Uradni del.
K. Dežman, znana liberaluška glava, posestnik veliko redov blamaže, vitez srebernin grabelj, okin-čan s križcem dolgega nosa itd. itd., izvoljen je po vodstvu nemškutarske stranke za glavnega g en e-rala. Včeraj so še mu poklonili vsi konšt. veljaki, med'kterimi se je posebno svetil zavoljo dolzega nosa gosp. P o p r o v i c.
Tisti konšt. veljaki, kteri so tožili „Brenceljna“ in s tem pokazali, da znajo loviti muhe, postavljeni so v red pajkov.
Župan, ki je nedavno iz Dunaja prinesel toliko fig, da vstreže vsakemu, kdor jih želi, je izvoljen častni ud vrtnarskega društva s tem pogojem, da ne sné vseh fig sam. Sadja cena se je vsled te dogodbe nenavadno ponižala.
Konšt. društvo dobilo je VBled spomenice proti duhovščini diplom tajnega društva Hotentotov, ktero ponuja nekaj poslancev, pripravljenih pojesti vse sovražnike liberaluhov.
Pri razstavi dobro rejene govedine dobil je prvo darilo gosp. E. Trpinček, kteri je prišel z velikim številom volov ; drugo darilo za najveće osle se je odločilo nekemu doktorčku, kteri je trdil, da bo na Slovenskem tedaj mir, kedar bo na razvalinah cerkev rastla trava.
Razglas,
veljaven za celo Dežmanjjo.
Vse solze sem že vzel v „štant“, kolikor se jih toči po deželi, da objokujem spridenost sedajnega veka, kajti moje besede, pisma in članki ne vspešijo čisto nič; nacijonalna bolezen in slovanska ideja gro-
zovitim razsajati vkljub zdravniku norcev, dr. Käs-macljerju, po deželi. Sklical sem celò 29 pomagačev, kferj/ sedijo v glavnem mestu, pa brez posebnega vspeha.
Ker je, kakor skušnja kaže, vse.moje delo zastonj,1 sem sklenil za svojo deželo te-le postave:
§. 1. Kdor dà svojemu pesu imé Dežman, bo kaznovan s tem, da v štirih sejah posluša moje-govore.
§. 2. Kdor vpije „Živijo!“, bo voljen za šest mesecev v konšt. društvo.
§. 3. Kdor ima dolg nos ali prodaja fige brez posebnega dovoljenja, bo obsojen v društvo tumarjev pri suhem kruhu in mojem maslu s 3 „Tagblatt-i“ na teden.
§. 4. TaboroVe svetinje nositi je ostro prepovedano: kdor se pregreši, si mora naročiti za cel teden „Tagblatt“.
§. 5. Kdor se bo zasačil z grabljami v roki, bo obsojen, da nese spomenico mestnega odbora na Dunaj. ;
§. 6. Besedi „nemškutar“ in „liberaluh“ sti ostro prepovedani. Kdor ju vkljub prepovedi izgovori, bo mesto mene šel v „vice“ — za tri dni.
§. 7. Kdor je ud kakega nacijonalnega društva, bo šel v turnarski obleki na Janjče.
§. 8. Kdor zahteva, da se predlagajo predmeti v šolah v slovenskem jeziku, bo kaznovan s tem, da pride za cel mesec v Piskrovo pest.
§. 9. Ljudoljubnost in prijazno vedenje in ravnanje s kmeti se uči pri gosp. Pajku.
§. 10. Po celi Dežmaniji seje se konoplja.
To se razglasi s tem pristavkom, da sem vzel v službo „špiceljna“ policijskega komisarja Häng-a, kteri je dosedaj trpinčil in gajžljal le dijake, pa ima vse lastnosti, sukati in brisati tudi odraščene.
V Kravji dolini tl grabljana.
Man-Dež, m. p.	Ž. U. Pan, m. p.
konšt, general.	konšt. vladar.
To ga že!
Dolgo dolgo je čakal „Brencelj“, Dežmanov pot je>potil, pičlo je Živel o kulturi, s Dežmanovim maslom zabeljeni, in o „Fortscbritt“-šnapsu, da je bil tenak ko mravljinec, vse le za vas, nehvaležneže, ki ga niste hotli nikdar ubogati.
Nek pregovor pravi, da še celò nemškutar po 40. letu zadobi pamet, kakošno, ne poyé, brž ko ne pa se bo reklo: konšt. pamet, kajti človeška ni tako draga, da bi se ne Hal a. kupiti že prej, tudi ne tako svojeglavna, da bi ji ne bili mlajši ljudje všeč.
Zdaj ste jo vdeli! V tej luknji je rak! Vse prizadevanje vaše, da bi iztrebili kugo slovanske ideje, ktera se je posebno po taborih širila in trosila med ljudstvo in sicer s strašnim vspehom, bil je le polžev trud, kteri leze na zid, in dospevši blizo vrha, zopet nazaj pade v prst. Kdor je videl vaše napenjanje, slišal vaše govore in bral vaše časnike,* videlo se mu je, da sodni dan ni daleč, kajti kedar se spravijo možje ko vi na noge, začno celò uši kašljati. Kdo vam je kos! Tako postopanje je „Brenceljnu“ všeč, ponosno bo nosil konšt. marko celò na Žabjeku, kamor ga mislite poslati na počitnice, kajti svest si je, da vsaj med tem se ne boste blamirali.
Tako je prav! Policajev je bilo pičlo število, kajti vsak nemškutar ima pravico, tirjati si dva angéla varha, da mu prižigata smodke, branita muhe itd. Ste li tako pozno zapazili, da je klic „Živijo“ nevaren, da taborske svetinje so začarane in da javni mir kalijo le slovenski časniki? Le preganjajte, vstavljajte, tožite jih, in ne mirujte prej, dokler niso vsi obsojeni.
Zakaj ni vsaka dežela tako srečna ko naša? Zakaj nima vsako mesto odbora ko mi? Kak pomen ima že številka 30! Za 30 srebernikov se je Judež obesil, 30 samovladarjev je nekdaj na Grškem divjalo, vsak odbornik je že 30 let star, morda ima celò vsak 30 grošev v žepu, in ako gré stvar po sreči, bo imel ob letu 30 blamaž. Ako pridejo vsi k seji, je ravno 30 stolov polnih, ne eden več, ne manj, trideset nosov se lesketd, v zbornici — ako ni morda Käsmacherjevega pajdaša v društvu; 30 podpisov ima sloveča spomenica z Z a kr a j-šekovim križem vred, 30krat v letu praznujejo med sabo rojstne dneve, 30 „hoch“ se sliši pri napitnicah in 30 pinj visi na žebljih, kedar zborujejo. Kedar „Brencelj“ prileti,? se jih jezi 30, celò tam, kjer bi jih ne bilo treba, jih je včasih vseh 30. Vsi skupaj imajo 60 ušes, ravno toliko oči, nog'in rok, 600 prstov in brž ko ne tudi 30 glav, kajti tega ne smemo dvomiti, dokler se nam ne dokaže, da je glav več ali manj.
Trideset jih je tedaj, in ako gredó jest klobase in pivo pit, jih snedó ravno trideset in popijejo trideset vrčkov pive. Trideset jih bo vladalo in oponiralo „Sloveniji“, pa kedar bo njihova döba pri kraji, jih bo šlo ravno trideset rakom žvižgat.
To pa že!
Feljton.
Mameluški zbor.
Nazočih je blizo polovico udov v konšt. kapah in liberalnih hlačah. Na prsih se sveti vsakemu zlat križec blamaže.
Tajnik poroča o dozdanjem delovanji društva. Iz poročila vidi se, da od začetka ni štelo društvo nobenega uda, a sčasoma pristopilo jih je toliko, da je društvo bilo v stanu, spolniti svoj namen. Imelo je med tem mnogo sej, v kterih se je omlatilo petdeset kozolcev prazne slame. Ker jo je pa še dokaj mlatiti, najel se je pòd gosp. Legata, kteri ga je ponujal za polovico dozdanjega plačila.
Stroški društva znesli so blizo 50 pretolčenih venarjev, ktere je plačal znani blagodušni g. Dreh-ohr. Prevdarek za tekoče leto kaže, da se bo potrebovalo več penezev, kajti napraviti je nekaj pišalk in orgelc za usta, nekaj nik, ktere je zgubil dolgi Frice, nekaj lesenih kónj, koleselcev itd. Pestrne, ktere so najete za varstvo in pestovanje mameluške dece, zahtevajo-po dve deži Dežmanovega masla in tako svetinjo, kakoršne so se naročile na spomin zmage na Jančah, in ktere se dobivajo po izvirni ceni pri blagajniku gosp. Mo ré tu.
Poročilo se odobri in berejo se došle peticije. Znamenite med njimi so:
1.	Gosp. Turniček se pritoži, da se mu je seglo v privilegirano pravico, ker so šli drugi brez njegovega dovoljenja se blamirat na Dunaj. Ob enem naznani, da odstopi, pogodivši se z Županom in Poprovičem, svoje pravice omenjenima gospodoma.
2.	Gosp. dr. Käsmacher prosi privilegije za novo iznajdbo „flajštrov“ za dolge nosove.
3.	Gosp. Paver, znana bistra glava, naznani, daje vstrojil Dežmanove grablje tako, da se dajo rabiti za kampeljne, s kterimi bi- se posebno dali kampljati Slovenci.
Vse te peticije se izročijo posebnemu odseku. Za tem stopi na sod g. Pi s ker in prične tako-le:
„Slavna gospöda ! Kdo izmed nas ne vé, da smo poklicani vladati celo deželo, celo kraljestvo, kajti med nami je veliko kapitala in inteligencije na čebre ! Rešili smo že veliko važnih vprašanj, so med nami možje, kteri so iznajdli železnico ne le na Triglava, ampak celò v mesec; gosp. kapitalist Moré jo bo izpeljal na svoje stroške. Znano je, da znä vsak izmed nas pet šteti, čeravno se nam ne bere na obrazu. Danes imam zopet jako važno vprašanje, kterega pa slavno društvo ne bo rešilo, kajti jaz sem si ž njim vbijal glavo že več tednov. (Vse se
Najkrajša pot.
V	mameluški deželi se je naredila in razglasila postava, da se ne sme nič storiti brez dovoljenja gospöske.
V	Kurji vasi se podere brv čez vodo. Zupan, mameluk od nog do glave, čeravno ne mameluškega rodu, hoče se ravnati po ostri postavi in naznani to gosposki s sledečim pismom, se vé da v mamelu-škem jeziku:
J,Slavna gosposka! Podpisani naznanja, da se je v njegovi srenji podrla brv čez vodo, ktera je zelò potrebna. Naj jo blagovoli tedaj sl. gospóska brž ko brž popraviti. J. Klobuštrovič, župan.“
Čez tri tedne dobi sledeči odgovor:
„Gospod J. Klobustrovič, župan v Kurji vasi! Naznanilo zarad podrte brvi se je na znanje vzelo iti odločila komisija, da naredi proračun.
Počasnovič, komisar.“
Dva tedna potem se pripelje komisija z inženirjem, pregleda in preceni stroške popravljene brvi. To naznani gospòski s tem-le dopisom:
„Cestni oddelek za mostove gospòski v L.! Podrta brv se je ogledala in naredil proračun za popravljeno. Stroški? bodo znesli 75 gold. 3 kr. in y2 vinarja. To se naznani sl. gospòski v vedenje in pristojno ravnanje. P. Semaževič, inženir.“
čez pet tednov doide županijstvu v Kurji vasi ta-le dopis:
„Županija Kurje vasi! Komisija, pregledavši in cenivši popravljenje brvi, nam je poslala to-le sporočilo. (Je priloženo.) To se naznani s pristavkom, da se bo napravila očitna dražba in razglasila na vaše stroške po časnikih.
Počasnovič,, komisar.“
Čez teden bere tesarski mojster Zvitovič v časniku
Eazglas.
„3. prihodnjega meseca oddala se bo v očitni dražbi poprava podrte brvi v Kurji vasi. Kdor jo želi prevzeti, naj se oglasi omenjeni dan.
Klobustrovič, župan.“
čudi, Zakrajšek poprime „Tagblatt“ in ga bere.) čujte tedaj vprašanje, ktero se mi dozdeva politično-soci-jalnega pomena! (Predsednik Brič, kteri je dosedaj viteško jahal, lesenega konja po dvorani, odpré usta in po'-1 sluša.) Glasi se: „Zakaj miži petelin, kedar poje?“ (Tihota; vse omolkne.)
% „Vem, slavna Konšt. gospòda, da niste študirali viših šol na Vrhniki, kjer se uči modrost, tedaj ne zahtevam rešenja tega vprašanja od vas. Predlagam pa, da obljubi naš kapitalist gosp. Mo ré 1000 gold, tistemu, kdor ga reši. Mislim, da je moj predlog vsakemu po volji“.
Zbor enoglasno pritrdi temu predlogu in pooblasti g. Moréta, da pripravi 1000 gld. v ta namen.
Gosp. Moré jame iskati po Žepih svojo listnico; obrne vse žepe, a ni ga cvenka. Ko vidi, da ga vse nekako čudno gleda, reče:
„Ne morem zapopasti čudnih slučajev! Kedar potrebujem denarja in bi imel kaj plačati, pozabim listnico domò za pečjo. Ne zamerite, gospòda, da se odtegnem za minuto in jo poiščem“.
S temi besedami buti skoz vrata ko hudournik in —- išče menda še zdaj svojo listnico. Za njim pride strežaj in pomete dvorano z vsem, kar je v nji. Tedaj se konča seja in zunaj izležejo udje iz smetilnice.
Zvitovič se pelje v Kurjo vas ih prevzame popravo za 165 gold. 99 '/4 kr. Po dokončanem delu dobi županija v Kurji vasi sledečo prošnjo:
„Slavna županija! Podpisani ponižno naznanja, da je poprava brvi veljala 3 gold. 67% kr. več, ko se je preračunih). Prosi tedaj, da se mu izplača pogojeni znesek in še vrh tega narasli izvanredni stroški. Ob enem je naznanil to tudi gospòski.
Zvitovič, tesarski mojster.“
Dopis gospóske gosp. Zvitoviču, tesarskemu mojstru:
„Til se vam naznani, da so se izvanredni stroški precenili in na 3 gold. 67 */3 kr. znižali.
Počasnovič, komisar.“
Dopis gospóske županiji v Kurji vasi.
„TU. se vam pošljejo stroški popravljene brvi. Naznanilo županije, kolek . .	— gold. 50 kr.
Cestna komisija z	inženirjem	.	16	„	23 %	,,
Razglasi po časnikih ....	19	„	25%	„
Stroški očitne dražbe ....	8	„	24%	,,
Pogojen znesek.............165	„	99y4	,,
Poboljšek za izvanredne	stroške	3	67y3	,,
Koleki.................. 13	„	25%	„
Papir, pisarji itd. .....	24	„	—*/4	„
skupaj 251 gold. 66y4 kr., ktere plačati se vam tù ukaže.
Počasnovič, komisar.“
Brv je gotova, a prvi, ki čez njo gré, pade v vodo, ker se deska zlomi. Srenja godrnja in župan Klobuštrovič hoče zopet komisijo, da bi popravila brv, a srenja se mu vstavi in domač tesar Hitrovič jo naredi v šestih urah za 1 gold. 23 kr. prav trdno.
Župan se prime za lase in toži: Nova brv, v šestih urah narejena, veljä 1 gold. 23 kr., popravljena pa, ktera se je vrh tega brž podrli, mnogo časa, med kterim so morali ljudje vodo bresti, in 251 gold. 66y4 kr.! Lepi časi mnogopisja!
S tem je bila stvar dognana. Ali je župan še kedaj take malenkosti naznanjal na višem mestu ali ne, tega ne jvemo povedati.
Strašna smrt.
Popotnik, potovaje po slovenskih deželah, najde sredi ceste mrtvo truplo gospósko oblečenega človeka. Hitro se podi k bližnjemu županu in naznani nesrečo. Raztelesenje pokaže, da je nesrečnež glada Umrl.
Vsa vprašanja po imenu, stanu in domu mrtvega so delj Časa brez vspeha, in videlo se je, ko da bi biT čisto tuj.
Nedavno pripoveduje nek krčmar to žalostno novico svojim gostom, kar skoči eden po koncu in ko se mu je natančneje popisala postava umrlega, za-upije: „Nesrečnež! Saj se mije zdelo, da bo taka!“
Vse ga obsuje in poprašuje govornika, kteri slednjič vstreže radovednim s sledečo žalostno povestjo:
„Ni davno, ko sva sedela z umrlim pri ravno tej mizi in se menila o različnih stvaréh, med drugim tudi o slovenskem jeziku v uradnijan. Jaz sem trdil, da je povsod večidel še ostalo pri starem, da so le redki slovenski dopisi kmetom. Na to jezen vstane in mi jezno reče, da to ni res“.
„„Dobro“ — ga zavrnem — „jaz Vam dam za vsak slovenski dopis, kterega mi prinesete, cel goldinar.“ “
.„„Že velji, mož beseda“, pravi in se podi na pot. A nikdar več ga nisem videl. Revče brž ko ne
ni našlo, kar je iskalo, bì ni nič zaslužilo in je moralo glada umreti“.
Vse je ginjeno od žalostne dogodbe in verje, da je slovenščina skoz in skozi vpeljana v uradnije.
Novice.
—	Nedavno sedita v gostilnici dva nemškutarja in se menita o politiki, se vé da v nemško-ljubljan-skem jeziku. Beseda dà besedo, vedno hujši je prepir, kar skočita po koncu in se stepeta, potem odrineta. Drugi dan se tožita. Kmetič, ki je mizo njih pil poliček vina, je poklican čez kake dni pred sodnika, da priča, kteri tožencev je kriv. „Blagi gospod“, jame kmetič, praskaje se za ušesi, „tega ne morem povedati, kajti prepirala sta se nemški, tepla pa slovenski“. Sodnik ju zapodi.
—	Prijatla se srečata na trgu. „Si slišal neverjetno novico?“ vpraša A. „Ne! kakošna pa je?“ veli B. „Da je Dežman -včeraj zapisal se k Matici in Sokolu?“ „Ne, tega nisem slišal“, odgovori B. zavzet. „Jaz tudi ne!“ še smeje A. in odide.
Zavračilo.
Odkar sedim na stolu mestnega svetovalca, prizadevajo bì postopači in drugi nepridneži trositi po mestu in mene zasmehovati, češ, da ne urnem ne pisati ne brati, ker nisem nikdar v šoli hlač trgal. Temu nasproti naznanim celemu svetu, da to je laž, kajti študiral sem celò deseto šolo na — Vrhniki.
Zakrajšek *$4
mestni odbornik.
Vprašanje: čigava hiša je čisto brez dolgov in davkov oproštena?
•Bgpđ vSo^sjoSofusi^
Poslancema.
Večkrat so naši možje v zadregah bodili, na Dunaj, Vendar predrago jim b’lo fige na Dunaj’ kup’vat. Dobro pregovor je znan, za sitneže jako primeren: „Tu se na figo mi vsed’, videl Benedke boš koj !“
0 kresu.
Kurjač: Prokleta kultura! Menda še ni dovolj suha,
f>olna še nacijonalnega soka in smole, da se e kadi. Že sem polil kup s celo dežo masla, a kakor se mi zdi, sem pogasil celò žerjavico, da komaj eno poleno tli. Grablje so že skrhane. In vrag zadej se tako sladko smejal Menda se mi posmehuje. Proklete grablje! 1
Vabilo.
Ker je šel vnovič en ud našega društva na Žabjek in sicer, da se ozdravi tiste magnetične bolezni, ktera je polagoma na-se potegnila 3000 gld., je izpraznjena 1 turnarska obleka z zibelko vred. Išče se tedaj namestnik.
Brič,
varh tumarjev.
Škornje à la Jančje
priporoča slavnemu občinstvu
J. Golč,
liberalni čevljar.
RsSf* Tudi se dobivajo pri meni škornje za poslance na Dunaj.
Za konfiskanje časnikov
ponuja se nekdo, ki za „Brenceljna“ prav marljivo skrbi. Več se izvé pri
policiji.
i®
^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/-
◄
◄
◄
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Razglas.
Konšt. društvo naznani častitemu občinstvu, posebno starišem in varhom otrok, da se bo v kratkem odprla
10. šola na Vrhniki.
Vodstvo te sloveče šole se je izročilo vrlemu in izvedenemu učitelju A. Heureichü.
Načrte in programe predmetov, kteri se bodo učili, razpošilja začasni ravnatelj

se ponuja na posodo.
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
30.000 goldinarjev
Pogoji se izvedó pri
A. Moré-tu,
kapitalistu.