91 Zgodovina v šoli 2, 2022 PREDSTAVLJAMO LITERATURA Naš zgodovinarski kolega Dragan Potočnik ni samo pro- fesor zgodovine na mariborski univerzi, ampak je tudi uspešen pesnik in pisatelj. Poleg tega je svetovni popo- tnik, zlasti po Aziji in Afriki. Svoj pisateljski talent uporablja tudi pri pisanju strokov- nih in znanstvenih besedil, da so napisana v živem, slo- govno bogatem in lepem slovenskem jeziku. Svoja potovanja, zlasti tista v islamske dežele, pa izrablja za zgodovinski študij in duhovno poglabljanje v islam- sko civilizacijo. O tem so izpod njegovega peresa izšle štiri knjige, tri strokovne in ena beletristična. Pred nami je zadnja, najbolj poglobljena in kompleksna o zgodovi- ni islamske civilizacije. Tej je zaradi svojega zgodovinskega študija in duhov- nega poglabljanja tako blizu kot redko kateri Slovenec. Svoja spoznanja o tem svetovnem fenomenu, saj je is- lamska civilizacija druga največja v svetu, takoj za kr- ščansko, je za nas obelodanil v zadnji knjigi, ki je hkrati tudi prva v tetralogiji o islamski civilizaciji (druga knjiga z naslovom Umetnost in znanost islamskega sveta je izšla leta 2021, tretja bo Islam in zahodni svet ter četrta Odgo- vori na izzive islama). »Svoje predstave in vsebino islama sem spoznaval na števil- nih poteh od Balkana do iranskih puščav, od Črnega morja do Perzijskega zaliva. Ničkolikokrat sem prepotoval brezča- sne pokrajine od Horasana do Huzestana, od Kaspijskega morja do Perzijskega zaliva, od Sredozemskega morja do Indijskega oceana. Bil sem gostujoči profesor in študent far- sija na univerzi v Esfahanu,« pove o sebi in svoji duhov- nosti, ki je poglobljena in strpna kot pri kakem evrop- skem razsvetljencu konec 18. stoletja. T oda za razliko od razsvetljencev, ki so bili »mrtve duše«, predvsem znan- stveniki, in so se izogibali čustvom, ima profesor Potoč- nik poleg razuma odprto srce za ljubezen, ki ga je razkril v zgodbi med Sinian džan in Amirjem, zgodbi o ljubezni, za katero pravi, »da takšne ni več«. V uvodu k svoji knjigi našteje precej obsežno svetovno literaturo, ki jo je uporabljal pri pisanju svoje knjige. V svojo antropološko zgodovinsko predstavo vključi poli- tični, gospodarski, kulturni in duhovni razvoj islamske civilizacije po vseh deželah, kamor se je islam razširil v času svojega razvoja. Najprej se posveti obdobju vladanja prvih štirih kalifov, nato obdobju Omajadov in vladanju dinastije Abasidov. Avtor bralca seznanja z obdobjem velike širitve islama. Po velikih osvajanjih in teritorialni ekspanziji so musli- mani skušali kulturološko in znanstveno izkoristiti so- sedstvo z nasledniki velikih, starih civilizacij. Njihova spoznanja so uspešno prenesli v islamsko družbo in jih tudi oplemeniti. Prevajali so dela iz znanstvenih in kul- turnih zakladnic drugih civilizacij. Prevajala so se staro- grška, perzijska in indijska dela. Ustanovljene so bile šte- vilne knjižnice, centri učenosti, predvsem v Bagdadu, ki je bil takrat (9. in 10. stoletje) najpomembnejše središče kulture in znanosti. Sledil je razcvet islamske civilizacije, še posebej na področju islamske duhovne kulture in mi- stične književnosti. V Španijo se je zatekel član omajadske dinastije, ki je bila v političnih bojih z abasidsko dinastijo leta 750 v Damasku premagana. Arabci so začeli v skromni špan- ski gospodarski razvoj vpeljevati nekatere nove koristne gospodarske panoge, gojenje riža, namakanje polj, saje- nje agrumov in gojenje sviloprejk kot osnove za njihovo Dr. Dragan Poto čnik ZGODOVINSKI PREGLED ISLAMSKE CIVILIZACIJE. PREDSTAVE IN PODOBE O ISLAMU IN ORIENTU. 1. DEL Maribor: Založba Pivec, 2020, 296 strani 92 Zgodovinski pregled islamske civilizacije. Predstave in podobe o islamu in Orientu. 1. del manufakturo svile. Razvijali so tudi manufakture za pro- izvodnjo papirja in boljših železarskih izdelkov. To je bilo posebej ustvarjalno obdobje, ki je pripravilo pot prodoru antičnih znanosti v Evropo. Tako je prek Judov in Arabcev Evropa spoznala antično orientalsko znanost in prek nje tudi dela mnogih starogrških učenja- kov. V ta namen je bila leta 1130 v Toledu ustanovljena šola za prevajalce. To je obiskoval tudi učenjak iz naših krajev, Herman iz Karintije, ki se je tam naučil arabsko. V kordovskem kalifatu se je razcvetela tudi umetnost, ki še danes navdušuje obiskovalca. Kdo ostane hladen po vstopu v mošejo Mezqito v Kordobi ali po vzponu na zvo- nik, bivši minaret mošeje v Sevillji, Giraldo. V Kordovi je bil 1126 eden največjih arabskih učenjakov Averroes (po arabsko Ibn Rušd). Bil je fi lozof, teolog, pravnik na viso- kem položaju v Kordovi. V komentarjih k Aristotelu se je zavzemal za spravo med razumom in oznanjeno vero. T akega uspešnega vsestranskega razvoja je bilo konec leta 1258, ko so Bagdad zavzeli Mongoli in ubili zadnjega aba- sidskega kalifa. V veliki meri je bilo uničeno mnogo dosež- kov na različnih področjih iz zlatega obdobja kalifata oz. islamske civilizacije. T o je obdobje, ki je prineslo duh stag- nacije v življenje do takrat zelo vitalne islamske civilizacije. Kljub temu pa smo priča pravemu razcvetu na področju umetnosti, še posebej kaligrafi je in arhitekture. Potočnik naslednje poglavje posveti prednji Aziji, pred- vsem osmanski državi in obnovljeni Perziji pod Safavidi v prvih stoletjih novega veka. Osmanski Turki so do sre- dine 15. stoletja zasedli vse balkanske države, leta 1526 pa še zgodovinsko Ogrsko. Poleg tega so zagospodarili južni Rusiji, Arabskemu polotoku, deželam na južni oba- li Sredozemlja. Njihov imperij je postal vodilna islamska sila. Odlikoval se je po mogočni vojski, v vseh drugih pod- ročjih pa se ni mogel meriti s prejšnjimi islamskimi sila- mi, ki so s svojo znanostjo in umetnostjo, pa tudi mnogi- mi gospodarskimi panogami močno vplivale na okoliške dežele. Za nekatere dežele, balkanske in srednjeevrop- ske, je bil na vseh področjih velika zavorna cokla, ne samo gospodarsko in kulturno, ampak tudi socialno. Pred socialnim in političnim pritiskom Osmanov se je začela družba v balkanskih državah razvijati retrogradno podobno srednjeveški zadružni organizaciji in vaški sa- moupravi. Zato je slika islamske osmanske vladavine v teh deželah zelo negativno ocenjena. »V drugih deželah, zlasti arabskih, je bila večina prebivalstva s turško oblastjo zadovoljna, saj je verjela, da je del mogočnega islamskega imperija.« (Potočnik, str. 83) Edina sila, ki se je upirala osmanski državi, je bila Perzija, kjer je njen vladar šah Ismail leta 1501 premagal lokalne turške poglavarje in centraliziral državo, šiitsko varianto is- lama pa povzdignil v državno vero. Perzijska država, v tem času resnično perzijska, se je potem več kot eno stoletje vojskovala z osmanskim imperijem in zgubljala posame- zne bitke. Šele ko je šah Abas Veliki angažiral angleškega pustolovca, ki je poznal angleški vojaški sistem, za reorga- nizacijo perzijske vojske, so Safavidi v začetku 17. stoletja uspeli premagati turške Osmane. V Perziji se je pod šahom Abasom Velikim začel uspešen gospodarski razvoj, ki je potegnil za seboj tudi umetnost. Njena največja stvaritev je prestolnica Esfahan in njen veličastni glavni trg, ki ga ob- krožajo številne mošeje s turkiznimi kupolami. Zaradi te lepote je takrat nastalo reklo: Esfahan je pol sveta. Potočnik je dobro drugo polovico knjige posvetil razvoju v islamskem svetu v 18. in 19. stoletju. To obdobje neka- teri islamski avtorji imenujejo začetek moderne dobe. To oznako pa je treba revidirati, če hočemo razvoj v islamskih deželah primerjati z evropskim. V islamskih deželah je šlo za obnovo islama. Eden najradikalnejših obnovitvenih po- skusov je bil vahabizem konec 18. stoletja v Savdski Arabi- ji. Pri njem je šlo za obnovo islama, očiščenega modernih pojavov in za vrnitev k izvornemu islamu. »Vahabizem lahko označimo kot nazadnjaško, zaostalo, fanatično gibanje na območju Arabskega polotoka.« (Potočnik, str. 121–122) T orej, to gibanje ni prav nič podobno evropskemu razsve- tljenstvu z njegovo vero v razum in človekovo svobodo, ki je lahko rodila meščansko družbo in industrijsko civiliza- cijo, česar islamska obnova ni mogla. Zadnja tri poglavja v monografi ji govorijo o islamskem svetu v prvi svetovni vojni, med vojnama in po drugi sve- tovni vojni, V njih se avtor poleg različnih socialnih in po- litičnih poskusov reform in pučev dotakne čisto zadnjega političnega in ideološkega gibanja skrajno reakcionarne in teroristične narave. Ko smo prebrali Potočnikovo knjigo, smo bili navdušeni nad množico podatkov in njihovih interpretacij, ki poda- jajo sliko islamske civilizacije zelo poglobljeno in strpno. T akšno knjigo lahko napiše le avtor, ki se je dolgo študijsko ukvarjal z islamom ter se mu poskušal duhovno približati in ga razumeti. Prepričan sem, da je to knjiga, ki nas sezna- nja s civilizacijo, ki jo manj poznamo in nam je v marsičem tuja, zato jo odklanjamo. Veseli nas, da je to poglobljeno študijo napisal Slovenec, ki je mnogo časa deloval v mus- limanskih deželah in tako od blizu, vsakdanje praktično in, seveda, predvsem študiozno spoznaval islamsko religijo in njen razvoj. Njen avtor je v njej pokazal, kako se sloven- ska zgodovinska znanost lahko ukvarja tudi z globalnimi temami, in tako prispeval novo znanje v mozaiku pozna- vanja drugačnosti. S svojim strokovnim pristopom je slo- venskemu občinstvu razkril drugačnost, ki je tako postala nam bližnja in zato sprejemljiva. Ta knjiga stoji ob boku del tujih strokovnjakov, ki se profesionalno poglobljeno ukvarjajo z islamsko civilizacijo. Dr. Janko Prunk PREDSTAVLJAMO LITERATURA