PIHALNA GODBA BEŽIGRAD
Iščejo nove člane
Bežigrajska pihalna godba. ki deluje v sklopu Kulturnega umetniškega društva Stadion, je mlad orkester. Ustanovljena je bila pred dobrim letom. Kljub temu pa si je že utrla pot in postala nepogre^ljiva ob praznikih, svečanostih in dru-gih prireditvah.
»Godba ima 38 članov, od tega jih 35 redno prihaja na vaje, ki so vsako sredo zvečer v prostorih Družbenega doma na Staničevi 41. Žal pa moram ugotoviti, da je starožtno to ze-lo neizenačen anšambel, kar seveda vpliva na njegovo kvali-teto. Najmlajš) član je star enajst let, najstarejši pa čez sedemdeset. Ob tem pa nima-mo zasedenih vseh instrumen-tov, ki bi bili potrebni, da bi naš zvok zadonel v vsej svoji polnosti,« nam je dejal Dušan Nedovič, kapelnik godbe. Po-vedal je še, da štipendirajo tri mlajše godbenike, ki se na glasbeni šoli uče igranja na ra-zlične inštrumente.
Na vajah smo srečali tudi ne-kaj šolarjev, ki sedaj že eno leto vadijo koračnice in navdu-šeno pihajo v svoje inštru-mente.
Najmlajši med njimi je Iztok Jeršin. ki igra rog. »Za muziko me je navdušil oče, ki igra veli-ki boben. Ko sem prvič prišel na vajo nisem znal niti prav prijeti instrumenta, danes pa je za mano že več nastopov. Prve prijeme mi je pokazat Pegam Leander, sedaj pa nas uči to-variš Dušan. Lepo je igrati v pihalni godbi, najbolj pa so mi všeč nastopi," je dejal enajst-letni Iztok.
Tako kot on so pred letom
postali godbeniki še Grega Verk, ki igra bas, Tomaž Po-štuvan in Franjo Frntič pa igra-ta trobenti.
»Za godbo nas je navdušil prijatelj Žiga, ki se je že prej ukvarjal z glasbo. Nismo imeli pojma, kako to zgleda, pa smo šli, da vidimo. Saj ni težko in hitro smo se naučili igranja na instruraente pa tudi not, ki so osnova za igranje. Vaje smo imeli dvakrat tedensko. sedaj, ko že malo obvladamo igranje pa le še ob sredah. Škoda, da ni več mladincev, bi bilo še bolj zabavno,« hite pripovedo-vati naši »pleh muzikanti«, ki sicer doma navijajo hard rock, Beatlese in pank. Pa pravijo, da to sploh ni pomembno, ker da je vse !e glasba in da je vsekakor bolj zabavno za 1. maj ob šestih zjutraj igrati bu-dnice, kot p_a se izživljati na drug način. Že vedo, saj je za njimi vrsta uspešnih nastopov
na katerih so predstavili občin-stvu vrsto »kornadov«. Včasih, kadar pa so sami, p'a poizkusi-jo odtrobentati še kakšen »svoj komad« in ugotoviti, če so njihove trobente in rog pri-merni tudi za kaj drugega, ne le za koračnice.
Ob koncu razgovora so me še zaprosili. »Napišite naj se-nam pridružijo vsi, ki bi radi igrali v pihalni godbi. Če še ne znajo se bodo pa naučili. Manjka nam pozavnistov, sak-sofonistov in bobnarjev. Če bi bil med mladimi kdo, ki ga godba še posebej veseli, pa mu mi lahko omogočimo šola-nje na glasbeni šoli«
Vprašal sem jih še ali jim kaj manjka. In res, potrebujejo še uniforme, saj imajo sedaj le kape in enake srajce. Prava godba pa bodo šele takrat, ko dobe obleke, so dejali.
A. TIHEC