Lokalna novica
je kraljica
XVII-ISSN 1580-0547 April 2016
Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode

1
U
■
2 | OBČINSKE NOVICE
Deset uspešnih let Športne dvorane Medvode
V desetih letih so se v njej zvrstili številni dogodki z obiskovalci iz cele Slovenije in tudi tujine. Tudi v naslednjem desetletju želijo "spisati" podobno vsebino.
Matej Gašperin, Ines Iskra in Sašo Bratuš so trojica, ki je dvorano vodila njenih prvih deset let.
MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA
Športna dvorana Medvode je že proti koncu lanskega leta praznovala deset let obratovanja. Jubilej so obeležili sredi marca s koncertom Gregorjevo po domače, na katerem so za zabavo skrbeli Modrijani, Natalija Verboten in DJ Ney. Del dogodka je bil namenjen tudi praznovanju obletnice. Manjkala ni niti torta, v katero so skupaj zarezali Matej Gašperin, Sašo Bratuš in Ines Iskra, ki so v desetih letih vodili javni zavod s sedanjim imenom Sotočje Medvode, ki je upravljavec dvorane.
"Nisem si predstavljal, da bo v dvorani toliko dogodkov. Če pomislim, kaj mi je v prvem letu obratovanja najbolj ostalo v spominu, je to zagotovo odprtje. Na četrtek je bilo uradno odprtje, na petek veselica, v soboto in nedeljo pa športno dogajanje. Dvorana je zelo lepa in njena desetletna pot je bila zelo uspešna," je povedal Matej
Kdo bo novi direktor Javnega zavoda Sotočje Medvode? Prejšnji mesec je bil objavljen javni razpis za prosto delovno mesto direktorja. Kot smo izvedeli, se je prijavilo enajst kandidatov, med njimi ni sedanje v. d. direktorice Ines Iskra. Postopek je trenutno še v fazi izbire kandidata.
Gašperin, ki je bil prvi direktor. Za njim je zavod prevzel Sašo Bratuš in ostal osem let. "V tem času se je zgodilo veliko. Bilo je veliko prireditev. Najbolj v spominu pa mi bodo ostali ljudje, s katerimi sem delal in se srečeval. Večkrat sem se v Medvodah počutil bolj doma kot pa v Kranju, od koder prihajam. Tudi za naprej vidim za dvorano svetlo prihodnost. Vsi organizatorji dogodkov in obiskovalci povedo, da je dvorana večnamenska, funkcionalna, da se radi vračajo, tako da se za prihodnost ni bati. Je pa res, da je dvorana vsako leto starejša. Naloga občine in vodstva javnega zavoda bo poskrbeti, da bo v takšni kondiciji ostala tudi v prihodnje," je dejal.
Po Bratušu je zavod prevzela Ines Iskra. Kmalu bo leto dni, odkar je postala v. d. direktorice. "Vodenje tako čudovite dvorane in tako velikega zavoda je precej zahtevna in odgovorna naloga. Predstavlja pa tudi izziv. V zavodu sem zaposlena devet let. Zvrstilo se je veliko dogodkov, najbolj pa sem še vedno pod vtisom Eurofitfesta, ki je pred kratkim napolnil dvorano s športnimi navdušenci. Naenkrat je v dvorani vadilo več kot sedemsto ljudi. V takšnih trenutkih je človek lahko ponosen, da je na čelu te dvorane," pa je dejala Ines Iskra, med osmimi redno zaposlenimi v Javnem zavodu Sotočje Medvode edina ženska.
Dela v Mednu naj bi bila končana v roku
Promet v Mednu po več kot dveh letih znova poteka dvosmerno.
MAJA BERTONCELJ
V petek, 18. marca, je promet čez železnico v Mednu po več kot dveh letih in po številnih zapletih z izborom izvajalca del znova stekel v obe smeri. Poteka po dveh montažnih premostitvenih objektih kot obvoz mimo dotrajanega nadvoza nad železniško progo. Postavila ju je Slovenska vojska. »Zelo sem vesel, da smo končno po dveh letih kalvarije pridobivanja sredstev in oddaje javnih naročil prišli do dneva, ko bomo
lahko sprostili zaporo s semaforjem in bo promet stekel neovirano dvosmerno, sicer še z omejitvami hitrosti po začasnih deviacijah. Dela se bodo nadaljevala na sami sanaciji glavnega premostitvenega objekta. Računamo, da bodo končana v roku, kar pomeni do 1. junija,« je povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Dodal je še, da naj bi država v dogovoru z lokalno skupnostjo pomagala pri obnovi dotrajane lokalne ceste Seničica-Medno, ki so jo v času delne zapore številni uporabljali za obvoz.
OBČINSKE NOVICE | 3
Za boljši dostop do interneta in hitrejšo povezavo
Svetniki so na zadnji seji med drugim sprejeli Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije. Cilj je vsem občanom zagotoviti dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.
MAJA BERTONCELJ
Medvoški občinski svetniki so se 16. marca sestali na svoji 14. seji. Dnevni red je bil tudi tokrat obširen, saj je bilo skoraj dvajset točk.
ODPRTO OMREŽJE OMOGOČA KONKURENCO
Prva pomembnejša točka je bila Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini, ki je bil tudi sprejet, skupaj z amandmajem, da bo njegove morebitne spremembe in dopolnitve potrdil občinski svet, in ne župan. Načrt je predstavil Stanko Šalamon iz podjetja Eurocon. Gre za dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja, katerega namen je ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v občini. Del načrta je namenjen tudi identifikaciji belih lis, območij, kjer ni tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih priključkov naslednje generacije s strani komercialnih ponudnikov. Kot je zapisano v gradivu, podatki o pokritosti širokopasovne infrastrukture kažejo, da obstajajo v vsakem naselju uporabniki, ki danes nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega omrežja niti z zmogljivostjo 30 Mb/s. Iz obravnave so izločene Medvode, ker imajo več kot tisoč gospodinjstev. Analiza potreb je pokazala, da končni uporabniki v veliki meri niso zadovoljni s trenutno kakovostjo storitev in da bi se jih na internet s hitrostjo 100 Mb/s in več priključilo kar 88,59 odstotka. To je tudi cilj: da bi občina to hitrost zagotovila vsaj 98 odstotkom uporabnikov. V postopku pridobivanja sredstev za gradnjo omrežja bo sledila modelu javno-
-zasebnega partnerstva, ki bo skladen z občinskimi interesi in pogoji pridobitve sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Svetniki so dobili na mizo tudi Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Medvode s strani podjetja EVJ Elektroprom in Kabelske televizije Medvode, ki kot lastniki in upravljavci kabelsko komunikacijskega sistema v občini Medvode skrbijo za delovanje in posodabljanje kabelskega omrežja, ki pokriva več kot dve tretjini občine. Informirali so jih o stanju in načrtih glede hitrosti interneta, ki jih ponujajo njihovim uporabnikom. Kot so zapisali, na področju kabelskega omrežja v občini ni belih lis, do konca leta pa bo tudi njihovo omrežje predelano in posodobljeno tako, da bo omogočalo vsem naročnikom hitrosti tudi do 100 Mb/s. "Tega dopisa sem bil vesel, ker na neki način daje slutiti, da bo tukaj vendarle nekaj komercialnega interesa v vaši občini. Govori pa o hitrosti do 100 Mb/s. Slovenska, evropska strategija govori o sto in več. To je bistvena razlika. Ima možnost, da izrazi javni interes, moral se bo formalno zavezati in zagotoviti hitrosti, kot so opredeljene v načrtu. V Sloveniji je bilo v preteklosti že veliko primerov, ko so bili interesi neformalno izraženi, da bi blokirali druge," je bil komentar Šalamona. Dodal je še nekaj besed prednosti odprtega omrežja pred komercialnim: "Prednost je ravno v tem, da če je odprto omrežje, potem omogoča, da pride konkurenca, ki bo vplivala na to, da bodo cene padale, kakovost pa se bo dvigala." Svetniki so imeli več vprašanj, na koncu pa brez večjih zadržkov načrt sprejeli.
VAJD OSTAJA DIREKTOR ZD MEDVODE
Svetniki so dali soglasje k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Medvode. To funkcijo bo še naprej opravljal dosedanji direktor dr. Rajko Vajd, ki je za vodenje dobil pohvale. Glasovali so tudi za sklep, s katerim so župana pooblastili, da bo pridobil ponudbe z idejnimi zasnovami za izdelavo t. i. županove ogrlice in bo s pomočjo strokovne komisije izbral najbolj ustrezno ponudbo. Razlog za sprejem sklepa je v sprejetem odloku iz leta 1997. Ker se v juniju obeta več prireditev na najvišjem nivoju, je cilj, da župan na dogodkih občino zastopa tudi z izkazovanjem občinskih simbolov v obliki županske ogrlice. Po ocenah naj bi bil strošek nakupa med štiri in sedem tisoč evrov.
O KOMUNALNEM PRISPEVKU
Dokončno so sprejeli nekaj prostorskih točk: odlok o spremembah in dopolnitvah za planski celoti Smlednik in za Na Klancu, predlog odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin v občini, pa sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra. Prav tako so skupaj z amandmaji sprejeli predlog sklepa o določitvi seznama cest, ki so v upravljanju in vzdrževanju krajevnih oziroma vaških skupnosti. Sprejet je bil tudi predlog Pravilnika o sofinanciranju otroških in mladinskih programov v občini. Svetniki so sprejeli tudi nekaj dokumentov v prvi obravnavi, med drugim Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Programa opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode, ki bo v prvi vrsti prinesel bistveno ugodnejši obračun za gospodarstvenike, za širitve in novogradnje.
sotočje je priloga časopisa Gorenjski Glas
SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Košenina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvi-žaj, telefon: 04/201-42-48, 041/962 143, telefaks: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranj; oblikovanje: Matjaž Švab; tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.; SOTOČJE številka 4 je priloga 28. številke Gorenjskega glasa, 8. aprila 2016. V nakladi 6000 izvodov jo dob jo vsa gospodinjstva v občin i Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode. Na naslovnici: Sebastjan Jenko iz Zbilj / Foto: Tina Dokl
4 | OBČINSKE NOVICE
Z ministrom o prometu skozi Medvode
Iz pogovora z županom: Vnovičen obisk ministra za infrastrukturo - Ukrepi za spodbujanje gospodarstva - Na dražbi prodan nekdanji Sokolski dom - Slovenski turistični delavci v Medvodah
MAJA BERTONCELJ, FOTO: TINA DOKL
□	V Medvodah je bil pretekli mesec znova minister za infrastrukturo. Po ogledu gradbišča v Mednu ste imeli župani z njim sestanek na občini. O čem ste se pogovarjali?
"Pogovori z ministrom so tekli predvsem na temo prihodnje ureditve prometa skozi Medvode, torej o tako imenovani medvoški obvoznici, okrog verzije, ki je umeščena v državni prostorski načrt, o realnosti in bolj verjetni faznosti izvedbe. S strani države je plan, da se najprej ureja prometna problematika od Medna do Celovške ceste. Ocenjujemo, da bo to prineslo k izboljšanju pretočnosti prometa. Gradila se bo štiripasovnica z navezavo na obvozno nemško cesto. Kdaj se bo to zgodilo, je težko opredeliti, govorimo pa o kratko in srednjeročni rešitvi."
□	Kaj pa promet skozi Medvode?
"Prišla je pobuda s strani županov s škofjeloškega o novi navezovalni cesti Meja-Vodice, ki bi šla od avtoceste v Vodicah za Hrašami, po meji med občinama Medvode in Šenčur, nekje med Dragočajno, Mošami, Trbojami, med Podrečo in Prašami do Meje. Od tam je proti Škofji Loki načrtovana nova cesta do nove industrijske cone na Trati. Pobudo podpiramo. S tem bi se promet skozi Medvode močno zmanjšal. S strani ministra je bilo videti, da se mu zdi to veliko bolj racionalna rešitev, poleg tega gre za cesto, ki jo bo v neki daljši dobi verjetno treba izgraditi, saj, ko bo enkrat zgrajena cesta Vodice-Želodnik, ki bo predstavljala nekakšen drugi ljubljanski obroč, bo obstoječa cesta skozi Smlednik in Zbilje postala še veliko bolj obremenjena. Dogovorjeni smo, da se v letošnjem letu, če se bo le dalo, še pred poletjem, pripravi prostorska pobuda. Čakamo še na privoljenje Občine Kranj, ker bi del te ceste potekal po njenem ozemlju. Ker gre šele za pobudo, to pomeni realno vsaj deset let do izvedbe v najboljšem scenariju."
□	Minister je dejal, da država pomaga pri obnovi lokalnih cest, ki so bile uni-
Medvoški župan Nejc Smole si je v družbi ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča (desno) in županov s Škofjeloškega ogledal gradbišče v Mednu, kasneje pa so se na Občini Medvode pogovarjali še o prometni problematiki tega območja.
čene zaradi obvozov. Računate na pomoč pri obnovi ceste Seničica-Medno?
"Minister je to rekel in mi ga bomo držali za besedo. Upamo, da bo država primaknila kaj denarja za prepotrebno obnovo. Če bodo pristopili zraven, bomo h konkretni obnovi pristopili še letos."
□	Ko sva že ravno pri problematiki cest. Načrtovana je obnova ceste na Ladji pri Sogefiju in Tovarni papirja Goričane. Kdaj bo prišla na vrsto?
"Ni še sklenjen dogovor z obema podjetjema, na katera smo se že obrnili. Upam, da se bosta odločili in sodelovali s finančnim vložkom, saj naša sredstva za obnovo ne zadoščajo."
□	Z gospodarstveniki želite čim bolje sodelovati. Na zadnji seji je bil v osnutku sprejet spremenjen in dopolnjen odlok na temo komunalnega prispevka. Za gospodarstvo ga občutno znižujete.
"Na področju gospodarstva v naši občini je trenutno največ zanimanja za širitve, kar je na neki način tudi zelo razveselji-
vo, saj to pomeni, da tisti, ki so pri nas, tukaj želijo tudi ostati. To je bil osnovni razlog, zakaj smo šli v spremembo. To je odlok, za katerega sem trenutno najbolj vesel, da je v proceduri. Z njim gremo na eni strani najbolj transparentno, na drugi pa efektivno nasproti gospodarstvu. V zadnjem letu smo s spremembo prostorskih aktov kar nekaj podjetjem omogočili širitve, prav tako pa računamo na nove investitorje. Zadnja novica je, da je bil na javni dražbi vendarle prodan tudi nekdanji Sokolski dom v centru Medvod na klancu. Kupilo ga je isto podjetje kot zemljišče poleg. Gre za podjetje Hermes iz Železnikov. Na občino so že vložili vlogo za rušitev propadajočega objekta, vendar želimo najprej sestanek z investitorjem, da predstavi prihodnje ideje o ureditvi tega, za podobo Medvod zelo pomembnega prostora." □ Pred vrati je sprejemanje Občinske -ga prostorskega načrta. Kje bodo zagotovo nove možnosti za gradnjo za gospodarstvo?
OBČINSKE NOVICE | 5
"Vse napore vlagamo v to, da bo potrjena širitev obrtne cone od Heliosa do Jarca, potrjena in delno razširjena Obrtna cona Jeprca, obrtna cona v Sori proti Škofji Loki za podjetje Brinox in obrtna cona Moše za podjetje Mali. Cona od Heliosa do Jarca bo zaradi komunalne opremljenosti zelo zanimiva, Jeprca pa ostaja malce nedorečena ravno zaradi manjka komunalne infrastrukture."
□	Na seji občinskega sveta je bil sprejet načrt razvoja širokopasovnega omrežja. Kakšno je trenutno stanje?
"Danes obstoječe stanje je slabo. Prenosa podatkov nad sto megabajtov na sekundo ne dosegamo skoraj nikjer v občini. Zaveza prevladujočega operaterja v naši občini o nadgraditvi omrežja je bila dana svetnikom na mizo. V tem, kar smo sprejeli, ne vidimo nič slabega. Načrtujemo vstopiti v ta projekt povsod, kjer ne bo zagotovljena hitrost dostopa več kot sto megabajtov in kjer ne bo izražen komercialni interes."
□	Svetniki so potrdili nakup "županove verige", ki je doslej župan Medvod ni imel. Uporablja se tudi pri sklepanju zakonskih zvez. Pooblastilo imate, pa imate tudi kaj porok in na katerih lokacijah so v Medvodah možne?
"Letos imam načrtovanih že pet porok. Trenutno lahko v občini Medvode poročam predvsem na izrednih lokacijah, ker redne še nimamo. Te so pri Jezeršku v Sori, na golfskem igrišču v Smledniku, izredna lokacija je letos tudi Zbiljsko jezero, dogovoriti se je možno tudi še za kje drugje. Imamo nekaj najlepših reprezentančnih objektov v osrednji Sloveniji in bi si zelo močno želel, da bi se lahko uporabljali tudi v te namene. Občina sicer s samo prijavo porok nima nič, vse se ureja na upravni enoti."
□	V Športni dvorani Medvode so potekale delavnice strategije razvoja turizma z udeleženci z vse Slovenije. Kako je z razvojem turizma v Medvodah?
"Zelo sem vesel, da je takšen dogodek potekal v Medvodah, ki so tako prepoznane tudi kot prostor srečevanja. Pri nas so bili vsi večji akterji s področja turizma v državi. Kar se tiče Medvod in turizma, mislim, da bomo zelo hitro ugotovili, da gre za ključne izzive povezovanja, izgradnjo identitete in izgradnjo osnovne komunalne infrastrukture, ki turista nemoteno pripelje
do destinacije. Ko bomo imeli urejeno to osnovo, potem se bomo lahko začeli ukvarjati z izvedbo strategije na državnem nivoju, se pravi, kaj je tisto, kar mi doživljajskega, nastanitvenega, gastro-nomskega ponujamo svojim obiskovalcem. Medvode so zagotovo bolj na začetku. To je velik minus, po drugi strani pa nam daje možnost, da se odločimo za strategijo, nismo obremenjeni z nečim, kar je že bilo. Bolj se moramo nasloniti na prestolnico in na izjemno število turistov, ki jo obiščejo. Verjamem, da imamo možnosti, da lahko na področju turizma naredimo še veliko več."
□	Kot eden izmed virov financiranja s strani turizma so bile omenjene turistične takse. Koliko jih občina pobere?
"V lanskem letu smo zabeležili skoraj sedemdesetodstotno povečanje nočitev v naši občini in pobrali dobrih sedem tisoč evrov z naslova turistične takse. To je kaplja v morje od tega, koliko je treba vložiti v investicije, po drugi strani pa se mi poleg turistične takse odpira vprašanje ostalih dajatev. V mislih imam, da tudi tisti, ki imajo neposreden dobiček od turizma, nekaj prispevajo v proračun, da izgrajujemo infrastrukturo in izvajamo storitve, ki so obče želene."
□	Za konec še klasično vprašanje: kaj bo novega v tem mesecu?
"Kot sem povedal že v prejšnjem pogovoru, je letošnja pomlad v znamenju razpisov. Praktično vsi so že bili objavljeni, prvi so že zaključeni in pogodbe podpisane, večina pa v fazi razdeljevanja sredstev. S tem bomo društvom omogočili, da nemoteno delujejo naprej tudi letos. Objavljena je bila večina javnih naročil s področja investicij v letošnjem letu, zato se nam prav gotovo obeta delovna pomlad in poletje. Največja kadrovska novost je, da smo z aprilom dobili prve delavce preko javnih del. Imamo novo občinsko inšpektorico, ki ima tudi redarska pooblastila, tako kot inšpektor. S tem je oddelek inšpektorata ponovno polno operativen. Pripravljata tudi odlok o določitvi plačljivih parkirišč v občini, ki ga bo obravnaval občinski svet, še pred poletjem. S tem bomo tudi na področju kratkotrajnega in ostalega parkiranja začeli z uvajanjem reda. Kot pri vsaki novosti bo gotovo tudi tu potrebno nekaj dobre volje na začetku, a sem prepričan, da bomo kmalu videli tudi pozitivne posledice takšnih odločitev."
Objavljena številna javna naročila
MAJA BERTONCELJ
Občina Medvode je objavila kar nekaj javnih naročil za investicije, ki bodo potekale v občini. Javno naročilo s področja rekonstrukcije cest v občini Medvode vsebuje pet sklopov, in sicer: rekonstrukcijo ceste Sora-Ločnica-Topol, rekonstrukcijo ceste Valburga-Trboje, izgradnjo meteorne kanalizacije in rekonstrukcijo ceste Golo Brdo-Slavkov dom, rekonstrukcijo ceste Vikrče-Brezovec in asfaltiranje odseka ceste Topol-Belo. Javno naročilo je bilo objavljeno tudi za projekt »Prenova centralne kuhinje v Vrtcu Medvode, enota Ostržek«, ki vsebuje dva sklopa, in sicer gradbeno--obrtniška in inštalacijska dela, pri katerih se upoštevajo okoljski vidiki za prenovo centralne kuhinje v Vrtcu Medvode, enota Ostržek, in dobava in montaža energetsko učinkovite opreme za prenovo centralne kuhinje v Vrtcu Medvode, enota Ostržek. Objavljeni sta bili tudi javni naročili za izdelavo celostne prometne strategije za občino Medvode in za izvajanje prevoza osnovnošolskih otrok v občini Medvode v letih 2016-2020.
Končana rekonstrukcija krozišca
Končana so dela na krožišču "Na klancu". Naročnik rekonstrukcije je bila Direkcija RS za infrastrukturo, izvajalec pa podjetje Trgograd iz Litije. Vozne pasove sedaj ločujejo fizične prepreke, ki preprečujejo napačno vključevanje v krožišče. Vožnja naj bi bila tako varnejša in tudi počasnejša.
Razpisi Eko sklada
Podjetje Envirodual, d. o. o., ki skrbi za energetsko upravljanje v občini Medvode, je pripravilo seznam odprtih in načrtovanih razpisov Eko sklada v letu 2016, ki so aktualni za občane in podjetja. Razpisi ponujajo ugodna povratna in nepovratna sredstva za okolju prijazne investicije. Več informacij najdete na spletni strani Občine Medvode.
www.medvode.si
6 | OBČINSKE NOVICE
Zupan znova z gospodarstveniki
MAJA BERTONCELJ, FOTO: MATIC ZORMAN
Medvoški župan Nejc Smole je po enem letu na srečanje znova povabil predstavnike medvoških podjetij. Potekalo je v Športni dvorani Medvode, udeležilo pa se ga je okrog šestdeset predstavnikov največjih medvoških podjetij. Skupaj so pregledali seznam načrtovanih investicij občine v letošnjem letu, predstavili so jim spremembe na področju obračunavanja komunalnega prispevka in druge za gospodarstvenike pomembne projekte. "Namen srečanja je, da pogledamo, kaj je bilo narejenega od lani do letos, in da jim predstavimo proračun z vsemi večjimi investicijami," je pojasnil župan Nejc Smole. Gospodarstvenikom se je na koncu predstavila tudi Skupnost Barka s potrebo po nakupu novega kombija.
Srečanja z županom se je udeležilo okrog šestdeset predstavnikov največjih medvoških podjetij.
VI SPRAŠUJETE, OBČINSKA UPRAVA ODGOVARJA
MAJA BERTONCELJ
Za rubriko Vi sprašujete, občinska uprava odgovarja sprejemamo vprašanja po spletni pošti maja.bertoncelj@g-glas.si ali na naslov Gorenjski glas, Bleiweiso-va 4, 4000 Kranj, s pripisom 'za Sotočje'.
MILENA N., SP. PIRNIČE:
"Zanima me, ali imamo vodovod res iz svinčenih cevi in kdaj se načrtuje zamenjava. Poleg tega sprašujem, kdaj se bo uredila dotrajana cesta pod cerkvijo v Sp. Pirni-čah."
KATARINA BLAŽIČ, ODDELEK ZA OKOLJE, PROSTOR IN RAZVOJ:
"Po pregledu evidence javnega vodovodnega omrežja ugotavljamo, da na območju Pirnič svinčenih vodovodnih cevi ni. Na tem območju sta večja "starejša" javna vodovoda: pocinkan glavni cevovod od starega vodohrana Verje proti Verju, ki je bil grajen nekje okoli leta 1955, in v Vikrčah, kjer je bil prevzet obstoječi lokalni vodovod zgrajen okoli leta 1940. Ostali cevovodi so iz PE tankostenskih cevi, razen cevovodov, ki so se obnavljali v zadnjih letih in so iz no-dularne litine. Na pocinkanih in salonitnih cevovodih so tudi obstoječi hišni priključki pocinkani in ne svinčeni. Sočasno z gradnjo javne kanalizacije v Pirničah bomo obnovili tudi dotrajane cevovode vodovodnega sis-
tema. Po končani gradnji javne kanalizacije in javnega vodovoda se bo uredila tudi cesta. Gradnjo javne kanalizacije in sočasno obnovo potrebnih komunalnih vodov bomo začeli po odobritvi finančnih sredstev Ko-hezijskega sklada.
Naj vam na kratko predstavimo zgodovino projekta in trenutne aktivnosti, ki se izvajajo na projektu izgradnje kanalizacije v Medvodah. Gradnja kanalizacije na območju aglomeracije Medvode, kamor sodijo območja Preske, Pirnič, Vaš, Goričan, Rakovnika in Medvod, je del projekta Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja kanalizacijskega zbiralnika Co v Mestni občini Ljubljana. Že več let si za ta projekt Občina Medvode skupaj z Mestno občino Ljubljana in Občino Vodice prizadeva pridobiti evropska sredstva iz Kohe-zijskega sklada. Po tem projektu se bo kanalizacija gradila v naseljih Verje, Zgornje Pirniče, Spodnje Pirniče, del Vikrč, Preska, Medvode, Vaše, Goričane in Rakovnik. Po izgradnji kanalizacije mora biti v omenjenih naseljih zagotovljena 95-odstotna pri-ključenost objektov na kanalizacijski sistem. Vrednost projekta na območju občine Medvode znaša dvanajst milijonov evrov, devet milijonov naj bi dobili nepovratnih sredstev, tri pa bomo morali zagotoviti iz občinskega proračuna v letih 2016-2018. Sočasno z izgradnjo kanalizacije se bo na delih, kjer je to potrebno, obnovil še vodo-
vod, na določenih trasah se bosta zgradila še meteorna kanalizacija in plinovod. Zgolj za rekonstrukcijo vodovodov in meteorne kanalizacije bo morala Občina Medvode zagotoviti dodatnih 3,5 milijona evrov. Za projekt je bila oddana popolna vloga, izdelana je bila vsa potrebna projektna in investicijska dokumentacija, prav tako so pridobljena vsa gradbena dovoljenja, od decembra 2013 je pravnomočno izbran tudi že izvajalec gradbenih del, s čimer smo izpolnili vse zahteve, ki jih je od nas zahtevalo pristojno ministrstvo, vendar odločba o sofinanciranju žal še ni bila izdana. Razlog za neizdajo odločbe v prejšnji finančni perspektivi 2007-2013 je bil v pomanjkanju razpoložljivih sredstev. Po treh letih je našo vlogo pregledala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezij-sko politiko, kjer so ugotovili, da smo naš projekt in projekt nadgradnje čistilne naprave v Zalogu, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana, vodili kot dva ločena t. i. "mala" projekta. Oba projekta je bilo treba združiti in ga voditi kot en velik »major« projekt. To pomeni, da je potrebno vlogo za novo finančno perspektivo vložiti direktno v Bruselj. Trenutno je projekt v postopku neodvisnega pregleda kakovosti in celovitosti projektov s pomočjo evropske pobude JASPERS, tako da resnično upamo, da bo odločba o dodelitvi sredstev izdana do letošnjega poletja in da bomo z deli pričeli takoj po podpisu pogodbe.
OBČINSKE NOVICE | 7
Po asfaltu bi se do Belega radi peljali do poletja
V vasi Belo so prve metre asfalta dobili leta 2012, letos naj bi bil projekt občinske ceste končan tudi s finančno in fizično soudeležbo vaščanov. Asfalt vse do Topola
Prebivalci so cesto urejali tudi z delovnimi akcijami. Kot kaže, bodo končno dočakali asfalt.
MAJA BERTONCELJ
Prebivalci vasi Belo so veseli, da naj bi Občina Medvode z njihovim prispevkom letos občinsko cesto, ki s Topola vodi do vasi, v celoti uredila in asfaltirala. S tem na občini sledijo načelu, da se naložbe, če je le možno, ne drobijo, in da v vsaki krajevni skupnosti izpeljejo večji projekt. V petčlanskem gradbenem odboru za izgradnjo ceste na Belo so zelo aktivni. "Ta cesta je že desetletja v gradnji, ni v dobrem stanju, čeprav jo redno urejamo tudi s spomladanskimi in jesenskimi delovnimi akcijami, na katerih se zbere tudi po štirideset ljudi. Naša želja je, da bi bila cesta v celoti asfaltirana. Leta 2007je bila narejena projektna dokumentacija. Prvi asfalt smo dobili leta 2012, in sicer v dolžini 370 metrov, dodatnih 370 metrov je bilo narejenih dve leti kasneje. Makadamska cesta se je asfaltirala, uredilo se je tudi odvodnjavanje od začetka do konca vasi Belo. Ostalo je še 1438 metrov do Topola. Predvideno je bilo, da se bo rekonstrukcija izvedla fazno, po letošnjem obisku pri županu pa je bilo govora o tem, da bi se za cesto namenila dodatna sredstva in da bi že letos projekt zaključili. Tega smo se zelo razveselili," je povedal Vladimir Marjetič, predsednik
»Prvi asfalt smo dobili leta 2012, in sicer v dolžini 370 metrov, dodatnih 370 metrov je bilo narejenih dve leti kasneje. Makadamska cesta se je asfaltirala, uredilo se je tudi odvodnjavanje od začetka do konca vasi Belo. Ostalo je še 1438 metrov do Topola.«
gradbenega odbora, ki se trudi, da ne bi vse ostalo le pri besedah, in je vsak teden na občini pri Franciju Jeraju, svetovalcu v Oddelku za okolje, prostor in razvoj, ki je zadolžen za KS Katarina. V projektu imajo pomembno vlogo tudi vaščani. "Denar bo prispevala Občina Medvode z našo finančno in fizično soudeležbo. Že lani smo odstranili veje, drevesa, ki so bila preblizu cestišča v dolžini osemsto metrov. Na začetku aprila smo krajani opravili posek drevja v dolžini tristo metrov. Istočasno smo poskrbeli, da se je posekano drevje odpeljalo lastnikom, prav tako se je odpeljalo vejevje. Ocenjujemo, da je bilo našega fizičnega vložka doslej za okrog osem tisoč evrov, krajani so že prispevali skupaj okrog dvanajst tisoč evrov gotovine, kar je kar lep vložek v to cesto. Kakšna bo vrednost investicije, težko rečem, glede na razgovore z izvajalci pri prejšnjih asfaltiranjih pa okrog 150 tisoč
evrov. Cesta bo nekoliko širša, široka okrog tri metre, pol metra mulde, treba bo narediti tudi izogibališča, saj povsod srečevanje ne bo možno. Naša želja je, da se projekt zaključi do poletja. Potem bomo vsi zelo zadovoljni," je še pojasnil Marjetič.
V vasi Belo je 46 gospodinjstev, okrog 60 prebivalcev, trenutno osem šoloobveznih otrok. Cesta je za vse zelo pomembna. "Število prebivalcev se povečuje. Novi živelj obeta nadaljnji razvoj vasi, ki ima bogato zgodovino. Prvič se s tremi kmetijami omenja leta 1498. Cesta je pomembna tudi za razvoj turizma, ki v kraju ima prihodnost. To, kar nam ta prostor, naravna danost nudi, je ljudem treba pokazati," pa pravi Vladimir Bertoncelj, ki prav tako živi na Belem. Tudi Marjetič pravi, da si želijo, da bi se vas razvijala v smeri turizma. Od Ljubljane so oddaljeni vsega 15 kilometrov, preko Dobrave pol ure vožnje z avtomobilom.
Zavod za pomoč in nego na domu
Občina Medvode svojim občanom nudi Pomoč na domu.
Storitev, ki je namenjena starejšim, invalidom in kroničnim bolnikom, izvaja COMETT, Zavod za pomoč in nego na domu, Tbilisijska cesta 57b, Ljubljana. Ostareli, bolni oziroma njihovi svojci ob delovnikih od 8. do 12. ure lahko za informacije o storitvi pokličete kontaktno telefonsko številko 01/244 31 05 ali pišete na elektronski naslov: zavod.campa@comett.si.
8 | OBČINSKE NOVICE
KOTIČEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
Zaječar - mesto dobrih vibracij'
IRENA SONC ŠLENC
Čez dobra dva meseca bomo v Medvodah gostili mednarodno srečanje z naslovom Sotočje evropskega sožitja. Za vsaj šestdeset gostov iz Francije, Nemčije, Italije in Srbije ste občani in občanke že ponudili prenočišče s prho in zajtrkom, kar je zelo pozitiven odziv in nas navdihuje pri pripravi srečanja. Francoskega "brata" Crest smo podrobneje predstavili v februarskem kotičku, zato se bomo tokrat bolj posvetili srbskemu mestu Zaječar - mestu dobrih vibracij. Sporazum o mednarodnem sodelovanju in pobratenju sta leta 2013
MAJA BERTONCELJ
V marčevskem Sotočju smo pisali o tem, da so štirje člani sveta Lokalnega odbora SMC Medvode za svetnico Alenko Žavbi Kunaver predlagali izključitev iz stranke. Predlog je medtem dobil epilog. Kot je sporočila Žavbi Kunaverjeva, je Izvršni odbor stranke SMC obravnaval dopis sedaj že bivše predsednice lokalnega odbora SMC Medvode Karin Elene Sanchez in se opredelil do njegove vsebine: "Z njene strani mi je bilo očitano predvsem neetično delovanje, vendar je Izvršni odbor ugotovil, da ni prav nobene osnove za tovrstne obtožbe in da je moje delovanje povsem korektno. Uživam podporo stranke in v skladu s soglasjem večine svetnikov SMC vodim svetniško skupino in sem tudi sekretarka LO SMC Medvode. Stranka dopušča demokratično razpravo in različna stališča, ki sem jih vedno podala argumentirano. To, da
podpisala tedanja župana (Stanislav Žagar in Boško Ničic), ali se bodo od leta 2007 vzpostavljeni stiki nadgradili z uradno listino o pobratenju, pa je odvisno tudi od letošnjega mednarodnega srečanja. Po besedah udeležencev dosedanjih dveh obiskov v Zaječarju in dveh delagacij Zaječarja v Medvodah so možnosti sodelovanja med občinama tako na gospodarskem, športnem, kulturnem kot kmetijskem področju široke. Osrednja občina vzhodne Srbije s približno 70.000 prebivalci v osrčju Timotske krajine nudi mnoge priložnosti za investicije. Na kulturnem področju je mesto prepoznavno po rock festivalu Gitari-
opozoriš na neaktivnost vodstva lokalnega odbora, vsekakor ni neetično, pač pa moja dolžnost. Žal v dobrem letu nismo naredili nič konkretnega in na to sem opozarjala, kar pa bivšemu vodstvu seveda ni bilo všeč. Svetniška skupina, ki jo vodim, deluje aktivno in povezano, dali smo tudi kar nekaj pobud, predlogov in stališč. Dobro sodelujemo z vodstvom stranke in nekaterimi ministri. Ostajam politično korektna, pohvalim dobre projekte in opozorim na morebitne slabosti, predlagam rešitve in dajem pobude, ki so v dobro občine." Predsednica lokalnega odbora Karin Elena Sanchez in oba podpredsednika, Ivo Rep in Mladen Dudek, so izstopili s funkcij in iz stranke. Vodenje lokalnega odbora je kot v. d. predsednika prevzel Luka Kajtna, v. d. podpredsednice pa je Ingrid Pristavec. V občinskem svetu ima SMC tri svetnike: poleg Žavbi Kunaverje-ve in Kajtne še Iztoka Krasnika.
Grb mesta Zaječar
jada, kjer se je pred skoraj desetletjem predstavila tudi medvoška skupina Me-talsteel. Zaječar je tudi športno mesto (pri nas je gostovala njihova rokometna ekipa), pohvali se lahko z dvema urejenima smučiščema, bogato kulturno dediščino, izviri termalne vode ter zelo rodovitno okolico.
Za goste iz štirih držav pripravljamo pester program, ki vključuje tradicionalne dogodke v naši občini v obdobju od 23. junija do 26. junija, in sicer tradicionalno Kresovanje v Hrašah, pohod Po poteh roparskih vitezov ter Slovenski dan v Dragočajni. Pripravljamo tudi Evropski večer v kulturnem domu in slavnostni podpis listine o pobratenju med občino Crest in Medvode na Zbilj-ski dobravi.
Razpis za male komunalne čistilne naprave
Na spletni strani Občine Medvode je objavljen Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Medvode za leto 2016. Razpis je odprt do 30. novembra 2016, višina razpisanih sredstev pa je 15 tisoč evrov.
Vrtec Medvode bo odprl vrata
Tudi letos v Vrtcu Medvode pripravljajo Dan odprtih vrat. Potekal bo na dan zemlje, 22. aprila, od 9. ure do 11.30. Tema bodo igre nekoč in danes z babicami in dedki. Hkrati bo potekal tudi zaključek projekta Eko smo mi.
Medvoska društva, ki bi se kakorkoli želela predstaviti v okviru dogodka Sotočje mednarodnega sožitja, pozivamo, da svoje želje sporočijo vodji organizacijskega odbora na elektronski naslov darinka.verovsek@medvode.si. Za vključitev v bazo gostiteljev, ki radi navezujejo stike in lahko nudijo prenočišče z zajtrkom zadnji konec tedna v juniju, se prav tako oglasite na zgoraj omenjen elektronski naslov ali pišite na naslov Občina Medvode, Odbor za mednarodno sodelovanje, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode.
Podprli so Žavbi Kunaverjevo
Javni zavod
Sotočje Medvode
vas vabi v klub Jedro in Športno dvorano Medvode
Krstna uprizoritev sveže pečenega BobuBob Teatra, za katerim sicer stojijo izkušeni gledališki mački. Dobro uro dolg avtorski projekt, sodoben in neposreden, a hkrati komunikativen.
POTOPISNO PREDAVANJE UROŠA ERBEŽNIKA: ŠKOTSKA Sobota, 9. 4.2016 ob 19:00
Dežela na robu Evrope ponuja ogromno tako za ljubitelje narave, kot tudi za poučevanje o kulturni dediščini in zgodovini .
16. VEČER ŠPORTA Četrtek,14. 4. 2016 ob 19:00
v Športni dvorani Medvode
Ob bogatem športno-zabavnem programu bomo najuspešnejšim športnicam in športnikom iz naše občine podelili priznanja in nagrade za športne dosežke v letu 2015, in sicer 22 malih športnih plaket in 6 velikih športnih plaket.
URICE ZA ZDRAVJE: VSE O ČEMAŽU Petek, 15. 4. 2016 ob 18:00
Čemaž je rastlina, ki raste skoraj po celi Sloveniji in jo je veliko tudi v naši bližnji okolici. Uporabi se lahko liste, čebulice, cvetove in plodove. S čemažem si lahko na nešteto načinov popestrimo vsakodnevno prehrano, lahko si ga za zimske dni tudi shranimo.
IZMENJAVA OTROŠKIH OBLAČIL, OBUTVE, IGRAČ IN OPREME
Sobota, 16. 4. 2016 ob 10:00
•
DNEVNA SOBA: FILMSKI VEČER
Sobota, 16. 4. 2016 ob 20:00
•
TEKSTILNA DELAVNICA SABINE SPANJOL: POLETNA TUNIKA 3 V 1 Četrtek, 21. 4. ob 17:30 v avli KD Medvode
obvezne prijave na rok@zavodsotocje.si
•
NASTOP UČENCEV ŠOLE BOBNOV KLEMNA MARKLJA
Sobota, 23. 4. 2016 ob 18:00
•
KONCERT SKUPIN TOMCAT IN SILENT PRAY
Petek, 29. 4. 2016 ob 21:00 •
KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE METALROCK AKADEMIJA
Sobota, 30. 4. 2016 ob 20:00
•
ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ANJE MATKO: »NIČ ŽIVLJENJA«
Petek, 6. 5. 2016 ob 18.00 •
Še več informacij o dogodkih:
rok@zavodsotocje.si
(za klub Jedro)
info@zavodsotocje.si
(za Športno dvorano Medvode)
©sotočje
JAVNI ZAVOD SOTOČJE MEDVODE J
10|GOSPODARSTVO
S fotoaparatom »na svoje«
Srdjan Živulovič se je leta 1992 podal na "svoje" in Foto agencija Bobo je še vedno edina klasična fotoagencija v Sloveniji. Na mesec prodajo več tisoč fotografij. Od vojne za Slovenijo najprej sodeluje z agencijo Reuters.
Srdjana Živuloviča - Bobota smo v objektiv ujeli na poletih v Planici, kjer je bil znova v vlogi vodje fotografov. Na sliki skupaj s sinom Žigom.
MAJA BERTONCELJ FOTO: GORAZD KAVČIČ
Lahko bi zapisali, da ni večjega dogodka, da na njem ne bi bil prisoten fotograf Foto agencije Bobo. Njen direktor je Srdjan Živulovič, ki živi v Studenči-cah, kjer je tudi sedež podjetja. Odprtje agencije se je zanj izkazalo kot dobra poslovna priložnost. Samostojna pot se je začela leta 1992, fotografija pa ga je navdušila že mnogo prej. Kot pravi, so edina klasična fotoagencija v Sloveniji, specializirani za fotografiranje in prodajo fotografij preko interneta. □ Kako se spominjate samostojnih začetkov?
"Bilo je 15. oktobra 1992. V časopisni hiši Delo, kjer sem bil zaposlen kot fotograf, sem dal odpoved. Pustil sem jo kar na direktorjevi mizi. Bilo je iz trme, nisem se strinjal z delovanjem fotooddelka. Nisem vedel, kaj bom počel. Šel sem na svoje, poskusit. Hip za tem se je odprla priložnost za delo za časopis Republika. Niso potrebovali fotografa, temveč agencijo. In tako sem začel. Bilo je leta 1992 in to je bil prvi časopis, ki je izhajal tudi ob nedeljah, v barvah, poleg tega se je delal na računalnikih. Ko sem prišel prvi dan k njim, so imeli zame sobo, v njej sta bila dva, trije računalniki in vsi so bili zve-
ASFALT IRANJE TLAKOVANJE
IZKOPI IN PREVOZI ZUNANJE UREDITVE
Izdelava kanalizacije, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč in parkirišč, rušenje objektov, kompletna zunanja ureditev
BIMASTROJ D.O.O.,
Regentova 25, 1000 Ljubljana TEL: 041/360-485 MAIL: bimastroj@gmail.com
zani med seboj, tako kot danes. Takrat je bilo to čudo tehnike. Tiskarna je bila v Trstu. Iz teh računalnikov smo imeli z njimi optično povezavo in sem tako že takrat fotografije pošiljal preko optike direktno na njihov računalnik, brez modemov. To je bil začetek."
□	Začeli ste torej tako "na pamet". Se je potem izkazalo, da je bila to dobra poslovna priložnost?
"Da, zelo. Po kakšnem letu in pol smo začeli dobivati nove fotografske posle. Začelo se je sodelovanje z državnimi organi, ki niso imeli nobene dokumentacije. Najprej je prišlo do sodelovanja z ministrstvom za zunanje zadeve, potem z uradom predsednika vlade, pa uradom predsednika republike. To smo delali naslednjih sedemnajst let."
□	Kakšna je vaša strategija?
"Že cel čas delamo na hitrosti, kvaliteti, strežemo strankam. Vedno je nekaj novega: drugačna tehnologija, drugačen pristop. Je pa vedno isti cikel dogajanja. Edino, kar je, ne glede na vso tehnologijo, problem pri klasični fotoreporterski agenciji, je povezava. Prenos podatkov je problem že od nekdaj. Ko ne moreš posla-
ti fotografije, nisi opravil svojega posla. Mi vse pošiljamo direktno s fotoaparata." □ Kaj je za vas pomenilo prekinitev sodelovanja z državnimi organi?
"Temu sem se odpovedal zavestno. Že pred dokončno prekinitvijo sodelovanja je država varčevala. Ob prvi priliki podaljšanja pogodbe je nisem več želel podaljšati. Na uradnih razpisih nismo kandidirali, ker je edino merilo cena. To ne gre. Niti ne pošiljam ponudbe. Za državo je postalo vse dovolj dobro. Danes lahko naredi predstavnica za stike z javnostjo fotografijo s telefona, pa je dovolj dobra. Včasih je bilo razmišljanje politikov drugačno. Bil si njihov osebni fotograf, ni šlo samo za fotografiranje na uradnih terminih. Osebne fotografije niso šle nikamor. Še vedno so v mojem osebnem arhivu in tudi ne bodo zagledale luči sveta. Danes je pa samo, kdo bo koga s kakšnim posnetkom pritisnil ob zid. Mi se tega nismo šli in se tudi danes ne gremo. Ne maram nikogar očrniti. Skušamo ne dražiti ljudi s fotografijo. Ko te imajo enkrat ljudje za verodostojnega, te imajo vedno za verodostojnega, razen če izgubiš njihovo zaupanje. Je pa bilo ta-
GOSPODARSTVO | 11
krat, ko smo delali za državo, res veliko potovanj. S politiki smo šli po celem svetu. Evropa je bila v bistvu za dobro jutro. Veliko je bilo usklajevanja. Imeli smo še eno zgodbo, ki je bila za nas zelo pozitivna. Na vseh uradnih obiskih je gost na koncu dobil fotoalbum."
□	Koliko imate zaposlenih? "Poslovno se časi spreminjajo, enkrat gre gor, pa dol, pa spet gor. Bilo nas je tudi po šest zaposlenih, sedaj sta v agenciji zaposlena še dva izmed treh mojih sinov. To ne pomeni, da jaz delam manj. Če imaš zaposlene, moraš delati še več."
□	Kdo so kupci vaših fotografij? "MMC, RTV, POP TV, Reuters, različna podjetja ... "
□	Koliko jih prodate na mesec?
"Nekaj tisoč, naredimo jih od 100 do 150 tisoč, ki ji damo na spletno stran, koliko jih naredimo vse skupaj, pa ne vem."
□	Veliko dogodkov se je zvrstilo v vseh teh letih. Vam je kateri ostal v posebnem spominu?
"Fotografsko v bistvu niti ne. Jaz uživam v vsaki fotografiji, ki jo naredim. Se vži-vim. So pa seveda posebni dogodki, ko si zraven vodilnih ljudi na svetu, ko te sprejmejo kot partnerja."
□	Vprašam drugače, kdo je na vas naredil največji vtis?
"Pokojni dr. Janez Drnovšek. Zdi se mi, da je on eden izmed ljudi, ki bi jih sedaj potrebovali. On mi je prirasel k srcu."
□	Je bil zanimiv tudi za fotografiranje? "Zelo je bil težek, dokler nas ni sprejel. Potem je bil pa zelo dostopen. Delali smo tudi zasebne posnetke, se družili z njim. Nekaj dni pred njegovo smrtjo me je z ženo povabil na čaj. Šla sva k njemu domov, on ga je skuhal, prijetna zgodba. Jasno, šel sem brez fotoaparata."
□	Je sicer fotoaparat vedno z vami? "Nikamor ne grem brez fotoaparata. Takrat, ko sem šel k dr. Drnovšku, sem ga imel v avtu. Brez sem bil še dvakrat: pri prometni nesreči na Gorenjskem in v Avstriji med vojno, ko je hrvaški mig prebegnil na avstrijsko letališče Celovec. Z ženo sva šla po nakupih, čisto slučajno pridem tja in mi rečejo, ali sem prišel miga slikat. Takrat je bilo ob prehodu meje treba še prijavljati fotoaparat, pa ga zato nisem vzel. Čez dve sekundi sem imel novega. Sva ga šla kar kupit."
□	Ste za fotografije dobili že kakšno nagrado?
"Samo enkrat v življenju sem poslal eno fotografijo na razpis. Bilo je leta 1989, tik pred razpadom Jugoslavije. S sodelavcem sva ugotovila, da v Skopju ni bilo kruha. Ljudje so se tepli za kruh. Šel sem
fotografirat ženske, fotografijo poslal na Tanjug in zmagal. Iz tega je nastalo nekaj več: kako pravzaprav v eni republiki ni kruha. Tik za tem je Jugoslavija padla. Na razpisih ne sodelujem več, ker sem proti tej politiki izborov."
□	Pregovor pravi, da je kovačeva kobila bosa. Imate kaj družinskih fotografij?
"Tukaj pa nimate prav. Družinskih fotografij imamo veliko. Tudi žena veliko fotografira. Vsako leto se fotografiramo za novoletno voščilnico. Doma imam "časovno skrinjo", v katero dajem fotografije. Notri je vse, kar je bilo pomembnega."
□	Kakšne so vaše želje?
"Želja je bila dron, ki pa sem se mu odpovedal. Najnovejša zgodba, ki mi je sedla v srce, je virtualna resničnost, 3D. Kamero že imam, snemam, na televiziji in MMC-ju so zelo navdušeni."
□	Koliko imate še do upokojitve?
"Še kakšnih šest, sedem let, a po mojem, da ne bom nehal."
□	Je fotografiranje vaša sanjska služba? "Moja je, drži. Začel sem pri trinajstih. Oče mi je v Maximarketu kupil fotoaparat in od takrat ga nisem izpustil. Še vedno imam tega prvega, še dela. Vse je ročno. Zahvaljujem se očetu, ker me je porinil v svet fotografije."
ŠIROKA IZBIRA, VISOKA KAKOVOST, NIZKE CENE
OLIVE ZELENE MEDITERA
VAKUM 1260 g 3,41 EUR
DISKONT
Kranj, Savska loka 21/c (zraven bivše Planike)
T: 04/ 20 10 590
Odprto: pon.-pet. od 7. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure
Davidov hram d.o.o., Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji
ČISTILO BANEX ZA STEKLO ULTRA POWER 750 ml 1,12 EUR
MARMELADA
MEŠANA 700 g 1,60 EUR
t ■■- ■
"AR MELrltC-^ ,
SIR MAASSDAMMER NAREZAN
150 g 0,99 EUR
OGLJE 10 kg 6,29 EUR
Po vsakem nakupu prejmete račun z označenim kuponom v vrednosti 2 % na artikle, označene na računu, ki ga lahko vnovčite pri naslednjem nakupu.
12 | IZOBRAŽEVANJE
Novosti na policah Knjižnice Medvode
Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani. Zato ne čakajte, čim prej obrnite prvo stran ... Nekaj strani so za vas odprle tudi Tatjana, Anja in Meta.
MILAN DEKLEVA: TELO IZ ČRK. ROMAN O ALMI
Avtor je kratek roman postavil v okvir osnovnih podatkov iz življenja Alme Karlin, potem pa se je prepustil domišljiji in intuiciji. Napisal je ljubek, privlačen roman, razdeljen v tri dele, ki označujejo obdobja v Alminem življenju. Prvo opisuje njeno življenje pred potovanji, drugo čas njenih potovanj po svetu in tretje čas po njeni vrnitvi domov. Posebna odlika romana je očarljiv, pesniški jezik. Ilustracije je prispevala Anja Šlibar.
GARY HOLZ: SKRIVNOSTI ABORIDŽINSKEGA ZDRAVLJENJA. POTOVANJE ZNANSTVENIKA K ODDALJENIM AVSTRALSKIM PLEMENOM
V uvodu knjige nas opozorijo na neskladje med starodavnimi aboridžinskimi tehnikami zdravljenja in sodobnim izrazjem ter teorijami alternativnih zdravljenj. Kakorkoli, knjiga je zanimiva, ker nam pove, da lahko povežemo starodavna znanja, sodobno znanost in aktivirano moč duha, telesa in uma ter se naravnamo na zdravljenje. Avtor opiše svoje zdravljenje, ko so ga vodili skozi razkrivanje in reprogramiranje nezavedne motivacije za bolezen in ga popeljali skozi zdravljenje na celičnem in dušnem nivoju.
ANDRZEJ SZCZYPIORSKI: MAŠA ZA MESTO ARRAS
Zgodovinski roman je bil napisan leta 1970 po hudi politični represiji poljskega režima nad varšavsko univerzo, kjer so bile dve leti prej protidržavne demonstracije. Roman je postavljen v sredino petnajstega stoletja v mesto Arras, ki so ga prizadele kuga, lakota, kasneje pa še preganjanje Judov in čarovnic. Mladi Jan, ki je član arraške elite in sodeluje v preganjanju marginalnih skupin v imenu zlagane družbene pravilnosti, je nazadnje tudi sam osumljen herezije. Z lahkoto potegnemo vzporednice med petnajstim in dvajsetim stoletjem, ki sta se obe soočali z vprašanji ideologij, nasilja, podrejanja, strahu in odgovornosti.
KAJETAN KOVIČ: POGOVORI Z MAČKO MONIKO
Knjiga je sestav svojevrstnih, duhovitih in bistrih dialogov med pesnikom in pisateljem Kajetanom Kovičem in njegovo štirinožno prijateljico mačko Moniko. V knjigi je Kovič zapisal njune najlepše dogodivščine, obogatili pa sta jo še Neca Falk s fotografijami in Ana Baraga z ilustracijami.
PREBERITE TUDI
Janko Prunk: Zgodovina evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015, Anna Woltz: Nenavaden teden s Tesso, Kevin Brooks: Dnevnik iz bunkerja, Giuseppe Catozzella: Nikoli ne reci, da te je strah, Susanna Tamaro: Vsak angel je strašen, Andy Weir: Marsovec
Kotiček za trajnostni razvoj
MOJCA FURLAN
Pomladi vsa živa bitja stopimo v nov življenjski krog. Pisane barve dišečih cvetov privabljajo žuželke. Bliža se 22. april, mednarodni dan Zemlje. Živa bitja smo medsebojno tesno povezana in soodvisna od okolja. Vsak od nas je del velike, dragocene in občutljive mreže življenja na planetu. Neodgovorna dejanja so zadala globoke rane materi Zemlji in naravnim dobrinam, ki jih nudi. Naši otroci in vnuki so generacija, ki bo nosila posledice odločitev družbe in politike zadnjih dvajsetih let. Nekatere od ogroženih in izumirajočih živali in
rastlin so tesni sopotniki tudi v našem domačem kraju. Pomagajmo ohraniti in zaščititi dragocena življenja. Kranjska čebela je postala navdih za bolj poglobljen pristop k razumevanju okolja. Čebelnjaki s poslikanimi panjskimi končnicami so dragoceni del slovenske kulture. Doma uredimo vrt za čebele z avtohtonimi dišavnicami, zelenjadnica-mi, začimbnicami, zdravilnimi in me-dovitimi rastlinami. Posadimo okrasno drevje in grmovje domačih vrst: lipo, javor, kostanj, češnjo, jerebiko, vrbo ivo, krhliko, ruj, pušpan, rumeni dren, kali-no. Pestrost cvetja privabi tudi metulje. Redni obiskovalec naših vrtov in travnikov je tudi jež, ki je zaščitena žival. Po napovedih mu grozi izumrtje v Evropi že do leta 2020. Ježem uničujemo življenjsko okolje s posegi v naravo, gradnjo, tlakovanjem, zastrupljanjem s pesticidi, s strupi za živali. Hrane jim primanjkuje tudi zaradi suše. Omogočimo jim čim več rastlinja, grmovja, del trave pustimo zarasle. Obožujejo grmovnice, kup listja, vejevja, votlo deblo, kompost. Nastavimo
jim hrano, a nikakor ne mleka in kruha, ki sta lahko usodna. Radi imajo mokro konzervirano mačjo in pasjo hrano (ne okusa ribe), brikete, suho sadje, zdrobljene oreščke, mokarje, kuhan jajček. Hrana je še posebej pomembna jeseni, da si naberejo dovolj maščobe, da preživijo zimo. Velika nevarnost preži na cesti. Smeti in pločevinke stisnemo, saj se jim lahko nataknejo na gobček in jih zadušijo.
Preprosta gnezdišča, bivališča, valilnice lahko postavimo za čebele, čmrlje, ježke, ptice, netopirje, prostoživeče muce. Velika nevarnost za živali je tudi košnja trave. Kosite od znotraj navzven in s hrupom preženite živali. Posledica poškodb s kosilnico je boleče in dolgotrajno umiranje. Tudi živali čutijo, doživljajo ugodje, strah, bolečino. Njihovi čuti so bolj izostreni od človeških. Živali nas človečijo je tudi naslov knjige z izjemnim sporočilom avtorice Temple Grandin. Bodimo del rešitve, in ne del problema. Ne sme nam biti vseeno, kakšen svet zapuščamo svojim otrokom.
DRUŠTVA|13
Planinci v svojih vrstah pogrešajo mladino
Planinsko društvo Medvode je eno večjih v občini. Vodi ga predsednik Dušan Brekič.
MAJA BERTONCELJ
"Biti planinec pomeni videti in doživeti kaj lepega v naravi, zdravo preživljati prosti čas, družiti se s podobno mislečimi. To je počitek za srce in dušo," pravi Dušan Brekič, predsednik Planinskega društva Medvode, z 280 člani enega večjih društev v občini. "Ta številka je kar lepa tudi v slovenskem merilu. Naši člani so vseh generacij, osnovnošolcev imamo 38, najmanj pa je mladine - srednješolcev in študentov, kar je problem v vseh društvih. Želeli bi si, da bi se nam jih pridružilo več, saj po hribih opazim, da kar hodijo. Manjka pripravljenosti za prostovoljno delo," je pojasnil. Društvo ima tradicijo, saj je bilo ustanovljeno leta 1948.
Člani planinskega društva hodijo v hribe, se družijo, veliko dela pa opravijo tudi v skupno dobro. "Zadnji dve leti je bilo veliko dela z odstranjevanjem posledic žleda. Vzdržujemo in urejamo od 70 do 80 kilometrov planinskih poti po Polhograjcih. Odkar nimamo več v lasti doma v Tamarju, ki je bil v denacionali-zacijskem postopku vrnjen Agrarni skupnosti Rateče Planica, pa ne upravljamo več z okrog petdeset kilometrov poti v
visokogorju. Dela je veliko," pravi Brekič. V društvu so najbolj aktivni izletniški, markacijski odsek in odsek za varstvo narave, delujejo še vodniški odsek, mladinski, informativno-propagandni in gospodarski, medtem ko jamarski odsek trenutno ne deluje, saj, kot pravi Brekič, ni nikogar, ki bi prevzel vodenje. Poleg več mladih bi si želeli tudi večjo finančno pomoč Občine Medvode. "Od Občine dobimo dobrih štiristo evrov na leto, iz razpisa za sofinanciranje programov športa. Preostali viri so članarina in najemnina za Slavkov dom na Golem Brdu, ki je v naši lasti, in ta nas rešuje. Brez tega bi društvo lahko prenehalo z delovanjem. Doslej smo situacijo reševali z dobro voljo obeh županov. Lani smo v urejanje okolice doma vložili okrog 15 tisoč evrov. Sanirati je bilo treba čistilno napravo, ki je stara deset let in je sploh prva mala čistilna naprava v Medvodah. Moje mnenje je, da bi vsaj za vzdrževanje planinskih poti v proračunu morala biti posebna postavka. V Pol-hograjce zahaja na tisoče ljudi, gre torej za turistično infrastrukturo," je povedal Brekič, ki z veseljem ugotavlja, da se ljudje pri hoji v hribe držijo vzdrževanih poti in da je vedno manj onesnaževanja
Udeleženci marčevskega izleta društva po poteh sedmih slapov na Mirni / Foto: arhiv PD Medvode
Dušan Brekič, predsednik PD Medvode / Foto: Peter Košenina
okolja z odpadki: "Sem in tja naletimo na manjše smeti, tako da že lani nismo organizirali očiščevalne akcije. Odpadke pobiramo sproti." Med vrhovi, ki so na njihovem območju, je najbolj obiskana Grmada, nato Tošč. Vpisne knjige imajo še na Osolniku, Homu, Jetrbenku, sv. Jakobu in na Gontarski planini. Medvoški planinci zahajajo po vsej Sloveniji, pa tudi v tujino. Letos imajo v načrtu skupaj s seniorsko skupino več kot trideset izletov, od lahkih do zelo zahtevnih. "Na zadnjem izletu po poti sedmih slapov na Mirni je bilo 48 udeležencev," je pojasnil. V društvu imajo deset vodnikov od najnižje do visoke kategorije, ki dvakrat mesečno vodijo tudi izlete Društva upokojencev Medvode. "Vodniki moramo licence podaljševati vsaka tri leta. Izobraževanje je tudi kar velik strošek, lani smo za to namenili šeststo evrov. Izobraževanje je potrebno, saj opravljamo zahtevno delo," še dodaja Brekič, ki je tudi sam vodnik, aktiven pri 77 letih.
Planinsko društvo Medvode je lani za svoje delo prejelo občinsko priznanje. "Veliko nam pomeni in smo ponosni. V vseh teh letih delovanja smo si ga zaslužili, glede na to, koliko sredstev dobimo, pa ne vem, ali smo tudi cenjeni dovolj," pravi. Med cilji, ki so si jih zadali za letos, je nadaljevanje z ustaljenim delom, v svoje vrste dobiti mlade, predvsem pa, poudarja Brekič: "Da bi bili vsi zadovoljni in se zdravi vrnili s hribov."
14|POGOVOR
Čuvaj literature, ki tudi sam piše
Urban Vovk je znano ime na slovenski literarnokritiški sceni. Dvema knjigama kritiških esejev in delu, v katerem se monografsko posveča svojemu priljubljenemu pisatelju Coetzeeju, je lani jeseni dodal prozni prvenec, zbirko kratkih zgodb Garaže.
IGOR KAVČIČ
□	Medvoščan?
„Že štiriinštirideset let. Najprej smo živeli v bloku, ki mu domačini rečemo cukrarna ali pa kasarna. To je štirinadstropni blok s skupnimi balkoni, s katerih so vhodi v stanovanja ... Tudi po selitvi v drugo stanovanje smo ostali v isti ulici, zadnjih sedem let pa z družino živim v hiši v zgornjih Medvodah."
□	Literarni kritik, esejist, prevajalec - kdaj je bilo v Wikipedijo k zapisu o Urbanu Vovku dodano pisatelj? Jeseni, ko je izšel vaš prozni prvenec Garaže? „Prozna besedila sicer pišem že dlje časa, res pa je, da nastajajo zelo postopoma. Ko sem zastavil pred skoraj desetimi leti, sem mislil, da se bodo besedila nabirala eno za drugim, a zaradi različnih razlogov ni bilo tako. Malo te od pisanja oddalji delo na različnih področjih, s katerim se preživljaš, malo pa tudi družina - leta 2007 se je rodil drugi sin, sledila je prodaja stanovanja, nekajmesečna selitev k staršem in potem v svojo hišo ... Res pa je tudi, da sem pisanje proze vedno imel za svojo prosto-časno dejavnost. Pisatelj pa v Wikipediji piše šele od takrat, ko sem že vedel, da bo iz kratkih zgodb nastala knjiga. Da bi se že po nekaj revijalnih objavah imel za pisatelja, se mi ne zdi pošteno. Lani sem končno imel nekaj več časa posvetiti se samo pisanju. Dobil sem mednarodno štipendijo in mesec bivanja v Estoniji. V aprilu sem se tam počutil, kot bi igral v znanem Paskaljevicevem filmu Čuvaj plaže v zimskem času. Imel sem mir in veliko časa, da sem lahko napisal ključna besedila in jih povezal v knjigo."
□	Sprašujem tudi zato, ker ste se sami zavezali, da bo vaša četrta knjiga leposlovna ali pa je ne bo. To ste celo zapisali na platnicah svoje knjige iz leta 2012. Je bilo odločitev za lastno prozno delo posledica osebnega razmisleka ali „zahteva" okolice, češ čas je, da tudi sami kaj napišete?
„Gre za splet različnih okoliščin. V prvi knjigi so prevladovale literarne kritike, šlo je za izbor mojih kritiških tekstov. V
naslednji knjigi to ni bil več moj izziv, zato razmišljanja v literaturi predru-gačiš, jih urediš v drugačni, nekoliko daljši obliki, hkrati pa si v pisanju tudi svobodnejši. Gre za neki lasten pogled, osebno interpretacijo. Vemo, da je pri kritikah pomembna ocena besedila, njegovo vrednotenje, pri pisanju eseja pa si veliko bolj svoboden. Logično nadaljevanje je bila tudi moja tretja knjiga, monografija o pisatelju, ki mi je še posebej veliko pomenil, in potem sem se znova vprašal, kam naprej. Na vprašanje sem hitro našel odgovor, saj so nova besedila vseskozi nastajala. Da bi sam sebe dodatno motiviral, sem to tudi javno oznanil. Seveda so me spodbujali tudi tisti, ki so brali moja dotedanja revijalna besedila in me spodbujali, naj počasi že zberem kaj v knjigo."
□	Omenili lansko bivanje v Estoniji, kjer ste bili mesec dni v pisateljski rezidenci. Mar pisatelj sem in tja potrebuje menjavo okolja, neke vrste kla-vzuro, kjer je sam s svojim delom?
„Kot sem dejal, mi je bivanje v Estoniji prišlo zelo prav. Sicer je odvisno, kaj človek drugače počne v življenju. Če bi imel klasično službo, starejše otroke ali bi bil samski, bi si recimo lahko vselej sam odrejal čas za pisanje ... Pri pisanju je namreč pomembno, da to postane dnevni ritual. Sam sem skoraj celo življenje v svobodnem poklicu in počnem veliko različnih stvari, vodim založbo LUD Literatura, delujem kot prevajalec, vodim delavnice kreativnega pisanja, sodelujem v raznih literarnih komisijah ... Ob tako razgibanem delu težje najdeš koncentracijo za nekaj ciljno usmerjenega in po svoje odmaknjenega, kot je recimo pisanje proze. Zato je bila zame ta klavzura zelo pomembna. V Estoniji sem se oddaljil od sveta, ki me sicer obkroža, lahko sem se vklopil v drugačno doživljanje sveta in se pri tem notranje odprl."
□	Razlike med pisanjem literarne kritike in proze so lahko večje ali manjše, pa vendar, kaj je bilo tisto, kar je od vas kot človeka, ki ve vse o literaturi in o pisanju, zahtevalo še poseben napor, da ste se lotili pisanja lastne proze?
Á N
Urban Vovk / Foto: Maj Pavček, LUD Literatura
„Največja ovira pri tem je, da se zavedaš lastnih pomanjkljivosti. Mnogo lažje je, če se pisanja lotiš povsem neobremenjeno, kot pisatelj začetnik, ki hoče povedati svojo zgodbo. Sam pa sem se vseskozi zavedal same tehnologije pisanja proze, kako deluje ves ta „avtor-ski stroj", kaj je pomembno kritikom in bralcem, ki si knjige v knjižnicah izposojajo. Ta „samokontrola" je seveda moteč element, po drugi strani pa se zavedaš tudi tega, da ti je s kritiško predkariero nekako odvzeta pisateljska »nedolžnost«. Med kritiki namreč velja nepisano pravilo, da se o avtorskih prvencih sodi bolj prizanesljivo. Če se knjige loti kdo iz kritiških vrst, tako pravilo seveda odpade. Še več, kot pisatelj naj bi ostal dosledno zvest načelom, ki si jih zagovarjal kot kritik. Torej se nekako skušaš izogniti problemom, ki si jih opazil kot kritik, recimo prevelikemu nakladanju in slabemu jeziku
POGOVOR| 15
oziroma slogu. Seveda pa pri vsem tem velja, da je tisto, kar pisatelja naredi za pisatelja, predvsem moč domišljije in imaginacije. To je nekaj, česar se ne da priučiti."
□ V vaši zbirki kratkih zgodb ste ponekod tudi avtobiografski ...
„Besedila, ki so nastala na koncu, so mogoče nekoliko bolj literarna, domišljijska kot prva, ki so izrazito avtobiografska. Sicer pa so mi bila vedno všeč besedila, ki so preplet enega in drugega, zgodbe z resničnim ozadjem in domišljijo. Ker sem kritik in esejist, me v literaturi zanima tudi problemski vidik. Mislim pa, da se vse začne pri bralskih preferencah, ko se tistemu, kar najraje bereš, trudiš približati tudi pri pisanju. Ko prevajam ali urejam knjige, so mi bližje besedila, ki imajo stik z resničnostjo in so povezane z osebno arheologijo avtorja. Temu se želim v pisanju približati tudi sam. Seveda pa se lažje približam bralcu, ki lahko zadeve postavi v sorodni kontekst ... lažje bom prišel v stik z bralci, ki imajo podobno izkušnjo, kot pa z nekom, ki je rojen leta 1995 in so mu stvari v moji pisavi tuje. Trudil sem se, da so zgodbe dovolj časovno in tudi krajevno umeščene. Zgodbe so povezane z okoljem, ki ga poznam, Medvodami kot nekakšnim spalnim naseljem z množico dnevnih migrantov v Ljubljano."
D So zgodbe v Garažah med seboj povezane?
„Rdeča nit zgodb v knjigi je njihova krajevna umeščenost, pri čemer je milje zelo podoben kakršnemu koli
drugemu predmestnemu okolju, druga bistvena koordinata pa je čas, v katerem sem tudi sam odraščal. Ob tem sem svoj glas posojal različnim tipom govorcev, naj bo to ostarela vdova ali pa nekdo, ki govori zgodbo o svinger-jih. Posamezne zgodbe so v knjigi razporejene kronološko, nekakšen intro oziroma uvod pa sem sicer napisal na koncu, ko sem vedel, kaj knjiga še potrebuje. Tip pripovedovalca, ki je značilen za knjigo, sem opredelil kot nekoga, ki ni človek akcije in ne spodbuja dogajanja, ampak je vseskozi predvsem opazovalec in komentator. Tu je moč najti tudi moje značajske lastnosti. Najdaljše besedilo z naslovom Klovn v testu je mogoče tudi najbolj avtobiografsko. V njem je dejansko na delu intenca oziroma želja dokopati se do lastnega bistva, priti v jedro stvari. V zadnjem besedilu, ta je namesto zaključka, želim izpostaviti, da je knjiga nastala po zaslugi moči spominjanja, a spomini niso le moji, pomešani so s številnimi stvarmi, ki sem jih v življenju slišal oziroma „ujel". Tu sem kot avtor pripovedovalec, ki se v svojih opažanjih sklicuje na svojega pomočnika poročevalca."
□ Zgodbe so nekakšen križanec med leposlovjem in literarnim esejem?
„S to oceno se strinjam. V zgodbah je veliko izrazitih pripovednih elementov, hkrati pa tudi več bolj spoznavnih, kar knjigi prinaša esejistično komponento. Mogoče ima pripovedovalec v knjigi močneje razvito avtorefleksijo, več se pogovarja sam s sabo, manj je
glasovne polifonije ali pa različnih likov, kot bi rekli."
□ Je pri tem pomembno tudi, da ste po izobrazbi filozof, in ne recimo slove-nist ali komparativist?
„Seveda se to pozna. Kot študenta filozofije, deloma pa že kot srednješolca, me je posrkal eksistencializem, literatura, ki ima za predmet osebo samo, kjer je zelo pomemben dialog s samim seboj, nekakšen notranji dialog. Camus in Sartre sta samo vsem najbolj znana avtorja, ki sta pisala tako filozofsko esejistiko kot čisto literaturo. Kot mlad bralec sem požiral besedila, ki so se ukvarjala z vprašanji same eksistence, kaj človeka pripelje do določenih stanj in podobno. Ja, vstopna točka v svet literature je bila zame tudi filozofija." Kaj se dogaja na vašem delovnem računalniku, kaj prebirate? „Vedno je v delu kakšen knjižni prevod iz jezikov narodov bivše Jugoslavije ali angleščine. Kot urednik pri Literaturi pa imam pred seboj tudi veliko Excelo-vih tabel in raznih dokumentov administrativne narave, prijavljanja na razpise, pripravljanja poročil in podobno. Precej delam tudi z mladimi avtorji, že trinajst let imam delavnico pisanja literarne kritike ... Berem pa sproti, brez tega ne gre. Branje je temelj vsega, trenutno so mi kot bralcu in piscu najbolj zanimivi naslovi avtorjev gibanja »nova iskrenost«, ki je prisotno zlasti v ameriški literaturi. Dave Eggers je eden avtorjev, v slovenščino je bilo lani prevedeno njegovo delo Srce parajoče delo neizmerne globine."
POMLADNA
NAGRADNA IGRA
telemach
Pravilno odgovori na spodaj zastavljeno vprašanje in sodelujv žrebanju za DVE BREZPLAČNI KARTI v PRO Karting Ljubljana!
Na kateri lokaciji se nahaja poslovalnica M box?
Pravilen odgovor: Ime in priimek:
Tel.:
E-mail:
M box
pametna izbira.
Pravilno izpolnjen kupon prinesite v poslovalnico M box ali pošljite na naslov: AM Plus d.o.o., Valburga 82, 1216 Smlednik.
Nagradna igra poteka do: 30. 4. 2016
V središče svoje prve skupne razstave so postavile skupinsko mandalo.
Moč svetlobe v mandali sedmih ustvarjalk
Na razstavi mandal in energijskih slik je v središču skupinska mandala Moč svetlobe.
MAJA BERTONCELJ
Sedem ustvarjalk se dobiva enkrat mesečno, ustvarjajo tudi doma. Po štirih letih se odločijo javnosti pokazati svoje izdelke. V Knjižnici Medvode je bilo 23. marca odprtje skupinske razstave man-dal in energijskih slik srčnih ustvarjalk Stanislave Heberle, Petre Možina, Suzane Jug, Jožice Žumer, Darje Kemperle, Janje Perovic Marolt in Rozalije Strojan. Na ogled bodo do 9. aprila. "To je naša prva skupinska razstava, na kateri je 39 mandal in tri slike, vse so tudi za prodajo. Nastale so v zadnjih štirih letih, kolikor časa se družimo in skupaj
ustvarjamo," je pojasnila Stanislava Heberle, ki je svoja dela predstavila že na samostojni razstavi, nazadnje v Pirni-čah. Mandale so si med seboj različne, vsaka govori sama zase, saj ima vsaka ustvarjalka svoj stil. V središče so postavile skupinsko mandalo, po kateri so poimenovale tudi razstavo: Moč svetlobe. V njej je delček vsake od njih. "Z njo želimo, da kanček svetlobe posije v vse nas, da zbudi vse dobro, da gremo z jasnimi cilji ven iz teme," je povedala Petra Možina, ki mandale riše štiri leta: "Mandale so zame energijske slike, ki jih tudi informiram, odvisno od tega, za koga so in s kakšnim namenom jih rišem. Ta energija prever-
jeno deluje name, pa tudi drugi pravijo, da jo čutijo, da mandala v okolje prinese spremembo. Ta odziv mi veliko pomeni." Odziv je bil dober tudi na razstavo in ustvarjalke so ponosne, da je tako. "Vesele smo, da smo se lahko pokazale s svojimi deli in dale drugim na ogled, kaj ustvarjamo," pravita Jožica Žumer in Suzana Jug. Likovno izražanje preko mandal in energijskih slik jim predstavlja sprostitev in zadovoljstvo, poleg tega jih povezuje. Kot pravijo, ena drugi dajejo potrebno energijo za življenje. Del razstave so namenile tudi drugim izdelkom: svečnikom, rožam iz najlona, angelčkom, srčnim sporočilom ...
Za urejeno trato je potreben dober stroj.
i v
lusqvarna
HEN YGU ARE
www.intergozd.si
* Vaš družabnik v gozdu!
GOZD
govina in servis, d.o.o.	Odpiralni čas:
neta Žagarja 53, Kranj	pon., sre: 8h-19h
673 191/04 234 17 70	tor., čet., pet.: 8h-16h info@intergozd.si
KULTURA | 17
Literarni izlet po Polhograjcih
V literarni sekciji Fofiteli pripravljajo literarni dogodek Branja drevesom, ki bo potekal 23. aprila.
Na poti proti Grmadi se bodo na posebnih točkah ustavljali ter prebirali drevesom.
MAJA BERTONCELJ
Od Topola do Grmade s knjigo. Združite lahko rekreacijo in literaturo. Literarna sekcija Fofiteli KUD Fofite namreč za 23. aprila pripravlja nov literarni dogodek, imenovan Branja drevesom. Potekal bo v okviru dneva knjige. Začel se bo ob 10. uri pri POŠ Topol. "Pod vodstvom gozdarja in literata Jakoba Šubica se bomo podali proti Grmadi in se na posebnih točkah ustavljali ter prebirali drevesom in se jim tako zahvaljevali v obliki besed in energije, saj drevesa v fizičnem smislu dajejo življenje knjigam ter prek njih tudi nam. Temu primeren je tudi predhodni praznik, svetovni dan Zemlje, ki bo dan prej, 22. aprila. Med obema praznikoma vsi pišoči, ki nam je usoda zapisati se v večnost z izdajo knjige, slavimo tudi Noč knjige," pojasnjujejo v literarni sekciji Fofiteli in dodajajo, da je udeležba na lastno odgovornost, v primeru zelo slabega vremena pa bo dogodek prestavljen za en teden.
Z uganko do športne nagrade
Tudi v Knjižnici Medvode bodo obeležili Noč knjige.
MAJA BERTONCELJ
V Knjižnici Medvode vsak mesec poskrbijo za pestro dogajanje. Tokrat predstavljamo Knjižno uganko za osnovnošolce, Noč knjige in slikarsko razstavo Jožeta Sušnika. Knjižnica Medvode med šolskim letom vsak mesec pripravi knjižno uganko, med šolskimi počitnicami pa poletno uganko. Mlade bralce vabijo, da pridete v knjižnico in s pomočjo priloženih knjig, spleta in spletnega knjižnega brskalnika Cobiss rešite uganko. Tema aktualne knjižne uganke je šport. Žrebanje bo sredi aprila in takrat bodo dva izžrebanca nagradili s petdnevnim tečajem rolanja, tretji nagrajenec pa bo dobil knjigo. Ugan-
ka bo visela še do 15. aprila, nato ji bo sledila nova. V Knjižnici Medvode se pripravljajo tudi na Noč knjige, ki bo v petek, 22. aprila. Ta dan bo do vrata odprta do 21. ure. Potekali bosta tudi spremljevalni prireditvi. V sredo, 20. aprila, bo ob 19.30 predstavitev knjige Pot na fronto avtorjev Giacinta in Marie Luise De Caroli. V četrtek, 21. aprila, pa bo Knjižni večer na Sotočju s Tilko Jamnik in nagradno žrebanje za sodelujoče pri bralni znački za odrasle. Na ogled bo tudi nova razstava. V sredo, 13. aprila, bo ob 19.30 odprtje slikarske razstave Jožeta Sušnika, ki letos praznuje 70 let. Za slikanje in ustvarjanje v barvah se je odločil po upokojitvi. Pridružil se je likovni sekciji KUD Zbilje.
Slika z nogami
MAJA BERTONCELJ
V galeriji Kluba Jedro je bilo 7. aprila odprtje slikarske razstave Neje Zrimšek Žiger, ki slika pod mentorstvom Renate Grmovšek. Rodila se je leta 1999 brez obeh rok, zato slika z nogami. Poleg slikanja se ukvarja tudi s plavanjem in solo petjem. Je članica Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Tokrat se je predstavila z izborom likovnih del in pevskim nastopom.
DELOVNI CAS: PON.-PET.: 9.-18. ure
SOBOTA: 9.-12. ure
Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694
NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV
UGODNE CENE
ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA
www.zlatarstvo-trtnik.si
18 | DOMAČI KRAJI
S knjigo pomaga prizadetim v potresu
Viki Grošelj po štirih desetletjih plezanja v Himalaji ostaja tesno povezan z njo.
Viki Grošelj je na domoznanskem večeru v Knjižnici Medvode predstavil svojo knjigo z naslovom 40 let mojih soočanj s Himalajo.
PETER KOŠENINA
Viki Grošelj je pozimi izdal novo knjigo, v kateri piše o svojih vzponih v Himalaji. Širši javnosti morda najbolje znani slovenski alpinist je v knjigi z naslovom 40 let mojih soočanj s Himalajo zbral članke, ki jih je dvajset let objavljal v Sobotni prilogi časopisa Delo. Konec marca jo je v Knjižnici Medvode predstavil medvoškim ljubiteljem alpinizma.
DOGAJANJE V HIMALAJI SKOZI ŠTIRI DESETLETJA
Knjiga odslikuje slovensko in svetovno dogajanje v Himalaji skozi štiri desetletja plezanja v tem najvišjem gorstvu sveta. V njej predstavlja najbolj odmevne slovenske odprave pa tudi tuje alpiniste, ki so imeli na razvoj alpinizma največji vpliv. Alpinisti vedno želijo vrhove gora osvojiti po težji in nevarnejši poti. Največjo težo ima smer, po kateri na goro ni prišel še nihče. Slovenci smo in še krojimo vrh svetovnega alpinizma, a žal smo za to plačali tudi z življenji. Viki Grošelj je v Himalaji za vedno izgubil sedem soplezalcev, prijateljev in to je imelo na njegovo življenje velik vpliv. "Velikokrat me vprašajo, ali se nič ne bojim. Seveda se bojim, ampak s strahom v alpinizmu je tako, da nikamor ne greš, če ga je preveč, če pa ga je premalo, nisi dolgo živ," pravi Grošelj.
V	dolgih letih obiskovanja se je zaljubil v Nepal. Že pred tremi desetletji so člani alpinističnih odprav poskušali po svojih najboljših močeh pomagati ljudem, ki so jih tam srečali, in to počno tudi danes.
V	ČASU POTRESA JE BIL V NEPALU
Nepal je lani aprila stresel močan potres, zaradi katerega je umrlo na tisoče ljudi, še veliko več pa jih je ostalo brez vsega. Grošelj je bil v času potresa ravno v Nepalu in zdaj zbira sredstva za pomoč prizadetim tudi s prodajo knjige, ki jo je predstavil v knjižnici. "Ljudje v Nepalu so bili po potresu v tisti strahoviti bedi neverjetno solidarni. V neki vasi se jim je življenje dobesedno podrlo, a so najprej hoteli poskrbeti za nas, ker sta bila dva kolega rahlo poškodovana. Oči-
tno imajo prirojeno izjemno visoko etiko in moralo, ker se tega ne da priučiti. To me je fasciniralo. Pa tudi zavedanje, da moraš imeti srečo, na katerem koncu sveta se rodiš," pravi. Ker je država revna, z zbrano količino denarja v Nepalu lahko pomaga velikemu številu ljudi. "Alpinizem mi je veliko dal, in ko nekaj dobiš, slej ko prej prideš do tega, da je lepo dati tudi kaj nazaj. Presenečen sem, koliko sredstev se je nabralo. V Slovencih vidim velik potencial, ki se predvsem na področju humanitarnosti izjemno dobro izraža," pove. Prejšnji teden je spet odpotoval v Azijo, kjer bo zbrana sredstva razdelil tistim, ki jih najbolj potrebujejo.
Viki Grošelj je z medvoško občino povezan že vse življenje. Čeprav izhaja iz Guncelj pri Ljubljani, je svoje prve plezalne korake naredil v skalah plezališča Turnc pod Šmarno goro v Vikrčah. Njegova poklicna pot športnega pedagoga ga je pred več kot tremi desetletji nato pripeljala v Pirniče, kjer na osnovni šoli ta poklic še vedno opravlja. Viki Grošelj je preplezal deset osemtisočakov, kar je
»Velikokrat me vprašajo, ali se nič ne bojim. Seveda se bojim, ampak s strahom v alpinizmu je tako, da nikamor ne greš, če ga je preveč, če pa ga je premalo, nisi dolgo živ.«
več kot kateri koli drugi Slovenec, njegovo ime pa je tako ali drugače povezano z velikim številom odmevnih alpinističnih odprav. V svoji alpinistični karieri ni plezal le v Himalaji, saj je osvojil tudi najvišje vrhove vseh sedmih celin.
PLEZANJE POVEZAL S SMUČANJEM
Grošelj je svoje plezanje povezal tudi s smučanjem. V enem svojih projektov je s smučmi povezal morsko gladino in vrh osemtisočaka. S smučmi je prišel do severnega tečaja in prečil Finsko. Smučal je z najvišje gore Evrope, Elbrusa, najvišje gore Severne Amerike, Denali-ja (Mt. McKinleyja), z gore Pik Lenin na meji med Kirgizijo in Tadžikistanom ter vse skupaj nadgradil s spustom s Čo Ojuja, šeste najvišje gore sveta.
DOMAČI KRAJI | 19
ANKETA
Odpadkov je manj
PETER KOŠENINA
Tudi v občini Medvode so v soboto, 2. aprila, potekale očiščevalne akcije. Kaj so povedali udeleženci?
Gregor Orel, Medvode:
"Čistilne akcije sem se udeležil tretjič. Situacija se izboljšuje, še vedno pa naberemo največ plastenk in plastičnih vrečk. Vsako leto pripeljem s seboj sina in hčer, ker je treba na mladih graditi in jih ozave-ščati za lepšo prihodnost."
Marjana Podviz, Zbilje:
"Čistilnih akcij se redno udeležujem. Udeležila sem se jih že vsaj petnajst. Običajno smeti pobiram pri Jeprci in tam je res grozno, veliko bolj kot tu okrog Zbiljskega jezera. Tukaj pobiramo v glavnem majhne smeti."
Avgust Sešek, Zgornje Pirniče:
"Kot lovec v akciji sodelujem že štirideset let, že prej pa smo v Pirničah pobirali smeti v okviru civilne zaščite. Stanje se popravlja, včasih je bilo "svinjarije" veliko več. Včasih smo iz gozda morali smeti vleči s traktorji, zdaj pa je največ smeti ob cesti od Vikrč do igrišča za golf v Smledniku. Očitno vozniki ali sopotniki kar v avtu izpraznijo pločevinko ali plastično vrečko in jo potem vržejo skozi okno."
Ana Jarc, Vaše:
"Bila sem že na veliko očiščevalnih akcijah. Včasih je bilo smeti več. Poberemo največ cigaretnih ogorkov in plastenk. Smeti bi lahko dali v koše ali pa bi jih dali v žepe, če košev ne bi bilo blizu."
Otroci se učijo od odraslih, tudi pobiranja smeti in skrbi za okolje.
Ukrepi pri prenamnožitvi podlubnikov
Koledarska zima se umika, sanacija smrek, napadenih s podlub-niki, pa še zdaleč ni zaključena. Za največjega krivca lahko nedvomno imenujemo vreme. Za navodila, kako ukrepati pri prenamnožitvi podlubnikov, se lahko obrnete na revirni gozdarki Natašo Sterle, revir Medvode, 041 657 259 (k.o. Zbilje, Senica, Medvode, Preska, Sora, Studenčice, Žlebe, Topol, Golo Brdo in Selo pri Polhovem Gradcu - del) in Nino Iveta, revir Vodice, 041 657 224 (k.o. Moše, Hraše, Smlednik, Zg. Pirniče, Sp. Pirniče, Vodice, Repnje, Bukovica, Šinkov Turn, Vesca, Polje, Skaručna in Zapoge).
Stojnica in otroške delavnice
Osnovna šola Preska in Društvo za varovanja okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila ob mednarodnem dnevu Zemlje vabita na stojnico in otroške delavnice, ki bodo pri medvoški tržnici potekale v soboto, 23. aprila, od 9. do 13. ure. M. B.
Krvodajalski akciji v aprilu
Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ljubljana, obvešča, da bosta krvodajalski akciji aprila potekali v torek, 12. aprila, od 7. do 15. ure in v sredo, 13. aprila, od 7. do 17. ure.
RADOVLJICA
15-17 APRIL 2016
PETEK OD 15.00 DO 20.00 SOBOTA OD 9.00 DO 20.00 NEDELJA OD 9.00 D019.00
WWW.FESTIVAL-COKOLADE.SI
NAJBOLJ ČOKOLADNA PRIREDITEV V SLOVENIJI
•	MEDNARODNI SEJEM ČOKOLADNIC
•	DEGUSTACIJE ČOKOLAD IN ČOKOLADNIH SLADIC
•	NAJVEČJA ČOKOLADA NA SVETU
•	TOVARNA ČOKOLADE
•	GLASBENI IN ZABAVNI DOGODKI
•	DELAVNICE IN PREDSTAVE ZA OTROKE
•	KUHARSKI ŠOVI
•	DOBRODELNA NAGRADNA ŽREBANJA
Radofca ^
pntat«u> tSaJIta.
20|GLASBA
Veličina srca
Godba Vodice: (spontani) dirigent Janez Meglič, solisti na trobenti Stanko Praprotnik, Igor Dajčman in Peter Jevšnikar / Foto: arhiv KUD JaReM
SAMO LESJAK
Takšen je bil naslov dobrodelnega koncerta, ki ga je na gregorjevo organiziral KUD JaReM skupaj z učenci OŠ Pimiče v dvorani Doma krajanov Pimiče. Na koncertu, ki sta ga povezovala osnovnošolka Jona Dežman in Roman Veras, je sodelovalo več kot šestdeset nastopajočih. Recital avtorske poezije, proze in glasbe učencev OŠ Pirniče je pripravila mentorica Tadeja Klun Lenarčič. Poleg recitator-jev, ki so prebirali lastno prozo in poezijo, so obiskovalci slišali tudi lastno klavirsko skladbo učenke Hane Meglič Pozdrav soncu in skladbo Jone Dežman Lebdenja za klavirsko harmoniko. Svoje pesmi je interpretirala tudi mlada članica literarne sekcije KUD JaReM Ema Vertačnik. Z izvedbo Ravelovega Bolera je nastopil osemčlanski Koncertni ansambel ustnih
harmonik Sorarmonica, o pomenu Šole v naravi pa sta spregovorila ravnateljica OŠ Pirniče Martina Kutnar in Viki Grošelj. Drugi del dobrodelnega koncerta so s svojim programom izvedli člani Godbe Vodice s solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na klarinetu, pozavni in trobenti. V skladbi Bojana Adamiča Galop za tri trobente je namesto njihovega dirigenta Igorja Dajčmana prijel za dirigentsko paličico Janez Meglič in s tem
poskrbel za presenečenje večera. Celoten dogodek, ki bo postal tradicionalen, so podprli tudi številni donatorji in obiskovalci koncerta s svojimi prispevki. Izkupiček so nakazali OŠ Pirniče kot pomoč staršem, kot finančno pomoč pri plačilu Šole v naravi. Obiskovalci so bili nad izvedbo navdušeni in z aplavzom nagradili sodelujoče, KUD JaReM pa je učencem in solistom podaril knjigo častnega člana Ivana Sivca Triglavski kralj.
Žreb je odločil
Sponzor nagradne križanke, objavljene v Sotočju marca 2016, je bila SFINGA, d. o. o., Zbilje - Center Zorman. Žreb je odločil, da prejmejo praktične nagrade: Marija Antolin, Helena Dolinar In Blanka Bohinc, vse iz Medvod. Nagrajenke bodo obveščene po pošti. Čestitamo!
-20%. I Sa low Lepote Sijaj
Na bitki bendov zmagali metalci
Nege obraza Pro-age masažo Nege telesa MticeMitna masaža
Klasična masaža Strojna limfna drenaža
Smlednik 41> (zraven pošte) M:051/596-656
tftrostimulacija jepilacija leqa rok m nohtov Tediara Podaljševanje trepalnic Oblikovanje obrvi po metodi Anastasia BH
ÎÊER80S
Oliver Medič
m: 041 715 594 e: medic.oliver@gmail.com
C sanacije dimnikov z inox cevmi C izdelki po naročilu iz inoxa
Ferros d.o.o., Simona Jenka 4, 1215 Medvode
Zmagovalci letošnjega BOB-a: Hangar 55 / Foto: arhiv skupine SAMO LESJAK
Medvode - V Klubu Jedro se je v marcu odvila glasbena prireditev BOB - Battle Of Bands. Tekmovanje predstavlja zanimivo kombinacijo tako mladih kakor tudi že izkušenih skupin raznovrstnih glasbenih žanrov, od roka, metala ter panka. Vsi bendi se potegujejo za mamljivo nagrado: organizacijo in kritje stroškov snemanja videospota s profesionalno ekipo. V finale se je uspelo uvrstiti zasedbam Pyroxene, Hangar 55, Sen in Diareja Eksploziv, ki jim je uspelo doseči več glasov občinstva od skupin Zopilote, Full Gas, Guilty Of Joy in Mist. Končna zmagovalka pa je postala heavy metal zasedba Hangar 55. "Prejeli smo rekordno število prijav, prednost pa smo dali lokalnim ustvarjalcem. BOB tako postaja tradicionalni glasbeni natečaj mladih izvajalcev, za marsikaterega glasbenika pa je to prelomnica - prvi javni nastop," je dejal Rok Tomšič, koordinator mladinskih programov v Jedru.
Z obiskom Bivaka so prijeten dan preživeli tudi mladi iz Škofje Loke. / Foto: arhiv Kluba Jedro
V Bivaku polni ustvarjalne energije
SAMO LESJAK
Medvode - V prostorih Kluba Jedro še naprej deluje otroško--mladinski center Bivak, ki je odprt trikrat na teden, in sicer ob torkih, sredah in četrtkih od 14. do 17. ure. Torki so namenjeni ustvarjalnim delavnicam, ob sredah izvajajo brezplačno učno pomoč iz matematike, ob četrtkih pa pripravijo kuharske delavnice in okrogle mize s socialnimi tematikami. "Otrokom in mladim nudimo varen prostor za kakovostno preživljanje prostega časa, jih neformalno izobražujemo ter jim nudimo podporo pri oblikovanju celostne identitete. V Bivaku se je obisk otrok povečal glede na prejšnja leta, kar priča o uspešni strategiji na področju mladinskih programov na lokalni ravni," je delovanje Bivaka predstavil koordinator mladinskih programov v Jedru Rok Tomšič.
ZANIMIVOSTI I 21
Na ogled tudi hiša v Dragočajni
MAJA BERTONCELJ
Pred vrati je sedmi največji arhitekturno-nepremičninski festival Odprte hiše Slovenije. Med 15. in 17. aprilom bodo za javnost brezplačno odprli sto izbranih arhitekturnih objektov po vsej Sloveniji. Med njimi bo tudi aktivna hiša v Dragočajni 70. Kot so zapisali v predstavitvi, gre za vzorčno stanovanjsko hišo, ki predstavlja korak naprej od koncepta pasivne hiše. Poleg energetske učinkovitosti in izrabe sončne energije jo odlikuje tudi skrb za bivalno ugodje. V hišo so vgrajeni sistemi pametnih inštalacij, ki se jih nadzoruje in upravlja preko računalnika. Ogledali si jo boste lahko 16. aprila ob 10. in ob 11. uri. Potrebna je rezervacija.
TAPETNIŠTVO
STANONIK s.p., RETEČE 78:
matej.stanonik@gmail.com
031 - 608 - 682
izdelava novih in obnova starih:
•	Sedežnih garnitur
•	Jedilnih kotov
•	Stolov
•	Postelj
•	Vzmetnic
•	Marine in camping program
•	Ogled in svetovanje tudi na domu
O'íf
SPALNICA BOSSA NOVA
VAM POVEMO ZGODBO?
Prijeten začetek dneva ni odvisen od tega, s katero nogo vstanete, ampak od tega, v kakšnem ambientu in na kakšnem ležišču se zbudite. Spalnica je prostor, ki je bistven za naše dobro počutje in zdravje.
S pravo izbiro pohištva za spalnice optimalno izkoristite velikost bivalnega prostora in dopolnite stil svojega stanovanja. Kaj dejansko potrebujete? Primerno posteljo, veliko garderobno omaro, nočno omarico in najbrž tudi predalnik ali komodo.
Zelo pomembna je odločitev o ležišču oziroma vzmetnici. Ne poznamo magičnega ležišča, ki bi ustrezalo vsakemu posamezniku, zato je na voljo veliko ležišč različnih velikosti in materialov z enim samim namenom, da vsak posameznik
Salon pohištva ZABNICA
T: 04 502-19-00 E: info@prevc.si
Alples studio Ljubljana BTC
T: 01 541-18-20 E: alples.studio@prevc.si
najde pravo izbiro zase. In pred odločitvijo ležišče vedno preizkusite, saj na njem preživite tretjino svojega življenja.
NAPIŠITE SVOJO LASTNO ZGODBO ...
Za prespane noči in sveža jutra poskrbite z novo spalnico in novim ležiščem. Zato, ker vam je mar za svoje zdravje in udobje. Prav zato si napišite svojo lastno zgodbo o dobrem počutju v vašem domu ...
Obiščite salon Prevc v Žabnici ali Alples studio BTC Ljubljana za ogled in brezplačen izris. Vsa razstavljena ležišča lahko tudi preizkusite. V aprilu so za izbrane spalnice cene še posebej ugodne. Pohištvo v naših salonih je tisto, v katerega verjame tudi Peter Prevc!
www.prevc.si
P
SALONI POHIŠTVA
22 | MLADI
Ostal bo v modi
Sebastjan Jenko iz Zbilj je nekoč mogoče razmišljal o poklicni karieri nogometaša, a se je znašel v svetu mode. Pred časom se je namreč sprehodil po modni brvi v Milanu, na domačem odru pa ga bomo lahko spremljali čez nekaj dni na Ljubljana Fashion Weeku 2016/17, ki ga bo med 13. in 16. aprilom gostil Trg republike v Ljubljani.
ALENKA BRUN, FOTO: TINA DOKL
Ko sva se s Sebastjanom dobila na kavi, je 19-letnik, ki meri v višino 187 centimetrov, pritegnil pozornost okolice. Dekleta so si ga ogledovala drzno, ženske na skrivaj, natakarica se mu je nasmehnila in postregla čaj z več gracioznosti kot običajno. Osnovno šolo je Sebastjan obiskoval v Smledniku, sedaj je dijak šentviške gimnazije. Veliko časa je posvetil športu. Deset let je namreč igral in treniral nogomet. Najprej v Medvodah, pri enajstih letih pa postal član ljubljanskega NK Bravo. Na začetku je celo razmišljal o tem, da bi ostal v nogometu in iz vsega skupaj naredil kariero, pa je splet okoliščin povzročil, da je na koncu pristal v svetu mode in se odločil, da bo tu tudi ostal. Pod svoje okrilje ga je vzela ljubljanska agencija Immortal Model Management.
PREPOZNALI SO POTENCIAL
Začelo se je s povabilom na izbor za slovenskega mistra, mimogrede pa mu je sošolka Maruša - takrat je imel dobrih 17
let - predlagala, da mogoče bi se glede na vabilo o možnostih pozanimal še pri kakšni agenciji, da dobi še neko dodatno mnenje. „Tako sem na Immortal Tomažu Miheliču poslal elektronsko pošto. Očitno je v meni prepoznal potencial in začelo se je sodelovanje."
Sebastjan ima za seboj prvo sezono dela oziroma nastopov v tujini. Lani poleti se je namreč v času tedna mode s še petimi modeli pod Tomaževim okriljem odpravil v Milano. Tomaž se je po agencijah dogovoril za castinge in Sebastjana so opazili. Vendar: „Najprej te mora agencija, ki te sprejme, povabiti na castinge, kar pa še ne pomeni dela. Do tja je lahko pot še dolga." Ko je Sebastjan obiskal Milano naslednjič, se je odpravil tja sam. Delal je na predstavitveni knjigi oziroma booku, kot temu rečejo v svetu mode; začutil je mesto, način dela. „Vsa-ko slikanje ima neko svojo temo, če tako rečem, in v to se moraš preleviti. Na začetku se še loviš, potem ko se znebiš sramežljivosti in če si za to, ti steče."
Jezik mu ne dela problemov, saj v modnem svetu prevladuje angleščina, pa tudi kakšno italijansko besedo 'pobere 'sproti.
marti
vrhunska okna, vrata, senčila, protivlomna in alu vhodna vrata
OKNA)
VRATA SENČILA
Enkratna ponudba!

Zl
MODRA ŠTEVILKA
> 080 87 74
Izkoristite popust in izberite super okna REHAU > za najboljšo ceno.
Sveti Duh 139, 4220 Škofja Loka,Sinfo@hausmart.si
www.hausmart.si
MLADI | 23
NASTOP ZA DOLCE & GABBANA
In tako ga je januarja letos za italijanski teden mode, kjer so predstavljali jesen in zimo 2016/17 poleg še nekaterih znanih znamk, 'bukirala' znamenita Dolce& Gabbana. „Občutek, ko izveš, da so te izbrali, je nor." Nastopil je v izhodu, kjer je prevladovala tematika divjega zahoda. „Že takoj iz predcastinga so me klicali na pomerjanje oblek in me sprejeli. Večinoma imajo bolj zrele moške, tako da sem svež obraz. Potrebovali so par takih fantov za jeans in med množico so nas na koncu izbrali štiri." Sebastjan je po naravi slok in visok, tako da je zelo primeren za modne brvi. Tudi kar se hoje tiče ima srečo, saj mu ta leži od prvega dne. „Pravi-jo tudi, da imam simetričen obraz," kar je ena njegovih večjih prednosti. „Se pa modni okusi spreminjajo, okusi naročnikov so pa ravno tako različni."
NI DOVOLJ, DA SI LEP
Sebastjanova starša in starejši brat ga podpirajo, sošolci so bili najprej presenečeni nad njegovo odločitvijo in uspehom, potem navdušeni. V šoli so njegovo novo izbrano pot sprejeli presenetljivo dobro, glede na to, da je fant v zadnjem letniku srednje šole. Mu pa pri vsem skupaj pridejo prav tudi izkušnje iz nogometa. „Mode-ling je podoben profesionalnemu športu. Ogromno je odrekanja in za uspeh moraš kar delati. Ni dovolj, da si samo lep."
Prizna, da se za modo prej nikoli ni veliko zanimal, sedaj jo sam od sebe precej spremlja.
Junija se po vsej verjetnosti vrača v Milano. Upa, da bo poleti čim več delal in za različna znana imena iz sveta mode - z željo, da sčasoma za čim več tovrstnih naročnikov. Ob vprašanju, kako se spoprijema z vsemi zabavami, o katerih mi, smrtniki, le veliko slišimo, se zasmeje. „V mojih letih se jim je težko izogniti, vendar moraš ostati prizemljen. Dobro je, da se jih udeležuješ zaradi posla samega; zaradi ljudi, ki so tam prisotni, a si moraš postaviti meje, saj je naslednji dan največkrat delo, ki pa ga moraš opraviti profesionalno." Sebastjana bomo lahko na domačem odru spremljali čez nekaj dni na Ljubljana Fashion Weeku 2016/17.
24 | TURIZEM
Zgodovinski objem narave v Smledniku
osvojil srebrno medaljo na vseevropskem tekmovanju
Izkoristite lepe pomladanske dni in se odpravite v Smlednik.
Izlet v kraj, ki je v letu 2007 Entente Florale Europa.
MAJA BERTONCELJ FOTO: ARHIV TD SMLEDNIK
Nadaljujemo s predstavitvijo izletov, na katere vas vabi Javni zavod Sotočje Medvode. Tokrat obiščimo Smlednik. Izlet so poimenovali Zgodovinski objem narave v Smledniku. Kot pravijo, je razlogov za obisk kraja veliko. Izlet se za skupine začne pri OŠ Simona Jenka Smlednik. Pot nadaljujete do centra vasi, naprej v Valburgo do Krvavega znamenja. V Smledniku so ponosni tudi na Trg sv. Urha. Kot so zapisali, vas bodo ob občudovanju največje slikarske upodobitve sv. Urha v cerkvi pritrkoval-ci z malimi zvonovi pospremili ob znamenitostih na trgu. Kmetija Jeraj vas s predstavnico kluba kmečkih žena prijazno postreže z vrhunskimi sokovi ter sezonskimi pridelki. Izlet nadaljujete s sprehodom mimo Kalvarije, ene izmed najlepših baročnih arhitektur križevega pota v naravi. Na poti do vrha smledniškega hriba bodo za popestritev zgodbe iz življenja, ki so predstavljene tudi kot rdeča nit lukenj bližnjega golfskega igrišča. Nad Smlednikom je daleč naokrog viden Smle-dniški Stari grad. Prostor razvalin s srednjeveško arhitekturno zasnovo (edine
razvaline te vrste v Sloveniji) je prostor, kjer se s pogledom na dolino zavrti film, kako se je sploh življenje tu začelo. Čudovit razgled na razgibano pokrajino je idealna priložnost za primerjavo pokrajine in zemljevida ter fotografiranje. V nadaljevanju izleta organizatorji predlagajo več možnosti: čolnarjenje v
Zbiljah, odbojko in sončenje v Drago-čajni, jahanje v Hrašah ali sprehod do elektrarne v Mavčičah. Izziv je lahko tudi učenje golfa. Izlet se zaključi v eni od gostiln v okolici. Če se ne odločite za organiziran izlet, se v Smlednik seveda lahko podate tudi sami in raziščete kotičke domače občine.
TRGOVINA
Zg.Pirniče 94f,T:36 HOByBETON,MALT
Kp^	_
BMiliBISI^EiV E N TI LI. PIPE.
imwmmmM\mmmmm- kovinska EMpfe/\zf\*
BARVE ZA LES, ZID in KOVINO#REDC^J
Vse za zbiranje in razvod deževnice ~
-
» .
1

<ft*
i If ^
i
* v»

h\
Plesni par Jure Bergant - Anja Pritekelj
Plesni spektakel
Pirničanka Anja Pritekelj je bila v paru z Juretom Bergantom četrta.
PETER KOŠENINA
Pretekli konec tedna je v medvoški športni dvorani potekalo mednarodno tekmovanje v standardnih in latinskoame-riških plesih Ljubljana Open 2016. Na tekmovanju je v paru z Juretom Bergantom nastopala tudi Anja Pritekelj iz Pirnič in v članski kategoriji osvojila četrto mesto. Ljubljana Open 2016 sta organizirala Plesni klub Urška iz Ljubljane in Plesni klub Mirandance iz Medvod in je bil tudi letos posvečen spominu na plesnega mojstra Tomaža Ambroža. Na tekmovanju se je pomerilo okrog tristo parov v vseh starostnih kategorijah od pionirjev do seniorjev. Plesalce je ocenjevalo dvajset sodnikov, ki so prišli iz trinajstih držav. "Tekmovanje Ljubljana Open je tekmovanje za točkovno lestvico Mednarodne plesne zveze. Pari nabirajo točke in zato radi pridejo na taka tekmovanja, kjer nastopa veliko plesalcev in so dobro organizirana. Vsako leto imamo dobro zasedbo," je tekmovanje opisala Nataša Ambrož iz Plesnega kluba Urška. Tekmovanje Ljubljana Open v mednarodnem merilu sodi v visok srednji razred, letos pa so organizatorji imeli smolo, da je isti konec tedna v Bukarešti potekalo tudi tekmovanje najvišjega nivoja World Open. Če te tekme ne bi bilo, bi v Medvodah verjetno videli tudi kak par, ki sodi v sam svetovni plesni vrh. Na tekmovanje se je prijavil zelo kakovosten srednji razred parov. Anja Pritekelj iz Jure Bogataj sta v kategoriji članov v disciplini latinskoameriških plesov zasedla četrto mesto. Tekmovanje je potekalo po sistemu izpadanja, v vsakem krogu pa so se plesalci predstavili v petih plesih. Slovenskemu paru se je uspelo prebiti v finale, kjer je nastopilo najboljših sedem. "Tekma je mednarodna, pari so bili različni in rang je bil visok. S četrtim mestom sva zelo zadovoljna, sama osebno pred tekmo nisem pričakovala takega rezultata," je bila po tekmi zadovoljna Pirničanka. Zmagovalni par je v Medvode prišel z Islandije.
ŠPORT IN REKREACIJA | 25
Z medaljami iz Velike Britanije
Pirniče - Na mednarodno baletno tekmovanje v Sussex je odpotovalo šestnajst plesalcev Baletne šole Stevens, tako iz oddelka Naklo kot iz Pirnič. "Že tretjič smo sodelovali na festivalu v Veliki Britaniji in tokrat nam je uspelo osvojiti srebrno in bronasto medaljo v kategoriji klasični kvarteti. Tudi z ostalimi šestimi nastopi (klasični trio, moderni trio, dva skupinska nastopa v klasični kategoriji ter dva skupinska nastopa v moderni kategoriji) smo dosegli visoko število točk in lepe uvrstitve," je uspešno gostovanje predstavila Nena Stevens. Baletna šola Stevens se trenutno že intenzivno pripravlja na spomladansko baletno predstavo, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 16. uri in ob 17.30 v Domu krajanov Pirniče.
Baletke Baletne šole Stevens nadaljujejo z mednarodnimi uspehi. / Foto: arhiv Baletne šole Stevens
Stevens podprvak
MAJA BERTONCELJ
Pirničan Peter John Stevens, plavalec kranjskega Triglava in univerze Tennessee, je na finalu tekmovanja NCAA osvojil srebrno medaljo na 100 jardov prsno. Njegov čas je bil 51,51, s čimer je popravil rekord univerze, ki ga je imel pred tem ameriški olimpijec Jeremy Linn. Hitrejši od njega je bil z 51,29 le Fabian Schwingersc-hlogl. "Peter trenutno kaže odlične predstave, današnja pa je bila najboljša, kar sem jih videl," je za spletno stran univerze povedal njegov ameriški trener Matt Kredich. Stevens je osvojil še dve šesti mesti s štafetama 4 x 50 in 4 x 100 m mešano.
Stem kuponom imate do 12.5.2016
10% popusta
na frizerske storitve.
26 | ŠPORT IN REKREACIJA
Mladi košarkarji na turnirju v Pragi
Vse štiri selekcije so bile v močni mednarodni konkurenci med najboljšimi.
Prvi dan so spoznavali češko prestolnico, nato pa so se posvetili igranju košarke.
MAJA BERTONCELJ
Košarkarji selekcij od U11 do U17 Košarkarskega kluba Medvode so se udeležili štiri dnevnega mednarodnega košarkarskega turnirja v Pragi. Nastopile so ekipe iz več kot desetih držav. Medvoščani so bili zelo uspešni. Vse selekcije so se uvrstile med najboljše tri: U11 je bila tretja, U13 druga, U15 prva in U17 tretja. Poleg tekmovalnega dela so imeli čas tudi za druženje in spoznavanje prestolnice Češke. "Prvi dan smo obiska-
li živalski vrt, grajsko palačo, Karlov most in center mesta. Drugi, tretji in četrti dan pa smo se posvetili igranju tekem in seveda druženju vseh mlajših selekcij. V našem klubu dajemo velik poudarek druženju vseh klubskih selekcij. Takšni turnirji so odlična priložnost za to, da se otroci še bolj spoznajo in postanejo kot ena velika družina," je povedal Dean Bunčič, direktor KK Medvode, in se ob tej priložnosti zahvalil staršem za zaupanje in vsem, ki so jim pomagali izpeljati ta projekt.
V boju za drugo ligo
MAJA BERTONCELJ
Članska ekipa KK Medvode v tretji ligi v drugem delu tekmovanja igra v ligi za prvaka, kar pomeni, da je med najboljšimi šestimi. V 6. krogu so po podaljških izgubili s KK Ljubljana. Do konca jo čakajo še tri tekme: doma proti Helios Suns mladi (13. aprila) in Iliriji (16. aprila), v gosteh pa proti Radenski Creativ. Ali se bodo neposredno uvrstili v drugo ligo, bo znano po zadnji tekmi 23. aprila.
Pomladni žarki vas vabijo na plan, zato vas pričakujemo vsak dan od 10. do 23. ure v Dragočajni.
ŠPORT IN REKREACIJA | 27
Tekmovali v spomin na Henrika
Na četrtem Memorialu Henrika Sečnika se je v Hrašah pomerilo 85 navez iz štirih držav.
Tekmovali so tudi v kategoriji bikejoring.
MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA
V Hrašah je 3. aprila v organizaciji Društva športnih psov Slovenije in Turističnega društva Hraše potekal četrti Memorial Henrika Sečnika, tekmovanje vlečnih psov. Tekmovali so v štirih kategorijah, in sicer cart oz. vozički, ca-nicross, scooter in bikejoring. Sodelovali so psi različnih pasem, največ pa je bilo polarnih. Za otroke in tiste, ki se s tovrstnim športom do zdaj še niso srečali, so tudi letos pripravili skupinski tek s kužki. Dogodek je med drugim popestril nastop kvadrilj Jahalnega centra kmetije Jan-har.
Predsednik Društva športnih psov Slovenije Matjaž Ovse-nek je bil s tekmovanjem zelo zadovoljen: "Vse je potekalo brez težav. Imeli smo lepo vreme, prišlo je veliko gledalcev, tekmovalci so bili zadovoljni. Prišlo jih je 85, v teku s kužki jih je sodelovalo 25. Presenečeni smo bili nad številno udeležbo avstrijskih tekmovalcev. Od tujcev so bili še Italijani in Hrvati."
Prve točke za Roka Tršana
MAJA BERTONCELJ
Biatlonec Rok Tršan je ob koncu sezone prišel do svojih prvič točk svetovnega pokala. Osvojil jih je na svetovnem prvenstvu v Oslu. Na tekmi na 20 km je bil 33. Na strelišču je izmed dvajsetih tarč zgrešil le eno. "To je super rezultat, sploh ker je to šele moja druga sezona v biatlonu. Predvsem strelsko je bila to dobra tekma, tekaško pa sem že takoj na začetku naredil napako, ker nisem začel dovolj hitro," je bil vesel rezultata kariere.
ZGODOVINA MINI GOLFA
Začetki mini golfa segajo v prejšnjo stoletje, v leto 1916, in sicer so ga začele igrati premožne ženske v Južni Ameriki, medtem ko so njihovi možje igrali pravi golf. Igrišče je običajno imelo 18 stez, na katerih so bili tobogani, tuneli in druge ovire, ki so naredile igro bolj zanimivo. Cilj igre je, da s čim manj udarci žogico spravimo v luknjico. Prva manjša tekmovanja, ki so dokumentirana, so bila že okrog leta 1930. Kmalu zatem so bila že velika mednarodna tekmovanja in kasneje je bila ustanovljena svetovna federacija za mini golf WMF, ki še danes združuje ogromno navdušencev - tekmovalcev tega športa. V Evropi se je pojavil okrog leta1930, najprej na Švedskem, kasneje pa v Nemčiji, Italiji, Švici ... in tudi drugod po Evropi, ko so se hitro ustanavljali številni klubi ter organizirala tekmovanja. Z nastankom evropske federacije za mini golf EMF se evropska mednarodna tekmovanja redno organizirajo vse do danes. Do 2. svetovne vojne je bil ta šport zelo popularen, po vojni so ga počasi izpodrinili drugi športi (tenis, nogomet, košarka ...) Razcvet mini golfa na naših tleh se je pojavil nekoliko kasneje.
V	takratni Jugoslaviji so v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja pospešeno gradili igrišča po vseh turističnih letoviščih, mestih, parkih ..., vendar pa niso bila namenjena samo tekmovalcem, temveč so interes za to igro dobile nove ciljne skupine: otroci, mladina, starši in starejša generacija. Po osamosvojitvi Slovenije so bila ta igrišča že zelo dotrajana, nekatera že skoraj uničena. Redka od teh so obnovljena in na njih se še vedno zbirajo navdušenci te igre.
V	zadnjih dvajsetih letih pa se je razvila nova generacija mini golfa z imenom ADVENTURE MINI GOLF. Steze teh so prostih oblik, bolj vpete v naravo z elementi lesa, skal, potokov, fontan, mostov, rož ..., oblečene v kvalitetno umetno travo. V prvi vrsti so namenjene za aktivno preživljanje prostega časa, kjer se lahko sprostimo in zmanjšamo vsakodnevni stres.
28 I NA KOLESIH
Pet let brez skrbi z vozili Renault
Pred nami je obdobje, ko bomo vsi skupaj spet veliko na cesti. Pomlad je tu, poletje je pred vrati in zagotovo se veselite novih dogodivščin in do-pustniških potepanj! Predstavljajte si, s kakšnim užitkom se boste prav kmalu odpravili na sončen spomladanski izlet.
Da bo vse potekalo brezhibno in točno tako, kot ste si zamislili, se je dobro pravočasno pripraviti, se strinjate? V kakšnem stanju je vaš jekleni konjiček? Verjetno ste že malo pozabili, kakšen je vonj po novem. Se še spomnite, kam ste se z njim prvič zapeljali?
MESEC APRIL JE PRAVI MESEC ZA ZAMENJAVO VAŠEGA VOZILA - v tem trenutku se vam taka poteza zares izplača! Z nakupom novega Renaulta v Remontu Kranj na Laborah si zdaj namreč zagotovite pet brezskrbnih let:
•	5 LET JAMSTVA IN
•	5 LET BREZPLAČNEGA VZDRŽEVANJA
Garantiramo vam, da vaš mesečni proračun ne bo občutil nikakršnih sprememb. Vaše rabljeno vozilo bomo namreč vzeli v račun, preko Renault Financiranja pa boste preostanek vrednosti enakomerno porazdelili na več mesečnih obrokov. Del prihranka boste zagotovo ustvarili tudi pri vzdrževanju vozila, saj vam stroškov servisiranja kar pet let ne bo potrebno kriti. In še nekaj! Nov avto je pametno obvezno in kasko zavarovati -tudi to ne bo vaše breme, ampak vam zavarovanje plačamo mi!
V Remontu Kranj na Laborah si za vsako stranko vzamemo dovolj časa. Zato nas pokličite in si zagotovite termin, ki bo ustrezal vsem. Tako s čakanjem ne boste po nepotrebnem zapravljali časa.
Vaš klic pričakujeva svetovalca novih vozil v Remontu Kranj: Boštjan Trtnik (041 740 878) in Mark Bajc (030 697 285).
P. S.: V mesecu aprilu vam je na voljo tudi odlična ponudba dodatne opreme, ki jo izberete po vaših željah in potrebah! Med drugim je lahko vaš ta-blični računalnik, nosilci za smuči oziroma kolesa, prenosni DVD-predvajalnik, korito prtljažnika ...
Nosilec za kolo
Prenosni DVD-predvajalnik
ßStüDOW
Ljubljanska cesta 22, Kranj T: 04 2015 223
RENAULT
Passion for life
NA KOLESIH | 29
Večji od konkurence
Notranjost in zunanjost so izdelali Nemci oziroma "novi Pininfarina" med oblikovalci - Peter Schreyer.
MIROSLAV CVJETIČANIN
Druga generacija hyundaija i20 je povsem spremenjen model vozila, ki spada med največje v svojem razredu. Priznati je treba, da ima vsakdo, ki se prvič usede vanj, občutek, da ta avto spada v razred recimo golfa, megana, focusa, vendar ni tako. Novi hyundai i20 pripada razredu, v katerem so polo, clio, fiesta. In ravno to je prvo presenečenje. Dvajsetica je večja in širša od predhodnice in tudi sicer povsem spremenjena. Notranjost in zunanjost so izdelali Nemci oziroma "novi Pininfarina" med oblikovalci Peter Schreyer. Vozili smo model 1,4 CVVT premium, v katerem pravzaprav nisem prav nič pogrešal. Kvalitetno izdelana armatura je prvi vpadljiv stik. Ne duha in sluha o plastiki, vse je konkretno oblazinjeno in daje udobno mehkobo. Volan spada med najudobnejše, kar jih lahko dobimo v tem razredu vozil, in v našem modelu je bil celo ogrevan, ravno tako oba sprednja sedeža in jasno vetrobransko steklo. Drugo največje presenečenje, no vsaj jaz ga vedno iščem v manjših vozilih, je prostor za noge pod volanom. Pri svoji višini to pogrešam, vendar v i20 teh skrbi nisem imel. Prostora je dovolj tudi za dvome-traša! Na splošno je prostora več kot v podobnih vozilih. To sta
Hyundai i20 je presenetil s prostornostjo.
potrdila tudi sopotnika na zadnji deljivi klopi, ki tudi nista verjela, da spada v razred clia in ne megana, na primer. Prtljažnik je sicer skop, a ima dvojno dno, tako da si ne zasluži negativne kritike. Da, ima tipalke za parkiranje in tudi nekatere elektronske pripomočke, ki jih drugi nimajo, na primer opozorilnik pred nenadzorovanim zapuščanjem voznega pasu. Mladi bodo za svoje telefone našli vse, kar potrebujejo, zrelejši vozniki pa bodo lahko izbirali med celo paleto motorjev, v kateri izstopata bencinski in dizelski 1,4-litrska motorja.
Hyundai i20 je presenetil v vseh pogledih. Še najbolj z zelo lično in prostorno notranjostjo, ki se zdi nepredušna, saj je motor praktično neslišen, in občutkom, da vozimo avto, ki ga je oblikoval sam Schreyer. Osnovni model v akciji stane 10.770, najdražji pa 15.830 evrov.
VASA ZGODBA SE ZAČNE TU
NOVI NISSAN X-TRAIL S PAKET OM + 7 LET JAMSTVA*
+ 5 LET BREZPLAČNEGA VZDRŽEVANJA*

Avtohiša Malgaj I Tržaška 108, 1000 Ljubljana I tel.: 01 2000 6207 I www.nissan.avtohisamalgaj.si
Kombinirana poraba goriva 7,3-4,0 1/100 km. Emisije CO2 172-104g/km. Emisijska stopnja od Euro5b do Euročb. Emisije NOx: 0,0038-0,1760 g/km. Emisije trdnih delcev 0,0001 g/km. Število delcev: 0,122 x1010-37,16x 1010. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasii k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in F^/vVj5 iter dušikovih oksidov.
*Brezplačno 7-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7 leto oz. za 100.000 km, karkoli se zgodi prej.
**5 let brezplačnega vzdrževanja ali za do 100.000 km za bencinske motorje oz. za do 150.000 km za dizelske motorje. Veja za redne servisne intervale in velja preko Nissan Financiranja. Več na nissan.si. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenja, d. o. o, Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna. Nissan 4 YOU = Nissan za vas.
30 I NA KOLESIH
Nissanova inteligenca
MIROSLAV BRACO CVJETIČANIN
Nissan je razkril svojo vizijo "inteligentne mobilnosti", ki stremi za ciljem brez emisij in nesreč s smrtnim izidom. Pri njihovi inteligentni vožnji gre na prvem mestu za zmogljivost, udobje in varnost, odpravljanje stresa pri vsakodnevni vožnji na delo ali za čim nižje tveganje za nevarne pogoje. Veliko teh naprednih tehnologij je že na voljo, saj se vozniki dandanes lahko zanesejo na vozila, da sami prepoznajo nevarnost in za potrebe boljše varnosti tudi sami ustrezno ukrepajo. Nissan je s svojo tehnologijo sistema varnostnega ščita (nenamerna sprememba voznega pasu in zaviranjem v sili s predvidevanjem) vodilna znamka in bo to vodilno vlogo razširil še na tehnologije avtonomne vožnje, ki bodo v osrednjih modelih palete vozil na voljo vsem kupcem.
Samovozeči quashqai
MIROSLAV BRACO CVJETIČANIN
Iz Nissana prihaja še ena novica. Predstavili so qashqaia z avtonomnim vodenim načinom vožnje (Piloted Drive), ki bo v Evropo prišel v letu 2017. Nagrajeni crossover qashqai bo tako prvo vozilo podjetja Nissan s tehnologijo vodenega načina vožnje, ki bo že prihodnje leto prišlo s tekočega traku. Ta najava predstavlja pomembno prelomnico pri prizadevanju družbe, da bi bilo do leta 2020 na cestah precejšnje število vozil s tehnologijami avtonomne vožnje. Osveženi qashqai bo izdelan v Nissanovem glavnem proizvodnem obratu v Sunderlandu v Veliki Britaniji in bo opremljen s tehnologijo vožnje znotraj enega voznega pasu, ki vozilom omogoča avtonomno in varno vožnjo v gostem prometu na avtocestah. Na tisoče ur preizkusov in veliko senzorjev na vozilu zagotavlja, da vozilo pravilno predvideva dogodke v okolici.
prodaja in odkup rabljenih vozil vozila z garancijo prepisi vozil zavarovanje vozil
Gorenjska c. 12, Medvode
Tel./faks: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com
fvVTO JAHHtK
AVTOfLJKTHIKA IH AVfOElINKA
Servis klimaKktli nnpiMv
Diagnostika vseh i:puj osetjnilh vozil
k
Spodnja Senica i g, 1215 Medvode
Tel.: 01 36 11 273 GSM: 041 5683 53
«ojarnnthd8&i«figt
www.avtojamriik.si
Povprečna poraba goriva: 3,2 - 6,81/100 km, emisije C02:84 - 158 g/km.
Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMio in PM2.5 ter dušikovih oksidov. Slika jE simbolna. Več informacij je na volja pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO? so na voljo na www.hyundal.si. Cena ne vključuje stroškov priprave in prevoza vozila. Reprezentativni primer Izračuna za 120 1.0 TURBO GDI: vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: 13.570 EUR • lastna udeležba (polog): 4.152,42 EUR . znesek financiranja: 9.417,58 EUR . število obrokov: 84 ■ mesečni obrok: 135,33 EUR • stroški odobritve: 597,08 EUR • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: 11.954,80 EUR • letna obrestna mera: 5,5%, kije spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 7,767% na dan 11.3.2016. Pogoj za koriščenje ugodnosti po tej akciji je veljavno sklenjena leasing pogodba s Summit Leasing Slovenija d.0.0. in za ves čas trajanja pogodbe sklenjeno obvezna in kaska zavarovanje vozila preko zastopnika Summit Leasing Slovenija d.c.o. Ob prvem obroku boste za enoletna AO on AK zavarovanje in vlnjeto za cestninski razred 2A, plačali le 1 EUR. Reprezentativni primer Izračuna za 130 1,4 CVVT llfe LED: vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja--12.200 EUR • lastna udeležba (polog): 3.653,90 EUR . znesek financiranja: 8.546,10 EUR . število obrokov: 84 . mesečni obrok: 122,81 EUR . stroški odobritve: 616,10 EUR • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: 10.932,14 EUR • letna obrestna mera: 5,5%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,079% na dan 11.3.2016. Pogoj za koriščenje ugodnosti po tej akciji je veljavno sklenjena leasing pogodba s Summit Leasing Slovenija d.0.0. in za ves čas trajanja pogodbe sklenjeno obvezno in kasko zavarovanje vozila preko zastopnika Summit Leasing Slovenija d.0.0. Ob prvem obroku boste za enoletno AO on AK zavarovanje in vlnjeto za cestninski razred 2A, plačali le 1 EUR.
NA KOLESIH | 31
Magnetek
Peugeotovega malčka so ženske vzele za svojega.
miroslav cvjetičanin
Z najnovejšo prenovo je peugeot 208 postal mamljiv za staro in mlado. Kdor hoče športni videz malega avta, zdaj pride na svoj račun, kdor hoče elegantnega malčka pa tudi. Prodajalci pravijo, da je ta model postal za ženske magnetno privlačen. Oblikovalci, ki so ga ustvarili, trdijo, da je namenjen vsem, ki imajo radi majhno in lepo. Nas je očaral iz dveh razlogov: prvi razlog je zelo eleganten videz, drugi pa, da pozabimo, kdaj smo nazadnje natočili gorivo. Na slednje so nas celo opozorili. Pri Peugeotu so najbolj ponosni na, kot pravijo, najvarčnej-ši motor z notranjim zgorevanjem na svetu (1,6-litrski BlueHDi), ki porabi zgolj tri litre za sto prevoženih kilometrov, ob tem pa v ozračje izpusti 79 g/km emisij CO2! Na voljo je tudi novi šeststopenjski samodejni menjalnik EAT6 (Efficient Automatic Transmission 6). Zdaj se tudi 208 ponaša z diodnimi dnevnimi lučmi, ki
Magnetno privlačen, vendar ne samo za ženske!
so del serijske opreme. Na voljo so nove barve pa tudi dve različici, in sicer GT Line in GTi by Peugeot Sport. Z njima pri Peugeotu želijo pridobiti tudi tiste kupce, ki se sicer spogledujejo z vozili višjega cenovnega razreda. Izboljšana je tudi
opremljenost. Omeniti velja samodejno zaviranje v sili, kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, asistenco pri parkiranju in tudi mirrorScreen, ki ponuja številne možnosti multimedije. Najcenejši model peugeota 208 stane 10.680 evrov.
VAS PEUGEOT V ODLIČNI FORMI:
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
% POPUSTA
MOŽNOST PLAČILA
DO 24 OBROKOV S KARTICO
MOJ PEUGEOT DINERS CLUB
PROGRAM UGODNOSTI
Moj Peugeot
peuGEOTphiporo&iT&TAI- * Ponudba velja lega člane programa ugOBnOal Moj Peugeot gBvkliučno 3IB.2016. Slika je simbolična
MOTION & EMOTION
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
PEUGEOT
KONCESIONAR LETA 2014
32 | KMETIJSTVO
Janez Mrak - rejec cik in predsednik združenja
"Cika, ki je edina slovenska avtohtona pasma goveda, postaja zaradi svojih lastnosti vse zanimivejša za rejo na manjših, samooskrbnih kmetijah," ugotavlja Janez Mrak iz Studenčic, rejec cik in predsednik Združenja rejcev cikastega goveda v Sloveniji.
Janez Mrak med svojimi cikami na pašniku ob hlevu v Studenčicah
cveto zaplotnik
Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je na Gorenjskem prevladovala cikasta pasma goveda, leta 1964 pa so na simpoziju v Kranju sprejeli sklep o »pretopi-tvi« cikaste pasme z lisasto. Posamezni rejci so kljub temu še vztrajali z rejo cikastega goveda in na ta način ohranili pasmo pred izumrtjem. Ko so v Društvu za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji kmalu po ustanovitvi v letu 2001 začeli skupaj s strokovnimi službami iskati »ostanke« cikastega goveda po Sloveniji, so prvobitni tip pasme našli v petnajstih rejah, ki so jih imenovali izvorne, sicer pa so pri 167 rejcih »evidentirali« 312 krav. Po zadnjih podatkih je zdaj v Sloveniji približno tisoč rejcev, ki redijo skupno okrog 1500 krav, telic in bikov tovrstne pasme. Okrog tristo rejcev je včlanjenih v Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji, ki nadaljuje delo nekdanjega društva in je več kot pet let že tudi priznana rejska organizacija za cikasto govedo v Sloveniji. Ko je lani eno leto pred koncem mandata odstopil tedanji predsednik Dominik Čevka, je občni zbor za novega predsednika začasno, do letošnjega rednega volilnega zbora, imenoval rejca Janeza Mraka iz Studenčic pri Medvodah, ki pa je na letošnjem zboru 12. marca v Medvodah dobil petletni mandat za vodenje združenja. Združenje je na zboru sprejelo poročilo o lanskem delu in letošnji program dela, potrdilo članarino, ki že tretje leto zapored znaša dvajset evrov, in za častnega člana imenovalo Albina Šesta iz Srednje vasi v Bohinju, enega od izvornih rejcev cika-stega goveda v Sloveniji. Združenje je bilo lani aktivno na rej-skem in strokovnem področju. Štirje mladi rejci so se udeležili mednarodne šole mladih rejcev na kmetijsko-živil-skem sejmu Agra v Gornji Radgoni, že po tradiciji so bili rejci s svojimi cika-mi navzoči na Kravjem balu v Bohinju, ciko so predstavili v televizijski oddaji Dobro jutro, Slovenija, bili pa so tudi dobrodelni. Tako so rejcu, ki je utrpel ško-
Janez Mrak je eden večjih rejcev cikastega goveda v Sloveniji. Na kmetiji, ki obsega devetnajst hektarjev zemljišč, od tega je enajst hektarjev gozda, redi devetindvajset cikastih goved. Med kravami prevladujejo dojilje, le eno molzejo. Poleti del črede pasejo v bližini doma, preostalo pa že četrto leto na Suhadolnikovi planini v Kokri. Iz njegove črede so doslej izbrali že štiri bike za potrebe umetnega osemenjevanja. Najboljši med njimi je bil bik Marin, njegove potomke so se izkazale kot dobre mlekarice.
do v požarih lani in predlani, pomagali s prostovoljnimi prispevki, k temu pa je štiristo evrov primaknilo še združenje. Ko je enemu od rejcev strela ubila dve ciki, so združenje in rejci zbrali denar za nakup nove telice. Veliko načrtov imajo tudi za letos. Na jubilejnem 60. Kravjem balu v Bohinju bodo pripravili
tudi delavnico, na kateri bodo predstavili selekcijski napredek. Da bi lahko bolje spremljali mlečnost cik, želijo povečati delež krav v A-kontroli. »Stalež cikastega goveda v Sloveniji narašča po 20 odstotkov na leto. Razlog je v tem, da cika zaradi svojih lastnosti - skromna, prilagodljiva, primerna za pašo na hribovitih območjih, odporna proti boleznim in dolgoživa - postaja vse zanimivejša za rejo. Marsikateri kmet je že opustil rejo drobnice in se raje odločil za rejo cik,« je dejal Janez Mrak in v reji cikastega goveda poudaril dva problema. Prvi izhaja iz tega, da je malo izvornih rej in da je vse težje zagotavljati parjenje živali, ki niso v sorodstvu. Za naravni pripust je licenciranih okrog petdeset bikov, od teh tri do šest na leto izberejo za potrebe umetnega osemenjevanja. Drugi problem je v tem, da dobra polovica rejcev, predvsem starejših, ne uveljavlja subvencij za rejo avtohtone pasme govedi, ker se nočejo ukvarjati z administracijo (izpolnjevanjem vloge) niti ne želijo prevzeti obveznosti, ki jim jih nalagajo ukrepi za Kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP).
Pri nabiranju čemaža bodite pozorni, da ga ne zamenjate s podobnimi, a strupenimi rastlinami.
po nasvet k marješki pehti
Sezona čemaža
maja bertoncelj
Prišla je sezona čemaža. Marješko Pehto smo povprašali za nekaj receptov za jedi iz te trajnice.
skutin namaz s čemažem
Sestavine: 10 dag poljubne vrste skute ali svežega ovčjega sira, 3 žlice kisle smetane, sol, sveži listi čemaža, ko jih ni več, uporabimo pesto oziroma čemaž v oljčnem olju (1-2 žlički) Priprava: Skuto ali ovčji sir zdrobimo v posodi z vilicami. Dodamo kislo smetano in dobro premešamo. Na koncu primešamo narezane sveže liste čema-ža, solimo in ponudimo s kruhom. Če želimo omako, ki bo priloga k mesu na žaru, vmešamo še žlico ali dve mleka.
čemaževa juha s krompirjem
Sestavine: 300 g krompirja, glava čebule, 1,5 l zelenjavne juhe, 300 g čemaža, 1 dl smetane za kuhanje, olje, sol, poper Priprava: Na olju prepražimo čebulo, da lepo porumeni. Dodamo na kocke narezan krompir, zalijemo z juho (če nimamo juhe, lahko tudi z vodo) in skuhamo do mehkega. Solimo, popramo in spasi-
ramo s paličnim mešalnikom. Posebej zavremo vodo, na kratko damo vanj če-maž, samo toliko, da ovene, potem ga precedimo, oplaknemo z mrzlo vodo in ga sesekljamo. Damo v juho, vse skupaj še malo prekuhamo in prilijemo smetano. Po okusu lahko damo v juho še nekaj kapljic balzamičnega kisa. K juhi teknejo popražene kruhove kockice.
čemažev pesto
"Ta recept uporabljam že kar nekaj let in nikoli se mi pesto oziroma čemažev namaz ni pokvaril. Lahko se pohvalim, da barva v kozarcu ostane enako zelena, kot prvi dan, ko sem ga pripravila, in okus noro dober. Ne uporabljam ga samo kot polivko za špagete, ampak tudi za samostojen namaz na kruh, za pripravo juhe, za namaz s skuto," pravi. Sestavine: 200 g suhih listov čemaža, okrog 100 g mandljevih lističev, oljčno olje in sol
Priprava: Vse sestavine damo v visoko posodo: čemaž, mandljeve lističe in 1dl olja in sol, ki jo počasi dodajam, da ne presolim. Vzamemo palični mešalnik in pasiramo toliko časa, da dobimo gosto kašo. Če se zdi pregosta, dodamo še olje. Gosto maso, ki se je povezala med seboj, z žlico naložimo v manjše kozarčke, dobro pregledamo, da ni zračnih mehurčkov, zapremo in postavimo na hladno. Sveži čemaž lahko uporabljamo tudi namesto česna na solati.
B medvode	,
• ••••vodami	f
kabelska televizija medvode	I
cesta komandanta staneta 12, 1215 medvode	i
telefon: 01 36 19 580, telefax: 01 36 19 584	J
e-pošta: info@tv-m.si, http://www.tv-m.si	f
UGANKA, NASVETI | 33
SLIKOVNA UGANKA
Kako dobro poznamo svojo deželo?
Medvode, naselje ob sotočju Save in Sore, z grbom, ki ponazarja to dejstvo, občina, imenovana tudi zelena vrata prestolnice Ljubljane, so se že med obema svetovnima vihrama ponašale kot turistični kraj s poletnim kopanjem v Sori in izletništvom ter smučanjem po katarinskem pogorju. Bogastvo in lepoto neokrnjene narave kažeta fotografiji z brvi čez Soro. Kje sem napravil posnetka in na kateri sliki je v ozadju Lubnik in na kateri Šmarna gora? Odgovore pošljite do konca aprila na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova 4, 4000 Kranj, s pripisom 'za Sotočje'. En pravilen odgovor bomo izžrebali in pošiljatelja nagradili.
V marčevski številki sem vas spraševal, kdaj mislite, da bo promet pri Mednu stekel nemoteno. V obe smeri se je že sprostil in poteka po dveh montažnih nadvozih, obnova mostu pa naj bi bila končana do konca maja. Žreb je določil, da nagrado prejme Albina Prek iz Medvod.
Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke
34 I VRT
Anthurium - flamingovec
petra špur krek
Flamingovci so s svojimi dekorativnimi cvetovi ena najbolj pogostih sobnih rastlin v marsikaterem gospodinjstvu. Prvo vrsto flamingovcev je okoli leta 1850 odkril avstrijski zdravnik in botanik dr. Karl von Scherzer, zato so jo pozneje po njem poimenovali Scherzerjev ali mali flamingovec (Anthurium scherzerianum). V rod flamingovcev uvrščamo približno petsto rastlinskih vrst iz deževnih gozdov. Vse domujejo na sorazmerno ozkem območju Srednje in Južne Amerike. Najbolj je priljubljena je ravno vrsta Anthurium scherzerianum. Rast te rastline je pokončna, listi so dolgi in izraščajo iz osrednjega dela rastline ter imajo lep lesk. Cvetovi so na dolgih pecljih, najpogostejša barva je rdeča, poznamo pa še belo in rožnato. Včasih so cvetovi kar pretežki za svoje dolgo in razmeroma tanko steblo, zato je v primeru, ko se cvetovi povešajo, priporočljivo namestiti oporo, ki jih drži pokonci. Flamingovec v cvetličarnah in drugih tovrstnih trgovinah zasledimo ravno v času cvetenja, če ga nameravamo kupiti, izberemo rastlino, ki ima še kaj cvetnih popkov, ki se bodo odprli, ter ima liste močne in bleščeče. Flamingovec mora imeti poleti močno, vendar posredno svetlobo. Pozimi ima flamingovec raje neposredno svetlobo. Pozimi je najboljša temperatura okoli 20 stopinj Celzija. Flamingovec je priporočljivo presaditi vsaki dve leti. Presadimo ga po cvetenju. Priporočamo uporabo šotnih substratov ali substratov za cvetoče lončnice. Zahteva
precej svetlobe, vendar ne neposredne sončne. Pazimo tudi, da na mestu, kamor postavimo flamingovec, ni prepiha, saj nam bo na mrzlem prepihu zelo hitro propadel. Pri 20 stopinjah Celzija flamingovec zalivamo enkrat na teden. Poleti, ko so višje temperature, zalivamo dvakrat tedensko. Najustreznejša je deževnica. Flamingovec moramo zalivati izredno skrbno. Paziti moramo, da se prst ne izsuši. Ni pa dobro, da je stalno preveč namočena, ker to uničuje korenine. Flamingo-vec uspeva bolje, če ga redno rosimo. Flamingovci cvetijo zelo dolgo, saj ob pravilni oskrbi skoraj ni dneva v letu, da rastlina ne bi cvetela. Posamezen cvet cveti zelo dolgo. Pogosto minejo od takrat, ko zagledamo popek, ki se je začel barvati, pa do takrat, ko cvet odmre, trije meseci.
—
§-c
VRTNI INŽENIRING
PRAVA IZBIRA ZA VAŠO OKOLICO

J
Sp. Pirniče 42, 1215 Medvode www.okolica-bilban.si, info@okolica-bilban.si
GSM: 031/230-347 - Primož 041/506-584 - Vinko O Vzgoja ter prodaja vseh vrst okrasnih rastlin za balkone in vrtove «r Urejanje vrtov
ft Urejanje dvorišč z možnostjo asfaltiranja ali polaganja tlakovcev
«r Montaža ter prodaja vseh vrst vrtnih ograj ter vrat na daljinski pogon
O Strojne storitve z gradbeno mehanizacijo
A Pri nas kupljeno balkonsko cvetje sadimo v naša ali vaša korita brezplačno
Pri nakupu balkonskega cvetja nad 50
eurS
podarimo 10 l zemlje za sajenje.
t
VRT|35
Uspešno leto za Kmetijsko zadrugo Medvode
Poslovanje v lanskem letu je bilo pozitivno. Na občnem zboru so za predsednika za nov, že četrti štiriletni mandat izvolili Janeza Šušteršiča.
maja bertoncelj
Letošnji občni zbor Kmetijske zadruge Medvode, ki ima 249 članov, je bil volilni. Nov, že četrti mandat je bil znova zaupan Janezu Šušteršiču, ki bo tudi prihodnja štiri leta v vlogi predsednika. Izvolili so tudi predsednika nadzornega odbora, ki ostaja Janez Koželj, ter člane in namestnike upravnega in nadzornega odbora zadruge.
Kot je v poslovnem poročilu za leto 2015 zapisal direktor Kmetijske zadruge Medvode, ki je z januarjem začel prav tako svoj četrti mandat, je bilo njihovo poslovanje v preteklem letu dobro: "Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na razgibano poslovno leto, so bili velik padec cene mleka, nizka odkupna cena živine, velik odkup živine, nižje cene repromaterialov kot leto prej, ugodne vremenske razmere za pridelavo, nova celostna podoba prodajnega osebja, nove prodajne vsebine v maloprodaji s poudarkom na lokalno pridelani in predelani hrani ter dodatne zahteve pri prodaji nekaterih skupin blaga." Blagovno poslovanje je bilo lani malenkost slabše pri odkupu mleka, boljše pri prometu maloprodaje in bistveno boljše pri odkupu živine kot leto prej. Promet maloprodaje, ki poteka na štirih lokacijah (Medvo-
de, Vodice, Vižmarje, Dobrunje), je presegel mejo štirih milijonov (4.011.167 evrov) in je bil za dva odstotka višji kot leto prej, zaslužek pa je bil na ravni leta 2014 in je znašal dobrih 667 tisoč evrov. Povečuje se prodaja prehranskih artiklov. V zadrugi so veseli, da se vedno več ljudi zaveda pomena lokalno pridelane in predelane hrane. Največ prometa je imela maloprodaja v Medvodah, 1.730.535 evrov. Lansko leto so zaključili z dobičkom v višini 4890 evrov. Članska izkaznica, ki je bila izdana z namenom, da se del dobička vrne tistim, ki so v zadrugi kupovali, bo imela glede na dober rezultat poslovanja možnost "promocije". Z njo je kupovala večina članov in ta novost je bila po besedah Šušteršiča dobro sprejeta.
Pozitivna pričakovanja so tudi za letos. "Ne glede na boljše gospodarske napovedi za leto 2016 bo za kmetijstvo izredno težko leto, vendar kljub vsemu v Kmetijski zadrugi Medvode pričakujemo poslovanje z dobičkom. Najpomembnejši cilji so poleg tega še zmanjšanje stroškov, še dodatno zmanjšanje kreditov, zagotavljanje likvidnosti, preseganje blagovnega kot finančnega plena, želja pa je tudi nakup nove maloprodajne lokacije (Mercator "železnina")," je o planu dela za 2016 med drugim zapisal Sobočan.
1
Prodajalne:
MEDVODE,
Cesta ob Sori 11 T: 01/3613-300
VODICE,
Kamniška cesta 8 T: 01/8324-011
VIŽMARJE,
Tacenska cesta 67 T: 01/5124-666
DOBRUNJE,
Cesta II. Grupe odredov 43 T: 01/5471-684, G: 041/321-543
Odpiralni čas:
od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure.
i
"Jrf*
m
s*


Kj Ti
VSE ZA VRT IN POLJE
•	sadike zelenjave, dišavnic
V sadike trajnic in enoletnic
•	semena okrasne trave
•	gnojila za travo
•	bio pripravki za varstvo rastlin
36 | PRIREDITVE
Prireditve v aprilu in maju 2016
Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na Turistično informacijski center Medvode.
Za objavo v: O redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, in sicer: 13. 5., 10. 6., 8. 7., 9. 9., 14. 10., 11.11., 2. 12. 2016, O ter objavo na spletni strani www.zstmedvode.si,www.medvode.info je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu, na naslov: TIC Medvode, Cesta ob Sori 3 A, 1215 Medvode. Turistično informacijski center Medvode, Cesta ob Sori 3 A, SI - 1215 Medvode; T: 36 14 346 G: 041 378 050; E: turizem@medvode.info; W: www.medvode.info Javni zavod Sotočje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI - 1215 Medvode
^sotočje
Sobota, 9. 4. 2016 O Aljaževa domačija, ob 10. uri
OSNOVE VEZENJA - ustvarjalna delavnica /delavnica bo tudi 10. 4./
KUD JaReM, T: 041 384 098, E: kud.jarem@gmail.com
Nedelja, 10. 4. 2016 O Zbor izletnikov ob 7. uri pred BC Medvode Izletniški odsek: PASJA RAVAN, Polhograjsko hribovje
PD Medvode, T: 36 13 230, 041 582 208, W: www.planinskodrustvo-medvode.si
Nedelja, 10. 4. 2016 O Topol pri Medvodah, pri Gostilni na Vihri, ob 12. uri TRŽNICA VIHRA
Gostilna Na vihri - Schwarzmann, T: 041 561 059, E: navihri@gmail.com
Nedelja, 10. 4. 2016 O klub Jedro, ob 19. uri ZVOČNA KOPEL Z GONGI
JZ Sotočje Medvode, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si
Torek, 12. 4. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 17. uri
PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNO DELAVNICO (za otroke od četrtega leta
dalje)
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Sreda, 13. 4. 2016 O Zbor izletnikov ob 7. uri red BC Medvode
Seniorska skupina: TOLSTI VRH, Posavsko hribovje
Planinsko društvo Medvode, Prijave: 031 750 558, W: www.planinskodrustvo-medvode.si
Sreda, 13. 4. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 19.30 ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE JOŽETA SUŠNIKA
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Četrtek, 14. 4. 2016 O Športna dvorana Medvode, ob 19. uri 16. VEČER ŠPORTA
Javni zavod Sotočje Medvode, T: 040-474-044, E: spela@zstmedvode.si
Petek, 15. 4. 2016 O Kulturni dom Medvode, ob 19.30 BOG MASAKRA (komična drama)
KUD Fofite, T: 041 654 031, E: janez.vencelj@quest.arnes.si
Sobota, 16. 4. 2016 O Kulturni dom Medvode, ob 19.30 BOG MASAKRA (komična drama)
KUD Fofite, T: 041 654 031, E: janez.vencelj@quest.arnes.si
Sobota, 16. 4. 2016 O Športna dvorana Medvode, ob 19. uri KOŠARKARSKA TEKMA 3. SKL, DRUGI DEL, RAZIGRAVANJE ZA PRVAKA MEDVODE : ILIRIJA
KK Medvode, T: 041 671 358, E: dean.buncic77@gmail.com
Sobota, 16. 4. 2016 O Kulturni dom Medvode, ob 19. uri BIL JE ŠKRJANEC
KUD Planina, T: 040 559 253, E: maja.planina@gmail.com
Sobota, 16. 4. 2016 O Kulturni dom Pirniče, ob 16. uri in 17.30
POZDRAV POMLADI - Baletna predstava
Zavod baletna šola Stevens, T: 031 735 805, E: stevensbalet.info@gmail.com
Sobota, 16. 4. 2016 O Cerkev sv. Marjete v Žlebeh, ob 20. uri POMLADANSKI KONCERT - Škofjeloški oktet
TD Žlebe - Marjeta, T: 041 602 218
Torek, 19. 4. 2016 O Zbor izletnikov na avtobusni postaji pred Šparom, ob 7. uri IZLET DU MEDVODE: KOČEVJE-GOTENICA-KOČEVSKA REKA-OSILNIŠKA DOLINA-RIBNICA
DU Medvode, T: 36 12 303 ali 041 477 902, E: irena.krasnik@gmail.com
Torek, 19. 4. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 17. uri
PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNO DELAVNICO (za otroke od četrtega leta
dalje)
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Sreda, 20. 4. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 19.30 PREDSTAVITEV KNJIGE POTOVANJE NA FRONTO AVTORJEV GIACINTA IN MARIE LUISE DE CAROLI (o življenju poročnika, zdravnika na soški fronti in življenju njegove hčerke Marie Luise)
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Četrtek, 21. 4. 2016 O klub Jedro, ob 18. uri ŠOLSKI PLES
JZ Sotočje Medvode, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si
Četrtek, 21. 4. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 18. uri KNJIŽNI VEČER NA SOTOČJU S TILKO JAMNIK
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Petek, 22. 4. 2016 O Knjižnica Medvode
NOČ KNJIGE: KNJIŽNICA BO ODPRTA DO 21. URE. Vse, ki še gremo s knjigo spat, vabimo med police v našo Bukvarno na sotočju po skrit zaklad.
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Sobota, 23. 4. 2016 O Ob Zbiljskem jezeru, ob 14. uri AZIJSKI KULINARIČNI DAN
Društvo Touhou, T: 041 753 150
Sobota, 23. 4. 2016 O Pred POŠ Topol, ob 10. uri Nov literarni dogodek: BRANJA DREVESOM
KUD Fofite - Literarna sekcija Fofiteli, T: 041 654 031
Nedelja, 24. 4. 2016 O klub Jedro, ob 19. uri ZVOČNA KOPEL Z GONGI
JZ Sotočje Medvode, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si
PRIREDITVE | 37
Nedelja, 24. 4. 2016 O Športna dvorana Medvode, ob 19. uri 9. VEČER FILMSKE GLASBE
KUD Fofite, T: 041 298 485, E: jure.galicic@gmail.com
Torek, 26. 4. 2016 O Odhod ob 8. uri izpred DU Medvode
Izlet DU Medvode: STRMCA-ŠPILNIK-SVETI LENART-STUDENO
DU Medvode, T: 36 12 303, 041 390 456, E: drustvo.upokojencev.medvode@amis.net
Torek, 26. 4. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 17. uri
PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNO DELAVNICO (za otroke od četrtega leta
dalje)
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Sreda, 27. 4. 2016 O Zbirno mesto pri vodnem zajetju pod Starim gradom, ob 9. uri
POHOD PO POTEH SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
TD Smlednik, T: 041 426 146, E: marjan.mali@me-t.si
Sobota, 30. 4. 2016 O klub Jedro, ob 20. uri
KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE METALROCK AKADEMIJA
JZ Sotočje Medvode, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si
Sobota, 30. 4. 2016 O Topol pri Medvodah 10, pri Gostilni na Vihri, ob 20. uri TRADICIONALNO PRVOMAJSKO KRESOVANJE
Gostilna Na vihri - Schwarzmann, T: 041 561 059, E: navihri@gmail.com
Sobota, 30. 4. 2016 O Goričane 39, pred KS Vaše-Goričane, ob 19. uri TRADICIONALNO PRVOMAJSKO KRESOVANJE Z ANSAMBLOM ŽVIŽGTD
Goričane-Vaše, T: 040 653 717, E: info.goricane@gmail.com
Sobota, 30. 4. 2016 O Zg. Pirniče, pri OŠ Pirniče, ob 19. uri PRVOMAJSKO KRESOVANJE
PGD Zg. Pirniče, E: janez.kajzer@gmail.com
Sobota, 30. 4. 2016 O Stari grad Smlednik, ob 18. uri PRVOMAJSKO KRESOVANJE NA SMLEDNIŠKEM GRADU
Andreja Zavrl: T: 040 396 973
Nedelja, 1. 5. 2016 O Gostilna Dobnikar, ob 11. uri
PRVOMAJSKI NAGELJ IN GOLAŽ NA KATARINI PRI GOSTILNI DOBNIKAR
TD Katarina in Gostilna Dobnikar, T: 36 12 910, E: info@gostilna-dobnikar.com
Torek, 3. 5. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 17. uri
PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNO DELAVNICO (za otroke od četrtega leta
dalje)
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Sreda, 4. 5. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 19.30 POTOPIS: G. PEVČEVIČ: JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Četrtek, 5. 5. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 9.30 MEDVODKOVE IGRALNE URICE
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Četrtek, 5. 5. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 18. uri
RAZSTAVA USTVARJALNOST MLADIH; PREDSTAVILI SE BODO UČENCI OŠ
MEDVODE
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Petek, 6. 5. 2016 klub Jedro, ob 18. uri
ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ANJE MATKO: »NIČ ŽIVLJENJA«
JZ Sotočje Medvode, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si
Nedelja, 8. 5. 2016 O Zbor izletnikov ob 6. uri pred BC Medvode
Izletniški odsek: ZASAVSKA SVETA GORA, Posavsko hribovje
PD Medvode, T: 36 13 230, 041 582 208, W: www.planinskodrustvo-medvode.si
Nedelja, 8. 5. 2016 O klub Jedro, ob 19. uri ZVOČNA KOPEL Z GONGI
JZ Sotočje Medvode, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si
Torek, 10. 5. 2016 O Odhod ob 7. uri izpred DU Medvode
Izlet DU Medvode: POLAjŽER-RUDIJEV DOM-DONAČKA GORA-RUDIJEV DOM-SV. JURIJ
DU Medvode, T: 36 12 303, 041 390 456, E: drustvo.upokojencev.medvode@amis.net
Torek, 10. 5. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 17. uri
PRAVLJIČNA URA Z USTVARJALNO DELAVNICO (za otroke od četrtega leta
dalje)
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Sreda, 11. 5. 2016 O Zbor izletnikov ob 7. uri pred BC Medvode
Seniorska skupina: SLAVNIK, Notranjsko hribovje
Planinsko društvo Medvode, prijave: 031 750 558, W: www.planinskodrustvo-medvode.si
Sreda, 11. 5. 2016 O Knjižnica Medvode, ob 19.30
KONCERT MATEJE GORJUP, POUSTVARJALKE LJUDSKIH PESMI
Knjižnica Medvode, T: 36 13 053, E: vesna.gomboc@knjiznica-medvode.si
Četrtek, 12. 5.-nedelja, 15. 5. 2016 O Športna dvorana Medvode FZ FORZA SLOVENIA INTERNATIONAL 2016
Badminton klub Medvode, T: 040 315 200, E: bkmedvode@gmail.com
Petek, 12. 5. 2016 O klub Jedro, ob 21. uri KONCERT SKUPINE STARE DEVICE
JZ Sotočje Medvode, T: 041 511 687, E: rok@zavodsotocje.si
Petek, 13. 5. 2016 O Aljaževa domačija, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE IDRIJSKE ČIPKE IN MALE KERAMIKE
KUD JaReM, T: 051 212 235, E: kud.jarem@gmail.com
Petek, 13. 5. 2016 O Kulturni dom Smlednik, ob 20. uri
KONCERT SLOVENSKIH NARODNIH PESMI IN RAZSTAVA SMLEŠKIH KLEKLJARIC
KUD Smlednik - Smleški žarek, T: 040 463 501
www.gorenjskiglas.si.
38 | NAGRADNA KRIŽANKA
■gorenjski
glas
črtka
razkosanje
nejc izaplotnik
ameriški vojak
del dneva ob sončnem zahodu
vikinška
SV. JAKOB, ZAŠČITNI ZNAK MEDVOŠKIH POLHOGRAJCEV. FOTO: PETER KOŠENINA
poduk
sestavil: f.kalan
srepost
ameriški macesen
telesni
položaj v jogi
konec polotoka
sodobnik keltov
model vozila lada
pokrajina v vietnamu
odprta 'oskodba
latinska nikalnica
strupen mediteranski pajek
tabela o sorazmerju
tanja zupan
pevka frece
humoristka putrih
vzdevek aleša kersnika
rimska boginja jeze
tom lozar
naš alpinist (franci
pristaš centralizma
poutj zatoc
lik iz knjige okekcu
balonar šorn
azijska poljščina
moški suknjič
organ vida
organizem s korenino
naša igralka (bernardali
stanko lorger
štirje tedni pred em
astro-loginja kurent
ruski pisatelj (vsevolod)
dozirna priprava
igralka winslet
odeva, oblačilo
znamka ur
oranje
veda o arabskih jezikih
fino platno
jadranski otok
koralni otok
tv voditeljica ros
vprežna žival
pisatelj kozak
povračilo, zob za zob
skalna vdolbina
prišit
naborek
branka veronik
gojiteu sobnih ribic in rastlin
ubežnik
kipžen-ske pri molitvi
nurmi oranta talion tamarak zajeda
stopničast slap
zdravilo (star
igralec martinez
debela palica
brane oblak
nekd. finski tekač (paavo)
aminokislina v beljakovinah
kotna funkcija
četrti interval
andrej inkret
čas brez vojne
lojze slak
kaznivo dejanje
umetnost
alenka orel

K
HRAŠE PRI SMLEDNIKU. FOTO: PETER KOŠENINA
Nagrade:
3-krat knjiga Velike posodovke
Rešitve križanke - geslo pošljite do 21. aprila na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.
OGLASI | 39
Sončna očala z dioptrijo
ALCOK
*Ponudba velja za naslednje modele Ray Ban očal: RB 4165, RB 4171, RB 4187, RX 7046, RB 7047 in RB 7054. ■*organska stekla 1.5 dioptrije do 4Dprt / 2Cyl premera 65mm + 85% zatemnitev (siva, rjava, sivo-zelena) + UV zaščita.
Popusti se ne seštevajo! Akcija traja od 01. 02. 2016 do razprodaje zalog.
129 €
OKVIR* + STEKLA** + ETUI
Medvoška c. 3, Medvode Tel.: 01 361 78 36 www.optikamali.si
CENTER ZBILJE (ZORMAN)
NAJ TUDI V VASI HISI IN NA VRTU
ZADIŠI PO DOMAČIH
DOBROTAH. Obiščite nas in se prepričajte!
20% popust na vse meso in mesne izdelke
(ne velja za izdelke v akciji)
Kupon velja od 8. aprila do 15. maja 2016 g-C----------------------------------------------------------------
ügodno kl vs& mumu voeiM
Črešnik d.o.o., Medvode Spodnja Senica 20,1215 Medvode Tel.: 01/23-55-666 Fax: 01/23-55-652 email: info@cresnik.si www.cresnik.si
K ®SYM
Engine of Life
Hisa popolne mobilnosti!