v Ljubljani, četrtek 8. januvarja 1920,
Poštnina pavšalirana,
K* pismene i:a,rofPc it e* poiš ljitl e ■liinarje se u moremo ozirati.
telo leto pol leta Žetrt leta ta mesec
Novi naročniki naj pošiljaj« narninluo pa nakaznici.
Za inozemstvo:
celo leto	...	K	HO'
pol leta.	.	.	.	70
tetri leta	.	.	.	„	35'
za mesec	.	.	.	„	12
e zaračunajo po n prestorn in sicer isoS ter 55 mm »tor za enkrat L K večkrat popust
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —štev. 8. Teleion štev. 44.	   :
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgo< vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franidrajo. — m ;;	Rokopisi	se ne vračajo.	r~~— ■............
Vrnitev vojnih ujetnikov iz Italije.
LDU Beograd, 6. Jugoslovanski poslanik v Kirnu, g. Antojevič se je sporazumel z italijansko vlado glede repatriacije jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Vsak teden bo odpotoval transport 2000 mož. Bržkone presega število vojnih ujetnikov vsoto 30.000 mož. Vojni minister Hadžič je ukazal poveljniku 4. armade v
Zagrebu, naj pripravi vse potrebno za sprejem teh jugoslovanskih vojakov. Povodom tega je bil poveljnik dravske divizije general Smiljanič pozvan v Zagreb. Odrejeno je tudi, da bodo repatriirani vsi jugoslovanski podaniki, ki so bili med vojno Internirani v raznih zavezniških dr žavah.
Odesa v boljševiških rokah.
LDU. Beograd, 7. jan. Ker je po
boljše viški zmagi postala evakuacija Odese neizogibna, se le pojavilo vprašanje o preskrbi novih beguncev. Zavezniške vlade so vprašale tudi Jugoslavijo, ali bi mogla sprejeti
del teh ruskih beguncev. Jugoslovanska vlada ni mogla odgovoriti negativno in potemtakem bo del beguncev iz Odese našel zavetje na jugoslovanskem ozemlju.
Boljševiški nemiri v Bolgariji.
LDU. Belgrad, 7. jan. O dogodkih v Bolgariji poroča »Politika#: Stavka na železnicah traja dalje. Na mnogih mestih so se krvavo snopadli vojaki in stavkujoči komunisti. Vse kaže. da dobiva boljševiška organi-sacr,a v Bolgariji močno podporo iz Rusije. Ministrski predsednik Starn-bubnski je mobiliziral svoie pristaše. Ponekod so vojaki-železničarii prevzeli železniško službo. Pozvani so pod orežje tudi stavkajoči uslužbenci pošte in brzojava.
Italijani se pripravljajo na odhod.
LDU. Split 6. jan. Italijanski poveljnik na Korčuli je pozval k sebi bivšega župana, narodnega poslanca ArneriJa in mu lavil, da italijanska voi«ka kmalu odide. Prosil ga Je. naj dela na to, da se sprte stranke pomirijo.
Poslanci iz neodrešenega ozemlja izstopijo iz dosedanjih strank.
I.DU. Zagreb. 6. jan. Dne 6. Jan. 1920 so se sestali v Zagrebu narodni poslanci iz zasedenega ozemlja, da vzamejo na znanie poročilo deputa-ciie iz njihove srede, ki je bila v Parizu. da razloži mirovni konferenci zahteve in pritožbe prebivalstva, ki ga zastopajo omenjeni poslanci. Izvajanja deputacJJe so bila sprejeta z odobravanjem. Po razpravi o zunanje - in notranjepolitičnem položaji: naše države in o razmerah v zasedenem ozemlju so poslanci soglasno sklenili, da se v svrho kar naiener-gičntjšega zastopanja interesov naroda iz zasedenih krajev združbo v
.VLAD. LEVSTIK:	Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Ogrnila se Je s svolo lepo Klroko mantiljo, zavila glavo v pajčolan in se potikala ves čas okrog vile, ne meneč se za paglavce, ki so sijali. česa išče zahaljena dama. Po dolgem čakanju Je bila njena vztrajat »Tlačana: slišala je vpitje bmučiklasove Nine in zvedela tako baš ono, kar je tolikanj vznemirjalo Skobvlla.
Omahnila Je od maščevalne radosti; srce ji Je bilo. kakor bi se bolelo razleteti. 2e je hotela zbežati s »vejo novico, sama ne vedoč, kam ha) lo ponese, ko Je na vogalu sko. raj ti čila v Nino in njenega spremljevalca.
»Grof hna na prsih repatico!« le Kričala hči našega voditelja, drsaje s vinjenimi koraki ob oficirjevem komolcu. »Ne. prosim, ne bom mol-jtala! Dora mi je rekla, in ona mora Vedeti, hahaha!«
Baronica Je zrla z Žarečimi očmi
neodvisno parlamentarno udruženje poslancev iz zasedenega ozemlja.
Italijan za močno Jugoslavijo.
LDU. Trst, 5. jan. »Corriere della Sera« poroča da ie imel Ernestu Ver-cesi v Milanu predavanje o srednjeevropskem problemu. Dr. Vercesl le izvajal, da le temeljne važnosti za uspešen razvoj italijanske bodočnosti stališče, ki ga bo Italija zavzela z ozucm na srednjeevropsko vprašanje. Italija mora na vsak način odklanjati ustanovitev donavske fede-racie; v lastno škodo ne vidijo vsi odgovorni državniški krogi dovoli lasne, kaj le njihova dolžnost, aui-rak so se slepo zagrizli v reško in dalmatinsko vprašanje. Za Iialijo m nevaren Belgrad ali Zagreb, ampak Budimpešta, ki priteza Dunaj v ekonomsko zvezo. Samo če se Italija pomiri z Jugoslovani, bo mogla preprečiti osnovanje novega bloka, ki fcl težil na Adrijo. V svoji kratkovidnosti sprejemajo in slavilo ti krogi gotove hrvatske politike, ki streme za tem. da se vzpostavi stara monarhija, največja sovražnica Italije Dr. Vercesi apelira na javnost, da se zave in spozna, da ie ustvaritev in okrepitev Jugoslavije koristnejša za Italijo, kot pa kakršnakoli formacija drugih skupin. Naglašal je posebno, da ie treba podpirati ministrskega predsednika Nittja s celo narodovo močjo v njegovih poizkusih, da se začne Italiia direktno pogajati z Jugoslavijo. Predavatelju so poslušalci z velikim odobravanjem in navdu-icUem ploskali.
Italija cesarstvo?
LDU. Ženeva, 6. jan. Vodilni italijanski senatorji in poslanci se za-vstenu jo za to, da se Italija proglasi za cesarstvo. Ministrski predsednik Nitti je nasprotnik teh teženj.
za njima. Komaj sta izginili in je ho tela iti svojo pot, že je zagledala di ugo postavo, ki je planila iz vile. B. Je mlad človek v nubskem klobuku in vznemirljivo dolgi salonski suknji, oblečen s tistim smešnogen-Uivim neskladjem, ki diči kmetskega Študenta na njegovih prvih zaletih pokvarjeni svet. Fant je bil očividno jezen: pljunil je nazai. izvlekel robec. obrisal ž nlim podplate svojih okovanih črevljev in ga vrgel strnn, v razločen znak zaničevanja. Baronica ie zaslutila v njem zaveznika ter p istopila, preden je utegnil odnesti pete.
»Bili ste tam?« Je vprašala. »Na vrtu?«
Drejče Rovan je osupnil,
»Bil! A kaj je vam tega mar?«
»Zamerili so se vam,« je hitela tujka ne da bi odgovorila. »Videla sem vas, ko ste stopili lz hiše.«
»Aha! Zamerili pa, zamerili, da nikoli tega. Samo kaj vas briga?«
»In ste slišali, kar Je vpila neka dama?«
»Slišal, Bogu bodi potoženo. In
Italijanom diši tudi Carigrad.
LDU. Berlin, 7. jan. Italija je kot najmt čnejša država v vzhodnem Sredozemskem morju stavila zahtevo, da se j)ri novi ureditvi razmer v
Carigradu in Dardanelah upoštevajo Italijanski interesi.
Pretiskanje dinarskih
bankovcev.
LDU. Belgrad, 7. Jan. Po pravoslavnih božičnih praznikih se bo začelo opremljanje novih dinarskih bankovcev z označbo v kronski veljavi. Za to natiskavanje so naročeni posebni stroji in klišeji, da no tako
Sciaioja o odnošajih z Jugoslavijo.
Italijanski zunanji minister Sciaioja je sedaj po svojem prihodu v Pariz sprejel urednika »Petit Joumala«, s katerim je bil zelo vljuden, toda zelo rezerviran.
— Razumeli boste — mu je rekel takoj — da Vam ne morem povedati ničesar, preden ne pridem v stik vsaj s Clemenceaujem.
— Vendar ml bo dovoljeno — Je odgovoril časnikar — da Vas vprašam vsaj. ali imate točna navodila od Vaše vlade n. pr. kar se tiče Reke ?
— O, Reka! to ie tainost! — je
zdaj lahko noč; nisem frakar, da bi zapravljal čas z vsakim prismu-kom!«
»Lepo« je dejala ironično. »Samo še nekaj: ali jim hočete..’, pokvariti veselje? Maščevati se. ko so vas razžalili? Kaj ne, da sovražite grofa?«
»Kako ga ne bi?« študent je prisluhnil. »Odkar imajo njega, ni več obstanka med njimi.«
»Tak pogubite ga! Izročite vso družbo osmešenju! Ali hočete, da ga
aretirajo sredi veselice? Potem tecite na policijo in povejte', kar ste slišali; rtc;tc. da je on tisti zločinec, ki ga iščejo s tiralico, in ima na prsih znamenje, po katerem ga bodo spoznal'... Hitite, ne tratite časa!«
»Oho,« je vzkliknil Rovan, ki se mu ie zdajci odprla glava, »to ie drugačna pesem! Nu, saj sem mislil, da bo tako; še prejle sem dejal Rožmarinu .. Ali, kaj briga mene. da bi ga še! naznanit.? Cernu ne greste sami? Saj nisem y policist,« le hotel reči. toda v jezi mu je ušlo: »bur-žuj«. Medtem pa novica ni ieniala
jiatiskavanje čimprej končano. Iz dejstva, da so naročeni novi klišeji,
rroizhala. da na merodajnih mestih že vedo relacijo med dinarjem in kiono. Verjetno je, da bo relacija 4:1.
Torb! pomorili pod nemško zaščito 1,200.000 Armencev.
LDU. Berlin, 6. jan. V listu »Miinchner Neueste Nachrichten« cbdolžuje perzijski pisatelj Saven Asredin Turčijo, da je za vojno dala umoriti 1,200.000 Armencev, ter Nemčijo, da je krila te umore, ki so se uprizarjali po načrtih.
odgovoril minister In stavil prst na usta.
Minister Sciaioja Je pripomnil, da italijanski ministrski predsednik pride 4. ali 5. v Pariz.
— Alj mislite, da ostanete dolgo časa v Parizu?
— Ve se. kedaj se pride v Pariz, toda nikdar se ne ve, kedaj se odide. Z druge strani Vam lahko povem, da sem se tukaj že vdomačil: odšel sem šele 16. decembra In evo me žc zopet nazaj. Ne obžalujem, čeravno ml, da po pravld povem, moje delo ne pušča časa, da bi užival lepote Vaše prc stolice.
Toda časnikar se je hotel povrniti na reško vprašanje.
plameneti v njegovih možganih. Imel le orožje zoper omrženega po-
krovitelja trinoga' Pohlina, zoper njega, ki sta ga z Rožmarinom toli-Kani sovražila v svoji ljubosumnosti; ako je bil zločinec, zakaj ne bi bil v resnici zmožen onesrečiti Vide? In končno: grof je bi! tisto pobnfšljivo sobice, ki je razgrelo napuh »kapita-listv« do viška ter sozakrivilo vse noccišnje ponižanje uboge študentovske pare. Koliko zadoščenje, upihniti ga! »Stojte, gospa!« Ie vik-nil ves iz sebe. »stojte, povejte
Ali baroničin korak je bil zdavnaj zamrl nad vrtovi. Rovan je bil sam. Majaje z glavo je nameril korake v-mesto, da bi potolažil svojo skrb radi Vide in razveselil njenega žalostnega poeta s tako nepričakovanimi vestmi.
Kamen, katerega Je bila izprožl-la Dora v slepem gnevu, se je valil nizdol. Kakor bi slutila posledice nerazsodnega trenotja, je obhajal grofovo Prijateljico v njeni zapuščenosti po odhodu vseh. gostov od hipa do hipa razločneiši strah. Sezlo h je v
— Gospod minister — mu je rekel — srbski regent Aleksander ml je pravil pred nekoliko dnevi, da ne želi ničesar bolj, nego živeti v dobrem sosedstvu z Italijo.
—- To je tudi naša želja: želimo ohraniti najboljše odnošaje z našimi sosedi in predvsem s Srbijo.
— Ce ie na obeh straneh tako razpoloženje — je rekel časnikar
je nemogoče, da ne pride do sporazuma.
Minister Sciaioja je odgovoril t gesto, ki bi lahko pomenila »strinja«! se z vami« kakor tuai »kdo ve?«
Bissolatti in Sporazum z Jugoslovanu
»Caffaro« priobčuje izjave poslanca Susija o Bissolatijevem sta-stališču napram Nittijevi politiki i« sporazumu z Jugoslavijo.
Na neki seji voditeljstva svoje stranke je Bissolati izjavil, da je njegova želja glasovati za Nittijevoi vlado. Ko je njegova skupina izjavila, da ne glasuje za vlado, se je tud! on vdal strankini disciplini in glasoval proti vladi. Podal Je pa istočasno naslednjo izjavo: »Ker Nitti sprejema moj program vnanje politike, smatram, da mu ne moretn odkloniti svojega sodelovanja.«
Bissolati ie mislil posebno na jadransko vprašanje in iskren sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
Neki Bissolatijev prijatelj je pravil, da dobi Bissolati listnico ministrstva vnanjih stvari v svrho po« ravnanja sporov med Italijo in Jugoslavijo, da ustvari solidne podlage prjateljstvu, ki naj bi temeljilo na vzajemnih interesih na Jadranu I« da da zaveznikom in posebno Franciji jamstvo, da se ni bati s stranf Italije ničesar v bodočnosti.
Z druge strani se zopet trdi, da se poveri listnica vnanjega ministrstva Torreju, katerega jadranski program je približno enak Bissolatiie-vemu jugoslovenofilskemu programu.
Najcenriša živlfenska potrebščina
so le vedno slovenski dnevniki. Akt), ste sl hotel! pred vojno katerega na« ročiti, ste sl morali prltrgatl zanj vsak mesec 2 litra vina ali 2 kg mesa. Danes st lahko naročite »Jugoslavijo«, ako sl privoščite enkrat’ samo pol Htra vina manj ali ako porabite pol kg mesa manj. Vse druge žlvljenske potrebščine so se podražile za 15-20 krat, dnevniki samo za 5 krat.
Zato naročajte »Jugoslavijo«!
noge in se razlivalo po žilah; čutila se je kakor prikovano. Srdito je zapodila služkinje, ki so prihitele po-spravljat, in ostala sama. Vrt je bil potemnel; zadnji lampijonček se je vnel, vzbrhnil s turobnim rdečkastim plamenom ter se osul v zoglenelih krpah na mizni prt.
»Kaj sem storila?« si je ponavljala v topf grozi. »Ako je res, kat se ml zdi, sem ga pogubila- Vse se ruši!«
čutila je, da se izpolnjuje ž njegovo vred tudi njena usoda; žc je plavala v vrtincu, ki je goltal z vihamo naglico vse v svoje temno dnoi. In ko je stopala, oprijemale se balu1« strade, po vrtnih stopnicah na opustelo verando ter skozi njo v salon, se je grozila nad svojo strastno Željo, da bi mogla izbljuniti srce, ki jo je žgalo v prsih, ter ga zmečkati s petami.
N	(Dalje prih.)
Slabi informatorji.
Amerika se umika. Evropa naj si uravna vse po svojem kot more in zna •— ta parola gre danes po Zedinjenih državah in Evrope Je strah, vsaj tiste skupine velikih držav, ki bi rada vedrila in oblačila po milj volji med premaganci in nič manj med šibkejšimi zavezniki.
Najbolj nervozen postaja tiger g. Clemenceau, ki ni pričakoval, da bi mogla Amerika odreči ratifikacijo versajski mirovni pogodbi. V tej svoji nervoznosti grab Clemenceau za lase svoje diplomate. Češ, da so le-ti zagrešili to situacijo vsled nezadostne informativne službe — pa tudi Angleži premikajo svoje diplomatsko zastopstvo.
V Washingtonu je zmeda največja. Francija je od tam odpoklicala svojega poslanika Jusseranda navzlic veliki popularnosti, ki jo uživa ta diplomat. Jusserandova krivda leži v tem, da Je mislil, da bo VVilson v senatu prodrl in v tem smislu informiral Člemenceau-ja — dasi so dobri poznavalci ameriških razmer trdili, da mirovna pogodba v senatu ne bo ratificirana. Angleškega poslanika lorda Greva Wiison tekom treh mesecev sploh še ni sprejel, tako da Grey niti svoje funkcije ni mo-
gel uradno prevzeti; sedaj, ko se je menda tega čakanja naveličal, se je odpeljal nazaj v Evropo. —
Nič manj nezadovoljen kot tiger ni predsednik Wilson; tudi on dolži slabe informatorje — zlasti polkovnika House-ja, ki je mešal reško štreno; ob milost je tudi Lansing, ki bo mogoče že v kratkem zapustil zunanje ministrstvo.
Ameriški senat se povsod upira Wilsonu ki je prezrl pri sestavi delegacije republikanko strujo ter samo-lastno vodil transakcije Evrope.
Wilson ima torej dovolj posla doma in se ne utegne brigati za naše spore — republikanska opozicija so pa že načeloma ne mara. Clemenceau išče prijateljev v Italiji. Francoski poslanik v Rimu, znani italofil Barrčre, kuje in sklepa vezi med latinskima sestrama. — Le malokomu je ta čas v antanti (če izvz menio Britanijo) popolnoma jasno, da niti Italija ne daje nikake garancije za evropski mir, dokler nima ob strani močne in prijateljske Jugoslavije.
Italija bi morala v prvi vrsti sama skrbeti za to, da ne bo treba morda tudi nji prepozno Iskati krivcev med slabimi Informatorji. — j
A*W-
Straoa %
»JUGOSLAVIJA* dn« 8. jfanavarja IMOt
7. štev.
Jugoslavija.
Regent ▼ Strassburgn,
LDU. Lyon, 6. jan. Prestotona-glednik regent Aleksander je odpotoval v pondeljek v Strassbourg, da izroči mestu vojni križ Karagjor-gjevičev. Ogledal si je pristanišče, obiskal vseučilišče, kjer se ga dočakali dijaki, ki Jim je prestolonaslednik govoril in naglašal v tem govoru svoje občudovanje in svojo ljubezen za Francijo.
Regentovi pozdravi.
LDU Beograd, 7. Regent Aleksander je ob Novem letu poslal prisrčne brzojavke angleškemu in belgijskemu kralju, kraljici Viljehnini, predsednikoma Wilsonu in Poinca-reju ter papeža, ki so se mn v svojih brzojavkah prisrčno zahvalili za voščila.
Mirovne pogodbe s Avstrijo la Nemčijo.
LDU Beograd, 7. Mirovna pogodba z Nemčijo se bo ratificirala v drugi polovici t. m. Dotlej bo tudi že dotiskano besedilo te pogodbe, in sicer v srbohrvaščini in slovenščini. Besedilo pogodbe z Avstrijo Je tudi že v tisku in se tiska v Zagreba in Ljubljani.
Parlamentarne volitve.
LDU Beograd, 6. »Politika** Javlja, da bo volilni red prihodnji teden Izgotovljen. Vlada-8e ni sklenila, ali ■bodo dne 16. aprila samo volitve za konstituanto ali tudi za parlament. Kar se tiče števila poslancev za konstituanto. so mnenja različna. Večina ministrov misli, da naj bi znašalo število poslancev za konstituanto 600, drugi pa menijo, da zadostuje 300 do 350 poslancev. Vprašanje o udeležbi članov opozicional-nega bloka se bo rešilo v-ustavnetn odseku po počitnicah. Del radikalnih poslancev baje misli, da naj se radikalci udeleže priprave tega projekta za novo ustavo. Prejkono bodo sto-
rili to tudi člani oarocfttefftt Hub« ta skupine dr. Koroščeve.
Za naš Vis.
LDU. Split, 6. jan. Poicret za Vis se širi po vsej Dalmaciji. Vse večje občine, učiteljstvo in duhovništvo izdajo ostre resolucije. Prebivalstvo Dalmacije z ne voljo odbija pohlepnost neprijatelja, da odcepi od Jugo-slavje biser dalmatinskega otočja, Vis.
Napredovanje Inženirjev.
LDU. Beogrid, 6. Jan. PodpišaflSi Je več ukazov o napredovanju Inženirjev in Imenovanja načelnikov pri gradbenih ravnateljstvih.
Končaoo markiranje v celi državL
LDU Beograd, 7. Včeraj je bilo dovršeno markiranje kron. Uspeh se bo naznanil po praznikih.
Kristan na Dunaju,
LDU Dunaj, 7. Jugoslovanski minister za šume in rude Kristan je v spremstvu čehoslovaškega zastopnika na Dunaju dospel snoči iz Prage na Dunaj.
Reorganizacija ečitelJHKS.
LDU. Beograd, 6. jan. Ministrstvo prosvete Je izdalo posebno na-redbo o otvarjanju prvega razreda na vseh učiteljiščih. Po te) nared-bl se bo pričel pouk v prvem razredu učiteljišč tekom onega meseca, ko se končuje šolsko leto na gimnazijah. Na ta način dijaki, ki so dokončali četrti razred gimnazije, ne bodo prisiljeni, gubi tl čas do septembra, ampak bodo lahko takoj vstopili v prvi razred učiteljišča.
Stavka v cementnih tovarnah končana.
LDU Split, 6. Včeraj Je bila končana stavka v tvomlcah za cement v Splitu hi okolici. In sicer na ta način, da so se lastniki in delavci medsebojno pogodili.
Razna poročila.
V češki vladi d krize,
LDU Praga, 6. Vest, ki so jo prinesli listi, da so v vladi baje nastala nesoglasja ali da celo preti kriza, so popolnoma brez podlage.
LDU Praga, 6. (CTU). »Venkor« Je pooblaščen izjaviti, da eo popolnoma izmišljene vesti o mlnlstrkl krizi, ki Je nastala baje vsled nesoglasja med ministrom za zunanje zadeve dr. Benešem in ministrom dr. Heidlerjem.
Na Češkem ne bo gosposke zbor« nice.
LDU Praga, 7. Iz poročila, ki ga Je predložil načelnik ustavnega odseka dr. Moissner pri plenarni seji socialno demokratičnih članov narodne skupščine, Je razvidno, da se Je že opustila misel na ustanovitev gosposke zbornice, daslravno večina narodne skupščine zastopa mnenje, da Je sistem dvojne zbornice umestnejši. Druga zbornica pa M morala imeti popolnoma demokratičen značaj. Socialno demokratični klub vztraja pri svoji zahtevi po enotni zbornici.
Bofiševik! ponudili mir tudi Rum uniji.
LDU Bukarešta, 6. Rumunskl 'dopisni urad Dada poroča: Socialistični list »Chernarca« javlja baje Iz zanesljivega vira, da je ruska sovjetska vlada stavila rumunskl vladi mirovni predlog. Rusija priznava priklopitev Besarabije k Rumumiji,
ako Rum unija ue bo postala Sef proti boljše vikom.
Boljševtkl v Turčm.
LDU Carigrad. 7. Britanska vojaška policija Je aretirala tukaj propagandno odposlanstvo moskovske sovjetske vlade. Dognalo se je, da Je mnogo turških Častnikov vstopilo v boljševiŠko armado.
Evropa rabi Iz Amerike 280 milijard.
LDU Pariz, 6. Po poročilih iz Londona bo angleški zastopnik za finančna vprašanja., sir George Paish, ki je dospel v Ameriko, zahteval v svrbo vzpostavitve evropskega ravnotežja kredit 280 milijard frankov.
Volitve francoskega preztdeuta.
LDU Pariz, 6. Agence Ha vas poroča: Francoski minitrskl svet je Je sklenil, da se vrše volitve za novega predsednika republike dne 17. januarja 1920.
Madžarska mirovna delegacija.
LDU Lyon, 6. Ogrska mirovna delegacija, ki po svojem celokupnem sestavu ni še popolnoma znana, in ki bo imela s pomožnim o sob jem kakih 60 ljudi, se pričakuje v Parizu v noči od 6. do 7. Januarja. Delegaciji bo kot bivališče določen grad Cha-tenu de Madrid.
Veselje.
Rad imam zadovoljne ljudi, le rajše vesele.
Take stvari tvorijo danes dogodek, sčasoma nam bodo vedeli povedati o čem takem saino še zgodovinarji.
Zato tni Je bilo majhno moje fx-nenadenje, ko sera vstopil v kavarno in videl na obrazih izraz, ki smo mu rekli včasi — veselje.
Kaj se je zgodilo? Ali se je kava pocenila ali celo zboljšala?
To se mi zdi na eni strani malo verjetno in na drugi le preneznaten povod navzlic vsemu, zato vprašam gospoda na levi:
»Kaj se je zgodilo, da se hoče razlesti vsa kavarna od veselja?«
»Menda, ker se bliža pust.«
Obrnem se na desno.
»Baje so obesili kakega verfž-nika.«
Odprem plot svojih zob predse. »Kaj nisi nič vprašal? Saj Je brzo-Jav tukaj, menda Je že jsabit, da se bo vršilo ljudsko glasovanje na celem zasedenm ozemlju.«
Dež Je padal, dežnik sem pustS doma, ker je še nov in se ga Iz previdnosti ne upam vzeti s seboj, po cesti se Je dvigalo biato iz povodnji, da sem se nehote spomnil tiste lepe „otok bleški, kinč nebeški** — vendar sem šel od lista do lista, oziroma od table do table. Nič, le pri zadnjem nabit bel listič: »Kakor nam poročajo, so spremenili Italijani slovensko ljudsko šolo v K. v plesišče."
Žalosten in premočen pribredem nazaj v kavarno. Na sredi stoji prijatelj in se tudi smehlja — kaj je smeh nalezljiv? Vznevoljen mu rečem:
»Torej tudi ti verjameš to raco?"
»Kakšno raco? Saj je gola resnica. Kaj si slep, poglej 1“
»Kje? Nič ne vidim. Zakaj M smejejo?'*
»Za boga, saj vidiš, graški listi so prišli, polna kavarna jih Je."
Joso Jurkovič,
Iz Avstrije.
Avstrija bankerotno.
LDU. Dunaj, 6. jan. »Morgen« piše: V parlamentarnih krogih »a govori, da namerava radikalno krilo socialnih demokratov forsirati javno izjavo, da je avstrijska država insol-ventna. Potovanje državnega kan-celarja dr. Rennerja v Pari* ni ničesar izprementlo.
Ameriški kredU.
LDU. Pariz, 5. jan. Agaace Ha-vas poroča: Vrhovni svet je sklenil, nujno naprositi Zedinjene države, nal dovolijo potrebni kredit za nakup živil za Avstrijo.
Pogajanja med Avstrijo in Češko.
LDU. Dunaj, 7. Jan. Državni kan-celar dr. Renner bo v petek, dne 9. t. m. odpotoval v Prago. Ž njim odpotujejo vodje gospodarskih državnih uradov, državna tajnika di. Relscb In Zerdik. državni podtajnik dr. Ellenbogen. državni tajnik doktor L6wenfe!d-Russ, ter več referentov za pogajanja, ki se bodo vodila v Pragi. Iz Prage se bode dr. Renner In njegovi spremljevalci vrnili v poudeljek dne 12. t. m.
Dr. Lammasch umri.
LDU. Salzburg, 7. jan. Snoči Je tukaj umrl univerzitetni profesor in bivši avstrijski ministrski predsednik dr. Henrik Lammasch v starosti 67 let. Zadela ga je kap.
NeodreSena domovina.
Srca kvišku! O letošnjih slovenskih narodnih prireditvah v Trsta poroča Edinost: v Narodnem domu, pri Sv. Jakobu, pri Tirolcu, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah in ne vemo še na kolikor krajih v mestu in po okolici so priredili naši rojaki letos »Silvestrove večere« s programi kakor v nekdanjih časih. In kakor nam poročajo: povsod ogromna udeležba, živo valov en je in izrazi vere v bodočnost. Tc je tolažljiv in razveseljiv pojav, ki priča, da smo še tu, da nas je še mnogo, da slej ko prej zbiramo pod svojo zastavo, da Je v na3 vere in volje, da tudi ostanemo, da bomo delali in se borili za svojo veljavo, da hočemo ostati važen čhiitelj v gospodarskem, političnem in socijal-nem življenju v tem mestu. Potek letošnjih Silvestrovih večerov Je bil živ protest proti tistim, ki so se vdajali malodušju in ki so tudi neprevidno širili to najnevarnejše razpoloženje. Morda tudi odgovor tistim, ki so nepremišljeno odšli. Vkljub vsemu je široka masa našega ljudstva ohranila moralo. Tako nekako Je rekel tudi govornik v »Narodnem domu«; Saj ste ml vi danes tu živa priča...itd. 1 Z velikim zadoščenjem ugotavljamo tu te tolaži ji ve pojave. Na vse teh prireditvah je odzvanjalo: Bomo živeli, keT hočemo živeti. S trdno vero in samozavestjo kličemo: srca kvišku! In pa: stisnimo ramo ob ramo ta »vihajmo rokave za složno delo!
Velik! Cirll-Mefodov ples se bo kakor običajno vrSl v Trstu tudi letos. Dobiček plesa, ki se vrši 10. januarja v Narodnem domu Je namenjen vzdrževanju slovenskih šol v Trstn.
Kal pišejo Italijan! o našem narodu ▼ zasedenih krajih. »L* 1 stri« socialista« piše o istrskih šolab takole: Pojte v šole po selih kjer so Sloveni bi oni, ki sc nazivajo Italijane. pa proučite najprej Jezik roditeljev, potem pa dece. Radi dolgega občevanja s Italijani vsi odrasli psu-ejo italijanski, če so v družbi ljudi, ci ne znajo slovenski: toda med seboj, posebno v obitelji, se poslužu-ejo slovenskega Jezika . A sedaj se otroke siH v Italijanske Šole, dasi ne znajo ni besedice italijanski. Učtteli. ki ponavadi nikdar ne zna slovenski, mora te nesrečnike, sam nesrečnik, poučevati v tujem jeziku. Tako ne znado otroci po petih letih pohajanja šole niti italijanščine, niti slovenščine, niti nimajo pojma o onih stvareh.
 ................. m	i«,-
J
o katerih jim je učitelj mumljal, —i Komentarja menda ni treba.
Znamenitost, ki jo ima Istrski Pograd, je precej težko najti Podi« grad ima namreč samonemšld po*-štni pečat. Poprej je imel na prveuf mestu »Illvrisch Castetauovo« id spodaj domači »Podgrad«. Tega p« se je italijanski komisar tako ustra« SiL da je dal spodnji napis odstrani* ti. Podgrad vživa tudi posebno čast* da ima več svojih občanov interni« ranih pri tržaškem Sv. Justu. Pa re* cite, da Italijani nečloveško postopa« k> x našim ljudstvom 1
iz internacij« v Gardofai »o se vr« niti na svoje domove v zasedena kraje: Gabrjelč Dragotin, učitelj, Brseč; Lukež Josip, učitelj. Pičanj Dujmovič Božo, Kringa; Antolovig Sime, Tinjan; Prelc Anton, Labinjl Grozič Grgen, Vranja; Kenda An« drej, Volče; Čermelj Aloj*, Ajdov« ščina; Božič Leopold, Ajdovščina. J iz Tolmina pišejo: Velike županstvo tolminsko vodi Izredni unifor* mi rani tujerodni komisar. Kot oseb« Je jako blagodušno naklonjen naše« mu ljudstvu, sistem županovanja hi gospodarjenja s občinskim imetjem sta pa doka) čudna. Odkar je dobil domači župan (gerent) odpustnico* oziroma prvega naslednika, posnema naš občinski urad »selivke lastovke«, ker ga bo kmalu kril 2« tretji občinski dom. Neznani so p« vid tega čudnega razkošja. Radovedni smo le, kdo pravih občinskli zastopnikov bo odobril predložena letne račune. Pri obnovitvi Tolmina si mislimo, da bi gotovo imelo županstvo kot merodajni činiteU malca bolj odločujoč glas: da bi se ne vozile ruševine na občinske pašnika* da bi se zagotovila trgu poprav* vodovoda, električne luči. poprava gasilnega doma. ki je last občin« Itd, Sploh pa upamo, da se tudi naša ljudstvo zdrami ta napravi potrebne korake, po zgledu male Soče hi si poišče iz svoje srede moža, ki ba kot zastopnik samo slovenske občine v prvj vrsti vešč slovenskega jezika In ki bo temeljito. * pomoč ja starešin, poznal težnie našega Dud« stva. Obnovilo »e je do danes »Ro« kodelsko bralno društvo«, črna« občni zbor je nad vse sijajno uspeL Enake se obnovite obe podružnici Družbe sv. Cirila In Metoda, katerih občni zbor pa nam je od tukaj-nje merodajne oblasti zabranjeti. Da dobimo dovoljenje od višjih oblasti, ukrenemo potrebno. Ce v druglfi krajih deluje to' društvo, mislimo, da bi tudi pri nas ne bilo nevarno mogočnikom.
Pokrajinske vesti.
Zopet črna roka v Trbovljah.
Pred nekaj dnevi smo poročali Iz 1 r-bovelj. da le prejel trgovec Franc Dežman grozilno pismo, v katerem se je zahtevalo od njega 50.000 K, v slučaju, da ne izroči tega zneska, se mu je grozilo s smrtjo. Pred par dnevi pa Je dobU podobno pismo Sebastjan Jager, gostilničar v Trbovljah, v katerem se zahteva, da prinese na gotovo mesto 10.000 K, drugače pa. da se mu zažge poslopje. Svol čas. ko je bilo v Trbovljah še srbsko vojaštvo, se je od gotove strani proti istemu neprestano rovarila Najbrže so bil' ravno ti anonimni roparji tisti, ki so imeli največ Interesa na tem. da omenjeno vojaštvo zapusti Trbovlje. Tisti ljudje so imeli pač strah pred vestnim srbskim vojakom. Varnostne odredbe so v zadnjem času v Trbovljah zelo slabe. Ponoči je vse polno razgrajalcev po cestah. Varnostni orgaui sicer *elo pazijo, da se gostilne pravočasno zapirajo, kar le
povsem dobro In pravilno, toda za te cestne razgrajače, ki nadleeuiejtS mirne potnike, se nihče ne zmeni. —» Upamo, da se bo pristojna oblast zanimala za slučaje, ki se pojavljalo M zadnjem času pri nas in skrbela, da se ukrene potrebno za varnost v Tcr bov-iah
Iz KoperšČbie se nam poroča, dd je umrl 28. pr. m. vsestransko zna« narodnjak Ivan Babič, po domača Ravalič Iz Babičev pri Kopra. Po« kotnik je bil blaga duša Deloval Je zf narod, kjerkoli je mogel.
VRHOVNI SVET ZA OGRSKE Kf* MUNISTE.
LDU Pariz, §. Agence Havas poroča: Na zahtevo predsednikov Italijanske, angleške ta francoske volna misije! v Budimpešti, je skrenil vt* bovni svet, pozvati ogrsko vlada* naj zmanjša kazen, Id je bita prisojena ogrskim komunistom.
Orkestr. društvo »Glasbene Matice".
Letos se Je otVoril v Ljubljani konservatorij, najvišji glasbeni zavod. ponos dolgoletnega smotrenega in uspešnega dela naše velezasluž-ae Glasbene Matice. Glasbena Matica Je poslala v svet že lepo število izbornih pevcev ta dobro izšolanih pianistov in si je iztekla zlasti s sistematično gojitvjo zborovega petja nevenljivih zaslug za povzdigo naše glasbe. Ustanovila je celo vrsto podružnic v obmejnih kra$h In večjih mestih ta s tem dosegla, da so se tudi naši podeželski zbori povzdignili do precejšnje popolnosti. Pregled slovenske glasbene literature hi koncertnih programov zadnjih desetletij kaže, da smo v pevskem oziru dosegli res občudovanja vredne uspehe, s katerimi se ne morejo ponašati niti večji narodi.
Kakor smo lahko ponosni na nule vrle pevske zbore in našo bogato literaturo pevskih skladb, tako ob-
čutimo kot velik kulturni nedosta-tek malodane popolno pomanjkanje literature orkestralnih del in — kar si moramo prav odkrito priznati — velik zaostanek v razvitku orkestralne simfonične glasbe. Kje naj iščemo vzrokov, da sta se ti dve panogi glasbe tako nesorazmerno razvijali? Gotovo je, da zahteva gojitev orkestralne glasbe neprimerno večjega aparata ta višje glasbene kulture. Medtem, ko je pevskemu zboru treba le dobrih grl, ki Jih je možno v vztrajnostjo pevovodje iz-vežbati do precejšnje popolnosti, zahteva simfonična glasba že v prvem početku v posameznih inštrumentih tehnično docela izvežbanih in muzikalno čutečih godcev. Prejšnja leta smo se mogli za vprizoritev orkestralnih del posluževati izključno le vojaških godb, ki se, dasiravno večkrat prav dobre, vsled vsestranske vporabe vendar niso mogle posvečati z zaželjeno vnemo gojitvi simfonične glasbe. Ko je pozneje dobilo gledališče lasten orkester, je bilo v tem oziru nekoliko bolje, vendar pa prihaja tudi ta orkester vsled zapo-
slenosti v gledišču za koncerti« glasbo le prav malo v poštev.
Temu nedostatku hoče Glasbena Matica odpomoči z »orkestralnim društvom«, ki se je letos ustanovilo pod njenim okriljem In ki Ima namen gojiti resno simfonično glasbo, enako kot goji že skoro trideset let pevski zbor Olasbene Matice pevsko glasbo. Seveda vsled popolnega pomanjkanja godbenikov-amaterjev na trobila in pihala — ni bik) mogoče pričeti takoj s popolnim orkestrom, temveč se je ustanovil samo godalni (Streichorchester), ki naj služi kot temelj snujočemu se velikemu orkestru. Skrbeti je bilo radi tega takoj, da stopi v orkestralno društvo raz-ven dobrih godcev na lok tudi zadostno število ljubiteljev glasbe, ki naj bi se za orkestralno igro Izobrazili v pihalih in trobilih. Razven tega bo treba naraščala za godbenike v orkestru, ki bi st izbrali godbo za žlv-Ijenskl poklic in se posvetili posameznim inštrumentom. Glasbena Matica Je pričela letos na konservatoriju z orkestralno Solo na vseh glasbilih _fo ta nastavita y, t« svrta
najboljše godbenike tukajšnjega opernega orkestra. Pričel Je že redni pouk za violo, čelo in kontrabas, kateri inštrumenti so se pri nas dose-daj le bolj poredko ln premalo temeljito učili, tudj se Je pričel poduk na oboi, klarinetu, rogu in pozavni (tubi), ki se dosedaj sploh še ni gojil v Ljubljani in ki je za napredek v orkestralni glasbi eminentnega pomena. Število učencev, ki so se dosedaj posvetili temu študiju kot poklicnemu aH postranskemu predmetu, je zadovoljiva n -vendar še nezadostno, če hočemo v orkestralni glasbi doseči v doglednem času večje uspehe.
Želeti je torej nujna da se vpiše za gori navedene inštrumente še več nadarjenih In marljivih učencev, zlasti takih, ki imajo v glasbi že predlzobrazbo, bodisi da so se učili glasovir, petje afi kak drug inštrument.
V obzira vrednih primerili se bo na novo prijavljene učence oproščalo deloma ali popolnoma ukovtae ta se Jim bo šlo pri nabavi inštrumentov X vsakem oziru na roka
Ni treba povdarjati, da ta osamosvojitev tudi na tem polju neobbodn* potebna, če hočemo napredovati la doseči, da se bo tudi naša orkestralna glasba v tujini vsaj tako vpošto-vala. kot se vpošteva že sedaj naša lepo razvita pevska glasba. Ko bomo imeli svoj orkester, ki bo zmožen izvajati tudi večja deta, je brez-dvorrmo, da se bodo tudi naši komponist! z večjo vnemo posv:5aH tel panogi glasbe, kat bo pripomoglo « razvitku naše koncertno-ghtsbene W operne literature.
Interesent]« z* instrumentalni poduk se lahko prijavijo za sprejeta v pisarni Glasben« Matic«, Gospod ska ulica št. 8.
Istočasne se morejo prijaviti on| ljubitelji glasbe, ki se čutijo zmožna sodelovati pri že obstoječem last-1 nem godalnem orkestru Glasben# Matice.
Spominjajte se „Družbe $v. Cirila in Metoda l
7.	štev,	»JUGOSLAVIJA- dne 8. Januvfflja 1920,	Stran	8,
1 ■ —■ 1 - "  -    —      ^ —   ■■■..............................................................................................................................................................................................................................................................................................
Dnevne vesli.
— Kje to doslednost? Zadnjič se |» nekdo upravičeno pritožil, da razne avstrijske korifeje denuncirajo poštene Jugoslovane, ki imajo precejšnjih zaslug za probujo naroda |n Ideje ujedinjenja In jih proglasijo kratkomalo boljševikom, če prote-ftitujo proti njihovemu birokratskemu početju. Taki slučaji se množe in kar naenkrat bodo zopet vsi tisti, Id so bili zapisani v črni knjigi avstrijske policije kot p. v. Iti p. u. itd., tudi pri nas kmalu tako zaznamovani. Kdo je temu kriv? Nedoslednost in preobilna popustljivost od naše strani. Tc Je znak slabosti-In znak suženjstva, ki se ga kakor vse kaže, kar ne moremo otresti. Kje bi bilo v Nemški Avstelji mogoče, da bi postal na kakem važnem mestu »Slovenijan« ali »Savan«? Pri nas pa sedi dartes na takem mestu posebno Ljubljančanom dobro znani zagrizeni Karnijolec S. Njegov razbiti burševski obraz mora vzbuditi pri vsakomur, ki ima opravka pri njemu nezaupljivost. Oblecite Ml-helua v Sokolski kroj če hočete In videli boste, da mu bode bilo srce ob zvokih koračnice vedno le po napevu »Die Wacht atu Rhein«. Take ljudi bi morali sploh odkloniti, če bi pa bili sprejeti, bi se jih moralo dati na podrejena mesta, nikakor pa ne na vodilna. Kajti, kje je še ležal maček mirno pri slanini? Tega naj se zave slednjč tudi naša vlad« In polije naše bivše tirane malo v Ca-nosso!	—	Bz.
— Vsenčltlška vest. Kakor jav-Ifejo iz Zagreba, je medicinska fakulteta Zagrebškega vseučilišča predlagala, da se pozove na medicinsko stolico kot oftalmolog vse-učiliškf docent dr. Botterl ljubljanskega vseučilišča. Dr. Botterl je rodom iz Splita.
— Delegacija ministrstva financ za Slovenijo se prosi, da .izplača članom komisij za kolkovanje bankovcev določeno nagrado. Kolkovanje bankovcev je bilo izvršeno že' sredi decembra 1. 1.. a nagrada za to delo se še ni izplačala. Likvidatorji in blagajniki posameznih komisij so imeli jako težavno in mjično delo In bi tudi radi že prejeli zasluženo plačilo.
— Postajališče Blanca. Z današnjim dnem se otvori izogibališče Blanca in se prenese dosedanje postajališče Blanca na progi Zidani most-Sisak, med postajam Sevnica-Rajhenburg v poslopje novega izo-gibališča. Vsi osebni vlaki vstavljalo v izogibališču. Dopuščen Je. kakor dosedaj, promet z osebami, prtljago In pospešenim blagom.
— Poroka. V Št. liju v Slovenskih goricah se je poročil 5. prosinca 1920 g. Gabrijel Sfiligoj, kr. poštar, z gospo Mimi Sfiligoj. vdovo Zelzer roj, Zvvilak, gostilničarko in posestnico istotam.
•— V Mariboru je umrl v pokojen! polkovnik, glavni urednik dnevnika »Marburger Zeitung« Edvard pl. Blaha.
— Zdravilišče za jetične na Golniku. Za invalidne vojake, ki bolehajo na jetiki oziroma okrevajo od te bolezni, ima Poverjeništvo za so-cijalno skrbstvo na Golniku pri Tržiču na Gorenjskem na razpolago vsem moderrtim higijeničnim zahtevam odgovarjajoče zdravilišče. Na razpolago Je še okoli petdeset postelj. Upravičeni reflektanti nal pro-sljc za sprejem ustmeno ali pismeno pri imenovanem poverjeništvu.
— Goljufivo kolkovanje 10-kron-skth bankovcev. Premeteni goljufi In tihotapci se trudijo na vse načine goljufati držaVo. Tako kroži sedaj po Ljubljani 10-kronski bankovec, kt je kolkovan s staro avstrijsko
Poštno znamko po 10 h izza časov ranča Jožefa I. Znamka je po barvi zelo podobna koieku in je bila čisto Enostavno strgana s pisma ter na to prilepljena na bankovec. Znamka nosi obenem pečat nekega Doštnega urada »Graben«, o x'T, vlon|. Posestniku Jakobu Sušniku iz Križa pri Kamniku je bilo med tem, ko je bil v cerkvi pri maši. Ukradenega mnogo perila, obleke ter večja vsota srebrnih goldinarjev In nekaj ruskega denarja. Tatvino je Izvršila že večkrat predkaznovana 'Marija Repanšek, katero oblasti zasledujejo.
— Tatvina v Zidanem mostu. Na postali Zidani most je bila Ptcd par dnevi ukradena g. nadporočniku Miheliču uniforma, v kateri je bilo '6000(1) lir. legitimacija in nekaj drugega denarja v večjih zneskih.
Zbirka za vojne ujetnike. Gosp. Martin Škrjanec, župnik na Raki. je položil »Slov. Rdečemu križu« 400 leron. kot zbirko svojih župlianov za Volne ujetnike. Izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posnemajte!
Ljubljana
= Nepotrebno Izzivanje. Poročajo nam: »Danes 7. t. m.) zvečer sem imel priliko poslušati nekega kapetana. kako je prav glasno govoril v nemškem Jeziku a svojo spremljevalko. Ko mi je bilo tega nemškega brbljanja že preveč, sera tjaven-dan izusti! opazko: »Nemško govoreč! sr,'skl oficir!« Besede je ujel poleg stoječi velegerrnan mladi Rot in Jih nesef takoj dotičnemu kapetanu na uho. Kapetan le prihitel takoj nad mene ter zavpil nad menoj: Ja, v imenu kralja Petra srbski stotnik M?! Jaz sem nemško govoreči oficir! Kaj pa Va* to briga? Sicer pa moja spremljevalka ne zna slovenski!« Jaz sem mu na to odgovoril: »Naj se pa naučil«, nakar ml Je začel kapetan prav po načinu starih avstrijskih oficirjev kriče groziti. — Res je včasih človek prisiljen, da se mora posluževati nemškega Jezika, toda Izzivati pa res ni treba!
x= Narodni dom kabaret Kakor čujemo, nameravajo v veliki dvorani* Narodnega doma« osnovati kabaret. Za podjetje se zlasti zanima neki Dunajčan, — ki je že sedaj baje pri Narodnem domu precej angažiran.
= Verižnlška anekdota, V neki verižnlšlri kavami so pozno v noč sedeli pri mizi verižnikl, ljubljanske srajce, pri drugi priseljenci, mladi tihotapci. Sprva Je vladal v obeh taborih mir. Pilo se je in pušilo ter razgovarjalo o dnevnih poslih. Naenkrat na stan e jj> zafrkacije med obema strankama*. »Verižnlk s soljo!« »Tihotapska šleva!«... Nastal je živ klopčlč In pretep. Mize so se prevrnile. zlato vince se razlilo, posode se razbile. Znatna škoda. Nekdo kriči: »Policaji... Policaj!« Mož postave prilomasti v kavarno ter napravi takoj red In mfr. Le tupatam se Se člijejo ogorčene zabavljice:	»Takl-le
mladiči, čelo celo Lblano komandirat!«... Mladiči pa so potegnili iz* žepov denarnice in takoj poravnali vso škodo. Na to je bil mir...
Občni zbor ljubljanskega sokolskega kluba se vrši v četrtek, dne 8 t. m. v gostilni Mikuž, Kolodvorska ulica štev. 4.
Primorski sokolski krožek priredi 9 t. m. ob 20. uri v posebni sobi kavarne »Zvezda« svol 3. debatni večer. Sestre in bratje, pridite polno-štev”no.
Transport v Prago 12. t. m. Opo zarjam vse tovariše, ki mislijo potovati z zeorafšnlim transportom, da si preskrbe potne liste, ker skupni potni listi niso dovoljeni. Ura odhoda se objavi pravočasno v listih. Nedi-lakov se principijelno ne sprejme k transportu. Fakin.
Aprovizacija.
Teža kruha. Odsek za določanje cea je sklenil v svoji drugi seji dne 3. t. m., da morajo peči vsi peki v okolišu ljubljanske mestne aprovizadje jednako težak kruh In sicer mora tehtati a) bel kruh 50 dkg. ki se ne sme dražje prodajati kakor po K 2.50 in b) črn kruh po 70 dkg. ki se ne sme dražje prodajati kakor po K 1.50. Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali z zaporom do 1 meseca — ki se ne more spremeniti v denarno globo. Razve« tega se Izreče zapadlo«! blaga, Ta razglas stopi takoj v veljavo.
Člani »Splošne gospodarske zadruge« v Ljubljani ki še niso dobili krušnih izkaznic, se vabijo, da pridejo po izkaznice, katere dobe v prodajalni. Pri prihodnjih razdelitvah se bode blago dobivalo le proti tem nakaznicam.
»Samopomoč« v Ljubljani. Prijave novih članov se zopet sprejemajo: pristopnina znaša 30 K. delež 100 K. Želeti je. da se vplača s pristopnino vred kolikor največ deleža, ker se s tem pisarni delo olajša. Zaostale obroke le plačati takoj in sicer, Če le mogoče, za več mesecev skupaj. Pri novi prijavi In vpisu le izkazati z društveno legitimacijo oziroma s potrdilom tajništva, da je prijavnik včlanlen v kakem društvu javnih nameščencev. — V poslovalnici na Vodnikovem trgu št. 5. je članom na prodaj sledeče blago: moka. mast ječmen, fižol, sol, cikorija, jajca in vžigalice. Cene so razvidne na blagajni v poslovalnici. Blago se oddala vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, dopoldne od 8 do tri četrt na 12. ter popoldne od 2. do tri četrt na 5. Vsak član dobiva vsak mesec blago za takojšnje plačilo in v množini. ki je glede družinskih članov določena. Pri sprejemanju blaga se členu vpišeta v nakazilno knjižico sprejeta množina In plačani znesek.
Član lahko izčrpa določeno množino blaga tekom dotičnega meseca, vendar je želeti, da se Jemlje kolikor možno blaga naenkrat. — Zaradi krompirja ln moke je bilo neka! pritožb, ki niso neupravičene. Načel-
GOSPODARSKA VAŽNOST REKE.
Kakar govorimo o Reki, govorimo navadno iz političnih motivov. Manj nego je potreba pa se zavedamo gospodarske važnosti reškega pristanišča. Reka je po zemljepisni legi, po ljudski delavni moči in po svoji gospodarski funkeji popolnoma naša. C* bi Reko odtrgali od Jugoslavije, bi s tem indirektno zadeli Jugoslovenski narod, ki v Reki hi okolici proizvaja in izvaža, troši in uvaža.
Anglija bo imela skozi Reko Jak promet z našo državo in * drugimi podonavskimi deželami. To »e da sklepati iz današnjega položaja svetovnega in evropskega gospodarstva in iz prometa, ki ga Je imela Anglija na Reki pred vojno.
Anglija Je uvažala na Reko letno 3.4 milijone q (skoraj polovico reškega Uvoza, ki Je Iznašal v celoti 7.75 mil q). Ti 3.4 mil Q so bili vredni 71 mil K. Uvoz iz Reke v Anglijo pa je iznašal 1.45 mil q (0.6 mil q manj nego v, 1 talilo) ali 40 mil. K (za 15 mil. K več nego Italija). Anglija Je torej imela prometa za 4.85 (kar predstavlja vrednost 111 mil. 10, Italija pa samo za 2.9 mil. q (kar odgovarja vrednosti 40 mfl. K). Anglija Je torej Imela za 1.95 mfl. q ali za 10 mi!vK več prometa nego Italija.
Če računamo ves anglosaški promet na Reki, dobimo sledeče številke: Anglija in Združene države so uvažale na Reko 4 mil. q ali 88 mfl. kron. izvažale pa 2.02 mfl. q ali 52 mil. K. Prometa so torej imele anglosaške države 6.02 mil. q ali 140 mfl. kron. t. J. toliko, kolikor vsi drugi izvozniki hi uvoznki skupaj, po vrednosti pa celo za 20 mil. K več. Iz teh številk lahko razvidimo, da nima Reka važnosti samo za nas in za Evropo, temveč za celi svet.
+ Hrvatska zemaljska banka Je imela v zadnjem času občni zbor. na katerem se Je sklenilo povišanje delniškega kapitala od 50 na 100 mi iitouov kron. Občnega zbora se je udeležilo 113 delničarjev s 199.352 akcijami hi 19.976 glasovL Predsednik je piedlagal in motiviral predlog za povišanje glavnice, ter razložil vsrehe banke, ki je v zadnjem letu svciega obstoja razširila svoje delo tudi na področja Srbije. Predlog o povišanju glavnice na 100 milijonov kron ie bil sprejet enoglasno. Ravnatelju se je prepustilo odiočevanje načinu in o pogojih emisije novih delnic. Obenem le bilo sklenjeno, da se bo iz prebitka, ki se bo rezultiral iz emisije novih akcil. votirala znatna svota za penzijskl fond bančnih nastaviiencev. Na koncu le občni zbor sklenil premestiti bančno centi alo iz Osijeka v Zagreb.
+ Nov premogokop y brv. Zagorju. V Beletincu le bil v zadnjem času odkrit nov premogokop. ki bo dajal dnevno premoga za 6000 kalorij. Ce bo mogoče obvladati tehnične zapreke, bo premogovnik čez leto dni dajal dnevno 10 vagonov premoga
4- Agrarni odseki. Ministrstvo za agrarno reformo bo odredilo razpust dosedanjih agrarnih zastopstev in volitev novih občinskih, okrajnih m komitatnih agrarnih odsekov, ki bodo kot posvetovalen organ sodelovali pri pripravi in izdelovanju agrarne reforme. Volitev novih agrarnih odsekov se bo vršila konec tega meseca. Prvo delo teh odsekov bo proučevanje seznamov interesentov in razdelitev interesentov v kategorije. Na ta način se bo poizkušalo popraviti napake, storjene pri prvi sestavi imenikov za interesente.
-f Izvoz sirovih kož iz Krvatske ln Slavonije prepovedan. Hrvatskl ban je z ozirom na dejstvo, da so se na domačih tržiščih pojavili prekup-ci sirovih kož, kar ogroža preskrbo naših tvbrnic s kožami in sirovim materijalom, prepovedal izvoz sirovih kož vseh vrst Iz Hrvatske in Slavonije. Politična oblastva so dolžna preprečiti kopičenje teh predmetov.
-f Pomanjkanje denarja. Zagrebška mestna aprovizacija bi rada kupila več zalog žita. ki bi se uporabile za prehrano mesta Zagreba. Ker pa nima aprovizacija na razpolago dovolj denarja, je prosila za posojilo pri »Gradski štedionici« (mestni hranilnici). Hranilnica je odgovorila, da denarja ne more dati na posodo, ker f ga enostavno *— nima.
stvo je ukrenilo, da se v bodoče ne bo nakazovalo zadrugi na njeno škodo ter na škodo članov več blago slabše kakovosti, kakor se Je naročijo in plačalo.
-f Prepovedan uvoz naše žtrin« t Švico. Naše poslaništvo v Bernu je poslalo ministrstvu za zunanje posle brzojavko, kjer naznanja, da je švicarska vlada prepovedala uvoz klavne živine iz Avstrije, Čehoslo-vaške in Jugoslavije, ker se Je v teh državah pojavila živinska kuga. Minister za poljedelstvo Je vsled tega 1 odredil, da e ustavi Izdajanje izvoznic za klavno živino in da se ima ta živina zadržati na obmejnih postajah.
+ Kurz krone v ŠvkA. Jugoslo-venska krona je »otirala dne 5. januarja v Curflra 7, v Trstu pa 14 do 14J.
-f Papirnati drobiž sarajevske občine. Vrednost papirnatega drobiža. ki ga je izdala sarajevska občina. Je potekla z 31. decembrom p. 1. Z naredbo ministrstva za finance Je ta denar veljaven še dalje, do konca maja t. 1.
4- Iz Stare Srbije ln MacedonJJe Je ministrstvo za prehrano ln obnovo države prepovedalo Izvoz vseh Žitnih ln sHčnih pridelkov.
4- Poverjeništvo za agrarno reformo je odmerilo dobrovoljcem ln prebivalstvu iz preobljudenth krajet v vlrovltiško-požeškl županiji 61.613 Jutarov zemlje. Precejšni! def te zemlje le že obdelan.
+ Za centralizacijo produkcije tobaka. V Beogradu so zadnje dni zborovali zastopniki tvorolce tobaka ln odposlanci uprave monopola. Dogovorili so se glede centralizacije produkciie tobaka.
+ Tvornlca za steklo v SrbtJL Neka družba domačih kapitalistov namerava ustanoviti veliko moderno tvornico za steklo v okolici Za-~ ječarja, kjer se dobi dosti kvarca in kjer je v bližini dovolj premogoko-pov. V CupriJI obstoja 2e od prej tvornlca za steklo.
4- Konference za redno vzpostavitev prometa med Italijo ln Jugoslavijo. Nemško Avstrijo In čehoslo-vaško se bodo vršile okolu polovica januarja.
-K Bolgarska vlada Je izdelala načrt agrarne reforme, ki zagotavlja zemljo siromašnim Seljakom. Načrt določa minimum in maksimum zemljišča, kj ga sme dobiti ena oseba.
4- Sladkorna produkcija Cehov. Cehi, kt so nam hoteli prodati sladkor po 18 čeških kron, katere bi jim Jugoslavija morala izplačati v švicarskih frankih, bodo pridelali v prihodnji sladkorni sezon! 7 ln pol milijonov meterskih stotov sladkorja, kar bo zelo blagodejno vplivalo na tečaj njihove valute.
4- Za zvišanje produkcije v Nemčiji. Nemci si na vso moč prizadevajo. da bi čimbolj mogoče dvignili' produkcijo v lastni državi. Zato so popolnoma prezrli osemurni delavnik ln so se odločili delati po 10. 11, da, celo po 12 ur na dan. Za te nadure bodo prejemali delavci posebne doklade Nadalje se je v Nemčiji ustanovila liga proti štrajkom. ki se Je vsed odločne volje, da je treba Nemčijo čimprej rešiti lz gospodarske bi denarne zadrege, razširila po ceff državi. Člani te lige se rekrutiralo Iz pripadnikov vseh družabnih slojev.
-f Italijansko posojilo. Časopisi poročajo, da so Italijani doslej podpisali za 9 milijard Ur državnega posojila.
4- Ameriški kredit Ameriški odbor za evropska financiranja se bavl z izdelavo načrta o kreditu za Evropo. kateri bo znašal okolu 4 milijarde dolarjev. Kredit bo skušal olehčatl položaj ameriške izvozne trgovine.
4- Prof! Izvozu so nastopili trgovci v Nemčiji, Id so predložili vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da Izvoz omeli, ter da tako skuša doseči na tržiščih čim višje cene za nemške proizvode.
4- Poljski državni dolg. Češki listi javliaio. da je Poljska od dneva prevrata do danes napravila za 167 milijard mark dolga. Sličnega primera nf doslej najti v zgodovini.
»Jugoslavija«
velja:
za	en mesec............10	K.
za	četrt leta	......	30	»,
za	pni leta	...	...	60	»»
za	celo leto	» . .	« . .	120	«.
Drobiž.
* Velika nevarnost vsled plava-fočlh min. Po poročilu glavnega nad« zornika Švedske trgovske marn^ri*
ce se nevarnost za plovbo oo Šved* skilt vodah neprestano veča radi Plavajočih min. Samo ob futlandskf obali Je naštel neki mornar na en sam dan 72 prosto plavajočih min.
* Najstarejši časopis. NalstaieJU časopis na svetu je »Pekingski list«, izhajajoč v glavnem mestu Kitajska v Pekinga. Ustanovljen Je bil v 7, stoletju in Je torej krog 1300 let star. — Naj$tare}šl evropski Ust je agle-škl časopis »The Oxford Oazette«, ki je bil ustanovljen leta 1665.
* Narodna pripadnost papežev. Cerkvena zgodovina nas uči, da Je na svetem stolu sedelo že 264 papežev. Od teh je bilo po arodnosti: 209 Italijanov, 17 Francozov. 14 Grkov, 3 Sircev, 5 Nemcev, 3 Spanci. 2 Dalmatinca. 1 Portugalec, 1 Anglež in 1 Nizozemec. Ako premislimo, da Je v, prvih stoletjih krčšanstva pripadala Sicilila ln velik del Južne ltalile K »Veliki Grški« ln da so papeže it teh pokrajin prištevali h Grkom« nam bo razumljivo to nesorazmerno veliko število papežev-Grkov. Ta papeže lahko z mirno vestlo prištevamo med Latince oziroma Italijane; tako bt torej Število poslednji# znašalo pravzaprav 223.
* Ob lastni krsti je pogasil sveč«
kmet Jožef Schvvarst v Veliki Moravi. V težki bolezni je nekega dne izgubil zavest. Ko ga tudi zdravnik ni mogel obuditi, so bili vsi prepričani« da Je umrl in so ga položil! v rake« na mrtvaški oder. Večer pred pogrebom, ko ni bilo ravno nikogar VI sobi, pa se Je zopet prebudil is J« mimo vstal Prva skrb mn Je bila, da Je pogasil sveče, ki so gorele okrog rakve — tudi v češki državi Je hud« za razsvetljavo — potem p« je še! v! sosedno sobo, kjer so se domačini ravno posvetovali o podrobnostih pogreba. Ali »o se ga bolj zavesellli aU bolj razžalostili, se ne ve; pač pa sa se ga pošteno prestrašili. —
* 100 milijonov kron dobil v loteriji. Reuter poroča, da ie pri prvem žrebanju španske razredne loterij« dobil neki angleški uradnik madridske filijalke »Wessninster Banke« l* Londona glavni dobitek v znesku sedem in pol milijona peset, kar zna« ša posedanjem kurzu preko 100 milijonov kron.
Pritlikavci na Pfceuejak. Znan« Je, da živijo v Južni Afriki črni pritlikavci, manj znano pa bo najbrže, da živijo v Španifl tudi beli pritlikavci. Na skrajnem vzhodu Plrenej nam red Je v dolini okoli Ribasa neka pokrajina. v kateri živi precej veliko število ljudi, katere sosedi naziva]« »Nanos« t J. pritlikavci. Nobede« med njimi ne doseže višine poldrugega metra, mnogi pa še niti en meter niso visoki. Telesa so še precej pravilnega, roke in noge Imajo majhne, boke ln ledja široka, radi česa« izgledajo močnejši, kakor so v resnici. Vsi Imajo rdečkaste lase, a lic« bolj četverooglato, nego okrogla. Oči Imajo malo po strani kakor Kitajki In Tatari; moški nimajo prav« brade, temveč samo nekai mehkiH dlačic. Lica so sicer polnega, toda koža Je bleda In mrtva. kakoT da bi bila brez mišic. Moški so ženskam tako podobni, da Jih razločuješ samo po obleki. Usta imajo razmemo zelo velika, ustnici ne zakrivata povsem velikih ln močnih zobov belih kol sneg Mnogi Izmed njih Imajo velik« golše, kar Je posledica tamkajšnl« vode. Ti pritlikavci živijo popolnoma sami za sebe. Ženijo se samo med seboj. Nikdo se za nle ne briga, a sami nimalo sredstev, da M dosegi večjo naobrazbo. Rad! tega so duševno tako zaostali, da umori me« njimi ne poznajo večjih številk Sosedje jih zasmehujejo ter govorijo « njih na podobe-ri način, kakor so govorili nekdaj. Grki o Abderi tih. t
* Celo kozo za kilo tobaka. Nek! vaščan iz Mutenic na Češkem le tako strasten kadivec. da le dal za en« kilo tobaka dobro kozo - mlekarico« Kaj vsega Ijudle ne počnejo, da ugodilo svojim strastem!
* Mož z dvojnim glasom. Angleški Ust »Dailv Telegrapf« poroča d« živi v mestecu Lelvhu neki Dikkiu-son, ki ima jlo nenavadno lastnost da lahko noje Istočasno bas in tenor, Ta zanimiv pojav zelo intereslr« razne godbene in zdravniške kroge, Dikkinson ie nastopil baje že tudi pri koncertih.
Izdajatelj ln odgovorni urednik:-Anton Pesek.	>
Tisk«. »Učiteljska tiskarna*.^
.v. Ljubljani	'
Gospodarstvo.
BaDOCBO^ODSDDCC^ BilDUG
Kislo zelje
Stran 4.
»JUGOSLAVIJA* dne 8. jannvarja 1920.
7. štev.
Mali oglasi.
Proda se:
Bonačev betežni koledar 1920 se (lobi v vseh trgovin; h s papirjem. Cena 3 K, prištev£i poštnino. Pri poštnih naročilih. na) se pošlje denar naprej. Kjer ni trgovin, na) sc naroča direktno pri ljubljanski kartonažnl tovarni 1. BONAČ, sin.	21
Dvonastropna hiša v sredini mesta se ceno proda. Pouve se pri anon-fnemu zavodu Drago Beaeljnk Ljubljana, Cankarjevo nabr štev. 5.	18
Proda a« hiša s 3 sobami, kuhinjo, velikim sadnim vrtom m njivami, bliu kolodvora okolice Celja. Alojzija Dobovičnik, Polzela pri Celju.
Ognja In vloma varne blagajno
vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča muka Franc Schell, L jugoslovanska izdelovalni« blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila sc vrše hitro in točno.
1596
Elza Manfredo,	katera Je bila v
Kolizej-u pri nekej	gospej šivilji kot
begunka, naj pusti	svoj naslov pri	B - g ■ _
našemu upravništvu	pod 1920. Novo
mesto, TrRt, Gorica.	.	V
Orodje in tehnične potrebščine.
Kolodvorska
Odon Koutay, Ljubljana, ul. 37.
16
Kupi se:
Kolesa rabljena, knpuje J. Oorec, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14.	12
Kavarno ali gostilno, tudi primerno trgovino vzamem v najem ali pa kupim. Pogoj, dobra, mirna lega. Ponudbe n* gospo Marijo Voaihnoy, Dobrava 04, p. Borovlje.
Službe:
Inteligentna, poštena gospodična, iz-vrstna šivilja za najfinejša dela, izučena damska krojačica išče mesta kot pomoč gospodinji boljše družine. Even-tuclno dopoldne bi pomagala pri gospodinjstvu, popoldne šivala družini. Nastop 1. ali 15. svečana L 1. Naslov v upravniStvn.
Vzornem v najem kovačnico v '• ljubljanski okolici evetiiuelno z manjšim posestvom. Alojzij Mahne, Struge, Dobrepolje.
M Lovrec.
Zahvala Ivanu Dekaniču, operaterju : kurih očes In v meso zaraslih nohtov, koje tni je odstranil biez vsacih bolečin, ter ga vsakomur najti pleje priporočam. Oarnizijska bolnica. Kart Čadež. Operira od pol 1. do 2. ure.
Zahtevajte Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicahl Pridobivajte naročnikovi
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila
kavarno Union
v Mariboru, Franca Jožefa cesta 15 ter se najtopleje priporočam
Marija Robin.
Novi teiaji za
slovensko stenografijo, nemško stenogrofijo, strojepis,
slovensko korespondenco.
nemški pravopopis In korespondenco,
računstvo,
navadno, dvostavno In ameriško knjigovodstvo, slovenski Jez k za začetnike, nemški jezik za začetnike, hrvatski jezik In lepopis	2888
začnejo dne & januarja 1920.
Zasebno učilišče legal v Mariboru Vetrinjska uk 17/1.
Novi tečaji trajajo 4 mesece, obširni prospekt brezplačno.
Stare kovin®
baKer, medenino, kositer
kupuje po najvišjih cenah trgovina s železnino
Breznik & Frltscb,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1.
v zabojih po 15 kg.
Kava
Čaj
Čokolada Kakao Kavin pridatek Konjak Rum <
Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelni Rozine Dišave PamdiZntke
razpošilja po celtm kraljestva Od 0 kg naprej poš nlae prostot
JOS. FABIANI
Ljubljana, Prešernova ul.54
Vzajemna zavarovalnica
(življenski oddelek)
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 17. L
sprejme vež stalnih
potovalnih uradnikov.
6 Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek.
„SAVSNJA“
društvo lesnih trg. in industrijcevvCelju
kupi vsako množino rezanega in okroglega mehkega kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: »SAVINJA*, Kapucinska ulica štev. 5, I. nadstropje ali poštni predal štev. 1.
fe  ---------------------------------'................"&
v Narodnem domu v Mariboru se odda v najem s 1. aprilom 1920. Pismene ponudbe je vložiti pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom), kjer so tudi razvidni najemninski pogoji.
15	Ravnateljstvo.
Lesna tvrdka išče dva lema strokovnjaka za prevzemanje lesa. Plača izborna. Ponudb« na poštni predal
it. 74. Celje.
Vajence za zlatarsko obrt bc takoj vsprojnie pri zlatarju Danijelu Zupancu, Wolf
ilfova ulica IL 6.
14
Kupim
vilo na Bledu ali najbližnji okolici ali pa v Ljubljani. Cenjene ponudbe > popisom objekta in ceno na uprnvništvo pod Št.' 7.
Karbidne svetilke
▼ najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki
„Svetla,“ Ljubljana
Mestni trg štev. 25.
Radium
vsebujoča vinovica (francosko žganje) je
gE!evator‘
prftvo in patentirano ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnim boleznim splošno znana
Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo:
F. ŠIBENIK,
Ljubljana, Gosposka ulica 16.
aaaDDaaBaaoaDaDaaaoDaaa2daDDDDaar.DaaaoDaa5aDanoDooaatiaaDaDaDa
nonoDoaDaDODoaaDDoaDaDBDCt ODcacnoaoDDOiiOEiDisoiSBiBCCJnDncmcaDoaaa
'T	'	1
Slovenska eskomptna banka v Uubliani.
Ljubljana, decembra 1010.
Vabilo na subskripcijo 15.000 novih delnic po K 400 nom. v skupnem znesku K 6,000.000.
P. n.
Izredni občni zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 28. septembra 1919, je sklenil z ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter imajoč pred očmi važne narodnogospodarske naloge, zvišati delniško glavnico od
4,000.000—na 10,900.000'—kron.
Na podlagi podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji: 1. Delniška glavnica od K 4,000.000'— se zviša z izdajo 15.000 delnic po K 400'— nom., torej za K 6,000.000 — na K 10,000.000'—
2. Posestnikom starih delnic se ponudi 7.500 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsake 4 stare delnice 3 nove po kurzu K 490'—, prištevši K 5'— pri delnici za stroške izdaje delnic.
3. Ostanek od 7.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 590’—, prištevši K 5'»- pri delnici za stroške izdaje delnic.
4. Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1920.
5. Sub.-kripcijski rok. traja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920.	,	^	_
6. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj, najkasneje 10. januarja 1920. Na vplačila za nedodeljene delnice povrnemo 8 U
7. Prijave sprejema:
Slovenska eskomptna banka v Ljubljani,
Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu,
Srbska banka v Zagrebu, Mariborska eskomptna banka v Mariboru in njena podružnica v Murski Soboti.
8. Repartieijo novih delnic si. pridržuje upravni svet.	.	.	«	.	.
9. Kurzni dodiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic gre v korist rezervnemu zakladu banke, odstevši emisijske strosim m pri-
stojbine.
>	K
Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, jj
——tani1 nit huimuimui in umi i—mu—«
nHUisnoonflOBnuntiHOBBnnnnnBnnniiHBDOUBiiBHBUBnsmHUBRUBC	oOuBB	j
j uiiuujMziii* ir«gwa——*