^________ ~5* 67 <- fH Dragotin Jesenko-Doksov. jlflj^H^SlElrC Spisal Ladislav Ogorek iRwtn I»ne 2^' Prosinca *• '¦ Je umr' v I'Ju^Uani slovenski pesnik in lpifH ^J pisatelj Dragotin Jesenko. Pod svoje spise, ki jih je priob- *¦" J čeval že izza mladeniških svojih let po raznih slovenskih jLgSggj^B^J3 listih, se je podpisaval s pesniškim imenom T. Doksov. n9GK5BiL3 »Zvonček« je priobČil v I. letniku na strani 177. njegov spis o slavnem škofu Strossmayerju, danes pa objavlja zadnjo njegovo pesem »Naš dedek«. — Dragotin Jesenko je bil rojen dne II. velikega srpana Ieta 1864. v Ljubljani. StarŠi so mu umrli, ko je bil Jesenko Še otrok. selil v Trst, da na- Potem je skrbela ' daljujesvojenauke. zanj njegova stara V Trstu se ga je mati, ki pa je tudi .^^Hl^fc polotilonepremag- kmalu umrla. Je- ^^^^^^Hfe Ijivo domotožje, in senko je ostal sam. ^^^^^^^^M ker ni imel vrhu- In neusmiljena ^K f^^^J tega nikakršne usoda bi ga bila V*~^^ VI podpore, je pri- uničila že v zorni %^.«^Mb romal nekega dne . mladosti, da se ga ||^^9v peš v T'JLlblJano tcr niso usmilili do- ^^^^^^^^. Je vst0P^ v pisar- brosrČDi ljudje. Si- ^^^^^^^^^^^^^^^^. nico banke »Sla- rotojesprejela pod ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ vije«, kjer je služil svojo streho blaga ^^^^^^^^^^^^^^^^^^H do svoje smrti. družina Zorova, ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H Za povzdigo kjer je Jesenko po- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ft in napredek slo-učeval domačega ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Al venske književ-sina. V Ljubljani ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H nostit za lepoto in je dovršil Jesenko I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B' razvitek slovenske šest latinskih šol, g^^^^^^|^^|^^H^B|^^^Hj besede ves goreč, potem se je pre- je bil Jesenko vse svoje življenje vkljub neugodnim razmeram, v katerih je živel, vrl delavec na našem književnem polju ter nam je ostavil mnogo lepih pesmi. V njih se zrcali blagost njegovega srca, mehkoba njegove duše in zrelost njegovega duha. Veselje je bilo gledati Jesenka, s kako radostjo je pozdravil vsak nov pojav na našem književnem polju. Takisto mu je zaigralo srce od veselja, ko je začel izhajati »Zvonček«. »Ah, bodo vsaj naši otroci zopet kaj imeli«, je vzkJiknil. In z Ijubeznijo do slovenske književnosti, z ljubeznijo do sedmero svojih nepreskrbljenih otrok, ki se naj jih usmilijo dobri Ijudje, je moral Jesenko prezgodaj umreti. Bodi poštenjaku, vrlemu pesniku in zvestemu pri-jatelju sladak poČitek v zemlji domači!