Polnilna platana v gotovini. Cena It. 2 &s Časopis zn trgovino, i» ubrt. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani, Gradišče 17/1. — St. telef. 552. — Štev. računa pri ček. uradu 11.953. — Dopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Izhaja vsako sredo in K ^oto. Naročnina za ozemlje SHS: »etno k 150- » P0*?«** 80— za Četrt let« »45- mearčm« . ic- . Leto EV. Uubllana, 22. januarja 1921. Štev. 6. VSEBINA: Nove smeri. — Seja Širšega odbora zveze gremijev. — O v,odnih silah, elektrarnah in sličnem. — Naloge naše vinske trgovine. - Vaistvo industrijske lastnine. — Izpiemembe protoko-lacij v trgovskem registru. — Izvoz in uvoz. — Narodno-gospodarskc zadeve. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice. — Razno. — Borza. — Tržna poročila. Nove smeri. Minister trgovine in industrije dr. Vekoslav Kukovec je zadnjič, povodom pravoslavnih božičnih praznikov, pri sprejemu interesentov v trgovski ir obrtniški zbornici v Ljubljani med drugim krepko povdaril, da je treba današnji dobi drugače gledati v lice in ne venomer prednašati predvojnih argumentov, kadar gre za važnejša socijalna vprašanja. Razvoj dogodkov je odstrani! svoiečasno svobodno razmerje gospodarskih sil, in treba je danes delojemalcu v mnogo večji meri olajšati eksistenčni boj. Isto osnovno misel najdemo tudi v prestolnem govoru, ki ga je izpregovori! regent Aleksander dne 14. t. m. pri slo-. vcsni otvoritvi ustavotvorne skupščine. iMa več mestih povdarja prestolni govor, j ds. je najnujnejša naloga ujedinjenega j naroda, da ustvari gospodarsko in so- j j cijalno pravičnost. Pri tem naglaša znameniti prestolni govor, da so verski boji, ki so svojčas malone popolnoma izpolnjevali življenje narodov in držav, Stopili v ozadje in tudi v Jugoslaviji I ne pridejo več pomembno v poštev. Svoje narodno ujedinjenje smo vsled hrabrosti srbske armade in dobrovoij-•■'kih čet ter s krepko pomočjo antantinih držav dopolnili. To vprašanje stoji dandanes, koc tudi prestolni govor naglasa, izven diskuzije, ker je Jugoslavija i.e mednarodnopravno priznana ter so :'a. ,vanja nekaterih prekucuških političnih strank le onemoglo zanikanje /.e ustaljenih razmer. Kajti praktična izvedba narodnega in državnega uje-dinjenja je le sekundarne važnosti. Ker so vse te velike naloge že v bistvu rešene, nam je po izvajanjih prestolnega govora nemudoma in brez predsodkov stopiti na delo, da ustvarimo gospodarsko in socijalno pravično življenje za vse državljane, ki so voljni delati ter ne vidijo spasa izključno v nasilnem prevratu. Priznamo v polni meri utemeljenost vseh teh oficijelnih vladnih enun-cijacij ter hočemo samo še z naše strani pristaviti nekaj besedi. Minister Kukovec je pri gori omenjenem sprejemu očrtal pot, kako najlažje rešiti pereča socijalna vprašanja, namreč s kolikor mogoče zvišano produkcijo povečati narodno blagostanje v toliko, da bo za velikopotezno socijalno politiko dovolj sredstev na razpolago. Tudi mi vidimo v tem edini izhod iz sedanjih nezdravih razmer in povdarjamo, da je na naši strani najboljša volja, z intenzivno produkcijo zaceliti vojne rane. Ali pri tem moramo pa tudi v večji meri najti vladne podpore, da nam bo vsa ta mukepolna pot vsaj za silo omogočena. Treba je, da nam vsi oddelki vlade v tem zmislu in s tem ciljem pred očmi krepko pomagajo. Ni se čuditi, da marsikateri industrialec in obrtnik spričo zamotanega položaja skeptično položi roke v naročje, se odtuji svojemu pravemu poklicu producenta ter se rajše vrže na rentabih.ejšo in ■/, manjšimi težavami zvezano špekulacijo. Ti pojavi se dnevno porajajo in so samo naravna posledica splošnih nezdravih in negotovih razmer. Da pa imajo ti pojavi za posledico ponovno in povečano nesigurnost in še večji kaos, leži na dlani. Vse to spoznanje mora v nas tako daleč dozoreti, da bo sleherni izmed nas jasno in do zadnjih konsekvenc uvidel, da je treba krenit; po novih potih in da moramo čeprav z mučnimi trenotnimi žrtvami, energično skušali ustvariti nekdanje produkcijske razmere. ' Pri lem pa moramo apelirati tudi na vlado, da nas z vsemi sredstvi podpira pri prerbjenju našega gospodarstva in v tem smislu inštruira tudi vse podrejene vladne organe. Pri takem složnem sodelovanju oblasti in naših organizacij lahko upamo, da v doglednem prispemo na čili, ki nam ga je tako jasno postavil regentov prestolni govor. Seja širšega odbora zveze gremijev. Na peti sej’ širšega odbora zveze trgovskih gremijev in zadrug, ki se je vršila 18. t. m. v prostorih trgovske in obrtniška zbornice v Ljubljani je podal Zvezni načelnik Ivan Jel: čin ml. t.-oročilo o najvažnejšem dogodku poročevalnega razdobja, o posetu ministra trgovine in industrije dr. Vekoslava Kvkovca iti o spomenici trgovstva, ki je bila ob tei priliki oddana novemu ministru. Nato je poročal, da se je posrečilo doječi Zvezi, da monopol za ''la d kor m; bo vpeljan v oni obliki, kakor je predlagal sindikat barik in tudi-ne v obliki predloga monopolne uprave, marveč, da ost .ne uvoz sladkorja nadalje prost proti plačevanju monopolni.* fakse. Zveza bo nadalje stremela po tem, da se doseže isto svobodo tudi za vžigalice in sol. Tuzemski fabrikati vžigalic so manj vredni, zato pa ne kaže ščititi domače industrije prepoved«# uvoza, marveč z drugimi izdatnimi sredstvi, ki stoje vladi m razpolago. Ker je trgovska in obrtniška zbornica vsled nezadostnih int.jimacij odklonila podporo za povišanje honorarjev profesorjem na novoustanovljeni trgovski a k' a d e m , j i, predlaga, da se to vprašanje spravi v zbornici na novo v pretres in se brez prejudica za vzdrže- vanje akademije votira podpora, ki je za kritje proračunske difercnce potrebna Nate je orisal stanje priprav in organizacijo vzorčnega velesejma v juliju 1821 v Ljubljani, katerega se bo udeležilo tudi slovensko trgovstvo in pozval navzoče, da propagirajo udeležjo v krogu svojih gremijev, ker bo sejem za naše trgovstvo izrednega pomena za pridobitev novih trgovskih zvez. Nato je prišlo v razpravo vprašanje likvidacije vojnih zavodov in central. Tu pridejo predvsem »Žilni zavod«, »Vnovčeval-nica«, »Oblačilnica« ter gospodarski uradi in aprovizacije v poštev. Ministrstvo trgovine in industrije v Ljub ijani je na zadevno vlogo zveze odgovorila/ da se gospodarski urad v Celju že nahaja dalje časa vjikvidiciji in da je glede preosnovanja »Žitnega zavoda«, »Vnovčevalnice«, bil podan vladi načrt, tako da bodeta tudi ta dva povoda kmalu preosnovana. Svetuje interesi ranim trgovcem, da se reorganizacije udeležijo, da pridejo v upravo no ih zavodov. Nadalje poživlja gremije, d?!, pošiljajo poročiia o svojem delovanju in o gospodarskem položaju svejih okolišev »Trgovskemu listu«, dn bo li^t prinašal verno slike? gospodarskih teženj. Ker so se. dogodile mnoge in kričeče en osfranosti pri od mer jeva iiju davkov, -se je Zveza zavzela za to, da se z6pet vpostavijo predvojne cenilne komisije, da se bo od krogov trgovskih zaupnikov ocenil in presojal denarni in blagovni promet. Na predlog, da se skliče protestni shod proti sedanjemu postopanju nekaterih davčnih referentov, se sklene, da se Sc enkrat intervenira pri delegaciji mini-sterstva financ in šele, ako bo to brez-* uspešno, skliče shod. Pri razpravi o listi kooptiranja zastopnikov trgovstva iz Štajerske in Prekmurja za izpopolnitev trgovske in obrtniške zbornice se sklene pozvati intere- 0 vodnih silah, elektrarnah in sličnem. Predaval na sestanku elektrarn 9. okt. 1919 g- ing. Dušan Sernec. (Konec). Da bi še na kratko omenil najvažnejše podatke glede konzuma, ki b, b.l pričakovati, je treba pred vsem navesti elektrokemično tovarno „ri 1 .»!!, ki sama za-se zahteva 80,000 000 Jlovatnih ur (Rosshaendler), Mesto Maribor bi rabilo tekom časa približno isto množino kot Ljubljana, to" je okroglo 1,500.000 kilovatnih ur, kar «e pa lahko po mojem mnenju v doglednem času na dvojno zviša, če oddaja toka ne 'bo več omejena in če se vporaba elektrike s primernim cenikom popularizira. V obeh mestih pride tudi v poštev pogon črepalnic vodovoda. Zagreb rabi več kot 5,000.000 kilovatnih ur, pri 'čem pa je pogon vodovodnih črepalnic vštet. Vse te številke so starejšega datuma. Novejši podatki mi niso bili na razpolago. Sker so pa natančne številke za predmetno razpravo brez večje važnosti, ker hočem samo približno obstoječi konzum ceniti, a ne ugotoviti. Slednje bi zahtevalo natančno raziskavanje. Omeniti pa je, da večja oddaja toka v strani elektraren v vojnem času ni vpošteta. Vsled pomanjkanja petroleja pa je bil razvoj konzuma nadnormalno velik. ln Ptuj bi bila nadaljna večja središča kenzuma, Kar se tiče industrije, je pred vsem navesti Trbovlje same. Ta premogokop je rabil pred vojno za lasten obrat okroglo do 20,000.000 kilovatnih ur (leta 1912 — 15,000.000) in bi bil kot tak na celi pro^i najvet^i konzument. A tudi drugih večjih industrijskih podjetij bi bilo dovolj, da se more temelj načrta smatrati sigurnim. V Mariboru : Delavnice južne železnice, dva parornlina, pivovarna itd. V okolici Celja: Plavži v Štorah, tovarna za emaj'. posodo, cinkarna, dva paromlina, predilnica v št. Pavlu, event. premogokog v Valeriju in drugi manjši blizu Celja itd. V Ljubljani: Kemična ovarna, papirnica pri Mariji Devici v o ju, tri strojne tovarne, kurilnica i ayne ^e*cznice, tobačna tovarna, tovaina za kavine primesi, tovarna za usnje pivovarna itd. V Litiji: Predilnica, plavž, za svinec. V Zidanem mostu: Cementna tovarna, tovarna za oMe. V Hrastniku : Kemična tovarna. Manjša podjetja v Poljčanah, Sevnici, Brežicah Framu na Pragerskem. Večja zopet v Zaprešičah, cemetna tovarna v Zagrebu predilnica, tovarna za usnje, paromlin železniške delavnice, lesna industrija,’ pivovarna itd. Ves obstoječi konzum, s katerim se da računati, bi cenil nad 50,000.000 kilovatnih ur. Transport energije bi tedaj v začetku veljal 2 do 3 vinarje na kilovatno uro. Pri na-daljnern razvoju konzuma bi pa padel gotovo pod 2 vinarja. Ti transportni stroški odgovarjajo za vagov premoga svoti 70-—-100 K. Ne bo veliko industrij, ki bi spravile premog pod svoj kotel, ne da bi za transport veliko vec izdaje. Premoga bi pa postalo pro-slcga za izvoz okroglo 150.000 ton, v vrednosti,................. Upatn sj napi- sati številke, ker se mi zdi nemogoče danes določati tudi le približno ceno premogu za čas, ko bo trgovina zopet prosta. Vse številke glede stroškov transporta kilovatne ure, konzuma in prihranitve premoga se spremenijo z ogromnim faktorjem v dobro načrta, kadar se bo mislilo na elektrifikacijo železnic. Južna železnica sama je n. pr. rabila leta 1912 približno 1,200.000 ton premoga, dolžina proge po slovenskem ozemlju pa prevladuje ono v Avstriji, ne oziraje še na strmine, ki so v nemškem delu proge hujšeJ Iz Dunaja do Silfelda je 271 km, od tam do Trsta pa 318 km. Preostaja še vprašanja cene kilovatne ure loko stikalnice v falski elek- trarni. O tem je nemogoče razpravljati brez sodelova.ija vodstva tega podjetja. Po predavanjih in spisih ravnatelja inž. Rosshaendlerja pa, in z ozirom na položaj, v kateri je prišlo podjetje vsled vojnih dogodkov, se da Sklepati, da s te strani ni pričakovati težkoč. Za uresničenje skiciranega ali sličnega velikopoteznega načrta in za smotreno delo v celi državi — izkoriščanje vodnih sil tudi v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in Srbiji, ter preskrba Hrvaške, Slavonije, Banata Bačke, z elektriko potom pravilno zgrajenih parnih centra! — je pred vsem treba, da najde zahteva mod.rnega gospodarskega življenja po_ na široki podlagi osnovanih podeželnih centralah, razumevanje na merodajnih mestih in da se možje, ki določajo gospodarsko usodo mesta, pokrajine ali države, ne vstrašijo podjetja, ki je na prvi pogled navidezno drzno in mogoče dozdevno presega naše moči. Znanstveno popolnega nisem nameraval podati, važnih tehničnih in gospodarskih vprašanj sem se mogel’le dotikati, vendar pa menda članek ni bil odveč. siraue gremije, da se glede predlaganih odb«riiil skušal doseči prakso v inozemstvu, zlasti v Franciji ali ob Renu, kjer je kletarstvo na vrhuncu. Temeljito izvežban vinski trgovec mora dalje poznati vse produkcijske okoliše, to je vse vire, kjer lahko potrebno blago dobiva. On mora biti natančno, iz lastnega spoznanja podučen o kvaliteti vin, ki jih nudijo razne vinske pokrajine naše države. V slučaju potrebe mora vinski trgovec natančno vedeti, kje dobi vino one kakovosti, ki jo momentalno rabi. Osobito za rezanje domačih vin, s katerim bode mogoče ustvariti za eksport potreben enoten vinski tip, je to največjega pomena. Kakor ni n. pr. v lesni trgovini ra-cionelno, izvažati surov les, tako ni v vinski trgovini racionelno, izvažati negotov produkt, temveč blago, ki je za d:rekten konzum sposobno. Osobito je potrebno, da se pouče naši vinski trgovci o tem, kje da se goje fina kvalitetna vina. Gotovo je, da je za dobra kvalitetna vina svetovni trg zelo dostopen, Kake zaklade imamo n. pr. v naših finih štajerskih in drugih vinih. Nedavno sem pil v Zagrebu, v hotelu prve vrste, bu-teljsko vino a 50 K steklenico. Kakšna ničvredna brozga je bila to. Tisti, ki je - to vino v steklenice spravil ni niti vedei, kaj je buteljsko vino. Vino v steklenici še ni steklenično (buteljsko) Vino 1 Nuj bi se vsaj nekaj naših vinskih trgovcev, osobito na Štajerskem, specializiralo za fina buteljska vina. S takimi vini bi zlasti na tujem trgu, n pr. v severnih slovanskjh državah, ki so pred vojsko konsumirala po večini le francoska in renska vina, dalo pridobiti vsemu našemu vinskemu pridelku velik ugled in dobre odjemalce. Kakor mora imeti svoje domače »kunte«, tako naj bi si poiskal odjemalce tudi zunaj države. Ta naloga vinske trgovine je ena najvažnejših in največjega narodno-gospodarskega po mena za nas. Mi ne smemo sedeti doma in čakati, da pridejo tuji kupci k nam po blago, temveč moramo sami priti k njim in navezati z njimi trgovske stike. Trgovec naj stopi po možnosti direktno s konsumenti v dotiko. Glavni konsumenti so danes tudi že po večini združeni v velike organizacije. Take organizacije-pridobiti za naš trg, pomeni mnogo, če pomislimo, da so n. pr. na Češkem in Moravskem organizacije, ki štejejo po 30- do 50tisoč članov-obrtni-kov, ki razpečavajo vino. Taka je n. pr. zveza čeških prekajevalcev. Skora) vsak prekajevalec ima Svojo zajutrkova^no sobo, kjer toči tudi vino. Ogromne delavske organizacije v Moravski Ostravi, Kladnu itd, konsumirajo velike množine vina. Za nas je posebno važno, da pridobimo severne slovanske države za svoj vinski trj.,, predvsem Čeh osi o vaško, Poljsko in Ukrajino; kakor hitro p-i se razmere i’rede, iudi veliko Rusijo. To so naši najnaravnejši odjemalci. Država mora tinsko trgovino, pred vsem pa izvoz v in s, z vsemi sredstvi podpirati, rte pa ovirati, kakor se je to — najbrže iz nevednosti ali nezmožnosti merodajnih faktorjev — godilo doslej. Naša država naj se tudi pri sklepanju trgovinskih pogodb, ozira na potrebe vinogradništva in vinske trgovine, ki so istovetne. Skoraj po vseh državah je velika vinska trgovina v rokah Židov. Naj b! te vrstice pripomogle, da bi naš narodni element vzel stvar ssm v roke in preprečil. da bi se je polast li Židje tudi pri nas. B. Skalirky. Ministerijalni tajnik Cigoi. Varstvo industrijske lastnine. (Nadaljevanje). Vzorec, ki zadošča tem zahtevam, zavaruje uprava s tem, da ga vpiše v register vzorcev in obrazcev in objavi v svojem »Glasniku«. S tem zadoni njegov lastnik izključno pravico, da sme samo on za celo varstveno dobo izdelovati po vzorcu blago in ga spravljati v promet. Kdor poseže v to njegovo pravico, ga mora odškodovati; ako pa to namenoma stori, odgovarja na zahtevo lastnika vzorca tudi kazenskim potom. Vzorec je zavarovan vedno le z* ono vrsto blaga, ki ga je za njo na lastnikovo prošnjo uprava registrirala. Število vrst blaga ni omejeno, vzorec se more zavarovati za več vrst. Omejitve lastninske pravice, ki smo jih videli pri patentu, nalaga uredba tudi lastniku vzorca: kdor je že v času, ko se je vzorec prijavil v svrho registriranja, istega v dobri veri uporabljal, ga sma v istem obsegu in za iste vrste blaga uporabljati tudi nadalje; z dovoljenjem ministra trgovine in industrije sme vojna uprava souporabijati vzorec, ako je to v interesu državne obrambe; 3ko zahtevajo važni splošni interesi ali interesi državne obrambe, sme ministrski svet po zaslišanju uprave vzorec razlastiti v celoti ali deloma in ga predati splošni uporabi ali uporabi resor-tnega ministra; ako država predmet registriranega vzorca pozneje monopolizira, preneha varstvo vzorca samo po sebi; v vseh treh slučajih pa mora država lastnika odškodovati, ako se ž njim glede višine odškodnine ne sporazume, jo določi pristojna civilna sodnija. Ako se pa vzorec da uporabiti tudi pri izdelovanju od države monopoliziranih predmetov, ga monopolna uprava sme — zopet brez odškodnine — soupora-bljati. Varstvo vzorca traja največ 10 let, računajo od dneva, ko se je vpisal v register vzorcev in obrazcev. Razim prijavne pristejbire v znesku 30 dinarjev in vseh stroškov tiska predpisanih objav, se plača letna pristojbina, ki znaša za vsako leto trajanja varstva 25 dinarjev. Pristojbine se plačajo v kolekih (takse-nih markah.) Varstvo vzorca preneha razun v slučaju razlastitve od strani države in razun v slučaju monopoliziranja njegovega predmeta, tudi po preteku dobe, ki so za njo plačane letne pristojbine, po preteku 10 let, nadalje ako se mu lastnik odpove in končno, v slučaju spora o veljavnosti varstva vzorca, na podlagi sodbe, ki ga ž njo uprava razveljavi. Tudi izpodbijanje varstva vzorca se vrši s tožbo. Varstvo se lastniku odvzame, ako vzorca po preteku enega leta po registriranju ne uporablja v oni meri, ki jo zahteva interes domače potrebe, ali ako uvaža po vzorcu izdelano blago izključno ali večji del iz tujine, čeravno bi se isto v zadostni meri moglo izdelovati v naši državi; odvzame se mu varstvo vzorca, ako vzorec nima predpogojev, potrebnih za njegovo regi-striranie, ki smo jih zgoraj spoznali. Končno se varstvo vzorca razveliavi, ako se dokaže, da njegov lastnik nima pravice do njega, ker ga ni on izdelal, odnosno ga ni pridobil zakonitim potom ; ali ker je bistvo vzorca vzel brez dovoljenja iz tuj;h naprav, narisov ali opisov. Napram lastniku vzorca, ki se nahaja v dobri veri, zastari ta zadnja tožba v treh letih cd upisa vzorca v register. Trgovska in tovarniška znamka, ki naj se registrira, mora odgovarjati sledeči.:) pogojem: ne sme predstavljati podobe kralja ali drugega člana kraljevske hiše, ali imena ali siikt sploh katere osebe, ako prijavitelj nima pravice do njene uporabe; ne sme predstavljati državnega ali drugega javnega grba, ako se prijavitelj ne izkaže, da ima dovoljenje pristojne oblasti; znamka ne sme biti le nf.vedba kraja, kjer se blago izdeluje (n. pr, znamka »Domžale« za siamnike); ali le navedba časa ke-daj, ali navedba načina, kako se blago izdeluje; ne sme nsvajati le vrste blaga (n. pr znamka »klobuk« za klobuke), le njegove cene, količine ali teže; rie sprejme se znamka, ki je v prometu v splošni rabi za označbo gotove vrste blaga (n. pr.'slika kitajca za čaj); končno se znamke ne smejo proti viti nio ralu ali javnemu redu. Drugače je pa oblika in vsebina znamke poljubna, dopuščajo se tudi znamke, ki so sestav ijene iz posameznih črk ali besed. Znamka je zavarovana le za ono vrsto blaga, ki jo je uprava za njo na lasmi-kovo prošnjo registrirala; iz tega sledi da sme druga oseba isto znamko zava rovati za drugo vrsto blaga (znamko, ki predstavlja leva, sme en trgovce zavarovati za čevlje, drugi trgovec pa za klobuke); na drugi strani pa sme ista oseba zavarovati več znamk za isto vrsto blaga — Znaki, ki so name njeni za monopolizirane predmete, se zavarujejo le na predlog uprave državnih monopolov. (Dalje prihodnjič.) Izpremembe protoko-Eacij v trgovskem registru. Izpremembe pil že vpisanih zadrugah: V zadružnem registru okrož nega kot trgovinskega sodišči v Celju se je vpisala pri zadrugah: a) Samopomoč, gospodarska zadruga javnih nameščencev in vpokojencev v Kozjem, regi-strovana. zadruga z omejeno zavezo; izprememba v načelništvu. Za predsednika je bil izvoljen Robert Ivanuš. b) Posojilnica v Brežicah, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izprememba v načelništvu. Izpremembe pri že vpisani firmi. Vpisala se je v register pri firmi: Kemična tovarna v Šoštanju, d. d. s sedežem v Šoštanju, nastopna iprememba: Delniška glavnica se je zviša!;! od 2,000 000 K na 4,000.000 K ter je sedaj razdeljena na 4000 v gotovini vplačanih delnic po 1000 K. Vpis firm posameznih trgovcev v register pri okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju sta se vpisaii firmi: Anton Lavre s sedežem v Slo-venjgradcu, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik Anton Lavre, trgovec v Slovenjgradcu. Ivan Rojnik s sedežem v Slovenjgradcu, obratni'predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Anton Lavre, trgovec v Slovenjgradcu. Vpis družbenih firm. V register pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Celju sta se vpisali firmi: Frece & Plahuta s sedežem v Celju, obratni predmet: trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom, delikatesami in deželnimi pridelki, javna trgovska družba, družabnika: Alojzij Frece in Jernej Plahuta, trgovca v Gelju. Pravico družbo nameščati ima vsak družabnik z»se. Podpis firme: Eden od družabnikov podpisuje celotno besedilo firme. Brata Molan s sedežem v Celju, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, ravna trgovsKa družba, družabnika : Franc Molan in Slavko Molan trgovca v Celju, Pravico družbo nameščati imata oba družabnika. Podpis firme: Pod firmo podpisuje eden izmed druž-ibivkov svoje ime. V register okrožnega kot trgovinskega sodišča v Mariboru se je vpisala družbena firma: Fr. J. v. Bach o & C o m p. s sedežem v Račju, obratni pr;.dmet: trgovina z mešanim blagom, deželnim' pridelki, kožami, usnjem, poljedelskim in obrtnim orodjem kakor tudi s elektrotehničnimi predmeti. Javna trgovska družba. Družabniki: Franz Josef von Baclio, trgovec v Cehu, Robert v. tkchč, trgovec v Rač ju, Josef Jeglitsch, trgovce v Pi3?rerskem. Vsak družabnik je zase upravičen društvo zastopati in firmo podpisovati. .Firma se podpisuje tako, da Franz Josef von Bachd, Robert von Bach6 in Jo.?.tf Jeglitsch kot javni družabniki firme: Fr J. y, Bach6 & Comp. vsak zase odtisnjenemu aii po komurkoli napisanemu besedilu: Fr. J. v. Bachč & Comp. svojeročno prista.ljajo svoje ime. h'Moz in uvoz. izvoz cigaret. Minister za finance je določil, da se more brez zasiguranja valute vzeti s seboj v inozemstvo 2000 cigaret tistih vrst, katerih izvoz je prost, proti plačilu izvozne carine. Prepoved iwoza Iz Rumunije. Minister za trgovino in industrijo je prepovedal uvoz pšenice iz Rumunije. Prepoved uvoza ogerskih vin v Avstrijo. Ker ogerska vlada ni ratificirala trgovske pogodbe z Avstrijo, je avstrijska vlada prepovedala uvoz ogerskega vina. HaMno žaspofiarsKs zadese. Trgovina. Pristojbine pri uvozu sladkorja. Vse pristojbine pri uvozu sladkorja ne znašajo 16 kron, kakor smo poročali, marveč '20 K 80 vin., in sicer se piača : za kg sladkorja 2'80 K carine, 10 K trošarine in 8 K takse za povišanje uradniških plač. Revizija obrtnih registrov. Ministrstvo za trgovino je ped št. 10.223/20 od 30. decembra 1920 odredilo revizijo c-brtnih registrov. Registre bodo pregledovali občinski uradi. Natančneje podatke prinesemo v eni prihodnjih številk. Vprašanje povišanja provizije trafikantom. Trafikanti so prosili, dri bi se jim povišala provizija pri prodaji iz-deikov tobačnih tovarn, kar pa ni imelo uspeha, ker pravi uprava monopolov, da se je s povijanjem cen tobačnih izdelkov povišhl tudi dohodek traf.kantov’. Taksa na luksuzno blage. Komisija, katero je odredil minister za finance, da izgotovi takso na luksuzno blago, je svoje delo končala- Sedaj se gre samo še za to, da se določi, katero blago se smatra ia luksus. Prodaja karbida. Ministrstvo za trgov no in industrijo je dovolilo, da proda »Bosansko dioničRo društvo ?.%. elektriku v Jajcu v B>zni« vsakemu kupcu na nnročilo 1 vagon karbida, brez posebnega dovolien-a imenovanega min strstva. Slobodna trgovina z Madžarsko. Madžarski minister za finance je izjavil, c!a bo trgovina z Ogrsko v najkrajšem času popolnoma slobodna. Te dni s« pričakuje tozadevna odredba. Ce ;e železnini na Angleškem padajo. Londonski veletrgovci z železom naznanjajo znižanje ccn železnini. ERcSusfirfJa. Industrija vžigalic. V naši industriji vžigal:c je nastala težka kriza radi uvoza tega predmeta iz inozemstva. Tovarna »Drava« v Osjeku dela na teden samo 3 in pol dni. Produkcija se je znatno zmanjšala, ker tovarna ne ve kam s svojimi izdelki. Če ne pi ide kmalu pomoč, bo morala tovarna delo ustaviti in odpustiti čez 300 deiavcev. Prva jugoslovanska tovarna glavnikov. Pod tem imenom je osnovana z lastnimi sredstvi in silami nova tovarna glavnikov v Karlovcu. Tovarna ima moderne stroje, katere gorr elektromotor z 5 IIP ler izdeluje u govejih rogov do 700 solidnih glavnikov dnevno. V kratkem se bodo začeli iz odpadkov delati tudi gumbi. Stroji v to svrho so že na potu. »Električna centrala Žagradcc« n&merja zgraditi električno centralo na na Krki pri Zagradcu. Električni toč bi se rabil kot gonilna siia za. razsvetljavo in v industrijske svrhe. To zadevna komisijska obravnava se bo vršiia dne 14. februarja 1921 na licu mesta. Tiskarski stroj nove vrste. Po naročilu tvrdke Ullstein in drug je voigt-landska tovarna tiskarskih strojev izdelala stroj izvanrednega stroj' tiska naenkrat 384 strani v formatu Ulisteinovih romanov, razreže 12 pu! in uredi strani po številkah, tako, da pride knjiga, ki ima 384 strani, gotova iz stroja. Pomanjkanje premoga v Berlinu. Če Beilln ne dobi v najkrajšem času premoga, se bo moralo ustaviti delo'v plinarni in v električni centrali. Angleški premogokopi. Čitamo, da v Wa:esu na Angleškem mnogo premog" kopov stoji, češ, da se radi visokih stroškov delo ne izplača. Scriss. Reorganizacija carin, službe. Ministrstvo za finance je jako nezadovoljno z opravljanjem službe carin, organov, posebno obmejnih; zato je sklenilo, da reorganizira carin.- službo. Reorganizacija bo v glavnem obstojala v tem da se služba decentralizira, da se postavijo carin, direkcije v Ljubljani, Zagrebu, Skoplju in Novem Sadu, ki bodo imele večjo samostojnost, kar bo pospeševalo hitro in vestno upravljanje službe. Carina na lesene pete. Lesene pGte’. !ci se »zdelujejo pri nas v veliki Količini, se pridno izvažajo v inozemstvo. Pri izvozu tega predmeta pa vlada precejšna nejasnost glede carine, zsto je ministrstvo za finance oziroma ravnateljstvo carin izdalo pojasnito, po katerem se plačuje pri izvozu za 100 kg lesenih pet 1 dinar izvozne carine, Davki. Mestni občinski davek od prenočišč. Po naredbi deželne vlade zti Slovenijo se dovoljuje, da sme mestna občina ljubljanska od dne 17. .januarja pa do 31. decembra 1921 pobirati občinski davek na obrtoma izvrševana prenočišča. Davščina znaša za vsak proštov, obrtoma oddajan v prenočevale namene, za vsak dan oddaje 25 °/o čiste oddajne cene. Prenočiščar sme k čisti oddajni cehi proti preno-čevalcu piiračunati teh 25% za davščino od prenočišča. Natančnejše podrobnosti in stroge kontrolne predpise vsebuje naredba, razglašena v »Uradnem listu« z dne 17. januarja 1921, štv. 5. Mestni občinski davek na vozila. Po naredbi deželne vlade za Slovenijo, objavljeni v »Uradnem listu« z dne 17. januarja 1921, št. 5 se dovoljuje mestni občini ljubljanski, da sme za dobo koledarskega leta 1921 pobirati od vsake zasebne konjske ekvipaže (kočije) in vsakega zasebnega avtomobila izza 1. januarja 1921 v korist mestnemu zakladu poseben davek, ki znaša: 1. kočije a) od enovprežne konjske akvipaže v zasebni posesli in vpo-rabi letnih 500 K, b) od dvovprežne letnih 800 K, za vsakega konja nad število dveh se vračuna posebej letnih 200 K. II. Avtomobili: Od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in vporabi: a) do vštetih efektivnih 30 HP letnih 2000 K, b) nad vštetih efektivnih 30 HP letnih 3000 K. 111. Tovorni avtomobili: a) do 3 ton nosilne zmožnosti letnih 2000 K, b) nad 3 tone nosilna zmožnosti letnih 3000 K. Katera vozila so tega davka oproščeni in druge po-orobnosti so razvidne iz naredbe ob-' javljene v »Uradnem listu« z dne'17. januarja 1921, štv. 5. DenarsSvo. 20 dinarske novčanice. Ker so se pojavile 4 vrste ponarejenih 20dinsrskih novčanic, je »Narodna banka« oklenila, da sc te novčanice vzamejo tidioj iz prometa, ne pa šele v teku treh mesecev, kakor smo poročali v tretji številki. Opis ponarejenih novčanic se bo te dni objavil v »Službenih Novinah«. Vprašanje denarnih depozitov. V Beogradu bodo v najkrajšem času pričel i. pogajanja z avstrijskimi ddegati glede sekvestrirariega premoženja avstrijskih državljanov. Pri tej pril ki se bo rogu-ira.o tuui vprašanje denarnih depozitov, katere imajo vložene naši državijani v rszmh avstrijskih denarnih zavodih. Novčanice po 50 mark. Nernška »Reichs 'ank« opozarja vse one, ki imajo novčanice po 50 mark, da jih do 31. t m. menjajo, ker zgube s tem dnem svojo veljavo. Po 31, januvarju bo te novčanice sprejemala le še nemška državna banka v Berlinu. Državni budget za. leto 192j do '1922. V ministrstvu za finance so -se začela budfeetna dela za bodoče leto. Ministrstvo je odredilo, da naznanijo pokrajinske vlade do 15. t. m. svoje po- trebe ter dohodke, ker hoče ministrstvo izdelati budget še pred koncem aprila. Uprava fondov je začela izplačevati kupone. Opozarjamo interesente, da uprava fondov od 1. t. m. izplačuje kupone 5%nih predvojnih in morato-rijskih založnic. Žigosanje vojnih posojil bivše Avstr j-Ogrske. Zastopnik ministra za finance, minister za notranja dela, je z oziroin na to, da se nahaja v rokah naših državljanov mnogo obveznic predvojnega posojila bivše Avstro-Ogrske, ki nisu v odrejenem roku žigosane, odredil, da se obveznice morajo žigosati do 3. marca t. L Ta rok se ne bo podaljšal. Žigosanje se bo vrš;Io pri delegatih ministrstva za fi lance v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in pri generalni direkciji državnih dolgov. Likvidacija bivše Avstro-Ogrske banke. Na konferenco o likvidaciji bivše Avstro-Ogrske banke na Dunaju je naše ministrstvu za finance odposlalo gg. dr. Bajčiča in Pašiča kot zastopnika naše države. Proseč. Tovorni promet za izvoz in uvoz čez Maribor ustavljen. Kakor poročajo, js do prihodnje odredbe tovorni promet za izvoz in uvoz čez Maribor v Avstrijo in Nemčijo v tranzitu po Južnih železnicah ustavljen. Najbrž je promet ustavljen radi stavke železniškega osobja ali pa radi pomanjkanja premoga. Paketni promet s Srbijo Poštni paketni promet s Srbijo, ki je bil razven Beograda ustavljen, je v polnem, obsegu zopet ustanovljen. Direktna zveza naše države z Madžarsko. Ministrstvo za promet je odredilo, da se čimpreje popravi železniška proga med Subotico in Kalebijo, da se ustanovi direktna zveza z Oger-sko. Ta pioga bov2-tcdnih popravljena. Lasten vlak. Neko ekzpoano podjetje je, kakor čitams, nabavil* 1 lokomotivo in 25 vagonov, da se reši ka-lamitet, ki izvirajo od pomanjkanja vagonov. Če bi ne bilo še drugih težav na železnicah, kakor pomanjkanje vagonov, bi bila to korenita samopomoč. I. razred na čehoslovaških železnicah Ker se je v prvem razredu vozilo primeroma malo ijudij, medtem, ko so bili drugi razredi prenapolnjeni, je na mnogih progah v čehoslovaški republiki I. razred odstranjen. Čehoslovaška sledi primeru demokratske Amerike, kjer večina prog nima l. Razreda. Amerikansk! paketi za Jugoslavijo. V Prago je prišlo 460 paketov za Jugoslavijo, ki bodo v nekaterih dneh odposlani v Jugosla- ijo. Naši poštni uradi bodo začeli sprejemati poštne pakete za Ameriko takoj, ko dobe iz Amerike potrebna obvestila. Pristojbine za brzojavke, ki se predajajo na postajah južne železnice. Ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu je odebrilo, da zviša južna železnica s 15. januarjem 1921 pribitek k pristojbini za zasebne brzojavke od 2 na 4 para cd besede. irgovske in oibrS- Ksske jpis&rnice w LlMfoBjasS. Drugi mednarodni semenj v Li-bercah bo v času od 13. do'21. avgusta 1921. Na tem semnju bodo zastopane v prvi vrsti tekstilna industrija vseh vrst, strojna, elektrotehnična, usnjarska, steklarska, porcelanska, kovinska, kemično-farmacevtična, kosme-ticna, galanterijska in pohištvena industrija, dalje industrija glasbenih instrumentov, igrač in predmetov za razsvetljavo. Štev. 9644 e.\ 1920. »Jugoslavischer Lloyd« je naslov tvrdke, ki se je ustanovila s kapilalom 3 milijonov mark v Berlinu W Behrenstrasse 26 a. Namen tvrdke je uvažati domače potrebščine, električen materijal, stroje, pločevino, gradbeni materijal, koloni-jalno blago, kemikalije itd. v našo državo. Iz naše države pa hoče ta tvrdka izvažati deželne pridelke. Akcijski kapital bo tvrdka v kratkem zvišala od 3 na 10 milijonov mark.. .. ^ev/ 17. »Balkan«, trgovska spe-dicijska in komisijska delniška družba je dobila od Južne železnice dovoljenje, da se srne vse blago odpremljati na lasten industrijski tir in sicer vedno pon naslovom: »Balkan« skladišče Maribor, Scherbaum tir. Vsakemu trgovcu je torej dana mDžnoet ds odpremi svoje blago v Maribor in preKO tudi takrat, ko je postaja Maribor za sprejemanje trgovcev zaprta, kar se v zadnjem času jako pogosto dogaja. Razno. Popis prebivalstva In domače živine se bo vršil dne 31. januarja 1921. S popisom naj se ugotovi število prebivalstva, kakor se najd« v noči med 31. januarjem in 1 februarjem ; episo-• vanje v zaznamek sam se prične dne 2. februarja zjutraj istočasno v celi kraljevini, tako da bo najkasneje do dne 10. februarja popis dovršen v vsoj državi. Podrobnosti so razvidne iz raz~ glasa v »Uradnem listu« z dne 17. januarja 1921. štv. 5. Likvidacija ministrstva za prehrano. Ministrstvo za prehrano, se b« priklopilo ministrstvu za poijedelje. Likvidacija ministrstva za prehrano se je že pričela. Nove edinstvene znamke. Dne 16. jan. 1921 pridejo nove frankovne znamke v promet. Poleg novih ostanejo v prometu in veljavi tudi sedanje frankovne znamke, toda samo do vštetega 15. aprila 1921. Nove znamke so takole izdelane: Razsežnost rezi (gravure); višina 25 mm, širina 21 mm. Znamke parske vrednosti imajo podobo Nj. Vis. regenta Aleksandra, znamke dinarske vrednosti podobo Nj. Vel. kralja Petra. Znamka za 2 pari rjava. » »5 par zelena. » » 10 » rdeča. 5> » 15 » temno vi jelfčast*. » » 20 » temnosiva. » » 25 » modra. » » 50 » oljčna. » » 60 » pomarančasta. » » 75 » vijoličasta. » »1 din. pomarančasta. » » 2 » oljčna. » » 4 » temnozelena. » » 5 » rožna. » » 10 » rjava. Pozneje pridejo v promet tudi invalidske znamke. Določbe glede naročevanja znamk pri zalogi poštnih vrednotnic ostanejo neizpremenjene. — Kako se bodo odvajale nerazpečane sedanje znamke na zalogo vrcdnotnic po 15. aprilu 1921 bo poštno in brzojavno ravnateljstvo še določilo. Delniške družbe v Vojvodini in njihovo knjigovodstvo. Ministrstvo za trgovino in industrijo j<* odredilo 3. decembra preteklega leta, da morajo vse delniške družbe v Vojvodinji od 1, januarja t. I. voditi svoje knjige v srbskem jeziku. Tehnične težave, ki so se pri izpoinjenju te odredbe pokazale, so pa tako velike, da je bilo ministrstvo za trg. in ind. primorano podaljšati rok do 1. junija 1.1. Do tega časa morajo interesenti podvzeti vse potrebne korake, da se uradništvo priuči srbskemu jeziku v toliko, da se odredba ministrstva točno izpolni. Žigosanje zlata In srebra. V ministrstvu za trgovino in industrijo delajo na projektu, da se žigosanje zlatih in srebrnih predmetov prenese iz delokroga ministrstva za finance v delokrog ministrstva za trgovino in industrijo. Trgovska pogodba z Avstrijo, katera je bila sklenjena 27. decembra 1. 1. v Beogradu, je stopila v veljavo 14. t. m. Trgovska pooblaščena agencija na Dunaju. Na Dunaju je na podlagi odloka ministrstva za trgovino in industrijo otvorjena trgovska pooblaščena agencija kraljestva S. H. S. Uprava se nahaja v rokah g. Miloja Simiča. Trgovska pogodba z Francijo. Francoska vlada je obvestila naše poslaništvo v Parizu, da bo v kratkem poslala v Beograd svoje delegate, da sklenejo trgovsko pogodbo z našo kraljevino. Tržno porotno. Vinkove!: Promet na železnici otvorjen. Pšenico kupujejo najvej mlinarji, ki jo plačujejo čez K. 1000. Nove koruzo kupujejo Bosanci in Dalmatinci ter jo plačujejo čez K 400.— Moka 0 je dosegla ceno K 15.50, moka *za kuho K 14.50, moka za kruh K 13.50. Sombor: Mlinarji so začeli kupovali pšenico, da se zaiož? vsaj za nekaj tednov. Pšenica se plačuie do K 1000.—. Vukovar: Pšenita notira I< 1000.—, koruza K 390 — do 400.—, beli fižol K 650.— do 660.—. Trgovina se razvija dobro, dovoz se je poboljšalj. Novi Sad. Pšenica notira K 1000.—, rž K 800.—, ječmen K 440.— do 460.—, koruza K 370.— do 390,—, svinje (živa teza za 1 kg) K 26.— do 27.—. Celje: Jajca so še na trgu pojavila v veliki količini ter se prodajajo ) Zagreb: Devize. Berlin . . Alilan . . London . Newyork Pariz . . Praga . . Švica . . Dunaj. . Ženeva . Bukarešt Val ute: dolar . avstr, krone rublji . . . Češke krone franki . . . napoleondori marke. . . lire .... švic. franki . lej .... levi . . . Beograd: Devize: London Pariz . Milan . Berlin . Praga . Dunaj. Valute : dolar franki funti . lire levi leji marke . . avstr, krone napoleondori Dunaj: Devize. Beograd . . Zagreb . . Berlin . . . Budimpešta Milan . . . Newyork . Pariz . . , Praga . . . Ziirich . . Bukarešt London . . . Valute, dinarji . . . dolarji . . . francoski franki švicarski franki češke krone . ogrske krone . leji............. levi .... lire.............. marke . . . poljske marke funti .... rublji .... Praga: Devize. Beograd . . Berlin . . . Milan . . . Pariz . . . London . . Newyork Dunaj. . . Zagreb . . Budimpešta Valute. jugosl. note . marke . . . leji............ levi .... švic. franki . . lire............ francoski franki funti .... dolarji.... Ziirich: Devize. Pariz . . . London . . Newyork. . Berlin . . . Milan . . . Praga. . . Budimpešta Zagreb . . Dnnaj. . . Bukarešt . Jadranska banka Jugoslaven. » Ljublj. kred. » Naiodna » Hrv.eskomp. » Borza. po K 3.— komad, jabolka iu drugo sveže sadje se prodaja po trgovinah po K 8.— kg-. Zagreb: za 1 kg žive teže : voli K 15,— do 20.-, biki K 10— do 15,— krave K 9.— do 15.—, -teleta K 17.— do 20.—, svinje (debele) K 3 e. as* rrvtmz Ljubljana Gosposvetska cesta št. 7. Telefon interurban štev. 376. nKBKimilM UM«v ar — Ljubljana m galanterijsko blago na debelo in drobno. io—i ¥ lesna trgovska in industrijalna družba z o. a. v Ljubljani. Pisarniški prostori: Beethovnova uiiea štev. 10. fSBSStSTSSnSSBBBM A. a E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 10. Coloniale | Ljubljana. Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga isi pletenin. Ma debelo in drobno, Na drobno, Veletrgovina papirja, knjigarna In tovarniška knjigoveznica Ljubljana - židovska ulica 4. TrgoySna s papirjem. Šolske potrebščine. . Razglednice. 106, 52-15 Ka debeilo. K a drobno. Zvonarska ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana' Import. Eksport. == Maribor Glavni trg štev. 22 priporoča vse vrste šolskih In pisarniških potrebščin ter šolske In leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela. ] v Mariboru g j Aleksandrova cesta štev. 45 S j Kupuje is prodaja g § rezani m tesani les I 0 v vsaki mnnžlni po dnevnih 8 cenah. 23,52-27 q “^oaaaaaaaaaaaa Prodajamo In kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-20 /a ■ ■ ■ n n ■ b b m Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št. 25, !. nadstr. HonufnKtHra in tkanine. ! !! Konkurenčna cene. !!! 118 52—13 Izdelovanje papirnih vrečic, Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Stalna zaloga jedilne, živinske in Šfe industrijske soli na debelo. Jg ^ UVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR. IZVOZ Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274,’ 235/300, 272/304, 19,11-11 rrrn nr» i m miiiii > iiimii hh—t—»— Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba! 2, 50-25 Dobiva ponajve? iz Anglije v velikih množinah . raznovrstno voSneno, modno in periSno blago. Uul&išcahcif Frančiškanska ulica SSL 4, — ......... Telefon interurban št. 75. -■ BALKAN delniška družba is mednarodne transporte. Brzojavni naslov: Spedbalkan. 6, 52—28 Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. MM—imUMI ^MB».^^'aM«»7?nnniMnMn m ................. w g* m st gs m #* *s razmnoževalni mml razmnožuje strojno in rožno mw polom iieizratljlce steklene plošče, Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15, 20—2( The 3ex Co. Lfefeilana, GradfSfe 1©. USerito vrejena psprrJnice vseli pisalnih strojev, LJUBLJANA J žeSeza, različno orodje in okovje, cement, trave *xe, pl®5«ev5no In sp!w*4 ž«5o.t» a!«0| nvi so obrne zaupno psa tvrdk® priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega žeiez-nega blaga po nizkih cenah! trgovina raa drobno iea debelo 97,3-3 v L|ub3|&ni Gosposvetska cesta 1© (Marije Terezije cesta.) ..SfEIL#5 @le!kSr©te&inišk© p®dleti© JIMI MUCU Lovro Effenberger & Cie. Centrala LJUBLJANA NajboljSa Izvedba. » Takojšnja odprema. Najni£Je cene. • Ponudbe in pojasnila tis Setjo vsaki (as brezplačno na razpolago. Podružnica v ZHCiKE^U Frankogsanska olica štev. 2. ' P°P0,ne elektrarne, prekozemske cen-llidUtlSlU • trale, popolne napeljave v mestih in pokiajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd. nnilfilli • motore, diname, pretvorite!je (Um foriner), UUUUV1* generatorje za motore, ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materijal vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni materija! za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd. S^rfpJjiSgt moderna telesa za razsvetljavo, na-aAUtulčjjj • mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi po zaželjenih predpisih ali vposlanih skicah. - 70, 20-13 ¥nefi!tt3itnfr$* novi patentirani „Sona“zvonci • za močni tik, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnih stroškov zu oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana autohupa „Sonavox , patentirani držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo 1. Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13,20—20 na debelo, v Mariboru, s kompletno opravo in izvrstnimi skladiščnimi sodi, najmodernejši stroji za kletarstvo, priprave za izdelavo šampanjca, vse takoj porabljivo, z mnogoštevilnimi odjemalci, se proti takojšnemu p!ači!u proda« Cenj. potmdbe na »VEDEŽ«, Maribor. —10C3C3C3C3C3O! ELIŠE TI ■aIStampiUfI ‘gftAVEt/g a? o ANT.ČlERNEm m o w> .5 =5 « 2 S c E 2 53 ^2 ® rt O! Ui C OJ - rs C N C •• T3 o jr_ o ? Jr ’ 53 c ■* S iT cL . c ti —. *— «* n c JC 'B o - « c s- .S >u •c c -Q i- co « N - 5 > f, o « „ o fj O- rt 8 « O ^ Js v. co O O ' 1SC _^ tU . ^ > C a. to c to mcm, immimfo trgovina pletenin, norirn-berškega in galanterijskega blaga na veliko se nahaja na 12 1 iestriem trgu štev. 20. se zopet. dobavlja. Zastopstvo; A. BUTSCHEH ’ trges vsta a s s x e u m j miMian«, Gorapoua ul. 3. Patesstgti Inž^nfer lit». Milan Šuklfe LjubSJaroa, Bleitveisova cest;.: j$ nastopa patentne odvetnike Paget, Moc-■! ler c§ Hardy, Wien in H. Palm (Micha lecki & Co.) Wien. Izposluje patente ter zaf-čiio vzorcev, modelov in žigov v tuzemstvu in inozemstvu. Informacije v vseh priiič :ih ==-?3==s:-:: zadevah. ^0^Q«9uoaevatHnaniio*BBii»*xi»MMVBBaRn:tKnoi3i»» _ „ , 4^'S<3t30»>t9aiatiiiBHwaa«sBVia(i«i)«»BaMRaiiaou«u««»^ trsoving s ^amriem na veliko MUBUJ&8IA Miklošičeva cesta Stev. 6|l. priporoča od svoje zaloge: Trgovski, fini in srednje fini pisarniSki, dokumentni in sredMja 'J5ni komsept,1 balvan ^•■st^eurj in frshovRt papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, !ttava»