jtbaja v»** dan In praznijo«, Usued dally except Saturdays, Sunday» *nd Holiday« jjto-year XXXVII Cena lista je $6.00 PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote ' iHTcSeiS S M^gs^gg CHICAGO >3, ILL., TOREK. 13. MARCA (MARCH 13). 1945 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1108, Act of Oct 3, 1917, authorised on June 4, 1913. Uredniški In upravnlikl prostori: 3637 South Lawndalo Ava. Office of Publication; 3057 South Lawndalo Ava. Telephon«. Hock well 4904 ÄTEV.—NUMBER 31 Srditi boji ob reki Reni; ruske četel zavzele trdnjavsko mesto Kuestrin Američani ujeli 63,173 Nemcev v ofenzivi ob reki Reni. Pet zavezniških armad drži 150 milj dolgo fronto od holandske meje do Kob-lenza. Novi bombni napadi na nemška mesta in industrijska središča.—Sovjetske sile prodirajo proti Gdanakemu zalivu. Moskva naznanila okupacijo 250 nemških naselbin. Nova ruska ofenziva v bližini Moravske Ostrave.— Ameriške leteče trdnjave metale bombe na Nagojo, japonsko industrijsko središče PARIZ. 12. marca.—Is Berlina javljajo, da so čata prva ameriška armade prekoračila rako Rano oa dveh novih krajih savarno od Remagena In da so zagnala 50.000 mož In na tisoča tankov v ofenzivo v južnem dalu Porurja. LONDON. 12. marca.—Maršal Stalin je v odredbi dneva naznanil, da so ruska čata okupirala Kuestrin. zadnja nacijsko trdnjavsko mesto v prodiranju proti Berlinu. pruge ruska čata so obkrožila Gdansk In Gdlnljo v poljskem koridorju ob Baltiku. Pariz. 12. marca.—Enote prve in devete ameriške armade so u- jele 63,173 Nemcev v ofenzivi na ozemlju ob reki Reni, pravi uradno poročilo. Prva armada je ujela 33,795 Nemcev, deveta pa 29,378. Nemška . mesta na vzhodni strani Rene, katera so zasedle čete prve ameriške armade, »so Lin z, Unkel, Rheinbreitbach, Bruchhausen, Ohlehburg, Erpel, kiebsdorf in Hoenningoifc. Ne®1: ci so poslali 47 bombnikov v akcijo, da razbijejo most Luden-dorf na reki Reni pri Remage-nu, po katerem drve ameriške sile v notranjost Nemčije. Ameriški letalci so sestrelili 23 nemških bombnikov, pet pa poškodovali. Berlin poroča o ljutih bitkah pri Honneffu, dve milji od Re-nagena. Ameriške oklopne kolone so izvršile enajst naskokov na nemške pozicije. Zavezniške sile se pripravljajo za prekoračenje Rene na severnem koncu fronte. Kanadske in ameriške čete so strle odpor ostankov nemških vojaških posadk pri Weselu. Pet zavezniških armad je v akciji proti sovražniku na 150 milj dolgi fronti ob Reni od holandske meje na severu do Koblenza na jugu. Kolone tretje ameriške armade, katere poveljnik je general Gcorge S. Patton, drže trideset milj dolgo črto ob reki Moselle med Koblenzem in Trierjem. Pri Koblenzu se ta reka izteka v Re-no. Koblenz je važen industrijski center in ima čez 80,000 prebivalcev. Tretja armada se pripravlja na sunke, katerih cilj je okupacij Saarske industrijske kotline in IJalatinatta, Bavarska. Pomočila trdijo, da je poveljstvo nenukih sil odredilo evakuacijo civilistov. Odredba generala Eisenho-wmne Kruppove orožne br, rr.l tovarni Ji zavezniških letal so ■ >*>mbe na Berlin. Ham-Bremen, Harburg, Kiel in '"ta krivo. Le neznatno števi 10 Umikih letal I l**k m se je dvignili popadlo z zavezniki. U"don. 12. marca. — Sovjet-' Z" .k' operirajo na zapadni " klanska, pristaniščnegs mesta ob Baltiškem morju, so prodrle deset milj daleč v smeri Gdanskega zaliva. Cilj prodiranja je razcepitev nemških divizij med Gdanskom in Gdynijo, bivšo poljsko mornarično bazo ob Baltiku. Poveljnik sovjetskih sil na tej fronti je maršal Konstantin Rokossovski. Moskva poroča, da so Rusi o-kupirali čez 250 naselbin v prodiranju proti Gdansku in Gdyni-ji. Med temi je Liessau, 17 milj južnovzhodno od Gdanska. Nemško poveljstvo je naznanilo odločno obrambo Gdanska in Gdy-nije. Izgleda, da obe mesti čaka ista usoda kot je zadela Varšavo in Budimpešto. Stettin, luka in glavno mesto Pomeranije, je tarča ruskega topniškega bombardiranja. Ruski topovi so v hribih nad Stet-tinom. To mesto je imelo v normalnih ča&ih čez 300,000 prebivalcev. Večina teh je zapustila mesto. Radio Berlin je naznanil novo rusko ofenzivo na fronti v bližini Moravske Ostrave, kjer se odpira pot do Prage in Dunaja. Čez 75,000 ruskih vojakov je udeleženih v tej ofenzivi. Lju-te bitke so v teku v Kuestrinu, Japonci priznali kritično situacijo Lutkarska vlada v Indokini Washlngion. D. C.. 12. marca. Vodilni japonski ministri — premier Koiso, mornarični in vojni minister — so v svojem govoru v parlamentu, ki se je sestal v izrednem zasedanju, priznali kritično vojno situacijo. Tako pravi radijsko poročilo iz Tokija. Poslancem so razkrili detajle prodiranja ameriških čet na Filipinih, bitk na otoku lwu in bombnih napadov na Tokio in druga japonska mesta. V svojih govorih so naglašali tudi možnost invazije japonske celine po ameriških četah. Izredno zasedanje parlamenta je bilo sklicano na pritisk zaskrbljenih politikov, ki so zahtevali od vlade, naj pojasni realno vojno situacijo. Premier Koiso je dejal: "Ako sodimo dogodke na o-snovi brezobzirne strategije sovražnika, ki razpolaga z ogromnimi oboroženimi silami in materialom, se moramo pripraviti na obrambo pred invazijo japonske celine. Sovražnik se je odločil za hitro končanje vojne. Letalske operacije so se 'poostrile In naša mesta so tarča skoro neprestanih bombnih napadov. So-vraten letalonooci so koncentrirani v bližini naše dežele." Feldmaršal Sugijama, vojni minister, je tudi naglašal nevarnost invazije japonske celine, trdnjavskemu mestu ob reki O- ( zaeno pa je dejal, "da bo ta da-der,'38 milj vzhodno od Berlina. ia prilik:o za uničenje invader-Polovica tega mesta je pod kon- jev» trolo sovjetskih sil. Gusm, 12. marca. — Ameriške leteče trdnjave so napadle Na-gojo, tretje največje japonsko mesto in center produkcije letal. Napada se je udeležilo čez 300 Drugo poročilo omenja razteg-nltev japonske kontrole v francoski Indokini. V provinci An-nam je bila ustanovljena Japoncem naklonjenna vlada in ta je že razglasila svojo neodvis- trdnjav in bombnikov tipa B-29, nost od francoske vlade. Ra- ki so vrgli čez dva tisoč ton bomb. Tokio, glavno japonsko mesto, je še vedno v plamenih kot posledica ameriškega napada iz zraka. Bombe so porušile 15 kvadratnih milj Tokia. dio Tokio je naznanil, da so japonske vojaške avtoritete zahtevale od siamske vlade, naj takoj zapre mejo od Indokini in razoroži francoske čete, ki so prekoračile mejo. maršal tito naznanil svo bodne Volitve Jugoslavija poslane federativna država ZVIŠANJE 2IVLJEN-SKEGASTANDARDA Balgrad. Jugoslavija, 12. marca. — Belgrad je Mlaj mesto ljudi neustrašenega duha, ljudi, ki so izvojevali svobodo, imajo program in gledajo z odločnostjo v bodočnost. Program je orisal muršul Tito, predsednik nove jugoslovanske vlade, v svojem govoru po radiu. On je naznanil, da se bodo vršile svobodne volitve v vseh pokrajinah po osvoboditvi, Volitve bodo splošne in tajne za fe deralno in državne skupščine. Jasno je, da bo Jugoslavija postala federativna država na podlagi programa, katerega je sestavila skupščina narodne osvoboditve. Ta določa tudi mestne in okrajne volitve, Vse kaže, da bodo jugoslovanska ljudstva po dolgi borbi dobila splošno priznanje v obliki resničnih demokratičnih pravic. .^Tito je izjavil, da bodo civilne avobodščlne u-ključevale svobodo tiska, govora, vere in zborovanja. Dasi se je vlada odločila za kaznovanje izdajalcev in kvizlln-gov, je Tito naglasil, da samo želja po maščevanju ne bi garantirala notranjega miru. Rekonstrukcija dežele mora Igrati važno vlogo v vladnem programu, "Strahovito razdejanje defcel«, fizično in ekonomsko, zahteva reguliranje ekonomskega življenja," je dejal Tito. "Vladni program določa privatna podvzet-ja s privutnih lastništvom in 1-niciativo. Ker je ljudstvo dopri-našalo največje žrtve v vojni, je bistvena dolžnost vlade zvišanje življenskega standarda delavskega razreda." V smislu določenega programa se bodo izvajale reforme. Ljudje bodo dobili zemljo in poljedelske stroje. Program uklju-čuje tudi socialno zavarovanje. Neki prijatelj Jugoslavije je dejal, da bo imelu država najboljšo vlado, od kur obstoju, če bo uveljavila le dvajset odstotkov začrtanega programa. Hitler spet apelira na ljudstvo Uničenje defetistov v vojaških vrstah London. 12. marcu. — Diktator Hitler je nuslovil nov apel nemškemui ljudstvu in armadam, naj se fanatično in odločno bore do konca kljub udarcem, katere dobivajo. Dejal je, da so zavezniki pijani zmag, kur jih bo končno pogubilo. Apel je bil izdan ob deseti obletnici uveljavljenja splošne konskripcijc v Nemčiji za vojaško službo. To je bilo kršenje ver-sojske pogodbe. Takrat je Hitler stopil na pot, ki je privedla Nemčijo v sedanjo vojno. Hitler je zahteval uničenje defetistov v vojaških vrstuli. "Samo oni, ki ne zuslužijo zmage, so poraženi," je dejal. "Mi vidimo na vzhodu in zapadu, kaj preti nom-škemu ljudstvu. Naša naloga je jasna. Ta je odločen odpor proti sovražnikom, ki naj truja toliko časa, da se bodo razcepili in se izmučili, nakar jih bomo zdrobili. Leto 1018 se ne sme ponoviti, ker vemo, kakšna usoda nas bi zadela. Sovražnik, pijan zmag, ne skriva svojih namenov. Ti so popolno uničenje nemškega ljudstvi." Diktator je ponavljal staro fraze, "da se je Nemčija začela o-boroževatl potem, ko so naši sovražniki odbili njene ponudbe za razorožitev. Zveza med Židi, kapitalisti in boljševlki ograža E-vropo. Rusija je zgradila ogromno oboroženo silo, da podjarmi vso Evropo." Zarota proti co/om- bijski vladi odkrita Bogota, Colombija, 12. marca. — Zarota, katere cilj je bil str-mpglavljenje vlade predsednika Lopeza Pumareija pred volitvami, je bila odkrita. Policija Je a-retlrala čez 50 zarotnikov, med temi več vojaških častnikov. Hirohito na listi vojnih zločincev London, 12. marca. — Japonski cesar Hirohito bo prišel na listo vojnih zločincev. Komi-misija Združenih narodov, ki preiskuje vojne /ločine, ima v seznamu več juponskih vojnih zločincev. • Ameriški u jetniki na poti domov Dotok ujetnikov v Odeso se povečal Moskva. 12. marca. — Pravda, glasilo komunistične stranke, po*1 roča, da so parniki odpeljali 3413 ( ameriških, britskih in francos- so kih vojnih ujetnikov, katere Rusi osvobodili, iz Odese, prista-' niščnega mesta ob Črnem morju. Vsi so na poti domov. Nadaljnih 10,000 ameriških,] britskih in francoskih vojnih u-( jetnikov še čaka v Odesu na par-nike, da jih odpeljajo domov. Dogovor glede repatriacije ujet- j nikov je bil pred nekaj tedni sklenjen s sovjetsko vlado. Pravda pravi, da se je dotok ujetnikov v Odeso povečsl. Ti so nastanjeni v poslopjih in do-bivsjo isto hrano kot ruski vojaki. Zavoji z živili za ujetni-j ke prihajajo v Odeso iz Velike Britanije in Amerike. Britski in ameriški Rdeči križ sta organizirala zdravstveno pomot- za osvo-bojene ujetnik«. i Vojni ujetniki, katere so Rusi osvobodili, prihajajo v Odesi) iz zapadnih poljskih pokrs J in, vzhodne Nemčije in Vzhodne Prusije. Prsvds poročs, ds so Rusi osvobodili več tisoč ujetnikov v VVormidittu. Vzhodns Prusija, po okupaciji tega krsjs. Vojni delavski odbor poanama sla v naga Harona, talase, daai cana—In profltll—etelno tasajo kvtéku. vlado! Mosdno formula malega Jekla so dršl kot kloftč Po prsvljo, da v Amarlkl ni rssredov In rasredne Domače vesti Obiski Chicago. — Glavni urad Sfr-PJ so zadnje dni obiskali: Frank Klun iz Chisholma, Minn., Anton Debevc lz Sheboygana, iz Jolieta pa Mary in Louis Zelez-nikar, Olga Erjavec in John L. Jevitz. Novi grobovi na aapadu Hudson, Wyo,—Tukuj je umrl Frank Jugovlc, star 50 let in doma iz Stare Loke na Gorenjskem, odkjer Je prišel v Ameriko pred 31 leti. Bil je član društva 10 SNPJ. Zapušča ženo in dva ainova.—Teden pozneje Je pa umrl v bolnišnici Gregor Ka-inn, star 06 let in doma od Škofje Loke. Uli je član ABZ. Padal na Filipinih Eveloth, Minn.—Dne 3, febr. je v bitki za Manilo padel John Ilace ml, sin družine John Hace, stur 23 let in član društvu 00 SNPJ. V službi Strica Sama je bil od septembra 1043, prej pa je delal v Clevelandu. Poleg staršev zapušča sestro In brutu (pri mornarici). Ranjen v vojni Breezy Hill, Kans —Pri poletu nad Avstrijo je bil 7. febr. resno ranjen T/Sgt. John Gračnor, sin družine Joseph Gračner, ki je služIl ns bombniku. Krogla ga je zadela v nogo nid kolenom in se nihaja v bolnišnici v Italiji. Star Je 21 let in v Itnli jo Je bil poalan lanskega avgusta, Ii Minnesole Dululh, Mlnn. — V bolnišnici St. Msry's se nshaja Angela Blatnik, tajnica društva 20fl SNPJ lz New Dulutha, kakor tudi Zora Radosovich, članici SNPJ. — V Boweyju je umrl George Mavrn, star 70 let, ki Je prišel na Fly pred okrof» fVO leti in bil med ustanovitelji K8KJ Doma je bil iz vusi Čapleni Poljini na Dolenjskem. Nekoč je Imel gostilno, zdaj pa malo farmo. — Umrl je tudi Jack Krmpatlch v naselbini Carson Lake, stur 77 let. Is Clavalsnda Clevelsnd. — Umrl je Frank Uambič, star «.'i let ln doma lz Malega loga pri Loškem potoku, odkoder je prišel v Cleveland pred 32 leti. Tukaj ne zupušča sorodnikov, v starem kraju puj dva brata. ~ Od 10, Jan, Je naj zapadni fronti progrešan stotnik Nlcholis Opa I Ich, sin družine* Michael Opalich iz Colllnwoo-da, ki je služil v tretji armadi. K vojakom Je šel marca 1041, preko morja pa v decembru 1043. V vojni so tudi njegovi trije bratje—-George na zupudul fronti, Michuel nu Filipinih In Daniel v Indiji. - V Angliji Je bil 24. dec. ranjen Sgl. Edward Zeitz, ki Je služil na bombniku kot topničsr in Je zdaj zopet v akciji. On je sin družine John Zeitz I/. Collin-wooda. H vojakom je šel aprilu 1043, preko morja pa preteklega uvgusta. — V bolnišnici Cleveland Clinic se nahuja Anna Pié-man, ki Je bílu operirana, — Na /upadni strani mesta je umrl v sredo Mike Erjavec, star 04 let in član društva 2114 SNPJ ln SDZ. — V Nemčiji Je bil 7 jan. ranjen Stft, »tavanja, sin družine Joseph Sluvanja 1% Collin-wooda, star 2.'» let. V uiniadi Je im! marca 1041 in preko morju od lanskegs decembra. — Charlotte Zadnlk je bila obveščena, du Je bil 2«. dec. v Belgiji ranjen njen mož poročnik Anton F. Zadnik, sin družine Anton Zadnlk. Pri vojakih je od oktobra 1040 in preko morja od lanskega julij.« 1 Bombe padale na ivicareka mesta Bern, ftvlcs, 12. marca — Vlada poroča, da ao letala, katerih 1 identiteta ni bila ugotovljena, rnftala bomb« na Hazel, Curlh In druga švicarska mesta. Na Hazel Je padlo 20 zažigalnih bomb, ki so zanetil« požar«. $«st letsl j« met slo bomb« na Curih, ki so ( ubil« štiri In ranil« č«z dvajset ljudi. rumunua dobila severno transilvanijo Sovjetski listi izražajo zaupanje v novo vlado ZAŠČITA PRAVIC MANJŠIN Moskva. 12. marca, Severna Truiiailvanija, delež plena, katerega je Hitler poklonil Ogrski, Je bila vrnjena Rumuniji. Mar-Sal Stalin je naslovil pismo novi rumunski vladi, katere pfedsed-nik je Petru Grozi, da Je ozemlje v obsegu 17.4(H) kvadratnih milj vrnjeno Rumuniji v smislu pogojev premirja, ki je bilo sklenjeno 12. septembri preteklega letu. Vsebina Stalinovega pisma Je bila pravkar objavljena. Stalin Je Informiral Grozo, di bo morala njegova vlada prevse-ti odgovornosat za vzdrževanje miru in zaščito privic narodnostnih manjšin v severni Transil-vaniji. Predsednik nove rumunske vlade Je dal zagotovilo, da bo ščitil pravice manjšin na osnovi demokratičnih načel, enakopravnosti in pravičnosti za vse prebivalce in »drževal red in mir. Sovjetski listi izružajo zaupanje v novo rumunsko vlsdu, zaeno pa so naglasill, da sabotaža ln terorizem v severni Transilvaniji pod prejšnjo vlado premier ji Nlkolija Ridescuja sti bila odgovorna, da ta provinca ni bila prej vrnjeni Rumuniji. Stalinovo pismo pravi mod drugimi W "Zanušamo se, da bo nova ru-munska vlada, ki J« dobila vodstvo dežele, prevzela popolno odgovornost za vzdrževanje miru In reda v severni Transilvaniji, garantirala pravice manjšinam in skrbela za pravilno funkcioniranje krajevnih ustanov. Sovjetska vlada je uverjens, ds bo Kumunija Izpolnila svoje obligacije." Pravdu, glasilo komunistične strank« pravi, da so ruske čete prevzele kontrolo nsd severno Transilvanijo potem, ko Je prejšnji rumunski režim demonstriral svojo nesporikbnost pri zali-runju sibotaže ln\eror!zmi, O-grsku Je dobili sewno Transilvanijo v avgustu I. nM), ko se je postuvilu nu stran nracljske Nemčije. Rumuncl tvorijo AH odstotkov prebivalstva, severne Transllvunlje. Število Madžarov je če/ mHljon. Francoski admiral obtoien izdajstva Pulz, 12. marci« — Admiral Jean Pierre F^teva, ki Je bil go-verner Tunizije, ko so umeriške in brltske čete Invadiral« severno Afriko, bo postavljen pred sodišče na obtožbo Izdajstva. On je iMimugal nemškim četum pri organiziranju od|>ora proti Američanom in Angležem. Hodni svet tvorijo tuje aodnikl. Murray svari pred katastrofo Washington. D. C.. 12 marca — Philip Murray, pr«ds«dnlk Kongresa industrijskih orgsnlzscij, je dejal, da bo ameriško ljudstvo stalo pred katastrofo v dobi preureditve industrij, če vlada ne bo dovolila zvišanja mezd, ker m' cen« stalno dvigajo. On J« nastopil pr«d s«natntm odsekom za bančne zadeve, ki razpravlja 0 načrtu kontrole cen. Vatikan zanika pogajanja z Moskvo I Him, 12. ms res. -i- Vatikan je zanikal |>oročtla, da s« pogaja s 1 sovjetsko Rusijo. Zadevna poročita so objavili nekateri italijanski listi. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTHIHA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orysa ot «od published by «lovana National Senetlt Society Naročnin« »a Zdruiene driave (laven Ckicaga) in leto. $3M xa pol lata. $1.50 »a ¿etri leta, aa Chicago In Cook Co~ $7.50 ta calo leto. »J.7» aa pol leta* ao inoaemotvo $9 00. Subacription raloa« ior iho United States (eneopt Chlcago) and Canada M-00 por year. Chlcofo and Cook Conntr $7Ji por T*», toraiga countrioa M-00 por yoo». Cone oglasov po dogovoru*—Rokopial dopiaov in nenaročanih člankov ao no vračajo. Rokopial literarno vaobino (¿rtiče. povoatL drama, poaml Ud.) ae vrnejo pošiljatelju le v slučaju, ¿o Jo priiottl Advertising ratos on agreement. -Manuscripts of communications and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, pomne. etc- will bo returned to sender only whan accompanied by self addreeeed and stamped envelope. Naslov na vse. kar Ima stik s liatomi PROSVETA 2667-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinoia MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (March 31, 1945), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam je a tem datumom potekla naročnina. Ponovilc jo pravočaano, da se vam list ne ustavi. - Odmevi iz Washingtona Zadnje dni je bilo v Washingtonu vse veselo, burbonci in "new-deaiovci," ko je Roosevelt imenoval vojnega ekonomskega direktorja Kreda M. Vinsona /a novega načelnika vladne Rekonstruk-cijske finančne korporacije. Senat ga je takoj potrdil brez vsake opozicije, čeprav ni bankir, in čestital mu je tudi Henry A. Wallace. Od atrani burboncev ni bilo pričakovati kakšne opozicije, kajti oni smatrajo Vinsona za "safe" državnika—100% na strani "free enterprizerjev," veleprofitarjev in izkoriščevalcev delavstva. "Newdealovci," kolikor jih je še in kakršni so že, pa so najbrže bili veseli, da se je umaknil kot direktor vojne ekonomije, ker je napiavil precejšen "mess." Gotovo pa so tega veseli delavski voditelji. , In Vinson je napiavil "mesa" predvsem na polju vladne mezdne politike, katere on sicer ni določal, marveč je le izvajal instrukcije Bele hiše. Vsled vedno večjega pritiska s strani organiziranega delavatva za revizijo vladne mezdne politike, ae je pričel šibiti tudi vojni delavski odbor s tem. da je zadnje čase skušal obhoditi formulo malega jekla z raznimi "frinžnlmi" ali postranskimi pri-boljškl. To je bilo le vrženje male drobtinice za potolaženje delavstva, drugače pa se odbor trdno drži mezdne formule malega jekla. Ampak Vinson je na ukaz Bele hiše delavskemu odboru—prav za nrav delavstvu—tudi tukaj stopil na prste z dekretom, da posti anski priboljški lahko stopijo v veljavo le tedaj, če jih odobri direktor administracije za kontrolo cen; slednji pa lahko to stori le pod pogojem, da ne bo nobenega zvišanja cen radi teh pribolj-škov. Če so se cene zvišale radi vdčjih dobičkov, Vinaona to ni brigalo. Predno je Vinaon zapustil svojo pozicijo, Je šel še korak dalj in izdal dekret, po katerem omejuje tudi postranske priboljške—zvišanje plač na drugem in tretjem šihtu, liberaliziranje plačanih počitnic, "upgrading" pri delu ali promoviranje v boljše plačane pozicije ali dela in |K»dobno.—To potezo je zdaj storil največ proti Lewisu, proti majnarjem. S tem je Vinson zamrznil tudi postranske priboljške. To je sto-til, ko Je bil že imenovan na novo pozicijo. Da-li je to storil na ukaz Bele hiše ali na lastno pest, bo razvidno v bližnji bodočnosti, kajti njegovo mesto je zavzel W. H. Davis, doaedanjl načelnik vojnega delavskega odbora, ki je bil z Vinsonom v konfliktu. Če se bo tega dekreta držal tudi Davia, potem bo to dokaz, da je ta dekret prišel iz Belevhiše—iz tiate hiše, ki je lani obljubila Phillpu Murrayju, da bo vlada revidirala mezdno politiko in dovolila izenačenje plač s cenami. Vsaj tako je dejal Murray na lanaki konvenciji avtne unije CIO: "Kakor gotovo aem tukaj pred vami, tako gotovo bodo zvišane tudi plače . . ." Namignil je, da Be bo to zgodilo mogoče ie pred volitvami, sigurno pa takoj po predaed-niških volitvah. Ampak Murray in Green še seduj čakata na izpolnitev te pred-scUniknve obljube. In kot izgleda, bosta še čakala. Adminiatra-cija imič ve. da ima oba v svojem žepu—in na splošno vse organizi-i a tin delavstvo. Zato vhc skupaj lahko pita le s praznimi obljubami. Od vseh vrhnjih delavskih voditeljev to igro razume samo —Lewis, ki se ne pusti blufati ivt« od visokih politikov. Zato tudi grme proti njemu. * Senat je zelo grdo zmrcvaril zahtevo militariatov in Bele hiše za splošno prisilno delo za vse moške od 18. do 45. leta atarogtl. Namesto da bi bil slepo sledil nižji zbornici, ki je dala mllitariatoip vse, kar so zahtevali—tudi popolno kontrolo nad delavatvom kot jO v veljavi v vseh totalitarskih državah—je začel preiakavati. Njegov odsek za^vojne zadeve, ki je imel stvar v rokah, je brez poaeb-ne težave dognal, da je velika krza o pomanjkanju delavcev zgolj —fabricirana, Dognal je, da tu pu tam iei manjka delavcev, toda na aplošno m nobenega poiriatijkanje delovnih moči v deželi. Mnoga podjetja imajo na plačilni listi tudi več delavcev kot jih potrebujejo, kajti od tega delajo masten profit na račun vladne blagajne ali 'cost pluta " Dognal je tudi, da statistika, katero sta predložila vojni in mornarlčni department in kričala o velikem pomanjkanju delavcev, je bila povsem enostranska in napihnjena. Dalje je dognal, da tam, kjer produkcijska kvota ni bila doeežena, so še diugi vzroki oomanjkanjc materiala, spreminjanje produkcijakih načrtov, /višanie produkcijskih kvot, slabo organiziranje dela in podobno Ti zadržki ao odgovorni za 78Vi produkcijakih nedoatat-kov in pomanjkanje delovnih moči samo 22't. In tako je senatni odaek na vsej črti zavrgel zakonaki osnutek nižje zbornice in oriše) pred senat s svojim osnutkom V glavnem ta osnutek te legalizira ukrepe vladne komtaije za delovne sile in podvrača precej stiogt kazni—$ 10.000 globe in leto dni zapora ali oboje—one delodajalce, ki b* ki&ili ukrepe War Manpower komisije. • Senat je o tem vprašanju debati! al ves teden tn končno s 63 proti 16 glaaovom soie)el ta oanutek. 7.da) gre pred konferenčni odaek obeh zbornic, kakor tudi oanutek nitje zbornice. Ker Je kongres-nik May. ki je sponsoriral administracljski načrt, le izjavil, da nitja zbornica ne bo nrlatala na senatni oanutek. aenat pa najbrte tudi ne bo pristal na Mayjev načrt, tedaj ae zna zgoditi, da bo vaa stvar pokopana in "delavska kriza" bo oetala nerešena Rešena pa bo dežela pred tem velikim korakom v totalitaratvo, v katerega jo akušajo potisniti militarist!, ki imajo alične pojme o demokraciji kot—Hitlerjevi generali. Glasovi iz TOREK, 13. MARpa naselbin KRIŽANA JUGOSLAVIJA ChJaholm. M Inn—Ta mesec bodo pretekla štiri leta, odkar je princ Pavel podpisal pogodbo s Hitlerjem. Hitler je tedaj nameraval pognati skozi Jugoslavijo svoje armade z namenom, da pomaga Mussoliniju in njegovim faširtičnim armadam, katere so bile v veliki nevarnosti, da jih bodo hrabri Grki uničili. Jugoslovansko ljudstvo, ki ni bilo simpatično Nemcem in Hitlerju, ni bilo zadovoljno s pogodbo, ki jo je jxxipiaal Pavel s Hitlerjem. Hitro je spoznalo, da je bila tista pogodba največje izdajstvo v zgodovini Jugoslavije. Kralj Peter je nato pozval armado, naj stoji pripravljena, toda Hitlerjeva zverinska armada je z vso silo udarila v Jugoslavijo na cvetno nedeljo in kmalu premagala jugoslovansko armado, ki nI bila moderno oborožena. Princ Pavel je pobegnil v Afriko še predno je Hitler prihrumel v Jugoslavijo, kralj Peter pa je pobegnil s svojo vlado takoj, ko je videl, da je njegova armada premagana. Petru je bilo tedaj 17 let in je bil premlad In neizkušen za vodstvo v takih kritičnih časih. Toda kar koli se je že zgodilo, s tem, da so se Jugoslovani postavili v bran, so Hitlerju prekrižali načrte in njegove armade so bile za gotov čas zadržane. Mislil si je, Ogrsko, Rumunijo in Bolgarsko imam že v žepu, treba je spraviti v žakelj še Jugoslavijo, nato pa bo odprta f>ot v Grčijo, za Grčijo pa nad Rusijo. Vse je bilo na dlani. Računal je, da mora priti prihodnjo zimo v Moskvo. Ko bi bil pa z Rusijo opravil, se bi obrnil proti zapadu. Vedel je, da ne bo imel dosti dela s Francijo, Belgijo, Holandsko, Dansko in Norveško, kajti v teh deželah 50 mu pridno gladili pot njegov kviz-lingl. Z angleško vlado pa je nameraval napraviti kompromis, namreč tak kompromis, da bi bila Anglija pod njegovim vplivom. Tako je računal in sanjal Hitler ^n ni dosti njanjkälo, da se niso njegovi načrti, uresničili. Ko bi enkrat imel pod seboj vso Evropo z Rusijo in Anglijo vred, bi bil zapovedal svojim pristašem v Zedinjenlh državah, da je dozorel čas, da napravijo preobrat. Hitler ima mnogo pristašev v tej deželi. Kdor ne verjame, naj prečita knjigo "Under Cover", ki jo je po svojih izkušnjah spisal John Roy Carlson. Hitler ne bi imel velike sitnosti izkrcati svojih armad na ameriško celino, kajti pri temu mu bi pomagali kvizlingi, a ameriška vlada tedaj tudi ne bi bila po-aebno dobro pripravljena za vojno. Pred vojno je imel Hitlerjev režinr precej vpliva v Ame-kriki. Torej cvetna nedelja bo v večnem spominu, ker je bil Hitler prisiljen napasti Jugoalavijo z orožjem. Kakor že zgoraj omenjeno, Hitler ni nikoli zavzel Moakve. Eden vzrokov, da je ni zavzel, je, ker ae je vojaštvo po porazu jugoslovanskih armad v velikem številu razkropilo po gorah In potem napadalb iz za- sed nemško vojaštvo in strategič-ne točke. Nekater* skupine vojakov so se pridružile Draži Mi-hajloviču, druge p* partizanom. Partizani so šli hitro na delo in razbijali atrategitne točke, rušili mostove, razdirali glavne železniške proge, municijska skladišča ter se oboroževali z orožjem, ki ao ga vzeli nemškim in italijanskim vojakom. Dolgo časa pa je vladala velika tajnost, kaj se prav za prav godi v Jugoslaviji. Spočetka je ves svet častil Dražo Mihajlovl-ča kot velikega odrešenika jugoslovanskega ljudstva. Mnogi izmed nas smo to tudi verjeli, dokler nismo zvedeli, da se faktič-no bore proti sovražniku v Jugoslaviji partizani, katerim je na čelu Joseph'Broz Tito. On ima danes armado, ki šteje 200,000 mož in žena, ki se borijo'kakor levi in zadajajo vsepovsod sovražniku silne udarce. Razna poročila javljajo, da so ženske prav tako junaške, vč&sih celo bolj kot moški, in marsikateri Nemec je že pozabil dihati, ko se je srečal z jugoslovansko partizanih. Partizani vedo, zakaj se borijo. Njih dežela je krasna in prebivalstvo mentalno zdravo in skupno se bore moški in ženske. Oni ne vprašajo, kaj si, katoličan, prote8tant, pravoslavni ali mohamedanec. Vsi skupaj imajo isti cilj: pognati sovražnika iz dežele. Jugoslavija je krasna dežela. Obdana je z visokim gorovjem. V Julijskih Alpah kraljuje očak Triglav, tam je večno beli Grin tovec, poleg njega pa Ljubel in druge slovenske gore. In na Hrvaškem krasni Velebit! V Slavoniji pa krasna rodovitna polja, ki segajo daleč v Srbijo. V Dalmaciji pa je krasno Jadransko morje. In tista dalmatinska mesta ob jadranski obali so čudovito lepa. Kdo še ni videl starodavnega Dubrovnika, Splita, Boke Kotorske! Na primorskem obrežju pa je mesto Opatija in zapadno od Opatije krasna, kamnita Učka gora. Sedaj pa se malo seznanimo s Titom. Rojen je bil na Hrva škem. Njegov oče je bil kovač in Tito mu je v mladosti poma gal pri tej obrti in se razvil v močnega mladeniča. Sedanje ime Tito je dobil, ke ima navado dajati povelja z besedami "ti stori to, ti to, ti to!" Njegova povelja vojakom so zapovedovalna in morajo biti takoj izvršena. V prvi svetovni vojski je bil v avstrijski vojski, toda že po nekaj mesecih so ga ujeli Rusi in ga poslali v Omsk, Sibirija. Dve leti pozneje je stopil v rdečo armado. Po ruski revoluciji je šel v šolo v Moskvo, kjer se je učil jezikoslovja, obenem pa dobil Ideje in znanje o komunizmu in njegovem razvoju. Tito je ože-njen in ima sina Žarka, kateri je ruski vojak. V Jugoslavijo se je povrnil 1. 1925, kjer je pričel takoj z organiziranjem strokovne (zveze, a jugoslovanske oblasti so ga radi tega zaprle za pet let. V zaporu je ves svoj čas porabil za učenje, zato je sedaj zelo učen mož. Poleg hrvaščine govori tudi nemško, rusko* češko, mongolsko, nekoliko francosko in tudi angleščino prilično dobro razume. Tito je velik aovražnik fašistov in se je proti njim še pred vojno bojeval v Španiji in potem v Franciji. Ko pa je Hitler napadel Jugoslavijo, je takqj pričel z organiziranjem odpora proti Italijanom in Nemcem. Toda za partizana ne bi bilo lahl^o bojevati boja proti okupatorjem, kajti niao imeli modernega orožja. Da so ga dobili, so se podajali v velike nevarnosti in 11 zased napadali Nemce in Italijane ter jim pobrali orožje, municijo in živež. Tito je 50 let star in po prepri čanju komunist. V splošnem je zmeren, preudaren In zelo previden pri vsaki stvari. In prav zato je trn v peti tudi mnogim slovenskim "rapotačem", ker jim je znano, da se ne proda za kozarček rakije. Toda naj bo Tito kar koli že, resnica je, da se je izkazal kot velik strateg in izbo-ren diplomat. To danes priznajo vsi, ki so kdaj prišli z njim v kontakt, zlasti ga hvalijo oni ameriški in angleški žumalisti in vojaki, ki so ga obiskali v nje« govem vojaškem stanu. In ne samo to. Danes vsi zavezniški voditelji priznavajo, da so partizani in Tito veliko pomagali zavezniški vojski v boju proti nacifašizmur d oči m je Mihajlo-vič, ki je bil nekoč tako čislan, popolnoma pozabljen. S krvavo cvetno nedlejo se je pričelo gorje in Golgota za jugoslovanski narod. Po štirih letih vojne je še vedno pretežni del Slovenije pod Hitlerjevo peto. Temu pa so v veliki meri krivi domači izdajalci, ki pomagajo Hitlerju in zagovarjajo njegov režim. Ampak tudi za te hinavske kvizllnge bo prišel dan plačila! Jugoslovansko ljudstvo si bo priborilo svobodo in potem živelo v miru in prijateljstvu s svojimi sosedi. Delo, k so ga Izvršili partizani pod vodstvom maršala Tita, je ogromno in mi ga skoro ne moremo zapopasti. Cvetna nedelja naj ne bo nikoli pozabljena ne za jugoslovanski narod in ne za druge zavezniške narode! V teh kritičnih, čaaih pa je tudi naša dolžnost, dolžnost vseh Jugoslovanov, ki smo raz-trešeni po veliki Ameriki, da pomagamo temu junaškemu narodu, kateri pa je po vseh teh hudih borbah siromašen in lačen ter nujno potrebuje pomoči. Prispevajmo za WRFASSD in pa za SANS, kajti obe organizaciji delujeta za križani jugoslovanski narod. Frank Klune. taj. št. 91 SANSa. TO IN ONO IZ AMBRIDGEJA Ambrldge, Pa.—Dne 23. februarja je strokovni oddelek (Vocational department) tukajšnje srednje šole priredil v šolskem avditoriju veliko priredbo, v kateri je nastopilo 125 mladeničev in mladenk. Priredbe se je udeležilo 1,500 oseb. Vsi/so se imenitno zabavali, kajti bilo je smeha v izobilju in če si pogledal okoli sebe, si videl, da so se vsi držali za trebuhe, da ne bi počili od smeha. Na tej priredbi sta gotovo odnesla prvenstvo dva mladinska člana našega društva, in sicer Frank Tekstar, ki je sin predsednika društva št. 33 SNPJ Jose-pha Tekstarja, in Louis Rosen- NOČEM PtAČATl VEC Mli NAMŠJF URADNE CENE! ivfvvivfb irimiriifc VMIS • NE SPREJMEM RACBiMli ŽML-AKO NE 000AM ZNAM! bergar, ki je sin Antona Rosen-bergarja, tajnika podružnice št. 11 SANSa. Naj Še omenim, da je Roeen-bergarjev sin Joseph pri pomorščakih na Havajih. Nedavno je bil povišan za četovodjo S/Sgt. Pfc. Joseph Tekstar, Pvt. Vincent Svegel in S 1/c Frank Ro-senbergar so bili na 15-dnevnem dopustu. S 1/c Ignac Murshetz in Sgt. Edward Sumrak pa sta bila 30 dni na dopustu pri svojih starših. Anton Žlberna. taj. št. 33. Nad ao trdili, da Je ni sile ki bi mogla saveeti Slegfriedovo obrambno črto. Toda anolo-amo- ÜP* f.! "•m4k# utrdbt ln ,l PO» P"H Rent Slika kaše a«erl- ško vojake, k! prodirajo akoal utrdbe. POROČILO ZASTOPNIKA Herminie. Pa*—V Osageju, W. Va., sem naletel na Franka Žr java, kateri je ponovil Proletar-ca. Tudi neki Jerina, ki je imel brata v Claridgeju, Pa., je kupil dva koledarja, enega za sebe in enega za svojega prijatelja. Živita nekje v Pollandu, kjer pa se jaz malo kdaj ustavim. Penkotovi pa so ponovili Pro-sveto. Tudi njih sin je pri vojakih in do sedaj še vedno zdrav John Flere, ki je kupil dom v Osageju, je tudi ponovil Pros veto. Njegova žena je bila bolna, toda se ji povrača zdravje Obiskal sem tudi rojakinjo Shine. Njeni sinovi so se izkazali veliki junaki v boju z Japonci. Za svojo hrabrost so prejeli razna odlikovanja. Eden sinov se je-povzpel do čina kape-tana, drugi pa do podpolkovnika. Čevljar Železnik je tudi ponovil Prosveto, dasiravno mu še ni naročnina potekla. Poveda mi je, da se bo moral preseliti kajti poslopje, kjer ima delavnico, je bilo prodano. Sedaj ne more najti primernega prostora v tisti bližini. Obiskal sem tud Mary Zaiko, ki je sedaj vdova Dejala mi je, da ji bo sedaj res dolg čas, ker gre njen zadnji Sin k vojakom. Ponovila je Prosve-to rojakinja Lenček. Tudi ona je vdova. Prosveto je ponovi moj stari prijatelj Fred Klopčič Ustavil sem se tudi v Cunsvil lu pri predsedniku društva št 388 SNPJ Franetiču, toda on je že ponovil naročnino na Prosve-to in Proletarca. Hotel pa sem mu dostaviti Družinski koledar ker ima v njem oglas, a dejal mi je, naj ga kar obdržim, ker ga je že kupil pri društvu. Dobro, sem dejal, ga bom pa prodal in dal denar v podporo Proletar-cu. Pri Klunovih v Pursglovu sem prenočil. Tudi oni so ponovili Proletarca. Bili so zelo ža lostni, ker so dobili poročilo, da je pogrešan njih sin. Pri Selako-vih v Star Cityju pa so prejeli poročilo, da se njih sin poročil v Angliji. Sodeč po poročilih, je ženska najbrže precej izobražena. Naletel sem že na več družin, katerih sinovi so se poročili v Evropi. Polagoma bo svet res postal ena sama velika družina. Tudi drugi sin Selakove družine je pri vojakih in je zdrav, Virginia pa je še vedno v Daytonu, O., kjer je v službi. Ena Sela-kovih hčera pa je v Star Cityju, njen mož pa je zaposlen kot mehanik v nekem drugem mestu, če se ne motim, v Baltimorju. Pozabil sem, ali je tudi on pri vojakih. V Uniontownu sem se najpr-vo ustavil pri Rupatu. Tudi ta družina je ponovila Prosveto za eno leto. Imajo precej izobraženega sina, ki je pilot in po činu poročnik. Obiskal sem tudi Lojzeta Dornika, kateri pa je še vedno bolan. Njegovi sinovi so do sedaj menda še vsi zdtavi. Ustavil sem se tudi pri Antonu Šorliju, kateri sedaj živi v novi hiši. Ponovil je Prosveto. Ko je videl, da sem bil zelo zmučen od potovanja, me je g avtomobilom potegnil do Liparja. Rojak Li-par je tudi ponovil Prosveto in mi razložil, po kateri poti naj hodim.«da bom prišel do mojih gostiteljev MočItflHiv. Poprej pa sem šel k Petru Pavloviču. toda gs nisem našel doma. žena pe je ponovila Prosveto in mi pokazala razne stvari, ki jih je poslal sin s Pacifika. On je pred nekaj leti prejel odlikovanje, ker je ujel nekega japonskega čast- nika. Pri Močnikovih so mi vili, da je eden njihovih sC ki je pri padalcih, bil ic na v frontah, toda do sedaj * mu * pripetila nobena nesreča Ni«, gov brat, ki je po činu kapeuL pa je nekaj bolan in pričakuj* jo, da bo prišel domov iz L glije. Tudi Močnikovi so ponj vili Prosveto. Prav tako rojaki nja Rukše, katera ima tudi si-nove v službi Strica Sama Iz Uniontowna sem se odpeljal s poulično v Greensburg. Voz-nja je vzela dve uri in pol. Usta. vil sem se tudi v naši sosedni naselbini Aroni, kjer nisem bil že precej časa. Prodal sem nekaj koledarjev, rojak Huttar pa je ponovil Prosveto. On je že star mož, a še vedno čita. Pravili so mi, da je tajnik Rayer bolan že delj časa. Sedaj se nahaja pri hčeri, poprej pa je bil v bolniš-nici. Tudi rojakinja Kutar je bolehna. Pri družini Golobic pa sem prejel $6 za križano Slovenijo. V naši okolici pa so ponovili Pro. sveto Jože Mahkovec, Boštjancic in Jeralovi v Irwinu. Do Boit-jančlča me je zapeljal Mahko-vec. Boštjančič je kupil tudi Družinski koledar. Jerala pa je brat pokojnega Jerale' iz Moon Runa. Pokazali so mi tudi sliko lepega in velikega vojaka, ki je sin Jennie Jerale iz Moon Runa. On je še vedno zdrav. Pônovil je Prosveto tudi George Lonarac, po rodu Srb, rojakinja Senich iz Wendela pa Proletarca. Rojaki iz okraja Westmorelan-da, kaj pa z obleko za naše brate in sestre v stari domovini? Minilo je že mesec dni od seje federacije društev SNPJ, a do sedaj ni bil dostavljen še noben zavoj na mojem domu. Podpisani je bil kritiziran na federa-cijski seji, češ, da bi lahko skupaj Zbrali veliko več obleke za staro domovino, ako ne bi tako hitel z odpošiljatvijo. Torej se daj je čas, da prinesete ali pi pripeljete obleko in druge potrebščine. Želim, da čim prej spravite kaj skupaj in prinesete na moj dom, kajti baš sedaj prihajajo apeli iz New Yorka, da čim več zberemo skupaj in čira več odpošljemo. Ako pa hočete poslati naravnost v newyoréko skladišče, je tudi prav, glavno je, da pošljete! Prav tako ne smemo pozabiti na denarne prispevke. Vsak dolar bo prišel prav našim bednim rojakom v stari domovini. Koliko denarja potrošimo za alkohol in druge stvari, ki človeku prav nič ne koristijo! Ali ne bi bilo bolje za tisti denar kupiti našim rojakom kruha, ki ga zelo potrebujejo? Ni nič čudno, d» kapitalisti tako ravnajo z delavci, kajti delavci sami nimajo bratskega čustva do trpinov.. Baš to je eden vzrokov, da je zašel socializem v tako pasivnost. Vojne obsojamo, toda njenih vzrokov ne maramo odpraviti. Ako predlagaš na seji kakšno podporo za delavski list, P« ti morda kdo zaluči v obraz, cd. da socialisti nismo do sedaj k ničesar koristnega naredili. Od segaj naprej bo podPisanl prav tako kot elevelandski dopisnik razkrinkoval vse one, b trdijo, da so napredni, a faktic- iiuiju, ua bu - no ubijajo vsako stvar, ki stremi za napredkom. Kdor hoče rati proti vojnam, se mora strinjati s socializmom. Druge po« ni, vse drugo je sleparij« Naj še na koncu sem do sedaj razpet al 360 '),u' žinakih koledarjev, toda upravnik Proletarca Pogoreli* tea, da bi jih razprodal nad 400. £ vem. kako bom dosegel to fi vilko. On tudi želi. da b. prihodnji teden-v Detroit. » da bom šel, ako mi bo ^"P"**. zdravje. Mogoče bom stopil ar lo tudi po državi Ohio. Anton ZornU^ ÎÏSIMH® BONDS STAMPS PROSVETA Slovenija v borbi za svobodo Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa , f (Nadaljevanje) * s; VIII. Edlnatvo alovonakega naroda Pred sedanjo vojno je imel jugoslovanski del Slovenije manj . ! 500,000 prebivalcev, izmed katerih je bilo več kot 80% kmečka stanu. Industrijskih delavcev je bilo v Sloveniji zelo malo. Skoraj en milijon Slovencev pa prebiva pod italijansko oblastjo v primorju, Istri, na Goriškem ter pod Avstrijo (Nemčijo) na Koroškem in Štajerskem. To so pokrajine vzhodno od Vidma v Be-llu v Rezijanski dolini ter Goriška, Tržič, Trst in severna Istra L iialijo, pod Avstrijo pa Be-lak Vrbsko jezero, Celovec in ookrajina nad Mariborom in Prekmurju. Cilj Osvobodilne fronte je združiti vse dele Slovenije v novo alovonako državo ki postane del nove, federativne demokratične Jugoslavije Ko je sovražnik navalil na deželo aorila 1941, je jugoslovan ska vojska bila poražena, zajeta in razpršena preje kot v dveh tednih. Eden izmed vzrokov za hitro sovražno prodiranje po Sloveniji leži v dejstvu, da slovenr ski narod ni gojil posebne "lju bežni" 'do velesrbskih politika sev v Belgradu; zrcali se tudi v nesposobnosti glavnega štaba kraljeve jugoslovanske vojske kateri je celo zastavljal vsak uspešen odpor proti napadal^ cem. Poleg tega je tudi vlada v preteklosti tako prezirala in zapostavljala Slovence—s pomočjo domačih državnih uradnikov in političnih voditeljev vladi—da je narod v nekaterih krajih Gorenjske in Štajerske smatral okupacijo za manjše zlo V teh krajih večina ljudi obvla duje tudi nemščino. Toda narod je faktično stopil iz dežja pod kap. Položaj v Sloveniji pred vojno V predvojnih letih je belgraj ska vlada omalovaževala in zapostavljala blagor slovenskega naroda v prid Srbov in pokrajin, kjer so ti prevladovali. Skupščina je štela 625 članov, toda Slovenija je bila upravičena le do 25 poslancev. Ce upoštevamo, da je Jugoslavija štela nekaj nad 15 milijonov prebivalstva, Slovenija pa nekoliko manj kot 1,500,000, tedaj je oči-vidno, da porazdelba državnih poslancev ni bila ne pravična in ne demokratična. Sorazmerno i številom prebivalstva bi Slove nija morala imeti 10% zastopstva v skupnem številu 625 ali naj manj 62 poslancev; imela pa jih je le 25 ali 4%. Slovenski politikaŠi so se ve činoma bolj pobrigali za svoje osebne interese, kot pa za dobrobit svojega naroda. Dokaz temu je tudi njihovo stališče po invaziji, ko se je menda večina ta-kozvanih "zastopnikov" naroda udinjala sovražni reakciji. Ljudstvo danes sploh več ne zaupa voditeljem Krekovega in Čokoma tipa. V preteklosti je narod redkokdaj imel priliko izbirati svoje kandidate; to je storila »tranka na krmilu. Sicer pa se je v Sloveniji že udomačila prislovica, da gre Slovenec lahko v Belgrad, ako hoče v'deti, kam romajo njegovi dav-kl Druge pravice v vladi itak ¡j >mel. Ko je Ljubljana zapro-da bi v državni proračun tudi potrebno vsoto za graditev novega poslopja za '»eucihšče, je bila zahteva igno-',rana in vzelo je mnogo let, ¡redno je vlada odobrila nekaj *narja v ta namen. Slovenske politične stranke m bile velike niti privlačne. S'"venske ljudske stran-ki j,, v političnem življenju S*ld rn<,nopol od ustanovitve "Mature. naprej. Krščanski so-€41,stl- katoliške obrtne zadru-'!' *K,,®lni demokrati ali sociali-m d, liberalne stranke ni-¡^¡Hi posebnega vplivi nad sila „ vpliva kmečkega prebivalstva **olsk, ZvWa je bila ?dina, ki u/ivala široko privlačnost, to " o:'a politična, temve:« "'in;i 'n telovadna ustanova. •Jih "zastopnikih" narod potrebne vezi z vlado in ns stopila samopostavljena " ' Je izginila vsaka prl-" ""'kracijo v tiatem po-, (Je- kot jo razumevajo •eni, svobodni narodi. Kvitlinako akupine "vražnik Okupiral Slo-*o njegove pr>sadke za-iavna mesta, trge in va-plačevati domače mu narod izrodi brez vsakega preliti Južno od Save na ftit.S p') m ii, j, liku ¡'ki, , fifru Sert,< K Dolenjskem in Notranjskem je gospodaril Italijan. Nemci pa so pograbili« Gorenjsko in Štajer sko in vse te pokrajine proglasili za rodni dol tretjega aajha. Ti kvizlingi so bili v prvi vrsti bologardlati aH domobranci kot se nazivajo sami. Vodi jih bivši general kraljeve jugoslovanske vojske Leo Rupnik, kateri je tu di izdelal načrte in nadzorova utrjevanje Rupnikovoobrambne črto na slovensko-italijanski meji. Kakšna potrata denarja in nepotrebnega truda je bila ta črta, je vidno iz dejstva, da je previdni general Rupnik zelo skrbno shranil vse tajne podatke, načrte in informacije o utrdbah, ki so bile zgrajene za obrambo Slovencev pred italijanskim napadiom, tor Jih lsročll Hitlerju ln Mussollnlju. Njegova glavna pomagača sta sin Vuk Rupnik ter polkovnik Kren. Tem vojaškim voditeljem je dajal politične inspiracije ljubljanski nadškof Rožman in drugi iz klerikalnega tabora, ki so radi svojih cerkvenih in političinh pozicij uživali zaupanje med preprostim, nepoučenim kmečkim na rodom. * Partizani in bela garda Prvi lokani lokalni odpor se je pojavil 27. aprila 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta. Domobranci so si takoj izbrali geslo: BOJ PROTI KOMUNIZMU—V OBRAMBO VERE IN CERKVE. Važno je beležiti, koliko uspeha so dosegli v treh in pol letih kolaboracije s sovražnikom, do septembra 1943 z Italijani, zatem pa z itfemci, ki so postavili Rupnika za predsednika slovenskih pokrajin pod Nemčijo. Bela garda je našla največ odziva v Suhi krajini in v nekaterih krajih Notranjske južno od Ljubljane. Pomobranstvo se ni moglo razviti nikjer drugje, navzlic vsem poizkusom vojaških, političnih in cerkvenih krogovi ki so ga skušali razširiti tudi po Štajerski, Primorski, Koroški, v Belokrajini in na Gorenjskem. Celo v okolicah, kjer je gibanje začasno uspevalo, je danes skoraj popolnoma zamrlo. V teh krajih ljudje niso verjeli, da so zavezniki na strani partizanov, pač pa nasprotno. Ljubljanski časopisi so vedno trdili, da so belogardisti na strani zaveznikov in zavezniki na strani bele garde. Partizani so imeli težko nalogo ljudi prepričati, da jih belogardisti varajo. Ko so pričela zavezniška letala redno pristajati na osvobojenem ozemlju, so si omislili načrt, da pobijejo nevarne laži. V okolici Loškega potoka je bi-o treba zgraditi letališče za ameriška letala. Partizani so za to delo uposlili nad 300 družin, o katerih so vedeli, da simpatifcl-rajo z belogardisti. Ko srf ti zapeljani ljudje videli ameriške in angleške letalce in tovorna leta-a, na katerih so bile pripeljane partizanom vojaške potrebščine, ranjenci ter bolniki pa odpeljani v zavezniške bolnišnice v Ita-ijo, tedaj so šele razumeli ljub- ljansko prevaro. Ta dogodek je zadal belogardistom v tej okoli ci smrtni udarec. Tudi besedilo domobranako priaogo je marsikateremu odprlo oči. "Slovenec" jo je objavil v okviru 21. aprila 1944. Glasi se "Prisegam pri Vaomogočnom Bogu, da bom svoat. hraber ln avojlm nadrejenim po koron, da bom v skupnem boju a nomško oboroženo silo, stoječo pod po-veljatvom vodje veliko Nemčijo, S. S. četami ln policijo, proti bandltom ln komunistom kakor tudi njegovim zavetnikom svojo dolinoet vestno lapolnjeval aa svojo alovonako domovino kot de svobodne Evrope. Za ta boj aem pripravljen žrtvovati tudi avoje življenje. Tako ml Bog poma ga!." Ali je bilo treba večjih dokazov, na kateri strani je bila bela garda? (Se nadaljuje.) Kako je danes na Dunaju Bern, Švica (ONA). — Dunaj je danes le še senca tega, kar je bil nekdaj. Zavezniški zračn napadi, ki v zadnjih mesecih slede drug za drugim, so porušili precejšen del notranjega mesta, še bolj pa predmestja, kot na primer Moedling in Florisdoff. Električne ccstne železnice pa kljub temu še vedno obratujejo. Takozvani zunanji pas okoli mesta, katerega Nemci imenujejo "Guertellinie", je bil v zadnjem času močno utrjen. Nemci so postavili, vse polno pasti in jarkov proti tankom, zgradili ne-številno bunkerjev, obdanih bodečo žico. Enote Volkssturma pa zdaj zidajo na najrazličnejših krajih barikade—vsepovsod pa je videti same uniforme in vojaške straže. Ta poročila so povzeta iz švicarskega lista Basler Nachrichten z dne 21. febr. Verjetno je, da bo veljalo za Dunaj isto kot za Berlin. Nemci so se odločili, da bodo branili Dunaj tako dol go, da bo vse porušeno, dokler ne 30 zadnji zid podrt. Dunajski meščanski krogi pa se silno boja ruskih armad in mislijo, da jim grozi deportacija v Sibirijo. (Po zadnjih vesteh se nahajajo ruske sile v sektorju Budimpešte, približno še 90 milj od Du naja.) Dunajčani pa se še vedno zanašajo na mogočne utrdbe tako zvanega "Ostwalla", katerega so gradili nacistični inženirji skozi dolge mesece s pomočjo suženjskih delavcev. Ta pas utrdb ob-; ema baje ne le Bratislavo, temveč tudi vso Štajersko in Koroško. (Nemci so vključili večji del Slovenije v meje Štajerske in Koroške. Poročila pravijo, da trpi Gradec še več kot Dunaj. Tam se nahaja zdaj le še ena sama eltk-trična cestna železnica v obratu. Slične razmere vladajo v Salz-aurgu, mestu, katero se vsak dan zavije v meglo neke rumenkaste umetne megle, za katero zastirajo nacisti svoja dela utrjevanja. Proti zavezniškim zračnim bombam jim ta megla seveda ne nudi nobene zaščite. Ljudje hodijo po ulicah s solzcčimi očmi. Mihajlovič se oglaša Bern, Švica. (ONA) — Tukaj-nji dipjomatični krogi so razširili vest, da so pristaši generala Dra-že Mihajloviča pretekli mesec priredili sestanek nekje v Jugoslaviji. Glasom tega poročila ao ustanovili organizacijo, katero Imenu/ejo "narodno demokratično unijo Jugoslavije". Zaobljubili so zvestobo kralju Petru. JAPAN Zemljevid kaže poalcUo vojnih operacij na dalj nam Pacifiku— približevanje ameriške oborožene alle Kltajaki ln Japonakl. Še nekaj o konferenci v Jalti Napisal Harold Laski Churchillov govor o zaključkih konference v Jalti je bil brez vsakega dvoma eden njegovih velikih političnih govorov. 2e iz tega je razvidno, da sestanek na Krimu ni bil gola formalnost In da so se prvaki treh velesil zares sporazumeli in napravili ogromen korak naprej. Jasno je dalje, da so ae nemška upanja ne neslogo med zavezniki izjalovi-' la. Strašne agonije vojne so jih naučile, da je treba pred vsem skrbeti za ono, kar je bistveno. Ena poglavitnih točk Chur-chillovega govora je bilo vprašanje Poljske. Ravno v tem vprašanju je bila predlagana Churchillu neprijazna resolucija —25 torijev je protestiralo proti sporazumu, do katerega je prišlo v Jalti, da naj bodo bodoče poljske meje na vzhodu z malimi spremembami take kot določa takozvane Curzonova linija. Teh 25 torijev je zahtevalo, da naj Poljaka obdrži svoje meje iz leta 1939 in da je nesprejemljiv sporazum, glede katerega Poljska sama nt bila niti vpraža-na, da pove tudi svoje naiira-nje. Nekateri teh torijev ao govorili zelo vzhlčeno in strastno —H. G. Strausa, podtajnik ministrstva za javna,dela, je celo odstopil, da s tem še bolj poudari svojo nezadovoljnost. • Resolucija je propadla, kajti < dobila je le 25 glasov od 400, ki so bili oddanL» Kljub temu pa je umestno dati nekaj pojasnila k tej zadevi, r t Pred, vsem je popolnoma jasno, da glavni promoterJi te resolucije niso toliko prijazni Po-jakom kot so sovražni Sovjetski uniji. Mnogo jih je med nji mi, ki ao bili prej jedro apizar ske struje, ki se je skušala pobotati s Hitlerjem ln pozneje •Vancom. Nobeden Izmed njih ni niti poskušal razpravljati o vpra šanju, ali poljska zamejna vlada v Londonu aploh še predatevlja drugo kot avoje lastne člane. Niti besedice niso črhnill o nesmiselnosti postopanja londonskih Poljakov od dneva smrti generala Sikorskega. Niti besedice o nesmiselnosti politike, ki zahteva, da bi jim morala So-vjetaka unija napraviti velik po-klon—v znak hvaležnoatl, da ji je dano, kot velika čast, da sme osvoboditi one Poljake, ki so na Poljakem. Omenjeni toriji tudi niao povedali, da nekatere izmed najmočnejših poljskih političnih atrank v Izgnanatvu—kot na primer kmečka atranka ln takozvani Bund—zelo zagovarjajo pobotanje na podlagi izjav krimske konference, ln da ae nahajajo nekatere drutye—kot na primer poljaki socialisti v vladi le še m na podlagi jako malenkostne veČine glasov. O vsem tem niti besedice. . Kdorkoli pa je poslušal Churchilla, bo vedel, da je bil sporazum v Jalti dosežen na podlagi prave izmenjave—daj in vzemi! Nobenega dvoma tudi ne more biti o tem, da« Sovjetska unija zares hoče močno ln neodvisno demokratično Poljsko. Predlagana meji je ona, o kateri je lord Curzon sodil leta 1921, da je primerna in pravična. In nikdo ne bo mogel trditi, da je bil lord Curzon naklonjen boljževikom. Povrh tega pa je treba že priznati, da so Poljaki ravnali v času med obema vojnama z onimi Ukrajinci, ki bodo zdaj pripadli Sovjetski Rusiji, na skrajno sramoten način. Dvoje vprašanj je mogoče postaviti, glede katerih bi bilo pra vično, razpravljati, ker ao dvom ljiv«. Prvo je, v koliko in ali je Lvov zares pretežno poljsko me ato. Drugo vprašanje pa je, ali Rual zares pošiljajo številne Poljake v taborišča, kjer to v kon finacljl, ln ali odrekajo drugim pravico, da avobodno izražajo svoje mišljenje, Na prvo vpra Šanje bo mogoče odgovoriti le na podlagi pravičnega in svobodnega štetja. Pri drugem vprašanju pa je treba dognati najprej, kaj torijt imenujejo avo bodo govora. Sumim, da je avo boda govora, za katero jim gre, več ali manj iatovetna z namer nimi ln organiziranimi napadi proti Sovjetaki uniji. Ako hoče Poljska aploh kdaj priti do odkrltoarčnega aporazu ma in aoglaaja a Sovjetsko uni jo, bi morala prositi Boga, da jo reši pred vsem onih njenih pri Jateljev, ki ao predložili omenje no reaolucljo. To ao le odkrito arčni fanatiki. V njih ni niti najmanjšega drobca realizma ali zdrave pemeti. In več jim jc do aovraštva boljševizma kot do sovraštvi nacizma.-~ON A. Grška borba za svobodo N. mednarodni delavski konferenci v Londonu Jo Wlo aaetopane fudl organlatrano delavatvo la K.nado Na doenl ata Pat Cower la McOulro la Kanade, na levi po Martin Krne. Jamee ». Carey In Reld Roblneon U Amerike. Protifašistična razstava v Sofiji Sofija. (ONA)—V Sofiji Je bila prirejena protifašistična raz-atava, na kater} so izloženi avtentični dokumenti, izvirni foto-grafični poanetki, orožje vseh vrst in najrazllčnejli mučilna orodja- vse akupaj daje vtla neverjetne groze ln krutoatl. Razstava obsega več oddelkov, v katerih Je Izloženo vse, kar s«* tiče borbe proti fešlrmu. Mod drugimi predmeti ae nahajajo na raratavi tudi radio-iddijne poataje in aperitl, katerih ae ae poaluževell partizani, In vešala, ki ao ae nahajala v glavnem zaporu y Sofiji Na atotln* partizanov Je na njih končalo avoje življenje Napravili ao tudi realiatično. In natančno repliko zaporov, v katerih ao držali ujele revolurio-nat jo. Natančne etatletlke povedo da je bilo na liolgarakervi ubitih približno 90/100 oaeb od začetka vojne aem -V času, v katerem je bila Bolgaiija zaveznik Hitlerjeve Neuk i je . Napisal Con.sfnntim» Poulos (Poaebnl poroirvalec agenture ONA. Constantine Puuloa Je bil v Uri i ji ie dva meaeca pred odhodom Nemcev ln jo prispel v Atene dva dni prodno ao ao izkrcale prve angleike pati ole. Njegova po-roiila o racvoju rasmer v Griiji ao mu pridobila velik slovo» v vseh krogih, ki se ««nimajo za grlko vprašanje. Prinašamo idaj prvi članek iz aerljc, ki daje siodovin-sko ozadje borbe, ki se Je razvila med irlkimi atraknaml,—ONA.) Skozi zadnjih 18 mesčcev nemške okupacija so se vsak četrtek sestajali znameniti grški profesorji in učitelji in razpravljali o novem vzgojnem načrtu, ki naj bi nadomestil fašistične vzgojne metode režima diktatorja Meta-xasa. Obenem je bil namen, da ae zmanjša izredno veliki odato-tek nepsmenlh 1 judl v Grčiji. Eden teh profesorjev je dejal, da ao na teh sestankih Izdelali več načrtov kot prej v 20 letih. Ta vzgojni odbor je bil pododsek osvobodilnega gibanja EAM. Sllčni pododaekl ao delali na po-ljedelakem, zdravstvenem, Industrijskem in drugih gospodar-akih in socialnih poljih. 1e sam obstoj teh odborov in pododsekov, ki so delali, dočim ao ae njihovi tovariši borili proti Nemcem po deželi ln v mestih, je dokaz, di je grški nirod odločen, da mora biti Grčija po vojni avobodna, demokratična in bogata. Prvaki gibanja EAM so često poudarili, da narod ni plačal tolike cene v svoji borbi proti fašizmu, da bi se potem vrnil nazaj v ono Grčijo iz leta 1940. Po veliki polomiji v grško-turški vojni leta 1922 je bilo precej upanja, da bo prišlo do demokracije ni Grškem. Kralj Konstantin je odatopll, njegov aln George pa je bil pregnan. Vodatvo je sicer prevzel premožnejši del srednjih alojev, toda navidezno z namenom, di pod-plri socialno zahteve, katerim Je nirod takrat začel prvič dajati izraza. Toda ta upanja ae niao izpolnila—pod zastavo republike ao ae Šopirili lati dekadentni politični elementi kot prej. Venizeloa, ki je bil tako drzen ln obenem velik realist v zunanjih zadevah Grčije, Je bil ne sposoben razrešiti domače pro bleme, ki so tlačili ljudstvo. Od lašal je in zamudil Čas reorgani zacije in preualrojitve avoje dežele. Tako Je propidli grški demokracija. In ko Je propadla, je napravili prostor razvoju fa šistične diktature. "Zakaj nočete kralja?" ao vpraševali angleški vojaki, ko ao začeli avojo borbi proti grškim patriotom v Atenah. Kaj so mogli odgovoriti Grki? Odgovorili so a pomilovalnim molkom. Od leta 1936 do 1940 sta kralj George in general Metaxaa "oarečila" grški narod t vsemi strahotami najčistejšega fašizma. Razvila se je korupcija in rodili so se izdajalci, radi katerih Grki niao uapell pomesti Musaolinijovih vojakov nazaj v morje, ko ao Jih napadli, pozneje pa, ko Je nastopila Nemčija, so podlegli broz pravega boja. Kajti izdajalci ao fabriciranimi oovelji odpoklical! čete a fronte ln se žurili stopiti v zvezo z Nemci, da al za-gotove dobri mesta v novi kvic-linški vladi. Vse kvlzlinške vlade, ki so sodelovale z Nemci In Jim pomagale tlačiti nirod, ao bile aestiv I lene izključno Iz krogov, ki ao bili atobrl generala Metaaasa In kralji Oeorga. Jasno je bilo torej, da Je moral osvobojeni grški narod zahtevati, da George ne sme biti več breme grškemu narodu ter naj pride zopet nazaj na angleški budžet Ta želja |ia ni bila v skladu z načrti angieškegu zunanjega urada glede kontrole povojne grške vlade Angleškt zunanji urad ln Churchill ata odločila, da ame vladati na Grškem le' kralj George, kajti Grčija leži počez na vitalni angleški prometni ce-' sli skozi Sredozemlje, Ta odločitev je globoko |mk1-enjevala nade in načrte grškega narode na polju go»|joa so igrali invalidi iz laške vojne na svojih lajnah turobno Ga-ribaldijevo himno! Zgodba o svinjaku Da smo Slovenci kulturen narod, o tem nihče ne dvomi. Stvar Je obče znana in jaana kot beli dan. Ampak manj znano in jas-no je, da so v mojem rodnem mestu že takrat imeli priprav-Ijalnlco za ljudsko šolo, ne otft>* ški vrtec, ampak pripravljalnico, v katero so vtigali purgarji svoje nadobudne fantiče in punčke. Ta zavod je bil v hiši Cerarjeve gospe, Štel sem tsčss dobra štiri leta. Da, da, že tako zgodaj smo morali dati alovo svobodnemu življenju na trgih in ulicah starodednega mesta. Bilo pa je tako. Vsem, od mame pa do naše Micke, vsem mestnim psetom in mačkam, vsem sem že preaedal zaradi svoje razpoaajenostl. Zato so me dali mati za nekaj časa v varstvo stari materi. Pa ne mislite, da sem prišel z dežja pod kap. Nikakor ne. Stara mati je bila silo okrogla krčmaric«, vedno s pečo na glavi—menda je še spala v njej— in če je stopila v zgornje mesto, kar ae je redko zgodilo, Je nosila s seboj tisto torbico, ki je imela na sprednji strani lepo izvezen okrasek—kakor so ga takrat na- vadno nosile "modre" žene. Torej tu sem me je prenesla usoda Prvi dan sem se nekako kujal venomer držal prst v ustih -znak potuhnjenosti ali zadrege, kdo ve?—po strani pogledaval po hišnih vogalih, gostih, kuhinji, kruhu, prekajenem mesu in drugih neznanih rečeh. Sčasoma »em se vendar udomačil. Večerjal sem s služinčadjo, kateri je predsedoval stkri hlapec Matevž. Stara mama je bila pri gostih. Teta tudi. Stari oče pa ie dremal. l^atevž se je lepo pokrlžal ter začel najprej moliti: "Oče naš— do čast Bogu"—trikrat. To je bilo zame strašno nadležno. Moje oči so se namreč ves čas že pasle ns ogromni s "pošrekani mi" vlivsnet obloženi skledi. Študirs) sem, kje bom zajel, ko prenehs Matevž. Ali prsv takrat* nisem imel sreče. Matevž zapazi mojo duševno odsotnost, pa me sredi "odpusti nam naše grehe" tako nshruli, češ. da sem samo za žretje na svetu, ds mi—kaj takega ae mi še nikdar ni pripetilo—odpade lesena žlica na tla, na mizo pa so začele kapati vroče solze. To so bile pravcate solze, potok solsa Tods metods, ki je drtf-gače pri materi vaelej pomagala, tu ni zadala. Vsi so me začeli porogljivo povpraševati: "Po čim ja prodajaš"—saj veste kaj—in takih neslanosti nebroj. Naposled sem ae izmuznil s klopi pod mizo in j&ed Sultanovimi nogami—to je bil vežni cerberus—v lišo k stari mamici. Matevža so takrat baje hudo ošteli, meni pa dali bonbončke in klobaso. Hej, 10 sem bU vesel, ponosen in— škodoželjen. Pa kaj bi o vsem tem tako na široko razpravljal. Nekega dne pride Cerarica k nam, pa &če: "Pepček, kaj ne bi hotel prtti k nam v šolo? Veš, tam je tako prijetno." Seveda ata m« Ctrarica in atara mati že poprej prodali. Drugega ^np »em bil taip. Koncem konca sem znal v par tednih ves katekiaem na pamet, poznal seni naglavne grehe ter božje in c^rkvefte zapovedi. Potem smo se zaČli učiti pisati! Štiri leta stanfant in enajst pet do šestletnih deklic. — Ker sem bil ljubljenec stare mame, kj jje pri Cerarjevih imela precej vpliva—vsaj tako je razumljiv moj napuh—sem seveda kmalu po-: stal šiba božja za pobožno Ce-rarjevo hišo. Če gospe slučajno ni bilo v sobi, sem deklicam nagajal, kolikor sem le mogel, oponašal sem jih, vlekel za kite, da, celo pretepaval. / Jok in hrušč sta seveda kmalu privabila na pozorišče Cerarjevo gospo. Kazen: marš domov! Kako rad sem pohitel pod okrilje stare mame. | Bilo je spet lepo pomladansko dopoldne. Zunaj je sijalo soln- ce, notri smo pa prerešetavali večno mlado melodijo "enkrat ena je ena". Ob desetih je bil odmor. Gospa je odšla, ne vem kam. Jaz pa sem v svoji samo-pašni nasilnosti — seveda nisem dal spoznati tega — pregovoril deklice,.da so šle z menoj na dvorišče. Tam je stal ogromen svinjak, ki je bil na eni strani ograjen. Od dveh strani pa so držala vrata v svinjak. Tako smo se tu nekaj časa preganjali. Kar se me poloti hudomušnost. Svinje so bile za ograjo, svinjak je bil odprt. Jaz jo pobrišem v svinjak, punoe pa za menoj. Ko se pridrevlm skozi vratarjih zaprem ln zbežim hitro na drugo stran svinjaka, kjer tudi zapahnem vrata. Deklice so bile ujete. Strašen jok in stok je zavladal, zraven so še svinje krulile, kakor bi bil sodni dan„ Po tem junaškem činu sem jo pdkurll pq, £esti domov. Stara mama me je sprejela pod peroti svoje ljubezni. Ko je čez pol ure pridrevela gospa Cerarjeva , k babici s strašno obtožbo, da sem enajst purgarskih punčk zaprl v svinjak, so me stara mama objeli, vsi srečni, da imajo tako podjetnega vnučiča. Bil sem dejanski gospodar v hiši, strah in trepet vseh dekel in hlapcev, mora v kuhinji, nadloga vsem živim bitjem in—angel za staro mamico. Počivaj v miru, blaga žena! Svinjaška zgodba je žal imela posledice. Kakor je to običajno DELO DOBE hišnice "jamtresses" Ženske za čiščenje D«lovn« ur« od 5:30 popoldn« do 12. ur« svečor. Vojno nujna industrija. Rabimo tudi pomočnic« v J«dilnici - VPRAŠAJTE prit illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE , Street Floor 309 W. Washington Street ŽENE DOBE V okolic! na tisoče extra rdečih Vsak dan so lzala