= Ptuj, torek, |f- 13. novembra 2007
letnik LX • št. 89 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov _ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
OTVORITEV
ta petek, 16.11.2007, ob 10.00 uri
JEANS
9 W info> 02 1 798 03 1 0
1AGER
"CENTER PTUJ
Sport
Nogomet • Veliko priložnosti, nič zadetkov
Stran 13
Atletika •
Kolaričeva najboljša med mlajšimi članicami
Stran 19
Judo • Impol tudi tokrat zmagovalec, Drava in Gorišnica zunaj končnice
Stran 21
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno	Doma in po svet Kmetijstvo
F. Pukšič •	Slovenija • Tretji Cirkulane •
Ljubljanski župan ne predsednik je Danilo Decanter - spodbuda
razume odločbe US!
Stran 3
Türk
Stran 2
Zdravstvo
Ptuj • Ptujska bolnišnica ne bo hiralnica!
Stran 4
za nadaljnje delo
Stran 9
Po naših občinah Ptuj • Komunalci pripravljeni na sneg
Stran 5
Po naših občinah
Lenart • Koncesije - da ali ne?!
Stran 11
Zanimivosti Ptuj • Ustoličili že 9. princa karnevala in novo vinsko kraljico
Stran 32
Slovenija • Pričakovan rezultat s presenetljivo razliko
ITetji predsednik Slovenije je Danilo Türk
Na čelu države bo prihodnjih pet let Danilo Türk, ki so ga volivke in volivci na četrtih predsedniških volitvah z dobrimi 68 odstotki glasov izvolili na mesto tretjega predsednika republike. V drugem krogu je prepričljivo premagal protikandidata Lojzeta Peterleta, ki je prejel dobrih 31 odstotkov podpore. V svojem prvem nastopu je Türk napovedal, da želi delovati v skladu s svojim predvolilnim geslom - "predsednik, ki združuje in name se lahko zanesete".
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Türk se je rodil 19. februarja 1952, stanuje v Ljubljani in je redni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predlagateljica njegove kandidature je nekdanja predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič in skupina volivcev, njegovo kandidaturo pa so podprli v SD, Zares, LDS in DeSUS.
Rezultati volitev za predsednika republike po mnenju večine političnih analitikov niso presenečenje. Zmaga Danila Turka je logična posledica trenutnega razmerja sil na trgu političnih idej v Sloveniji, je v pogovoru za STA ocenil Miro Kline s Fakultete za družbene vede (FDV). Predavatelj na FDV Matevž Tomšič pa je za STA ocenil, da velik razmik med predsedniškima kandidatoma ni posledica negativne predvolilne kampanje, ki se je usmerila proti Danilu Turku. Ostra kampanja, ki se je je lotil Lojze Peterle, temu ni nič koristila, a tudi ne škodovala, tako da je ostal na enakem odstotku podpore, kot ga je imel po prvem krogu. "Kar je bilo zapravljeno, je bilo zapravljeno že na začetku," je menil Tomšič. Kline pa je dejal, da je bil rezultat določen že veliko pred prvim krogom in je le pokazal, s katerim kandidatom levice se bo v drugem krogu pomeril Lojze Peterle. Njegov poskus slabo zamišljene in še slabše izvedene negativne kampanje se očitno ni obnesel in je le še prinesel nekaj dodatnih točk njegovemu protikandidatu, je prepričan Kline.
Zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev in novoizvoljeni tretji predsednik države je prišel v spremstvu soproge in hčerke. S protikandidatom Peterletom, ki je novemu predsedniku pred tem čestital, pa sta se že rokovala.
Türk se je najprej zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so s svojimi glasovi in izbiro izrazili voljo ljudi v Sloveniji. "Ljudje na Slovenskem so spregovorili. Povedali so, kaj hočejo in to nas vse zavezuje," je dejal Türk.
Pričakoval je dobro podporo, a je uspeh presegel pričakovanja, je še dejal Türk. Vsekakor meni, da "volitve zavezujejo in bo zavezan spoštovati voljo državljank in državljanov Slovenije". Volitve so zaveza vrednotam, ki so vodile tudi njegove volilne argumente, ki so jih volivci tako velikodušno podprli, je še poudaril in zagotovil, da bo v nadaljevanju deloval dosledno v skladu s tem. Kot predsednik želi biti z ljudmi in želi delovati kot predsednik, ki želi združevati, je še poudaril.
Peterle, ki je bil neodvisni kandidat s podporo treh največjih vladnih strank, je ob prihodu v tiskovno središče v Cankarjevem domu dejal, da mu ni žal, da je kandidiral na predsedniških volitvah. "Žal bi mi bilo, če ne bi kandidiral," je dejal. Ugotovil je, da je na volitvah očitno prišlo do polarizacije, ko so se ljudje za kandidate odločali glede na svoj odnos do vlade.
Peterle je uvodoma svojemu protikandidatu Danilu Turku čestital za, kot je dejal, izdatno zmago in mu zaželel, da bi srečno vodil državo v naslednjih petih letih. Zahvalil se je vsem, ki so mu zaupali in ga podpirali pri kandidaturi: "Posebej se zahvaljujem družini, ki je eno leto na 16 let podlage podpirala to, kar sem predlagal na vseh dosedanjih volitvah. Zahvaljujem se tudi štabu in vsem trem strankam, ki so me podprle v prvem in drugem krogu -NSi, SDS in SLS," je dejal.
Za Danila Turka je sicer glasovalo 643.423 volivk in volivcev oz. 68,32 odstotka, za Lojzeta Peterleta pa 298.309 volivcev oziroma 31,68 od-
stotka. Glasovanja se je udeležilo 987.417 volivcev oziroma 58,40 odstotka volilnih upravičencev.
Največja volilna udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana Center (61,38 odstotka), sledijo volilna enota Ljubljana Bežigrad (61,26 odstotka), volilna enota Kranj (58,37
Kot je določala zavrnjena novela zakona, naj bi 35 odstotkov delnic Zavarovalnice Triglav, ki bi jih morali v skladu z veljavnim zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2002 prenesti v last upravičenih fizičnih oseb, ostalo v lasti Kapitalske družbe (Kad), ta pa bi z njimi upravljala v korist pokojninske in invalidske blagajne. Razdelitev med 750.000 upravičencev naj bi bila namreč s pravnega, logističnega in stroškovnega vidika izredno zahteven postopek.
Po začasnih izidih republiške volilne komisije je med 988.502 udeleženci na referendumu, ki so izpolnili glasovnico, proti uveljaviti novele zakona glasovalo 669.945 oz. 71,21 odstotka volivcev. Z vladnim predlogom se jih je strinjalo 270.913 oz. 28,79 odstotka.
DZ je novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic sprejel 12. julija in jo po izglasovanju veta v državnem svetu vnovič potrdil 11. septembra. Državni svet je zatem zahteval razpis referenduma. Z
. p C
odstotka), volilna enota Novo mesto (57,53 odstotka), volilna enota Celje (56,84 odstotka), volilna enota Postojna (56,49 odstotka) in volilna enota Ptuj (53,38 odstotka). Najmanjša volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih v volilni enoti Maribor, kjer je glasovalo le 51,81 odstotka
uveljavitvijo novele zakona bo namreč prišlo do oškodovanja 750.000 zavarovancev Zavarovalnice Triglav, so opozarjali državni svetniki.
Sušnik je zvečer po objavi prvih izidov referenduma izrazil zadovoljstvo. "Vlada bo tako lahko še enkrat razmislila, kako problem upravičencev Zavarovalnice Triglav reševati na drugačen način. Najbrž na že znani način, da se vse pravice prenese naravnost na pokojninsko blagajno." Z zavrnitvijo novele zakona je vlada po Sušnikovih besedah dobila idealno priložnost, da se v letu dni stvari premislijo in se pripravi ustrezen zakon. "Če bo predlagan zakon, po katerem bi šel državni delež zavarovalnice naravnost v pokojninsko blagajno, bomo državni svetniki glasovali za to," je poudaril Sušnik. O povezavi med referendumom in predsedniškimi volitvami je Sušnik povedal, da je zgibanka, ki jo je po slovenskih gospodinjstvih razdelila vlada, med volivci povzročila zmedo. Poleg tega pa je novoizvoljeni predsednik repu-
volivcev.
Novi predsednik države bo svojo funkcijo lahko prevzel in začel opravljati vse naloge, pooblastila in pristojnosti, ki mu po ustavi pripadajo, šele po izrečeni prisegi v državnem zboru. V skladu z dosedanjo prakso bo najverjetneje seja državnega zbora, na
blike Danilo Türk pred volitvami napovedal, da bo glasoval proti uveljavitvi novele zakona in najbrž so volivci, ki so ga volili, sledili njegovi pobudi. Zato je prišlo do takšnega izida referenduma, je pojasnil Sušnik.
Tudi finančni minister Andrej Bajuk, ki je po objavi prvih izidov referenduma izrazil obžalovanje, je zaznal zmedo med volivci. "Dejstvo je, da so bili ljudje zmedeni, saj so bili predmet popolnoma neuresničljivih obljub s strani predlagateljev referenduma, državnega sveta," je dejal. Na koncu bo treba vendarle sprejeti neko rešitev glede zavarovalnic, ta pa ne bo bistveno drugačna od predlagane, je napovedal minister.
Vodstvo Zavarovalnice Triglav zagotavlja, da izid referenduma ne bo vplival na poslovanje. "Z vidika upravljanja in strategije podjetja ostajajo stvari nespremenjene." Poudaril pa je, da si vodstvo zavarovalnice želi dolgoročno in stabilno lastništvo. "V regiji, v kateri poslujemo, se srečujemo z velikimi multinacionalnimi podjetji, ki
kateri bo predsednik države slovesno prisegel, tik pred iztekom petletnega mandata zdajšnjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška, ki mu funkcija poteče 22. decembra. Drnovšku bo samodejno pripadel naziv bivšega predsednika.
STA (Pripravlja: SM)
imajo urejeno lastništvo, in če ga mi nimamo, je to za nas pomanjkljivost," je menil. Z vidika učinkovitosti podjetja bi si zato v vodstvu zavarovalnice želeli, da se njeno lastništvo opredeli in stabilizira.
V opozicijskih strankah, ki so uveljavitvi novele zakona nasprotovale, pričakujejo, da bo vlada zdaj pripravila sprejemljivejše rešitve. Izid referenduma je zelo jasno sporočilo vladi, da si vzame čas za razmislek in pripravi boljši zakon, kot pa je bil ta, s katerim je predlagala, da se dobra tretjina delnic Zavarovalnice Triglav namesto na upravičene fizične osebe prenese na Kad, je povedal poslanec stranke Zares Matej Lahovnik.
Tudi predsednik SD Borut Pahor je dejal, je s padcem tega zakona ponujena priložnost, da se pripravi nov zakon, ki bo tretjino delnic Zavarovalnice Triglav namenil v pokojninsko blagajno, poleg tega pa bo moral tudi preprečiti, da bo katerakoli vlada neposredno razpolagala s temi sredstvi. "
STA
Uvodnik
Cas je za nov dan!
Ko sem na martinovo nedeljo zvečer zaslišal na ulici glasen vzklik: „Zmagali smo!", mi je sprva šinilo, da gre spet za kakšnega prenapetega športnega navijača. Ob pogledu na televizor pa mi je bilo takoj jasno, da smo končno dobili novega predsednika države. Končno, kajti - roko na srce - vsi po vrsti smo bili že malce utrujeni od nenehnih medijskih soočanj in na-tezovanj, tečnih in nejasnih mnenj raznoraznihpolitikov, analitikov in strategov (prosim vas) ter kontraverznih izjav nekaterih znanih in vplivnih.
In ko poslušam neko izjavo, da prepričljiva zmaga Danila Turka ni nikakršno presenečenje, da te zmage ne prepisujejo negativni predvolilni kampanji Peterleta, ampak splošni klimi v državi, mi je jasno, da seje tokrat v narodu nekaj obrnilo. Čeprav so komentatorji v prvih previdnih izjavah opozarjali, da zadeve ne gre posploševati, saj je do parlamentarnih volitev še leto dni, da se do takrat lahko še marsikaj obrne, saj se bodo karte zagotovo premešale, je namreč na dlani, da seje v nas nekaj zelo spremenilo.
Smejoče besede zmagovalcev in nekajpoklapanih izjav poražencev gredo skoraj mimo mene, kajti še vedno ne morem dojeti, da seje slovenskemu narodu zares zgodila drugačna volja. In kakorkoli obračam, se zavedam tudi, da je sedaj situacija zelo drugačna, saj je zmagovalcev precej več kot poražencev in predvsem dejstva, da se je vendarle pokazala volja ljudstva, ki jo je treba spoštovati. In ta volja je, skupaj z očitno zavrnitvijo referenduma o lastninjenju zavarovalnic, zagotovo pokazala tudi dejanski odnos volivcev do sedanje vlade. Ta bo slej ko prej morala spoznati, da vse ne more biti več kot je bilo, po njenem. Mar ni dovolj prepričljivo dejstvo, da tako misli skoraj tri četrtine Slovencev, ki jim je očitno dovolj sektaškega obmetavanja, v levo ali desno, nevarnega igranja šaha s sposobnimi me-nedžerji in politiki, ki ne pihajo v isti rog, dovolj že skoraj nenadzorovanega prodiranja in bohotenja cerkve, pa tudi dovolj nizkih udarcev in metanja polen pod noge. Čas je torej za nov dan; z novim predsednikom!
Martin Ozmec
Slovenija • Jasno referendumsko sporočilo
Zavrnili zakon o lastninjenju zavarovalnic
Volivke in volivci so v nedeljo na naknadnem zakonodajnem referendumu o uveljavitvi novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic zavrnili vladni predlog ureditve lastniških razmerij v Zavarovalnici Triglav. Razpis referenduma je zahteval državni svet, katerega predsednik Janez Sušnik je ocenil, da bo vlada lahko še enkrat razmislila, kako problem upravičencev zavarovalnice na drugačen način. Vlada bo morala zdaj predlagati drugačne spremembe zakona, vendar ne prej kot v letu dni.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Pogovor z državnim poslancem Francem Pukšičem
Ljubljanski župan ne razume odločbe ustavnega sodišča
Franc Pukšič je poslanec državnega zbora od leta 1996. V tem mandatu je član dveh odborov, in sicer Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Odbora za zunanjo politiko. Je pa tudi član Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Odboru za lokalno samoupravo se vseskozi ukvarja s financiranjem občin, saj se spomnimo, da je v svojem drugem mandatu leta 1998 ob spremembi Zakona o financiranju občin imel do sedaj drugo najdaljšo razpravo v državnem zboru, ki je trajala nekaj več kot tri ure v prid financiranja manjših občin, ko je zahteval, da se primerna poraba dvigne iz 75 odstotkov na 100 odstotkov. Poznan je tudi po prizadevanjih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Skratka, tudi preko Trojan ne pozabi, od kod prihaja. Zadnje čase v javnosti precej odmeva odločba Ustavnega sodišča o ustavni presoji Zakona o financiranju občin smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Kaj je v zvezi z Zakonom o financiranju občin odločilo Ustavno sodišče?
»Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedbe predlagateljic za presojo ustavnosti nimajo prav in nobene določbe Zakona o financiranju občin ni razveljavilo.«
Vendar je Ustavno sodišče vseeno pri Zakonu o financiranju občin (ZFO-1) ugotovilo nekatere neskladnosti z ustavo?
»Vaša trditev je delno točna. Ustavno sodišče je presojalo devet členov in ugotovilo, da 12., 13., 21. in 24. člen niso v neskladju z ustavo. Osmi člen, v povezavi z njim pa še
11., 14., 23. in 38. člen, so v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je zakonodajalcu, torej državnemu zboru, naložilo, da mora v roku enega leta te člene uskladiti z ustavo.«
Na kakšen način in kako boste neustavne člene uskladili?
»Sporne člene bomo uskladili vsekakor tako, da bomo dosledno upoštevali ustavno pravico občin do višine primerne porabe in pravico do prerazporejanja, da bomo zagotavljali skladnost z ustavo na načelu solidarnosti, pri čemer moramo zagotoviti pravico občin pri sodelovanju tako, da izrazijo svoje
Vladna služba za lokalno samoupravo zavrača navedbe Jankoviča
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko se je odzvala na navedbe Mestne občine Ljubljana (MOL), da je vlada edina, ki lahko ponudi dodatna sredstva za naloge, ki jih MOL opravlja kot glavno mesto. Pri službi poudarjajo, da zakon o financiranju občin nima določb, ki bi opredeljevale obseg državnega financiranja glavnega mesta. Naloge glavnega mesta ter podlage za financiranje le-teh so predmet zakona o glavnem mestu, zato ustavno sodišče o tem ni presojalo, so pojasnili.
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) odločbo ustavnega sodišča o neustavnosti petih členov zakona o financiranju občin razumejo kot pomemben korak pri urejanju razmerij z državo. Ljubljanski župan Zoran Jankovic je ocenil, da bodo pobudnice ustavne presoje zakona - MOL ter občine Trzin, Log-Dragomer in Šempeter-Vrtojba - sredstva, ki so jim bila odvzeta, dobile nazaj. Podlago zato naj bi, po besedah ljubljanskega podžupana Aleša Čerina dajala tudi odločba sodišča, ki zakonodajalcu nalaga, da predlagateljicam denar zagotovi že v naslednjem proračunskem obdobju.
V vladni službi za lokalno samoupravo pa poudarjajo, da dejstvo, da so nekatere občine, med katerimi so tudi pobudnice, na podlagi izpodbijanih določb zakona o financiranju upravičene do nižjega zneska sredstev kot po prej veljavnem sistemu, še ne pomeni protiustavnega posega v finančno avtonomijo lokalnih skupnosti ter nezmožnosti za izvrševanje lokalne samouprave.
Čerin je dejal tudi, da veljavni sistem pomeni odvisnost občin od države in vsakokratne oblasti in pritisk na solidarnost. Pri MOL poudarjajo, da so za solidarnost, a šele, ko se izkoristijo lastni viri posameznih občin. Pri službi nasprtnopoudarjajo, da je tudi ustavno sodišče ugotovilo, da je država z zakonom o financiranju občin končno izpolnila svojo dolžnost, da izenači prebivalce, ne glede na to, v kateri občini prebivajo. Po njihovih navedbah je neenako obravnavo občin omogočal prejšnji sistem, "saj občine niso bile ustrezno financirane z vidika zagotavljanja primerne porabe".
Trditev predlagateljic, da mora sistem financiranja občin upoštevati različen prispevek prebivalcev posameznih občin, je ustavno sodišče v celoti zavrnilo, še izpostavljajo v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Po njihovem mora biti solidarnost neposredno vgrajena v sistem razporejanja lastnih sredstev med posameznimi občinami. Tako je zagotovljeno, da bogatejše občine nimajo več pravic od tistih, ki razpolagajo z nižjimi sredstvi, so še zapisali.
STA
mnenje.
Vse to je bistveno bolj jasno že v sedaj veljavnem zakonu Zakonu o financiranju občin (ZFO-1) v povezavi z Zakonom o lokalni samoupravi kot pa je bilo v bivšem zakonu Zakonu o financiranju občin (ZFO) iz leta 1998.
Ustavno sodišče je pravzaprav ugotovilo, da je bil 24. člen bivšega Zakona o financiranju občin (ZFO) v neskladju z ustavo, saj ni zagotavljal občinam niti izvajanja zakonskih in ustavnih nalog. Prav tako je iz odločbe tudi razvidno, da je bivši Zakon o financiranju občin (ZFO) bil neustaven tudi zaradi načina oblikovanja primerne porabe in zaradi nesodelovanja občin pri določanju meril in kriterijev za določitev primerne porabe.
Glavni vsebinski očitek sedanjemu novemu Zakonu o financiranju občin (ZFO-1) gre v smislu pomanjkljivosti opredelitve davčnega vira. Ustavno sodišče v svoji odločbi zelo jasno pove, da je vlada oziroma zakonodajalec v novem Zakonu o financiranju občin (ZFO-1) upošteval temeljno ustavno pravico, da
izenači državljane Republike Slovenije, ne glede na to, v kateri občini prebivajo.
Zato sem vesel, da se je vsaj sedaj izkazalo, da je bil prejšnji sistem financiranja občin krivičen, neustaven in občine niso bile enakopravno obravnavane glede ustavnega načela enakosti pred zakonom. Iz tega pravzaprav izhaja, da bi morale vse ostale občine dobiti poračun za devetletno krivično financiranje zakonskih in ustavnih nalog, nikjer v odločbi Ustavnega sodišča ne piše, da bo dobila Ljubljana karkoli nazaj.«
S strani ljubljanskega župana smo slišali, da bo Ljubljana dobila nazaj spornih 60 milijonov ev-rov. Ali to izhaja iz odločbe ustavnega sodišča?
»Vsekakor ne. To lahko govori le nekdo, ki si odločbe ni prebral ali pa enostavno nima tega znanja, da bi odločbo znal prebrati, to še ni najhuje. Tudi sam sem se po prebrani odločbi posvetoval s strokovnjaki s področja ustavnega prava in to bi tudi človek upravičeno pričakoval s strani župana največje slovenske občine. Širjenje neres-
nic, da je država kriva za ne-funkcioniranje kanalizacije, neurejenih pločnikov, vodovoda in tako dalje, s strani župana enostavno pomeni, da ne upravlja nalog, ki mu jih je naložil Zakon o lokalni samoupravi, država je poskrbela za sredstva preko primerne porabe. Še posebej srečen in hvaležen bi lahko bil, da je danes župan glavnega mesta, katerega ni dobil po lastni zaslugi, ampak zagotovo po zaslugi Demosove vlade in vseh ostalih Slovenk in Slovencev, ki so bili pripravljeni za svojo lastno državo dati celo življenja. Nekateri so se takrat skrivali skupaj s srbskimi generali, ki so celo načrtovali bombardiranje Ljubljane. Zato si Ljubljančanke in Ljubljančani in tudi ostale državljanke in državljani takšnega zavajanja, žalitev in širjenja intrig po šestnajstih letih samostojne države Slovenije ne zaslužimo.
Če bi vprašali župana Mestne občine Maribor, ali naj Maribor postane glavno mesto države, sem prepričan, da bi brez kakršnegakoli izsiljevanja in zahteve po dodatnem denarju pobudo z
veseljem sprejel, saj se vsi v državi zavedamo, razen župana Mestne občine Ljubljana, da državne institucije, ministrstva, državni zbor, državni svet prinašajo tako kapital, investitorje, delovna mesta, skratka, blaginjo, ki jo polnijo vsi tudi iz najrevnejše slovenske občine.«
Ali te vaše trditve izhajajo direktno iz odločbe Ustavnega sodišča?
»Ja, vsekakor. Izhajajo iz dela presoje skladnosti, kjer ustavno sodišče v svojem 32. odstavku navaja, citiram: »Zato zakonsko urejanje pre-razporejanja lastnih sredstev med posameznimi občinami v primeru ustvarjenih presežkov lastnih virov nad izračunano primerno porabo ne pomeni protiustavnega posega v finančno avtonomijo občin, saj se s tem zagotavlja materialna podlaga za solidarnost med občinami in njihovimi prebivalci pri zagotavljanju obveznih nalog občin.«
Kaj prinaša odločba ustavnega sodišče občinam, ki prejemajo finančno izravnavo?
»Ta odločba pomeni, da imajo vse občine, s tem pa posredno državljani, ne glede na materialni položaj občin oziroma lastne vire v občinskih proračunih, enake pravice pri uresničevanju lokalne samouprave ter enake pravice do enakega obsega in kvalitete, ki jih morajo zagotavljati občine lokalnemu prebivalstvu.
To bo zakonodajalec pri spremembi členov zakona, ki jih mora popraviti, upošteval tako, da ne bodo bogatejše občine z vidika zagotavljanja zakonskih in ustavnih nalog imele nič več pravic od manj bogatih občin. Zato bo zagotovil sredstva, ki jih imajo nekatere bogatejše občine nad primerno porabo in niso ustavno varovane. Zaradi tega jih ima zakonodajalec pravico prerazporejati skladno z načelom sorazmernosti. To je zakonodajalcu tudi vodilo pri sprejemanju paketa zakonodaje pri regionalizaciji, še posebej pri sprejemanju zakona o financiranju pokrajin.«
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Ptuj • Zaskrbljenost zaradi izgube v ptujski bolnišnici in odhodov zdravnikov
»
Ptujska bolnišnica ne bo hiralnica!
«
V zadnjem času so na več ptujskih naslovov prejeli anonimke, ki razgaljajo trenutne razmere v ptujski bolnišnici. Vprašujejo se, ali je direktorju ptujske bolnišnice Robertu Čehu, dr. med., spec. radiologu, ki je v začetku avgusta lani prevzel vodenje te ptujske zdravstvene ustanove, vseeno, kam plove ta ustanova, in ali bo ptujska bolnišnica zopet hiralnica.
Tako naj bi v zadnjem letu na internem oddelku ptujske bolnišnice odpoved dale štiri zdravnice, specialistke interne medicine. Po piscih anonimk ne odhajajo zaradi premajhnih plač, kot trdi direktor, ampak zaradi nevdrž-nih odnosov med vodjem oddelka in ostalimi zdravniki. V letu 2008, ker ne bo imel dovolj internistov, se bo oddelek sezul, tako menijo tisti, ki so prepričani, da anonim-ke rešujejo razmere. Njegovo bodočnost so že opredelili, postal naj bi negovalni oddelek, za ptujsko bolnišnico naj bi bil to korak v srednji vek, saj če bo izgubila interni odelek, bo izgubila status splošne bolnišnice. Skrbi jih tudi presežek delovne sile. Predvsem pa pisci anonimke stavijo na politike in bolnike, ki jim ne sme biti vseeno, da več ne bodo imeli splošne bolnišnice s pripadajočimi specialističnimi ambulantami. Vprašujejo se, ali bo vse te bolnike, ki jih letno v ptujski bolnišnici ni tako malo, lahko sprejel Klinični center Maribor, pri čemer pa nista zanemarljiva podatka o slabi socialni strukturi in vse starejši populaciji, kar pritisk na interni oddelek bolnišnice le še povečuje. Letno se v ptujski bolnišnici zdravi okrog 12 tisoč bolnikov z gravitacijskega območja, na katerem živi čez 100 tisoč ljudi, v 15 specialističnih ambulantah pa let-
no beležijo 70 tisoč obiskov, v dializnem centru pa opravijo letno čez 10 tisoč dializ. Od letos dela v ptujski bolnišnici tudi ortopedska specialistična ambulanta za poškodbe kolkov in kolen. Februarja letos jim je Ministrstvo za zdravje potrdilo spremembo statuta, po katerem je med njihove dejavnosti uvrščena tudi ortopedija. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi v ptujski bolnišnici že kmalu pričeli opravljati tudi ortopedske operacije. Po prvotnih dogovorih naj bi jih že letos opravili okrog 40. Uresničevanje dogovorjenega je zastalo tudi zaradi zamenjave na vrhu Ministrstva za zdravje.
Trenutno je v ptujski bolnišnici 428 zaposlenih, od tega je 39 zdravnikov, stalno imajo odprt razpis za internista, a odziva skorajda ni, ni internista, ki bi se prišel pogovarjat o delu v ptujski bolnišnici. Vseh postelj je v ptujski bolnišnici 224, povprečna ležalna doba je 6 dni. V ležalnem delu letos delajo optimalno, s 102 odstotkoma, kar pomeni, da z dvema odstotkoma delajo v lastno škodo. Takoj bi lahko zaposlili tri interniste, prav tako kirurga in pa tudi anestezi-sta. Lani je imela ptujska bolnišnica okrog 800 tisoč evrov izgube, letos naj bi jo uspeli zmanjšati. Letni proračun ptujske bolnišnice znaša 16 milijonov evrov.
Ptujski politiki z županom dr. Štefanom Čelanom na
čelu v nobenem primeru ni vseeno, kaj se dogaja s ptujsko bolnišnico. Naredili bodo vse, da obstoj ptujske bolnišnice kot regijske bolnišnice, ki jo politika potrebuje tudi zaradi jutrišnje pokrajine, v nobenem primeru ne bo ogrožen. Z direktorjem bolnišnice so v stalnih stikih, lokalna skupnost želi po najboljših močeh pomagati pri izhodu iz težav, je povedal župan.
Pomagali si bodo z zdravniki od drugod
Novi direktor Robert Čeh se je že v prvem letu vodenja soočil z neljubo situacijo, z izgubo, ki še toliko bolj bode v oči, ker je ponovno pridelana po 14 letih poslovanja brez izgube. Direktor Robert Čeh poudarja, da se po najboljših močeh trudijo, da bi uspešno poslovali, da bi bila izguba, ki pa ni nič neobičajnega, saj jo imajo tudi druge bolnišnice, čim manjša. Delajo več, kot jim zavarovalnica prizna, problem pa je tudi podcenjenost že opravljenega in plačananega dela. Do boljših rezultatov skušajo priti tudi z varčevanjem, pomagajo si tudi z javnimi razpisi, pri čemer pa bolniki ne smejo biti oškodovani. Dobiti morajo tisto, kar jim pripada, kar je zanje najboljše. Pripravili bodo
Foto: Črtomir Goznik
Robert Ceh, dr. med., spec. radiolog, direktor ptujske bolnišnice: »Bojazni, da bi interni oddelek zaprli, ni, če bo treba, pa si bomo pomagali z zdravniki od drugod. Tako delajo tudi drugod.«
sanacijski program, ki pa ne more biti pripravljen tako, da izgube več ne bo. Z izgubami se bodo slovenske zdravstvene ustanove srečevale še kar nekaj časa, dokler ne bo rešen sistem financiranja, je prepričan Čeh.
Direktor ptujske bolnišnice ostro zavrača namigovanja o tem, da bi prišlo do delnega zaprtja internega oddelka, ker naj bi ga preoblikovali v negovalni oddelek oziroma celo v hiralnico, kot so prepričani pisci anonimk. Četudi bi se za odhod odločil še kateri od zdravnikov, bo oddelek
ostal, je trdno prepričan, v tem primeru si bodo pomagali z zdravniki od drugod, tako delajo tudi drugod. Navedel je primer novomeške bolnišnice, ki je dolgo delala le z dvema svojima internistoma. Res pa je, da je veliko bolje delati s svojimi zdravniki. V tem trenutku je tako, da z internega oddelka odhajata dve zdravnici, specialistki interne medicine, ti dve odpovedi ima direktor že na mizi, ena pa naj ne bi podaljšala pogodbe. Po svoje odhode zdravnikov, ki iščejo nove delovne in strokovne izzive,
celo razume, preobremenjeni pa niso samo na internem oddelku, tudi na drugih oddelkih so zdravniki preobremenjeni, vendar ne vsi, eni bolj, drugi manj. Zavrača pa tudi očitke o slabem vzdušju v kolektivu.
Na problem financiranja zdravstva, ki se bo moral spremeniti, bo vodstvo bolnišnice opozorilo tudi na današnjem srečanju z novo ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kuko-vič. Govorili bodo tudi o kadrovskih problemih slovenskega zdravstva in postopkih javnega naročanja.
MG
Ptuj • Srečanje ob mednarodnem dnevu sladkornih bolnikov
Poklon izumitelju inzulina
Ptujsko društvo diabetikov ima okrog 850 članov. Ustanovjeno je bilo pred 33 leti, med skupaj 39 tovrstnimi društvi v Sloveniji je eno najaktivnejših. Zveza društev diabetikov pa je lani proslavila 50-letnico uspešnega delovanja. Vsako leto ob dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, ptujsko društvo pripravi letno srečanje s strokovnim predavanjem in kulturnim programom. Letošnje so obogatili s podelitvijo priznanj.
Zahvalno listino so podelili Antonu Lorgerju, zelo aktivnemu člani izvršnega odbora društva, z zahvalno listino pa so se za dosedanje sodelovanje zahvalili tudi Dragu Plečku, društvenemu računovodji, ki je pripravil tudi pravilnik o varovanju osebnih podatkov in pravilnik o računovodstvu. Srebrno plaketo je prejel dr. Jože Bešvir, ki je že 27 let član Društva diabetikov Ptuj, štiri mandate opravlja podpredsedniško funkcijo, vodi pa tudi pododbor Ormož. Vsako leto ob 14. novembru tudi
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja je predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja (prva z leve) podelila dr. Jožetu Bešvirju, prejel je srebrno plaketo, Anton Lorger in Drago Plečko pa sta prejela zahvalni listini.
organizira hojo na območju Ormoža. Na temo sladkorni bolnik in bolečina je predavala Karmen Pišek Šuta, dr. med., spec., zapele pa so Gmajnarice iz Hajdoš.
14. november je mednarodni dan sladkornih bolnikov v spomin na rojstni dan dr. Friderika Bantinga, ki je s svojimi sodelavci v dvajsetih letih prejšnjega stoletja odkril in-zulin. S tem pa zgodnje smrti v hudih mukah rešil številne sladkorne bolnike. Slovenski sladkorni bolniki praznujejo 14. november kot praznični dan od leta 1991, od lani pa je
Foto: Črtomir Goznik
Več kot 200 diabetikov s Ptujskega |n Ormoža je z zanimanjem prisluhnilo predavanju Karmen Pišek Šuta, dr. med., spec., govorila je o bolečini pri sladkornem bolniku.
ta dan tudi pod okriljem ZN.
Člani ptujskega društva diabetikov prihajajo iz 19 občin na ptujskem in ormoškem območju. Društvo izvaja številne programe in aktivnosti, ki sladkornim bolnikom lajšajo življenje s to kronično neozdravljivo boleznijo. Dobro oskrbovan diabetik lahko živi skoraj brez težav, mora se veliko gibati, hrano mora uživati pravočasno in v ustreznih količinah, jemati zdravila.Veliko
so že naredili na prepoznavnosti in razumevanju svoje bolezni, veliko pa jih še čaka. Živijo z zdravo populacijo, ki jih pogosto ne razume. Za jutrišnjo že tradicionalno hojo se bodo udeleženci zbrali ob 10.15 pred vhodom v ptujsko bolnišnico, je med drugim v soboto v restavraciji Gastro na Ptuju povedala predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja.
MG
Lenart • Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku
Častna občanka Elizabeta Muršak
Prireditve ob prazniku občine Lenart in prazniku KS Lenart so potekale od sobote, 3. novembra, pa do sobote, 9 novembra. V tem času je bilo organiziranih več športnih in kulturnih prireditev. V petek, 9. novembra, je potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku. Petkovo praznovanje se je pričelo ob 16. uri s slavnostno sejo Sveta KS Lenart in nadaljevalo s slavnostno sejo občinskih svetnikov občine Lenart. Sledila je osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku, ki je potekala v športni dvorani v Lenartu.
Prvi del proslave je bil posvečen 50. obletnici Vrtca Lenart. Zbranim je spregovoril ravnatelj OŠ Lenart Marjan Zadravec. V kulturnem programu so nastopili otroci iz Vrtca Lenart. V drugem delu proslave je zbrane pozdravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je spregovoril o investicijah in viziji razvoja občine ter med drugim dejal: "Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da nam je uspelo postaviti temelje za plodno sodelovanje občin v osrčju Slovenskih goric. Župani občin z območja Upravne enote Lenart usklajujemo projekte na rednih mesečnih kolegijih. Skupno iskanje rešitev na področjih, kot so problematika preobremenjenosti in pomanjkanja zdravnikov, približevanje knjižničarske dejavnosti občanom, reševanje skupnih razvojnih in infrastrukturnih problemov ter naša skupna promocija, ima prav gotovo garancijo za uspeh prav v našem sodelovanju." V kulturnem programu so nastopili učitelji Glasbene šole Lenart in vokalni kvintet Završki fantje. Prireditve so se udeležili številni občani in gostje, med njimi tudi častni
občan občine Lenart mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, generalna direktorica Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Ministrstva za šolstvo in šport Mojca Škrinjar in minister za promet mag. Radovan Žerjav, ki je zbrane tudi pozdravil.
Na slovesnosti so podelili tudi priznanja občine Lenart. Častna občanka občine Lenart je postala Elizabeta Muršak, dr. med., spec. pediater, ki je svoje življenje posvetila dojenčkom, otrokom in najstnikom. Zlati lenarški grb je prejel Anton Jančič, direktor podjetja Lentherminvest. Sre-
brna lenarška grba sta prejela Mariborska livarna Maribor - Obrat Aklimat Lenart in OŠ Lenart - enota Vrtec Lenart ob 50. obletnici delovanja. Bronasta lenarška grba sta prejela Alberto Kocbek, mladi kmetovalec iz Voličine, in Cvetka Bezjak za področje delovanja na športnem področju. Plaketo občine Lenart je prejelo društvo kmečkih žena in deklet Lenart, ki aktivno deluje že 20 let. Na osrednji slovesnosti je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger Francu Brezniku mlajšemu izročil listino o poimenovanju sprehajalne
poti ob jezeru Komarnik po pokojnem Francu Brezniku in se imenuje Franckova pot. Pokojni Franc Breznik kot velik ljubitelj Lenarta, Slovenskih goric in narave si je izredno prizadeval za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja ter za urejenost mesta, njegove okolice in občine. Na sloves-
nosti je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger podelil tudi denarne nagrade in priznanja trem zlatim maturantom Valeriji Domajnko, Amandi Muršec in Tomažu Levaku.
V soboto, 10. novembra, se je praznovanje nadaljevalo s tradicionalnim martinova-njem na Trgu osvoboditve
v Lenartu. Za dobro voljo so poskrbeli člani ansambla Klopotec, nastopila je tudi folklorna skupina kulturnega društva Delavec iz Lenarta in moški pevski zbor Obrtnik Lenart. V soboto popoldan pa je v Domu kulture v Lenartu potekalo srečanje ljudskih pevcev društev upokojencev.
Zmago Šalamun
Ptuj • Pred pričetkom zimske sezone
Komunalci pripravljeni na sneg
Na sedežu Komunalnega podjetja Ptuj so na sobotni predstavitvi in preverjanju pripravljenosti zimske službe predstavnikom javnosti, Mestne občine Ptuj in Policijske postaje Ptuj zatrdili, da so na novo zimsko sezono dobro pripravljeni, zagotovljen pa je tudi potreben posipni material.
Predstavitve
tehnične
opreme in preverjanja pripravljenosti štaba zimske službe na novo zimsko sezono 2007-2008 so se v soboto, 10. novembra, na sedežu Komunalnega podjetja Ptuj v Puhovi ulici poleg predstavnikov štaba zimske službe ptujske komunale udeležila tudi predstavnik Mestne občine Ptuj Andrej Trunk ter vodja policijskega okoliša Marjan Vrbnjak iz Policij ske postaje Ptuj. Na platoju pred upravno zgradbo v Puhovi ulici so jim predstavili delovanje posameznih plužnih, posipnih in drugih vozil, ki jih njihovi komunalni delavci potrebujejo za opravljanje zimske službe.
Kot je povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, je za opravljanje zimske službe v novi zimski sezoni že pripravljenih 12 plužnih enot, ki so v pripravljenosti in na voljo 24 ur na dan. Usposobljeni in pripravljeni pa so tudi
njihovi komunalni delavci ter zunanji kooperanti, vseh skupaj je za opravljanje zimske službe letos zadolženo okoli 60 sodelavcev in kooperantov. Na svoji deponiji v Puhovi ulici imajo trenutno na zalogi okoli 50 ton posip-nega materiala. To je sicer le slaba petina količine soli in peska, ki jo potrebujejo v eni sezoni, saj je povprečna letna poraba od 250 do 300 ton posipnega materiala, vendar so s proizvajalci že dogovorjeni za sprotno in nemoteno nadaljnjo oskrbo.
Vodja dejavnosti komunalne službe Janko Bohak je med drugim povedal, da se je obseg njihovega dela v novi zimski sezoni zaradi nekaterih novih odsekov cest in novo zgrajenih pločnikov nekoliko povečal. Tako bodo odslej zimsko vzdrževanje opravljali na okoli 220 kilometrih občinskih in lokalnih cest ter javnih poti, poleg tega pa še na okoli 60 kilometrih pločnikov ter na okoli 75.000
njihovih uslug iz območja, ki ga s svojo dejavnostjo pokrivajo, pa sporočajo, da so za vse potrebne informacije
o delu in območju vzdrževanja cest in drugih površin v zimskem času dosegljivi po telefonu 02 484 51 11. Vsem
uporabnikom cest pa želijo prijetno in predvsem varno vožnjo!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Jože Cvetko, direktor komunalnega podjetja Ptuj: „Na novo zimsko sezono smo dobro pripravljeni, čakamo le še na sneg."
kvadratnih metrih trgov in parkirišč. Vodja štaba zimske službe v Komunalnem podjetju Borut Sagadin pa je dodal, da tudi v novi sezoni pričakujejo, da bo sodelovanje lokalnih skupnosti dovolj dobro, da bodo lahko dejavnost zimske službe na javnih površinah opravljali redno in tudi dovolj kvalitetno. Skratka, v Komunalnem podjetju Ptuj zatrjujejo, da so na novo zimsko sezono pripravljeni dovolj dobro, tako da čakajo le še sneg; vsem koristnikom
Foto: M. Ozmec
Osrednje jedro štaba zimske službe ptujskih komunalcev pred plužnimi in drugimi vozili, ki so že v stalni pripravljenosti.
Ormož • Martinovanje trajalo štiri dni
Zdaj pa imamo vino!
V Ormožu so letos že četrtič zapored priredili veliko martinovanje, ki je poleg zabave, druženja in okušanja mladega vina ter kulinaričnih specialitet ponujalo tudi izobraževalne vsebine ter številne delavnice o kulturi uživanja vina. Glavni organizatorji prireditve so bili podjetje Jeruzalem Ormož
VVS, Turistično društvo Ormož in Območna obrtna zbornica Ormož v sodelovanju z različnimi lokal-■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ ^ ■ ■
nimi institucijami in društvi.
Prireditev je imela bogat kulturni program. V štirih dneh, ki so bili razdeljeni na tematske sklope in so prinašali vsebine za tiste, ki se poklicno ukvarjajo z vinom, in ljubitelje, poučne vsebine za mlade in zabavo za najmlajše so se zvrstili nastopi tambura-šev, zaplesali so plesalci otroških, mladinskih in odraslih folklornih skupin, harmonikarji so raztegnili mehove svojih diatoničnih harmonik, zapeli so ljudski pevci, vokalne skupine in zbori, ki so nastopili z izborom napitnic in vinskih pesmi, predstavile so se godbe na pihala. KD Dobrava je prispevalo krst mošta po starih šegah. Za to da imamo v Ormožu končno vino so poskrbeli Edi Mer-tik, Franc Štrman, Dominik Pongračič, Franc Kociper in Franc Magdič. Medtem so
članice aktiva kmečkih žena pripravile slastno razstavo, pomagali so jim tudi ormoški in središki osnovnošolci in nekaj posameznikov s svojo ponudbo. Že v četrtek je potekal tudi turnir mladega vina, na katerem je strokovna komisija ocenila 30 vzorcev mladega vina. Najbolje ocenjeno mlado vino je bilo kerner (18,70), ki ga je pridelal Aleksander Štampar.
Martinovanje je dodatno oplemenitil strokovni simpozij, kjer se je zbrala ormoška in slovenska vinska smetana. Nekaj vinogradnikov smo sicer pogrešali, a so bili vsi zelo vpeti v martinovanje, saj so nekateri razstavljali tudi na prvem sejmu kletarske opreme, vina, turizma in obrti KO-VITO. Predstavljalo se je čez 40 ponudnikov iz Slovenije, nekaj tudi iz sosednje Hrva-
Razstava pridnih rok aktiva kmečkih žena je bila tudi tokrat nekaj posebnega.
Krst mošteka so opravili člani KD Dobrava.
ške, gostili pa so tudi goste iz srbske Osečine.
Na strokovnem simpoziju je najprej Marjeta Uhan, predsednica odbora za kmetijstvo pri državnem zboru, predstavila delo odbora. Zelo zanimiv je bil prispevek Romana Štabuca, specialista za vinogradništvo pri KGZ Slovenije, ki je opozoril, da imamo v Sloveniji 1300 hektarjev vinogradov manj zaradi zaraščenosti. Zanimiv je tudi podatek, da 17.000 hektarjev vinogradov obdeluje 27.000 vinogradnikov. Za primerjavo: Avstrijci imajo na 50.000 hektarjih 25.000 vinogradnikov. V Sloveniji ima 80 % vinogradnikov manj kot 0,50 hektarja vinograda. Kaj delajo in kaj predstavljajo, je spraševal Štabuc. „Bodo tujci
prihajali v Slovenijo na počitnice v grmovje, namesto v vinsko krajino. Na Mariborskem območju beležimo 1,5 obiskovalca na prebivalca, Avstrijci na Tirolskem pa 375. Andrej Rebernišek iz KGZ je spregovoril o vinski reformi, Dušan Brejc,direktor vinske družbe Slovenije, pa o vinskem marketingu. Mnenja so bila precej različna in razvnela se je zanimiva razprava, ki jo spodbudila dr. Slavica Šikovec.
Na ormoškem martino-vanju pa je bilo zelo dobro poskrbljeno tudi za zabavo, nastopile so skupine Štrk, Orleki, Zaklonišče prepeva, Riblja čorba, Dej še'n litro, Vandrovci, Deja Vu, Čuki in Gibonni.
Viki Klemenčič Ivanuša
Podravje • Na zimo pripravljeni tudi v CP Ptuj
Skrbijo za 600 km cest
Na novo zimsko sezono, ki se uradne pričenja 15. novembra, pa so pripravljeni tudi v Cestnem podjetju Ptuj, kjer opravljajo dejavnost zimske službe na okoli 600 km magistralnih, regionalnih in lokalnih cest na širšem območju Ormoža in Ptuja, zimsko službo in čiščenje snega pa opravljajo tudi na okoli 150.000 m2 parkirnih površin.
Kot je povedal vodja zimske službe Dušan Sagadin, inž. gradb., so v Cestnem podjetju Ptuj s pripravami na izvajanje zimske službe v novi sezoni pričeli že v poletnih mesecih, ko so se lotili priprave mehanizacije in urejanjem deponij, nabave posipnih materialov ter z izdelave izvedbenih programov zimske službe za sezono 2007-2008. Uradni pričetek zimske službe je 15. november 2007 in traja načeloma, odvisno od vremenskih razmer, do 15. marca 2008.
Cestno podjetje Ptuj izvaja zimsko službo na državnih in občinskih cestah, državne ceste razvrščajo na glavne in regionalne ceste, na katerih izvajajo zimsko službo v skupni dolžini 295 km. Vzpo-
redno s tem izvajajo zimsko službo tudi na parkiriščih v Podlehniku in na starem mejnem prehodu Gruškov-je v izmeri 50.000 m2, saj se v času sneženja tam izločajo tovornjaki. Zimsko službo pa izvajajo tudi na mejnih prehodih Gruškovje, Leskovec in Zavrč, na površinah v skupni izmeri okoli 90.000 m2.
Poleg tega na območju lokalnih skupnosti izvajajo zimsko službo tudi na lokalnih cestah in na nekaterih javnih poteh v občinah Majšperk, Hajdina, Videm, Žetale, Kidričevo, Gorišnica, Dornava, Juršinci, Destrnik, Trnovska vas, Sv. Andraž, Zavrč in Cir-kulane, skupna dolžina vseh lokalnih in javnih poti na tem območju pa je okoli 300 km.
Za potrebe izvajanja zimske službe imajo pripravljenih 31 plužnih enot oziroma vozil, opremljenih s plugom in posipalcem. Njihova vozila so opremljena s posipalci, ki omogočajo posipavanje na več načinov, bodisi samo s soljo, bodisi s kombinacijo drobljenca in soli oz. z mešanico soli in tekočega magnezija, čemur pravijo mokro soljenje. Za posipavanje cest pa uporabljajo sol (NaCl2), magnezijev klorid (MgCl2) ter drobljenec. Posipne materiale uporabljajo posamezno oz. v kombinacijah ali mešanicah v odvisnosti od vrste ceste, vremenskih razmer in od temperatur. Trenutne zaloge materialov pa so naslednje: okoli 700 ton soli, 20.000
litrov magnezijevega klorida in 300 m3 drobljenca.
Vse posipne materiale dobavljajo sproti v odvisnosti od porabe. V času zimske službe pa imajo organizirano 24-urno dežurstvo za takojšnje interveniranje v primeru spremembe vremenskih razmer. Zimska služba se izvaja v skladu z »Zakonom o javnih cestah« in v skladu s »Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih de na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest«, poudarja Dušan Sagadin. Sicer pa so tudi v Cestnem podjetju Ptuj za vse informacije v zvezi z zimsko službo na voljo po telefonu 02 788 08 00!
M. Ozmec
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Gradijo pločnik
V občini Središče ob Dravi so se pošteno zakopali v delo pri izgradnji pločnika in cestne razsvetljave skozi Obrež. Pločnik bo dolg 683 metrov, celotna investicija je vredna 160.000 evrov. 54.000 evrov je občina prejela od države, ostanek pa bo nova občina morala primakniti sama. Dela izvaja komunalno podjetje Ormož kot najugodnejši ponudnik. Promet se odvija rahlo moteno, enostransko, saj promet regulira semafor.
vki
Markovci • Otroci se bodo posladkali
V teh dneh poteka izobraževalno-dobrodelna akcija Čebelarske zveze Slovenije z naslovom En dan slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih. Cilj akcije je otrokom ponuditi kakovosten slovenski med in s pomočjo izobraževalne zgibanke obvestiti starše o kakovosti in koristnosti čebeljih pridelkov. Otroci v slovenskih vrtcih se bodo z medenim zajtrkom posladkali v petek, 16. novembra, sicer pa jim bodo v teh dneh predstavniki čebelarskih društev v besedi in sliki predstavili marsikaj zanimivega o čebelarstvu. V akcijo se vključujejo tudi člani čebelarskega društva Markovci, ki so vrtcema v Markovcih in Cirkula-nah podarili dobrih 20 kilogramov medu. Otroci so med sicer poskusili takoj, ko so jim ga tamkajšnji čebelarji prinesli, a pravi medeni zajtrk, na katerem naj bi se jim pridružil tudi župan Franc Kekec, bo v petek, 16. novembra.
MZ
Ljutomer • Dom Partizana v stalni obnovi
Že vrsto let se številne športno rekreativne dejavnosti Ljutomerčanov odvijajo v starosti športnih domov, domu TVD Partizan, objektu, ki je bil v prestolnici Pr-lekije zgrajen davnega leta 1923. Danes prostore telovadnice v dopoldanskem času uporabljajo dijaki gimnazije Franca Miklošiča, popoldne in zvečer pa sekcije, ki delujejo v okviru Partizana (judo, karate, namizni tenis, lokostrelstvo, badminton, šah). Za igralce malega nogometa je dvorana na razpolago običajno ob sobotah in nedeljah. Objekt v tako častitljivih letih potrebuje nenehno obnovo, nazadnje je šlo za nekoliko celovitejšo rekonstrukcijo pred 12 leti, zob časa pa je pričel najedati tako zunanjost kot notranjost. Športna zveza Ljutomer se je letos spomladi prijavila na razpis Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in domžalske družbe Helios, ki nudita pomoč pri obnovi športnih objektov že od leta 1999. Med šestimi od šestnajstih prispelih projektov je bil v Heliosovem izboru tudi ljutomerski Partizan, ki mu je za premaz parketa v telovadnici namenil barve in lake v vrednosti 900 evrov.
NŠ
Foto: vki
Foto: vki
Foto: MZ
Foto: vki
Foto NS
Hajdina • Deveti občinskih praznik
Priznanja dejavnim in ustvarjalnim
Hajdinčani so v soboto v prireditvenem šotoru pred Poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina praznovanje 9. občinskega praznika sklenili z osrednjo prireditvijo, ki je potekala kot simbolični prerez vrvice vsega, kar so v občini uspeli narediti med dvema praznikom, in napoved vsega, kar se bo v hajdinski občini dogajalo v bodoče.
Tega pa po besedah župana Radoslava Simoniča ni malo. Uspešno je bila dokončana največja investicija v letošnjem letu v občini Hajdina, gradnja 900 metrov dolgega pločnika na Spodnji Hajdini s pripadajočo infrastrukturo, najrazličnejše manjše investicije pa so potekale po vseh občinskih naseljih. Vse kaže, da se kmalu začela tudi izgradnja zabaviščnega parka Megalaxia, saj naj bi investitorji kmalu zbrali vsa potrebna soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja. Od septembra letos ima Hajdina tudi zobozdravstveno ambulanto, načrtujejo pa tudi odprtje lekarne, gradnjo vrtca in tudi gradnjo doma starejših. Praznovanje v občini Haj-dina pa vselej poteka tudi kot veselo druženje vseh vasi in njenih prebivalcev. V soboto se je hajdinski župan zahvalil vsem, ki delajo v korist razvoja občine.
Na martinovo soboto je v okviru že 12. tradicional-
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj ob 9. prazniku občine Hajdina
ne prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino naziv dvanajstega kletarja svečano sprejel Ivan Peklar iz Slovenje vasi. Na sobotni osrednji slovesnosti so podelili občinska in priznanja za urejenost ter športna priznanja. Priznanje
Foto: Črtomir Goznik
V soboto je na že tradicionalni prireditvi Iz mošta vino - pridi na Hajdino naziv dvanajstega kletarja svečano prejel Ivan Peklar iz Slovenje vasi.
za najlepše urejeno vaško skupnost je letos prejala vaška skupnost Draženci. Mesarstvo Turnšek, Zgornja Hajdina 8, je prejelo priznanje za vzorno uejen poslovni objekt, kmetija Kancler-Jun-ger, Spodnja Hajdina 38, je prejemnica priznanja za vzorno urejeno kmetijo, družina Merc, Zgornja Hajdina 100/ b, je prejela zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Mlakar-Kola-rič, Slovenja vas 38, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Kokol, Skorba 8, pa bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. Ob 9. prazniku občine Hajdina so priznanja občine podelili Anici Drevenšek, Gerečja vas 39, športnemu društvu Gerečja vas in Francu Mohorku. Priznanje župana Radoslava Simoniča pa je prejel Janez
Lipavšek iz Hajdoš 36/b. Gre za ljudi oziroma skupine, ki so s svojim delom opazno zaznamovali razvoj posameznih občinskih naselij oziroma občine. V okviru praznovanja 9. občinskega so izvedli tudi 14 športnih prireditev v 10 športnih panogah rekreativnega in športnega značaja. Najboljšim so v soboto podelili priznanja in pokale.
V kulturnem programu so nastopili godba na pihala iz Markovcev ter mladi in obetavni pevki Maya in Ela, udeleženki letošnjega 30. festivala Melodije in morja v Portorožu. Sledilo je veselo druženje ob glasbi ansambla bratov Gašperič, s pevko Elo in z Adijem Smolarjem.
Na martinovo nedeljo pa je bilo še posebej slovesno ob deseti maši, ko so blagoslovili obnovljeni oltar sv. Martina in daritveni oltar sv. Mihaela.
MG
Ljutomer • Obnova Glavnega trga
Rok za zaključek del podaljšan
Letos meseca septembra se je pričela celovita obnova ljutomerskega mestnega jedra. Občina Ljutomer je s pogodbo zavezala izvajalca del ljutomersko podjetje Segrap, da z investicijo zaključi do konca minulega meseca. Rok se je iztekel, dela še zdaleč niso dokončana, kar je seveda narekovalo podpis dodatka k osnovni pogodbi, ki predvideva zadnji datum zaključka vseh del - 15. december 2007. Podaljšani rok pa prinaša tudi nekatera dodatna dela in nekaj projektantskih sprememb, za kar bo potrebno odšteti 348.531,64 evra.
■ V
Vrednost del naj bi po zagotovilu občine bila dokončna in bo znašala 1.512.119,92 evra z že vštetim davkom na dodano vrednost. Naložba je sofinancirana s strani Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v višini 1.231.333 evrov ali največ 85 odstotkov verodostojno izkazanih in plačanih upravičenih stroškov. Kot je bilo s strani občinske uprave pojasnjeno, obseg investicije zajema številna instalacijska dela
v zemlji, zato so se tekom obnove pojavila nujna dodatna dela ter nekatere projektantske spremembe, ki jih pred pričetkom ni bilo mogoče predvideti. V prvi vrsti gre za sistem odvodnjavanja in vodovoda, saj je pri odkopu bilo ugotovljeno zelo slabo stanje kanalizacije - na nekaterih predelih v starosti nad 50 let, zato je bilo potrebno zamenjati celotno kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Dodatno je bil opravljen tudi izkop in navoz gramozne podlage
zaradi zagotovitve nosilnosti tal. Na predlog glavnega projektanta so bile uresničene nekatere kakovostnejše izvedbene rešitve, kot so javna razsvetljava, tlakovanje v predelu pločnikov in obdelava fontane. Sicer pa so v dosedanjem obdobju rekonstrukcije Glavnega trga bila izvedena vsa pripravljalna dela in izkopi kot tudi sanacija in dodatni izkopi zaradi slabe nosilnosti terena. Sledilo bo polaganje odvodnih kanalov in beto-niranje armiranobetonske
plošče kot nosilne podlage za kamen in tlakovce.
Simbolično je že bila zasajena prva od petih lip, ki bodo svoje mesto imele na južni strani celotne površine obnovljenega mestnega središča. Slovesno zasaditev (na posnetku) so opravili župan občine Ljutomer Franc Jurša, častni občan Miroslav Steržaj, predsednik sveta KS Ljutomer Franc Makoter in direktor podjetja izvajalca Miran Blagovič.
Niko Šoštarič
Pa brez zamere
Danilo
Kaj se pričakuje od novega predsednika
In Danilo je postal predsednik. Oziroma, ne prehitevajmo. Danilo bo postal predsednik - najverjetneje v drugi polovici decembra, ko bo tudi zaprisegel. In kot vse kaže, je večina državljanov in državljank s tem zadovoljna. Ali vsaj ne preveč slabe volje. Saj ga v nasprotnem primeru menda ne bi šli volit v tako velikem številu, kot so ga. Oziroma, spet se moramo popraviti, v relativno tako velikem številu, kot so ga, saj je volilna udeležba bila bolj "švoh". A kar je, je. Rezultat je še vedno legalen in legitimen, ni kaj. Še več kot to; rezultat je za Danila odličen.
Seveda se zdaj vsi sprašujejo, kaj je pravzaprav volilno telo hotelo zavpiti, da je tako množično glasovalo za Danila (aliproti Lojzetu, kakor želite). In na to vprašanje postrežejo z različnimi odgovori, katere tukaj ne bomo kaj preveč premlevali, čeprav jih verjetno drži kar nekaj. Nekateri so s tem izrazili nestrinjanje z aktualnim stanjem v državi (povezanim z aktualno vodilno politiko), drugi spet svoje navdušenje nad Danilom, tretji spet svoj lokalpatriotizem (ni naključje, da je Danilo največ glasov v malho pospravil prav v Mariboru in okolici, kjer je tudi rojen), nekateri so z izbiro Danila zgolj izrazili svoje nestrinjanje s tem, da bi za predsednika imeli Lojzeta, spet tretji in četrti so imeli za izbiro Danila kakšne druge motive.
Kar bi veljalo bolj poudariti (in nekateri so to tudi storili), pa je pomen funkcije predsednika države nasploh. Predsednik je bolj kot vladar svoje države, nek državni predstavnik za stike z javnostjo (javnost je v tem primeru svet). Vladar naše države je predvsem vlada. Ta nam postavlja zakone in odreja, kaj lahko in kaj ne smemo delati. Predsednik te zakone samo podpisuje. A vseeno je funkcija predsednika pomembna funkcija, saj vsi vemo, da se države ne vodi samo z zakoni in odredbami, ampak tudi na bolj, recimo temu, "idejni" ravni. Kar se lepo pokaže tudi ob vsakih volitvah. Če je neka politična figura (ali stranka) med ljudstvom priljubljena, pa čeprav mora vsaka taka figura ali stranka v svojem političnem življenju sprejeti tudi kakšno za ljudstvo neprijetno odločitev, ji bo ljudstvo na volitvah naklonilo svoje glasove. Če pa je, obratno, ta figura ali stranka pri ljudstvu na slabem glasu, čeprav s strokovnega stališča načeloma dela dobro, pa bo izvisela. Te "idejne" ravni ni za podcenjevati in predstavlja pomemben dejavnik v javnem in političnem življenju države. In to je še posebej pomembno pri funkciji predsednika države. Napram tujini predstavlja državo, je torej njen predstavnik za stike z javnostjo, v notranje-državnem življenju (kar nikakor ne pomeni samo notranjepolitičnem) pa predstavlja nek element, ideje in prepričanja, ki bi naj bili blizu večini prebivalcev te države. In kljub temu, da nima niti približno takih pooblastil kot, recimo, vlada, je tisto, kar pove in naredi, nemalokrat v očeh ljudstva mnogo pomembnejše in bolj temeljno od tistega, kar stori vlada, ki vlada predvsem z zakoni in predpisi in ne toliko z neko idejno, moralno avtoriteto.
In če že večina komentatorjev omenja, da od Danila ne smemo pričakovati čudežev, ker predsedniška funkcija tega zaradi premajhnih pooblastil ne omogoča (kar je vse popolnoma res), pa je po drugi strani funkcija predsednika najpomembnejša funkcija v državi. Danilo se kot pravnik in na podlagi svojih (mednarodnih) izkušenj tega nedvomno tudi zaveda. A v politiki, tako pravijo, nikoli ne veš.
Gregor Alič
EU • Sprejeta politična odločitev
V schengenskem območju večina članic EU in nekaj tretjih držav
Schengensko območje danes združuje večino članic EU, pa tudi nekatere tretje države. Med starimi članicami EU v območju nista Velika Britanija in Irska, prav tako v območje še ni vključenih 12 novih članic EU, od katerih jih devet vstop načrtuje konec leta. Pridružit-veni sporazum sta podpisali tudi dve tretji državi, Islandija in Norveška, ki v celoti izvajata Foto: internet schengenski pravni red. Vključitev v schengensko območje načrtuje tudi Švica, hkrati z njo pa se bo v schengen vključil še Liechtenstein.
Schengenski sporazum, ki predstavlja prvi korak pri vzpostavljanju schen-genskega območja, so 14. junija 1985 podpisale Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Francija in Nemčija. Sporazum je 19. junija 1990 dopolnila konvencija o izvajanju postopnega odpravljanja nadzora na skupnih notranjih mejah. Oba dokumenta sta stopila v veljavo šele deset let kasneje.
Med leti 1990 in 1996 je nato pristopne protokole k schengenskemu sporazumu podpisalo še osem članic EU. Prva je to storila Italija (27. novembra 1990), sledili sta Španija in Portugalska (25. junija 1991), nato pa še Grčija (6. novembra 1992), Avstrija (28. aprila 1995) ter Danska, Finska in Švedska (19. decembra 1996).
Po mnogih zamudah je marca 1995 pet prvotnih podpisnic schengen-skega sporazuma in konvencije skupaj s Portugalsko in Španijo končno vzpostavilo schengensko območje. Avstrija, Grčija in Italija so sporazum in konvencijo začele izvajati konec leta 1997, leta 2001 pa so se območju pridružile še Danska, Finska in Švedska ter dve tretji državi, nečlanici EU, Islandija in Norveška.
Omenjeni državi sta poleg Švedske, Finske in Danske članici nordijske unije potnih listin in sta sami zaprosili za sodelovanje v schengnu. Islandija in Norveška sta se sporazumu pridružili 19. decembra 1996, od leta 2001 pa v celoti izvajata schengenski pravni red.
Schengenska določila ob svojem nastanku niso imela narave pravnega reda EU, kar je leta 1997 spremenil posebni protokol k Amsterdamski pogodbi, ki je v veljavo stopila leta 1999. Velika Britanija in Irska sta si v tem obdobju izposlovali izvzetje od izvajanja schengenskega pravnega reda. Poseben protokol k omenjeni pogodbi določa, da lahko Velika Britanija in Irska sodelujeta v nekaterih ali v vseh delih schengenska sporazuma, če ostalih 13 članic sporazuma to soglasne podpre.
Marca leta 1999 je tako Velika Britanija zaprosila za sodelovanje pri nekaterih določbah o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, v boju proti drogam in v schengenskem informacijskem sistemu. Svet EU je prošnjo odobril 29. maja 2000. Junija istega leta je tudi Irska zaprosila za sodelovanje na nekaterih schengenskih področjih, ki se v grobem prekrivajo s tistimi, v katerih sodeluje Velika Britanija, svet pa je irsko prošnjo odobril 28. februarja 2002. Velika Britanija in Irska sta se torej odločili za ohranitev nadzora na mejah z drugimi članicami EU in za zdaj načrtov za vstop v schengensko območje nimata.
Do posebnega statusa v območju schengna je upravičena tudi Danska. Kljub podpisu schengenskega sporazuma ima namreč država proste roke pri tem, ali bo izvajala morebitna nova določila sporazuma.
Nove članice EU, med njimi tudi Slovenija, so v skladu s pristopno pogodbo dolžne prevzeti določila schengenskega pravnega reda v celoti. Zato izvzetja, kakršna veljajo za veliko Britanijo in Irsko, zanje ne pridejo v poštev. Konec leta naj bi v schengensko območje vstopilo devet novink EU iz širitve-nega vala leta 2004 z izjemo Cipra.
Ta s procesom vstopanja v schengenski prostor ni začel zaradi političnega vprašanja Severnega Cipra. Letošnji novinki, Bolgarija in Romunija, sche-genski pravni red delno že izvajata, po izpolnitvi vseh zahtev za odpravo nadzora na notranjih mejah pa bosta v prihodnjih letih vstopili tudi v schengensko območje. Po predvidevanjih bi se to lahko zgodilo že v letu 2009.
Leta 2002 se je tudi Švica z Evropsko komisijo začela pogajati o vstopu v schengensko območje. Pogajanja je sklenila s podpisom sporazuma o pridružitvi 26. oktobra 2004. Švicarji so na referendumu 5. junija 2005 s 54,6 odstotka glasov vstop v schengensko območje tudi podprli. Po načrtih naj bi Švica v schengensko območje vstopila do konca leta 2008, skupaj z njo pa se bo schengenskemu območju pridružil tudi Liechtenstein. (sta)
Pakistan • V
Islamabadu še vedno izredne razmere
Benazir Buto v hišnem priporu
Nekdanjo pakistansko pre-mierko Benazir Buto so davi v Islamabadu zaprli v hišni pripor, da bi ji tako preprečili udeležbo na napovedanih protestih v sosednjem Ravalpindiju, ki jih pripravljajo v znak nasprotovanja razglasitvi izrednih razmer v državi. Pakistanska policija je danes tudi aretirala 5000 privržencev Butove, da bi onemogočila današnje množične proteste, poročajo tuje tiskovne agencije.
Predstavnik njene Pakistanske ljudske stranke (PPP) Mah-dum Amin Fahim je sporočil, da je "policija obkolila hišo Butove, nikomur pa ne dovolijo vstopa ali izstopa iz hiše", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred hišo nekdanjega pakistanske premierke so tudi aretirali najmanj šest članov PPP in jih odpeljali s policijskim vozilom, še navaja dpa.
Hkrati so pakistanske oblasti po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočile, da še vedno velja prepoved javnega zbiranja, zato napovedanega zborovanja v Ravalpindiju ne bo. Župan mesta je ob tem tudi ponovil, da obstajajo "zanesljiva poročila", da je v mestu šest ali sedem samomorilskih napadalcev, ki naj bi pripravljali napad v času zborovanja.
Iz Pešavarja na severozahodu Pakistana pa AP poroča, da je policija s solzivcem pregnala okoli 300 privržencev Butove, ki so se odpravljali na zborovanje v Ravalpindi. Okoli 25 ljudi je policija tudi aretirala. "Bili smo mirni in ta policijska akcija je bila brez kakršnegakoli razloga," je po poročanju AP dejal vodja krajevne PPP Arbab Alim-gir. (sta)
Washington •
Kalifornija zahteva svoje standarde
Kalifornija toži ZDA zaradi izpušnih plinov
Zvezna država Kalifornija je v četrtek vložila tožbo proti Zvezni agenciji za zaščito okolja (EPA) v Washingtonu, ker želi sama določiti standarde izpustov škodljivih plinov v ozračje iz osebnih avtomobilov. Kalifornija je leta 2002 sprejela zakon proti onesnaževanju okolja, ki zahteva, da imajo modeli osebnih avtomobilov od leta 2009 manjše izpuste, kot to dovoljuje veljavna zvezna zakonodaja. Kalifornija je sicer tožbo napovedovala že za oktober, vendar se je borila s požari.
Kalifornija od EPA že več let zahteva, da ji dovoli, da sama ureja izpuste toplogrednih plinov iz osebnih vozil, vendar pa je EPA zahtevo zavrnila z utemeljitvijo, da ni pooblaščena za tovrstne regulacije. Trditev, da agencija, ki je ustanovljena za zaščito okolja ni pooblaščena za zaščito okolja, je sprožila tožbo in vrhovno sodišče ZDA je aprila letos EPA sporočilo, da njene trditve ne držijo. EPA je začela pisati pravila za urejanje izpustov iz osebnih vozil in sporočila, da bodo imeli zadevo končano do konca leta, ko bodo Kaliforniji odgovorili na prošnjo.
Vmes se je Kaliforniji pridružilo še 11 drugih zveznih držav (Arizona, Connecticut, Illinois,
Maine, Maryland, Massachusetts, New Jersey, Nova Mehika, New York, Oregon, Pennsylvania, Rhode Island, Vermont in Washington). Guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger pa je dejal, da je bilo čakanja dovolj in če jim EPA zavrne zahtevo, bodo tožili vedno znova, "do sodnega dne". Schwarzenegger je v četrtek dejal, da je potrebno ukrepati nemudoma, ker gre za prihodnost človeštva in EPA nima nobene pravne podlage, da jim stoji na poti kot ovira.
Kalifornija nujno potrebuje dovoljenje EPA za uveljavljanje novih standardov, če želi uresničiti določila lani sprejetega zakona, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državi za 25 odstotkov do leta 2020. Kalifornijska tožba v Washingtonu pravi, da osebna vozila v Kaliforniji izpustijo v ozračje 30 odstotkov vseh to-plogrednih plinov.
Ameriška avtomobilska industrija se krčevito upira želji Kalifornije in drugih držav in je doslej uspešno lobirala pri administraciji predsednika Ge-orgea Busha. Zaostreni standardi naj bi podražili proizvodnjo avtomobilov in s tem dvignili cene za potrošnike, veliko modelov pa bi morali umakniti iz proizvodnje. Če bi uspelo Kaliforniji, bi potem uspelo še drugim državam, ki bi sprejele vsaka svoje standarde in prišlo bi do zmešnjave. Toda za to bi bila po mnenju strokovnjakov odgovorna EPA, ki ni sposobna izdati enotnih in dovolj ostrih standardov. (sta)
Skopje • Po
streljanju pri Tetovem
Odgovornost za spopad prevzela albanska skupina
Odgovornost za sredin spopad med oboroženo albansko skupino in makedonsko policijo na severu Makedonije je prevzela doslej neznana albanska organizacija, Politično-vojaški organizacijski svet narodne osvobodilne vojske, je poročal prištinski dnevnik Koha Ditore, ki ga povzema avstrijska tiskovna agencija APA. V streljanju, ki je izbruhnilo med operacijo v bližini Tetova na severozahodu Makedonije, je bilo po podatkih makedonskega notranjega ministrstva ubitih šest domnevnih kriminalcev.
Kot je poročala makedonska tiskovna agencija MIA, so razmere na območju sedaj mirne, tam so sicer še vedno policijske enote. Po zadnjih podatkih makedonske policije so v sredini operaciji aretirali 13 ljudi. Preiskovalni sodnik je opravil preiskavo na prizorišču, posebne policijske enote pa so preiskale hiše in zasegle obilico orožja, vključno s protitankovskim in avtomatskim orožjem, je poročala MIA. V akciji ni bilo ubitih niti ranjenih civilistov, je navedlo makedonsko notranje ministrstvo v poročilu o sredini policijski akciji Planinska burja.
Tarča operacije je bila kriminalna skupina pod vodstvom Lirima Jakupija, ki je pred nekaj meseci zbežal iz zapora na Kosovu. Jakupija, nekdanjega poveljnika Albanske narodne vojske (ANA), ki je v Makedoniji obtožen terorizma, policija ni prijela. Jakupi velja za tesnega sodelavca Sefqeta Musliuja, nekdanjega poveljnika albanske oborožene skupine Osvobodilna vojska Preševa, Medvedje in Bujanovca, ki deluje na jugu Srbije ob meji s Kosovom. (sta)
New York •
Zamujanje pri uresničevanju reform
ZN kritično do BiH
Zadnje poročilo generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona Varnostnemu svetu ZN pravi, da Bosna in Hercegovina zamuja pri uresničevanju reform, potrebnih za približevanje EU. ZN so sicer mednarodne upraviteljske naloge v BiH že pred časom predali EU, še vedno pa spremljajo dogajanje v državi. Tokratno poročilo posebej izpostavlja spor glede zahteve bosanskih Muslimanov, da se Srebrenici podeli poseben status znotraj Republike Srbske. Bosanski Srbi so leta 1995 v Srebrenici izvršili genocid in pobili okoli 8000 Muslimanov, ki sedaj zahtevajo, da dobi mesto
poseben status, ločen od bosanskih Srbov. Generalni sekretar ZN sicer v poročilu pravi, da je za pomanjkanje napredka krivo celotno tričlansko predsedstvo države, ki je z medsebojnimi prepiri in negativno retoriko poslabšalo politično ozračje v državi.
Ban Ki Moon ugotavlja, da si velika večina državljanov BiH želi napredka v odnosih z EU, vendar pa politično vodstvo tega ne zna doseči. Za uveljavljanje sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU mora BiH izpolniti štiri osnovne pogoje. To so polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine v nekdanji Jugoslaviji (ICTY) v Haagu, prestrukturiranje policijskih sil, reforma javne uprave in reforma javnih medijev. Ban Ki Moon pa opozarja, da država ni dosegla napredka pri nobenem od naštetih pogojev. (sta)
BERLIN - sindikat strojevodij GDL, ki deluje v okviru nemških železnic Deutsche Bahn, bo zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom družbe o plačah v četrtetk ob 12. uri začel z 42-urno stavko v tovornem prometu. Vodstvo železnic je sindikat sicer pozvalo k obnovitvi pogajanj, vodstvo GDL pa je sporočilo, da stavka kljub povabilu bo. DEARBORN - Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford Motor je v tretjem četrtletju zabeležil 380 milijonov dolarjev izgube, kar pomeni precejšnje izboljšanje v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je izguba znašal 5,2 milijarde dolarjev. Prihodek se je v obdobju povišal z lanskih 37,1 na 41,1 milijarde dolarjev.
DÜSSELDORF - Nemški koncern Henkel je v tretjem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal čisti dobiček za 12,9 odstotka na 245 milijonov evrov. Prihodek je znašal 3,36 milijarde evrov, kar je tri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju.
MÜNCHEN - Nemški koncern Siemens je v zadnjem četrtletju poslovnega leta, ki se je izteklo konec septembra, zabeležil 74 milijonov evrov izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvaril 148 milijonov evrov čistega dobička. Razlog za izgubo so stroški, povezani s prodajo podjetja za avtomobilsko elektroniko VDO, in kazni iz preiskave, ki v koncernu poteka zaradi suma korupcije. Prihodek se je zvišal za devet odstotkov na 20,2 milijarde evrov. DUNAJ - Skupina Raiffeisen International, ki upravlja mrežo avstrijske Raiffeisen Zentralbank v srednji in vzhodni Evropi, tudi v Sloveniji, je v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala konsolidiran dobiček za 43,1 odstotka na 625,7 milijona evrov. Dobiček pred davki se je povzpel za 46,5 odstotka na 953,4 milijona evrov. SINGAPUR - Cena nafte se je v četrtek nekoliko znižala, a se še vedno giblje okoli rekordne vrednosti 98 dolarjev za sod, ki jo je dosegla v sredo. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v decembru je bilo treba zjutraj v azijskem trgovanju odšteti 96 dolarjev. BERLIN/FRANKFURT - Sindikat strojevodij GDL, ki deluje v okviru nemških železnic Deutsche Bahn, bo zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom družbe o plačah v četrtek ob 12. uri začel z 42-urno stavko v tovornem prometu. Po najavi stavke je vodstvo železnic sindikat pozvalo k obnovitvi pogajanj v četrtek zjutraj, vodstvo GDL pa je sporočilo, da stavka kljub povabilu bo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
CHICAGO - Ameriški avtomobilski gigant General Motors je tretje četrtletje zaključil z izgubo v višini 39 milijard dolarjev, kar je posledica sprememb računovodskih standardov na področju davkov v podjetju. Izguba po ocenah vodstva podjetja ne bo prizadela denarnega toka družbe, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
TOKIO - Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v drugem četrtletju poslovnega leta, ki je trajalo od julija do septembra, dosegel čisti dobiček v višini 2,8 milijarde ev-rov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prodaja se je v obravnavanem obdobju prav tako zvišala za 11 odstotkov na 39,2 milijarde evrov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
PARIZ/LONDON - Naraščanje porabe energije in izpustov toplogrednih plinov bi lahko ob nespremenjeni politiki ogrozilo energetsko varnost in pospešilo podnebne spremembe, opozarja Mednarodna agencija za energijo (IEA) v objavljenem poročilu World Energy Outlook 2007. IEA meni, da se bodo svetovne potrebe po energiji, če vlade ne bodo spremenile svojih politik, do leta 2030 glede na sedanje povečale za več kot 50 odstotkov. Poročilo še posebej izpostavlja vedno hitrejšo rast Indije in Kitajske. FRANKFURT - Evro in nafta sta v sredo dosegla nove rekordne vrednosti. Evro se je dopoldne v primerjavi z dolarjem zavihtel že na 1,47 dolarja in se približuje novi psihološki meji 1,50 dolarja. Cena nafte pa je v sredo dosegla 98 dolarjev za sod (159 litrov) in se približuje meji 100 dolarjev za sod, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Cena nafte se je v sredo v azijskem trgovanju prvič povzpela nad 98 dolarjev za sod. Meja 100 dolarjev za sod nafte se tako vse bolj približuje. Cena decembrskih terminskih pogodb za zahod-noteksaško lahko nafto se je v azijskem elektronskem trgovanju na blagovni borzi v New Yorku povzpela na nov rekord 98,03 dolarja za sod. Pozneje se je spustila na 97,90 dolarja, kar je 1,20 dolarja več kot ob koncu trgovanja v torek. ZÜRICH - Največja pozavarovalnica na svetu, švicarska Swiss Re, je v letošnjem tretjem četrtletju ustvarila 1,47 milijarde frankov (839 milijonov evrov) čistega dobička, kar je pet odstotkov manj kot v zelo uspešnem enakem obdobju lani, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Kljub upadu dobička v tretjem četrtletju pa se v Swiss Re nadejajo, da bo poslovno leto 2007 najbolj uspešno doslej. Kot je povedal izvršni direktor Jacques Aigrain, je bilo namreč poslovanje v prvih devetih mesecih skupaj uspešno, saj so so povečali dobiček za 23 odstotkov na štiri milijarde frankov (2,4 milijarde evrov). To kaže na uspešno leto 2007, če ne bo kakšnih nepričakovanih katastrof, je dejal.
FRANKFURT - Nemški proizvajalec športne opreme Puma, ki je v večinski lasti francoskega modnega giganta PPR, je v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal dobiček za 2,2 odstotka na 89,1 milijona ev-rov. Puma je sicer med letošnjim julijem in septembrom zabeležila slabe rezultate predvsem v ZDA, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Prihodki družbe so se v tretjem četrtletju zmanjšali za 4,1 odstotka na 670,4 milijona evrov. Največji padec prodaje so zabeležili v severni in južni Ameriki, kjer so se prihodki zmanjšali za 8,8 odstotka na 166,7 milijona evrov.
Vinarstvo • Iz pogovora z vinarjem Zvonkom Arnečičem
„Priznanje Decanter je spodbuda za nadaljnje delo!"
Med slovenskimi vinarji, prejemniki prestižnega priznanja Decanter iz Londona za kvalitetno vino, je tudi znan haloški vinogradnik in vinar Zvonko Arnečič, ki se z vinogradništvom aktivno ukvarja od leta 1992. „V to leto pravzaprav datira začetek ciljanih investicij v lastno vinsko klet, posodobitev proizvodnje in domača predelava grozdja v vina," je najprej povedal Zvonko Arnečič.
Foto: SM
Zvonko Arnečič z nagrajenim vinom: „Osebno vidim prihodnost samo v negovanju posebnosti haloškega vina; naša vina višje kakovosti so lahko predvsem suha in predikatna."
V tistem času so pri Arne-čičevih začeli tudi z obnovo vinogradov in danes se lahko ponašajo s 3,5 hektarja vinogradniških površin, na katerih raste 13.000 trsov: „ Že ob samem začetku smo veliko truda vložili tudi v iskanje mesta na tržišču in danes lahko rečem, da prodamo praktično popolnoma vso vino, ki ga pridelamo. Precej vina prodamo po gostiščih in barih, veliko pa tudi doma. S svojimi vini pa se seveda redno predstavljamo še na sejmih in različnih ocenjevanjih doma in v tujini. To nam je velik pokazatelj kvalitete našega vina. Na ocenjevanjih smo doslej dosegli kar nekaj zavidljivih rezultatov in prejeli vidna priznanja, v zadnjem času pa dobivamo tudi priznanja iz tujine."
Zvonko Arnečič, ki je eden vse bolj redkih uspešnih ha-loških vinogradnikov in vinarjev, se je na to pot podal skoraj iz nič. Njegovi starši se namreč niso posebej ukvarjali z vinogradništvom, saj je bila kmetija razdrobljena na različne dejavnosti; bolj kot vinogradništvu (imeli so le 60 arov vinograda) so se posvečali govedoreji. „Moj oče je sicer že tam okoli leta 1988 in 1989 začel z obnovo starega vinograda; prenovil je približno 4000 trsov na slabem hektarju vinograda. Takrat smo vso to grozdje še prodajali Ptujski vinski kleti. Doma se ga je pustilo zelo malo, za nujne potrebe pač. Odločitev, da sami predelujemo grozdje in prodajamo vino, je padla zato, ker so bili takrat pogoji odkupa in cena grozdja mi-zerni; tudi danes ni boljše; vendar smo se doma odločili, da tako ne bo šlo naprej in da bomo poskušali za svoje vino doseči boljšo ceno, ga bolje tržiti. Danes smo pretežno vinogradniška kmetija, sicer pa se ukvarjamo tudi s peko domačega kruha, za kar v prvi vrsti skrbi žena Darinka, jaz pa pomagam. Smo čisti kmetje in se moramo znati preživeti s to dejavnostjo. Zato smo vedno iskali možnosti za preživetje z lastnim trženjem."
Na kmetiji AS Arnečič povprečno letno pridelajo okrog 25.000 litrov vina in
ga tudi v celoti prodajo. Večino vina, kar okrog 80 odstotkov, ustekleničijo, razliko pa predstavljajo buteljčna vina. „Zunaj meja Slovenije prodamo vino zaenkrat znanim poslovnim partnerjem, ki ga pridejo sami iskati, zadnja leta pa ga poskušamo izvažati, seveda zaenkrat manjše količine, preko Organizacije proizvajalcev vina (OPV). Pridelujemo zvrst, večinoma iz štirih sort, prevladuje pa laški rizling. V buteljkah pa ponujamo vrhunska vina sort laški rizling, rumeni muškat, šardone in sovinjon."
Priznanj za odlična vina se je v teh letih pri Arnečičevih nabralo že izjemno veliko, Zvonko pa med najvidnejše prišteva naslov slovenskega prvaka sorte iz leta 2002 za polsuhi laški rizling, zelo veliko mu pomeni tudi priznanje s splitskega ocenjevanja lansko leto prav tako za laški rizling, izbor, v zbirki pa je seveda še cel kup priznanj z gornjeradgonskih ocenjevanj. Slednjim je letos primaknil še posebno priznanje Decanter iz Londona, ki ga je prejel za laški rizling, pozna trgatev 2004. „Na Decanterju v Londonu v ocenjevanju sodeluje okrog 3000 vin z vsega sveta, zato je biti med prejemniki priznanj res posebna čast. Naše vino so ocenjevali sommelierji in ga priporočili gastronomom za uživanje v kulinariki. Kot rečeno, je to vino polsladko s 30 g nepov-retega sladkorja, trgano je bilo 27. 11. 2004 in ima 10,7 alkohola."
Prihodnost Haloz v butičnem vinogradništvu
Glede prihodnosti vinogradništva v Halozah Zvonko Arnečič pravi tako: „Osebno vidim prihodnost samo v negovanju posebnosti haloškega vina; naša vina višje kakovosti so lahko predvsem suha vina in predikatna vina. Znana so po tem, da imajo tudi v slabih letinah zmerno kislino in so zelo pitna in prijetna. To nam potrjujejo tudi turisti iz evropskih držav, ki so prijetno začudeni nad našimi vini, jim priznavajo izjemnost okusa
in barv. Le v tovrstnem butič-nem vinogradništvu menim, da je lahko naša prihodnost. Da pridelujemo vino za ljudi, ki jih zanimajo posebna, specifična vina. V Halozah se je skoraj nemogoče iti neke masovne proizvodnje, ker je le-ta zelo draga, pa tudi ne moremo nikakor konkurirati ravninskim vinogradom in dejansko bomo morali graditi na višji oz. visoki kvaliteti vin, zanje pa iztržiti tudi višjo ceno. Potrošnik, ki išče kvaliteto, ne sprašuje za ceno. In mislim, da bomo tu lahko uspeli. Žalostno je le to, da se premalo mladih odloča za vinogradništvo oz. vinarsko dejavnost, ker je trenutno situacija v vinogradništvu zelo klavrna. Kaj bo pa prinesla
prihodnost, v mislih imam reformo vinogradništva, pa vsi čakamo ... Vedno se bo treba prilagajati, iskati nove priložnosti, to je edino dejstvo. Borba za obstanek in za uspeh."
Za nadaljevanje vinogradniške in vinarske dejavnosti na kmetiji Arnečič zaenkrat ni v skrbeh: „Dokler bom pa sam pri močeh in zdravju, bom šel po tej poti. Upam, da bo za menoj nadaljevala hči, morda pa tudi vnuk!"
„Da ne bomo postali viničarji modernega časa ...
Sicer pa si o stanju vinogradništva v Halozah Zlatko Arnečič ne dela utvar in pri-
hodnosti nikakor ne vidi skozi rožnata očala: „Dejansko ni dobro, da tujci kupujejo zemljo, okrog tega se dogaja veliko nepravilnosti; domači vinogradniki nimajo nobene stimulacije niti za nakup zemlje oz. vinogradov, prav tako ni državne stimulacije za obnovo vinogradov. Vinogradništvo je trenutno v nemilosti, do zagonskega kapitala je zelo težko priti, če pa kmet nima zemlje, pa itak ne more narediti nič. Tujci imajo denar in če se bo ta trend nadaljeval, bomo spet postali neke vrste moderni viničarji, ki bomo lahko le delali na tujčevi zemlji in za njih - vsi najboljši in najkvalitetnejši pridelki pa bodo odšli čez meje. Na drugi strani se mi zdi tudi strategija Ptujske kleti časovno preostra; to, kar se izvaja zdaj, bi se pravzaprav moralo začeti že precej prej, vsaj deset let, in bi se moralo izvajati bolj postopoma. Zdaj pa se te razmere kažejo v pritiskanju na vinogradnika, ki mora na hitro spreminjati vso tehnologijo pridelave grozdja. Klet zahteva strogo zdravo grozdje, za kar je v naših razmerah treba veliko več ročnega dela, trsi morajo biti manj obloženi, vse to pa se ne pozna (dovolj) pri ceni. Odkupna cena grozdja je še vedno prenizka, haloški vinogradniki nimajo ekonomske cene. Po moji oceni bi za prvo kvaliteto grozdja morala biti odkupna cena minimalno en evro ali več. Seveda so se začele težave; vinogradniki poskušajo tržiti mimo kleti, klet prekinja
pogodbe, vse skupaj je precej v slepi ulici. Precej grozdja že odhaja v Avstrijo, na Hrvaško, vsak pač išče tržne niše. Mladih pa ni več veliko in vprašanje je, kdo bo s tem še sploh nadaljeval."
Lastna, domača predelava grozdja se po mnenju Arne-čiča še vedno splača, čeprav je razlika med ceno grozdja in prodajno ceno vina minimalna in bi bilo po njegovih besedah nujno dvigniti ceno kvalitetnega vina. Sicer pa so na kmetiji AS Arnečič vložili in še vlagajo ogromno; ne samo v pridelavo kvalitetnih, vrhunskih vin, ampak v same infrastrukturne pogoje za tovrstno dejavnost: „Koliko denarja smo dejansko doslej vložili v to, bi zelo težko seštel. Za obnovo vinograda vsaj kakšnih 20 starih milijonov tolarjev, okrog 30 milijonov pa v objekte in opremo. Če počasi in vztrajno vlagaš, nekako gre. Ne gledaš, koliko vlagaš, ker daješ enostavno vse, seveda z določenim ciljem, ki ga želiš doseči. Če bi danes začel še enkrat; bi začel z vinogradništvom veliko prej kot sem, smo začeli prepozno! Če bi začel prej, bi bila infrastruktura že narejena in bi se prej in bolje lahko ukvarjal s trženjem, kar je bistvenega pomena za uspešno preživetje!"
Letošnja letina pri Arneči-čevih je bila povprečna, kot pravi gospodar. Malo bolje je bilo, ker ni bilo toče, sam pridelek pa je bil povprečen glede na količino in kvaliteto; na hektar so pridelali med sedem in osem ton grozdja. „Tudi gnilobe ni bilo pretirane, malo je pa še vedno mora biti, če je žlahtna, da ima vino več ekstrakta. Zato je lahko nekaj manj sadne arome, so pa vina zato bolj polna in ljudje še vedno iščejo takšna vina. Osebno letos stavim na sovinjone in renske rizlinge, pa laški rizlingi tudi. Ne bo pa letos tistih ekstremnih predikatov, ki smo jih trgali ob barbarinem. Mogoče bo letos bolj letnik suhih in polsuhih vin, bo pa tudi nekaj sladkih".
Kot vsakemu vinogradniku tudi Zvonku Arnečiču priznanje Decanter ogromno pomeni: „Nagrada je v prvi vrsti spodbuda za nadaljnje delo, omogoča pa tudi večjo prepoznavnost, potrdi se tvoje ime, širiš si krog kupcev oz. interesentov. Je pa tudi res, da je pri vsakem ocenjevanju poleg kvalitete tudi kanček sreče, to vedo vsi iz te branže."
SM
Kaj je Decanter World Wine Awards
Decanter world wine awards (DWWA) je vinsko ocenjevanje, ki mu botruje ena najprestižnejših in najkompetentnejših vinskih revij na svetu - Decanter. Ocenjevanje DWWA, ki so ga prvič organizirali leta 2004, je vsepopularnejše tudi med slovenskimi vinarji, saj so letos na ocenjevanje poslali kar 90 vzorcev, za katere so prejeli 2 regijska šampiona, 3 zlate, 15 srebrnih in 21 bronastih medalj ter 20priznanj.
Za priznanje Decanter so Zvonku Arnečiču čestitali tudi domači župan Janez Jurgec, člani haloške Organizacije proizvajalcev vina ter Vladimir Korošec v imenu Združenja slovenskega reda vitezov vina.
Foto: SM
Velika Nedelja • Etnološka dediščina ormoškega območja
Zbirka ponovno na ogled
V gradu pri Veliki Nedelji so 6. novembra ponovno odprli posodobljeno etnološko zbirko, ki se tam nahaja že več let, letos pa je pridobila še dodatne prostore. Avtorica postavitve je Nevenka Korpič iz Muzeja Ormož, kulturni program ob otvoritvi pa so prispevali pevci in pevke KUD Janez TTstenjak s Huma.
Foto: vki
Ženske smo se seveda najprej zagnale v kuhinjo in se razveselile, da smo le v muzeju in ne v domačem okolju.
Ogled prenovljene etnološke zbirke velikonedeljskega gradu se tako začne v grajski kapeli, ki poleg baročnega okrasja hrani tudi kipa sv. Marjete in neznane svetnice, originalno pa sta na tem mestu nekoč stala tudi znamenita kipa sv. Katarine in sv. Barbare. V tem prostoru je tudi potekala svečana otvoritev. Na njej smo izvedeli, da je z etnološkim delom v teh krajih v 80 letih minulega stoletja pričela dr. Štefka Cobelj, ki je na tem območju zbrala okrog 600 starih predmetov. Njeno delo so od leta 1992 dalje zaupali Nevenki Korpič, ki je zbirko dopolnila, iz leta v leto pa se je večalo tudi število obiskovalcev. Etnološka zbirka pri Veliki Nedelji je bila kar nekaj časa zaprta za ogled, delo pa ni zamrlo, kot je povedala direktorica Muzeja Ormož Zdenka Kresnik, so potekali različni konservatorsko-re-stavratorski posegi na tekstilu, čiščenje predmetov in njihovo dopolnjevanje.
Razstavo je odprl župan Alojz Sok, ki je bil ob tem dejanju še posebej zadovoljen, saj je bilo, ko je prevzemal župansko funkcijo, namenjeno, da se zbirka preseli v Ormož. S križniškim redom se je kmalu uspel dogovoriti o najemni pogodbi za bolj simbolično najemnino. Župan je izrazil željo, da muzej,
kot občinska ustanova v taki ali drugačni organizacijski obliki, skrbi, da bo etnološka zbirka na ogled, lepo pa bi bilo tudi, če bi se vrnili nekateri eksponati iz gradu.
Pater Tonček Košar prebiva v gradu in si vsakodnevno prizadeva za njegovo obnovo, zato ga veseli, da dobiva vedno bolj
bogato vsebino, da niso v njem le stanovalci. Povedal je, da je bilo nekoč 13 sob čudovito urejenih, vendar danes se ne ve, kje so reči, ki so bile od tod odnesene. „Zbirka priteguje mlade in stare. Stare zato, da se spomnijo, kako je bilo nekoč, morda še bolj doživeto, ko se je vsa družina stiskala v ozki izbici. Mlade
pa zato, da vidijo, kako so živeli njihovi stari starši in kako so bili predmeti nekoč sestavljeni. Da vidijo, kako lepo in s potrpljenjem je bilo vse narejeno."
V naslednjih osmih prostorih je razstavljenih okrog 1000 eksponatov. Veliko večino predmetov so darovali okoliški kmetje. V etnološki zbirki so predstav-
ljeni različni segmenti kmečkega življenja v preteklih 200 letih. Postavljeni so v več tematskih sklopih. V prenovljenih, od svežine sijočih prostorih, je predstavljena notranja oprema kmečke hiše, katere osrednji prostor je bila izba. Na ogled je celotna notranjost od kmečke lončene peči, mize z mušjakom, črne kuhinje z vso potrebno opremo do lične zibelke in dojenčka v skrbno izvezenih oblekicah. Razstavljena so različna kmečka orodja, ki postavljena v skupine nakazujejo različna kmečka dela in opravila. Predstavljena je tudi noša, vezenine, ki so nastale izpod rok tukajšnjih žensk in pustne maske tega območja. Tradicionalni pustni pohod na ormoškem so predstavljali pokač, orači, pice-ki, kokot, harmonikar, mrsa in rusa s spremljevalcem, cigan s plesočim medvedom, ciganka z dojenčkom ter maska ded in
baba. Na ogled so tudi nekatere še ohranjene tradicionalne obrti, kot so pletarstvo, lončarstvo, svečarstvo. Še posebej podrobno je predstavljeno vinogradništvo kot vodilna gospodarska panoga ormoškega območja. S pomočjo fotografij je predstavljena tudi tradicionalna arhitektura. Kar nekaj prostora pa je namenjenega tudi ponazoritvi transporta in sejmov našega območja.
Zbirka je na ogled od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro, ob sobotah med 9. in 14., poleti si jo je mogoče ogledati tudi v nedeljo. Sicer pa so vodstva po dogovoru na voljo tudi izven običajnega delovnega časa. Za donatorje in otroke vrtcev, šol in gimnazije širšega ormoškega območja je vstop prost, ostali pa morajo za obisk odšteti 1,50 evra (0,50). Viki Klemenčič Ivanuša
OTVORITEV jAGER
* CENTER PTUJ
NUDIMO:
"V •	«g
- živila
-	sveže meso
-	vse za dom
-	bela tehnika
- akustika - gradbeni material
-	ročno orodje
- teksti l
s.(Dfe/eit'
MU	STING'
TT J	E A N S
murn
JAGROS D.O.O. Lase 1b , 3241 Podplat, info 03 8121065, 02 798 03 10
Lenart • Sestanek izvajalcev javne zdravstvene službe in županov
Koncesije - da ali ne?
V sredo, 7. novembra, so se sestali izvajalci zdravstvenih storitev in župani z območja Upravne enote Lenart: Milan Gumzar, Jože Kraner, mag. Janez Kramberger, Silvo Slaček, Peter Škrlec in podžupan Svete Trojice Janez Voglar. Na sestanku so razpravljali o problemih, ki se pojavljajo pri izvajanju zdravstvene službe. Zdravniki so poudarjali, da so preobremenjeni zaradi pomanjkanja kadra.
Največ pripomb je letelo na zagotavljanje dežurne in ur-gentne službe. Zasebni kon-cesionarji nasprotujejo tudi zaposlovanju pogodbenih zdravnikov v Zdravstvenem domu Lenart, saj ti ne hodijo na sestanke, težave pa se pojavljajo tudi s pacienti, ki imajo izbrane pogodbene zdravnike, saj ti ne delajo vsak dan. Zdravniki so tudi opozarjali na povečanje števila prebivalcev, saj se Lenart hitro širi, gradijo se stanovanjska naselja, bloki in Lenart dobiva dom starejših, v katerem bo okrog 200 stanovalcev.
Izvajalci javne zdravstvene službe pa so se seznanili tudi s priporočili za podeljevanje koncesij na primarni ravni. Zdravniki zasebniki so županom predlagali, da razpišejo koncesije in tako poskušajo pridobiti dodatne zdravnike, če to ne uspe Zdravstvenemu domu Lenart. Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je tudi poudaril, da je zdravstveni dom dobra oblika organiziranosti zdravstva, zato si bo kot župan
prizadeval, da zdravstveni dom ostane in dodal, da to ne pomeni, da bo oviral podeljevanje koncesij. Tudi zasebniki so poudarili, da so za ohranitev zdravstvenega doma. Predlagali so tudi, da se ponovno vzpostavi Svet javne zdravstvene službe, ki je v Lenartu že deloval in da bi se izvajalci dobivali na kolegiju javne zdravstvene službe. Jože Dukarič iz občine Lenart je pojasnil, da je Svet javne zdravstvene službe bil opredeljen v nacionalnem programu zdravstva do leta 2004. Prisotni so bili enotnega mnenja, da morajo priti do strategije in da je kar nekaj težav v komunikaciji.
Do koncesionarjev je bil kritičen župan občine Cer-kvenjak Jože Kraner, ki je poudaril, da ne bo kritiziral, bo pa kritičen. Povedal je, da se morajo zavedati, kaj pomeni koncesija, ko zdravnik zboli ali ima dopust in je ambulanta zaprta. Razložil je, da imajo v občini podeljeno koncesijo in že nekaj let nimajo zdravnika, kljub temu da se za-
sebni zavod trudi pridobiti zdravnika, in dodal: "V nobenem primeru ne morejo ene diagnoze obravnavati trije zdravniki. Zato je treba kon-
cesije podeljevati na osnovi dogovorjenih meril."
Direktor ZD Lenart Jožef Kramberger je povedal, da so očitki samo delno resnič-
Foto: ZS
ni. Da v ZD Lenart odslovijo pogodbene zdravnike, je možno narediti takoj, vendar bo potem še težje ali nemogoče zagotavljati javno
zdravstveno službo. Problem pomanjkanja zdravnikov pa vidi v zakonodaji, ki onemogoča zdravnikom, ki so končali Medicinsko fakulteto in predpisani sekundariat, da ne morejo dobiti licence, ki jo izda Zdravniška zbornica Slovenije za opravljanje dela v splošni ambulanti. Takih zdravnikov je trenutno v Sloveniji 400 po podatkih Ministrstva za zdravje z dne 5. novembra letos. Pripravlja se sprememba zakonodaje, ki bo predvidoma odpravila to neumnost, je poudaril direktor ZD Lenart Jožef Kramber-ger. Šele takrat lahko pričakujemo odziv na naš parma-nentni razpis za potrebo po zdravnikih.
Ob koncu razprave so bili sprejeti naslednji zaključki. Zdravstveni dom Lenart in zasebniki pripravijo poročila, na osnovi katerih bo izdelana analiza, na osnovi katere se bodo lahko župani argumentirano pogovarjali z Ministrstvom za zdravje o pridobitvi dodatnih programov. Od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor bodo zahtevali, da pripravi oceno zdravstvenega stanja prebivalstva na območju upravne enote Lenart. Imenovali pa bodo tudi posebno komisijo, ki bo pripravila strategijo. Skupino bodo sestavljali predstavnik zasebnih splošnih zdravnikov in predstavniki zobozdravnikov, direktor ZD Lenart Jožef Kramberger s sodelavci in višji svetovalec za družbene dejavnosti občine Lenart Jože Dukarič.
Zmago Šalamun
Slovenija • Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni
Farmacevtska skrb pri sladkorni bolezni
Vsako leto 14. novembra praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Letošnji svetovni dan je namenjen predvsem otrokom, pri katerih se opaža strma porast debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. Potekal bo po celem svetu pod geslom »Združimo se v obvladovanju sladkorne bolezni«.
Tudi v Sloveniji je situacija podobna kot po svetu. Delež tistih, ki umrejo zaradi kroničnih bolezni, med katere sodi tudi sladkorna bolezen, narašča.
Sladkorna bolezen sodi v skupino presnovnih bolezni, ki so povezane z načinom življenja. Sladkorna bolezen je stanje kronično zvečanega krvnega sladkorja - glukoze v krvi, ki nastane zaradi pomanjkanja delovanja hormona inzulina ali zmanjšane občutljivost organizma nanj. Najpogostejša tipa sladkorne bolezni sta tip 1 in tip 2.
Pomembno vlogo pri nastanku sladkorne bolezni imajo dednost, telesni in duševni stres, staranje, zvišan krvni tlak, prekomerna telesna teža, premajhna telesna aktivnost, previsoka raven maščob v krvi.
Zdravljenje je odvisno od tipa sladkorne bolezni, običajno pa se uporablja kombinacija zdravil z različnim načinom delovanja. Cilji zdravljenja pa so odprava znakov
bolezni, preprečevanje zapletov in organskih okvar ter izboljšanje kakovosti življenja.
Farmacevti v lekarnah želimo kar največ prispevati k preprečevanju razvoja bolezni in pravilnemu zdravljenju že odkrite sladkorne bolezni.
Zato smo se v Lekarni Ptuj pridružili mednarodnemu projektu za bolnike s sladkorno boleznijo ki poteka pod okrilje Svetovne zdravstvene organizacije in EuroPharm Foruma. V okviru programa vam v naši lekarni nudimo
informacije:
-	o sami sladkorni bolezni in njenih zapletih,
-	o simptomih, ki opozarjajo na možnost obolenja za sladkorno boleznijo,
-	o tem, kaj lahko sami storite za ohranjanje normalne
vrednosti sladkorja v krvi,
-	kako bolj zdravo živeti, saj že sprememba življenjskih navad pogosto zadostuje za ureditev krvnega sladkorja,
-	kako pravilno in varno uporabljati zdravila za zvišan krvni sladkor, predpisana na recept,
-	katere neželene učinke lahko pričakujete po uporabi teh zdravil in kako ukrepate,
-	katerih zdravil ne smete uporabljati, ker niso združljiva z vašimi zdravili ali z vašo boleznijo,
-	kako pravilno izbrati zdravilo brez recepta, dietetične izdelke in izdelke za nego nog, ki so primerni za bolnike s sladkorno boleznijo,
-	kako pravilno uporabite pripomočke za merjenje sladkorja v krvi.
Zaradi naraščajoče porabe izdelkov rastlinskega izvora med sladkornimi bolniki moramo opozoriti, da se ti izdelki lahko uporabljajo le kot prehranski dodatek pri zdravljenju sladkorne bolezni, in sicer zelo previdno in v
dogovoru z zdravnikom.
Samozdravljenje pri bolnikih s sladkorno boleznijo predstavlja povečano tveganje za neželene učinke, zato je potrebno pred nakupom zdravila ali prehranskega dopolnila prositi za nasvet in informacijo farmacevta.
Za vas smo v Lekarnah Ptuj v tem tednu pripravili meritve sladkorja in holesterola v krvi. Meritve bomo izvajali v:
-	Lekarni Breg: v četrtek, 15. 11. 2007, od 8. do 10. ure.
-	Lekarni Budina-Brstje (Qlandija): v četrtek, 15. 11. 2007, od 11. do 14. ure.
-	Lekarni Ptuj: v petek, 16. 11. 2007, od 9. do 14. ure.
Priporočljiva je predhodna najava pri farmacevtu v lekarni.
Pridružite se nam v skrbi za vaše zdravje, saj poznavanje sladkorne bolezni pravočasno odkritje bolezni in dejavnikov tveganja vodijo k lažjemu preprečevanju kroničnih okvar.
Alenka Žirovnik, mag. farm.,
Lekarne Ptuj
OŠ Ivanjkovci
Schengen na šoli
Minulo sredo so v OŠ Ivanjkovci učenci preživeli zanimiv poučen dan, v katerem so jih gostje seznanili z Evropsko unijo s poudarkom na Schengenu.
Dejavnosti so nastale ob podpori Urada vlade RS za komuniciranje. Z omenjeno inštitucijo so na šoli že sodelovali, minulo leto so jih podučili o evru. Tudi letos jih je obiskala predavateljica, ki je s seboj prinesla tudi veliko dobrega gradiva na to temo, ki so ga razdelili učencem. Ti pa lahko doma še veliko preberejo o EU. Vsak razred je eno uro prisluhnil predavanju o EU. Informacije so bile prirejene primerno njihovi starosti. Predavateljica pa je še posebej pohvalila 5. in 6. razred, ki sta veliko vedela o EU.
Ravnateljica Nada Pig-nar je dan želela popestriti in podkrepiti še s kakšnim praktičnim prikazom in v goste povabila Policijsko postajo Ormož. Obiskali so jih predstavniki mejne policije s specialnim vozilom s ter-movizijo, ki skrbijo za 42 kilometrov meje. Učencem so
Učenci so si z velikim zanimanjem ogledali, kaj vse uporabljajo policisti ob meji pri svojem delu.
razkazali vso tehniko in tudi njeno praktično uporabo pri svojem delu. Učenci so lahko sami pokukali skozi termovi-zijo in se prepričali, kako deluje. Pokazali so jim tudi naglavno termovizijo, s katero lahko policist v teku spremlja bežečo osebo. Najbrž ni po-
V šoli imajo odlične prostorske pogoje. Zato so letos prišli na vrsto učitelji, ki so dobili novo zbornico.
trebno poudarjati, da so bili učenci navdušeni. Ko je bil čas za vprašanja, pa mi je bilo najbolj všeč: „Koliko to stane in kje se kupi?" To je pošteno zaskrbelo tudi starejše učence, ki so stvar prenesli v svoje realno življenje in zaključili, da ko bo oprema cenovno dostopnejša, se ne bodo več mogli nikjer skriti pred starši ...
Malo navdiha za učitelje
Osnovno šolo Ivanjkovci obiskuje 146 učencev. So tipična enooddelčna šola, ki ji je uspelo obdržati tudi dva oddelka podaljšanega bivanja. Ravnateljica Nada Pignar pa je zelo zadovoljna, da so letos s pomočjo ministrstva uspeli zagotoviti več ur telesne vzgoje v prvem triletju. Projekt je bil razpisan na podlagi raziskav, ki kažejo, da se
učenci premalo gibljejo, v šolo se vozijo, aktivni so pri drugih dejavnostih, pri katerih ne pridobivajo kondicije. Starši so namero šole podprli in tako imajo učenci prvih treh razredov po 4 ure športne vzgoje na teden. Učenci so to sprejeli z izjemnim navdušenjem, saj je prav šport najbolj priljubljen predmet. Pri tem so mislili tudi na to, da bi čimbolj izkoristili novo športno dvorano. Dopoldne jo uporabljajo šolarji, tudi razredna stopnja telovadi v njej, prav tako ima svoj čas v njej določen vrtec. Čeprav še ni zime, ko se ponavadi bolj aktivno rekreiramo, pa je telovadnica ob popoldnevih zasedena z rekreativci od torka do petka, včasih tudi po dve skupini zapored.
V Ivanjkovcih so še vedno ponosni na svojo sodobno opremljeno, profesionalno kuhinjo, ki omogoča kuhanje za šolo in vrtec. Pri prehrani poskušajo upoštevati smernice Ministrstva za šolstvo in Urada za varovanje živil. Otrokom to sicer ni vedno najbolj pogodu. Težje jim teknejo zelenjavne juhe, polnozrnat kruh in manj sladkan čaj. V tednu otroka so učenci lahko podali svoje predloge za prehrano. Nabralo pa se je seveda tisto, kar je najmanj zaželeno: pizza, hamburger & co.
Prostorsko je šola dovolj velika in tudi primerno opremljena. Imajo dobro opremljeno naravoslovno in družboslovno učilnico, računalniki so v vseh učilnicah. Zbornica je bila zgrajena in opremljena za osem učiteljev, danes jih je v zbornici 20. Zato so zelo veseli, da se je v občinskem proračunu našel denar, s katerim so v jesenskih počitnicah preuredili zbornico.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Ormož • Po sledi donacije
Še veliko priložnosti za donacije
Kot smo poročali, se je iz besednega duela med županom Alojzom Sokom in Slavkom Kosijem (LDS) na eni izmed preteklih sej občinskega sveta Ormož izcimila tudi ena dobra in koristna reč. Namreč, beseda je dala besedo in postala preproga v ormoški knjižnici.
Predzgodba je daljša in neproduktivna, na koncu pa je župan Alojz Sok Slavku Kosi-ju predlagal, da naj preprogo za knjižnico kupi njegovo podjetje Invest, d. o. o. Kosi je ponujeno rokavico sprejel in čisto zares Knjižnici Frana Ksavra Meška Ormož doniral čistilno preprogo dimenzij 120 X 400 centimetrov, za katero je plačal okrog 550 evrov. Povedal je, da to ni njegova edina donacija, da rad pomaga, vendar zadev običajno ne obeša na veliki zvon. Novo preprogo so v knjižnici položili na prehod skozi prostor mladinskega leposlovja, kjer bo skrbela, da mladi nadebudneži v prihajajočih mokrih dneh ne bodo preveč umazali, razmočili in uničili parketa.
Knjižnica je imela v preteklosti lepe preproge iz kokosa, ki pa so jih žal na pobudo osebe, ki skrbi za upoštevanje varnostnih vidi-
kov funkcioniranja knjižnice, morali umakniti. Preproge so namreč drsele in bi lahko postale nevarne za uporabnike. V letošnjem letu knjižnica za investicije iz občinskega proračuna ni dobila niti centa, zato je bila donacija edina možnost.
Milica Šavora, v. d. direktorice knjižnice, je povedala, da so v knjižnici donacije zelo veseli, saj bo preproga pripomogla k temu, da se pozimi umazanija, ki jo obiskovalci prinesejo na čevljih, ne bo nosila po vsej knjižnici. S tem bodo zaščitili parket in poskrbeli, da ne bo prehitro uničen. Knjižnica ima v svojem zgornjem delu sedem prostorov, ki so na voljo obiskovalcem, s to donacijo imata dva prostora pohodne poti zaščitene s preprogo. Kot je videti, je možnosti za dona-cije knjižnici še veliko. Sicer pa po besedah Milice Šavora knjižnice v večjih mestih po-
gosto sprejemajo pomoč v obliki donacij, zanjo se rada odločajo podjetja, ki donira-jo nakup literature s svojega področja. Ampak s številom knjig so v ormoški knjižnici
še kar zadovoljni, saj letno nakupijo 4000 enot gradiva. To pa jih bo počasi pripeljalo do naslednjega problema - stiske na knjižnih policah.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Vršilka dolžnosti direktorice Milica Šavora je bila nove preproge za knjižnico zelo vesela. Pravi pa, da knjižnica ponuja še veliko priložnosti za doniranje, saj so s preprogami opremljene pohodne poti le v dveh od skupno sedmih prostorov.
Na knjižni polici
Alberto Manguel Zgodovina branja
Ljubljana. Cankarjeva založba, 2007
Gustav Haubert je dejal: »Berite zato, da boste živeli.« Vsi beremo sebe in svet okoli sebe z željo po preblisku, kaj in kje smo. Bog je ustvaril svet s pomočjo dvaintridesetih poti modrosti, desetih sfer ali števil in dvaindvajsetih črk. Branje je umik v zasebnost, prva knjiga je pot, po kateri se duša znajde v življenju. Vsaka knjiga je tihi čudež in svet zase. Utvara tiska je, da vsi bralci beremo isto knjigo. Dve leti je Alberto Manguel glasno bral skoraj slepemu Borgesu, ki je bil gospodar besedila, on pa nevidni voznik skozi pokrajino. Bralska skupnost ima povsod dvoumen sloves iz pridobljenega ugleda in moči, ne bojijo se je samo totalitarne vlade, tudi ljudski režimi, ki imajo knjige za nepotrebno razkošje. Oboji si želijo po-neumljene ljudi in poseganje po šundu.
Dandanašnjim bralcem grozi izginotje. »Življenje je enkratna vožnja in ko je pri koncu, se ne moreš znova vkrcati«, je dejal Orhan Pamuk v Tihi hiši. Ali bralci se-žemo po črkah in jih vsrkamo, ali črke same dosežejo naše čute, so bila razmišljanja grških in predgrških filozofov. Prazgodovina knjig se je začela v Babilonu. Me-zopotamski pisarji so bili aristokratska elita. Prvi knjižničar Kalimah, pisatelj, kritik, pesnik, enciklopedist, je sprožil razpravo, da bi nenasitno knjižnico katalogizi-ral in ji še danes ni videti konca. Naše oči dejansko skačejo po knjižni strani, vsaka izmed jezikovnih funkcij prevladuje v drugem predelu možganov. Branje ni enostaven postopek kot fotosinteza, temveč presenetljiv, la-birinten, vsesplošen in oseben postopek rekonstrukcije. Obstaja strah, da je celo jezik sam po sebi samovoljen in absurden. Že od časa prvih sumerskih tablic so bile zapisane besede, namenjene glasnemu izgovoru. Prvotna jezika Svetega pisma, aramejščina in hebrejščina, ne razlikujeta med bralnim in govornim dejanjem. V antiki niso ločevali besed, malih in velikih črk in ločil. Še v času Avguština so ljudje brali naglas, kdor je bral molče, je vzbujal začudenje. Sokrat pripada veji ustnih učiteljev kot tudi Buda, Mojzes in Jezus, ki je samo enkrat zapisal nekaj besed v pesek in jih nato zbrisal. Nekateri so menili, da je učenje besedil na pamet dobrodejno za telo. Bralcu današnjega časa hrani njegov spomin računalnik. In ni velike razlike med blodnjakom v palači renesančnega učenjaka in blodnjakom v računalniku. Ko se otrok nauči brati, vstopi s pomočjo knjig v spomin skupnosti, kar je neka vrsta iniciacije. Dečki so se šolali stran od družine, v družbi sovrstnikov, okrog deklic pa so se srednjeveški moralisti strastno prepirali. Šole so se razcvetele v devetem stoletju, oblikovale so se ob nadarjenih učiteljih, na katerih je slonela slava. V Oxsfordu, Bologni, Bagdadu in Parizu so začeli dvomiti v sholastične učne metode in nudili širšo in bolj osebno humanistično perspektivo. Kafka je spoznal, da mora biti za bralca sleherno besedilo nedokončano, zato njegov Grad nima zadnje strani. Bil je mnenja, da mora biti knjiga »sekira za zaledenelo morje v nas samih«. Priljubljenost knjig s podobami od konca štirinajstega stoletja, se je ohranila še ves srednji vek. Pravilo Svetega Benedikta je zagotavljalo urejen tek samostanskega življenja, bralno dejanje je položil v roke Vsemogočnega. Besedilo je bilo moč slišati po večih poteh. Žonglerji so napol pripovedovali, napol peli, trubadurji so pisali dovršene pesmi v slavo svojim izvoljenkam. Od vseh knjižnih oblik, ki so se zvrstile v zgodovini, so bile vedno najbolj priljubljene tiste, da je lahko bralec udobno držal knjigo v roki. Bogato okrašeni horariji so se v plemiških in bogatih meščanskih družinah udomačili kot poročna darila. Velike antifonarje pa je lahko s precejšnje razdalje bralo po dvajset pevcev. Nekatere orjaške mašne knjige so morali premikati po valjih. Gutenber-gova iznajdba je imela velike prednosti: hitrost, poenotenost besedil in nizko ceno, ni pa izkoreninila ljubezni do rokopisov. Razmah železnic je vzbudil strast za potovanja in branje s stilom. Za branje v postelji ni primerna vsaka knjiga, daje pa posebno vrsto zasebnosti. Javna branja so pripomogla, da piscu, ki mu je bila usojena slava, ni bilo potrebno čakati na posvetitev po smrti. Sežigalci knjig skozi stoletja so se vdajali utvari, da lahko na ta način izničijo zgodovino in razveljavijo preteklost. Usoda bralca v zabrisanem svetu je podobna sanjam in pozabi. Wirginia Woolf je sanjala, da se bo na sodni dan Vsemogočni obrnil k Petru in mu dejal, ne brez zavisti na tiste, ki bodo prihajali s knjigo pod pazduho: »Poglej, ti ne potrebujejo nagrade. Mi jim nimamo ničesar dati. Ljubili so branje.«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Nova petdesetica Ptujčank
Stran 14
Nogomet
Aluminij bo prezimil tik pod vrhom
Stran 14
Atletika
Kolaričeva najboljša med mlajšimi članicami Stran 19
Odbojka
Še drugi priklon »bankirkam«
Stran 19
Judo
Impol spet premočan za tekmece
Stran 21
Dornava
Župan sprejel uspešno strelko
Stran 21
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Drava - Domžale 0:0
Drava: Murko, Emeršič, Grižonič, Prejac, Horvat, Drevenšek, Tisnikar, Kelenc, Zupan (od 59. Zilič), Kmetec (od 82. Grbec) in Soska. Trener: Milan Duričič.
Domžale: Nemec, Aljančič, Elsner, Zec, Apatič, Žinko, Brezič, Kirm, Ljubljankič, Žeželj (od 56. Zahora) in Jankovič (od 73. Junior). Trener: Sla-viša Stojanovič.
Rumeni kartoni: Zilič; Zec, Apatič.
Nogomet • 1. SNL
Zadnji so v najboljši formi
Po odigranih tekmah 18. kroga čaka nogometaše v 1. SNL premor, saj bo naša reprezentanca v sredo, 21. 11., odigrala doma z Bolgari zadnjo tekmo kvalifikacij za nastop na EP, ki bo naslednje leto v Avstriji in Švici.
Pred premorom je Drava poskrbela za prekinitev še ene serije; tokrat so državnim prvakom prekinili niz sedmih zmag, ki je trajal od 26. septembra. V tem času so si Domžalčani priigrali domala neulovljivo prednost, ki sedaj znaša že 12 točk. Pred dvema tednoma so Ptujčani podobno storili Goričanom, vmes pa doma premagali še Koper. Črna pika je tako tekma z Livarjem, kjer so modri dvakrat vodili, a na koncu ostali praznih rok. Iz tega lahko ugotovimo, da pri Štajerskem tedniku nismo zastonj opozarjali pred tekmo z Livarjem in da smo upravičeno precej bolj mirno pričakali gostovanje Kopra in Domžal. Zakaj? V glavah nekaterih nogometašev (zagotovo ne trenerja Duričiča) so točke pred obračuni s »slabšimi« tekmeci že vpisane, kar se velikokrat izkaže za veliko zmoto, saj se tekme dobivajo le na nogometnih zelenicah. Drugi zaključek bi lahko bil, da ptujski ekipi individualne kvalitete ne manjka: če lahko uspešno parirajo vodilnim ekipam, potem bi morali proti slabše uvrščenimi to le uveljaviti, kar pa je včasih zelo težka naloga.
Na štajerskem derbiju sta se tokrat pomerili ekipi, ki sta v zadnjih tekmah beležili slabe rezultate. Mariborčani so po zamenjavi na trenerski klopi (Durovski-Horjak) uspeli zmagati na Areni Petrol in s tem Celjanom zadati še peti zaporedni poraz. Slednjim bo premor še kako koristil, povsem drugače pa bi lahko rekli za prebujeni Livar, ki je po dveh zaporednih zmagah tokrat v gosteh odščipnil točko Goričanom. Koper se je še enkrat izkazal za radodarnega gosta, krizo Primorja pa je še poglobil Interblock.
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 18. krog:
Interblock - Primorje 1:0 (0:0); strelec: Rendulic 90. HiT Gorica - Livar 1:1 (0:0); strelca: Osterc 75.; Stranjak 80. Nafta - Koper 2:0 (1:0); strelca: Repina 34., Eterovič 90./11-m; R. K: Mejač 90./Koper
MIK CM Celje - Maribor 0:2 (0:0); strelca: Mihelič 62./11-m, Mujako-vič 90.; R. K: Brulc 70./Maribor.
1. SNL
Rezultati 18. kroga: Drava - Domžale 0:0, MIK CM Celje - Maribor 0:2 (0:0),
Nafta - Koper 2:0 (1:0), Interblock		Primorje 1:0 (0:0), HIT Gorica - Livar 1:1				
(0:0).						
1. DOMŽALE	18	13	3	2	39:13	42
2. KOPER	18	8	6	4	31:23	30
3. HIT GORICA	18	8	5	5	24:20	29
4. INTERBLOCK	18	8	3	7	24:20	27
5. NAFTA	18	6	8	4	26:31	26
6. MIK CM CELJE	18	7	3	8	23:30	24
7. MARIBOR	18	6	5	7	28:26	23
8. DRAVA	18	5	4	9	22:37	19
9. PRIMORJE	18	5	3	10	23:23	18
10. LIVAR	18	3	2	13	21:48	11
Lista najboljših strelcev: 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 11 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 9 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 7 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Dalibor Volaš (Koper), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Ermin Rakovič (Interblock), Milan Osterc (Hit Gortica), Mate Eterovič (Nafta); 6 zadetkov: Amer Jukan (Koper), Darko Kremenovič (Livar); 5 zadetkov: Enes Demirovic (HIT Gorica), Dominik Beršnjak (MIK CM Celje).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 18. krog
Veliko priložnosti, nič zadetkov
Dejstvo, da Drava igra dobro proti močnejšim nasprotnikom, se je potrdilo tudi na tekmi proti državnim prvakom iz Domžal, ki so bil v prvem polčasu zares superiorna ekipa na igrišču, medtem ko so bili Ptuj-čani vsaj enakovreden nasprotnik v drugem delu, ko so imeli tudi svoje priložnosti za zmago. Obe ekipi sta igrali skozi vso tekmo zelo disciplinirano, predvsem gostje so s hitro igro prihajali do zrelih priložnosti. Ptujčani so formulo gostov povzeli v drugem delu, ko so z enostavnimi akcijami ogrožali vratarja Nemca, a zadetka tokrat na ptujskem Mestnem stadionu nismo videli.
Vseh petinštiridesetih minut prvega polčasa so igralci Domžal diktirali oster tempo igre, kontrolirali so sredino igrišča in razvili kar nekaj izvrstnih akcij. Žeželj in Ljubljankič sta imela strelske vaje, vendar so bili njuni streli nenatančni. V 17. minuti sta omenjena igralca izpeljala šolsko akcijo, vendar je slovenski reprezentant Ljub-ljankič iz petih metrov streljal mimo vrat Drave. Konstanten pritisk gostov Ptujčanom ni dovoljeval organizacije igre, tako da so domačini igrali bolj »na pamet«. Kljub temu si je borbeni Tisnikar sredi polčasa kar sam pripravil prostor za strel, a je njegova »bomba« s 30 metrov švignila preko gostujočih vrat. Po tem poskusu so igralci Drave za nekaj časa vzpostavili ravnotežje, vendar je bilo v 35. minuti po kotu z leve strani ponovno vroče pred domačim golom, saj je
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc in Borut Tisnikar (Drava, modri dres) sta ustavljala Andraža Kirma (Domžale), ki se je v zadnjih tekmah lepo uveljavil tudi v reprezentanci Slovenije.
Ljubljankič dokaj neoviran ponovno streljal mimo vrat. Ob koncu polčasa pa smo videli tudi veliko priložnost za ptujske modre: Kelenc je izvedel kot z leve strani, odbito žogo je nerazpoloženi Zupan potisnil do Kmetca na desno strani, ki je dobro streljal, a se je Nemec s svojo obrambo zares izkazal. Enako je takoj za tem storil njegov kolega Murko, saj je po kotu Domžal visoki Zec streljal z glavo v dolgi kot, a je domači vratar dobro posredoval.
V drugem delu je tempo igre upadel, od 65. minute pa so bili nogometaši Drave boljši
in nevarnejši tekmec. A že v 47. minuti je obrambni igralec Domžal Apatič pobegnil po levi strani in natančno podal do Ljubljankiča, ki pa je iz kakšnih dvanajstih metrov streljal pol metra mimo vrat Murka. Naslednje nalete gostov je domača obramba reševala na enostavne načine, Drevenšek (slednji je iz prostega strela sprožil prvi resnejši strel za domače v drugem delu), Tisnikar in Horvat so na sredini vzpostavili ravnotežje ter nakazovali ofenzivnejšo igro Drave. Tu je pomenilo tudi več prostora za hitre goste, vendar je strela
Zahore in Jankoviča Murko obranil. V 68. minuti je bil po dolgi podaji Zilič v dvoboju spretnejši od Elsnerja, vendar je v nadaljevanju akcije, ko je bil sam pred vratarjem Nemcem, streljal čez gol. Ptujski napadalec je kar poživil igro in je štiri minute kasneje sam izpeljal odličen prodor in pripravil stoodstotno priložnost Kelen-cu, ki je iz idealnega položaja streljal daleč mimo vrat. Do konca srečanja smo nato videli še ofenzivnejšo igro Ptujčanov in nekaj samostojnih poskusov na obeh straneh.
Nogometaši Drave so proti državnim prvakom tako vpisali točko, a bi s kančkom sreče lahko tudi premagali zelo dobro organizirano in postavljeno ekipo Domžal.
David Breznik
Foto: Črtomir Go
Zlatan Ljubijankič (Domžale, rumeni dres) je imel v nedeljo kar nekaj priložnosti; v tej akciji sta ga ustavljala Mario Lucas Horvat in Adam Marius Soska.
Slaviša Stojanovič (trener Domžal): »Rezultat tekme je realen. Moja ekipa je bila veliko boljši nasprotnik v prvem delu, medtem ko je bila Drava boljša v drugem delu, ko so imeli tudi dve veliki priložnosti. Gledalci so lahko spremljali lepo tekmo, v kateri sta obe ekipi igrali odprto in sta si zelo želeli zmagati.«
Milan Duričič (trener Drave): »Videli smo zanimivo tekmo, v kateri bi lahko zmagala katerakoli ekipa. Moji fantje so v prvem polčasu igrali kar malo rezervirano ali s strahom. Med polčasom sem jim svetoval po-gumnejšo igro, kar so nato potrdili tudi na igrišču. V drugem delu smo imeli tudi svoje priložnosti za zmago, vendar je izid 0:0 na koncu najbolj pravičen.«
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Piše: Uroš Krstič
Nova petdesetica Ptujčank
Mercator Tenzor Ptuj - Izola 50:26
(26:8)
Mercator Tenzor Ptuj: Marinček, Kelenc, Puš 1, Majcen 3, Prapotnik 12, Ciora 9 (4), Kikanovič 9, Notesberg, Štembergar, Volarevič 5, Mihič 8 in Strmšek 3. Trener: Nikola Bistrovič.
Izključitve: Mercator Tenzor Ptuj 8, Izola 6 minut.
Sedemmetrovke: Mercator Tenzor 4(7), Izola 6(7).
Z visoko zmago so se za letos od svojih najzvestejših privržencev v prvenstveni tekmi poslovile rokometašice Mercator Tenzor Ptuj, ki so gostile ekipo Izole. Vse je teklo po pričakovanjih, saj je med ekipa ogromna kvalitetna razlika. Domače so v prvem delu tega srečanja zaigrale dobro, in to ne samo v napadu, ampak tudi v obrambi, zato je prednost rasla iz minute v minuto, ob odmoru pa je že
bila velikih 18 zadetkov.
V nadaljevanju srečanja so domačinke še naprej pridno polnile mrežo gostij iz Izole, vendar pa so v tem delu igre malce pozabile na obrambo, saj so prejele bistveno več zadetkov (18). Sicer pa je težko najti motivacijo za garanje vseh šestdeset minut proti ekipi, za katero že vnaprej veš, da jo boš visoko premagal.
Danilo Klajnšek
1. A SRL ženske				
Rezultati 8. kroga: Mercator Ten-				
zor Ptuj - Izola 50:26, Celeia Žalec -				
Celjske mesnine 27:35, Olimpija PLK				
- Velenje 37:29, Burja Škofije			-	Loka
kava KSI 24:35, Kočevje Evro Casino				
-Zagorje Istrabenz Gorenje			36:24.	
Srečanje Krim Mercator -		Brežice bo		
v sredo.				
1. KRIM MERCATOR 7	7	0	0	14
2. CELJSKE MESNINE 8	6	1	1	13
3. MERC. TENZOR PTUJ 8	6	1	1	13
4. ŠKOFJA LOKA KSI 8	5	1	2	11
5. CELEIA ŽALEC 8	5	0	3	10
6. OLIMPIJA PLK 8	4	1	3	9
7. BREŽICE 7	4	0	3	8
8. KOČEVJE EVRO CASINO 8	4	0	4	8
9. VELENJE 8	3	0	5	6
10. ZAGORJE GORENJE 8	1	0	7	2
11. IZOLA 8	0	0	8	0
12. BURJA ŠKOFIJE 8	0	0	8	0
1. A SRL moški
Rezultati 8. kroga: Jeruzalem Ormož - Gorenje 29:29 ( 15:14), Celje Pivovarna Laško - Clmos Koper 28:24 (14:13), Slovan - Svlš Pekarne 29:36 (14:16), Gold club - Prevent 29:24 (13:13), Trimo Trebnje - Rudar EVJ Trbovlje 31:24 (17:12), Knauf Insulation - Intra Gorica Leasing 31:25 (14:10).
1. CELJE PIVOVAR. LAŠKO 8
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je bila proti Izoli najbolj učinkovita strelka v domači vrsti; dosegla je kar 12 zadetkov, vse iz igre.
2.	TRIMO TREBNJE
3.	CIMOS KOPER
4.	JERUZALEM ORMOŽ
5.	GOLD CLUB
6.	GORENJE
7.	RUDAR EVJ TRBOVLJE
8.	SLOVAN
9.	KNAUF INSULATION
10.	PREVENT
11.	SVIŠ PEKARNE
12.	INTRA GORICA LEA.
7	0	1
7	0	1
5	1	2
5	1	2
5	1	2
4	1	2
3	0	4
2	1	5
2	1	5
1	2	5
2	0	6 0	0	8
Nogomet • 2. SNL
Aluminij bo prezimil tik pod vrhom
Aluminij - Krka 3:1 (0:0)
Strelci: 1:0 Božič ( 48. avtogol), 1:1 Fabjan (50. iz 11-m), 2:1 K. Medved (64) in 3:1 Bakovič (71. z 11-m)
Aluminij: Bratušek, A. Medved, Topolovec, Stojnič, Krajcer, Težački, Veselič (od 61. Kvas), Dugolin (od 52. K. Medved), Marinič (od 87. Osaj), Bakovič in Šimenko. Trener: Bojan Špehonja.
V zadnjem srečanju jesenskega dela prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi so nogometaši Aluminija iz Kidričevega gostili zadnjeuvrščeno novomeško Krko. Ne glede na položaj na prvenstveni razpredelnici pa previdnost ni bila odveč, saj so nogometaši Krke na začetku prvenstva na svojem igrišču osvojili prvo točko, in to ravno proti Aluminiju, ki je tam pričakoval gladko zmago.
Tokrat so Kidričani po pričakovanjih prišli do nove zmage
2. SNL				
Rezultati 14.	kroga:		Aluminij	
- Krka 3:1 (0:0), Mura 05 -			Zavrč 2:0	
(0:0), Triglav Gorenjska		- Zagorje 1:2		
(1:1), Bela krajina ■	- Bonifika 1:5 (0:3),			
Krško - Rudar Velenje 0:6 (0:1).				
1. BONIFIKA 14	7 4	3	26:11	25
2. ALUMINIJ 14	7 4	3	22:14	25
3. BELA KRAJINA 14	7 3	4	23:17	24
4. TRIGLAV GOR. 14	7 2	5	20:19	23
5. RUDAR (V) 14	7 2	5	37:20	23
6. MURA 05 14	5 4	5	15:16	19
7. ZAVRČ 14	4 4	6	16:15	16
8. KRŠKO 14	3 6	5	11:24	15
9. ZAGORJE 14	3 5	6	23:30	14
10. KRKA 14	1 4	9	9:36	7
proti novomeški Krki, ki jim je ob razpletu v tem 14. krogu na koncu prinesla drugo mesto z enakim številom točk kot vodilna Bonifika. Vendar pot do zmage ni bila lahka, še posebej v prvem polčasu, ko so sicer imeli nekaj izjemnih priložnosti, vendar sta bila Marinič dvakrat (v 17. in 41. minuti) ter Veselič v 7. minuti nenatančna oziroma je bil od njiju uspešnejši vratar Krke Drku-šič. Krkaši so resneje zapretili v 24. minuti, ko je iz prostega strela poizkušal Blaško, vendar
se mladi vratar Aluminija Bra-tušek ni dal presenetiti.
V drugem polčasu pa je bilo povsem drugače. Domačini so imeli pobudo, zaigrali so hitreje, razširili so igro na boke in že v 48. minuti povedli. Malce jim je pri tem pomagal igralec Krke Božič. Dve minuti kasneje je Dugolin naredil prekršek v svojem kazenskem prostoru in z bele točke je bil za goste uspešen Fabjan. Po vstopu v igro Klemna Medveda se je igra domačih v napadu razživela in nogometaši Aluminija so ob
Na dobri poti
Igralci Jeruzalema iz Ormoža so zaenkrat na odlični poti, da izpolnijo zadani cilj (bolje rečeno: svojo željo) pred sezono in se uvrstijo med prvih šest moštev elitnega državnega prvenstva v rokometu. Še vedno pa so šele na pol poti do cilja in v prihodnosti jih čaka še obilica dela. Po osmih odigranih krogih so nanizali pet zmag (Slovan, Knauf, Prevent, Gorica, SVIŠ), en remi (Gorenje) in dva poraza (Gold Club, Rudar). Z enajstimi osvojenimi točkami si delijo tretje mesto. Do tega trenutka, ko nastajajo te vrstice, je bilo odigranih 47 od 176 tekem v rednem delu. Ormožane v letu 2007 še čaka ogromno tekem. Že danes sledi gostovanje v Kopru, nato v Celju, sledita domači tekmi proti Trimu in Slovanu, gostovanje pri Knaufu, nato na Hardek prihaja Gold Club, zadnje letošnje gostovanje bodo Vinarji opravili v Slovenj Gradcu in za slovo od leta 2007 še 22. decembra domača tekma proti Gorici. Ne smemo pozabiti še na pokalno tekmo proti Cimosu, ki bo najbrž odigrana 12. decembra v Kopru. Devet tekem v štiridesetih dneh! Letošnje prvenstvo je zelo zanimivo in takšno lahko pričakujemo tudi nadaljevanje, saj bodo Celjani, Velenjča-ni, Koprčani in Hrpeljci, ki trenutno nastopajo v evropskih tekmovanjih, še doživeli kakšno izmed negativnih presenečenj v našem prvenstvu. Izpad iz lige smo pred pričetkom prvenstva pripisali SVIŠ-u ter Novogoričanom in trenutno stanje na lestvici kaže, da si bodo v obeh »Goricah« (Ivanč-ni in Novi) težko priigrali obstanek v ligi. Razočaranje prvenstva sta zagotovo Slovan in Prevent, ki sta slabo pričela sezono, a v nadaljevanju lahko pričakujemo njun dvig po lestvici navzgor.
Jeruzalem Ormož
V taboru Jeruzalema morajo biti zadovoljni s potekom dosedanjega dela sezone. Poleg dobrih rezultatov veseli zmeraj polna dvorana na Hardeku. Zaživelo je spet delo pri najmlajših selekcijah, kjer se bodo sicer rezultati pokazali šele čez nekaj časa. Napredek je očiten, ampak bo potrebno ostati v nadaljevanju na realnih tleh. Še vedno je realnost ormoških rokometašev šesto mesto, čeprav morda nekateri navijači pričakujejo tudi kaj višjega. Treba bo iti iz tekme v tekmo in že ob božiču bo več znanega o končni uvrstitvi Jeruzalema po rednem delu. V klubu upajo, da jim bodo prizanesle poškodbe, ob vrnitvi Bojana Cudiča v pravo formo pa lahko tudi v nadaljevanju pričakujemo odmevne rezultate Jeruzalema, ki je poleg trebanjskega Trima največje presenečenje sezone 2007-2008.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalem Ormoža (na sliki Aleš Belšak, beli dres) zaenkrat trdno držijo mesto v zgornji polovici lestvice.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so uspešno »prebrodili« tudi Krko, tako da bodo prezimili na odličnem 2. mestu. Na fotografiji Marko Krajcer (Aluminij) v boju za žogo, v ozadju kapetan Denis Topolovec.
številnih zamujenih priložnostih uspeli še dvakrat zatresti mrežo vratarja Krke Drkušiča, ki je najbolj zaslužen, da poraz njegove ekipe ni bil višji. Prvič je to uspelo prav Medvedu, drugič pa je najstrožjo kazen realiziral Dakovič.
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »V prvem polčasu nismo igrali dobro, zato smo nekoliko težje prihajali do priložnosti. Vse to smo popravili v drugem polčasu in si zasluženo priigrali zmago.«
Mura 05 - Zavrč 2:0 (0:0)
Strelca: 1:0 Balažic (85) in 2:0 Sreš (90).
Zavrč: Sraga, Murat, S. Golob, Ga-brovec, Murko, Bajlec, Šnajder, Buzeti (od 62. M. Golob), Letonja, Kokot in Čeh. Trener: Miran Emeršič.
Fazanerija v Murski Soboti se smatra kot eden izmed hramov slovenskega nogometa. Tokrat pa je bila v žalostni podobi, saj so Sobočani morali odigrati srečanje proti Zavrču brez prisotnosti gledalcev. Razlog pa je v neredih, ki so jih povzročili njihovi navijači na zadnjem domačem srečanju. To bi naj bila prednost za gostujočo ekipo, vendar je vseeno lepše igrati pred glasnimi navijači (kakšni v Murski Soboti so) kot pa pred praznim stadionom, ki sicer sprejme skoraj pet tisoč gledalcev.
Sobočani so nekako bolj odločno krenili v srečanje in imeli več od igre. V prvem polčasu so si ustvarili dve priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Tudi gostje so imeli eno, in sicer v 35. minuti, ko se je v ugodnem
položaju znašel kapetan Milan Kokot, vendar do spremembe rezultata ni prišlo.
V drugem polčasu so več prikazali tudi gostje iz Zavrča in tekma je postala živahnejša, bolj dinamična. Završki nogometaši so imeli skoraj do konca ugoden rezultat in le pet minut je manjkalo, da bi osvojili vsaj točko. Takrat pa so Muraši po-vedli z zadetkom Balažica, ko je lepo sprejel podajo iz desne strani in matiral gostujočega vratarja Srago. Zavrčani so želeli izenačiti v preostalih petih minutah tekme, vendar so na drugi strani pozabili na Slavica, ki je z roba kazenskega prostora zadel desni spodnji kot vratarja Srage.
Danilo Klajnšek
Primož Belšak, direktor NK Zavrč: »V Mursko Soboto smo odšli neobremenjeni, saj smo do sedaj veliko naredili. Žal nismo uspeli, zato smo našim nasprotnikom športno čestitali. Za drugi del prvenstva se bomo dobro pripravili, saj si želimo še pred zadnjimi krogi zagotoviti obstanek med drugoligaši.«
0 #
t ap ¿y"-110
Priprava vozila na zimske razmere
Jesen počasi že prehaja v zimo in temperature so iz dneva v dan nižje. Zagotovo niste pozabili svojih poletnih oblačil in obutve zamenjali s toplejšimi ter pripraviti debelega šala in rokavic. Pa ste se ob tem spomnili tudi na svoje vozilo? 15. novembra se namreč začne obdobje obvezne uporabe zimske opreme v prometu in traja do 15. marca 2008. Ko pomislite na pripravo vozila na zimo, se verjetno spomnite predvsem na zamenjavo letnih pnevmatik z zimskimi. Vendar pa priprava vozila na zimo ni samo to, ampak obsega tudi mnogo na videz manj pomembnih opravil, ki zagotavljajo brezhibno delovanje in varnost v zimskih razmerah na cesti. Razen zamenjave pnevmatik je potrebno pregledati tudi druge naprave in opremo vozila. Poleg pnevmatik tudi zavore, krmilni mehanizem in luči, zraven tega pa še vrsto drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti. Nekatere od teh naprav so akumulator, pri katerem je treba pregledati, očistiti in namazati kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah. Preveriti morate gostoto in raven hla-
dilne tekočine. Podrobneje morate pregledati tudi sistem za dovod zraka v vozilo, priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu morda nahajajo tujki, in jih odstraniti. Ne smete pozabiti niti na olje v motorju, gladina olja mora zmeraj biti med oznakami max. in min. na merilni palici. Preveriti je treba tudi količino vode v posodi za pranje vetrobranskega stekla ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju. Pregledati je potrebno metlice brisalcev in jih po potrebi zamenjati. Preveriti je treba stanje in napetost klinastega jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav. Pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo. Tesnila vrat je priporočljivo namazati z glicerinom, da v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila, v ključavnice pa vbrizgati WD 40 ali podobno antikorozivno sredstvo, ki preprečuje zamr-znjenje ključavnice. Da bi zimo preživeli brez nesreč na cesti je poleg zimske opreme potrebno upoštevati tudi razmere na cestah in jim svojo vožnjo prilagoditi. Pozabiti ne smete, da se pozimi na določenih krajih lahko po-
javi tudi poledica, ki ji morate prilagoditi način in hitrost vožnje. Poledica se pojavi zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljena vlagi, vetru in mrazu. Preden se odpravite na pot morate v snežnih razmerah
očistiti avto, saj zakon določa, da se z vozila ne sme raztresati sneg, led, voda oziroma blatne in druge snovi. Dobro je, da povečate varnostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, ki vozi pred vami,
zavirajte narahlo in postopno, z večkratnim pritiskom na sto-palko, ne speljujte ali spreminjajte smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Vozite čim bolj enakomerno,
brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. Računati morate tudi na daljši čas potovanja, zato se od doma odpravite prej kot običajno.
A. Š.
Servis Audi
Kompleti koles (zimske pnevmatike s platišči)
Menjava pnevmatik
„-«Al
Kontrolni pregled	.«.«rAD*4^
Nosilci za smuči n 3 *br _„sttntaeV
Strešni kovčki
n 3 * , Xočito „ ze« ar0
Več informacij o zimski ponudbi in nagradni igri na pooblaščenem servisu Audi.
Dominko d.o.o.
Novi. Čisti« Neverjetno vzdržljivi.
Aduti novih modelov Si niso le vzdržljivost in zanesljivost ter inovativna, okolju prijazna tehnologija, ampak tudi neverjetno bogata serijska oprema. Zavorni sistem ABS, klimatska naprava climatic, radio s CD in mp3-predvajalnikom, večfunkcijski prikazovalnik in centralno zaklepanje je še nekaj razlogov več za občudovanje novih modelov Polo Si, Golf Si in Golf Plus Si. Vabljeni v naš Volkswagnov salon.
Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
Tel.: 02/ 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj Tel.: 02/ 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,0 - 8,11/100 km. Emisije CO2:135-194 g/km. Število vozil in modelov je omejeno.
Kaj morate vedeti o zimskih pnevmatikah
Zimske pnevmatike so po zakonu označene z dodatno oznako M+S (mud+snow ali blato+sneg). Simbol snežinke dodatno označuje pnevmatike, ki izpolnjujejo kriterije posebnega testa v zimskih razmerah, kar pomeni, da dosegajo visoko raven oprijema, zavorne poti, vodljivosti in drugih kriterijev, ki so pomembni pri vožnji v zimskih razmerah.
Novejše zimske pnevmatike so označene tudi s t. i. zimskim indikatorjem obrabe, ki nam pokaže, ali je pnevmatika še primerna za vožnjo v zimskih razmerah, saj lahko vidimo, če se je globina kanalov dezena zmanjšala pod 4 mm. Zakonsko določena globina kanalov dezena zimskih pnevmatik je vsaj 3 mm. Izjemoma lahko namesto zimskih
uporabljate letne pnevmatike s snežnimi verigami, vendar je varnost le-teh precej manjša. Uporaba zimskih pnevmatik je priporočljiva takoj, ko temperatura pade pod 7 stopinj Celzija, saj takrat letne pnevmatike že preveč otrdijo, da bi vozilu omogočale dober stik z voziščem. Za razliko od letnih pa so zimske pnevmatike mehkejše in tako prilagojene
zimskim temperaturam. Na vozilih, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h, morajo biti tako poletne kot zimske pnevmatike enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).
Obvezna zimska oprema v sosednjih državah
Če se tudi v zimskem času večkrat odpravite čez mejo, je dobro vedeti tudi nekaj osnovnih informacij o uporabi zimske opreme v tujih državah. Na kratko vam bomo predstavili le obvezno zimsko opremo v štirih sosednjih državah.
Avstrija
Za vozila do največje dovoljene mase 3,5 t je zimska oprema obvezna le v času
zimskih voznih razmer. Takrat je obvezna uporaba zimskih pnevmatik z min. globino profila 4 mm ali letne pnevmatike z minimalno globino profila 4 mm in snežne verige na pogonskih kolesih. Za vozila, opremljena z zimskimi pnevmatikami, so snežne verige obvezne tudi v primeru sneženja ali večje količine snega, in to določa prometni znak. Vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t,
morajo biti od 15. 11. do 15. 3. ne glede na vremenske pogoje opremljena z zimskimi pnevmatikami vsaj na pogonski osi in imeti v priboru primerno velike snežne verige za pogonsko os.
Italija
Zimska oprema je zakonsko določena le na območju doline Aosta, kjer je obvezna od 15. 10. do 30. 4. Na vseh ostalih območjih je uporaba
Svet avtomobilov, vaš svet.
zimske opreme obvezna le v primeru zimskih voznih razmer. Dovoljena je uporaba zimskih pnevmatik ali letnih pnevmatik in snežnih verig.
V	primeru, ko se odpravljate v alpske doline, priporočamo, da imate v priboru vedno snežne verige in lopato.
Madžarska
Na Madžarskem zimska oprema ni zakonsko določena. V primeru večje količine snega je obvezna uporaba snežnih verig na pogonskih kolesih.
V	takih primerih se uporaba snežnih verig zahteva že pri prestopu meje.
Hrvaška
Obvezna uporaba zimske opreme je v primeru, ko je cesta zasnežena ali poledenela. Zimsko opremo vozil do največje dovoljene mase 3,5 t sestavljajo 4 zimske pnevmatike ali 4 letne pnev matike z minimalno globino profila 4 mm in snežne verige. Zimska oprema vozil nad 3,5 t obsega zimske pnevmatike vsaj na pogonskih kolesih ali 4 letne pnevmatike in snežne verige na pogonskih kolesih. Kazen za neupoštevanje zakona je 300 HRK.
X KUMHO
»<n TYRES -3070
MBSfl - OVHLOF
B0Oof~YEAH £ HICMEUN
Podvind 40,2250 Ptuj,
tel.: 02/746 0111,GSM: 041 705 495
www.radio-tednik.si
Zakaj bodo nekateri spomladi prihranili veliko denarja
Ljudje imamo doma različne hišne ljubljenčke. Nekateri imajo raje kosmate zverinice, drugi si omislimo jeklene dvo-kolesne zverine, ki različno močno rohnijo. Skupno jim je le to, da oboji potrebujejo našo skrb in nego. Bistvena razlika pa je v tem, da nas lahko - če zanemarimo našega moto-prijatelja - to stane zelo veliko denarja. Morda se sliši pretirano, a dobro vzdrževan in servisiran motor je eden od ključnih dejavnikov varne vožnje in seveda užitkov, ki nam jih nudi vožnja z motociklom.
Ste že kdaj na poti obstali zaradi manjše okvare, ki vas je v kakšnih oddaljenih krajih drago stala? In ste se jezili sami nad sabo, ko ste ugotovili, da bi si lahko stroške in nevšečnosti prihranili, če bi pripravi motorja namenili kakšno uro časa več in kakšen dodaten evro za malenkosti (tesnila, kabli, olja ...), ki nam pošteno zagrenijo življenje, ko zaradi njih nastane velika škoda.
Potem je pravi čas, da resno poprimete za delo in pripravite svoj motor na prve pomladanske vožnje. Le-te nam bodo v užitek le, če bo naš motor v dobrem stanju prestal zimsko mirovanje. Saj veste, da so prav pomladne vožnje med lepšimi, pa tudi med nevarnejšimi v motoristični - za ljubitelje vedno prekratki - sezoni. Predvsem
zaradi neprimerno vzdrževanih motorjev, nekaj pa tudi zaradi pomanjkanja motoristične kondicije,a to je druga zgodba.
Večino del na motornem kolesu lahko motoristi opravijo sami. Potrebno je nekaj spretnosti, predvsem pa časa in dobre volje.
Pripravo motornega kolesa na zimo lahko strnemo v nekaj kratkih stavkov: čiščenje, temeljit pregled pomanjkljivosti in njihovo odpravljanje, konzerviranje in skrb za akumulator. Ali bolj natančno:
-	Temeljito pranje, sušenje in zaščita kromiranih ter plastičnih delov.
-	Čiščenje, napenjanje in mazanje verige.
-	Mazanje ključavnic in plete-nic.
-	Zamenjava motornega olja in oljnega čistilca.
-	Praznjenje uplinjačev in polnjenje posode za gorivo (plastične posode praznimo).
-	Odklop akumulatorja in shramba v toplem prostoru. Akumulator pozimi mesečno dopolnimo.
-	V pnevmatikah povečamo tlak od predpisanega za 0,5 bara.
-	Motorno kolo postavimo na centralno ali servisno stojalo, tako da razbremenimo pnevmatike.
No, se vam še vedno zdi preprosto? Imate dovolj časa za vsa našteta najosnovnejša
Ugodno financiranje:
polovica takoj, polovica čez eno leto
YAMAHA
77)7 ichinfj VcMtr Mp.crrt
m
ma
inter
— ptuj-
-	prodaja in pooblaščeni servis motornih koles
-	servis izvenkrmnih motorjev
-	nadomestni deli
Žabjak 60.2250 Ptuj Tel.: 02/780 04 30 Dež. tal.: 040 729 367 E-mail: mote.ptuj@tial.net www.motocanteiptuj.si
Prodajni salon Yamaha, motorna kolesa, skoteiji, izvenkrmni motorji,oprema za motoriste, napihljivi čolni in vodni skuterji
Poslovni center Mlekarna Ptuj Čučkova ul. 6,2250 Ptuj Tel.: 02/780 04 33
E-mail: salonyamaha@email.si
Nudimo vam: prodaja rezervnih delov prodaja, montaža in centriranje avtoplaščev popravilo avtoplaščev servis vozil vseh vrst priprava vozil za tehnični pregled test izpušnih plinov test zavor avtokleparstvo menjava stekel * popravilo izpušnih sistemov VELIKA ZALOGA ZIMSKIH PNEVMATIK
AVTOSERVIS - TRGOVINA Milan Dobič s.p.
Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Tel.: 02/ 792-30-91, fax: 02/792 56 01
KORZE MARJAN, D.O.O.
VULKANIZERSTVO-AVTOPRALNICA-BAR Breg 18 B, MajšperkTel.: 02 794 64 11; 041 617 574
Zima je pred vrati, zato smo za vašega jeklenega konjička pripravili pestro izbiro zimskih avtoplaščev priznanih znamk: SAVA, MICHELIN, EUROTEC.KORMORAN, BARUM, DEBICA, SPORTIVA. Kljub ugodnim cenam vam nudimo do 15% popust. Za avtoplašče kupljene pri nas vam pri montaži in centriranju priznamo 20% popust.
Nudimo tudi akomulatorje, antifriz, motorna olja in drugi potrošni material.
opravila? Ko k temu dodamo še nujnost primernega prostora za ta opravila in samo hrambo motornega kolesa, je vredno razmisliti, koliko je vreden vaš čas in se odločiti, ali ne bi tega naredil nekdo namesto vas.
Zelo priporočljivo, ne pa nujno je, da si privoščimo reden servis na pooblaščenem servisu v predzimskem času. Zakaj? Preprosto, servisi niso več sezonsko obremenjeni, strokovnjaki si bodo lahko vzeli čas samo za vas ter vam lažje svetovali.
In ko bodo nekateri spomladi čakali v gneči na servisu ter preplačevali posledice neprimerno hranjenega motorja čez zimo, se boste vi lahko že varno peljali novim avanturam naproti.
Vas mika? Vsekakor je vredno razmisleka. Odločitev pa je - tako kot takrat, ko ste se odločili za vašega dvokole-snega prijatelja - samo vaša.
S. H.
Nasveti in koristne informacije voznikom
Je res ali ne?
"Avtomobil je potrebno opremiti s štirimi zimskimi pnevmatikami"
RES JE! Ne samo zato, ker nam tako veleva zakon, temveč tudi zato, ker samo štiri zimske pnevmatike zagotavljajo optimalne vozne lastnosti in dober oprijem. Če montirate zimske pnevmatike samo na sprednjo (na večini avtomobilov pogonsko) os, se vam lahko zgodi, da vam bo pri zaviranju zadnji del "odnašalo".
Če montirate zimske pnevmatike samo na zadnjo (na večini avtomobilov nepogonsko) os, se vam lahko zgodi, da vas avtomobil ne bo ubogal pri vožnji v zavojih.
"Pozimi moramo znižati zračni tlak v pnevmatikah."
TRDITEV NE DRŽI! Pozimi je lahko zaradi nižjih temperatur zračni tlak v pnevmatikah sicer nekoliko nižji od običajnega - že zaradi tega, ker se pritisk pri vsaki spremembi za 10 stopinj Celzija navzdol zniža za približno 0,1 bara. Torej pnevmatiko, ki jo sicer polnimo s tlakom 2 barov pri običajni temperaturi 20 stopinj Celzija, bi lahko pozimi pri temperaturi okoli 10 stopinj Celzija napolnili s tlakom 1,9 bara. Vsekakor pa moramo paziti, da pnevmatik ne napolnimo premalo, saj s tem povzročamo neenakomerno obrabo! Premalo napolnjene pnevmatike se hitreje obrabijo po robovih, preveč napolnjene pa po sredini. Zato vas prosimo, da upoštevate navodila proizvajalca.
Teorija dvojnosti
•	Mokra cesta je dvakrat bolj spolzka od suhe.
•	Zasnežena cesta je dvakrat bolj spolzka od mokre
•	Poledenela cesta je dvakrat bolj spolzka od zasnežene.
Upravna enota Ormož
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET). Pomožna montažna dela v proizvodnji - m/ž, Določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba od 1 mesec do 6 mes, vozniški izpit B-kat., fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, pripravljenost na delo v veliki proizvodnji, kjer se na podlagi ročnih spretnosti opravljajo razna montažna dela na področju kovinskih izdelkov po navodilu nadrejenega, delo je največ dvoizmensko, v urejenem delovnem okolju in s primernim plačilom. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 13. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) Mesar - m/ž, določen čas 6 mesecev, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju mesarstva - razkosavanje, priprava mesa in poznavanje različnih vrst svežega mesa. Delo je dvoizmensko, v velikem nakupovalnem centru. Prednost imajo kandidati, ki imajo končano izobrazbo živilske smeri, delovne izkušnje in veselje pri delu s strankami. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 17. 11. 2007
Upravna enota Ptuj
KLJUČAVNIČAR Ključavničar - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba od 1 mesec do6 mesecev, fizična moč, ročne spretnosti. SU-KA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 ZIDAR
Zidar - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba od 1 meseca do 3 let, fizična moč, ročne spretnosti. SU-KA, JEV-ŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Monter, demonter kovinskih konstrukcij - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. enoizmensko delo. SU-KA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 11. 2007 Natakarica - m/ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi. ENA ZVEZDA, D. O. O., BAR ENA ZVEZDA, SPODNJA HAJDINA 19 A, 2288 HAJDINA.
Rok prijave: 17. 11. 2007 MONTER VODOVODNIH NAPRAV
Monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - m/ž, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategori-je, fizična moč. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Iščemo kandidate z
max. 5 let delovnih izkušenj. Rok prijave: 5. 12. 2007 ZIDAR
Zidarska dela, opaževanje
-	m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec. ROBERT BEZJAK, S. P., SPODNJA HAJDINA 66, 2288 HAJDINA.
Rok prijave: 13. 11. 2007 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR
Pomoč v strežbi pijač - m/
ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, delovne izkušnje 1 leto, vozniški izpit B-kategorije, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, vestnost do dela, osebni dohodek 700 EUR. DANILO MEDVED, S. P., CIRKOVCE 75 a, 2326 CIR-KOVCE.
Rok prijave: 13. 11. 2007 Strežba hrane in pijač
-	m/ž, določen čas 6 mesecev, skrajšani delovni čas 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo. MATEJA KUREŠ, S. P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO.
Rok prijave: 17. 11. 2007 SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA Pomožna dela v kuhinji
-	m/ž, določen čas 6 mesecev, skrajšani delovni čas 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, priprava in izdaja hrane. MATEJA KUREŠ, S. P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO.
Rok prijave: 17. 11. 2007 Kuhar - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, delovne izkušnje 2 leti, samostojnost pri delu, osebni dohodek 700 EUR. BOJAN MARČIČ, S. P., MAJŠPERK 94, 2322 MAJŠPERK. Rok prijave: 20. 11. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Natakar (delavec brez izobrazbe, poklica) - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. RIŽNAR DARINKA, S. P., OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI.
Rok prijave: 13. 11. 2007 Strežba hrane in pijač -
m/ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas. dvo ali več izmensko delo. poskusno delo1 mesec, komunikativnost - delo z ljudmi, urejen videz, delo z bazami podatkov - osnovno, angleški jezik
-	dobro, nemški jezik - dobro. PETER PUŠENJAK, S. P., PREŠERNOVA ULICA 19, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 20. 11. 2007 Peka pizz in pomoč v kuhinji - pomožna dela - m/ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. PETER PUŠENJAK, S. P., PREŠERNOVA ULICA 19, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 20. 11. 2007 ELEKTROMEHANIK Elektro-mehanske montaže - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna
doba 2 meseca, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, fizična moč. IMPACTO, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ. Rok prijave: 20. 11. 2007 ELEKTROTEHNIK Elektroinstalater - delo v Sloveniji - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, slovenski jezik - zadovoljivo. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 14. 11. 2007 ELEKTRIKAR ENERGETIK Pomočnik pri elektro-delih - priprave na delo: orodja, materialov, pripomočkov, čiščenje delovišč, urejanje okolice - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, delovne navade, opravljen izpit iz zdravja in varstva pri delu, zdr. spričevalo - splošno in za delo na višini, slovenski jezik - tekoče. ZDRAVKO JER-NEJŠEK, S. P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 14. 11. 2007 VARILEC V SERIJSKI PROIZVODNJI
Varilec CO2 - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, oster vid, ročne spretnosti. SU-KA, JEV-ŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 FRIZER
Delo v frizerskem salonu
-	delo na Ptuju - m/ž, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, osebni dohodek 522 EUR / mesečno. SOJER, D. O. O., TRŽAŠKA CESTA 116, 1000 LJUBLJANA.
Rok prijave: 13. 11. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNI TEHNIK Dobro poznavanje strojev za nastavljanje oz.za-menjava rezervnih delov, brušenje nožev - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas. poskusna doba 3 mesece, delovne izkušnje 2 leti, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, prednost imajo kandidati z znanjem varilstva, slovenski jezik - osnovno, srbski jezik
-	osnovno. KGM KATARINA KAJNIH, S. P., PREČNA POT 9, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 13. 11. 2007 EKONOMSKI TEHNIK Prodajalec v trgovini Maya Maya - poslovalnica Ptuj - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, delovne izkušnje 5 let, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, vodenje manjših skupin, lahko druga ustrezna izobrazba, potrebne so izkušnje v prodaji športnih artiklov, pričakujemo: odo-govrnost, dinamičnost, samoiniciativnost, zanesljivost pri delu, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, angleški jezik - dobro. ITU SPORTS FASHION, D. O. O., LJUBLJANA, BRNČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE. Rok prijave: 13. 11. 2007
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
Zobozdravnik - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko
delo, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, licenca Zdravniške zbornice Slovenije, slovenski jezik - zelo
dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 5. 12. 2007
Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši »zbin.
S stanovanjskimi hipotekarnimi krediti z obrestno mero že od EURIBOR + 0,99 %* in polovičnimi stroški odobritve vam bomo pomagali oblikovati vaš jutri. Le izbrati ga morate.
* Ponudba velja za Evro kredite, zavarovane s hipoteko, ter za stranke, ki imajo pri banki UniCredit Banka Slovenija d.d. odprt transakcijski račun, na katerega ves čas kreditnega razmerja prejemajo plačo ali pokojnino ter so imetniki izbranih enot premoženja skladov Skupine Pioneer Investments v višini najmanj 20 % zaprošenega kredita oz. imajo sklenjeno pri banki pogodbo o vezavi sredstev v višini najmanj 20 % zaprošenega kredita. V kolikor znaša znesek zaprošenega kredita več kot 80 % vrednosti zastavljene nepremičnine, se enote premoženja skladov oz. vezana sredstva v zgoraj opredeljeni višini zastavijo v korist banke za dogovorjeno obdobje. Primer efektivne obrestne mere (EOM) je izračunan na dan 10.09.2007 za kredit v višini 100.000 EUR, po obrestni meri 12 mesečni Euribor + 0,99 %, z odplačilno dobo 30 let in stroški odobritve 146,05 EUR ter znaša 5,86 %. EOM je informativne narave in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od zgoraj navedenih elementov, ki so vključeni v njen izračun.
WWW.UNICREDITBANK.SI
O UniCredit Bank

» Iztekel seje mesec posebnih ugodnosti pod nazivom Oktober je dober.«
BREZPLAČNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA Našim zvestim komitentom
podarjamo predstavo Duohtar pod mus, ki bo v četrtek 15. novembra 2007 ob 19. uri v Gimnaziji Ptuj
Obiščite naše poslovalnice, kjer lahko dvignete brezplačne vstopnice. Število kart je omejeno!
_ brezplačna Številka
© 080 17 50
www.nkbm.si
Rokomet • 1. B SRL (m)
V zmagovalnem ritmu
DOL TKI Hrastnik -Moškanjci-Gorišni-ca 31:33 (15:18)
Moškanjci-Gorišnica: Petek, Zorli, Štorman 2, Šoštarič 4, Suljič 2, Lozin-šek, Golob, Ivančič 14 (7), Vincek, Fir-bas 3, Marušič 4, Špindler 1, Valenko in Prejac. Trener: Ivan Hrupič.
Da so rokometaši Moškanjci-Gorišnice v dobri formi, da igrajo dobro in vedno na zmago, je potrdila tudi zmaga na tako
Rezultati 6. kroga: Dol TKI Hrastnik - Moškanjci-Gorišnica 31:33, Krško - Istrabenz plini Izola 38:29, Grosuplje - Mitol Sežana 31:25, Ajdovščina - Radeče MIK Celje 27:23, Ribnica Riko hiše - Krka 35:29, Klima Petek - Dobova 36:20.
1.	RIBNICA RIKO HIŠE	6	6	0 0	12
2.	KRŠKO	6	5	0 1	10
3.	MOŠKA.-GORIŠNICA	6	5	0 1	10
4.	K. PETEK MARIBOR	6	4	0 2	8
5.	GROSUPLJE	6	3	12	7
6.	KRKA	6	3	0 3	6
7.	ISTRABENZ P. IZOLA	6	2	0 4	4
8.	MITOL SEŽANA	6	2	0 4	4
9.	DOL TKI HRASTNIK	6	2	0 4	4
10.	RADEČE MIK CELJE 6 114 3
11.	DOBOVA	6 1 0 5 2
12.	AJDOVŠČINA 6 10 5 2
imenovanem »vročem parketu« v Hrastniku, kjer gostujoče ekipe težko osvajajo točke. Hrast-ničani so na začetku povedli 3:0, vendar so jih gostje hitro ujeli in si do odmora priigrali tri zadetke prednosti.
Trije zadetki prednosti so za mirno igro seveda premalo, kar so dokazali tudi domačini, ki so do 45. minute izkoristili nekaj slabosti pri gostih in povedli z rezultatom 20:17. To je bil veliki opomin za Goriš-ničane, ki so se spet zbrali in hitro izenačili, nato pa prešli v vodstvo s štirimi zadetki prednosti, 25:29. Ta razlika pa je bila dovolj za mirni zaključek tekme in že peto letošnjo zmago ekipe Moškanjci-Goriš-nica.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič - trener Mo-škanjci-Gorišnice: »Še enkrat smo dokazali, da smo dobra ekipa in da si želimo zmagovati, zato sem zadovoljen z dvema točkama. Igro do sobotnega derbija z mariborski ekipo Klima Petek pa bomo poskušali še izpopolniti.«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Usodne krizne minute
Celje - Drava Ptuj 35:25 (18:17)
Drava Ptuj: Dokša, Kelenc, Mesa-rec 6, Halilovič 4, Luskovič 6, Bračič 3, Predikaka, Mesarič, Bezjak, Fridrih, Petraš 3, Klemenčič 2, Lukaček, Be-drač in Kokol 1. Trener: Marjan Valenko.
V letošnjem prvenstvu roko-metašem ptujske Drave ne gre in ne gre po njihovih željah. Tokrat so na gostovanju v Celju visoko izgubili, vendar pa se
Rezultati 5. kroga: Celje - Drava Ptuj 35:25, Arcont Radgona - Velika Nedelja 25:31, Sevnica - Črnomelj 26:20, Pomurje - Šmartno 99 19:31.					
1. CELJE	5	5	0	0	10
2. ŠMARTNO 99	5	5	0	0	10
3. VELIKA NEDELJA	5	3	0	3	6
4. POMURJE	5	2	1	2	5
5. SEVNICA	5	2	0	3	4
6. DRAVA PTUJ	5	1	2	2	4
7. ČRNOMELJ	5	0	1	4	1
8. ARCONT RADGONA	5	0	0	5	0
skozi samo srečanje ni dalo slutiti na takšen razplet. V prvem polčasu so Ptujčani v 26. minuti vodili s štirimi zadetki prednosti (12:16), nato pa naredili nekaj nepotrebnih napak in domačini so že pred odmorom preobrnili rezultat.
V drugem polčasu so Celjani povedli 26:23, nato pa Ptujčani celih 6 minut (od 48. do 54.) niso dosegli zadetka. Vse to so domačini seveda izkoristili in visoko zmagali. Veliko pove tudi podatek, da so imeli gostje kar 16 minut izključitev, domačini pa samo dve.
Danilo Klajnšek
Marjan Valenko - trener Drave Ptuj: »Ne igramo tako slabo, vendar se nam konstantno pojavlja nekaj kriznih minut in potem je epilog znan. Tudi tokrat smo izgubili na podoben način.«
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Krka pregloboka
V Novem mestu so igralci NTK Ptuj doživeli svoj drugi poraz v tem prvenstvu. Objektivno je v tem trenutku Krka močnejša, saj jo v slovenskem namiznoteniškem okolju stro-
Rezultati 6. kroga: Krka - Ptuj 5:2, Ilirija - Sobota 0:5, Kema Pu-conci - Prevent 5:1, Marbor Finea -	Tempo Velenje 5:1, Edigs Mengeš -	Melamin 2:5.			
1. SOBOTA	6	6	0 12
2. KEMA PUCONCI	6	6	0 12
3. MARIBOR FINEA	6	5	1 10
4. KRKA	6	4	2 8
5. PTUJ	6	4	2 8
6. MELAMIN	6	2	4 4
7. TEMPO VELENJE	6	2	4 4
8. PREVENT	6	1	5 2
9. EDIGS MENGEŠ	6	0	6 0
10. I LIRIJA	6	0	6 0
kovnjaki uvrščajo med prve tri ekipe. Edini točki za goste iz Ptuja sta dosegla Danilo Piljak in Urban Ovčar.
V 6. krogu so vsi favoriti za visoke pozicije dosegli zmage. Brez točk pa še naprej na dnu ostajata Edigs Mengeš in Ilirija, ki bosta najverjetneje v medsebojnih dvobojih odločila, katera ekipa bo izpadla v nižji rang tekmovanja.
Krka - Ptuj 5:2
Petrovčič - Pavič 3:0, Slatinšek
-	Ovčar 3:0, Hribar - Piljak 3:1, Sla-tinšek - Pavič 3:1, Petrovčič - Piljak 2:3, Hribar - Ovčar 2:3, Slatinšek
-	Piljak 3:0.
DK
Atletika • Najboljši atlet leta 2007
Kolariceva najboljša
■ I |Vi I v, I	■
med mlajšimi clanicami
V letu največjih uspehov slovenske atletike do sedaj je bila izbira najboljšega atleta in atletinje težavna, a sladka naloga. V moški konkurenci je največ točk v anketi zbral Bre-žičan Primož Kozmus, drugi iz svetovnega prvenstva v Osaki v metu kladiva pred Maticem Osovnikarjem, prvim belopoltim sprinterjem, ki je tekel v finalu največjega tekmovanja v zadnjih dvajsetih letih. Med članicami je največ glasov zbrala Brigita Langerholc iz Kranja pred Marijo Šestak. Kot je na slavnostni prireditvi ob podelitvi nagrad v hotelu Lev v Ljubljani povedal Peter Kuko-vica, predsednik Atletske zveze Slovenije, pa so cilji slovenske atletike še višji: »V prihodnjem obdobju nas poleg olimpijskih iger čakata še dva zelo smela, vendar izvedljiva načrta: Primož Kozmus - svetovni rekorder v metu kladiva, ter Matic Osovnikar - prvi belec pod desetimi sekundami na 100 metrov.«
Na gala prireditvi je Nina Kolarič, najboljša ptujska atletinja v zadnjih letih, dobila priznanje za najboljšo atletinjo v konkurenci mlajših članic do 23 let. V letošnji sezoni je Ko-laričevi uspel velik rezultatski
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Še drugi priklon »bankirkam
«
Ptuj - Nova KBM Branik 0:3 (-22, -17, -12)
Ptuj: Lorber, Cvirn, Horvat, Kutsay, Andjelkovič, Ljubec, Ravnjak, Mihelač, Liponik, Bilanovič in Zupanič.
V predčasno odigranem srečanju prvega kroga drugega dela prvenstva so se Ptujčanke ponovno pomerile z Mariborčankami. Tudi v drugo so bile slednje boljše in tako upravičile vlogo favoritinj. Domačinke so bile enakovreden nasprotnik le v prvem nizu, ki so ga izgubile šele v samem zaključku. V nadaljevanju so varovanke mariborskega stratega Mitje Koželja unovčile kvalitetno premoč in s precejšnjo lahkoto dobile drugi niz, v tretjem pa so se domačinke povsem predale. Ob neuspehu vseh štirih moštev iz spodnjega dela pr-
venstvene razpredelnice ostaja razmerje med njimi nespremenjeno. Ptujčanke tudi po odigranem osmem krogu zasedajo »varno« šesto mesto. Benedi-čanke so v soboto gostovale na Bledu in le z enim izgubljenim nizom unovčile nove tri točke. S sedmimi zmagami in le enim porazom kraljujejo v letošnjem prvenstvu, a jim Mariborčanke ne pustijo dihati, saj zaostajajo zgolj za točko. Do odločilnega spopada bo potrebno počakati do decembra, še pred tem bo potrebno paziti na vsako lahko izgubljeno točko.
A se klubi ne bodo povsem mirno pripravljali na sobotna prvenstvena srečanja. Ta teden bodo ritem tekmovanj zgostila srečanja osmine finala v pokalnem tekmovanju. Najbolj zanimivo bo na Štajerskem, kjer se obeta spopad dveh prvoli-gaških moštev. Za mesto med najboljšimi osmimi se bodo
Anja Cvirn, kapetanka Ptuja: »Mariborčanke so zagotovo precej bolj kvalitetno moštvo od nas. Na začetku srečanja smo se lahko enakovredno kosale z njimi, nato pa so se razigrale in naše moštvo ni imelo možnosti za kaj več kot poraz. Mislim, da z Benedičankami lahko igramo precej bolj enakovredno, ne glede na to, da stanje v prvenstvu tega ne pokaže, Mislim, da smo precej boljše pripravljene kot na začetku prvenstva in da bodo srečanja bolj izenačena, upam pa, da bomo kakšno tekmo tudi zmagale.«
Po prireditvi je Nina Kolarič za Štajerski tednik povedala: »Naziv naj atletinja za mlajše članice za leto 2007 mi pomeni potrditev mojih letošnjih dosežkov in nekakšno plačilo za vse ure, ki so bile vložene v naporen trening in rehabilitacijo po operaciji. Je pa tudi spodbuda za naprej, ki mi bo pomagala uresničiti cilje za naslednjo leto. Vsekakor pa je to plod načrtnega dela s trenerjem Gorazdom Rajherjem, ki se mu ob tej priložnosti zahvaljujem za ves vložen trud, saj brez njega teh dosežkov ne bi bilo.«
Nina Kolarič (AK Cestno podjetje Ptuj) in njen trener Gorazd Raj-her
preboj, saj njen osebni rekord sedaj znaša 657 centimetrov, kar pomeni 49. mesto na svetovni lestvici ženskega skoka v daljino. Prav tako se je letos udeleževala največjih atletskih tekmovanj: osma je bila na ev-
ropskem prvenstvu za mlajše člane v Debrecenu in trinajsta na Univerzijadi v Bangkoku, k temu pa je dodala še naslova državne prvakinje v absolutni konkurenci in v konkurenci do 23 let. Do norme za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu ji manjka osem (B norma), oziroma trinajst centimetrov (A-norma). V močni konkurenci obetavnega slovenskega atletskega podmladka je Laura Pajtler osvojila tretje mesto. Ocenjevalce je prepričala z napredkom v teku na 400 metrov (56,33 sekunde) ter z uvrstitvijo v polfinale svetovnega prvenstva za mlajše mladinke. Omenjeni priznanji sta pika na i in potrditev zelo uspešne sezone Atletske kluba Cestno podjetje Ptuj.
UE
pomerile Ptujčanke in Bene-dičanke. Prvo srečanje bo na sporedu jutri v mestu ob Dravi, drugo naslednjo sredo v Slovenskih goricah, vmes pa ekipi v soboto čaka še prvenstveni obračun, prav tako v Benediktu. V doslej edinem obračunu (3. krog prvenstva) so pred
1. DOL ženske			
Rezultati 8. kroga:		ŽOK Ptuj	
- Nova KBM Branik 0:3		Luka Ko-	
per - Prevalje 3:0, Epic Sloving Vita!			
- MZG Grosuplje 3	0, LIP Bled - Be-		
nedikt 1:3.			
1. BENEDIKT	8	7	1 21
2. NOVA KBM BRANIK	8	7	1 20
3. EPIC SLOVING VITAL	8	6	2 18
4. LUKA KOPER	8	6	2 16
5. LIP BLED	8	3	5 9
6. ŽOK PTUJ	8	2	6 7
7. MZG GROSUPLJE	8	0	8 3
8. PREVALJE	8	1	7 2
1. DOL - moški			
Rezultati 8. kroga: Galex Mir - Svit			
Unimetal 3:0, Astec Triglav			- Calcit
Kamnik 0:3, Salonit Anhovo -			Olimpi-
¡a 3:1, Krka - Marchiol Prvačina 1:3.			
1. CALCIT KAMNIK	8	8	0 22
2. SALONIT ANHOVO	8	6	2 20
3. MARCHIOL PRVAČINA	8	5	3 15
4. ASTEC TRIGLAV	8	4	4 13
5. GALEX-MIR	8	4	4 11
6. OLIMPIJA	8	3	5 8
7. KRKA	8	2	6 7
8. SVIT-UNIMETAL	8	0	8 0
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja (na sliki Lorberjeva in Cvirnova) so morale priznati premoč Mariborčankam.
mesecem dni na Ptuju visoko zmagale gostje, tudi tokrat so favoritinje za triumf.
UG
Galex Mir - Svit Unimetal 3:0 (22, 11, 21)
Svit - Unimetal: Bračko, Valentan, Pulko, Kos, Gomivnik, Frešer, Lampret, Pipenbaher, Cizerl, Lukman.
V Murski Soboti so odboj-karji bistriškega Svita ponovno izgubili. Vse bolj je očitno, da bo to za njih leto nabiranja izkušenj, prave možnosti za obstanek pa nimajo. Tokrat so nastopili še brez Gorana Juraka, ki pa verjetno tudi ne bi pripomogel k osvojitvi prve točke. Nekoliko resnejši odpor so gostje nudili le v prvem nizu, ko so dolgo vodili, nato pa v samem finišu spet naredili preveč napak. Sobočani so tako še drugič v tem prvenstvu ugnali ekipo Svit - Unimetal iz Slovenske Bistrice.
Danilo Klajnšek
Foto: UE
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Ormožani presenetili Gerečjo vas
*
Foto: Črtomir Goznik
Stojnčani (rumeni dres) so na zadnji tekmi jesenskega dela v gosteh iztržili točko.
Futsal • 2. SFL - vzhod
3. SNL - vzhod: Šentjur v višavah
Rezultati 14. kroga: Odranci - Stojnci 0:0, Roma - Paloma 2:1, Kovinar Štore - Malečnik 0:1, Šmartno 1928 - MU Šentjur 0:3, Koroška Dravograd - Tehnostroj Veržej 3:1. Srečanje Dravinja - Pohorje je preloženo na pomlad 2008.
1. MU ŠENTJUR	14	11	2	1	37:8	35
2. MALEČNIK	14	6	4	4	21:17	22
3. ŠMARTNO 1928 14		6	4	4	22:21	22
4. DRAVINJA	13	5	6	2	23:13	21
5. ČRENŠOVCI	14	6	3	5	25:22	21
6. ODRANCI	14	5	5	4	19:20	20
7. PALOMA	14	6	2	6	18:22	20
8. DRAVOGRAD	14	5	4	5	23:19	19
9. TRGOV. JAGER	14	5	4	5	29:26	19
10. KOV. ŠTORE	14	4	5	5	29:26	17
11. STOJNCI	14	4	5	5	24:22	17
12. TEH. VERŽEJ	14	4	5	5	22:22	17
13. ROMA	14	2	3	9	16:41	9
14. POHORJE	13	1	2	10	12:37	5
Od zelenih nogometnih površin so se v letošnjem letu poslovili tudi nogometaši v 3. slovenski nogometni ligi, ki so minuli vikend odigrali že prvi krog spomladanskega dela prvenstva. Najbolj so veseli v Šentjurju, ki so na gostovanju v Šmartnem gladko odpravili domačo ekipo in imajo sedaj ogromno prednost pred zasledovalci. Nekoliko presenetljivo visoko so končali nogometaši Maleč-nika, ki so se z zmago v Štorah povzpeli na drugo mesto. Težko bi verjeli, da bi katera od ekip lahko nadoknadila 13 točk zaostanka, kolikor ima prednost Šentjur.
Pomembno točko so osvojili tudi nogometaši Stojncev v Odrancih. To pa jim vse skupaj daje upanje, da bi na pomlad 2008 z uspešnimi igrami prišli v zlato sredino. Tekme v Slovenskih Konjicah ni bilo, saj so Rušani odpovedali srečanje zaradi bolezni (viroze) številnih nogometašev.
Odranci - Stojnci 0:0
STOJNCI: Veselič, Gaiser, Mlina-rič, Kuserbanj, Janžekovič, Fruk, To-plovec, Žnidarič (Rumež), Železnik, Milošič (Habrun), Fridauer. Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga
Rezultati 14. kroga: Holermuos Ormož - Gerečja vas Unukšped 4:2, AHA EMMI Bistrica - Podvinci 4:1, Zreče - GIC Gradnje Rogaška 4:2, Partizan Fram - Peca 3:0, Šoštanj
-	Simer šampion 3:4, Mons Claudius - Šentilj Jarenina 5:1, Železničar
-	Oplotnica 3:0.
1. SIMMER ŠAMP. 14 11 2			1	43:13	35
2. GEREČJA VAS U. 14	9	2	3	43:20	29
3. ŠOŠTANJ 14	8	3	3	31:16	27
4. HOLER. ORMOŽ 14	8	3	3	35:27	27
5. A. E. BISTRICA 14	7	3	4	33:22	24
6. MONS CLAUD. 14	7	2	5	29:33	23
7. PARTIZAN FRAM 14	7	0	7	23:21	21
8. ZREČE 14	6	2	6	24:23	20
9. PODVINCI 14	6	2	6	27:32	20
10. GIC ROGAŠKA 14	5	2	7	21:20	17
11. PECA 14	5	0	9	24:33	15
12. ŠENTILJ -JAR. 14	3	1	10	16:37	10
13.ŽELEZNIČAR 14	3	0	11	17:42	9
14. OPLOTNICA 14	2	0 12		14:42	6
Štirinajsti krog (prvi spomladanski) v Štajerski ligi je prinesel dva derbija ekip, ki prihajajo iz MNZ Ptuj. V Ormožu so domačini odpravili dru-gouvrščeno ekipo iz Gerečje vasi in se z novimi tremi točkami približali svojim tokratnim tekmecem, kar bi lahko bilo dobro izhodišče za nadaljevanje tekmovanja. Poraz pa je nogometaše iz Gerečje vasi sedaj še nekoliko bolj oddaljil od vodečega Simer šampiona, ki je srečno zmagal v Šoštanju.
V Slovenski Bistrici je domača Bistrica visoko premagala ekipo iz Pod-vincev, ki so sicer prvi zadeli, nato pa popustili.
AHA EMMI Bistrica -Podvinci 4:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Kupčič (3), 1:1 Divjak
(33), 2:1 A. Stegne (50), 3:1 A. Stegne (65) in 4:1 Divjak (78).
AHA EMMI Bistrica: J. Stegne, Robar (od 20. Colnarič), Modrič, Pet-erca, Beranič, Ragolič, Jelenko (od 70. Hrušman), Pipenbaher, Mlinar, A. Stegne in Divjak (od 82. Dragič).
Podvinci: Gašperič, Modrič, S. Kupčič, Petek, Strgar, Šebela, Ben-ko (od 90. Lah), D. Petrovič (od 24. Cingesar), R. Petrovič, B. Kupčič in Kuserbanj (od 54. Toplak).
Danilo Klajnšek
Holermuos Ormož - Gerečja vas 4:2 (2:1)
Strelci: 0:1 Jonathan (21), 1:1 M. Jerebič (28), 2:1 Zadravec (39), 3:1 Kolarič (50), 4:1 Zadravec (75 - 11-m) in 4:2 Poštrak (88).
Holermuos Ormož: Kosič, Novak, D. Jerebič, Zidarič (od 84. Mlinarič), Zadravec (od 89. Hebar), Druzovič, Jurčec, Fijavž, M. Jerebič, Prapotnik in Kolarič (od 60. Goričan). Trener: Benjamin Krajnc.
Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Kokot, Filipovič (od 86. Žgeč), Horvat, Kaisersberger (od 65. Poštrak), J. Sagadin, R. Sagadin, Marinič (od 58. M. Hertiš), Vtič, Gerečnik in Jonatahan. Trener: Igor Vorih.
Igralec tekme: Robert Zadravec (Holermuos Ormož).
Okrog 150 gledalcev je v Športnem parku Mestna graba v Ormožu videlo zanimiv in odprt nogomet ter osmo prvenstveno zmago Holer-muosa, ki spada med manjša presenečenja te zadnje tekme v letu 2007. Pred tekmo so bili namreč v vlogi favorita Gerečjevaščani, po prikazani igri pa so zasluženo slavili gostitelji, ki so še tretjič zapored letos premagali Gerečjo vas (dvakrat v prvenstvu Štajerske lige in enkrat v Pokalu MNZ Ptuj). Gerečjo vas je v vodstvo popeljal Jonathan, ki je z lepim udarcem z razdalje več kot 20 metrov premagal mladega ormoškega vratarja Kosiča, ki je tokrat zamenjal službeno odsotnega Šnaj-derja. Sedem minut kasneje je Ho-lermuos izenačil na 1:1, z glavo je po predložku Zadravca iz prostega strela močno in natančno zadel Mihael Jerebič. V 33. minuti je sodnik Zahovič iz Šentilja pogledal skozi prste gostom, saj po prekršku Horvata nad Zidaričem gostujočemu nogometašu (tudi bivšemu igralcu Holermuosa) ni pokazati drugega rumenega kartona. V 39. minuti pa kljub temu vodstvo Holermuosa z 2:1. Jurčec je pobegnil po desnem
boku, sledil je lep predložek pred gol Gerečje vasi, kjer se sam pred Klemenčičem znašel Zadravec, ki je z glavo zadel kratki vratarjev kot. Uvod v nadaljevanje je pripadel igralcem Benjamina Krajnca, ki so se sprostili in zaigrali kot znajo, od noge do noge. Po prvem kotu (razmerje kotov 4:9) Ormožanov je zadel Kolarič, ki je izkoristil zmedo v kazenskem prostoru gostov. V 75. minuti je z roko nesrečno pred svojim golom posredoval Filipovič in sodnik Zahovič je pokazal na belo točko, s katere je zadel Zadravec, čeprav je bil blizu uspeha vratar Gerečje vasi Klemenčič. Tik pred koncem je Poštrak izkoristil napako domače obrambe, vendar je s tem samo ublažil zaslužen poraz proti Holermuosu.
UK
1. LIGA MNZ Ptuj: Bukovčani v Apačah potrdili primat
Rezultati 12. kroga: Apače - Bukovci 1:2, Središče - Dornava 0:0, Boč - Skorba Saš 5:0, Hajdina - Go-rišnica 2:1, Cirkulane - Zgornja Pol-skava 1:1, Videm - Rogoznica 2:1.
1. BUKOVCI	12	9	1	2	29:7	28
2. BOC	12	8	1	3	26:17	25
3. HAJDINA	12	7	1	4	28:20	22
4. APACE	12	6	3	3	27:16	21
5. DORNAVA	12	5	3	4	22:13	18
6. VIDEM	12	4	5	3	23:21	17
7. SREDISCE	12	5	2	5	19:22	17
8. GORISNICA	12	4	2	6	21:27	14
9. ROGOZNICA	12	2	5	5	18:29	11
10. SKORBA SAS	12	2	4	6	17:29	10
11. CIRKULANE	12	2	3	7	22:29	9
12. ZG. POLSK. -	1 12	2	2	8	14:36	7
V 1. ligi MNZ Ptuj so v soboto odigrali srečanja prvega pomladanskega kroga, ki je postregel z derbijem v Apačah. Tam sta se pomerili domača ekipa in vodeči Bukovci. Na koncu so slavili gostje, ki so si odločilno prednost priigrali na začetku tekme. Boč se je z visoko zmago proti Gorišnici prebil na drugo mesto. Razburljivo je bilo tudi na Hajdini, kjer so po vodstvu nogometašev Gorišnice zmagali domači, gostje pa so srečanje kon-
Derbi
Tomaž ABA Mark 69 - Benedikt 4:4 (1:4)
Strelci: 0:1 Šnofl (3), 0:2 Fujs (4), 1:2 B. Kupčič (7-6m), 1:3 Pukšič (8), 1:4 Šnofl (10), 2:4 Gajser (26), 3:4 B. Kupčič (33), 4:4 B. Kupčič (39).
Tomaž: Trop, Gajser, Školiber, Miklašič, Goričan, Bohinec, S. Kupčič, Kamenšek, Kranpelj, Kolbl, B. Kupčič in Vrbanič. Trener: Marjan Magdič.
Benedikt: Huber, Kolman, Pinta-rič, R. Šijanec, Klemenčič, Fujs, Puk-šič, Črnčič, A. Šijanec, Novak, Šnofl in Ploj. Trener: Srečko Črnčič.
Igralec tekme: Boštjan Kupčič (Tomaž ABA Mark 69).
Derbi 2. SFL vzhod med vodilnima Tomažem in Benediktom je navdušil gledalce na Hardeku. To je bila tekma visokega ritma s številnimi preobrati, na koncu pa pravičen remi. Benedikt je boljšo igro v 1. polčasu kronal z vodstvom s 4:1. Šnofl in Pukšič, ki sta igrala skozi celotno tekmo, sta bila nerešljiva uganka za "peteline" iz Sv. Tomaža. Pri slednjih je tokrat predvsem v fazi obrambe zatajila prva četverka, ki je šele v nadaljevanju prikazala svoj pravi obraz.
V začetnih minutah 2. polčasa so gostje iz Benedikta zamudili dve lepi priložnosti za
čali z osmimi nogometaši. Z delitvijo točk pa se je končalo srečanje ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice, kar pa ne ustreza nobeni ekipi.
Središče - Dornava 0:0 Apače - Bukovci 1:2 (0:2) Strelci: 0:1 Antolič (4), 0:2 Mez-narič (8) in 1:2 Predikaka (85).
Cirkulane - Zgornja Polskava 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Matej Kokot (43) in 1:1 Pečovnik (92). Hajdina - Gorišnica 2:1 (0:1) Strelci: 0:1 Purgaj (45), 1:1 Krajnc (52) in 2:1 Pihler (68). Boč - Skorba Saš 5:0 (1:0) Strelca: 1:0 Pinter (17), 2:0 Je-lovšek (47), 3:0 Jelovšek (58), 4:0 Pinter (73) in 5:0 Pinter (87). Videm - Rogoznica 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 Topolovec (19), 1:1 Leben (35) in 2:1 Lah (50).
Danilo Klajnšek
Zvonko Gašparič (predsednik KMN Tomaž): »Glede na razplet tekme moramo biti zadovoljni s točko. Naša ekipa ni vajena porazov in jo je zaostanek z 1:4 precej šokiral. Fantje so nato pokazali zmagovalni karakter ter se vrnili v tekmo. Na koncu smo mi bili bližje zmagi.«
peti gol in tu se je začel zaplet te zanimive zgodbe. Šnoflu in Pukšiču je počasi začelo zmanjkovati moči, gostitelji pa so vse bolj pritiskali. Najprej je na 2:4 znižal Gajser iz prostega strela, ko se je v živem zidu premaknil Šnofl. V 33. in 39. pa je na skoraj identičen način dvakrat z levico zadel Boštjan Kupčič po strelih z devetih metrov. V zadnji minuti je Tomaž zapravil dve prelepi priložnosti, prvo Boštjan Kupčič in drugo Kamenšek, kateremu je Šija-nec tri sekunde pred koncem odlično zaustavil strel. Pri zgrešenem strelu Boštjana Kupčiča je sodnik Resner dosodil prekršek izven kazenskega prostora, čeprav je bil storjen v njem in tako je Tomaž ostal brez najstrožje kazni. Tako je ostalo pri pravični delitvi točk.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Dornave (modri dres) so v zadnjem letošnjem krogu v 1. ligi MNZ Ptuj odščipnili točko Središču na njihovem igrišču.
Foto: Uroš Hozyan
Igralci Tomaža (na sliki David Goričan) so proti močnemu Benediktu točko ulovili šele v predzadnji minuti tekme.
Športni napovednik
Rokomet
1. A SRL (m) - MIK liga
Pari 7. kroga: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož (torek, 13. 11., ob 19. uri), Prevent - Celje Pivovarna Laško, Gorenje - Trimo, Intra Gorica - Gold club (vse v sredo, 14. 11), Sviš Pekarne - Knauf Insulation, Rudar EJV - Slovan (obe v soboto, 17. 11.).
Odbojka
Pokal Slovenije
Pari 1/8 finala: ŽOK Ptuj - Benedikt (14. 11., ŠD Gimnazija Ptuj, ob 19.30), Nova KBM Branik - Formis Bell, Aliansa - Jesenice Bled, Luka Koper - Comet Zreče, Epic Sloving Vital - Prevalje, ŠD KBM IG - MZG Grosuplje.
JM
Nogomet (ž) • 1. SŽNL
Korošice premočne
1. slovenska ženska liga
Rezultati 9. kroga: Ljudski vrt
-	Slovenj Gradec 1:10 (0:4), Krka
-	Velesovo 2:0 (0:0), Maribor - Olim-pija Bežigrad 2:2 (0:0), Senožeti Ška-le - Pomurke 0:4 (0:2).
1.	KRKA
2.	POMURJE
3.VELESOVO
4. SLOV. GRADEC 9
5.	OLIMPIJA
6.	LJUDSKI VRT
8 1 6 1 6 1 5 1 5 1 2 0
73:3 43:10 40:7 61:12 29:24
9:81 6
7.	SENOŽETI Š. 9 1 0 8 15:50 3
8.	MARIBOR 9 0 1 8 2:85 1
Ljudski vrt - Slovenj Gradec 1:10 (0:4)
Strelka za Ptuj: Alenka Trafela v 49. minuti.
Ljudski vrt: Alenka Murko, Teja Šmintič, Maja Koren, Alenka Trafe-la, Majda Mesarec, Maša Jaušovec, Karin Matjašič, Nina Cafuta, Mateja Arnuš, Tanja Murko. Trener: Alen Ivartnik.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 3. DOL (ž)
Spet korak nazaj
Kurent SK Company -DŠR Murska Sobota II 0:3 (-14, -18, -20)
Forma »kurentic« je še naprej nestabilna: ko so že vsi pričakovali, da so našle formulo za dobro igro, saj so v 4. krogu premagale Ruše, so tokrat v 5. krogu proti Pomurkam ponovno zaigrale slabo in stotim gledalcem ponudile dokaj bledo predstavo. V tej tekmi so nasprotnicam podarile kar 32 točk od 75, kolikor so jih gostje potrebovale za zmago. Žogo so domačinke vse prevečkrat poslale v out ali mrežo, pomagalo jim ni niti zavzeto spodbujanje njihovih zvestih navijačev. Pravzaprav je glede na
veliko število napak presenetljivo, da so Ptujčanke sploh osvojile toliko točk po posameznih nizih. Zaradi tega ostaja po tekmi grenak občutek, da bi lahko naredile veliko več, če bi le igrale proti nasprotnicam, namesto proti sebi. To soboto prihaja na Ptuj ekipa Kema Puconci, ki je trenutno na prvem mestu v skupini in zanesljivo koraka proti drugi ligi. Tekma bo ponovno v ŠD Gimnazija ob 20. uri. Vabljeni vsi, ki imate dobre živce!
Več o našem klubu in slovenski odbojki boste izvedeli, če boste obiskali www.kurent.org.
KM
Šahovski kotiček
Društvena prvenstva v zaključni fazi
Prvenstva Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu so v zaključni fazi. Koncem prejšnjega in v začetku tega meseca sta bila na sporedu dva turnirja v hitropoteznem in turnir v pospešenem šahu.
Na devetem hitropoteznem turnirju iz ciklusa so Igor Iljaž, Janko Bohak in Boris Mitrovič dosegli enako število točk, zmagovalec pa je postal Igor Iljaž zaradi boljšega rezultata po sistemu Buchholz. Doseženi so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž, Janko Bohak in Boris Mitrovič 11 točk, Dušan Majcenovič 10, Jožef Kopše 9, Silvo Zajc 8,5, Bojan Lubaj 7,5, Anton Butolen 6,5, Stanislav Polajžer in Martin Skledar 6, Leon Selišek in Martin Majcenovič 5 točk itd.
Na desetem hitropoteznem turnirju v isti kategoriji, ki se je igral po Bergerjevem sistemu, je s premočjo zmagal mojster Gregor Pod-križnik; sodelovalo 14 igralcev. Rezultati na turnirju so bili naslednji: Gregor Podkrižnik 12, Janko Bohak 11,5, Igor Iljaž 11, Boris Žlender 8,5, Jožef Kopše 7,5, Stanislav Polajžer 7, Bojan Lubaj 6,5, Martin Mjcenovič 6, Branko Orešek 5,5, Martin Skledar in Anton Butolen 4,5 itd.
V skupnem seštevku je po desetih turnirjih stanje naslednje: Dušan Majcenovič 109 (8), Janko Bohak 90 (9), Igor Iljaž 80 (8) itd.
Na novembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 15 igralcev. Mojster Gregor Podkrižnik je premagal vse svoje nasprotnike in tako ponovno dokazal, da v domačih logih na tovrstnih tekmovanjih nima enakovrednih nasprotnikov.
Rezultati turnirja v pospešenem šahu: Gregor Podkrižnik 9, Stanislav Polajžer 5,5, Anton Butolen, Janko Bohak, Martin Majcenovič in Ivan Krajnc po 4, Ciril Kužner, Boris Žlender, Branko Orešek in Aleksander Podkrižnik po 3,5 točke itd. Po devetih turnirjih je v vodstvu Janko Bohak s 112 točkami pred Igorjem Iljažem z 92 ter Martinom Majcenovičem in Antonom Butolenom s po 63 točkami.
Janko Bohak
Judo • 1. SJL, 3. krog
Impol tudi tokrat premočan za tekmece
Judoisti v prvi slovenski ligi so po dveh tednih premora v soboto, 10. novembra, spet stopili na blazine. Na turnirju tretjega kroga državnega prvenstva smo dobili zanesljivega udeleženca končnice prvenstva, to so judoisti Impola iz Slovenske Bistrice. Za druge tri vozovnice pa se bodo v zadnjem, 4. krogu, potegovale še ekipe Železničarja, Olimpije, Dupleka in Sankaka.
V	prvem dvoboju na Ptuju smo lahko videli Gorišnico, ki je gostila celjski Sankaku. Tako kot v lanskem letu so tudi tokrat Gorišničani doživeli poraz in ostajajo še edina ekipa brez zmage. Sankaku je slavil s 5:2, vse borbe so se končale z rezultatom 10:0. Za Gorišnico sta zmagi dosegla Marjan Majcen v kategoriji do 81 kg in Damjan Fras v najtežji kategoriji, nad 100 kg. V zadnjem krogu se bodo Gorišničani pomerili še z Impolom in največjim presenečenjem letošnje lige Duple-kom, težko je pričakovati, da bi osvojili kakšno točko.
Ptujčani so prvi dvoboj pričeli z mariborskim Branik Bro-kerjem in dosegli pričakovano zmago s 5:2. V drugem dvoboju je nato Branik prav tako pričakovano izgubil z Impolom 2:4, ena borba je bila neodločena.
V	zadnjem dvoboju dneva je Drava proti Impolu potrebovala zmago za uvrstitev v konč-
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek iz borbe med Rokom Tajhmanom (JK Drava Ptuj) in Samom Masleša (JK Branik Broker), katero je dobil Ptujčan.
nico, vendar se Ptujčanom ni izšlo po pričakovanjih, saj je Impol slavil s 4:2. Drava je dobila uvodni boj brez borbe, na 1:1 je za Impol izenačil Dani Rus z zmago nad Janom Belšakom v prvem napadu. Tretja borba v kategoriji do 73 kg, v kateri so Dravaši pričakovali zmago, se za njih žal ni izšla po načrtih. Rok Tajhman, ki še je vedno ne-poražen v dosedanjih dvobojih prvenstva, je v uvodu ubranil
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Majcen (JK Gorišnica) je za svoj klub dosegel eno od dveh posamičnih zmag v dvoboju s celjskim Sankakom.
vse napade izkušenega Branka Holerja. V drugi polovici boja je Rok pričel stopnjevati tempo in tudi vrgel nasprotnika s protimetom, ki ga je glavni sodnik dosodil z ipponom, in dvorana je oživela. Žal pa se je ponovila zgodba, ko so sodniki naše tehnike proti Impolu in še katerim nasprotnikom izničili brez razloga oz. zaradi sodniških napak. Tudi tokrat se je odvilo v nasprotnikovo korist, saj sta stranska sodnika tehniko razveljavila. V zadnji minuti je Rok poskušal doseči kakšno točko, vendar brez uspeha in borba se je končala izenačeno, brez zmagovalca. V kategoriji do 81 kg je Aljaž Sedej brez težav za ippon vrgel mladega Skelo in Drava je povedla z 2:1. Dvoboj bi se še vedno lahko končal s 3:3, saj so Ptujčani računali na zmago tudi v naslednji kategoriji do 90 kg, vendar pa je tokrat Igor Spasojevič izgubil proti Greifu za yuko z 0:5 in prišlo je do izenačenja na 2:2. V zadnjih dveh bojih Ervin Vinko in Jože Šimenko nista imela realnih možnosti za zmago proti repre-zentantoma Primožu Ferjanu
in Matjažu Ceraju in zmaga je odšla v Slovensko Bistrico. Impolčani ostajajo še edina ne-poražena ekipa in hkrati glavni favorit za ubranitev naslova državnega prvaka.
V Mariboru je Duplek presenetil Olimpijo, Železničar je premagal Duplek, Olimpija pa Železničar. S tem se je položaj na lestvici zelo zaostril, saj lahko vse te ekipe, poleg Sankaka, upravičeno pričakujejo nastop v finalnem delu.
Sebi Kolednik
Rezultati 3. kroga:
Železničar - Duplek 3:3 (30:22) Olimpija - Duplek 3:4 (30:37) Železničar - Olimpija 2:4 (20:35) Drava - Branik Broker 5:2 (45:15) Impol - Branik Broker 4:2 (40:20) Impol - Drava 4:2 (35:20) Sankaku - Gorišnica 5:2 (50:20)
1.	IMPOL
2.	ŽELEZNIČAR
3.	OLIMPIJA
4.	DUPLEK
5.	SANKAKU
6.	DRAVA
7.	BRANIK BROK.
8.	GORIŠNICA
5 0 4 0 3 0 3 0 3 0 2 0 1 0 0 0
23:8 20:20 20:13 18:15 16:16 20:20 15:18 6:28
Dornava • Sprejem za državno prvakinjo
Tudi šport je promocija občine
Župan občine Dornava Rajko Janžekovič je konec oktobra pripravil sprejem za mlado športnico Stašo Simonič. Staša je članica Strelskega društva (SD) Dornava in je državna prvakinja v kadetski kategoriji v streljanju z zračno pištolo.
Staša pravi, da trenira dva- do trikrat tedensko, o načrtih za v bodoče pa pravi: »V tem športu nameravam ostati še nekaj časa in potem tekmovati tudi v članski konkurenci.«
Predsednik SD Dornava, katerega članica je državna prvakinja Staša Simonič, je Bruno Šincek. V društvu je 30 članov, trenirajo pa v več kategorijah. Člani društva so najuspešnejši v kategoriji zračna pištola. Treningi so na strelišču, ki se nahaja v starem šolskem poslopju v Dornavi. »Pogoji za treninge sicer niso idealni. Glede na to, da strelska sezona poteka v hladnejši polovici leta, imamo zaradi dotrajanosti poslopja kar ne-
kaj neprijetnosti z ogrevanjem. Za večje tekme uporabljamo strelišče na Ptuju. Treninge imamo tudi na Pragerskem, v Mariboru ... Druga društva k sreči razumejo našo stisko in nam priskočijo na pomoč. Več
kot zadovoljni pa bi bili, če bi v bodoče dobili boljše pogoje za trening. Z uspehom naše članice Staše glede na pogoje treninga smo seveda nadvse zadovoljni, sicer pa društvo trenutno tekmuje v tretji dr-
Staša Simonič (v sredini) s starši, županom občine Dornava Raj-kom Janžekovičem in predsednikom SD Dornava Brunom Šince-kom.
žavni strelski ligi« pojasnjuje predsednik SD Dornava Bruno Šincek.
Župan občine Dornava Raj-ko Janžekovič pravi, da je sprejem pripravil, ker Simoničeva dosega zelo dobre rezultate in s tem kot članica dornavskega strelskega društva promovira barve občine Dornava. »Zdi se mi prav, da se mladim športnikom izkaže pozornost in se jih ob takšnih priložnostih tudi povabi na občino. Sicer pa lahko rečem, da je šport v naši občini sorazmerno dobro razvit. Imamo več športnih društev, tudi mažoretni klub ... Naši mladi se veliko udejstvujejo na športnem področju - pa čeprav je to v večji meri amaterskega značaja, se kdaj pa kdaj najde tudi uspeh na državnem nivoju. Upam, da bo športa med mladimi še veliko več, kot ga je bilo doslej,« pravi župan Janžekovič.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Iz zgodovine Ptuja
Okrajno glavarstvo na Ptuju po prevratu leta 1918
Medtem ko nam je v Zgodovinskem arhivu na Ptuju na voljo zajeten fond ptujske mestne občine, pa žal ni tako z gradivom Okrajnega glavarstva. O slednjem se moremo poučiti le fragmentarno: v fondu Mestne občine Ptuj je nekaj dopisov Okrajnega glavarstva (načelstva), Okrajnega narodnega sveta in Poverjeništva za notranje zadeve pri Deželni vladi za Slovenijo ob prevzemu oblasti novembra 1918 in političnih razmerah v okraju s podatki o ljudskih štetjih. Nekaj gradiva hrani Arhiv Republike Slovenije, tako situacijska poročila okrajnega glavarja dr. Otmarja Pirkmaierja o razmerah v ptujskem političnem okraju v letih 1929-1923, ki jih je ta pošiljal Deželni vladi za Slovenijo. Dobrodošli so tudi Pirkmaierjevi spomini, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru.
Ko se je ptujsko območje po prvi svetovni vojni komajda iztrgalo iz ponemčevalne-ga objema, je konsolidacija razmer predvsem slonela na Okrajnem glavarstvu. Kako se je to odzivalo na novona-stale probleme v prvih letih jugoslovanske države, ko je glavarstvo vodil dr. Otmar Pirkmaier, nas bo zanimalo v tem sestavku.
Pravnik, politik in publicist dr. Otmar Pirkmaier, ki je napisal več razprav o obči upravi, gospodarskih in upravnih vprašanjih, je bil rojen 25. avgusta 1888 v Framu; svojo življenjsko pot je končal v Celju 14. maja 1971. leta. Pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1912 promoviral. Služboval je v več krajih, tako v Gradcu, Slovenj Gradcu in od leta 1914 na Ptuju, ko je bil premeščen na Okrajno glavarstvo. V letih 1918-1924 je na Ptuju opravljal posle okrajnega glavarja. Med obema vojnama je opravljal več državniških in političnih funkcij, tako tudi podpredsedništvo banovin-skega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke.
Pirkmaierjevo vodenje Okrajnega glavarstva na Ptuju sovpada s prevratnimi dnevi zloma habsburške monarhije in nastanka jugoslovanske države. Na Ptuju je ta prehod zadeval ob mnoge ovire iz preteklosti: na posle-
Stavba Okrajnega glavarstva leta 1927
(SI ZAP 219, št. 319, Zbirka razglednic.)
dice ponemčevanja, narodne ozaveščenosti in po Pirkmai-erju, na »skrajno neugodne« socialne razmere v okraju. S temi globalnimi problemi se je moralo ukvarjati Okrajno glavarstvo.
Uvodoma podajmo nekaj osnovnih podatkov o območju ptujskega Okrajnega glavarstva.
Meja ptujskega političnega okraja se je po prvi svetovni vojni tako rekoč naslonila na prejšnjo avstrijsko razmejitev in se je po nekaterih upravnih spremembah (1922. izločitev rogaškega sodnega okraja), dokončno oblikovala
Okrajno silairHrsitTti Stav. 673/ prsäs.
Ptuj, dae !!4.sjrils 1520
liestnecu nagistrgtu
? I H J II
Talai taie:"oničiia;;a odloks prs3sad:iiotirs asžslne ilatio y Ljubljani sjanaj tskoj rniJjlssi;
1)	Da jb »uako ¡¡biranje v mucah prujoiedaM),
2)	Po 10 uri sviioar ne sne biti niiioe aa ulici,
liiaHH vrata sa uarsjo zapeti ufc 8 uri sveoar.
Gostilne iij ktiT-irna on 9 uri svccar.
t1
Vni ru;:i jaini loinli ^b"U/4 H-.. . Voija ckrajptg» fihnutatni
(hf&rrrr^t-^^*^
v tridesetih letih prejšnjega stoletja. S sodnima okrajema Ormož in Ptuj je ptujski politični okraj meril pred drugo svetovno vojno 826.88 kvadratnih metrih (leta 1910 s sodnimi okraji Ormož, Ptuj in Rogatec pa 986.91 kvadratnih metrih).
Po štetju prebivalstva leta 1921 je v ptujskem političnem okraju (z rogaškim sodnim okrajem) živelo z Mestno občino Ptuj 85.946 prebivalcev (1910. leta 86.636), brez mestne občine pa 81.497 ljudi. Delež podeželskega prebivalstva je bil visok (izven mestne občine 94,8 %). Le Ptuj kot kmetijsko tržišče z nekaj industrijskih obratov je mogel v okraju pritegovati več ljudi. Po vojni je ohranil
svoj avtonomni položaj. Ptujski politični okraj se je sicer izkazoval kot agrarno, neur-banizirano območje, ki je po gostoti naseljenosti izstopalo od slovenskega povprečja (na kvadratni kilometer 82,9 ljudi, z mestno občino 87,2 na kvadratni kilometer - slovensko povprečje 66,9 ljudi na kvadratni kilometer).
Ob agrarni prenaseljenosti in skromnih možnostih zaposlovanja so se odpirali mnogi socialni problemi: kmečko vprašanje je postalo temeljno socialno vprašanje v okraju.
Primerjava prvega jugoslovanskega štetja prebivalstva leta 1921 z zadnjim avstrijskim štetjem (preštevanje po pogovornem jeziku) nam pove tudi tole: v ptujskem
Dragi narodniaisii
Hrvatskem >n v Italiji.
Tako bo naSa slovenska živinoreja, nas le<mi trg. kakor l.tujska in ljutomerska vino-reja hudo trpela. Ji ali v in o reje* teli krajev pa morajo, dokler «stanejo peti Jugo-slarijo, gla<la poginiti. Kaka j? Zato, ker ne bodo mogli svojega vina tako po ceni v Nemško \vstrijo izvažati kakor Italijani, Dabnalmri in Orrri. pri katerih vino brez truda in težkega Mla kar tako raste. Hnvno nasprotno pa, to ostanejo nafti kmetje pod Nemško Avstrijo, jiu. je mogoče prodajati svoja vina lahko in tudi
Inmmo-li lantno gospodarstvo 1
V državi SHS imamo sicer kraljf. nimamo ua nobene soli, nobenega železa, nobenega sladkorja, nobenega petroleja, nobenega htkra, nobenih oblek, iu todi liolienlh fabnk; v
slovenjcraakem in raavenberSkem okraju niti dovolj moke.
Ako pa moramo kupiti zeleno, sladkor, petrolej, moko. «al in obleko iti v inaaciastvu, moramo vse to z denarjem plačati. Odkod pa ga naj vzamemo? Da si ga pridobimo, moramo prodati drva, sadje, mrvo. govedo, svinje, ovce. perutnino, jajca in vin».
Kam pa naj v?e to prodajamo.?.
V Beograd, v Zagreb?
Tam imajo vsega, dovolj in pri na* od tega n.; ShmJo hoteli ni* kupiti ali pa bodo knpHi po nesramno nizki ceni
Kako pa naj kmet izhaja, če mora vse pod <:cnO prodajati i H fcim na naj plaia svojo davžčino t
Senici so sicer že pred vojno našo živino, actio svinje in nftSe vino plučevali mnogo dražje od dragih knpcov. Oni mnogo potrebujejo, ker imajo velike tovarne, velikaindustrijska podjetja in 80 radi tega primorani vso drago plačati, ker že pred vojno niso imeli dovolj živeža za svoja velika mesta. Oni »win tndi v bodoffe boljši plafevaleJ.
Zakaj m pa pri um meje t Nemško Avstrijo zaprte?
V Nemško Avstrijo prodajamo lahko »vojn živino po 8—10 kron za kilogram živo teže. Hrvati in Ogli izvažajo svojo živino po tej ceni v Gradec in na Dunaj. Mi pa no smemo nit Izvaža«, iz zgolj vzroka, da bi cona pri nas padla. MI kmetje pa moramo kljub vsemn temu pri trgovcu Se vso dražje plačati; Se dražje, kakor zadnjo leto, ko je Se besnela vojna. Sukanec (eviru) stane pri nas 12 kron gpolica. medtem ko ga dobimo v Gradca že po 8 K 50 vin. Koliko pa bodo stali še-Ie industrijski izdelki kakor obleka, železarna, plugi, poljedelski stroji, 2reblji, orodje, če bodemo morah plačevati le posebno carino zn, izvoz iz Neraake Štajerske.	.
Ka jajca dobimo v Gradcu 2 K za komad, pri nas pa jih moramo prodajati po 60 vmar-iev koe. Naših ovc pa v obte niti po 5 K z* kilogram ne moremo prodati. Na zgornjem
^HUUIIjaU 5>MJ»	' ——
drago,0 ker ne ho carine na njih. Ali se ee spominjate, da je morala pred kratkim država SUčl dovoliti izvoz vina? Zakaj? Ker ga v drtavi SHS nikdo noče kupiti. Samo Nemci kupujejo vina, ker Zgornja iu Srednja htajorska ne pridelujeta akovaj nobenega vina.
Eavno tako bodo prodajali tudi Ogfi, Hrvati in Srbi najcenejšo živino, medtem ko je naao gospodarstvo zapečatena hi ml gorsko poljsisl kmetic |io preteku maqj ko deset kt niti živeti tc6 ne bodemo mogli. Dosedanji trgovci, uradniki, inženirji i» zdravniki so bili izgnani; zato pa smo dobili hrvatske Žide, Cehe in Kranjce. Ti oderuhi bodo pa poteiu katetra posestva hi vinograde kakor tudi velike gozdove po ceni nakupili in na-^i otroci bodo primorani služiti pri njih kot hlapci in riniiarji.
Pri tem pa se moramo vprafiati: Ali imajo iiaSL advokati in nSitolji z vsem prav, kar nam pri-dignjeio? So-li ti-le sploh semkaj pristojni? Vcci-noma so to le slovenski hujskači, ki hotejo po naših, od težkega dela vpognjenih hrbtih ¡-Jesti do viekft. Ali razumejo kaj o gospodai^tvn i Horda je vendar boljše, da ee mi 8 Štajersko zve-žemo, s katero smo skozi sto iu sto let v miru in slogi živeli. Tudi slovenski Korošci nočejo o novi državi SHS ničesar vedeti in so pn glasovanju za nerazdeljivost Koroške, glasovali. Pn tem glasovanju so bili navzoči Amerikanci iu so strogo pazili, da je zamogel vsakdo pošteno jn odkrito ter brez vsakega nasilja svoje mnenje izraziti. Le 55» glasov je bilo za državo SHi> k 77.503 jih je glasovalo m priklopitev Koroške k Nem&fci Avstriji . .
Če pa nam pustijo Štajerci naSe slovensire ¿ole in slovensko cerkve, smo kot kmetje z našim gospodarstvom na boljšem stališču, kakor pa v državi SHS. Kmet ne živi od politike, marveč samo le od gospodarstva iu na to ne smemo nikdar pozabiti.
PETTAU, am 4. November 1918.
hochw. PfaTrämter.andieBezirks-ausschusse Pettau, Friedau. Roh-itsch, an alle Gemeindevorstehungen, Ortsschulräte und Schulleitungen T
Ich beehre mich die Mitteilung zu machen, daß ich zur Dienstleistung bei der Statthalterei in Graz einberufen wurde und mit 1. November 1918 die Leitung der Bezirkshauptmannschaft Pettau dem Herrn Dr. Otmar Pirkmaier üüergeben habe.
aus diesem Anlasse drängt es mich, allen hochw. Pfarrämtern, den Bezirksausschüssen Pettau, Friedau und Rohitsch. allen Qe-meinde-Vorstehungen, Ortssehui-räten und Schulleitungen für die mir zuteil gewordene Unterstützung meinen tiefgefühlten Dank auszusprechen.
Während dar 8% Jahre . in denen ich die Ehre hatte, der Bezirkshauptmanns ohaft Pettau vorzustehen ,wurdemir stetsdas freundlichste Entgegenkommen zugewendet und war i chauch bemüht, di eses Entgegenkommen zu rechtfertigen und meine Kräfte dem Wohle des mir anvertrauten Bezirkes zu widmen.
Wir haben in gemeinsamer Arbeit schöne Friedenszeiten, aber auch schwere Kriegszeiten durchgemacht und wünsche ich Ihnen allen, daß der Friede bald wiederkehren und dieser schöne Bezirk weiter blühen und gedeihen möge .
Mit einem herzlichen ,,Lebewohl I"
Ptuj, dne 4. novembra 1918.
visoko&ast, župnijskim uradom, okrajnim zastopom ptujskemu , ormoškemu in rogaškemu, vsem občinskim predstojništvom, krajnim šolskim svetom in Šolskim vodstvom.
Imam čast naznaniti, da sem poki i can v službo vanj e pri name s t-ni&tvu v Gradcu, in s 1. novembrom 1918. sem izročil vodstvo okrajnega glavarstva ptujskega gospodu dr. Otmarju Pirkmaier.
Vsled tega se prav prisrčno zahvaljujem vsemvisokoč. župnijskim uradom, okrajnim zastopom ptujskem, ormoškemu in rogaškemu, občinskimpredstojništvom. kraj-nim žolskim svetom in šolskim vodstvom za izdatno podporo v mojem poslovanju,
Vdobi skozi spleta, v kateri sem imel čast načelovati okrajnemu glavarstvu ptujskemu, ste me vedno prijazno podpirali, in tudi jaz sem se trudil, da sem po svojih moGeh storil vse, kar bi bilo v blagor meni poverjenemu okraju.
Skupno smo delali v lepih mirnih časih pa tudi v hudih vojnih Časih,
Želim Vara vsem, da bi se skoraj zopet vrnil mir, da bi ta lep okraj še nadalje proovital in . uspeval.
S srčnim „zdravstvujte"
(ZAP, Trška občina Središče, šk. št.12.)
4. novembra 1918 je okrajni glavar Netoliczka uradno odstopil.
političnem okraju (s tremi sodnimi okraji) se je za jugoslovansko državljanstvo izven mestne občine opredelilo 97 % prebivalcev, z Mestno občino Ptuj pa 96,7 %. Po ma-ternem jeziku je izven mestne občine živelo 97 % Slovencev (z mestno občino 96,7) in 0,8 % Nemcev (z mestno občino 1,9 % ali 1694 prebivalcev). Pomeni, daj je bilo v okraju v primerjavi z letom 1910 število Nemcev z mestno občino manjše za 75,3 % (brez nje za 77,4 %) in da je Ptuj ostal po prvi svetovni vojni nemški center; v mestu je 1921. leta živelo 21,9 % Nemcev in 66,9 % Slovencev. Nemci so bili močneje zastopani še v Rogatcu.
m
■¡¡lil
■■hR
(ZAP, MOP, šk. St. 240, spis 14/131-919.)
(ZAP, MOP, šk. št. 247, spis 489-1920.)
Okrajno glavarstvo na Ptuju je nastopilo z ostrimi ukrepi ob želez-ničarski stavki aprila 1920.
Policijska straža na Ptuju je leta 1919 poročala Mestnemu uradu o letalu, ki je na ptujskem območju odvrglo nemške propagandne letake.
(Maistrov zbornik, Maribor 1988, str. 403.)
Dr. Otmar Pirkmaier, okrajni glavar na Ptuju v letih 19181924.
Spremenjena narodnostna struktura v okraju pa še ni potrjevala narodnostno ozaveščenost prebivalstva. V okraju je bilo potrebno za prebujo in utrjevanje narodne zavesti še veliko storiti. Nemška aroganca je slonela na gospodarski moči in slovensko nemška nasprotja so bila pogosto spremljevalec življenja na Ptujskem med obema vojnama.
Zato nas zanima, kako se je Okrajno glavarstvo lotevalo nakazanih problemov in kako so se organi oblasti po prevratu sploh konstituirali.
Novica o prevratu in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je dosegla Ptuj še isti dan, to je 29. oktobra 1918. Tedaj se je vrnil iz Ljubljane dr. Ivan Fermevc, eden vodilnih ptujskih čital-ničarjev. Zvečer se je sestal z vladnim komisarjem dr. Ot-marjem Pirkmaierjem, ki je bil povezan s Pokrajinskim narodnim svetom za Štajersko v Mariboru. Že naslednji dan so razgovoru sledili najnujnejši ukrepi: V Narodnem domu na Ptuju so se zbrali ugledni ptujski narodnjaki in pod vodstvom dr. Ivana Fermevca oblikovali Okrajni narodni svet; v njem sta bila zastopana še nekdanji zagovornik majniške deklaracije Mihael Brenčič in narodni buditelj dr. Franc Jurtela. Nadaljevanje prihodnjič
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (33)
Atentat na Kennedyja
Leta 1963 je bil v Dallasu ustreljen 35. ameriški predsednik John F. Kennedy. Prijeti atentator Lee Harvey Oswald je trdil, da je nedolžen. Nekaj dni kasneje ga je ubil Jack Ruby. Warrenova komisija, ki je preiskovala atentat, je zatrdila, da ni šlo za zaroto. Tri leta po Kennedyjevem umoru je bilo mrtvih 18 prič, od tega 14 zaradi nasilne smrti. Postavljene so bile številne teorije zarot, posneti filmi, napisane knjige, vendar še do danes ni pojasnjeno, kdo je stal za razvpitim umorom, ki je v ZDA nasilno prekinil vladavino Camelota, kot so nekateri poimenovali Kennedyjevo predsednikovanje.
J. F. K.
John Fitzgerlad Kennedy,
za prijatelje Jack, se je rodil 29. maja 1917 v Brooklinu, Massacus-hettsu, v družini irskih katolikov, ki so v Ameriko prišli v 19. stoletju. Njegov oče Joseph je bil velik poslovnež, ki je obogatel in postal multimilijonar. Z ženo Rosie sta imela velike načrte za svoje otroke. Jack je najprej končal študij na Harvardu, potem pa še na univerzi Princeton. V 2. svetovni vojni se je boril kot oficir v mornarici. Leta 1943 je bila ladja PT 109, ki ji je poveljeval, potopljena, on pa ranjen in odlikovan, ker je junaško reševal posadko. Leta 1946 je postal kongresnih, l. 1952 pa senator. Istega leta se je poročil z Jacqueline Lee Bouvier, ki so jo klicali Jackie. Leta 1960 je zaprisegel kot najmlajši izvoljeni ameriški predsednik. Z ženo sta postala simbol (in idol) mlade, izobražene in uspešne Amerike, zato so njegov mandat romantično poimenovali vladavina Camlot (ki asocira na kralja Arthurja in viteze okrogle mize). V zunanji politiki se je Kennedy kot predsednik ukvarjal z vojno v Vietnamu, invazijo v kubanskem Prašičjem zalivu, raketno krizo z Nikito Hruščevim, obiskom Berlinskega zidu, ustanovitvijo mirovnih čet, omejitvijo jedrskih poskusov v vojaške namene, vesoljskim programom. V notranji politiki se je zavzemal za civilne pravice, bil proti rasni diskriminaciji idr.
Usodni dan
Kennedy se je že konec l. 1963 pripravljal na volilno kampa-nijo za l. 1964. Zato je sklenil najprej obiskati južne države, v katerih ni bil tako priljubljen kot v ostalem delu ZDA. 2. novembra je priletel v Dallas, v skrajno desničarsko mesto, kjer je imel veliko nasprotnikov. Da bo ta dan zanj usoden, ga je večkrat svarila jasnovidka Jeane Dixon. Toda Jack se (podobno kot Gaj Julij Cezar) ni zmenil za tovrstna
svarila. Z ženo Jackie in guvernerjem Johnom Connallyem ter njegovo ženo so se v odprtem avtomobilu peljali po mestnih ulicah, medtem ko so jih ljudje veselo pozdravljali. Ob 12.30 je sprevod zavil na Elm Street, ko so odjeknili streli. Dve krogli sta smrtno ranili predsednika, ena pa je zadela guvernerja. Ob 12.38 se je predsedniški avtomobil ustavil pred bolnišnico Parkland Memorial. Ob 14.00 so zdravniki oznanili, da je JFK mrtev. Ob 15.00 je Lyndon B. Johnson prisegel kot novi predsednik ZDA. Agenti Tajne službe so pokojnika dali v krsto in ga odpeljali na letališče Love Field. Na letalo se je vkrcala tudi Jacki, ki je bila še vedno v okrvavljenem rožnatem kostimu.
Dramatični razplet
Lee Harvey Oswald je nekaj minut po Kennedyjevem atentatu zapustil stavbo Texas School Book Depository, s katere naj bi streljal na predsednika. Ob 13.15 ga je ustavil policist D. J. Tippit, toda Oswald ga je ustrelil in pobegnil v kinodvorano. Ko so ga naposled prijeli, je dejal, da ni kriv za atentat, ampak da je moral prevzeti krivdo namesto pravih zločincev.
Kdo je bil Oswald? Ta bivši ameriški marinec je bil marksist, simpatizer ZSSR (kjer je živel med l. 1959 in 1962) ter navdušen privrženec Fidela Castra. 24. novembra so Oswalda na zahtevo direktorja FBI J. Edgarja Hooverja peljali iz mestne policijske postaje v državni zapor. Med prevozom, ki so ga spremljali številni televizijski gledalci, je iz gruče novinarjev izstopil Jack Ruby in ustrelil Oswalda. Ruby je delal v nočnem klubu in imel zveze z mafijo. Oswalda naj bi, po lastnem zatrjevanju, ubil iz patriotskih občutkov.
Uradna razlaga
Warrenova komisija, ki je dobila ime po svojem predsedniku, vrhovnem sodniku Earlu
Warrenu, je 24. septembra 1964 podala predsedniku Johnsonu obsežno poročilo o Kennedyjevem atentatu s sklepom, da ni šlo za zaroto, temveč da je bil morilec samo eden, in sicer fanatični L. H. Oswald.
Med l. 1976 in 1978 se je Kongresna komisija lotila nove preiskave. Ugotovili so, da je bila obdukcija sporno opravljena, saj se niso potrudili raziskati poti izstrelkov. Avdioposnetek dalla-škega policista s kraja dogodka je razkril, da so bili na predsednika izstreljeni štirje naboji in ne trije, kot je trdila Warrenova komisija. Strokovnjaki so na podlagi zvoka celo določili, od kod so prišli. Tri so izstrelili z okna T. S. B. D., kjer je bil Oswald (ob oknu so našli tri tulce). Četrti pa je prišel z desne strani pred predsednikovim avtomobilom, s travnate vzpetine, kjer so priče slišale strel ter videle dim in ljudi z identifikacijo FBI na avtomobilih. Biro je kasneje zatrdil, da tam ni imel svojih ljudi. Najboljši dokumet o atentatu je film, ki ga je posnel Abraham Zapruder. Na njem se razločno vidi, kako je predsedniku glava najprej omahnila naprej, ko mu je prva krogla prestrelila vrat, trenutek zatem pa mu je glavo močno sunilo nazaj, kar potrjuje domnevo, da je usodna krogla prišla od spredaj. Torej sta morala biti vsaj dva atentatorja. Na Zapruderjevem filmu niso mogli identificirati tri ljudi v množici opazovalcev. Pri enem se vidi celo puška. Kongresna komisija je l. 1979 sklenila, da je Kennedyjev umor "najverjetneje posledica zarote."
Teorije zarot
O tem, kdo je umoril JFK-ja, so postavljene številne teorije zarot. Po eni razlagi naj bi Oswald res delal za sovjetsko tajno policijo in izvedel atentat ob pomoči KGB-ja. Hruščov naj bi bil jezen na Kennedyja, ker se je uspešno izvlekel iz raketne krize. Po drugi teoriji so za umorom stali ameri-
ški desničarji, ki se niso strinjali s predsednikovimi liberalnimi pogledi. Podporo naj bi dobili pri CII. Povezava: "mož z dežnikom" iz Zapruderjevega filma. Tretja razlaga pravi, da je Oswal-da podpirala in mu pomagala kubanska tajna služba G2. Fidel Castro se je želel maščevati bratoma Johnu in Robertu Ken-nedyu, ker naj bi brez dovoljenja kongresa nanj organizirala 8 neuspelih atentatov. Aleksander Heig, Johnsonov vojaški svetovalec, je izjavil, da se je po odkritju dokazov o kubanski zaroti John-sonova administracija ustrašila desničarskega prevrata v ZDA, če bi o tem seznanila ameriško javnost. Četra teorija zarote zagovarja domnevo, da je za atentatom stala mafija. Brata Kennedy sta bila zagrizena borca zoper organizirani kriminal v ZDA. Mafijci naj bi predsedniku zamerili tudi to, da ni uspel odstraniti Castra, ki je s Kube pregnal ameriško mafijo. Le-ta je tam pred Castrom mesečno zaslužila 110 milijonov dolarjev s preprodajo mamil, prostitucijo in igrami na srečo. Povezava: mafijec Jack Ruby.
Poleg velikih teorij zarot se pojavljajo tudi manjše, ki so na trenutke že skoraj bizarne. Ena pravi, da Oswald ni želel ubiti Kennedyja, temveč guvernerja Connallyja, ker ta ni hotel spremeniti Oswaldov status "nezaželen" pri odpustu iz marincev, zaradi česar naj bi imel Oswald po vrnitvi iz SZ v ZDA težave pri iskanju zaposlitve. Howard Donahue, balistični izvedec, pa je trdil, da ni šlo za atentat, ampak zgolj za nesrečeni primer. Agent Tajne službe George Hic-key, ki je hodil za predsedniškim avtomobilom, naj bi se spotaknil in pomotoma ustrelil Kennedyja. Po tretji teoriji naj bi za atentatom stal kar podpredsednik Johnson, ki ni maral Kennedyjeve.
Za konec velja omeniti še usodo Johnovega brata Roberta F. Kennedya, Bobbyja, ki je l. 1968 kandidiral za predsednika ZDA. 5. junija ga je v hotelu Ambasador v Los Angelesu ustrelil 24-letni Palestinec Shirhan Shirhan. Najnovejši izsledki kažejo, da Shirhan ni deloval sam, ampak da je tisti dan v hotelu mrgolelo agentov CIE, ki so sodelovali pri ponesrečeni akciji v Prašičjem zalivu. Je šlo za maščevanje agentov, ki so pospravili tudi JFK-ja?
Naslednjič: Skrivnost torinskega prta
Kaj bomo danes jedli
TOREK
česnova juha, zelje z jajcem*, solata SREDA
gobova juha s krompirjem, saher torta ČETRTEK
ocvrti puranji zrezki, pomfri, solata PETEK
grahova kremna juha, krompirjevi svaljki z drobtinami, solata SOBOTA
krompirjeva enolončnica**

RECEPTI

Foto: Alenka Smigoc
NEDELJA
goveja juha s palačinkami, svinjska pečenka, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
zelenjavna juha, govedina v solati
*Zelje z jajcem
1 zeljna glava, težka okoli 1 kg, 6 dag masti ali 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, sol, kumina, 1/2 dl belega vina, 2 žlici na drobno narezane šunke, 1 dl kisle smetane, 1 žlica moke, 1 stepeno jajce.
Zelje očistimo, narežemo na centimeter široke rezance in kuhamo v večji količini osoljenega kropa do mehkega. Od-cedimo. Na maščobo damo čebulo, in ko začne rumeneti, stresemo nanjo odcejeno zelje, dodamo sol in kumino, prili-jemo vino in dušimo vsaj še 15 minut. Primešamo narezano šunko ter podmet iz kisle smetane, moke in jajc. Mešamo le toliko, da jajce zakrkne.
**Krompirjeva enolončnica
60 dag krompirja, sol, 1/2 kg paradižnika ali pol paradižnikove konzerve, 1 velika zelena paprika, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 6 zrn popra, lovorov list, 8 dag drobnih testenin.
Krompir olupimo, ga narežemo na majhne kocke in damo v lonec. Prilijemo 1,5 l vode, osolimo, pristavimo na močen ogenj, da hitro zavre, nato pustimo počasi vreti 20 minut. Paradižnik poparimo, olupimo in narežemo na koščke, papriko očistimo in jo narežemo. Na vroče olje damo čebulo, mešamo, in ko porumeni, dodamo paradižnik in papriko. Dušimo toliko časa, da paprika spremeni barvo in se paradižnik razpusti. Vse skupaj stresemo h kuhanemu krompirju. Dodamo poper v zrnju, lovorov list in testenine ter pustimo narahlo vreti dobrih 10 minut, da se testenine skuhajo.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 13. november Danes goduje Stanislav.
354 se je rodil sveti Avguštin, afriški škof in največji krščanski teolog v zgodnji zahodni krščanski cerkvi.
1718 se je rodil britanski politik John Sandwich, po katerem so dobili ime sendviči.
1768 se je rodil danski kipar Bertel Thorvaldsen, največji klasicistični kipar 19 stoletja.
1850 se je rodil škotski pripovednik Robert Louis Stevenson, avtor priljubljenega romana Otok zakladov, po katerem so posneli več filmov. 1907 naj bi prišlo do prvega navpičnega poleta človeštva. 1945 so izvolili za prvega povojnega predsednika Francije voditelja francoskega odporniškega gibanja generala Charlesa de Gaulla.
1970 se je general Hafez al Asad polastil oblasti v Siriji. 1974 je umrl italijanski igralec in režiser Vittorio de Sica. Sreda, 14. november Danes goduje Nikolaj. Danes je mednarodni dan sladkorne bolezni. 1576 so katoliški in kalvinistični Nizozemci sklenili gentsko zvezo, to je sporazum o skupnem nastopu za osamosvojitve proti Špancem. 1765 se je rodil ameriški izumitelj Robert Fulton. 1840 se je rodil francoski slikar Claude Monet. 1907 se je rodila švedska pisateljica Astrid Lindgren, ki je zaslovela s svojo otroško junakinjo Piko Nogavičko.
1982	je bil po 11 mesecih zapora izpuščen voditelj poljskih sindikatov Solidarnost Lech Walensa.
Četrtek, 15. november Danes goduje Polde.
1315 je v bitki pri Morgartnu švicarska konfederacija prvič premagala vojsko Habsburžanov. 1738 se je rodil angleški astronom William Herschel. 1862 se je rodil nemški književnik Gerhart Hauptmann. 1889 je bila po odstopu kralja Pedra ll. v Braziliji razglašena republika.
1891 se je rodil nemški feldmaršal Ervvin Rommel, Puščavski lisjak.
1907 se je rodil nemški oficir grof Claus Schenk von Stauf-fenberg.
1917 je po oktobrski revoluciji v Rusiji izbruhnila na Finskem državljanska vojna. Poražena je bila proruska stran in Finska je izbojevala neodvisnost.
1919 so razglasili še danes veljavno finsko ustavo neodvisne republike.
1983	so ciprski Turki razglasili ustanovitev neodvisne države S Ciper.
Petek, 16. november Danes goduje Jerica.
Danes je mednarodni dan strpnosti. 1717 se je rodil francoski filozof Jean d'Alembert, ki je skupaj z Diderotom izdajal znamenito Enciklopedijo. 1855 so odkrili Viktorijine slapove v Zambiji. 1894 se je rodil pisatelj in politik, avstrijsko-madžarski grof Richard Coudenhove-Kalergi.
1968	je svetovni tisk začel pisati po pokolu pri Mi Laju, ki so ga zagrešila ameriške sile v Vietnamu.
1980 je med svojim obiskov v Zvezni republiki Nemčiji (Zahodni Nemčiji) papež Janez Pavel ll. pozval katoličane, naj se bolj povežejo s protestanti. Sobota, 17. november Danes goduje Gregor.
284 so vojaki izvolili Dioklesa, kasnejšega Gaja Avrelija Dioklecijana, za rimskega cesarja.
1476 je bil v bitki s Turki ubit romunski knez Vlad Tepes, znan kot Drakula.
1558 je britanski prestol zasedla Elizabeta l., hči kralja Henrika Vlll. iz zakona z Anno Boleyn. 1755 se je rodil francoski kralj Ludvik XVlll. 1796 je umrla ruska carica Katarina ll. Velika. 1869 so odprli Sueški prekop.
1887 se je rodil britanski maršal Bernard Law Montgomery, zmagovalec bitke pri El Alameinu.
1922 se je moral sultan Mehmed Vl. odpovedati prestolu. Njegova vlada je odstopila in to je bil konec osmanske države.
1972 se je vrnil v domovino po sedemnajstletnem izgnanstvu general Juan Domingo Peron.
Nedelja, 18. november Danes goduje Roman. 1626 je bila posvečena Petrova stolnica v Rimu. 1647 se je rodil francoski filozof Pierre Bayle. 1786 se je rodil nemški skladatelj Carl Maria von Weber. 1901 se je rodil George Gallup, ustanovitelj po vsem svetu znanega inštituta za raziskavo javnega mnenja.
1903 sta sklenili ZDA in Panama pogodbo o gradnji Panamskega prekopa.
1905 je dobila Norveška po ločitvi od Švedske svojega kralja.
Ponedeljek, 19. november Danes goduje Elizabeta.
1711 se je rodil ruski pesnik, jezikoslovec in učenjak Mihail Vasiljevič Lomonosov.
1839 se je rodil avstrijsko-češki industrialec vitez Emil von Škoda.
1917 se je rodila indijska političarka lndira Gandhi.
1969	je brazilski nogometaš Pele, star 28 let, dosegel svoj tisoči gol v karieri.
1995 je v drugem krogu na poljskih predsedniških volitvah zmagal Aleksander Kwašniewski.
AvtoD£OM
Subarujeva impreza je po novem petvratna kombilimuzina
Subaru, ki uživa velik ugled zaradi uspehov znamke na relijih in zaradi odličnega, upam si celo trditi najboljšega štirikolesnega pogona ta hip, predstavlja povsem novo, petvratno kombilimuzinsko imprezo. To je seveda velika novost, s katero ciljajo na tiste kupce, ki si ne želijo klasičnih limuzin, karavanov pa tudi ne potrebujejo. Šport-nost je tokrat postavljena v ozadje, adute je treba iskati v prilagodljivosti in uglajenosti avtomobila. Bistvo impreze je uveljavljeni simetrični pogon na vsa štiri kolesa, ki ima sredinski diferencial drugačen za ročni ali samodejni menjalnik.
Subarujevi avtomobili so od nekdaj bistveno drugačni od svojih neposrednih tekmecev, svojo slavo in prepoznavnost pa so si zagotovili predvsem z uspehi v reliju. Imprezo so začeli izdelovati pred petnajstimi leti in z njo razširili ponudbo nišnih modelov v množični del trga. Preseneča tudi podatek, da so novi model zasnovali in razvili predvsem po okusu evropskih kupcev. Čeprav je (zaenkrat) na voljo le kot petvratna kombilimuzina, sta njena zaščitna znaka - bokserski motor in štirikolesni pogon - ostala. In kdo so konkurenti nove impreze? Če gledamo s tehnične plati, jih pravzaprav ni, po oblikovni strani pa se bo za svoj delež kupcev spopadla z aurisom,
^TT-jrn	J- > r
r'SfllWS'w'N. A
mMssm
bravom, golfom, astro in citroenom C4.
Japonski oblikovalci so močno spremenili izgled avtomobila, ki je od leta 1992 pridobival predvsem na športnem duhu, zato oblika ni ravno imenitna in celo posnema karoserijske poteze (nekdanjega) daewooja lanosa! Bojim se, da s tako, revolucionarno spremembo zunanjosti subaruja, tvegajo izgubo zvestih in petičnih kupcev, ki so te avtomobile kupovali ravno zaradi odstopanj od vsakdanjika in uniformiranosti ostalih modelov. Če o hišni prepoznavnosti lahko sploh še govorimo, ji slednjo zagotavlja dolg in nizek sprednji del, izhajajoč iz bok-serskega motorja, zadek pa je klasično kom-bilimuzinski in okrašen z zadnjimi lučmi, ki so prekrite z belim steklom ter skupaj z diskretnim spojlerjem na vrhu prtljažnih vrat pričarajo nekaj športnosti.
Impreza je postavljena na legacyevo platformo, kar po zaslugi sodobne gradnje notranjosti pomeni več prostorskih centimetrov za kolena in ramena potnikov, kljub temu da je novi model krajši od predhodnika. Precej špartanska notranjost je le še del Subarujeve zgodovine, s tem da nepogrešljivi duh znamke ostaja. Armaturna plošča se razpre pred voznikom in sopotnikom iz podaljška sredinske konzole med sedežema, po vzoru tiste, ki jo poznamo pri eno-prostorski tribeci. Na njej boste „pogrešali" različna stikala, ki med vožnjo preusmerjajo voznikovo pozornost s ceste, kar je seveda pohvalno. Sprednja sedeža sta športno oblikovana in objameta telesi voznika ter sopotnika, medtem ko je zadnja vrsta sedežev bolj običajna.
O uporabi vgrajenih materialov in končni izdelavi ne velja zgubljati besed, ker si s tem pri Subaruju že doslej niso preveč belili glave. Tako kot tudi z dizelskim motorjem ne. A temu se bomo lahko čudili že prihodnje leto, ko naj bi Subaru predstavil prvi bokserski dizel na svetu! Do takrat se bo treba zadovoljiti z dvema bencinskima motorjema: prvi je 1,5-litrski agregat, ki razvija 107 KM, in je neke vrste vstopnica v svet štirikolesno gnanih vozil te znamke, drugi, bolj suveren in športno naravnan je 2,0-litrski bokser, ki je pridobil predvsem na navoru in nekoliko izgubil na moči. Slednje je za 150 konjev, navora pa za 196 Nm pri 3.200 vrtljajih v minuti. Subarujevo ponudbo bosta dopolnili še turbinsko podprti bencinski različici v športnih modelih WRX in STI ter kot že omenjeno bokserski
turbodizel.
Pri obeh motorjih je v osnovi na voljo ročni petstopenjski menjalnik, močnejša izvedba je opremljena s prestavo več, s tem da je na voljo še absolutno zastarela štiristopenjska avtomatika. Pri konkurenci najdemo samodejne menjalniki, ki premorejo tudi do sedem prestav, hkrati pa težko rečemo, da si privrženci Subarujevih avtomobilov želijo tovrstno „udobje".
Zaradi daljše medosne razdalje in širših kolotekov ter nizko nameščenega bok-serskega motorja ima avto v primerjavi s tekmeci tudi nekaj nižje težišče, kar pripomore k večji stabilnosti vozila, ki jo dopolnjuje še športna trdnost vzmetenja ter permanentni štirikolesni pogon z reduktorjem, ki preko sredinskega diferenciala in viskozne sklopke v osnovi porazdeljuje moč med prednji in zadnji kolesi v razmerju 50:50. Kot posebnost lahko omenim zadnje vzmetenje, saj se blažilnik nahaja za kolesom, zato mu sledi in s tem izboljšuje blaženje. Ročica za vklop reduktorja se še zmeraj nahaja zraven menjalnika, z vklopom pa se prenos ne spremeni tako izrazito kot pri klasičnem reduktorju. Naslednja tehnična poslastica je vezana na samodejni menjalnik, saj se avtomatika ponaša z elektronsko porazdelitvijo navora, kjer se glede na razmere na cestišču navor usmerja tja, kjer je potreba največja, ob tem pa voznik lahko izbira med običajnim, športnim ali ročnim pretikanjem.
Kot vse kaže, se pri slovenskem uvozniku ne bojijo za svoje stalne kupce z izbranim okusom, ker ti vedo, da tako tehnično dovršenega pogonskega sklopa ne morejo dobiti pri nobeni drugi znamki. Seveda si želijo novih kupcev, ki so doslej vozili konkurenčne avtomobile in doseči začrtano kvoto 50 prodanih vozil letno. Kot kaže, nova impreza predstavlja Subarujevo stopnico proti približanju njihovih izdelkov zahtevnejšim voznikom.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Gripa ali prehlad (2. del)
Postopek cepljenja je hiter, enostaven in praviloma neboleč (vbod z injekcijo v nadlaket).
Cepljenje izvajajo zdravstveni delavci na Zavodu za zdravstveno varstvo, na Ptuju je to na Trstenjakovi 9 (prvo nadstropje) in v splošnih ambulantah.
Cena cepljenja za samoplačnike je 11 EUR. Kronični bolniki, stari do 18 let, in kronični bolniki, stari 65 let in več, plačajo za cepljenje samo 6 EUR.
Zdravstveni delavci si vsako leto prizadevamo, da bi se čim več ljudi, zlasti tistih iz ogroženih skupin, cepilo. Tako bomo preprečili epidemije širših razsežnosti, marsikateri zdravstveni zaplet zaradi gripe in ne nazadnje tudi smrt.
Reakcije na cepljenja so praviloma redke in se kažejo kod blaga oteklina ali rahla bolečina na mestu vboda, ki pa izzvenita v nekaj dnevih. Lahko se pojavi tudi slabo počutje, ki prav tako izzveni v dnevu ali dveh.
Zato lahko zatrdimo, da je strah pred cepljenjem odveč in da nam lahko prinese večje koristi kot da necepljeni zbolimo.
Primerna zaščita tako pred gripo kot pred prehladom je tudi zdrav življenjski slog, predvsem uravnovešena prehrana, bogata z vitamini in beljakovinami, izogibanje stresu in primerna telesna aktivnost na svežem zraku.
Če zbolimo upoštevajmo prvi in osnovni nasvet: vzemimo si čas za bolezen, bodimo odgovorni do sebe in do drugih ter ostanimo doma. Na ta način bomo skrajšali čas bolezni, omilili simptome, preprečili zaplete in okužbo drugih. V večini primerov bo bolezen izzvenela v enem tednu, tudi obisk pri zdravniku ni nujno potreben. Težave nam pomagajo olajšati:
•	tablete in napitki proti vročini in bolečinam,
•	kapljice za nos, inhalaci-je (nahod in kihanje),
•	sirupi in tablete, ki umir-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
jajo suh dražeč kašelj,
•	antiseptiki (zapekoče in boleče žrelo)
•	pri hripavosti in suhem kašlju so priporočljive tablete z izvlečkom islandskega lišaja,
•	topli napitki, obogateni z limono ali vitaminom C.
Da bodo simptomi bolezni manj izraziti in čas trajanja bolezni krajši, lahko posežemo tudi po visokih dozah vitamina C in po pripravkih, ki vsebujejo izvleček ameriškega slamnika. Pripravke ameriškega slamnika priporočamo tudi kot preventivo, posebej takrat, ko oboleva-
jo ljudje v naši neposredni bližini (v šoli, službi ali doma).
Obisk pri zdravniku je nujen za:
•	nosečnice, majhne otroke, starejše osebe in bolnike s kroničnimi bolezni srca in dihal,
•	če povišana telesna temperatura presega 39 stopinj več kot 3 dni (pri otrocih 2 dni),
•	če bolezenski znaki po tednu dni ne izzvenijo (kašelj po 14 dneh),
•	če se pojavijo težave z dihanjem in bolečine v ušesih.
Na našem trgu so že nekaj let na voljo kombinirana zdravila za lajšanje težav pri gripi in prehladu. Velja opozoriti, da so zelo primerna le v primeru, ko so prisotni vsi našteti simptomi gripe ali prehlada. V praksi bolniki tožijo le zaradi simptoma ali dveh, takrat rajši izberemo zdravilo z eno učinkovino. Nosečnice, starejše osebe in vsi tisti, ki imajo kakšno kronično bolezen, naj se pred nakupom zdravila posvetujejo s farmacevtom.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Za nami je hladen, a večinoma sončen teden
Prvi teden po počitnicah smo z izjemo petka vsi uživali v sončnem, a hladnem vremenu, prav zato pa nas je narava obdarila z žarečimi, jesenskimi barvami. Mnoge je seveda jesensko listje jezilo, saj je bil najpogostejši opravek te dni na vrtu ravno grabljenje in spravilo listja. Naj vam tistim, ki tega še ne veste, izdam, kako najlažje pospravimo listje s trave. Zelo priročne so kosilnice s košem. Poleg košnje in pokošene trave posrkajo v koš tudi listje. Pri tem ga tudi sesekljajo. Tako je veliko bolj pripravno za pokrivanje gredic pred zimo, pa tudi na kompostu bo hitreje razpadlo v hranljiv humus. Pa še naporno grabljanje nam je prihranjeno. Nož kosilnice dvignemo visoko, da ne pokosimo travo preveč v živo. Pred zimo bi bilo zelo priporočljivo vsaj enkrat pokositi nove setve trave. Kosimo, ko mlada travica zraste cca 10 cm. Nož moramo dobro nabrusiti, saj topi nož kosilnice mlade rastlinice bolj puli, kakor kosi. Odrežemo le zgornja 2 cm lista.
Sobne rastline
Dan se je močno skrajšal, temno je že več kot 14 ur, zato ste verjetno tudi sami opazili, da zatemnjevanje božičnih zvezd ni več potrebno. Zdaj samo poskrbite za dovolj vlage, nekaj hrane in puste zimske dneve vam bodo obarvale z lepo obarvanimi ovršnimi listi.
Prišel je tudi čas, ko bo vedno več težav s sobnimi rastlinami zaradi suhega zraka naših centralnih ogrevanj. Rume-nenje in odpadanje listov je zelo pogosto. Zavede pa nas, da rastline še bolj zalivamo, kakor poleti, saj se bojimo, da so žejne. Pa ni tako. Sobne rastline ne marajo suhega zraka.
Po drugi strani pa moramo tudi sobne rastline pozimi pustiti počivati, kar je zaradi toplih prostorov težko. Nekaj lahko naredimo. Ne gojimo več in zmanjšamo količino vode za zalivanje. Zalivati je potrebno le toliko, da se zemlja ne osuši, drugače pa držimo rastline bolj na suhem. Najbolje je kar s prstom preveriti, ali je zemlja že dovolj suha, da je potrebno zalivanje. Vedno si je dobro zapomniti, da redkokatera rastlina propade zaradi suše v naših stanovanjih, zelo veliko pa jih propade zaradi preobilice vlage. Spomnite se na to tudi pri sobnih rastlinah in 10 minut po zalivanju preverite, da v okrasnih loncih in različnih podstavkih ne stoji voda. Za občutljive rastline je dovolj že 10 minut, pa jim pričnejo gniti korenine, takega gnitja navadno ne ustavimo več.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Na prostem moramo poskrbeti za okrasne grmovnice, trajnice, pa tudi čebulnice in naše jesensko-zimske lepotice, ki smo jih zasadili z namenom, da bodo tudi pozimi gredice pisane in zanimive. Zdaj je čas, ko listja z okrasnih grmov in dreves niti ne zmoremo dovolj hitro grabiti. Vsega listja ni dobro dati na kompost, saj mora biti kompost sestavljen iz različnih plasti organskih snovi. Čim je ena plast predebela, organska snov ne razpada enakomerno in kompost ni tako uravnotežen, kot bi moral biti. Zelo pa vam bodo hvaležne trajnice in grmovnice, če boste del tega listja porabili za to, da jim zavarujete korenine. Tudi čebulnice, posebej tulipani, vam bodo hvaležne za toplo zimsko odejo. Le spomladi moramo pa biti dovolj hitri, da pravočasno odgrnemo listje, drugače lahko povzročimo tudi gnitje.
Foto: Miša Pušenjak
Posebej vam svetujem, da na tak način zavarujete okrasne trave, predvsem pampaška trava - Cortaderia selloana - ima zelo plitve korenine, ki v suhi zimi brez snega in globokim mrazom rade pomrznejo. Okrasnih trav nikoli ne režemo pred zimo, lahko jih le zavežemo skupaj. Ta šop listja je lep tudi pozimi, posebej ko se na njem nabira ivje. Je pa tudi zelo koristen, saj je namenjen varovanju korenin. Če pa listje porežemo, so korenine direktno izpostavljene mrazu, dežju, pa tudi soncu, ki je lahko tudi pozimi za kratek čas dovolj toplo. Zato svetujem, da mlade, letos presajene okrasne trave zavarujete tako, da kar preko listja na koreninski vrat in okoli rastline nasujete listje, vse skupaj pa še prekrijete z zemljo, da ne bo listje odpihnil veter. In enako lahko naredite tudi z občutljivejšimi trajnimi zelišči, kot je na primer žajbelj, sivka ali pehtran. Spomladi pa moramo to zaščito dovolj hitro od-grniti, jo zakopati v tla in bo lepo služila kot gnojilo. Drugega potem te rastline sploh ne bodo potrebovale.
Pred nami je prav gotovo še nekaj sončnih, čeprav bolj hladnih dni. Za sajenje čebulic spomladi cvetočih lepotic še nikakor ni prepozno, zato jih lahko izkoristimo v ta namen. Tudi za sajenje novih grmovnic je sedaj ravno najbolj primeren čas, zato še ni potrebno, da se zapremo v stanovanja in hiše. Izkoristimo kar največ časa v naravi.
Miša Pušenjak
OŠ Juršinci
Čebelarji na obisku v vrtcu
26. oktobra so v vrtcu OŠ Juršinci čebelarji Čebelarskega društva Juršinci najmlajšim predstavili dejavnost čebelarjev in pomembnost prehrambenih in zdravilnih učinkovin medu, ki bi jih morali tudi starejši občani pogosteje upoštevati pri vsakodnevnih prehranjevalnih in zdravilnih navadah.
Najmlajši vrtca Juršinci so bili navdušeni nad vsebino razlage o pomembnosti vsakodnevnega življenja, ki ga lahko nudi med, kar sta poudarila člana društva g. Križan in g. Horvat. Nič manjše navdušenje pa ni bilo prisotno ob ogledovanju lutk čebelic, igrač in izdelkov iz medu, ki so jih najmlajši z rokami pregledali, ocenili in pokomen-tirali. Čebelice, pridelava medu, prijaznost do narave
in zdrav način življenja so na najlepši način polepšali turoben poznooktobrski dan, ki bo najmlajšim še dolgo ostal v spominu.
Ob tem pa ne gre zanemariti tudi humane geste juršin-skih čebelarjev, ki so nedavno OŠ Juršinci podarili 20 kg medu, ki naj bo kot dodatek k prehranjevanju osnovnošolcev.
Drago Slameršak
OŠ dr. Ljudevita Pivka
Kostanjev piknik
16. oktobra 2007 smo lep sončen jesenski dan preživeli na kostanjevem pikniku. Na šolskem dvorišču OŠ dr. Ljudevita Pivka so se popoldan
Foto: Dženana Bečirovič
Šolarji so uživali ob peki kostanjev in družabnih igrah.
zbrali učenci, njihovi sorodniki in učitelji, ki so se sladkali s pečenimi kostanji, rezljali buče na ustvarjalni delavnici ter se zabavali na družabnih igrah. Prireditev je potekala v okviru projekta ekošole - Ekologija medsebojnih odnosov, ki se bo odvijal vse do konca šolskega leta 2007-08. Cilj projekta je spodbujanje kvalitetnih medsebojnih odnosov v šoli, družini in med prijatelji ter navajanje na strpnost, sprejemanje drugačnosti in medsebojno pomoč. V projekt so vključeni osnovnošolski razredi in oddelki vzgoje in izobraževanja, ki so se medsebojno povezali v partnerske skupine. Te se bodo družile in sodelovale ob raznih projektnih aktivnostih in dejavnostih, ki bodo potekale skozi celo šolsko leto. V tem tednu, od 15. do 19. oktobra, učenci in spremljevalni učitelji pečejo kostanje in jih prodajajo na stojnici, ki je postavljena pred šolo na Raičevi ulici v Ptuju.
Helena Petek Hari
OŠ Voličina
Obisk evropskega boksarskega prvaka
OŠ Voličina v letu 2007 praznuje 250-letnico organiziranega šolstva. V povezavi z jubilejem šola pripravlja več prireditev. Na eni izmed takih nas je v četrtek, 25. oktobra, obiskal evropski boksarski prvak Dejan Zavec.
Srečanja smo se udeležili učenci tretje triade skupaj z učitelji in ravnateljem. Obiskal pa je tudi učence druge triade in otroke v vrtcu Vo-ličina. Po navdušenem sprejemu smo komaj čakali, da mu zastavimo vprašanja in ga tako tudi bolje spoznamo. Med svojo predstavitvijo nam je razložil, kako se je pričela njegova zelo uspešna boksarska kariera.
Namesto nogometnega treninga, ki je tisti dan odpadel, je zavil v bližnjo športno dvorano, kjer se je odvijal trening te športne veščine in takrat se je rodila njegova ljubezen do tega športa.
Svojih prvih boksarskih udarcev se je naučil v športni dvorani v rodnem Ptuju. Zdaj pa kot profesionalni boksar
redno trenira v Munchnu v Nemčiji, kjer ima okrog štiri-desetčlansko spremljevalno ekipo.
S približevanjem boksarskega dvoboja so njegovi treningi daljši in potekajo osem do deset ur na dan, njegov
osebni rekord treninga v telovadnici pa znaša dvajset ur.
Njegov dosedanji največji dosežek je peto mesto na svetovni lestvici med okrog 4000 boksarji v njegovi kategoriji. Priboril si je prvo mesto v Evropi in je internacio-
nalni prvak v kategoriji WBO in IBF.
Zaupal nam je tudi, da je imel malo poškodb, od tega hujšo poškodbo ramenske mišice. Vsi, ki smo ga poslušali, smo se čudili, ko je povedal, da je boks nekje na 17. ali 18. mestu po pogostosti poškodb. Na prvem sta namreč smučanje in nogomet.
Boks nam je predstavil s krajšim video posnetkom, s pomočjo katerega nam je prikazal podrobnosti boksarskega treninga.
Na koncu smo se z Deja-nom fotografirali in poslovili ter mu zaželeli še mnogo uspehov v njegovi športni karieri in zasebnem življenju.
Andrej Sterniša, učenec OŠ Voličina
Zanimivosti
Mobilniki ne smejo več zvoniti v melodijah koranskih psalmov
Rijad, 9. novembra (STA) - Savdska organizacija muslimanskih klerikov je po šestdnevnem srečanju v svetem mestu Meka prepovedala uporabo verzov iz Korana kot melodij za zvonjenje mobilnih telefonov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako naj bi bilo prepovedano tudi oglaševanje za verze iz Korana, ki jih je mogoče naložiti z internetnih strani.
Srečanja v Meki, ki mu je predsedoval savdski veliki mufti Šejk Abdelaziz al Šejk, se je udeležilo približno 70 muslimanskih klerikov. Savdski dnevnik Al Hajatšeporo-ča, da se je na srečanju razvila zelo razgibana razprava prav o melodijah za mobilne telefone.
"Uporaba verzov iz Korana kot melodij za mobilne telefone je prepovedana, saj bi nepravilno in nasilno prekinjanje psalmov ali njihova uporaba na neprimernih mestih lahko uničila ali škodovala Koranu,"je islamski pravni svet zapisal v verskem razglasu.
V zadnjih letih so predvsem kleriki iz Egipta večkrat javno obsojali uporabo koranskih verzov v mobilni telefoniji, ker naj bi bila to lahkomiselnost, ki se vtika v nedotakljivo dostojanstvo muslimanske svete knjige.
Lovca zamenjal za lisico in ga ustrelil
Bukarešta, 9. novembra (STA) - Italijana, ki se je udeležil lovske odprave v Romuniji, je prijatelj zamenjal za lisico in ga ustrelil, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nedavno sporočila romunska policija. Nesrečni 43-letnik je zaradi strela v glavo na kraju nesreče umrl. Nesreča se je zgodila v ponedeljek blizu mesta Arad na zahodu Romunije.
Kot je sporočila policija, se je nesreča zgodila, potem ko je italijanski lovec zapustil območje za lovce in ga je lovski kolega po nesreči zamenjal za lisico. Pred tem se je nesrečni lovec od 1. novembra dalje vsak dan s kolegi udeleževal skupnih lovov v Romuniji.
Bush virtualno streljal na Bagdad
Texas City, 9. novembra (STA) - Ameriški predsednik George Bush je v četrtek v rehabilitacijskem centru za vojake iz Iraka v ameriški zvezni državi Teksas odigral računalniško igrico z vojnimi veterani, ki simulira streljanje v Bagdadu. Bush seje igrice lotil z dvema vojakoma, tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino pa je sporočila, da je pomagal "streljati na zlobneže" v neki bagdadski četrti, pa čeprav samo virtualno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je še povedala Perinova, si je Bush v rehabilitacijskem centru ogledal tudi vrsto izjemnih virtualnih igric, ki simulirajo vožnjo v avtomobilu ali na ladji, s katerimi vojakom pomagajo okrevati. Ameriški predsednik je spregovoril tudi s huje ranjenimi vojaki, obisk pa je bil na trenutke zelo čustven. Povedal pa je tudi, da je njegova administracija sprejela ukrepe za izboljšanje slabe zdravstvene oskrbe za vojne veterane, navaja AFP.
Jennifer Lopez pričakuje prvega otroka
Miami, 8. novembra (STA) - Ameriška pop zvezdnica in igralka Jennifer Lopez je danes končno potrdila govorice, o katerih so se v zadnjih dneh razpisali predvsem ameriški mediji. Kot je razkrila na koncertu v Miamiju v okviru turneje s soprogom Marcom Anthonyjem, pričakuje svojega prvega otroka, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Z Marcom pričakujeva otroka," je 39-letna pevka dejala na koncertu, medtem ko se je njen soprog, sicer tudi znan glasbenik, sklonil in ji poljubil trebušček, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaenkrat podrobnosti o tem, kdaj naj bi se otrok rodil, niso znane, so pa mediji zadnje dni objavili več fotografij, na katerih ima pevka vse večji trebušček.
Jennifer in Marc sta poročena od leta 2004. To je pevkin tretji in njegov drugi zakon. J.Lo je bila pred tem poročena z Ojanijem Noaom in Crisom Juddom. Sicer pa je pred dnevi svojo nosečnost potrdila še ena pevka. Christina Aguilera je namreč povedala, da z možem Jordanom Brat-manom prihodnje leto pričakujeta naraščaj.
Japonec izumil zahteven hranilnik
Tokio, 8. novembra (STA) - Nek japonski proizvajalec igrač bo v prihodnjem tednu na tržišče poslal hranilnik v obliki prašička, ki ne bo čisto običajen hranilnik. Če ga namreč lastnik ne bo v določenem časovnem obdobju "nahranil" vsaj s kakim kovancem, se bo prašiček razjezil in raztresel v okolico vso svojo vsebino, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Igrača se bo vklopila samodejno, se začela premikati in spuščati zvoke, v kolikor je lastnik ne bo napolnil vsaj s kakim kovancem. V primeru, da ga bo lastnik še naprej ignoriral, bo hranilnik odprl svoj poklopec in raztresel svojo vsebino povsod po prostoru, kjer se bo nahajal. "Ta hranilnik bo spodbudil uporabnika na dodatno varčevanje," je dejal njegov izumitelj Tkara Tomi in pojasnil, da bo igrača za svoje delovanje potrebovala baterije. Na prodajnih policah na Japonskem jo bo mogoče najti vprihod-njem tednu, stala pa bo približno 20 evrov.
Ot QLANDI A
Ptuj
Dežela nakupov
INTER S RAR
NEwYafltiil
WM /M tAr
UNITED COLORS OF BENE HON.
rnuv we in
iotaity sexy
style
BAGS & MORE
bar	end	S
	III	1
■'457	"6330	

Spoštovana obiskovalka,
spoštovani obiskovalecl
V iskreni želji, da v NC Olandia poiščete in najdete tisto, ► Vjj kar si želite, Vam bomo del ponudbe naših cenjenih partneijev predstavili na poseben in zanimiv način.
glasbena gostja
Maja Slatinšek
plesna skupina
Lucky lips.
Zato Ifas vljudno vabimo
v petek, 16.11.2007 ob 18a)0 uri.
Poskrbeli bomo za vaše dobro počutje, zabavo in prijetna presenečenja.
STEN © TIME"
limoni
parfumerije
CLMTCJ2.
LEKARNE PTU[

SimPL'E
*XOTl SLOV
___ERIJA
LOVENIJE
MOJ DOM
200nc
EiEaDDPIEa^
TERA RD
ciittelsspersiore
T O F A N T
Smeh ni greh
Garancija
Stranka pride k urarju in se
"Pred mesecem dni sem pri vas kupila uro, za katero ste garantirali, da bo delala do moje smrti, ura pa
je se že po treh tednih ustavila. Kaj lahko rečete k temu?" "Takrat ste zelo slabo izgledali."
Vraževernost
"Dober dan!" reče vase sigurni samozavestni mladenič, ko vstopi v pisarno bančnega direktorja. "Imate prosto delovno mesto za inteligentnega, zelo motiviranega mladeniča, ki je končal štu-
dij?"
"Kakšno delovno mesto pa si predstavljate, da bi lahko zasedli?" je vprašal direktor. "Kakšno delovno mesto v vodstvu banke. Na primer
mesto podpredsednika." "Žal mi je, toda v naši banki imamo že dvanajst podpredsednikov!"
"Nič hudega, saj nisem vraževeren!"
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
OBRAMBNI NASIP
Štajerski TEDNIK
NARAVNA, PRVINSKA SILA
PRAPOG PRI STARIH SLOVANIH, RADOGOST
AVAR
NAS NOGOMETAŠ (GORAN)
NIZOZEMSKI BOTANIK (HUGO DE)
BELGIJSKI GRAFIK DE KRAMER
PODALJŠANA IGRA V TENISU
MOZOLJ, OGRC
PEVEC PRI SLAKU (FRANCI)
NIGERIJSKI SPRINER (OLAPADE)
LUKA V LIBIJI
ZVEZDAR. ZVEZDOGLED
BARIJ
VAS POD KRIMOM
VOJAŠKO POVELJSTVO
REKA V NEMČIJI
ORIENTALSKO BARVILO
MAVEC, GIPS
ZAMAH S SEKIRO
MODEL RENAULTA
SOCIALNI POLOŽAJ
VISEČ SNEŽNI ZAMET
PRIPADNICA TATAROV
HITER NASPROTNI NAPAD
NEKDANJI KERSNIKOV GRAD PRI LUKOVICI
ELANOVA SMUČKA
MAJHNA KAD, BANJICA
REGULACIJSKA ENOTA GENOMA
UTRUD-LJIVOST
MEJNI PREHOD
PRI SEŽANI
KOKOŠJI SAMEC
KLIC KONJU NA LEVO!
ARHEOLOG. KOROŠEC
ŠPORTNA DVORANA V SKOPJU
ODSTOP
IZRAELSKI PEVEC OFARIM
MINERAL
NAŠA STRUPENA KAČA
CARRELL
NADA CILENŠEK
KOMAD PEVKE NATALIJE VERBOTEN
PIJANČEK
GOJILNICA TRSNIH SADIK, TRSNICA
IZ BESED TICA + TRN
AMERIŠKA PISATELJICA NIN
BELGIJSKO ZDRAVILIŠKO MESTO
ČUT ZA ZANAVANJE VONJA
NADA IVELJIC
MESTECE NA TIROLSKEM
SOKRATOVA ŽENA
MESTO V
ITALIJI
PRISTAJALNI POMOL
Rešitev prejšnje križanke:
vodoravno: skalp, toner, Ara-ča, krilak, maksi, um, anti-pasat, Šas, Ulis, Herbert, za-črtanost, alkermes, Aragonija, Te, Roers, koral, Jaki, Ops, CL, Alv, RČ, avon, voh, Iadera, kiks, Ove, Kser, dovod, anat, SIS, atri, Alan, Paro, TČ. Ugankarski slovarček: ADENIKEN = nigerijski tekač na kratke proge (Olapade, 1969 - ); ASISIT = tetra-gonalni mineral diamantnega sijaja; IMST = mestece na avstrijskem Tirolskem; KSANTIPA = prepirljiva Sokratova žena; OPERON = regulacijska enota genoma mikroorganizmov; RADIGAST = prabog pri starih Slovanih, Radogost; SNTIČ = slovenski nogometaš (Goran, 1979 - ); SIRTE = luka v Libiji; VRIES = nizozemski botanik (Hudo de, 1848 - 1935).
íPoiíuíajtz naí
na íuztounzm íjjlztu!
RADIOPTUJ
tut, áfdctci
www.radio-ptuj.si
ANČKA
NIKELJ
Govori se ...
... da je zgolj slučaj, da je bilo na televiziji ob razglasitvi volilnih rezultatov v ozadju novega predsednika nenehno videti tudi nekdanjega prvaka mladega foruma. Ta lahko matematično dokaže, da je šlo zgolj samo za slučaj.
... da slovenskogoriški klo-potec na nedavnem obisku pri prvem možu videmske občine ni lobiral le za vstop v stranko kmetov, ampak naj bi mu delil tudi nasvete o tem, kako uspešno kandidirati za poslanca (sedanji haloški poslanec pa v jok...).
... da so nekateri lokalni politični veljaki baje hudo jezni na nekatere lokalne novinarje, ker baje ti pišejo neuravnoteženo. Hm, še zmeraj bolje, kot da bi pisali neuravnovešeno.
... da je urednik Štajerskega tednika rekel: "Dovolj
mam vsega!" In je odšel; na Vidi se žalost - ali na veselje (kakor za koga), pa se bo čez teden dni spet vrnil. Z dopusta.
... da so ptujske rokome-tašice našle nov motiv proti tako imenovanim slabšim ekipam; doseči 50 zadetkov, kar tudi uspešno izpeljujejo.
... da so nekateri pogumni Prleki že začeli s povračilnimi ukrepi proti „predrznim " Hrvatom, saj so njihove dalmatinske osle pripeljali na domače dvorišče; da se vidi, kdo je kje gospodar!.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Monika Bezjak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tole fotografijo nam je poslala Monika Bezjak iz Sakušaka, zraven pa pripisala: "Kje se najlepše spi? Pri atiju na trebuhu!" Na fotografiji sta Jan in njegov ati Valerijan pri popoldanskem počitku. (V uredništvo mislimo, da je ati porabil sina samo za izgovor, da je lahko malce počival ...)
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			6		7			
		8				5		
4	7	9	5	1	3	8	2	6
	9	1				2	6	
3				9				8
	4	2				1	9	
6	2	4	1	7	5	3	8	9
		3				7		
			4		2			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	00
Bik	V	©©©	€	00
Dvojčka	¥»¥	©©	€€	OOO
Rak	VV	©	€€€	0
Lev	VV	©©©	€	OOO
Devica	V	©©	€€€	00
Tehtnica	VVV	©©	€€€	O
Škorpijon	VV	©	€	00
Strelec	VVV	©©	€€	OOO
Kozorog	VV	©©©	€€€	0
Vodnar	V	©	€€€	OOO
Ribi	VV	©©©	€€€	0
Velja za teden od 13. novembra do 19, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 16. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Aljaž Lesjak, CMD 6, 2250 Ptuj.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Na koncertu sta pred ruskim pisateljem Levom Nikolajevičem Tolstojem sedeli dve dami, ki sta ves čas živahno klepetali in motili sosede. Med klepetom je ena vprašala: "Si že poskusila spremljati koncert z zaprtimi očmi?"
Tolstoj je izrabil priložnost in ju vprašal: "Oprostite, spoštovani dami, ali sta že poskušali spremljati koncert z zaprtimi usti?"
Ko so francoskemu pisatelju Tristanu Bernardu povedali, da bo moral varčevati, če noče bankrotirati, je vzkliknil: "Sedaj pa še to! Že brez pomanjkanja imam dovolj težav in sitnosti!"
Nemški politik in državnik Konrad Adenauer je zaupal svojim strankarskim kolegom svoje izkušnje: "Nikoli se ne kregajte z otroki in časniki! Otroci vržejo na koncu kamen, časniki pa imajo vedno zadnjo besedo!"
Ko se je angleški pisatelj in publicist Jonathan Swift udeležil neke slovesnosti v Dublinu, je neka dama pred njim stopila na klop, da bi bolje videla, in s tem pisatelju popolnoma zakrila pogled na oder. Swift je glasno rekel sosedu: "Mislim, da tale srčkana dama ne bi stala na klopi, če bi vedela, da ima v vsaki nogavici luknjo." Dama je takoj stopila s klopi, da bi skrila noge.
Sosed se je nagnil k Swiftu in dejal, da zagotovo ve, da dama nima v nogavicah lukenj, vendar mu je pisatelj odgovoril: "Zagotovo jih ima, saj nogavic ne bi mogla obuti, če ne bi bila v vsaki ena luknja."
Neki pek v starem Rimu je s strupenim pecivom umoril lastnega očeta. Na sodišču je tožilca, slavnega govornika in državnika Cicerona, takoj zasul z zmerljivkami in psovkami, vendar se ta ni dal zmesti.
"Dragi prijatelj," mu je rekel, "naj bodo tvoje žalitve še tako hude, še vedno so mi ljubše od tvojega peciva."
Znano je, da so v starem veku rešile rimski Kapitol gosi, ki so ponoči začele gagati in tako zbudile posadko. Na pevski vaji so pevke kar naprej klepetale. Nemški dirigent in pianist Hans von Bülow je nekaj časa prenašal, nato pa dejal: "Gospodične, moram vas opozoriti, da je Kapitol že rešen."
Med političnim bojem je Nancy Astor, prvo žensko, ki je postala članica britanskega parlamenta, napadel neki možak z besedami: "Mislim, da bi matere morale ostati doma pri otrocih."
Političarka ga je zaničljivo pogledala in odgovorila: "Mislim, da bi otroci morali ostati doma pri materah."
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
novembra: 1 znak - slabo,
28 Štajerski1TEDNIK
Zanimivosti, bralci pišejo
torek • 13. novembra 2007
Tržec • Blagoslovitev obnovljenega križa
Lesjakov križ znova stoji
V nedeljo, 4. oktobra, je videmski župnik p. Tarzicij Kolenko na polju pri gramozni jami Tržec ob cesti, ki poteka od križišča z Lancovo vasjo proti Vidmu, blagoslovil obnovljeni »Lesjakov križ«.
1_
Foto: J. R.
Janžekoviča končala in križ ljudi.
v vsej svoji lepoti ponovno Pater Tarzicij je med blago-stoji ter s Križanim nagovarja slovom lepo povedal, da prav
Ormož • Predavanje Rdečega križa
Nenadni srčni zastoj
Krajevna organizacija Rdečega križa Velika Nedelja je v sredo, 7. novembra, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Ormož organizirala zdravstveno vzgojno predavanje za svoje krajane.
Foto: M. B.V.
Maja Frangež je predavala o nenadnem srčnem zastoju ter pomembnosti hitre in pravilne prve pomoči.
Križ sta dala leta 1937 postaviti Janez in Marija Šmigoc iz Tržca, blagoslovljen pa je bil naslednje leto. Postavljen je bil iz hvaležnosti za srečno moževo vrnitev iz I. svetovne vojne ter v zahvalo za 25 let srečnega zakonskega življenja.
Leta 1953, v noči na cvetno nedeljo, so zlonamerni posamezniki križ podrli, Marijin kip pa odnesli in ga sežgali. Kmalu zatem sta dala Šmigo-čeva odžagani križ postaviti nazaj ter priskrbela nov kip »Žalostne Matere Božje«. Po smrti staršev je bil križ v izročen v oskrbo hčerki Mariji Lesjak, ki je za križ skrbela vse do svoje smrti leta 2002.
Križ je leta 1994 prenovil sin Janez Lesjak, letos pa sta za obnovo poskrbeli hčerki Marjana Lesjak in Anica Bezjak. Križ je bil zaradi dotrajanosti potreben temeljite obnove, zato so ga domači morali »podreti« in restavrira-ti. V zelo slabem stanju je bil namreč tudi kip Jezusa.
Po treh mesecih so se dela pod vodstvom pleskarja Slavka Galuna in kovača Alojza
Prejeli smo Prevoz bolnikov
V četrtek, 25. oktobra 2007, bi morala biti ob osmi uri zjutraj v Splošni bolnišnici Maribor na oddelku za torakalno kirurgijo. Ker nisem vedela, kdo izvaja prevoze bolnikov na zdravljenje, sem se obrnila na Reševalno postajo Ptuj in jih prosila za informacijo o prevozu. Kar sami so prevzeli nalogo, da me prepeljejo. Očitno tudi oni opravljajo te prevoze, sem pomislila. Naročili so mi, naj bom zjutraj ob sedmi uri pripravljena, da pridejo po mene, vse ostalo pa se bom dogovorila s šoferjem.
Tri minute pred sedmo sem že čakala pred blo-kom. Minute so tekle, prevoza zame pa ni in ni bilo. Pričakovala sem obvestilo, telefonski klic: »Oprostite, nekoliko bomo zamudili!« ali kaj podobnega. Toda telefon je ostal nem. Poklicala sem jih sama. Prvič deset minut čez sedmo uro, drugič petindvajset minut čez sedmo in tretjič petintrideset minut čez sedmo uro. Ne smem reči, da so bili neprijazni. Nasprotno. Prijazen, topel, potrpežljiv glas moškega mi je prvič odgovoril, da je že poslal vozilo zame (mimogrede, od Reševalne postaje do mene ja največ dve minuti). Drugič je dejal, da bo poklical šoferja in preveril, kje se nahaja. In tretjič (ni se mu zdelo pomembno, da me pokliče nazaj, kakor sem ga prosila,) mi je
sporočil, da je vozilo že na poti. Pa ni bilo čisto tako oziroma niti približno ni bil blizu mojega doma, jaz pa bi že skoraj morala biti na oddelku v mariborski bolnišnici. Ob deset minut do osem sem jih poklicala četrtič, toliko da sem jim sporočila, da jih ne potrebujem več, ker se peljem s svojim avtom. Dodala sem še le, da bo o tem dogodku prav gotovo pisalo v časopisu.
Bila sem razočarana, razburjena in nervozna, bila sem jezna, ker zamujam v bolnico, čeprav so mi v bolnici obljubili, da me bodo kljub zamudi sprejeli. Zavedala sem se, da ni dobro, da peljem sama, saj sem bila z živci »napsu«. Pa sem morala. Nisem imela več druge izbire. Zdravljenje s kemoterapijo ni kar tako. Pa tudi na oddelku imajo vse pripravljeno, mene pa nebi bilo, ker so me prevozniki Reševalne postaje Ptuj pustili na cedilu. Pa saj v bolnico še lahko pelješ sam, le domov ne, saj lahko zaradi učinka zdravil, ki povzročijo slabost, vrtoglavico, glavobol ogroziš sebe in druge udeležence v prometu. Zato pa dobiš nalog za prevoz na zdravljenje in domov, katerega stroške krije zavarovalnica, da je ta prevoz varen in čimbolj neboleč za bolnike.
Lahko razumem, da se dogodi nujna vožnja, da se pokvari vozilo, da je zastoj v prometu, da je enostavno splet okoliščin pač takšen, da ni moč izvesti prevoza, ki je bil naročen. Toda v
tO»
tem primeru je potrebno ukreniti nekaj drugega. Predvsem pa obvestiti čakajočega. Urediti drugi prevoz, se kakorkoli dogovoriti, najti rešitev. In to takoj, ko se ve, da prevoznik ne bo ob uri na dogovorjenem mestu. Veste, tudi čakajoči, pa četudi ni v najslabšem stanju, ja nekdo, ki je nekomu zaupal, ki je verjel, da bo potekalo vse tako kot mora. In predvsem je nekdo, ki je zaskrbljen za
Vprašanje bralke: Poročena sem 15 let, imava dva otroka (2 in 4 leta) in sva se znašla v krizi, iz katere ne najdeva poti. Mož je zelo odsoten, jaz ga pa vedno čakam. Po rojstvu prvega otroka le še jaz skrbim za otroke in gospodinjim, on pa je začel hoditi s kolegi na pivo. Nima posluha do mojih obveznosti (služba, otroci, gospodinjstvo). Včasih ga prosim, naj pusti televizijo in mi pomaga, pa reče, da je tudi on utrujen in da ima vsega dovolj. Omenila bi, da prihaja iz rejniške družine. Ob depresiji me pokonci držita le še moja dva son-
nobena evropska država po statističnih podatkih ni tako na gosto posejana s krščanskimi znamenji, kot je ravno naša. Vsa ta znamenja ob poti nas spominjajo, da se je slovenski narod v stiskah in priprošnjah zatekal k Bogu in Mariji po pomoč. Večina križev in kapelic je bila tako postavljenih v zahvalo za izpolnjene prošnje.
Ta zgodovinski, spominski, predvsem pa skupni farni, krajevni in občinski dogodek je bil obenem tudi lepa priložnost za druženje, saj se je na slovesnosti zbralo veliko ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Po končanem obredu so se udeleženci skupaj z vi-demskim župnikom Tarzici-jem Kolenkom in županom Friderikom Bračičem zaradi slabega vremena preselili v gasilski dom Tržec, kjer se je slavje ob pijači, jedači in lepi slovenski pesmi tudi nadaljevalo. Za pogostitev je ob pomoči gospodinj Aktiva kmečkih žena občine Videm prispevala Krajevna skupnost Tržec.
S. Bezjak
svoje zdravje, ki ima ponavadi veliko skrbi sam s sabo, ki se mora umiriti in čim bolj pomirjen sprejeti zdravljenje. Nervoza, jeza, zaskrbljenost, visok pritisk so še dodaten strup za telo, katerih posledica je veliko hujša reakcija po kemoterapiji.
Verjamem, da bodo tisti, ki lahko spremenijo način dela, ob takšnih, verjetno bolj redkih situacijah, kot je bila moja, kaj ukrenili.
Midva - zakonski in družinski center
Imate vprašanje za strokovnjake Zakonskega in družinskega centra Midva? Pošljite ga na uredništvo Štajerskega tednika, Raiče-va 6, s pripisom: Midva, in posredovali jim ga bomo ter njihov odgovor objavili.
Ob tej priložnosti je Maja Frangež, doktorica medicine in inštruktorica evropskega sveta za reanimacijo, predavala o nenadnem srčnem zastoju ter pomembnosti hitre in pravilne prve pomoči. Kljub (pre)skromni udeležbi se je med predavateljico in udeleženci predavanja razvil prijeten in predvsem poučen razgovor, ob katerem so prisotni ugotovili, da je zaradi današnjega načina življenja poznavanje temeljnih postopkov oživljanja nujno potrebno, saj je med nami vse več nenadnih zastojev srca, ki prizadenejo tudi mlajše
čka. Kaj lahko storim?
Znašli ste se na razpotju obupa in hrepenenja po odnosu. Stiska, ki jo doživljate, je zelo globoko zarisana v vajin svet. Težko je oditi v svet, če si kot otrok sam in nerazumljen. Naenkrat se znajdeš v svetu, od katerega veliko pričakuješ, na koncu pa z grenkobo v srcu spoznaš, da si spet »doma«. Bojita se, da bosta v vajinem odnosu ponovno zavrnjena, da bosta ostala sama, kot že tolikokrat do sedaj. Gospa, kje in koga ste vi že tako čakali v vaši mladosti? Tudi vaš mož je bil sam, saj prihaja iz rejni-
ljudi. Prav tako so udeleženci pokazali veliko zanimanje za tečaj, v katerem se bodo tudi praktično preizkusili.
Podobno predavanje bo izvedeno 1. decembra v občini Središče ob Dravi, medtem ko so občani Svetega Tomaža predavanje že poslušali februarja letos, v prihodnjih dneh pa se bodo seznanili z delovanjem defibrilatorja, katerega nakup načrtujejo po akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov, ki jo bodo začeli izvajati v naslednjih dneh na območju občine Sveti Tomaž.
Maja Botolin Vaupotič
ške družine. Tudi on je čakal, da se bodo starši nekega dne vrnili in ga poiskali, tako kot vi sedaj čakate njega. V čakanju je vajin najgloblji odnos. Vprašajte ga, kako je bilo njemu, ko je čakal svoje starše, in mu nato povejte, kako se vi počutite ob njem. Ko se bosta povezala v svojih bolečinah in stiskah, se bosta čutila drug ob drugem sprejeta, s tem pa bolj povezana in sproščena.
Želim vam vse dobro v prihodnje.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Še eno vprašanje se mi	bolnikov, ki nimajo nujnih
poraja. Zakaj mi niso na	voženj, ampak le vožnje po
Reševalni postaji Ptuj sveto-	dogovoru? vali zasebnih prevoznikov Milena Uršič
Zakonski in družinski center Midva
Zakaj se to dogaja meni?
Vsaka družina se na svoji poti razvoja sreča z različnimi stiskami, ki si jih pogosto ne zna razložiti, niti najti vzroka zanje. Takrat se vprašamo: Zakaj se to dogaja ravno meni? Zakaj midva? Zakaj jaz? Na Zakonskem in družinskem centru Midva na Ptuju vam lahko pri iskanju odgovorov pomagamo.
Slovenija • Ali mediji res odslikavamo realnost?
Je islam bavbav?
Kljub temu da so muslimani v Sloveniji prvo prošnjo za lokacijo za izgradnjo džamije v Ljubljani mestnim oblastem predali že leta 1969, ustrezne lokacije do danes niso dobili. Slovenski mediji o islamu in izgradnji poročajo kot o problemu. Le malokrat se poudari, da je džamija v Sloveniji ustavna pravica muslimanov. Muslimane se velikokrat povezuje s terorizmom, zaradi česar se je tudi v Sloveniji pojavil nesmiseln strah pred izgradnjo džamije v Ljubljani.
Džamija v Doboju (Bosna in Hercegovina)
Način poročanje in izbor besed je bistvenega pomena za to, kako večina dojema manjšino. Zavedanje novinarjev o vplivu, ki ga imajo na dojemanje ljudi, je zelo pomembno. Stereotipov o muslimanih je veliko, za njihov nastanek in ohranjanje pa so v veliki meri krivi tudi mediji. Kljub kopici argumentov, ki govorijo v prid izgradnje, je sodeč po raziskavah in podatkih javnega mnenja večina Slovencev proti izgradnji džamije v Ljubljani. Novinarsko poročanje o islamu pa ni problem, ki ga zaznamo samo v Sloveniji, ampak v večini Zahodnih držav. Problem je že v načinu, kako mediji predstavljajo islam in džamijo: kot negativno novico oziroma problem. O islamu se skoraj vedno poroča v negativnem smislu. Kot da dobrih novic sploh ni! Razprave večinoma potekajo v smislu opravičevanja muslimanov, zakaj džamijo sploh želijo. O džamiji se sicer veliko govori, a vedno na enak način. Medijsko poročanje pri večinskem prebivalstvu velikokrat povzroči nepotreben strah pred islamom. Ni nujno, da novinarji to počnejo zavestno, to lahko storijo že s samo izbiro govornikov, ki so znani kot nestrpni govorci. Žalostno pa je dejstvo, da so takšni govorci v Sloveniji med najbolj priljubljenimi. Novinarji in uredniki jih vabijo, ker vedo, da bodo takšni govorci poskrbeli za dobro gledanost in napetost medijskih vsebin. Islam kot vera in muslimani kot njeni pripadniki so v Zahodnem svetu že vrsto let tarča kritik, neodobravanj in zavračanj vsega, kar je povezano z njimi. Problem, ki se je pojavil pri vrednotenju islama, je velikokrat napačna interpretacija pomena besed islam in musliman, kar hkrati pripelje do nejasnosti pri opredelitvi vrednot, ki jih zagovarja islam. Največ krat gre za zmotno razlaganje pojmov. Eden takih, o katerem se veliko govori in ki je razumljen povsem napačno je džihad. Ustaljeno je mnenje, da gre za sveto vojno v smislu fizičnega obračuna Muslimanov in Nemuslimanov. Dejansko pa gre za popolnoma drugačen koncept, ki ne pomeni zgolj fizičnega obračunavanja, ampak je veliko širši koncept. Po mnenju Huntingto-
na je prepričanje Zahoda, da lahko uveljavi svoje vrednote celemu svetu, škodljivo, že v temelju obsojeno na neuspeh in celo nevarno: »Zahod je trenutno res najmočnejši, a prav njegovo vsiljevanje vrednot (liberalizem), politične ureditve (demokracija) in kulture nezahodnim ljudstvom in državam marsikje zbuja odpor in krepi njegovo identifikacijsko homogenost«. Islam je vera, ki je v Zahodnem svetu pogosto povezana s predsodki, k čemur je veliko pripomogel terorizem, pri poročanju, o katerem mediji zelo radi poudarjajo krivdo »islamskih skrajnežev«. Predsodki so tako ustaljeni, da jih ljudje niti ne zaznajo kot takšne, ampak kot dejstvo oziroma resnico. Zavedanje, da mediji ne odsevajo družbene realnosti, ampak jo konstruirajo, je zelo pomembno. Manca Košir pravi, da ne samo, da
ne odsevajo realnosti, ampak jo ustvarjajo. Velikokrat nam dajejo okvir in opravičilo za morda napačno razmišljanje ali ravnanje. Določene stvari skozi medije postanejo sprejemljive. To dokazuje dejstvo, da na primer nasilje med otroki postaja zabavno, nenazadnje so najbolj priljubljene računalniške igrice, povezane s pretepanjem, streljanjem ipd. Posebej velik pomen ima televizija, saj je najbolj privlačen medij za večino ljudi. Problem muslimanov je tudi v tem, da še niso odkrili, kako je treba koristiti medije, da bi se projicirala slika njihove kulture in civilizacije, in sicer taka, ki bo pokazala pravi islam.
Slovenija in islam
Delež muslimanskega prebivalstva v Sloveniji se je nedvomno bistveno povečal
Foto:Dženana Bečirovič
med vojno v Bosni in Hercegovini, ko se je ogromno Bosancev, med njimi tudi muslimanov, preselilo na slovensko ozemlje. Nekateri so sem prišli zgolj začasno, drugi pa v Sloveniji živijo še danes. Po podatkih popisa prebivalstva Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2002 je v Sloveniji takrat živelo 47.488 muslimanov. Islamska skupnost v RS je tako na drugem mestu, takoj za katoliki, in predstavlja 2,4 odstotke prebivalstva. Od tega je bilo kar 61,5 odstotkov Bosancev. V večini primerov gre za državljane RS, kar jim zagotavlja ogromno prednost pred tistimi muslimani, ki so zgolj priseljenci v drugih Zahodnih državah. Kljub temu pa muslimani v Sloveniji nimajo svojih šol, vrtcev, radijskih ali televizijskih postaj. Lokalnih skupnosti je 14 in se nahajajo v predvsem večjih mestih po
celi Sloveniji. Še do današnjega dne si islamska skupnost ni uspela priboriti dovoljenja za izgradnjo džamije. Država očitno „ne najde" nobene primerne lokacije, kjer bi Islamska skupnost po 30 letih lahko zgradila džamijo. Celo v času največjih praznikov morajo muslimani, ki so pripadniki druge najštevilčnejše religije v Sloveniji, moliti v športnih dvoranah. Medtem ko imamo v Sloveniji 14 molil-nic, jih imajo v Veliki Britaniji 1.493, število muslimanov na molilnico pa je približno trikrat manjše kot pri nas. Muslimani v modernih zahodnih družbah imajo velike težave z lastno identiteto. Pašič pravi, da so pripadniki verske skupnosti (muslimani), etnične skupnosti (Bosanci) in države, v kateri živijo (Slovenci). Ravno na to zadnjo identiteto se pri razpravah velikokrat pozablja. Večina muslimanov v Sloveniji ima namreč slovensko državljanstvo, nekateri so se tu tudi rodili, a očitno njihova veroizpoved velikokrat zasenči to dejstvo. Kar se tiče same džamije v Ljubljani, so samo v 70 letih našli in zavrnili 24 lokacij v ožjem in širšem delu Ljubljane. Največ lokacij je bilo v občini Bežigrad. V 80 je bila najbolj aktualna lokacija na Žalah, ki jo je kasneje Komisija za varstvo kulturne dediščine zavrnila, ker naj ne bi sovpadala s Plečnikovimi Žalami. Razpad Jugoslavije in začetek vojne v Bosni in Hercegovini je proces popolnoma ustavil. Z ustanovitvijo lastnega Me-šihata (izvršnega organa) je Islamska skupnost v RS leta 1996 zopet sprožila proces za pridobitev lokacije. Zgodba je zagon ponovno dobila leta 2002 z izborom Danice Simšič za županjo MO Ljubljana. Takrat se je našla ustrezna lokacija za gradnjo džamije, in sicer na Viču - na Cesti dveh cesarjev. Parcela je bila velika skoraj 18.000 kvadratnih metrov in je bila na neurejenem delu Ljubljanskega barja. Po zapletih z referendumom, ki ga je Ustavno sodišče RS zavrnilo 8. junija 2004, so muslimani mislili, da se bo zadeva nadaljevala v pozitivni smeri. Vendar se je izvedelo, da je del parcele v denacionaliza-cijskem postopku. Kmalu za tem se znotraj Islamske skupnosti v RS zgodi turbulenca z uporom imamov proti ta-
kratnemu muftiju Osmanu Džogicu. Aprila 2005 ga odstavijo in izberejo novega mag. Nedžada Grabusa. Vse do oktobra 2006 je bila v igri še vedno ista lokacija. Oktobra 2006 se v Sloveniji zgodijo lokalne volitve, na katerih so prebivalci Ljubljane za župana izvolili Zorana Janko-viča, ki je v predvolilni kampanji jasno in glasno rekel, da džamija bo. Po najnovejših informacijah lokacija na Cesti dveh cesarjev ne pride več v poštev, sedaj se govori o 5.000 kvadratnih metrov veliki parceli na središču mesta: na križišču Parmove in Kurilniške. Če bo prišlo do dogovora, bo Islamska skupnost v RS lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje konec leta 2008, kar dejansko pomeni, da bi se gradbeni stroji lahko pognali v drugi polovici leta 2009, gradnja pa bi trajala približno 3 leta. Če bo vse potekalo po načrtih, bo svečana otvoritev džamije v Sloveniji leta 2012. Tudi Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) v svojem priporočilu iz leta 2002 opozarja na problem džamije v Sloveniji in vlogo medijev pri spodbujanju nestrpnosti. Obenem poziva oblasti, da zagotovijo primerne prostore za muslimane. Kljub priporočilu in vsem konvencijam pa se v Sloveniji odločitve povezane z izgradnjo džamije in poročanju o njej še niso premaknile.
Kdo je kriv, da je večina Slovencev proti izgradnji džamije?
Razlogov za takšno neodo-bravanje je več. Predvsem je krivo nepoznavanje islama in povezovanje le-tega s terorizmom. Mediji so s poročanjem o nenehnih terorističnih napadih ustvarili negativno sliko o islamu. Posploševanje in povezovanje muslimanov s terorizmom je v poročilih prisotno skoraj vsak dan. Zakaj nikoli ni dobrih novic, povezanih z islamom?! Najbrž zato, ker se držijo načela, da je slaba novica tista, ki ljudi bolj zanima in se bolje »proda«. Kar pa nikakor ni opravičilo za stanje, ki je prisotno pri poročanju nekaterih slovenskih medijev. Čeprav je znano, da določeni govorci velikokrat razširjajo nestrpnost, jih ustvarjalci medijskih vsebin vabijo k pogovoru. Poročanje medijev bi nedvomno moralo izhajati iz predpostavke, da so muslimani slovenski državljani, ki imajo ustavno pravico do izgradnje džamije in da si enako kot vsi drugi verniki zaslužijo normalen prostor za opravljanje svojih verskih potreb. In kar je zelo pomembno je ločevanje dobrih in slabih muslimanov, skrajnežev in neskrajnežev, ki si zgolj želijo mir in zadovoljstvo, tako kot vsi normalni ljudje.
Dženana Bečirovič
Rekreacija • obseg gibanja in športnih aktivnosti med mladimi upada
Pomembno je gibanje
Pomanjkanje gibanja je pogost vzrok za smrt, bolezen in druge prizadetosti. Nekatere medicinske raziskave so pokazale, da lahko približno dva milijona smrti na leto v svetu pripišemo prav pomanjkanju gibanja. Sedeči način življenja bi bil eden od desetih vzrokov za smrt in prizadetosti na svetu. Žal pa so tudi raziskave v Sloveniji pokazale, da se pomemben delež odraslih in mladih premalo giblje in ukvarja s športom.
Če pogledamo z medicinskega stališča, gibanje in šport prinašata mnogo koristi, saj zmanjšujeta tveganje za prezgodnjo smrt, tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi, ki so vzrok za tretjino vseh smrti, zmanjšujeta tveganje za določene oblike raka, za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Ob tem je seveda pomemben tudi ugoden vpliv na zniževanje krvnega tlaka, na nadzor telesne teže, na ohranjanje in pomoč pri izgradnji zdravih kosti, mišic in sklepov, prav tako pa sta gibanje in šport pomembna pri spodbujanju duševne blaginje, preprečevanju in nadziranju tveganega vedenja, preprečevanju nekaterih bolečin ...
Pri otrocih in mladostnikih sta gibanje in ukvarjanje s športom še posebno pomembni za zdravo rast in razvoj. Dejstvo je, da obseg gibanja in športnega udej-stvovanja med mladino upada. Glavni krivec je poleg vse bolj sedečega načina življenja in drugih dejavnikov
tudi preprosto nepoznavanje koristi gibanja in športa. Pri otrocih je gibanje še zlasti pomembno, saj jim pomaga zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice in sklep, nadzirati telesno težo, pomaga k učinkovitemu delovanju srca in pljuč. Pomaga pri razvoju koordinacije, preprečuje določene psihične težave, pozitivno vpliva na razvoj zdrave osebnosti, odpravljanje škodljivih navad (alkohol, tobak, droge . ..). Raziskave so potrdile, da so otroci, ki so se več gibali in športno udejstvovali, bolj telesno dejavni in v šoli uspešnejši. Vzorci gibanja in športnega udejstvovanja, ki so pridobljeni v mladosti, se pogosto ohranjajo vse življenje. Če je bilo tega v otroštvi in mladosti premalo, lahko vpliva na težave z zdravjem v vsem življenju.
Prav zato je izrednega pomena, da starši in športni pedagogi začnejo otroke in mladino postopoma in sistematično navajati na športni način življenja, ki naj ga uporabijo za koristno izrabo
prostega časa vse življenje. Pomembno je, da otroci in mladostniki spoznajo, zakaj je gibanje pomembno. Za to so prvenstveno odgovorni starši, ki morajo otroka že v zgodnji mladosti usmeriti k športu, ga pozitivno spodbujati, da bo v športu užival, da bo bolje telesno pripravljen, si o sebi izoblikoval pozitivno mnenje in bo spretnejši. Zelo pomembna pa je tudi vloga športnega pedagoga, ki otroke in mladostnike skozi učni proces športne vzgoje nauči raznovrstne gibalne spretnosti, ki jim bodo koristile vse življenje. V procesu športne vzgoje pa se otroci in mladostniki ne učijo samo gibalnih spretnosti, ampak jih motivirajo tudi za zdrav način življenja. V tem procesu si oblikujejo tudi različne socializacijske spretnosti, v katerih najdejo možnost za druženje, oblikovanje posameznikovega mesta v družbi. To je tudi proces, ki mlade odvrača od različnih vrst zasvojenosti. Z izbranimi vsebinami, cilji, metodami in
Prejeli smo
Neodvisni sindikati
Rastko Plohl: Sindikati niso zadovoljni:
Za vzpostavitev nadzora nad situacijo in delom določenih ministrov!
V naši organizaciji se že leta zavzemamo za to, da se drugi steber obveznega zdravstvenega zavarovanja ukine in prenese v prvi steber oziroma v javno zdravstveno blagajno. Da pa se ne bi ponavljal, bom razložil, kako smo idejo poizkušali, žal neuspešno, realizirati v praksi.
Ko je ministrski stolček zasedel minister Bručan in je pričel izvajati zdravstveno reformo, smo mu povedali, da je sedanji sistem nezakonit, tudi neustaven, še bolj po moralni plati nečloveški in mu ponudili rešitev, nas je zavrnil češ, da
Bručanova odgovornost je v tem, da je imel priložnost ukiniti to neustavno in nezakonito dodatno obvezno zdravstveno zavarovanje in na osnovi teh prihrankov pokriti celotne izgube v zdravstvu in sto tisočim, ki niso bil zavarovani, to zavarovanje brez-
plačno omogočiti. Gre se za stotine milijard tedanjih SIT iz zdravstva in iz katerega vsaj deset procentov se ni in se še danes ne uporablja za pravi namen, to je za zdravstvo, temveč za druge interese.
Kako se je minister Bru-čan lotil reforme, pa govorijo sledeča dejstva.
S predlogom znižanja denarnega nadomestila za čas bolniške bi vzel revnim še to malo, kar imajo, in z njim pokril zavarovanje tistih, ki ga sploh niso imeli in bi napravil velik medsebojni konflikt med revnimi - zavarovanimi in nezavarovanimi. Zaposlenim je prvo vzel pravico in leto in pol mučil sindikate ter davkoplačevalce, da si so jo priborili nazaj, in ko je pravico vrnil, je igral velikega humanista, ki bi se mu naj klanjali vsi, saj bika ni pokončal. Bručan v vlogi Ma-tadorja, mi pa v vlogi bika, ki se zaletava v rdečo krpo.
Med njegovim ministrovanjem se je bogatim omogočilo, dobesedno samo za nekaj evrov doplačila, preskakovanje vrst in uživanja zdravstvenih nadstandardov, da pa so reformne obljube lahko izpolnili, so nam denar vzeli na drugem koncu, kjer tega ne vidimo, samo ne iz tistih desetin in stotin milijard SIT, ki so za to namenjene
Foto: Črtomir Goznik
oblikami prispevajo športni pedagogi v procesu športne vzgoje k skladnemu razvoju in zdravju otrok, hkrati pa jih navajajo v športne dejavnosti zunaj šole.
Zaključimo lahko, da imajo pri sprejemanju odločitev otroka in mladostnika, ali bo šport in z njim povezan zdrav in koristen način preživljanja prostega časa sprejel kot vrednoto ali ne, pomembno vlogo predvsem starši in športni pedagogi. Starši imajo vlogo predvsem pri predstavljanju čimveč različnih športnih aktivnosti, spodbujanju in ne siljenju k športu spodbujanju zdravih navad in življenjskega sloga z lastnim zgledom. Športni pedagog pa naj bi imel svojo vlogo predvsem pri procesu športne vzgoje
na šoli, kjer naj bi z lastnim zgledom in likom športnega pedagoga skozi cilje športne vzgoje vplival na otroke in mladostnike, da sprejemajo šport kot vrednoto in kulturno samoumevnost v vseh življenjskih obdobjih.
Več športne vzgoje, več zdravja
Ob vsem tem je seveda pomembno, da bi število ur šolske športne vzgoje ohranili vsaj v sedanjem obsegu. Kakršnokoli zmanjševanje števila ur športne vzgoje namreč pomeni konkreten udarec kakovosti življenja otrok in mladine ter približevanje trendom zahodne družbe, kjer se že ubadajo s problemom čezmerne telesne teže otrok
in mladine ter z njihovim vse slabšim zdravstvenim stanjem. Nekatere primerjalne študije so celo pokazale, da je populacija otrok in mladine z večjim številom ur športne vzgoje v boljšem zdravstvenem stanju. To, da so otroci in mladina v Sloveniji v primerjavi z zahodnimi družbami in tudi drugimi članicami EU v boljšem zdravstvenem stanju, je večinoma rezultat večjega obsega ur športne vzgoje. Zelo koristno in dobrodošlo je tudi vključevanje nekaterih izbirnih predmetov, npr. »šport za zdravje«, v programe osnovnih šol, kjer učenci nadgrajujejo vsebine redne športne vzgoje in se dodatno navajajo na zdrav način življenja.
Ivo Kornik
in nad njimi ni kontrole ne s strani države in ne nas davkoplačevalcev.
Nekaj podobnega počne Minister Bajuk, ki je peljal reforme v napačnem vrstnem redu in napačno tako, da je prvo delil pogačo -davčna darila, ki še ni bila plačana, bogatim na račun revnih, ki jo sedaj plačujemo v obliki draginje. Spor med sindikati in delodajalci je samo posledica povzročenega stanja, saj v tej draginji najbolj profitirajo bogati in državna blagajna ter se pri vsem tem minister Bajuk še spreneveda. Je največji sponzor »luksuzne in plehnate« tuje industrije na račun domače in potrošnikov.
V teh in še drugih zadevah tičijo resnični vzroki današnje draginje in navedena dejstva dokazujejo, da je nastala programirana draginja v laboratorijih posameznih ministrstev. V bistvu se gre za usmerjanje denarnih tokov v določene roke pod krinko reform.
S temi dejstvi in pogledi na situacijo smo seznanili predsednika vlade RS Janeza Janša na pogovorih s socialnimi partnerji 24. oktobra 2007. Kako bo ukrepal, in če bo, bo pokazal čas, ki pa ga ni ostalo več veliko?
Rastko Plohl,
predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije
Šolski center Ptuj • Bralna skrinja 2007
Ob mednarodnem
dnevu šolskih knjižnic
Letošnji mednarodni dan šolskih knjižnic smo v šolskem centru Ptuj obeležili z »zapiranjem« prve Bralne skrinje za srednješolce, ki smo jo odprli letos aprila ob slovenskem dnevu knjige.
Za glasbeni program je poskrbel harmonikar Tadej s Kmetijske šole, profesorica Milena Furek pa je spregovorila o pomenu knjige in branja za današnji mladi rod. Knjižničarka Biserka, glavna pobudnica bralnega priznanja za srednješolce, je prisotnim slavistkam in dijakom predstavila, da smo v prvo skrinjo položili 12 knjižnih biserov. Izmed teh so dijaki največkrat prebrali Karlovškovega Gimnazijca, Lepotico s pomarančami, Pleši z življenjem, Pavčkove Majnice, Kodrlajsastega pitona in Ingoličevo Mladost na stopnicah.
V drugem delu smo knjižničarke na kratko - v pisni obliki - preverile, koliko so dijaki »odnesli« od prebranih knjig, nato pa jim podelili nagrade za njihov trud. Veselilo nas je, da je kar 24 srednješolcev, v veliki večini dijakinje, uspelo pridobiti to priznanje.
Nazadnje se je knjižničarka Doroteja javno zahvalila sponzorjem, in sicer: Mladin-
ski knjigi Ptuj, Založbi Miš, Prešernovi družbi in Desk iz Ljubljane ter Kmetijski in Elektro šoli Ptuj. Nato nas je seznanila z Bralno skrinjo 2007-2008, ki jo bodo lahko dijaki uveljavljali za proste izbirne vsebine, zaključili pa bi jo do 7. aprila 2008, saj tako lahko sodelujejo tudi zaključni letniki. V to skrinjo pa
smo tokrat položile naslednje knjige: Deček v črtasti pižami (J. Boyne), Zgodbe iz Narnije (C.S.Lewis), Ptica v duši (M. Snunit), Nona (J. Bitenc), Kurent (I. Cankar), Noetov otrok (E. E. Schmitt), Faktor X (I. Sivec), Kadar glava nad oblaki plava (N. Grafenauer)
Terezija Kekec
Prireditvenik
Torek, 13. november
16.00 18.00
Ptuj, CID, elektro delavnica, vsak drugi torek v mesecu Makole, dom krajanov, predstavitev DVŽU Zorim
Sreda, 14. november
14.00 Ptuj, CID, zasedanje ptujskega občinskega otroškega parlamenta, ki bo
obravnaval zabavo in prosti čas mladih 16.00 Ptuj, CID, literarna skupina
18.00 Maribor, galerija društva likovnih umetnikov, Židovska ulica 10, odprtje
slikarske razstave akademskega slikarja Rudija Skočirja 18.00 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, vodi jo medicinska sestra Lidija Lazar
20.00 Ptuj, CID, tečaj orientalskih plesov -	Ptuj, CID, tečaj kitare
Četrtek, 15. november
9.00 do 13.00 Slovenska Bistrica, dan odprtih vrat Ljudske univerze 18.00 Ormož, zelena dvorana Glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož
-	Ptuj, CID, tečaj kitare
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
V reviji SAD v novembru pišemo o skladiščenju jabolk, idealni jablanovi sadiki, pridelavi sadjevca, sušenju pecljevine pri grozdju, negi mladega vina ter še o marsičem iz prakse.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
ZNAMKA	LETNIK	CENA«.	OPREMA	BARVA
ALFA ROMEO 1471,9 JTDM	200G	15.395.00	KUMA	RDEČA
AUDI A-6 AVANT 2,5 TDI	2002	11.900.00	AVT. KLIMA	T. MODRA
BMW SERIJA 3 Tour. 330 XD	2004	16.990,00	AVT. KLIMA	KOV. T. ZELENA
BMW SERIJA 5:525 D	2004	23.990.00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD ESCORT 1,41	1999	2.295.00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
KIA CARNIVAL 2.9 CRD	2004	15.990.00	KUMA	ČRNA
NISSAN TERANO 3.0 TD	2005	16.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 CC 2.0	2003	8.390.00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 DREAK 2.0 HDI	2004	9.490.00	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA GRAN. 2.2 DCI	2004	9.990.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ROVER 414 SI	1997	2.390.00	KUMA	KOV. BDRDO RDEČA
ŠKODA DCTAVIA COMBI 2.0 i 4X4 EL. 2002		8.700.00	AVT. KLIMA	SV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	200G	20.900.00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
IVECO DAILY 35S12	2005	16.990.00	KUMA	BELA
BMXX-53.0D	2002	26.996.00	AVT. KLIMA	KOV. T. ZELENA
PRODAM trosilec hlevskega gnoja ter trosilec umetnega gnoja Vikon ter več brejih telic. Telefon 040 65 77 51.
STORITVE
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkani-zerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
LOJ
ZIMSKE GUME - 30 % - Vulkani-zerstvo Ivan Kolarič, s. p., Ptuj, Raj-špova 14, Ptuj, telefon 771 15 65, Bukovci 121 c, telefon 788 81 70.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM svinje od 150 do 200 kg, domače reje. Tel. 766 46 61.
PRODAJAMO mešana drva bukev, gaber iz okolice Markovcev in Cirku-lan, kamionska dostava. Telefon 041 767 760.
KUPIJO večjo količino akacijevega lesa od debeline 8 cm naprej. Ponudbe na telefon 041 767 760.
PRODAJO kravo simentalko ter tri plemenske telice simentalke - pašne. Informacije na telefon 051 274 553.
PRODAM telico v 8 mesecu brejosti. Tel. 792 33 81.
PRODAM odojke, težke 25 kg, in telico, težko 350 kg. Tel. 041 317 367.
PRODAM dva črno-bela bikca in teličke simentalke. Telefon 041 288 063.
DELO
IŠČEMO več deklet za delo v strežbi, lahko tudi študentke. Lokal se nahaja na Sp. Hajdini. Delovni čas in plačilo po dogovoru. Ena zvezda, d. o. o, Dolenjska cesta 33 a, Ljubljana. Informacije na GSM 041 329 168 - David.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stara kredite
■ STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, MIlana Prapotnlk a.p, Pivko vb ulica 19/a, 2250 PTUJ
KIA cee'd: fihV^ATfam M11 iT«' 0 in 7-letna garancija
JERENKO AVTO HIŠA d.0.0., Ptuj Zagrebika c. 53, Tel.: 02/788 53 08
POSKOČNIH
1.	MEH IN SMEH-Na moji poti
2.	Ans. JUHEJ - Dan in noč
3.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Jaz lunco vprašal bom - mix
4.	Ans. MIKOLA- Lepa beseda
5.	Ans. AJDA-Čez plot
6.	Ans. BUM - Daj skuliraj se
7.	Ans. SNEŽNIK - Darilo nevesti
1.TEJAHAVER-	Divja mačka
2.	TANJA ŽAGAR - Tiho tiho čas beži
3.	NATALIJA VERBOTEN - Pozabi me
4.	SAŠA LENDERO - Levinja
5.	MARJAN ZGONC - Kamnita hiša
6.	STANE VIDMAR-40 let imaš
7.	SKATER- Pridi k meni
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
5M5 glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Igor Podkrižnik Murkova 2.2250 Ptuj
PROFINISH, popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozili brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 666 774.
DOM STANOVANJE
UREJENO lastniško stanovanje velikosti 45 m2 v prvem nadstropju na Rimski ploščadi menjam z doplačilom za večje stanovanje. Tel. 051 338 118.
NEPREMIČNINE
V NAJEM ODDAM parkirišča v parkirni hiši na Vodnikovi 2 (pod novo pošto) na Ptuju. Informacije 041 325 925, Milan Hebar, Miklošičeva 3, Ptuj.
ZAPOSLIMO kreativno, inovativno, dinamično osebo, ki zna svoje znanje izpolnjevati in dopolnjevati. Foto Lan-gerhorlc, Prešernova 2, Ptuj. Tel. 041 345 661.
DELO, d. d., vabi raznašalke, raznašal-ce za dostavo Dela, Slovenskih novic, Nedela na področju Makol in Majšper-ka. Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pokličite na telefonsko številko 02 25 16 245 ali pišite na naslov: Delo, Dostava časopisov, Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
A
Slastni čevapčiu, pleskavice, vešalke, pečena paprika...
Prehodna naročila na telefon: 041 871 254 Za vse ljubitelje pristne srbske kuhinje - SKARA Novi trg na prostem
Delovni čas:
Ron.-čet. od 10.00 do 21.00 ure Petek od 10.00 do 01.00 ure Sobota od 10.00 do 04.00 ure
OBČINA ZAVRC Zavrč 11 2283 Zavrč
o b j a v l j a
na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07) in Pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Zavrč (Uradni list RS, št. 91/07) in Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2007 (Uradni list RS, št. 19/07) ter Odloka o spremembah Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2007 (Uradni list RS, št. 57/07)
JAVNI RAZPIS
za dodelitev državnih in drugih pomoči za programe razvoja podeželja v občini Zavrč za leto 2007
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev državnih in drugih pomoči za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja.
II.	VIŠINA SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Zavrč za leto 2007 v okvirni višini 12.000 EUR, na proračunski postavki: 110002 - subvencije v kmetijstvu po razpisu (410217) - Kompleksne subvencije v kmetijstvu. Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi sredstev odloči strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
A. DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME
1.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
(12. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Upravičeni stroški:
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo neugodne vremenske razmere,
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni živali,
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni rastlin ali napad škodljivcev. Bruto intenzivnosti pomoči:
-	skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani države pomoč ne sme preseči 50 % stroškov zavarovalne premije.
Upravičenci do pomoči:
-	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo sedež v občini Zavrč, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo stalno prebivališče v Občini Zavrč. V primeru zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oz. zakup kmetijskega zemljišča.
-	zavarovalnice, pri katerih so sklenjena zavarovanja za kmetijska gospodarstva
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev.
-	veljavna zavarovalna polica in potrdilo o plačilu zavarovalne premije za tekoče leto
-	drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
2.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju
(15. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se izvajajo državne pomoči:
1.	Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu.
2.	Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe.
Upravičeni stroški:
1.	na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:
-	stroški organiziranja programov za usposabljanje,
2.	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe:
-	honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso z zvezi običajnimi operativnimi stroški podjetja,
Bruto intenzivnosti pomoči:
-	pomoč se dodeli do 100 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
Upravičenci do pomoči:
-	fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore na področju kmetijstva na območju občine Zavrč ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena:
-	dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore,
-	dokazila o plačilu stroškov,
-	dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
III.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Zavrč, Zavrč 11, 228,3 Zavrč ali osebno v sprejemni pisarni občine do vključno 26. 11. 2007 (velja datum poštnega žiga). Za oba ukrepa velja, da se pomoč dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem letu 2007. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja 1. 1. 2007 do 26. 11. 2007. Dokazila o plačilu oz. plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 26. 11. 2007. Upravičeni stroški bodo izplačani v 15 dneh od podpisa pogodbe. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja.
Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako:«Ne odpiraj - vloga na javni razpis KMETIJSTVO 2007«. V primeru, da vlagatelj ODDAJA VEČ VLOG, mora biti vsaka poslana v posebni ovojnici.
Za uvrstitev v postopek izbora za dodelitev sredstev mora vsaka vloga izpolnjevati naslednje pogoje:
-	pravilno izpolnjen prijavni obrazec iz razpisne dokumentacije,
-	vloga mora biti poslana v roku in na način, ki je določen v tej točki besedila tega razpisa.
IV.	ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vloge, prispele na javni razpis, odpira in obravnava strokovna Komisija za odpiranje vlog, imenovana s strani župana. Če komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Komisije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Predlog Komisije o upravičenosti zahtevkov nato obravnava še Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem občine Zavrč ter dokončno razdelitev sredstev predlaga v potrditev županu. Komisija v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva lahko zniža odstotek sofinanciranja oziroma določi najvišjo višino sredstev na vlagatelja.
Na osnovi potrjenega predloga za razdelitev sredstev bo Občina Zavrč v treh dneh izdala sklep o dodelitvi sredstev, ki bo vseboval določbe o namenu, upravičenih stroških ter višini dodeljenih sredstvih. Občina Zavrč bo z izbranim izvajalci sklenila pogodbo, v kateri se opredelijo izvedbe plačil ter medsebojne pravice in obveznosti. Zavržene bodo vloge:
-	ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v III. točki tega razpisa,
-	ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge).
V.	KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO
Razpisna dokumentacije je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva v sprejemni pisarni Občine Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč, vsak dan do izteka prijave na razpis.
VI.	DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM
Za dodatne informacije lahko pokličete Lidijo Domjan, tel. 02 761 04 82 ali pišete na elektronski naslov obcina.zavrc@siol.net z navedbo »razpis kmetijstvo«.
Župan občine Zavrč Miran Vuk, l. r.
Ptuj • Ustoličili že 9. princa karnevala
Pustne predpriprave so se začele
Osrednji dogodek tretjega dne letošnjega martinovanja je bilo ustoličenje že 9. princa karnevala. Slavka plemenitega Kacherla, deželnega proviantnega mojstra, je nasledil princ Miran Urih, majer Cirkovški.
Že po tradiciji, tako kot je tradicija izbira princa karnevala od leta 1999 tudi na Ptuju, kot del tradicije, ki jo negujejo članice evropske federacije karnevalskih mest, so mu korenine poiskali v zgodovini Cirkovc. Za to se je potrudila Marija Hernja Masten. Zgodovina Cirkovc je tesno povezana s samostanom studeniških dominikank. Od dobrotnikov je z leti dobil še druge posesti, v Cirkovcah, kjer je bila posest bolj zaokrožena, so poleg župnije sv. Marije naredili še stu-deniško majerijo. Studenice so imele na Dravskem polju dve pristavi. Majerijo je upravljal in vodil majer, ki je bil obenem pisar, upravitelj, gospodar pristave, vodil je finančne in gospodarske posle, pobiral dajatve za svojo gospoščino. Leta 1782 je bil samostan raz-puščen, posesti je prevzela država, s tem pa je tudi prenahala služba majerja. Z umestitvijo 9. ptujskega princa karnevala pa
je delček zgodovine ponovno oživel. Novi princ karnevala je oblečen v oblačilo bogatega uradnika 18. stoletja. Kreacija je delo Vere Maroh, zašili so jo v šiviljstvu Šmigoc. Zaprisegel je 11. novembra ob 11. uri, 11. minut in 11 sekund. Pri tem so ga spremljali tudi dosedanji princi karnevala, ptujski župan, nova ptujska vinska kraljica Tatjana Caf, Branko Brumen, predsednik FECC-a za Slovenijo, in člani FS Vinko Korže Cirkovce ter godba Pipi Krulet, ki so v nedeljo na Ptuju tudi nastopili z izbranim programom, ki bodo tudi njegovi zaščitniki na vseh prireditvah.
Novi princ karnevala je aktivni član PD Cirkovce, redni glasbeni spremljevalec FS Cir-kovce in ploharjev, ki se trudi v ohranjanju te tradicije že več kot 30 let. Sam pravi, da mu je ta funkcija dobesedno pisana na kožo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Z dnem ustoličitve so pričela veljati tudi prinčevska pravila, ki bodo ostala v veljavi do konca pustnih norčij, napočil je čas svoboščin in martinovih norčij ter, pustnih predpriprav. Podpisali so jih Slavko plemeniti Kacherl, dosedanji princ, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, in novi princ Miran Urih (levo), majer Cirkovški, ki je ob tem povedal: "Kot deveti ptujski karnevalski princ bom naloge, ki mi jih daje ta funkcija, opravljal častno in pošteno.«
Ptuj • Vabilo je ptujsko martinovanje
Martin prinesel novo vinsko kraljico
Martinova ponudba je letos zasedla del Miklošičeve, Novi trg in dvorišče Ptujske kleti. Stojnice so se šibile od jesenskih dobrot.
Osebna kronika
Rodile so: Zlatka Lampret, Majšperk 51 - Izabelo; Mateja Gašparič, Cirkulane 30, Cirku-lane - Ano; Aleksandra Žerjav, Slovenska c. 44, Središče ob Dravi
-	Jaka; Katica Petrovič, Moškanj-ci 22, Gorišnica - Roka; Klavdija Hrnec, Stanošina 2/a, Podlehnik
-	Lariso; Simona Rep, Cvetkovci 6, Podgorci - Lariso; Milena Leber, Vičava 29, Ptuj - Ivo; Klaudija Štebih, Bodkovci 5, Juršinci - La-risa; Renata Jurgec, Krčevina pri Ptuju 64/a, Ptuj - Reneja; Alenka Bezjak, Gajevci 26, Gorišnica -Anžeja; Vladka Prstec, Slovenska c. 46, Središče ob Dravi - Lano; Gordana Zebec, Turški Vrh 40/c, Zavrč - Gabriela; Tea Kmetec, Volkmerjeva c. 5, Ptuj - Evo; Vesna Krajnc, Polenšak 27 - Saro; Damjana Lončarič, Strmec pri Sv. Florjanu 71, Rogatec - Jana; Yelyzaveta Pučnik, Slatinski dol 8/e, Zgonja Kungota - Asjo. Umrli so: Antonija Krajnc, rojena Kukovič. Lancova vas 74, rojena1927 - umrla 30. oktobra 2007; Štefan Mohorko, Pestike
6,	rojen 1951 - umrl 31. oktobra 2007; Janez Matjašič, Rimska ploščad 16, Ptuj, rojen 1937
-	umrl 27. oktobra 2007; Cecilija Ivančič, rojena Soršak, Medvedce 8, rojena 1919 - umrla 30. oktobra 2007; Veronika Podbreznik, rojena Kajnih, Grajena 15, rojena
1942	- umrla 31. oktobra 2007; Ivana Zadravec, Rimska ploščad
7,	Ptuj, rojena 1909 - umrla 2. novembra 2007; Ivana Kostanje-vec, Potrčeva c. 50, Ptuj, rojena 1913 - umrla 4. novembra 2007; Jožef Vaupotič, Jablovec 32, rojen 1923 - umrl 4. novembra 2007; Vincenc Veit, Destrnik 24/a, rojen
1943	- umrl 3. novembra 2007; Julijana Klasinc, rojena Puš-nik, Starošince 30, rojena 1923
-	umrla 5. novembra 2007; Janez Simonič, Podvinci 124, rojen 1936 - umrl 8. novembra 2007; Marjan Plajnšek, Gorca 58, rojen 1967 - umrl 7. novembra 2007.
Med gosti so bili v soboto tudi Poljaki in Gorenjci. Sicer pa bo za večjo prepoznavnost ptujskega martinovanja potrebno v promocijskem pogledu še marsikaj narediti. To velja tudi
za druge ptujske prireditve, ki ciljajo na več obiska. Mesto trte in vina je preživelo letošnje martinovanje, kaj več pa tudi ne. Odvile so se vse aktivnosti, vključno z bolj in manj resnim
Foto: Črtomir Goznik
Nova ptujska vinska kraljica je Tatjana Caf.
krstom mošta, ki je postal vino, in ki že od nekdaj spremljajo martinov praznik. Pripravili so tudi vinogradniške igre s ko-taljenjem sodov. V soboto pa so okronali tudi drugo vinsko kraljico vinorodnega podoko-liša Srednje Slovenske gorice. Svetlano Širec je na vinskem prestolu, v dveletnem mandatu je nadvse uspešno promovirala vina s tega območja, Ptuj in kulturo pitja, v tej vlogi bo poslej delovala v Park hotelu na Ptuju, poskušala pa bo sovojiti tudi slovenski vinski prestol, zamenjala Tatjana Caf, študentka, doma na Grajenščaku, tudi dekle z več lepotnimi naslovi. Tudi njen mandat bo trajal dve leti. Njena obleka je kreacija Sanje Veličko-vič, ki so jo zašili v krojaštvu Romana Ilijevca. Ob upoštevanju značilnosti tega območja se je kreatorka trudila, da je obleka prilagojena postavi in mentali-teti nove vinske kraljice.
MG
OTVORITEV
ta petek, 16.1 1.2007, ob 10.00 uri
T1AGER
FCENTER PTUJ
info> 02 / 798 03 10
OTVORITVENA AKCIJA
Napoved vremena za Slovenijo
Če Martin (11.) sonce ima, huda zima rada prikrevsa!
Danes bo povečini sončno. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, v alpskih dolinah do -7, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 13 stopinj C. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v jugovzhodni Sloveniji bo zjutraj in dopoldne občasno rahlo deževalo, nad 500 metrov nadmorske višine pa rahlo snežilo. Zapihal bo severovzhodnik, na Primorskem burja. V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo severni do severovzhodni veter.
T1AGER
* PTUJ
^^	Jagros d.o.o., Lase 1/b, 3241 Podplat.
^E	Slike so simbolične
' E lm	brez aranžerskih dodatkov. Akcija traja od 16.11. do21.11.2007
PTUJ	oz. doprodajezalog.
r 1AGER
1 PTUJ