&f. 28 V Gorici, v četrtek dne 9. marca 1911. Tečaj XLI. bhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K Vi' » - - Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem ieio«vKaŽipot po Goriškem' in eradiščanskem" in dvakrat v letu „Yozni red že-lesnic, paniko? in poižnib z?es". Ha naroČila brez doposlaae naročnine se ne oziramo. Uredništvo .; nahaja v Gosposki ulici št. 7 * Gorici v I. nadstr. na desno, ITpvavništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni., Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano,l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon ftfc 83. „Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. O trializffiu. »Slovenec« se je v soboto zavzemal prav goreče za trializem. Prav in dobro, aH kadar se govori o vprašanja take izredne važnosti, se pač ne sme mahati okoli sebe, sikati in pihati, kazati stranske namene na tak način, kakor je to storil ljubljanski »Slovenec«. Živo se zavzema za trializem, ob ied-ncm pa strelja strupene puške na dr. Ktramafa in (5rbe. To pa' lurtak odiozen način, da mora razburiti ne le vse prizadete napadene, ampak tudi vso slovansko javnost. Posebno iz čeških listov donijo ostre obsodbe na naslov dr. Šusteršiča, katerega glasilo je »Slovenec«. Tak način napadanja pri tako resni stvari, kakor ima ibiti trializem, ne združuje, ampak odbija in kaže napadalce v luči neresnosti. Kdor se res zavzema za to, da se imajo s Hrvatsko spojiti vse njene nekdanje zem-Ije-posestrinc, to je Dalmacija, Bosna, hrvatsko Prlmorje in Slovenija, kdor je za uresničenje tega načrta, bo pač vedno v resnem tonu pisal c vprašanju, ogibuje se besed in zaletavanja, ki bi utegnilo škodovati, tudi takrat, ko se oglasi kedo, ki se ne izreče za načrt, pa bi se pričakovalo morda od njega, da bi to storil. Če »Slovencu« ni všeč, kar je govoril dr. Kramar, če misli, da ga je treba obsoditi radi govora, da je pohvali! Buria-novo politiko ter imenoval izjavo srbskih poslancev v ¦bosenskem saboru proti tri-alizmu dokaz politične zrelosti, potem naj to stori, pa naj ga obsodi in Srbe ž njim vred, ali ne na tak način, ki more le škodovati. S težavo je nastala zopet »Slovanska Enota« v dunajskem parlamentu. Tik pred zopetno otvoritvijo parlamenta, v času, ko gre v največji meri za to, da se poležejo nasprotja ter utrdi »Enota«, izide pa tak članek, ki razburi češko javnost ter se pokaže zopet v ospredju Šu-steršič enfant ter ribic. Dobrih posledic najbrže ne bo imelo to — to je duhal tudi že dr. Šusteršič, ki se je telefonično opravičeval pri dr. Kramaru. Za misel koncentracije vseh Jugoslovanov treba pridobivati ne pa odbijati in razburjati; -Neumnost je reči, da je Kramar velik nasprotnik Hrvatov in slovenskega ljudstva, neumnost, dolžiti ga protiavstrijskin stremljenj; r.jtitnost pa tudi biti po Srbih. »Slovenec« povdarja mnogo preveč združenje katolikov, namesto da bi povdarjal združenje Jugoslovanov ne glede" na konfesijo. Srbi vidijo stremljenja teh katolikov, vidijo Hrvate v Bosni proti sebi v saboru, umevno, da se ne ogrevajo za to, za kar se ogrevajo oni in ž njimi tako goreče slovenski klerikalci. Klerikalizem razdvaja , ter ustvarja vedno večji prepad v srbo-hrvatskem narodu. Kdor bo na slovanskem jugu tolkel vedno le na katoliški boben, kakor >:j$!ovenec«, ter ne bo znal lepo pomirjevalno delati gledč vcroizpovedanj, temu ni mar v resnici za 'koncentracijo vseli Jugoslovanov, ampak tak ima posebne namene. Klerikalci sanjajo o veliki jugoslovanski državi prav po klerikalno urejeni, zato govorijo toliko o skupini1 jugoslovanskih katolikov, pri čemur kažejo pesti pravoslavnim Srbom. Tako zakrivljujo Klerikalci, da se Srbi ne morejo čisio nič ogrevati za ponujano koncentracijo, tako jih oni sami pehajo v sanje o »Veliki Srbiji s Petrom Karagjor-gjevičem na čelu«. Nič se ni čuditi potemtakem Srbom, Če izjavljajo, da hočejo avtonomijo Bosne in se odtegujejo nastavljeni koncentraciji katolikov, ker vedo, da bi s tem postavili svoje glave pod sekire rabljev s katoliško firmo. Nič se ni čuditi tudi dr. Kramafu, če se ni dal ujeti na klerikalne limanice. Klerikalci preveč očito kažejo svoje kremplje pri razpravi o koncentraciji jugoslovanskih katolikov, zato kvarijo utis, ka-koršnega napravila misel o resnični koncentraciji Jugoslovanov! »Narodni Listv« odgovarjajo članku v »Slovencu« ter pišejo med drugim: »Slcvenec« ima v svoji sobotni številki zopet članek proti dr. Kramafu, pisan s klerikalnim žolčem. Pisec članka se silno huduje na dr. Kramara, ker se v de-legacilah ni navdušil za Šu^eršičevo ' trialistiSko idejo in ker je celo pohvalil | nekatere korake barona Sudana v Bosni. Razrešenje vprašanja državnopravnega položaja anektiranih dežela je jako trd oreh, da si bodo politiki na njeni lomili . zobe še dolgo let. V letošnjih delegacijah ' o tem vprašanju razpravljati, je bilo torej docela brezkoi istno. Toda vkljub temu bi se dalo govoriti o trializmi«. ako bi ne bilo znano, da se dr. Šusteršič i., . -'.ema za tri- . alizem ne za to, da bi se vsi avstro-ogrski Jugoslovani združili v eno državno ozemlje na svojo lastno korist, marveč edino za to, da bi bil trializem sredstvo za sir- ! jenje katolicizma med pravoslavnimi Ju- j goslovaui, ponioček za zatiranje Srbov, j Za takšen trializem se ne more in ne sme | navduševati noben pošten Slovan in dr. | Kramar je ravnal kot previden slovanski : politik, da se ni dal vjeti v dr. Šusterši-čeve mreže. Iz istih vzrokov je dr. Krama? tudi pohvalil barona Banana, ker je v času, ko so visoki državni uradniki pov-sodi na jugu stikali za srbsko veleizdajo, metal vse denuncijacije na smetišče t©r s tem dosegel, da so bosanski Srbi v deželnem zboru izrazili svojo lojalnost novemu svojemu suverenu. O tem pa, katera politika je za slovanstvo koristna ali škodljiva, ne more odločevati list takšne kvalitete, kakor je »Slovenec«, ki je 1. 1908. rogovih! proti praškemu slovanskemu kongresu in ki je I. 1909. ostentativno ploskal zagrebškemu državnemu pravd-niku Aocurtiju, ko se je pripravljal za 53 Srbov, obtoženih veleizdaje na temelju ponarejenih dokumentov, postaviti 53 ve-šal. Takrat je »Slovenec« neprikrito pokazal ne samo svojo ljubezen do slovanskih bratov, marveč tudi svojo čisto klerikalno ljubezen do bližnjega.« H V dvorani hotela »Roval« v Zagrebu je imel tam se mudeči- profesor, krakov- skega vseučilišča Graibovvski zanimivo predavanje o »slavofilstvu pri Poljakih«. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna; največ je bilo visokošokev. Tudi več vseučiliških profesorjev je posetilo predavanje. Qrabowski je povdarjal, da si je izbral za tema slavofilstvo pri Poljakih prav radi tega, da bi ovrgel daleč razširjeno mnenje, da so podvrženi Poljaki tendencam, Slovanom sovražnim. Grabowski je priznal, da politika Poljakov v monarhiji daje res povoda navidezno za tako krivo mnenje. Posegel je v preteklost, da je očrtal sijajen razvitek kulture poljskega naroda ter obrazložil vzroke, ki so privedli Poljake nekako do izolacije med slovanskimi narodr. Katolicizem jih je spravil v nekako nasprotje z veČino nekatoli&kih Slovanov, artukratteem pa v nasprotje z demokratizmom ostalih Slovanov. Tako so prišli Poljaki' v nekdanjosti kakor tudi v sedanjosti do nekakega ekscepcional-nega stališča med Slovani. Toda čisto krivo je, če se misli, da se obračajo njihove tendence proti slovanski ideji. Seveda niso mogli gojiti nobenih posebnih simpatij do Rusov, od katerih so morali pretrpeti vse mogoče preganjanje, ali tudi Bolgari niso čutili nagnjenja do Rusov, . ko so ti v znani dobi bolgarske zgodovine pozabili, da se nahajajo v tuji slovanski deželi. Slovanska ideja se navzlic vsemu temu med Poljaki vedno krepkeje razvija in ravno najboljši njihovih mož so zastopali to idejo od nekdaj z unemo. Res je, da želijo Poljaki Obračunati z Rusi o vsem, kar so jim ti prizadjali. Ali ta obračun bo služil slovanski solidarnosti ter pokrepi njene korenike. Predavatelj omeni na to profesorja Zdiziechowskega kot jednega najunetejših slavofilov naravnost idealnega stremljenja, ki je tudi velik prijatelj hrvatskega naroda. Gabrowski je potem govoril ognjevito o starih odnošajih Poljakov do Dubrovnika in dubrovniške literature. VELIKA VAS. Roman. Francoski spisal Poslovenil: F, (Dalje.) Edgar Monteil. K. »Duhovščina je rak na deželi.« »Uradništvo pa nič manj. Ti manjši so vsi reakcionarni, zamorejo pa napraviti več škode, kakor pa veliki. Slepič na primer je povsod nepriljubljen, da se izrazim lepo, in gorje ubogim republikancem, če zastanejo z davkom! Mnogo huje bi pa še prišlo, če zmaga reakcija!« »Zato proč s klerikalci in njih pomagači, dokler je še čas!« »Župnik v Thoduri«, pravi Poncet, »razširja v velikem številu »Nouvelliste«, in komaj je zavohal, da ustanavljamo krajevne skupine in razširjamo »Reveil du Dau-phine«, šel je od hiše hiše do hiše in pravil, da smo vsi izobčeni.« »Poncet. paziti moraš pri županskih volitvah!« »To bom, bodite brez skrbi.« »Spraznimo na to kozarce!« »Republika naj živi!« »Prepelice, tu pridejo prepelice!« »K tem se pije najbolje besinec«, pravi Albert. »Pran-cois, odmaši steklenice.« »Da, poznamo tvoj besinec, to je izvrstna kapljica.« »Trčimo, gospoda, naj živi lov in lovci!« »Naša domača vina so vendar najboljša.« »In kaj praviš solati?« »Izborna!« »Naj živi!« »Take in jednake šale so se menjavale še dolgo. Naenkrat pa se odpro duri, in v sobo stopi nov prišlec. »Glej ga, Laforet! Ali prideš iz Rovbone?« »Da, šel sem čez Chambarauso, in sem grozno lačen.« »Vsedi in posluži se. Lov in vino napravita človeka velikodušnega, delimo naš uborni kruh!« »Lovci so najboljši ljudje na svetu!« »Da, to so,« pravi Laforet in se pridruži za mizo, »imam pa tudi tako ljubezen do njih, da Še lovskim tatom ne zamerim.« »Lovskim tatovom? Grozno!« »Ne mislim onih, ki love živali v pasti, ampak one, ki usmrte divjačino pravilno s puško.* »Ti so skoraj ravno tako nevarni.« »Že lahko, ali ne morem si pomagati. Nekega večera, takrat sem bil še župan — sem šel, da bi obiskal svoje sta-riše, ko naletim na mojega gozdnega čuvaqa, ki je peljal lovskega tatu, in kaj mislite, kaj se naredil? Zapovedal sem čuvaju, naj ga izpusti.« »Ali, to je nečuveno!« Imel je puško in zajec, katerega je nesel, je bil vstreljen.« »To je vseeno, bil je lovski tat, in lovil je o prepovedanem lovu.« »Ne, ni bil prepovedan lov, manjkalo je pa res samo dva dni. — Neke noči pa sem šel skozi Chambarauso in tu naletim na drugega lovskega tatu, bil je dolg, močan.« »Ali ni bil Laimbert?« »Da, ta je bil. Presega me skoraj za glavo in vi veste, da nisem raVno najmočnejših eden. Ali ničvrednež je lovil ptice pevke v zanjke, tega nisem mogel trpeti in kot župan sem mu napovedal aretacijo in peljal sem ga s seboj v Rovbono, kjer sem ga dal zapreti.« »Bravo«, vpijejo poslušalci, »to te povzdigne zopet v naših očeh.« »Na zdravje lovcev!« »In divjačine!« »Iz cerkve izobčeni naj žive!« vzklikne Albert. »Pa tudi žene!« pravi Pavel. »Toda z izjemami!« »Povzdignem kozarec na zdravje pušk,« pravi Atlard. »O, o!« »Na vsak način, prijatelji, poslušajte me. Vi vsi ste poznali Clavela iz Saint Antoine ...« »Slavnega lovca?« »Dasi je bil levičen, ni vstrelil nikdar zastonj, seveda smo ga poznali.« »No torej, povedati vam hočeta nekaj o, tem izvrstnem lovcu. Prigodilo se je enkrat, da cel teden ni zadel ničesar.« »Nemogoče.« »Kakor vam pravim. Najprej je mislil, puška se mu je pokvarila, pregledal jo je, toda bilo je vse v najlepšem 'redu. Tu mora biti nekaj začaranega, si je mislil; šel je k župniku in mu obljubil najlepšega zajca, če mu reši puško. Da, to je storil sveti rnož jako rad. Vzel je puSko, poškropil jo z blagoslovljeno vodo in molil zraven latinski blagoslov. Toda pomagalo ni nič. Veste li, kaj je storil Clavel na to? Naredil si je zama&ke iz klerikalnih časopisov ti jih zamašil v fcatrono ... od tedaj mu. ni šel noben strel več v zrak.« Predavanje so- navzoči najsrdBeje odobravalL".--;'. .-¦;;,'." ". :-€ ¦' > "Da bi le skoi^o videli kai slavofilstva pri Pollakih v poslanski zbornici na Dunaju! Ljudsko štetje. VoišSlca: i Hiš 65, strank 66, prebivalcev 395 (1. 1900 hit 66; preb. 374). • Živali; 6 kanj, 34 volov, 66 krav, 44 glav mlade govedi, 144 prašičev, 4 ovce, 427 kokoši, 7 pur, 21 panjev bučel. Tolmin. Rezultat ljudskega Štetja v županiji Tolmin: .Tolmin: hiš-166, strank 254, navzočih s>45. Leta 1900. — 865 preb. Cadrg: hiš 56, strank 56, navzočih 342. Leta 1900. ---347 preb.- Dolje: hiš 44, strank 45,. navzočih 264; Leta 1900. — 277 preb. Gabrlje; hiš 29, strank 31, navzočih 163. Leta 1900. — 173 preb. Ljubin: hiš 56, strank 59, navzočih 282. Leta 1900. — 281 preb. Podmelc hiš 112, strank 151 navzoči 727. Leta 1900. — 524 preb. Poljubin: hiš 94, strank 85, navzočih 484. Leta 1900. — 497 preb. Prapetno Poljubin: hiš 26, strank 25, navzočih 113. Leta 1900. — 118 preb. Volarje: hiš 54, strank 53, navzočih 309. Leta 1900. -- 279 preb. Selišče: hiš 11, strarik 9, navzočih 52. Letu 1900. — 51 preb. Zatolmin: hiš 77, strank 79, navzočih 462. Leta 1900. — 459 preb. Žabce: . hiš 32, strank 36, navzočih 191. Leta 1900.— 162 preb. . Zadlaz Žabce: hiš 32, strank 32, navzočih 196. Leta 1900. — 187 preb. Ravne Žabce: hiš 18, strank 16, navzočih 95: Leta 1900. — 88 preb. Skupaj: hiš 807, strank 931, navzočih 4625. Leta 1900. — 4308 preb. ;. Dosnače vesti. \ Osebna Vest. — Gcispod dr: Ivo Šorli, notarski substitutv Podgradu v Istri, je imenovan za notarja v Pulju. ¦, Zveza županov in podžupanov na Krasu ho imela svojo redno odborovo sejo v nedeljo, dne 12. marca t. .. ob 10. dop. v Tomajiu ' Slovenska deželna kmetijska šola v močvirju. — Kakor se govori, že ima nalogo ravnatelj slov. dež. kmet. šole, da dobi »primeren prostor« v močvirnati Rožni aoiini za barako, v kateri naj pogine slov. dež. kmetijska šola. Detomorilke, katere dete so našli v spovednici v cervici pri »Immakulati«, še vedno ni bilo mogoče najti. V Riesnerjeve trgovine izložbi v Nunski ulici je sedaj razstavljena škatlja, v kateri je ležalo mrtvo dete, ter spodnje krilo in predpasnik, v kar je bilo dete zavito. 7 Kdor bi kaj vedel o detombrd-lki, naj naznani policiji. »Jupe culotte« tudi v Gorici.. — Umevno, da se tudi v Gorici, zlasti v genskih krogJhi govori mnogo o novi ženski modi* o htoOnem krilu. Baje se pojavi ženska v blačah v Gorici že prihodnjo[nedeljo. Po raznih mestih: na Dunaju, Bukarešta itd. niso imele sreče ženske v novi modi, marveč so jih izžvižgaU; na aristokratskem plesu na Dunaju so Jim zaprli vrata pred nosom. V Trstu je imela ženska v hlačnem krilu več sreče. Seveda je imela krog sebe polno radovednežev, ali izžvižgana ni bila. Tržačanom je dopadlo žensko hlačno krilo ter pravijo, da je nova noša jako estetična. Kaj poreče občinstvo v Gorici? Izobraževalno društvo se je ustanov ^vilo v Gradišču ob Soči. Namestništvo je že vzelo na" znanje pravila novega društva. . ¦ ¦•> '¦ -Cvetlični korso bi radi priredili Gorici prvo nedeljo meseca maja. Korzo bi se vršil od Ribjega trga do konca Fran-Josipove ulice. Razpisalo bi se nagrade za avtomobile, vozove, ki bi bili najlepše okrašeni; zastave bi visele : hiš in balkoni bi bili okinčani. To bi privabilo obilo ljudi, tudi tujcev iz drugih dežel v Gorico. Tako čitamo v »L' Bco«. Pa bo menda težko kaj iz tega! Mrtvega otroka v cunje zavitega je našel v nedeljo zvečer Ob 10.45 železniški čuvaj blizu Putovelj na Krasu. Sodi se, da j$ bil otrok vržen iz Vlaka, ki je šel zvečer v Trst. Knjiga »Ftihrer durch die gefiirstete Graischalt Gorz und Gradišča« se tiska v Goriški tiskarni A. Gabrščelc. Opisani so v tej knjigi tudi slovenski kraji n. pr. Sv. Lucija, Tolmin, Cerkno, Kobarid, Bovec. Izdajatelj knjige g. Emil Bayer v Gorici se obrača tem potom na lastnike hotelov, gostilen, restavracij, kavarn, 'trgovcev ter lastnikov hiš, ki morejo dajati v majem stanovr rja letoviščarjem, sda se okoriftijo s to priliko ter inserirajo v omenjenem Kažipotu. Inserat v velikosti '/., strani stane 15 K. -.! Sedaj ko uvedejo podjetni Bovčani avtomobilno vožnjo, se otvori letoviščarjem, ki iščejo vedno novosti, lep kos krasnega planinskega sveta, kamor pride ob primerni rek'am i gotovo obilo tujcev. ..... Zakaj je bila »Soča« v soboto »surova«? — Sapo je .zaprla možlčkom, ki sleparijo javnost, da pri otvoritvi deželne umobolnice m moglo biti drugače kot tako, da je govoril ljubi naš deželni glavar po slovensko samo dva stavka. To zate-gadel ... ker »smo v manjšini«. »Soča« je povedala, kaj bi bili marali storiti vrli poslanci vrle S. L. S., da bi ne bila slo- venščina ob otvoritvi taHo važnega-deželnega zavoda in ob navzočnosti visoke gospode tako grdo potisnjena v kot ter bi ne bili tako nesramno žaljeni navzoči slovenski -župani. Povedala je »So$a« vse to tako, da je zaprla sapo možičkom. Ko so čez čas vlovili malo sape, pa so v svoji modrosti vskliknili: »surova« je »Soča«. Odgovor naš na to: Tako »surova« bo'še večkrat! »Gorica« naj si to zapomni! Nova društva. — V Trstu se je ustanovilo društvo jugoslovanskih bančnih uradnikov. — V Dutovljah se je ustanovila podružnica sv. C. in M. — V Toma-ževioi so ustanovili bralno in pevsko društvo »Napredek«. — Namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev. Premalo cerkvenih bander imajo v Gor. Vrtojbi. Zato nabirajo sedaj kar za dve novi zastavi, dasi ima cerkev že dve. Kaj ni dosti? Nabrali so že precej denarja, manjka pa še nekaj, zato so • ili pozvani v cerkvi posebno vsi Jožeti, katerih god bo v kratkem, da' naj prispevajo ter plačajo, kar še manjka, — Če bi šlo za to, podpreti reveže ali napraviti v občini i-es kaj koristnega, bi se mošnjički bc!j neradi odpirali. Kaj ne? Vse to ljubezen sfri. — Kristijan Novak je mladenič 27 let, Gizela Bavčar je ;pa še mlajša. Ljubil jo je s prvim ognjem srčne ljubezni. Tudi ona je rekla, da ga ljubi; ali »la donna e rnobile«, malce jo je pokrega! oče in rekel, da ne sme več imeti Ihibavnega razmerja z onim Kristijanom, pa se je premaknila in izpuhtela ljubezen iz njenega srca. Povedala je Kristjanu, da naj jo pusti odslej v miru, da ga ne mara več, da ljubezen preč je preč. Novak je bil ves iz sebe; hotel pa je prisiliti deklico, da ga vzame. Z revolverjem je šel do nje ter grozil, da umori njo in sebe. Povedala je to starišem, ki so nevarnega ljubimca ovadili sodniji. Obsojen je radi nevarne grožnje na 6 tednov zapora z jednim postom, kar naj mu pomore, da pozabi Gizelo. Avstriji noče služiti, ker ie Lah. — Pri Brazanu je šel čez mejo vojak 97 peš-polka Benjamin Lonzari (Lončar). V Vidmu se Je predstavil karatoinjerjem, rekoč: da je dezertiral radi tega, ker kot Lah noče služiti avstrijskega cesarja. Padel je kakih 5 m globoko pri gradnji neke hiše v Tržaški ulici 67 letni zidar Jakob Arčon iz Renč. Močno ranjenega so prenesli v bolnišnico. Pravi, da k neumen. —- Neki okoli 30 let stari člov.\ je vzel včeraj zvečer v Židovski ulici Jos. Terčiču dvokolo, ko je bil ta v delavnici nekega črevljarja. Terčič je to videl ter tekel za tatom. Pomagala sta mu še dva; oni človek je pustil bicikclj ter skočil pri Bolaffiju čez zid. Ko so ga prijeli, je rekel, da je neumen ter da je ušel iz norišnice v Pulju. Poslali so ga na to v norišnico ob Šempe-terski cesti, da se dožene, če je res neumen ali je le. zvit prelriganec in tatic. Mož je tetoviran po roki in po prsih. Vaditeljski zbor goriškega Sokola naznanja, da prične redna telovadba go-jenk, katera je začasno radi rajnih ovir odpadla, v soboto dne 11. t. m. in se bode vršila vsako sredo in soboto od lVa—3 ure popoldne. Apeliramo na stariše naj redno pošiljajo svoje hčerke k vadbi. Omenjamo še, da se objed«em vrši v soboto vpisovanje še novih gojenk. Na zdar! »Sokol« v Cerknem. -+- Redni letni občni zbor »Sokola« v Cerknem se bo vršil v nedeljo dne 12. marca 1911. v društveni telovadnici ob 2. uri popoldne. Vspored mu je sledeči: L Predavanje župnega staroste Engelberta Gangla .»Sokolske kreposti«. 2. Poročilo odboro-vo. 3. Poročilo stavbenega odseka. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni predlogi. 7. Slučajnosti. Občni zbor je javen in se vabijo vsi člani in prijatelji društva k vdeleržbi. Odbor. Sokol v Podgori priredi veselico s plesom na 17. aprila, to je na Velikonočni \v< -edeljek. Vspored se naznani pravoča-¦iio. Mlado društvo je imelo velike troške z nabavo orodja; torej je potrebno podpore. goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici bo imelo 11. redni občni zbor v nedeljo dne 19. t. m. ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika: 2. poročilo rajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo rednika; 5. volitev predsednika; 6. volitev odbora; 7. volitev pregledovalcev računov; 8. raznoterosti. Po dokončanem občnem zboru napravi društvo izlet v Podgoro ter se vse gg. člane uljudno naproša, da se v obilnem številu udeleže tega izleta. Politični pregled. Poslanska zbornica se je sešia zopet včeraj. Na dnevnem iredu je vladni osnutek društvenega zakona, trimesečni bud-getni provizorij, osnutek glede razširjenja zavarovanja proti nezgodam na pomorsko plovbo in ribištvo. Posl. Hribar je vložil predlog glede uvoza živine iz Srbije. Kot prva točka se razpravlja društveni zakon. Najvažnejše določitve tega zakona so naslednje: 1. Ustanovitev društev je popolnoma prosta, samo društveno delovanje je odvisno od tega, da je predstojništvo naznanilo obstoj, oziroma ustanovitev društva politični oblasti in da ta vsaj 4 tedne ni nasprotovala tej vlog!. 2. Določijo se posebne olajšave glede društvenega poslovanja, posebno v tem oziru, da ni treba naznanila -na politično oblast če zborovanj ne poseča več kakor ' »jSrečnk, je zdihoval Verau. - . »Meni .se je tudi enkrat pripetilo, da sem zgrešil divjačino in sicer iz samega sočutja, toda zaobljubil sem se, da tega ne storim nikdar več.« ...>JLako pa.je,bilo?« »Nekega dne, ko sem lazil pa Chambarausi, prežene moj pes jerebico; videl sem tiča, kako je skakljal, kakor veverica po detelji. Seveda je nisem hotel. streljati pri tleh, hotel sem počakati, da zleti. Toda nesrečn«. žival ni mislila na to, temveč je divjak kakor obsedena naravnost proti mojim nogam! Obrnil sem se hitro, čakaj, sem si jnisil, da te dobrin pred puško, hotef sem izprožiti — pa je nfbflo.« »To je bila smola.? »Toda, za lovca nevredno je streljati žival na tleh, ali če miruje.« »Steveda, jasz sem pa moral enkrat trpeti, ker sem pozabjl to načelo in streljal brez.iovske karte.« »jPripoveduj, pripoveduj!« »Videl sem zajca v gnezda, prav pod neko nizko mejo.JPMrrerim, vstrelim, zajec.se prekobali čez mejo, jaz pa za njim. Kaj menite, kaj sem našel na oni strani?« »Dva zajca.« ,; »Ta !bj vendar ne. bila kazen.« .,* * ;»Pa vsaj ne doječo zajko?« .'!_"' »'Ne, temveč čuvaja, ki je ležal mirno v travi in me »Zajca je obdržal on?« »Ne, saj ga niti zadel nisem.« »O joj!« »Tu je Še ena prepelica,« reče Crillon, »če je nihče ne mara, posIužmit se je jaz. Ali nihče ne ugovarja?« »Ne, ne,« vpijejo vsi. Ko je bilo kosilo končano, kozarci izpraznjeni, se dvignejo lovci, da nadaljujejo lov. Psi, ki so se tudi najedli, niso bili več tako marljivi, pa tudi njih gospodje so čutMi nekako težo v nogah. Pred vrati se je poslovil Laforet od ostale družbe. »Pojdem še nekoliko po planoti,« je rekel. »Na svidenje, bivši župan,« ga pozdravijo. »Lovski pozdrav,« odvrne on.in se oddalji. »Tu gre tudi eden, - ki ne more pozabiti svoje županske časti,« reče -Galtier. »Še bolj ga pa jezi, da je prodal svojo notarsko pisarno Chanatu,« meM eden izmed, družbe. »Dal bi gotovo^irniogo za njo, če bi jo mo^el dobiti nazaj.«.- • ¦'• *: '"> \ '' »Notar ima vedno mnogo vpliva na ljudi, sicer pa je bil Laforet jako pošten,« pravi Galtier. »Da, to je pa bil« \ Solnce je pripekalo z vso močjo, lovci so izgubili polagoma veselje do lova,, vstrelili so še nekaj grmuš, ker pa ni bilo pri takem razpoloženju več upanja na kaj več,. sedli so na voz in se odpeljali polagoma proti Rovboni. Pri Crillonu pa se je razdelil plen današnjega dne. X. Enako In enako »Pavel, daj mi od svojega deleža tri prepelice in šest grmuš,« prosi Ana. ; r »Za koga?« »Za. Monestrelove.« »Dam ti jih, ampak samo za Lucijo.« Ana je šla takoj k prijateljici. ' »O, kako prijazno od vas,« pravi gospa Monestrel veselo, ko ji Ana izroči darilo. • Potem poMiče moža: »A/lonestrel, pridi hitro!« , »Zakaj?« vpraša ta iz svoje sobe', ne da bi se premaknil od pisalne mize. »Ana Je tukaj.« radi Kaj me to briga.« Prinesla nam je divjačino.« Divjačino? O, to je kaj drugega,« vzklikne in pri-hiti hitro ven. »Prepelice in grmuše, hvala, hvala, gospodična Ana, jako Ijubeznjivo,« Ana se je poslovila. »Veš,« je pošepnila Luciji, »prinesla sem jih samo tebe.« »To bo pa danes dobra večerja,« pravi Monestrel svoji ženi. »Toda vendar ne vse naenkrat?« odvrne ona. »Meniš?« pravi on neodločno, kajti njegova skopost se je prepirala s požrešnostjo. »Gotovo, če pustimo prepelice za jutri, si prihratjimo kosilo.« On je zdrhoval. »Prepelice so sicer sveže najboljše, toda — prav imaš, imamo z grmušami danes dovolj, saj so jako debele.« Potehtal jih je v roki in jih zadovoljen izročil svoji ženi. Pri večerii je bil ves navdušen, obiral je kosti in si nazadnje cbliznil celo prste. »Ižborno, izborno,« je hvalil, neštetokrat. Ravno ko so končali, pride notar Chanat. »Imeli smo danes grmuše, škoda, da niste prišli t>reje,« pravi Mcinestrei potem, ko je pozdravil prišleca. Gospa Monestrel ga je primoraia, da je sedel. »Saj se vas mČ več ne vidi, gospod notar,« pravi ma. »Sem bil jako mnogo odsoten v zadnjem času, saj razumete, stvar med menoj in stariši mojega zeta, se je morala spraviti v red, sedaj pa je vse gotovo,« (Dalje prih.) 20 članov. 3. Razlika med političnluii in nepolitičnimi društvi, naj se popolnoma odpravi, tako da bodo odslej mogle biti tudi ženske fclanice političnih društev. Izjemo dela načrt novega zakona le z ino-zemci In mladoletnimi, glede katerih naj velja ta omejitev, da sme od slučaja do slučaja ..določiti Mjlitičpa. ptojast, da^i. pjrt gotovih dr ust vfi" & Va"-*r^j^lMt4^žjdi^ viciualno določena, ne smejo biti člani. ! Proti takim odločitvam je odprt rekurz v* j vseh instancah. 4. Instančno postopanje se izenostavi in natančno določi. . Korošec je •povdarjaCcia' so Slovenci ! prvi, ki so zahtevali ireformo društvenega ' zakona. Mler je kritiziral posamezne določbe vladne predloge. Na to je bila razprava prekinjena. — Na koncu seje je vprašal Maiik predsednika, če ne misli u predsednikom gosposke zbornice stopiti v dogovor v svrlio protesta, da rimski škof Sarto prepoveduje katoliškim vladarjem, da bi o priliki letošnjih slavnosti obiskali svojega zavetnika italijanskega kralja. To domišljavo blaznost, to brezprimenio prevzetnost treba odločno zavrniti. (Ugovor pri krščanskih socijalcih). Predsednik dr. Pattav je odgovoril, da nima on nikakega vpliva na zunanje razmere, zato tudi ne misli stopiti v dogovor s predsednikom gosposke zbornice. Radi žaljivih izrazov proti papežu pa poživlja post Malika odločno na red. S~s* zopet jutri. .., ... Za politične pravice žensk! — Peticije za volilno pravico žensk in pravico do vdeleževanja v političnih društvih sta vložila v posl. zbornici posl. dr Rvliaf za tržaške, posl. Štrekelj pa za goriške Slovenke. Katoliška »Unija«. — Po listih kroži vest, da se pripravlja ustanovitev mednarodne katoliške »Unije«. Pravi se sicer, da bo to nepolitična organizacija avstrijskih klerikalcev, ali ni dvorna, da bo vsa organizacija skozi in skozi politična, samo trdili bodo, da ni, ter da bo imela važno posledico: ustanovitev klerikalnega bloka v parlamentu. V tem k-hibu bodo seveda tudi slovenski klerikalni poslanci! Zato ipa tako razdirajo Slov. Enoto! Hrvaški sabor je po sedmih dneh zopet zboroval. Nadaljevala se je adresna debata. Prvi je govoril posl. dr. Kumičič v imenu krščansko-socijalne stranke. Trdil je, da sabor ni pravi reprezeritant naroda, ker m izvoljen na pddlagi splošne volilne pravice. Posl. KtnničiČ se je potem bavil s Bosno, kjer se posebno razširja srbska propaganda. Ko je govornik kritikoval koalicijo in rekel, da je ideal njegove stranke uničiti ta balast, je prišlo d^ burnih prizorov. Ministerski svet se je vršil 7. t. m. pod predsedstvom bar. Bienertha. Udeležili so se ga vsi ministri. Posvetovanje se je vršilo štiri in pol ure. Ministrski svet se je pred vsem bavil s finančnim načrtom. Dr. Mever je predložil ministrskemu svetu svoje predloge, med katerimi je tudi predlog, naj se davek ns-žganje zviša za šestdeset kron. S predlogo iz 1. 1908. se je, nameravalo zvišati davek na žganje za petdeset kron. Ruske državne finance. — V ruski dumi razpravljajo te dni proračun, ki zaključuje s preostankom. Kljubu vojni z Japonsko so se ruske finance toliko »boljšale, da izkazuje proračun za leto 1911 prebitek, da-si so izdatki za kulturne namene narasli do leta 1907 od 229 na 368 milijonov rubljev. Zasedanje poslanske zbornice. — Plenarne seje poslanske zbornice se bodo vršile do 7. aprila. Velikonočne počitnice bodo trajale od tega dne do 27. aprila. Pred velikonočnimi prazniki bo zbornica 'razpravljala: 1) o društvenem zakonu, glede katerega je predložila vlada povsem nov zakon, v katerem bo večinoma izbrisana razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi in bo tudi ženskam dovoljeval'vstop v politična društva; 2) razprave o raznih agrarnih resolucij«^; 3) o proračunu; 4) o rekrutnem kontingenta in 5) o italijanski pravni fakulteti ju o resolucijah glede slovenskih malorus-kih in čeških vseučiliščnili zahtevah. Trgovinska pogodba med Avstro-• Ogrsko in Črnogoro. Ž Dunaja poročajo, "cha %o ze^a^n;ršena*9sa predpogajanja za trgovinsko pogodbo s Črnogoro in da se v kratkem prično zaključna pogajanja. 501etnica italijanske mornarice. — Italijanski listi poročajo, da namerava praznovati- italijanska mornarica v prihodnjem jubileju SOletnico obstanka. Slavnosti se udeleže francoska in angleška vojna mornarica. Razne vesti. Nova visoka Šola za Nemce, — Glavno vodstvo solnograškega visokošolskega društva omenja v neki okrožnici, da Goni je-Avstrijska, SolnograŠka in Koroška, »kjer je okroglo 1,400.000 Nemcev, nimajo nikake visoke šole, dočim jo dobi sedaj 700.000 Italijanov. Zato priporoča okrožnica, naj se za Soinograd zahteva osnutje reformne tehnične visoke šole. Slovenci v Kopru imajo pevsko društvo »Zvezda«, katero do imelo a> .. Q. t. m. svoj občni zbor pri »starem ¦ ' -Želja dosedanjih članov tega dru v je ta, da bi se vsi koperski Slovencv i-žili v jednem jedinem društvu! Fond za katoliško vseučilišče v Sol-nogradu. — V Solnogradu se je vršil v nedeljo 28., občni zbor društva za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solnograidu. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je znašaj dne 31. decembra 1910 nabrani fond 3,775.877 K. Tekom zadnjega leta se je fond pomnožil za četrt milijona. Grozno dejanje zblaznelega. — Od Sv. Tomaža pri Kopru: V nedeljo je prišel v hišo Ivana Bertoka št. 126 Ivan Pobega od Sv. Antona, stanujoč v Sv. Karicijanu. V roki je držal velik nož, kakoršne rabijo kmetje na polju in jim pravijo kortelač. Slednjič se je približal gospodar je vemu sinu, 30-letnemu Ivanu Bertoku, zamahnil z nožem in ga zadel v lice. Ranjenec se je zvrnil na stopnice, a se je kmalu zopet zavedel Na to je hotel Pobega zamahniti po Bertokovi ženi, ki je v groznem strahu skdvala pri ognjišču svojega 2-letnega sinčka. Videč, da sta m« žena in otrok v smrtni nevarnosti in da se Pobega vede kakor blazen, pograbil je Bertok puško, ki je stala v kot« pod stopnicami in je kakor v nezavesti ustrelil proti Pobegi ter ga zadel v desno nogo. Tako je rešil svojo ženo in ostale. Na to je spravil družino na piano in je bežal, ves okrvavljen, klicat sosede na pomoč. Prihiteli so ljudje, ali Pobega, dasi obstreljen v nogo. ni pustil nikogar blizu. Plazeč se po tleh je trdno držal nož, s katerim je začel sekati svojo lastno ranjeno nogo. Še le dve uri potem se je posrečilo ljudem, da so prišli do njega in mu iztrgali nož in ga skrili. Mož je že pred, predno je prišel v hišo Bertoka, izvršil grozen čin. V oddaljenosti kakih 300 metrov od Berto-kove hiše je z istim nožem popolnoma pokvaril 7-letno hčerko Josipa Rakarja. Mahnil jo je tako, da je izdihnila. O vzrokih zblaznelega Pobege poročajo: Ker mu je oče umrl nagloma in brez oporoke, vsled česar se bo premoženje delilo na sedem delov — je naj starejšemu 35Ietnemu sinu Ivanu duh potemnel, da je začel grozno besneti. V tem besnilu je izvršil čine, kakor gori opisano. — Pobega je umrl. Nov triumf zrakoplovstva. — Aviatik Renaux z jednim pasažirjem je odplul 7. t. m. dopoldne ob 9.12'34" čez Pariz-Puy- de-Dome, hribovje, visoko 1500 m; za zlet čez to hribovje je raztpisal Miche-•lin nagrado 100.300 frankov, Vspel se je visoko 1600 m ter srečno preplul hribovje. Spustil se je na tla ob 2.5 pop. To je za Chavezovhn vzletom čez Alpe največji uspeh. Dobil je določeno nagrado 100.000 frankov.' ' 'Plemenltaš In igralka. -¦- V Londonu se.je zaročil pomoKirvrii pfemenitaš lord George Hugo Cholmondelev s krasno igralko londonskega Gaiety-gledališča mrs. Klaro Elizabeto fStirling, ki je bjla že poročena s poročnikom Stirlingom, od katerega se je pa lofcHa pred dvema letoma. Velika Praga. — K mestu Pragi se priklopi še osem okrajev. Do sedaj je štela Praga 219.553 prebivalcev, sedaj jih bo imela 478.793. Znamenita slika prodana, — Sir Xugh Lehne je prodal Tfesianovo znamenito sliko za 720.000 ma-rk v Ameriko. Leta 1876. je kupil ta londonski plemenitaš sliko za 20.000 K. Požar kinematografa v Bologoje ob NJkolajskl železnici. — Požar je upepelil kinematograf, pri čemur je zgorelo 90 4ose»b, po večini otroci. 40 oseb je bilo ranjenih. Umor policijskega šefa. — V Ra- domsku, postaji ob varšavsko-dunajski železnici, je bil umorjen šef kriminalne policije, Arhipov. Ta je namreč zasledoval dva sumljiva mladeniča, ki sta ga slednjič izvabila na prosto polje, kjer sta ga ustrelila. O storilcih tri ne duha ne sluha. Umobolnl kaznjenec. — V deželni ječi v Bruchsalu na Nemškem je bil aretiran Avgust Philippsohn, ki je pred tremi leti umoril brez pravega vzroka v Schwarz-waldu nekega odvetnika. Ker je bil neumen, je bil na dosmrtno ječo pomiloščen. Sedaj je na umoril s Škarjami dva strežnika. Od žene in sina umorjen. -- 17 letni Karol Filo*"ic in njegova mati sta umorila v mestu Rohatvni! v Galiciji svojega očeta. Ko je ta prišel domov, sta mu prerezala vrat. Potem sta ga položila na divam in začela klicati ljudi, češ, da sta ga tako ranjenega našla. Toda orožniki so kmalu iztaknili prava storilca. Koliko je društev v Ljubljani. — Preteklo leto je bi'lo v Ljubljani 275 društev, članov 111.993. Od teh je slovenskih 229 s 105.956 člani, nemška društva imajo članov 6037. Vsak Ljubljančan je torej poprečno član treh društev. Samomor z elektriko. — 40 letna Emilija Petit iz sela Charnerev je izvršila samomor na neobičajni način s pomočjo elektrike. Ponoči je vizela lestev ter jo nesla do bližnje centrale. Zlezla je na krov centrale ter se vrgla na žice. Hitro je bila opečena in mrtva. Padla je s strehe; zjutraj so našli truplo delavci. Vrchlicky v Opatiji. — Sivolasi starček sloveči češki pesnik Vrchlickv se zdravi že nekaj časa v Opatiji. Lani je bil nevarno bolan. Okoli 20 mest na Moravskem s češko večino ima dosedaj nemške mestne zastope. Zrakoplovu« neferece. — Zrakoplov »BfagueVM Je ŠeVfz NrzkVf; Cm., k padel blizu- Livornana otok Oorgona. Zra-J oplovci so ranjeni na obrazih. V Ameriko je hotel pobegniti pisstio-noša iz Bankovca, ki je pon-everil nekaj stotin kron. Ilija Ernjak !pa ni imel ognjenega voza, da bi ga trii potegnil čez, veliko lužo v .zemljo svobode, ampak iz Zadra je hotel tepo po železnici v Trst na ladjo in potem v obljubljeno deželo. Toda, dandanašnji oko postave povsod čuje in tako je iztaknilo Ilijo Ernjaka v neki »be-. toli«' v Zadru, roka pravice ga je prijela ter posadila v temnico, kjer bo lahko sanjal o potu v Ameriko. Ilija je imel s seboj 300 K in 42 v. Književnost. Nekateri slovenski pravniški izrazi. — Spisal dr. E. Volčič. 'Ponatis iz 11, in 12. štev. »Slov. Pravnika« za leto 1910. Cena K —.40. V Ljubljani 1911. Natisnila Narodna tiskarna'. ' ' Razprava se bavi s termini, katerih raba še ni prav trdna; ima namen, pripomoči do veljave dobim izrazom ter enot* nosti v rabi teh. Imovitejši Slovencivpristop k obrambnemu skladu družbe sv. C. in m. bodi Dam sveta dolžnost! Lekarnarja H. THIERRY-ja BHLSIMI pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko, -i—¦¦¦ Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugili balzamov pod dvomljivo znamko, se sodni) sko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega Učinka pri vseh obolelostih sopilnih organovj kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, speeijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani balzam 12/2 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica E 5*— Leharaarla A. THIERRY-JH samo pravo CENTIFOL JINO MAZILO zanesljivo gotovega učinka pri opeklinah, oteklosti, pone- srečenju in vnetju prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 4 skatlji 3U0. MOČA: Ltkarni pri Jurija varhi A. Tliierry-ja Pregrada pri Rogatcu- Dobi se po lekarnah. — Na debelo po med. mirodilnicah. Allein echtsr balssm uit der SchutieiijfKf¦¦»¦ -eknf A.Thiapry In Pregrada Iti »tt.ihii-Srucrir.ir.n. BENJAMIN je na ogled si. občinstvu v izložbi tvrdke J. mEDUED - GORICR. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Naznanilo. Vsled sklepa XI. rednega občnega zbora se izplačuje za leto 1910 kot 7°|0 dividenda K 28- na vsako delnico, za kupon št. 10. poeenši s 5. marcom 1911., pri blagajni centrala v Ljubljani in pri podružnicah v Celovcu, Spljetu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Upravni svet. Hotel trabesinger » -Celoucii Deiikouška cesta št 5 se priporoča potnikom, m prenoCnleio o Celoocn. Tukaj najdejo lepe. snažne in po zimi zakarjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. >—« Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. »•—* Za zabavo služi KegljiŠGB, po zimi zakurjeno. JJ&ft^ SeilGRafem Vftu. — V tem hotel« najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zveJer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan Millonig. Kmečka banka u Gorci, (na Komu št. 12) BlftOIPptlllS OieniiCe pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po Načelstvo obstoji iz gg,: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposeslnik ic župan v Kojskem-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, jR Alojzij Bandelj, veleposestnik, v Podgori. *M J| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici *| registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. •6' Načelet^o in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom 4& na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri jg skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: "*» Daje Bvojim članom posojila na odplačevanje v r ^tih letih, proti odplačila po 4% 2 kroni na mesec za vs? tudi na 10 u .. več let T| * " Vsak izposojevaleč plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine *» %% prispevki, v posebno rezervo za morebitne izgube. 3 Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V, % večje, stalno naložene pa po dogovoru <4l ------ 3» Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. 4& Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. S^ ™E>; Nova pravila so se razposlala vsem Članom; če jih pa po pomoti ni kdo do- &t 4L bil, daj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. ' Š^ *€ Načelstvo in nadzorstvo. $t 30RICA. GORICA. Narodno podjetje Hdtel Jri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. -~ T.iočariaa z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. -* Domača in tuja vina. Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod. novo upravo skrbna in točna. $>*sojili)ica li) bi*at)ilDica $ ftjdotfšč«t)i reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo VABILO XVII. REDNI OBČNI ZBOR, ki se bode vršil ^ u torek, dne 28. marca 1911 ob 3. uri popoldne | v zadružnem uradu v Ajdovščini. & DNEVNI RED: I 1. Poročilo načelstva. \i 2. Poročilo pregledovalca računov. j| 3. Odobrenje računskega sklepa za leto 1910. \i 4. Volitev načelstva in pregledovalca računov. <| 5. čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. ^, 0. Slučajnosti. ja Za slučaj, da ob določeni uri ne pride zadostno število udeležencev, \ se skliče drugo zborovanje na isti dan ob pol 4, uri popoldne, katero bode 0 sklepčno pri vsakem številu zastopanih deležev. \ AJDOVŠČINA, dne 8. marca 1911. | Načelstoo. ž Sposoben MMi volja 31 let star, z 12 letno stavbeno in pisarniško prakso, absolviran stavbeno obrtni učenec, vešč v načrtih, proračunih stroškov, kalkulaciji, kakor tudi v stavbenem vodstvu, nemškega in češkega jezika zmožen, prosi službe proti takojšnemu nastopu. BI pohotne ponudbe pod: W. K. 8045 Bndolf Mosse, Bona] I. Seilerstalte 2. Odlikovana peharija in sladčičama Karo! Draščik v Gorici na Kom« v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna rpince itd. Prodaja različna fina vina In like?)« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvo za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Bi*-* po JRko zmernih cenah. -+9 ,Pet Čevljev merim, palcev pet", tako je" pel naš vrl poet; pri tem pa žalostno je to, da on ni mislil na „0H0!" Anton Fotatzky v Gorici, naslednik Jos. Terpln. N» sredi Battelj* . TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Najceneje knpavalioa alriMrikaaa la draitaeia blaga ter tkaili, preja li altlj. POTREBŠČINE za piiarnlce, fcaililce in popotniki. NsjboljBe šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ža Arcfašš in išvlfarfi. STetlnJloe. — m0jni T61ICi. _ jt^jk knJUIce. lišna obuvala za m led časa. Poiebooit: Jnona za zalaaiavo, trava la fatalii. Najbolje oskrbljena zaloga u kramarje, *""*-*jiT|e, proda alee po i ' " *-ter na deielt krotafi lejmfh in trgih Proda se večjo množino bodisi za seme ali kuho. PETER B1TEZNIK - GORICA, Soški most št. 8. ! Soolltsoolenin f == pnšftar =ss v BOROVLJAH (Ferlac!;) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revo 1 verjev), repetir-pištol, liobert-pušk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem Času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Velika zaloga dvokoles od K 30-300; šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od R 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne t obroke. Novi slovenski cer.iki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. Rojaki, izpolnujte sik>jo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in, m.! 532353534848232348489148 29 6552