazm ze DAJALNIK: t ksoplazm zi tóksoplazmóza TOŽILNIK: t ksoplazm zo tóksoplazmóze samostalnik ženskega MESTNIK: pri t ksoplazm zi spola [tóksoplazmóza] ORODNIK: P s t ksoplazm zo OMEN dvojina IMENOVALNIK: t ksoplazm zi 641 RODILNIK: t ksoplazm z ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: t ksoplazm zama ▪ Obiskovalci si lahko ogledajo, kako je potekalo TOŽILNIK: t ksoplazm zi delo v torklji po starem, ko je moral mlinski kamen MESTNIK: pri t ksoplazm zah vrteti kak osliček ali pa dva, trije močnejši možaki. ORODNIK: s t ksoplazm zama množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: t ksoplazm ze jakostni RODILNIK: t ksoplazm z [tórklja] DAJALNIK: t ksoplazm zam IPA: [ˈtoːɾklja] TOŽILNIK: t ksoplazm ze tonemski MESTNIK: pri t ksoplazm zah [t rklja] ORODNIK: s t ksoplazm zami IPA: [tóːɾkljà] IZVOR VZOREC prevzeto iz nlat. toxoplasmosis, po parazitu jakostno Toxoplasma gondii ednina IMENOVALNIK: tórklja tórklja RODILNIK: tórklje samostalnik ženskega spola [tórklja] tórklje P DAJALNIK: tórklji OMEN 1. priprava za stiskanje olja iz oljk v obliki velike, TOŽILNIK: tórkljo MESTNIK: navadno kamnite, okrogle posode z enim ali več pri tórklji ORODNIK: s tórkljo stiskalnimi kolesi dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: tórklji ▪ V domači torklji stisnejo ročno obrane oljke, pri RODILNIK: tórkelj njih je mogoče dobiti različne vrste ekstra deviškega DAJALNIK: hladno stisnjenega olja. tórkljama TOŽILNIK: ▪ Skoraj v celoti je ohranjen prostor s kamnitim tórklji stopniščem, ostanki kamnitih torkelj ter drugih MESTNIK: pri tórkljah posod. ORODNIK: s tórkljama množina ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ▪ Srednje pikantno olje so naredili tako, da so na isti IMENOVALNIK: tórklje dan pobrali plodove vseh sort in jih hkrati stisnili v RODILNIK: tórkelj torklji. DAJALNIK: tórkljam TOŽILNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tórklje ▪ Kamni za mletje so vidni v prvem prostoru, pod MESTNIK: pri tórkljah steklom v tleh pa je mogoče videti tudi preostale ORODNIK: s tórkljami dele torklje. tonemsko ▪ Pripovedovali ste mi o večletnih srečanjih in ednina pogovorih s toskanskim izdelovalcem torkelj ter o IMENOVALNIK: t rklja tehničnih pripombah, ki jih je tudi upošteval. RODILNIK: t rklje 1.1. prostor s tako pripravo DAJALNIK: t rklji ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: t rkljo ▪ Zgradili smo novo torkljo in opremili prostore za MESTNIK: pri t rklji stekleničenje olja. ORODNIK: s t rkljo ▪ V istrskih torkljah je bilo zmeraj najbolj živahno v dvojina času od novembra do januarja, ko so stiskali IMENOVALNIK: t rklji dozorele oljke. RODILNIK: t rkelj ▪ V nekdanji vaški torklji dobivajo prostor DAJALNIK: t rkljama nastajajoči narodopisni muzej in likovne razstave. TOŽILNIK: t rklji ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri t rkljah ▪ Večina olja, ki ga stisnejo v istrskih torkljah, je ORODNIK: s t rkljama deviška, razen če plodov ne predelajo takoj in če množina so ti dolgo stisnjeni. IMENOVALNIK: t rklje ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: t rkelj ▪ Plodove je treba kar najhitreje dostaviti v torkljo, DAJALNIK: t rkljam od tega je odvisna kakovost. TOŽILNIK: t rklje 642 MESTNIK: pri t rkljah RODILNIK: trapísta ORODNIK: s t rkljami DAJALNIK: trapístu TOŽILNIK: trapísta IZVOR MESTNIK: pri trapístu prevzeto prek nem. Torkel iz lat. torculum ORODNIK: s trapístom dvojina trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst] IMENOVALNIK: trapísta POMEN RODILNIK: trapístov 1. katoliški menih strogega reda, ki živi DAJALNIK: trapístoma odmaknjen od družbe, vzdržuje popoln molk in TOŽILNIK: trapísta sam ustvari vse, kar potrebuje za življenje MESTNIK: pri trapístih ORODNIK: s trapístoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda množina menih trapist IMENOVALNIK: ▪ V Sloveniji so prvo tovarno čokolade in likerjev trapísti odprli francoski menihi trapisti leta 1896 na gradu RODILNIK: trapístov Rajhenberg. DAJALNIK: trapístom TOŽILNIK: trapíste ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku red trapistov MESTNIK: | samostan trapistov pri trapístih ▪ S 27 leti je vstopil v red trapistov in odšel v ORODNIK: s trapísti samostan v pogorju Soria. tonemsko ▪ Temeljno pravilo trapista je bilo, da se človek ednina odpove zemeljskim dobrinam, družinskemu veselju IMENOVALNIK: trapȋst in lastni volji. RODILNIK: trapȋsta ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: trapȋstu ▪ Trapisti posnemajo Jezusovo skrito življenje v TOŽILNIK: trapȋsta Nazaretu in poudarjajo spokorno življenje, ročno MESTNIK: pri trapȋstu delo, molk in ločenost od sveta. ORODNIK: s trapȋstom ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Že kot gojenec francoskih trapistov se je odlično IMENOVALNIK: trapȋsta naučil francoščine. RODILNIK: trapȋstov 2. poltrdi sir iz kravjega mleka z redko DAJALNIK: trapȋstoma posejanimi manjšimi luknjami, po izvoru iz TOŽILNIK: trapȋsta Francije MESTNIK: pri trapȋstih ORODNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda s trapȋstoma sir trapist množina ▪ Nedaleč od Banjaluke se skriva še en kulinarični IMENOVALNIK: trapȋsti kotiček, in sicer za ljubitelje sira trapista. RODILNIK: trapȋstov ▪▪▪ DAJALNIK: trapȋstom ▪ V topel krompir zamešamo 20 dag naribanega TOŽILNIK: trapȋste trapista, žlico moke, 2 dl mleka, 2 rumenjaka, sol in MESTNIK: pri trapȋstih žličko žlahtne paprike. ORODNIK: s trapȋsti ▪ Vsak dan pridobijo iz 50 litrov mleka 5 kilogramov poltrdega, trapistu podobnega sira. v obliki trapist jakostni IZGOVOR IN OBLIKE [trapíst] jakostni IPA: [tɾaˈpiːst] [trapíst] tonemski IPA: [tɾaˈpiːst] [trapȋst] tonemski IPA: [tɾapíːst] [trapȋst] V IPA: [tɾapíːst] ZOREC jakostno VZOREC ednina jakostno IMENOVALNIK: trapíst ednina RODILNIK: trapísta IMENOVALNIK: trapíst DAJALNIK: trapístu 643 TOŽILNIK: trapíst tudi trapísta ▪ Izgubil je oblast nad zmajem, saj sta se prelomila MESTNIK: pri trapístu vijaka, ki povezujeta krmilni triangel s krilom zmaja. ORODNIK: s trapístom ▪ Če triangel odrine naprej, prestavi sebe bolj nazaj in dvojina nazaj pomakne vse težišče zmaja, zato se ta IMENOVALNIK: trapísta povzpne. RODILNIK: trapístov 3. ozkoknjižno trikotnik DAJALNIK: trapístoma ▪ Tri osebne zgodbe, tri generacije, tri zgodovinska TOŽILNIK: trapísta obdobja, preteklost, prihodnost in sedanjost. Ja, MESTNIK: pri trapístih namerno sem izbrala ta triangel. ORODNIK: s trapístoma ▪ Z izbranimi umetniškimi stvaritvami z območja množina kulturnega triangla Italije, Slovenije in Hrvaške, a tudi IMENOVALNIK: trapísti zunaj njegovih meja, skuša krepiti medsebojno RODILNIK: trapístov komuniciranje in spoštovanje. DAJALNIK: ▪ Moja filozofija temelji na podpori triangla trapístom TOŽILNIK: predsednik, strokovni štab in igralci. trapíste MESTNIK: pri trapístih ORODNIK: I s trapísti ZGOVOR IN OBLIKE tonemsko jakostni ednina [trijángəl] IMENOVALNIK: trapȋst IPA: [tɾiˈjaːŋgəl] RODILNIK: trapȋsta tonemski DAJALNIK: trapȋstu [trijángəl] TOŽILNIK: trapȋst tudi trapȋsta IPA: [tɾijàːŋg l] MESTNIK: pri trapȋstu ORODNIK: V s trapȋstom ZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: ednina trapȋsta RODILNIK: trapȋstov IMENOVALNIK: triángel DAJALNIK: trapȋstoma RODILNIK: triángla TOŽILNIK: trapȋsta DAJALNIK: triánglu MESTNIK: pri trapȋstih TOŽILNIK: triángel ORODNIK: s trapȋstoma MESTNIK: pri triánglu množina ORODNIK: s triánglom IMENOVALNIK: dvojina trapȋsti RODILNIK: trapȋstov IMENOVALNIK: triángla DAJALNIK: trapȋstom RODILNIK: triánglov TOŽILNIK: trapȋste DAJALNIK: triángloma MESTNIK: pri trapȋstih TOŽILNIK: triángla ORODNIK: s trapȋsti MESTNIK: pri triánglih ORODNIK: s triángloma IZVOR množina prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe IMENOVALNIK: triángli v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji RODILNIK: triánglov DAJALNIK: triánglom TOŽILNIK: triángel triángle triángla samostalnik moškega spola [trijángəl] MESTNIK: pri triánglih POMEN ORODNIK: s triángli 1. kovinsko glasbilo v obliki manjšega tonemsko nesklenjenega trikotnika na vrvici, po katerem se ednina udarja s kovinsko paličico IMENOVALNIK: triángel ▪ Izjemno je bilo spoznanje, da se da iz preprostih RODILNIK: triángla inštrumentov, kot so ksilofon, triangel in druga DAJALNIK: triánglu drobna glasbila, izvabljati tako zahtevne melodije. TOŽILNIK: triángel ▪ Zadonel je višji ton, kakor da bi nekdo udaril na MESTNIK: pri triánglu triangel. ORODNIK: s triánglom 2. iz športa del zmaja, ki se uporablja za krmiljenje dvojina 644 IMENOVALNIK: triángla MESTNIK: pri trníču RODILNIK: triánglov tudi triȃnglov ORODNIK: s trníčem DAJALNIK: triángloma dvojina TOŽILNIK: triángla IMENOVALNIK: trníča MESTNIK: pri triánglih tudi pri triȃnglih RODILNIK: trníčev ORODNIK: s triángloma DAJALNIK: trníčema množina TOŽILNIK: trníča IMENOVALNIK: triángli MESTNIK: pri trníčih RODILNIK: triánglov tudi triȃnglov ORODNIK: s trníčema DAJALNIK: triánglom množina TOŽILNIK: triángle IMENOVALNIK: trníči MESTNIK: pri triánglih tudi pri triȃnglih RODILNIK: trníčev ORODNIK: s triángli tudi s triȃngli DAJALNIK: trníčem TOŽILNIK: trníče IZVOR MESTNIK: pri trníčih prevzeto prek avstr. nem. Triangel iz lat. ORODNIK: s trníči triangulum ‛trikotnik’, iz trēs ‛tri’ + angulus ‛kot’ tonemsko ednina trnìč trníča samostalnik moškega spola [tərnìč] IMENOVALNIK: trnȉč POMEN RODILNIK: trníča DAJALNIK: trníču iz etnologije sir iz skute in smetane v obliki kolačka z vtisnjenim okrasnim vzorcem TOŽILNIK: trnȉč MESTNIK: pri trníču tudi pri trnȋču ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku izdelovanje, izdelava trničev ORODNIK: s trníčem dvojina ▪ Znanje izdelovanja trničev z veseljem posreduje vsem, ki jih zanima tovrstna ljudska umetnost. IMENOVALNIK: trníča RODILNIK: trníčev in trnȋčev ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku izdelovati trniče DAJALNIK: trníčema ▪ Trniče so sušili na polici nad odprtim ognjiščem. TOŽILNIK: trníča ▪ Spominek je znamenje plodnosti in ljubezni, saj so MESTNIK: pri trníčih in pri trnȋčih pastirji en trnič obdržali, drugega pa podarili ORODNIK: s trníčema izvoljenki. množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku IMENOVALNIK: trníči sir trnič RODILNIK: trníčev in trnȋčev ▪ Planšarji so prikazali izdelovanje sira trnič z Velike DAJALNIK: trníčem planine. TOŽILNIK: trníče ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri trníčih in pri trnȋčih ▪ Pisave se imenujejo lesene rezljane palčke, s ORODNIK: s trníči in s trnȋči katerimi so pastirji v še mehke trniče odtiskovali ornamente. IZVOR < * tvornič iz pslov. * tvorъ ‛oblika’, prvotno IZGOVOR IN OBLIKE ‛majhen oblikovan sir’ jakostni [tərnìč] tropínovec tropínovca samostalnik moškega spola IPA: [təɾˈnitʃ] [tropínovəc] tonemski POMEN [tərnȉč] žganje iz ostanka grozdnih jagod po iztisnjenju IPA: [təɾnítʃ] soka ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC ▪ Pred seboj sta imela tri litrske zelenke domačega jakostno tropinovca. ednina ▪ Da je bil tisti zvarek zelo slab tropinovec z vsaj IMENOVALNIK: trnìč petdesetimi procenti, to je takoj občutil. RODILNIK: trníča ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: trníču ▪ Stare običaje bodo obujali s tekmovanjem v TOŽILNIK: trnìč kuhanju tropinovca. 645 ▪ Za boljšo prebavo tekne tudi šilce tropinovca, v DAJALNIK: tropínovcem katerem so se namakale suhe fige vsaj 14 dni. TOŽILNIK: tropínovce ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri tropínovcih tudi pri tropȋnovcih ▪ Ohlajenemu sirupu dodamo limonin sok, ORODNIK: s tropínovci tudi s tropȋnovci precedimo, primešamo tropinovec in nalijemo v steklenice. IZVOR ↑tropina IZGOVOR IN OBLIKE jakostni túkalica túkalice samostalnik ženskega spola [túkalica] [tropínovəc] POMEN IPA: [tɾɔˈpiːnɔʋəts] iz zoologije manjša obvodna ptica selivka s rjavkastim tonemski perjem po hrbtu in daljšimi nogami; [ primerjaj lat. tropínovəc] Rallidae IPA: [tɾɔpìːn ʋəts] ▪ Tukalice so ene najpogostejših zimskih obiskovalk V jezera in njihov glasen razločen klic lahko slišite ZOREC vsepovsod. jakostno ▪ Kljun tukalic je različen, lahko je dolg, kratek ali ednina koničast. IMENOVALNIK: tropínovec RODILNIK: tropínovca IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: tropínovcu jakostni TOŽILNIK: tropínovec [túkalica] MESTNIK: pri tropínovcu IPA: [ˈtuːkalitsa] ORODNIK: s tropínovcem dvojina tonemski [túkalica] in [tȗkalica] IMENOVALNIK: tropínovca IPA: [tùːkálitsa] in [túːkàlitsa] RODILNIK: tropínovcev DAJALNIK: tropínovcema VZOREC TOŽILNIK: tropínovca jakostno MESTNIK: pri tropínovcih ednina ORODNIK: s tropínovcema množina IMENOVALNIK: túkalica RODILNIK: túkalice IMENOVALNIK: tropínovci DAJALNIK: túkalici RODILNIK: tropínovcev TOŽILNIK: túkalico DAJALNIK: tropínovcem MESTNIK: pri túkalici TOŽILNIK: tropínovce ORODNIK: s túkalico MESTNIK: pri tropínovcih dvojina ORODNIK: s tropínovci tonemsko IMENOVALNIK: túkalici ednina RODILNIK: túkalic DAJALNIK: túkalicama IMENOVALNIK: tropínovec TOŽILNIK: túkalici RODILNIK: tropínovca MESTNIK: pri túkalicah DAJALNIK: tropínovcu ORODNIK: s túkalicama TOŽILNIK: tropínovec množina MESTNIK: pri tropínovcu IMENOVALNIK: túkalice ORODNIK: s tropínovcem dvojina RODILNIK: túkalic DAJALNIK: túkalicam IMENOVALNIK: tropínovca TOŽILNIK: túkalice RODILNIK: tropínovcev tudi tropȋnovcev MESTNIK: pri túkalicah DAJALNIK: tropínovcema ORODNIK: s túkalicami TOŽILNIK: tropínovca tonemsko MESTNIK: pri tropínovcih tudi pri tropȋnovcih ednina ORODNIK: s tropínovcema množina IMENOVALNIK: túkalica RODILNIK: túkalice IMENOVALNIK: tropínovci DAJALNIK: túkalici RODILNIK: tropínovcev tudi tropȋnovcev TOŽILNIK: túkalico 646 MESTNIK: pri túkalici iz zoologije tukalica s črnim perjem po hrbtu, zelenimi ORODNIK: s tȗkalico nogami in rdečim kljunom z rumenkasto konico; dvojina primerjaj lat. Gallinula chloropus IMENOVALNIK: túkalici ▪ Kot vse tukalice tudi zelenonoga tukalica prebiva na RODILNIK: tȗkalic stoječih in počasi tekočih vodah. DAJALNIK: túkalicama ▪ Črno lisko bi lahko zamenjali le z zelenonogo TOŽILNIK: túkalici tukalico, ki pa ima rdeč kljun z rumeno konico. MESTNIK: pri túkalicah ▪ Posebnost zelenonoge tukalice je, da pri vzgoji legla ORODNIK: s túkalicama sodelujejo tudi mladiči iz prejšnjega legla. množina IMENOVALNIK: túkalice IZVOR RODILNIK: tȗkalic iz tukati se ‛sklanjati se’, prevzeto iz nem. sich DAJALNIK: túkalicam ducken TOŽILNIK: túkalice MESTNIK: pri túkalicah uhàt uháta uháto pridevnik [uhàt] ORODNIK: s túkalicami POMEN in (tonemska dvojnica) ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje tonemsko ▪ S čisto in jasno linijo je začrtala dolgorepe uhate ednina junake pesmic ter tako oplemenitila knjižno novost. IMENOVALNIK: tȗkalica ▪ Okoli nje se vedno smukajo tudi njene živali, kar RODILNIK: tȗkalice dokazuje, da je vrt lahko lep in urejen tudi, če na DAJALNIK: tȗkalici njem bivajo repata in uhata bitja. TOŽILNIK: tȗkalico MESTNIK: pri tȗkalici IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s tȗkalico jakostni dvojina [uhàt] IMENOVALNIK: tȗkalici IPA: [uˈxat] RODILNIK: tȗkalic tonemski DAJALNIK: tȗkalicama [uhȁt] TOŽILNIK: tȗkalici IPA: [uxát] MESTNIK: pri tȗkalicah ORODNIK: s tȗkalicama VZOREC množina jakostno IMENOVALNIK: tȗkalice OSNOVNIK RODILNIK: tȗkalic moški spol DAJALNIK: tȗkalicam ednina TOŽILNIK: tȗkalice IMENOVALNIK: uhàt MESTNIK: pri tȗkalicah določno uháti ORODNIK: s tȗkalicami RODILNIK: uhátega DAJALNIK: uhátemu STALNE ZVEZE TOŽILNIK: uhàt določno uháti mala tukalica živo uhátega iz zoologije majhna tukalica z rjavim perjem po hrbtu, MESTNIK: pri uhátem rumenkastim kljunom z rdečim korenom in ORODNIK: z uhátim zelenimi nogami; primerjaj lat. Porzana parva dvojina ▪ Vse redkeje je nad našimi dimniki opaziti črno IMENOVALNIK: uháta štorkljo, malo tukalico, vodomca in druge ptičje vrste, RODILNIK: uhátih ki si najdejo zavetja zunaj predlaganih zaščitenih DAJALNIK: uhátima področij, se pa v njih večinoma prehranjujejo. TOŽILNIK: uháta ▪ Pred drugo svetovno vojno sta na ribnikih v Dragi MESTNIK: pri uhátih gnezdili tudi grahasta tukalica in mala tukalica. ORODNIK: z uhátima množina zelenonoga tukalica IMENOVALNIK: uháti RODILNIK: uhátih DAJALNIK: uhátim 647 TOŽILNIK: uháte določno uháti MESTNIK: pri uhátih živo uhátega ORODNIK: z uhátimi MESTNIK: pri uhátem ženski spol ORODNIK: z uhátim ednina dvojina IMENOVALNIK: uháta IMENOVALNIK: uháta RODILNIK: uháte RODILNIK: uhátih DAJALNIK: uháti DAJALNIK: uhátima TOŽILNIK: uháto TOŽILNIK: uháta MESTNIK: pri uháti MESTNIK: pri uhátih ORODNIK: z uháto ORODNIK: z uhátima dvojina množina IMENOVALNIK: uháti IMENOVALNIK: uháti RODILNIK: uhátih RODILNIK: uhátih DAJALNIK: uhátima DAJALNIK: uhátim TOŽILNIK: uháti TOŽILNIK: uháte MESTNIK: pri uhátih MESTNIK: pri uhátih ORODNIK: z uhátima ORODNIK: z uhátimi množina ženski spol IMENOVALNIK: uháte ednina RODILNIK: uhátih IMENOVALNIK: uháta DAJALNIK: uhátim RODILNIK: uháte TOŽILNIK: uháte DAJALNIK: uháti MESTNIK: pri uhátih TOŽILNIK: uháto ORODNIK: z uhátimi MESTNIK: pri uháti srednji spol ORODNIK: z uháto ednina dvojina IMENOVALNIK: uháto IMENOVALNIK: uháti RODILNIK: uhátega RODILNIK: uhátih DAJALNIK: uhátemu DAJALNIK: uhátima TOŽILNIK: uháto TOŽILNIK: uháti MESTNIK: pri uhátem MESTNIK: pri uhátih ORODNIK: z uhátim ORODNIK: z uhátima dvojina množina IMENOVALNIK: uháti IMENOVALNIK: uháte RODILNIK: uhátih RODILNIK: uhátih DAJALNIK: uhátima DAJALNIK: uhátim TOŽILNIK: uháti TOŽILNIK: uháte MESTNIK: pri uhátih MESTNIK: pri uhátih ORODNIK: z uhátima ORODNIK: z uhátimi množina srednji spol IMENOVALNIK: uháta ednina RODILNIK: uhátih IMENOVALNIK: uháto DAJALNIK: uhátim RODILNIK: uhátega TOŽILNIK: uháta DAJALNIK: uhátemu MESTNIK: pri uhátih TOŽILNIK: uháto ORODNIK: z uhátimi MESTNIK: pri uhátem tonemsko ORODNIK: z uhátim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: uháti ednina RODILNIK: uhátih IMENOVALNIK: uhȁt DAJALNIK: uhátima določno uháti TOŽILNIK: uháti RODILNIK: uhátega MESTNIK: pri uhátih DAJALNIK: uhátemu ORODNIK: z uhátima TOŽILNIK: uhȁt množina 648 IMENOVALNIK: uháta srednji spol RODILNIK: uhátih ednina DAJALNIK: uhátim IMENOVALNIK: uháto TOŽILNIK: uháta RODILNIK: uhátega MESTNIK: pri uhátih DAJALNIK: uhátemu ORODNIK: z uhátimi TOŽILNIK: uháto in (tonemska dvojnica) MESTNIK: pri uhátem tonemsko ORODNIK: z uhátim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: uháti ednina RODILNIK: uhátih IMENOVALNIK: uhȁt DAJALNIK: uhátima določno uháti TOŽILNIK: uháti RODILNIK: uhátega MESTNIK: pri uhátih DAJALNIK: uhátemu ORODNIK: z uhátima TOŽILNIK: uhȁt množina določno uháti IMENOVALNIK: uháta živo uhátega RODILNIK: uhátih MESTNIK: pri uhátem DAJALNIK: uhátim ORODNIK: z uhátim TOŽILNIK: uháta dvojina MESTNIK: pri uhátih IMENOVALNIK: uháta ORODNIK: z uhátimi RODILNIK: uhátih DAJALNIK: uhátima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: uháta MESTNIK: pri uhátih rjavi uhati netopir ORODNIK: z uhátima iz zoologije uhati netopir, ki leti razmeroma počasi in množina zaradi lova podnevi uporablja zlasti vid; primerjaj lat. IMENOVALNIK: uháti Plecotus auritus RODILNIK: uhátih ▪ Majhen, manj kot pol grama težak oddajnik so DAJALNIK: uhátim namestili na rjavega uhatega netopirja in s pomočjo TOŽILNIK: uháte treh sprejemnih anten v naslednjih dneh iskali in tudi MESTNIK: pri uhátih našli zatočišče te vrste netopirja. ORODNIK: z uhátimi ženski spol uhati klobučnjak ednina iz zoologije klobučnjak s štirimi podkvasto IMENOVALNIK: uhȃta oblikovanimi spolnimi žlezami, vidnimi skozi RODILNIK: uháte tudi uhȃte zgornji del prosojnega klobuka, in številnimi DAJALNIK: uháti tudi uhȃti drobnimi lovkami; primerjaj lat. Aurelia aurita TOŽILNIK: uháto tudi uhȃto ▪ V Severnem in Baltskem morju prevladujejo kot MESTNIK: pri uháti tudi pri uhȃti krožnik veliki, a za človeka nenevarni uhati ORODNIK: z uháto tudi z uhȃto klobučnjaki. dvojina ▪ Upajo, da bodo lahko pomagali ribičem in ekologom, IMENOVALNIK: uháti ki se ukvarjajo z vlogo uhatih klobučnjakov v RODILNIK: uhátih celotnem sistemu. DAJALNIK: uhátima ▪ Eno od vprašanj, ki jih želimo razvozlati, je, zakaj se TOŽILNIK: uháti uhati klobučnjaki pri nas občasno pojavljajo v takšnih MESTNIK: pri uhátih množinah. ORODNIK: z uhátima množina uhati netopir IMENOVALNIK: uháte iz zoologije gladkonosi netopir z velikimi dolgimi RODILNIK: uhátih ušesi; primerjaj lat. Plecotus DAJALNIK: uhátim ▪ Pred desetletji smo verjeli, da živi v Evropi ena sama TOŽILNIK: uháte vrsta uhatega netopirja, danes vemo, da jih je MESTNIK: pri uhátih (najmanj) pet. ORODNIK: z uhátimi 649 ▪ Uhatega netopirja zlahka prepoznamo po izredno IMENOVALNIK: úhljevke velikih uhljih, katerih dolžina ustreza dvema RODILNIK: ȗhljevk tretjinama dolžine telesa. DAJALNIK: úhljevkam TOŽILNIK: úhljevke IZVOR MESTNIK: pri úhljevkah ↑uho ORODNIK: z úhljevkami in (tonemska dvojnica) úhljevka úhljevke samostalnik ženskega spola [úhlje ka] tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: ȗhljevka jakostni RODILNIK: ȗhljevke [úhlje ka] DAJALNIK: ȗhljevki TOŽILNIK: IPA: [ˈuːxljɛuka] ȗhljevko tonemski MESTNIK: pri ȗhljevki [úhlje ka] in [ȗhlje ka] ORODNIK: z ȗhljevko dvojina IPA: [ùːxlj uka] in [úːxlj uka] IMENOVALNIK: ȗhljevki VZOREC RODILNIK: ȗhljevk jakostno DAJALNIK: ȗhljevkama ednina TOŽILNIK: ȗhljevki IMENOVALNIK: úhljevka MESTNIK: pri ȗhljevkah RODILNIK: úhljevke ORODNIK: z ȗhljevkama DAJALNIK: úhljevki množina TOŽILNIK: úhljevko IMENOVALNIK: ȗhljevke MESTNIK: pri úhljevki RODILNIK: ȗhljevk ORODNIK: z úhljevko DAJALNIK: ȗhljevkam dvojina TOŽILNIK: ȗhljevke IMENOVALNIK: úhljevki MESTNIK: pri ȗhljevkah RODILNIK: úhljevk ORODNIK: z ȗhljevkami DAJALNIK: úhljevkama TOŽILNIK: úhljevki STALNE ZVEZE MESTNIK: pri úhljevkah ORODNIK: z úhljevkama bezgova uhljevka množina iz biologije užitna goba z uhlju podobnim valovitim IMENOVALNIK: úhljevke klobukom, ki raste zlasti na starem, trohnečem RODILNIK: úhljevk lesu bezga, bukve, platane; primerjaj lat. Auricularia DAJALNIK: úhljevkam auricula-judae TOŽILNIK: úhljevke ▪ Z bezgovo uhljevko so zeliščarji zdravili vneto grlo. MESTNIK: pri úhljevkah ▪ Bezgova uhljevka je videti kot človeško uho. Ko je ORODNIK: z úhljevkami sveža, je želatinasta, ko se posuši, pa trda. tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: úhljevka ↑uhelj RODILNIK: úhljevke DAJALNIK: úhljevki urtikárija urtikárije samostalnik ženskega spola [urtikárija] TOŽILNIK: úhljevko POMEN MESTNIK: pri úhljevki iz medicine kožna bolezen, pri kateri se nenadno ORODNIK: z ȗhljevko pojavijo zelo srbeči rdeči izpuščaji; SIN.: koprivnica dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: úhljevki kronična urtikarija RODILNIK: ȗhljevk ▪ Pri nekaterih posameznikih lahko urtikarija traja DAJALNIK: úhljevkama tudi nekaj let, v takšnih primerih govorimo, da gre TOŽILNIK: úhljevki za kronično urtikarijo. MESTNIK: pri úhljevkah ▪ Bolniku s kronično urtikarijo se da težave po ORODNIK: z úhljevkama navadi dobro ublažiti. množina ⏵ priredna zveza 650 urtikarija ali koprivnica RODILNIK: urtikȃrij ▪ Koprivnico ali urtikarijo lahko povzroča hrana, DAJALNIK: urtikárijam lahko pa tudi stik z različnimi travami, čistili, TOŽILNIK: urtikárije umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi. MESTNIK: pri urtikárijah ▪▪▪ ORODNIK: z urtikárijami ▪ Urtikarijo povzročajo različna hrana, zdravila, piki žuželk in številne druge snovi. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE solarna urtikarija jakostni iz medicine kožna bolezen, pri kateri se nenadno [urtikárija] pojavijo zelo srbeči rdeči izpuščaji kot posledica IPA: [uɾtiˈkaːɾija] izpostavljanja sončnim žarkom tonemski ▪ V mojo ambulanto se zlasti pred začetkom počitnic [urtikárija] zatekajo bolniki, ki trpijo za tako imenovano solarno IPA: [uɾtikàːɾíja] urtikarijo. ▪ Bolniki morajo dojeti, da je solarna urtikarija VZOREC neozdravljiva ter da nimajo druge možnosti, kot da to jakostno bolezen sprejmejo in se ji s spremembami v načinu ednina življenja prilagodijo. IMENOVALNIK: urtikárija RODILNIK: urtikárije IZVOR DAJALNIK: urtikáriji prevzeto iz nlat. urticaria, iz lat. urtīca ‛kopriva’ TOŽILNIK: urtikárijo MESTNIK: pri urtikáriji vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír] ORODNIK: z urtikárijo POMEN dvojina 1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima IMENOVALNIK: urtikáriji podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit RODILNIK: urtikárij kri živim bitjem, zlasti človeku DAJALNIK: urtikárijama TOŽILNIK: urtikáriji ⏵ vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku postati vampir MESTNIK: pri urtikárijah ▪ Vampir je vstal od mrtvih, da bi pil kri živih in tako ORODNIK: z urtikárijama množina podaljšal svoje posmrtno življenje, njegove žrtve pa tudi same po smrti postanejo vampirji. IMENOVALNIK: urtikárije ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: urtikárij vampir ugrizne KOGA DAJALNIK: urtikárijam ▪ Je mešanica človeka in vampirja; tak je postal, ker TOŽILNIK: urtikárije je njegovo mater ugriznil vampir le nekaj trenutkov, MESTNIK: pri urtikárijah preden ga je rodila. ORODNIK: z urtikárijami ▪ Vampir se vsako noč vrača k svojemu viru tonemsko življenja, dokler ne izsrka zadnje kaplje krvi. ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: urtikárija krvoločen vampir | pravi vampir | star vampir RODILNIK: urtikárije ▪ Z ogrlico iz česna okrog vratu se bo še najbolje DAJALNIK: urtikáriji branila pred krvoločnimi vampirji. TOŽILNIK: urtikárijo ▪ Nekaterim starim vampirjem navaden smrtnik ali MESTNIK: pri urtikáriji šibkejši vampir ne moreta niti roke premakniti. ORODNIK: z urtikȃrijo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina lik, vloga vampirja IMENOVALNIK: urtikáriji ▪ Poleg mitologije ima lik vampirja tudi zgodovinske RODILNIK: urtikȃrij korenine: Vlad Tepeš je bil romunski knez iz 15. DAJALNIK: urtikárijama stoletja, ki je slovel po svojih krvoločnih metodah. TOŽILNIK: urtikáriji ▪ Ameriški igralec je zaslovel v vlogi vampirja. MESTNIK: pri urtikárijah ⏵ sam. beseda + o + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z urtikárijama film, roman o vampirjih | legende, miti, zgodbe o množina vampirjih IMENOVALNIK: urtikárije 651 ▪ V filmu o vampirjih in volkodlakih je veliko odvisno [vampír] od nadarjenosti mojstra maske, ki mora like IPA: [ʋampìːɾ] napraviti čim bolj realne. ▪ V številnih vasicah so konec minulega leta začele VZOREC krožiti zgodbe o vampirjih, ki ponoči napadajo ljudi. jakostno ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina igrati vampirja IMENOVALNIK: vampír ▪ Igral bo vampirja, ki postane roker, s svojo glasbo RODILNIK: vampírja pa prebudi kraljico vampirjev Akasho. DAJALNIK: vampírju ▪ S česnom so povezane različne legende, med TOŽILNIK: vampírja drugim naj bi odganjal vampirje in varoval pred MESTNIK: pri vampírju zlemi duhovi. ORODNIK: z vampírjem ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku dvojina spremeniti (se) v vampirja | verjeti v vampirje IMENOVALNIK: vampírja ▪ Nekega dne mu pot prekriža krvoses, ga spremeni RODILNIK: vampírjev v vampirja in mu tako podari večno življenje in DAJALNIK: vampírjema mladost. TOŽILNIK: vampírja ▪ V nekaterih zakotnih krajih še danes verjamejo v MESTNIK: vampirje . pri vampírjih ORODNIK: z vampírjema ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku množina lovec na vampirje IMENOVALNIK: ▪ Eden razstavnih predmetov v muzeju vampirjev je vampírji tudi masivni leseni kovček lovca na vampirje, v RODILNIK: vampírjev katerem je različno orožje. DAJALNIK: vampírjem TOŽILNIK: vampírje ⏵ priredna zveza vampirji in volkodlaki MESTNIK: pri vampírjih ▪ Usode vampirjev in volkodlakov so v pretežnem ORODNIK: z vampírji delu zgodovine in mitologije tesno prepletene. tonemsko 2. ednina iz zoologije manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti IMENOVALNIK: vampír RODILNIK: sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki vampírja ; primerjaj DAJALNIK: vampírju lat. Desmodontinae; SIN.: iz zoologije vampirski netopir TOŽILNIK: vampírja ▪ Vampirji ponoči sesajo vretenčarsko kri; na žrtev se MESTNIK: spustijo neposredno ali pa se ji kradoma približajo, pri vampírju ORODNIK: potem ko se spustijo v njeno bližino. z vampírjem dvojina ▪ Vse tri vrste vampirjev iz družine Desmodontidae so doma v novem svetu. IMENOVALNIK: vampírja 3. RODILNIK: vampírjev tudi vampȋrjev ekspresivno oseba ali stvar, ki koga izkorišča, mu DAJALNIK: jemlje energijo, moči vampírjema TOŽILNIK: vampírja ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri vampírjih tudi pri vampȋrjih energijski vampir ORODNIK: z vampírjema ▪ Naredite seznam energijskih vampirjev in se jim množina izogibajte, na prvo mesto pa postavite vse, kar vas IMENOVALNIK: spravlja v dobro voljo. vampírji RODILNIK: ▪ Čustveni vampir vam bo sesal energijo, dokler mu vampírjev tudi vampȋrjev boste pustili. DAJALNIK: vampírjem 4. TOŽILNIK: vampírje ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri MESTNIK: pri vampírjih tudi pri vampȋrjih ▪ Dandanes so odkrili že toliko različnih mazil in pršil, ORODNIK: da se lahko učinkovito zaščitimo pred nadležnimi z vampírji tudi z vampȋrji malimi vampirji. STALNE ZVEZE I ZGOVOR IN OBLIKE veliki nepravi vampir jakostni iz zoologije večji plenilski netopir, ki se prehranjuje [vampír] zlasti z večjimi žuželkami, kuščarji, drugimi IPA: [ʋamˈpiːɾ] netopirji; tonemski primerjaj lat. Megaderma lyra 652 ▪ Veliki nepravi vampir se hrani z žuželkami, pajkovci dvojina in podobnimi nevretenčarji, na jedilniku pa so vedno IMENOVALNIK: vampírki tudi netopirji, glodalci, žabe in celo ribe. RODILNIK: vampírk DAJALNIK: vampírkama BESEDOTVORJE TOŽILNIK: vampírki feminativ: vampírka MESTNIK: pri vampírkah ORODNIK: z vampírkama IZVOR množina prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. IMENOVALNIK: vampírke upýrь, češ. upír, morda iz pslov. * ǫpyrъ iz * ǫ- ‛ne’ RODILNIK: vampírk in * pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan DAJALNIK: vampírkam mrtvec’ TOŽILNIK: vampírke MESTNIK: pri vampírkah vampírka vampírke samostalnik ženskega spola ORODNIK: z vampírkami [vampírka] tonemsko POMEN ednina bajeslovno bitje ženskega spola, navadno z IMENOVALNIK: vampírka dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba RODILNIK: vampírke in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku DAJALNIK: vampírki TOŽILNIK: vampírko ⏵ vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku postati vampirka MESTNIK: pri vampírki ▪ Ljudje so povedali, da je jedla meso ovc, ki so jih ORODNIK: z vampȋrko pobili vampirji, in da je verjetno zaradi tega tudi dvojina sama postala vampirka. IMENOVALNIK: vampírki ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: vampȋrk spremeniti (se) v vampirko DAJALNIK: vampírkama ▪ Ker jo je osebno spremenil v vampirko, je postala TOŽILNIK: vampírki ne samo nesmrtna, temveč tudi veliko močnejša od MESTNIK: pri vampírkah drugih. ORODNIK: z vampírkama ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Navidezno nedolžno dekle je v resnici okrutna IMENOVALNIK: vampírke vampirka. RODILNIK: vampȋrk ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: vampírkam ▪ V filmu igra 6000 let staro vampirko. TOŽILNIK: vampírke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri vampírkah ▪ Za vlogo vampirke je dobila nominacijo za zlati ORODNIK: z vampírkami globus in filmsko nagrado za najbolj obetavno mlado igralko. IZVOR ↑vampir IZGOVOR IN OBLIKE jakostni vampírski vampírska vampírsko pridevnik [vampírka] [vampírski] IPA: [ʋamˈpiːɾka] POMEN tonemski 1. ki je v zvezi z vampirji, tj. bajeslovnimi bitji [vampírka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [ʋampìːɾká] vampirski film | vampirski grof | vampirska grozljivka | vampirska legenda, zgodba | vampirska serija VZOREC ▪ V vampirskih filmih preganjalci nikoli ne uspejo jakostno dokončno odstraniti vseh vampirjev – vedno se kdo ednina pritaji in ob primernem času reproducira svoje zlo IMENOVALNIK: vampírka dalje. RODILNIK: vampírke ▪ Vlad Tepeš je bil resnični predhodnik vampirskega DAJALNIK: vampírki grofa Drakule iz Transilvanije, ki ga je leta 1897 TOŽILNIK: vampírko pisatelj Bram Stoker ovekovečil v romanu. MESTNIK: pri vampírki ORODNIK: z vampírko 653 ▪ Roman ni le običajna vampirska zgodba, temveč je IMENOVALNIK: vampírska vtkana v napeto pripoved z elementi grozljivke in RODILNIK: vampírske pustolovščine. DAJALNIK: vampírski 1.1. ki je del telesa vampirjev, tj. bajeslovnih TOŽILNIK: vampírsko bitij MESTNIK: pri vampírski ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z vampírsko vampirski čekani, zobje dvojina ▪ Vampirski zobje se tu pa tam pokažejo šele proti IMENOVALNIK: vampírski koncu filma in posledično ni tudi nobene napetosti, RODILNIK: vampírskih ki izhaja iz pričakovanja vampirskih posegov in DAJALNIK: vampírskima njihove pojavnosti. TOŽILNIK: vampírski 1.2. ki spominja na vampirja ali je tak kot pri MESTNIK: pri vampírskih vampirju, tj. bajeslovnem bitju ORODNIK: z vampírskima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina vampirski čekani, zobje | vampirska narava IMENOVALNIK: vampírske ▪ Plastične vampirske zobe bo našla v trgovinah, ki RODILNIK: vampírskih prodajajo vse potrebno za pustovanje. DAJALNIK: vampírskim ▪ Kar zadeva zaznavanje svetlobe in teme, je TOŽILNIK: vampírske vampirske narave. MESTNIK: pri vampírskih ORODNIK: z vampírskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [vampírski] IMENOVALNIK: vampírsko IPA: [ʋamˈpiːɾski] RODILNIK: vampírskega tonemski DAJALNIK: vampírskemu [vampírski] TOŽILNIK: vampírsko IPA: [ʋampìːɾskí] MESTNIK: pri vampírskem ORODNIK: z vampírskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: vampírski OSNOVNIK RODILNIK: vampírskih moški spol DAJALNIK: vampírskima ednina TOŽILNIK: vampírski IMENOVALNIK: vampírski MESTNIK: pri vampírskih RODILNIK: vampírskega ORODNIK: z vampírskima DAJALNIK: vampírskemu množina TOŽILNIK: vampírski IMENOVALNIK: vampírska živo vampírskega RODILNIK: vampírskih MESTNIK: pri vampírskem DAJALNIK: vampírskim ORODNIK: z vampírskim TOŽILNIK: vampírska dvojina MESTNIK: pri vampírskih IMENOVALNIK: vampírska ORODNIK: z vampírskimi RODILNIK: vampírskih tonemsko DAJALNIK: vampírskima OSNOVNIK TOŽILNIK: vampírska moški spol MESTNIK: pri vampírskih ednina ORODNIK: z vampírskima IMENOVALNIK: vampírski množina RODILNIK: vampírskega IMENOVALNIK: vampírski DAJALNIK: vampírskemu RODILNIK: vampírskih TOŽILNIK: vampírski DAJALNIK: vampírskim živo vampírskega TOŽILNIK: vampírske MESTNIK: pri vampírskem MESTNIK: pri vampírskih ORODNIK: z vampírskim ORODNIK: z vampírskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: vampírska ednina RODILNIK: vampírskih 654 DAJALNIK: vampírskima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: vampírska MESTNIK: pri vampírskih vampirski netopir ORODNIK: z vampírskima iz zoologije manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s množina krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v IMENOVALNIK: vampírski Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; RODILNIK: vampírskih SIN.: iz zoologije vampir DAJALNIK: vampírskim ▪ Vampirski netopir pije kri goveda in večjih živali. TOŽILNIK: vampírske ▪ S pomočjo vampirskih netopirjev je pred časom MESTNIK: pri vampírskih razvil sredstvo za redčenje krvi. ORODNIK: z vampírskimi ženski spol IZVOR ednina ↑vampir IMENOVALNIK: vampírska RODILNIK: vampírske vanilín vanilína samostalnik moškega spola [vanilín] DAJALNIK: vampírski POMEN TOŽILNIK: vampírsko 1. bela snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali MESTNIK: pri vampírski s sintetizacijo in se uporablja zlasti pri pripravi ORODNIK: z vampírsko dvojina slaščic, kot sestavina parfumov IMENOVALNIK: vampírski ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Natančno preberimo etiketo, da bomo znali RODILNIK: vampírskih razlikovati naravni vanilin od sintetičnega. DAJALNIK: vampírskima ▪▪▪ TOŽILNIK: vampírski ▪ Pravo vaniljo je že pred stotimi leti nadomestil MESTNIK: pri vampírskih mnogo cenejši sintetični nadomestek vanilin. ORODNIK: z vampírskima množina 1.1. sladkor z dodatkom te snovi IMENOVALNIK: vampírske ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: vrečka vanilina vampírskih ▪ Če dodamo marmeladi med kuhanjem vrečko DAJALNIK: vampírskim vanilina, bo še bolj aromatična. TOŽILNIK: vampírske MESTNIK: pri vampírskih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dodati vanilin ORODNIK: z vampírskimi ▪ Smetani dodamo vanilin, jo stepemo in vmešamo srednji spol ednina v kremo. IMENOVALNIK: ⏵ priredna zveza vampírsko vanilin in sladkor RODILNIK: vampírskega ▪ Maslo s sladkorjem in vanilinom kremasto DAJALNIK: vampírskemu umešamo. TOŽILNIK: vampírsko 2. MESTNIK: pri vampírskem kot pridevnik ki vsebuje belo snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali s sintetizacijo in se uporablja ORODNIK: z vampírskim dvojina zlasti pri pripravi slaščic, kot sestavina parfumov IMENOVALNIK: vampírski ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda RODILNIK: vampírskih vanilin sladkor DAJALNIK: vampírskima ▪ Med stepanjem dodajte 2 zavitka vanilin sladkorja, TOŽILNIK: sol in 100 g sladkorja. vampírski MESTNIK: pri vampírskih ORODNIK: I z vampírskima ZGOVOR IN OBLIKE množina jakostni IMENOVALNIK: vampírska [vanilín] RODILNIK: vampírskih IPA: [ʋaniˈliːn] DAJALNIK: vampírskim tonemski TOŽILNIK: vampírska [vanilȋn] MESTNIK: pri vampírskih IPA: [ʋanilíːn] ORODNIK: z vampírskimi VZOREC 655 jakostno velblód velblóda samostalnik moškega spola [velblót ednina velblóda] IMENOVALNIK: vanilín POMEN RODILNIK: vanilína iz zoologije večja žival z eno ali dvema grbama in DAJALNIK: vanilínu daljšim ukrivljenim vratom, prilagojena na TOŽILNIK: vanilín življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; MESTNIK: SIN.: kamela pri vanilínu ▪ Velblodi jedo bodičasto in slano rastlinje, ki se mu ORODNIK: z vanilínom druge živali izogibajo. dvojina ▪ Debel kožuh iz goste dlake velblode varuje pred IMENOVALNIK: vanilína vročino. RODILNIK: vanilínov ▪ Velblod pije zelo redko. DAJALNIK: vanilínoma TOŽILNIK: vanilína IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri vanilínih jakostni ORODNIK: z vanilínoma množina [velblót velblóda] IPA: [ʋɛlˈbloːt ʋɛlˈbloːda] IMENOVALNIK: vanilíni tonemski RODILNIK: vanilínov [velbl t velbl da] DAJALNIK: vanilínom IPA: [ʋɛlblóːt ʋɛlblóːdà] TOŽILNIK: vanilíne MESTNIK: pri vanilínih VZOREC ORODNIK: z vanilíni jakostno tonemsko ednina ednina IMENOVALNIK: velblód IMENOVALNIK: vanilȋn RODILNIK: velblóda RODILNIK: vanilȋna DAJALNIK: velblódu DAJALNIK: vanilȋnu TOŽILNIK: velblóda TOŽILNIK: vanilȋn MESTNIK: pri velblódu MESTNIK: pri vanilȋnu ORODNIK: z velblódom ORODNIK: z vanilȋnom dvojina dvojina IMENOVALNIK: velblóda IMENOVALNIK: vanilȋna RODILNIK: velblódov RODILNIK: vanilȋnov DAJALNIK: velblódoma DAJALNIK: vanilȋnoma TOŽILNIK: velblóda TOŽILNIK: vanilȋna MESTNIK: pri velblódih MESTNIK: pri vanilȋnih ORODNIK: z velblódoma ORODNIK: z vanilȋnoma množina množina IMENOVALNIK: velblódi IMENOVALNIK: vanilȋni RODILNIK: velblódov RODILNIK: vanilȋnov DAJALNIK: velblódom DAJALNIK: vanilȋnom TOŽILNIK: velblóde TOŽILNIK: vanilȋne MESTNIK: pri velblódih MESTNIK: pri vanilȋnih ORODNIK: z velblódi ORODNIK: z vanilȋni tonemsko ednina v obliki vanilin IMENOVALNIK: velbl d jakostni RODILNIK: velbl da [vanilín] DAJALNIK: velbl du IPA: [ʋaniˈliːn] TOŽILNIK: velbl da tonemski MESTNIK: pri velbl du [vanilȋn] ORODNIK: z velbl dom IPA: [ʋanilíːn] dvojina IMENOVALNIK: I velbl da ZVOR RODILNIK: velbl dov prevzeto iz angl. vanillin, nem. Vanillin, iz ↑vanilija DAJALNIK: velbl doma TOŽILNIK: velbl da 656 MESTNIK: pri velbl dih ▪ Potrebujemo 50 dag svinjskega fileja, sol, poper, 2 ORODNIK: z velbl doma žlici masla, šalotko, 1 dl vermuta, 2 dl juhe iz kocke, množina 6 dag masla, šopek čemaža. IMENOVALNIK: velbl di ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: velbl dov ▪ Kremasto omako po potrebi dosolite in začinite z DAJALNIK: velbl dom belim poprom ter vmešajte vermut. TOŽILNIK: velbl de ▪ Nekaj časa sta molčala. Potem je on naročil MESTNIK: pri velbl dih vermut s sodo, ki sta ga veselo pila. ORODNIK: z velbl di ⏵ priredna zveza vermut in vino STALNE ZVEZE ▪ Prilijemo liter vode, vino in vermut, dodamo vse tri vrste zelenjave in poper, posolimo ter zavremo. dvogrbi velblod ▪▪▪ ▪ Ravno je dolil še nekaj kapljic vermuta v kozarec, ko iz zoologije večja žival z dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojena na življenje v je nekdo potrkal na vrata. puščavi; primerjaj lat. Camelus bactrianus; SIN.: iz zoologije IZGOVOR IN OBLIKE dvogrba kamela ▪ Dvogrbi velblod lahko naenkrat popije do 136 litrov jakostni vode. [vêrmut] ▪ Dvogrbi velblod živi divje le še v puščavi Gobi. IPA: [ˈʋɛːɾmut] tonemski enogrbi velblod [vȇrmut] IPA: [ʋ ːɾmùt] iz zoologije večja jezdna in tovorna žival z grbo in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojena na V življenje v puščavi ZOREC ; primerjaj lat. Camelus dromedarius; jakostno SIN.: iz zoologije dromedar, iz zoologije enogrba kamela ednina ▪ Čreda enogrbih velblodov muli puščavsko rastlinje na Arabskem polotoku. IMENOVALNIK: vêrmut RODILNIK: vêrmuta I DAJALNIK: vêrmutu ZVOR TOŽILNIK: vêrmut prevzeto prek češ. velbloud, star. rus. velbljudъ in MESTNIK: pri vêrmutu cslov. velьblǫdъ iz got. ulbandus ‛kamela’, to pa ORODNIK: z vêrmutom prek lat. elephantus ‛slon’ iz gr. eléphas ‛slon’ dvojina IMENOVALNIK: vêrmuta vêrmut vêrmuta samostalnik moškega spola [vêrmut] RODILNIK: vêrmutov POMEN DAJALNIK: vêrmutoma desertno vino, aromatizirano z zelišči in TOŽILNIK: vêrmuta okrepljeno z vinskim žganjem, po izvoru iz Italije MESTNIK: pri vêrmutih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z vêrmutoma suhi vermut množina ▪ Pred kosilom je čas aperitivnih koktajlov, še zlasti IMENOVALNIK: vêrmuti tistih, ki vsebujejo suhi vermut, peneče se vino ali RODILNIK: vêrmutov grenčice. DAJALNIK: vêrmutom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: vêrmute kapljica, žlica vermuta MESTNIK: pri vêrmutih ▪ Skodelica rmanovega čaja, ki mu primešamo še 5 ORODNIK: z vêrmuti kapljic vermuta, bo pomagala starejšim. tonemsko ▪ Za aperitiv ponudimo kozarček vermuta ali ednina šampanjca. IMENOVALNIK: vȇrmut ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: vȇrmuta zaliti z vermutom DAJALNIK: vȇrmutu ▪ Dodamo gobe in pehtran, popražimo, zalijemo z TOŽILNIK: vȇrmut vermutom, juho in smetano in pustimo, da se MESTNIK: pri vȇrmutu omaka zgosti. ORODNIK: z vȇrmutom ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v dvojina rodilniku 657 IMENOVALNIK: vȇrmuta MESTNIK: pri vetrobránu RODILNIK: vȇrmutov ORODNIK: z vetrobránom DAJALNIK: vȇrmutoma dvojina TOŽILNIK: vȇrmuta IMENOVALNIK: vetrobrána MESTNIK: pri vȇrmutih RODILNIK: vetrobránov ORODNIK: z vȇrmutoma DAJALNIK: vetrobránoma množina TOŽILNIK: vetrobrána IMENOVALNIK: vȇrmuti MESTNIK: pri vetrobránih RODILNIK: vȇrmutov ORODNIK: z vetrobránoma DAJALNIK: vȇrmutom množina TOŽILNIK: vȇrmute IMENOVALNIK: vetrobráni MESTNIK: pri vȇrmutih RODILNIK: vetrobránov ORODNIK: z vȇrmuti DAJALNIK: vetrobránom TOŽILNIK: vetrobráne IZVOR MESTNIK: pri vetrobránih prevzeto iz nem. Wermut ‛s pelinom odišavljeno ORODNIK: z vetrobráni vino’ < ‛pelin’ tonemsko ednina vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: vetrobrȃn RODILNIK: [vetrobrán] vetrobrȃna POMEN DAJALNIK: vetrobrȃnu 1. kar ščiti, varuje pred vetrom; TOŽILNIK: vetrobrȃn SIN.: vetrolom ▪ Učinkoviti vetrobrani so lahko žive meje. MESTNIK: pri vetrobrȃnu ▪ Če so rastline na vašem vrtu posebno občutljive za ORODNIK: z vetrobrȃnom močan veter, jih zavarujte pred poškodbami z dvojina začasnimi vetrobrani. IMENOVALNIK: vetrobrȃna ▪ Improvizirana zavetja niso najbolj zanesljiva, zato si RODILNIK: vetrobrȃnov izberite najmanj izpostavljen kraj, če je možno, pa si DAJALNIK: vetrobrȃnoma postavite tudi kamnit vetrobran. TOŽILNIK: vetrobrȃna 2. MESTNIK: pri vetrobrȃnih knjižno pogovorno sprednja šipa vozila ORODNIK: ⏵ prid. beseda + sam. beseda z vetrobrȃnoma prednji vetrobran množina | visok vetrobran ▪ Visok vetrobran in širok oklep v prednjem delu IMENOVALNIK: vetrobrȃni omogočata zelo dobro vetrno zaščito, tako da je RODILNIK: vetrobrȃnov vožnja v pokončnem položaju udobna tudi pri DAJALNIK: vetrobrȃnom hitrosti 180 km/h. TOŽILNIK: vetrobrȃne ▪▪▪ MESTNIK: pri vetrobrȃnih ▪ Notranjost avtomobila zaščitite pred neposredno ORODNIK: z vetrobrȃni sončno svetlobo z zaščito proti soncu, ki jo namestite na notranjo stran vetrobrana. IZVOR ↑veter + ↑bran IZGOVOR IN OBLIKE jakostni vetrocvétka vetrocvétke samostalnik ženskega spola [vetrobrán] [vẹtrocvétka] IPA: [ʋɛtɾɔˈbɾaːn] POMEN tonemski iz botanike rastlina, ki jo oprašuje veter [vetrobrȃn] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [ʋɛtɾɔbɾáːn] pelod vetrocvetke ▪ Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, ker se VZOREC prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa jakostno lahko tudi do 10 km daleč. ednina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: vetrobrán vetrocvetka in žužkocvetka RODILNIK: vetrobrána ▪ Rastline glede na način opraševanja delimo na DAJALNIK: vetrobránu vetrocvetke in žužkocvetke. TOŽILNIK: vetrobrán 658 IZGOVOR IN OBLIKE jakostni vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm] [vẹtrocvétka] POMEN IPA: [ʋetɾɔˈtsʋeːtka] 1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra tonemski ⏵ prid. beseda + sam. beseda [vẹtrocv tka] julijski, lanski vetrolom IPA: [ʋetɾɔtsʋéːtkà] ▪ V gozdovih, kjer je največ poškodovanega drevja zaradi lanskega hudega vetroloma, že poteka VZOREC intenzivna sanacija. jakostno ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina posledice, sanacija vetroloma IMENOVALNIK: vetrocvétka ▪ Zaradi nevarnosti dela ob sanaciji posledic RODILNIK: vetrocvétke vetroloma so s tečajem za varno delo pri spravilu DAJALNIK: vetrocvétki podrtega drevja pohiteli. TOŽILNIK: vetrocvétko ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri vetrocvétki vetrolom prizadene KOGA/KAJ ORODNIK: z vetrocvétko ▪ Lastniki gozdov, ki jih je prizadel vetrolom, so v dvojina glavnem zasebniki in agrarne skupnosti. IMENOVALNIK: vetrocvétki ⏵ priredna zveza RODILNIK: vetrocvétk vetrolom in snegolom DAJALNIK: vetrocvétkama ▪ Sanacije poškodovanih gozdov po žledolomih, TOŽILNIK: vetrocvétki vetrolomih in snegolomih zahtevajo premišljeno in MESTNIK: pri vetrocvétkah načrtno delo. ORODNIK: z vetrocvétkama 1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje množina ▪ Izvajalec del tako kot pri delih v okviru redne IMENOVALNIK: vetrocvétke sečnje zamuja tudi pri spravilu vetroloma. RODILNIK: vetrocvétk 1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, DAJALNIK: vetrocvétkam polomljenim, poškodovanim zaradi močnega TOŽILNIK: vetrocvétke vetra MESTNIK: pri vetrocvétkah ▪ Gotovo je, da se bodo zamajale cene manj ORODNIK: z vetrocvétkami kakovostnega lesa, ki ga praviloma v večini tonemsko pridobimo iz vetrolomov. ednina 2. kar ščiti, varuje pred vetrom; SIN.: vetrobran IMENOVALNIK: vetrocv tka ▪ Navkljub odprtemu videzu so prepustni latniki in RODILNIK: vetrocv tke ograje boljši vetrolomi kot čvrste pregrade. DAJALNIK: vetrocv tki ▪ Žive meje so med najboljšimi vrstami vetrolomov, TOŽILNIK: vetrocv tko vendar potrebujejo veliko prostora. MESTNIK: pri vetrocv tki ORODNIK: z vetrocv tko IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: vetrocv tki [vetrolòm] RODILNIK: vetrocv tk IPA: [ʋɛtɾɔˈlɔm] DAJALNIK: vetrocv tkama tonemski TOŽILNIK: vetrocv tki [vetrolȍm] MESTNIK: pri vetrocv tkah IPA: [ʋɛtɾɔl m] ORODNIK: z vetrocv tkama množina VZOREC IMENOVALNIK: vetrocv tke jakostno RODILNIK: vetrocv tk ednina DAJALNIK: vetrocv tkam IMENOVALNIK: vetrolòm TOŽILNIK: vetrocv tke RODILNIK: vetrolôma MESTNIK: pri vetrocv tkah DAJALNIK: vetrolômu ORODNIK: z vetrocv tkami TOŽILNIK: vetrolòm MESTNIK: pri vetrolômu IZVOR ORODNIK: z vetrolômom ↑veter + ↑cvetka dvojina 659 IMENOVALNIK: vetrolôma ▪ Naenkrat se je v vetrolovu dvignil piš vetra, RODILNIK: vetrolômov medtem ko sem jaz s težavo zadrževala zunanja DAJALNIK: vetrolômoma vrata. TOŽILNIK: vetrolôma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri vetrolômih ▪ Obnova fasade in izvedba vetrolova s ORODNIK: z vetrolômoma spremljajočimi deli se bo pričela v mesecu juliju in množina se zaključila do septembra. IMENOVALNIK: vetrolômi ▪▪▪ RODILNIK: vetrolômov ▪ Nadstreški pri objektih in vetrolovih morajo biti tako DAJALNIK: vetrolômom po obliki kot po uporabljenem materialu usklajeni z TOŽILNIK: vetrolôme objektom, ki mu pripadajo. MESTNIK: pri vetrolômih ORODNIK: z vetrolômi IZGOVOR IN OBLIKE tonemsko jakostni ednina [vetrolò vetrolôva] IMENOVALNIK: vetrolȍm IPA: [ʋɛtɾɔˈlɔu ʋɛtɾɔˈlɔːʋa] RODILNIK: vetrolóma tonemski DAJALNIK: vetrolómu [vetrolȍ vetrolóva] in [vetrolȍ vetrolȏva] TOŽILNIK: vetrolȍm IPA: [ʋɛtɾɔl u ʋɛtɾɔl ːʋá] in [ʋɛtɾɔl u ʋɛtɾɔl ːʋà] MESTNIK: pri vetrolómu ORODNIK: z vetrolómom VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: vetrolóma ednina RODILNIK: vetrolómov IMENOVALNIK: vetrolòv DAJALNIK: vetrolómoma RODILNIK: vetrolôva TOŽILNIK: vetrolóma DAJALNIK: vetrolôvu MESTNIK: pri vetrolómih TOŽILNIK: vetrolòv ORODNIK: z vetrolómoma MESTNIK: pri vetrolôvu množina ORODNIK: z vetrolôvom IMENOVALNIK: vetrolómi dvojina RODILNIK: vetrolómov IMENOVALNIK: vetrolôva DAJALNIK: vetrolómom RODILNIK: vetrolôvov TOŽILNIK: vetrolóme DAJALNIK: vetrolôvoma MESTNIK: pri vetrolómih TOŽILNIK: vetrolôva ORODNIK: z vetrolómi MESTNIK: pri vetrolôvih ORODNIK: z vetrolôvoma IZVOR množina ↑veter + ↑lom IMENOVALNIK: vetrolôvi RODILNIK: vetrolôvov vetrolòv DAJALNIK: vetrolôvom vetrolôva samostalnik moškega spola [vetrolò TOŽILNIK: vetrolôve vetrolôva] MESTNIK: pri vetrolôvih POMEN ORODNIK: z vetrolôvi manjši prostor pri vhodu v stavbo, ki zmanjšuje tonemsko vdor hladnega zraka v notranje prostore ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: vetrolȍv ▪ V knjižnici so uredili nov vetrolov. RODILNIK: vetrolóva ▪ Stavbo so na zunaj povsem prenovili in ji dodali DAJALNIK: vetrolóvu vetrolov. TOŽILNIK: vetrolȍv ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri vetrolóvu ▪ Ob vhodu je visoka steklena stena s poševnim ORODNIK: z vetrolóvom steklenim vetrolovom, ki tvori zaščito pred burjo. dvojina ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: vetrolóva ▪ Vhodna vrata so se odprla v vetrolov. RODILNIK: vetrolóvov ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: vetrolóvoma TOŽILNIK: vetrolóva 660 MESTNIK: pri vetrolóvih ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z vetrolóvoma vetrovka s kapuco | vetrovka z napisom množina ▪ Oblečen je bil v temne hlače in temno vetrovko s IMENOVALNIK: vetrolóvi kapuco. RODILNIK: vetrolóvov ▪ Na odprtem morju je lahko zelo vetrovno, zato DAJALNIK: vetrolóvom vzemite pleteno jopico za toploto in vetrovko s TOŽILNIK: vetrolóve kapuco za izolacijo. MESTNIK: pri vetrolóvih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z vetrolóvi žep vetrovke in (tonemska dvojnica) ▪ Potrudil sem se in kljub mrazu snel rokavice in iz tonemsko notranjega žepa vetrovke vzel voki-toki. ednina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: vetrolȍv vetrovka ali jakna | vetrovka in bunda, vetrovka in RODILNIK: vetrolȏva hlače, vetrovka in kapa, vetrovka in kavbojke, DAJALNIK: vetrolȏvu vetrovka in majica, vetrovka in pulover TOŽILNIK: vetrolȍv ▪ Za zaščito pred dežjem in vetrom vzemimo s seboj nepremočljivo vetrovko in hlače. MESTNIK: pri vetrolȏvu ▪ Čeprav je vreme v Melbournu nekoliko hladnejše ORODNIK: z vetrolȏvom dvojina kot drugod po Avstraliji, tudi pozimi pulover in vetrovka povsem zadostujeta. IMENOVALNIK: vetrolȏva ▪ Rezervno perilo, vetrovka in kapa so nepogrešljiva RODILNIK: vetrolȏvov oprema tako gorskih tekačev kot tudi planincev. DAJALNIK: vetrolȏvoma TOŽILNIK: vetrolȏva IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri vetrolȏvih jakostni ORODNIK: z vetrolȏvoma množina [vétro ka] IMENOVALNIK: IPA: [ˈʋeːtɾɔuka] vetrolȏvi tonemski RODILNIK: vetrolȏvov [v tro ka] DAJALNIK: vetrolȏvom TOŽILNIK: IPA: [ʋéːtɾ uka] vetrolȏve MESTNIK: pri vetrolȏvih VZOREC ORODNIK: z vetrolȏvi jakostno I ednina ZVOR IMENOVALNIK: vétrovka ↑veter + ↑loviti RODILNIK: vétrovke DAJALNIK: vétrovki vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétro ka] TOŽILNIK: vétrovko POMEN MESTNIK: pri vétrovki vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ORODNIK: z vétrovko ščiti pred vetrom dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: vétrovki črna, modra, rdeča, zelena vetrovka | lahka vetrovka RODILNIK: vétrovk | moška vetrovka | nepremočljiva vetrovka | svetla, DAJALNIK: vétrovkama temna vetrovka | športna vetrovka | vojaška vetrovka TOŽILNIK: vétrovki | zimska vetrovka MESTNIK: pri vétrovkah ▪ Oblečena sem bila v rdečo vetrovko, zlizane ORODNIK: z vétrovkama kavbojke in sivo majico. množina ▪ Nepremočljiva vetrovka in rezervna oblačila so IMENOVALNIK: vétrovke obvezna, če se podajate na dvatisočake. RODILNIK: vétrovk ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: vétrovkam nositi vetrovko | obleči, sleči vetrovko | vzeti TOŽILNIK: vétrovke vetrovko MESTNIK: pri vétrovkah ▪ Včeraj je sicer posijalo sonce, a kljub temu smo ORODNIK: z vétrovkami oblekli puloverje, vetrovke in obuli tople čevlje. tonemsko ▪ S seboj bom vzel le najnujnejše: lahko vetrovko, ednina pijačo, par energijskih ploščic … 661 IMENOVALNIK: v trovka 1.1. taka naprava za trening nekaterih športov RODILNIK: v trovke ali za rekreativno dejavnost DAJALNIK: v trovki ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: v trovko trening v vetrovniku MESTNIK: pri v trovki ▪ Slovenski smučarji skakalci opravljajo intenziven ORODNIK: z v trovko trening na skakalnici v Kranju, ki ga kombinirajo z dvojina dnevno kondicijsko pripravo in treningi v IMENOVALNIK: v trovki vetrovniku. RODILNIK: v trovk ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: v trovkama ▪ Najprej bodo tri dni trenirali v vetrovniku, potem TOŽILNIK: v trovki pa nadaljevali priprave s prvimi skoki na 90- MESTNIK: pri v trovkah metrski plastični skakalnici. ORODNIK: z v trovkama ▪▪▪ množina ▪ Zagotovo največja atrakcija bo vetrovnik, ki bo IMENOVALNIK: v trovke obiskovalcem omogočal lebdenje na zračnem toku. RODILNIK: v trovk DAJALNIK: v trovkam IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: v trovke jakostni MESTNIK: pri v trovkah [vetrô nik] ORODNIK: z v trovkami IPA: [ʋɛtˈɾɔːunik] tonemski IZVOR [vetrȏ nik] ↑veter IPA: [ʋɛtɾ ːunìk] vetrôvnik VZOREC vetrôvnika samostalnik moškega spola jakostno [vetrô nik] ednina P OMEN 1. IMENOVALNIK: vetrôvnik iz tehnike veliki cevi podobna naprava, v kateri se RODILNIK: ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje vetrôvnika DAJALNIK: vetrôvniku aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov TOŽILNIK: vetrôvnik ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri vetrôvniku preizkusiti, preizkušati KAJ v vetrovniku ORODNIK: z vetrôvnikom ▪ Viadukt bo pred neposrednimi bočnimi sunki dvojina varovala tri metre in več visoka protivetrna ograja, IMENOVALNIK: vetrôvnika ki so jo preizkusili v vetrovniku pri 220 kilometrih na RODILNIK: uro. vetrôvnikov DAJALNIK: vetrôvnikoma ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: delo v vetrovniku vetrôvnika | meritev v vetrovniku | poskus, preizkus, preizkušanje, testiranje v vetrovniku MESTNIK: pri vetrôvnikih ▪ Takšna kolesa so vrhunski tehnološki izdelki iz ORODNIK: z vetrôvnikoma ogljikovih vlaken, v izdelavo pa so oblikovalci pri res množina kakovostnih modelih vložili neskončne ure dela v IMENOVALNIK: vetrôvniki vetrovnikih. RODILNIK: vetrôvnikov ▪ Preden vozilo dobi dokončno obliko, mora opraviti DAJALNIK: vetrôvnikom preizkus v vetrovniku. TOŽILNIK: vetrôvnike ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri vetrôvnikih sodoben vetrovnik ORODNIK: z vetrôvniki ▪ Aerodinamika je dandanes eden najpomembnejših tonemsko dejavnikov v formuli 1, zato je sodoben vetrovnik ednina ključnega pomena pri izgradnji uspešnega IMENOVALNIK: vetrȏvnik dirkalnika. RODILNIK: vetrȏvnika ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: vetrȏvniku uporabljati vetrovnik | zgraditi vetrovnik TOŽILNIK: vetrȏvnik ▪ Ekipa formule 1 bo na sedežu moštva začela MESTNIK: pri vetrȏvniku graditi lastni vetrovnik. ORODNIK: z vetrȏvnikom dvojina 662 IMENOVALNIK: vetrȏvnika RODILNIK: vídeoblógov RODILNIK: vetrȏvnikov DAJALNIK: vídeoblógoma DAJALNIK: vetrȏvnikoma TOŽILNIK: vídeoblóga TOŽILNIK: vetrȏvnika MESTNIK: pri vídeoblógih MESTNIK: pri vetrȏvnikih ORODNIK: z vídeoblógoma ORODNIK: z vetrȏvnikoma množina množina IMENOVALNIK: vídeoblógi IMENOVALNIK: vetrȏvniki RODILNIK: vídeoblógov RODILNIK: vetrȏvnikov DAJALNIK: vídeoblógom DAJALNIK: vetrȏvnikom TOŽILNIK: vídeoblóge TOŽILNIK: vetrȏvnike MESTNIK: pri vídeoblógih MESTNIK: pri vetrȏvnikih ORODNIK: z vídeoblógi ORODNIK: z vetrȏvniki tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: vȋdeobl g ↑veter RODILNIK: vȋdeobl ga DAJALNIK: vȋdeobl gu vídeoblóg vídeoblóga in vídeoblôg vídeoblôga TOŽILNIK: vȋdeobl g MESTNIK: samostalnik moškega spola [vídeoblók vídeoblóga] in pri vȋdeobl gu ORODNIK: [vídeoblôk vídeoblôga] z vȋdeobl gom P dvojina OMEN 1. spletno mesto za objavljanje videoposnetkov, IMENOVALNIK: vȋdeobl ga namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih RODILNIK: vȋdeobl gov zanimanj, mnenj DAJALNIK: vȋdeobl goma TOŽILNIK: ▪ Nekaj let nazaj sem enkrat tedensko spremljala vȋdeobl ga videoblog. MESTNIK: pri vȋdeobl gih ▪ Predsednik ima svoj videoblog. ORODNIK: z vȋdeobl goma množina 1.1. videoposnetek, objavljen na takem IMENOVALNIK: vȋdeobl gi spletnem mestu RODILNIK: vȋdeobl gov ▪ Mnenje o vladajoči stranki in opoziciji je objavil v DAJALNIK: vȋdeobl gom svojem videoblogu. TOŽILNIK: vȋdeobl ge ▪ V prvem videoblogu je dve minuti nadvse resno MESTNIK: govoril o največjih svetovnih problemih. pri vȋdeobl gih ORODNIK: z vȋdeobl gi in IZGOVOR IN OBLIKE jakostno jakostni ednina [vídeoblók vídeoblóga] in [vídeoblôk vídeoblôga] IMENOVALNIK: vídeoblôg IPA: [ˈʋiːdɛɔˈbloːk ˈʋiːdɛɔˈbloːga] in [ˈʋiːdɛɔˈblɔːk RODILNIK: vídeoblôga ˈʋiːdɛɔˈblɔːga] DAJALNIK: vídeoblôgu tonemski TOŽILNIK: vídeoblôg [vȋdeobl k vȋdeobl ga] in [vȋdeoblȏk vȋdeoblȏga] MESTNIK: pri vídeoblôgu IPA: [ʋíːd ɔblóːk ʋíːd ɔblóːgà] in [ʋíːd ɔbl ːk ORODNIK: z vídeoblôgom ʋíːd ɔbl ːgà] dvojina IMENOVALNIK: V vídeoblôga ZOREC RODILNIK: jakostno vídeoblôgov DAJALNIK: ednina vídeoblôgoma TOŽILNIK: vídeoblôga IMENOVALNIK: vídeoblóg MESTNIK: pri vídeoblôgih RODILNIK: vídeoblóga ORODNIK: z vídeoblôgoma DAJALNIK: vídeoblógu množina TOŽILNIK: vídeoblóg IMENOVALNIK: vídeoblôgi MESTNIK: pri vídeoblógu RODILNIK: vídeoblôgov ORODNIK: z vídeoblógom DAJALNIK: dvojina vídeoblôgom TOŽILNIK: vídeoblôge IMENOVALNIK: vídeoblóga MESTNIK: pri vídeoblôgih 663 ORODNIK: z vídeoblôgi ▪ Nekateri sesalci, npr. vidre in bobri, so se tonemsko prilagodili sladkovodnemu okolju. ednina IMENOVALNIK: vȋdeoblȏg IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: vȋdeoblȏga jakostni DAJALNIK: vȋdeoblȏgu [vídra] TOŽILNIK: vȋdeoblȏg IPA: [ˈʋiːdɾa] MESTNIK: pri vȋdeoblȏgu tonemski ORODNIK: z vȋdeoblȏgom [vídra] in [vȋdra] dvojina IPA: [ʋìːdɾá] in [ʋíːdɾà] IMENOVALNIK: vȋdeoblȏga RODILNIK: vȋdeoblȏgov VZOREC DAJALNIK: vȋdeoblȏgoma jakostno TOŽILNIK: vȋdeoblȏga ednina MESTNIK: pri vȋdeoblȏgih IMENOVALNIK: vídra ORODNIK: z vȋdeoblȏgoma RODILNIK: vídre množina DAJALNIK: vídri IMENOVALNIK: vȋdeoblȏgi TOŽILNIK: vídro RODILNIK: vȋdeoblȏgov MESTNIK: pri vídri DAJALNIK: vȋdeoblȏgom ORODNIK: z vídro TOŽILNIK: vȋdeoblȏge dvojina MESTNIK: pri vȋdeoblȏgih IMENOVALNIK: vídri ORODNIK: z vȋdeoblȏgi RODILNIK: víder DAJALNIK: vídrama IZVOR TOŽILNIK: vídri prevzeto iz angl. videoblog, iz ↑video + ↑blog MESTNIK: pri vídrah ORODNIK: z vídrama vídra množina vídre samostalnik ženskega spola [vídra] P IMENOVALNIK: OMEN vídre mesojedi sesalec z vitkim telesom in kratkimi RODILNIK: víder nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim DAJALNIK: vídram repom, ki živi ob vodi TOŽILNIK: ; vídre primerjaj lat. Lutra lutra; SIN.: iz MESTNIK: pri vídrah zoologije evrazijska vidra ORODNIK: z vídrami ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tonemsko vidra živi KJE ednina ▪ Vidre živijo ob sladkih, celinskih vodah, nekatere IMENOVALNIK: vrste pa tudi ob morski obali. vídra RODILNIK: ▪ Vidra tudi pozimi lovi ribe. vídre DAJALNIK: vídri ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: videti vidro vídro MESTNIK: ▪ Dokaj poredko je mogoče videti vidro in kuno pri vídri zlatico. ORODNIK: z vȋdro dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda mlada vidra IMENOVALNIK: vídri ▪ Mlade vidre se rade igrajo. RODILNIK: vȋder ▪ Nekoč so udomačene vidre pomagale ribičem DAJALNIK: vídrama naganjati ribe v nastavljene mreže. TOŽILNIK: vídri MESTNIK: pri vídrah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ohranitev, ohranjanje, zaščita vidre ORODNIK: | populacija, z vídrama število vider množina | zatočišče vidre ▪ Goričko se ponaša z največjim številom vider na IMENOVALNIK: vídre Slovenskem. RODILNIK: vȋder ▪ Ta dragoceni biotop je eno poslednjih zatočišč DAJALNIK: vídram vidre na Slovenskem. TOŽILNIK: vídre ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri vídrah vidra in bober ORODNIK: z vídrami 664 (tonemska dvojnica) bruhati kot vidra tonemsko močno, silovito, večkrat bruhati ednina ▪ Prišla sem domov, bruhala kot vidra, se zavalila na IMENOVALNIK: vȋdra posteljo staršev in zaspala. RODILNIK: vȋdre ▪ Sedem dni nismo mogli niti kuhati; grizljali smo DAJALNIK: vȋdri slane kekse in bruhali kot vidre. TOŽILNIK: vȋdro MESTNIK: pri vȋdri BESEDOTVORJE ORODNIK: z vȋdro svojilni pridevnik: vídrin dvojina IMENOVALNIK: vȋdri IZVOR RODILNIK: vȋder = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. DAJALNIK: vȋdrama * vydra iz ide. * ūdrah2, * ūdro- iz ide. od ‛voda’, TOŽILNIK: vȋdri tako kot stind. udrá- ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, MESTNIK: pri vȋdrah hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ORODNIK: z vȋdrama dra, nem. Otter, angl. otter množina IMENOVALNIK: vȋdre vídrin vídrina vídrino pridevnik [vídrin] RODILNIK: vȋder POMEN DAJALNIK: vȋdram ki je v zvezi z vidro TOŽILNIK: vȋdre ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri vȋdrah vidrin iztrebek | vidrina populacija | vidrina sled ORODNIK: z vȋdrami ▪ Vidrina populacija na Goričkem je le del večje populacije, ki sega prek meja Slovenije na zahod in STALNE ZVEZE na vzhod. ▪ Vidrina sled v blatu, pesku ali snegu je zelo evrazijska vidra značilna. iz zoologije mesojedi sesalec z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim IZGOVOR IN OBLIKE sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra jakostni lutra; SIN.: vidra [vídrin] ▪ Evrazijske vidre so samotarske živali, samica in IPA: [ˈʋiːdɾin] samec živita skupaj samo v paritvenem obdobju. tonemski [vȋdrin] morska vidra IPA: [ʋíːdɾìn] iz zoologije večja vidra, ki se prehranjuje zlasti z mehkužci in živi ob obalah severnega Tihega VZOREC oceana; primerjaj lat. Enhydra lutris jakostno ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. OSNOVNIK ▪ Morske vidre pod morsko gladino iščejo mehkužce, moški spol rake in morske ježke. ednina ▪ Morska vidra med hrbtnim plavanjem s kamnom IMENOVALNIK: vídrin razbije pokrovačo. RODILNIK: vídrinega ▪ Morska vidra vse življenje preživi v morju. DAJALNIK: vídrinemu TOŽILNIK: vídrin orjaška vidra živo vídrinega iz zoologije velika vidra s temnejšo dlako ter svetlimi MESTNIK: pri vídrinem lisami na vratu in prsih, po izvoru iz Južne ORODNIK: z vídrinim Amerike; primerjaj lat. Pteronura brasiliensis dvojina ▪ Brazilsko orjaško vidro so tamkajšnji lovci skorajda IMENOVALNIK: vídrina iztrebili. RODILNIK: vídrinih ▪ Orjaška vidra iz Južne Amerike od smrčka do repa DAJALNIK: vídrinima meri skoraj dva metra in pol. TOŽILNIK: vídrina MESTNIK: pri vídrinih FRAZEOLOGIJA ORODNIK: z vídrinima množina 665 IMENOVALNIK: vídrini DAJALNIK: vȋdrinemu RODILNIK: vídrinih TOŽILNIK: vȋdrin DAJALNIK: vídrinim živo vȋdrinega TOŽILNIK: vídrine MESTNIK: pri vȋdrinem MESTNIK: pri vídrinih ORODNIK: z vȋdrinim ORODNIK: z vídrinimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: vȋdrina ednina RODILNIK: vȋdrinih IMENOVALNIK: vídrina DAJALNIK: vȋdrinima RODILNIK: vídrine TOŽILNIK: vȋdrina DAJALNIK: vídrini MESTNIK: pri vȋdrinih TOŽILNIK: vídrino ORODNIK: z vȋdrinima MESTNIK: pri vídrini množina ORODNIK: z vídrino IMENOVALNIK: vȋdrini dvojina RODILNIK: vȋdrinih IMENOVALNIK: vídrini DAJALNIK: vȋdrinim RODILNIK: vídrinih TOŽILNIK: vȋdrine DAJALNIK: vídrinima MESTNIK: pri vȋdrinih TOŽILNIK: vídrini ORODNIK: z vȋdrinimi MESTNIK: pri vídrinih ženski spol ORODNIK: z vídrinima ednina množina IMENOVALNIK: vȋdrina IMENOVALNIK: vídrine RODILNIK: vȋdrine RODILNIK: vídrinih DAJALNIK: vȋdrini DAJALNIK: vídrinim TOŽILNIK: vȋdrino TOŽILNIK: vídrine MESTNIK: pri vȋdrini MESTNIK: pri vídrinih ORODNIK: z vȋdrino ORODNIK: z vídrinimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: vȋdrini ednina RODILNIK: vȋdrinih IMENOVALNIK: vídrino DAJALNIK: vȋdrinima RODILNIK: vídrinega TOŽILNIK: vȋdrini DAJALNIK: vídrinemu MESTNIK: pri vȋdrinih TOŽILNIK: vídrino ORODNIK: z vȋdrinima MESTNIK: pri vídrinem množina ORODNIK: z vídrinim IMENOVALNIK: vȋdrine dvojina RODILNIK: vȋdrinih IMENOVALNIK: vídrini DAJALNIK: vȋdrinim RODILNIK: vídrinih TOŽILNIK: vȋdrine DAJALNIK: vídrinima MESTNIK: pri vȋdrinih TOŽILNIK: vídrini ORODNIK: z vȋdrinimi MESTNIK: pri vídrinih srednji spol ORODNIK: z vídrinima ednina množina IMENOVALNIK: vȋdrino IMENOVALNIK: vídrina RODILNIK: vȋdrinega RODILNIK: vídrinih DAJALNIK: vȋdrinemu DAJALNIK: vídrinim TOŽILNIK: vȋdrino TOŽILNIK: vídrina MESTNIK: pri vȋdrinem MESTNIK: pri vídrinih ORODNIK: z vȋdrinim ORODNIK: z vídrinimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: vȋdrini OSNOVNIK RODILNIK: vȋdrinih moški spol DAJALNIK: vȋdrinima ednina TOŽILNIK: vȋdrini IMENOVALNIK: vȋdrin MESTNIK: pri vȋdrinih RODILNIK: vȋdrinega ORODNIK: z vȋdrinima 666 množina ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: vȋdrina vitamini iz skupine B RODILNIK: vȋdrinih ▪ Še zlasti pomembna je vsebnost vitaminov iz DAJALNIK: vȋdrinim skupine B ter nenasičenih maščobnih kislin, ki TOŽILNIK: vȋdrina varujejo srce in ožilje. MESTNIK: pri vȋdrinih ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z vȋdrinimi potreba po vitaminih ▪ V zimskem in zgodnjem pomladanskem času, IZVOR preden živali dobijo zeleno krmo, je največja ↑vidra potreba po vitaminih in mineralih. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku vitamín dobiti, potrebovati vitamine | dodati, dodajati vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] vitamine | jemati, uživati vitamine | ohraniti vitamine | POMEN vsebovati vitamine organska snov, ki jo telo v majhnih količinah ▪ Da lahko imunski sistem optimalno deluje, potrebuje za različne presnovne procese in potrebuje vitamine in rudninske snovi. pozitivno vpliva na delovanje organizma ▪ Pri normalni prehrani in zdravih prebavilih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku svetujem, da jemljete vitamine v manjših količinah. dodajanje, dodatek vitaminov | izguba, pomanjkanje, ▪ Pomembno je, da s primerno nizko temperaturo zaloga vitaminov | jemanje, uživanje, vnos vitaminov sušenja v veliki meri ohranimo vitamine, minerale in | količina, koncentracija, raven, vrednost, vsebnost hranljive snovi. vitaminov | kombinacija vitaminov | obilica, vir, ▪ Najbolj priporočljivo je uživati polnovredna živila, ki zakladnica vitaminov | pomen vitaminov | skupina, vsebujejo vitamine in minerale, bogata pa so tudi z vrsta vitaminov vlakninami. ▪ Strokovnjaki opozarjajo, da je za nenehno ⏵ glag. + sam. beseda v rodilniku utrujenost lahko vzrok pomanjkanje vitaminov. primanjkovati vitaminov ▪ Čezmeren vnos vitaminov lahko povzroči toksične ▪ Če v telesu primanjkuje vitaminov in mineralov, bo reakcije, ki so pogostejše z vitamini, topnimi v organizem slabše izkoristil hrano v celoti, vključno z maščobah, kot z vitamini, topnimi v vodi. maščobami, ogljikovimi hidrati in beljakovinami. ▪ Skrbna izbira hrane zagotavlja tudi ustrezno ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku količino vitaminov. (ne) pozabiti na vitamine ▪ Nenadomestljiv vir vitaminov in mineralnih snovi ▪ Nikar ne pozabite na vitamine, še posebej pozimi, sta različno sadje in zelenjava. ko smo še bolj izpostavljeni prehladom. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku vitamini se ohranijo, uničijo oskrbeti (se) z vitamini ▪ Zdravo je tudi kuhano zelje, čeprav se s kuhanjem ▪ Svojemu telesu naredimo najboljšo uslugo, če si že uničijo vitamini. zjutraj privoščimo vsaj delno sadni obrok in se tako ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku oskrbimo s prepotrebnimi vitamini. dovolj, premalo, preveč vitaminov | malo, nekaj, ⏵ prid. beseda + sam. beseda v rodilniku obilo, ogromno, precej, veliko vitaminov poln vitaminov ▪ Kdor ima pestro in uravnoteženo prehrano, dobi ▪ Jed je polna vitaminov, ker jo le na hitro dovolj vitaminov za potrebe telesa. pokuhamo. ▪ Jabolka so zelo priljubljeno sadje, ki vsebuje veliko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku vitaminov in balastnih snovi. vitamini kompleksa B, skupine B ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Vitamini skupine B sodelujejo pri gradnji rdečih dodani, dodatni vitamini | dragoceni, pomembni, krvničk in krvnem obtoku. potrebni vitamini | naravni, sintetični vitamin | v ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku maščobah, vodi topni, vodotopni vitamini hrana z veliko vitamini ▪ Če gre za vnovično okužbo v manj kot mesecu dni, ▪ Zelo pomembna je tudi hrana z veliko vitamini, ki potrebuje bolnik dodatne vitamine, minerale in krepijo imunski sistem in je obzobno meso zato antioksidante. manj občutljivo za infekcije. ▪ V grozdju je veliko pomembnih vitaminov, ⏵ priredna zveza mineralov in drugih snovi, ki jih telo nujno potrebuje vitamini in aminokisline, vitamini in antioksidanti, za dobro delovanje srca, krvnega obtoka in živčnega vitamini in encimi, vitamini in maščobe, vitamini in sistema. mikroelementi, vitamini in minerali, vitamini in ▪ V maščobah topne vitamine lahko živali pri obilni mineralne snovi, vitamini in proteini, vitamini in oskrbi uskladiščijo, zato lahko začasno premostijo rudninske snovi, vitamini in vlaknine obdobja pomanjkanja. 667 ▪ V maščobi topni vitamini in encimi, ki učinkujejo RODILNIK: vitamȋnov skupaj z dobrimi maščobami, varujejo pred stalnimi DAJALNIK: vitamȋnom poškodbami prostih radikalov, ki jih povzroča TOŽILNIK: vitamȋne izpostavljenost soncu. MESTNIK: pri vitamȋnih ▪ Dovolj sadja in zelenjave zadovolji naše potrebe po ORODNIK: z vitamȋni vitaminih in mineralih, ampak brez beljakovin in maščob kljub temu ne moremo normalno delovati. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE A vitamin jakostni iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se [vitamín] pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in IPA: [ʋitaˈmiːn] pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne tonemski sluznice; SIN.: iz biologije, iz farmacije vitamin A [vitamȋn] ▪ Ovseno zrno vsebuje A vitamin, B kompleks, D in E IPA: [ʋitamíːn] vitamin. ▪ Za krepitev zdravja je znano tudi rdeče korenje, ki je VZOREC bogat vir A vitamina. jakostno ▪ A vitamin podpira nastajanje imunskih celic in ednina izboljša funkcijo pljuč. IMENOVALNIK: vitamín RODILNIK: vitamína B vitamin DAJALNIK: vitamínu iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta TOŽILNIK: vitamín skupina vitaminov, topnih v vodi, ki se pojavlja MESTNIK: pri vitamínu zlasti v manj obdelanih žitaricah, stročnicah, ORODNIK: z vitamínom zelenjavi in pozitivno vpliva na celično presnovo; dvojina SIN.: iz biologije, iz farmacije vitamin B IMENOVALNIK: vitamína ▪ Polnozrnati izdelki imajo veliko B vitaminov, rudnin, RODILNIK: vitamínov slednih elementov in nasitnih balastnih snovi. DAJALNIK: vitamínoma ▪ Govorice, da je pivo vir B vitamina, niso iz trte zvite. TOŽILNIK: vitamína MESTNIK: pri vitamínih C vitamin ORODNIK: z vitamínoma množina iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v agrumih, jagodičevju, kislem IMENOVALNIK: vitamíni zelju in kot antioksidant pozitivno vpliva na RODILNIK: vitamínov splošno odpornost organizma; DAJALNIK: vitamínom SIN.: iz biologije, iz farmacije TOŽILNIK: vitamíne vitamin C MESTNIK: pri vitamínih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dodatek C vitamina ORODNIK: z vitamíni | količina, vsebnost C vitamina | tonemsko pomanjkanje C vitamina | vir C vitamina ednina ▪ Tako kot krvavenje, je tudi počasno celjenje ran močno povezano s pomanjkanjem C vitamina. IMENOVALNIK: vitamȋn ▪ Limone so bogat vir C vitamina. RODILNIK: vitamȋna ▪ Preden ležete k počitku, se oprhajte in popijte DAJALNIK: vitamȋnu kozarec pijače z veliko vsebnostjo C vitamina, TOŽILNIK: vitamȋn vitaminov B kompleksa, kalcija in sadnega MESTNIK: pri vitamȋnu sladkorja. ORODNIK: z vitamȋnom dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku vsebovati C vitamin IMENOVALNIK: vitamȋna ▪ Pediatri staršem svetujejo, naj otroci povečujejo RODILNIK: vitamȋnov naravno odpornost z uživanjem pestre prehrane, DAJALNIK: vitamȋnoma sadja, ki vsebuje C vitamin, vsakodnevno naj se TOŽILNIK: vitamȋna naužijejo igre na prostem. MESTNIK: pri vitamȋnih ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z vitamȋnoma veliko C vitamina množina ▪ Med prebolevanjem viroze je pomembno užiti IMENOVALNIK: vitamȋni veliko C vitamina, najbolje v naravni obliki. 668 ▪ Vitamin A krepi zdravje ščitnice in nadledvične D vitamin žleze ter prispeva k pravilnemu delovanju srca in iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta ožilja. skupina vitaminov, topnih v maščobah, ki se ▪ Vitamin A ščiti kožo pred izsušitvijo in spodbuja pojavlja zlasti v ribjem olju, nastaja pa tudi v koži delitev celic. pod vplivom sončnih žarkov in s spodbujanjem ⏵ glag. + sam. beseda v rodilniku absorpcije kalcija pozitivno vpliva na zdravje primanjkovati vitamina A kosti; ▪ V njihovi prehrani pogosto primanjkuje vitamina A, SIN.: iz biologije, iz farmacije vitamin D ▪ Pozimi, ko je manj svetlobe, je otrokom in odraslim zaradi česar pogosteje obolevajo za slepoto. priporočljiva hrana bogata z D vitaminom: ribje olje, ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku mastne ribe, jetra, margarina in rumenjak. spremeniti v vitamin A ▪ V koži starejših ljudi se tvori veliko manj D vitamina ▪ Naše telo beta karoten spremeni v vitamin A, ta pa kot pri mlajših. je v večjih količinah lahko toksičen. ⏵ prid. beseda + sam. beseda v dajalniku E vitamin podoben vitaminu A ▪ V strokovni literaturi so na voljo študije, ki iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se prikazujejo uspešnost sredstev, ki vsebujejo snovi, pojavlja zlasti v rastlinskih oljih, zelenjavi, maslu podobne vitaminu A – lokalne retinoide. in pozitivno vpliva na zdravje celic kot ⏵ priredna zveza antioksidant; SIN.: iz biologije, iz farmacije vitamin E vitamina A in C ▪ Pretlačeni in posušeni paradižniki so bogati s ▪ Vnos vitaminov A in C opazno zmanjša pojavnost karoteni in E vitaminom. astme in izrazitost njenih simptomov. ▪ Arganovo olje je izredno bogato z vitamini. Vsebuje dvakrat več E vitamina kot oljčno olje in deluje kot vitamin B močan antioksidant. iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v vodi, ki se pojavlja K vitamin zlasti v manj obdelanih žitaricah, stročnicah, iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v zeleni zelenjavi, zelju, jetrih in zelenjavi in pozitivno vpliva na celično presnovo; pozitivno vpliva na strjevanje krvi, vezavo kalcija SIN.: iz biologije, iz farmacije B vitamin v tkivu in kosteh ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ; SIN.: iz biologije, iz farmacije vitamin K količina, vsebnost vitamina B | kompleks vitaminov B ▪ Lipotropne snovi, ki preprečujejo nabiranje maščobe | odmerki vitamina B | pomanjkanje vitaminov B | v samem organu, so B12 in ostali vitamini B uživanje vitamina B | vir, zaloga vitamina B kompleksa, E vitamin in K vitamin. ▪ Pivo sicer vsebuje manjše količine vitamina B, vendar ga imajo druga živila več. vitamin A ▪ Žita imajo idealno razmerje beljakovin in ogljikovih iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se hidratov, kompleks vitaminov B ter vlakna in pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in balastne snovi. pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne ▪ Slabokrvnim najpogosteje primanjkuje železa, sluznice; SIN.: iz biologije, iz farmacije A vitamin vendar pa je slabokrvnost lahko tudi posledica ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku pomanjkanja vitaminov B, predvsem folne kisline, in dodajati vitamin A | vsebovati vitamin A vitamina B12. ▪ Hrani dodajamo vitamin A in C ali vsak dan pojemo ▪ Med dobrimi viri vitaminov B so rjavi riž, ovsena nekaj presnih korenčkov. moka, jajca in kvas. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku derivat, oblika, predstopnja vitamina A | dodatki, vsebovati vitamin B odmerki vitamina A | količina, vsebnost vitamina A | ▪ Razen vitamina B12 vsebuje zelje vse vitamine B v pomanjkanje vitamina A | uživanje vitamina A | vir uravnoteženem razmerju. vitamina A | vnos vitamina A ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku ▪ Retinol je predstopnja vitamina A, ki ga najdemo dovolj vitamina B | veliko vitamina B le v hrani živalskega izvora. ▪ Kadar ste napeti, uživajte več vitamina B in C; med ▪ Večinoma prehrana zagotavlja zadostno količino presnavljanjem pod napetostjo namreč oba hitro vitamina A, a če vsebuje zelo malo maščob ali porabimo. beljakovin, lahko vodi to v pomanjkanje. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. vitamin B krepi KAJ | vitamin B pomaga vitamin A pomaga | vitamin A krepi, ščiti, varuje KAJ 669 ▪ Vitamin B krepi živčni sistem, zato je soja idealen ▪ Veliko živil vsebuje vitamin B2. Še posebej bogati zaviralec stresa, vitamin E zavira staranje in ščiti viri so mleko, sir, meso, ribe, jajca in izdelki iz naše celice pred prostimi radikali. polnovredne moke. ▪ Vitamini B bodo pomagali jetrom pri razgradnji ▪ Pri presnovi esencialnih maščobnih kislin strupov, vitamin C pa pomaga imunskemu sistemu. potrebujemo vitamine B2, B6, vitamin C in minerala ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku magnezij in cink. bogat z vitaminom B | obogaten z vitamini B ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Prezgodnje sivenje las boste odgnali tudi z pomanjkanje vitamina B2 uživanjem z vitaminom B bogate hrane, na primer ▪ Pomanjkanje vitamina B2 se izraža s težavami na mesa, žit, manj mastnih mlečnih izdelkov, leče in koži, nevrološkimi in psihološkimi težavami. zelene listnate zelenjave. ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v ▪ Med drugim lahko zadostno količino folata, kar je rodilniku 400 mikrogramov na dan, zaužijete z žitaricami, ▪ V nosečnosti in med dojenjem, ko so potrebe po obogatenimi z vitaminom B. vitaminih večje, naj bi ženske vsak dan dobile 1,8 ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku oziroma 2,3 miligrama vitamina B2. potreba po vitaminih B ▪ Presnova diabetikov je povezana s povečano vitamin B3 potrebo po vitaminih B in povečanim ledvičnim iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja izgubljanjem, zato je primerno nadomeščanje zlasti v drobovini, mesu, manj obdelanih žitaricah vitaminov folne kisline, B6, B12 in minerala cinka. in pozitivno vpliva na celično presnovo, tvorbo in delovanje beljakovinskih celičnih struktur; vitamin B1 SIN.: iz biologije, iz farmacije niacin iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku zlasti v stročnicah, manj obdelanih žitaricah, vsebovati vitamin B3 oreščkih, ribah, svinjini in pozitivno vpliva na ▪ Pusto rdeče meso telo potrebuje, ker vsebuje delovanje živčevja, možganov; SIN.: iz biologije, iz farmacije vitamin B3, ki je nepogrešljiv pri preskrbi z tiamin energijo. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Vitamin B3 najdemo v izdelkih iz polnovrednega vsebovati vitamin B1 žita, pivskem kvasu, arašidih, belem perutninskem ▪ Tiamin ali vitamin B1 vsebujejo oreški, meso, še mesu, avokadu, datljih, figah, suhih slivah. največ svinjsko, in cela zrna žit. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Športnik potrebuje vitamin B1 za presnovo pomanjkanje vitamina B3 ogljikovih hidratov v energijo, za dobro delovanje ▪ Na videz dobro hranjeni ljudje so trpeli zaradi živcev, gibčne mišice in hitre možgane. hudega pomanjkanja vitamina B3. ▪ Uporaba žveplovega dioksida sicer pomaga ohraniti vitamina A in C, vendar pa uniči vitamin B1. vitamin B5 ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja pomanjkanje vitamina B1 | vsebnost vitamina B1 zlasti v manj obdelanih žitaricah, rumenjaku, ▪ Pomanjkanje vitamina B1 pri dojenčkih povzroči jetrih in pozitivno vpliva na sintezo in presnovo bolezen, imenovano beriberi, katere simptomi so beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob; nevrološke in gastrointestinalne težave, ki lahko v SIN.: iz hudih primerih vodijo tudi do paralize in smrti. biologije, iz farmacije pantotenska kislina ▪ Pusto svinjsko meso je zelo priporočljivo zaradi ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. vsebnosti vitamina B1. ▪ Vitamin B5 se pri zamrzovanju počasi uniči. ▪ V neodvisnem laboratoriju so opravili vrsto testov, ▪ Vitamin B5 pomaga pretvarjati maščobe in sladkor ne pa tudi testa za ugotavljanje količine vitamina v energijo. B1. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Vitamin B5 vsebujejo avokado, jajca, piščanec, vitamin B2 gobe, losos in jogurt, B6 pa leča, postrvi, tun in banane. iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja v ▪▪▪ večini živil, proizvajajo ga tudi črevesne ▪ Vitamin B5 ali pantotenska kislina je pomemben za bakterije, in kot koencim pozitivno vpliva na sestavo in delovanje tkiv, za kroženje vode v telesu. celično presnovo, delovanje živčevja, zdravje kože; SIN.: iz biologije, iz farmacije riboflavin vitamin B6 ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja vsebovati vitamin B2 zlasti v mesu, ribah, stročnicah, manj obdelanih 670 žitaricah in pozitivno vpliva na presnovo vegetarijance dragocen vir tega nujno potrebnega aminokislin, hormonsko ravnotežje; SIN.: iz biologije, iz hranila. farmacije piridoksin ▪ Pomanjkanje vitamina B12 je v vegetarijanski ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku prehrani največja težava, ker rastlinska živila potrebovati vitamin B6 | vsebovati vitamin B6 vitamina B12 ne vsebujejo. ▪ Telo vitamin B6 potrebuje pri spreminjanju hrane v ▪ Najbogatejši viri vitamina B12 so živila živalskega energijo, za ohranjanje učinkovitosti imunskega izvora; še posebej veliko ga je v jetrih, ledvicah in sistema ter pri tvorjenju belih krvničk in protiteles. možganih. ▪ Jabolka in kivi vsebujejo vitamin B6, ki spodbuja ▪ Njihova raziskava se je osredotočila na vnos možganske procese in izboljša razpoloženje. vitamina B12 iz prehrane, ne pa tudi na uživanje vitamina v obliki prehranskih dopolnil. ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku veliko vitamina B6 ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v ▪ Da bomo zaužili zadosti vitamina B6, moramo v rodilniku prehrano vključevati ribe, perutnino, žitarice, n mikrogramov vitamina B12 oreške. ▪ Za pokritje dnevnih potreb naj bi zaužili 3 ▪ Na vrhu lestvice vsebnosti vitamina B6 so nekatere mikrograme vitamina B12 na dan. vrste rib, zlasti skuše in sardine, saj vsebujejo toliko ⏵ glag. + sam. beseda v rodilniku vitamina B6 kot goveja jetrca. primanjkovati vitamina B12 ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Osebe, ki jim primanjkuje vitamina B12, so videti KOLIKŠNA količina vitamina B6 | pomanjkanje vitamina blede in slabokrvne. B6 ⏵ priredna zveza ▪ Da bi pospešili presnovo aminokisline triptofan, je vitamin B12 in folna kislina nujno potrebna zadostna količina vitamina B6. ▪ Anemija ali slabokrvnost je sicer lahko tudi ▪ Raziskave so pokazale, da pomanjkanje vitamina posledica pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline, B6 povzroči živčnost, razdražljivost in celo najpogosteje pa je vzrok zanjo pomanjkanje železa. depresijo. ▪ Sadež je bogat vir vitamina B6, ki še posebej vitamin C dobro vpliva na uravnavanje razpoloženja ter iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v vodi, ki se odpravlja glavobole in neprijetne občutke v prsih. pojavlja zlasti v agrumih, jagodičevju, kislem ▪ Pri nekaterih ljudeh so po dolgotrajnem jemanju zelju in kot antioksidant pozitivno vpliva na večjih odmerkov vitamina B6 opazili simptome, kot splošno odpornost organizma; SIN.: iz biologije, iz farmacije so mravljinci, odrevenelost. C vitamin ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodilniku jemati vitamin C | proizvajati vitamin C | uničevati, n mg vitamina B6 | n miligramov vitamina B6 uničiti vitamin C | uživati, vzeti vitamin C | vsebovati ▪ Priporočajo odmerek od 80 do 200 miligramov vitamin C vitamina B6 pred potovanjem. ▪ Vso zimo redno jemljite vitamin C, ki aktivira ⏵ priredna zveza obrambno sposobnost. vitamin B6 in B12 ▪ Ker visoke temperature uničijo vitamin C, ga je ▪ Z žiti in s pšeničnimi kalčki dobi vaše telo obilje treba jemati v drugačni obliki in ne v vročem čaju z vitamina E, folatov in vitaminov B6 in B12. limoninim sokom. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku vitamin B12 dodatek, odmerek, vnos vitamina C | jemanje, iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja uživanje vitamina C | količina, vsebnost vitamina C | zlasti v jetrih, ribah, jajcih in kot koencim oblika vitamina C | pomanjkanje vitamina C | tablete pozitivno vpliva na presnovo maščobnih kislin in vitamina C | učinek vitamina C | vir, zakladnica, aminokislin, sintezo DNK in beljakovin zaloge vitamina C ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Tudi pri prehranskih dodatkih vitamina C je vsebovati vitamin B12 najbolje izbrati tiste, ki so čim bolj naravni in ▪ Nosečnice in doječe matere naj se prehranjujejo s pridobljeni iz različnih rastlinskih virov. hrano, ki vsebuje dovolj vitamina B12. ▪ Jagode imajo v 160 gramih dnevni odmerek vitamina C, ki varuje celice pred nevarnimi prostimi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dodatek vitamina B12 | radikali. KOLIKŠNA količina, raven, vsebnost vitamina B12 | pomanjkanje vitamina B12 | ▪ Zadostna količina vitamina C v organizmu je vir vitamina B12 bistvenega pomena za zdravje in dobro počutje, saj ▪ Ker potrebno količino vitamina B12 navadno se zaradi stresa, kajenja, alkohola, onesnaženega dobimo iz živil živalskega izvora, je presno mleko za 671 zraka in številnih drugih dejavnikov telesne zaloge ▪ Dobro je, če si za zajtrk privoščimo kozarec soka hitro izpraznijo. grenivke, pomaranče, limone, da se z njim oskrbimo ▪ Posledice pomanjkanja vitamina C so utrujenost, z vitaminom C, kolikor ga potrebujemo. neješčnost, krvavitve sluznic, krvavitev in vnetje zobnih dlesni in nagnjenost k nalezljivim boleznim. vitamin D ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta dovolj vitamina C | največ, več, veliko vitamina C skupina vitaminov, topnih v maščobah, ki se ▪ Pri gripi in prehladu moramo čim več počivati, piti pojavlja zlasti v ribjem olju, nastaja pa tudi v koži veliko tople tekočine in za krepitev obrambne pod vplivom sončnih žarkov in s spodbujanjem sposobnosti organizma zaužiti dovolj vitamina C. absorpcije kalcija pozitivno vpliva na zdravje ▪ Veliko vitamina C vsebujejo kivi, jagode in kosti; pomaranče. SIN.: iz biologije, iz farmacije D vitamin ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v dodatek, odmerek, vnos vitamina D | derivati, oblika rodilniku vitamina D | n enot vitamina D | količina, n mg vitamina C | n gramov, n miligramov vitamina koncentracija, raven, vsebnost vitamina D | jemanje, C uživanje vitamina D | nastajanje, presnova, sinteza, ▪ Okrog 100 mg vitamina C na dan, kolikor ga tvorba vitamina D | pomanjkanje vitamina D | pomen, priporočajo zdravniki, zlahka dobimo s sadjem in vloga vitamina D | vir, zaloga vitamina D zelenjavo. ▪ Od oktobra do marca, ko je manj sončnih dni, ▪ Že odmerek od 20 do 25 miligramov vitamina C na potrebujemo dodatek vitamina D za preprečevanje dan zagotavlja optimalno celjenje ran – proces, ki in zdravljenje osteoporoze. brez tega vitamina ni mogoč. ▪ Omembe vredne količine vitamina D so v redkih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. živilih – v morskih ribah, lososu, jegulji, slaniku, vitamin C deluje | vitamin C pomaga, sodeluje PRI tuni, gobah, rumenjaku in maslu. ČEM | vitamin C izboljšuje, krepi, pospešuje, ▪ Sonce ugodno vpliva na naše razpoloženje, preprečuje, spodbuja KAJ | vitamin C ščiti, varuje KAJ pomaga organizmu pri tvorbi vitamina D, ki je ▪ Vitamin C deluje predvsem kot antioksidant: naše pomemben za okostje. celice varuje pred prostimi radikali in reaktivnimi ▪ Otroci med prvim in tretjim letom starosti so še vrstami kisika. posebno občutljivi na pomanjkanje vitamina D, saj ▪ V našem telesu vitamin C sodeluje pri nastajanju se okostje v tej starosti hitro razvija. protiteles, pri presnovi folijske kisline, pomembne za ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tvorbo krvi. vitamin D nastaja, nastane, se tvori | vitamin D ▪ Vitamin C preprečuje virusom prodor v celice ter pomaga PRI ČEM | vitamin D krepi, pospešuje, omogoča nastajanje kolagena, ki je potreben za uravnava KAJ nastajanje in rast novih celic ter celjenje ran. ▪ Vitamin D pomaga pri absorpciji kalcija iz ▪ Pomanjkanje vitamina C povzroči bolezen skorbut. prebavnega trakta in s tem pri preprečevanju oz. Nekateri znanstveniki so mnenja, da nas vitamin C zmanjševanju razvoja rahitisa v mladosti in varuje tudi pred drugimi boleznimi. osteoporoze v zrelejših letih. ⏵ prid. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Poleg vsrkavanja kalcija iz črevesja vitamin D poln vitamina C pospešuje tudi mineralizacijo kostnine in prek ledvic ▪ Jeseni se bogato založimo z agrumi, polnimi zmanjšuje izločanje kalcija iz telesa. vitamina C, da bi se zavarovali pred virusnimi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku obolenji. dobiti, dobivati vitamin D | dodajati, jemati vitamin D ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku | proizvajati, tvoriti vitamin D | vsebovati vitamin D bogat z vitaminom C | obogaten z vitaminom C ▪ Pozimi vitamin D dobimo s hrano in prehranskimi ▪ Plodovi šipka so bogati z vitaminom C, jabolčno in dodatki, vendar ga je v hrani zelo malo. citronsko kislino. ▪ Koža je z leti čedalje manj sposobna tvoriti vitamin ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku D, ledvice pa težje pretvarjajo vitamin D v aktivni potreba po vitaminu C hormon, ki pospeši vsrkavanje kalcija v črevesju. ▪ Kiviji slovijo po tem, da že en sam zaužit sadež ▪ Kot vse mastne ribe tudi sardine vsebujejo vitamin zadosti dnevnim potrebam po vitaminu C. D. ⏵ glag. + sam. beseda v rodilniku ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku primanjkovati vitamina C dovolj vitamina D | manj vitamina D | več, veliko ▪ Če nam primanjkuje vitamina C ali cinka, se rane vitamina D počasneje celijo in hitro nastanejo podplutbe. ▪ Starejši ljudje, ki ne zaužijejo dovolj vitamina D, ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku imajo tudi šibkejše mišice in hitreje padejo. oskrbeti (se) z vitaminom C ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku 672 potreba po vitaminu D dobivati vitamin E | dodajati, jemati vitamin E | ▪ Povečana potreba po vitaminu D je v razvojnem vsebovati vitamin E obdobju otrok in mladostnikov, nosečnosti, pri ▪ Če jemljemo zdravila za redčenje krvi, ne smemo dojenju, starejših ljudeh in tistih, ki se premalo dodajati vitamina E, razen ob zelo strogem izpostavljajo soncu. zdravniškem nadzoru. ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Kožo moramo zvečer negovati s kremami, ki bogat z vitaminom D | obogaten z vitaminom D vsebujejo vitamin E, antioksidant, ki nevtralizira ▪ V času, ko je zunaj manj svetlobe, je za otroke in proste radikale in upočasni njeno staranje. odrasle priporočljiva hrana, bogata z vitaminom D. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. vitamin E deluje, pomaga | vitamin E preprečuje, vitamin D3 zavira, zmanjšuje KAJ | vitamin E krepi, okrepi, ščiti, iz biologije, iz farmacije vitamin skupine D, ki nastaja v varuje KAJ koži pod vplivom sončnih žarkov, pojavlja pa se ▪ Vitamin E deluje proti prostim radikalom, ki kvarijo tudi v ribah, ribjem olju, jetrih, rumenjaku in s celice, in znižuje škodljiv holesterol LDL. spodbujanjem absorpcije kalcija pozitivno vpliva ▪ Vitamin E preprečuje, da bi prosti radikali napadli na zdravje kosti celice; te ostanejo prožne, rezultat so zdrava, mladostna koža, odlično počutje in čvrsto vezno ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tkivo. pomanjkanje vitamina D3 ▪ Vitamin E ščiti celične membrane pred prostimi ▪ Do pomanjkanja vitamina D3 pride zaradi slabše radikali in upočasnjuje staranje. tvorbe tega vitamina v koži in zaradi manjše aktivnosti starejših ljudi, ki ne hodijo toliko na ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku sonce. dovolj vitamina E | več, veliko vitamina E ▪ V pretežnem delu Slovenije in Evrope so sončni ▪ Ugotovili so, da imajo preiskovanci, ki so uživali žarki jeseni in pozimi prešibki za nastanek zadostnih največ vitamina E, za 36 odstotkov manjšo izgubo količin vitamina D3. spomina oziroma pozabljivost. ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Koža s pomočjo UVB-žarkov proizvaja vitamin D3, rodilniku ki je bistvenega pomena za utrjevanje kosti, vendar n mg vitamina E | n miligramov vitamina E pa je za to potreben le majhen, 15-minutni odmerek ▪ Ena čajna žlička olja iz pšeničnih kalčkov vsebuje sončne svetlobe na dan. 13 mg vitamina E, kolikor ga telo potrebuje vsak ▪ Vsaka od naštetih rib vam zagotovi več kot 1000 dan za pravilno delovanje. gramov ribjega olja, ki vsebuje vitamin D3, ta pa ▪ Previdnost je potrebna, če uživamo 400 vpliva na absorpcijo kalcija in fosfatov iz črevesja ter miligramov ali več vitamina E na dan. omogoča izkoriščanje fosfatov za tvorbo kosti. ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku bogat z vitaminom E | obogaten z vitaminom E vitamin E ▪ Raziskava je pokazala, da je prehrana, bogata z vitaminom E, zmanjšala tveganje za srčni infarkt iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v rastlinskih oljih, zelenjavi, maslu tudi do 52 odstotkov. ▪ Formula je obogatena z vitaminom E, ki in pozitivno vpliva na zdravje celic kot nevtralizira škodljivo delovanje prostih radikalov. antioksidant; SIN.: iz biologije, iz farmacije E vitamin ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku vitamin F dodajanje, jemanje, uživanje vitamina E | dodatek, odmerek, vnos vitamina E iz biologije, iz farmacije nenasičeni maščobni kislini | n enot vitamina E | omega-6 in omega-3, ki se pojavljata v ribah kapsula vitamina E | količina, vsebnost vitamina E | oblika vitamina E hladnih morij, rastlinskih oljih, oreščkih in | pomanjkanje vitamina E | vir vitamina E pozitivno vplivata na tvorbo ter obnovo tkiva ▪ Dolgotrajna uporaba nekaterih antioksidantov ni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku škodljiva, vendar je pred začetkom jemanja zlasti vsebovati vitamin F vitamina E priporočljiv posvet z zdravnikom. ▪ Olivno olje učinkuje pomlajevalno na nas zato, ker ▪ Z buciko prebodemo kapsulo vitamina E in njeno vsebuje ogromno vitamina F in tako preprečuje olje nanesemo na kožo. bolezni srca in ožilja, nekaterih oblik raka ter znižuje ▪ Rastline tvorijo velike količine vitamina E, ki varuje raven holesterola. maščobne komponente celične membrane. ▪▪▪ ▪ Najboljši vir vitamina E so olja, predvsem olivno, ▪ Pomanjkanje vitamina F povzroča luskanje kože ter sojino, koruzno, sončnično olje, pa tudi različni suho in krhko kožo, nastajanje ekcemov, pripomore oreški, ki prav tako vsebujejo olja. pa tudi k hitrejši in količinsko večji izgubi las. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 673 vitamin H iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki IZVOR se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in prevzeto (prek nem. Vitamin) iz angl. vitamin, iz lat. pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo vīta ‛življenje’ + ↑(a)min maščobnih kislin in aminokislin; SIN.: iz biologije, iz farmacije biotin vivárij vivárija samostalnik moškega spola [vivári] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku POMEN vsebovati vitamin H 1. zaprt prostor z vodo, rastlinjem in zemljo za ▪ Rumenjak vsebuje vitamin H, ki krepi lase. gojenje, bivanje zlasti plazilcev, dvoživk, žuželk ▪▪▪ ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Vitamin H dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ▪ Pozimi boste lahko opazovali živali, kako ter preprečuje izpadanje las in prhljaj. prezimujejo, in si dobro ogledali živali v stalno ▪ Biotin (npr. v avokadu), imenovan tudi vitamin H, ogrevanem vivariju. spodbuja celice in krepi rast kože in las. ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku ▪ Tabornici in biologinji sta sprejeli otroke in jih vitamin K najprej popeljali v vivarij, kjer so si ogledali goža. iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se ▪ Še posebno se splača pokukati v vivarij, kjer je pojavlja zlasti v zeleni zelenjavi, zelju, jetrih in jajca s svojim mogočnim telesom ovila samica pozitivno vpliva na strjevanje krvi, vezavo kalcija indijskega pitona. v tkivu in kosteh; SIN.: iz biologije, iz farmacije K vitamin ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ V ljubljanskem živalskem vrtu imajo močerada, ki dobiti vitamin K | proizvajati vitamin K | vsebovati je svoj prostor našel v vivariju, družbo pa mu delajo vitamin K krastače, urhi in rjava žaba. ▪ Nekatere bakterije v črevesju proizvajajo vitamin ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku K, ki pomaga pri strjevanju krvi. ▪ Veliko sem se naučil pri pedagoškem vodenju ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku obiskovalcev vivarija. injekcija vitamina K | količina vitamina K | ▪ Ogled vivarija sestavljajo multimedijska pomanjkanje vitamina K | vir vitamina K predstavitev o krasu in življenju v podzemlju, ▪ Pri nezadostnih količinah vitamina K vezava kalcija predstavitev oblike in zgodovine jame, pri čemer je v kosteh ni mogoča, posledica pa so pogostejši posebna pozornost posvečena človeški ribici. zlomi kosti. 2. ekspresivno življenjsko okolje ▪ Zunanja znamenja pomanjkanja vitamina K so ⏵ prid. beseda + sam. beseda krvavitve iz nosu in spolovil ter rane, ki se celijo ▪ Posvetil se je predvsem opisu angleškega počasi in jih ne prekrije krasta. podeželskega vivarija, obremenjenega s tem, da je ▪ Zelje in brokoli sta bogat vir vitamina K, ki krepi nenehno treba delati vtis. kosti. ▪ Sestavimo sebi primeren vivarij, v katerem bomo ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. lahko odigrali vlogo svojega življenja v lastni režiji. vitamin K pomaga, sodeluje ▪ Vitamin K sodeluje pri nastajanju osteokalcina; to IZGOVOR IN OBLIKE je poseben protein, ki uravnava količino kalcija, a ne jakostni more delovati brez vitamina K. [vivári] ⏵ glag. + sam. beseda v rodilniku IPA: [ʋiˈʋaːɾi] primanjkovati vitamina K tonemski ▪ Če vitamina K primanjkuje, se kalcij izloča iz kosti, [vivári] te pa postanejo porozne. IPA: [ʋiʋàːɾí] ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku bogat z vitaminom K VZOREC ▪ Če jemljete kakršna koli zdravila proti strjevanju jakostno krvi, se morate posvetovati s svojim zdravnikom – ednina povedal vam bo, ali se morate z vitaminom K bogati IMENOVALNIK: vivárij zelenjavi izogibati. RODILNIK: vivárija ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: viváriju potreba po vitaminu K TOŽILNIK: vivárij ▪ Potrebam po vitaminu K na splošno zadosti MESTNIK: pri viváriju njegovo uživanje v prehrani in nastajanje v črevesju ORODNIK: z vivárijem (s pomočjo črevesnih bakterij). dvojina 674 IMENOVALNIK: vivárija ▪ Ogleda vreden je tudi nostalgični podzemeljski RODILNIK: vivárijev vlakec, ki vas popelje mimo škratov in pravljičnih DAJALNIK: vivárijema bitij. TOŽILNIK: vivárija ▪ Nostalgični ozkotirni vlakec z električnim pogonom MESTNIK: pri vivárijih ob samopostrežbi pelje čez igrišče v 700 metrov ORODNIK: z vivárijema oddaljeno vadišče. množina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: viváriji vožnja z vlakcem RODILNIK: vivárijev ▪ Obiskovalce so najprej opremili z oranžnimi DAJALNIK: vivárijem površniki in čeladami, nato pa so se odpravili na TOŽILNIK: vivárije četrturno vožnjo z rudniškim vlakcem po opuščenih rovih do prizorišča globoko v gori. MESTNIK: pri vivárijih ORODNIK: z viváriji ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku tonemsko odpeljati, peljati, popeljati, pripeljati, voziti, zapeljati ednina se z vlakcem | ogledati si KAJ z vlakcem ▪ Najprej smo se preoblekli v rudarske obleke, nato IMENOVALNIK: vivárij pa se z vlakcem odpeljali v rudnik, kjer smo začeli RODILNIK: vivárija ogled s spustom po drčah. DAJALNIK: viváriju 1.1. temu podobno cestno vozilo TOŽILNIK: vivárij MESTNIK: pri viváriju ⏵ prid. beseda + sam. beseda brezplačen vlakec | cestni vlakec | električni vlakec | ORODNIK: z vivárijem dvojina otroški, turistični vlakec | sejemski vlakec ▪ Kupili so turistični cestni vlakec, s katerim bodo IMENOVALNIK: vivárija svoje goste lahko popeljali med vinograde. RODILNIK: vivárijev tudi vivȃrijev ▪ V labirintu bo otroke pričakal nov stolp, po parku DAJALNIK: vivárijema pa bo krožil otroški vlakec. TOŽILNIK: vivárija ▪ Da smo si lahko ogledali čim večje površine, smo MESTNIK: pri vivárijih tudi pri vivȃrijih se po zavitih potkah in stezicah vozili z mini ORODNIK: z vivárijema vlakcem. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: viváriji vlakec odpelje, pelje, popelje KOGA, vozi RODILNIK: vivárijev tudi vivȃrijev ▪ Med dvorano in tiskovnim središčem vozi vlakec. DAJALNIK: vivárijem ▪ Poslikali so pločnike in cesto glavne ulice, po ulici TOŽILNIK: vivárije je vozil otroški vlakec. MESTNIK: pri vivárijih tudi pri vivȃrijih ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z viváriji tudi z vivȃriji vožnja z vlakcem ▪ Sledi voden sprehod po stari Ljubljani z ogledom IZVOR znamenitosti in vožnja s turističnim vlakcem na prevzeto prek nem. Vivarium iz lat. vīvārium Ljubljanski grad. ‛zverinjak, ribnik, ograda za živali’, iz vīvus ‛živ’ ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku odpeljati, peljati, popeljati, pripeljati, voziti, vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc] zapeljati se z vlakcem | ogledati si KAJ z vlakcem POMEN ▪ Na Prešernovem trgu je čakalo dvajset ljudi, ki so 1. manjši vlak, zlasti za prevoz turistov se hoteli peljati z vlakcem. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 2. igrača, ki predstavlja vlak električni vlakec | jamski, rudniški, rudarski vlakec | ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku otroški, turistični vlakec igrati se z vlakcem ▪ Prav gotovo bi v Sloveniji težko našli koga, ki še ▪ Oče in sinko se zvečer igrata z vlakci. nikoli ni stopil v Postojnsko jamo, se popeljal z ▪ Kot otrok se je rad igral z vlakci, ki jih je bila polna jamskim vlakcem in občudoval mogočnih dvoran s hiša. kapniki, ki jih je skozi stoletja izklesala narava. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Opremljeni s čeladami in z nepremočljivimi električni vlakec | lesen vlakec | miniaturni vlakec | jaknami se obiskovalci v nedrje Pece odpravijo z otroški vlakec rudniškim vlakcem. ▪ Mama je poslušala svojega petletnega sina, ki se ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. je v sosednji sobi igral z novim električnim vlakcem. vlakec odpelje, pelje, popelje KOGA, vozi ▪ Moja babica se je najraje lovila z drugimi deklicami in fanti, moj dedek pa se je igral z lesenimi vlakci. 675 ▪ Največji proizvajalci ves čas pošiljajo na trg nove IMENOVALNIK: vlȃkci modele in tako nenehno mamijo ljubitelje RODILNIK: vlȃkcev miniaturnih vlakcev. DAJALNIK: vlȃkcem 3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo TOŽILNIK: vlȃkce premikajočo se kolono MESTNIK: pri vlȃkcih ▪ Dvorana je vstala, norela, naredila vlakec, ki se je vil ORODNIK: z vlȃkci po parterju. ▪ Šla je med otroke in vodila vlakec po celem šotoru. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE hitri vlakec jakostni vlaku podobno vozilo, navadno z odprtimi vagoni, [wlákəc] ki z večjo hitrostjo vozi po železnici s strmimi IPA: [ˈwlaːkəts] vzponi, spusti, zlasti v zabaviščnem parku; SIN.: tonemski vlakec smrti [wlȃkəc] ▪ Željni adrenalina pridejo na svoj račun, če se IPA: [wláːk ts] zapeljejo s hitrim vlakcem ali se pustijo premetavati robotski roki. VZOREC ▪ Poleg piva je na prireditvenem prostoru mogoče jakostno najti še ogromno zabave, od streljanja igrač, do ednina vožnje s hitrimi vlakci in raznimi velikimi gugalnicami. IMENOVALNIK: vlákec RODILNIK: vlákca vlakec smrti DAJALNIK: vlákcu vlaku podobno vozilo, navadno z odprtimi vagoni, TOŽILNIK: vlákec ki z večjo hitrostjo vozi po železnici s strmimi MESTNIK: pri vlákcu vzponi, spusti, zlasti v zabaviščnem parku; SIN.: ORODNIK: z vlákcem hitri vlakec dvojina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: vlákca vožnja z vlakcem smrti RODILNIK: vlákcev ▪ Vratolomne vožnje z vlakci smrti so pravi DAJALNIK: vlákcema adrenalinski užitek za pogumne. TOŽILNIK: vlákca ▪▪▪ MESTNIK: pri vlákcih ▪ Želela si je na vlakec smrti, vendar si ni nihče od ORODNIK: z vlákcema prijateljev upal z njo. množina IMENOVALNIK: vlákci IZVOR RODILNIK: vlákcev ↑vlak DAJALNIK: vlákcem TOŽILNIK: vlákce vlakovódja vlakovódje tudi vlakovódja samostalnik MESTNIK: pri vlákcih moškega spola [wlakovódja] ORODNIK: z vlákci POMEN tonemsko voznik vlaka ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: vlȃkec vlakovodja opazi KAJ RODILNIK: vlȃkca ▪ Vlakovodja je opazil, da zapornice niso spuščene, DAJALNIK: vlȃkcu in je voznika avtomobila, ki je želel zapeljati čez TOŽILNIK: vlȃkec progo, opozoril z zvočnimi signali. MESTNIK: pri vlȃkcu ▪ Tudi če vlakovodja opazi oviro, zaradi hitrosti in ORODNIK: z vlȃkcem teže vlaka potrebuje tudi tisoč metrov, da vlak dvojina ustavi. IMENOVALNIK: vlȃkca ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: vlȃkcev vlakovodja vlaka DAJALNIK: vlȃkcema ▪ Vlakovodja vlaka je obvestil policiste, da v travi ob TOŽILNIK: vlȃkca progi ležita dva neznanca. MESTNIK: pri vlȃkcih ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z vlȃkcema vlakovodja na KATEREM vlaku množina 676 ▪ Štiriletni razvojni načrt med drugim predvideva, da RODILNIK: vlakov dij bodo železnice število vlakovodij na posameznem DAJALNIK: vlakov djam vlaku zmanjšale z dveh na enega. TOŽILNIK: vlakov dje ▪▪▪ MESTNIK: pri vlakov djah ▪ Za udobje potnikov skrbi številna ekipa, od ORODNIK: z vlakov djami vlakovodij in sprevodnikov do prijaznega strežnega tudi osebja v vagonu z bifejem. jakostno ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: vlakovódja jakostni RODILNIK: vlakovódja [wlakovódja] DAJALNIK: vlakovódju IPA: [wlakɔˈʋoːdja] TOŽILNIK: vlakovódja tonemski MESTNIK: pri vlakovódju [wlakov dja] ORODNIK: z vlakovódjem IPA: [wlakɔʋóːdjà] dvojina IMENOVALNIK: vlakovódja VZOREC RODILNIK: vlakovódjev jakostno DAJALNIK: vlakovódjema ednina TOŽILNIK: vlakovódja IMENOVALNIK: vlakovódja MESTNIK: pri vlakovódjih RODILNIK: vlakovódje ORODNIK: z vlakovódjema DAJALNIK: vlakovódji množina TOŽILNIK: vlakovódjo IMENOVALNIK: vlakovódji MESTNIK: pri vlakovódji RODILNIK: vlakovódjev ORODNIK: z vlakovódjo DAJALNIK: vlakovódjem dvojina TOŽILNIK: vlakovódje IMENOVALNIK: vlakovódji MESTNIK: pri vlakovódjih RODILNIK: vlakovódij ORODNIK: z vlakovódji DAJALNIK: vlakovódjama tonemsko TOŽILNIK: vlakovódji ednina MESTNIK: pri vlakovódjah IMENOVALNIK: vlakov dja ORODNIK: z vlakovódjama RODILNIK: vlakov dja množina DAJALNIK: vlakov dju IMENOVALNIK: vlakovódje TOŽILNIK: vlakov dja RODILNIK: vlakovódij MESTNIK: pri vlakov dju DAJALNIK: vlakovódjam ORODNIK: z vlakov djem TOŽILNIK: vlakovódje dvojina MESTNIK: pri vlakovódjah IMENOVALNIK: vlakov dja ORODNIK: z vlakovódjami RODILNIK: vlakov djev tonemsko DAJALNIK: vlakov djema ednina TOŽILNIK: vlakov dja IMENOVALNIK: vlakov dja MESTNIK: pri vlakov djih RODILNIK: vlakov dje ORODNIK: z vlakov djema DAJALNIK: vlakov dji množina TOŽILNIK: vlakov djo IMENOVALNIK: vlakov dji MESTNIK: pri vlakov dji RODILNIK: vlakov djev ORODNIK: z vlakov djo DAJALNIK: vlakov djem dvojina TOŽILNIK: vlakov dje IMENOVALNIK: vlakov dji MESTNIK: pri vlakov djih RODILNIK: vlakov dij ORODNIK: z vlakov dji DAJALNIK: vlakov djama TOŽILNIK: vlakov dji IZVOR MESTNIK: pri vlakov djah ↑vlak + ↑vodja ORODNIK: z vlakov djama množina volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: vlakov dje [vo kodlák] 677 POMEN IMENOVALNIK: volkodlȃk 1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči RODILNIK: volkodlȃka ob polni luni pa postane krvoločno in podobno DAJALNIK: volkodlȃku volku TOŽILNIK: volkodlȃka ⏵ sam. beseda + o + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri volkodlȃku film, zgodba o volkodlakih ORODNIK: z volkodlȃkom ▪ Producenti najavljajo številne filme o volkodlakih in dvojina drugih stvorih. IMENOVALNIK: volkodlȃka ⏵ priredna zveza RODILNIK: volkodlȃkov volkodlaki in vampirji DAJALNIK: volkodlȃkoma ▪ Ustvarili bi novo nepremagljivo vrsto, ki združuje TOŽILNIK: volkodlȃka moči volkodlakov in vampirjev. MESTNIK: pri volkodlȃkih 1.1. to bitje, ko se iz človeške podobe ORODNIK: z volkodlȃkoma spremeni v volčjo množina ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: volkodlȃki spremeniti se v volkodlaka RODILNIK: volkodlȃkov ▪ V hollywoodskem filmu je igral založnika, ki se ob DAJALNIK: volkodlȃkom vsaki polni luni spremeni v krvoločnega TOŽILNIK: volkodlȃke volkodlaka. MESTNIK: pri volkodlȃkih ▪▪▪ ORODNIK: z volkodlȃki ▪ Ker se volkodlak pojavi samo ob polni luni, so veliko snemali ponoči. IZVOR = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, IZGOVOR IN OBLIKE volkodlák, polj. wilkołak < pslov. * vьlkolakъ iz jakostni ↑volk + pslov. * lakъ ‛obleka, koža’ [vo kodlák] IPA: [ʋɔukɔˈdlaːk] vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče] tonemski POMEN [vo kodlȃk] del cestišča, namenjen za vožnjo vozil IPA: [ʋɔukɔdláːk] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku del, polovica vozišča | nagib vozišča | obnova, VZOREC preplastitev, sanacija vozišča | poškodbe vozišča | jakostno površina, širina vozišča | prečkanje vozišča | razširitev ednina vozišča | rob, sredina vozišča | stanje vozišča | KATERA IMENOVALNIK: volkodlák stran vozišča RODILNIK: volkodláka ▪ Prečni nagib bankine ne sme biti manjši od DAJALNIK: volkodláku prečnega nagiba vozišča. TOŽILNIK: volkodláka ▪ Zapore zaradi obnove vozišč bodo odpravljene še MESTNIK: pri volkodláku aprila. ORODNIK: z volkodlákom ▪ Po prehitevanju je vožnjo nadaljeval po sredini dvojina vozišča. IMENOVALNIK: volkodláka ▪ Zapeljal je na visok nasip ob levi strani vozišča in RODILNIK: volkodlákov se prevrnil. DAJALNIK: volkodlákoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: volkodláka asfaltno, betonsko, makedamsko vozišče | celotno MESTNIK: pri volkodlákih vozišče | dotrajano, poškodovano vozišče | krožno ORODNIK: z volkodlákoma vozišče | mokro, poledenelo, spolzko, suho, množina zasneženo vozišče | nasprotno vozišče IMENOVALNIK: volkodláki ▪ Odločitev za betonsko vozišče v predorih je RODILNIK: volkodlákov utemeljena s tremi primerjalnimi prednostmi v DAJALNIK: volkodlákom primerjavi z asfaltnimi vozišči. TOŽILNIK: volkodláke ▪ V blagem desnem ovinku ga je na mokri cesti zaneslo na nasprotno vozišče. MESTNIK: pri volkodlákih ▪ Povečanje tovornega prometa in spolzko vozišče ORODNIK: z volkodláki tonemsko upočasnjujeta promet. ednina ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku 678 odbiti KOGA/KAJ na vozišče | pasti na vozišče | stopiti ▪ Voznik osebnega avta je zaradi vožnje po na vozišče | zanesti KOGA/KAJ na vozišče | zapeljati na nasprotnem smernem vozišču čelno trčil v drug vozišče avto. ▪ Ko je prišel do regionalne ceste, je stopil na ⏵ glag. + izven + sam. beseda v rodilniku vozišče in hotel prečkati cesto. zapeljati izven vozišča ▪ V blagem desnem ovinku ga je na mokri cesti ▪ Po ugotovitvah policistov je vozil prehitro, traktor zaneslo na nasprotno vozišče. je zaneslo izven vozišča, tam pa se je prevrnil. ▪ Sunkovito je zavila na levo smerno vozišče in ▪ Voznik osebnega avtomobila, ki je zapeljal izven zapeljala na travnik. vozišča, je trčil v drevo. ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku obležati na vozišču | obstati, stati na vozišču | ustaviti gospodarjenje z vozišči (se) na vozišču | zanesti KOGA/KAJ na vozišču ▪ Promet bo povsem blokiran, saj je cesta z vozišči, ▪ Pri trčenju sta sopotnika padla iz vozila in obležala širokimi tri metre, narejena za obremenitev le do na vozišču. 2400 vozil. ▪ S tovornim vozilom je zaradi okvare obstal na ▪ Gospodarjenje z vozišči je vodenje aktivnosti, ki vozišču desnega prometnega pasu. omogočajo izdelavo načrtov obnov vozišč. ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku drseti po vozišču | hoditi, voziti po vozišču | pasti po vozišče v predorih vozišču | zanašati KOGA/KAJ po vozišču | zbiti KOGA po ▪ Vozišče v predorih naj bi brez vnovične sanacije vozišču zdržalo vsaj pet let. ▪ Vrglo ga je čez krmilo, potem je bočno drsel po ⏵ glag. + čez + sam. beseda v tožilniku vozišču do drsne ograje. zapeljati čez vozišče ▪ Pešci, ki so nepravilno hodili po vozišču, bodo ▪ Vozilo je začelo bočno drseti čez vozišče in morali plačati globo. pločnik. ▪ Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču ▪ Med vožnjo je zapeljal čez vozišče, trčil v kup glede na dovoljeno smer vožnje. snega, potem pa še v vrtno ograjo. ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku KATERA črta, označba na vozišču | hitrost na vozišču | ▪ Na tem odseku bo urejeno vozišče s pločniki. ovinek na vozišču | ovire na vozišču | poškodbe na ⏵ sam. beseda + ob + sam. beseda v mestniku vozišču | razmere na vozišču | sneg na vozišču | vozilo ▪ Vozilo je odbilo v levo čez pločnik na travnato na vozišču površino ob vozišču. ▪ Pri vožnji v levi ovinek se je treba odmakniti od ⏵ priredna zveza ločilne črte na vozišču. vozišče in pločnik ▪ Sneg na vozišču je ponekod ohromil tudi tovorni ▪ Obnovili bodo vozišče in pločnika s kolesarskima cestni promet. stezama na obeh straneh. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku obnoviti vozišče | prečkati vozišče IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Kolesarka se je med vožnjo po klancu navzdol jakostni umikala mački, ki je prečkala vozišče, in pri tem pa [vozíšče] padla. ▪ Na cesti skozi naselje so obnovili vozišče, pločnike IPA: [ʋɔˈziːʃtʃɛ] ter uredili odvodnjavanje in javno razsvetljavo. tonemski [ ▪ Z obnovo ceste nameravajo tudi razširiti vozišče. vozíšče] IPA: [ʋɔzìːʃtʃ ] ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v rodilniku odstraniti, umakniti z vozišča | zanesti KOGA/KAJ z VZOREC vozišča | zapeljati z vozišča | zdrsniti z vozišča jakostno ▪ V primeru okvar vklopite varnostne utripalke in ednina vozilo, če je le mogoče, umaknite z vozišča. ▪ Avtomobil je bočno drsel več metrov, nato ga je IMENOVALNIK: vozíšče zaneslo z vozišča. RODILNIK: vozíšča ▪ Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal z vozišča in DAJALNIK: vozíšču trčil v betonsko ograjo ob stanovanjski hiši. TOŽILNIK: vozíšče MESTNIK: ⏵ sam. beseda + po + sam. beseda v mestniku pri vozíšču hoja, vožnja po vozišču ORODNIK: z vozíščem ▪ Pri padcu in drsenju po vozišču se je lažje ranil. dvojina ▪ Kot vzrok nesreče so policisti navedli hojo po IMENOVALNIK: vozíšči vozišču in neuporabo odsevnega telesa (kresničke). RODILNIK: vozíšč DAJALNIK: vozíščema 679 TOŽILNIK: vozíšči smerno vozišče avtoceste MESTNIK: pri vozíščih ▪ Kombi je zaneslo levo, kjer je prebil sredinsko ORODNIK: z vozíščema zaščitno ograjo in zapeljal na nasprotno smerno množina vozišče avtoceste. IMENOVALNIK: vozíšča ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: vozíšč ▪ Na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi DAJALNIK: vozíščem pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega TOŽILNIK: vozíšča pasu. MESTNIK: pri vozíščih ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z vozíšči ▪ Na izvozu je zapeljal v desni nepregledni ovinek in tonemsko prevozil polno črto, nato zapeljal na nasprotno ednina smerno vozišče in trčil v odbojno grajo. IMENOVALNIK: vozíšče ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku RODILNIK: ▪ Vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem vozišču vozíšča za vožnjo v nasprotni smeri, morajo voziti z DAJALNIK: vozíšču zmanjšano hitrostjo. TOŽILNIK: vozíšče MESTNIK: pri vozíšču I ORODNIK: ZVOR z vozíščem dvojina ↑voziti IMENOVALNIK: vozíšči in vozȋšči RODILNIK: vozȋšč vrésa vrése samostalnik ženskega spola [wrésa] DAJALNIK: vozíščema in vozȋščema POMEN TOŽILNIK: vozíšči in vozȋšči grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi MESTNIK: pri vozȋščih v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti ORODNIK: z vozíščema in z vozȋščema zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SIN.: jesenska množina resa, vresje, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko IMENOVALNIK: vozȋšča vresje RODILNIK: vozȋšč ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: vozȋščem ▪ Vresa lahko raste tudi na zelo suhih, zakisanih TOŽILNIK: vozȋšča površinah. MESTNIK: pri vozȋščih ▪ Vrese, ki raste na spodjedenih robovih, ne ORODNIK: z vozȋšči prizadene niti huda poletna suša, in jeseni zagotovo vzcveti. STALNE ZVEZE IZGOVOR IN OBLIKE smerno vozišče jakostni vozišče ali del vozišča, namenjen za vožnjo vozil [wrésa] v eni smeri IPA: [ˈwɾeːsa] ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemski desno, levo smerno vozišče | nasprotno smerno [wr sa] vozišče IPA: [wɾèːsá] ▪ Terensko vozilo je obstalo na pločniku ob levem smernem vozišču. VZOREC ▪ Ločilni pas je vzdolžni del cestišča, s katerim sta jakostno fizično ločeni smerni vozišči. ednina ▪ Izgubila je oblast nad vozilom in na nasprotnem IMENOVALNIK: vrésa smernem vozišču trčila v osebni avtomobil. RODILNIK: vrése ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: vrési KATERI rob smernega vozišča | KATERA stran TOŽILNIK: vréso smernega vozišča MESTNIK: pri vrési ▪ Kolesarji morajo voziti po kolesarskem pasu, stezi ORODNIK: z vréso oziroma ob desnem robu smernega vozišča v smeri dvojina vožnje. IMENOVALNIK: vrési ▪ Faze rekonstrukcije ceste so se izvajale izmenično RODILNIK: vrés na desni in levi strani smernega vozišča. DAJALNIK: vrésama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: vrési 680 MESTNIK: pri vrésah resa, vresa, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko ORODNIK: z vrésama vresje množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: vrése ▪ Tla so bila gosto prepredena s starimi koreninami RODILNIK: vrés vresja in zelo močvirna. DAJALNIK: vrésam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: vrése ▪ Gore na drugem bregu niso bile več zavite v MESTNIK: pri vrésah meglo, ampak jasne in bleščeče, prepredene z ORODNIK: z vrésami velikimi zaplatami škrlatnega vresja. tonemsko ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: vr sa jakostni RODILNIK: vr se [wrésje] DAJALNIK: vr si IPA: [ˈwɾeːsjɛ] TOŽILNIK: vr so tonemski MESTNIK: pri vr si [wr sje] ORODNIK: z vr so IPA: [wɾéːsj ] dvojina IMENOVALNIK: vr si VZOREC RODILNIK: vr s jakostno DAJALNIK: vr sama ednina TOŽILNIK: vr si IMENOVALNIK: vrésje MESTNIK: pri vr sah RODILNIK: vrésja ORODNIK: z vr sama DAJALNIK: vrésju množina TOŽILNIK: vrésje IMENOVALNIK: vr se MESTNIK: pri vrésju RODILNIK: vr s ORODNIK: z vrésjem DAJALNIK: vr sam tonemsko TOŽILNIK: vr se ednina MESTNIK: pri vr sah IMENOVALNIK: vr sje ORODNIK: z vr sami RODILNIK: vr sja DAJALNIK: vr sju STALNE ZVEZE TOŽILNIK: vr sje MESTNIK: pri vr sju jesenska vresa ORODNIK: z vr sjem iz botanike grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti STALNE ZVEZE zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SIN.: jesensko vresje jesenska resa, vresa, vresje, iz botanike jesensko vresje ▪ Hvaležna rastlina, ki se dobro obnese kot lončnica, iz botanike grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi je cvetoča jesenska vresa, ki okrasno učinkuje cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti posamično ali v skupinah. zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SIN.: jesenska resa, vresa, vresje, iz botanike jesenska vresa IZVOR ▪ V okrasne posode posadimo tudi jesensko vresje, še < pslov. * versъ tako kot hrv. vrijȇs, srb. vrȇs, rus. lepše bo v kombinaciji z nizkim borom. véresk, češ. vřes (sloven. oblika je iz pslov. ▪ Število vrst lahko preštejemo na prste ene roke, a kolektiva * versa), iz ide. * erḱ- in * erǵh- ‛vezati, največ je borovnice in jesenskega vresja. stiskati’, tako kot litov. vìržės, latv. vi zis, vìrsis, gr. ereíkē, stir. froech, valiž. grug, nar. nem. Brüsch IZVOR ↑vresa vrésje vrésja samostalnik srednjega spola [wrésje] POMEN zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti] grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi POMEN v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti 1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; zlasti ob nekaterih naravnih pojavih SIN.: jesenska ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 681 ▪ Morje je zabučalo in dvignilo orjaške valove, 2. OSEBA: zabučíte jadrnica se je nevarno zagugala. 3. OSEBA: zabučíjo ▪ Ko pospešite, se prižgejo prednje luči in motor velelnik zabuči. ednina ▪▪▪ 2. OSEBA: zabúči ▪ Bilo je huje kot ob potresu; počilo je, zabučalo in dvojina hiše so se zazibale. 1. OSEBA: zabučíva 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka 2. OSEBA: zabučíta ▪ Pri Postojni se Pivki pridruži še Nanoščica in skupaj množina zabučita v ponor Postojnske jame. 1. OSEBA: zabučímo 2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, 2. OSEBA: zabučíte kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, deležnik na -l povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke moški spol zvoke, hrup EDNINA: zabúčal ▪ V končnici prvega dela je na štadionu vnovič DVOJINA: zabučála zabučalo. MNOŽINA: zabučáli ▪ V dvorani je zabučalo, kot bi morski val zadel obalo. ženski spol 2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok EDNINA: zabučála ▪ Iz zvočnikov zabuči popularna glasba, študentje pa DVOJINA: zabučáli s svojimi posodami za hrano hitijo v menze in MNOŽINA: zabučále restavracije. srednji spol 3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi EDNINA: zabučálo neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem DVOJINA: zabučáli počutju ali vznemirjenosti MNOŽINA: zabučála ▪ Bilo jo je predvsem strah, udarec pa je tudi bolel: še DELEŽJE NA -vši: zabučávši nikoli ji ni nihče dal zaušnice; v glavi ji je zabučalo. glagolnik ▪ Tekla sem, da je v mojih pljučih zabučala kri – in ednina tekla sem naprej. IMENOVALNIK: zabučánje 4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to RODILNIK: zabučánja očitno, zaznavno DAJALNIK: zabučánju ▪ Ko so novinarji izvohali ceno, je zabučal pravcati TOŽILNIK: zabučánje medijski vihar. MESTNIK: pri zabučánju ORODNIK: z zabučánjem IZGOVOR IN OBLIKE dvojina jakostni IMENOVALNIK: zabučánji [zabučáti] RODILNIK: zabučánj DAJALNIK: zabučánjema IPA: [zabuˈtʃaːti] tonemski TOŽILNIK: zabučánji [zabučáti] MESTNIK: pri zabučánjih ORODNIK: IPA: [zabutʃàːtí] z zabučánjema množina VZOREC IMENOVALNIK: zabučánja jakostno RODILNIK: zabučánj NEDOLOČNIK: zabučáti DAJALNIK: zabučánjem NAMENILNIK: zabúčat TOŽILNIK: zabučánja sedanjik MESTNIK: pri zabučánjih ednina ORODNIK: z zabučánji 1. OSEBA: tonemsko zabučím 2. OSEBA: zabučíš NEDOLOČNIK: zabučáti 3. OSEBA: zabučí NAMENILNIK: zabúčat dvojina sedanjik 1. OSEBA: ednina zabučíva 2. OSEBA: 1. zabučíta OSEBA: zabučím 3. OSEBA: 2. zabučíta OSEBA: zabučíš množina 3. OSEBA: zabučí 1. OSEBA: dvojina zabučímo 682 1. OSEBA: zabučíva zacepetáti zacepetám dovršni glagol [zacepetáti] 2. OSEBA: zabučíta POMEN 3. OSEBA: zabučíta 1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod množina vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, 1. OSEBA: zabučímo 2. navdušenja OSEBA: zabučíte 3. OSEBA: ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku zabučíjo zacepetati z nogami velelnik ednina ▪ »Nočem!« je zavpil in zacepetal z nogami. 2. ⏵ prisl. + glag. OSEBA: zabúči dvojina ▪ »Sta me slišali?« je nestrpno zacepetal z nogami. 1. ▪ Lukec, ki je prišel na sejem z mamico, je OSEBA: zabučȋva navdušeno zacepetal: »To hočem …« 2. OSEBA: zabučȋta množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Občinstvo v dvorani je zacepetalo in bučno 1. OSEBA: zabučȋmo zaploskalo. 2. OSEBA: zabučȋte ▪ Bila je tako iz sebe, da je zacepetala. deležnik na -l ⏵ glag. + od + sam. beseda v rodilniku moški spol ▪ Opazujem ogromen vodomet. Predstavljam si EDNINA: zabúčal najinega škratka, kako bi od navdušenja zacepetal, DVOJINA: zabučȃla ko bi ga zagledal. MNOŽINA: zabučȃli 1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki ženski spol kaže, spominja na tako udarjanje EDNINA: zabučȃla ▪ Zunaj na podstenju so zacepetali koraki. DVOJINA: zabučȃli 1.2. MNOŽINA: zabučȃle ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje srednji spol EDNINA: ▪ Jasno je, da vztrajno krši vsaj dva člena tega zabučȃlo kodeksa. Morda pa si ju bo ministrica zdaj, ko so DVOJINA: zabučȃli zacepetali še politični podmladki, vendarle prebrala. MNOŽINA: zabučȃla ▪ Ob projektu nismo zacepetali samo mi, na DELEŽJE NA -vši: zabučȃvši odobravanje je naletel celo pri lastniku. glagolnik ednina 2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v IMENOVALNIK: zadregi zabučȃnje ▪ Še pred prvim žvižgom sodnika je v roke prijel RODILNIK: zabučȃnja navijaški šal domačega moštva, zacepetal po zelenici DAJALNIK: zabučȃnju in pozdravil skoraj 35.000 gledalcev. TOŽILNIK: zabučȃnje 3. MESTNIK: pri zabučȃnju ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, ORODNIK: z zabučȃnjem navadno pod vplivom močnega občutja dvojina ▪ V zadnjih dveh dneh mi je srce vsaj dvakrat zacepetalo IMENOVALNIK: od čistega otroškega veselja in zabučȃnji pričakovanja, pa sem sicer kar dobro v stiku s svojo RODILNIK: zabučȃnj realistično platjo. DAJALNIK: zabučȃnjema ▪ Na ukrivljeni, na vrvico privezani buciki je občasno TOŽILNIK: zabučȃnji zacepetala tudi kakšna postrv ali klen. MESTNIK: pri zabučȃnjih ORODNIK: z zabučȃnjema množina IZGOVOR IN OBLIKE jakostni IMENOVALNIK: zabučȃnja [ RODILNIK: zacepetáti] zabučȃnj DAJALNIK: IPA: [zatsɛpɛˈtaːti] zabučȃnjem tonemski TOŽILNIK: zabučȃnja [ MESTNIK: zacepetáti] pri zabučȃnjih ORODNIK: IPA: [zatsɛpɛtàːtí] z zabučȃnji I VZOREC ZVOR jakostno ↑bučati NEDOLOČNIK: zacepetáti 683 NAMENILNIK: zacepetàt TOŽILNIK: zacepetánja sedanjik MESTNIK: pri zacepetánjih ednina ORODNIK: z zacepetánji 1. OSEBA: zacepetám tonemsko 2. OSEBA: zacepetáš NEDOLOČNIK: zacepetáti 3. OSEBA: zacepetá NAMENILNIK: zacepetȁt dvojina sedanjik 1. OSEBA: zacepetáva ednina 2. OSEBA: zacepetáta 1. OSEBA: zacepetȃm 3. OSEBA: zacepetáta 2. OSEBA: zacepetȃš množina 3. OSEBA: zacepetȃ 1. OSEBA: zacepetámo dvojina 2. OSEBA: zacepetáte 1. OSEBA: zacepetȃva 3. OSEBA: zacepetájo 2. OSEBA: zacepetȃta velelnik 3. OSEBA: zacepetȃta ednina množina 2. OSEBA: zacepetàj 1. OSEBA: zacepetȃmo dvojina 2. OSEBA: zacepetȃte 1. OSEBA: zacepetájva 3. OSEBA: zacepetȃjo 2. OSEBA: zacepetájta velelnik množina ednina 1. OSEBA: zacepetájmo 2. OSEBA: zacepetȁj 2. OSEBA: zacepetájte dvojina deležnik na -l 1. OSEBA: zacepetȃjva moški spol 2. OSEBA: zacepetȃjta EDNINA: zacepetàl množina DVOJINA: zacepetála 1. OSEBA: zacepetȃjmo MNOŽINA: zacepetáli 2. OSEBA: zacepetȃjte ženski spol deležnik na -l EDNINA: zacepetála moški spol DVOJINA: zacepetáli EDNINA: zacepetȁl MNOŽINA: zacepetále DVOJINA: zacepetála srednji spol MNOŽINA: zacepetáli EDNINA: zacepetálo ženski spol DVOJINA: zacepetáli EDNINA: zacepetȃla MNOŽINA: zacepetála DVOJINA: zacepetáli DELEŽJE NA -vši: zacepetávši MNOŽINA: zacepetále glagolnik srednji spol ednina EDNINA: zacepetálo IMENOVALNIK: zacepetánje DVOJINA: zacepetáli RODILNIK: zacepetánja MNOŽINA: zacepetála DAJALNIK: zacepetánju DELEŽJE NA -vši: zacepetȃvši TOŽILNIK: zacepetánje glagolnik MESTNIK: pri zacepetánju ednina ORODNIK: z zacepetánjem IMENOVALNIK: zacepetȃnje dvojina RODILNIK: zacepetȃnja IMENOVALNIK: zacepetánji DAJALNIK: zacepetȃnju RODILNIK: zacepetánj TOŽILNIK: zacepetȃnje DAJALNIK: zacepetánjema MESTNIK: pri zacepetȃnju TOŽILNIK: zacepetánji ORODNIK: z zacepetȃnjem MESTNIK: pri zacepetánjih dvojina ORODNIK: z zacepetánjema IMENOVALNIK: zacepetȃnji množina RODILNIK: zacepetȃnj IMENOVALNIK: zacepetánja DAJALNIK: zacepetȃnjema RODILNIK: zacepetánj TOŽILNIK: zacepetȃnji DAJALNIK: zacepetánjem MESTNIK: pri zacepetȃnjih 684 ORODNIK: z zacepetȃnjema TOŽILNIK: zbrínce množina MESTNIK: pri zbríncih IMENOVALNIK: zacepetȃnja ORODNIK: z zbrínci RODILNIK: zacepetȃnj tonemsko DAJALNIK: zacepetȃnjem ednina TOŽILNIK: zacepetȃnja IMENOVALNIK: zbrȋnc MESTNIK: pri zacepetȃnjih RODILNIK: zbrȋnca ORODNIK: z zacepetȃnji DAJALNIK: zbrȋncu TOŽILNIK: zbrȋnc IZVOR MESTNIK: pri zbrȋncu ↑cepetati ORODNIK: z zbrȋncem dvojina zbrínc zbrínca samostalnik moškega spola [zbrínc] IMENOVALNIK: zbrȋnca POMEN RODILNIK: zbrȋncev trdi sir iz kravjega mleka z lomljivo sredico in DAJALNIK: zbrȋncema rumeno rjavkasto skorjo, po izvoru iz Švice TOŽILNIK: zbrȋnca MESTNIK: pri zbrȋncih ⏵ sam. beseda + sam. beseda sir zbrinc ORODNIK: z zbrȋncema ▪ Kuhamo nekaj minut, nato dodamo malo množina naribanega sira zbrinca, da se omaka zgosti. IMENOVALNIK: zbrȋnci RODILNIK: zbrȋncev ⏵ priredna zveza zbrinc in ementalec, zbrinc in parmezan DAJALNIK: zbrȋncem ▪ Skuto, moko, parmezan ali zbrinc in rumenjak TOŽILNIK: zbrȋnce gladko umešamo. MESTNIK: pri zbrȋncih ▪▪▪ ORODNIK: z zbrȋnci ▪ Ementalec narežite na manjše palčke, zbrinc pa grobo naribajte. I ZVOR prevzeto iz švic. nem. Sbrinz, verjetno po IZGOVOR IN OBLIKE švicarskem kraju Brienz jakostni [zbrínc] zelenjádar zelenjádarja samostalnik moškega spola IPA: [ˈzbɾiːnts] [zelenjádar] tonemski POMEN [zbrȋnc] 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem IPA: [zbɾíːnts] zelenjave; SIN.: zelenjavar ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku VZOREC ▪ Povečuje se število zelenjadarjev, ki so se odločili jakostno za višjo kakovostno raven pridelovanja zelenjave. ednina ▪ Poslovno povezovanje in skupni nastop IMENOVALNIK: zbrínc zelenjadarjev bosta omogočala preživetje domačega RODILNIK: zbrínca zelenjadarstva. DAJALNIK: zbríncu ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: zbrínc zelenjadar in sadjar MESTNIK: pri zbríncu ▪ Svoje proizvode so predstavili zelenjadarji, oljkarji, ORODNIK: z zbríncem vinogradniki, čebelarji, sadjarji, živinorejci ter dvojina ustanove in društva, ki so na različne načine IMENOVALNIK: zbrínca povezani s kmetijsko proizvodnjo. RODILNIK: zbríncev ▪ Sadjarji, vinogradniki in zelenjadarji lahko DAJALNIK: zbríncema obvarujejo pridelke z mrežami proti toči. TOŽILNIK: zbrínca ▪▪▪ MESTNIK: pri zbríncih ▪ Nizke temperature minulih dni niso bile naklonjene ORODNIK: z zbríncema domačim zelenjadarjem. množina ▪ Zainteresirani zelenjadarji so v treh dneh posveta IMENOVALNIK: zbrínci prisluhnili različnim predavateljem s področja RODILNIK: zbríncev zelenjadarstva. DAJALNIK: zbríncem 685 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in DAJALNIK: zelenjȃdarjema zelenjave, zlasti na stojnici; SIN.: zelenjavar TOŽILNIK: zelenjȃdarja ▪ Zelenjadarji, ki prodajamo na tržnicah, se moramo MESTNIK: pri zelenjȃdarjih spopadati s konkurenco različnih uvoznih trgovskih ORODNIK: z zelenjȃdarjema podjetij. množina ▪ Med socialne stike sodi tudi prijazen pozdrav IMENOVALNIK: zelenjȃdarji poštarju in klepet pri zelenjadarju. RODILNIK: zelenjȃdarjev ▪ Določen del trga zasedajo prodajalci začimb, DAJALNIK: zelenjȃdarjem drugega mesarji, spet svojega zelenjadarji. TOŽILNIK: zelenjȃdarje ▪ Drvim proti trgovini, vmes švignem na pošto, do MESTNIK: pri zelenjȃdarjih mesarja in zelenjadarja, saj mi je žena pred ORODNIK: z zelenjȃdarji odhodom vrinila listič, na katerem je zapisano, kaj naj kupim. IZVOR iz zelenjad ‛zelenjava’, iz ↑zelen IZGOVOR IN OBLIKE jakostni zelenjádarski zelenjádarska zelenjádarsko pridevnik [zelenjádar] [zelenjádarski] IPA: [zɛlɛˈnjaːdaɾ] POMEN tonemski 1. ki je v zvezi z zelenjadarji ali zelenjadarstvom [zelenjȃdar] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [zɛlɛnjáːdàɾ] zelenjadarska kmetija, zadruga | zelenjadarska V pridelava, proizvodnja ZOREC jakostno ▪ V vasi je ena večjih zelenjadarskih kmetij na ednina Slovenskem, saj pridela letno približno 700 ton zelenjave in še milijon sadik. IMENOVALNIK: zelenjádar ▪ Ustanovitev zelenjadarske zadruge jim je olajšala RODILNIK: zelenjádarja delo pri prodaji zelenjave. DAJALNIK: zelenjádarju ▪ Zelenjadarska pridelava na gredicah se tudi v TOŽILNIK: zelenjádarja Sloveniji vedno bolj uveljavlja. MESTNIK: pri zelenjádarju 1.1. ki je v zvezi z zelenjadarji, tj. prodajalci ORODNIK: z zelenjádarjem dvojina sadja in zelenjave ▪ Zelenjadarske stojnice se šibijo pod težo za pest IMENOVALNIK: zelenjádarja debelih paradižnikov in čebul. RODILNIK: zelenjádarjev DAJALNIK: zelenjádarjema IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: zelenjádarja jakostni MESTNIK: pri zelenjádarjih [zelenjádarski] ORODNIK: z zelenjádarjema množina IPA: [zɛlɛˈnjaːdaɾski] tonemski IMENOVALNIK: zelenjádarji [zelenjȃdarski] RODILNIK: zelenjádarjev IPA: [zɛlɛnjáːdàɾski] DAJALNIK: zelenjádarjem TOŽILNIK: zelenjádarje VZOREC MESTNIK: pri zelenjádarjih jakostno ORODNIK: z zelenjádarji tonemsko OSNOVNIK ednina moški spol ednina IMENOVALNIK: zelenjȃdar IMENOVALNIK: zelenjádarski RODILNIK: zelenjȃdarja RODILNIK: zelenjádarskega DAJALNIK: zelenjȃdarju DAJALNIK: zelenjádarskemu TOŽILNIK: zelenjȃdarja TOŽILNIK: zelenjádarski MESTNIK: pri zelenjȃdarju živo zelenjádarskega ORODNIK: z zelenjȃdarjem dvojina MESTNIK: pri zelenjádarskem ORODNIK: z zelenjádarskim IMENOVALNIK: zelenjȃdarja dvojina RODILNIK: zelenjȃdarjev IMENOVALNIK: zelenjádarska 686 RODILNIK: zelenjádarskih tonemsko DAJALNIK: zelenjádarskima OSNOVNIK TOŽILNIK: zelenjádarska moški spol MESTNIK: pri zelenjádarskih ednina ORODNIK: z zelenjádarskima IMENOVALNIK: zelenjȃdarski množina RODILNIK: zelenjȃdarskega IMENOVALNIK: zelenjádarski DAJALNIK: zelenjȃdarskemu RODILNIK: zelenjádarskih TOŽILNIK: zelenjȃdarski DAJALNIK: zelenjádarskim živo zelenjȃdarskega TOŽILNIK: zelenjádarske MESTNIK: pri zelenjȃdarskem MESTNIK: pri zelenjádarskih ORODNIK: z zelenjȃdarskim ORODNIK: z zelenjádarskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: zelenjȃdarska ednina RODILNIK: zelenjȃdarskih IMENOVALNIK: zelenjádarska DAJALNIK: zelenjȃdarskima RODILNIK: zelenjádarske TOŽILNIK: zelenjȃdarska DAJALNIK: zelenjádarski MESTNIK: pri zelenjȃdarskih TOŽILNIK: zelenjádarsko ORODNIK: z zelenjȃdarskima MESTNIK: pri zelenjádarski množina ORODNIK: z zelenjádarsko IMENOVALNIK: zelenjȃdarski dvojina RODILNIK: zelenjȃdarskih IMENOVALNIK: zelenjádarski DAJALNIK: zelenjȃdarskim RODILNIK: zelenjádarskih TOŽILNIK: zelenjȃdarske DAJALNIK: zelenjádarskima MESTNIK: pri zelenjȃdarskih TOŽILNIK: zelenjádarski ORODNIK: z zelenjȃdarskimi MESTNIK: pri zelenjádarskih ženski spol ORODNIK: z zelenjádarskima ednina množina IMENOVALNIK: zelenjȃdarska IMENOVALNIK: zelenjádarske RODILNIK: zelenjȃdarske RODILNIK: zelenjádarskih DAJALNIK: zelenjȃdarski DAJALNIK: zelenjádarskim TOŽILNIK: zelenjȃdarsko TOŽILNIK: zelenjádarske MESTNIK: pri zelenjȃdarski MESTNIK: pri zelenjádarskih ORODNIK: z zelenjȃdarsko ORODNIK: z zelenjádarskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: zelenjȃdarski ednina RODILNIK: zelenjȃdarskih IMENOVALNIK: zelenjádarsko DAJALNIK: zelenjȃdarskima RODILNIK: zelenjádarskega TOŽILNIK: zelenjȃdarski DAJALNIK: zelenjádarskemu MESTNIK: pri zelenjȃdarskih TOŽILNIK: zelenjádarsko ORODNIK: z zelenjȃdarskima MESTNIK: pri zelenjádarskem množina ORODNIK: z zelenjádarskim IMENOVALNIK: zelenjȃdarske dvojina RODILNIK: zelenjȃdarskih IMENOVALNIK: zelenjádarski DAJALNIK: zelenjȃdarskim RODILNIK: zelenjádarskih TOŽILNIK: zelenjȃdarske DAJALNIK: zelenjádarskima MESTNIK: pri zelenjȃdarskih TOŽILNIK: zelenjádarski ORODNIK: z zelenjȃdarskimi MESTNIK: pri zelenjádarskih srednji spol ORODNIK: z zelenjádarskima ednina množina IMENOVALNIK: zelenjȃdarsko IMENOVALNIK: zelenjádarska RODILNIK: zelenjȃdarskega RODILNIK: zelenjádarskih DAJALNIK: zelenjȃdarskemu DAJALNIK: zelenjádarskim TOŽILNIK: zelenjȃdarsko TOŽILNIK: zelenjádarska MESTNIK: pri zelenjȃdarskem MESTNIK: pri zelenjádarskih ORODNIK: z zelenjȃdarskim ORODNIK: z zelenjádarskimi dvojina 687 IMENOVALNIK: zelenjȃdarski vključena v raziskave tudi v mednarodnem RODILNIK: zelenjȃdarskih prostoru. DAJALNIK: zelenjȃdarskima TOŽILNIK: zelenjȃdarski IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri zelenjȃdarskih jakostni ORODNIK: z zelenjȃdarskima [zelenjádarstvo] množina IPA: [zɛlɛˈnjaːdaɾstʋɔ] IMENOVALNIK: zelenjȃdarska tonemski RODILNIK: zelenjȃdarskih [zelenjȃdarstvo] DAJALNIK: zelenjȃdarskim IPA: [zɛlɛnjáːdàɾstʋɔ] TOŽILNIK: zelenjȃdarska MESTNIK: pri zelenjȃdarskih VZOREC ORODNIK: z zelenjȃdarskimi jakostno ednina IZVOR IMENOVALNIK: zelenjádarstvo ↑zelenjadar RODILNIK: zelenjádarstva DAJALNIK: zelenjádarstvu zelenjádarstvo zelenjádarstva samostalnik srednjega spola TOŽILNIK: zelenjádarstvo MESTNIK: pri zelenjádarstvu [zelenjádarstvo] P ORODNIK: OMEN z zelenjádarstvom 1. dejavnost, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave dvojina IMENOVALNIK: zelenjádarstvi ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ukvarjati se z zelenjadarstvom RODILNIK: zelenjádarstev ▪ Imamo manjšo kmetijo na obrobju Ljubljane in se DAJALNIK: zelenjádarstvoma ukvarjamo z zelenjadarstvom. TOŽILNIK: zelenjádarstvi ▪ Kar nekaj kmetovalcev se je odločilo, da se bodo MESTNIK: pri zelenjádarstvih za glavno ali dopolnilno dejavnost ukvarjali z ORODNIK: z zelenjádarstvoma zelenjadarstvom. množina IMENOVALNIK: ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku zelenjádarstva področje zelenjadarstva | razvoj zelenjadarstva RODILNIK: zelenjádarstev ▪ Možnosti za razvoj zelenjadarstva so kljub DAJALNIK: zelenjádarstvom pomanjkanju padavin in visokim poletnim TOŽILNIK: zelenjádarstva temperaturam tudi v tej regiji velike. MESTNIK: pri zelenjádarstvih ⏵ priredna zveza ORODNIK: z zelenjádarstvi zelenjadarstvo in poljedelstvo, zelenjadarstvo in tonemsko sadjarstvo ednina ▪ Pred leti je imela vodilno vlogo živinoreja, zdaj pa IMENOVALNIK: zelenjȃdarstvo se čedalje več kmetov odloča za poljedelstvo in RODILNIK: zelenjȃdarstva zelenjadarstvo. DAJALNIK: zelenjȃdarstvu ▪ Na ministrstvu pojasnjujejo, da imajo v TOŽILNIK: zelenjȃdarstvo zelenjadarstvu in sadjarstvu na višino pridelka velik MESTNIK: pri zelenjȃdarstvu vpliv vremenski dejavniki. ORODNIK: z zelenjȃdarstvom 1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede dvojina ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: zelenjȃdarstvi specialist, specialistka za zelenjadarstvo RODILNIK: zelenjȃdarstev ▪ Svetovalci specialisti za zelenjadarstvo so glede DAJALNIK: zelenjȃdarstvoma na rezultate analize pripravili načrt gnojenja z TOŽILNIK: zelenjȃdarstvi dušičnimi gnojili. MESTNIK: pri zelenjȃdarstvih ▪▪▪ ORODNIK: z zelenjȃdarstvoma ▪ Profesorica zelenjadarstva, ekološkega kmetijstva množina in poljedelstva poudarja, da bi morala biti ekološka IMENOVALNIK: zelenjȃdarstva živila obvezni sestavni del obrokov v kuhinjah javne RODILNIK: zelenjȃdarstev prehrane. DAJALNIK: zelenjȃdarstvom ▪ Bila je med vodilnimi raziskovalci na področju TOŽILNIK: zelenjȃdarstva zelenjadarstva v Sloveniji, aktivno pa je bila MESTNIK: pri zelenjȃdarstvih ORODNIK: z zelenjȃdarstvi 688 DAJALNIK: zelenjádnicam IZVOR TOŽILNIK: zelenjádnice ↑zelenjadar MESTNIK: pri zelenjádnicah ORODNIK: z zelenjádnicami zelenjádnica zelenjádnice samostalnik ženskega spola tonemsko ednina [zelenjádnica] P IMENOVALNIK: OMEN zelenjȃdnica 1. RODILNIK: zelenjȃdnice navadno v množini, iz agronomije kulturna rastlina, namenjena za prehrano, ki se goji na vrtu, polju DAJALNIK: zelenjȃdnici TOŽILNIK: zelenjȃdnico ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku posaditi, sejati zelenjadnice MESTNIK: pri zelenjȃdnici ▪ Zgodaj spomladi so vrtičkarji začeli sejati in saditi ORODNIK: z zelenjȃdnico zelenjadnice dvojina , dišavnice in začimbnice. IMENOVALNIK: zelenjȃdnici ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku pridelava, pridelovanje zelenjadnic RODILNIK: | sadike, seme zelenjȃdnic zelenjadnic | vrsta zelenjadnice DAJALNIK: zelenjȃdnicama ▪ V minulem letu so bili rastni pogoji za pridelavo TOŽILNIK: zelenjȃdnici zelenjadnic zelo neugodni. MESTNIK: pri zelenjȃdnicah ▪ Lansko jesen smo na Slovenskem dobili prva ORODNIK: z zelenjȃdnicama uradna in s predpisi skladna ekološka semena množina zelenjadnic ter zelišč. IMENOVALNIK: zelenjȃdnice ▪ Trajne vrste zelenjadnic rastejo na istem mestu RODILNIK: zelenjȃdnic več let, sicer pa za gredice vsako leto pripravijo nov DAJALNIK: zelenjȃdnicam zasaditveni načrt. TOŽILNIK: zelenjȃdnice 1.1. ta rastlina kot hrana, jed MESTNIK: pri zelenjȃdnicah ▪ Če se odločimo, da bomo zelenjadnice zamrzovali ORODNIK: z zelenjȃdnicami ali vkuhavali, jih pripravimo in shranimo čim prej po izkopu, po možnosti še isti dan. IZVOR iz zelenjad ‛zelenjava’, iz ↑zelen IZGOVOR IN OBLIKE jakostni zelenjávar zelenjávarja samostalnik moškega spola [zelenjádnica] [zelenjávar] IPA: [zɛlɛˈnjaːdnitsa] POMEN tonemski 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem [zelenjȃdnica] zelenjave; SIN.: zelenjadar IPA: [zɛlɛnjáːdnìtsa] ▪ Zaradi velikega uvoza solatnic je mnogo manjših slovenskih zelenjavarjev pridelavo opustilo. VZOREC ▪ Le s povezovanjem sadjarjev in zelenjavarjev v jakostno organizacije pridelovalcev je mogoče izpeljati naložbe ednina v dvig kakovosti pridelave. IMENOVALNIK: zelenjádnica 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in RODILNIK: zelenjádnice zelenjave, zlasti na stojnici; SIN.: zelenjadar DAJALNIK: zelenjádnici ▪ Moški je na levi strani parkirišča kupil pri TOŽILNIK: zelenjádnico zelenjavarju na stojnici breskve, paprike, čebulo in MESTNIK: pri zelenjádnici paradižnik. ORODNIK: z zelenjádnico ▪ Večinoma smo kupci takšni, da ne hodimo nazaj k dvojina zelenjavarju, ko nam podtakne gnilo pomarančo. IMENOVALNIK: zelenjádnici ▪ Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa RODILNIK: zelenjádnic svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu DAJALNIK: zelenjádnicama peku in svoji ribarnici. TOŽILNIK: zelenjádnici 2. ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo MESTNIK: pri zelenjádnicah ▪ »Odločil sem se za pripravo zelenjavne juhe iz pora, ORODNIK: z zelenjádnicama muškatne buče, cvetače in paprike s popečenimi množina kruhovimi kockami, da si ogrejemo telo,« je z loncem IMENOVALNIK: zelenjádnice v roki zategnil zapriseženi zelenjavar. RODILNIK: zelenjádnic 689 ▪ Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi ORODNIK: z zelenjȃvarji gostitelji precej bolj zelenjavarja, kot pa ne vem kako dobra mesojedca. IZVOR ↑zelenjava IZGOVOR IN OBLIKE jakostni zelenonógi zelenonóga zelenonógo pridevnik [zelenjávar] [zelenonógi] IPA: [zɛlɛˈnjaːʋaɾ] tonemski IZGOVOR IN OBLIKE [zelenjȃvar] jakostni IPA: [zɛlɛnjáːʋàɾ] [zelenonógi] V IPA: [zɛlɛnɔˈnoːgi] ZOREC jakostno tonemski ednina [zelenon gi] in [zelenon gi] IPA: [zɛlɛnɔnòːgí] in [zɛlɛnɔnóːgì] IMENOVALNIK: zelenjávar RODILNIK: zelenjávarja VZOREC DAJALNIK: zelenjávarju jakostno TOŽILNIK: zelenjávarja OSNOVNIK MESTNIK: pri zelenjávarju moški spol ORODNIK: z zelenjávarjem ednina dvojina IMENOVALNIK: zelenonógi IMENOVALNIK: zelenjávarja RODILNIK: zelenonógega RODILNIK: zelenjávarjev DAJALNIK: zelenonógemu DAJALNIK: zelenjávarjema TOŽILNIK: zelenonógi TOŽILNIK: zelenjávarja živo zelenonógega MESTNIK: pri zelenjávarjih MESTNIK: pri zelenonógem ORODNIK: z zelenjávarjema množina ORODNIK: z zelenonógim dvojina IMENOVALNIK: zelenjávarji IMENOVALNIK: zelenonóga RODILNIK: zelenjávarjev RODILNIK: zelenonógih DAJALNIK: zelenjávarjem DAJALNIK: zelenonógima TOŽILNIK: zelenjávarje TOŽILNIK: zelenonóga MESTNIK: pri zelenjávarjih MESTNIK: pri zelenonógih ORODNIK: z zelenjávarji tonemsko ORODNIK: z zelenonógima množina ednina IMENOVALNIK: zelenonógi IMENOVALNIK: zelenjȃvar RODILNIK: zelenonógih RODILNIK: zelenjȃvarja DAJALNIK: zelenonógim DAJALNIK: zelenjȃvarju TOŽILNIK: zelenonóge TOŽILNIK: zelenjȃvarja MESTNIK: pri zelenonógih MESTNIK: pri zelenjȃvarju ORODNIK: z zelenonógimi ORODNIK: z zelenjȃvarjem dvojina ženski spol ednina IMENOVALNIK: zelenjȃvarja IMENOVALNIK: zelenonóga RODILNIK: zelenjȃvarjev RODILNIK: zelenonóge DAJALNIK: zelenjȃvarjema DAJALNIK: zelenonógi TOŽILNIK: zelenjȃvarja TOŽILNIK: zelenonógo MESTNIK: pri zelenjȃvarjih MESTNIK: pri zelenonógi ORODNIK: z zelenjȃvarjema množina ORODNIK: z zelenonógo dvojina IMENOVALNIK: zelenjȃvarji IMENOVALNIK: zelenonógi RODILNIK: zelenjȃvarjev RODILNIK: zelenonógih DAJALNIK: zelenjȃvarjem DAJALNIK: zelenonógima TOŽILNIK: zelenjȃvarje TOŽILNIK: zelenonógi MESTNIK: pri zelenjȃvarjih MESTNIK: pri zelenonógih 690 ORODNIK: z zelenonógima ednina množina IMENOVALNIK: zelenon ga IMENOVALNIK: zelenonóge RODILNIK: zelenon ge RODILNIK: zelenonógih DAJALNIK: zelenon gi DAJALNIK: zelenonógim TOŽILNIK: zelenon go TOŽILNIK: zelenonóge MESTNIK: pri zelenon gi MESTNIK: pri zelenonógih ORODNIK: z zelenon go ORODNIK: z zelenonógimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: zelenon gi ednina RODILNIK: zelenon gih IMENOVALNIK: zelenonógo DAJALNIK: zelenon gima RODILNIK: zelenonógega TOŽILNIK: zelenon gi DAJALNIK: zelenonógemu MESTNIK: pri zelenon gih TOŽILNIK: zelenonógo ORODNIK: z zelenon gima MESTNIK: pri zelenonógem množina ORODNIK: z zelenonógim IMENOVALNIK: zelenon ge dvojina RODILNIK: zelenon gih IMENOVALNIK: zelenonógi DAJALNIK: zelenon gim RODILNIK: zelenonógih TOŽILNIK: zelenon ge DAJALNIK: zelenonógima MESTNIK: pri zelenon gih TOŽILNIK: zelenonógi ORODNIK: z zelenon gimi MESTNIK: pri zelenonógih srednji spol ORODNIK: z zelenonógima ednina množina IMENOVALNIK: zelenon go IMENOVALNIK: zelenonóga RODILNIK: zelenon gega RODILNIK: zelenonógih DAJALNIK: zelenon gemu DAJALNIK: zelenonógim TOŽILNIK: zelenon go TOŽILNIK: zelenonóga MESTNIK: pri zelenon gem MESTNIK: pri zelenonógih ORODNIK: z zelenon gim ORODNIK: z zelenonógimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: zelenon gi OSNOVNIK RODILNIK: zelenon gih moški spol DAJALNIK: zelenon gima ednina TOŽILNIK: zelenon gi IMENOVALNIK: zelenon gi MESTNIK: pri zelenon gih RODILNIK: zelenon gega ORODNIK: z zelenon gima DAJALNIK: zelenon gemu množina TOŽILNIK: zelenon gi IMENOVALNIK: zelenon ga živo zelenon gega RODILNIK: zelenon gih MESTNIK: pri zelenon gem DAJALNIK: zelenon gim ORODNIK: z zelenon gim TOŽILNIK: zelenon ga dvojina MESTNIK: pri zelenon gih IMENOVALNIK: zelenon ga ORODNIK: z zelenon gimi RODILNIK: zelenon gih in (tonemska dvojnica) DAJALNIK: zelenon gima tonemsko TOŽILNIK: zelenon ga OSNOVNIK MESTNIK: pri zelenon gih moški spol ORODNIK: z zelenon gima ednina množina IMENOVALNIK: zelenon gi IMENOVALNIK: zelenon gi RODILNIK: zelenon gega RODILNIK: zelenon gih DAJALNIK: zelenon gemu DAJALNIK: zelenon gim TOŽILNIK: zelenon gi TOŽILNIK: zelenon ge živo zelenon gega MESTNIK: pri zelenon gih MESTNIK: pri zelenon gem ORODNIK: z zelenon gimi ORODNIK: z zelenon gim ženski spol dvojina 691 IMENOVALNIK: zelenon ga ORODNIK: z zelenon gimi RODILNIK: zelenon gih DAJALNIK: zelenon gima STALNE ZVEZE TOŽILNIK: zelenon ga MESTNIK: pri zelenon gih zelenonoga tukalica ORODNIK: z zelenon gima iz zoologije tukalica s črnim perjem po hrbtu, zelenimi množina nogami in rdečim kljunom z rumenkasto konico; IMENOVALNIK: zelenon gi primerjaj lat. Gallinula chloropus RODILNIK: zelenon gih ▪ Kot vse tukalice tudi zelenonoga tukalica prebiva na DAJALNIK: zelenon gim stoječih in počasi tekočih vodah. TOŽILNIK: zelenon ge ▪ Črno lisko bi lahko zamenjali le z zelenonogo MESTNIK: pri zelenon gih tukalico, ki pa ima rdeč kljun z rumeno konico. ORODNIK: z zelenon gimi ▪ Posebnost zelenonoge tukalice je, da pri vzgoji legla ženski spol sodelujejo tudi mladiči iz prejšnjega legla. ednina IMENOVALNIK: zelenon ga zelenonogi martinec RODILNIK: zelenon ge iz zoologije martinec z daljšim koničastim kljunom in DAJALNIK: zelenon gi daljšimi zelenkastimi nogami; primerjaj lat. Tringa TOŽILNIK: zelenon go nebularia MESTNIK: pri zelenon gi ▪ Gnezdišča zelenonogega martinca so v severni ORODNIK: z zelenon go Evropi in Aziji, predvsem v pasu tundre in na gozdnih dvojina jasah, prezimuje pa v sredozemskem bazenu. IMENOVALNIK: zelenon gi ▪ Zelenonogi martinec je zgoraj sivih barv, spodaj pa RODILNIK: zelenon gih bel, ima pa tudi značilen, dolg in razmeroma močan DAJALNIK: zelenon gima kljun. TOŽILNIK: zelenon gi MESTNIK: pri zelenon gih IZVOR ORODNIK: z zelenon gima ↑zelen + ↑noga množina IMENOVALNIK: zelenon ge zelenoók zelenoóka zelenoóko pridevnik [zelenoók] RODILNIK: zelenon gih POMEN DAJALNIK: zelenon gim ki ima zelene oči TOŽILNIK: zelenon ge ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri zelenon gih zelenook lepotec | zelenooka igralka | zelenooka ORODNIK: z zelenon gimi lepotica | zelenooko dekle srednji spol ▪ Zelenooki igralki dajejo moč pozitivna naravnanost, ednina močna osebnost in podpora družine. IMENOVALNIK: zelenon go ▪ Nogometaš je menda do ušes zaljubljen v RODILNIK: zelenon gega zelenooko rusko lepotico. DAJALNIK: zelenon gemu ▪▪▪ TOŽILNIK: zelenon go ▪ Bila je svetlolasa, zelenooka in drobna, vendar MESTNIK: pri zelenon gem postavna. ORODNIK: z zelenon gim ▪ Svetlolasi zelenooki šestletni nadobudnež je kot dvojina ponavadi povzročal učiteljici precej dela. IMENOVALNIK: zelenon gi RODILNIK: zelenon gih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: zelenon gima jakostni TOŽILNIK: zelenon gi [zelenoók] MESTNIK: pri zelenon gih IPA: [zɛlɛnɔˈoːk] ORODNIK: z zelenon gima tonemski množina [zeleno k] IMENOVALNIK: zelenon ga IPA: [zɛlɛnɔóːk] RODILNIK: zelenon gih DAJALNIK: zelenon gim VZOREC TOŽILNIK: zelenon ga jakostno MESTNIK: pri zelenon gih OSNOVNIK 692 moški spol IMENOVALNIK: zelenoóki ednina RODILNIK: zelenoókih IMENOVALNIK: zelenoók DAJALNIK: zelenoókima določno zelenoóki TOŽILNIK: zelenoóki RODILNIK: zelenoókega MESTNIK: pri zelenoókih DAJALNIK: zelenoókemu ORODNIK: z zelenoókima TOŽILNIK: zelenoók množina določno zelenoóki IMENOVALNIK: zelenoóka živo zelenoókega RODILNIK: zelenoókih MESTNIK: pri zelenoókem DAJALNIK: zelenoókim ORODNIK: z zelenoókim TOŽILNIK: zelenoóka dvojina MESTNIK: pri zelenoókih IMENOVALNIK: zelenoóka ORODNIK: z zelenoókimi RODILNIK: zelenoókih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: zelenoókima moški spol TOŽILNIK: zelenoóka EDNINA: bòlj zelenoók MESTNIK: pri zelenoókih ženski spol ORODNIK: z zelenoókima EDNINA: bòlj zelenoóka množina srednji spol IMENOVALNIK: zelenoóki EDNINA: bòlj zelenoóko RODILNIK: zelenoókih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: zelenoókim moški spol TOŽILNIK: zelenoóke EDNINA: nàjbolj in nájbolj zelenoók MESTNIK: pri zelenoókih ženski spol ORODNIK: z zelenoókimi EDNINA: nàjbolj in nájbolj zelenoóka ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj zelenoóko IMENOVALNIK: zelenoóka tonemsko RODILNIK: zelenoóke OSNOVNIK DAJALNIK: zelenoóki moški spol TOŽILNIK: zelenoóko ednina MESTNIK: pri zelenoóki IMENOVALNIK: zeleno k ORODNIK: z zelenoóko določno zeleno ki dvojina RODILNIK: zeleno kega IMENOVALNIK: zelenoóki DAJALNIK: zeleno kemu RODILNIK: zelenoókih TOŽILNIK: zeleno k DAJALNIK: zelenoókima določno zeleno ki TOŽILNIK: zelenoóki živo zeleno kega MESTNIK: pri zelenoókih MESTNIK: pri zeleno kem ORODNIK: z zelenoókima ORODNIK: z zeleno kim množina dvojina IMENOVALNIK: zelenoóke IMENOVALNIK: zeleno ka RODILNIK: zelenoókih RODILNIK: zeleno kih DAJALNIK: zelenoókim DAJALNIK: zeleno kima TOŽILNIK: zelenoóke TOŽILNIK: zeleno ka MESTNIK: pri zelenoókih MESTNIK: pri zeleno kih ORODNIK: z zelenoókimi ORODNIK: z zeleno kima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: zeleno ki IMENOVALNIK: zelenoóko RODILNIK: zeleno kih RODILNIK: zelenoókega DAJALNIK: zeleno kim DAJALNIK: zelenoókemu TOŽILNIK: zeleno ke TOŽILNIK: zelenoóko MESTNIK: pri zeleno kih MESTNIK: pri zelenoókem ORODNIK: z zeleno kimi ORODNIK: z zelenoókim ženski spol dvojina ednina 693 IMENOVALNIK: zeleno ka in (tonemska dvojnica) RODILNIK: zeleno ke tonemsko DAJALNIK: zeleno ki OSNOVNIK TOŽILNIK: zeleno ko moški spol MESTNIK: pri zeleno ki ednina ORODNIK: z zeleno ko IMENOVALNIK: zeleno k dvojina določno zeleno ki IMENOVALNIK: zeleno ki RODILNIK: zeleno kega RODILNIK: zeleno kih DAJALNIK: zeleno kemu DAJALNIK: zeleno kima TOŽILNIK: zeleno k TOŽILNIK: zeleno ki določno zeleno ki MESTNIK: pri zeleno kih živo zeleno kega ORODNIK: z zeleno kima MESTNIK: pri zeleno kem množina ORODNIK: z zeleno kim IMENOVALNIK: zeleno ke dvojina RODILNIK: zeleno kih IMENOVALNIK: zeleno ka DAJALNIK: zeleno kim RODILNIK: zeleno kih TOŽILNIK: zeleno ke DAJALNIK: zeleno kima MESTNIK: pri zeleno kih TOŽILNIK: zeleno ka ORODNIK: z zeleno kimi MESTNIK: pri zeleno kih srednji spol ORODNIK: z zeleno kima ednina množina IMENOVALNIK: zeleno ko IMENOVALNIK: zeleno ki RODILNIK: zeleno kega RODILNIK: zeleno kih DAJALNIK: zeleno kemu DAJALNIK: zeleno kim TOŽILNIK: zeleno ko TOŽILNIK: zeleno ke MESTNIK: pri zeleno kem MESTNIK: pri zeleno kih ORODNIK: z zeleno kim ORODNIK: z zeleno kimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: zeleno ki ednina RODILNIK: zeleno kih IMENOVALNIK: zeleno ka DAJALNIK: zeleno kima RODILNIK: zeleno ke TOŽILNIK: zeleno ki DAJALNIK: zeleno ki MESTNIK: pri zeleno kih TOŽILNIK: zeleno ko ORODNIK: z zeleno kima MESTNIK: pri zeleno ki množina ORODNIK: z zeleno ko IMENOVALNIK: zeleno ka dvojina RODILNIK: zeleno kih IMENOVALNIK: zeleno ki DAJALNIK: zeleno kim RODILNIK: zeleno kih TOŽILNIK: zeleno ka DAJALNIK: zeleno kima MESTNIK: pri zeleno kih TOŽILNIK: zeleno ki ORODNIK: z zeleno kimi MESTNIK: pri zeleno kih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z zeleno kima moški spol množina EDNINA: bȍlj zeleno k IMENOVALNIK: zeleno ke ženski spol RODILNIK: zeleno kih EDNINA: bȍlj zeleno ka DAJALNIK: zeleno kim srednji spol TOŽILNIK: zeleno ke EDNINA: bȍlj zeleno ko MESTNIK: pri zeleno kih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: z zeleno kimi moški spol srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj zeleno k ednina ženski spol IMENOVALNIK: zeleno ko EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj zeleno ka RODILNIK: zeleno kega srednji spol DAJALNIK: zeleno kemu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj zeleno ko TOŽILNIK: zeleno ko 694 MESTNIK: pri zeleno kem [zig ta] ORODNIK: z zeleno kim IPA: [zigóːtà] dvojina IMENOVALNIK: zeleno ki VZOREC RODILNIK: zeleno kih jakostno DAJALNIK: zeleno kima ednina TOŽILNIK: zeleno ki IMENOVALNIK: zigóta MESTNIK: pri zeleno kih RODILNIK: zigóte ORODNIK: z zeleno kima DAJALNIK: zigóti množina TOŽILNIK: zigóto IMENOVALNIK: zeleno ka MESTNIK: pri zigóti RODILNIK: zeleno kih ORODNIK: z zigóto DAJALNIK: zeleno kim dvojina TOŽILNIK: zeleno ka IMENOVALNIK: zigóti MESTNIK: pri zeleno kih RODILNIK: zigót ORODNIK: z zeleno kimi DAJALNIK: zigótama PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE TOŽILNIK: zigóti moški spol MESTNIK: pri zigótah EDNINA: bȍlj zeleno k ORODNIK: z zigótama ženski spol množina EDNINA: bȍlj zeleno ka IMENOVALNIK: zigóte srednji spol RODILNIK: zigót EDNINA: bȍlj zeleno ko DAJALNIK: zigótam PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE TOŽILNIK: zigóte moški spol MESTNIK: pri zigótah EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj zeleno k ORODNIK: z zigótami ženski spol tonemsko EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj zeleno ka ednina srednji spol IMENOVALNIK: zig ta EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj zeleno ko RODILNIK: zig te DAJALNIK: zig ti IZVOR TOŽILNIK: zig to ↑zelen + ↑oko MESTNIK: pri zig ti ORODNIK: z zig to zigóta zigóte samostalnik ženskega spola [zigóta] dvojina POMEN IMENOVALNIK: zig ti RODILNIK: zig t iz biologije celica, ki pri spolnem razmnoževanju nastane z združitvijo dveh spolnih celic DAJALNIK: zig tama TOŽILNIK: zig ti ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. zigota nastane MESTNIK: pri zig tah ▪ Človeška celica se oblikuje, ko spermij oplodi ORODNIK: z zig tama jajčece, pri tem pa nastane zigota. množina IMENOVALNIK: zig te ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Stadij zigote predstavlja obdobje od oploditve RODILNIK: zig t jajčne celice do ugnezdenja zigote v endometrium DAJALNIK: zig tam (sluznico maternice). TOŽILNIK: zig te ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri zig tah ▪ Po oploditvi se novonastala zigota, to je enotna ORODNIK: z zig tami osnovna celica, razdeli v dve, ti dve naprej v štiri, šestnajst in tako naprej. IZVOR prevzeto iz nem. Zygote, kar je iz gr. zygōtós IZGOVOR IN OBLIKE ‛povezan’, iz zygóō ‛povezujem’ jakostni [zigóta] zobotrébec zobotrébca samostalnik moškega spola IPA: [ziˈgoːta] [zobotrébəc] tonemski POMEN 695 koničasta, navadno lesena paličica za ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku odstranjevanje ostankov hrane med zobmi, za ▪ Na tekmovanju so morali kandidati v desetih nabadanje hrane minutah ošiliti čim več zobotrebcev. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku KAKO izdelani, KAKO oblikovani zobotrebci | lesen ▪ Nedeljskim obiskovalcem muzeja predstavimo zobotrebec izdelavo zobotrebcev iz leskovega lesa. ▪ Vsako marelico nekajkrat prebodemo z lesenim zobotrebcem. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Vse več ljudi se zanima za ročno izdelane jakostni zobotrebce, ker so bolj trpežni in bolj kakovostni. [zobotrébəc] ▪ Vaščani izdelujejo leskove zobotrebce, eden od IPA: [zɔbɔˈtɾeːbəts] njih še plete košare. tonemski ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku [zobotr bəc] pomagati si z zobotrebcem | prebosti KAJ z IPA: [zɔbɔtɾéːb ts] zobotrebcem | preveriti KAJ z zobotrebcem | pritrditi KAJ z zobotrebcem | speti KAJ, zapeti KAJ, zapreti KAJ z VZOREC zobotrebcem | učvrstiti KAJ z zobotrebcem | zašpiliti jakostno KAJ z zobotrebcem | zatakniti KAJ z zobotrebcem ednina ▪ Pri režah in vdolbinicah si pomagajte z IMENOVALNIK: zobotrébec zobotrebcem ali vatirano palčko. RODILNIK: zobotrébca ▪ Če potrebujete le nekaj kapljic soka, limono DAJALNIK: zobotrébcu prebodite z zobotrebcem in stisnite. TOŽILNIK: zobotrébec ▪ Zvitke ovijte s slanino in jih spnite z zobotrebci. MESTNIK: pri zobotrébcu ▪ Fileje zvijemo, jih zašpilimo z zobotrebcem ali ORODNIK: z zobotrébcem povežemo z nitko. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: zobotrébca delati, izdelovati zobotrebce | odstraniti zobotrebce | RODILNIK: zobotrébcev uporabiti zobotrebec | zabosti, zapičiti zobotrebec DAJALNIK: zobotrébcema ▪ Zobotrebce je izdelovala že kot majhna deklica, TOŽILNIK: zobotrébca poleg tega pa tudi copate in predpražnike. MESTNIK: pri zobotrébcih ▪ Zvitke damo na desko, odstranimo zobotrebce in ORODNIK: meso narežemo na rezine. z zobotrébcema množina ▪ Po končanem obroku je nemudoma uporabil zobotrebec IMENOVALNIK: . zobotrébci RODILNIK: ▪ Namočena zrna posadi v mivko in ob vsakem zrnu zobotrébcev zapiči zobotrebec. DAJALNIK: zobotrébcem TOŽILNIK: zobotrébce ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku izdelava, izdelovanje zobotrebcev MESTNIK: | izdelovalec pri zobotrébcih zobotrebcev ORODNIK: | uporaba zobotrebca z zobotrébci ▪ Poleg sedmih izdelovalcev zobotrebcev so se tonemsko predstavili še drugi mojstri domače obrti. ednina ▪ Na Notranjskem je bilo nekdaj izdelovanje IMENOVALNIK: zobotr bec zobotrebcev, kuhalnic in lesenih žlic pomembna in RODILNIK: zobotr bca dobro razvita dejavnost. DAJALNIK: zobotr bcu ▪ V renesansi je postala uporaba zobotrebcev TOŽILNIK: zobotr bec priljubljena po vsej Evropi. MESTNIK: pri zobotr bcu ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z zobotr bcem nabosti KAJ na zobotrebec dvojina ▪ Česen, ki ga želite le na kratko prepražiti, nabodite IMENOVALNIK: zobotr bca na zobotrebec. RODILNIK: zobotr bcev ▪ Kose sadja nanizamo na daljše zobotrebce. DAJALNIK: zobotr bcema ⏵ sam. beseda + med + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: zobotr bca zobotrebec med zobmi MESTNIK: pri zobotr bcih ▪ Bil je v uniformi in z običajnim zobotrebcem med ORODNIK: z zobotr bcema zobmi. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: zobotr bci ▪ Zobotrebec ne spada na mizo. RODILNIK: zobotr bcev 696 DAJALNIK: zobotr bcem VZOREC TOŽILNIK: zobotr bce jakostno MESTNIK: pri zobotr bcih ednina ORODNIK: z zobotr bci IMENOVALNIK: žábar RODILNIK: žábarja FRAZEOLOGIJA DAJALNIK: žábarju TOŽILNIK: žábarja (suh) kot zobotrebec MESTNIK: pri žábarju suh kot zobotrebec ORODNIK: z žábarjem kot zobotrebec dvojina zelo suh, vitek; zelo tanek IMENOVALNIK: žábarja RODILNIK: žábarjev ▪ »Le kdo bi mi verjel, da sem bil nekoč suh kot DAJALNIK: žábarjema zobotrebec,« se je pošalil. TOŽILNIK: žábarja ▪ Nikjer nisem navedel, da sem suh, niti moja punca MESTNIK: pri žábarjih ni suha kot zobotrebec. Ob 90 kilogramih bi res ORODNIK: z žábarjema lahko rekel, da suh nisem. množina ▪ Še do nedavnega je bila kot zobotrebec, zdaj pa so IMENOVALNIK: žábarji v javnost že pricurljale novice, da se bo poskusila RODILNIK: žábarjev zrediti. DAJALNIK: žábarjem ▪ Njihove noge so kot zobotrebci. TOŽILNIK: žábarje MESTNIK: pri žábarjih IZVOR ORODNIK: z žábarji iz ↑zob + tvor. od ↑trebiti tonemsko ednina žábar žábarja samostalnik moškega spola [žábar] IMENOVALNIK: žȃbar POMEN RODILNIK: žȃbarja 1. kdor lovi žabe, zlasti za prodajo DAJALNIK: žȃbarju ▪ Pomlad je tudi čas, ko žabarji začnejo loviti žabe. TOŽILNIK: žȃbarja ▪ Žabarji za poslastico ponujajo tudi žabje krake. MESTNIK: pri žȃbarju 2. ORODNIK: z žȃbarjem neknjižno pogovorno, slabšalno Ljubljančan dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Kako gledajo Mariborčani na Ljubljančane in kaj si IMENOVALNIK: žȃbarja žabarji mislijo o Štajercih? RODILNIK: žȃbarjev ▪▪▪ DAJALNIK: žȃbarjema ▪ Prebivalci drugih slovenskih pokrajin Ljubljančane in TOŽILNIK: žȃbarja okoličane šaljivo, včasih zbadljivo, imenujejo žabarji. MESTNIK: pri žȃbarjih 2.1. ORODNIK: z žȃbarjema neknjižno pogovorno, slabšalno član športnega kluba, ekipe iz Ljubljane z okolico ali njun navijač množina IMENOVALNIK: žȃbarji ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Žabarji nimajo velike prednosti, zato lahko vse RODILNIK: žȃbarjev doseženo še izgubijo. DAJALNIK: žȃbarjem ▪ Lani so zmagali žabarji po streljanju kazenskih TOŽILNIK: žȃbarje strelov, letos pa je bila njihova zmaga lažja. MESTNIK: pri žȃbarjih 3. ORODNIK: z žȃbarji neknjižno pogovorno, slabšalno Francoz ▪ Minili so dnevi, ko smo Francozom rekli, da so žabarji. IZVOR ↑žaba IZGOVOR IN OBLIKE jakostni žábarski žábarska žábarsko pridevnik [žábarski] [žábar] POMEN IPA: [ˈʒaːbaɾ] 1. neknjižno pogovorno, slabšalno ki je v zvezi z Ljubljančani tonemski ali Ljubljano z okolico [žȃbar] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [ʒáːbàɾ] 697 ▪ Naslednje jutro se odpravim v Maribor, da mi ne bi MESTNIK: pri žábarski kdo očital žabarskega samoljubja. ORODNIK: z žábarsko ▪ Zaradi žabarjev in žabarskih prisklednikov se pa jaz dvojina ne mislim sramovati svojega narečja. IMENOVALNIK: žábarski 1.1. neknjižno pogovorno, slabšalno ki je v zvezi s RODILNIK: žábarskih športnim klubom, ekipo iz Ljubljane z okolico ali DAJALNIK: žábarskima njunimi navijači TOŽILNIK: žábarski ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri žábarskih ▪ Žabarski igralci bi morali tu končevati kariero in ORODNIK: z žábarskima nato prevzeti takšne in drugačne vloge. množina 2. neknjižno pogovorno, slabšalno ki je v zvezi s Francozi ali IMENOVALNIK: žábarske Francijo RODILNIK: žábarskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: žábarskim ▪ Super film, le če ne bi bilo vse z žabarskim TOŽILNIK: žábarske naglasom, bi bil pa res še bolj kul. MESTNIK: pri žábarskih ORODNIK: z žábarskimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol jakostni ednina [žábarski] IMENOVALNIK: žábarsko IPA: [ˈʒaːbaɾski] RODILNIK: žábarskega tonemski DAJALNIK: žábarskemu [žȃbarski] TOŽILNIK: žábarsko IPA: [ʒáːbàɾski] MESTNIK: pri žábarskem ORODNIK: z žábarskim VZOREC dvojina jakostno IMENOVALNIK: žábarski OSNOVNIK RODILNIK: žábarskih moški spol DAJALNIK: žábarskima ednina TOŽILNIK: žábarski IMENOVALNIK: žábarski MESTNIK: pri žábarskih RODILNIK: žábarskega ORODNIK: z žábarskima DAJALNIK: žábarskemu množina TOŽILNIK: žábarski IMENOVALNIK: žábarska živo žábarskega RODILNIK: žábarskih MESTNIK: pri žábarskem DAJALNIK: žábarskim ORODNIK: z žábarskim TOŽILNIK: žábarska dvojina MESTNIK: pri žábarskih IMENOVALNIK: žábarska ORODNIK: z žábarskimi RODILNIK: žábarskih tonemsko DAJALNIK: žábarskima OSNOVNIK TOŽILNIK: žábarska moški spol MESTNIK: pri žábarskih ednina ORODNIK: z žábarskima IMENOVALNIK: žȃbarski množina RODILNIK: žȃbarskega IMENOVALNIK: žábarski DAJALNIK: žȃbarskemu RODILNIK: žábarskih TOŽILNIK: žȃbarski DAJALNIK: žábarskim živo žȃbarskega TOŽILNIK: žábarske MESTNIK: pri žȃbarskem MESTNIK: pri žábarskih ORODNIK: z žȃbarskim ORODNIK: z žábarskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: žȃbarska ednina RODILNIK: žȃbarskih IMENOVALNIK: žábarska DAJALNIK: žȃbarskima RODILNIK: žábarske TOŽILNIK: žȃbarska DAJALNIK: žábarski MESTNIK: pri žȃbarskih TOŽILNIK: žábarsko ORODNIK: z žȃbarskima 698 množina POMEN IMENOVALNIK: žȃbarski zlasti v pravljičnih besedilih samec dvoživke brez repa z RODILNIK: žȃbarskih navadno gladko kožo, večjo glavo in močnimi DAJALNIK: žȃbarskim nogami s plavalno kožico; SIN.: ekspresivno žabon TOŽILNIK: žȃbarske ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri žȃbarskih ▪ Ko je ribnik zajelo nezadovoljstvo, je najstarejši in ORODNIK: z žȃbarskimi najdebelejši žabec sklical sestanek. ženski spol ▪ S poljubom se nagnusni žabec spremeni v ednina prelepega princa, ježek v postavnega mladeniča, IMENOVALNIK: žȃbarska stara krastača v čudovito kraljično. RODILNIK: žȃbarske ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: žȃbarski ▪ Žabec srečno živi v svojem ribniku, dokler se ta ne TOŽILNIK: žȃbarsko posuši in ubogi žabec obtiči v blatu. MESTNIK: pri žȃbarski ▪ Žabec je počasi priplezal na trato in zvedavo zrl ORODNIK: z žȃbarsko vame. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: žȃbarski ▪ V tokratni zgodbi dekle resda poljubi žabca, toda RODILNIK: žȃbarskih učinek je precej drugačen. DAJALNIK: žȃbarskima TOŽILNIK: žȃbarski IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri žȃbarskih jakostni ORODNIK: z žȃbarskima [žábəc] množina IPA: [ˈʒaːbəts] IMENOVALNIK: žȃbarske tonemski RODILNIK: žȃbarskih [žȃbəc] DAJALNIK: žȃbarskim IPA: [ʒáːb ts] TOŽILNIK: žȃbarske MESTNIK: pri žȃbarskih VZOREC ORODNIK: z žȃbarskimi jakostno srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: žábec IMENOVALNIK: žȃbarsko RODILNIK: žábca RODILNIK: žȃbarskega DAJALNIK: žábcu DAJALNIK: žȃbarskemu TOŽILNIK: žábca TOŽILNIK: žȃbarsko MESTNIK: pri žábcu MESTNIK: pri žȃbarskem ORODNIK: z žábcem ORODNIK: z žȃbarskim dvojina dvojina IMENOVALNIK: žábca IMENOVALNIK: žȃbarski RODILNIK: žábcev RODILNIK: žȃbarskih DAJALNIK: žábcema DAJALNIK: žȃbarskima TOŽILNIK: žábca TOŽILNIK: žȃbarski MESTNIK: pri žábcih MESTNIK: pri žȃbarskih ORODNIK: z žábcema ORODNIK: z žȃbarskima množina množina IMENOVALNIK: žábci IMENOVALNIK: žȃbarska RODILNIK: žábcev RODILNIK: žȃbarskih DAJALNIK: žábcem DAJALNIK: žȃbarskim TOŽILNIK: žábce TOŽILNIK: žȃbarska MESTNIK: pri žábcih MESTNIK: pri žȃbarskih ORODNIK: z žábci ORODNIK: z žȃbarskimi tonemsko ednina IZVOR IMENOVALNIK: žȃbec ↑žabar RODILNIK: žȃbca DAJALNIK: žȃbcu žábec TOŽILNIK: žábca samostalnik moškega spola [žábəc] žȃbca 699 MESTNIK: pri žȃbcu ORODNIK: z žabónoma ORODNIK: z žȃbcem množina dvojina IMENOVALNIK: žabóni IMENOVALNIK: žȃbca RODILNIK: žabónov RODILNIK: žȃbcev DAJALNIK: žabónom DAJALNIK: žȃbcema TOŽILNIK: žabóne TOŽILNIK: žȃbca MESTNIK: pri žabónih MESTNIK: pri žȃbcih ORODNIK: z žabóni ORODNIK: z žȃbcema tonemsko množina ednina IMENOVALNIK: žȃbci IMENOVALNIK: žab n RODILNIK: žȃbcev RODILNIK: žab na DAJALNIK: žȃbcem DAJALNIK: žab nu TOŽILNIK: žȃbce TOŽILNIK: žab na MESTNIK: pri žȃbcih MESTNIK: pri žab nu ORODNIK: z žȃbci ORODNIK: z žab nom dvojina IZVOR IMENOVALNIK: žab na ↑žaba RODILNIK: žab nov DAJALNIK: žab noma žabón žabóna samostalnik moškega spola [žabón] TOŽILNIK: žab na POMEN MESTNIK: pri žab nih ORODNIK: z žab noma ekspresivno, zlasti v pravljičnih besedilih samec dvoživke brez repa z navadno gladko kožo, večjo glavo in množina močnimi nogami s plavalno kožico IMENOVALNIK: ; žab ni SIN.: žabec RODILNIK: žab nov ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: ▪ Žabon je dobil veliko daril, velikih in težkih, le eno žab nom je bilo skromno in lahko. TOŽILNIK: žab ne MESTNIK: pri žab nih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Ko je navdušen hitel pojasnjevat, kako nenavadne ORODNIK: z žab ni primerke je našel, ga je v sodu čakala kopica rjavih, nič zanimivih žabonov. IZVOR ↑žaba IZGOVOR IN OBLIKE jakostni žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljí žaljíva žaljívo] [žabón] POMEN IPA: [ʒaˈboːn] 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način tonemski govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati [žab n] koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih IPA: [ʒabóːn] pomanjkljivosti, (domnevnih) napak ⏵ prisl. + prid. beseda VZOREC osebno žaljiv | skrajno žaljiv jakostno ▪ Trudim se, da nisem osebno žaljiva in da ostajam ednina na nivoju profesionalnih pripomb nad njihovimi IMENOVALNIK: žabón proceduralnimi napakami. RODILNIK: žabóna ▪ Včasih pač ne moreš biti tiho, ko je nekdo skrajno DAJALNIK: žabónu žaljiv. TOŽILNIK: žabóna ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku MESTNIK: pri žabónu ▪ Do mene je bil skrajno žaljiv, zato pravim, da se ORODNIK: z žabónom mi mora opravičiti zaradi tega, kar mi je storil. dvojina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: žabóna žaljiv in nesramen RODILNIK: žabónov ▪ Tudi če je sogovornik nesramen in žaljiv, poskusite DAJALNIK: žabónoma ohraniti mirno kri in preusmeriti tok pogovora. TOŽILNIK: žabóna MESTNIK: pri žabónih 700 1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, moški spol nespoštljivo govorjenje, ravnanje ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: žaljív žaljiv članek, zapis | žaljiv govor | žaljiv način, ton | določno žaljívi žaljiv namen | žaljiv napad, nastop, očitek | žaljiv RODILNIK: žaljívega odgovor | žaljiv odnos | žaljiv vzdevek | žaljivi grafiti, DAJALNIK: žaljívemu napisi, naslovi, plakati, transparenti | žaljivi izrazi, TOŽILNIK: žaljív komentarji | žaljivi prispevki | žaljiva ocena, oznaka, določno žaljívi primerjava | žaljiva vsebina | žaljive besede, izjave, živo žaljívega navedbe, pripombe, trditve | žaljive karikature | MESTNIK: pri žaljívem žaljive obtožbe, (vrednostne) sodbe | žaljivo ORODNIK: z žaljívim besedilo, pisanje | žaljivo dejanje, izražanje, dvojina obnašanje, vedenje, ravnanje | žaljivo podtikanje | IMENOVALNIK: žaljíva žaljiva gesla | žaljiva pisma, sporočila | žaljiva RODILNIK: žaljívih vprašanja DAJALNIK: žaljívima ▪ Zame je mojster tudi zato, ker zna ostro opozoriti TOŽILNIK: na kak problem, na napake ljudi, a vendar nikoli žaljíva MESTNIK: na žaljiv način. pri žaljívih ORODNIK: ▪ Takih primitivnih in žaljivih komentarjev se z žaljívima množina vzdrži, ker z njimi samo dokazuješ svojo nekulturo! IMENOVALNIK: žaljívi ▪ S svojimi neresničnimi, žaljivimi in zaničevalnimi RODILNIK: žaljívih izjavami naj bi podjetju povzročil škodo. DAJALNIK: žaljívim TOŽILNIK: ⏵ prisl. + prid. beseda žaljíve domnevno žaljiv | izjemno, izredno, skrajno, zelo MESTNIK: pri žaljívih žaljiv ORODNIK: z žaljívimi ▪ Takšne trditve so po njegovem skrajno žaljive in ženski spol škodujejo njegovi časti in dobremu imenu. ednina ▪ Naravnost žaljiv je zapis v uvodu članka, ki pravi, IMENOVALNIK: žaljíva da je le tretjina fizioterapevtov ustrezno RODILNIK: žaljíve usposobljena. DAJALNIK: žaljívi ▪ V politiki delam že vrsto let, a tako žaljivega TOŽILNIK: žaljívo odnosa še nisem doživel. MESTNIK: pri žaljívi ⏵ priredna zveza ORODNIK: z žaljívo žaljiv in neprimeren, žaljiv in neresničen, žaljiv in dvojina ponižujoč IMENOVALNIK: žaljívi ▪ Ne dovolim, da se tako blati ime pokojnega, saj RODILNIK: žaljívih so navedbe skrajno žaljive in neprimerne. DAJALNIK: žaljívima ▪ Proti novinarki in časopisni hiši je sprožil pravdni TOŽILNIK: žaljívi postopek z utemeljitvijo, da so bile v prispevku MESTNIK: pri žaljívih zapisane neresnične in žaljive trditve, s čimer sta ORODNIK: z žaljívima bili razžaljeni njegova čast in dobro ime. množina ▪ Namigovanja v določenih medijih so do nas IMENOVALNIK: žaljíve žaljiva in ponižujoča. RODILNIK: žaljívih DAJALNIK: žaljívim IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: žaljíve jakostni MESTNIK: pri žaljívih [žaljí žaljíva žaljívo] ORODNIK: z žaljívimi IPA: [ʒaˈljiːu ʒaˈljiːʋa ʒaˈljiːʋɔ] srednji spol tonemski ednina [žaljí žaljíva žaljívo] in [žaljȋ žaljíva žaljívo] IMENOVALNIK: žaljívo IPA: [ʒaljìːu ʒaljìːʋá ʒaljìːʋ ] in [ʒaljíːu ʒaljìːʋá RODILNIK: žaljívega ʒaljìːʋ ] DAJALNIK: žaljívemu TOŽILNIK: žaljívo VZOREC MESTNIK: pri žaljívem jakostno ORODNIK: z žaljívim OSNOVNIK dvojina 701 IMENOVALNIK: žaljívi IMENOVALNIK: žaljíva RODILNIK: žaljívih RODILNIK: žaljíve DAJALNIK: žaljívima DAJALNIK: žaljívi TOŽILNIK: žaljívi TOŽILNIK: žaljívo MESTNIK: pri žaljívih MESTNIK: pri žaljívi ORODNIK: z žaljívima ORODNIK: z žaljívo množina dvojina IMENOVALNIK: žaljíva IMENOVALNIK: žaljívi RODILNIK: žaljívih RODILNIK: žaljívih DAJALNIK: žaljívim DAJALNIK: žaljívima TOŽILNIK: žaljíva TOŽILNIK: žaljívi MESTNIK: pri žaljívih MESTNIK: pri žaljívih ORODNIK: z žaljívimi ORODNIK: z žaljívima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: žaljíve EDNINA: bòlj žaljív RODILNIK: žaljívih ženski spol DAJALNIK: žaljívim EDNINA: bòlj žaljíva TOŽILNIK: žaljíve srednji spol MESTNIK: pri žaljívih EDNINA: bòlj žaljívo ORODNIK: z žaljívimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj žaljív IMENOVALNIK: žaljívo ženski spol RODILNIK: žaljívega EDNINA: nàjbolj in nájbolj žaljíva DAJALNIK: žaljívemu srednji spol TOŽILNIK: žaljívo EDNINA: nàjbolj in nájbolj žaljívo MESTNIK: pri žaljívem tonemsko ORODNIK: z žaljívim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: žaljívi ednina RODILNIK: žaljívih IMENOVALNIK: žaljív DAJALNIK: žaljívima določno žaljívi TOŽILNIK: žaljívi RODILNIK: žaljívega MESTNIK: pri žaljívih DAJALNIK: žaljívemu ORODNIK: z žaljívima TOŽILNIK: žaljív množina določno žaljívi IMENOVALNIK: žaljíva živo žaljívega RODILNIK: žaljívih MESTNIK: pri žaljívem DAJALNIK: žaljívim ORODNIK: z žaljívim TOŽILNIK: žaljíva dvojina MESTNIK: pri žaljívih IMENOVALNIK: žaljíva ORODNIK: z žaljívimi RODILNIK: žaljívih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: žaljívima moški spol TOŽILNIK: žaljíva EDNINA: bȍlj žaljív MESTNIK: pri žaljívih ženski spol ORODNIK: z žaljívima EDNINA: bȍlj žaljíva množina srednji spol IMENOVALNIK: žaljívi EDNINA: bȍlj žaljívo RODILNIK: žaljívih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: žaljívim moški spol TOŽILNIK: žaljíve EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žaljív MESTNIK: pri žaljívih ženski spol ORODNIK: z žaljívimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žaljíva ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žaljívo 702 in (tonemska dvojnica) MESTNIK: pri žaljívem tonemsko ORODNIK: z žaljívim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: žaljívi ednina RODILNIK: žaljívih IMENOVALNIK: žaljȋv DAJALNIK: žaljívima določno žaljívi TOŽILNIK: žaljívi RODILNIK: žaljívega MESTNIK: pri žaljívih DAJALNIK: žaljívemu ORODNIK: z žaljívima TOŽILNIK: žaljȋv množina določno žaljívi IMENOVALNIK: žaljíva živo žaljívega RODILNIK: žaljívih MESTNIK: pri žaljívem DAJALNIK: žaljívim ORODNIK: z žaljívim TOŽILNIK: žaljíva dvojina MESTNIK: pri žaljívih IMENOVALNIK: žaljíva ORODNIK: z žaljívimi RODILNIK: žaljívih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: žaljívima moški spol TOŽILNIK: žaljíva EDNINA: bȍlj žaljȋv MESTNIK: pri žaljívih ženski spol ORODNIK: z žaljívima EDNINA: bȍlj žaljíva množina srednji spol IMENOVALNIK: žaljívi EDNINA: bȍlj žaljívo RODILNIK: žaljívih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: žaljívim moški spol TOŽILNIK: žaljíve EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žaljȋv MESTNIK: pri žaljívih ženski spol ORODNIK: z žaljívimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žaljíva ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žaljívo IMENOVALNIK: žaljíva RODILNIK: žaljíve STALNE ZVEZE DAJALNIK: žaljívi TOŽILNIK: žaljívo žaljiva obdolžitev MESTNIK: pri žaljívi iz prava namerno širjenje, izpostavljanje ORODNIK: z žaljívo domnevnih, neresničnih trditev o drugem z dvojina namenom škodovanja njegovi časti in ugledu IMENOVALNIK: žaljívi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: žaljívih kaznivo dejanje žaljive obdolžitve DAJALNIK: žaljívima ▪ Vložil je kazensko ovadbo in predlog pregona TOŽILNIK: žaljívi zoper neznanega storilca zaradi suma storitve MESTNIK: pri žaljívih kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. ORODNIK: z žaljívima ▪ Zaradi izjav, ki jih je izrekel na njen račun, je že množina podala predlog za kazenski pregon zaradi suma IMENOVALNIK: žaljíve žaljive obdolžitve. RODILNIK: žaljívih ▪ Ker niso našli zakonitih znakov žaljive obdolžitve, DAJALNIK: žaljívim prav tako niti znakov kakega drugega kaznivega TOŽILNIK: žaljíve dejanja zoper čast in dobro ime, so obtoženca MESTNIK: pri žaljívih oprostili. ORODNIK: z žaljívimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda domnevna žaljiva obdolžitev srednji spol ednina ▪ Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da mora IMENOVALNIK: žaljívo javni funkcionar v primeru, ko zahteva pregon RODILNIK: žaljívega zaradi obrekovanja, dokazati netočnost domnevne žaljive obdolžitve DAJALNIK: in tudi namen razžalitve. žaljívemu TOŽILNIK: žaljívo ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 703 očitati žaljivo obdolžitev ▪ Zoper njo je vložil zasebno kazensko tožbo, v IZGOVOR IN OBLIKE kateri ji očita žaljivo obdolžitev. jakostni ⏵ glag. + zaradi + sam. beseda v rodilniku [žaljívo] tožiti zaradi žaljive obdolžitve IPA: [ʒaˈljiːʋɔ] ▪ Zaradi žaljive obdolžitve je tožil avtorico članka, tonemski vendar je višje sodišče tožbo zavrnilo. [žaljívo] ⏵ sam. beseda + zaradi + sam. beseda v rodilniku IPA: [ʒaljìːʋ ] (kazenski) pregon zaradi žaljive obdolžitve ▪ Ni želel pojasnjevati, ali se bo vlada odločila za VZOREC predlog kazenskega pregona zaradi žaljive jakostno obdolžitve državnega organa oziroma uradne OSNOVNIK: žaljívo osebe. PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj žaljívo ⏵ prid. beseda + sam. beseda v rodilniku PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj ▪ Nekdanjega novinarja spremenjeni senat žaljívo okrožnega sodišča tokrat ni spoznal za krivega tonemsko žaljive obdolžitve. OSNOVNIK: žaljívo ⏵ priredna zveza PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj žaljívo žaljiva obdolžitev in obrekovanje, žaljiva obdolžitev PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj in opravljanje žaljívo ▪ Poslanca predlagata popolno odpravo poslanske imunitete, prav tako bi sankcionirala poslance zaradi STALNE ZVEZE razžalitev, obrekovanja in žaljive obdolžitve. žaljivo obdolžiti IZVOR iz prava namerno širiti, izpostavljati domnevne, ↑žaliti neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu žaljívo prislov [žaljívo] ▪ Zasebni tožnik mu očita, da ga je v tisku žaljivo POMEN obdolžil, to pa lahko škoduje njegovi časti in dobremu 1. takó, da se navadno na neprimeren, imenu. nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom ▪ V zasebni tožbi zasebnemu detektivu očita, da ga je, prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem ko se je oglasil pri njem v najemniškem stanovanju, njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak žaljivo obdolžil, češ da se ukvarja s trgovino z mamili. ⏵ prisl. + glag. ▪ Novinarju je očital, da ga je žaljivo obdolžil, ko ga je žaljivo govoriti | žaljivo (se) izraziti, izražati | žaljivo javno ožigosal kot prevaranta in goljufa. se obnašati, vesti | žaljivo pisati | zveneti žaljivo ▪ Vse do prejema tožbe sploh nisem vedel, da je ▪ Žaljivo je govoril o njenem delu, še preden se je z omenjen v knjigi. Vsekakor ga nisem želel žaljivo njim seznanil. obdolžiti, kot mi očita. ▪ Tožil je časopise in novinarje, ker so žaljivo pisali o njem. IZVOR ▪ Opazil je mladoletnika, ki sta zvijala prometne ↑žaljiv znake. Ko ju je opozoril, sta se fanta le posmehovala in se do njega vedla žaljivo. žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost] ▪ Sodišče pravi, da ne more zahtevati odškodnine, POMEN četudi sporni odlomek zveni žaljivo. 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ⏵ prisl. + prid. beseda ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, ▪ Njihova drža je bila ne samo nekorektna do nasprotnikov, ampak tudi žaljivo podcenjujoča do zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, Slovenije. (domnevnih) napak 1.1. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ekspresivno izraža, poudarja veliko mero, zlasti ▪ Dogaja se, da na obravnavi prihaja do koleričnih v negativnem smislu izpadov ali izjav, ki so na meji žaljivosti. ⏵ prisl. + prid. beseda ⏵ prid. beseda + sam. beseda žaljivo nizek ▪ Kar zadeva mojo domnevno žaljivost do medijev in ▪ Odkupna cena za kmete je zaradi velike ponudbe novinarjev: vsako besedo in vsak stavek trikrat in majhnega povpraševanja žaljivo nizka, zato je premislim, preden ga dam v tisk. veliko pridelka še v kleteh. 704 1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje VZOREC ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostno ▪ Zaradi stila in žaljivosti pisanja se nam odgovor ednina najprej ni zdel smiseln, saj bi od direktorja IMENOVALNIK: žaljívost uspešne družbe pričakovali malce več spoštljivosti, RODILNIK: žaljívosti zrelosti in etične drže. DAJALNIK: žaljívosti ▪ Prosil bi, da malo umirimo ton in žaljivost TOŽILNIK: žaljívost razprave. MESTNIK: pri žaljívosti ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z žaljívostjo ▪ Vedno sem in bom menil, da določa raven dvojina žaljivosti izjave tisti, komur je bila ta izjava IMENOVALNIK: žaljívosti namenjena, in ne tisti, od kogar je bila izrečena. RODILNIK: žaljívosti ⏵ sam. beseda + do + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: žaljívostma tudi žaljívostima ▪ Nekulturnost te ravni je že onstran žaljivosti do TOŽILNIK: žaljívosti stroke in avtorja v celoti in se vrača k tistemu, ki MESTNIK: pri žaljívostih jo spočenja. ORODNIK: z žaljívostma tudi z žaljívostima 1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, množina izpostavlja domnevne, neresnične trditve o IMENOVALNIK: žaljívosti drugem z namenom škodovanja njegovi časti in RODILNIK: žaljívosti ugledu DAJALNIK: žaljívostim ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: žaljívosti ▪ Obdolženec se je žaljivosti svojih trditev gotovo MESTNIK: pri žaljívostih dobro zavedal in jih je tudi z namenom ORODNIK: z žaljívostmi zaničevanja zapisal. tonemsko ▪ Sodišče je prepričano, da ni mogoče govoriti o ednina žaljivosti kritike, če ta to res je in v primeru, ko IMENOVALNIK: žaljívost kritika temelji na dejstvih ter jo je storilec navedel RODILNIK: žaljívosti v dobri veri in brez namena zaničevanja. DAJALNIK: žaljívosti ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: žaljívost ▪ Sodnica je v sodbi zapisala, da se v skladu z MESTNIK: pri žaljívosti obstoječo sodno prakso upoštevajo le objektivna ORODNIK: z žaljívostjo merila žaljivosti. dvojina ▪ Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba IMENOVALNIK: žaljívosti upoštevati čas, okoliščine, navade, osebe ter RODILNIK: medsebojne odnose pravdnih strank, pa tudi žaljívosti DAJALNIK: druge okoliščine primera. žaljívostma tudi žaljívostima TOŽILNIK: žaljívosti ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: ▪ Med štirimi spornimi članki, na katere sta se pri žaljívostih sklicevala zasebna tožilca, je okrožno sodišče ORODNIK: z žaljívostma tudi z žaljívostima videlo žaljivost v le delu članka. množina ▪ Pritožbeno sodišče meni, da pravna presoja ne IMENOVALNIK: žaljívosti utemeljuje sklepa, da je bilo ravnanje prvotoženca RODILNIK: žaljívosti škodljivo oz. da mu je mogoče pripisati žaljivost. DAJALNIK: žaljívostim TOŽILNIK: ⏵ sam. beseda + o + sam. beseda v mestniku žaljívosti ▪ Pooblaščenec tožene družbe je zanikal očitke o MESTNIK: pri žaljívostih žaljivosti in zaničevalnem namenu – namen članka ORODNIK: z žaljívostmi naj bi bil le prikazati očitno neskladje med ravnanjem in trditvami javne osebnosti. IZVOR ↑žaljiv IZGOVOR IN OBLIKE jakostni žárek žárka žárko pridevnik [žárək] [žaljívost] POMEN IPA: [ʒaˈljiːʋɔst] 1. ki ima zaradi pokvarjenosti neprijeten vonj in tonemski grenek, rahlo pekoč okus [žaljívost] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [ʒaljìːʋ st] 705 žarka maščoba | žarko maslo, olje DAJALNIK: žárkemu ▪ Moka, ki ima vonj po zatohlem, zagotovo pokvari TOŽILNIK: žárek okus izdelka. Prav tako tudi star kvas ali žarka določno žárki maščoba. živo žárkega ▪ Vonj spominja na žarko maslo in je neznosen. MESTNIK: pri žárkem ▪ Nepravilno polnjenje ovitkov, ki povzroča zračne ORODNIK: z žárkim mehurje, ima za posledico krčenje nadeva, dvojina neznačilno barvo in rumenkasto ter žarko slanino. IMENOVALNIK: žárka ▪▪▪ RODILNIK: žárkih ▪ Najbolje je, da si mešanico pripravimo sproti, ker DAJALNIK: žárkima sicer lahko postane žarka ali pa eterična olja izhlapijo TOŽILNIK: žárka in ne učinkujejo več. MESTNIK: pri žárkih 1.1. ki je posledica te lastnosti, kaže nanjo ORODNIK: z žárkima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina žarek okus IMENOVALNIK: žárki ▪ Ob višjih temperaturah se maščobe mehčajo in RODILNIK: žárkih topijo, začenjajo se procesi oksidacije, kar se kaže DAJALNIK: žárkim v neprijetnem vonju in žarkem okusu. TOŽILNIK: žárke ▪ Maščoba, ki jih barvice in senčila vsebujejo, se MESTNIK: pri žárkih pokvari podobno kot maslo in dobi žarek vonj. ORODNIK: z žárkimi 1.2. ki spominja na to lastnost ženski spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ▪ Žaltava korenovka ima včasih žarek vonj, IMENOVALNIK: žárka največkrat pa je brez posebnega vonja in okusa. RODILNIK: žárke 2. ekspresivno ki je izrazit, močan, zlasti pri DAJALNIK: žárki oddajanju, odboju svetlobe TOŽILNIK: žárko ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri žárki žarka svetloba ORODNIK: z žárko ▪ Oslepljen od žarke svetlobe, ki vlada v tisti goli beli dvojina pokrajini, sem bil v temačni luknji sprva kot slep. IMENOVALNIK: žárki ▪ Skočiš v toplo morje in ob tej žarki svetlobi, ki RODILNIK: žárkih odseva na gladini vode, imaš občutek, da se kopaš v DAJALNIK: žárkima zlatu, škrlatu, bakru, bronu. TOŽILNIK: žárki 2.1. ekspresivno ki je izrazite, zlasti rumenkasto MESTNIK: pri žárkih rjave barve ORODNIK: z žárkima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina žarke barve IMENOVALNIK: žárke ▪ Zunaj je sijalo sonce in žarke barve indijanskega RODILNIK: žárkih poletja so me bodle v oči. DAJALNIK: žárkim TOŽILNIK: žárke IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri žárkih jakostni ORODNIK: z žárkimi [žárək] srednji spol IPA: [ˈʒaːɾək] ednina tonemski IMENOVALNIK: žárko [žárək] RODILNIK: žárkega IPA: [ʒàːɾ k] DAJALNIK: žárkemu TOŽILNIK: žárko VZOREC MESTNIK: pri žárkem jakostno ORODNIK: z žárkim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: žárki ednina RODILNIK: žárkih IMENOVALNIK: žárek DAJALNIK: žárkima določno žárki TOŽILNIK: žárki RODILNIK: žárkega MESTNIK: pri žárkih 706 ORODNIK: z žárkima ORODNIK: z žárko množina dvojina IMENOVALNIK: žárka IMENOVALNIK: žárki RODILNIK: žárkih RODILNIK: žárkih DAJALNIK: žárkim DAJALNIK: žárkima TOŽILNIK: žárka TOŽILNIK: žárki MESTNIK: pri žárkih MESTNIK: pri žárkih ORODNIK: z žárkimi ORODNIK: z žárkima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol IMENOVALNIK: žárke EDNINA: bòlj žárek RODILNIK: žárkih ženski spol DAJALNIK: žárkim EDNINA: bòlj žárka TOŽILNIK: žárke srednji spol MESTNIK: pri žárkih EDNINA: bòlj žárko ORODNIK: z žárkimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj žárek IMENOVALNIK: žárko ženski spol RODILNIK: žárkega EDNINA: nàjbolj in nájbolj žárka DAJALNIK: žárkemu srednji spol TOŽILNIK: žárko EDNINA: nàjbolj in nájbolj žárko MESTNIK: pri žárkem tonemsko ORODNIK: z žárkim OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: žárki ednina RODILNIK: žárkih IMENOVALNIK: žárek DAJALNIK: žárkima določno žárki TOŽILNIK: žárki RODILNIK: žárkega MESTNIK: pri žárkih DAJALNIK: žárkemu ORODNIK: z žárkima TOŽILNIK: žárek množina določno žárki IMENOVALNIK: žárka živo žárkega RODILNIK: žárkih MESTNIK: pri žárkem DAJALNIK: žárkim ORODNIK: z žárkim TOŽILNIK: žárka dvojina MESTNIK: pri žárkih IMENOVALNIK: žárka ORODNIK: z žárkimi RODILNIK: žárkih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: žárkima moški spol TOŽILNIK: žárka EDNINA: bȍlj žárek MESTNIK: pri žárkih ženski spol ORODNIK: z žárkima EDNINA: bȍlj žárka množina srednji spol IMENOVALNIK: žárki EDNINA: bȍlj žárko RODILNIK: žárkih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE DAJALNIK: žárkim moški spol TOŽILNIK: žárke EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žárek MESTNIK: pri žárkih ženski spol ORODNIK: z žárkimi EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žárka ženski spol srednji spol ednina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj žárko IMENOVALNIK: žárka RODILNIK: žárke IZVOR DAJALNIK: žárki ↑žareti TOŽILNIK: žárko MESTNIK: pri žárki žárkost žárkosti samostalnik ženskega spola [žárkost] 707 POMEN MESTNIK: pri žárkostih lastnost maščobe ali živila, izdelka, ki maščobo ORODNIK: z žárkostmi vsebuje, da je zaradi pokvarjenosti neprijetnega tonemsko vonja in grenkega, rahlo pekočega okusa ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: žárkost žarkost maščobe RODILNIK: žárkosti ▪ Askorbinska kislina ščiti živilo, da se ne bi zaradi DAJALNIK: žárkosti oksidacije pokvarilo, kar se pokaže v obliki žarkosti TOŽILNIK: žárkost maščobe in v spremembi barve. MESTNIK: pri žárkosti ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z žárkostjo preprečevati žarkost dvojina ▪ Oluščena jedrca iz trgovine so navadno obdelana s IMENOVALNIK: žárkosti snovjo proti oksidaciji, ki preprečuje žarkost. RODILNIK: žárkosti ▪ Znano je, da svetloba pospešuje žarkost maščob, DAJALNIK: žárkostma tudi žárkostima to pa pospešijo še previsoke temperature v TOŽILNIK: žárkosti shrambah. MESTNIK: pri žárkostih ▪ Dosti prej kot drugi zaznam žarkost sestavin, ORODNIK: z žárkostma tudi z žárkostima bodisi mesa, orehov, lešnikov, olja ali česarkoli že. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: žárkosti ▪ Oksidativno žarkost maščob štejemo za RODILNIK: žárkosti biokemično napako, ki jo zaznamo na zunanjem DAJALNIK: žárkostim sloju maščobnega tkiva, ki je svetlo rumene barve. TOŽILNIK: žárkosti ▪ Koščki pršuta so namigovali na rahlo žarkost. MESTNIK: pri žárkostih ▪▪▪ ORODNIK: z žárkostmi ▪ V toplih mesecih je bilo treba klobase zaščititi pred nadaljnjim sušenjem in žarkostjo. IZVOR ↑žarek IZGOVOR IN OBLIKE jakostni železobetón železobetóna samostalnik moškega spola [žárkost] [želẹzobetón] IPA: [ˈʒaːɾkɔst] POMEN tonemski beton, ki ima strukturo ojačano z jeklenimi [žárkost] palicami ali mrežami; IPA: [ʒàːɾk st] SIN.: iz gradbeništva armirani beton ⏵ prid. beseda + sam. beseda VZOREC ▪ Stavbe so iz debelega železobetona, prekrite z jakostno vojaškimi maskirnimi mrežami. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: ▪ Njihova arhitekturna govorica je zagovarjala žárkost funkcionalnost, uporabo železobetona in eliminacijo RODILNIK: žárkosti ornamentov. DAJALNIK: žárkosti TOŽILNIK: žárkost ⏵ priredna zveza železobeton in beton MESTNIK: pri žárkosti ▪ Opeka in železobeton sicer ne gorita, vendar jima ORODNIK: z žárkostjo dvojina visoke temperature načnejo trdnost. IMENOVALNIK: žárkosti IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: žárkosti DAJALNIK: jakostni žárkostma tudi žárkostima TOŽILNIK: [želẹzobetón] žárkosti MESTNIK: pri žárkostih IPA: [ʒɛlezɔbɛˈtoːn] ORODNIK: tonemski z žárkostma tudi z žárkostima množina [želẹzobet n] IMENOVALNIK: žárkosti IPA: [ʒɛlezɔbɛtóːn] RODILNIK: žárkosti VZOREC DAJALNIK: žárkostim jakostno TOŽILNIK: žárkosti ednina 708 IMENOVALNIK: železobetón ▪ Zmajski most je izjemen kulturni in tehniški RODILNIK: železobetóna spomenik, saj je bil eden prvih železobetonskih DAJALNIK: železobetónu mostov na svetu. TOŽILNIK: železobetón ▪ Podrli so prvo nadstropje in streho ter na novo MESTNIK: pri železobetónu postavili železobetonsko konstrukcijo treh ORODNIK: z železobetónom nadstropij. dvojina IMENOVALNIK: železobetóna IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: železobetónov jakostni DAJALNIK: železobetónoma [želẹzobetónski] TOŽILNIK: železobetóna IPA: [ʒɛlezɔbɛˈtoːnski] MESTNIK: pri železobetónih tonemski ORODNIK: z železobetónoma [želẹzobet nski] množina IPA: [ʒɛlezɔbɛtóːnskì] IMENOVALNIK: železobetóni RODILNIK: železobetónov VZOREC DAJALNIK: železobetónom jakostno TOŽILNIK: železobetóne OSNOVNIK MESTNIK: pri železobetónih moški spol ORODNIK: z železobetóni ednina tonemsko IMENOVALNIK: železobetónski ednina RODILNIK: železobetónskega IMENOVALNIK: železobet n DAJALNIK: železobetónskemu RODILNIK: železobet na TOŽILNIK: železobetónski DAJALNIK: železobet nu živo železobetónskega TOŽILNIK: železobet n MESTNIK: pri železobetónskem MESTNIK: pri železobet nu ORODNIK: z železobetónskim ORODNIK: z železobet nom dvojina dvojina IMENOVALNIK: železobetónska IMENOVALNIK: železobet na RODILNIK: železobetónskih RODILNIK: železobet nov DAJALNIK: železobetónskima DAJALNIK: železobet noma TOŽILNIK: železobetónska TOŽILNIK: železobet na MESTNIK: pri železobetónskih MESTNIK: pri železobet nih ORODNIK: z železobetónskima ORODNIK: z železobet noma množina množina IMENOVALNIK: železobetónski IMENOVALNIK: železobet ni RODILNIK: železobetónskih RODILNIK: železobet nov DAJALNIK: železobetónskim DAJALNIK: železobet nom TOŽILNIK: železobetónske TOŽILNIK: železobet ne MESTNIK: pri železobetónskih MESTNIK: pri železobet nih ORODNIK: z železobetónskimi ORODNIK: z železobet ni ženski spol ednina IZVOR IMENOVALNIK: železobetónska ↑železo + ↑beton RODILNIK: železobetónske DAJALNIK: železobetónski železobetónski TOŽILNIK: železobetónsko železobetónska železobetónsko MESTNIK: pri železobetónski pridevnik [želẹzobetónski] ORODNIK: P z železobetónsko OMEN dvojina ki je iz železobetona, tj. betona, ki ima strukturo IMENOVALNIK: železobetónski ojačano z jeklenimi palicami ali mrežami; SIN.: iz RODILNIK: železobetónskih gradbeništva armiranobetonski DAJALNIK: železobetónskima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: železobetónski železobetonski most | železobetonska konstrukcija | MESTNIK: pri železobetónskih železobetonska kupola | železobetonska plošča, ORODNIK: z železobetónskima stena | železobetonska stavba, zgradba 709 množina IMENOVALNIK: železobet nska IMENOVALNIK: železobetónske RODILNIK: železobet nske RODILNIK: železobetónskih DAJALNIK: železobet nski DAJALNIK: železobetónskim TOŽILNIK: železobet nsko TOŽILNIK: železobetónske MESTNIK: pri železobet nski MESTNIK: pri železobetónskih ORODNIK: z železobet nsko ORODNIK: z železobetónskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: železobet nski ednina RODILNIK: železobet nskih IMENOVALNIK: železobetónsko DAJALNIK: železobet nskima RODILNIK: železobetónskega TOŽILNIK: železobet nski DAJALNIK: železobetónskemu MESTNIK: pri železobet nskih TOŽILNIK: železobetónsko ORODNIK: z železobet nskima MESTNIK: pri železobetónskem množina ORODNIK: z železobetónskim IMENOVALNIK: železobet nske dvojina RODILNIK: železobet nskih IMENOVALNIK: železobetónski DAJALNIK: železobet nskim RODILNIK: železobetónskih TOŽILNIK: železobet nske DAJALNIK: železobetónskima MESTNIK: pri železobet nskih TOŽILNIK: železobetónski ORODNIK: z železobet nskimi MESTNIK: pri železobetónskih srednji spol ORODNIK: z železobetónskima ednina množina IMENOVALNIK: železobet nsko IMENOVALNIK: železobetónska RODILNIK: železobet nskega RODILNIK: železobetónskih DAJALNIK: železobet nskemu DAJALNIK: železobetónskim TOŽILNIK: železobet nsko TOŽILNIK: železobetónska MESTNIK: pri železobet nskem MESTNIK: pri železobetónskih ORODNIK: z železobet nskim ORODNIK: z železobetónskimi dvojina tonemsko IMENOVALNIK: železobet nski OSNOVNIK RODILNIK: železobet nskih moški spol DAJALNIK: železobet nskima ednina TOŽILNIK: železobet nski IMENOVALNIK: železobet nski MESTNIK: pri železobet nskih RODILNIK: železobet nskega ORODNIK: z železobet nskima DAJALNIK: železobet nskemu množina TOŽILNIK: železobet nski IMENOVALNIK: železobet nska živo železobet nskega RODILNIK: železobet nskih MESTNIK: pri železobet nskem DAJALNIK: železobet nskim ORODNIK: z železobet nskim TOŽILNIK: železobet nska dvojina MESTNIK: pri železobet nskih IMENOVALNIK: železobet nska ORODNIK: z železobet nskimi RODILNIK: železobet nskih DAJALNIK: železobet nskima IZVOR TOŽILNIK: železobet nska ↑železobeton MESTNIK: pri železobet nskih ORODNIK: z železobet nskima žívijo; in žívio medmet [žívijo] množina POMEN IMENOVALNIK: železobet nski 1. knjižno pogovorno uporablja se, ko govorec pozdravi RODILNIK: železobet nskih koga, zlasti znanca; DAJALNIK: SIN.: knjižno pogovorno živjo železobet nskim ▪ »Živijo,« je rekla, ko je vstopila. TOŽILNIK: železobet nske ▪ Živijo! Kako si? Si dobro potoval? MESTNIK: pri železobet nskih ▪ Živijo, Andraž tu, ali govorim s Tomažem? ORODNIK: z železobet nskimi ▪ »Pokličem te, ko pridem domov. Živijo!« Odložil je ženski spol slušalko in pogledal na uro. ednina 710 ▪ »Tudi midva morava še nekaj urediti.« »Živijo, ▪ Pred kadetskim zavodom je 140 fantov z Murskega upam, da se kmalu srečamo.« Odšla sta. polja ob mimohodu na čilih konjih klicalo živio 2. knjižno pogovorno, kot samostalnik pozdrav, zlasti znanca; cesarju. SIN.: kot samostalnik, knjižno pogovorno živjo ▪ Seveda, pričakujem »Dober dan!«, jaz pa jim IZGOVOR IN OBLIKE odgovorim s svojim »Živijo!« jakostni 3. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, [žívijo] sprejme z radostjo, zanosom IPA: [ˈʒiːʋijɔ] ▪ Živijo, življenje! Živijo, prostost! Živijo, veselje! tonemski 4. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno [žȋvijo] pozdravlja pomembno osebo IPA: [ʒíːʋìjɔ] ▪ Bog živi Njegovo kraljevo visokost našega junaškega prestolonaslednika in regenta! Živijo! Živijo! Živijo! I ZVOR ▪ Tudi mariborski župan je zbrane nagovoril v prevzeto iz hrv. žȋvio, prvotno ‛bodi živ, naj živi’, iz nemščini, čeprav so slovenski vzkliki »Živijo!« menda ↑živeti krepko preglasili nemške »Hoch!« žívjo medmet [ží jo] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN jakostni 1. knjižno pogovorno uporablja se, ko govorec pozdravi [žívijo] koga, zlasti znanca; SIN.: živijo IPA: [ˈʒiːʋijɔ] ▪ »Živjo,« me je pozdravil in se ustavil. tonemski ▪ Andrej, živjo, Uroš pri telefonu. [žȋvijo] ▪ Živjo, kako? IPA: [ʒíːʋìjɔ] ▪ »Živjo, grem«, sem zaklical. ▪ Končno se je zganil, zmignil z rameni in nekam IZVOR mlaskajoče izjavil, no, potem pa nič, živjo in dobro se ↑živio imej, ter odkolovratil. 2. kot samostalnik, knjižno pogovorno pozdrav, zlasti znanca; žívio; in žívijo medmet [žívijo] SIN.: kot samostalnik živijo POMEN ▪ Z živjo smo pozdravljali prijatelja na drugi strani 1. knjižno pogovorno uporablja se, ko govorec pozdravi sobe. koga, zlasti znanca; ▪ Vse bo skrajno poslovno in si najbrž ne bova mogla SIN.: knjižno pogovorno živjo ▪ Živio, tukaj Lili. Se lahko oglasim? Nekaj ti moram reči kaj več kot uradni živjo. nujno povedati. ▪ Ko sva prišla v lokal, sva izmenjala le zadržani ▪ Slednjič me je opazil. »O, ejga, živio!« »živjo« in »kako si«, potem pa sva se pogreznila v ▪ Moram oditi, živio. tišino. 2. kot samostalnik, knjižno pogovorno pozdrav, zlasti znanca; IZGOVOR IN OBLIKE SIN.: kot samostalnik, knjižno pogovorno živjo ▪ Slišal je še lunin »Živio«, in naenkrat se je spet jakostni znašel na travniku. [ží jo] 3. IPA: [ˈʒiːujɔ] ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom tonemski [žȋ jo] ▪ Živio, počitnice, in na svidenje jeseni! 4. IPA: [ʒíːuj ] starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo v obliki živjo ▪ Vsi prisotni so na pobudo govornikov vzklikali: jakostni »Živio!«, »Slava!«, »Slava Mu!« [ží jo] ▪ Po koncu gledališke igre, uprizorjene v dvorani IPA: [ˈʒiːujɔ] ljubljanske Drame v čast Bleiweisove tonemski sedemdesetletnice, je »zaoril po dvorani stoteroglasni vzklik: 'Živio, oče Bleiweis!'« [žȋ jo] 5. IPA: [ʒíːuj ] kot samostalnik, starinsko slovesni pozdrav pomembne osebe VZOREC ▪ Iz vseh grl je zadonel hvaležni živio. jakostno ednina 711 IMENOVALNIK: žívjo ▪ Žlampali sta v dolgih, nenasitnih požirkih in odnehali RODILNIK: žívjo sta šele, ko je bilo vedro prazno do polovice. DAJALNIK: žívjo 1.1. knjižno pogovorno, slabšalno piti sploh, zlasti alkohol TOŽILNIK: žívjo ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri žívjo žlampati pivo ORODNIK: z žívjo ▪ Ko sem žlampal pivo, me ni odžejalo, bil sem pa dvojina korajžen in naslednji dan na smrt bolan. IMENOVALNIK: žívjo ▪ Še malo je odpil iz kozarca in to takoj obžaloval. RODILNIK: žívjo Te brozge pa res ne bo več žlampal. DAJALNIK: žívjo ▪ Pivcev vina je veliko vrst: od takih, ki jim ne uide TOŽILNIK: žívjo noben kozarec, pa do tistih, ki vino žlampajo in MESTNIK: pri žívjo kmalu presedlajo na močnejše žganje. ORODNIK: z žívjo ⏵ prisl. + glag. množina ▪ Nekateri so ga noro žlampali, da so lahko jezo in IMENOVALNIK: žívjo razočaranje, povzročeno s kdo ve čim, do konca RODILNIK: žívjo potopili v alkoholu. DAJALNIK: žívjo ▪ Takrat je bil za rešetkami in je pogosto žlampal TOŽILNIK: žívjo pivo, ki so mu ga prinašali iz bližnje gostilne. MESTNIK: pri žívjo ▪▪▪ ORODNIK: z žívjo ▪ Vsa ta leta sleherno jutro žre in žlampa zastonj pri tonemsko meni in še nikoli mu ni prišlo na misel, da bi svoj ednina zapitek tudi poravnal. IMENOVALNIK: žȋvjo I RODILNIK: ZGOVOR IN OBLIKE žȋvjo DAJALNIK: žȋvjo jakostni TOŽILNIK: žȋvjo [žlampáti] MESTNIK: pri žȋvjo IPA: [ʒlamˈpaːti] ORODNIK: z žȋvjo tonemski dvojina [žlampáti] IMENOVALNIK: žȋvjo IPA: [ʒlampàːtí] RODILNIK: žȋvjo V DAJALNIK: ZOREC žȋvjo jakostno TOŽILNIK: žȋvjo MESTNIK: NEDOLOČNIK: pri žȋvjo žlampáti ORODNIK: NAMENILNIK: z žȋvjo žlampàt množina sedanjik ednina IMENOVALNIK: žȋvjo 1. RODILNIK: OSEBA: žȋvjo žlampám 2. DAJALNIK: OSEBA: žȋvjo žlampáš 3. TOŽILNIK: OSEBA: žȋvjo žlampá dvojina MESTNIK: pri žȋvjo 1. ORODNIK: OSEBA: z žȋvjo žlampáva 2. OSEBA: žlampáta I 3. ZVOR OSEBA: žlampáta množina ↑živio 1. OSEBA: žlampámo 2. OSEBA: žlampáti žlampáte žlampám nedovršni glagol [žlampáti] 3. OSEBA: žlampájo POMEN velelnik 1. slabšalno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih ednina požirkih ali količinah 2. OSEBA: žlampàj ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dvojina ▪ Ves poten in rdeč od naporov je žlampal vodo iz 1. OSEBA: žlampájva plastenke. 2. OSEBA: žlampájta ▪ Žlampala sem vodo izpod pipe in štela ure do množina večera. 1. OSEBA: žlampájmo ▪▪▪ 712 2. OSEBA: žlampájte DAJALNIK: žlampajóčim deležnik na -l TOŽILNIK: žlampajóče moški spol MESTNIK: pri žlampajóčih EDNINA: žlampàl ORODNIK: z žlampajóčimi DVOJINA: žlampála srednji spol MNOŽINA: žlampáli ednina ženski spol IMENOVALNIK: žlampajóče EDNINA: žlampála RODILNIK: žlampajóčega DVOJINA: žlampáli DAJALNIK: žlampajóčemu MNOŽINA: žlampále TOŽILNIK: žlampajóče srednji spol MESTNIK: pri žlampajóčem EDNINA: žlampálo ORODNIK: z žlampajóčim DVOJINA: žlampáli dvojina MNOŽINA: žlampála IMENOVALNIK: žlampajóči deležnik na -č RODILNIK: žlampajóčih moški spol DAJALNIK: žlampajóčima ednina TOŽILNIK: žlampajóči IMENOVALNIK: žlampajóč MESTNIK: pri žlampajóčih RODILNIK: žlampajóčega ORODNIK: z žlampajóčima DAJALNIK: žlampajóčemu množina TOŽILNIK: žlampajóč IMENOVALNIK: žlampajóča živo žlampajóčega RODILNIK: žlampajóčih MESTNIK: pri žlampajóčem DAJALNIK: žlampajóčim ORODNIK: z žlampajóčim TOŽILNIK: žlampajóča dvojina MESTNIK: pri žlampajóčih IMENOVALNIK: žlampajóča ORODNIK: z žlampajóčimi RODILNIK: žlampajóčih deležnik na -n DAJALNIK: žlampajóčima moški spol TOŽILNIK: žlampajóča ednina MESTNIK: pri žlampajóčih IMENOVALNIK: žlampán ORODNIK: z žlampajóčima RODILNIK: žlampánega množina DAJALNIK: žlampánemu IMENOVALNIK: žlampajóči TOŽILNIK: žlampán RODILNIK: žlampajóčih živo žlampánega DAJALNIK: žlampajóčim MESTNIK: pri žlampánem TOŽILNIK: žlampajóče ORODNIK: z žlampánim MESTNIK: pri žlampajóčih dvojina ORODNIK: z žlampajóčimi IMENOVALNIK: žlampána ženski spol RODILNIK: žlampánih ednina DAJALNIK: žlampánima IMENOVALNIK: žlampajóča TOŽILNIK: žlampána RODILNIK: žlampajóče MESTNIK: pri žlampánih DAJALNIK: žlampajóči ORODNIK: z žlampánima TOŽILNIK: žlampajóčo množina MESTNIK: pri žlampajóči IMENOVALNIK: žlampáni ORODNIK: z žlampajóčo RODILNIK: žlampánih dvojina DAJALNIK: žlampánim IMENOVALNIK: žlampajóči TOŽILNIK: žlampáne RODILNIK: žlampajóčih MESTNIK: pri žlampánih DAJALNIK: žlampajóčima ORODNIK: z žlampánimi TOŽILNIK: žlampajóči ženski spol MESTNIK: pri žlampajóčih ednina ORODNIK: z žlampajóčima IMENOVALNIK: žlampána množina RODILNIK: žlampáne IMENOVALNIK: žlampajóče DAJALNIK: žlampáni RODILNIK: žlampajóčih TOŽILNIK: žlampáno 713 MESTNIK: pri žlampáni RODILNIK: žlampánj ORODNIK: z žlampáno DAJALNIK: žlampánjem dvojina TOŽILNIK: žlampánja IMENOVALNIK: žlampáni MESTNIK: pri žlampánjih RODILNIK: žlampánih ORODNIK: z žlampánji DAJALNIK: žlampánima tonemsko TOŽILNIK: žlampáni NEDOLOČNIK: žlampáti MESTNIK: pri žlampánih NAMENILNIK: žlampȁt ORODNIK: z žlampánima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: žlampáne 1. OSEBA: žlampȃm RODILNIK: žlampánih 2. OSEBA: žlampȃš DAJALNIK: žlampánim 3. OSEBA: žlampȃ TOŽILNIK: žlampáne dvojina MESTNIK: pri žlampánih 1. OSEBA: žlampȃva ORODNIK: z žlampánimi 2. OSEBA: žlampȃta srednji spol 3. OSEBA: žlampȃta ednina množina IMENOVALNIK: žlampáno 1. OSEBA: žlampȃmo RODILNIK: žlampánega 2. OSEBA: žlampȃte DAJALNIK: žlampánemu 3. OSEBA: žlampȃjo TOŽILNIK: žlampáno velelnik MESTNIK: pri žlampánem ednina ORODNIK: z žlampánim 2. OSEBA: žlampȁj dvojina dvojina IMENOVALNIK: žlampáni 1. OSEBA: žlampȃjva RODILNIK: žlampánih 2. OSEBA: žlampȃjta DAJALNIK: žlampánima množina TOŽILNIK: žlampáni 1. OSEBA: žlampȃjmo MESTNIK: pri žlampánih 2. OSEBA: žlampȃjte ORODNIK: z žlampánima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: žlampána EDNINA: žlampȁl RODILNIK: žlampánih DVOJINA: žlampála DAJALNIK: žlampánim MNOŽINA: žlampáli TOŽILNIK: žlampána ženski spol MESTNIK: pri žlampánih EDNINA: žlampȃla ORODNIK: z žlampánimi DVOJINA: žlampáli DELEŽJE NA -aje: žlampáje MNOŽINA: žlampále glagolnik srednji spol ednina EDNINA: žlampálo IMENOVALNIK: žlampánje DVOJINA: žlampáli RODILNIK: žlampánja MNOŽINA: žlampála DAJALNIK: žlampánju deležnik na -č TOŽILNIK: žlampánje moški spol MESTNIK: pri žlampánju ednina ORODNIK: z žlampánjem IMENOVALNIK: žlampaj č tudi žlampaj č dvojina RODILNIK: žlampaj čega IMENOVALNIK: žlampánji DAJALNIK: žlampaj čemu RODILNIK: žlampánj TOŽILNIK: žlampaj č tudi žlampaj č DAJALNIK: žlampánjema živo žlampaj čega TOŽILNIK: žlampánji MESTNIK: pri žlampaj čem MESTNIK: pri žlampánjih ORODNIK: z žlampaj čim ORODNIK: z žlampánjema dvojina množina IMENOVALNIK: žlampaj ča IMENOVALNIK: žlampánja RODILNIK: žlampaj čih 714 DAJALNIK: žlampaj čima moški spol TOŽILNIK: žlampaj ča ednina MESTNIK: pri žlampaj čih IMENOVALNIK: žlampán ORODNIK: z žlampaj čima RODILNIK: žlampánega množina DAJALNIK: žlampánemu IMENOVALNIK: žlampaj či TOŽILNIK: žlampán RODILNIK: žlampaj čih živo žlampánega DAJALNIK: žlampaj čim MESTNIK: pri žlampánem TOŽILNIK: žlampaj če ORODNIK: z žlampánim MESTNIK: pri žlampaj čih dvojina ORODNIK: z žlampaj čimi IMENOVALNIK: žlampána ženski spol RODILNIK: žlampánih ednina DAJALNIK: žlampánima IMENOVALNIK: žlampaj ča TOŽILNIK: žlampána RODILNIK: žlampaj če MESTNIK: pri žlampánih DAJALNIK: žlampaj či ORODNIK: z žlampánima TOŽILNIK: žlampaj čo množina MESTNIK: pri žlampaj či IMENOVALNIK: žlampáni ORODNIK: z žlampaj čo RODILNIK: žlampánih dvojina DAJALNIK: žlampánim IMENOVALNIK: žlampaj či TOŽILNIK: žlampáne RODILNIK: žlampaj čih MESTNIK: pri žlampánih DAJALNIK: žlampaj čima ORODNIK: z žlampánimi TOŽILNIK: žlampaj či ženski spol MESTNIK: pri žlampaj čih ednina ORODNIK: z žlampaj čima IMENOVALNIK: žlampána množina RODILNIK: žlampáne IMENOVALNIK: žlampaj če DAJALNIK: žlampáni RODILNIK: žlampaj čih TOŽILNIK: žlampáno DAJALNIK: žlampaj čim MESTNIK: pri žlampáni TOŽILNIK: žlampaj če ORODNIK: z žlampáno MESTNIK: pri žlampaj čih dvojina ORODNIK: z žlampaj čimi IMENOVALNIK: žlampáni srednji spol RODILNIK: žlampánih ednina DAJALNIK: žlampánima IMENOVALNIK: žlampaj če TOŽILNIK: žlampáni RODILNIK: žlampaj čega MESTNIK: pri žlampánih DAJALNIK: žlampaj čemu ORODNIK: z žlampánima TOŽILNIK: žlampaj če množina MESTNIK: pri žlampaj čem IMENOVALNIK: žlampáne ORODNIK: z žlampaj čim RODILNIK: žlampánih dvojina DAJALNIK: žlampánim IMENOVALNIK: žlampaj či TOŽILNIK: žlampáne RODILNIK: žlampaj čih MESTNIK: pri žlampánih DAJALNIK: žlampaj čima ORODNIK: z žlampánimi TOŽILNIK: žlampaj či srednji spol MESTNIK: pri žlampaj čih ednina ORODNIK: z žlampaj čima IMENOVALNIK: žlampáno množina RODILNIK: žlampánega IMENOVALNIK: žlampaj ča DAJALNIK: žlampánemu RODILNIK: žlampaj čih TOŽILNIK: žlampáno DAJALNIK: žlampaj čim MESTNIK: pri žlampánem TOŽILNIK: žlampaj ča ORODNIK: z žlampánim MESTNIK: pri žlampaj čih dvojina ORODNIK: z žlampaj čimi IMENOVALNIK: žlampáni deležnik na -n RODILNIK: žlampánih 715 DAJALNIK: žlampánima tonemski TOŽILNIK: žlampáni [žužkocv tka] MESTNIK: pri žlampánih IPA: [ʒuʒkɔtsʋéːtkà] ORODNIK: z žlampánima množina VZOREC IMENOVALNIK: žlampána jakostno RODILNIK: žlampánih ednina DAJALNIK: žlampánim IMENOVALNIK: žužkocvétka TOŽILNIK: žlampána RODILNIK: žužkocvétke MESTNIK: pri žlampánih DAJALNIK: žužkocvétki ORODNIK: z žlampánimi TOŽILNIK: žužkocvétko DELEŽJE NA -aje: žlampȃje MESTNIK: pri žužkocvétki glagolnik ORODNIK: z žužkocvétko ednina dvojina IMENOVALNIK: žlampȃnje IMENOVALNIK: žužkocvétki RODILNIK: žlampȃnja RODILNIK: žužkocvétk DAJALNIK: žlampȃnju DAJALNIK: žužkocvétkama TOŽILNIK: žlampȃnje TOŽILNIK: žužkocvétki MESTNIK: pri žlampȃnju MESTNIK: pri žužkocvétkah ORODNIK: z žlampȃnjem ORODNIK: z žužkocvétkama dvojina množina IMENOVALNIK: žlampȃnji IMENOVALNIK: žužkocvétke RODILNIK: žlampȃnj RODILNIK: žužkocvétk DAJALNIK: žlampȃnjema DAJALNIK: žužkocvétkam TOŽILNIK: žlampȃnji TOŽILNIK: žužkocvétke MESTNIK: pri žlampȃnjih MESTNIK: pri žužkocvétkah ORODNIK: z žlampȃnjema ORODNIK: z žužkocvétkami množina tonemsko IMENOVALNIK: žlampȃnja ednina RODILNIK: žlampȃnj IMENOVALNIK: žužkocv tka DAJALNIK: žlampȃnjem RODILNIK: žužkocv tke TOŽILNIK: žlampȃnja DAJALNIK: žužkocv tki MESTNIK: pri žlampȃnjih TOŽILNIK: žužkocv tko ORODNIK: z žlampȃnji MESTNIK: pri žužkocv tki ORODNIK: z žužkocv tko IZVOR dvojina verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; IMENOVALNIK: žužkocv tki piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe RODILNIK: žužkocv tk ‛neurejena ženska, cipa’ DAJALNIK: žužkocv tkama TOŽILNIK: žužkocv tki žužkocvétka žužkocvétke samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri žužkocv tkah ORODNIK: [ žužkocvétka] z žužkocv tkama P množina OMEN IMENOVALNIK: žužkocv tke iz botanike rastlina, ki jo oprašujejo žuželke RODILNIK: žužkocv tk ⏵ priredna zveza žužkocvetka in vetrocvetka DAJALNIK: žužkocv tkam ▪ Rastline glede na način opraševanja delimo na TOŽILNIK: žužkocv tke vetrocvetke in žužkocvetke. MESTNIK: pri žužkocv tkah ▪▪▪ ORODNIK: z žužkocv tkami ▪ Pisane barve poletnega travnika že na daleč povedo, da na travniku uspeva veliko različnih žužkocvetk. I ZVOR ↑žužek + ↑cvetka IZGOVOR IN OBLIKE jakostni [žužkocvétka] IPA: [ʒuʒkɔˈtsʋeːtka] 716