SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 Itr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih nlicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. Ljubljani, v petek'19. januarija 1894. i . — Letnik: XXIX. Deželni zbor kranjski. (Peta seja dne 19 januvarija.) Deželni glavar Oton Detela otvori sejo ob V. 11. uri; vlado zastopa deželni predsednik baron Hein. Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje in razne prošnje, izročene finančnemu in upravnemu odseku, utemeljuje poslanec Šuklje v daljšem govoru samostalni predlog: Deželni zbor naj sklene : „Bazmotrivati vprašanje, je li način, po katerem namerava vladna predloga o direktnih personalnih davkih (državno-zborska priloga 380) vrediti dotične deleže posameznih dežel (§271), primeren za vojvodino Kranjsko ter ugoden d e žel n i m f i n a nc a m ?" Preosnova sedanje davčne sisteme je neobhodno potrebna. Davčna zmožnost se sedaj prerazlično uporablja kot merilo pri od-merjavanju davkov. Država je pogodila pravo načelo, da se uvedejo direktni personalni davki, da dejanjsko isti plača davek, ki resnično ima dohodke. Sedaj plača davek tisti, ki ima polno dolgov, prav tako, kakor tisti, ki vživa ves prihodek sam. Po načrtu novega osebnega davka pa bo posameznik plačal toliko več davkov, kolikor več ima dejanjskih čistih dohodkov. Potem preide govornik na namero vlade, ki hoče deželam prepustiti 20 odstotkov od novega osebnega davka, toda dežele morajo zavezati se, da ne bodo nikakih deželnih priklad sklepale in nakladale na ta novi davek. Ker se bo novi osebni davek odmerjeval in plačeval tam, kjer dotični davkoplačevalec redno stanuje, presoditi je, da naša dežela ne bo dobila kaj zdatnega od tega novega davka, ker največji bogataši, največja obrtna podjetja imajo svoje sedeže izven naše dežele. Zato bi kazalo, da bi naša dežela zahtevala od vlade, da ji namesto teh 20 odstotkov od novega osebnega davka prepusti jeden del realnega davka, n. pr. hišno-razredni davek, ki približno znaša na leto 146.000 gld. Ker se je nadejati, da bo tekom tega leta državni zbor dognal zakon, po katerem se ima novi osebni davek vpeljati, je ua mesj,u, da se naš zbor že sedaj posvetuje o tem, zat'* predlaga govornik, da se njegov predlog izroči posebnemu odseku sedmih Članov. Po nasvetu poslanca barona Schvvegelna izroči se predlog odseku devetih članov V ta odsek so bili izvoljeni: Grasselli, Klun, dr. Papež, Povše, Šuklje, dr. Tavčar, Apfaltrern, Luck-m a n n in \Vur i b ach. Poslanec baron Schvvegel v imenu finančnega odseka poroča o proračunu bolniškega zaklada za leto 1894 in o pokritju stavbinskih troškov za novo bolnišnico v Ljubljani. Redna potrebščina za tekoče leto se proračuna na 78.959 gld., pokritje na 16 655 gld., primanj-kljej v znesku 62 304 gld. se bode moral pokriti iz deželnega zaklada. Izredna potrebščina pa gre na račun nove bol-nišn ce. ki bode tekom leta zgrajena Večina deželnega zbora, namreč zastopniki veleposestva in napredne 6tranke, je odobrila proračun troškov za bolnišnico in hiralnico vred v znesku 573.000 gld., kateri troški bi se pokrili z izkupilom za staro bolniško poslopje v znesku 120.000 gld., z doneskom kran jske hranilnice 80.000 gld , z doneskom mesta ljubljanskega 36.000 gld , z izkupilom za staro infekcijsko bolnišnico 8000 gld. in z doneskom, katerega je deželni zbor v seji dne 15. novembra 1889 dovolil iz deželnega zaklada, 100.000 gld. V primeri s skupnimi troški v znesku 573.000 gld., pokaže se torej primanjkljeja še 229.000 gld., tako, da bode dežela vsega skupaj morala za bolniško zgradbo s hiralnico vred potrositi 329.000 gld. Deželni odbor nasvetuje, da bi se ta primanj-kljej pokril s posojilom, ki naj se vknjiži na novo bolniško poslopje ter amortizuje v 50 letih. Finančni odsek pa temu nasvetu ni pritrdil, ker bi se moglo nekaj teh troškov pokriti s prihranki iz leta 1892 do 1895, z raznimi drugimi mogočimi večjimi dohodki, in ker bode imel finančni odsek pri proračunu deželnega zaklada za leto 1894 še priliko, na-svetovati primerni način pokritja. V imenu finančnega odseka nasvetuje poročevalec: 1. Deželnemu odboru se naroča, da sestavi in natančno določi posebni račun bolniškega in hiral-niškega zaklada ter skrbno čuva, da se v tem računu pojasnijo ter izkažejo vse pogodbe, ki se tičejo zgradbe in oprave nove bolnišnice in hiralnice. 2. Izredna potrebščina bolniškega zaklada za leto 1894 se določi na 473.000 gld.; od te potrebščine se 244.000 gld. pokrije z doneski bolniškega zaklada, kranjske hranilnice iz mesta ljubljanskega, 229.000 gld. pa po razmerju potrebe iz deželnega zaklada po načinu, ki se bode določil pri proračunu deželnega zaklada. Prvi predlog finančnega odseka je bil soglasno sprejet. Glede druzega predloga, da se za novo bolnico v proračun tekočega leta vstavi še znesek 229.000 gld. iz deželnega zaklada, izjavlja poslanec Klun v imenu svojih somišljenikov, da iz istih razlogov, katere je v zadnjem zasedanju navajal proti predlogom deželnega odbora in finančnega odseka, glasujejo tudi sedaj proti zvišanemu proračunu troškov za novo bolnico. Predlog finančnega odseka je bil sprejet proti glasovom konservativno-narodnih poslancev. Ob jednem se reši prošnja umi-rovljenega okrajnega zdravnika gosp. J. Bobek-a v Ribnici, kateremu se pokojnina 300 gld. zviša na 400 gld. Dr. Vošnjak predlaga, naj se mu dovoli iz deželnega zaklada le polovica, to je, 50 gld., ker je deželni zbor sklenil, da se umirovljenim okrajnim zdravnikom dovoljuje le 300 gld. pokojnine, ako zdravstveni okraj prevzame polovico. Ta predlog se z večino odkloni. Dalje so bile rešene mnoge prošnje za podpore. Stavbinskemu odboru na Bledu za zgradbo mostu v radolniški soteski se dovoli 150 gld. podpore. Dalje se deželnemu odboru izroče v primerno rešitev naslednje prošnje: M. Habijana z Malegavrha za podporo vsled požara; vasi Bojance za podporo k napravi vodnjaka; M. Jakšeta z Roba za podporo v svrho vzgojitve njegove gluhoneme hčere v zavodu v Šmihelu pri Novem Mestu; županstva Ustija za LISTEK Izpred sodišča. Z Dunaja, 11. jan. Da začnem kot novelist ! Buren dan imam za seboj. Hvala Bogu! — Zjutraj na vse zgodaj prišedši v urad, bil sem na mah sredi divjega krika in vrišča. Ločevali smo zakon, ter zaslišavali pričo, izvoščka. Govorili smo ravno o nekem pogledu, ki ga je baje privoščila žena svojemu možu. Židovski ženin advokat hotel je vedeti od priče, ali ni bila temu pogledu poleg zaničevanja, katero je baje v njem opazil priča, primešana jeza, nezadovoljnost, razburjenost . . . Storil je sicer s tem vprašanjem kompliment duševnim zmožnostim priče, toda z nepričakovanim vspehom. Analiza tega pogleda bila je priči pretežka. Na obraz, ki ni bil „von des Gedankes Bltisse ange-kriinkelt", stopil mu je pot, in gubančil je priča Florijan Lenker čelo. Obmolknili smo v očigled ve- likemu duševnemu delu, vršečemu se pred nami. Ta trenotek porabila je žena, ter izrazila svoje mnenje, iu sicer v tem smislu, da priča najbrže ne spoštuje posebno svetosti prisege. Kakor če dregneš v osje gnezdo. Priča tuli, žena vrišči, advokata vpijeta iu mahata po židovski navadi z rokami. Sredi sobe pa stoji, kričeč, kakor boja željni Ajant, moj šef, mal, suh, originalen zaprisežen mož, nepri-jatelj advokatov, osobito ako so čifuti. Polagoma poneha vseobčna bitka, vsi stojimo krog dveh bojevnikov, ki srdito vihtita sredi sobe kopja: židovski zastopnik žene in „stari". Velikansk dvoboj, ki žalibog ne bode našel svoiega Homerja I Advokat preti s pritožbo, „stari" udari ob mizo: „Sie konneu macheu, was Sie vvollen" v pesku leži žid v svoji krvi. Mrlič .... Priča Florijan Lenker izpoveduje mirno dalje stvari, katere polaga zapisnikar, v tem slučaiu žalibog jaz, v rakev zapisnikovo, da služijo potem kratek čas prepisu-jočim diurnistom v pikantno berilo, predno jih položijo k večnemu počitku v registraturo . . . Urno zlezem v zimsko suknjo ter zapustim motni vzduh nizkih instanc, hiteč proti oni instanci, ki varuje po državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice državljanske. O Florijan Lenker, ti si bil le priča, ko ste se prepirali neznani osebi dveh zakonskih, jaz pa sem bil priča, ko se je skušalo mogočno ministerstvo notranjih zadev z malim osuovalnim odborom male peščice katoliških dijakov malega slovenskega naroda. Kratko: Senat bil je nam neugodno sestavljen, poročevalec llye nam nasproten, vedno je odkimoval izpeljavam našega zastopnika, prikimoval pa onim zastopnika ministerstva. Tudi tu se je šlo za § 19. in zastopnik ministerstva razlagal ga je tako, kot zadnjič upravnega sodišča referent pri razpravi radi uličnih napisov ljubljanskih, tako, kot uči profesor Exner — ki je slučajno bil takrat člen senata drž. sodišča, ki je sodil našo zadevo. Dr. Lenoch pa tudi tej sestavi senata ni mogel mnogo ugovarjati. Razsodba razglasila se je tako, kakor je bilo, žal, pričakovati. »j^ C tt. V- N podporo k napravi vodnjaka; županstva Velike Po-liaue za podporo za ograjo šolskega vrta; vasij Za-gorica, Zeleče, Mlino, Rečica, Ribuo, Selo, Koritno, Bodesiče in Kupljenik, da se občina Bled razdeli v dve samostojni občini. Društvu za zgradbo zavetišča iu vzgojevališča v Ljubljani se dovoli 2000 gld. podpore v petih letnih obrokih. Prošnja županstva v Gorijah, da se občinska cesta od Spodnjih Gorij do Kernice uvrsti med okrajne ceste, se izroči deželnemu odboru, ki naj v dogovoru z okrajnim cestnim odborom ter v prihodnjem zasedauju stavi primerni predlog. Prošnja istega župaustva glede podpore za napravo občinske poti iz Keruice v Zgornjo Radoluo se izroči deželnemu odboru, ki naj si preskrbi nadrobne podatke ter v prihodnjem zasedauju stavi primeren nasvet. Prošnja prebivalcev župnije Fara za razdelitev občine Kostel v dve samostojni občini se izroči dež. odboru v pretres in poročanje. Pri poročilu upravnega odseka o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani izraža poslanec dr. Schaffer začudenje, da .je glasilo imenovane družbe, ^Kmetovalec", objavilo članke o gorenjskih pašnikih, ki so po njegovem mnenju imeli le agitacijski namen ter sumničiti poleg zasebnikov celo c. kr. oblastva pristranskega postopanja na škodo kmetom-živiuorejcem. Poslanec M urni k kot načelnik odboru c. kr kmetijske družbe odgovarja, da je odbor odgovoren le za svoje sklepe in njih izvršitev, ne pa za članke, katere objavlja družbeno glasilo. Ako se je odgovorni urednik „Kmetovalčev" pregrešil v katerem oziru, to naj razsoja sodišče. Poročevalec dr. Ivan Tavčar odgovarja dr. Schaffer-ju, da se je morda vrednik prenaglil, ko je objavil dotične članke, toda to še ni tolika pregreha, o kateri se bode itak govorilo tedaj, ko pride na vrsto samostalui predlog poslanca Povše-ta, in se bodeta zaslišali obe stranki, to je, obj ave slovenskih časnikov o Bčudnih" pašniških razmerah na Gorenjskem in o protiizjavi industrijske družbe, katero je prinesel kot prilogo tukajšnji uradni list. Sicer pa je „Laibacher Ztg." pod cesarskim orlom tudi že objavila članke, ki so izue-nadili slovenski svet, tako o neki sokolski slavno,ti v Ljubljani in o postopanju slovanske manjšine v isterskem deželnem zboru, kjer se interpelacije iu govori slovanskih poslancev niti ne stenografujejo. In nihče se ni pritoževal pri deželni vladi zaradi teh člankov, kakor danes g. dr. Schaffer o glasilu kmetijske družbe. Deželni predsednik baron Hein omenja, da je „Laib. Ztg." le navedla besede „Tagblatt"-a, ne pa svoje mnenje o isterskih razmerah. Konečno še dr. Schaffer popravlja, da prizna vspešno delovanje kmetijske družbe v mnogem oziru in da ni hotel ovajati vrednika „Kmetovalče-vega". Sprejet je bil predlog, za katerega so glasovali tudi veleposestniki, da se v prospeh kmetijstva dovoli na leto 8000 gld., ki naj se potom deželnega odbora podele kmetijski družbi. Dalje se izroče deželnemu odboru v primerno rešitev prošnje kmetijske podružnice v Čatežu za podporo in dovolitev ameriških trt; prošnja vasi Dobrovice in drugih za podporo k zgradbi mostu pri Geršičth; prošnja prebivalcev v Leskovcu za izločitev iz mestue občine krške, in prošnja županstva v Mengšu za uvrstitev občiuske ceste od Mengša do deželne ceste pod Križem med okrajne ceste. O nekaterih teh prošnjah naj deželni odbor stavi primerne nasvete v prihodnjem zasedanju. Posl. Po v še poroča o prošnji županstva občine Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, ki prosi za denarno podporo v svrho dodelanja ceste do Črnega Vrha. Poudarja veliko potrebo te ceste, katere važnost in potrebo za obširno to okolico je visoki deželni zbor ponovljeno priznati blagovolil ter v to svrho že ponovljeno podelil denarne podpore oziroma brezobrestnega posojila. Izvršilo se je en del ceste od Polhovega Gradca, pomanjkuje pa še dodelanje ceste od Zaloga na Crui Vrh, ker brez te ceste bi bili za občino črnovrško dosedanji stroški brez koristi. Crnovrški občani lotili so se sami tega dela, kar je vse hvale vredno, zato zasluži ta občina toliko bolj pomoči, da dovrši še ta kos ceste. Zato predlaga gospodarski odsek, naj se pooblašča dež. odbor, da podeli občini črnovrški, kakor hitro do- gotovi pot do Črnega Vrha, še 250 gld. deželne podpore: ob enem pa naj dež. odbor zahteva od okrajnega cestnega odbora natančni izkaz o dose-dajnih delih in o porabi od dežele v to svrho podeljenih denarnih podpor. — Predlog obvelja. Prihodnja seja bode v torek dne 23. t. m. Dr. Steinweiider. Iz Celovca, dne 16. jan. Kakor se vam je že brzojavno poročalo, odložil je hudi naš nasprotnik in vodja nemških nacijonal-cev v državnem zboru svoj mandat. Ker je ta dogodek večje politične važnosti, poročam o njem natančneje. Že precej časa agitiralo so je močno in ne vselej z najlepšimi sredstvi zoper poslanca dr. Stein-wender-ja, ki je v deželnem zboru zastopal mesta in trge: Beljak, Bleiberg, Rute, Šmohor, Trbiž, Naborjet, Špital, Sovodnje, Zg. Bela, Greifenburg in Zg. Dravograd Posebno beljaška .Deutsche allge-meine Zeitung" je hudo in neprestano napadala tega poslanca. Njej pridružili so se še nekateri drugi listi. Do katastrofe pa je prišlo v soboto dne 13. t. m. Za ta dan sklical je dr. Steinvvender v Beljak shod volilnih mož. Že pred shodom govorilo se je po mestu, da se pripravlja od strani „D. allgern. Ztg."-e zoper poslanca posebna nakana in radi tega mnogi niso šli na shod. Shodu, h kateremu je prišlo kakih 90 volilcev in kakih 50 nevolikev, večinoma socijaldemokratičnih delavcev, je predsedoval beljaški župan Scholz Dr. Steinvvender je poročal — sledim poročilu celovških „Pr. St." — o svojem delovanju v državnem zboru in v jeduournem s pohvalo sprejetem govoru utemeljeval odnošaje nemških nacijonalcev nasproti koaliciji. Posebnega govornik ni povedal. Ko je dr. Steinvvender končal, vpraša ga neki Schatzmayer, kako misli o volilni reformi, vrednik „D. allg. Ztg."-e, Otič, „kot volilec in kot zastopnik časnikarstva" vpraša, zakaj dr. Steiuvvender ne odloži svojega mandata, ko ni več v dotiki z volilci. In tako mu našteje več političnih grehov". Dr. Steiuvvender odgovarja v daljšem govoru zlasti Otiču, in temu „ne kot zastopniku časnikarstva, tudi ne kot osebi, marveč kot volilcu". Govornik pravi, da ni bil nikoli privrženec Taaffejev, pač pa je podpiral Steinbachove reforme iu ovrže razue trditve predgovor-nikove. Tudi več drugim vprašanjem je odgovoril. Na to predlaga dr. Aichelburg, naj se izreče dr. Steinwender-ju in nacijonalni stranki zahvala in zaupnica, Otič pa predlaga nezaupnico. Ko so se odstranili nevolilci iz dvorane, se je glasovalo, in sicer je bilo 44 glasov za zaupnico, 42 pa proti. Otič pa pravi, da je bilo 45 glasov proti. Dr. Steinvvt-nder vstane in reče: „Naj se gospodje ne trudijo več; po tem glasovanju, in bodi par glasov več ali manj, ne morem več biti vaš zastopnik Svojim prijateljem se zahvalim; da pa moji razsvitljeni nasprotniki vedo, kdo jih vodi, povem jim zdaj, ko me ne varuje več imuniteta: Otič je podkupljeu po Pavlu Pacherju, in še natančneje vam morem povedati: do julija je plačal 2400 gld Ohranite g. Otiča, mene ste se iznebili. Dobro je, da je tako prišlo, jaz sem se stvari naveličal. Ne te časnikarske napade, katere zaničujem, obžalujem, pač pa potrpljeuie, ki ga ima del meščanstva s temi napadi. Z Bogom !" Dr. Aichelburg, dr. Klemenčič, H. Gold in drugi so potem izjavili, da je ta dogodek „sramota za mesto". V veliki razburjenosti se je shod zaključil. Včeraj je izdal dr. Stein\vender to-le izjavo svojim volilcem : „Pri shodu dne 13. t. m. v Beljaku, kojega je obiskalo kakih 00 volilcev, dobila se je za zaupnico le nedvomljiva večina. Odložil sem zato takoj svoj mandat kot državni poslanec. Če je kdo, kakor jaz, marljivo in s poštenim delom in tudi ne brezvspešno deloval za svoje ljudstvo v častni službi, ne more lahko tega ukreniti. Vkljubu temu pozdravljam izid volilnega shoda z nekakim zadoščenjem. Nad poldrugo leto me napada v Beljaku izhajajoča „Deutsche allgemeine Zeitung" na Koroškem in v vsej A -striji na nezaslišan način Vse, kar storim ali opustim, se zavija in pači, iu kjer pomanjkuje zunanjih povodov se mi podtikujejo brez najmanjšega dokaza nizki nagibi in samopašni nameni. Za to pa se ni- j sem zmeuil, dokler sem smel misliti, da stoje za tem početjem samo vredniki iu dajalec denarja onemu listu, g. Pavel Pacher pl. Theinburg. Zadnji volilni shod pa je le to dokazal, kar se je že prej lahko mislilo, da namreč to psovanje, ki se je ponavljalo sleherni teden, ni ostalo brez vpliva na mišljenje dela volilcev. Izvolili so me, izvzemši nekatere socijaldemokratične glasove, kot zaupnega moža celega volilnega okraja. To pa nisem več, iu to zadostuje, da odložim svoje poslanstvo. Pač ne vera, bi li bilo onemu delu volilcev, ki te napade obsojajo, lahko mogoče, z vspehom zoperstavijati se jim. Pa vsekako se .je takega prizadevanja bore malo videlo, da nisem več mogel misliti, da imam v najboljših slojevih prebivalstva trdno zaslombo. Iu baš to me je sililo, da pojasnim vso stvar, kajti pač moram se odreči nadi, da bodem vstregel vsem, a na to moram računati, da obstoji med menoj in med spodobnimi iu razumnimi možmi mojega volilnega okraja odkrito in jasuo razmerje. Jaz sem svoj mandat izvrševal tako dobro, kakor sem mogel, in mislim, ni se mi treba bati primere z mnogimi drugimi, in odložil sem svoj mandat takoj, ko je bila njegova potrebna podlaga, zaupauje, tudi le deloma omajana. S tem sem storil svojo dolžnost." V Celovcu, dne 15. januvarija 1894. Dr. O t to S te i n w en d er. Šel je torej dr. Steinvvender. Za nas za njim gotovo ne pride nič boljšega! —m_ Politični pregled. v Ljubljani, 19 januvarija. Steimvender in Schonerer. Steinvvender si je nakopal hudo jezo nekaterih koroških gospodov, ker se je izrekel za koalicijo. Jeli so ruvati z vsemi silami proti njemu, in ne povsem brez vspeha. Na nekem volilnem .-hodu so ga hudo prijemali. Shod je naposled Steiuvvenderju izrekel zaupnico s 44 proti 42 glasom. Večina je torej tako majhna, da se Steiuvvender še sam ni mogel zadovoljiti s zaupnico iu je izjavil, da odloži svoj mandat, ko vidi, da mu veliko volilcev več ne zaupa. Steinvven-derjevi nasprotniki mislijo pri novih volitvah meuda postavili Schonererja za kandidata. Zmaga Schone-rerjeva bi pa najbrž ne bila posebno po volji nekaterim uradnikom, kateri imajo tudi precej zaslug za koroško nemštvo. Schonererjevo prusofilstvo je preveč znano. jRusini se še sedaj niso odločili, ali pristopijo koaliciji treh velikih klubov, ali pa slovanski koaliciji. Poprej se je govorilo, da se odločijo mej deželnozborskim zasedanjem, da bodo tudi deželni poslanci lahko povedali svoje mnenje. Rusinski poslanci so imeli več posvetovanj, a;i naposled so pa sklenili, da naj se stvar odloži, dokler se ne snide državni zbor. V državnem zboru bodo še le rusinski poslauci mogli presodili, ali naj se obrnejo na to, ali ua ono stran. Slovanski koaliciji se nič kaj ne marajo pridružiti, ker imajo razne pomisleke proti Mladočehpm. Rusini so tudi povsem v drugačnem položaju, nego Čehi, in ne morejo lahko tirati prin-cipijelue opozicijske politike. Stanje češkega naroda je namreč že toliko utrjeno, da se lahko upirajo vsakemu pritisku. Volilna reforma v dolenje-avstrijskem deželnem «boru. Če tudi ni dosti upanja, da bi deželni zbor mogel rešiti to stvar, vendar se v odseku predloga dalje pretresuje. Sedaj se kaže, da so že vse stranke v tem jedine, da se tudi v kmet-skih občinah vpeljejo neposredne volitve. Le o tem niso jedine, kje naj bode vodilni kraj. Liberalci bi radi, da se voli na sedežu okrajnega glavarstva, do-čim krščanski socijalisti z vso odločnostjo zahtevajo, da naj bode vsaka občina volilni kraj, ker le tako se bodo volilci mogli v večjem številu volitev udeležiti. Ko bi se volilo na sedežu okrajnega glavarstva, bi volilci iz oddaljenih občin največ izostali, boječ se dolgega pota in troškov. Za liberalce bi bil tak način seveda ugodnejši, ker se je blizu mest bolj u gnezd i I liberalizem in bi torej pred vsem njih somišljeniki prišli volit. Ker je pa želeti, da se pri volitvah pokaže zares pravo mnenje volilcev, se mora kolikor je moč volilcem olajšati, da morejo izvrševati svojo voiilno pravico. Ogerske cerkvene predloge. Liberalni klub .je imel zadnje dni posvetovanje o cerkvenih predlogah in o položaju sploh. Pri tem je jeden poslanec tudi vprašal ministenkega predsednika, kaj da on misli, je-li poslanec, ki je dal svojim volilcem kako obljubo, jo tudi dolžan držati? Nekateri liberalni listi so namreč trdili, da taka obljuba poslanca ne vežo. Več liberalnih poslancev se je nam- t \ -rt ti i) i reč zavezalo, da ne bodo glasovali za predloge, ki bi kako nasprotovali cerkvi. Ti možje so seduj v zadregi, radi bi glasovali za civilni zakon, ali se prav ne upajo. Liberalni Isti so jim hoteli pomagati iz zadrege s trditvijo, da taka obljuba ne veže, - ali s tem so le liberalce pokazali v slabi luči kot može, ki dane besede ne drže. Ministerski predsednik je pa izjavil, da on listom ni dal nobenih navodil, kako naj pišejo. Misli pa on, da volilc^-m dana beseda tudi poslance veže. Tisti pa, ki je skrivaj dal kake obljube, ki se ne vjemajo s programom, na podlagi katerega je voljen, naj pa odloži svoj mandat. Nadalje je pa klub sklenil, da naj vsakdo izstopi, kdor bi mislil glasovati ali pa govoriti proti cerkvenim predlogam. Jedino duhovnikom, ki so v klubu, se je dovolilo, da smejo gla sovati in tudi govoriti proti vladnim predlogam. Sedaj se mora v kratkem odločiti, koliko poslancev od vladne stranke odpade vsled vladnih predlog, ko so jih že pozvali, da naj izstopijo. Najbrž jih še precčj izstopi, posebno ker je sijajen katoliški shod pokazal, da je velika večina dežele na vladi nasprotni strani. Sicer bode vlada v zbornici poslancev že dobila večino, ali ta večina nikakor ne bode tolikšna, da bi posebno imponovala gospodski zbornici pri njenem sklepanju o vladnih predlogah. Skoro lahko rečemo, da so cerkvene predloge bile že pokopane, preduo se je začelo v zbornici poslancev javno razpravljati o njih. Francoska zbornica. Vlada je bila že v veliki nevarnosti, da pade. Ko je bila na dnevnem redu konverzija nekih državnih papirjev, predlagal je Jaures, da naj se dobiček od te konverzije porabi za zboljšanje stanja malih posestnikov. Zbornica pa je vzlic ugovoru vlade glasovala za ta predlog. Ko je pa vlada na to izjavila, da odstopi, je pa zbornica pri novem glasovanju preklicala svoj sklep z veliko večino in vlada se je obdržala. Socijalist Jaures je pa vendar le dosegel svoj namen. On svojega predloga ni stavil iz skrbi za kmete, ampak da kmetovalce za socijaliste pridobi. Sedaj, ko je večina poslancev glasovala proti temu predlogu, imajo so-cijalisti najlepšo priložnost, da kmetskemu prebivalstvu se pokažejo za prave njegove prijatelje. Razmere v Italiji. Nad 1000 delavcev v marmornih kamnolomih pri C-irarri je ?ačelo štrajk. V mestu je zaradi tega bil velik strah, ker so vsi štraikovci bili oboroženi in so pretili, da pridejo v mesto. Vo aki so me^to dobro zastražih Prišlo je pa bilo do krvavega b ja mej štrajkovci in vojaki. V tem boju je bilo 8 delavcev ubitih. — Oblastva so pri raznih preiskavah našla pisma, iz katerih je razvidno, da se je pripravljala vstaja po vsej Italiji. Prvi je Oipriani sprožil misel, da se napravi občna vstaja in zato pridobil poslane«, Giuifrida, kateri je vso to stvar vzel v roko. Oipriani je skrbel za zvezo s francoskimi socijalisti, kateri so pošiljali deuar in orožje. Francoska vlada pa tega gibanja v Itali|i nikakor ni podpirala in so vsa dotična domnevanja biia neosnovana. Angleški parlament snide se dne 12. febr. in bode najbrž niegovo poslednje zasedanje. Vlada bode morala ga razpustiti in nove volitve bodo odločile o irski avtonomi i. Volilna borba bode huda. Po deželi ima Gladstonova stranka precej trdne pozicije, v mestih pa zanjo stvari ne stoje najbolje. Dopolnilne volitve' ne kažejo biiš posebno ugodno. Pri njih je vladna stranka zgubila nekaj mandatov. Zaradi tega pa uuijonisti upajo, (la pri novih volitvah dob^ večino. Mnogo je odvisno od delavcev. Ako delavci napuo vse svoje sile za vlado, ki jim je prijazna, bode vladna stranka tudi po mestih pridobila več mandatov. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. januvarija. (Iz štajerskega deželnega /bora.) V odsek za vinorejo so bili izvoljeni izmed slovenskih poslancev gg.: dr. L i p o 1 d, R o b i č in dr. R a <1 e y. (Za škofa v St. Ptflten-u) je je imenovan, kakor poroča „Grazer Volksblatt", kanonik stolnega kapi-teljna v St. Polteuu dr. Jan. Rossler, ki je bil rojen tia Spodnjem Avstrijskem I. 1850. (Zvišanje deželnih priklad.) Štajerski deželni odbor je izročil zboru pie.dlog, naj se deželne do klade povišajo od 33 na 40 odstotkov, ker primanjkuje dohodkov za pokritje deželnih troškov. (Duliovske spremembe v lavantinski škofiji.) 0. ir. Fr. Z m a z o k je dobil župnijo sv. Benedikta v Slov. Goricah, g. Jožef O r m e c pride za kape- lana v L'utomer in g. Jak. V i d o v i č za kapelaua v Zavrče. (Našli so mrtvegaj v torek večer v Gorici poleg restavranta .Evropa", človeka, kateri je stanoval v Robatišču. Kmalu zbralo se je krog nesrečnega mnogo ljudij in več redarjev. Bržkone je zmrznil. (Župuikoin v Ronkali) je imenovan č. g. Franc Bardeu. (Osebna vest.) g. Ivan Sbrisaj, absolvirani tehnik iz Senožeč, imenovan je mestnim inženirjem ljubljanskim. (Koroške novice.) Za nadučitelja v Šmihel uad Pliberkom pride Peter Hriberšek, nadučitelj v Črni. — V Celovcu se je dne 13. t. m. 22letua dekla A. G. na potu v bolnišnico nanagloma zgrudila na tla in umrla. — Nova bolnišnica v Celovcu je prora-čunjeua na 526.200 gld. — Vrbsko jezero je večinoma že čisto zamrznjeno. V nedeljo seje udri blizo Gorice nek mož. — V osojskem jezeru je dne 14 t. m. utonil 14letui deček A. G. Hotel je iti po ledu. a sredi jezera se je udri iu dasi ga je videlo več ljudij, ga zbog tankega ledu niso mogli rešiti. —m— (Vitez Sclionerer) kandiduje, kakor se pravi, na mestu odstopivšega dr. Steinwender-ja v drž. zbor v mestni skupini Beljak. Gotovo pa bo kandidoval, kakor poročajo listi, tudi dr. Steinvvender zopet. —m— (.Češki kvartet" v Celovcu.) Iz Celovca, dnč 18. jan.: Kakor se Vam je poročalo, je sviral dne 15. t. m. tii sloveči kvartet mladih čeških umetnikov. Z divnim svojim sviranjem so tudi tukajšno razva-jeuo občinstvo kar očarali. Tukajšni listi jako laskavo pišejo o nenavadnem užitku, kateri so poskrbeli slovanski umetniki. Obiskan pa koncert ni bil povsem dobro. —m— (Volkovi na Notranjskem.) Pretekli teden ustrelil je jeden izmed lovcev šneperške graščine volka, ki je tehtal nad 49 kil. Kakor kaže v ondotnih gozdih sled, se klatita pa še dva volka okrog v obližju, in se bode tudi na te napravil skupen lov. (Muzikalična dela za okrajne šolske knjižnice.) V zalogi .Artaria & Comp." na Dunaju izšle so od prof. dr. Gvida Adlerja naslednje knjige cesarjev: .Ferdinanda III.", .Leopolda I." iu .Jožefa I.", kat-re priporoča deželni šolski svet za Kranjsko, da si jih omisli učiteljstvo za dotične okrajne knjižnice: 1. Psalm .Miserere" — cesarja Ferdinanda III.; 2. .Missa Angeli Cu-,todis" — cesarja Leopolda I.; 3. moteta .Sub tuum praesidium" cesarja Leopolda I., in kantata .Regina Coeli — cesarja Josipa I. (Kot člani vojaških nabornih komisij za konje) so za leto 1894 izbrani naslednji strokovnjaki iz civilnega stanu, iu sicer: za politični okraj ljubljansko mesto iu Kranj Artur F o I a k o w s k y , okrajni živiuozdravnik v Ljubljani; za ljubljansko okolico in mesto Kamuik mestni živiuozdravnik Pavel Skale; za ljubljansko okolico in Liti*o Edvard Schlegel, učite,1| podkovske šole ua živiuozdrav-nišnici v Ljubljani; za okraj Logatec iu Postojino okrajni živinozdravuik Ferdinaud Gaspari v Po-stojini; in za politični okraj Novomesto in Krško okrajni živiuozdravnik Tomaž VVirgler v Krškem. — Naborni dnevi z* konje določeni so za Ljubljano: 2., 3. in 4 na cesarja Jožefa trgu, za okolico ljubliansko pa isti dnevi na Kongresnem trgu. (Iz Metlike,) 15. januvarija. Z današnjim dnem zgubila je metliška fara blagega moža, namreč g. kspelana Janeza Ztbukovca. Previdnost božja poklicala ga je na drugo mrfsto. Dve leti in štiri mesece deloval je kot vrl duhovnik, ves vnet za svoj poklic, v blagor iu srečo metliških farauov. Težavna in trudapolna je bila njegova dos danja služba, če vzamemo v poštev, da so ravno za časa njegovega delovanja razsajale kužne bolezni, influenca, ua to osepnice iu zopet legar ter da je bil nekaj časa tudi sam brez tovariša. Vkljub temu ogromnemu delu bil je vendar-le vedno vesel iu prijazen. Zato si je pa tudi pridobil ljubezen faranov. Bog daj dragemu duhovniku v novi službi ist> gorečnost, istega duha, kakor smo ju imeli priliko opazovati na njem mi, odkar je prebival med nami. Nam pa Bog kmalu p o & I j i vrednega naslednika. Da kmalu, ker silno nam je potreben. Pred kratkim je tožil neki dopisnik z Gorenjskega o pomanjkanju duhovnikov na Goren skein — seveda kakor sam dostavi, bolj radi sv. mašb. kakor zaradi dela. A kaj naj pa porečemo ini! Metlika je takorekoč središče vs.ij' vzhodne Belokrajine, kjer se ljudstvo steka iz vseli krajev. Do 17 fara kranjskih in hrvaških zastopanih je skoraj slednjo nedeljo v Met iki. To ljudstvo ve- činoma še verno išče torej siužbe božje sv. maše in res prav pridno dohaja. Saj je precej prostorna farua cerkev zjutraj ob 6., dalje ob 8. in ob '/, 11. uri skoraj lahko rečem natlačena. Kam bodo šli zdaj k sv. maši ljudje, ki so bili sedaj ob 8. uri? Po leti je še bilo, ker je preč. g, kanonik Stariha maševal ob 8. uri, a sedaj po zimi ne more radi bolezni. Torej pomanjkanje tudi tu. Pri teh razmerah mora trpeti vinograd Gospodov zdaj tu, zdaj tam. Zato pa prosimo Boga, da nam kmalu pošlje dobrega novega delavca, da bo šlo zopet delo dobro od rok kakor do sedaj. (Iz Studenca pri Koroškem,) dne 17. januvarija. Danes smo tu materi zemlji izročili truplo ne-oženjenega 681etnega Jerneja Lisca, posestnika pri Sv. Primožu in cerkvenega ključarja ondotne podružnice. Pogreb je bil veličasten. Spremljevalo ga je šestero č. g. duhovnov. Cerkev je bila polna, da natlačena vernega ljudstva iz domače in sosednih župnij. Pri kapelici pod cerkvijo, kamor mu je šla uaproti duhovščina, zapeli so mu domači cerkveni pevci žalastinko: .Blagor mu, ki se spočije.." in pred pokopom: .Jamica tiha." ' V cerkvi je gorelo na lestencih, katere je on zadnje leto daroval, trideset sveč. Domači g. župnik je v kratkem nagovoru v cerkvi pokojnega zbranemu ljudstvu priporočal v molitev iu blag spomin. Zakaj ? Bil je rajni kmetijskega stanu, a nenavaden cerkven dobrotnik. Razven neznatnih darov je zapustil vse premoženje naši župnijski cerkvi Matere Božje brezmadežnega spočetja z namenom, da se stavi mesto sedanje premajhne nova cerkev, posestvo pa je izročil podružnici Sv. Primoža. Poročalo se je že lansko leto, koliko je storil rajni v božjo čast Zadnje dni je velikodušno obdaroval s svojima še živečima sestrama sosedne cerkve. Naj blagi nepozabni dobro'nik počiva v miru ! (Židje — dobrotniki ljudstva.) V uhorovskem okraju v Galiciji je v zadnjih letih kmetsko prebivalstvo tako propadalo, da se je vse čudilo. Gospodarji, ki so se šteli mej najpremožnejše, so prišli na boben, dasi se je vedelo, da so pridni iu marljivi kot preje. V okraju vladajo sedaj take razmere, da se kmetje ne morejo popraviti niti v desetih letih, če bi bila tudi vsako leto čim najboljša letina. Uzrok temu propadu so — židovski oderuhi, ki so popolnoma po sestavljenem načrtu odirali. Sedaj se pričenja v Levovn obravnava proti njim. Do 30 za-tožencev imajo. Trajala bode štiri tedne, ker je prič izredno veliko. Glavni mej oderuhi je neki Josel Lichter, njegova žena Kana in Kajm Ilerš Klughaupt. Svojedobno sporočimo svojim bralcem več o tej obravnavi. (Obiskovanje srednjih šol na Primorskem.) Na 5 gimnazijah v Gorici. Trstu iu v Istriji se šola 1615; na 4 realkah 1263; skupaj 2878 dijakov. Tedaj je ua Primorskem 352 gimnazijcev več, kakor realcev. (Mažarska pravičnost.) Kar diše na Mažarskem, mora po volji vladaiočih okrutnikov, dihati mažarski. Vse se mora pomažariti, da se zadosti veličastni ideji mažarske države. Tako so sedaj jeli Mažarji z vso silo preganjati nemažarske učitelje, tudi take, ki popolnoma zadoščajo vsem zahtevam zakona glede mažarščine. Mnogo število slovaških in rumunskih učiteljev so kar brez vsacega vzroka vpokojili ali celo odpustili samo iz tega vzroka, ker niso Mažarji. Prav zadnii čas so tako odstavili 5 srbskih in 6 nemških učiteljev. Šole takih .državni ideji" neljubih zato ker nemažarskih učiteljev, nikedar ne pogleda nadzornik. Ne mara se prepričevati, je li res slaba taka šola. Slaba mora biti, ker sicer bi bilo manj vzroka, da se učitelj odstavi. In odstaviti se mora, da ne propada Magyar-orszag! (Gledišče.) Nemških glumcev in glumic je po giediščnem almanahu za I. 1894 nad — 14.000; tem je treba prišteti nad 15.000 statistov, koristov i. t. d., katere naj deloma prehranja radodarna Talija. Gledališč nemških je nad 700 v Nemčiji, v Avstriii in drugod. Berlin sam jih ima 24 ne vštevši 3 svobodnih odrov. Dunaj jih ima 7, Hanover in Monakovo po 4. Osobja dovolj. A tudi tu velja: namnožil si ljudstvo, a nisi namnožil veselja. (Amcrikausko.) V nekem mestecu mičigenske pokrajine je vedno mrzlica. Skoraj vsi so bolni in zdravnik zapisuje vsakemu kiuin. !);• bi se ljudje ne motili, :Ui da ne bi pozabili, uktt/al je /,up ,ri vselej zvoniti s vsemi zvonovi v mestu, kedar i