Ano (Leto) XIV. (9) No. (štev.) 41 “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 11. OKTOBRA (OCTUBRE) 1956 CIPER Koje grški kralj Pavel pred nedav¬ nim obiskal Nemčijo, je ob priliki slav¬ nostne pojedine njemu na čast s poseb¬ nim namenom poudaril povezanost vse¬ ga grškega naroda z uporniškim giba¬ njem na Cipru, čigar končni cilj je po¬ litično združenje z matičnim ozemljem Grčije. Poleg tega, da tako grškega kra¬ lja kakor še bolj kraljico Federiko ve¬ žejo z Nemčijo sorodstvene vezi, je kralj Grkov moral končno podati svoje stali¬ šče, ko je z odkritjem angleških oblasti o vlogi škofa Makariosa pri uporniškem pokretu na Cipru postalo jasno, da je središče tega odpora prav v predstav¬ nikih grške pravoslavne cerkve. Ko je sredi lanske zime v Evropi pri¬ šlo do pogajanj med Makariosem in med angleškim guvernerjem sir Johnom Hardingom, se je Makarios odločno uprl guvernerjevi zahtevi, naj pozove grško prebivalstvo Cipra k prenehanju z nasiljem. Makarios se ni uklonil in so ga internirali. Boj se je vnel znova in do pred kratkim je tirjal 93 življenj med prebivalci Cipra ter 52 življenj med angleškimi vojaki in civilisti. Postal pa je spopad z Angleži tudi bolj krut, da- si ni bilo več Makariosa na otoku. Vse akcije je po njegovem odhodu še bolj kot prej vzel v svoje roke general ”Dig- henis”, na čigar glavo so razpisali An¬ gleži precej visoko nagrado v funtih šterlingih. Doslej se Efialt med grškimi in turškimi prebivalci Cipra še ni na¬ šel, pač pa je osebnost samozvanega generala Dighenisa stopila v ospredje zanimanja. Dighenis je grški polkovnik Georgios Grivas, rojen 23. maja 1898 v vasi Tri- komo, okraj Famagusta in je tako rojen Cipriot. Po opravljeni gimnaziji je za¬ prosil za grško državljanstvo in obisko¬ val vojaško akademijo v Atenah. Zaradi izrednih sposobnosti je bil že leta 1922 po neuspelem grškem pohodu v Malo Azijo proti Turkom imenovan za gene- ralštabnega oficirja, bil nato inštruktor na Višji vojaški šoli v Parizu, zatem pa docent za taktiko na grški vojaški šoli v Solunu. Ko je Mussolini vdrl leta 1940 v Grčijo, je bil Grivas imenovan za šefa generalnega štaba II. divizije. Po nemški okupaciji Grčije se je umaknil v Atene, kjer je prvič srečal Makariosa, ki je bil tedaj predstojnik ene izmed atenskih cerkva. Po končani vojni se je ZDRUŽENA EVROPA Dr. Konrad Adenauer, predsednik vlade Zahodne Nemčije, je skoro edini nemški državnik v zgodovini, ki služi z enako učinkovitostjo tako svoji državi kakor človeštvu spioh. Če mu bo uspelo izpeljati, ali pa vsaj spraviti v pogon, njegov načrt o evropski združitvi, bo odpravil zlo, ki so ga skozi stoletja po¬ vzročali Evropi Friderik Veliki, Luis XIV, ^a Napoleon in Bismaijgk in cesar Viljem in Hitler in ne nazadnje tudi Lloyd George in Woodrow Wilson. Med federacijo in konfederacijo Res je, da ideja o združeni Evropi ni nova. Toda Adenauerjev načrt predstav¬ lja nekaj, kar sega daleč naprej od vse¬ ga, kar se je doslej v tej smeri stori¬ lo. Za podlago združitvi bi mogla služi¬ ti poživljena že obstoječa zahodnoevrop¬ ska zveza, iz katere bi se ustvarila ne¬ kakšna vmesna stopnja med federalno državo in konfederacijo, čeprav je Fran¬ cija 1. 1954 odklonila načrte o skupni za¬ hodnoevropski obrambi, nemški pred¬ sednik zatrjuje, da ima za ta svoj novi načrt na svoji strani tako Francijo ka¬ kor tudi Belgijo. USA proti ZSSR. Adenauer ugotavlja, in z njim mnogi drugi, da se je osredotočil v rokah USA na eni in v rokah ZSSR na drugi strani tak previšek sil, da “mora vsakogar re¬ sno skrbeti usoda evropskih držav in člo¬ veštva sploh.” Njegov cilj, ki ga je po¬ dal z vso jasnostjo, je “ohraniti evrop¬ ski ugled z združitvijo politične in go¬ spodarske sile Evrope v taki obliki, da bo le — ta ohranila vsaj nekaj svoje sve¬ tovne važnosti.” Evropska utrujenost Dulles je označil “to poživitev evrop¬ ske združitve kot posrečen subprodukt tragičnih dogodkov okoli Sueza.” Toda Zahodna Nemčija pod Adenauerjevim vodstvom je ostala vidno hladna do sueške krize. Tudi ni mogoče pritrditi, Dullesovi trditvi, da Evropa, ki jo je pravilno označil za “zibelko krščanske- ske civilizacije”, ne bo nikdar zavzela nevtralnega stališča do materialnega in brezbožnega sovjetskega komunizma. Nasprotno je iz vseh okoliščin razvidno, da je Evropa utrujena tako od vzhodne politike ustrahovanja kakor od zapadne politike pomirjevanja. Čeprav jo morda vodijo dobri in zadostni motivi, je stali¬ šče, ki ga je USA zavzela ali ne zavze¬ la do sueškega problema, povečalo vtis^ da je ta ameriška velesila izpustila iz rok priliko za vodstvo kombinacije, ki jo je hotela ustvariti. Svetovni bloki Bloki držav so danes moderni. Obsto¬ ja komunistični blok, afro-azijski blok in latinsko-ameriški blok. Zakaj ne bi torej mogli imeti tudi evropskega bloka, se vprašuje Evropejec, zlasti če ni mo¬ goče računati na USA? Evropo danes kontrolirata ameriški dolar in sovjetsko sovraštvo. “Nobena evropska država”, pravi Adenauer, “ne more sama vzdrža¬ ti pritiska teh resnično ogromnih sil.” Brez Anglije? Problematični faktor pri tem je An¬ glija, ki jo Adenauer skuša zainteresi¬ rati za svoj načrt. Ena velikih ovir za združitev z Evropo je bil v preteklosti o- toški položaj te države. Na drugi strani pa je resnično povezana, moralno in ma¬ terialno, samo s Commonvvealthom, ki ga je tekom stoletij zgradila. Na Evro¬ po gleda kritično in še zlasti takrat, ka¬ dar je v nevarnosti njej tako koristno in zato skrbno čuvano “ravnotežje sil”. Zato je vprašanje, če bo Adenauerjev ali kateri koli načrt o združitvi Evrope mogel pritegniti Anglijo v tak sklop. Prodor skozi železno zaveso Toda čeprav ideja o združeni Evropi ne bo mogla premostiti ožine La Man- che, pa je možno, da bo sčasoma prebi¬ la železno zaveso. Brez dvoma mnogi dr¬ žavniki in cele države, ki jih danes tla¬ či sovjetski jare*y, mislijo podobno ka¬ kor “unionisti”. Ni dWma, da bo pri¬ šel čas, ko se bodo mogle rešiti verig, ki jih oklepajo in se spremeniti v člane združenega kontinenta, h kateremu tudi one po vsej pravici pripadajo. "EL pafis se ha puesto imevamente en mar« cha desde el caiiipo" Presidente provisional el general Pe- dro Eugenio Aramburu visito el sabado pasado la Ciudad buenarense Bolivar. Despues de depositar una ofrenda floral ante el monumento del General San Mar¬ tin se dirigio al palco oficial. En segui- da hizo uso de la palabra el jefe de la co- muna local, haciendole a continuacion el coronel Bonnecarrere, cerrando la serie de discursos el general Aramburu. Despues de afirmar que el Pais, se ha puesto nuevamente en marcha desde el campo, en su discurso dijo entre otras cosas lo siguiente: “Es motivo de satisfaccion para el go- bierno, establecer contacto directo con los diversos sectores de la actividad na- cional. ; j Por lo que al gobierno de la Revolu- cion toča, digamos, el primer termino, que se estan agotando todos los recur- sos para reactivar los transportes y am- pliar la red caminera. Los ferrocarriles, pašo a pašo, estan tratando de superarse, aun con los pre- carios medios actuales de locomotoras, vagones y vias. Un intento de solucion para ese pro¬ blema en esta zona, seria la union de los ferrocarriles Roča y Sarmiento con uit corto ramal de 25 de Mayo a Anderson. El personal de los ferrocarriles en otro aporte valiosisimo, busca en este momento reajustar los convenios de tra- bajo con miras a un mejor servicio pu¬ hlico. Otro importante problema lo constitu- ye la red caminera. No podemos prome- ter castillos en el aire porque estamos lejos de la mentira que arranca aplausos y arrasta pobreza. Sin embargo, con los medios escasos dejados por una plaga vandalica, esta¬ mos en la tarea de construir rutas uti- les que acerquen la produccion a los consumidores y distribuidores. No com- putemos lo perdido y hagamos cuentas sobre el futuro. Hemos dispuesto ya obras hidroelec- tricas y canales que convertiran en tierras fecundas muchas que actualmen- te son verdaderos desiertos, donde una gota de agua se valoriza en oro. Esto es nada mas que el punto de par- tida. "S podeželja se je znova začel širiti napredek države” Tri mnenja in ena trditev Po enotedenskem obisku v Jalti ob Črnem morju v ZSSR, se je Tito, prav- tako iznenada, kakor je odpotoval iz Beo¬ grada, vrnil v jugoslovansko prestolni¬ co ter je z letališča pri Batajnici z av- v Grčiji vnela državljanska vojna, med tomobilom odbrzel v svojo rezidenco katero je Grivas sodeloval v skrajno de¬ sničarski tajni organizaciji “Chi”. An- na Dedinju. Uradnih poročil o namenu, poteku in uspehu ali neuspehu razgovo- gleška obveščevalna služba ima zlasti rov niso izdali ne v Moskvi ne v Beogra- od teh časov naprej Grivasa registrira- j du. Sestanek Hruščeva s Titom in Tito- nega kot fašistično usmerjenega fanati- ! vo potovanje v ZSSR je ostalo zavito v ka- tajnost. Iz dogodkov, ki že sledijo tem Leta 1949 je bil Makarios imenovan konferencam in ki jim bodo še sledili, za škofa. Prišel je v Atene navduševat bo postalo razvidno, do kakšnih sklepov Grke za gibanje ENOSIS — združenje sta prišla Moskva in Beograd. Cipra z Grčijo. Po nalogu grške vlade ga je tedaj pričakal in nato ves čas Nova Titova vloga Opazovalcem razvoja odnosov med spremljal Grivas, ki je leta 1951 odšel Moskvo in Beogradom postaja jasno, da z Makariosem na Ciper, da tamkaj po- se je Moskva odločila in da je Tito pri- maga organizirati pod pokroviteljstvom stal spremeniti Beograd v središče, iz cerkvenih oblasti novo mladinsko giba¬ nje PEON. Angleži pa tega gibanja ni- katerega bo komunizem izvedel nove Q- fenzive za svojitev Zapadne Evrope. Sa¬ šo hoteli priznati in mu podeliti pravice telitske države so komunizmu že zago- javnega udejstvovanja. Zato so pripad- tovljene, tudi če začasno skrajne dikta- mki šli v ilegalo. Naslednja leta je Gri- torske metode omilijo in se komunistič- vas pridno uvažal orožje in municijo, | ni režimi prelevijo v navidezne “sociali- dokler leta 1955 ni stopil na čelo voja¬ škega odpora grških prebivalcev Cipra proti Angležem. Ciper postaja vsak dan bolj važna po¬ stavka ne samo za Angleže, pač pa za ves zahodni svet, ki se hoče obdržati na nekaterih mestih z namenom zavaro¬ vanja svobodnega sveta pred kakršnim koli nenadnim preokretom dogodkov. stične demokracije”. Prodor komunizma v Zapadno Evropo je treba poživiti, ker je utrpel mnogo izgub v zadnjih letih zaradi preostre .jnoskovske politike. Ta naloga je sedaj poverjena Beogradu, ki mu je uspelo po 1. 1948 vzpostaviti do- bičkanosne zveze z naivnim zapadom. Moskva navidezno decentralizira svoje poveljstvo nad vodstvom svetovne revo- Zato se Angleži zadnje čase temeljito , lucije komunizma. pripravljajo na zadnji — kakor upajo napad na Grivasa in njegove, ker vedo, KP delegacije v Beograd Po ureditvi odnosov med Titovo Jugo- da prej ne morejo računati z nobenim slavijo in satelitsko Madžarsko že v Jal- predstavnikom grških prebivalcev Ci- ^ kjer sta se Tito in Gero v senci Hru- pra, dokler jim ljudje “s hribov” lahko ščeva in Bulganina sporazumela o so- nemoteno grozijo in uničujejo njih živ¬ ljenja zaradi “kolaboriranja” z Angleži. Nasprotno pa se Angleži tudi zavedajo, da morajo ravnati silno previdno, kajti z ugotovitvijo, da je bil Makarios vrhov¬ ni predstavnik vsega uporniškega giba¬ nja, je dejansko prišla vsa grška pravo¬ slavna cerkev in zlasti nje svečeniki na zatožno klop. Na tej klopi jih bodo z ve¬ seljem in ponosom spremljali vsi ver¬ niki. Cipru, otoku z 9251 km 3 in pol mili¬ jona prebivalci, od katerih je večja po¬ lovica grška, druga pa turška, se obeta novo obdobje v zgodovini. Od časov, ko je v njegovih mestih pridigal sv. Pavel, so .se njegovi gospodarji menjavati: Bi¬ zanc in Arabci, križarji in Benečani, Turki in končno Angleži so krojili uso¬ do otoka. Danes je Ciper opazovalni in obrambni stolp, je pa tudi še vedno eden izmed biserov angleške krone. Cena bi¬ serom pa je bila vedno precej visoka. žitju med obema KP, je Tito v Beogra¬ du sprejel delegacijo bolgarske KP pod vodstvom Živkova, za njo pa vodstvo italijanske KP pod vodstvom Longo-a. Tema delegacijama bodo sledile ta me¬ sec v Beograd še delegacije romunske in francoske KP. Tako bo krog držav, ki težijo na Sredozemlje, okoli Jugoslavi¬ je zakliučen: Bolgarija, Madžarska in Romunija z vzhoda in severa ter Italija in Francija z zapada. Preko Beograda se je Moskva odločila živahno poseči v sredozemski bazen, kjer že operirajo njene podmornice z albanskih in egip¬ čanskih pomorskih oporišč. Tito brani Hruščeva To je eno sklepanje o namenih in po¬ sledicah potovanj Tita in Hruščeva med ZSSR in Jugoslavijo. Nekateri opazoval¬ ci razmer v ZSSR in satelitih pa so mne¬ nja, da je Hruščev odletel v Beograd k Titu po pomoč v njegovi borbi s stali¬ nisti v Kremlju, kateri da odločno od¬ klanjajo politiko Hruščeva in Buganina o popuščanju v ZSSR in v satelitih, jemaje za zgled poznanjske dogodke. Krivdo za tak razvoj mečejo, tudi na Ti¬ ta, ki da s svojo “socialistično demokra¬ cijo” daje nevaren zgled ostalim satelit¬ skim državam in komunističnim stran¬ kam v svobodnem svetu, kar more pri¬ vesti do zmanjšanja udarnosti komuni¬ zma, zastoja v programu svetovne re¬ volucije ali celo do razkroja komunizma Tito naj bi prišel v ZSSR dokazat pra¬ vilnost teze Hruščeva, da tkzv. nacional¬ ni komunizmi, kakršnega so baje ustva¬ rili v Jugoslaviji, niso nevarni ne ko¬ munizmu ne moskovskemu vodstvu sve¬ tovne revolucije. Titove grožnje Tretji opazovalci pa so mnenja, da se Tito svojega Ugodnega zamljepisnega položaja — neposreden stik z zapadom in oddaljenost od ZSSR — zaveda ter je sklenil odleteti v ZSSR, ker je vedel, da nima nič izgubiti, temveč le pridobi¬ ti. Zato je v Jalti zahteval pospešenje destalinizacije v satelitskih državah, tr¬ deč, da so KP v državah svobodnega sveta prav tako kakor jugoslovanska KP nacionalistično nastrojene in da mo¬ re zato, če mu ne izpolnijo njegovih za- Prejšnjo soboto je predsednik republi¬ ke general Pedro Eugenio Aramburu obiskal mesto Bolivar v prov. Bs. Aires. Po položitvi venca pred spomenik gen. San Martinu, se je podal na častno tri¬ buno. Prvi govornik je bil krajevni žu¬ pan, za njim pa polkovnik Bonnecarrere. Vrsto govorov je zaključil predsednik general Aramburu. V svojih izvajanjih je najprej nagla¬ sil, da se je s podeželja znova začel ši¬ riti napredek države, nato je pa med drugim izjavil naslednje: “Za vlado je veliko zadovoljstvo, da je vzpostavila direkten stik z raznimi panogami nacionalne dejavnosti. Kar zadeva vlado izkorišča vsa sredstva, da bi zboljšala prometno službo in razši¬ rila cestno omrežje. Železniška uprava se trudi, da premaga vse težave, kljub slabemu stanju žel. prog, lokomotiv in vagonov. Rešitev tega problema v tem področju je tudi zgraditev železniške proge od kraja 25 de Mayo do Anderso¬ na, s čemer bosta zvezani železnica FNS Gral Roča in FNDF Sarmiento. Železni¬ ško uslužbentsvo pa v svojih naporih za zboljšanje prometne službe zboljšuje tudi svoje kolektivne pogodbe. Drug važen problem je cestno omrež¬ je. Ne obljubljamo gradov v oblakih, ker smo daleč od tega, da bi ljudstvo vara¬ li z lažmi, ki iščejo samo odobravanje, sejejo pa revščino. Kljub temu, pa s skromnimi sredstvi, ki nam jih je zapu¬ stila vandalska nesreča, gradimo korist¬ ne ceste, ki bodo približale proizvajal¬ ca potrošniku in razdeljevalcem. Ne bo¬ mo se ukvarjali s tem, kar je izgubljeno, delajmo raje račune za bodočnost. Izda¬ li smo že odredbe za graditev električ¬ nih hidrocentral in kanalov, ki bodo spremenili v rodovitno polje velika pod¬ ročja, ki so danes prave puščave in kjer se kapljica vode poplača z zlatom. To pa je samo začetek vsega dela”. IZ TEDNA V TEDEN ta napravil večje usluge komunizmu, kakor “vse žrtve ameriškega protikomu¬ nističnega senatorja MacCarthyja v vsem njihovem življenju”. Dulles je s svojo politiko in neizpolnjevanjem ob¬ ljub razdrl zaupanje, ki ga je svobodni svet imel v USA. V francoskem' parlamentu, ki se je sestal na jesensko zasedanje, so komu¬ nistični in socialistični poslanci napadli vlado zaradi njene politike v Afriki, zantevali takojšen odpoklic francoskih čet s Cipra in čim prejšen začetek po¬ gajanj v Alžiru z uporniki za podelitev svobode tej koloniji. Nekateri poslanci so se tudi izjavljali proti francoskemu članstvu v atlantskem paktu, predvsem zaradi sedanje ameriške nesigurne zu¬ nanje pblitike. Varnostni svet ZN se bavi s proble¬ mom sueškega prekopa. Anglija in Francija sta zahtevali pristanek sveta htev, spremeniti Beograd v novo sredi- j Ma njune načrte o mednarodni upravi šče komunizma, ki se mu bodo priključi- ! prekopa. Egipčanski delegat je s podpo- Dulles je na tiskovni konferenci v Washingtonu izjavil, da z veseljem po¬ zdravlja Adenauerjeve napore za zdru¬ žitev zapadne Evrope v gospodarsko in politično enoto. Taka Evropa bi pred¬ stavljala tretjo silo med velesilama USA in ZSSR. Glede ameriškega sode¬ lovanja z Anglijo in Francijo v njunih problemih v Afriki in okoli Sueza pa je izjavil, da med USA in njenima zavez¬ nicama obstojajo različni pogledi na vprašanje kolonializma in da se zato USA ne more zavzeti ne za angleško in ne francosko politiko v kolonijah niti za napore kolonialnih narodov, da se otre¬ sejo tujega gospodstva. Dullesova izjava o kolonializmu je po¬ vzročila v Angliji in Franciji val ogor¬ čenja. V britanskem parlamentu je eden poslancev Dullesa imenoma napadel in mu očita, da je s svojo politiko do Egip- le KP v svobodnih državah, ker na Mo¬ skvo motrijo skozi iste naočnike kakor Beograd. Tito bi tako postal resno pri¬ vlačna točka ne samo za KP svobodne¬ ga sveta, ampak tudi za nasprotujoče si sile znotraj satelitskih držav, kar bi privedlo do novih Poznanjev in do na- daljnega rušenja vodstva v Kremlju. Resnica? Iz ust jugoslovanskega govornika v Beogradu pa je prišla izjava, da je bil namen konference sovjetskih in jugoslo¬ vanskih komunističnih vodij: ustanovi¬ tev Zveze komunističnih držav, sicer po vzorcu bivšega kominforma, toda z mno¬ go bolj zrahljanim osrednjim moskov¬ skim vodstvom. V to zvezo bi najprej stopile vse že obstoječe komunistične države in nato komunistične stranke svobodnih držav kot nekakšne naraščaj- nice, ki bi se spremenile v polne članice, ko bi prevzemale po posameznih drža¬ vah oblast in tako širile meje komuni¬ stičnega imperija. ro sovjetskega zun. min. šepilova odloč¬ no izjavil, ■ da “je zaman sleherno raz¬ pravljanje o internacionalizaciji preko¬ pa”, šepilov je v svojih izjavah dal ve¬ deti, da se do ZSSR poslužila veta v slu¬ čaju glasovanja o anglo-francoski zahte¬ vi. Za naslednjo sejo VS so sklenili, da Na Cipru so angleške čete izvedle ve¬ like vojaške operacije po otoku z name¬ nom, da bi ujele poveljnika EOKE Gri¬ vasa. Na pohodih so zajeli nad 40 upor¬ nikov, Grivasovega skrivališča pa niso našli. Sodišče v Nikosiji je spet obsodi¬ lo enega upornika na smrt z obesenjem. Prve obsodbe na poznanjskim proce¬ sih proti protikomunističnim upornikom so izrekli v ponedeljek, ko so nekateri obtoženci dobili od štiri do štiri in pol let zapora. Javno mnenje v Poznanju in po vsej Poljski je silno vznemirjeno, ta¬ ko da so sovjeti poslali v Poljsko nadalj- ne štiri divizije vojaštva za slučaj novih izbruhov sovražnosti proti komunistič¬ nim oblastem. Strem 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. X. 1956 Otrok je zaklad “Ali že veš?” “Kaj?” “Pri Janezu so spet kupili.” “Spet? Kaj pa misli, Janez! Kako bo pa vzdrževal družino? Bedak, ali ne zna stvar urediti, da bi ostal pri dveh. No ja, kaj hočemo, Slovenci smo res še ved¬ no iz tistih starih časov...” Tak je bil pogovor dveh slovenskih mladeničev oni dan na voglu ulice, kjer sta stala v vrsti za kolektiv. Tisti, ki je začel pogovor, je pred nekaj mese¬ ci stopil pred oltar, drugi, ki se je za¬ devi čudil, pa se pravkar pripravlja na zakon. Pripravlja? Otrok se danes boji svet, ki hoče bi¬ ti moderen. Moda je, imeti dva malčka pri hiši, še bolje pa samo enega, tako¬ le za vzorec. Materi — če jo smemo ta¬ ko imenovati — povzroča preveč skrbi in neprespanih noči, očetu pa stroški praznijo žep, da potem ni dovolj za kino, nogomet ali konjske dirke. Če morda smrt poseže vmes in odpelje fantka ali punčko med nebeške krilatce, se nekaj tednov objokuje tragedija, sledijo ji ted¬ ni “svobode” in — poti obeh zakoncev, ki “sta se ljubila kot Romeo in Julija”, se razideta vsakseti. Svoboda se je spre¬ menila v tiranijo osamljenosti. Stroh¬ nela je vez, ki naj bi pomagala družini ustvarjati družino. Ko je bilo že prepozno, sta nesrečna zakonca ugotovila, da je bil otrok njim edini zaklad. Svetovna organizacija krščanske demokracije Eden namenov zakona, ki je skupnost ljubezni, je nekaj dati iz sebe. Ljube¬ zen je prevelika, da bi mogla ostati okle- njena. Prekipi v otroka, ki prijoka na svet in tako simbolično prikazuje več¬ no kontinuiteto Boga. S prihodom otro¬ ka nastane družina. Hiša brez otrok je hiša, hiša z otroci je dom. V hiši žive posamezniki, v domu družina. Čim več je otrok, tem večja je družina, tem lep¬ ši je dom. Ljubezen zakoncev je popol¬ na, kadar jo povezujejo otroci. Ljubezen zakoncev, ki nočeta otrok, je kakor e- lektrični tok, prekinjen zaradi kratke¬ ga stika. Luč ugasne. Otrok je pooseb¬ ljenje staršev, je živa priča njih bivanja na zemlji, ko jih že dolgo ni več. Otrok je izliv prekipevajoče ljubezni staršev in vsak nov otrok dopolnilo prvemu, drugemu, tretjemu bratcu ali sestrici Družina z enim otrokom je družina, z več otroki je popolnejši odsev nazare- ške družine: pod golgotskim križem je Mati božjega Sina postala Mati vseh “božjih otrok, Mati številne družine. 0- troci so tisti, ki ustvarjajo družino po¬ polno. Oče je res oče in mati je res ma¬ ti. Otroci so trdnost družine. Družina je celica naroda. Narod brez družin je izumirajoč narod. Narod brez številnih družin je že zapisan smrti. Zlasti majhen narod. Živeči oče in ma¬ ti naj si ne nakopljeta krivde za hitel' konec naroda, ki mu pripadata. Naro¬ du brez otrok je tak konec zagotovljen. Vsak novi otrok, ki se rodi v narodu, je njegova projekcija v bodočnost. Vsak novi otrok je dokaz, da je narod živ¬ ljenjsko močan. Z vsakim novim otrokom si je narod svest pravice bivanja na zemlji. Vsak nov otrok ohranja narodu pravico do zemlje, ki jo poseduje. Vsak nov otrok je znamenje in obljuba svo¬ bode, ker je sad svobodnega dejanja, podarjen narodu. Meje svobode niso na političnem in gospodarskem polju, pač pa v družini. Ne tisti, ki govoričijo o svobodi, pač pa tisti, ki ustvarjajo no¬ vo svobodo s tem, da dajejo otroke na¬ rodu, so pravi branilci resnične svobode naroda. Otrok je poroštvo demokratič¬ nosti naroda preko številnih družin, ki so zibelke svobode. Narod z mnogi¬ mi otroci je blagoslovljen narod. Otro¬ ci so ogledalo naroda, kateremu pripa¬ dajo in človeštvo si ogleduje v njih svoj obraz, številni otroci so v slavo naro¬ du in Bogu. Narodna skupnost, ki se je prostovolj¬ no ali pa je bila nasilno odtrgana od na¬ rodnega telesa, prav tako kot narod, slo¬ ni na otrocih. Nekaj deset let in odtrga¬ na narodna skupnost bi izginila, če ne bi imela otrok. Takšnih otrok, ki se za¬ vedajo narodne pripadnosti svojih star¬ šev. čim več takih otrok ima skupnost, tem večja je njena bodočnost v tujem okolju in v tem večjo korist je narodu, ki je ostal doma. Skupnost z mnogimi otroci je kapital, s katerim narod doma kadar more in sme, razpolaga v veli¬ kem svetu. Skupnost z mnogimi otroci dokazuje svetu, v katerem živi, da je zdrava in življenjsko močna. Obogatu- je sebe in tujino. Skupnost z mnogimi otroci posreduje svojemu narodu doma široko razgledanost 1 sadov njegove krvi in presaja v narod, v katerega se je Politično gibanje osnovano na nače¬ lih krščanstva in demokracije se v zad¬ njem času uspešno razvija ter dobiva obliko in pomen svetovnega gibanja. Bralcem našega lista je več ali manj znano, da je bilo kmalu po drugi svetov¬ ni vojni ustanovljena prva mednarodpa organizacija kršč. demokratskih strank v Evropi, ki si je nadela francosko ime Nouvelles Equipes International es (slo¬ vensko: Nova mednarodna skupina) in ima svoj sedež v Parizu. Združuje kr¬ ščansko demokratske stranke, oz. stran¬ ke, ki delujejo po kršč. - demokratskih načelih v zapadno - evropskih deželah; Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Bel¬ giji, Nizozemski, Luxembourgu, Švici in morda še kateri drugi. Ta mednarodna organizacija je sprejela v svoje okrilje kot članice tudi kršč. - dem. stranke iz dežel v Srednji Evropi, ki jim je sicer delo v domovini zaradi komunističnih diktatur onemogočeno, pa ga v omeje¬ nem obsegu nadaljujejo v begunstvu. Ta¬ ko je članica NEI tudi Slovenska ljudska stranka, ki predstavlja Slovenijo in Ju¬ goslavijo. Poleg nje so članice NEI tu¬ di kršč. dem. stranke iz Poljske, Čeho- slovaške, Madžarske in Litve. Predsed¬ nik NEI je trenutno belgijski senator A. E. de Schryver, glavni tajnik pa fran¬ coski narodni poslanec Alfred Coste- Floret. Član izvršnega odbora je tudi dr. Miha Krek, predsednik Narodnega od¬ bora za Slovenijo in predsednik SLS. C.D.U.C.E. Druga organizacija krščansko - demo¬ kratskih strank je Srednje - evropska krščansko-demokratska zveza (Christian Democratic Union of Central Europe — CDUCE), ki so jo 1. 1950 ustanovili vo¬ ditelji kršč. dem. strank iz Srednje Ev¬ rope v begunstvu. Smatrali so za po¬ trebno povezati begunske stranke v mednarodno politično enoto in s tem u- stvariti uspešnejše orožje v boju zoper komunizem in v prizadevanju za osvobo¬ ditev in uvedbo demokratičnih svoboščin v sedaj zasužnjenih deželah. Tudi v tej zvezi je — kakor že večkrat povedano SLS od vsega početka in je aktivno so¬ delovala pri sami ustanovitvi. Zvezi o- mogoča njeno delo Free Europe Com- mittee Inc., ki so ga pred leti osnovali ameriški državljani, da bi pomagal in vodil boj za osvoboditev zasužnjenega dela Evrope. Razvil se je v ogromno za¬ sebno podjetje, ki organizira boj zoper komunizem, vzdržuje velike radijske od¬ dajne postaje, begunsko univerzo v Strasbourgu, razsežno raziskovalno delo in tesno sodeluje s predstavništvi posa¬ meznih zasužnjenih narodov in njih po¬ litičnimi strankami in gibanji. S tem v zvezi velja pripomniti, da Jugogoslavi- ja kot mednarodno priznana državna enota in celota nima predstavništva v FEC. Temu je največ kriv zavezniški odnos USA vlade in zasebnih ustanov do Tita in njegove politike. Koliko časa bo ta odnos še veljal in kako se bo raz¬ vijal, je danes težko reči. Dokler pa ob¬ stoja, je razumljivo, da Tito in njegovi komunisti napenjajo vse sile, da prepre¬ čujejo v USA politične akcije, ki so na¬ perjene zoper njegov diktatorski režim. Na ta način politično begunsko pred¬ stavništvo celotne Jugoslavije (Srbov, Hrvatov in Slovencev) ni zastopano v PEC. Titovi eksponenti imajo v tem ozi¬ ru lažje stališče, da tako zastopstvo pre¬ prečujejo, zaradi nesrečnih sporov med Srbi in Hrvati, ki jih, žal, tudi V be¬ gunstvu včasih ženejo na škodljivo o- strino, ne da bi bili kakor koli koristni. Zlasti pa otežujejo skupne nastope pod označko Jugoslavije. Ko se je pred leti ustanovil ACEN (Assembly of Captive European Na- tions), da bi po zgledu in organizator- nem kalupu Združenih narodov (UN) na lastnih skupščinah obravnaval pro¬ bleme zasužnjenih narodov in jih pred¬ lagal UN, narodni odbori iz Jugoslavije niso bili sprejeti v to organizacijo, med tem ko so vsi ostali narodni odbori red¬ ni člani (n. pr. poljski, madžarski, če¬ škoslovaški, bolgarski itd). Dejansko je Jugoslavija zastopana pri akcijah Free Europe Committee samo v toliko, kolikor so nekatere slovenske, hrvatske in srbske politične stranke_ v begunstvu članice mednarodnih begun¬ skih političnih organizacij, kakršna je CDUCE. Slovenci smo zastopani preko SLS v CDUCE in preko Slov. demokrat¬ ske stranke v Liberalni zvezi (Liberal Union), Hrvati preko Hrvatske seljačke stranke v Mednarodni kmetski zvezi (In¬ ternational Peasant Union), kjer so tu¬ di Srbi s svojim Savezom zemljoradnika. Kaj so nameni CDUCE in kakšno je njeno delo in uspehi, smo na tem mestu ponovno pisali. Poročali smo sproti o različnih akcijah te mednarodne begun¬ ske organizacije in o njenem sodelova¬ nju na mednarodnem političnem področ¬ ju. Nimamo namena, tega sedaj ponav¬ ljati. Treba se je pa bilo nekoliko iz¬ črpneje pomuditi pri CDUCE in pri Free Europe Committee, če hočemo, da bodo naši bralci razumeli, za kraj gre. Krščanski demokrati v latinski Ameriki Na krščanskih načelih sloneče demo¬ kratično gibanje v Latinski Ameriki ima sicer kratko zgodovino, vendar se lahko reče, da znamenja kažejo na uspeh tega gibanja. V kar lepem številu držav od Costa Rica do Argentine in Čila se iz političnih zmešnjav, diktatur in pol-dik- tatur porajajo politične sile, ki so v jedru nasprotne komunizmu, pa istočas- rfo obsojajo tudi druge vrste nasilja in diktature. Te sile so se tudi zavedajo, da 'Latinski Ameriki ne bo mogoče do¬ seči znosnega političnega ravnotežja vse dotlej, dokler ne bodo začeli ener¬ gično reševati socialnega vprašanja: dokler ne bodo zavrli bogatenja neka¬ terih na račun uboštva mnogih. Izhod vidijo v socialnem nauku Cerkve, ki ga je postopoma in primemo danim okoli¬ ščinam treba uveljaviti. Pot je gotovo dolga in težka za idealne ljudi, med ka¬ terimi najdemo tudi mlade duhovnike, a je prava! Delavsko vprašanje je v ospredju problemov, ki jih je treba na¬ četi. Istočasno je pa treba imeti tudi po¬ litično ogrodje, na katerem bo zgrajena vsa akcija za izhod iz sedanjih razmer. Tako ogrodje so krščansko-demokrat- ske stranke. Meseca decembra 1955 so se zbrale na prvem kontinentalnem kon¬ gresu krščanske demokracije v Santiago de Chile. Vodilni politiki so prišli iz Ar¬ gentine (Ordonez), Brazilije (Montoro), Urugvaja (Brena), Bolivije (di Natale) Peru-ja (Femandez), Colombiie (Uri- be), Guatemale (Bauer) in čila (Mon- talva). Kakor smo tedaj poročali, se je tega prvega kongresa udeležila tudi CDUCE po, svoji delegaciji, ki jo je vo¬ dil predsednik izvršnega odbora prof. A. Prochazka. V delegaciji sta bila tudi Slovenca (predstavnika SLS) R. Smersu in Dr. Bajlec iz Bfaenos Airesa. Na kpn- gresu so ustanovili Krščansko demo¬ kratsko organizacijo za Ameriko (Orga- nizacion Democrata Cristiana de Ame¬ rica — ODCA in za njenega glavnega tajnika izvolili Reyes Vicuna. S tem je stopila v življenje tretja mednarodna organizacija krščanske demokracije. De¬ te je še šibko in bo treba nekaj časa, da bo dobro shodilo — ali rojeno je bilo in kaže, da je zdravo. Upati smemo, da se bo hitro razvijalo in do svoje strani do¬ prineslo delež k razširitvi kršč.-dem. gi¬ banja, ki na ta način dobiva svetovni ob¬ seg in pomen. Prvi svetovni kongres krščanske demokracije 30. maja letos so se prvič sestali v Parizu generalni tajniki vseh treh zgo¬ raj opisanih mednarodnih kršč.-dem. or¬ ganizacij. Za NEI je bil na seji Coste- Floret, za CDUCE Konrad Sieniewicz in za ODCA zastopnik Vicuna g. Her- nan Troncoso. Na seji so se razgovar- jali o tesnem sodelovanju vseh treh u- stanov in o morebitni ustanovitvi enot¬ nega vodstva. Da bi do uresničitve ta¬ kih načrtov moglo priti, so tajniki skle¬ nili pristopiti nemudoma k pripravam za sklicanje prvega svetovnega kongre¬ sa krščansko-demokratskih strank in gibanj, ter v osnovi začrtali dnevni red in pa glavne govornike in poročevalce na kongresu. Premagati je bilo seveda treba prenekatero težavo in oviro. Idea¬ lizem in vztrajnost pobornikov takega kongresa sta premagala vse ovire in kongres se bo vršil v Parizu, dne 8. in 9. novembra 1956, torej v prav bližnji bodočnosti. Vsa organizacijska sred¬ stva so na delu, da se zborovanje fi- načno omogoči in da se določene dni v Parizu zbirejo vrhunske politične oseb¬ nosti kršč. demokratskega gibanja po svetu. če ne nastopi kak izreden zadržek, ki ga ob času sestave tega poročila ni bi¬ lo mogoče predvideti, bo v zadnji tret- tjini oktobra t. 1. odpotoval v Evropo, med drugimi političnimi voditelji kr¬ ščanske demokracije, tudi predsednik SLS g. dr. Miha Krek. Prihodnjič bomo mogli kaj napisati o uspehu kongresa in ko se bo dr. Krek vrnil, bo tudi sam vedel marsikaj važnega in zanimivega povedati iz svoje poti in svojih vtisov in izkušenj v Evropi. Za sedaj pa tega članka ne moremo bolj primerno zaklju¬ čiti, kakor da g. dr. Kreku želimo mno¬ go uspeha na njegovi izredni poti in mu izrekamo neomejeno zaupnico za vse, kar bo za SLS in po nji za sloven¬ ski narod na prvem svetovnem, kongre¬ su krščanske demokracije skušal korist¬ nega storiti — kot begunec, v izrednih razmerah in zgodovinsko tako pomem¬ bnih časih. L.P. Deset let mueeništva kardinala dr. Alojzija Stepinea razlila, duha svoje narodne osebnosti. Otroci so blagoslov družine. Otroci so bodočnost naroda. Otroci so sreča skupnosti. Leta 1946 so Titovi komunisti uprizo¬ rili v Zagrebu velik gledališki proces. Na zatožno klop so postavili zagreb¬ škega nadškofa kardinala dr. Alajzija Stepinea. Kakor ostalim nasprotnikom, so tudi njemu naprtili očitke, češ, da je sodeloval z okupatorjem. V resnici mu niso mogli dokazati nobene krivde, ker je nadškof dr. Stepinac kot visoki cer¬ kveni dostojanstvenik odločno branil sa¬ mo pravice kat. cerkve in svojih ver¬ nikov ter hrvatskega ljudstva pred oku¬ patorjem, vedno pa tudi opozarjal na največio nevarnost, ki lahko zadene tudi hrvatski narod, če se ne bo odločno po¬ stavil v bran proti komunizmu. In za¬ radi tega so komunisti obsodili kardina¬ la Stepinea. Zaradi tega so ga tudi na¬ to vlačili po ječah in na vse mogoče na¬ čine poniževali. Kardinal Stepinac pa ni klonil, še iz zaporov je branil kat. cer¬ kev in opozarjal vernike na zvestobo na- pram njej. Zaradi slabega postopanja je kardinal Stepinac v zaporih hudo zbolel. Njego¬ vo življenje je bilo v veliki nevarnosti. Tedaj se je končno zganil tudi svobod¬ ni svet. Ugledne in vplivne osebnosti so zahtevale izpust kardinala na svobo¬ do, zanj so se začeli zavzemati svetov¬ ni listi in opozarjati svetovno javnost na preganjanje kat. cerkve in njenih do- dostojanstvenikov v komunistični Jugo¬ slaviji. Pod pritiskom svetovnega javne¬ ga mnenja je moral Tito popustiti v toli¬ ko, da je kardinala izpustil iz zapora, poslal ga je pa takoj v internacijo v domači kraj Krašiči, kjer je še sedaj in¬ terniran in močno zastražen. Za desetlenico njegovega mučeništva Duhovno ravnateljstvo hrvatske kato¬ liške skupine za Republiko Argentino prireja veliko javno prireditev skupno z duhovnimi ravnateljstvi vseh ostalih e- migrantskih nacionalnih skupnosti v Ar¬ gentini ter z argentinsko katoliško jav¬ nostjo. Prireditev bo v Buenos Airesu v ne¬ deljo 14. oktobra zvečer. V jezuitski cerkvi Salvador v ulici Callao 542 bo točno ob 18. uri pontifikal- AUGENT I2V A V Bs. Airesu se je sestalo novoizvolje¬ no vodstvo argentinske Krščansko- demokratske stranke ter se je konstitui¬ ralo takole: Za predsednika stranke je bil izvoljen Juan T. Lewis, za I. podpred¬ sednika dr. Jose Antonio Allende, za II. podpredsednika dr. Luka Ayarragaray dosed. predsednik, za tajnika dr. Fran¬ cisco de la Vega, za blagajnika dr. Ro- dolfo Martinez, člani vodstva brez funk¬ cij so pa še: Dr. Manuel Ordonez, Jose Carlos Ricci, Carlos Imbaud, Juan Jose Torres Bas, Horacio Sueldo in Luis Mo- rea. Vlada je zavrnila ostavki, ki sta jih podala na svoji mesti v nac. posveto¬ valnem odboru krščanska demokrata dr. Manuel Ordonez in Jose Antonio Allen¬ de zaradi postopanja oblasti s prvakom te stranke v Rio Negro dr. Salgadom. Istočasno je bil imenovan za člana te¬ ga odobra tudi dr. O. Rebaudi Basavil- basso, sedanji predsednik demokratske stranke. Z ozirom na zavrnitev ostavk članov vodstva stranke dr. Ordoneza in J. A. Allende-ja v Nac. posvetovalnem odbo¬ ru, je vodstvo kršč. dem. stranke skle¬ nilo, da bo posebno odposlanstvo v tej zadevi obiskalo notranjega ministra. Če¬ prav stranka z zadovoljstvom jemlje na znanje motive, ki so vodili vlado pri za¬ vrnitvi ostavk dr. Ordoneza in Allende- ja, si vendar pridržuje pravico, da svoje nadaljnje delo usmeri po sklepih, spreje¬ tih na zadnji skupščini v Santiago del Estero, t. j. predstavnik stranke v Rio Negro dr. Salgado mora dobiti zaradi aretacije in očitkov, da je hujskal delav¬ stvo na stavko, javno zadoščenje. Prav tako stranka in zvezni interventor, ki je vsega tega kriv, pa mora oditi. V Bs. Airesu je 3. oktobra začel znova izhajati kat. dnevnik “El Pueblo”, ki ga je v začetku leta 1955 ustavil prejšnji režim. Direktor lista je Jorge C. Dussol. V uvodniku v prvi številki list naglaša, da bo “El Pueblo” v političnem pogledu neodvisen list s krščansko inspiracijo in odločen pristaš ter zagovornik demokra¬ cije. Nacionalni posvetovalni odbor je odo¬ bril novi zakon o javnih uradnikih in na¬ meščencih. V njem je med drugim dolo¬ čilo, ki zahteva od javnih nameščencev, da morajo biti zvesti demokratskim ob¬ lastem. Za dejanja proti tem oblastem, je predviden tudi odpust iz službe. Sodišče je odobrilo preventivni zapor proti biv. glavnemu tajniku C.G.T. Hek¬ torju Hugu de Pietro ter zaplembo nje¬ govega premoženja do vrednosti 5 mili¬ jonov pesov. V Bs. Airesu so bili več dni čla¬ ni predsedstva Kongresa od komunizma zasužnjenih narodov in sicer predsednik Vilis Masens, Latvijec, Constantin Vi- sianu, Romun in Štefan Korbonski Po¬ ljak. Po prihodu v Argentino so imeli več sestankov s posameznimi člani vla¬ de, več razgovorov s časnikarji cer več javnih, konferenc. V izjavah za tisk so se zavzemali za svobod¬ ne volitve, ki naj se izvedejo pod med¬ narodno kontrolo v vseh državah, v ka¬ terih so na oblasti komunisti s svojimi diktaturami. Predstavnikov narodov, ki trpe pod Titovo komunistično strah vla¬ do v tem odboru doslej ni bilo, ker so Se¬ verni Amerikanci s svojo politiko do Ti¬ ta stali na stališču, da Jugoslavija ni več za železno zaveso. Takšno je bilo na sv. maša, ki jo bo imel apostolski nuncij v Argentini Msgr. Dr. Mario Za- nin. Med sv. mašo bo pel Hrvatski pev¬ ski zbor Jadran pod vodstvom dirigenta Ivana Degrela. Po sv. maši t. j. ob 19. uri bo v dvo¬ rani kolegija Salvador, Callao 542 aka¬ demija v čast kardinalu Stepincu. Začel jo bo Hrvatski pevski zbor Ja¬ dran pod vodstvom dirigenta Ivana De- grala. Sledil bo slavnostni govor Msgra dr. Albina Mense, nacionalnega direk¬ torja katoliške dobrodelnosti za imigra¬ cijo. Italijanska skupnost v Argentini bo imela naslednjo točko. Nastopil bo pevski zbor Italijanskega katoliškega centra in Ramos Mejia pod vodstvom dirigenta Antonia Russa. Četrto točko bo imel Slovenski pevski zbor Gallus j vsaj njihovo stališče predno se je Ti- pod vodstvom svojega dirigenta dr. Ju¬ lija Savellija. Za Slovenci bodo nastoppi- li Ukrajinci s svojim pevskim zborom pod vodstvom Bazilija Yesylyka. Nem¬ ško govoreči naseljenci v Buenos Airesu bodo sodelovali s svojim pevskim zbo¬ rom Sveta Cecilija, ki ga vodi Josef Schick. Zadnjo točko na akademiji bo pa zopet imel Hrvatski pevski zbor Ja¬ dran. Z njo bo zaključena slavnostna a- kademija, s katero bodo kat. emigrant¬ ske skupnosti v Argentini skupno z ar-i gentinskimi katoličani opozorile tako ar¬ gentinsko, kakor tudi svetovno javnost na trpljenje, ki ga mora pod komunisti še vedno prenašati zagrebški nadškof kardinal dr. Alojzij Stepinac, z njim kat. Cerkev, kakor tudi vsi narodi, ki se v Jugoslaviji nočejo pokoriti komunistič¬ nemu nasilju in. barbarstvu. Vabimo vse Slovence, da se udeleže proslave v čast kardinalu dr. Alojziju Stepincu ter tako znova javno izpričajo svojo solidarnost z vsemi ostalimi na¬ rodnostnimi emigrantskimi skupinami v, Argentini v obsodbi brezbožnega komu¬ nizma v Jugoslaviji in v potrebi nadalje¬ vanje borbe proti njemu, do končne o- svoboditve zatiranih narodov. PORAVNAJTE NAROČNINO to znova sprijateljil in pobratil z mo¬ skovskimi voditelji komunizma. V velikem frigorifiku Armour v me¬ stu Berisso -so bili v zadnjem času spo¬ ri z delavstvom. Podjetje se je namreč pritoževalo, da je delavstvo s svojim sobotiranjem v zadnjem času zmanjša¬ lo proizvodnjo za 30%. Oblasti so stav¬ ko delavcev proglasile za protizakonito nakar je podjetje delavce pozvalo na de¬ lo. Ker se pozivu v določenem roku ni¬ so odzvali, so odpustili 587 delavcev v raznih oddelkih, ostalih 319 pa su¬ spendirali do 15. t. m. Mesto Cordoba ima po zadjih podat¬ kih 510.739 prebivalcev. Med Argentino in USA je bil podpi¬ san sporazum o prihodu severnoameri¬ ške letalske misije v Argentino. Argentina bo sodelovala na letošnji Olimpiadi v Melbourneu v desetih šport¬ nih panogah. V vsem bo odšlo na olim- piado 64 oseb. Buenosaireški socialisti so imeli prej¬ šnji teden javno zborovanje, na katerem je zlasti ženska govornica dr. Moreau de Justo ostro nastopila proti poučeva¬ nju verouka v ljudskih šolah. Zahteva¬ la je “laično” šolo. Po zborovanju so skupine socialistov manifestirale za laično šolo tudi po ulicah ter vzklikale proti kat. duhovščini. Buenos Aires, 11. X. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice ia SCovmiJe^ V Ljubljani je bila od 25. avgusta do 2. septembra II. Mednarodna razstava vin. V imenu zveznega izvršnega sveta jo je odprl sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj. Na razstavi je skup¬ no z Jugoslavijo sodelovalo 19 držav s skupno 430 vzorci, od katerih jih'odpa¬ de na Jugoslavijo 282, na 18 tujih držav pa 148. Od skupno 79 razstavljalcev je bilo 52 domačih in 27 tujih. Mednarod¬ na komisija za ocenjevanje vin je od 430 predloženih vin nagradila 308 vzorcev in podelila 36 zlatih, 231 srebrnih in 40 bronastih medalj. Na Jugoslavijo je od¬ padlo 24 zlatih, 161 srebrnih in 32 bro¬ nastih medalj. Anglija je dobila 10 srebrnih, Portugalska 1 zlato in 5 srebr¬ nih, Bolgarija 16 srebrnih in 2 bronasti, Romunija 14 srebrnih in 4 bronaste, Španija 4 zlate in 2 srebrni, čile 1 srebr¬ no, Grčija 3 zlate in 1 srebrno, Avstri¬ ja 5 srebrnih, Južna Afrika 1 srebrno, Alžir 1 srebrno, Madžarska 3 zlate, 12 srebrnih in 3 bronaste medalje. Dne 28. avgusta je bil na razstavnem prostoru še poseben komercialen dan, na kate¬ rega je Gospodarsko razstavišče pova¬ bilo okrog 500 domačih in tujih trgov¬ cev z vinom. V Jugoslaviji se je mudila veččlan¬ ska ameriška trgovinska delegacija. Vo¬ dil jo je mednarodni trgovinski analitik v ameriškem ministrstvu za trgovino Anton Bučar, Slovenec po rodu. člani ameriške trgovinske delegacije so bili več dni tudi v Sloveniji. Bili so v Ljub¬ ljani na mednarodni vinski razstavi, v več industrijskih podjetij, se zanimali za slovenski hmelj in si ogledali več slo¬ venskih naravnih lepot. Umrli so. V Ljubljani: Jože-Mirko Marinčič, Pavel Anžič, tesar v p. Tere¬ zija Zupančič, univ. uslužbenka v p., Jan Fiala, upok., Jerica Koželj, vdova Pro¬ senc, Ivanka černe-Možina, upok., Aloj¬ zij Mlakar, čevljarski mojster, Marija Ples, roj. Florjančič, Andrej Kocjančič, upok., Rozalija Slana, upok., Josip Ivanc, Franja Schaffer, roj. šepic in Julijana Toplišek v Leskovcu, Rozalka Zaplotnik, uslužb. trg. podjetja Prehra¬ na v Tržiču, Borči švent v Stockholmu, Marija Podpečan v Celju, Jožef Pod- platnik, upok, župnik v Polenšaku, Franc Jurgec, pos. in biv. pek. mojster v št. 11 ju, Anton Mižigoj. pos. iz Stare vasi Josip Držaj v Dobličah, Alojzij. Kos, kipar in štukater v Zagrebu, Franc Furlan, pos. na Verdu, Jožica Kreft, roj. Kiissel v Ptuju, Janez Jesenšek v Trbovljah, Marija Motoh v Celju, Edi Schoner, kleparski mojster v Brestanici in Marija Dornik, roj. Kunšič v Podho- mu. Iz posameznih republik v Jugoslaviji izvažajo zdravilna zelišča v 29 držav. V inozemstvu cenijo zlasti jug. kamili¬ ce, ker vsebujejo velik odstotek eterič¬ nega olja, zatem kadulje in volčje češ¬ nje. Radi tudi sprejemajo lovorjevo in rožmarinovo listje, zlasti pa bolhač. Ka- duljo sprejemata v glavnem Severna A- merika in Argentina. Mariborski teden je letos obiskalo o- koli 100.000 ljudi. Kupčij je bilo sklenje¬ nih za 1.8 milijarde dinarjev. V Gabrovici na Komenskem Krasu so spustili v pogon zaščitno progovno sti¬ kalo za daljnovode. Močnostno ločilno stikalo in progovno ločilno stikalo 1Q . KV je izumil Peter Kranjc, tehnični vodja pri podjetju Elektro-Gorica. Zvezni izvršni svet je izdal novo ure¬ dbo o štipendijah za šolanje in izpo¬ polnjevanje v inozemstvu. V ta namen so dvojne štipendije: domače in inozem¬ ska. Inozemske štipendije je mogoče sprejemati samo s posredovanjem uni¬ verz in fakultet oziroma državnih orga¬ nov, ustanov in organizacij, ki jih dolo¬ či sekretariat za prosveto in kulturo pri zveznam izvršnem svetu. Na povabilo britanske vlade bo novem¬ bra odšlo na obisk v Anglijo predstav¬ ništvo jug. mest. Ljubljansko občino bo zastopal dr. Marijan Dermastja, Slovenci v Argentini BUENOS AIRES Družabna prireditev Slovenskega pla¬ ninskega društva je v soboto zvečer združila v salonu pri Deklevi lepo šte¬ vilo naših rojakov. Poleg številnih do¬ bitkov, srečolova, običajnega vežbanja v streljanju je polno zasedeno dvorano razgibal zlasti ples ob zvokih malošte¬ vilnega, pa bučnega orkestra. Snidenje rojakov je ob takem večeru ponovno po¬ kazalo, da so družabne prireditve potreb-, ne in da se jih rojaki radi udeležujejo. V bolnišnico Fernandez se je moral podati ponovno g. Jože Petkovšek iz Vi- lla Hermosa; našemu rojaku, ki bo vsa¬ kega obiska zelo vesel, želimo skoraj¬ šnjo popolno uzdravitev. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Draga Čaterja in njegove žene ge. Marije, roj. Sterle so dobili hčerko. Srečnim star¬ šem naše čestitke. ZBORNIK - KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za 1957 je že v tisku. Tudi letos ga moreta naročiti in plačati v prednaročilu po znižani ceni 54 pesov. Prednaročila in predplačila sprejemajo do 30. novembra t. L: 1.. Društvo Slovencev, Ramčn L. Falcon 4158, Bs. Aires 2. Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Bs. Aires 3. Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo 4. Gdč. Marija Židan, Lurdes 5. G. Ivan Lužovec, Lanus 6. G. Lojze Erjavec, fotoatelje, Alvarado 350, Ramos Mejia 7. G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro 8. G. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija “Los Alpes", C. Drys- dale 5614, Carapachay 9. G. Albin Petelin, slovenska pristava v Moronu 10. G. Miro Kovač, Florida 11. G. Andrej Krošelj, Pueyrredon 744, Ciudadela 12. G. Simon Rajer, Calle Uruguay 654, 7 piso, ofic. 709, Buenos Aires (Vsak dan od 9. do 11. ure) Tudi ob sobotah. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Oktober 1956. Vse¬ bina: Nočemo Kristusa” (Dr. Franc Gni¬ dovec); Sv. oče preganjanim vernikom; Jesen (Dragotin Kette); Deberes de los catolicos (Joe Juck); Rožni venec (Emi¬ lijan Cevc); Usmiljeni Samarijan (Dr. Mirko Gogala); Kako so vzgajali naši stari in še kaj (fzt); Papeški molitveni namen za oktober (prof. Al. Geržinič); Moje izkušnje v mešanem zakonu (Maxwell Hamilton); Misli o sv. rožnem vencu; Med mašo in brevirjem (Gregor Hribar); Nove knjige: Dhaulagiri (J. Jk); Usodna preobleka (E. William); Z domačih tal; Winston Churchill dal raz¬ rušiti samostan Monte Sassino; Bodi a- postol (Ernest Psichari); Med nami; De¬ set zapovedi o rabi slovenskega jezika; Hodil po zemlji sem čilski (Jože Jurak); Iz sveta; Tri minute dobre volje in mla¬ dinska priloga: Božje stezice. Družabna pravda, štev. 98. Vsebina: Za velike ideale: Stanovska ureditev družbe po nauku okrožnice Quadragesi- mo anno (Rudolf Čuješ); Portugalski korporativizem (Mihael Brumec, SDB); Cerkev uči; Vzemi An beri; Iz domovi¬ ne; Po svetu. štev. 99 pa ima tole vse¬ bino: Slovenska izjava; Krščansko poj¬ movanje dela (P. Lucio da Veiga Cou- tinho); Razvrednotenje denarja (Horvat Lojze); Spoštovanje dela (Maks Jan); Socialni čut; Cerkejf uči; Iz domovine; Vzemi in beri; Po svetu. Napoved pe¬ tega socialnega dne in poročilo o slavju ob desetletnici lista Družabna pravda. Nova mladina, glasilo slov. srednje¬ šolcev v Argentini. Vsebina: V Argen¬ tini; Slovenski fantovski zvezi čestita¬ mo; Na pločniku; Projekcije vsakdanje¬ ga življenja; Luč z gora; Kotiček DIO: Dijakinja in njen svet; Jože, samo Mev¬ ža ne! MENDOZA Amalija Bajuk Umrla je Bajukova mamica... Dne 30. sept., prav na Gospodov dan in točno ob sedmih zjutraj, ob naši tra¬ dicionalni uri angelovega češčenja, jo je Mati božja pospremila pred večnega sodnika. Srečanje je moralo biti lepo, ker se ji je obraz, od bolečin zadnjih tednov ves poln trpečih potez, ob zad¬ njem vzdihjalju ves razjasnil, usta pa se ji zaokrožila v blažen nasmeh. O pok. gospe, soprogi gimn. ravnate¬ lja in posvetnega inšpektorja Marka Ba¬ juka, veljajo v polni meri besede dr. J. Ev. Kreka: “Žena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori”. Bila je vzorna zakonska družica, vzorna družin¬ ska mati, skrbna in dobra babica. Sre¬ dišče in glavni delokrog vsega njenega življenja ji je bila žrtev za dom in dru¬ žino. Za dom je živela in garala, za dru¬ žino je trpela in se vsa žrtvovala. Pri tem svojih lastnih interesov in koristi nikdar ni poznala, ne iskala. Že v prvi svet. vojni ji je usoda nalo¬ žila na ramena težko breme, skrbi in od¬ govornosti za družino; vzeti je morala nase vse štiri vogle doma in je vsa le¬ ta od prvega do zadnjega dne v strahu trepetala za moža, ki se je boril ves čas na najbolj izpostavljenih mestih takrat¬ nih bojišč, že dokaj izčrpana in bolehna je 1. 1945 nastopila s svojimi domačimi križev pot begunstva peš preko Ljube¬ lja na Vetrinjsko polje. Poleg vseh skup¬ nih muk, ki smo jih bili deležni vsi be- gunci-taboriščniki, so prav njo zadevali še posebni mukepolni udarci ob prega¬ njanju njenih najdražjih domačih. Kopr¬ nela je v strahu za moža, ki so ga na pritisk titovcev taboriščne oblasti kot ravnatelja slovenske begunske gimnazi¬ je izgnale iz taborišča. Trepetala je za usodo dveh sinov, ki so ju angl. oblasti preganjale in lovile po taborišču, dokler nista kot preganjani zveri sredi zimske noči pobegnila v ameriško cono in jo pustila v taborišču z obema snahama in 6 vnuki. Kaj je moralo prestati njeno materinsko srce nato ob skrivnem po¬ begu z vsem tem drobižem na Salzbur¬ ško! In kasneje, ko je usoda rodbine z ostalimi 40 prebežniki visela na šibkem lasu, da bi bili vsi skupaj predani pre¬ ko angleških rok v titovske kremplje. In spet, ko je iz Torina odšel sin Boži¬ darja z družino v emigracijo v Argen¬ tino, drugega sina Marka pa so ta¬ boriščne oblasti z malčkoma pridr¬ žale “zadnji hip” v taborišču zaradi no¬ sečnosti njegove žene in se je tudi sa¬ ma odločila, da deli z njimi nadalnjo u- sodo v Evropi. Težko jo je prizadejal nato, zlasti na živčevju, brutalni napad Varčevanje je bilo vedno tradicija pri Slovencih. Naložbe prihrankov preko bratov F. in J. Krištof, pa je že tradi¬ cija pri Slovencih v Argentini. PROMET SRL — (Edina družabnika brata F. in J. Krištof) — 25 de Ma- yo 533/3°, Buenos Aires. T. E. 31-6435. Vsak teden ena EN STARČEK... En starček je živel tam v vinskih gorah, so djali, da blo je na Dolenjskem. Prav pridno je držal kozarček v rokah, zahajal k prijatlom je pevskim. Pred smrtjo še enkrat je kupico vzel, zahvalil se Begu, tako je zapel: “Oče nebeški, glej, še ta kozarček zdej, hvalo bom vekomaj, vekomaj pel." v Santos Lugares v Bs. Airesu, ko jo je neznanec napadel na poti k jutranji ma¬ ši in jo vrgel v obcestni jarek, kjer je dobila težko rano na glavi in hud mož¬ ganski pretres. In po vseh težavah siro¬ mašnega begunskega življenja v Mendo- zi, se jo je končno lotila usodna bole¬ zen. Odprla se ji je rana na prsih, ki se je večala in večala, dokler ni končno podlegla oslabelosti srca, previdena s tolažili svete vere, ki jih je nudil slo¬ venski dušni pastir v Mendozi č. g. Jo¬ že Horn. Poleg svojega žrtvovanja za dom pa je pok. gospa Amalija poznala še en sam delokrog. To je bilo petje, za kate¬ rega je vsa živela in ji tudi ni bila no¬ bena žrtev prevelika. Pok. gospa Baju¬ kova se je rodila 15. jul. 1885 v Ljb. Že od svojega 16. leta starosti dalje je bi¬ la pevka v cerkvenem zboru pri franči¬ škanih v Ljb. pod. p. Hugolinom Satt- nerjem — 27 let. Nad 30 let je pod pe¬ vovodjem Antonom Lavričem prepevala na koru pri jezuitih in v Križankah. (Nadaljevanje na 4. strani) OGLAS v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1957 bo dosegel te uspehe: V Argentini, kakor tudi povsod po svetu, bodo zvedeli Slovenci za Vaše podjetje; Oglas bo prinesel korist Vam samim; saj ga bodo imeli bralci Zbornika-Kole- darja vse leto pred seboj. Z oglašanjem v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije se boste uvrstili med podpornike slovenske kulture' ih sloven¬ ske knjige v izseljenstvu. Osebno lahko naročite oglas v kateri¬ koli pisarni v Buenos Airesu na Ramon Falcon 4158. Po pošti ga pa naročite pismeno na naslov: Svobodna Slovenija, Ramon Falcon 4158, Bs. Aires. Poleg te¬ ga sprejemajo oglase za Zbornik-Kole- dar Svobodne Slovenije: Simon Rayer, Calle Uruguay 654, 7 piso, oficina 709, T. E. 40-7327 (Vsak dan od 9. do 11. ure. Tudi ob sobotah); Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia; Pavle Ho¬ man, Temple 2147, Munro. Oglas je treba prijaviti najkasneje do 18. oktobra 1956. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (10) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Luiza je ravno razobesila mokro pe¬ rilo, ki je še vedno smrdelo po gnoju, na vrvico, ki je bila napeta med ognjiščem in majhnim oknom. Soubirousova izja¬ va: ‘Zelo sem bolan”, je ni pustila po¬ polnoma hladne. Res, mož je videti re¬ ven. Kdo bi v njem mogel spoznati pre¬ drznega mlinarja Soubirousa, ki mu je šele trideset let? Že nekaj dni nima no¬ bene prave stalne malice. Kakor se ču¬ ti on krivega za njeno usodo, tako se zdi njej, da je kriva njegove, če kdaj pri očetu Babou spije tri osminke žganja, bodisi, da mu ga kdo plača, ali kar na dolg, vendar s težko vestjo, kdo bi mu to zameril pri taki hrani? Revež ne mo¬ re nič več prenesti. Trdo preizkušena Luiza je žena, ki svoje pred vsakim bra¬ ni, celo pred -samo seboj. Da bi vsaj ne zbolel! še tega se manjka! “Najboljše bo, da spet ležeš v poste¬ ljo, Soubirous...” “Da, imaš prav, najboljše bo”, ji od¬ govori z veselim glasom, kakor bi ob tej domislici zginile vse težave sveta. In že se je zaril v posteljo. Kesanje za¬ voljo ženine odveze ni bilo več tako brid¬ ko. Sama je v pločevinastem loncu po¬ grela vodo in vrgla vanjo nekaj lističev suhega lipovega cvetja. Čez nekaj časa je lastnoročno prinesla svojemu bolniku “infuzijo”. Izkusila je, da je grenak li¬ pov čaj v takileh trenutkih najboljše zdravilo. Brani se ga, kakor da iz žalo¬ sti noče ozdraveti, toda prisili ga, da po¬ goltne vročo tekočino. Soubirous leži in njegov obraz je obraz mučenika. Šib¬ kemu možu je vedno treba dajati pogu¬ ma, tudi to Luiza že dolgo ve: “Pri Milletovi v petek ne bo pranja,” pripoveduje. “Toda jutri se malo razgle¬ dam. Nekaj se bo že dobilo'. Mogoče se bo kaj našlo pri ženi mirovnega sodnika Rivesa.” “Jutri”, grči Soubirous,”... ne bo nič; Cazenave mi je za jutri dal speljati ne¬ kaj gnoja... En garde, mon capitai- ne...!” Pogladila mu je odejo. Počakala je, da je zaspal. Zaspal je brž, zakaj za spanje je imel izreden dar. Žena še ne¬ kaj časa drži sklenjene roke v naročju. Spomni se, da je bilo nekako tako ta¬ krat, ko je pred rokom prišel nepriča¬ kovano iz preiskovalnega zapora domov. Takrat se je mogel bleščeče oprati pro¬ ti nizkotni obtožbi. Ni ukradel hrastove¬ ga bruna na Lafitovi žagi. Za vraga, kaj le naj bi počeli z velikanskim hra¬ stovim brunom? Kljub temu, da je pred komisarjem Jacometom, sodnikom Ri- vesom in cesarskim državnim tožilcem Dutourom dokazal nedolžnost, je bil mož nekaj dni docela zlomljen, mehak kot mokra nogavica in kar naprej je spal. Zanimivo, kako malo poguma in zdržljivosti pokažejo možje v težavah. Seveda, če gre dobro, če jim žvenklja v žepu dvajset sousov, to je govorjenja in čvekanja in načrtov. Takrat se pijača kar toči; kadar pa zmanjka kruha in časti, takrat se ga vsak napije, leže in zaspi. Takrat mora uboga ženska zače¬ ti, da ne gre vse po zlu. “Tiho bodita, smrkavca,” sikne Soubi¬ rousova. “Ne motita bolnega očeta, ko spi...” Poslednje okleščke vrže na ogenj, da bi bolnika ne zeblo. Potlej zgrabi obe pločevinasti vedri, da bi šla po vodo. Najbližji vodnjak se nahaja pet hiš na¬ prej, na Babouovem dvorišču. Kakor se možje zbirajo pri žganju, tako se žene pri vodi. (S tem ni rečeno, da večina žensk nima v omari steklenice žganja, da o vinu molčimo. Ta pred Bogom v sebi sploh nima alkohola.) Soubirousova sliši nekaj najnovejših novic, ki jih ni v “Lavedanu”. Gospa Lacadiova je s svojo hčerko že nekaj tednov v Pau. Če mlado dekle za toliko časa zgine, mora imeti za to po¬ seben razlog. Šivilja Antonija Payret kar vlači stofrankovske čeke iz bogate gospe Milletove. Prava hčerka sodnij- skega izterjevalca! Okrogla vdova je na¬ ročila tri črne svilene obleke. In najbolj¬ še! Gospod de Lafite, skrivnostni brat¬ ranec iz Pariza, prostozidar, če ni sam vrag, je pred kratkim skoz celo Rue Basse zasledoval komaj štirinajstletno Katarino Mengot. In je bil tako pre¬ drzen, da je ni samo nagovoril, temveč jo celo prijel: “Katarina, zame si slad¬ ka vila v tem blatnem gnezdu! “Tak prašeč... Noben mož ni prida, vsi so nasilni in sebični. Celo prečastiti župnik Peyramale je včeraj pognal skoz vrata svojo dolgoletno kuharico Magdaleno. In zraven pridiga proti jezi, jezljivi be- tin! S takimi novicami in z vedri vode, se vrača Soubirousova domov. Vedri pusti pri vhodu. Vodo bosta deklici lahko po¬ zneje prinesli noter. Tri je. Le kje se podita Bernardka in Marija? Že davno bi morali priti domov. Luiza je jezna in prestrašena obenem. Misli na Katarino Mengot in na bratranca iz Pariza. Ljud¬ je se povsod kvarijo. Tudi njeni hčerki sta lepi in neumni. Tej misli že se pri¬ druži še druga: iz česa naj nocoj sku¬ ha večerjo? Deklici sta se zavoljo kosti zakasnili. Gramontova prodajalna leži namreč na drugem koncu mesta. In s težkimi buta¬ rami na glavi so mogla dekleta le poča¬ si hoditi. Cunjar je sestrama in Abadie- vi izplačal vsaki po dva sousa. Bernard¬ ka in Marija sta sklenili, da si ne kupi ta kandiranega sladkorja, kakor Jeanne, temveč kruha. Kruh in precej dračja, to dvoje je nekoliko potolažilo gospo Sou- birousovo, ko sta deklici prišli in vrgli breme koj zraven vrat. “Kje sta bili toliko časa?” je zagrme¬ la. “Ali vama ni nič mar, da moram vse sama napraviti, gospodični? Kdor je revež, nima pravice, da se izprehaja. Takoj mi prinesita vode noter!” Ubogljivo prineseta Bernardka in Ma¬ rija vedri z vodo. Nato sta ubogljivo lupili repo in krompir, ki sta stala ma¬ ter Soubirous del dvajsetih sousov. Oče je očitajoče smrčal. “Bolan je,” reče mati. Molče. Več¬ krat Bernardka s svojimi velikimi očmi vprašujoče pogleda sestro. Marija vse¬ lej hitro povesi oči in stisne ustnice. Obraz kaže, da bo najbrže v težkem bo¬ ju podlegla. Soubirousova želi zadnje o- stanke dnevne luči, ki prodira v Cachot, pametno porabiti. “Pridita k oknu,” ukaže. “Lahko vaju še počešem. Najprvo tebe, Marija.” Česanje je vsak večer. Soubirousova skrbi za čistočo kakor je le mogoče v tem zaporu. Ni zastonj iz družine Ca- sterot. Justina in Jeana Marijo vsak dan pred spanjem obriba s trdo krtačo. Prav tako pa tudi skrbi za lase svojih hčera. V Rue des Petites Fosees na ža¬ lost uši kar potujejo od hiše do hiše. či¬ stost je poslednja čast ljudi, ki so vse izgubili. Z Marijinimi lasmi ima mati veliko težav. So kakor gosta, svojeglava lasulja. Bernardka je podedovala po o- četu mehke črne lase. Medtem ko je Soubirousova z gostim glavnikom česa¬ la mlajšo, je poslala starejšo po brata, ki sta se že dolgo spet podila po hodni¬ ku. Mama je porinila pručico k oknu, Marija je pokleknila, tako, da je mate¬ ri kazala hrbet. Gosti lasje kar pokajo pod odločnimi pritiski glavnika. “Mm... Mm...” poskuša Marija. “Nič stokanja, če smem prositi”, se krega mati. Čez nekaj časa prične Marija znova: “Hm... hm.. . hm...” “He, te mar vrat boli?” “Ne, ne boli me vrat, mama...” Ko je tretjič pričela brundati, se je Soubirousova ujezila: “Kaj brenčiš kakor muha na šipi?” “Rada bi nekaj povedala, mama... Zavoljo Bernardke...” “Kaj je spet z Bernardko?” “Oh, mama, Bernardka je v Massa- biellski votlini videla mlado gospo, po¬ polnoma v belo oblečeno in z modrim pa¬ som... Bosa je bila in na vsaki nogi je imela zlato vrtnico...” “Praoubo de jou, kaj klepetičiš, ne¬ srečnica?” “In Bernardka se je hotela najbrž pre¬ križati, pa se ni mogla, potlej pa se je, Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. X. 1956 MOZARTOV VEČER Ves kulturni, predvsem pa glasbeni svet, proslavlja letos Mozartovo leto: 200 let, odkar je Bog prijaznemu me¬ stu Salzburg podelil slavo z rojstvom “čudežnega otroka “muzike, Volfgang Amadeus Mozarta. Zato je to leto do¬ seglo gotovo triumf v prirejanju Mo¬ zartovih festivalov, odpiranju po njem imenovanih muzejev in glasbenih insti¬ tutov, ustanavljanju in podeljevanju na¬ grad, vrednotenju njegovih del in celo bohemske krčme so krstili z njegovim imenom. Počastitvi njegovega genija, se je pridružil tudi Glasbeni odsek Slov. Kulturne akcije v Bs. As., ki nam je pripravil večer Mozartove glasbe v so¬ boto, 29. septembra t. 1. Ramoška dvorana je bila kljub nepri¬ jetnemu vremenu polna: prišlece je po¬ zdravila iz ospredja osvetljena Mozar¬ tova podoba, pred rdeče pregrajenim stopniščem je stal odprt klavir; toplo vzdušje v pričakovanju Mozartove glas¬ be. Umetniški čas z Mozartom in njego¬ vim okoljem je v kleni Spominski bese¬ di obdelal g. Marjan Marolt. — V inter¬ pretaciji pianistke gdč. Ančice Kralj je zazvenela Klavirska sonata v G-duru; predvsem zadnji stavek je izpričal velik vzpon od njenega lanskega nastopa med nemi. — Violinist g. Alojzij Šonc, kate¬ rega smo želeli spet slišati, je odigral intuitivno 2 stavka Violinske sonate v E-molu. Drugi stavek, ki bi mu lahko rekel “muzika pobožnega občutja” je izzvenel z učinkovitostjo pravega moj¬ stra. Klavirska spremljava g. Alojzija Geržiniča je bila natančna in vestna, vendar vseskozi precej preglasna. Isto se je čutilo ob spremljavi baritonista g. Vinka Klemenčiča. Ta je odpel 2 ariji iz Don Juana: Serenada in Madamina. Ima prijetno barvo glasu in dobro izgovor¬ javo. — Tercet sester Finkovih je lepo odpel “Grazie agl’ inganni tuoi” 4 in prav tako nato kvartet Finkovih še Ave Ma¬ ria. S čistim in plemenitim glasom je baritonist g. Božo Fink kot solist odpel 2 ariji iz opere čarobna piščal: In die- sen heiligen Hallen in der Vogelfanger bin ich ja. — Dva speva iz Figarove SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Gledališki odsek Sobota 13. oktobra ob pol devetih zvečer, nedelja 14. oktobra ob šestih popoldne v gledališču "Circulo Obreros C a t 61ic o s " Junin 1063 (Junin in Santa Fe) T. S. Eliot DRUŽBA PRI KOKTAJLU Drama v 3 dejanjih Poslovenil France Papež Vstopnina 7 $. Predprodaje vstopnic v pisarni SKA Alvarado 350, Ramos Mejia, v Dušnopastirski pisarni Ramon Falcon 4158, Capital in v trgovini A Los Mandarines (Zajc), Av. de Mayo 693, Ramos Mejila. U nedeljo 21. oktobra ob vsakem vremenu SLOVESNA OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV SLOVENSKEGA DOMA V SAN JUSTO z naslednjim sporedom: Ob pol 9. uri v župni cerkvi sv. maša za vse žive in umrle Slo¬ vence iz sanhuške fare. Takoj po sv. maši slovesnost otvoritve in blagoslovitve Sloven¬ skega Doma, ki je na ulici Irigoyen 2756 (dve kvadri in pol od plaza). Blagoslovitev izvrši domači dušni pastir č. g. Janko Mernik. Sodeluje domači pevski zbor pod vodstvom g. Zakrajška. Kumuje- ta ga Anica Indiharjeva in g. Vinko. Zupanc. Sledi nastop otrok slovenske šole v San Justo s pesmijo in ra¬ janjem. (Vodi gdč. učit. Angelca Klanjškova). Popoldne ob pol 3 uri zanimiva tekma v odbojki za pokal. Po tekmi VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV na vrtu Doma z izredno bogatim srečolovom, nagradnim strelja¬ njem, ter sodelovanjem Harmony Jazz-a in veselih fantov. Za slu¬ čaj slabega vremena je hadstrešja dovolj. ko ji je Gospa dovolila...” Marija se je globoko oddahnila, ka¬ kor da ni prelomila besede, temveč se samo znebila težkega bremena. Bernard¬ ka se prikaže na vratih. Mati jo takoj prime: “Kaj si videla, neumnica?” “Ti si ščvekala... Zakaj si izklepe- tičila?” reče Bernardka in z dolgim po¬ gledom ošine sestro. Vendar v njenem glasu ni očitanja, čutiti je, da se je od¬ dahnila. Naredia je dva koraka proti materi in razprla prste, kakor da jih greje nad ognjem. Srce se ji je topilo od veselja, ker je sedaj smela govoriti o svoji skrivnosti: “Oh, da, mama, — videla sem .čudo¬ vito — čudovito lepo Gospo, tam pri Massabielli...” Te nepričakovane besede so težko preizkušano gospo popolnoma spravile iz tira . Po celeip dnevu podrtih upov, po razočaranjih, mora poslušati še ta¬ ke bedastoče, ki ti jih prineso potepuhi- nje, ki niso za nobeno stvar. Najbolj pa jo vznemiri močna rdečica na Bernard- kinem obrazu. To je obraz človeka, ki ljubi, ki je pripravljen za svojo ljubezen vse žrtvovati in se upirati s trmo in nasprotovanjem. “Kaj si videla? Nič nisi videla! No¬ bene čudovito — čudovito lepe gospe ni¬ si videla, temveč kakšen bel kamen... Vidve gledata čudežno lepo gospo, jaz pa naj se pobijam za vaju in nobena ne misli, da bi mi kaj pomagala. O sveta Devica, kakšne nekoristne otroke imam,!' Kradejo cerkvene sveče, padajo v blato, ne znajo katekizma in zdaj gledajo še čudežno lepo gospo... Počakajte!” Segla je po gibčni palici, ki jo je ime¬ la za stepanje blazin. Prvi Udareo je pa¬ del čez Bernardkin hrbet; Marija Se sku¬ ša skriti. To jezno mater še bolj zdra- ži. Ne jenja prej, da tudi mlajša dobi svoj delež. Oba fantiča dobita prav tako svojo porcijo, ki sta jo pošteno zasluži¬ la. “Na, vidiš! Zavoljo tebe sem bila te¬ pena”, tuli Marija. Soubirousova vrže palico v kraj. Zaletela se je. Zdaj se je pričelo peklensko tuljenje. Ni pomislila, da je mož bolan in da spi. Toda ta se je zbudil že brez šundra. Že dolgo je bil zbujen. “Čul sem”, reče. Soubirous je vitek, visokorasel mož. Zunanja smola in notranja šibkost sta ga pripravila ob vse. Ostala pa mu je preprosta plemenitost. Pri otrocih je ohranil spoštovanje prav zavoljo tega, da je vso oblast, kazen in pokoro pre-> pustil odločnejši materi. Ta se je skli¬ cevala nanj kot na poslednjo sodnijo, Jd je nekje za oblaki in sprejema prizive, preden kazni stopijo v dejansko resnič¬ nost. Tokrat pa Soubirous s težkimi ko¬ raki stopi proti hčerki in jo zgrabi za jopič. Videti je, da je vsemu temu vzrok samo kratko spanje. “Slišal sem”, reče še enkrat. “Ali misliš že sedaj začenjati z neumnostmi? Pomisli, da si stara že štirinajst let. S štirinajstimi leti drugi ne zaslužijo sa¬ mo zase, temveč podpirajo tudi starše. Vidiš, kako nam gre. Ne morem vas hraniti z zrakom. In ti že začenjaš z neumnostmi. Vem, kaj je to. Da se de¬ laš važno. Na misel ti prihajajo povesti, ustiš se s pravljicami, pripoveduješ o gospe z zlatimi vrtnicami na bosih no¬ gah. Kam naj to pripelje, ma petite? Mi smo pošteni mlinarji, poštena sva mati in jaz in vedno sva bila preprosta, to Bog ve. Za vas opravljam najbolj uma¬ zana dela, kar tudi Bog ve. Kdor pa vi¬ di lepo gospo v votlini in govoriči o neumnostih, ta ne spada k poštenim lju¬ dem, temveč k mešetarjem, cirkuškim ljudem in k španskim ciganom. Če si torej ena takih, ma petite, potlej se kar brž spravi in pojdi k potepuhom in ci¬ ganom”. svatbe: Porgi amor, qualche ristoro in Deh, vieni, non tardar, je odpela sopra¬ nistka ga. Elida Canepa Borštnik. Pev¬ ka izvrstnega podaja) ja in hitrega kon¬ takta s poslušalstvom, želeli bi jo kaj kmalu spet slišati! V duetu sta ga Ca¬ nepa in g. Fink nastopila v Bei Man- nern, welche Liebe fiihlen iz Čarobne piščali: oba odlična pevca. — Trio ga Canepa, ga Marija Fink in g. Fink je zaključil večer z živahnim in šaljivim Das Bandchen: vsi trije so bili deležni priznanja. Nerazumljivo je, zakaj gotovih spe¬ vov niso peli v slovenskem jeziku, ko so opere Don Juan, Čarobna piščal in Fi- garova svatba šle že tolikokrat preko slovenske opere v domačem jeziku. Mla¬ di ljudje, ki jih je bilo precej v dvora¬ ni, bi bili slišali ob “veliki Muziki” pri¬ jetno zveneti slovensko besedo. Posamezne nastope je lepo uvajal g. Rus. —jkc (Nadaljevanje s 3. strani) Skozi več let je odpela redno vsako ne¬ deljo in vsak praznik po 4 maše. Poleg tega je bila pevka v zboru Glasbene Matice v Ljb. pod ravnateljem Matejem Hubadom nad 20 let, pri pevskem dru¬ štvu “Ljubljana” 6 let, pri Učiteljskem pevskem zboru pod dirigentom S. Kum¬ rom 5 let. V begunstvu je že takoj v Vetrinju pod dirigentom Miheličem pri¬ stopila k slov. begunskemu pevskemu zboru. Vztrajala je pri njem v Peggezu. In ko je njena družina morala iskati za¬ vetja v ameriški coni Avstrije, je bila zopet glavni steber zbora v Astenu pri Linzu. Po prihodu v Mendozo je bila najkrepkejša opora vodjema pevskega zbora sinu Božidarju in nato do zadnjih dni svojemu možu Marku. Ljubezen do petja, posebno crkvenega, ji je bila ne¬ kako prirojena in bila v njeni duši prav tako živa kot verska in narodna zavest. Po končanih učiteljiščnih študijah je nekaj let tudi poučevala v Brusnicah, Lesah in Škofiji Loki. Pok. gospo Bajukovo so pokopali v ponedeljek 1. oktobra, na prvi dan tuk. rožnovenskega meseca, dopoldne na mestnem pokopališču v Las Heras. Sve¬ to mašo v pokopališki kapeli, mrtvaške obrede na domu in ob grobu je opravil dušni pastir č. g. Jože Horn, ki se je tudi v toplih, za užaloščene svojce tola¬ žilnih besedah poslovil od pokojnice ob odprtem grobu. V imenu mendoškega pevskega zbora in Društva Slovencev je govoril g. Rudi Hirschegger. Omenjal je svoje prvo srečanje s pokojnico na Lju¬ belju, poudarjal njeno žrtev za družino in njeno delo v slovenski begunski skup¬ nosti, ko je bila močna opora slov. orga¬ nizaciji — Društvu Slovencev v Mendo- zi, zlasti pa slov. pevskemu zboru. Svoj spominski govor je zaključil z zagoto¬ vilom, da bo zgled njene požrtvovalnosti v zboru in njeno doživljanje slovenske pesmi, ki je prihajalo iz globine blage¬ ga srca, ostalo vsem nepozabno. Pevci so nato pokojnici zapeli v slovo tako na¬ šo in občuteno “Vigred se povrne”. Čeprav je bil pogreb ob delavniških dopoldanskih urah in za zaposlene do¬ kaj neprikladen čas, se je k poslednji poti gospe Bajukove zbrala proti vsemu pričakovanju velika množica slov. roja¬ kov. Maši zadušnici in vsem pogrebnim obredom je prisostvoavl tudi ravnatelj Zavoda za znanstveno raziskavanje na mendoški univerzi, kjer deluje sin prof. Brožidar, dr. Ramon Lucero v sprem¬ stvu upravnega osebja in uslužbenke- vrstnice hčerke Marije iz španske bol¬ nice. Pokojna zapušča v Mendozi neutoža- ljivo užaloščenega soproga ravnatelja Marka Bajuka, sinova profesorja Boži¬ darja in ing. Marka, hčerko Marijo, snahi Cilko in Ino, 7 vnukov in 1 vnuki¬ njo, v Ljubljani pa sestro Marijo, por. Kolbezen. Vsem izrekamo iskreno in globoko sožalje. DarilBiI paketi iz Trsta - c i t r u s “ v težini od 5 do 100 kg brez plačila carine prispejo v roku od 25 dni. Prav tako pošilja kolesa, radio-apa- rate in šivalne stroje. Zahtevajte cenike in informacije Glavni zastopnik OTON FRESL, Buenos Aires Maipu 735/1. T. E. 31 - 5142 Peter Mami CONTADOR PUBLICO NACIO.NAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 GORIŠKA IN PRIMORSKA V titovski tiskarni v Trstu je več dni stavkalo grafične delavstvo. Vodstvo podjetja jim ni hotelo priznati vseh so¬ cialnih pridobitev, ki jih je grafično de¬ lavstvo deležno po ostalih italijanskih tiskarnah in tudi v Trstu. Zaradi stav¬ ke stavcev in strojnikov v tej tiskarni nista mogla izhajati “Primorski dnev¬ nik” in “Corriere di Trieste”. Zadnji list so poskušali tiskati v Vidmu, pa so se tamošnji stavci tej nameri odločno uprli. Tako vidimo sedaj komuniste tu¬ di v vlogi komunističnih kapitalistov in presojamo njihovo naklonjenost do de¬ lovnega ljudstva s teh položajev. OBVESTILA Fantovski izlet bo, kot smo že objavi- javili, v nedeljo, 14. X. t. 1. na Ezeizo. Zbrali se bomo ob 9.30 uri v Barrio Uno, ob desetih bo tu sv. maša, nato pa bo odhod v nacionalni park v istem kraju. Dohod v Barrio Uno je s kolektivom štev. 406, ki ima začetno postajo v Li- niersu. Isti kolektiv je mogoče vzeti tudi na Puente Doce in Camino de Cintura. Na Puente Doce vozi kolektiv štev. 223 in Costera Criolla. Za kosilo bo priprav¬ ljeno “asado criollo”. Ne pozabite na je¬ dilni pribor in dobro voljo. Na progra¬ mu je tudi ogled tamkajšnjega letališča. Vabi SFZ XII. kulturni večer SKA bo v soboto 13. t. m. ob pol devetih in se ponovi v nedeljo 14. t. m. ob šestih. Gledališki odsek uprizori Eliotovo dramo “Druž¬ ba pri koktajlu”, obakrat v gledališču Circulos Obreros Catolicos, Junin 1036 (Junin — Santa Fe). Gledališka blagaj¬ na bo odprta obakrat eno uro pred pred¬ stavo. Člani SKA naj po možnosti dvi¬ gnejo brezplačne vstopnice tam, kjer so v predrodaji. Začetek bo točen! Gospodarski odbor za upravo pristave v Moronu sklicuje v imenu “Gospodar¬ ske družbe EDIN v ustanavljanju “skup¬ ščino delničarjev pristave, ki bo v sobo¬ to dne 27. oktobra 1956 ob petih popol¬ dne na pristavi v Moronu, ulica Montes 1851, z naslednjim dnevnim redom: 1. Verifikacija upravičencev; 2. Poro¬ čilo odbora; 3. Poročilo preglednikov; ESLOVENIA LIBRE Redacci6n y Administraci6n: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina toprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires 4. Sprejetje pravilnika; 5. Preosnova vodstva pristave; 6. Pravice delničarjev pod novo upravo; 7. Pridobitev prav¬ ne osebnosti — ustanovitev zadruge; 8. Predlogi; 9. Slučajnosti. Vsi delničarji so vljudno vabljeni, da se osebno in zanesljivo udeležijo skupšči¬ ne. Kdor pa je nujno zadržan, ima pra¬ vico, udeležiti se skupščine po svojem s pismenim pooblastilom izkazanem po¬ oblaščencu. Odbojkaši! V soboto, 13. t. m. ob 15. uri nadaljevanje turnirja trojk v Moro¬ nu. Vabljeni! POIZVEDBA Pred kratkim je umrl v Mendozi pri¬ morski rojak staronaseljenec Maks Fur¬ lan. Zapušča hčerko, ki živi poročena verjetno v Buenos Airesu. Kdorkoli ve za njen naslov, naj jo opozori, da se naj javi zaradi zapuščine po očetu univerzi v Mendozi, kjer je bil cče uslužben Lahko pa sporoči njen naslov tudi Svo¬ bodni Sloveniji. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires --- Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v svo¬ jem 71. letu starosti v nedeljo, 30. septembra ob sedmi uri zjutraj za ved¬ no zapustila naša žena, mati, sestra, tašča in babica A3IALMJA. BAJUKOVA Pokopali smo jo s sveto mašo na mestnem mendoškem pokopališču v Las Heras v ponedeljek, 1. oktobra ob 11. uri dopoldne. Marko, mož,;Božidar, Marko, sinova; Marija, hčerka; Marija, psr.. U sibezen, sestra; Cilka in Ina, snahi; Marko, Božidar, Jure in Andrej; Bariča, Martin, Gre¬ gor in Marko vnuki in vnukinja. Priporočamo jo v molitev. Mendoza, Ljubljana, 1. oktobra 1956. Vsem rojakom sporočamo žalostno novico, da je dne 30. oktobra t. 1. po kratki mučni bolezni; previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala gospa Amalija Bajuk , roj. Poljanec Priporočamo jo vsem v molitev. Bog ji bodi dobrotljivi plačnik! Društvo Slovencev v Mendozi E U R O P A K 99 CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v reke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires VAZNO OBVESTILO Sporočamo, da smo svojo znano najsolidnejšo postrežbo darilnih pošiljk "UMIVIRSAL” v obliki samo kvalitetnih živil, zdravil, denarja in vsakega drugega blaga kot zlasti DVOKOLES, RADIOAPARATOV, ŠIVALNIH STROJEV, i t. d. še bolj izpopolnili z organizacijo najkonvenijentnejše oskrbe s prvovrstno OBUTVIJO TOVARNE "BOROVO" (ex - BATA) Z nakazilnim kuponom tvrdke BOROVO SHOE SALES Co., CHICAGO, katere glavno zastopstvo imamo za Argentino, pooblastite obdarovanca, da brez kakršnekoli dajatve z njegove strani, izbere v katerikoli izmed 760 prodajaln tovarn BOROVO v Jugoslaviji čevlje najboljše kvalitete, PO MERI IN LASTNEM OKUSU. Cena kupona za moške ali ženske čevlje, ki Vam ga pošljemo po pošti priporočeno in ga obdarovancu dostavite sa¬ mi, je 194.— pesov. Prihranite si s tem razen tega trud z odpremo ter stroške prevoza, ovojnine in carine, zlasti pa ČAS. Poslužujte se naše zares ugodne postrežbe! Pišite po novi, znatno zni¬ žani cenik naših pošiljk. Vse dopise, naročila s čekom odn. giro-postalom pošiljajte na naslov: C. CIMPERŠEK, Casilla de Correo 4359, Buenos Aires. V Capitalu lahko dobite OB VSAKEM ČASU osebno vse informacije in naročite pošiljke pri: R. BATU, Avda. Juan B. Justo 2372 (pri Chaca,- riti), tel. 55-0900.