t spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING. JANUARY .14, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL /III *OBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) Št. Peter. Zveza mladine Slovenije. Vabilo — Vabimo Vas, da se vpišete v ZMS terena Z g. št. Peter, če se ne vpišete v roku treh dni, vas smatramo za reak-eionarja. Sekretar: Aci Urlep 1. r." Reakcionar je torej tisti, ki noče s komunisti! Isto zmerjanje kot po celem svetu. (Celo naš Kuhelj bi torej kar dobro igral tajnika pri taki organizaciji. Večkrat je že dokazal, da zna cel besednjak zmerjanja na pamet in bi bil torej dober za terorista tam, kjer bi se ga kdo bal). ŠOLSTVO. — Meščanske šole je nova uprava spremenila v gimnazije. Na stvari to nič ne spremeni, ker se je spremenilo samo ime, ne pa pouk. Od 860 šolskih poslopij v bivši dravski banovini je sedaj popolnoma porušenih 171, deloma pa 122. Trajalo bo dolgo, da bo ljudstvo zopet postavilo te šole, ki so jih partizani v svojem brezmiselnem boju požigali. UČITELJSKI TEČAJI. — Starejšega učiteljstva je mnogo odpuščenega. Zato je učiteljev manjkalo. Partizani so začeli s tečaji za razne partizanke, ki bi rade postale naenkrat učiteljice. Priglasile so se razne natakarice in partizanke, ki so se odlikovale v gozdovih. Sprejeta je samo tista, ki je dokazala, da je dobra partizanka. Tako hočejo ustvariti trden kader komunističnega učiteljstva, ki naj obvladuje podeželje. Glavni pouk v teh trimesečnih tečajih za fabri-ciranje učiteljstva je v zgodovini narodno-osvobodilnega boja. Starši se boje, da bodo te partizanke, ki so se potikale po gozdovih s partizani, pokvarile njihove otroke, pa jih morajo prisiljeni pošiljati v te komunistične šole. NASILNEŽI MED PARTIZANI. — Hinavščina partizanskih komunistov je tem bolj oči-vidna, ker ljudje vedo, kako so sicer ti komunisti nasilni. Na Goriškem izhaja sedaj majhen tednik: "Slovenski Primorec"ki je čisto nepolitičen. Raznašalce tega nekomunističnega lista partizani dejansko napadajo in pretepajo, da bi tako s terorjem preprečili nadaljne izhajanje lista. Rusija je bila kar dvakrat poražena pri seji UNO v Londonu London. — Varnostni koncil organizacije združenih narodov je bil formiran v soboto kljub protestu " sovjetskih delegatov, da se volitve odlože za nestalne člane. Stalne članice koncila so: Zed. države, Anglija, Rusija, Francija in Kitajska. Za 2 leti so bile izvoljene: Avstralija, Brazilija in Poljska, za eno leto Nizozemska, Egipt in Mehika. Koncil bo kmalu zboroval ter izvolil generalni štab iz 5 velesil, ki bo določil kvoto oborožene silo za svetovno policijo. Prvi poraz Sovjetije je bil na otvoritveni dan konference zadnji teden. Rusija je predlagala nekega Norvežana za predsednika' zborovanja. Izvoljen je bil pa Holandec Paul Henry Spaak pri tajnem glasovanju. -o-- Rusi ne bodo pomagali soditi japonskih zločincev Tokio. — Glavni stan gen. MacArthurja poroča, da vse kaže, da Sovjeti ne bodo poslali svojega zastopnika za zavezniško sodišče, ki bo sodilo japonske vojne zločince. Moskva je bila povabljena, naj pošlje zastopnike, pa ni nič odgovorila. Vzrok je najbrže ta, ker je bila Rusija samo par dni v boju z Japonci, predno so se podali ameriški atomski bombi in pa ker je bila med Rusijo in Japonsko toliko časa nenapadalna pogodba. -_o-- Največje letalo na svetu brez pomena Los Angeles. — Hercules, največje letalo na svetu, ki so ga gradilf skoro 3 leta, je zdaj brez vsakega pomena. Zgrajeno je bilo za prevoz vojaštva v vojni in sicer bi lahko neslo naenkrat 750 vojakov z vso bojno opremo. TRIJE AMERIŠKI ČASTNIKI UMORJENI NA NEMŠKEM Frankfurt. — Nek ameriški major, nek stotnik in nek poročnik so bili umorjeni v mestu Passau ob Donavi. Našli so jih umorjene v hiši kjer so spali. Storilci so hišo po umoru zažgali. Ameriške vojaške oblasti poročajo, da so bili častniki na poizvedovanju za črno borzo, ki je tukaj zelo razširjena. Ob tem času se še ne ve, če so jih umorili ameriški ali nemški črno-borzniki. Včeraj je bil konec civilne vojne na Kitajskem Evropske dežele tekmujejo z Ameriko za mehiški • svinec V Clevelandu je zrastlo 73 novih tovaren 1945 Tekom prošlega leta je začelo z obratom v Clevelandu, O. 73 novih tovaren, poroča trgovska zbornica. Poleg teh novih tovaren so pa dodale tudi prejšnje 3,497„860 štirjaških čevljev prostornine k svojim podjetjem, kar jih je stalo $30,542,880. Trgovska .zbornica pričakuje, da bo v nekaj mesecih znašal zaslužek clevelandskih delavcev za 50 r/c več kot pa leta 1929 in da bo narasla zaposlitev od 10% do 15c/( nad ono, ki je bila ob zaključku vojne z Japonci. --o—-— V Bavariji bodo uničili tovarne za letala Frankfurt. — Zavezniška vojaška vlada naznanja, da bo dala razdejati v Bavariji 28 nemških tovaren za izdelovanje letal. Opremo in stroje bodo poprej odpeljali. -o- Cerkvene orgle bodo imele 168 piščali Salt Lake City. — Mormonski tempel zdaj popravljajo. Izboljšali bodo zlasti orgle, ki so bile napravljene leta 1867. Nove orgle bodo imele 168 piščali in popravilo bo stalo $90,000. -o--— NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE TKI VSAKI PRILIKI SPOMNI-_MO NA BEGUNCE skupaj je služil nad 3 leta. M M M Cpl. Max Paul Cestnik T/5 je dobil časten odpust iz armade po treh letih službe. Nad 21 mesecev je bil po evropskih bojiščih pri tankih. Njegov bata-jon je igral posebno važno vlogo pri prehodu čeiz reko Reno in pozneje čez Labo. Maksov tank je bil 4. čez reko. Prejel je mnogo odlikovanj za izredne či ne v bojih po Afriki, Evropi in j Osrednjem vizhodu. Max je sin: družine Max in Alice Cesnikj iz 16207 Grey ton Rd„ East Cleveland. Njegov oče vodij mesnico in grocerij o na 17925 Euclid Ave., zadnjih 8 let in zd'aj bo pomagal pa še sin Max. n m M Po 3 letih vojaške službe je dobil časten odpust Pfc. Anthony Cek„sin Mr. in Mrs. Anton Cek iz 22677 Ivan Ave. Preko morja je bil 18 mesecev in sicer po Franciji, Belgiji, Ho-l&ndiji in Nemčiji. * N'0. 9' jeklarska stavka prestavljena za en teden L Washington, 12. jan. — Stavka jeklarske unije CIO, ki je povedana za pondeljek zjutraj in ki bi zasegla od 700,000 ( h,j ' 00 delavcev, je bila odložena za en teden po ukazu Philipa j I ?jya> Predsednika unije. Soboto-85' in Predsednik United States Steel Corp. sta bila v le bi]. tlri Ure na Posvetovanju pri predsedniku Trumanu. Ko Btavk'1 ferenca zaključena, je Murray izjavil, da bo unija tekla ° za en teden, ker izgleda, da bo prišlo med unijo in >ol n^nami Polt)otanja. V soboto so bili samo še za 4 cente in ai"azen v zahtevah in ponudbah. II jm orri konference je Benjamini Fairless stavil ponudbo uniji nlenu u Jeklaren. Obratno je Mr. Murray stavil svoje pogoje v KimUmje' ^ Fa*rless vPi*ašal za čas, da se posvetuje z 1 Jeklarnami glede nove ponudbe od strani unije. ^vko ° ^ pre(lsedn'k Truman zahteval od unije, naj odloži losti nZa Gn *eden> tekom katerega časa se bodo vršila ob navzoč--p^edsednika nadaljna pogajanja med unijo in jeklarnami. man Je izjavil, da pričakuje poravnavo. jdrugerna' ^uri"ay in Fairless, sta pristala na to, da prideta k tem je U p0svetovanju v Belo hišo v sredo popoldne ob dveh. Poda d0 Predsednik z vsakim posebej par minut ter izjavil, Kot ars^e stavke ne sme priti in da mora priti do poravnave. S6 por°ea unija in jeklarne niso daleč narazen glede po-|l0> k;' .mezde. Kar je zdaj glavno vprašanje je višja cena za je-zahtevajo jeklarne. Zatrjuje se, da je predsednik Tru- man pripravljen dovoliti jeklarnam $4.50 pri toni več za jeklo. i Jeklarne zahtevajo $7.00 pri toni več, dočim je izjavil direktor za ! OPA, Bowles, da je proti temu, da bi se dovolilo jeklarnam več kot $3.00 zvišanja pri toni. Predsednik Truman je še decembra priporočal delodajalcem, naj zvišajo mezdo delavceih, nato pa naj počakajo. 6 mesecev, če morejo shajati ob tem zvišanju s sedanjimi cenami. Toda zdaj, ko preti generalna stavka, je Mr. Truman svoje mnenje spremenil in je ponu,dil jeklarnam višje cene za jeklo, da odvrne stavko. Unija CIO je obvestila vse podružnice v 30 državah, da je stavka preložena za en teden, in da naj delavci v pondeljek nadaljujejo z delom. Ako bodo vse unijske podružnici ubogale predsednika Murraya, še ni znano. Sliši se, da bodo pcj nekaterih me-1 stih delavci začeli s stavko, kot je bilo določeno, ža p^deljek 14. januarja. Nekatere unije trdijo, da ne bodo mogle pravočasno obvestiti vseh članov da naj pridejo v pondeljek na delo. Vladni posredovalci na delu, da bi preprečili stavko v mesni industriji Chicago, 111. — štirje vladni posredovalci so prišli sem, da bi dosegli sporazum med unijo mesarskih delavcev CIO in mesno in-j dustrijo, predno bi unija začela s stavko v sredo. Unija zahteva j 25 centov vdč na uro za delavce, dočim je obljubila mesarska in-; dustrija 7 centov in pol. Poleg 200,000 mesarskih delavcev, ki soj včlanjeni pri CIO, bi šlo na stavko Še 135,000 delavcev, ki so člani A. F. of L. V soboto so bila skoro ves dan poganja med unijo in zastopniki velemesnic, ki pa niso prinesla uspehov. Mesna industrija zahteva višje cene za meso od vlade v namenu, da bi dala delavcem višjo mezdo. Napovedana je stavka telefonskih uslužbencev — čez en mesec Unija telefonskih uslužbencev je ukazala stavko svojih članov. Toda stavka se prične.šele po 30 dneh, kakor ukazuje postava. V tem času ima vlada priliko, da privede obe stranki do sporazuma. Predsednik Truman je rekel, da bo.vlada prej zasegla telefonski sistem, kot bi pa dovolila, da bi bil ustavljen ves telefonski promet v Zed. državah. Unija avtnih delavcev je sprejela ponudbo predsednikovega odbora Včeraj so zborovali v Washingtonu zastopniki unije avtnih delavcev CIO glede ponudbe predsednikovega preiskovalnega odbora za 19c in pol priboljška. Sklenili so, da sprejmejo to povišanje, ki znese 17"V-»%.» dočim je unija zahtevala 30%. Obenem so unijski zastopniki sklenili, da velja ta ponudba samo do 21. januarja do katerega.časa General Motors to sprejme ali pa zavrže. Ako General Motors ne bo do tega časa tega sprejela, bo šla unija najaj na svojo prvotno zahtevo za 30'/; zvišanje, v mezdi. na šetjV°- — Jugoslavija ž tt°.OOo 0 pod orožjem kakih i v°-akov- Vse se čudi, na s fav)ja »rito se Tito še pri- ! Prebivalstvo to tu- t tot'Sfjč )• pri Prehrani. Toliko c !ladi je, ne da bi delali. 1 • te pH ° začne obnova deže,- e. gnp3e toliko moških od do- j !'h -tabo ■ r-e po koncentracij- , Gtje n,.;llsčih' druge po ječah, . Ploven ,VOjakih- ! hod na re v°jake pošiljajo na , Pa prVmejo, v S'oveni- J 'n rt.,iajaj? hrvatske, bosan- ' Žel0 s atinske čete. Razočarani tudi Pri- t ^ 3i}l ne demobilizirajo, ' JUfro,i°Slljajo v razne kraje ' Vel^^ Tako je prišlo 0rcev t, °kah do upora Pri- s !a vSe v.°manda je nato skli- s lla- ha i h -Ce na zbor in zahte" * W Jp'gnejo roko vsi oni, 'enali aom°v. Ko so jih tako s h po° jih oddelili od dru- 1 ! edinjc. partizansko pretepli, j :>ena jn a bila na to presta- 1 Mawna njeno mesto so pri- 1 >nci j^ci. Med temi in Slo- 1 !tGl^Unl Večje nasPr°tje- t 4 ^o ob ^ je prišl° že dva" 1 °r°ženega spopada in PorW; Posredovati ljut ) ian- t. ^e? cA,rska šola. l4Dw komunistične 1 ^ 1 Snn «e hvali> da i™ vpi" Jvilo fe00'0°0 mladih ljudi. To ll® ^tovotor P^tirano. Tu- rteviio Jih 3'e zel°veli_ Rdi t vPisanih, ker se vpiše- 1°' ^WZma- Vendar je go- Bobi r^Unizem vse stori, da trea od sem mladino, če to i 1 Vojiftii Cerkve in jo prekvasi pztiU; Knauki- Potem je ko- : Stari, ,dočn°st zagotovi je-' fcati, da\Uudi se ne da pre-J I rabo ^ bil komunizem za pšeno«/. mIadilla v svoji ne- pjaj0 1 sledi- Mladino zlasti1 I jih Sedaa Vernih sestankih,! ^ 6nUjej0 3 P° ruskem vzgledu: ^ tin8i. y '' ang!eško besedo ^ »jo v te a p°ročila se stri- Prirecj|!1' da skušajo z razni- °b ned i • že šolske otro' Hožje ',ah odtrgati od slu- c ^AKCI0NAR » 4 Vselei AK- — Pa ne ^^larlL ako gladk0- Tudi S? Jih je mnogo, ki ne ^inaSclno- Tole vabilo, ki oiNrizW- p0Ve' kak0 Je tre-;f %vStudi fante, da jih družbo. "Teren Zg. ičiungking. — V nedeljo o polnoči je bil uraden konec civilne vojske na Kitajskem. Topovi so utihnilii med komunisti in vladnimi četami na povelje obeh strank. ,Do miru je pripomogel ameriški poslanik gen. Marshall. Ta teden se bo vršila konferenca delegatov obeh strank, ki bodo najbrže začrtali za Kitajsko novo ustavo.. Narodna skupščina se bo zbrala k zasedanju 5. maja, nato pa razpuščena in nove volitve v narodno skupščino se bodo vršile v teku 5 mesecev. V oddaljenih provincah sicer če vedno brenče krogle, toda zastopniki narodne vlade in komunistov trdijo, da je to vsled tega, ker vest, da je konec civilne vojne še ni dosegla tistih krajev. -o-— Najdaljša ladja, ki danes pluje na kakem morju je Queen Elizabeth, ki meri v dolžini 1,030 čevljev. _ New York. — V Zed. državah zelo primanjkuje svinca. Pred vojno ga je Amerika producira-i la dovolj za vse potrebe. Med j vojno je pa naprosila rudnike drugih dežel za pomoč, kot Kanado. Avstralijo in Peru. i Zdaj pa vprašujejo za svinec I Anglija, Francija Holandija in I Belgija. Te so že poslale zastopnike v Mehiko, kjer so ponudili 1 1 cent pri funtu več za svinec, kot ga pa plačujejo Zed. države. Amerika je imela pogodbo za nakup svinca do 31. decembra. Zdaj se vrše pogajanja za naprej. Ako bo hotela imeti Amerika mehiški svinec, ki ga tako zelo potrebuje, bo morala več plačati zanj. --o- Vojaki ne bodo kaznovani radi demonstracij Tokio. — General MacArthur je izjavil, da se onih vojakov ne bo kaznovalo, ki so demonstrira-! li zaradi počasne demobilizacije. j General pravi, da vojaki to delajo največ iz domotožja. ! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Gt)ab v domovini— j Jerry Stroin iz Geneva, O je j prejel od bratranca Antona S Kmet iz Podlipe,..fara Ajdovec j žalostno vest, da so mu umrli {10. januarja 1944 ljubljena mati v visoki starosta 83 let. V Ameriki zapuščajo sina Jerry Stroin in hčer Josephine Gross, Toneta Stroin, kateremu so bili mačeha, sorodnico Josephine Planišek v Newburghu ter veliko sorodnikov v stari domovini. Naj počivajo v miru v hladni domači zemlji. Pisma imajo pri nas— Po pismo naj pridejo, ali nam sporoče svoje naslove, da jim pisma dopošljemo: Janez Benčina, (ima 2 pisem) doma iz Loškega potoka, ga. Loni Putrich, nekje v N. Y., Stefan Lokar, Rozalija Fajfar (njeno dekliško ime), doma iz Ljub-nega na Gorenjskem. Pozdravlja Meniševce— Milavčeva Francka iz Begunj, bivajoča v Shamokin. Pa. j naroča najlepše pozdrave vsem J Meniševcem po Ameriki. Bila j je eno leto pri sinu in hčeri v I New Yorku, zdaj se je vrnila pa domov, ker je prišel eden njenih sinov od vojakov po več kot triletni službi. I\'ovi uradniki— Podružnica 3 SMZ ima za letos sledeče uradnike: Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Frank Kaste lic, tajnik Martin Valetich, 15331 Glencoe Ave. tel. KE 6433. blagajnik Fred S. Pener, zapisnikar John Urbas, nadzorniki: James lva-stelec, Frank Videmšek, Jakob Jane, zastopnik za Slovenski dom Chas. Benevol. Seje sb vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Proti pardlizi— Nocoj ob 7:30 bo seja v uradu SDZ na 6403 St. Clair Ave. Vljudno ste vabljeni vsi tisti, ki imate dobro voljo pomagati pri prireditvi 30. januarja v korist narodnega sklada za pobijanje otroške paralize. Na seji bo navzoč dr. Wm. Cherebi-ni, ki bo pojasnjeval važnost te akcije, da se pomaga prizadetim ter še več za to, da se prepreči to bolezen. Odbor želi, da se naš narod odzove in pomaga do boljšega finančnega uspeha ter vas prijazno vabi na sejo. Veliko mrzle je— Gorko vreme zadnjega tedna nas je zapustilo. Včeraj je celo nekaj silil sneg. Danes je pritisnil že kar občuten mraz. Nov grob— Sinoči ob 9:15 je umrl Victor Bošnjak, stanujoč na 1250 E. 144. St. Bil je vdovec in star 65 let. Poreb ima v oskrbi Gr-dinov pogrebni zavod. Čas po-Igreba bo naznanjen jutri. Vladna cena zdaj ovira izdelovanje obleke i | Washington. — Oblačilna in-i | dustrija je poslala zastopnike v II urad za kontrolo cen kjer so do-.; kazovali, da mora biti odpravlje- i na kontrola nad cenami, ali bo J pa industrija počivala. Kakor je OPA postavila cene - za oblačilne izdelke industriji ni - mogoče obratovati, so trdili za-i stopniki. Vlada je namreč po--Utavila ceno, kot je bila povprečno leta 1943. Srečno sta se vrnila iz voj- : ske s častnim odpustom naša nekdanja pridna raznašalca Joseph in Marian Rebol. Joško je ■ služil pri 2. diviziji tankov 30 1 mesecev in je bil v Angliji, ter 1 v bojih po Franciji, Belgiji, ■ Holandiji in Nemčiji. Marian • je pa služil 32 mesecev pri in- ' ženirjih ter se je udeležil vseh bojev proti Nemcem po Evropi. Brata sta se sešla prvič v Nemčiji en teden pred koncem vojne. Oba sta dobivala Ameriško Domovino, ki jima jej I bila v veliko razvedrilo. Iz stare domovine sta prišla z materijo šele leta 1939, dočim je bil oče že prej tukaj. m M n ( Pfc. Herman A. Korenšek, ;sin Mr. in Mrs. Paul Korenšek (iz 7415 Aberdeen Ave., je pri-žel domov s častnim od'pustom ■ od armade. Preko morja je bil i • 23 mesecev in sicer v Indiji, na Burmi in na Kitajskem. Vsega Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama REVICA NI IMELA TOLIKO, DA BI SI DOBILA V HIŠO ELEKTRIKO Punxautawney, Pa. — Tukaj je umrla Sara McGregor, stara 77 let. Vse svoje življenje je prebila v mali leseni hiši brez elektrike in drugih potrebnih naprav. V hiši so še vedno gorele oljne svetilke in vodo si je j donašala iz vodnjaka na dvori- šču. Po njeni smrti so pa pronašli, da je starka zapustila premoženje, vredno najmanj $6,000,000. V raznih bankah je imela gotovine $250,000, drugo je pa v delnicah in pa 31 posestvih. Zapušča samo daljne sorodnike. » AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 14, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) j 6117 St. Clair Ave. HEndeison 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays __ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poSii pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcili: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by- mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. | U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. | Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ______________;____ .^sg^SS No. 9 M on., Jan. 14, 194S ubili partizani niti enega Laha, pač pa ogromno Slovencev, j Na celi slovenski zemlji ni v vsej dobi okupacije padlo in za( boleznimi umrlo več kot 700 Lanov. Samo do poloma Italije pa je radi partizanstva našlo smrt 15,000 Slovencev pod j italjianskimi in še več pod partizanskimi kroglami ter po koncentracijskih taboriščih. Te strahotne "uspehe" partizanstva je videl slovenski fant in jasno razumel, kdo je njegov največji sovražnik. Spoznal ga je v protinarodnem komunizmu, ki se je skril v lažnjivo obleko osvobodilnega boja. Fant je prijel za orožje. Ali je kaj čudnega, če je zavrela njegova kri, kadar je videl take dogodke kot je sledeči: Bilo je na Petkovcu pri Rovtah v jeseni 1942. Navidezno so napadli partizani laško patruljo v Godobolskih Rupah. Samo navidezno! Noben Lah in noben partizan ni bil ranjen. Na licu mesta pa so pustili partizani strojnico, na katero so napisali ime fanta, ki so ga na Petkovcu najbolj sovražili. Italijani so res nato aretirali in ustrelili fanta, češ da je posodil strojnico partizanom. — Take zahrbtnosti nečloveškega partizanstva razlože marsikaj v tej strašni slovenski civilni vojski. Ta dejstva so dvignila narod proti partizanstvu. To je s silo od zunaj zmagalo in narod ustrahovalo, toda dokler bo hodil slovenski rod po tej zemlji, se ne bo pozabilo, kaj je z našim narodom naredil mednarodni komunizem. Če tedaj kdo govori o izdajalcih, naj pomisli, kaj govori ! če kdo proslavlja partizanstvo, naj ne pozabi, da bo slovenska zgodovina klela partizanstvo kot resničnega izdajalca naroda. Naj se Tito še tako trudi, da s svojo tajno policijo zakrije zločine pred svetom, vse prihaja na dan._ Naj ugotovimo še enkrat dejstvo: Domačo vojsko v Sloveniji so začeli partizani z umori n^protnikov komunizma. Za iztrebljenje teh so iskali podporo pri Lahih in Nemcih. V svojem premišljenem ubijanju so pozabili na vse človeško dostojanstvo. Ubijali so žene, otroke, žrtve mučili, delali vedno zahrbtno in hinavsko. Ali ni naravno, da so vaške straže in domobranci morali v svojo obrambo trebiti iz slovenskih vasi te zločince in njih podpiratelje? Kdor more gledati nepristransko, naj pove: Kje so pravi izdajalci? Mi pa se tudi vprašujemo: Ali kdo resno misli, da more iz tolike nedolžno prelite krvi in tolikih zločinov partizanstva samo po sebi zrasti kaj dobrega? Tito brodi po krvi kot Hitler, ki j"e — hitro končal. Kje so pravi izdajalci slovenskega naro4a? Pred nami je pismo iz notranjskih Rovt. Begunec piše svojemu bratu v Ameriko. Takole pravi: "Imenujete nas izdajalce. Rečem ti samo to: Če smo izdajalci mi, potem sem ponosen na to, da sem tak izdajalec. Kakor je sramotni križ postal sveto znamenje potem, ko so pribHi nanj Boga, tako bo nekoč tudi ime izdajalec imelo pri nas čisto svoj pomen." —■ Ti fantje so preveč videli in izkusili, da bi se ustrašili, če kdo nanje laja, češ, da so izdajalci. Danes naj navedemo samo nekaj strašnih dejstev, dogodkov, ki so jih vaški stražarji videli in izkusili in ki jih nihče ne bo nikdar mogel utajiti. Dejstva, ki vpijejo, da so pravi izdajalci naroda v resnici — partizani. Bilo je 12. septembra 1943. Proti Blokam je prodiralo 300 partizanov "Šerveljeve brigade" in z njimi 2,000 Italijanov pod vodstvom generala Ceruttija. 20 laških topov je bruhalo ogenj proti Novi vasi in mali četi vaških stražarjev. Drugi dan ob desetih dopoldan so "junaško" zmagale združene sile partizanov in Lahov. Ob eni so že sedeli skupaj pri kosilu in obhajali prav laške sorte zmago italijanski general Cerutti, Boris Kidrič, Edvard Kocbek in še trije komunistični veljaki. Naslednji dan so slavno zmago zaključili s tem, da so zahrbtno ustrelili župnika Hrena in še nekaj z združenimi močmi premaganih stražarjev. — To so videli fantje. Videli' sodelovanje partizanskih voditeljev z Lahi pri pobijanju slovenskega ljudstva in pobratimstvo laških generalov s partizanskimi komandanti. Ti fantje niso več pozabili, kdo je pravi izdajalec. Bilo je skoro v istih dneh na Turjaku podobno. Partizani so prišli nad slovenske fante v družbi Lahov.. Laska artiljerija je rušila zidovje starega gradu, za katerega ozi-djem so se branili fantje iz vaških straž pred komunisti. Veliki italijanski tanki, vodeni od laških vojakov, so končno prisilili posadko k vdaji. Partizanski komandantje so. dali besedo, da se nikomur nič ne zgodi, če se vdajo. Težko so fantje verjeli komunistu, pa so mislili: Slovenec je in bo držal Slovencu besedo. Pa je ni držal! Podajo se in pridejo iz ruševin. Zunaj jih čaka Italijan in poveže z žico kot živali. Partizani in partizanke pa hujskajo Laha, da še huje zategne. Z zdpuženjmi močmi so Lahi in partizani zasmehovali slovenske fante, ki so verjeli na njih-besedo. Začel se je potem takoimenovani kočevski proces. Kot sodniki so sedeli ljudje, ki so slovesno dano besedo prelomili, sodili so slovenske fante za "izdajstvo" tisti, ki so se sami družili z Lahi proti slovenski krvi. To je gledal slovenski fant in sklenil, da ne zaupa nikoli več partizanu, ker je ta resničen izdajalec. Pa je še prej videl ta slovenski fant vnebovpijoče zločine zverin v partizanski obleki. Bilo je 26. decembra 1942. Komandant italijanske vojske v Mokronogu, sam komunist, se je dogovoril s partizanskim komisarjem Dolencem v gostilni Dev, da skupno uničita družino bivšega župana v Št. Rupertu. Dogovorjeno je bilo, da partizani lahko napadajo gradič Dob, kjer se je takrat skrivala pred partizanskimi zločinci družina Mavser, in da v tem času ne pride nobena italijanska četa gradiču na pomoč. In tako je bilo. Partizani so zajeli Mavsarja, njegovo ženo in pet otrok. Vseh sedem so zaklali in potem žive pometali na ogenj, ki so ga zakurili. Dve sinova, ki sta ušla, sta našla čez nekaj dni samo ostanke kosti. Kmalu nato so partizani tudi enega od teh dveh, 12 letnega fantiča, ubili. In zakaj vse to? Zato, ker je Mavsar izjavil, da ne bo podpiral Osvobodilne fronte, ki je malo poprej ubila v Št. Rupertu župnika in kaplana. Ta izdajstva naroda, to kolaboriranje s stoletnim nasprotnikom slovenskega naroda, Lahom, so videli fantje. S studom so gledali na zverinske zločine mednarodnega komunizma proti ljudstvu in vedeli so, da je njih dolžnost obramba, naj jih tudi kak mestni preveč siti fkrie zato zmerja z izdajalci. Fantje so videli dolžnost in imeli čisto vest. V tisoče in tisoče je šlo število pomorjenih, predno je naš kmečki fant poiskal orožje, da brani svoje življenje, svojo vas in svoje prepričanje. Pa so.poznali fantje to partizansko svojat že tudi iz dni po padcu Jugoslavije. Videli so komuniste, kako so proslavljali zvezo Stalinovo s Hitlerjem, ki sta si prijateljsko razdelila pogaženo Poljsko. Slišali so komuniste, kako so preklinjali zapadne zaveznike, ki so se obupno branili pred nacisti.' Vse to do 22. junija 1941, ko je Hitler napadel Stalina. Takrat je komunist postal naenkrat na ukaz iz Moskve partizan. Iz mednarodnega marksista je postal narodnjak. Kdo je mogel verjeti v resničnost take spreobrnitve! Ta hinavščina komunističnega partizanstva se nikoli ni nehala. Vsako sredstvo jim je bilo dobro, da uničijo slovenskega človeka. Pobijali so ljudi od Ljubljane do gorskih zašel j, požigali vasi, prosvetne domove, šole, cerkve. Vse pod geslom: "Če ves narod izkrvavi, samo da zmaga komunistična ideja. In narod je umiral v množicah. Titova vlada sama računa, da je pobitih v Jugoslaviji 1,700,000 ljudi, vseh Nemcev pa je v vseh teh letih padlo v boju in drugače umrlo na Balkanu 35,000. Kje je kako razmerje? In partizani so pobijali predvsem domače ljudi! V Ljubljani niso dino. Težko je razumeti, kaj sedanji režim vidi v tem dobrega zase ali za narod, da mora mladina že od najnežnejših o-troških let kar mogoče podivjati. Sam Bog ve? Ni najstrašnejše to, da v šolah ni prave verske vzgoje. Ker poznamo svoje ljudi, bi se dalo misliti, da bodo starši to nadomestili doma. Toda vsa poročila se strinjajo v tem, da so šole in vsa druga mladinska vzgoja usmerjene tako, da se otroku čimiprej iztrga iz srca ves verski in moralni pouk, ki ga morda dobe v domači hiši in cerkvi. Podivjane mladine že prej ni manjkalo v Sloveniji, kakor je ne manjka ne pri nas v Ameriki ne kjerkoli po svetu, ko se je že silno veliko storilo za pravo vzgojo. Česa naš narod pričakuje za svojo bodočnost od tega, kar počno z mladino tam današnji "vzgojitelji " BUBBLES PRAVI: • Prvo, kar mora vedeti dekle z jopičem .ie, da volna uspeva ob milu in vodi. Toda ker mila tako primanjkuje, moramo še naprej izročati RABLJENO MAST, da jo pomagamo več narediti! Pomnite. kjer je maščoba, je milo. Hranite svojo! * .* Odpri srce, odpri roke. . . Ameriški reporter, ki se je mudil v Jugoslaviji, je bil tako dober, da.je skrivaj vzel s seboj pismo za nekega svojega znanca, Slovenca. V pismu se čita med drugim: "Tvoj bralcuJq bil zajet po ! Nemcih že v Belgradu, ko so na cvetno nedeljo presenetili Jugoslavijo z bombami na glavno mesto. Od tedaj so ga vlačili po raznih koncentracijskih taboriščih po Italiji in Nemčiji Vseh sktipaj je bilo najbrž cel tucat. Končno je obtičal v Dachau, kjer je bilo najbolj grozno taborišče. Amerikanci so- ga osvobodili in se je vrnil domov. Titovci so ga vtaknili v ječo za sedem dni, nakar je bil sicer izpuščen, toda nobene službe ne dobi, tudi ne kakega ročnega dela. . To vse samo zato. ker je bil častnik v prejšnji jugoslovanski vojski. Strada in obleke nima skoraj nič. Ko so bili ujettniki iz Dachau-a še v Avstriji in čakali na po-vratek v Jugoslavijo, so morali nositi posebne znake, ki m naznanjali, da so to Dachauski jetniki. Tito je prav gotovo blarzen, da s takimi nesrečniki tako ravna." * * :|i * Na drugem mestu pove pismo to: "Tvoj nečak N. je star blizu 18 let. ZeLo dober fant, vsi ga močno hvalijo. Ko je zavladala nova oblast, je moral v ječo za sedem tednov. To .je bilo zato, ker poprej ni hotel iti k partizanom. Ko je prišel končno iz ječe,, ko so pomilostili take, ki še niso bili stari 18 let, so vsi mislili, da je prišel iz groba. Bile so ga same kosti in koža. Komaj je hodil, ker je tiste tene prestal mnogo stradanja in drugačnega mučenja. Takih primerov je bilo in jih je še menda brez števila." * * * In še nekaj iz tega pisma: "Pomanjkanje vsega blaga za obleke je strašno. Ljudje stikajo povsod za raznimi starimi čipkami (špicami) ter jih parajo, da dobe nekaj* cvirna za šivanje. Drugi razrezujejo svoje jopice, da napravi j aj o iz njih za otroke nogavice in kako drugo toplejše oblačilo. Toliko slišimo o pomoči, ki je baje prišla iz Amerike, pa se čudimo in čudimo, kje je ostala. . . " * * *!• Gornje pisanje se popolnoma ujema z vsemi drugimi, katera na kak način pridejo čez mejo po skrivnih potih. Žal, da mora ostati mnogo takega kolikor mogoče tajno, zakaj vsi se strinjajo v tem, da bi vsak tak pisavec izgubil glavo, če bi sedanja oblast doma zvedela, kaj je poročal. Strahotna je ta "svoboda" v današnji Jugoslaviji! O, begunci so dobro vedeli; zakaj so' se umaknili "preko meje. Nobeno zmerjanje z "izdajalci" in "črno vestjo" na tem nič ne spremeni. Zato podpirajte še naprej, podpirajte VELIKODUŠNO — LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV 1 * * * Nekje na Nemškem čaka odrešitve neki slovenski duhovnik. Že kmalu po nemški okupaciji Gorenjske in Štajerske smo culi o njem, da se je preoblečen klatil med okupiranimi Slovenci in v vedni nevarnosti pred ges.tapovci misij onaril med njimi. Pozneje ac ga zalotili partizani in ker mu niso mogli drugače do živega, so ga zatožili Gestapu, češ da dela med ljudmi propagando za Mihajloviča. Nemci so ga zajeli in odvedli na. Nemško v koncentracijsko taborišče. Tam je trpel vse strahote nacijskih taborišč do konca vojne. Ko je prišla svoboda, se je veselil vrnitve domov. Prijazen človek ga je pa opozoril, da je na listi onih, ki jih mislijo partizani doma "likvidirati." Nič čudnega, saj je imel in ima vse črno na belem, kako so ga par- j tizani izdali Nemcem. Radi tega ni hotel domov in se je zatekel v varstvo sedanjih okupatorjev Nemčije, ki pa tudi ne vedo, kaj bi z njim počeli. . . Kdaj, če splofi kdaj bo prodrla resnica o današnji "svobodni" Jugoslaviji? ? ? * * * Vsa poročila iz starega kraja, ki se izognejo cenzuri, po-' vedo, kaj je tam najstrašnejše. Dasi je strahot dovolj na vseh koncih in krajih, je za bodočnost naroda vendar najbolj obupno- to, da sedanji "vzgojitelji" silno kvarijo mla- Ko srno pretekle dni, na sam božični dan in spet na dan novega leta, poslušali v cerkvah list svetega Pavla do TITA, se je marsikdo med nami raztre-sel. Morda je bilo celo narobe, namreč da se je "zbral."- Koliko let smo poslušali brez posebnih misli tisti list, zdaj nam pa pri tistem poslušanju nehote uide misel od Pavlovega prijatelja Tita k njegovemu neprijatelju — "jugoslovan-! skemu" Titu. Torej je sveti Pavel pisal Titu? Seveda je, pa vse drugačnemu Titu kot ga" poznamo dandanes. Oni Tit ali Titus (ni bil TITO!) je bil svet mož in škof katoliške Cerkve v a-postolskih časih. Vendar je sveti Pavel smatral za umestno, da mu je napisal pismo polno lepih opominov, kako naj skrbi za blagor, za resnični blagor svojega naroda. Sveti Tit si je vse vzel globoko k srcu, dasi je tudi brez tistih posebnih o-pominov že vses poprej po najboljših močeh izvrševal., . . . * * * Kako silno potrebno bi bilo, da bi se današnji Tit ali Tito vsedel, bral Pavlovo poslanico in zraven globoko premišljeval, kako bi bilo tudi njemu kot današnjemu oblastniku med narodom, izpolnjevati naročila sv. Pavla! No, pa vsaj mi še enkrat čitajmo Pavlov list Titu in sami zase premislimo, kako neusmiljeno malo, hočem reči: nič! — se ravna po teh naukih današnji Tito in vsa njegova titovska banda: * * "Preljubi Tit! Prikazala se je milost Boga, našega ZvelU carja, vsem ljudem, ki nas uči, da se odpovej mo hudobiji in posvetnim željam, ter trezno, (Nadaljevanje na 3. strani) -o-- Na Hudem vrhu pri Blokah so mnogo pretrpeli Sedaj pa malo novic o preteklosti vojne. Ni mogoče popisati, kako je bilo hudo. Leta 1942, maja meseca sva bila a-retirana z mojim sinom in odvedena sva bila v ljubljanske zapore. Tam sva čakala pet mesecev kot talca. Vsako minuto sva pričakovala, da pridejo po naju in naju odvedejo na strelišče, da naju ustrele: Hude so bile te ure in minute za naju, da ni za povedati, kaj vse sva morala prestati. Potem sva dobila obtožnico in 25. avgusta sva bila sojena. Predlagali so nama dosmrtno ječo, ali potem nama niso mogli nič dokazati, ker se nisva hotela nič udati in nič priznati in nič vedeti o kakem sodelovanju s partizani, zato so nas oprostili zaporov, ali domov naju niso pustili več. Odvedli so naju v Italijo v taborišče smrti, kjer je dosti ljudi tam umrlo od gladu. — Ljudje so bili živi okostnjaki; samo koža je pokrivala kosti. Strašen je bil pogled na taborišče. i Gotovo je bila več kflt - naše če-tvorice, da smo i ko visoko v gori. baj j i smio- ukali in klicali 118 \ žo vse mogoče aufbik3^ i gotovo posredoval kak . 3 gorenjski fant in zakU: i šo domačo zabavo s P8' ,, mi, če bi bili kje v doli'11 i roki. Morda so fantje' - vali ušesa in skušali $ i/ dognati, če niso mar \ ckleščki iz sosedne va®1' terimi se bodo ob pi-VJ ,- domenili, kako in kaj ;i korajžo in šnajtom. , Mi smo se pa počut'. ; kozli v planini. Saj : i. prilike vsak dan in vS1' i- V Kranju smo bili I)0 disciplino, tako od $ a ših gospodinj, kod P1'0 i- Imeli smo predpisali e da ne -sme biti nobetf . ulici, ko se enkrat z1*1-: i-' kar še, da bi se -bili i_ ramo' ter eno zapeli < a glavnem trgu. To.bi'3' plinarna preiskava alsedeli, da bj bili črn'* , nosili domov slabe 0 smo imeli kako ta ju0 , j nje tam pri Rožniven^' 5 ci ali na Pungertu, bili precej brez skrlbi P" iezovanjem hudobni1 sorjev. Ampak, ko zaključili važno [a smo se plazili domov F/ [o skih ulicah,, kakor , vi. Čudno, zakaj je o e_ fesor taka griža, da J kamor, pa ko je bil krat tudi sam dijak1; '.. ral imela še v sladke*1 j nu vse križe in težavt'• ga stanu. Pa morda s° ; 7 radi tega tako strP^j \ iz lastne izkušnje ved^ ''.' moral dijak poznati ; ^ skrb — knjigo. Kak1 . la tista mati svojem1', '.'i "I, ne bodi vendar ta. jL hčerjo, saj si bil tud^ , > mald!" Ta je bil Pa "Saj prav zato!" „ Torej ko smo se ^ • kričali do sitega, &in0 ^ zaj v našo kolibo, ^ * U, . . ,- nO* na ogenj m polegli V", žiščih ob stenah i» drovati. Bili smo da bo treba svet pi'**"^ vo, kar je treba u- da se takoj zapre v?e i ,i- ledarje je treba uraV'; da bo v tednu najn11'^ 3iz nedelj, pa še kak Pra J ič za nameček. Potem lj dalo kako živeti, j ;l, "Jaz pa nisem Wt0'J ik zaprle šole," sem v dovalni predlpg^p0 | o, temeljitem razmišlja . j v "Bi rad vedel, je me ustavi Bernikov , 0- "Zato ne, ker če y e- tudi počitnic ne bo J e- ter bolj prijetnega ;o pod božjim soncem-počitnice za dijaka- | 1- "Nisi neumen," Basaj, "kakor sem | , si." 1946 JAN. 1946 Sb||MO [ToiMSj Fr||S. Ju (miilj 4 f5 6 7 lElEIloj 1112 13||14 mielm 20121 silil :27||28| »H L ! —it_i The Greatest Aviation Show in History Tvoji žalujoči ostali: V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV BELO DOBIJO JANUAR 19. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20. Osemnajsta oibletmica društva Modern Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd. 20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave. 26. St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avdi-toriu SN Dna St. Clair Ave. FEBRUAR 3.—Prireditev skupnih po- ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . družnic Slovenske moške zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. 9.—Društvo državljan št. 33 SDZ, plesna veselica v SND na St. Clair Ave. 9. Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ "Valentinov ples" v SND na 80. cesti v Newburghu. APRIL 27.—Društvo Marije Vnebo-vzete št. 103 ABZ. petintrideset letnica, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. |politiko," pa veljajo besede: Odpusti jim, Gospod, saj ne j vedo, kaj delajo! * * * Mnogi ljudje, ki sami pravijo, da skušajo predati svetovni položaj s katoliškega stališča, posebno položaj v Jugoslaviji, se zelo trudijo, da bi uganili, kdaj in kako so se Slovenci, posebno katoliški Slovenci, toliko pregrešili, da morajo dandanes toliko trpeti. . . Listi "Victorian" .je pa oni dan močno poudaril drugo mnenje, ki je vsekako tudi do-gnano "s katoliškega stališča," in je tako: "Trpljenje ni vedno kazen za zločin, ampak dostikrat le nagrada in plačilo, ki ga Bog na tem svetu daje svojim izvoljenim." * * Iz raznih pisem naših beguncev in trpečih vernih Slovencev v domovini se da povzeti, da mnogi med njimi vsaj skušajo razumeti svoje trpljenje in preganjanje s tega stališča. To je kajpada pregloboko za vsakdanjega človeka. Razume tak. ki se je kot zlato iz-čistil v trpljenju. Dostikrat) pa Bog dopušča trpljenje nekaterih tudi zato, da imajo drugi priliko za razna dela usmiljenja. Tudi to je katoliško stališče. Zate, katoličani, podpirajte nesrečne begunce in darujte v blagajno LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV! — Zaplot. -o- Kupujte Victory bonde! ~¥ali oglasi (Nadaljevanje z 2 strani) pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, pričakujoč blaženega upanja in častitljivega prihoda velikega Boga, našega Zveličarja, Jezusa Kristusa, ki je dal sam sebe za nas, da bi nas rešil vse krivice in si očistil izvoljeno ljudstvo-, vneto za dobra dela. To govori in k temu opominjaj v Jezusu Kristusu, Gospodu, našem." O, nesrečni Tito, kako daleč si od tega, da bi se ustavil in malo zamislil ob besjedah sv. Pavla tvojemu soimeniku, svetopisemskemu Titu! Res, čudne "božične misli" so morali imeti tvoji podložni-ki, bolje rečeno: tvoji sužnji, ko so v sveti noči in na novega leta dan v cerkvah poslušali prej navedene besede sv. Pavla — Titu. . . * * * Cincinatski nadškof Mc-Ni-holas je pred kratkim priporočal splošne, molitev*! za spreo-brnenje Rusije. Znana molitvena devetdnevnica o petkih v čast Žalostni Matieri božji je že objavila take javne molitve za spreobrnenje Rusije. Ni dvoma, da bodo poprijel« še druge molitvene organizacije in naznanjale enake skupne javne molitve v ta namen. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni Čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 ej. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 90/ od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. SOME OF THE FEATURES * The B-29 Superfortress * The Black Widow Night Fighter * P-80 Jet-propelled Shooting St«r * Ten Famous U. S. Fighter Planes * Captured German and Jap Planes * The Jap Kamikaze Suicide Plane Sr The German V-l and V-2 Bombs * Radio-controlled Television Bomb * Radar and Radio Demonstrations * The New Altitude Gyro * Civilian and Commercial Planes * And hundreds of other Exhibits Proceet/i trill an lo the heneftt o/ the Armv Air Fnrcee Aid Society Regular admission: Adults $1.25; Students 65c. Open 11:00 AM to 11:00 PM. ( Taylor's - Clark Restaurants Bond's - Marshall Drug Stores Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Košar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) Sprejme se ženske asemblerce, izdelovalke klobas in packer je. Za začetek 62c na uro Cleveland Provision Co. 3112 W. 63. St. (12) Šivilja se sprejme Sprejme se k-uv/na šivilja za poln ali samo delni čas. oglasite se v Grdina Shop. 6111 St. Clair Ave. HE 6800. (10) Zdaj je treba počakati, kdaj se bo oglasila Moskva in pritisnila takim molitvam pečat "politike." Najbrž ne bo dolgo. In za Moskvo bodo zagnali krik o "politiki" zoper Rusijo vsi sopotniki rdečkarjev. Toda naj reče kdo, kar hoče, nadškof McNicholas je zadel pravo, ko .je javne molitve za spreebrnenje Rusije utemeljil z naslednjim biesedami: "Tretja svetovna vojna je neizogibna, ako bo moskovska vlada nadaljevala s svojimi prevratinimi metodami. Tista vlada, ki se je postavila zoper Boga, zoper Kristusa in zeper nauk evangelijev." Nadškof McNicholas je dobro vedel, kaj je zinil. O tistih, ki vsem takim besedam pritiskajo pečat "vtikanja v Peč naprodaj Proda se Tinnerman peč na plin in premog. V jako dobrem stanju. Pokličite IV 2722. Garaža v najem V najem se o~?da garaža. Vprašajte na 1162 E. 61. St. (ID Peč naprodaj Proda se peč za gretje na plin, v jako dobrem stanju. Vprašaj te na 1345 E. 82. St. tel. GAr-field 5937. (9) 2 ženski za čiščenje 25 ur na teden 5 dni Vprašajte Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64: St. _01) MALI OGLASI Stanovanje išče Zakonski par .s 4 hčerami želi dobiti stanovanje 6 sob; najmlajša je stara 12 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588. (10) Pivo v zabojih Standard — Carlings Carlings Ale Dortmunder TINO CAFE 6030 St. Clair Ave. (Fri., Sat. - x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5206 550 E. 200. St. (Fri., Sat. x) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Jennie Debevec roj. Kolar ki je odšla v večno življenje 13. januarja 1945. Hladna te zemlja že leto dni krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, ljubljena žena, draga nam mama, v duhu pa večno med nami živiš. MOŽ in OTROCI. BRAT in SESTRE Cleveland, O., 14. jan. 1946. Zopet doma v civilne mživljenju. — Chips, pes, ki je bil v zadnji vojni odlikovan s "Srebrno zvezdo" in "Purple Heart" za junaške čine v bojih z Nemci, je sedaj zopet v civilnem življenju. Na sliki ga vidimo pri sankanju.z 4 letnim John Warm. Chips-ova odlikovanja so mu bila pozneje odvzeta, ko je armadno poveljstvo odločilo da se živalim ne daje odlikovanj (medalj). Johanne Vidervol ki je jza, vecUii. {tatlunila svoje trudne cč', dne 12. januarja 1914. Bog odvzel nam soprogo in mater. Toda v sredini našega srca dve leti poteklo je od tedaj. . Tvoj spomin živi ljubeč, pa mi Te nismo pozabili, počivaj v miru. blaga duša v srcih živi blag spomin. in večna luč Ti sveti naj. Žalujoči ostali: ANTON VIDERVOL, soprog; ANTHONY, FRANK in JAMES, sinovi; ALICE HORSFALL, MAE BARAGA. PAULINE STEFFNER in TERRY HOČEVAR, hčere; VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, O. 14. januarja 1946. Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting »15, CiSčenje V> Termostat jcontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1103 Addison Rd. ENdlcott 048? Luč za zdravljenje revmatizma gre ua vsak reeitfami saket. $1 65 M AN DEL DRUG 15703 WATERLOO RD. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. " 3LHERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 14, 1946 Kristus °dlomek iz umetniškega življenja. Spisal dr. Ivo česnik. Polagoma so aginjale i ij,606 bai"ve, solnce se je poto- 1 ^ v morske valove, na nebu 1 t Pa jele goreti zvezde — de-Ntne lučice. ; Prisedla je Felicita, položila •,no roko na Angelovo ramo i Pogledala globoko v oči. L opet ti nekaj muči dušo, j ffc; (leJ- Povej mi! Glej,' jieia sem te, da si hodil zamši- j I, Po vrtu. Oprosti mi, Ange-e' cla sem zvedavo žensko bitim i ' prePričan> da govo- ?0sti » 12 ljub6Zni k0t zveda-j Le vprašuj, ljubica! Rad ti! eš riJem dušo, dasi mi ne mo- j Pomoči. Danes zjutraj mi « '^očil knez Giacomo Cesa-1;' _ ^ naslikam njegovi sopro-sliko iz zgodb Kristu-Jdr^i trpljen.ia- Nisem mogel "Ej.. • Pomisli, golobičica, £ naslikam! Rad bi A, v svoji duši visoko, a . Ji)) Izguibil sem mate- 1 'Je n. para'diž in brez njega Pjom ® Krista> ker »e veje'^1 VanJ' Čutim, da je bil 1 |i. no več kot veliki tira-!feor°fi' umetniki, da je bil Juda'10110 Več kot Mohamed in 'vijem ^ da Je bil Bog- ne ve" !e%eJn£lej, kneginja Klara ta.g oiie imeti trpečega Krili Ne tako slikanje so L Prešibke, premajhne •i i« M ne- Slikal sem Ma" 1 ravitid&daleno- Hotel sem na" ic * UstvSPOkornico' pa mi Je č0" 0 Sc dri1 Pohotno žensko. Ži- j]j 6(j6i 2 Se zaveclal tega in tudi "f; a j]fl Vzi'ok in sklenil sem, | it Hiinj °m Več mazal platna s id itl Paj obaim'i- V Rimu sem j'i nije ! slikal. navdušen zanos f'' ^ V srcu' ko so žarele , Hii^ n°J glorijole. A takrat jj; ^ vej,V materina pripro- !i iiav!; takl'at je kipelo v me- ^ ^a Rafaelove, ti «Ute ^'zianove Madone in }jii fPljenj In pomisli, Felicita, ft e%relb°Žje naj slikam! Ne> "Aiig i' !ter mi Je zo'Prno-" ! 'e, :iJo. p0' Sa-j veš mojo srčno J i atadiž 0akuisila sem ti vrniti j.i »ttiiijj2 mamice. Bilo je yi late( ^ ^J'Sem huda radi tega f: ako (i0,'lgec> ker vem, da imaš 1 !l SV<-'tu SrCe k0t mal° ljUtli n» 'ebeti \ le bi ti pa bil po-ifti. ne? To uvidevaš pf ''e'2u Cesare pa moi-aš L,;p "i hj'q, r Je tvoj prijatej. V4 h i Angelo, pojdi h pa-,)i X tncesc»- 'Moder mož je, ."Kaj 1 tla dober nasvet." jj|! 1 VeSej .p0maga nasvet, če pa t!,ret Ij,^ ^ samozavesti. Pa- ei ^dare C6SC° je pameten il} :'prtnen' pridigal mi bo. Kaj ji.1 l°Jc g'^'e Pridiga, ,če ne čuti Zanosa. Se ko imam jj)! 1koi duši neizmerno lepo i)' '^if^^anjka moči, da bi jo i) bj ;J'at'nu. Pride trenotek, ,K; Slik U °dbila in se ustavi-1-'l-qV2gine iz duše za vedli1'' se' mislim, tuhtam i'- ^IČ T 1 1 %-rVt , ■ • . . In kako naj ^ k0 ni od nikjer # k k n Utrinkov, ampak le sa- c'' 'Si'' rada bi ti / ? Žen,'j':. a sem »boga, ne ved-%et H> Ce bo koristila tvo-Ha n°'st3 moja molitev, tii fillice, a2p°lago. In h patru pc-idi, ljubček! Ta- V 'V ima'' > 1>cljm,^a '''»ho poj dem." ^ ijuj j0 je na čelo iz glo-' r,r>JC2ni in se pogovarjal 1 K i s°v ncč- J laVdan je obiskal patra ^ !' BelCH V njegovem atelje- d^J/iavou^ Je imel 0£raJen jijj ,ut°. v levici je držal LMlo v esnici čopič, oko mu ^ S\ ^ »a platno, kjer je s<>\ ^trov-no in tet0 Elizabeto, iti1 fV10Vl delavnici je bilo ta-^ laikov Radovedni obrazi $ Kris tov in Madon so ^ J(l vseh sttrani in zdelo i«'ly kot bi stopil v božji n h :