C Tf OAriZPpj - SVOBODO JSTAROI'U! m °AF a A \ !t'Ur§ff> n /'eboo, cr^/M .fi s: A | i n f; i \ h v/rn f,- ^ i' rir\ /?n V7 V? P op Uj h. M U J | i; I i \j h /,\ ( L ■ i r \U j n< u ' j i r \ ■// /i1« - r •»MM:/i/W.}}SKI VESTNiK OSVOBODI1 ME ^nMTB 27 IV. 194 4 Leto v. os ev. o SADOVI OSVOBOBIiLHlE KONTE - Job ^ r a v o i n a. do s 3. e i še ni se -l a '£0 v /globino slovenskega c3 oveVa ter jo sedonja vojna. iiobetia čcsl4"ke ni sako za, :rosila nje?:;ovetrp. ligi ob ;tc ju kakor ne lan j a. Sojena na*'bi"' rasoroti njem tako krivična kakor sl= c an]a. kc je stiska največ 1 a. ie t^di — j 1 'n •' naj te?; jih 10 h svoje rjodcvine je v slover.sk,em r.arco>. V31P1 la Osvobodilna Fronta, crftra.di.aeija in narodno niboaijc, katererr.a *ine v f-ovi ni slovenske na narcda ne" cc pre- sno. V tre. i leti'a obstoja, v t rek"'. e~ -li'-. tojev in s rte v je pobegla 6svobp= 'iln: Pronta-/ razvoj slovensko-a na reda tako nočne, da se dan o s in >'0 n p r iho dno s t s e b o 1 i n gledali v o ......v ---------------, nem delovanju čas največjega orelona s p'..o v in i s ]. c ve l ske na n aro da. Bol 6 Osvobodilni kronto moremo nrimerjati satno s dogodki pred tisoč dve cto' le= ti, vendar ravno v obratnem c-uslu. Vn- krat je slovenski narod nadal v no s t ncokke ablasf/L, dene s n a raste in c'"i£a v svobodo, katere km ar to s a ve dno. Tri 1 o:ts Osvobodilne Fronte! krat- ka doba, vendar bogata, bogata ne sa~ no bojev, tenveč tu d?, uspehov; pred« v s e m v: r n • .o ; > ci: dar i t i : u sp o hcT", t r a j - ni", uspehov. V us o dn.;. k. dneh -u o vero ske Ca naroda, ko so je nanj zvalilo nas i i je Hitlerjevega sovina reda". ko je slo slovenskonn narodu a a biti ali ne 1 iti, je n a.) o o i 1 a tu on o e 1 ik a v r a n o= ve ga o as a, ura ustanovitve Osvobodil- ne fronte. Prevevala jo je temena sel: boj okupatorju - bori so o a svo- ji e življenje S Sprostila se jo sveta do kovinska vojno, ki je bila in je »moc~ uojsa i ot tanki in letala, ki je ne o- i ik 1 oni jo no okvn ator sko m Stret: j e ne nore jo oku:) acorske ofen- in ie >j.aoej. t,prctikoiAin.istične= 1 -o jo.". C svobod.. In a Fronta je žive= la in uspe vol a ni.jub, oviraia. Izšla je naroda, in delala sanj, ISlcdar se ni ^ -^^ribci. Ler.el jnir-i to.-kan, jih je 2'io rt al a ob svoji m In? .ovitv: . 2godc= vina Osvobodilno Pronte je zgodovina uresnioevajijci t-n-e? jnik to^k in- dosc- oonio 10 ; j;iov. 'vl.l let-:;. Osvobodilne Fronte i slo-- veu-ki narod je doživljal najtežje ure. rra\- v xok nrak na so se našli vsi, ki so loore volje ju katsriii ljubezen'do naroda je usta. :>n nesebična. Haz-"i= in alctsviairala jik je OF, zdru= oi-i.a ;;ik jo vso o od svo jia imenom in P° njin ;.) ostala resnično vrenerodao t S i'- ar. j e. Kovni in b ogat i, del avci in k :e t jo. in o t nabere i in nrenrosti, krist- jani! in neuristjani. v si so se strni 1 i v o' s v o b o d. i 1 -- z a b o j ) not i okni rodnih. Geslo oboročenena uPora nrot: o kop ator p i ga je postavile o red vorc== san.ip časti in ponosa. Lo.ve^ol se je stare pnnt ar ske naravo, nuno i?, je za puške, sore.jel borbo in boV;"i r-oc" olik ov al, s ejse o a o obe . o fVrti ; ... :u .0. o 0-- 0= 'i SLOVENSKI PpR0OS\r^JEC 2 St PT O gardist?»Kie i p vo,x-ir , .v ** - - - ... • lil,a med starci in t o^TTnT In^Vo^!* T ^njsne Slovenije, c a j e m slov <= n a k p - t ; ?7 iV .bo hitlerizen, bo vstala Z* k a. Osvobodilna Fronta jf Ji kot ^ slovenskemu narodu samozavo-t -^r dejstvo, no s t in j ono s r In kdo mo£ uli tet* i, ^CVen:3ki narod hoče ušiv,riti svo uspeha bolj vesel kako- Osv^orh ,J° sku?nost P° načelu samoodločbe si* Fronta? ~ 0(illna črnega naroda, po istem noč-lu -ona Osvobodilna Fronta je govori* -n« JuPsl^vije skovali svojo nove rod za boj proti n / femoKratični in federativ. vemu nasilju, za pravinp s]™ ]al '^oslariji. Preda.Drils-ia Jusosl** naroda, slovanskega J judstva? za ^emo ^ ^ava neenakosti in za= kraeijo. :. e v temeljnih tnčkab - ^ tirunja narodov - da, ječa narodov, začrtala nalogo, izvesti dosledno Vh^ kljub tolikemu razočara sko demokracijo! To obljub H iV1?? ^ustili ^oslovarsk, narc= njuje cenrav boj za sv6bodo le-i ko? m/? ' kovino, na sori= oan. lz-oolniuiP in Km- v s,cupni državi, s 1 o v e n :: k i v v T i. .... ^ — ~ * ae K oi" Izpolnjuje 30 povsod, kj-r 1e rjT so zemljo osvobodila oč» oku-pstorie- OsvoDodilna Fronta služi l;i£dst?P? v]*e oa,.a, da bo vojna končana, t-mve^ r-- stvarja takoj. Tak je klie zivi^nia^ ; V^ T--1 0 * * u * a. »stoječ 0 -Oudstva. Osvobodilna Fronta t T naravne in usodne 3kupro= gra z odprtimi kartami in ljudstvo ii 3 '-i J^noalovanskih narodov ne nrizna saup a. Ljudstvo samo odloča" o ter i o -f Csvocodllna fronta razkosanja Ju.-o svo3m stvareh in svoji zemli-T t ' in ^luje z vsemi silami za o d u v u i n 1 n 0 d u j 1 r za a v i j o ^ r o n i? e u p C a. v r n 1 a n j 9 s v o - „Stoječ kupno= d v j s. k e n a a d e s k e m dej m n svoji zemlii i ' r ti Jf ln 7> vsemi silami ' za o-k r a o i j a v si o 1} T I'"-1 on^nost njenih narodov",pra n a r o d u p o s t a- ^ \Ja cd temeljnih točk Osvobodil P ° * Vn7! ? leta Cil" 30 °kazala, da r.oeo slovenski narod živeti z ostali- Tri leto. Osvobodilne Front« 1 Ton- f"°Ce p,loven3ki ^arod živeti z ostali- ko obrekovanj je merala doživetih W Jugoslavije v bratski skup= nasu! Da ni slovenska, da je nrotAo ?03ti nov?> demokratične in federati= venska, da je tuja eepika l T^soslavi.je. Povezal nas je skup^ venskega naroda! In vendar je bi a o- < ^obodilni boj in skupne de mokra- svctodima Fronta edina, ki "je nakaza IJ T slovenski narod je no= ^ovenoem edino pravo pot v oriiod V\ovl Vnesti enakopraven Slan nost. bi ne bila slovenska > i ^ ':0, tak "CUtii Skupno smo trpe ga ne storila. Slovenskega olivna ip 0 ne ^^imo in skupno bor,o preoblikovala, rcu vrnila zavestt? srečnejšo bodočnost. ^ ponosa in .mukala spoznanji ^ ^ . , . Slo= težke Zorel ie vz= Fspehi ga ne omamlja . ------son - ; ^ • t£'(3a oesti naporov in žrtev gre venskega naroda se je po Osvobodilri eilju naproti, Zaveda se, da Fronti zasvetil v čudoviti jasno sni, ^^i?6^® se ri ^onoanc, da utegnejo cela o samoodločbi slehernega naro,] vendar upa, da jih Iz oorbene skupnosti raste in vstaii bo P^^agal vse, kakor je premagal dc praktična politična, gospodarska' "'?d.3:uJe' se približuje s hitri- curna enota vsega slovenskega naro'^« koraki in z njo se bo končno '7 - J - - - ' ' nax0^a- sen svobode in bratstva m sen novega človeku. xr me d kranoe Škerl ourna enota vsega slovenskega naro^ ge d i n j e n a 3 1 o v°e n \ Z e p o s t a j a p o o s v 5 = narodj o d 1 1 n 1 Fronti živ« resni 03.. Vojna se še ni končala Oa je Primorska po Osvobodilni l^c-n-H m po kapitulaciji Italije ^e : : ...........................t . ? / ooooooocooooooo.oooooooooooooooooooop'o 0000000000ooco00o000000o00000ogo00oooor r^r ' ' j '; : : : : : : : : : : : • • • • : ^ : r : : r r : : Jj000j^COOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO.OOOOOOOOOOOOOG ŽIVEL n <\ G I o 1-T / T -Ki T o ± U A L Iv T. J-T q T/T r n; - m OSVOBODI., v s J U O- O SLA 7 I J / PKVA M^ratm VLAEA SHODOV JITGOSLOTJP' , OOOOOOOOOOpOOOOOOOOOOOOCOOOOOO-.G-.o.r,,-^, • - .-O 'O..OOOOOGOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOO &OVENSKI. PCROČEVilEC________________- 3 - ._______ Lik ZA Jf (i (S 'fj r [DVr^ fMiV-n ir M U iH 110 VELIČASTNO ZBOROVANjč 05 TROT OBLE! 3 Nici; M -L ;e 3e sO Na osvobojenem ozemlju ^ ap r i 1 a 1944. zbralo slo v en sk o 1 ju ds t v o, da proslavi veliki dan v zgodovini slo venskega naroda, tretjo cble.tnx s to.no vit ve Osvobodilne Prcnte o u= ; tretjo veličastne borbe in —v usp eno v obletnioo pa tudi tretjo obletnico neomajne ve- re v svo j c končno zma^o, Na prostornem trgu s6 so zbrali tisoči in tisoči, ki so privreli od vseh str ari, da potrdi jo, kar so v treh letih storili, in iz pričajo svojo pripravljenost, za vsa^- ko ceno vzdržati do konca, ki ni več ialec. Na določenem mestu so jih ob== jele zastave slovenskega naroda in za s t ave skn;> ne do mo vine Juge sla v i j e s p e terokrako zvezdo, simbol novega časa, s i mb o 1 b r at s t. v a me d n ar odi. S r e di me d njimi so vihrale zastave velikih zave znikov velike Britanije, Merilce in Sovjetske Zvezo. Zborovaloi so popol- noma napolnili velik prostor pred slav nostno tribuno. Bilo jih je p reko 6.020, mladih in starih, moških in ■ *jnsldh, le d nji mi s o s o pozi! a v al e z as t av o, ki ki so jih prinesli s seboj, napisi z gesli osvotodilnega gibanja in p oz dra vi našim voditeljem, predvsem velike- mu voditelju nase skupne domovine mar salu Titu, NASI PREDSTAVNIKI NA SLAVNOSTNI TRIBUNI ila slavnostni tribuni so zasedli p r o štore: z a s 1" op n i k ilKGJ d r. in t cn Kr= zišnik; člani Izvršnega Odbora OP in Predsedstva SHOS: predsednik Josip Vi- dmar, sekretar Boris Kidrič, dr.Mari- jan Breoelj, Franc Leskošek, - Prarm-e Bevk, Tone Pajfar. in Zoran Polič; za- stopniki nase vojske z generalnim po= ročnikom Jakobom Avšičem in namestnic kom n olitkomis ar j a Vikt orj em Avb1j em na čelu; sovjetska vojna misija s pol kovnikom Patrahal joevom in anglo--ame= ris k a s kapitanom Goodwinom na čelu . Za njimi so zasedli nrostore^olari SilT: Vida Tomšičeva, Zdenka Kidričeva, Bo- židar Jakao, Josip Jeras, Mire Ilopcicj dr »Met o d Mikuž, član Predsedstva«^--a, dr.Lado Vavoetič, Boris Ziherl, Vlado Krivic, Katej Bor, dr.Darko Jernej,na= čelnik Odseka za izgradnjo oblasti, in prof.Joško ZemJjak načelnikpCiseka za propagando. Prisotna sta bila tudi :Ka vni in javni tožilec dr.Vito Kraigher in bivši bar. in minister dr."Drago Ma= ruš i/ . Znan st veni ins t itut je z as t op al direktor dre.Prane Zmtter. Kavzoeen je bil tudi predsednik Krajevnega narod= no .osvobodilnega odbora C ime rman. Ob napovedani uri je zadonela slo venska narodna himna in bataljon naše vojske je ob viharnem pozdravljanju s strani zborov al cev defiliral mimo slav mostne tribune. Ko so potihnili vzkli ki n as i v o ;j s ki, j e; s t op i 1 k o t p rv i na govorniški oder in odprl zborovanje predsednik I OOP ir. Predsedstva 3N0S JOSIP V i d m ar Kamen nocojšnjega shoda je, zaob- ljubiti se OP in njenemu programu se v nadaljnji borbi. Osvobodilna Fronta je množična organizacija, na slovens= kem predstavlja bratstvo jugoslbvans^ kih narodov, zed.ir.jor je Slovencev v fe derativni in demokratični Jugoslaviji. Nocojšnje zborovanje naj utrdi zavest naše borbenosti, vero v končno zmago in zvestobo našemu programu. Nocojšnje zborovanje naj bo zahvala vsem tistim, ki so zgrabili za orožje, zahvala na- ši partizanski vojski. Nocojšnje zbo- rovanje ne sme pozabiti tudi naših. ve= likih zaveznikov. Angliji in Ameriki se zahvaljujejo za veliko zračno ofen živo, Sovjetski Zvezi in Ideoi Armadi pod vodstvom maršala Stalina p a za nje no junaško uničevanje Hitlerjevega st= roja. Ob tej priliki moramo poudariti našo povezanost z osvobodilnim giba- njem vseh naših južnih bratov Hrvatov, Srbov, Črnogorcev in Kaked.oncev, ki so vsi v istem boju združeni z nami. Za= hvaljujemo se vsem tistim silam, ki so nam pomagale. J svojem in v imenu vseh žrtev, ki so padle, hočemo vztrajati v našem delu, ki je največje v zgodovini slovenskega naroda. Jedrne te besede tovariša predsed== rika so sprostile navdušenje zboroval cev, Z gromovitim ploskanjem so odobra v al i. nje 50 v e b e s e de, ki so p r ib i j al e neizpremenljiva dejstva, potem ko je tovariš predsednik odprl slavnostne 2= borov ah je in zaključil svoj uvodni go= kot glaVEi Sovornil- b-idvuos enega zborovariia sckrp+ar Tnrrv m Predsedstva SiTOS tovariS Boris Kidrtc Navdušenje,, ki ga je sprožil že tovariš predsednik, se je pri , tov.Kiidrica sto; ,r jevalo^ od" " izvoi^ a do izvajanja. Njegove besede so jasno ugotavljale velike pridobitve 3n {Ue° ne naseda osvobodilnega, boja in -Ukn le neizbežnost nase končne zm^e ^a čeprav bodo morda preizkušnje feNsSka o pridobitvah qf v Ob tretji obletnici 0? moramo nr* gledati njeno preteklost in ugotoviti iiacere spremene je prinesla slovenj kemu narodu, godila so se predvsem cri dejstva. Vse do OP smo se Slovenci bori H T; ojišoih. in z J. tuje koristi." / 0.0 je slovenski narod postal enoten m zaradi to enotnosti je uio^e"' prvi T1 v zgodovini iz svojih lastnih sil' u=' stvariti narodno vojsko, is skromnih in drznili FačefEo.v,' iz velike-a tn£e nja^in žrtev je zrastla nas a vojska is cetio preko brigad in divizij do kor^ ousov. Ta vojska je m ostane kljub te zavam, ki nas morda še čakajo, jamstvo nase svobodne bodočnosti. 'io vojsko je treba ljubiti, kakor zasluži, zanjo je treta žrtvovati vse, kar zmoremo. Svc= bodna bodočnost nam bo povrnila vs^, kar smo žrtvovali zanjo. Druga zgodovinska pridobitev je na_slovenskih_tleh__uresničila bra^sfvo_2u_oslov^skih""narotlov7"SIo'- vencl smo :;e^avIo;niIi'"Iž~Iaštniri sil o ostali s no junaški narod, da nas oli oudnjejo veliki narodi, toda vsega te ga bi ne mogli doseči, če ne bi bili povezani istočasno s osvobodilno bor« bo drugi'i narodov Jugoslavije. Iz kr- vavih bojev z okupatorji je zrastla no~ va Jugoslavija, ki je drugačna od sta-- re, drugačna zato, ker ji načelujejo drugačni 1 'udje, ljudje. Id. so zrastli is ljudstva. Irova Jugoslavija bo zato demokratična in enakopravna, prav ta- ko slovenska kakor hrvatska, srbska in makedonska. Tako Jugoslavijo je Osvo- bodilna Fronta zahtevala že od vsega začetka in jo bo tudi dobila. iT ase narodno osvobodilno gibanje je zrastlo iz ljudskih množic "in ni bilo dekret i rano od zgoraj, "e od vse ga p oče tka je imelo demokratičen zna- čaj in so istočasno borilo v skupni fronti vseh svobodoljubnih narodov sve ta na strani velikih zaveznikov Pnc;li je, Amerike in Sovjetske Zveze. Zaradi ;e§Ve bll° nu'-ino; je že od vseb ^acetirov zapisala na svoj o Trnov tudi točko o ljudski demokraciji, Čim so na stopile ugodne okoliščine;-je začela to demokracijo tudi sprovajati n^ Jrtno i;q s pogledom, uprtim v svobod= no bodočnost. Toda ta demokracija io narcd,' ni"a"za ni.ro?iie~Išcla= jalcc, izdajalce slovenske-a naroda bo- mo neusmiljeno' tolkli, kajti naša de- ri ck raci -ja se bo znala tudi boriti. Tc Je tretja velika zgodovinska r>ridobi= tev CJJ1. Osvobodilno iiTonte danes vidno jn vedno bolj pobira svetovri položaj . bo/jetska Armada prodira vcd^o daljo v h v rop o, zavezniška zračna o;C-vn.3iva seje smrt in razdejanje rad Poučijo, vi. ,osxayija ) ostaja žarišče in pri vi a ena točka za osvobodilna gibanja so= sednih narodov: Albancev, Bolgarov.Gr- Jc.Ar, )a tudi Kadiarske in Ru- .uiljei Pa tudi domači izdajalski elementi so se razkrinkali tako, da so postali nava= agenti nemške-a gest sna in SS-po= licije^ S Hitlerjevo ifemeijo drve v neizcezno katastrofo. Lene:* je zadnji -renutek, da zapuste nemško vojsko, ka= sneje bc prepozno; uničeni bodo brez milosti in irrez usmiljenja, kakor so l iii d rez usmiljenja in nečloveški -vsi njihovi zlo :-ini. končna zmaga naših nacorov bo o- lovo naša.vNaše matere in naši očetje bodo poplačani za vse težave in brid= kosti. Toda prihajajoča zmaga nas ne sme uspavati. Žrtve niso še izključe- ne. Pred nami so morda še hude ure i z « Zločinci itlerjevo ife^i.lc iS *at 0 bodo se borili Ker s "i samo tem morejo podaljšati življenje. 2ato moramo biti še pripravljeni na tmlje , nje m žrtve. Zaradi končne zmage" mot= ramo Vztrajati, Cb tretji obletniviOF se mora;io obvezati, da "bomo z vsemi si. lami pomagali nas j vojski. H ase geslo je: vse za nas o vojsko, vse za nas o fronto! Govornikovc besede so izzvale spon' tano odobravanje in nritrjev.anje zbo= rovaloev k uspehom OF v preteklih treh letih, Z neutrudnim vzklikanjem so iz raz ali vso pripravljenost za nadaljnje rt ve, S( Katerimi hočemo doseči izpol nitev naših smotrov, V imenu nase vojske je o ozdravil zl orovanje namestnik komandanta NOV in generalni poročnik V.' 1 ^ l o A v . S, /A V 51C „"V osvobodilnem boju ni slovenski naroči, sam, temveč je nevezan s vsemi naredi Jugoslavije. Vsa jugoslovanska v SLO VEN S A I _£ O RO C EV ALE C___________ _ _ ~ 5_-___________________________ vojska jo enotna, m r tej skupnosti je tudi naša moč. Vsi pa smo povezani z RdeČo Armado in z armadami zapadhh za- ve znakov j ^ ki n as z i omb ar di r an j e m 1 'em č i j e u sp e š n o p o dp ir a j o. 0"b v s t op u v če- trto leto 01 udarimo na sovražnika še z večjo udarno silo, la bo sirt čim prej.5' Navdušenje vseh naših zhcrova!cev je vzbudil zastopnik anglo-ameriškega vojnega odposlanstva pri našem G- 1 a= vnem štab u g.kapitan. voril srbski, čeprav Amertkaneo, ia z o s tem izzval navdušenje zborov alcev,±-c dobno kot prejšnja zastopnika zave z ni ških odp oslanstev je tudi on izrekel začudenje nad slogo in enotnostjo Slo vencev v 01. „Ti dve se še posebno ka žeta v sedanjj h volitvah, ki se demo= krati ono vrše, pa čeprav smo v okviru hltlerjevske evropske trdnjave. ^ ILot zadnji govornik jo nastopil član SNOS 6 o o cm m I jr.'Drago Mar uši č o Izrekel je svoje veselje, da more spregovoriti ob tretji obletnici OF, Izrekel je svoje začudenje nad. nas o e= dinostjo v OF in nad našo vojsko, ki smo j o oblekli, hranili in opremili pod najto ;jimi okoliščinami, kar je Često zahtevalo najtežjih žrtev od vsa kega izmed nas. Gradite tudi svojo c^ blast", je izvajal dalje, wvišek ste dosegli v svobodnih volitvah, ki jih mi zasledujemo z največjim zanimanjem.,. Zagotavljam vas, da nas narod in tudi drugi z največjim zanimanjem zasledu- jejo vašo borbo za svobodo, ki so si jo zapisal"1 na svoj prapor vsi svobo- doljubni narodi, veliki in mali. Svo- ' jo vojsko ste ustvarili iz nič. Vaši uspehi so jamstvo, da boste' z zavezni ško moojo kmalu pregnali okupatorj a s svoje zemlje." P oJ ko v ni k Pat r ahalj c ev je čestital OF ob njeni tretji oblet- nici v imenu Rdeče Armade. Poudarjal je skupno borbo vseh zaveznikov proti krv avemu fašizmu. N agl as i i ^ j e tu di, da Čuti sovjetsko ljudstvo ob čutno pomoč, ki jo daoejo zapadni zavezniki s svo= j i mi akcijami, pa tudi zatirani naro= di Evrope s 'tem, da pomagajo v borbi proti fašizmu. Ked njimi smo tudi mi Slovenci... „Tisti, ki je hotel zasuž njiti slovenski narod, naj pogleda na ta trg, na to ljudstvo, ki bo kmalu po s t al o ""so dnik okup at o r j e v... " polkovnik. Patrahal j cev je bil za svoje besede nagrajen z gremo vitim plo skanjem. Zborovalo! so z bratovskim nav dušenjem odobravali vsa njegova izva= janja in vedno znova pokazali, da bra= tovska kri ni voda. . Z bratovskim navdušenjem so spre= jeli zboroval c i tudi govor, ki ga je | 'govoril član ameriškega vojnega odpo= slanstva pri našem Glavnem štabu g,k.a= pitan VuchinicK Kot Srb. po poreklu iz bližnjih Srbskih nor avlo onstran Kolpe, je go= V svojem govoru se je spomnil_ve= likega, razočaranja, ki smo ga doživeli Slovenci ob koncu prejšnje svetovne vojne, ko so prišli v Jugoslavijo^raz ko sani, in klavrnega življenja, ki so ga živeli v Jugoslaviji 20 let, zapo- stavljeni, izkoriščani in neena!-:opra= vni. Cele v sedanji vojni je postal slovenski narod sam kovač svoje usode, ko je sam zgrabil za orožje in se dvi gnil proti okupatorju. Pod genialnim vodstvom maršala Tita, ki je znal pre mostiti vsa nasprotja med jugoslovan- skimi narodi, se je tudi slovenski na. rod povezal z ostalimi naroči Jugosla vije" v novo skupnost, ki sloni naljud stvu, na resnični demokraciji. Ob tre t ji obletnici OF gleda slovenski na- rod s o onosom na uspehe svoje borbe, ki mu bodo zajamčili, da bosta v novi Jugoslaviji tudi primorska in ^oroska kot dela z edin j ene Slovenije doživela k ončn o s v ob o do. Ob zaključku zborovanja je stopil še enkrat, na govorniški oder tov„pred se dnik Josip Vidmar in s svojimi bese dami zaključil slav- nostno zborovanje ob trelji obletnici OF. .,Z nocojšnjim shodom smo dostojno proslavili triletnico OF. Na njem ni= ste slišali samo našega mnenja, temveč tudi predstavnikov velikih zaveznikov. Njihova prisotnost nam obljublja, da ro mo resnično dobili vse, kar nam gre, naše prave meje in pravico svobodno od ločati o svoji usoda., kakor bomo sami hoteli. Zaključujem današnji shod. S svojim obiskom ste dokazali, kakšne va žnosti je OF za slovenski narod. Pre- pričan sem, da boste ohranili 'zvesto-- bo OF. S strani OF pa vam polagam sle dečo obljubo: vi veste, da so v CF zdru žene skupine vseh političnih in sveto vnih nazorov, vsi Slovenci ne glede na •družbene razlike, Obljubljam vam, da bo ta sloga ohranjena. Hočemo enoten, zoper vse protislovenske sile odporen narod. Kob taki stopamo v četrto leto in bomo ostali tudi v svobodi." Besede- tov .predse cinika so zboroval « SLOVENSKI .POROČEVALEC ___ -- 6 - _ _____________Štev.9^ ci prekinjali z vzklikanjem. Za-zddju= zne tega, kdor odoada... po končani p e cek je zoranim zborovalcem predlagal, srni je bataljon naše vojske še enkrat pesem družine slovanskih narodov Eej, defiliral mimo slavnostne tribune, na- Siovani. Po trgu je zadonela pesem is kar so se množice v pozni uri in med cisoc^in tisoč grl. Iz dna duše sopii viharnim vzklikanjem Osvobodilni Fronti 2'v- .ran zemlja uaj pogi-e-- začele razhajati na svoje domove, II JI JI II I! 11II a n IIII II n H 11 11 11 M n n n il II ii Ji 1! JJ n M u „ nniin tiiriitiiiiinilUiiniLjiiiLf.uiiJiii^ii POZDRAVI OSVOBODILNI FRONTI Ob tretji obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda so ji posla- li p oz dr o.vne brzojavke maršal Tito, AVNOJ in Vseslovenski odbor v Moskvi. POZDRAV mPvŠALA TITA SLOVENCEM Dragi bratje Slovenci! Ob tretji obletnici zgodovinskega zedinjenja vsega slovenskega naroda ne glede na politično prepričanje v Osvobodilni" Front i Vam pošiljam v .imenu Uarodno OsvobodilnevVojske in Partizanskih Odredov Jugoslavije prisrčen pccdrav. v Krvavi fašistični škorenj je najorej stopil na sveta slovenska tla,stre meo pomesti^z zemlje Jugoslavijo in podjarmiti ali iztrebiti njene naroda Zo= per to strašno nevarnost je našel slovenski narod edino pravilno not, namreč biti pripravljen na najhujše žrtve v imenu zmage. V tej težki borbi se slo- venski narod bori skupaj z vsemi narodi Jugoslavije ne samo za svojo svobo- do in neodvisnost, temveč tudi za ustvarjenje nove, zares demokratične, fe- derativne Jugo slavi j e, Žrtve, ki jih je slovenski narod že dal in ki jih bo v bodoče še dal v imenu skupne zavezniške stvari, bodo rodile svoje slavne sadove. Slovenski bratje na Primorskem in na Koroškem morajo po dolgih letih zatiranja biti spet vrnjeni v našo družino ter se morajo zediniti s svojo materjo Slovenijo v bratski,federativni Jugoslaviji. Na stotine vasi, ki so jih požgali nemški in italijanski fašistični osvajalci, ter skoraj sto tisoč v boju ubitih si- nov in hčera Slovenije je dovolj visoka cena, da se uresniči to upravičeno upanje slovenskega naroda. To je tudi želja vseh narodov Jugoslavije in to je eden izmed ciljev, ki si jih je postavila naša slavna Narodno Osvobodilna Vojska. Bratje Slovenci! ITaj vas vsa ta tri leta boja, polna vztrajnosti in junaštva, spodbuja-I jo k se močnejšim udarcem po največjem sovražniku Slovencev, po nemškem o- 3vajalcu. Le sme biti niti enega. Slovenca in Slovenke, ki bi ne dal vsega za boj za ustvaritev srečne in svobodne Slovenije v demokratični in federativ= ni Jugoslaviji. Živela junaška triletna borba Osvobodilne Fronte! Smrt fašizmu - svobodo narodu i Tr n 1Tmr nnr Vrhovni komandant EOV m POJ maršal Tito POZDRAV AVNOT-A OSVOBODILNI FRONTI OB N]£NJ TR.LLET.NICI Izvršnemu Odboru Osvobodilne Fronte slovenskega naroda. Ob triletnici ustanovitve Osvobodilne Fronte slovenskega naroda izraza Predsedstvo AVITOJ-a predvsem globoko spoštovanje sencam sinov in hčera' slo- venskega naroda, ki so v triletni junaški borbi žrtvovali' svoje junaško ži- vljenje, gradeč s svojo krvjo in na svojih kosteh svobodni dom svojega naro da in bratski svobodni dom vseh narodov Jugoslavije. Visoka rodoljubna in demokratična zavest slovenskega naroda se je pokazala že v izrednem dejstvu, da so vse njegove rodoljubne in demokratične sile ostvarile svoje čudovito edinstvo z ustanovitvijo Osvobodilne Fronte komaj dvajset dni po napadu Hi- tlerjevih tolp na Jugoslavijo in komaj devet dni po žalostnem zlomu star.e Jugoslavije. Tale primer enotnosti različnih političnih skupin z jasno posta vljenim smotrom oborožene borbe proti trem fašističnim okupatorjem v čas"J, ko so bili še v vzponu svoje objestne vojaške moči, komaj nekaj dni po zlo- SLgVEHSKI^POROCE¥^BC_............_ _ „ 7 _ .Štev. 9 f ^ fr^re ^S^slavije, tak primer je edinstven celo med ostalimi narodi Jugo mokrati*i-e ssavesti^ 3VetU kazali edinstven primer visoke rodoljubne in de= veličina preroda slovenskega naroda v teh treh letih pod vodstvom Osvo dan?S niti od daleS ne dovolj oceniti" Narod, ki ni hc Lei j renas a l,i suženjstva niti teden dni in ki sredi težke vojne za csvoboje nje oren Hitlerjeve trdnjave izvaja, tajne, demokratične volitve krajev^ nih m onrajnih samoupravnih enot v večini krajev s stoodstotno udeležbo vo irvce\; rafc narod, nudi vsemu svetu vzgled nove demokracije, ki raste iz na= rodni, globin. Prepričani smo, da bo slovenski narod, narodno združen in tr dno^zednnjen z- ostalimi narodi Jugoslavije pod pogumnim in modrim vodstvom maršala^1 ita m nacionalnega Komiteta Osvoboditve Jugoslavije, v najkrajšem času užival zrele sadove svojih nadčloveških naporov in svojih demokratičnih teženj. ijaž živi enotnost slovenskega naroda! raj živi "bratska borbena enotnost' vseh jugoslovanskih narodovi Naj živi Osvobodilna Fronta slovenskega naroda! • Za Predsedstvo AVNOJ~a: Dr. Ivan Rib ar, predsednik, M o s a P i j ade; p o dp re dsednik, Marko 'Vujačič, podpredsednik, Ho doljub C ol akovič, sekretar. POZDRAV VSE SLOVANSKEGA ODBORA V /AOSKVf. Izvršnemu Odboru Osvobodilne Fronte slovenskega naroda! Bratje Slovenci! • . Vse slovanski odbor v Moskvi' pozdravlja "Osvobodilno Fronto slovenskega t aro da in >0 njej ves slovenski narod ob tretji obletnici dneva, ko se je začel organizirati vsenarodni osvobodilni boj Slovencev preti fašističnim 0= svajaloem. Pred tremi leti je junaški slovenski narod zgrabil za orožje, da bi bra nilvsvojo čast in svobodo pred italijanskimi fašisti in pred hitlerjevsko Nemčijo. Vneti rodoljubi, najboljši sinodi domovine so stopili na čelo. te svete vojne Slovencev. Izročila naših slavnih prednikov.so nas navduševala za "roj na življenje in smrt zoper sovražnika. Svoje moči- ste Črpali iz brat skevs!oge med. narodi Jugoslavije. Junaški boj sovjetskih narodov iiivnjihove Rdeče Armade pod Stalinovim vodstvom je navdajal vaša srca s prepričanjem-v zmago nad podlimi osvajalci. Niti hitlerjevske horde niti gestapovski rablj-i niti podli izdajalci niso mogli in ne bodo nikdar mogli up ogniti naroda, ki je tako strnjen in tako sveto čuva zvesto bratstvo narodov svoje dežele, na= roda, ki 'se. bori za pravično in vzvišeno stvar, za svojo svobodo in neodvip snost. , - Tri leta narodno osvobodilnega boja Slovencev v bratski slogi s Hrvati in Srbi so terjala težkih žrtev in neznanskega trpljenja. Toda svobodoljub- ni narodi Jugoslavije so dosegli v plamenu velike osvobodilne vojske velike uspehe. Bratska sloga med jugoslovanskimi narodi se je utrdila in ojekleni= la. Vzniknila je nova Jugoslavija, demokratična in federativna, zgrajena na popolni enakopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, na trdnem prijateljstvu med vsemi njenimi narodi. Narodno Osvobodilna Vojska Jugoslavije pod vodst- vom zvestega ljudskega sinu, slavnega marš al a Tita pooseblja bratstvo jugo- slovanskih narodov, moč nove, svobodne, demokratične in federativne Jugo si a vije, ki jo 'Vsestransko podpirajo in ljubijo vsi narodi Jugoslavije. Kri najboljših sinov in hčera slovenskega naroda ni tekla zaman,. Slo= venski narod si prvič v zgodovini uspešno gradi novo državnost. Uiža se ura osvoboditve Slovenije in vse Jugoslavije ter vseh narodov Evrope, ki jih je Hitler zasužnjil. S svojimi smrtnimi udarci je Rdeča Armada pod vodstvom ge nialnega vojskovodje Stalina privedla hitler jevsko Nemčijo na rob propada . Skupni udarci vseh združenih zavezniških sil, Sovjetske Zveze, Združenih Pr žav Amerike in Anglije, ter vseh borečih se svobodoljubnih narodov bodo kon= eno razbili hitler jevsko Nemčijo. Med svojo zmagoslavno ofenzivo je Rdeča Armada stopila na mejo Češkoslovaške in preganja sovražnika na romunskem 0= zemlju. SLOVENSKI_POROČEVAIEC______ - 8 - v £tev g Bratje Slovenci! zasužnl evalfce 1??^>n?)nete sv°je sile v ^oju zoper hltlerjevske X 1 n • Cl?1 k2'ePkejsi. bodo udarci po sovražniku tem nrei bo n-nti k s-^cntkega naroda m enotnost vseh narodov Jugoslavije] gmrt fašiaai - svobodo narodu ' Živelo junaško slovensko ljudstvo i neomajna sloga med narodi Jugoslavije ! Živela bojevna enotnost slovanskih narodov ! Moskva, 25. aprila 1944. Vseslovenski odbor Izvršni Odbor OP je na pozdrave poslal naslednje odgovore: PREDS£DM!KU NACIONALNEGA KOMlTETA OSVOBODITVE JUC05LA VIJE V&iOVNEtttJ KOMANDANTU MARŠALU TITU venske^rŠarod^°aiiIS^Pdipne Me',slovenskega ^roda se vam v imenu si venskemu narodu ob "trSItaicizahvaljuje za čestitke, ki ste jih sporočtttsl ostala^neizbrisno vtLlienf SlC^^i naslovfii slovenskem narodu, bod v nove zmafe v ne raz druJ ml v f £ a+.n 33 < narodnih množic in jih bodo vodil Osvobodilna bratstvu jugoslovanskih narodov. ski sadovi ni en p Sp^0^1 pre,l0m za usodo slovenskega naroda, zgodovi, skeg/fa^aSfrsv^0^ i^rgib^se\re^vre5ultahonotnega junaškega vodja. s Spanja, ki ima v Vasi osebi svojega modrega ii manifestira slovenski narod ob triletnici OF- domovin?Jvsth°?SosIodC^ bdem0krfiSni in ^derativni Jugoslaviji, skupn: ske svobode; svojo vol jo da nfbo^e^?2 k^ere f in m0re s1°™ okunatoripm' svoie Silav 0 stedl1 ne krvi ^ ne žrtev za zmago na/ beno enotnost °knv»«n^' 5a VarOTal 2enico svojega očesa svojo boi enotnost kovano v sveti domovinski vojni proti okupatorju. Zvezi in Severni'Jtaeriki^volin ^ ^^ za^nikom ^gliji, Sovjetski imi juposlova^sk^? r 30 slo/eELSkega naroda, prispevati skupno z dru=) Vseh svotodaliubnih raTofln^ Pv VSehs^jih svoj delež k veliki stvar: svocoaoijubmh narodov, k popolni zmagi nad okupatorjem. Predsednik I00F: nnrnr^.,,,,,, v Josip Vidmar PREDSEDNIKU /AVNOJ-A TOVARIŠU DR. IVANU RIBARJU ga naroda^najtSle je^zahvaliuie ^Predsedstvu AVNOJ-a v imenu slovensk« li ob triletni^'^Osvobodilne cestitke' ste m jih naslovi rod ostal zvest vser#lm™ fronte. Bodite preverjeni, da bo slovenski na= zre in priznava v^Ln ^ega zasedanja AVNOJ-a, v katerem s oonoso* konodajno in izvrfno^aroflrri ^SJtiimo, v naši skupni borbi ustvarjeno z domovine J^osllv? ie-nal0dM Predstavniško telo vseh narodov naše ljubljen Predsednik IOOF: Josip Vidmar VŠEŠLOVAN-SKEttU ODBORU V /SOSKVt mi čus^fshv^ske^zaje^ti1^f^kega naroda z najtoplejša tnici Osvobodilna ■ ^aljuje za poslane nam čestitke ob trii« vaškimZrna™* 1 2 KailYal° vas prosimo,- da vsem bratskim sle bfzc"er ?Si°em^o V°lj° sl°venskega naroda vztrajati v boi s S S altf^ i 866 skupno z ostalimi narodi Ji S^ f naS JS P1'aV ta ^ horba strnila v nerazdruž= Predsednik IOOF: Josip Vidmar t "V; SLOVENSKI _? ORO feVALS C _ _____________ 9 _ gteVi fi l V slovesnem razpoloženju, primer= nem ^narodnemu prazniku, kot ga nima zasužnjena Evropa, se je vršila akade ni j a v proslavo t riletnice OF v umet- niško okrašeni dvorani > F red aradite= 1ji nove slovenske oblasti, zastopni- ki HK0J ir. S1TCS ter zavezniškimi voja= škimi očpošianstvi se je razvijal pro- gram, ki ga je zasnovale naše osrednje gledali! o e. Slavnostni govor je imel predsednik 1C0F Josip Vidmar, ki. je razgrnil pred poslušalce kulturno -00= membnest Osvobodilne Fronte, ki je'u- stvarila novega slovenskega človeka. Z a r j i v so p o z dr avi 1 i 0 s v ob o di In o Fr on to in izrazili tople ^estitke k enot- nosti. i}-., borbenosti slovenskega naro- da tovariš dr.Kržišnik kot član NKOJ, generalni poročnik Jaka Avšio v imenu nase vojske in šef •englo-ame.riškega vojaškega odpe&Lanstva kapitan Gecdwin. Sovjetski zastopnik polkovnik Patra- kaljcev je poudaril, da so voditelji slovenskega naroda ljudje, ki z njim doma trpe in se bore, in ne tisti, ki v tujini čakajo na svojo vrnitev, knnoal je z besedami: Sovražnik je prišel nin svoje zadnje postaje, do groba, ki si ga je skopal sam. Vanj. ga bo strmoglavila zmaga vseh zavez- nikov, poroštvo zmage pa se Churchill, Koosevelt in Stalin. po govorih je Slovensko Paro dno Gledališče (SlTCr) izvedlo pisane ^repor- tažno dramsko slike, podajajoče pre- sek skozi narodno rast in-borbo slo= venskih množic zadnjih let. Sliko- so s e s t avlj ale recitacije, solistien o in zborno petje ter ples. kar je izvaja- la ■monica sodelavcev. Te dramsko sli ko, ki je združevala pesniške, glas- tene in plesne ustvaritve sodobnosti in preteklosti, je SNG- ponovilo še naslednji večer. ^JlJlUJlIiJlillUlUL' IV U11II51II !1U I'. 11 Ji 11 lliLIl JliLillliltf 11111111 UU n Ji U il H11 li Ji II II JI ILil II Ji i! II Uiiil!iil 11111111 llllllU.lLll!llllltt IZ RAZGOVOROV S PREDSTAVNIKI AVNOJA.. DR. IVAN RlMPvpredsednik AVNOJ-a, je, ko je bil na obisku na slo- ve n skeii osvobojenem ozemlju, oh tretji obletnici OF, izjavil uredniku ttSlo- venskega Poročevalca" med drugim: ,,S triletnimi trajnimi napori je OF zagotovila slovenskemu narodu veli ke uspehe, ne samo politične, ampak tudi vojaške. Slovenija ima danes svojo narodno vojsko, svoj- M ar o dno Osvobodilni Svet, najvišji zakonodajni in iz- vršni organ, ima ovoj Izvršni Odbcr (predsedstvo), svojo začasno narodne slovensko vlado. Krepitev enotnosti in bratstva vseh jugoslovanskih narodov, zbiranje vseh materialnih sredstev za prospeh domovinske vojne, čim tesnej- ša in trdnejša povezanost zaledja s fronto za čim uspešnejše vojevanje, to so bile vedno temeljne smernice 0? v njenem delu že od samega začetka. Od svoje ustanovitve- si je OF. prizadevala za to, da postane' sredi s ce vseh redoljubnih in svobodoljubnih sil Slovenije kakor tudi organizator po- litičnih akcij v širokih množicah. OF je prganizirala splošno mobilizacijo slovenskega naroda za Narodno Osvobodilno Vojsko in "Partizanske Odrede, za narodno osvcbojenje jugoslovanskih narodov. Njena zasluga je, da ne cc slo- venski narod vstopil v novo državo kakor l.dec. 1913. kot narod orez zaslug in brez pravic, kot narod, ki so mu drugi kovali usodo in ustave. Slovenski narod je s svojo borbo in s svojimi žrtvami prispeval, k skupni osvobodilni stvari toliko kot redko kateri narod v Evropi. . .., Nova skunnost jugoslovanskih narodov temelji na pravioah, ki sc si jm pridcbili in izvojevala v borbah. • Pravo naših narodov je izvirno. To pravo ni nastalo na temelju-komp remi sov in pogodb, na temelju memorandumov n pri- znanj, temveč zgolj v borbi. ~Uaša e slavo ovenčana Narodno Osvobodilna Vojska se je junaško uprla vor-m dosedanjim sovražnim ofenzivam ter ,se s svojimi zmagami povzpela za ci nitel j a mednarodnega-pomena, za enakopravnega zaveznika^veliknn armad oov jetske ZVeze, Velike Britanije in Združenih Ameriških Lrzav. Vsi-nas 1 naro- di o-izrava.jo za svojo in podpirajo vojsko kot edino stvarno n are dno moe, ki j- tonko močna, da bo našo borbo zmagovite končala. Ona je poroštvo, da do gLPmm- POrafaTATlBfl.-_____.________-_ib stev.o ti?te P*«vice, ki 30 izbojevali v borbi preti okupatorju m fašizmu, znali tudi ohraniti v svojem nadaljnjem političnem ^ aa^&sa ?rava imajo tudi saikoijo za zaščito te= v borbi p ri dobi j ene°p ravice f" ^^ 8 °MS3e" V ^ *r9Mla V ' P\OSA KIJAuL, podpredsednik AV110J-a: ustanovitve Osvobodilne Fronte s?.ovenskega naroda me ip aiS° ?e vse resnično, rodoljubne ia demokratične sile Slo= j t. ^eoiaiie za SKUnni narodni r,T>nar.om 'h Sp OHU veni iroti obnatn^i,, l narodni program brezkompromisne oborožene borbe y L ? <3ni ?° zmotni kapitulaciji 'bivše jugoslovanske TeMkpe-fl Z 'fl ponosom napolnjevalo vsa bodoča pokolenja slo= vllitlftne" ^ f1^-7 novi ^odevtai Slovencev temeljni kamen tiste San^lp *®m°krabiene,. zedinjene Slovele, ki Jo s tolikim navdu= senjem ze tri leta grade požrtvovalni sinovi to hčere vs. ' " jm, tiste zgradbe, ki bo, kakor upam, kmalu dograjena. J® zedinila slovenski narod, ga Je napolnila z n S in vrednosti, ga napravila za 'enega od prWoorite= n ifu l d to demokracije v Evropi in s tem pridobila spoštovan ™V*Z d-emokraticnih narodih sveta. Slovenskem narodu same= ■m pa, čeprav vojna proti tolikim- sovražnikom še traja, je OP kljub najtPŽ= ^ posuti gospodarji Mšif^da "2 T" : ° « i^ ji taiio naroda kakor njecovet' stavi3ajo edinstven primer v zgodovini modernega sveta." ING DUŠAM SER NE C poverjenik za finance v HKOJ: ne rol-p° tSnl!1^ ?? 3lovenski narod vzel svojo usodo v svoje last favnosti. Vabudala in ol naSel° dCtiva mogočnega izraza p m ^ SJ postavlja ljudstvo svoje resnične pred= se ve^nn 1 ln lzFŠevalne svoje javne uprave. Ne vprašujeio nn £ 30 ' prejšnjem življenju Igrale tako veliko in usod= ^•^r"?0! ^ :e famc prava domovinska ljubezen, požrtvovalnost in spd= *™+ža Č?10' S,t9f ss ^esničuje tudi tista temeljna točka Osvobodil S® kl Pfavi da bo prevzela na Slovenskem oblast v roke Osvobodilna Fronta kot celota. ^Mislim, da je ta pot edino pravilna in nam mora služiti iotv /zgledna dokončno ureditev našega slovenskega in jugoslovanskega javne ga Zl\__jenja. r j: • " ' " j--—■ ar -- -----, 1^.0, p j; ca. v vocuveJiiu oiuv^uiju^ --JUjp osnovne dolžnost do svoje domovine, dana možnost ne samo sodelovanja in soustvarjanja pri deiu. za boOjso slovensko prihodnost, ampak tudi mczhest polnega osebnega m nemotenega razvoja. Kdor je tj?-dil. da komunisti ne bodo f1 d0'"besede nikogar, kderji njihov pravoverni pristaš, in kdor je ko= nunistom dosedanje njihovo zadržanje označil za taktiko, ta ni orijatelj ^°3ega naroda; ampak priganjac okupatorjev. Mirne duše lahko trdim kot. za= steprik skupine kristjanov v ■ Osvobodilni fronti, ki sta mi ves razvoj in Predvsem delo Komunistične Partije v pogledu zbliževanja skupin dobre znana, la je slehernemu Katoličanu podana vsa možnost sodelovanja in da je in da :o ostala poleg zvestobe do svojega naroda sposobnost in delavnost edini kri ^rij. haš najvidnejši predstavnik katoličanov v OF Edvard Kocbek je poveri jemk za prosveto v KKOJ, rasi jugoslovanski vladi. Tov.Tone Fajfar kot pred "tavnik delavcev - krščanskih socialistov je aek-reta;jc Ha'iy.ojTi.e komisije pri P OROCEV^LE C_________________-_I2_r__________________________Štev^ IOOE in član vodstva Delavske enotnosti. Tovariši iz katoliških vrst so da= nes načelniki odsekov in vodje oddelkov pri Predsedstva SITO S, so na odloču= jocih mestih v naših političnih, znanstvenih in gospodarskih institucijah, sc komandirji in komandanti v naši Narodno Osvobodilni Vojski itd. Sicer se pa^danes nase ljudstvo., ki je začutilo veliki pomen in naloge časa, ki ga doživi j amo; in zaslutilo'pravo demokracijo, ne sprašuje več, ali je kdo te= ga ali onega svetovnega nazora. Svobodno se postavljajo kandidati in ljudst^ vo voli za svoje odbornike in poslance katoličane, komuniste, Sokole itd. t rez razlike, ker jim izraza zaupanje kot zvestim; nincvom svojega naroda. Tudi v vprašanju sodelovanja naše duhovščine v osvobodilnem gibanju, . v vprašanju, ki nikakor ni bilo lahko, smo skupaj s tovariši komunisti ponev= no pokazali vso skrb in pripravljenost, da slovenski duhovnik ostane z Ijiid stvom in mu pomaga, Hihovniške konference, ki jih vrši Predsedstvo SNOS na osvobojenem slovenskem ozemlju, so zgovoren dokaz za tako našo resno^ini= skreno voljo. Kdor danes poskuša predstavi jati položaj in odnose katoličanov v Osvobodilni Fronti v drugačni luči, temu ni mar enotnosti in svobode slo= venskega naroda, anpak ga t.išče drugačne, manj častne skrbi. TOV. FRANCE LFlSKOSEiCsekret&r-Komunistične Partije ti je bil prvi komandant slovenskih partizanskih čet, je o vseh Sloveni= 3e, ki je bil prvi komandant slovenskih partizanskih čet, je o vseh zač^tnih- težavah, ki^so jih morali premagati naši stari partizani, preden je z rasti a današnja močna NOV, povedal: „Ce bi hctel govoriti p težavah, prvih partizanov, bi mi ne zadostoval cel dan. 0 tem bo pisala zgodovina oele skladovnice knjig, povem vampa, da se bo čudil ves svet našim junakom, ki so krenili v gozd brez crcžja^in za= č„eli borbo proti tisočkratnemu in do zob oboroženemu sovražniku, množili če= te, jih razvijali v odrede ter odrede v današnje, že moderno oborožene in dobro organizirane brigade, divizije in korpuse. . Začetne- težave'so tile ogromne. Primanjkovalo je orožja, streliva in ostale opreme, vse je bilo treba z "čorbo pridobiti od sovražnika, kar v sa= mem začetku ni bilo lahko. Nadalje-si je bilo treba prisvojiti novo taktike gerilskega vojskovanja.. Prve partizanske edinice so morale biti zelo prema- kljive - udariti in Izginiti. Marši so'bili celo dnevni, kar je zahtevalo mnogo napora. Silno je primanjkovalo zdravnikov in sanitetnih potrebščin. Stari partizani so bili večkrat brez zdravniške pomoči. Najhujša preizkuš= nja je bila zima 1941. Kaj so v te.j zimi stari partizani pretrpeli, je ne= popisno. V slabih oblekah in čevljih, v visokem snegu, na položaju, v borbi, na maršu, mokri, po ves teden brez tople hrane so zmrzovali noč in dan. Har= Ta= vse sikateremu partizanu sc pozimi 1941 zmrznile nege. Moram pa priznati, ljudstvo' z navdušenjem sprejemalo partizane, kjerkoli so'se-po j avili, Teža= vp, ki so jih morali partizani prestajati v veliki italijanski ofenzivi in po ofenzivi v neprestanih borbah in hajkah, raztrgani, lačni in bosi do r.o= vega p reformiranj a v brigade in "tortah pozimi leta 1342, sO nepopisne, kih težav ne more prenašati drug kot tisti, ki je pripravljen žrtvovati za svoj narod, .. ' ..." " .' ' Povem vam tudi to, da sem ponosen, da sem lil prvi komandant partizan== ske-vojske. S tem' dajem-tudi priznanje vsem starim še živim in padlim parift- vse. težave. To so bili pionirji danas= starih partizanov, brez njihovega pre= bi ne bi== tuH Istočasno, zanom, ki -so 'tako hrabro premagovali nje Narodno Osvobodilne Vojske^ Brez magovanja začetnih težav, brez njihovega žrtvovanja in" skromnosti bi lo ne. tri gad ne divizij ne korpusov in ne Narodno Osvobodilne Vojske. Tito, da'Tito pa je bil tisti, ki je dal vsem narodom Jugoslavije, di nam Slovencem, iniciativo za ustan.ovit.ev partizanske vojske, ko je ustanovil Vrhovni štab, je dal pobude za ustanovitev narodnih llavni^ štabov. Tito nam je vlil borbenega duha in dajal navodiLa, pomoč pri organih zaciji naših čet in odredov. Tito. je bil tisti, ki nas je vedno opozarjal na napake in naše slabosti, hkrati pa znal pravilno oceniti naše vojaške u= spehe, Razumeli boste, zakaj je prav nas a slovenska delegacija v Jaj^u preč lagala, da AVNOJ uvede naziv'maršala Jugoslavije in da Predsedstvo podeli prvi naziv maršala Jugoslavije prav tovarišu Titu. Tito je prav toliko nas slovenski • kakor srbski, hrvatski, črnogorski, makedonski in skupno jugoslc= vanski,-