SLOVENSKO-AMERIKANSKI Koledar za 1.1900 je dobiti po 25 centov komad GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. 3. 2ST© w , lO. ina 1900. Leto VIH Vabilo na naročbol „GLAS NARODA" nastopi svoj osmi letnik iu bodo tudi letos izhajal po dvakrat na teden. Vsebina iu cena listu ostane n e-spremeujeua. Sedaj je posebno ugodno „GLAS NARODA" naročati za staro domovino, ker tam ne plačujejo več političnega koleka, velja pa ravne toliko kakor za Ameriko iu sicer: za vse leto . za pol leta . za četrt leta $300, 150, ■75. Tudi v tem letu se bodemo potrudili rojakom-naročnikom vstre-zati po našej skromnei moči. Cast, rojake pa prosimo pomoči, to je v dopošiljanju naročnine iu dopisovanja. Priporočamo pa tudi objednem uaš Koledar za leto 1900 velja s poštnino vred 25 centov, ter v njem vsakdo najde kaj zanimivega iu koristnega. Uredništvo in upravništvo. Razne vesti. Od jezerov do oceana. Pred več nego desetimi leti so se že navduševali za idejo napraviti prekop med velikimi jezeri iu at-lautiškem oceanom. Ko bi Be ta načrt izvršil, potem bi s tovorom vsake vrste obloženi veliki parniki vozili od jezerov do oceaua in ob-ratuo. Nekteri bolj materij^lno mi-Bleči pa bi že zato radi imeli predor, da bi ložje s Canado tekmovali. Izvršitev te ideje pa, ktero ima pred očmi uapredovaluo človeštvo bodočnosti bi veljala malenkost $60,CXX' 000. To svoto bode morala dati država iu zvezna vlada, poli-tikarji pa bodo načrt obračali le v svojo korist dokler se bode le dalo. Governer Roosevelt je ves vnet za ta načrt, to pa tembolj, ako v istini namerava postati kandidat za predseduištvo. Zato bode tudi gledal, da spravi skupaj omenjeno svoto. Registrirana pisma. Od 15. januvarija se zamorejo v Brooklynu pisma doma registrirati. Vsak pismonoša mora registrirati pismo, ako stranka želi in podpisati pobotnico. Ako se bode uova uredba obnesla, pravi poštar, uvedli jo bodo stalno. Razmotrivanje o knjigi .Skoko-menhn&h Koledar 21L 1900' Piše Free Irance. Prejel sem slovensko-amerikanski Koledar za leto 1900. Nisem še imel časa ga od kraja do kouca prečitati, hočem pa o njemu danes toliko pisati, kolikor mi je znano. Vaš Koledar obsega res toliko raznovrstne vsebine, da je potreba precej časa, za vse prečitati. Seda-nii čas tirja: dosti za malo denarja Vaš Koledar pa ni samo obsežen, tudi peta ali notranja cena tvarine je izvrstna. Quantity and quality — for little m->ney—ta amerikan-ski ,,business principle'4 ste pri uredništvu „Glas Naroda'*, oziroma Koledarja res prav dobro pogodili. Da bodo naši rojaki v Ameriki in stari domovini ^Koledar ,,Glus Naroda" zase, za stariše, brate, sestre, prijatelje in znance tako in morebiti še bolj kakor lansko leto naročevali, to Vam odločno in zavestno prorokujem. Vaš Koledar se je vstarej in novej domovini pridobil neštevilno prijateljev — sploh kdor o njemu vč, ga kupi. Tudi ni dvomiti, da bodo slovenski časniki T starej domovini letos ravno tako Ogenj v stanovalni hiši Tirjal tri človeške žrtve. Več ljudi poškodovanih. V soboto zjutraj je v petnadstropnem poslopju št. 305 na istoč-ui 92. cesti v New Yorku izbruhnil ogenj, kteri je tirjal tri človeške žrtve in več osob je bilo poškodovanih, od kterih bode bržkone ena umrla. Poslopje je eno onih stauo-valnih hiš, v kterih tri ali štiri družine stanujejo v jeduem nadstropju. John Flanagan, kteri je stanoval sž žeuo iu štirimi otroci v četrtem nadstropju je prišel 15 minut po polunoči domov iu zapazil cgenj v pritličju. Mož je Beve-da najprvo mislil na svojo družino, zbudil pa tudi druge prebivalce, ko je kričaje hitel uavzgor. Ogenj se je zelo hitro širil navzgor iu kmalu so bile stopi.j ice v plame-menu, med tem ko je bilo še mnogo ljudi v gorečemu poslopju. Rešiti so se morali skozi okna in ob istih viseli, ko so nekaj pozno dc speli gasilci na pomoč. Petletuega Harry Southerlyja je našel policaj v drugem nadstropju hudo ožganega in od dima omamljenega. Deček je prilezel iz materinega stanovanja v petem nadstropju in takoj bo sumili, da je žena z drugimi otroci še zgoraj, tuda rešiti jih ni bilo več mogoče. Ko so ogenj pogasili, našli so v gorenjem nadstropju 40 letuo vdovo Mary Southerly in ujeua dva otroka mrtva. Mati je ležala Bklonjena čez svoje 22 mesecev staro dete kakor bi je hotela varovati pred pogubonosnim elementom. Njen Oletni siuček Frank je ležal nekoliko vstran. Kakor je bilo videti, so se zadušili predno jih je dosegel plamen. Kakih 80 osob je brez strehe iu zgubili so vse svoje imetje. Škodo cenijo na 820.000. Kako je ogenj nastal ee ni moglo dognati. Prehitra pogumnost. Zopet je požar stanovalne hiše tirjal človeško žrtev. GoBpa Ivana Lynch seje srečuo rešila iz gorečega poslopja, toda ker je mislila, da je dete njene sestre v nevarnosti, planila je nazaj v gorečo hišo, in postala žrtev svoje pogumnosti. Njena sestra se je z otroci rešila na streho in od tam dospela na prosto. Tudi drugi prebivalci so se rešili nepoškodovani. Ko so gasilci takoj potem pogasili ogeuj, našli so ne- laskavo o njemu pisali, kakor so v lauskem. Res, čudili se bodo ,,deklici iz ptujine", o? .raaa domačega. V domovini in tuLuj bode delila svoje bogate darove: kratkočasila, poučevala iu šaljivo se bode smejala z onimi, kteri jo bodo prijazno sprejeli. Prav je, da ste v cerkvenem Koledarju zaznamovali tudi amerikau-ske narodne prazuike. Vsaj te v Ameriki najbolj pozuamo. Teh praznikov, akoravno bo brez svetnikov, se najbolj veselimo — če smo v delu. Če smo brezposelni, potem pa žalujemo tudi — pustni torek. Te narodne praznike je zapovedala republika Zjed. držav, da se spomiujamo pomenljivih dogodkov v zgodovini Zjed. držav, ali pa, da slavimo velikane, kteri so ustanovili in utrdili našo mogočno amerikansko domovino. Obhajati katoliške praznike, nam Slovencem v Ameriki, ni vselej mogoče. Kapitalisti tirjajo, da gremo na delo kadar imajo naročila na njih robo. Na Božični dan, na dan sv. Rešnjega TeleBa in druge velike praznike katoliške cerkve Be .,Zlato tele", ktero je v sedanjih časih v volovsko proporcijo zraslo, se ne ozira nič Da častilci ,,zlatega teleta" pomirijo svojo vest, daru- sre^no Ivano zadušeno. Ogeuj je provzročil le neznatno škodo, ktera ne presega svote $500. Dve ženski zgoreli. V torek zjutraj ob 7. uri je nastal ogenj v hiši štev. 10 in 12 iztočna 55. ulica, last Josip Pulitzerja, posestnika velicega lista „World", in se v kratkem času zelo hitro razširil in poslopje uničil; žal pa, da je požar zahteval tudi dvoje človeških življenj, obe ženski, in sicer vzgojiteljice in družinske dame. V poslopju so bile jako vrednostne stvari, zato je škode $200.000. Ogenj je nastal vsled slabo izolirane električne žice. Tovarna pogorela. Po izjavah policije in gasilcev je pcžar, kteri je 7. jan. ob 1. uri zjutraj izbruhnil v tovarniškemu poslopju št. 338 348 na iztočni 59. ceBti v New Yorku napravil najmanj 8200.000 škode. Veliko brizgal uic so poslali na pogorišče in akoravno je bil ogenj ob svitu sko-raj pogašen, moralo je več brizgal-nic ves dan ostati na pogorišču. Tudi stanovalna hiša polegtovarne je skoraj do tal pogorela. Pri gašenju je bilo več ogujegascev več ali manj hudo poškodovanih. Tudi v smrti zjedinjena. V hiši družine Neafie v West Ho-bosenu se je te dni smrt dvakrat zaporedoma oglasila. Ob 11. uri zvečer je umrl Neafie v naročju svoje žene, in štiri ure pozneje je tudi njegova družica izdihnila svojo dušo. Gospa Neafie je trpela vsled mrtvouda, toda vkljub bolečin se ni ganila od smrtne postelje soproga, s kteri m je 50 let živela v srečuem zakonu. Ko je možu zati-snila oči, zgrudila se je uboga žena iu le uekoliko ur pozueje je tudi njo pokosila neizprosna smrt. Požari. Columbus, Miss., 6. jan. Požar je divjal danes zjutraj v ,,Com-mercial Blocku" mesta in provzročil S 100.000 škode. Največjo škodo imajo Donaghue & Cox, trgovina na debelo, Teasdale, trgovina z muzikalijami in Commercial4' tiskarna. Portland, Me., 6. jan. Danes je pogorelo štirinadstropno poslopje na Market in Middle cesti, v kterem je bila prodajal niča kočij. Škodo cenijo na $100.000. Tudi sosedna prodajal uica obleke je vsled plamena in vode trpela veliko škode. Pri gašenju so bili štirje ognjegasci poškodovani, med temi dva smrtno. jejo v cerkvene namene velike svote denarjev, ktere mi delavci zaslužimo — pa mirna Bosna. Za vse dobro, ktero iz tega ravnanja izvira, imamo torej delavci tudi nekaj zaslužka. Se vč, ko bi na tožbo prišlo, potem mi zgubimo, ker bi ne mogli najboljših advokatov plačati. Ti bi namreč znali reči, to delajo Bamo luterani (hm, hm,. . . stavec). Naši rojaki Be spominjajo v duhu vseh praznikov na dneve kakor so v kranjskih „Pratikah" zaznamovani ; častiti s pobožnimi običaji, to jim ne dopustijo tukajšnje delavske razmere. Pri tej priliki je merodajuo le, da se duh vernika v iskrenem častenji in ponižnosti povzdigne do Najvišjega, kteri vlada našo oaodo. Pač je za ubogega slovenskega delavca v daljnej tujini, kjer se trudi iu muči težko za kruh in cent, tolažilno in navduševalno, če se v globoke j jami, pri pekočem fužinskem ognju, v tihem pragozdu, na neizmerni preriji, ali pri ropotu velikih mest, združi v duhu in molitvi tisti dan z onimi, ktere je doma zapustil. On vč, da ta dan, to uro obhajajo ta ali drugi praznik; živo se spominja časa, ko je v družbi sta-rišev, bratov, sester in druxih ljubih častil Boga in svetnike njegove, Franki i n, N. H , 6.jan. ,Burleigh Block44, lastnina majorja Burleigha, je danes dopoludne poškodoval ogenj; škoda znaša $50.000. V gorenjem poslopju so morali ljudje pustiti vse svoje imetje, da so si rešili življenje. Napolnjeni parniki. Bodoča pariška svetovna razstava, ktero bodo še le 15. aprila odprli, seže sedaj čuti. Mnogo oBob, ktere imajo na razpolago potreben drobiž se izoguejo poznejšega drenja. Iste se puslužujejo parobroduih črt v osrednje morje, kar jim objednem daje priliko obiskati Gibraltar, Neapolj, Genovo in druge kraje. Tja vozita parnika ,, Augusta Victoria44 in „Fiirst Bismark4' od Hamburg ameriške parobrodne družbe. Toda potnikov je že toliko število, da so tudi ,,Colurnbio'4 postavili v služho. Od Bevero-nemškega Lloyda vozijo v isti smeri parniki „Ems'4, „Aller", „Werra44 in „ Kaiser Wil-heim II", kteri imajo tudi nenavadno veliko število potnikov v tem letnem času. Duhovnik streljal na tatove. Občina luterške cerkve v Saddle Riveru občuduje iu proslavlja svojega dušnega pastirja kot junaka. Tatovi so že več tednov v mestecu kradli perutnino, ne, da bi se posrečilo vjeti le jednega zločincev. Rev. J. M. Huttou se ukvarja poleg dušnega pastirstva tudi s kurjo-rejo in ker se je bal za svoje kokoši, izposodil si je puško. Miuolo noč je slišal pri kokoših ropot, zgrabil puško in Be splazil bližje. Videl je dva moža z napolujenimi vrečami, ktera sta se ravno hotela oddaljiti. Reverend je vziguol puško iu pričel streljati na tatova, ktera sta v strahu pustila plen in zbežala. Bolesten krik jednega tata je značil, da ga je duhovuik zadel. Nepošten blagajničar. Buffalo, N. Y., 6. jan. Kakor so se danes izrazili ravnatelji zavoda, je F. A. Newton, blagajui-čar tukajšnje Fidelity Trust & Guaranty Co. poneveril $48.000. Poneverjeuju bo prišli na sled 14. decembra. Najbrže je Newton porabil odBotnoBt družbenega tajnika, kteri je hitel k smrtni postelji svojega očeta, da je neopazovano iz-maknol dsnar iz banke. Ko je Newton videl, da so mu prišli na sled, pobegnol je iz mesta, toda povrnol se je prostovoljno in pravijo, da je pripravljen vse obstati. Vkljub velikemu oškodovanju bode zavod izplačal delničarjem 1 odstotek dividende na mesec. Tat in požigalec. G le ns F al Is, N. Y., 8. jan. 191etnega Clande Williamsa, bivšega kolektorja ,,Gas & Elictric Light Company'4 sumijo dvojnega zločina. Ta mladenič je družbo najprvo okral, potem pa knjige in drugo pohištvo polil zgasolinom in zapalil, da bi prikril svoj zločin. Williams je pobegnil in ga sedaj iščejo.) Tkalci štrajkajo. Harford, Conn., 5. jan. V tovarni Cheney Btob' v South Man-chesteru štrajka 400 tkalcev in ravno sedaj ko imajo veliko naročil stoji 700 statev. Nedavno so vpeljali hitrejše stroje, in da bi vsled tega tkalci ,,le preveč" ne zaslužili, jim ^ centa pri yardu odtegnili. Ko bi si to pustili dopasti, zaslužil; bi manj nego dosedaj, zato so tkalci UBt.avili delo. Strajkarji so zelo razburjeni in so imeli celo zborovanja na javni cesti. Mesto živi le od tkalcev svile. Ključavničarji štrajkajo. Stamford, Conn., 8. jau. Delavci v Bran ford Rock Works, posestvo Yale Towne M'f:g Co. so zahtevali zvišanje plače in ker jim iste niso dovolili, je več ljudi osta-vilo delo. Zahtevo bo stavili delavci v prvič že pred večimi meseci. Takrat so jim zahtevo odklonili, češ, da zamorejo ljudje pri delu od komada toliko zaslužiti, kakor oni v drugih tovarnah pri delu na dan. Ljudje bo takrat molčali in nadeva je bila že skoraj pozabljena, dokler ni več delavcev ostavilo^ lo. Družba preti zapreti tovarne, ako ne bodo prostori štrajkujočih kmalu zasedeni. Ženska zmrznila. V Butherfordu, N. J., so te dni našli gospo J. Halen mrtvo v njeni hiši. Vsa znamenja kažejo na to, da je žena spraznila steklenico žganja, zaspala in zmrznila. Pismonoša je več dui našel njeno stanovanje zaprto in to naznanil policiji, češ, da se je ženi morda pripetila kaka nesreča. Ko so ulomili vrata in stopili v Btauovalno sobo, ležala je žena na tleh zmrznjena in poleg je ležala na pol izpraznjena steklenica. Nesreča pri zgradbi. Baltimore, 8. jau. Pri novi zgradbi seje danes zjutraj podrl ve-likansk oder in 11 zidarjev in njihovi pomagači bo se zvrnili v glo-bočino. Nesreča Be je pripetila pri novem poslopju Fred. Bauern-shmidtovi pivovarni v Hilem blizu v hiši, v cerkvi, v pobožni procesiji. ,,The form is dead, the spirit is life." ,,Nastanek zvezne vlade ameriške41, se naziva prvi članek v knjigi, kterega bi moral vsak ameriški Slovenec prečitati. Poznati, kako se je počela naša velika republika, dežela, v kojej smo našli kruh in novi dom, to že veleva vedoželjnost. Tudi v temu oziru je to dobro, ker znanje zgodovine Zjed. držav navdaja človeka z samozavestjo in ponosom, da mu je dano vživati pravice in blagre, ktere so osnovalci ljudovlade tako modro in pogumno nam zagotovili. Nam Slovencem prav nič ne škoduje se navdihovati onega ameriškega duha, kteri je odvisen le od Bvoje moči, kterega ne vpogujejo nikake nezgode in kteri z jekleno vztrajnostjo zasleduje cilj, kterega Bi je kot Bmoter stavil. Domača izreja in šole v starej domovini teh lastnosti niso vstani pro-uzročevati, ker ti krepki človeški darovi bo morejo le v slobodnej deželi razvijati. Prej in po tem članku je v Koledarju precej drobnosti, ktere je jako koristno vedeti. Dobro bi bilo le še, ako bi pri imenih držav bili še natisnili njih splošno priznana skrajševanja. V teh zadevah so Ame-rikanci jako kočljivi, oni skrajšujejo radi imena, pa vedno z istimi črkami. Pri pismenih naslovih je to važno, ker uradniki nimajo časa uganjevati raznovrstua skrajševanja, ktere odpošiljatelj brezmiselno sam skuje. ,.Božično svečo" je stavec nekako pomendral, to pa uič ne d G. Ko bi bil postavil ,,Rožična sreča44 potem bi se z vsebino interesantne povesti, ktera temu naslovu sledi, nikakor ne skladalo. Izvršiti brezna-pačuo večjo tiskovino je ameriškim slovenskim časnikom skoro nemogoče. Izvežbanih slovenskih stavcev nimajo, tukajšnji stavci pa ne ostanejo v nobenej službi prav dolgo. Vsak misli, da Bi bo zboljšal z spremembo svoj stan. To se navadno izjalovi, pa slobodni ameriški duh roji le dalje v njih glavah. Mično je čitati v povesti,,Božična sveča44, kako so prvi naselniki v Ameriki praznovali sveti večer. Indijancev je takrat še kar mrgolelo in vejske, ktere so naseljenci ž njimi bili, so v tej povesti jako zanimivo popisane. (Dalje prihodnjič.) Forrest ceste. Jeden delavcev je smrtno in več druzih hudo poškodovanih. Uzrok nesreče je bil, ker so oder obtežili z več tonami, cevi. Nesreča se je pripetila nenadoma in tako hitro, da na rešitev niti misliti ni bilo. \ Pridanič in morilec. Pred šestimi leti je bil sedaj 30 let stari Filip W.Rose v vojni akademiji v Nazarethu, Pa. V Bvoji uuiformi je prišel v New York in se tukaj seznanil z svojo dve leti mlajšo sestričino Berto Rose. Štiri tedne pozueje sta bila mož in žena. Kmalu po poroki se je Filip pole-nil, in mislil, da mu ni treba delati, ker je njegov stric in tast bogat mož. To pa staremu Rosetu ui dopadlo in marsikako trdo besedo je govoril z svojim zetom. Ker slednji tudi od svojega očeta ni dobil več podpore, pričel je krasti. S ponarejenim ključem je po noči vlomil v prodajalnico svojega svaka, ukral nekaj blaga, kterega je zastavil in denar zapravil. Ko je njegov tast to zvedel, zapodil ga je iz hiše. Te dni je prišel Filip zopet v hišo svojega lasta. Ko ga je slednji videl, mu je zaklical: ,Glej, da prideš vun, ali ne veš, da te Jakob ne more videti odkar si ga okral44? ,, Pusti me le za trenotek govoriti z mojo ženo4', je odvrnil Filip iu btopil v sobo mlade žene. Kakor hitro je zločinec ugledal svojo soprogo, potegnil je revolver in ustrelil trikrat na njo. Prva kroglja je zadela ubogo ženo v usta, druga je prodrla vrat in trytJT jo je zadela poleg uoBa in tani obtičala. Smrtno ranjena žena je bežala Bkozi stanovalno sobo in se v kuhinji zgrudila mrtva ua tla. Nato je pridanič še sam sebe ustrelil v sence. Predno je dospola ambulanca, je mlada žena izdihnila svojo dušo in njenemu morilcu zdravniki tudi ne bodo zamogli oteti življenja. Odlok glede nesreče v Braznell. U n i o n t o w n, Pa., 6. jan. Odlok coronerjevih porotnikov glede grozne nesreče v Braznell premogo-kopu se ne razločuje prav nič od druzih v jednakih prilikah. Poslovodja in „bos" jame sta obdol-žeua malomarnosti v službi in sicer prvi radi pomanjklivega nadzorovanja, slednji pa ker je opustil svojo dolžnost in ni poročal, da preti nevarnost. Odlok ne omenja okolnosti, da so morali premogarji delati pri odprtih svetilnicah samo, da se je hitrejše polnila denarna vreča premogarske družbe. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi I . . Toda ■ ■ ■ ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš, da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE . Bose h Brg. Co. LASS LINDEN, - - - MICH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. (i ft If $ V u Entered a« second clas matter at t lie Nkw York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". LLat slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredniit: Published by F. SAKSKR. 109 Greenwich St. New York City. £f» leto velja list za Ameriko $3.—, %% pol leta..............$1.60, Za Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, t* » .* Po1 ------ S-60. , „ „ čatrt leta . . . „ 1.76. V Evropo pošiljamo list skupno ^ dve Številki, ,GU» Naroda" izhaja vsako Brede in soboto. ,GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 oentov. Dopisi brez podpisa in oBobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Monty Order. Pi i spremembi kraja naročnikov oroBimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi yvnika. Dopisom in pošiljatvam naredit^ naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. kak način so iz nje izsilili priznanje: Orožniki so jo za noge obesili, pretepali in ž njo tako grdo postopali, da je vse priznala, kar so le hoteli. Mnogo je bilo zaslišanih prič, a nijedna ni nič obtežilnega izpovedala o zatoženi. Državni pravdnik je odstopil od zatožbe, sodni dvor jo je spoznal nekrivim in odredil, da se spisi vrnejo; orož-Diki pa so bili samo malo okarani V Arva — Jaszenicza Be je izvršila pred kratkem tatvina. Krajevnemu sodniku Matiji Kubicza pa ni dopadla stara beračica in zato sumnjo na njo obrnol. V družbi z Andrejem Zanoitom in Josipom Taszkyjem je nesrečnico izpraševal in priznanje izsiljeval, in sicer na tak način, da je stara ženica umrla v rokah preiskovalcev. Morilci so bili potem od komitatnega sodišča obsojeni vsak na devet mesecev zapora. Take malenkosti se tukaj dogodi sleherni dan, onim, kteri imajo moč v rokah, niti na um ne pride, da bi takemu sramotnemu počejanju storili konec. V Komornu so žrtvovali nadžupana, komitatnega računskega uradnika iu notarja — in s tem menijo, da je „ugled" velike Mad-jarske od zunaj zopet v popolnem sijaju? — Mučenje na Ogerskem. Iz Budapešte, stolnega mesta Ogerske se poroča: „Ako so na bolj izobraženem zapadu bili mnenja, da bode jednoglasni klic gneva in srda javnega mnenja na Ogerskem" glede znanih surovosti v Mocsa in več enakih sramotnih dejanj, pripomogel, da se bode kaj na bolje enilo, so se zelo motili. Niti orožnike niso podučili v smislu hu-manitete, da bi se po njej ravnali, niti komitatom, niti krajevnim oblastim niso dopoBlali take pouke. V „sloboduej" Ogrski še vedno ljudi mučijo in trpinčijo. Za vlado Banft'ya bi bili mučeni ški rabeljni v Mocsa oproščeni, toda ministerstvo Szell vč, kaj je dolžno vnanjemu svetu glede ugleda Ogerske in naročilo sodnemu dvoru obsoditi gospode: Szabo, Molnar in Giibel. Toda nesmemo ee bati, da bi v tej deželi „neodviB-ni" sodniki 3og v6 kaj hudega na-tvesili tem gospodom, posebno pa takim, kteri so od „dobrih starišev". Z gospodi so prav vitežko postopali, ugledu proti vnanjemu svetu je zadoščeno; kmete in drugo navadno ljudstvo, ali proletariat, pa Bedaj ravno tako kakor preje pretepajo, sujejo in muči jo. Evo Vam častiti čitalci par zgledov: Dne 19. Beptembra 1. 1. sta dospela na posestvo kmeta Aleksandra Nemeth pr: Pusta—Szent— Tornya dva orožnika iz Banfalva in hotela zvedeti koliko ima koruze ; žena jima je pokazala zalogo koruze, na kar sta se orožnika izrazila, da je koruza vkradena. Nemetha sta odpeljala v sobo in ga,,spraševala". Zaman Be je skliceval na dve priči imenom Tomaž Varga in Štefan Madai, ktera sta mu pomagala pri spravljanju koruze ; že itak bolnega moža sta orožnika tako dolgo prete pala, da je priznal, da je koruzo vkradel. Potem sta ga z njegovim jednajtletuim sinom odpeljala v banfalsko občinsko hišo, od tam pa zopet odpeljali vklenjenega na orožniško postajo, sina so pa spustili. Aleksander Nemeth si je to njemu napravljeno sramoto tako k srcu vzel, da si je tam segel po življenju. Ostavil je tri nedorasle otroke in žena Četrtega pričakuje. Pred SzegedinBkim sodiščem se e imela dne 18. dec. zagovarjati žena Jožefa Pery glede umora otroka, ko so jo prijeli je priznala, daje umorila petletno dete. Pri konečni obravnavi pa je zagotavljala svojo nedolžnost in pripovedovala na Iz nasil novili kolonij. Nova kužna bolezen. V i c to r i a, B. C., 5. jan. Ravnokar iz Manile dospeli časopisi poročajo o kugi podobni nalezljivi bolezni, ktera preti Manili in mestom okolo Manile in svoje žrtve pobere v 48 urah. Se zdravili in zdravniško pomočjo seveda ni dobro oskrbljeno in potem opuščajo pri pogrebih za kugo umrlih potrebno previdnost. Bolezen je baje nastala vsled vživanja svežega mesa od tacih živali, ktere so imele isto bolezen. Razun v Manili razsaja bolezen tudi v Guadeloupe, Manda-logana, Pineda, Malabon in druzih mestih. Filininci postrelili v j e t n i k e. Manila, 6. jan. Kapitan Leon-hausen je včeraj s tremi Btotnijami 25. pešpolka osvojil trdnjavo vsta šev na gori Arayat. Med bitko bo vlekli Filipinci pet vjetih Ameri-kancev pred vojno črt > in potem na nje streljali in iste še posebej pohabili. Trije so obležali mrtvi, dvema pa se je posrečila rešitev. Radi tega čina je za kazen kapitan Leonhausen dal vse mesto požgati. Vojska in blaznost. San Francisco, 6. jan. Iz Manile so dospela poštna poročila, iz kterih je brezdvomno razvidno, da je število med amerikanskimi vojaki zblaznelih večje, nego v kte-rikoli vojski in kterikoli armadi, morda izvzemši britiške vojne v Indiji. Schwan zasedel Indang. Manila, 8. jan. Gen. Schwa-nova kolona je danes na svojem prodiranju proti jugu zasedla Indang. Jeden Amerikanec je bil usmrten in trije ranjeni. Filipinci so devet mrtvih pustili na bojišču, razun tega zgubili so več vjetnikov in pušk. Med mrtvimi vstaši so našli tudi beguna 6. topničarskega polka, kteri je bil v uniformi majorja. General Wheaton se je danes pomaknol proti Perez las MarinaB. Boj proti kugi. Honolulu, 8. jan. Od zadnjega poročila se je tukaj pripetilo sedem nadaljnih slučajev kuge, torej skupno trinajst. Od novih slučajev so se trije pripetili 28. decembra, štirje pa še le v slednjih 48 urah. Zdravniški urad, kterega dva merodajna časopisa „Star" in ,,Advertiser44 smatrata nezmožnim epidemijo uBtaviti, še nadalje izvršuje svoje uredbe. Včeraj so do tal požgali del okuženih hiš, namreč tri poslopja in veliko skladišče. Tako bodo tudi zanaprej postopali z okuženimi hišami. Se vedno dvomijo, ako je ta bolezen v istini kuga ; ako ne, potem je gotovo tej podobna bolezen, ker svoje žrtve zelo hitro pobira. Bogataši se pričenjajo bati za svoj sladkorni pridelek in se pripravljajo sladkorno obrt premestiti v inozemske pristane. Washington, 8. jan. Brez dvoma se kuga tudi v Manili vedno bolj razširja. Po novejšem poročilu so za kugo zboleli trije domačini. Vojske stoletja. 1801. Vsa Evropa pod orožjem proti Napoleonu do sklepa miru v Amiens, 27. marca 1802. 1801. Vojska Zjed. držav proti Tripolisu. Mir sklenjen 3. junija 1805. 1803. Brezvspešen boj za neod-vinost Grkov proti Turčiji. 1803. Mahratta vojska v Indiji. Angleške zmage; mir sklenjen 1. 1805. 1803. Francoska napovedala vojsko Angliji 23. maja. 1805. Napoleon proti Avstriji in Rusiji. Bitka pri Austerlitz. 1806. Vojska Napoleona proti Pruski. Bitka pri Jeni. 1809. Vojska Napoleona proti Avstriji. 1812. Napoleonova vojska na Ruskem. 1813. Oproščevalna vojska proti Napoleonu. Bitka pri Lipskem. Mir sklenjen v Parizu. 1815. Vojska Zjedinjenih proti Napoleonu. Bitka pri Waterloo. 1804—1818. Angleška vojska s Holkaiem in drugimi indijskimi knezi; Sepoy vstaja. 1810—1818. Vojska za neodvisnost Chile proti Španiji. 1811—1814. Vojska proti Creek Indijanci v Zjed. državah, ktera se je zaključila z bojem pri Horseshoe Bend. 1812—1814. Vojska med Zjed. državami in Anglijo. Mir v Ghentu 24. decembra 1814. 1815. Zjed. države napovedale vojsko Algiru. 1816. Vojska Anglije proti Algiru. 1817. Pindaree vojska v Hindo-stanu. 1821—1824. Vojska za neodvisnost v Peru proti Španiji. 1821—1829. Grška se bojuje za svobodo proti Turčiji. 1824—1831. Vojska Ashantisev proti Angliji v južni Afriki. 1828. Vojska Rusije proti Turčiji. Mir sklenjen 20. avgusta 1829. 18*29. Vojska med Peru in Colom-bijo. 1830. Francoska napade Algier^ boji s prenehanjem do 1. 1881. 1830—1866. Poljske vstaje proti Rusiji. 1831—1841. Turčija zasedla Sirijo. 1832. Black Hawk indijanska vojska v Zjed. državah. 1833—1840. Vstaja Carlistov na Španskem. 1835—1842. Seminole Indijanska vojska v Zjed. državah. 1839—1842. Vojska Anglije proti Kitajski. 1841. Afghanska vstaja proti Angliji- 1844. Francoska vojska proti Morocco. 1845—1846. Sikh vojska. 1846—1847. Vojska Zjed. držav proti Mexiki. 1848—1849. Ogrska vstaja proti Avstriji. 1854—1856. Vojska na Krimu. 1856—1857. VojBka med Anglijo in Perzijo. 1857—1859. Vstaje indijskih vojakov. 1859—1861. Vojska v Italiji. Francoska v zvezi z Sardinijo. 1860—1861. Vstaja MaoriBev proti Angliji. 1861—1865. Meščanska vojska v Zjed. državah. 1864. Vojska Avstrije in Pruske proti Danski. 1865—1870. Jugoamerikanska vojska. Brazilija, Uruguay in Ar-gentinija proti Paraguay. 1865—1866. Chile in Peru proti Španiji. 1865—1S67. Meščanska vojska v Meksiki pod cesarjem Maksimilijanom. 1866. Prusija in Italija proti Avstriji. 1870—1871. Nemško francoska vojska. 1870—1872. Napad Anglije v Ni-lovo dolino. 1873—1881. Vstaja Ashantisev proti Angliji. 1873—1876. Vstaja Karlistov na španskem. 1875—1876. Rusko kitajska vbjska. 1875—1877- Angleška ekspedicija v Abessinijo. 1876. Vojska z Sioux Indijanci v Zjed. državah. 1876—1879. Boj med Boerci in Kaffri. 1877—1878 Rosko-turška vojska. Anglija v zvezi s Turčijo. 1878. Upor proti zasedeuju Av-Btrije v Bosni in Hercegovini. 1878—1880. Angleška vojska v Afghanistanu. 1879. Angleška ekspedicija v Zulu deželo. 1880—1881. Boerci v Transvaalu proti Angliji. 1883—1885. Vojska Francoske proti Madagascaru. 1835. Vstaja v istočni Rumeliji, Srbi napadli Bolgarijo, toda bili tepeni. 1885. Anglija osvojila Birmo. 1887—1896. Boji Italije v AbeBsi-niji. 1S89. Vojaška vstaja v Braziliji. Vojska dervišev proti kralju Abessinije. 1890—1891. Indijanska vstaja pod Sitting Bullom v Zjed. državah. 1891. Mesčanska vojska v Chile. 1892. VojBka Francoske proti Dahomey. 1893. Vstaja na Hawaii. Francoska proti Siamu. 1894—1895. Japonsko kitajska vojska. 1895—1898. Vojska na Kubi proti Španiji. 1896—1898. Anglija proti derviši v Sudanu. 1896. Jamesonov ropni napad proti Transvaalu. 1897. Grško turška vojska. Vstaja Afghanov proti Angliji. 1898. Špansko amerikanBka vojska. 1898—1900. Vojska Zjed. držav proti Filipinci. 1899. Boji med domačini na Samoi. 1899—1900. Auglija proti Transvaalu in Oranje državi v južni Afriki. Dopisi. 0at Hill, Ca!., 1. jan. Tukaj pri nas imamo Bedaj slabo vreme, vedno dež in dež; božične praznike smo pa imeli prav lepo vreme in smo se tudi prav dobro zabavali na farmi pri gosp. Antonu AnBelnu, bilo nas je 10 Slovencev in 5 Slovenk, privoščili smo si kozarec pristnpga kalifornijca pa tudi aveže pive. Vsi smo bili prav žida-ne volje in se marsičesa spominjali. Ne misli pa, dragi čitalec, da tukaj veliko zapijemo, saj velja golona izvrstnega vina samo 50 centov. Da smo tudi tukaj zapeli par slovenskih pesmic je ob sebi umevno. Sedaj pa vošim vsem rojakom po širnej Ameriki veselo novo leto, tebi „Glas Naroda" pa obilo naročnikov in podpornikov. J. Jaksha. Aldridge, Mont., 2. jan. Gospod urednik blagovolite sprejeti moj kratki dopis v list „Glas Naroda'4, ker že dalj časa ni bilo nič čitati iz tukajšnjega kraja. Kakor večinoma po vseh krajih v Zjed. državah se je tudi tukoj dobro delalo minolo leto, in sicer tako dobro kakor že pet let ne preje. Zato pa želim vsem rojakom po širnej Ameriki i v bodočem letu zadovolj-noBt kamorkoli kdo krene. Leto 1900 bodo kapitalisti zopet prijazni delavcem in kazali jim veBele obraze in jim vse obljubili kar le mogoče; toda kakor hitro bodo imeli svoje sedeže, vemo kaj store za delavce, to bo nam že obilokrat pokazali v minolem letu, posebno pa to vidimo, ako se ozremo na Wardner, Idaho. Tam bo unijski delavci v Bool Pan (v hlevih) kakor nema žival zaprti, in dobrosrčni kapitalisti so proti njim poslali vojake, namesto da bi jim dali kruha, s krogljami, bodali, zaporom in zverinskim mučenjem so krotili delavce, potegujoče se za košček kruha, kulturonosci v toliko biagrovanem veku. To se pa godi v deželi, ki jo imenujemo slobodno, toda slobod-na je le za one, ki imajo denarje. In kdo je temu kriv, nihče drugi, kakor baš mi, ki nas je na milijone, ob volilnih časih ne pomislimo na dolga štiri leta, ampak komaj od dvanajstih dopoludne, naše glasove pa mečljemo za kapitalistične stranke. K sklepu izročam rojakom srčni pozdrav in jim želim srečno novo leto; Vam g. urednik „Glaa Naroda" pa: ako že sedmo leto delujete in se trudite za pravo delavcev, želim tudi boljšo bodočnost in mnogo novih podpornikov in sobo rilcev. Bernhard Shmalz. Omaha, Neb., 2. jan. Slavno uredništyo ,,Glas Naroda", prosim natisnite moj kratek dopis v našem cenjenem listu. Malokdaj se kaj čuje in čita v našem delavskem glasilu iz našega kraja, zato sem ae namenil nekaj malega sporočiti. Dela je tukaj dosti in sicer v livarni in Peking House, v topilnici plačajo od $1.65 do $2 25, v Peking House pa po 81.75. Ali zaradi tega ne vabim Bern rojakov, tukaj so večinoma Cehi in Bošnjaki, Slovencey in Hrvatov je le malo. Omeniti pa moram tudi, da Brno se o Božičnih praznikih to je na sv. Štefana dan prav dobro zabavali. Gospoda Štefan Spelič in Štefan Stanešič sta nas povabila na godo-vanje; ker se pa tukaj Slovenci in Hrvatje prav dobro sporazumemo, je bila zabava tem lepša. Obiskal nas je tudi gospod Josip Pezdirc, predsednic slovenskega podpornega društva, in ta gospod je oba gospoda, Štefana Speliča in Štefana Sta-nešiča pozdravil v imenu yseh, in rekel: da bi Bog dal, da bi še mnogo let zdravi, veseli in v ljubi slogi obhajali ta praznik, ker uprav v složnem in prijateljskem življenju je ves napredek delavskega stanu. Vreme imamo pri nas še dokaj lepo, snega dosedaj še nemarno. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki) tebi ,,Glas Naroda" želim pa obilo naročnikov v novem letu. Peter Sterk. Weir City. Kans., 1. jan. Naznaniti imam, da štrajk še ni končan tukaj, in tudi še nič neverno kedaj bode te homatije konec. Male družbe bo se podale in pogodile, toda velike štiri ne, in tem je Unija napovedala štrajk, kteri se sedaj nadaljujejo v štirih državah in Eicer Indian Territoryu, Arkansasu, Mis-souriu in Kansasu. Te družbe se še prav nič ne zmenijo, da bi razpor poravnale in te družbe so: Kansas, Texas Coal Co., Central Coke Coal Co., South Western in Importing Coal Co., nektere teh imajo celo baje dosti skabov, največ jih ima Central Coke Coal Co., in pri Kansas Texas Coal Co. so pred 14 dnevi skabi sami pričeli štrs*jkati iu ko tudi tem družba ni hotela dovoliti njih zahtevo, namreč po 65 centov od tone in sicer od neprespanega premoga. Skabi so zopet odšli v druge kraje, družba pa je na vse vetrove razposlala svoje agente, da nalovč skabe kakor so to že preje storili in premo0 rje lovili po West Virginiji, Pennsylvaniji in Kentu-ckyu, zato rojake opozorujem, da naj bodo previdni pred takimi agenti. Mi kaj dobro vemo, da bodo rekli, da je štrajk poravnan in nato ljudi lovili, ali povedati Vam moram, da se tukaj zelo trdo borimo za Bvoj košček kruha, saj to Vam povč že okoliščina, da niti skabi nemorejo zaBlužiti vsakdanji kruh in so šli na štrajk, toraj ne kaže delavcem sem hoditi. Unijski delavec. Petdeset tisoč Fincev. C h i c 8 go, 111., 6. jan. Danes se je izvedelo, da je Elder Dempsted-tova izseljevalna agentura v Liver-poolu Bklenila pogodbo z amerikanskimi železnicami, pripeljati nad 50.000 Fincev v Zjed. države. Te ljudi bodo rabili pri delu na železnicah na severu dežele, kjer je zima posebno huda, kajti z sedaj tam delujočimi Italijani, Grki, Ogri in dr. bo imeli slabe skušnje. Isti niso vajeni na mrzlo vreme in tudi ne tako krepki kakor Finci, zato se tudi njihovo, ožemanje ne splača tako, kakor so železuični špeku-lantje pričakovali. Sedaj jim je prišel na pomoč bič ruske vlade, kteri pregauja Fince iz njihove domovine, ostalo pa bodo oskrbeli liverpoolski agentje. Dovažanje se bode pričelo me seca marca in sicer po 1000 mož na mesec; amerikmske unije pa naj bi že sedaj pazile na priselniške oblasti ako bi se „Bpozabile" pri Fiucih in prelomile dotične zakone proti im-portaciji kontraktnih delavcev. Vojna med Boerci in Anglijo, Kapstadt, 6. jan. Iz Naauw-poorta se poroča, da je general French naklestil Boerce pri Coles-bergu in osvojil mesto. Danes se je zopet pričel boj med Angleži pod generalom Frenchem in Boerci. Slednjih je bilo od 3000 do 4000 mož. Britiško topničarstvo je napadlo Boerce ob zapadnom delu mestu in kmalu se je razvil boj na vsej črti. Nemški zdravnik, kteri je bil v bitki pri Magersfonteinu v vrstah Boercev pravi, da isto vodijo ruski častniki. Slednji imajo baje 15 000 funtov šterlingov plače na leto, poleg tega pa je obljuljeno vsakemu 250.000 funtov šterlingov, ako bode republika zmagala. Po izpovedi očividca imajo Boerci tri vrste nasipnih jarkov, kteri so v medsebojni zvezi, in za kterimi se celo konjiki varovati zamorejo. Varovani v zveznih jarkih pomikajo svoje velike topove od črte do črte. V bitki pri Magersfonteinu so zgubili Boerci 166 mrtvih iu ranjenih pri Colenso pa 11 mrtvih in 16 ranjenih. Rensberg, Kap kolonija, 6. jan. Ob svitu je britiško topničarstvo pričelo hudo streljati na boer-sko pozicijo pri Colesbergu. Pozneje je vsa britiška pri mestu zbrana moč ob zapadni straui posegla v boj. Jaiskilling dragouci so vjeli devetnajst Boercev in iztak-nili njihovo novo pet milj dolgo pozicijo proti severu. Tudi na južni strani taboruje veliko število Boercev. London, 7. jan. Poročilo, da je general French osvojil C >leBberg še ni potrjeno. Toliko pa je gotovo, da je včeraj zjutraj pričel hudo streljati na mesto. General White poroča, da bo Boerci naskočili ,,Caesars Camp", vtrjen del Ladysmitha ob zapadni strani mesta. Angleži so naskok odbili, boj pa še vedno traja. Durban, 6. jan. Sem je dospela nemška križarka ,,Condor". Na kroyu bo bili zamorci od zaplenjenega poštnega parnika ,,Bun-desrath". Iste so pustili izkrcati, med tem, ko belopoltne še vedno zadržujejo. London, 7. jan. General White poroča iz Ladysmitha, da je včeraj opoludne odbil naskok Boercev. Toda kmalu nato so Boerci na južni strani v velikih množinah še enkrat naskočili mesto. Nadaljnega oficijelnega poročila o tem naskoku ni, toda v taboru kroži vest, da je White včeraj ob 5. uri popoludne Boerce premagal in 400 mož vjel. Boj še vedno divja kakor se danes iz Ladysmitha poroča. Boercem je baje došla pomoč od juga. Iz navedenih novic južne A;rike je lazvidno, da je v kljub omenjenega vspeha White v obupnem položaju. Vs jedno je še nekoliko upanja, da bode Ladysmith vstrajal, dokler se Bullerju posreči svojo pomožno armado preko Tugele pomakniti. Kakor zvedenci trdijo, je naskok na Ladysmith od južne strani zelo nevaren. Toda ker Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Belgravia'* iz Hamburga, S. jan., z 300 potniki. ,,La Champagne" iz Havre, 8. jan., z 283 potniki. ,,Sampione" iz Genove, 8. jan., z 878 potn. Dospeti imajo: ,,VVUIehad" iz Bremena. ,,Trave" iz Bremena. ,,Aragonia" iz Antwerpena. ,, Augusta Victoria" iz Cenue. ,, Pennsylvania" iz Hamburga. ,,St. Paul" iz Southamptona. ,,L* Aquitaine", iz Havre. ,,Etruria" iz Liverpoola. O d p 1 j u 1 i: ,,St. Louis", IO. jan. v Southampton. ,,Noordland", 10. jan. v Antwerpen. Odpljuli bodo: ,,La Champagne", 11. jan. v Havre. ,,Darmstadt", ii. jan. v Bremen. ,,Belgravia", 13. jan. v Hambnrg. ,,Werkendam", 13. jan. v Rotterdam. ,,Lucania", 13. jan. v Liverpool. ,,Trave", 15. jan. v Bremen. ,,St. Paul", 17. jan. v Southampton. „ Aragonia", 17. jan. v Antwerpen. Parniški listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. Ill Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Jopip Puzdirc, 1024 couth 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 106, Ely, Minnesota; II. „ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajuika Ivan Govžeta Box 105, Ely, Minnesota. ' Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"' raoTin Jugoslovanske Katoliške Jednote, Ely, Minn. Dohodki Stroški Ime in številka društva Vstopnine $ !c. sv. Cirila in Metoda, itev. i, Ely, Minn., Srca Jezusovega, štev. 2, Ely, Minn., sv. Barbare, štev. 3, l.a Salle, IU. sv. Barbare, stev. 4, Federal, Pa., sv. Barbare, štev. 5, Soudan, Minn., Marije Pomagaj, štev. 6, Lorain, O., sv. Barbare, štev. 7, Thomas, W. Va., sv. Barbare, štev. 8, Blockton. Ala., sv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet Mich., Rojstva Kristusovega, 5tv. 10, Belle Vernon, Pa., sv. Štefana, štev. 11, Omaha, Neb., sv. Jožefa, štev. 12, 1'ittsburg, Pa., sv. Alojzija, štev. 13, Baggley, Pa., 15 28 3 10 it 1 — 40 — l(i - Ases- menti » 1392 50 585 50 Znamki $ |c. Skupaj Usmrt- Razni nine [stroški $ |c. I $ ic. 4 ,80 1412 3de parnik nadaljeval svoje vožujo. San Domingo, 6. jan. Potom javnih prispevk so malo da ne spravili skupaj od Francoske zahtevanih 280 000 frankov. Tukaj pričakujejo francosko brodovje, toda dežela je mirna, dasi ne manjka domoljubnega izražanja. Zjed. držav topničarka „Machias" je od-pljula od tod. L o n d o n, 6 jan. Tukaj se širi vest, da Rusija zbira vojaštvo ob m*»ji AfghanUtana. Iz Petrogra-da se pol uradni m potom poroča, da je bilo vojno gibanje le poskus, koliko zamore prevažati osredno azijska železuica. Dalje se poroča, da bo poskusi bili zelo povoljni, oziroma dokazali, da v slučaju potrebe zamorejo vojaki iz Kaukasusa v osmih dnevih doepeti v Kuschko v perzijski pokrajini Farsistan. To pojasnilo seveda ne smatrajo povolj-nim, toda v oficijelnih krogih ne verujejo, da bi Rusija sedaj name- upiral rabiti le od unijskih ljudi in v unijskih tovarnah izdelani mra-mor. To so kamnoseki zato zahtevali, da bi svojim sodrugom v dela! mcflh pripomogli do unijske plače S3.50 na dan. Kontraktorje rekel daneB, da bode dodelal poslopje z skabi. Oproščeni in zopet zaprti. Vienna, III., 8.jan. Vse umora zatožene premogarje so porotniki uekrivim spoznali. Štrajkarji so bil i zatožeui, da so zavratno streljali na iz juga importirane skabe in njihove družine, jedno žensko usmrtili in več osob ranili. Dokazi so bili tako omahljivi, da so jih morali spustiti. Štiri može so takoj zopet zaprli, ker so bili zatoženi, da so pustili v nemar od zveznega sodišča izdano ustavno povelje. Krvav boj med skabi in štrajkarji. Chicago, 111., 8. jan. Večje število štrajkarjev je danes zjutraj na Wentworth Ave. in 38. cesti na padlo več delavcev, kteri delajo pri Intercepting kanalu. Obe stranki sti pričeli streljati z revolverji. Štrajkar Roger O'Brien bode vsled zadobljene rane umrl. Policija je zaprla štiri štrajkarje. To je bil že peti krvavi boj med skabi in štrajkarji. „Peg Leg" Williamsu, kteri je cele vlake zamorcev pošiljal v Arkansas, Mississippi in Texas. Po novi postavi morajo taki agentje imeti licence za $500 in sicer za vsak county, v kterem hočejo pregovarjati ljudi za izseljitev. Pred dvema tednoma Bta prišla v Greenville dva zastopnika bombaževe obrtnije v državi Rhode Island in nabrala med delavci šestih tukajšnjih tovarn precejšno število ljudi, ker sta jim obljubila boljšo plačo in prosto vožnjo. Vse je bilo pripravljeno za odhod, ko bo nakrat zaprli nabiralca delavcev, ktera sta še le potem zvedela o postavi. Drobnosti. Palace Heat Mariet, Jos. Asselin, Prop,, 337Fifth St., Calumet, Mich. Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so SčlF* kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Kje je Skrivnost mlina. Battle Creek, 8. jan. Truplo nedavno na skrivnostni način zgi-nolega Sherman Churcha so našli pod velikim kolesom Augusta mlina, kjer je delal. Kako je bil Church usmrten, se morda ne bode nikdar pojasuilo. Njegova družina trdi, da si je sam segel po življenju, toda tehtnih uzrokov za to trditev ni moč najti. Da je mož postal žrtev zločina, je bolj verojetno, posebno ker je imel roki zvezani na hrbtu in na uogah imel pritrjen utež, akoravno do sedaj ni moč najti uzroka zakaj je bil izvršen grozen umor Church je vtorek obljubil svoji soprogi, da pride š ^ preje nego navad no domov. Ker je izostal, vprašala je mlada žena v mlinu in takoj so ravala podjarmiti Afghanis'tana ali ^ Pri6eli jakati» toda <*o včeraj je I oilo vse iskanje zaman. Indijo. St. E t i e n n e, 8. jan. Veliki štrajk premogarjev v tukajšnjem okraju je končan. Štrajkarji so se zadovoljili z oddokom mirovnega sodišča in povrnoli na delo. Berlin, 8. jan. Povoduje rek Neckar in Main so napravilo veliko škode in tudi o žrtvi ljudi je čuti. Ob sklepu lista. na bivšega francoskega maršala Bazaina je v ponedeljek umrla v Mexiki, kjer je bivala od časa prognanstva njenega moža. V ponedeljek je bilo usmrtenih petero premogarjev v rovu ,Ki)nig' pri Mittelberbach v Pfalci. Nesrečo je prouzročilo porušenje stene. Carigrad, 9. jan. Poročila iz Armenije naznanjajo, da razsaja v mnogih krajih dežele lakota. Sultan je „obljubil4t pomoč in včeraj izročil k pojedini povabljenemu patri-jarhu $1500 v pomoč. V Debra, Macedoniji, so e' dni nastali izgredi med vojaki, na obeh straneh so zaznamenovat: mrtvi in ranjenimi. Med mrtvimi je tudi zapovednik Oly Bey. Darilo siameške vlade. Washington, 8.jan. Tajnik Hay je danes predložil kongresu pismo Hamilton Kinga zveznega poslanca v Siamu. Slednji poroča, da s amtška vada ponuja lep kos zemljišča Zjed. državam, da zgrade ua njem novo poslansko poslopje. Posestvo j* v Bangkoku, ima lepo l^go ob vodi, je vredno $57 000 in se hitro draži. Tajnik priporoča toraj sprejeti darilo in na zemljišču novo poslopje graditi. Solidarični rokodelci. C h i C a g o, b. jan. Včeraj večer so v poslopju ,,Trades Councila" zborovali rokodelci in sklenili napovedati štrajk iz simpatije, k eri bo imel najbrže posledico, da se bode ustavilo delo pri mnogih pričetih zgradbah. Najprvo so sklenili z vsemi le mogočimi sredstvi pomagati štrajkujočim kamnosekom pri gradenju poslopja .Western Methodist Book" zadruge. Kamnoseki so pričeli štrajk z 100 drugimi Samomor sestre. Chicago, 111., 8. jan. Skrivnostno zginenje sestre Avgaste je sedaj pojasnjeno. Včeraj so našli njeno truplo na obali michiganskega jezera. Po obrazu mrtve ni bilo moč spoznati, pač pa po obleki kakor tudi iz v žepu najdenih pisem. Kakor pravijo je pričela sestro nad-le govati pekoča vest, ker je pobegnila iz samostana da je prostovoljno iskala smrt v valovih. Zavratno ustreljen. Pensacola, Fla , 7. jan. Pri žagah v Santa Rosa conutyju štrajkajo ,,Knights of Labor" in ker so jih deloma nadomestili se zamorskimi skabi, se sedaj vrši prelivanje krvi. Fred Diden pri Simpso-novi žagi nastanjen čuvaj je bil mi-nolo noč zavratno ustreljen v glavo in danes zjutraj so blizu Bagdad Sash Factory našli dva zamorca ustreljena na cesti. Kapitalisti in malomeščani se oborožujejo in prete Knights of Labor z silo pre-guati iz conutyja. Umor in samomor, C h i c a g o, 8. jan. Neznan človek je danes v nekem hotelu na zapadnej Madison St- ustrelil mlado žensko, p »tem pa sam sebe. Ko so danes večer pozno šiloma odprli vrata sobe, so našli žensko mrtvo in moža pa tako nevarno ranjenega da ne bode okreval. Kakor je raz-videti iz zapuščine sta bila glumača. Delavcem zvišali plačo. Chicago, 7. jan. Delavcem pri American Steel & Wire Co. so včeraj naznanili, da jim bodo zvišali plačo za 7i odstotkov, 2£ odstotkov njihove plače pa bodo zadržal i za zaklad v podporo bolnih in pohabljenih. Družba daje delo približno 26.000 osobam. Priselniška postava. Columbia, S. C., 8. jan. Proti izselniškim agenti naperjena postava države South Carolina ima v nekterih slučajih take posledice, o kterih se stvariteljem postave nikdar sanjalo ni. Postava je bila pred večimi leti sprejeta ia naperjena . « --------------AU. uopoijouo rokodelci, ker ee je kontraktor posebno proti bezvestnemu agentu Ker nismo do sklepa lista dobili časnikov iz stare domovine, nemarno dosti nuditi našim čast. bralcem. Upamo, da v prihodnji številki več. * * * Popravek- Ker je pri oznanilu izpuščena starost pokojnega Janez K a d u n c a, umrlega v Clevelandu, O., dodajemo danes, da je bil rojen dne 17- febr. 1873, torej bil v 27. letu. * * * Časniški kolek. — Gosposka zbornica je na nujui predlog pl. Czyhlarza pritrdila odpravi časni škega kolka ter sprejela zakon i vsph 3 Čitanjih. * * * Novo ministerstvo —Wittek ježe sestavil novo ministerstvo : Wittek prevzame predsedstvo in železnice, Welserheimb domobranstvo, Stum-mer ministerstvo za notranje posle, Schrott pravosodje, Stibral trgovino. JorkaBch-Koch finance, Blum-feld poljedelstvo, Berndt nauk in bogočastje, Chledowski bo minister za Galicijo. Nova vlada ostane baje na krmilu do marca, potem se umakne definivnemu ministerstvu. Clary je dobil veliki križec Leopol-dovega reda. * _ » Občinske volitve v Kastvn- —Dne 18. in 19. dec. je volil 3. razred. Hrvatska stranka je dobila zmago 496 glasovi proti 158, katere so nabrali pristaši predobro znanega dr. KrstiČa. Laški listi, med njimi tudi goriški „11 Friuli Orientale", pa govori, da hrvatskih glasov je bilo le za 10 več od laških i Torej, če iščeš razliko med številom 496 in 158, dobiš 101 I Kako znajo računati ti sinovi „avite eolture"! V drugem razredu je zmagala hrvatska stranka z 224 glasovi; italijanska je dobila — 4glasevel V prvem razredu je zmagala soglasno 1 * * * Odprava državnih mitnic v Avstriji. Kakor je razvidno iz debate o poročilu proračuugkega odseka, se odpravijo državne mitnice. Popolnoma pravi Treba paše mnogo odpraviti iz avstr. javnega gospodarstva, v prvi vrBti seveda zgodovinski avstrijski birokratizem. * * * Žetev na Roškem. 1. 1899. se zrcali tako-le po izkazu ruskega mi-nisterstva Orby: rži se je pridelalo letos 1291 milj, pudov, pšenice 618, ovsa 828 in ječmena 300 mil. pudov. Ta žetev je slabša nego 1. 1893.! Dolino ob Volgi je zadela velikanska nerodovidnost. — Gladu je pa še vedno veliko! Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelauda, O., v Pittsburg, Pa., ter ee priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahteva nje poštnine prosto. Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa. MATH. P0G0RELC, St. Marys Church 57 St., Pittsburg, Pa. Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem mustu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja s^ ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanicam veliko dvorišče, to vs^ je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Mar ko tu S o d j a. Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, po šta Ribnik, Hrvatsko, Austria. JOHN KOCEVAR, doma iz vasi Podgora, župnija Videm na Dolenjskem ; pred tremi leti je bil tukaj v Anacondi, Mont., potem pa odšel v Eveleth, Minn., sedaj pa ne vem kje je? Iz prijaznosti bi rad zveusl njegov naslov, za kar rojake prosim, ako kaj o njem vedo. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Math. Vi-r an t,-501 E. 3rd St., Anaconda, Mont., ali pa ,,Glas Narodu". (4) Slovenci in Hravtje y Chicagi pripravite se na Maskeradni ples kterega priredi Slov, podporno društvo ..SLOVENIJA" št. 44 češko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dn« 27. jannvarija 1900 V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice. * Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo 25 ct. 10 najlepših in karakteristič- nih mask bode dobilo darila vredna 875, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril. Udeležnikom se ponuja živahna zabava in vabi k obilni udeležbi ODBOR. Francoska parobrodna družba ie Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. P&rniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: Slovencem in Hrvatom ^naznanjam, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (1-jl ) MAT. MAUTZ, lastnik. ICje jo ? FRANK MLINAR, domo iz Luč na Štajerskem. Kdor rojakov za njega ve. naj blagovoli naznaniti: Frank K e r n i c k u, Bourne, Baker Co., Oregon. (20. f.) Naznanilo. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo 3edaj za $20.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. Frank Merhar v Jolietu. Mi Vam ne moremo ne pisati, niti nič poslati dokler ne naznanite Vaš natančni naslov; vse pošiljatve bi nam pošta vrnila, ker ni dovolj Bamo Joliet, ampak hišna številka in ulica tudi. Iz Aspen, Colo., smo dobili Money Order štev. 50511 s£ zneskom $3.50, ali ne vemo od koga in za kaj? Ravno tako iz Soudan, Minn., Money Order štev. 512 za $1? Več dopisov smo odložili za prihodnjo številko. Free Lance. Odposlali omenjeno. Nameravano od Twai na dobrodošlo, posebno sedaj v postnem času. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državan. Pri tej Be plačuje po starost:, od $1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do $3000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5, največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo Člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. Gregoriz 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajnilcu: John Stephanich 655 Throop St., Chicago. 111. La Champagne La Gascogne La Bretagne La Normandie L' Aquitaine La Gascogne La Touraine La Normandie La Bretague L' Aquitaine La Champagne La Touraine La Gascogne L' Aquitaine La Champagne La Bretagne Prvi razred 11. jan. 1900. 18. „ 1900. 25. „ 1900. 1. febr. 1900. 8. „ 1900. 15. „ 1900. 22. „ 1900. 1. marca 1900. 8. „ 1900. 15. „ 1900. 22. 190(T^ 29. ,, 1900. 5. april 1900. 12. „ 1900. 19. „ 1900. 26. „ 1900 kajite do Havre ve- ljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK. Podpisani priporočam VBem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni SALOON, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno fZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY. MICH. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-3 ki 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, ; finim wh i skeye m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in p pravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 najprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za-vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. ' JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois Spričevala: Silvester Strameti, ravnatelj mestne godbe {Citizen Consolidated Band) potritrem da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se xaxfcoreio uoor a-Uti pn vsakej godbi na lice, trobente ali 1 T ri FTfcoIkz. Nepremagljm grd 7 pečinah. Pripovedka iz kranjske zgopovine. — Poslovenil Free-Lance. (Dalje.) Nekoliko tednov je prešlo, pre-dno je Lneger dospel na Notranjsko. Akoravno so njegov beg v Frankobrodu koj zapazili in vzlic temu, da so vse sile napeli se zopet polastiti njegove 0B0be, se jeLueger-ju vendarle posrečilo, izogniti se vsem nevarnostim in srečno doseči varno zavetje — predjamski grad. Tukaj se je čutil v popolnej varnosti. Stari grad v pečinah je bil daleč od posvetnega hrupa odstranjen in utrdba njegova je bila tako izvrstna, da je bil do celega nepremagljiv. Morebiti bi Luegerja v njegovi naravni trdnjavi nihče ne motil, če bi on v njej miroval. Skrivati Be dalj čaBa, opustiti vojevanje do cela, živeti brez prepirov, tako življenje pač ni zadostovalo vitezu vrste Lue-gerjeve. Komaj je bil par tednov na Kranjskem, že je vsa dežela vedela o njegovih činih. Najpreje so ljudje pripovedovali, da ga je ra-beljuova roka usmrtila. To govorjenje ga je hudo razjarilo in hot* 1 je svetu pokazati, da še živi, in da ume še vedno tako orožje sukati, kakor preje. Proti cesarju je gojil črtenje, ker se ni potegnil za njega v 8mrtnej sili. Skušal je vbo mogoče, da se maščuje nad cesarjem. Politične homatije istega čaBa so mu ponujale obilo prilike, svoje sovraštvo cesarju nasproti pokazati. Lueger je postal pristaš in podpornik ogrskega kralja Matija. Slednji je plačal cesarju Frederiku šestdeset tisoč cekinov, da se odreče ogrski kroni. Vzlic temu pa sta se ta dva vladarja vedno prepirala in borila. V zvezi s kraljem Matijem je Lueger hotel Trst —ktero mesto je v srednjem veku večkrat svoje gospodarje menjalo — z vojno silo navaliti in je Habsburžanom iztr- | gati. V to je bilo že VBe pripravljeno, pa cesar je v pravem času o tej ^y^ani zvedel in bil vstani njeno izvršitev prepreči. Ta Luegerjeva predrznost je cesarja neizrečeno razjezila. Ni bilo dosti, da je imel na vseh straneh vnanje sovražnike — sedaj mu še v lastni deželi preti nasprotnik — zločinec, kteri je zapadel rabeljnul Cesar je čez Luegerja izrekel izobčenje, v vseh deželah je pustil razglasiti, da je Lueger zapadel VBe postavne pravice, in da je vsakemu dovoljeno ga ubiti. Predrznega kranjskega viteza pa to VBe ni nič brigalo. Kakcr prej je z svojimi vojniki po celej deželi ropal, požigal in kalil mir, kakor mu je bilo le drago. Napadel je sedaj tu, sedaj tam mirna Bela in gradove, ropal je potujoče trgovce, bolj in bolj je brezobzirno vihtel svoj meč po deželi. Kjer se je z svojo četo prikazal, tam je bil trepet in Btrah. Vedno gosteje so na cesarjev dvor prihajale tožbe o Luegerjevem vedenju. Slednjič se je Frederik vendarle odločil z vsemi silami proti predjamskemu vitezu postopati. K tej stopinji pa je cesarja najbolj to primoralo, ker je Lueger slednji čas cel6 čete Krištofa plemenitega Theina, deželnega vladarja v Ljubljani napadel in jih skušal premagati. Načel nik mesta Trsta, Nikola Ravbar, je dobil od cesarja povelje, s njegovimi četami vzdigniti se proti izobčenemu vitezu, ter mu živega ali mrtvega izročiti. Da je cesar Frederik izvolil viteza Ravbar-ja v vkrotenje Luegerja, že to je kazalo, da se je to podjetje na cesarjevem dvoru smatralo kot jako važna in težavna stvar. Vitezi Ravbarji so sloveli kot najsrčneji in naj-podjetnejši plemenitaši istega časa Tega plemena je bil tudi Andreja Eberhard Ravbar, kteri je pozneje s 4000 kristijanskimi vojaki pri Biseku 60.000 Turkov pobil. Nikola Ravbar je že večkrat pokazal, da je čvrst in pogumen vojak, pa Luegerja uničiti, to je bilo skoraj preveliko zah te vanje. V kratkem času ne je z [svojimi močno oboroženimi četami podal na NotranjBko. Na vse strani je preiskoval okolico po Luegerju in njegovi četi, pa VBe to ni pomagalo nič. Lueger si je bil svest svoje nepremagljivosti, radi tega je postajal bolj in bolj predrzen. Ko so mu Ravbarjeve čete slednjič vendar le večkrat na sled prišle, jih je navadno pustil prav blizo priti. Ko so ga pa hoteli napasti, je zginol z svojimi pristaši kakor po čudovitej poti. Le zanišljivi smeh in krohot, je preganjevalcem donel na ušesa. Po dolgem brezvspešnem prega njanju je Ravbar nekega dne počival na svojemu gradu Malidvorec. Sedel je ravno pri obedu, ko vstopi služabnik in pravi: „Pred gradom je na konji Lueger. Naročil mi je Vam gospod povedati, da Vas čaka ,,prijatelj Lueger", ter Vas hoče peljati na svoj grad, ker sami ne morete pota do njega najti". Ravbar ni hotel verjeti kar mu je služabnik poročil. Stopil je k oknju in glej 1 Lueger sedeč na konju, se mu je prijaano nasmijal, potf m pa je odhajal kakor bi ga strela nesla. Da Ravbarju po tem prizoru jed prav nič več ni dišala, to Bi more dragi čitalec pač misliti. Brez pomude je Ravbarjeva konjiča, na ktere čelo se je sam postavil, dirjala za predrznim norče-valcem. Blizo predjamekega grada so ga dohiteli, že bo mu hoteli na vse strani uskok prepreči — pa naenkrat je zginol kakor bi ga bila zemlja požrla. Pač so videli visoko gori na pečinah Luegerjev grad, enakemu gnjezdu lastovke, pritrjeno med pečovjem — pa kako priti gori in se ga polastiti, to se jim je činila nerešljiva zagonetka. Takratno streljilnc vojno orodje je bilo še zelo pomanjkljivo vendar-le pa je Ravbar sklenil grad z svojimi vojaki obkoliti in redno obleganje trdnjave začeti. V to svrho je svoje vojaštvo v prihodnjih tednih jako pomnožil, ter je pustil še večje topove privesti. Slednje je na najbolj pripravne kraje pod gradom posta vil. Stotnik Ravbar pa ni pričakoval ugodni vspeh s topovnim strelja-ujem, uvidel je, da edino sredstvo prisiliti grad se udati, je izstradati njegovo posadko. Računal je, da v gradu ne morejo več nego za nekoliko tednov živeža imeti, in ko jim to poteče, se bodo pač brez dalj nega upora na milost in nemilost podali. Bilo je že v jeseni in hudo zimo v tej nevljudni okolici prebiti bi tudi za utrjene vojake jako te žavno bilo. Prešla pa je jesen, ne da bi oblegani grajski posadki vi dežno kaj za življenje potrebnega primanjkovalo. Nasprotno 1 Lueger tudi sedaj ni opustil svoje burke Ravbarjevo četo vganjati. Večkrat jih je visoko gori raz pečine vpraševal kako se kaj počutijo, če imajo dosti pijače in jedila? Ako jim kaj pomanjkuje, hoče jim rad postreči — tako se je norčeval predjamski grajščak. Ko mu je enkrat Ravbar zaklical, da naj opusti svoje neslane baharije, je Lueger po vrvih svojega grada spustil celo volovsko četrtino v tabor oblegovalcev vošeč jim dober tek. (Konec prihodnjič.)] FRANC ČUDEN, J trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA | - ^____^ -š Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato i zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, verižic, nhanov in drugih zlatih in srebrnih predme-tov po najnižjih cenah. -g Ceniki pošiljajo Be zastonj poštnine prosto. KNAUTH, NACHOD & KlIEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in iiterjuje zapuščine in dolgove. Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. Smesnice. Skromen. Zagovornik (konča vši svoj zagovor) : „.. .Zato pred lagam, gospodje porotniki, popolno oproščenje zatožencaI" — Zatože nsc (šepetaje): ,,Gospod doktor, tako nesramni pa vendar nesmemo biti 1" Iz vojašnice. Korporal: ,,He Bregar, Vi nesmete puško tako nazaj držati — to Vam mora vendar zdrava človeška pamet reči, Vi o s e 1, bik, tepec!" jediua slovanska tvrdka, ktera potnike iz UBF*" Bremena v Ameriko samo z brzirni in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Oglasila in vprašanja odgovarjajoče v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik DrGlVAH PO HE K sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudBtvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsatastl mdi lan® i Mor GlaBOviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najteže in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami poBtal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be * sa-kdo, ki boleha valed onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrBtnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- jega rojaka s^boi^d Dr. G. IVAN POHEK, Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na O ±32L Si30l3±3=L0 a ® Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. '5 Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi BO zlatom pre. tegujnui (Goldfield) iu jamčim za- | nie 20 let; kolesovje je Elgin ali a Waltham ter velja samo t Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb Be priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. I) JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK Be priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je £18 do $35 in naprej. Izvršujem tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. iiAiii.i(ahiini(aii.«iitii..iiiiiiiiMiiil>