Kamniški občan l»ETO XXXII KAMNIK, 14. MAJ 1992 Skupščina občine Kamnik je obravnavala na aprilski seji tudi osnutek odloka o zaščiti mestnega jedra. Dala ga je v javno razpravo, saj je to odlok, ki naj bi še ostreje kot sedanji posegel v življenje v starem delu Kamnika. Zato je izredno pomembno, da o njem povedo svoje predvsem ljudje, ki tu živijo in kijih bo ta odlok močno prizadel. Po javni razpravi naj bi bile namreč bolj ali manj upoštevane pripombe, tako da bi bil odlok v blaginjo nas vseh. O tem lahko upamo, toda samo upati ni dovolj. Za naše dobro se moramo potruditi tudi sami, saj takrat, ko drugi odločajo o nas, odločijo predvsem sebi v korist. Zato, Kamničani, le na plan in povejte, kaj vas tišči pri urejanju vaših hiš, stanovanj, ulic, trgov in drugega prostora v starem Kamniku. Prav gotovo vas je bilo kar nekaj, ki ste imeli hude težave pri vzdrževanju, prenovi ali predelavi svojih hiš, stanovanj. Sedaj je priložnost, da kaj premaknemo, da bi tudi mi lahko več odločali, ko bo šlo za naše hiše. V prvem odstavku 12. člena še veljavnega odloka in v prvem odstavku 17. člena predlaganega odloka piše enako - naslednje: »Razvojna usmeritev starega mestnega jedra Kamnika je: ustvarjanje novega življenjskega prostora višje vrednosti, prostora za kulturno in družbeno življenje skupnosti, povečanje možnosti za medčloveške stike in ohranitev vseh tistih vrednot, ki so nastale v stoletjih in se oblikovale v enkratno celoto. Arhitekturna dediščina mora postati temelj za ustvarjanje novih vrednosti mestnega jedra.« Vrnimo življenje v staro mestno jedro O, da bi bilo vsaj to res. Pa ni, čeprav je tako lepo zapisano. Od leta 1986, odkar velja zgoraj zapisano, je bilo nešteto sporov, skaljenih medčloveških stikov brez omembe vrednega ustvarjenega novega življenjskega prostora višje vrednosti. Torej veliko lepo zapisanih praznih besed. In tako zna biti tudi v prihodnje, čeprav se le ni tako hudo in se da z dobro voljo in primernim sodelovanjem vseh prizadetih marsikaj tudi lepo urediti. Tudi nekaj takih primerov bi lahko že našli. Toda v predlogu odloka je še več prepovedi, še več vtikanja v določene oblike zasebnega življenja, v svobodo posameznika, v njegovo kreativnost, kot je tega v že obstoječem. Zakaj še vedno toliko prepovedi, toliko utesnjevanja ljudi, toliko, podrejanja volji drugih? Zakaj naj bi samo eni vedeli, kaj je lepo in prav, a drugi ničesar? Zakaj bi moral npr.: nekdo v svoji lastni hiši še vedno hoditi po kamnitih tleh, če so mu pa lesena bolj všeč? In pri tem zopet odloča tisti, ki ne bo ničesar plačal in vsiljuje svojo voljo in poglede drugemu, ki bo moral vse plačati. Mar se moramo tudi vnaprej iti »Velikega brata«, ki vse ve in ki odloča namesto nas? Mar še vedno veljajo pravila »svinčenih časov«, ko smo imeli najboljšo ustavo, najbolje urejeno varovanje ljudi, najbolj odprto mejo, najbolje urejeno varovanje okolja in še in še »najboljših« stvari na svetu, a v praksi se je dogajalo to, kar se je pač: od stavk, depozitov za prestop meje, uničenega okolja, uničene kulturne, zgodovinske in naravne dediščine, pa čeprav je bila še tako lepo in prav zaščitena. In da bi bili absurd še večji, je bilo največ uničenega prav tistega, kar je bil v družbeni lastnini, torej tistega, kar je imelo vse podlage, da bi bilo najbolje zaščiteno. In novi odlok močno smrdi po teh starih »dobrih svinčenih« časih, saj je na zunaj čudovit, kar zadeva varovanje naše, kamniške, kulturne, zgodovinske in naravne dediščine. Znotraj je pa prazen, neživljenjski, in tako že na samem začetku obsojen, da ostane tako kot večina zakonov, ki so »najbolje« urejali naše življenje, samo mrtva črka na papirju. Sem za zaščito starega mestnega jedra, za zaščito tako urbanistične ureditve, arhitekture, spomenikov, rastlinja itd., skratka vsega, kar je pravzaprav Kamnik. Vendar nisem za to, da se pri tem pozabi ali pa popolnoma ignorira ljudi, ki tu še živijo. Odločno sem proti temu, da naredite iz Kamnika mrtev muzej. Obiskovalci pridejo in odidejo, meščani pa tu živimo noč in dan, leta in leta in mislim, da imamo pravico do kolikor toliko spodobnega življenjskega prostora, ne da bi vsak dan preklinjali tiste, ki so nam, verjetno z najboljšimi nameni in po vseh poteh svoje stroke, vsilili rešitve. Tako torej s prisilo, vendar povsem zakonito, ohranjajo stvari, ki nas pestijo vsak dan posebej. In če si hočeš malo izboljšati bivanje, imaš takoj za vratom koga, ki to preprečuje, otežuje, predvsem pa podra-žuje. Zato menim, naj bi bila osnovna usmeritev zaščite starega mestnega jedra vrniti spet življenje, in to res življenje, ki traja 24 ur na dan, v Kamnik. To pomeni, da morajo biti tudi v mestnem jedru izpolnjeni taki bivalni pogoji, da bodo ljudje tu tudi dejansko bivali, ne pa samo hodili sem na delo, po opravkih ali na zabavo, bolj ali manj kulturno. Kamniška občina ima manj kot 30.000 prebivalcev in je popolnoma iluzorno pričakovati, da bo staro mestno jedro postalo nekakšen »city«, ki je čez dan poslovno živ, ponoči pa zabavno in kulturno. In to vse leto. Resnično moramo bolj prisluhniti ljudem, ki vztrajajo tu še naprej. Saj menda niso zato, ker so iz starega dela Kamnika, manj vredni? Da pa bi v bodoče preprečili prisiljevanje lastnikov, uprav-Ijalcev objektov v stvari, ki jih nočejo, ne marajo ali pa so bistveno dražje, predlagam, da v odlok zapišemo: »Za vse spomenike (stavbe, dele itd.) iz 9. člena prevzame vse stroške obnove in vzdrževanja vseh zaščitenih delov občina Kamnik.« (Nadaljevanje na 4. strani) S seje IS Solidarnostna sredstva za KS Občinski izvršni svet je sklenil 15 milijonov tolarjev solidarnostnih sredstev za odpravo posledic neurja v novembru 1990 razdeliti takole: Največji delež (8 milijonov SLT) je namenil za obnovo mostu preko Kamniške Bistrice v Stahovici (Roščev trg), 2 milijona SLT so namenili za sanacijo usada na Žubejevem, po 1 milijon SLT pa za usada ob cesti na Poreber in v Tunjicah pri Kosir-niku, prav toliko tudi za obnovo obeh mostov s KS Križ in Komenda. 1 milijon SLT so namenili tudi za izdelavo tehnične dokumentacije za sanacijo usada ob cesti Tunjice-Komenda na odseku Tunjice-Knežji potok. Soudeležba občinskega proračuna pri drugih investicijah v krajevnih skupnostih bo letos znašala 5 milijonov SLT. Ta denar je izvršni svet sklenil razdeliti po naslednjih merilih: višina lastnih sredstev KS, že vloženih v objekt, v kateri fazi je gradnja, prednost izgradnje glede na javni interes, vidik varovanja okolja. Upoštevajoč navedena merila, bodo sredstva, ki so na voljo, in niso velika, razdelili 13 krajevnim skupnostim, in sicer: KS Čr- na 400.000 SLT za obnovo ceste Smrečje-Gozd, KS Komenda 400.000 SLT za cesto na Gmajniči, KS Motnik 200.000 SLT za cesto Zajasovnik, KS Nevlje 150.000 SLT za kanalizacijo Vrh-polje-Nevlje in 150.000 SLT za vodovod Poreber, KS Podgorje 250.000 SLT za obnovo ceste proti pokopališču, KS Pšajnovica 200.000 SLT za sanacijo brežin, KS Sela 450.000 SLT za cesto Markovo-Studenca, KS Srednja vas 900.500 SLT za obnovo ceste Potok-Snovik, KS Šmarca 150.000 SLT za izdelavo lokacijske dokumentacije za kanalizacijo, KS Špitalič 550.000 SLT za obnovo ceste Špitalič-Nova reber, KS Tuhinj 350.000 SLT za cesto Veliki Hrib, Ks Tunjice 400.000 SLT za cesto Tunjiška Mlaka-Zadnji Vrh in KS Kamniška Bistrica, Godič in Črna 450.000 SLT za gradnjo mrliške vežice. F. S. Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 28. maja. Prispevke sprejemamo do 22. maja, oglase, obvestila, zahvale pa do 25. maja. Str. 2 S seje skupščine Podlage za prenovo starega Kamnika Str. 3 Smo že pozabili na . . . Dan upora proti okupatorju Str. 4 Razstava rezanega cvetja Cvetoča pomlad v arboretumu Str. 5 Preimenovanje in čemu preimenovanja ulic Str. 6 Anketa Kaj nam pomenijo prazniki Str. 7 Ljudski običaji Vesela pomlad Str. 8 Iz otroškega parlamenta Za prijateljsko šolo! Str. 9 Družina je domovina srca Praznično razpoloženje v Kamniški Bistrici Praznovanje 1. maja v Kamniški Bistrici se ni izneverilo tradiciji. Letošnji piknik je privabil precej obiskovalcev iz vseh krajev. So-organizatorji srečanja občinski Svobodni sindikati so na srečanje povabili vse, ki so želeli počastiti delavski praznik. Na prireditvenem prostoru pri »Jurju« je organizator piknika M. Jereb z Okrepčevalnico pri žičnici poskrbel za vse. Letošna prvomajska slovesnost je bila že 69. po vrsti, ki so se je udeležili in na njej sodelova- li pevci Solidarnosti iz Kamnika. Ob spremljavi Mestne godbe Kamnik so za uvod zapeli Inter-nacionalo. Franc Sikošek, predsednik delavske stranke iz Kamnika, je odprl prireditev ob 11. uri in vse obiskovalce pozdravil, Andrej Cimerman predsednik SSS za ljubljansko območje, pa v kratkem nagovoru spomnil na trnovo pot delavskega razreda in opozoril na težavnost sedanjega časa. Pevci Solidarnosti so zapeli več pesmi. Mestna godba Kamnik pa zaigraia vrsto skladb, ki so udeležence kar ogrele. Prireditev so skupno zaključili s slovensko himno. Za zabavni del sta skrbela Ma-rela iz Mengša in ansambel Lojzeta Slaka. Oblačno in nekoliko hladno vreme je verjetno nekatere zadržalo doma, pa so se kasneje napotili v Kamniško Bistrico. Popoldne je bil prireditveni prostor poln tako kot v »starših časih« pred nekaj leti. Za boljše vzdušje je poskrbelo še vreme, obiskovalce je grelo tudi sonce. Prvi maj, ki ga letos v svetu slavijo že 106., ne bo šel v pozabo. Ohranjal in oplajal se bo v novih razmerah, ki še vedno niso naklonjene ljudem, ki imajo veliko volje in pridne roke, le dela zmanjkuje. Vsi ti imajo vso pravico do dostojnega življenja. Srečanje v Kamniški Bistrici je ponovno potrdilo delavsko zavest in prepričanje, da bo potrebno premagati še neštete težave, da bi dosegli vsaj del tistega, kar delovnim ljudem pripada. Družabni del piknika se je zavlekel v pozne popoldanske ure. Proti večeru so se ljudje poslavljali z besedami. Nasvidenje v Kamniški Bistrici 1. maja 1993. STANE SIMIČ kočna KNJIGARNA KOČNA KAMNIK vam nudi AKCIJSKO PRODAJO šolskih učbenikov po prednaročniških cenah Nudimo vam tudi druge šolske potrebščine po UGODNIH CENAH. Znanje je največje bogastvo za prihodnost naših otrok, zato osrečite svojega šolarja. Oglasite se v naši knjigarni na Ljubljanski cesti 1/c in v sodelovanju z vašo šolo vam bomo postregli z informacijami in nasveti. Telefon 815-295. Srečneže čakajo bogate nagrade: gorsko kolo in še več drugih nagrad. Priložnosti ne kaže zamuditi! Napoved razstave OKOLJU PRIJAZEN DOM V Kamniku bo v dneh od 18. do 25. maja v prostorih Matične knjižnice ekološka razstava »Okolju prijazen dom«, ki jo pripravlja Gradbeni center Slovenije s sodelavci projekta Ekologija doma pod pokroviteljstvom občine Kamnik. Osnovni namen razstave je popularizacija odgovornejšega odnosa do okolja. Ekološka merila se morajo, tako kot v razvitem svetu, počasi, a vztrajno udejaniti v vseh panogah našega življenja. Veliko vlogo ima tudi vedenje posameznika, vsakogar izmed nas. Onesnaževanja ne povzročajo le veliki industrijski onesnaževalci, pač pa sta zaznavna tudi brezobzirnost in sprenevedanje malih onesnaževalcev, med katerimi se velikokrat znajdemo tudi mi vsi. Razstava prikazuje, kolikšen delež prispevajo k skupnemu onesnaževanju okolja naši domovi in kakšne so možnosti, da bi ta delež zmanjšali: - s smotrno rabo energije in manjšo onesnaženostjo zraka, z racionalno rabo vode in zmanjšanjem onesnaženja odpadnih voda, z gospodarnejšim ravnanjem z gospodinjskimi odpadki. Razstavo »Okolju prijazen dom* namenjamo spremembi našega nepremišljenega načina življenja. Vabimo vas, da si jo ogledate, ker boste spoznali, da ste s tem veliko pridobili: obvarovali svoje zdravje, prihranili denar in nenazadnje ustvarili bolj celovito ter vsebinsko bogatejše življenje. Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik Stota seja Izvršnega sveta Denacionalizacijo ovira nepopolna zakonodaja Občinski izvršni svet v odstopu je na, lahko rečemo jubilejni, stoti seji 29. aprila obravnaval poročila o delu občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani in delu občinskega sodnika zaprekr-ške v lanskem letu. Poročilo je predstavil Benjamin Turk, poročilo sodnika za prekrške pa Jure Snoj. Novi predpisi, ki urejajo družbene odnose z novim lastnikom premoženja, prinašajo javnemu pravobranistvu dosti težje naloge kot doslej. Precej težav še povzroča nepopolni zakon o denacionalizaciji in seveda pomanjkanje ustreznih podzakonskih predpisov. Izvršni svet je zato podprl pobudo pravobranilstva za uskladitev zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in zakona o denacionalizaciji. Slednji je namreč uredil le vračanje premoženja, če bi bil obnovljen kazenski postopek, ni pa rešil postopka v primerih, ko so bili kazenski postopki ustavljeni. V tem primeru pa je odškodnino dolžna plačati občina, kar pa bi marsikateri občini povzročilo velike težave. Sodnik za prekrške je opozoril zlasti na povečan obseg dela in s tem v zvezi na potrebno kadrovsko okrepitev organa za prekrške. To pa je seveda povezano tudi z ustreznimi prostori, ki jih sedaj ta organ nima. Izvršni svet je v okviru prednostne liste za pridobitev republiških sredstev za manj razvita območja podprl obnovo lokalne ceste v krajevni skupnosti Vranja Peč in izgradnjo telefonskega omrežja ter centrale na Lazah v Tuhinju. V okviru stanovanjskega programa občine so člani izvršnega sveta sprejeli ponudbo SGP Graditelj za nakup 10 stanovanj na Bakovniku, ki jih bodo lahko uporabili tudi za socialne namene. Za ta namen bo potrebno zagotoviti okrog 30 milijonov tolarjev. Reševanje energijske oskrbe mesta V občini Kamnik smo aktivno pristopili k sistematičnemu urejanju smotrne uporabe energije za tehnološke in ogrevalne namene, tako pri industrijskih sistemih kakor tudi pri individualnih porabnikih. Oskrba z energijo mora predvideti uporabo takšne energije, ki bo zmanjšala onesnaženost okolice in bo zajela čimvečje število potrošnikov. Za uspešno urejanje problematike na področju plinifikacije jc Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja imenoval strokovni odbor, ki ga sestavljajo zunanji sodelavci, strokovnjaki za to področje. Pri delu Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja bo imenovani odbor nudil strokovno svetovanje, vezano na energijsko oskrbo. V mesecu aprilu je bila izdelana projektna naloga za izdelavo projekta Koncept energijske oskrbe občine Kamnik s poudarkom na plinifikaciji in poslana trem projektantskim podjetjem, med katerimi bo izbran najugodnejši ponudnik. Mreža (primarnega in sekundarnega) plinovoda za industrijske in individualne porabnike bo izdelana tako, da bo možna fazna izvedba v tehnološko zaključeno celoto s sposobnostjo obratovanja in kasnejše povezovanje v sistem energijske oskrbe. Obstoječe toplovodno omrežje je smiselno vključiti v sistem, zmogljivosti toplovoda pa izkoristiti optimalno. Ob tem je nujno vključiti tudi druge vire energije v občini, ki zmanjšujejo onesnaženost okolice (plin, solarna energija, termalna energija ipd.). Strokovni odbor bo sodeloval pri izbiri predloga scenarija uporabe posameznih vrst energije in vodil kontrolo nad operativnim izvajanjem programa Energetski razvoj občine Kamnik. STROKOVNI ODBOR Izvršni svet je podprl pobudo krajevne skupnosti Novi trg za ponovni pregled zazidalnega načrta za to območje in njegovo uskladitev z novim dolgoročnim planom. Prebivalci tega območja namreč menijo, da ni nobene potrebe po gradnji velikih stanovanjskih blokov. Investitor SGP Graditelj je pripravljen pristati na znižanje višine obeh blokov pod pogojem, če mu bo omogočena sprememba namembnosti spodnjih stanovanjskih prostorov v poslovne prostore. Na pisno vprašanje poslanskega kluba Stranke demokratične prenove izvršnemu svetu v zvezi z akcijo za preimenovanje ulic v Kamniku je izvršni svet odgovoril, da je komisija za imenovanje ulic in naselij v občini Kamnik na osnovi pobud občanov in nove parlamentarne koalicije pri- pravila osnutek preimenovanja ulic in trgovin. Ta osnutek sedaj obravnavajo sveti krajevnih skupnosti Center, Zaprice, Pero-vo in Novi trg. Po zbranih pripombah bo geodetska uprava pripravila vse potrebno za javno obravnavo. Šele po tej obravnavi lahko svet KS pošlje predlog izvršnemu svetu. Ta pa ga potem predloži v odločanje občinski skupščini. Ker od svetov KS še niso dobili mnenja, zato je postopek preimenovanja šele v začetni fazi; izvršni svet nobenega predloga še ni obravnaval niti še ni pripravljena ocena stroškov, ki bi s tem nastali. O predlogih naj bi torej svoje mnenje najprej povedali občani, zlasti tisti, ki žive na območjih, ki naj bi se preimenovala. FRANC SVETEU Delegatsko vprašanje Kdo skrbi za demografsko ogrožena območja Na februarski seji občinske skupščine je Marjan Pofjanšek, delegat zbora KS bt Tuhinja, vprašal, kdo je v občinski upravi zadolžen za dela na demografsko ogroženih območjih, kdo daje potrebe po sredstvih za ta območja v republiki in po kakšnih merilih se bodo ta sredstva delila, V skupščinskem gradivu za majsko sejo skupščine mu je odgovorila Nevia Pužar, začasni koordinator za delo na demografsko ogroženih območjih v občini Kamnik, da je pri Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti imenovana skupina za spremljanje razvojnih programov, in sicer so v skupini Marta Kos in Peter Brleč za področje kmetijstva, Albin Pirš in Marta Janežič za področje turizma, Ivan Hribar in Miha Grilec za področje obrti ter Bojan Mlakar, Dušan Jesenik,< Jože Semprimožnik in Peter Udovč za področje infrastrukture. V odgovoru (kije bil, kot kaže, napisan že februarja) je še rečeno, da bo .Ministrstvo za planiranje RS v začetku marca 1992 objavilo natečaj za dodelitev kreditov. Šeie takrat bodo znani pogoji oz. merila za delitev sredstev, potrebe po sredstvih za razvoj infrastrukture pa daje občinski izvršni svet na podlagi prednostne liste zahtevkov za sofinanciranje lokalne 'gospodarske infrastrukture na ogroženih območjih. (O stanju pri izvajapju razvojnih programov v naši občini bomo obširneje spregovorili v prihodnji številki!) F. S. S seje občinske skupščine Sprejete podlage za prenovo starega Kamnika Na začetku 20. seje občinske skupščine 6. maja so delegati na predlog Nandeta Škarje razširili dnevni red z dodatno točko Predlog sklepa o začetku postopka za spremembo zazidalnega načrta B 3 Novi trg. Vendar 13 točk dnevnega reda tokrat niso uspeli dokončati, ker so na dobri polovici postali nesklepčni. Pri točki o uresničevanju sklepov, sprejetih na prejšnjih sejali so bili delegati različnega mnenja o tem, ali dati besedo navzočim predstavnikom komisije občanov za pregled gradnje telefonskega omrežja. Na eni strani je bilo slišati mnenje, da zato, ker komisija še ni pripravila poročila, o tem nima pomena razpravljati, na drugi pa, da je treba predsedniku komisije omogočiti, da spregovori o razlogih, zaradi katerih tega poročila še ni. Ker je bilo za ta predlog le 22 delegatov od 49, komisija ni dobila besede. Med obravnavanimi zadevami je bilo največ razprave o skupnih strokovnih podlagah za revitalizacijo starega mestnega jedra Kamnika, ki jih je obrazložil prof. inž. Peter Gabrijelčič s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, ki je ta temeljni dokument za prenovo starega Kamnika pripravila. BOJAN MLAKAR, direktor Zavoda za urbanistično planiranje, je dodal, da bo v nadaljevanju treba izdelati še barvno študijo fasad in katalog mestne opreme (izveski, koši za smeti itd). V razpravi so sodelovali Bojan Pollak, Bogdan Jamšek, Pavle Ocepek in Marija Reba. Delegati so strokovne podlage podprli, opozorili pa so na to, da je treba pri njihovem uresničevanju upoštevati interese in soglasje prizadetih lastnikov, da je treba računati s čimprejšnjo razširitvijo železnega mostu pri avtobusni postaji in da je treba za območje Cankarjeve ceste, ki vse bolj postaja severna obvoznica, narediti študijo ekološke sanacije. Menili so tudi, da sprejeti dokument sam po sebi ne bo dosti pomenil, če ne bodo ljudje z njimi seznanjeni, zato bodo v kratkem razstavili v dvorani Veronika vseh 16 analitičnih kart in modela oblikovanja prostora, ureditve prometa ter komunalne ureditve. Podrobneje bomo o vsebini sprejetega dokumenta in o pripombah delegatov spregovorili v prihodnji številki. Predlog krajevne skupnosti Novi trg je, da se spremeni zazidalni načrt BS 3 Novi trg in sicer v tem smislu, da bi namesto stanovanj za trg v obliki stanovanjskih blokov to območje namenili razvoju družbenih dejavnosti, kot so zdravstvo, šolstvo, rekreacija in poslovnim dejavnostim. Skupščina je pobudo krajevne skupnosti za začetek postopka za spremembo zazidalnega načrta sprejela. Sedaj je pred vsemi prizadetimi naloga, da uskladijo različne interese. Zato je izvršni svet že postavil delovno skupino, v kateri so predstavniki krajevne skupnosti Novi trg, SGP Graditelj, ki je za gradnjo prvih dveh blokov že dobil gradbeno dovoljenje v skladu s sedanjim zazidalnim načrtom, Zdravstvenega doma in šolskih ustanov na tem območju ter občinskih organov. Skupina bo do 15. maja pripravila projektno nalogo z grafično prilogo in jo dala v razpravo krajevni skupnosti. Graditelj pa mora dati pisno izjavo, da do 30. maja ne bo začel z gradnjo blokov. SKG bo takoj izdelala obračun komunalnega prispevka za urejanje te soseske. Po izjavi Graditelja je bilo v to urejanje vloženih okrog 25 milijonov dinarjev njegovih sredstev. Občinska skupščina je sklenila podpreti ustanovitev kapitalske družbe MEŠČANSKA KORPORACIJA KAMNIK v obliki mešanega podjetja, pri katerem bi s svojima deležema sodelovala tudi občina in gozdno gospodarstvo, predvsem v obliki strokovno tehničnih del. V razpravi so bili sicer izraženi pomisleki, ali je po zakonu o denacionalizaciji mogoče vračati premoženje tudi pravnim osebam. Skupščina je sprejela tudi zaključni račun občinskega proračuna za leto 1991. FRANC SVETEU Kmetovanje in pridelovanje hrane z naravo Dolgo časa je bila alfa in ornega kmetovanja ohranitev in po možnosti izboljšanje kvalitete zemlje. Tisočletne izkušnje so kmete naučile, da ne smejo preobremenjevati polj in pašnikov, a jim po drugi strani s pravilnim načinom gnojenja omogočile večati rodovitnost. Brez zdrave zemlje, to je vedel vsak, ni življenja za človeka. Sedaj je povsem drugače. Sodobno moderno kmetijstvo ne varuje več zemlje, temveč jo ropa. Njegov cilj ni ohraniti njene plodnosti, ampak jo prisiliti, da bi neprestano dajala več, v vedno krajšem času, na vedno manjši površini, z veliko pomočjo kemije, strojev, uvajanja mo-nokultur in manipulacije z geni. Svoje polje smo tako vrgli iz naravnega ravnovesja, posledice takšnega ravnanja pa se dandanes odražajo: — v čedalje izdatnejšem izčrpavanju plodne zemlje (poraba umetnih gnojil nenehno raste; za ilustracijo naj navedemo, da na vsak ha polja v Sloveniji pride letna poraba okoli 130 kg umetnih gnojil - v zadnjih dvajsetih letih se je v Sloveniji navkljub podvojitvi porabe umetnih gnojil povečala pridelava hrane le za tretjino); — v uvajanju monokultur1, kar nikoli ni bila značilnost slovenskega poljedelstva, ki res da omogoča obdelavo z malo človeškimi delovnimi močmi in z velikimi stroji, vodi pa to v: a) slabšo odpornost rastlin do bolezni in škodljivcev; b) skokovito porabo kemičnih zaščitnih sredstev za učinkovito zatiranje škodljivcev, kakor škropiv zoper plevela in plesni - ker so zemlja in v monokulturah gojene rastline vedno bolj bolne, škodljivci pa postajajo vse bolj odporni, morajo v današnjem sodobnem poljedeljstvu porabiti nekajkrat več kemičnih sredstev kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti, če hočejo pridelovalci povečati pridelek za malenkost; c) času zunaj rastne dobe do od-plavljanja zemlje (dež), odnašanja humusa (veter) in do pogo- stih izsušitev, ki slabo vplivajo na življenje drobnoživk; d) močno in enostransko izčrpavanje tal, s čimer se močno osiromaši njihov rudninski del - zato je potrebno intenzivno gnojenje z umetnimi gnojili, da bi nadomestili izgubljene rudnine; - velikanska poraba umetnih gnojil, močnih krmil, kemičnih zaščitnih sredstev in strojev zahteva veliko potrato energije. Rezmerje med vloženo in »pridelano« energijo je zato povsem postavljeno na glavo. V enostavnih kulturah so ljudje na eno porabljeno energetsko kalorijo pridobili 50 prehranskih kalorij, medtem ko v sodobnem kmetijstvu na eno energetsko kalorijo dobimo v povprečju le polovico prehranske energije in - uporaba velike in težke mehanizacije prinaša vidne spremembe tudi v videzu in izrabi pokrajine: a) v pokrajini, ki je zelo razčlenjena z griči, hribi in dolinami, je, često prišlo do zložitve, združevanja majhnih in razdrobljenih parcel v večje; b) strojna mehanizacija neposredno uničuje zemljo in življenje v njej — z osnim pritiskom na zemljo se povečuje nevarnost erozije prsti in denudacije\ zlasti na njivah, ki ležijo na pobočjih; c) uvajanje monokultur in osuševanje zemljišč odstranjuje podrast, grmovje, drevesa in druge naravne ovire, ki so življenjski prostor za mnogo koristnih živali — s tem ne samo, da pokrajina postane gola in enolična, temveč se tudi bistveno niža gladina podtalne vode in se poveča hitrejši odtok padavin, kar sodi v obdobjih z obilnim deževjem do povod-nji oziroma v sušnih obdobjih do škodljivega izsuševanja njiv in travnikov in d) vzporedno s spremnjenimi vodnimi razmerami se spremeni ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhoplje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in montaža telefonskih central Iskra Selecom. tudi načrt novih poti za lažji dostop do novih, večjih parcel - nastane shematična mreža poti, ki upošteva dejstvo, da imajo ravne meje zemljišč za gospodarjenje bistvene prednosti. (se nadaljuje) ZELENI KAMNIKA J. HOSTNIK Alping line klub Kamnik v sodelovanju s Športno zvezo Kamnik ALPING UNE organizira ZA BEGUNSKE OTROKE v starosti od 6 do 12 let brezplačno rekreacijo, združeno z igro in zabavo Informacije po tel. 832-403. Smo že pozabili na. DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 27. april — dan upora proti okupatorju je po novem zakonu republiški praznik. Letos smo ga prvič praznovali v novih razmerah. Pod pokroviteljstvom in v organizaciji Skupščine občine Kamnik ter Zveze kulturnih organizacij Kamnik je bil v petek, 24. aprila 1992, ob 20. uri pripravljen umetniški večer pod naslovom »Nečisti čas«. V veliki dvorani Kina Dom Kamnik se je zbrala peščica ljudi, ki so želeli proslaviti zgodovinski dan, ko se je Slovenija uprla okupatorju leta 1941 pa tudi leta 1991. Umetniški program v izvedbi gledališke skupine »Kaj ti mar« KPD J. Čebulj iz Komende so poslušalci dobro sprejeli. Vsebina kombiniranega recitala je bila zelo dobro podana, za posamezne poslušalce je bila celo nekoliko prezahtevna. Igralci so zelo kvalitetno odigrali svoje vloge skoraj prazni dvorani, saj je bilo poslušalcev komaj nekaj nad 60. Škoda je truda in naporov organizatorjev, še zlasti pa prizadevnega umetniškega ansambla »Kaj ti mar«. Vsem, ki niso prišli na slav-nost, ne zgolj zaradi praznika, je lahko žal, da so zamudili enkratno priložnost. Vsi, ki smo bili na tem umetniškem večeru, smo pričakovali vsaj besedico ali dve o pomenu in namenu tega večera, vendar jih nismo slišali. Ostali smo nemi in prizadeti. Smo mar že tako otopeli v odgovornosti do naše polpretekle zgodovine ali pa je to... Odgovor si morajo poslušalci recitala poiskati sami. Prvega praznovanja dneva upora proti okupatorju 24. aprilu v Kamniku se bomo še dolgo spominjali, toda z grenkim priokusom. Pri tem pa gre vsa zahvala umetniški skupini in organizatorjem, ki so se želeli spomniti tega dneva. STANE SIMŠIČ Jara kača kamniške telefonije Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima Cisto mogoče je, da se v vročici medsebojnih dokazovanj o (ne)pravilni ceni telefonskih priključkov, v kateri so se znašli Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik in naročniki telefonskih priključkov, zadovoljno mane roke le Pošta Ljubljana. Morda je Sklad »žrtvoval« zaupanje (in denar) telefonskih naroč-i nikov za »višje cilje«: za razvoj telekomunikacij v občini in povezavo sleherne hiše v Kamniku in okolici - s svetom? Četudi je to storil z najboljšimi nameni, je vse bolj očitno, da na škodo naročnikov in v korist Pošti. Kajti čeprav Pošta ni industrijsko podjetje (to je podjetje. Na zahtevo in pod grožnjo tožbe avtorica prispevka objavljam telefonsko sporočilo odgovorne delavke SKG Kamnik, da vrtcu in šolam niso zaračunali profitne (dvojne) cene telefonskega priključka. Torej so vrtci in šole (kot nedobičkanosne organizacije) še komu mar.' ki blago producira), pa je podjetje, ki opravlja poštne in druge telekomunikacijske storitve, te pa seveda uporabnikom zaračunava kot tržno blago. Pošta za svojo dejavnost potrebuje osnovna sredstva, ki so temeljni del njenega celotnega kapitala. Zato so vsi kabli in žice, centrale in stavbe še kako usodno pomembni za njeno dejavnost. Razvoj telefonije še zdaleč ni toliko skrb posameznika kot in Razvojni program Velike planine /4/ Mar pastirsko izročilo že tone v pozabo? Potem ko je dva meseca pred koncem vojne skupina domačih in nemških požigal-cev z zažigalnimi bombami požgala okoli 100 koč na vseh štirih planinah, zraven pa še planinski dom in kapelo Marije Snežne, so kmetje v dobrih dveh letih večino koč postavili na novo. Julija 1947 je na Veliki planini že stalo 52 koč, večinoma pravokotnih lop, le 18 gospodarjev je ostalo zvestih staremu izročilu in je postavilo na stare kamne koče ovalne oblike. Seveda so tako turisti kot kmetje kmalu začeli svoje koče posodabljati in čez nekaj let na Veliki planini ni bilo več pastirske koče brez stropa, z ognjiščem v kotu in svetlobno lino v strehi. Pastirski tradiciji je ostal zvest edino Preskarjev Andrej iz Bi-stričice, ki je še naprej kuhal na odprtem ognjišču in koče ni hotel predelati. Zato je po njegovi zaslugi in seveda tudi zaslugi zavoda za spomeniško varstvo, ki je v sedemdesetih letih mlademu Preskarju, ko je želelo kočo predelati, zgradil novo kočo, Pre-skarjeva bajta ostala edina v prvotni zasnovi ohranjena pastirska koča na Veliki planini. Danes je zaščitena kot etnološki spomenik. Kot kaže, so bili pastirski sta- novi na Planini vedno znova v nevarnosti; nekaj takega jim je grozilo tudi proti koncu petdesetih let, ko so postali moderni skupni hlevi. Vendar se ta zamisel na Planini ni uresničila, ker je na predlog referenta za spomeniško varstvo pri OLO Ljubljana občinski ljudski odbor v Kamniku sprejel odlok o razglasitvi območja Velike in Gojške planine ter Konjščice za narodni park. S tem je bila pastirska arhitektura vsaj zaenkrat rešena pred rušenjem. Predlog o narodnem parku Velika planina in Kamniška Bistrica pa pri republiških organih ni naletel na razumevanje. Vendar ne bi smeli več dolgo čakati in bi bilo treba predlog znova potegniti iz predala ter ga obnoviti. Čeprav se bodo ob njem znova lomila kopja, je vendar prav, da zavarujemo naše naravne lepote in znamenitosti, dokler jih še imamo. Zlasti še, če že več let ponavljamo, da želimo znova oživeti kamniški turizem. Z zgraditvijo gondolske žičnice na Veliko planino leta 1964 in izgradnjo 120 počitniških koč konec šestdesetih let na Jamah, za Gradiščem, pod Purmanom, na Šimnovcu, kjer je bilo zgrajeno tudi gostišče s prenočišči, se je začelo novo obdobje Velike planine. PilB iifl ■ Kamniška občina je z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana v tem času razširila in usposobila tudi cesto Stahovica-Kamniška Bistrica. Seveda pa je povečana turistična izraba Planine poleg dobrih prinesla s seboj tudi slabe posledice. Nekaj let trajajoča gradbena dejavnost, sečnja lesa in skodle in za razrez na žagi v Tihi dolini, prevažanje lesa do gradbišč, vse večji pritisk obiskovalcev na Planino in drugi posegi so hudo prizadeli in načeli Veliko planino. »Modernizacija« ni prizanesla tudi pastirskim kočam. V zadnjih desetletjih so začeli kmetje in bajtarji spreminjati arhitekturo selišč. Širili in raztegovali so svoje ko- če, podirali ovalne pastirske bajte, posebnost Velike planine, in namesto njih postavljali »vagon-ske« stavbe, ki s prvotno pastirsko arhitekturo nimajo nič skupnega. Na staro izročilo vezan in do zadnje vojne še živ oblikovni občutek gorjanskih tesarjev sta zamenjala želja po novem in sko-mercializiran čas: treba je zrediti čimtežje govedo, prodati čim več mleka in imeti v koči več prostora za turiste. Te želje pa narekujejo drugačno zasnovo pastirske bajte. Prav gotovo pa barvanje skod-lastih streh z ibitolom, karboline-jem ali celo z odpadnim motornim oljem ne škoduje samo vizu-elni podobi pastirskih stanov, pač pa ogroža tudi okolje, saj se vsa ta »kemija« odplavlja v doli- no Kamniške Bistrice in Črne, torej tudi v zajetja pitne vode. Namen dosedanjih prizadevanj načrtovalcev razvoja Velike planine je bil vsekakor dober: ob razvoju turizma in smučanja ter rekreaciji ohraniti in vzdrževati gorsko krajino, pašnike in vegetacijo v prvotni lepoti z vsemi posebnostmi, znamenitostmi in pastirsko arhitekturo. Takšna planina naj bi v bodoče služila paši, oddihu, športu, turizmu in lovu. Koliko pa smo v preteklosti uspeli v tem in kako bomo uspevali v prihodnje, pa je odvisno od vseh: tistih, ki opravljajo dejavnosti, povezane s planino, in tudi od nas, ki jo radi obiskujemo. (se nadaljuje) F. SVETEU Nastajanje in poimenovanje kamniških ulic Presenetil me je zapis o preimenovanju ulic v Kamniku, ki ga je K. O. objavil v 7. številki. Ob branju članka se mi je najprej utrnila misel, ki jo je v pogovoru za revijo TV-15 Svobodna misel izrekel letos slovenjebistriški župan in republiški poslanec Ivan Pučnik. Dejal je, da je potrebno ohraniti trezno glavo, razločevati, kaj je pomembno in kaj ne, biti tenkočuten, prisluhniti željam ljudi. Takole razmišljam, je dejal: Narod, ki ne zna ceniti (in ocenjevati svojih dejanj) svoje zgodovine, si skorajda ne zasluži imena, da je narod. In nadalje je še dejal, da je prekrščevalna za-gretost najhujša tam, kjer za njo stojijo župani ali zelo ozek krog, ki se preprosto požvižga na mnenje ljudi. Vsa leta po vojni sem spremljal razvoj našega mesta. V obsežnem zapisu Kamniškega zbornika iz leta 1955 »Kamniške hiše in njihovi lastniki« akademik univ. prof. dr. Janko Polec na 52. strani navaja, da je leta 1516 (omenja vire raziskovanj) po posameznih mestnih delih imel Kamnik 177 hiš: v Mestu 96, na Grabnu 12, Pred mostom (t. j. Podgori, ki je bila leta 1983 zaradi izgradnje obvoznice porušena op. DC) in Novem trgu 15, na Šutni 29 in Pod Žalami 6. V nadaljevanju na strani 58 pa dr. Polec o hišni numeraciji pravi: »Numeracija za vse ožje mesto je, kakor je Kamničanom znano, ne glede na trg in na posamezne ulice mesta enotna in ni izvedena za vsak del ožjega mesta posebej. Pač pa je za vsako predmestje posebna numeracija. Navedene so hiše v vsakem mestnem delu oz. ulici po tekočih številkah.« H gornjim navedbam dr. Poka moram dodati še svojo novejšo ugotovitev, da g. Božo Matičič s Trga svobode, št. 8. (stara numeracija Mesto, št. 76) hrani listino (drevo) o dodeljevanju hišnih številk mestnih hiš, kot so bile določe- ne za vsako hišo davnega 9. 3. 1528. leta. * ★ ★ Po prvi svetovni vojni je imel Kamnik poleg že naštetih predmestij še Perovo in Zapricc. Tudi na teh predmestjih je vsaka nova hiša dobila le tekočo številko. Tak način označevanja hiš se je nadaljeval ves čas življenja v Dravski banovini Kraljevine Jugoslavije. Skromna izgradnja stanovanjskih in drugih negospodarskih in gospodarskih objektov, začetki elektrifikacije s 110 V napetostjo, uvajanje induktor-skih telefonskih aparatov idr. niso zahtevali pospešenih sprememb. Tudi denarja ni bilo. Pred predvidenimi volitvami pa jc takratni občinski odbor leta 1937 sklenil, da se po več stoletjih pristopi k spremembi hišne numeracije v mestu in vseh predmestjih. Razen volilne obljube je tako tudi pod novim županom Nandetom Novakom po letu 1938 ostalo vse po starem. Povedati moram, da je po prvi svetovni vojni in po oklicanju džave SHS (Kraljevine Jugoslavije) prišlo do nekaterih začetnih sprememb imen v ožjem Mestu. Veliko ulico so preimenovali v Maistrovo, Židovsko ulico v Jap-ljevo, Svinjsko v Mesarsko itn., vendar se ta in druga imena uradno in v medsebojnem komuniciranju niso uporabljala in numeracija hiš je ostala nespremenjena. •k * ★ V času nemške nacistične okupacije v letih 1941-1945je bila Drav-ska banovina in z njo mi Slovenci edin od okupiranih jugoslovanskih narodov, ki smo bili razdeljeni med Nemčijo, Italijo in Madžarsko in izbrisani z zemeljepisnih kart. Na Hitlerjev ukaz »naredite mi to deželo spet nemško«, so se začeli nagli procesi raznarodovanja. Zapiranje »sumljivih« oseb, množičnemu prisilnemu izseljevanju posamezni- kov in celih družin so sledile še druge oblike raznarodovanja. Naše kraje so preplavili napisi »Hier spricht man nur Deutsch, Unscr Grtiss ist Heil Hitler« in podobno. Sledilo je nasilno spreminjanje osebnih imen in priimkov. Andrej je postal Andreas, Simončiča so preimenovali v Simontschitsch, Janez je postal Johann, Oražem pa Oraschem. Kamnik so poimenovali v nemški Stein, Mekinje v Miinkcn-dorf, Zaprice v Steinbuchel itd. Naš takrat še edini mestni trg, ki so ga v avstro-ogrskem cesarstvu nazivali samo Trg (Am Platz), so takoj poimenovali v Adolf Hitler Platz. Veliko ulico (Maistrovo) pa so krstili v Herman Goring Strasse. To in vse druge oblike nasilja, ki so sledile, so rodile naš upor. Predvsem mlade bralce želim opozoriti na te čase. * * ★ Z osvoboditvijo po 9. maju 1945 se tudi pri nas glede hišne numeracije dolgo časa ni nič spremenilo, kajti oblastni organi občine in okraja Kamnik so imeli dovolj drugih nalog, posledic okupacije in vojne. (se nadaljuje) DANILO CERKVENIK predvsem Pošte, ki si tudi tako širi svojo dejavnost. Če pa si zraven še pridobi skoraj polovico zgrajenih priključkov (od skupnega števila 7928 je po zadnjih podatkih teh že 3.728), potem je seveda to za Pošto dvakrat dober posel. Morda prav tu tiči odgovor, zakaj njeni dosjeji v Ljubljani še vedno »molčijo«. Komisiji telefonskih naročnikov se z direktorico pošte še vedno ni uspelo sporazumeti za pregled njihove dokumentacije, ker je preprosto - nedosegljiva. Ampak komisija se ne d&. Ker je prav število telefonskih priključkov bistvenega pomena pri izračunu končne cene priključka, zdaj prešteva prav te. Na stanovanjsko komunalnem gospodarstvu Kamnik. Vražje naporno delo je to: en priključek vejica, deset priključkov - deset vejic in tako naprej do. . . Cene takšne in drugačne! Tudi metodologijo zaračunavanja »enojnih« in »dvojnih« cen telefonskih priključkov bo Sklad moral še pojasniti. Preprosto zapisano: ko smo doma, smo individualni naročniki (fizične osebe) telefonskega priključka in zanj plačamo normalno ceno (enojno); ko smo v podjetju, smo pravne osebe in plačamo priključek še enkrat dražje. Dokler ne zvemo vzrokov za takšno odločitev Sklada, sme obveljati pojasnilo iz »prakse preteklosti«, ko je bilo združeno delo (last vseh in nikogar) tista molzna krava, ki je napajala vse, ki si denarja z lastnim (ali nepotrebnim) delom niso zaslužili. A kljub zahtevi in grožnji je resnici na ljubo treba zapisati, da cene telefonskih priključkov le niso tako čiste in nedolžne. Vsekakor niso neprofitne. Kajti številne in že ugotovljene napake pri izračunu (neupoštevanje dejanskih vplačil sredstev, neupoštevanje prispevka za telefonski priklop lastnikov stanovanj itd.) so vplivale na (pre)visoke cene telefonskih priključkov, tako za individualne kot za pravne osebe. Na končno ceno pa bo lahko še vplivalo dejansko število telefonskih priključkov, ko bo to znano. K žalostni podobi kamniške telefonije še. . . Neizmerno je človeško samo-ljubje. Človeško je biti presenečen ali »ujet« na nevedenju. Gospod Turnšek pa je protestiral proti zapisu v zadnjem prispevku Kamniškega občana (Revizija le vizija), da ga je dejansko število telefonskih priključkov (po informaciji PTT Ljubljana 7900) presenetilo, saj o presenečenju ni bilo govora. Torej mu je bilo pravo število priključkov znano! Toliko slabše zanj in za Sklad, ki ga pooblaščeno zastopa! IVANA SKAMEN VABILO NA PREDAVANJE V sredo, 20. maja bodo ob 19. uri v mali dvorani kina Dom v Kamniku vodilni ljudje Narodnodemokratske stranke Slovenije dr. Rajko Pirnat, dr. Andrej Umek in Anton Tomažič govorili o lastninjenju podjetij, izvajanju zakona o denacionalizaciji in predlaganem novem volilnem sistemu. Odgovarjali bodo tudi na druga aktualna politična in gospodarska vprašanja. Priložnost nameravamo Izrabiti, da bi se v stranko včlanili vsi, ki jim Je všeč načelna politika stranke in ki bodo s svojim sodelovanjem prispevali k uresničevanju zastavljenih ciljev. Občinski odbor SOZ - Narodno demokratske stranke Kamnik Razstava rezanega cvetja Cvetoča pomlad vArboretumu Po pustih zimskih dneh, polnih teme, vlage in megle, zagotovo najbolj zahrepeni-mo po pomladi. Srečanja s pomladjo pa so še posebno slikovita, osrečujoča in mikavna v Arboretumu v Volčjem Potoku. Pogledi še uhajajo na veličastno panoramo Kamniških planin, kije še vsa zimsko bela in bleščava, v Arboretumu pa je že prava pomlad z vsem svojim razkošjem. Arbortum Volčji Potok je kot živ organizem in sinteza različnih časov in svetov, spoj naravnega in oblikovanega in kot tak enkraten in neponovljiv, odmaknjen ob rob gozdnatega sveta, ponujen človeku v ohranitev in občudovanje. V sozvočju dreves, čudovitih jezer in cvetov, v svežini drobnih kapljic z vodometov se združujejo lepote Arboretuma in nas vabijo, da prestopimo njegove zelene pragove, pijemo osvobajajoč vonj brezčasne resnice bivanja, ki lije in dehti iz krošnje veličastnega ginka, sanjskega tu-lipanovca, kostanjevega drevoreda, ozkih jelk, samotnih brez ... Arboretum pa se je še zlasti letošnjo pomlad spremenil v en sam velik spev lepote. Spomladanski lepotni prizori se stopnjujejo iz dneva v dan. Po gredah in livadah posajene narcise, tulipani in mnoge druge čebulnice prispe- vajo odločilne akcente k lepotni uglašenosti Arboretuma. Spomladi torej na stežaj odpiramo vrata Arboretuma, ga poskušamo čimbolj približati obiskovalcem, ki bodo vse te barve in lepote v svojih srcih odnašali s seboj v svoje domove, v svoje vrtove in tako nezavedno razširjali kulturo cvetja, skratka, čut za naravo in okolje. Predvsem temu je bilo namenjeno PRAZNOVANJE PO-MAD1 v ARBORETUMU, ki se je neformalno začelo že, ko so iz zemlje pokukale prve spomladanske cvetlice; ljubki rožnati jeglič, ko sta se ob Jezeru bele magnolije eksotično razcvetela rumeni in beli kačnikovec, ko so nevidne niti narave pod golo orjaško drevje naslikale neponovljivo modrino morske čebulice, spomladanskega žafrana, ko so se razcvetele številne sorte narcis po livadah in so prvi tulipani pričeli nakazovati barvo svojih razkošnih oblačil... Vrh PRAZNOVANJA POMLADI v ARBORETUMU pa je bila RAZSTAVA REZANEGA CVETJA in PRODAJNI VRTNARSKI SEJEM, ko je tudi simfonija barv številnih čebulnic v kostanjevem drevoredu in v formalnem delu parka dosegla svoj vrhunec in končala svoje poslanstvo. Mimogrede, v jeseni je bilo na novo posajenih približno Franc Štefula na Matajurju leta 1986 V spomin Umrl je planinec Frane Štefula 24. marca 1992je prenehalo biti plemenito srce Franceta Štefule iz Kamnika. Umrl je v 88. letu starosti. Vseskozi smo ga poznali kot skromnega, a izredno dobrega in delovnega človeka, kot pravega planinca. Njegova življenjska pot je bila povezana s Kamnikom in planinami, ki ga obkrožajo. Delal in živel je v Kamniku, le nekaj let je preživel v drugih krajih. Delal je v gospodarstvu in opravljal pomembne dolžnosti. V Kamniku je tudi dočakal upokojitev. Ustvaril si je družino in zelo je bil ponosen, da so tudi njegovi otroci nasledili ljubezen do lepega okolja in čudovitega planinskega sveta. Planinci Kamnika se ga spominjamo kot neutrudnega delavca na številnih področjih, povezanih z urejanjem in gospodarjenjem na planinskih postojankah, zlasti pri izgradnji žičnic in obnovi koč. Dolge dneve in tedne smo ga srečevali pri gradnji žičnice na Kokrško sedlo. Z enako vnemo je delal pri obnovi koče na Kokrškem in kasneje tudi na Kamniškem sedlu. Srečevali smo ga na številnih drugih akcijah, povsod tam, kjer je bila pomoč najbolj potrebna. Planinam se je zapisal že zelo mlad. Od tedaj dalje so mu pomenile vse. Ni samo obiskoval planinskih vrhov, ampak je bil tudi društveni delavec, član gospodarskega odseka. Bil je med najbolj marljivimi. Lahko rečemo, da so Kamniške planine ozi- roma njene postojanke to, kar so, tudi po njegovi zaslugi. Številna planinska odličja PZS in PD Kamnik kakor tudi spominska plaketa SITKS Kamnik zgovorno potrjujejo, da je bil France Šfetula iskren in neumoren planinski delavec. Zadnja leta je zelo rad obiskoval manj visoke planine, največkrat v spremstvu svoje hčerke. Bila sta čudovita tovariša. Vsi, ki smo hodili z njim, smo ga spoštovali. Bil nam je v ponos in zgled. Nobeno delo mu ni bilo pretežko. Še 85 let star je krepko vihtel delovno orodje pod Kokrškim sedlom ali na društvu pri razkladanju gradbenega ali drugega materiala. V1991 ga je bolezen zadrževala, toda kljub častitljivi starosti do konca ni odnehal. Vseskozi je bil redoljuben in ponosen na svoje dolgoletno članstvo v PD Kamnik. Vsa zadnja leta je bil član častnega razsodišča, vse do svoje smrti. Zadnje tedne pred smrtjo je kar čutil, da mu moči pešajo. Februarja meseca je še prišel na PD Kamnik in poravnal članarino za 1.1992. Imel je solzne oči, ko je dejal, da je to pač njegova zadnja naloga, ki jo je rad opravil, ker je čutil, da se poslavlja. Planinci ga bomo pogrešali na vsakem koraku. Spominjali se ga bomo na številnih delovnih akcijah. Ostal nam bo v spominu kot pravi planinec. STANE SIMŠIČ 200.000 različnih čebulnic, še največ narcis in tulipanov. Prebivalci zahodnih evropskih dežel so se že zdavnaj navadili na tovrstne prireditve, mi pa šele orjemo ledino ob prepričanju, da so le-te nujno potrebne za turistični, kulturni in navsezadnje tudi gospodarski razcvet Slovenije. Čeprav se je praznovanje pomladi formalno že izteklo, pa Arboretum praznuje še naprej. Marsikatere čebulnice so se šele dobro razcvetele, v formalnem delu parka in ob Jezeru belih magnolij so razkošno zacvetele številne sorte magnolij, japonskih češenj; rododendroni, ki so razširjeni po vsem parku, doseže- jo vrhunec cvetenja, ko se pomlad že prevesi v poletje. Arboretum je letošnjo pomlad resnično pravljičen, še vedno je čas, da ga počastite s svojim obiskom, prav ničesar še niste zamudili... saj življenje v Arboretumu nikoli ne zamre, tu ni meje med začetkom in koncem, le njegov videz je enkrat bolj razkošen s pridihom minljivosti, drugič melanholičen, večen. To večno lepoto bomo z novimi idejami, majhnimi popravki tudi v prihodnje poskušali čimbolj odkriti obiskovalcem, saj je Arboretum blagodejno zdravilo za telo in duha, ki pa ga prav v teh zmedenih časih na prelomu stoletja močno potrebujemo. Očistimo gozdove navlake Skupna akcija Prebivalci Nasovč in Brega (krajevna skupnost Komenda, skupna katastrska občina Nasovče) so se na velikonočni ponedeljek lotili izredno koristne akcije - pobiranja in odvoza odpadkov, ki so jih malomarni ljudje puščali in odmetavali v njihovih gozdovih. Pobudnik tega dejanja, ki je vredno posnemanja, je bil Na-sovčan Štefan Dornik. Zanj je pridobil precej prebivalcev obeh vasi, do teh jih je bila večina iz Nasovč. Bolelo ga je, ko je v bližini lastne vasi videl toliko navlake, saj gozdovi niso smetišče, ampak naša pljuča, vir kurjave, lepih sprehodov, dajejo pa nam tudi koristne sadeže. Udeleženci akcije so v nasov-ških in brežanskih gozdovih nabrali kar za dve prikolici (10 kubičnih metrov) raznih odpadkov. Največ je bilo polivinila, potem pa konzerv, govejih glav (vir okužbe!), starih koles; našli pa so tudi avtomobilske sedeže, hladilnike in še polno drugih odvrženih in odloženih predmetov. Te je potem France Petrič z Brega zvozil v primerno jamo, kjer jih bodo zasuli, navozili zemljo in zase-jali travo. Vaščani Nasovč in Brega nameravajo v bližnji prihodnosti očistiti še gozdove, ki spadajo že pod katastrski občini Kapla vas in Klanec, v njih pa imajo tudi sami gozdove. Med očiščevalno akcijo so ugotovili, da je bilo največ odpadkov ob zelo prometni cesti Mengeš-Kranj. Odmetavali in odlagali so jih v glavnem mi-movozeči se ljudje. Bili so celo tako lagodni, da so jih enostavno puščali tik za cesto, namesto da bi jih vsaj zapeljali kam globlje v gozd, če so se že namenili storiti to grdo nekulturno dejanje, ta greh. Našli so celo trdne dokaze, od kod izvirajo odpadki. Tako hranijo naslov občana iz Klavči-čeve ulice v Kamniku, vedo pa še za nekatere druge malomarne ljudi, ki jim je lepa, čista, zdrava narava deveta briga. Žalosti jih, da so že dan po končani akciji za glavno cesto spet našli nove odvržene predmete. Udeleženci tega koristnega dejanja si želijo imeti čiste gozdove ob svojih vaseh, zato bi radi videli, da bi ljudje odpadke vozili na primerno mesto. Vedo, daje križ z njimi, vendar tako ne gre več, kajti leto za letom se nabere veliko neuničljive, nerazpadljive svinjarije. Tudi pri vaščanih se dviga ekološka zavest, predvsem pa skrb za lepoto lastnega kraja in njegove okolice. Čeprav niso člani stranke zelenih, vedo, kaj je prav in kaj ne. S svojo akcijo želijo spodbuditi prebivalce drugih vasi, naj jim sledijo, hkrati pa opomniti vse tiste malomarneže in brezvestneže, ki tako mačehovsko ravnajo z naravo in vaškim okoljem. Kdor se malo bolj pozorno sprehodu po naših gozdovih in ob vodah, lahko ugotovi, kaj vse se tam kopiči. Slovencem nam res še veliko manjka, da bi bili kulturen narod, saj se pogosto kitimo s pavjim perjem. Dokaz naše nekulturnosti so tudi smeti in odvrženi predmeti po naših gozdovih. Ko so se številni Slovenci v zadnji vojni borili za slovensko samostojnost, so imeli pri tem v mislih tudi lepo, čisto, urejeno domovino in lastni kraj. Tudi nasovški in brežanski možje in fantje. Jože Pavlic PRODAJALNA PLINA Zagorica 3 Marija Balantič Stahovica UGODNO! Satelitske antene na 8 ali 13 obrokov. Brezplačna dostava in montaža. Tel. (063) 851-930. Nadaljevanje si. strani Tako se bo zaščita uveljavila samo za tiste dele, ki so resnično toliko pomembni za vse, da bodo tudi vsi nosili stroške za njihovo ohranjanje. Preprosto ni več sprejemljiva praksa pretekle dobe, da so drugi razpolagali z našim denarjem, in to v nasprotju z našimi interesi, željami in voljo. Tista odškodnina iz Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ul. SRS 1/81) je čisto navaden blažev žegen. Ta predlog ni tako hudo nerealen, posebno še, če bomo oživili Meščansko korporacijo. Denar, ki naj bi ga s pametnim gospodarjenjem ustvarila, bi lahko delno porabili tudi za Kamnik, za obnovo in vzdrževanje tistih hiš, ki so njene lastnice. Če pa so nekateri objekti širšega, slovenskega pomena, naj zanje primakne svoj delež tudi država, oziroma naj ga pomaga preskrbeti tudi tisti, kije te objekte spoznal za tako pomembne in vredne. In na koncu še nekaj. »Le čevlje sodi naj kopitar!« je zapisal Prešeren. Prav je imel in še vedno ima. Toda če moram jaz nositi čevlje, kijih je naredil kopitar, prav gotovo mnogo bolje vem od njega, če me tiščijo, mar ne? BOJAN POLLAK Fotografija grafike kamniškega Kurhausa v prejšnjem stoletju. Lepo so vidni: vila Neptun, Zdraviliška zgradba, kopališka stavba, ribnik in park Kamniški Kurhaus nekdaj, danes in jutri Prijetno sem bil presenečen ob članku Alberta Čebulja »Lepotica iz Kurhausa« v šesti številki Kamniškega občana, ob katerem je bila objavljena meni doslej še nepoznana fotografija nekdanje letoviške vile Neptun. Čeprav je poznanih več fotografij pa tudi risb, grafik in celo oljnih podob te stavbe in celotnega zdraviliškega kompleksa, je objava omenjene fotografije in članka z nekaterimi novimi, dragocenimi podatki še en umesten prispevek k odkrivanju, včasih preveč pozabljenih dejstev o zgodovini našega mesta in letoviško-zdraviliškega kompleksa - nekdanjega Kurhausa. Popolnoma se strinjam z razmišljanjem Alberta Čebulja, »da bi bila akademskemu slikarju Dušanu Lipovcu bolj všeč nekdanja vila Neptun«, ki jo je leta 1938 kupil, »popolnoma prenovil in moderniziral«, s tem pa popolnoma uničil staro izredno kvaliteto arhitekturo predvojni vodja zemljiške knjige Srem-skega sodišča v Kamniku (!) Franc Bokalič. Zgodovina se pač ponavlja, včasih kot farsa, največkrat kot tragedija! Pomislimo samo, kako je povojna oblast uspela izničiti ta nekdaj najlepši turistični biser Kamnika, ki je obsegal površino od železnega mostu (Kurhaus in vile Neptun, Luisa in Johanna) pa vse do Prašnikarjeve graščine z vsemi parkovnimi površinami. Pravo barbarstvo! Bili smo mu priče v povojnem režimu, ko je propadlo toliko naše najkvalitetnejše arhitekturne dediščine: številni gradovi, graščine, dvorci, meščanske hiše, parki, pa tudi sakralni objekti. Mesto Kamnik je bilo s Prašnikarjevim zdraviliščem, ustanovljenim leta 1876, res biser tedanje Kranjske, o čemer govori takrat razširjeni rek: »Veldes und Stein sind die Perlen aus Krin!« (Bled in Kamnik sta bisera Kranjske). V zdravilišče so hodili v prelepo okolje, v zdrav zrak in na zdravljenje po Kneippovi metodi petičneži z Dunaja in iz vse monarhije. Obiskale so ga celo kronane glave. Takoseje 16. julija 1883 tu mudil cesar Franc Jožef in se baje pohvalno izrazil o kopaliških napravah. Neraziskan je še kulturni pomen zdravilišča, saj je iz virov znano, da so v zdraviliški dvorani prirejali koncerte in plese. Kamniška čitalnica je tu večkrat prirejala narodne veselice, gledališke predstave in bčsede. Nastopala sta pevsko društvo Lira in Salonski orkester, ki ga je leta 1899 ustanovil slovenski skladatelj Viktor Parma. V bralnici je bilo na voljo mnogo dnevnikov in ilustriranih časopisov: skratka, za tisti čas pravo kulturno bogastvo. Med prvo in po prvi svetovni vojni je zdravilišče v vseh pogledih nazadovalo in propadalo, vendar je bila večina kvalitetnih arhitektur še ohranjenih. Po drugi vojni pa so podrli še obstoječe zgradbe ali jih nestrokovno prezidavah in uničili parkovni kompleks. S stihijsko pozidavo so popolnoma degradirali tudi Prašnikarjev dvorec s parkom. Še ne dolgo tega pa je piko na i postavilo Komunalno podjetje Kamnik (!) s postavitvijo garažnih objektov v tem predelu, ki so povrhu vsega še - črna gradnja! K degradaciji tega dela Mekinj je svoje prispevalo tudi dejstvo, da so vrli »načrtovalci« spremenili nekoč povsem mirno Cankarjevo cesto v mestno obvoznico, kar je med drugim skregano tudi z vsemi varnostno-prometnimi normami. Obstajajo predlogi, naj se izdelajo ureditveni načrti za to, tako imenovano »zeleno cono« med reko Bistrico in Cankarjevo cesto. Menim, da je največji problem v tem, ker so ta zemljišča nekdanjega Kurhausa danes v lastništvu več častnikov, ki bodo verjetno težko našli skupni jezik. To so Rudnik kalcita, Utok, Delavski dom in Komunalno podjetje. Slednje tako ne sodi v zeleno cono in na bregove Bistrice in bi bilo potrebno razmišljati o novi lokaciji izven mesta. Moje skromno mnenje je, naj se v prihodnosti, po izselitvi Komunalnega podjetja, garažni objekti (črna gradnja) odstranijo, vsa še nepozidana zemljišča pa spremenijo v javne rekreativne in parkovne površine. Usposobili bi lahko tudi še kolikor toliko ohranjen bazen za rekreacijo ali pa kot dekorativno-estetsko dopolnilo parka. Postavili nj bi stilne klopi in svetilke, lahko pa bi uredili tudi gostinski paviljon v stilu arhitekture prejšnjega stoletja. Tako bi postal ta predel oaza miru in zelenja. Ostaja še vprašanje stavbe Delavskega doma. Turistični lobby sije že vse povojno obdobje v tej zgradbi zamišljal hotel. Mislim, da bi bila v tako prirejenem okolju idealna lokacija za hotelski kompleks. Tudi sama zgradba bi bila z minimalnimi adaptacijami primerna za to dejavnost in Kamnik bi končno pridobil primeren hotel, ki ga krvavo potrebuje. Tako bi na isti lokaciji zopet obnovili turistično dejavnost in ohranili spomin na kamniško letovišče in zdravilišče, kije nekoč poneslo sloves mesta Kamnika v svet. DUŠAN LIPOVEC 14. MAJ 1992 pisma, odmevi, mnenja, stališča KAMNIŠKI OBČAN Vse ob svojem času Čas, v katerem živimo, ni primeren za preimenovanje ulic, s čimer se ukvarja republiška vlada. To je sejanje nejevolje med državljani in pa tudi finančna obremenitev. Beda in revščina tareta ljudi. Vlada si pa enoumno umišlja neumnosti, ki se dajo odložiti. Končno živimo v demokratični državi. Pobudo za zamenjavo imen ulic naj dajo krajani. O novih imenih naj pove zgodovina, nikakor pa ne strankarsko obarvani misleci, kajti če bo drugače, bomo šli z dežja pod kap. Na TV smo videli, da v naših šolah jemlje malico in kosilo le še 30 odstotkov šolarjev in dijakov. Poročilo zdravstvene službe nam pove, da se ta upad že odraža na zdravju otrok. Torej, ravnajo modro in denar, namenjen za zamenjavo TABEL, dajmo družinam, ki živijo v socialni stiski! ROZKA LAVRINC Čemu preimenovanje ulic — drugič Na članek, objavljen v Kamniškem občanu 23. 4. 1992, prosimo, da objavite repliko ČEMU PREIMENOVANJE ULIC; Na nič kaj prijazno vprašanje gospe Ivane SKAMEN v 8. številki Kamniškega občana z dne 23. 4. 1992 odgovarjamo, da občinski odbor Združenja borcev NOV Kamnik ni nikoli imel odločujoče besede pri preimenovanju kamniških ulic ali trgov. Naše združenje je nestrankarska družbena organizacija, ki združuje udeležence narodnoosvobodilnega boja in katere dejavnost temelji na zgodovinskem nadaljevanju domoljubnega boja slovenskega naroda za njegov obstoj, samostojnost, državnost in suverenost. Še posebej pomembno vlogo pa ima pri odporu proti poizkusom prevrednotenja polpretekle zgodovine, zlasti obdobja narodnoosvobodilnega boja. Dne 22. aprila 1992 je imelo mestno Združenje borcev NOV, ki mu predseduje Franc Trdin, svojo letno konferenco, na kateri je bil govor tudi o imenovanju in preimenovanju ulic in trgov v preteklosti. O tem je obširno in dokumentirano govoril Danilo Cerkvenik, dolgoletni tajnik občine Kamnik. Zapis njegove razprave bo poslan in upamo tudi objavljen v eni prihodnjih številk Kamniškega občana tudi kot odgovor na zastavljeno vprašanje ga. Ivane Skamen. JANEZ PREZEU, predsednik za občinski odbor Združenja borcev NOV O oslu, ki gre le enkrat na led Spet je prišel konec meseca in z njim telefonski račun. Nič posebnega, dokler nisem prebrala zneska. V mislih sem že slišala prepir pri nas doma in sem seveda vedela, da bova krivi midve s sestro, kdo pa? Ampak zakaj? Bili so že meseci, ki sem jih skoraj presedela pri telefonu, znesek pa ni znašal niti četrtine tega. In kaj sledi? Poiskali smo znanca, ki dela na pošti in v svojo grozo zvedeli, da smo imeli ta mesec kar tri telefonske klice v Avstralijo. Avstralijo! To nam je zvenelo čisto nemogoče. Nihče ni nikoli klical v Avstralijo. In potem sem na listku videla še številko in vedela sem. Astrološki telefon! Da, prav tisti telefon, propagandiran v časopisih kot nova zanimiva usluga. Morda imajo zmešane pojme, ki so mislili, da je usluga nekomu takole olajšati denarnico. Vsaic tak klic namreč obsega 587 impulzov, kar po današnji ceni pomeni ravno toliko tolarjev. To pa seveda še ni vse! Zraven našega draga PTT nabije še prometni davek. Da je bila popolna neumnost, da sva jaz enkrat, sestra pa dvakrat telefonirali tja, seje še izkazalo, ker je cena, 138 tolarjev na minuto, v sicer velikem in privlačnem oglasu napisana. Sicer v skoraj mikroskopskem tisku, pa vendarle! Mislim, da bi lahko pri tej oderuški ceni avstralskega telefona oblikovalci tega oglasa napisali ceno v enako velikem tisku kot reklamno besedilo, s čimer bi mnoge radovedneže, ki želijo biti na tekočem s svojo usodo, opozorili na finančne posledice prevelike radovednosti. Ali pa morda lastnik tega telefona iz Avstralije v prav tako mastnih denarjih namerno naroča take oblike oglasov, ki, milo rečeno, zavajajo mnoge, predvsem nas Preimenovanja Jacques Preveri (19M~t°77), eden najvidnejših francoskih pesnikov tega stoletja, je napisal pesem, ki sem Jo bral pred nekako 20. leti. Danes, 30. aprila 1992, jo berem zopet, v dveh prevodih - Aleša Bergerja m Janeza Menarta ~ pod naslovom »ZRAČNI KRST*. Izbral sem slednjega: Ta cesta seje nekoč Imenovala Luksemburška po bližnjem parku A zdaj se imenuje Guynemerska »a čast pilotu padlemu med vojno In vendar je ta testa še zmerom ista cesta m park še zmerom isti park park Luksemburg S pologi... s kipi... z vodometi Z drevesi drevesi cvetočimi in s i z otroki z otroki tako zelo živimi to človek se vpraša res vpraša ko hodi topot te kaj ga tu srečka neki mrtvi pttot Vsi tisti, ki se zavzemate za preimenovanja ulic, cest, trgov in parkov, m vsi tisti, ki tema nasprotujete, si raztožHe smtset, kakor vam drago. Ko sem prvič bral to pesem, mi je što na smeh, kop berem danes, postanem žalosten. Iskreno upam, da boste žalostni tudi vi! S spoštovanjem DRAGAN REBA -._—._ i.im nn ■_ ....................... mlade, da zavrtijo magični telefon. Pri tem naj pripomnim, da je naročnik oglasa agencija Zabrisa Ljubljana, Rožna dolina, ki ima pri vsej tej igri gotovo dobro plačane svoje storitve, predvidevam pa, da precejšni del »zaslužka« od telefonskih pogovorov pobere tudi pošta. Če vas kljub temu še vedno mika, naj vam še povem, da je ta horoskop le prazno besedičenje, ponavljanje in pleteničenje, pa še slovenščina ni kaj prida. Verjemite! Jaz nisem zdržala vseh pet minut. Torej, tisti, ki imate nerazumno visoke telefonske račune, morda ste bili tudi sami speljani na led! Moje in sestrino poglabljanje v zvezdoslovje in papovedi najine usode je bilo res drago. Sami bova morali plačati račun za avstralsko napovedovanje tedenskega horoskopa, čeprav zaenkrat še ne veva, kje naj bi vzeli več kot 2.000 tolarjev. Ta članek sem napisala v želji, da bi vsaj koga izmed mnogih meni podobnih radovednežev pravočasno opozorila. Upam, da mi je uspelo. KATARINA TREBUŠAK Vprašanje direktorju loiiiifialnegl' jpiMtj e tjit Podpisani si dovoljujem v javnem interesu postaviti vprašanje o na