33 5G0
v b U
2,1.1 RK A
V LJUBLJANI, 1B8S.
IZDAL IN ZALOŽIL DRAGOTIN HRIBAR. — TISKALA »NARODNA
TISKARNA«.


I
J
6

Častiti gospod!
i-ebral sem Vaš rokopis, za kar ste me v svojem pismu od dne 3. septembra 1887 prosili.
Le z veseljem morem potrditi, da ni nobene škodljive ali napačne domače pomoči v Vašem rokopisu »Domača zdravila« nasvetovane, torej le mislim kakor tudi želim, da bo mnogim pri takem pomanjkanju zdravnikov po deželi sploh v korist.
Vam zvesto vdani
br. Edvard Benedičič,
nadzdravnik usmiljenih bratov.
ŠENT-VID na Koroškem, 13. sept. 1887.

Namen.
•v
^Ojjudovita je moc пек’ ■	1 !erle našega zdravja. Majhen
košček te ali one '	:■	•; J: se nam pretrga nit živ-
ljenja; po drugi	m	'■	tega ali onega
soka iz te ali one kor:	^emo
polagoma iz dolgočasi.	П"
bi trdil, da naš narod ne pozi
reči, da ne pozna naroda v njegovem ;=	: ■■	m -
jih dobro, toda ne povsod vseh; tukaj nekteio. e. :-in četrtem kraju zopet tretje in četrte. Nekoliko ia:;> dom pripomočkov podajam tukaj ljubljenemu narodu s srčno željo, mu bili na zaželen, ugoden vspeh. Lahko rečem, da jih je mnog.) med tukaj navedenimi zdravili, ktere sem v rojstni hiši sam Bog ve kolikrat vselej z najboljšim vspehom rabil. Tudi za eno in isto bolezen zapisal sem jih več, ker se ljudjev po raznih krajih različnih poslužujejo; tukaj teh, ondi onih. Ce toraj odreče eno, posluži se druzega. Škode se ti ni bati nobene ne na zdravji in ne na življenji, kajti nič škodljivega ni und temi domačimi zdravili. Samo ob sebi se razume, da so domača zdravila le za rabo pri malih boleznih. Kedar pa hudo zboliš, pošlji le kar nevtegoma po zdravnika. Odlašati ne smeš nikdar, češ, bo že odleglo. Kdor tako ravna, pregreši se sam nad seboj in si je marsikdo vzrok prezgodnje smrti. Ker je pa zlasti po kmetih zdravnik navadno silno od rok, bo morda za prvo potrebo tudi v takih slučajih knjižica dobro služila, dokler ne pride poklicani zdravnik, če se namreč slučajno za tvojo bolezen kaj primernega v njej nahaja. Zato želim, da bi se ta „zbirka domačih zdravil“ prav tako razširila po mili domovini, kakor je razširjena „pratika“. Potrebna bi bila vsaj tako, če ne še bolje.
V LJUBLJANI, meseca februvarja 1888.
Sostavitelj.
I.
O človeku.
(?P||d<|ajimenitneja stvar božja, zares krona stvarjenja je brez dvoma človek, ki je razširjen po celem svetu od severnega do juž-Wy«?1 nega tečaja, v mrzlih, gorkih in vročih krajih. Ge tudi po zunanjem in duševnih zmožnostih jako rr..	soG:"
vendar eden in tisti, naj živi na severne:« tečaja ai; pa, po l ravnikom ob reki Kongo. Tega kakor one;- ;	sev r
visoko nad živali, kamor hočejo naravos'-	r .,	r v
že res, da ima naše telo v mnogem enakr	kakoi -
najbolj popolnoma razvitih živalih — pn sesavcih, toda vže posamični udje kakor tudi vsa njihova sostava kažejo nam odlično prednost človekovo pred še tako popolno živalijo; kaj pa še le um in jezik! Kje je žival in naj bo še tako popolnoma razvita, ki bi mislila in pametno govorila, kakor to dela zdrav človek, kar ga ravno tako silno visoko povzdiguje nad živali! Sedež razuma so možjani. Kako so pač ti pri človeku različni od živalskih, in tudi od opičnih. Darvin trdi, da so bili človekovi pradedi opičnega rodu. Mogoče da njegovi, naši ne! V dokaz naj bo s kratka to-le. Najbolj zanikrnega in zabitega divjaka črepinja ima več možjanov in bolj zavitih v sebi, kakor pa lobanja najbolj premetene opice. Darvin in njegovi pristaši sicer trdijo, da se je v teku milijonov let, (oni ne verujejo, kar uči sv. pismo o stvarjenji sveta in prvega človeka v raju), od kar je človek na svetu, nek poseben rod opic tako po-žlahtnil in razvil, da je iz njega današnji človek postal. Zakaj je bil pa le en sam opični rod tako srečen, zakaj so pa vsi drugi ostali, kakor so bili pred tisoč in tisoč leti — vedno le opice in še dandanes niti za las nimajo več možjanov, kakor so jih imele prvi dan po svojem stvarjenji? Možgani pri opicah ostanejo ves čas, kakor jih imajo v mladosti, pri človeku se pa razvijajo, dokler človek popolnoma ne doraste. Od tod tudi otroško mišljenje in otroška pamet v primerji z mišljenjem in razumom odraščenega človeka.
Razum pri človeku je jako različno razvit, prav tako različen med enim in tistim plemenom; da celo med eno in tisto družino
kakor je človeški rod sam na sebi različen glede svoje zunanjosti. Deli se ta namreč na petero plemen, ki so sledeča:
1.	Kavkaško pleme, ki se odlikuje po ravnozobih čeljustih, beli koži, zarudelih licih, mehkih rjavih ali črnih laseh, močni bradi, podolgastem ali ovalnem obrazu in po lepem čelu. Duševno je to pleme med vsemi najbolj nadarjeno in telesno najlepše. Semkaj spadajo skoraj vsi Evropejci, zapadni Azijanci in severni Afrikanci.
2.	Mongolsko pleme obseza ljudi rumene in rumenorjavkaste kože, črnih, tenkih las, slabe brade, širocega obraza in štrlečih ličnih kosti. Nos je majhen in topast, oči so na pošev vrezane in jako ozke. K temu plemenu se prištevajo narodi srednje Azije, Kalmuki, Kirgizi, Mongolei, Kitajci in v Evropi ter v Ameriki živeči Laponci in Eskimojci.
3.	Etijopsko ali črno, tudi zamorsko pleme ima črno polt, kodraste, volni podobne lase, ozko glavo, štrleče ali kosozobe čeljusti in nazaj potisnjeno čelo. Nos je top, ustnice debele in zabuhle, zobje naprej štrleči. Zamorci po vsej Afriki raz ven severne, pripadajo seinkui Kakor je podnebje, kjer žive, so več ali manj črne kože ali polti.
h -o	merikansko pleme je rudečebakrene
"v	• .h ličnih kosti, gladkih črnih las in slabe
- . . prvotni prebivalci Amerike, tako zvani Lidijam. pri kterih naši misijonarji sv. vero oznanujejo.
5. Malajskega plemena Člani so ljudje popolnoma rjave kože in črnih kodrastih las. Nos imajo širok, ustna velika, trobi podobna, čelo pa nekoliko zbočeno. Stanujejo po otocih južnega morja in po Avstraliji. Pravimo jim Malajci.
To so glavna plemena. Samo po sebi je umljivo, da se vsled namnoževanja človeškega rodu zlasti po deželah, kjer več plemen stanuje, kakor postavim v Avstraliji in Ameriki, taista večkrat med saboj pomešajo. Tudi kavkaško pleme pomešalo se je v Ameriki z zamorskim ali črnim plemenom, ter je iz tega nastalo mešano pleme Mulati imenovano. Drugi Evropejci družili so se zopet z amerikan-skim (indijanskim ali rudečim plemenom), kar je dalo postransko pleme Mestici imenovano. Tudi Afrikanci in Amerikanci združeni ustanovili so novo podrejeno pleme Zambos. Otroci Evropejca in Mulatinje imenujejo se Terceroni, oni Evropejca in Tercerone pa Kvarteroni. Kreoli so potomci Španjolov in Portugizev v južni Ameriki rojeni. Vseh ljudi na zemlji je menda okoli 1380 milijonov, ki se na petero plemen tako le razdele: Kavkaškega plemena ljudi je 415 milijonov, mongolskega 550 milijonov, etijopskega 200 milijonov, amerikanskega 4 milijone (in ga bo sčasoma konec) in malajskega 210 milijonov.
Vseh teh milijonov truplo obstoji iz enih in tistih delov, ki so raznim boleznim in drugim nadlogam v življenji podvrženi, ktere se
—' 11
prav velikrat z dobrim domačim zdravilom bolje preženo, kakor pa z dragim iz lekarne. Ker je pa na celem človeškem telesu glava najimenitneji del, se spodobi, da pričnemo opazovanje našega telesa v bolnem položaji njegovem pri glavi, da se nam ne bo očitalo, da smo sledeči spis „brez glave“ začeli. Držali se bodemo ^ves čas zvesto sporeda, da bomo najpoprej prinesli kratek popis dotičnega telesnega dela, za njim bomo našteli razne bolezni in pridali vsaki skušeno domače zdravilo.
II.
O glavi.
Glava obstoji iz trdih in mehkih delov. K prvim prištevamo r- sti, k drugim kožo, kite, mišice, žile s krvijo in možjane. Kosti so na glavi zraščene ob šiveh druga v drugo, vse pa v jedno celoto ki se ji črepinja pravi. Glava je sestavljena iz sledečih taka-ie imena: Spredaj imaš celo, takoj /.	з ;■
vrhu po eno temenico, ob ušesih po eno sev> pur	m
strani po eno zagvozdnico in po eno ličnico. S; - 4; : . -.v. ; sitho, solznim, zgornjo in spodnjo čeljustnim, z: !
črepinja pokriva najžlahtneji del glave	m najpo-
menljiveji del človeškega života — možjane, sedež razuma in sploh sega duševnega delovanja. Prav tako so možjani dostikrat sedež -мт hudim boleznim v glavi, ktere se često skončavajo z norostjo.
Tukaj se hočemo pečati le z navadnimi, z vsakdanjimi bole-
glave, kakor n. pr. dostikrat čujemo tega ali onega tožiti:
Glava me boli.
Bolezen taka lahko izvira iz prevelike telesne vročine ali pa tudi iz nepravilnega želodca. Za tako bolezen je več domačih zdravil, med kterimi so najbolja taka, ki želodec čistijo. Dobro je pa tudi sledeče:
1.	Sok kislice z laškim oljem pomešan, ako si s tem glavo mažeš.
2.	Rožnega olja zmešaj z jesihom (kisom), kamor pomoči snažno platneno cunjo ali pa čisto gobo, ktero potem priveži na levo stran prsi nad srcem. To potegne preveliko vročino iz života in glava te neha boleti, če te je bolela od vročine.
3.	Jetrnih■ na vodi kuhan položi na glavo in bolezen bo prešla.
4.	Rožni med, rženo moko in nekaj soli zmešaj skupaj v mazilo, ktero namaži na platneno cunjo. To je izvrstno zdravilo za hde na glavi, ktere se dostikrat za tilnikom napravljajo.
5.	Skuhan hob in česen skupaj stolčena ter z laškim oljem pomešana sta posebno dobro zdravilo, kedar koga glava boli od prehla-jenja. Maži se s tem mazilom ob sencih in čudež boš doživel.
6.	Grenke mandeljne in rože (vrtnice) na jesihu skupaj kuhane obvezati je treba na glavo.
7.	Balzam, ako se z njim ob sencih mažeš, tudi čestokrat pomaga.
8.	Kamelice poparjene na glavo pokladati je tudi dobro.
9.	O melisi velja ravno to, kar o kamelicah.
10.	Naberi dišeče mete, stolči jo in zmešaj napravljeni sok s kisom (jesihom); s tem si maži glavo.
11.	Zobnikov sok zmešan s kamelčnim oljem in namazan na snažno platneno cunjo položi na sence. To je dobro zdravilo, kedar te boli glava od prevelike vlažnosti v nji, ali od toka (Husa).
12.	Cvetlice „mišja ušesa“ stolci sveže in nosljaj pridobljeni sok.
Če se komu v glavi vrti.
1.	Natrgaj malih koreninic in pokladaj jih na glavo.
‘h лк' ■'•nzbeljenb železo vlij jesiha in se s tistim kadi.
i. . (y.-r-mbiega perja skuhaj in vodo pij.
:	nos. To zdravilo je neki še najboljše.
<> se komu mešalo.
1.	'	,/< •••/••.». v vsaeega po eno žlico, pomoči s to mešo
roke in noge na podplatih.
2.	Pušpanovo perje posuši, zmli in štnpo na mandeljnovem olji
izpij.
3.	Telohove korenine namakaj tri- ure v vinu, potem tis spij, preden greš spat. To vzame norost iz glave.
Če ti v glavi gnjije.
1.	Dohodi krešinega semena, ter ga stolči in prah njego
2.	GoruŠično seme stolči, ter se z njim po glavi maži a potegne vsake vrste toke iz glave.
Grintova glava.
Perja velikega korena stolči, in ga na glavo obveži. To je zdravilo za grintovo glavo, da ga nimaš boljšega.
Uši in gnjide.
1.	Namaži si glavo s česnovim sokom.
2.	Živega srebra vmani v lorbarjevem mazilu in se s tem po
glavi namaži.
3.	Galuna stopi na vodi ter se z njo po glavi zmivaj.
4.	Sok gorušičnega zrnja, ali pa sok iz ravno tega semena zmešaj z medom in-se s tem po glavi namaži.
III.
Lasje.
Lasje so izrastek iz kože, kjer tiče s takozvanimi lasnimi mehurčki v lastnih jamicah. Rastejo le na prvem koncu, kjer se namreč kože drže. Ker se vanje ne steza noben živec in nobena žila, zato jih lahko brez bolečine strižemo. Lasje so otli in napolnjeni z neko mastno tekočino, od ktere dobivajo svojo barvo.
Kdor bi imel rad lepe rumene lase.
Vzame naj mrtvih kopriv, ktere naj skuha na lugu ter naj si s tistim glavo zmiva. Lasje mu bodo postali lepo rumeni, kakor vosek.
Ktera bi rada dolge lase dobila.
Vzame naj repnih korenin, naj jih na lugu skuha in naj si s tistim glavo zmiva.
Če komu lasje izpadajo.
Skuha naj si pelina na lugu in z njim glavo «nm . - o mu bo.
IV.
Oči.
Oko je jako važen del telesa, ustvarjen za gledanje. Obstoji mičnih delov, s kterimi se bomo površno nekoliko tukaj 'o toraj na sredi v notranjem očesu, kjer se nahaja ana tekočina, katera je prozorna in se ji steklovina p	najbližja prva kožica se imenuje mrežnica, v kate-	rostira vidni živec, ki povzročuje čut vida. Druga ali
sreo . a imenuje se žitnica; ime ima od velike množice žil, ki so j: nji razpletene, polne krvi; od njih ima kožica tudi mdečo barvo. Ta žitnica stika se^ spredaj z mavrično kožico, katera je pri raznih ljudeh razne barve, n. pr. rjava, siva ali pa modra. V sredi mavrice imamo na videz črno piko, ki ji punčica ali zenica pravimo. Ta ima lastnost, da se ob veliki svitlobi skupaj stisne, v majhni se pa razširi. Zenica ima pri očesu prav to nalogo, kakor okno pri hiši, za kar si oko mislimo, da je. Koža mrežnica prevlečena je z nekim črnilom, ki daje notranjemu očesu popolno temo, in svit-loba v oko le od spredaj skozi zenico prihaja. V tem oziru je naše oko podobno fotografskemu aparatu. Kjer pa na mrežnici tega črnila manjka, ondi se poznajo brezštevilne krvne žilice in oko ima rudečo barvo. Take oči imajo domači zajci, in pa ljudje, ki imajo bele lase. Takim očem navadno svitloba hudo de.
Tretja očesna kožica je tista, ki jo vidimo belo in ji pravimo beločnica. Trda je in kakor nalašč za varstvo notranjim delom ustvarjena. Njen sprednji del imenuje se rozenica in ta je prozoren, vsa druga beločnica pa ne. Med prozorno rozenico in puncico je prvi očesni prekbt ali predel, ki je napolnjen s prozorno tekočino, za puncico je pa kristalna leca, ki je tudi s prozorno tekočino napolnjena. Toraj so v očesu druga za drugo tri prozorne tekočine, ki napolnjujejo a) sprednji očesni prekat, b) kristalno lečo in c) zadnji očesni prekat, ki je napolnjen s prozorno steklovino. Vsi ti tukaj našteti in še nekteri drugi deli očesa v skupnem delovanji drug drugemu pripomorejo, da opravlja oko svojo službo, t. j. da vidimo.
Bolezni, kterim je oko podvrženo, so različne in navadno skoraj za vse se dobi dobro domače zdravilo. Samo po sebi se razume, da z domačimi zdravili proti hudim očesnim boleznim, ki imajo navadno slepoto za saboj, nič ne opravimo.
Za dšpiene oči.
.•-okt /V-v.'-	obveži na oči, bo takoj boljše.
Za prisad v očeh
t	rvop bolezni, ki iz vročine prihajajo, kakor so
vipioo )td., je sledeče
mazilo.
Vzemi si svinčene beli (Bleiweis, bela barva) ter jo stolči drobno na prah. Za več mazila je je treba več. Štupo vsuj v st -klenico ali v kako drugo posodo. V drugo steklenico vlij nek kega olja in vsuj kafre notri, toliko, kolikor se je mn	r
njem. Na to vlij laškega olja v ponev in vrzi var; postavi oboje na ogenj, da zavre. Ko sta olje in oseic c. vrela, ju odstavi, da se na pol ohladita. Na to vmr zmešano olje belino štupo in vlij notri s kafro rm - >	-•;•
vse to tako dolgo mešaj, da se začne trditi. Na to spra. m ziio v kak piskerc ali kako drugo primerno posodo in imej v. pokrito. To mazilo je dobro tudi za vsak drug prisad. Za oko ga je treba namazati na snažno platneno cunjico in tisto čez oko obvezati. V 12 urah ozdravi to mazilo tudi vsak drug prisad.
Za kalne oči
je dobro:
1.	Stolči urednjaka in sok zmešaj z medom: s tem maži oči, ki bodo takoj zgubile kalnost.
2 Zelišče perstenek namakaj v vinu v bakreni posodi 48 ur dolgo. Perstenek si potem obvezuj na oči. Pregnal ti bo kalnost iz njih in dolgo časa bodo dobre.
-iö-
Ce se komu kaj na očeh dela, naj bo n. pr. mrena ali pika.
1.	Na vodi iz kravjega mleka žganej stopi galuna. S to vodo si zmivaj oči in zdrav boš.
2.	Sok rumenih vijolic kapaj v oči.
3.	Prav dober je tudi sok iz lanenega semena.
4.	Pelinov sok z medom zmešan je tudi prav dobro mazilo za oči.
Ce imaš vedno solzne oči
skuhaj na vodi vrtnic in si s tisto vodo oči maži.
Za krmižljave oči
skuhaj skupaj medu in Jesiha in s tistim oči maži. To je izvrstno zdravilo za bolezni vsake vrste.
V.
Ušesa.
Bog nam je z ušesi podaril dar sluha, katerega nam pa vsak trenutek zopet lahko vzame. Kakor oko, tako je tudi uho čudovito sestavljeno iz raznih delov. Uho obstoji iz zunanjih in notranjih delov. Vnanje uho imenuje se uhelj ali tudi uho in ni druzega, kakor s kožo prevlečen hrustanec. Uhelj je v zvezi z zvocnico ali ušesno votlino, katera je preprežena z žlezasto kožico, iz katere se izločuje rumeno ušesno maslo. Zvocnico zapira prožna kožica bobnič, ki se stresa, kedar zračno valovje od zunaj na njo vdarja. Za bobničem razprostira se bobničeva otlina, ki je po neki cevi v zvezi z ustmi. Tod prihaja unanji zrak v bobničevo otlino. Ta cev se imenuje ušesna troblja. Ta zveza ust z notranjim ušesom nam po-jasnuje, zakaj da ljudje, ki so topoühi ali ki hočejo kako stvar prav pazljivo poslušati, da bi jim nobena beseda ne ušla — usta odpirajo.
V bobničevi otlini leži zapored več manjših delov notranjega ušesa, večinoma male in čudno zavite koščice, kakor so: batič, nakovalo, stremen. Nasproti bobniča ste v steni dve luknji, takozvano okroglo in podolgasto oknice, za njima pa nepravilno zavita votlina labirint; ondi se razlikuje predvor, tri polukrožne cevi in polž. Napolnjeni so vsi z labirintno vodo, po kateri se razprostirajo zadnje nitke slušnega živca.
Uhelj (zunanje uho) zajema zračne valove, katere skozi sluhovod vodi do bobniča, ki se vsled tega začne tresti. Z bobničem vred trese se pa tudi mrenica na podolgastem oknicu, koščice, labirintna voda in v njej plavajoče nitke slušnega živca in tako se zgodi, da slišimo.
Tudi ušesa imajo svoje razne bolezni, ki so vse jako neprijetne, včasih celo nestrpljive. Kdor čuti
v ušesih bolezen in nekako tikanje,
ta naj poskuša eno ali drugo sledečih domačih zdravil:
1.	Sok stolčene kislice kapaj v ušesa; ali pa
2.	kafre v konopljinem olji stopljene kake tri kaplje v uho kam.
3.	' Sok širokega trpotca v ušesa kanjen, je tudi dober.
4.	Dobro je tudi vijolinega olja v ušesa kaniti.
5.	Prav tako pomaga nekaj kapljic bučnega olja v ušesa na-
kapaimg	korenjn f]iVjih šmarnic, kuhaj jih na mleku in s
tistim ušesa maži.
Če ti oslabi posluh.
1 Sok živih ali pekočih kopriv z laškim oljem zmešaj m v
usesa 2kaPjhjJ;o	nekaj kap]jic brinovega olja v ušesa kaniti.
g_ Prav posebno dobro je sledeče mazilo: Vzemi po štiri grame lepotka, masti, orehovega jedra, nageljnovih žebic in žefrana. Vsako posebej stolči in potem pa vse skupaj zmešaj med nekaj medu V to mazilo omoči nekaj bombaža (pavole) ter ga vtakni v usesa, bos zopet slišal.
Če se ti v ušesih gnoji.
j Skuhaj rožmarina na vinu in ga priveži na uho se gorkega,
to poma^^ v katerem je pij hmelj namočen, kani nekaj kapelj v uho in zdrav boš kmalo.
Če komu kaj v ušesa zleze,
bodi si ščurek, strigalica, bolha ali karkoli, poskusi naj sledeče : 1 S tolče naj ’ zobnikovega semena, katerega naj med vosek pomeša in iz tistega svečo napravi. Svečo naj prižge in pusti, da se mu v ušesa kadi. Preverjen naj bo, karkoli bo ondi, bo vse prešlo.
2.	Ali pa naj nalije v uho pelinovega soka, kar je tudi prav
3.	Prav tako izvrstno zdravilo je olje grenkih mandeljnov v ušesa nakapano.
4.	Če bi pa druzega ne bilo pri rokah, je dobro tudi neka] kapelj laškega olja v ušesa kaniti.
Za bule, ki se za ušesi napravijo.
1 Bobova moka in cizarina moka med med zmešani, na čisto platneno cunjico namazani, ste najboljše mazilo za bule.	v v
2.	Dober je pa tudi žičasti trpotec, če ga na bulo obvežeš.
Ce komu po ušesih zvoni.
1.	Nekaj kapljic mandeljnovega olja, v katerem je kafra stopljena, kaniti v uho, pomaga.
2.	Dobro je tudi nekaj kapljic balzama v uho kaniti.
3.	Teloha in jesiha skupaj skuhaj in gorko v ušesa vlij.
VI.
Nos.
Nos ima človek, da z njim duha ali voha. Podoba in velikost njegova je prav tako različna, kakor so različni ljudje sami. Nekteri imajo nos, kakor kopito, pri drugih ga je komaj poznati. So ljudje, ki imajo nos kriv, kakor orel kljun, drugim je zopet kvišku zavihan, da bi mu bilo skoraj strehe potreba. Nos je zgoraj v korenini trd, spodaj mehak. Vnanja njegova sostava je koščena in hrustančasta, notranja vsebina mu je pa tanjka koščena mrežica, ki obstoji iz mnogih tanjkih in zvitih listov, ter se imenuje vonjajoča koščica. Prevlečena je z nosno sluznico, po katerej je razpet vonjajoči živec. Iz te kožice se izločuje nekaka sluz, (od tod ime sluznica), ki jo vsak pozna pod imenom „smrkelj“. Sluznica je in mora vedno mokra biti, sicer nos zgubi lastnost, zarad ktere ga imamo, da namreč z njim duhamo. Toda tudi preveč mokra ne sme sluznica biti, sicer pride nos zopet ob svojo znano lastnost, česar se vsakdo lahko prepriča, kedar je naboden.
Nos je prav vsled te svoje lastnosti silno imeniten del našega telesa. Z njim se človek, kakor tudi živina obvaruje pred marsikako nezgodo, pred marsikako boleznijo in pač ni prazen pregovor: „Ta človek ima dober nos“. Kar vsem drugim čutilom uide, pove nam nos, da tega ne. Recimo n. pr. da se nam postavi smradljivo meso na mizo, kar izvestno ni zdravju na korist. Nos ga bo takoj izdal in bo vzbudil v želodcu gnjev do njega. Kamela v puščavi po cel dan hoda oddaljeno vodo zavoha in proti njej hiti. Pomisli tudi na sledivost lovskega psa, kako daleč in kako zanesljivo da sledi divjačino, ali kako drugo reč.
Nos nam služi pa tudi za dihanje; kar ga za ta posel sposobnega dela, sta dva predora v golt napeljana. Po tej poti nam dostikrat tudi kaka reč iz golti v nos pride, posebno pri hudem kihanji ali bljevanji, ali kedar se nam kaj zaleti in tisto stvar potem kašelj venkaj spravlja.
Če kri iz nosa teče:
1. Vzemi korenino hrena, zreži jo na kolesca, ktera naberi na korenino živih (pekočih) kopriv, ter si oboje obveži na vrat, takoj bo kri nehala.
2
— iS —
2.	Ali pa stolci bezgovega perja in ga po ma1em nosljaj (šnofaj).
3.	Stolci šiško, štupo dobro posuši, primešaj ji ravno toliko galuna. Kedar ti kri teče, to zmes nosljaj, bo pomagala.
4.	Sožgi bezgovo gobo, in nosljaj dobljeni pepel. Ta pepel ustavi tudi kri, ki iz ran teče. Prav to moč, kakor bezgova goba, imajo jablanova, bruševa in hrastova goba.
VIL
Usta.
Usta so votlina, ki nam služi za marsikako reč in hrani dva za človeka jako važna dela njegovega telesa: jezik in zobe. Glavna naloga ust glede ohranitve življenja je sprejemanje živežu namenjenih reči, ki se jim hrana ali jed pravi. Kakor hitro se kaka reč v usta zmoti, je že zgubljena, če je le jezik, kot jako zbirčen sladkosnedež ne zavrže, kajti zobje jo popadejo in na drobne kosce razkosajo. Pri tem delu jim pomaga jezik, kakor kak stoparski hlapec, jed po ustih valjaje in pod zobe potiskajo in pa s slino jo meša. Slina se cedi iz slinavk, kterih ima človek tri pare in te en par na spodnji čeljusti, drugi par pod jezikom, tretji par pa blizo ušes. Iz vseh treh parov odraščen človek na dan blizo 3 funte sline izcedi.
Jed dobro premleta in prežvečena se požre, t. j. drkne nekoliko dalje v goltanec ali požiralnik in od tod v želodec, o kterem bomo pozneje kaj več slišali.
Usta zapirajo dvojnate duri, koščene in mesene. Prve so zobje, drugim pravimo ustnice, ktere so tudi raznim bolečinam podvržene.
Ce se ti ustnice razpokajo.
1.	Ali jih pomaži z vijolčnatim oljem,
2.	ali pa skuhaj svinčene beli na lanenem olji in s tistim ustnice pomaži.
Ce ti čeljusti gojijo.
Napravi mazilo iz srebrnega glaja (Silberglätte), svinčene beh' in voska, kar vse troje skupaj skuhaj na lanenem olji. S tega namaži prilepek, ki ga na gnjilo rano pritisni, ktera se bo takoj zacelila.
Ce se ti kaj na jeziku dela.
1.	Skuhaj nekoliko živih kopriv na vinu in s tistim usta zmivaj, pomagalo bo.
2.	Stopi goluna v očetu (jesihu) in z njim usta zmivaj.
3.	Zveči širokega trpotca perje, ali pa ga stolči in drži nekaj časa trpotcev sok v ustih.
«IfnTialt in s tisto vodo usta
1.	Petoprstnika naben, maži, pomaga.
VIII.
Zobje.
Človek ima dvaintrideset zob. ki so mn v zgornji in spodnji čeljusti v raznih dobah vzrastli. Zgoraj jih je 16, spodaj pa ravno toliko. Spredaj imamo štiri ojstre dletu podobne sekavce, ob kterih na vsaki strani po en špičast očnjak stoji — kakor na straži med sekavci in kočnjaki, kteri imajo jako razraščene korenine in so sploh bolj čokate postave glede naloge, za ktero so vstvarjeni. Kočnjakov imamo na vsaki strani po pet. Zobje obstoje iz tvarine, ki se ji zo-bovina pravi ki je zdatno trša, kakor pa ktera koli druga kost našega telesa. Ta zobovina prevlečena je zunaj z nekako glazuro, kterej sklenina pravimo. Tak je prednji ali spodnji del zobu — krona. Zadnji vršnji del — korenina imenovan je pa iz tvarine cement, ki je že bolj navadnim kostem podobna.
Vsak zob	ima	po	svoji korenini	vase	napeljano	tanjko	žilico
m pa zobni živec,	ki	se končujeta	v zobni votlini.	Kedar	se ta
živec razdraži	bodi	si	na kakoršen	koli	način, da	ga čutimo,
in tako čutimo, da dostikrat pri belem dnevu zvezde vidimo, tedaj pravimo,	da	nas	zob boli. Bolečine	te pač ni	treba	popi-
savati, saj jo je izvestno več ali manj že vsak človek sam skusil. Rajše hočem navesti nekaj domačih pripomočkov za njo, kterih eden ali drugi jutegne vendarle pomagati, kakor je že bolečina nastala: ali od prehude vročine v glavi, ali od prehlajenja ali pa od prevelike množice krvi, ki v zob sili.
Če te l»oie zobje od vročine v glavi:
To takoj spoznaš na tem, če te zob boli, kedar prideš na gorko, ali pa če pride kaj gorkega na zob. Stolči pehtrana in mire skupaj, pomoči nekoliko to z očetom (jesihom), ožmi iz tega sok in drži ga v ustih.
Če te bole od mraza:
1.	Vzemi limbergarja, pehtrana, nageljnovih žbic, žavbeljna, petoprstnika in vse to skupaj zmešano skuhaj na belem vinu, pri-deni nekoliko terijaka in to jemlji v usta.
2.	Korenine modrih lilij na zobeh drži, bodo ti takoj bolečine pregnale.
2*
3.	Zmešaj česna, pehtrana in mastika skupaj in skuhaj to na vinu. S tem si zmivaj usta, je i^vrstuo.
4... Kadilo in galun skupaj zmešana v usta jemlji, je prav izvrstno.
5.	Skuhaj na očetu zobnikovih korenin in jih drži v ustih, pomaga.
Kako žejo utolažiti?
1.	Skuhaj na vodi sladkega janeža in tisto pij.
2.	Rožmarin in kislica na vodi skuhana sta izvrsten pripomoček zoper žejo.
3.	Mrzla voda z očetom zmešana takoj žejo utolaži.
4.	Brinove korenine, navadni trpotec in kislica na vodi skuhane so izvrsten pripomoček. To vodo sme vsak bolnik in v vsakem položaju brez škode piti.
Smrdljivo sapo odpraviti.
Skuhaj na vodi citronine lupine in tisto vodo pij, dostikrat pomaga.
IX.
Vrat.
Zveza med glavo in telesom imenuje se vrat, ki je podoben daljšemu ali krajšemu cilindru ali kakej cevi, v kteri so vrejene razne druge cevi, kakor so žile, požiralnik in sapnik. Sapnik je zložen iz kakih dvajsetih hrustančastih obročkov. Zgornji njegov del odpira se v usta in je tudi z nosom v zvezi. Temu delu sapnika pravimo jabelko. Prav tu odpira se sapnik tudi v goltanec z nekako poko, kteri se glasilka pravi. Ce bi te ne imeli, ali če se pokaži, ne moremo ne govoriti, ne peti; tedaj pravimo, da se nam je glas pokazil.
Sapniku sosed je požiralnik. Da nam pri požiranji navadno jed ne uhaja v sapnik, zabranjuje jej pot takozvana jabolčna za-klopnica, ki sapnik zapre, kedar kaj v požiramo, in ga odpre, kedar govorimo, pojemo ali se smejamo. Ce ravno tedaj kaj jemo, zgodi se dostikrat, da nam kaka reč uide v sapnik, kar takoj hud kašelj napravi. Tedaj pravimo, da se nam je zaletelo.
Vrat mora imeti pa tudi nekaj trdega, kar ga kvišku drži, ker bi sicer ne imel več stalnosti kakor prazna vreča. To stalnost mu dajejo takozvana vretenca, iz kterih je sestavljen dolg steber, segajoč od glave, ki je nanj nasajena, pa do — zadnjice. Ta vretenca imajo v sredi luknjo, s ktero drugo vrh dmzega naložena napravljajo cev ali otlino od glave do zadnjice po celem hrbtišči, ki je napolnjena z mozgom in je v neposredni zvezi z
— 21
možgani. V vratu imamo sedem takih vretenc. Občutljivost mozga po vretencih oziroma po hrbtišči napeljanega je tolišnja, da je smrt takoj pri rokah, kakor hitro se ga kaka reč dotakne. Zadostovalo bi vbosti vanj z iglico in človek bi bil takoj mrtev. Prav tisto se zgodi, če si kdo hrbtenico iz reda spravi, kar pravimo, da si je vrat zlomil, križ zlomil, itd.
Če se ti tlela bula v grlu.
Napravi si prilepek (flašter) iz moškega urednjaka in lastov-čnega gnjezda, kar skupaj zmešano z mlekom popari. To si obveži za 24 ur na vrat.
Če imaš mehur v glavi.
Vzemi galuna, pehtrana in limbergarja (ingver), stolči vse skupaj in štupo po malem uživaj suho. Čem večkrat, tem bolje bo.
Če ne moreš govoriti.
1.	Vzemi olibana in mire, vsacega enako veliko, vse skupaj stolci in štupo vživaj.
2.	Popra in gorušičnega semena skupaj stolči, z medom zmešaj; je tudi dobro vživati, pomaga.
Kako se guša (krof) prežene.
1.	Vzemi rudeče metlike in repnega perja, oboje s Špehom skupaj stolči in s tem gušo maži.
2.	Vzemi brinovega cvetu, deni vanj kafre in s tem krof maži, potem pa pritisni nanj gorak hlebec (kruha) takoj, ko iz peči pride. Večkrat ponavljaj in krof se bo spravil.
X.
Pljuča.
Pljuča nam je neskončno modri stvarnik vstvaril, da dihamo. Spletena so iz jako tanjkih vejic trojih cevi, katerih prva se imenuje sapnik ali dušnih-, drugi pravimo pljučna odvodnica, tretji pa pljučna dovodnica. Prva cev nam rabi za sapo, druga in tretja za kri. Katje meh v kovačnici, to so pljuča v našem telesu. Težka so nekaj čez jeden kilogram in obstoje iz dveh precej enakih kril, ki od obeh strani srce obdajate. Pljučna skupina s srcem vred skrita je v prsni votlini. Namen pljuč je pravi ta, da zboljšujejo kri, ktera temno-rudeča, toraj spridena, vanje prihaja in jih svitlo rudeča zopet zapušča. To se zgodi s spajanjem zraka, s katerim pride kri v pljučih v dotiko. Sapa namreč prihaja po sapniku od zunaj v pljuča po dveh potih: skozi nos in skozi usta. Sapnik je zložen iz kakih
dvanajst hmstančastih obročkov, katere koža druzega na druzega ^eže. Zgoraj sapnik drži v usta in je posredno tudi z nosom v zvezi. Zgornji del sapnikov imenuje se jabelko ali krhelj, ki je nekak mejnik ali zaklopnica med sapnikom in požiralnikom, ki sapnik pri jedi in pijači zapira, da ne vhaja vanj jed in pijača.
V prsih se sapnik razcepi na dve glavni veji, kateri se v pljučih čedalje bolj razraščate v konečno popolnoma majhne z zrakom napolnjene mehurčke, ki so spleteni z jako tanjkimi vejicami pljučnih žil. Odraščen človek moškega spola zajema v pljuča povprečno 3660 kubičnih centimetrov zraka, ženska pa le 2562 m3.
Kedar gremo po sapo, se pljuča napolnijo z zrakom, kedar pa dihnemo, se pa zopet izpraznijo, toda ne popolnoma. Nekaj zraka — kakih 1500 do 2000 cm3 še vedno v pljučih ostane, ki se še le v desetih dihljejih ves prenovi. Odraščen človek dihne v eni minuti 12- do 1 Škrat, otroci pa večkrat. Na 3 ali 4 srčne udarce pride po eden dihljaj.
Rekli smo, da je glavni namen pljuč pretvoritev spridene krvi. To se godi tako-le. Srce pošlje po veliki žili pljučni dovodnici iz svojega desnega pretaka kri v pljuča in sicer v obe krili. Tu pride kri v posredno dotiko z zrakom, katerega smo z dihanjem vase dobili. Zrak je napojen s kislicem, ki se je takoj slastno spojil z ogljenčastimi deli temnorudeče ali spridene krvi in se z njimi vred pod imenom ogljenceve kisline primeša sapi katero izdihavamo. Ostala kri dobi vsled tega zopet lepo jasno rudečo barvo in se izliva po pljučnih dovodnicah v levi pridvor srca in od tod v levi njegov prekat, od koder gre zopet po telesu.
Ogljenčeve kisline izdiha odraščen človek na dan skoraj 1000 gramov, t, j. cel kilogram. V tej kislini je najmanj četrti del ogljenca, brez katerega bi niti dihati ne mogli, toraj tudi ne živeti. Od kod pa telo jemlje ves ta ogljenec? Sami mu ga dajemo v jedi in pijači. Vsaka jed, naj bo kakoršna koli, ima kolikor toliko ogljenca v sebi, ena več, druga manj. Velik del jedi, ki jih povžijemo, se porabi samo za dihanje in lahko rečem, da ko bi ne dihali ne, bi tudi jedi ne potrebovali. To vidimo na živalih, ki se po zimi „zaližejo“ ali „zarijejo“, kakor kače, žabe i. t. d. Tudi jež skoraj nič ne diha, zato pa po zimi tudi skoraj nič hrane ne potrebuje. S tem ogljencem toraj, ki ga z jedmi v telo privajamo, spaja se kislec. Spajanje kisleca z ogljencem ima pa lastnost, da razvija gorkoto, t. j. dotična stvar, na katerej se kislec in ogljenec spajata, se ogreje. Od tod gorkota našega telesa, ki prihaja od gorke krvi, v katerej se ogljenec v pljučih s kislicem veže. Ta toplota krvi pri odraščenem človeku navadno znaša 30° Reaumurjevega toplomera, ali pa 37° 0. Pri otrocih je nekoliko gorkeja, zato jih vidiš v mrazu brez posebnih nasledkov slabo oblečene okole letati in če kterega vprašaš: „Ali te kaj zebe“, bo rekel: „Nič!“, če prav ima Šinkovca
na nosu. Pri starih ljudeh je pa kri nekaj hladneja, zato jih pa tudi tako rado zebe.
Će kdo kri pljuje.
1.	Skuhaj hrastovega lesa na vinu, ktero (vino) naj tak človek pije še gorko. Pomaga.
1.	Potonko na vinu skuhati in tisto vino gorko piti, tudi pomaga.
3.	Vrtnica (gartroža) na vinu skuhana, ali
4.	oliban na vinu skuhan, tudi pomagata, če se vino gorko pije.
Težka sapa ali naduha.
Naduho je težavno odpraviti, kajti že pregovor pravi: „Naduha spravi, človeka od kruha11. Vendar pa sledeča domača zdravila dostikrat pomagajo.
1.	Vzemi redkve in jo navleci s čmerikino korenino na ta način, kakor se navleče za pečenje pripravljeni zajec. Tisto navlečeno redkev namoči v gorki vodi, kjer jo pusti štiri dni ležati. Na to vzemi redkev iz vode, vrzi čmeriko in retkev proč, vodo pa pij, ti bo pomagala.
2.	Pelinova voda je tudi silno dobra.
3.	Nakoplji rigeljcev s koreninami, ter jih prav dobro skuhaj, je izvrstno zdravilo za naduho.
4.	Kamelična voda je tudi prav dobra za to bolezen.
Če si na pljučih holan.
1.	Skuhaj česna na mleku in mleko spij, pomaga.
2.	Stolči skupaj mandelnovih jederc in mete in tisto zavživaj, je prav dobro.
3.	Preskrbi si rakov, jih skuhaj in pij rakovo juho gorko.
4.	Med (strd) in surovo maslo (puter) skupaj zmešaj in po malem vživaj, je posebno dobro.
Za najhujšo jetiko „sušico“ imenovano.
1.	Skuhaj rožmarinovega semena na vinu in ga pij.
2.	Vzemi vina in medu in skuhaj notri potonko, da zavre. Pij tisto gorko, je najboljša pomoč, kar se jih le misliti moreš.
Za pljučno jetiko.
1.	Skuhaj na vinu šterkovca (aron) in vino pij, znebil se boš vse gnjilobe iz pljuč.
" 2. Skuhaj mire na vinu, tudi pomaga, če tisto vino piješ.
3.	Vzemi 3 dekagrame ženofa ali gorušice na poldrugi liter vina in ga skukaj ter deni vanj 4 grame (pičlega pol dekagrama) limbergarja in vino pij.
4.	Korenine živih kopriv na vinu skuhaj in ga pij.
— 24
XI.
Zenske prsne bolezni.
Če se prsi gnoje, vzemi eno pest trpotca in ga stolci, ga zmešaj v eno žlico putra, kamor primešaj za tri dekagrame mila (žajfe), to vse skupaj dobro zmešaj in skozi cunjo ožmi, na to, primešaj ječmenove moke, da se naredi mazilo, s katerim si prsi maži ali pa prilepek napravi nanje iz tega mazila.
Za raka na prsih.
Vzemi jabelk in izdolbi peške iz njih, luknje napolni z mastjo in jabolka deni v ponev, da se v masti spečejo ali stenstajo. Kedar so že mehka, zmešaj jih z žlico vse skupaj in napravi iz njih mazilo, s katerim obkladaj raka, ga bodeš prav izvestno pregnal.
Za bule na prsih.
Vzemi stolčenega žvepla, medu, pšenične moke in vse skupaj zmešaj. S tega napravi na bule prilepek in odpravil jih boš.
Za kašelj.
Kašelj je jako sitna in, če dolgo traja, huda človeška bolezen, katere se vsakdo rad, prej ko more, znebi. Domačih zdravil zanj je skoraj toliko, kakor hiš po kmetih, kajti pri vsaki hiši vedo za katero. Tukaj bomo našteli najnavadniša in ob enem najboljša domača zdravila za kašelj, ki so:
1.	Česen in česnova kita na vinu skuhana. Tisto vino pij na tešče, kar najgorkeje moreš.
2.	Vzemi vsako jutro in vsak večer za kake tri noževe špice cimetove štupe na vinu, ti bo pomagalo.
3.	Skuhaj na vinu medu in cimeta in ga pij zjutraj na tešče.
4.	Modrih ali nemških lilij korenine na vinu skuhaj in pij, boš takoj zgubil še tako star kašelj.
5.	Gume arabske in cimeta skuhaj skupaj na vinu, kar potem pogostoma pij. To ti vzame celo star kašelj in pa dober želodec boš dobil.
6.	Lešniki stolčeni in z medom zmešani so tudi prav dobri za kašelj.
7.	Korenine pekočih kopriv na vinu skuhane so tudi prav
dobre.
8.	Namoči na vodi češnjeve smole in tisto vodo pij.
Vrdnost ali ured.
Za to silno neprijetno, bolezen ni boljšega, vže več kakor tisočkrat skušenega zdravila, kakor je sledeče:
Vzemi eno pest vred n jaka vže posušenega, ter ga zmani na štupo, potem naribaj eno pest hrena prav drobno in ga z vrednja-
— 25
kovo štupo zmešaj. Na to vzemi trinajst dekagramov medu in frakelj dobrega žganja, ter to vse skupaj zmešaj v piskru, katerega za 48 ur na gorko postavi. Ko ta čas preteče, zmes zopet prav dobro zmešaj in pusti, da se ohladi. To zdravilo vživaj po pol žlice zjutraj in zvečer. Za otrocnice pa to zdravilo ni.
Za ured pri otročnicah
je pa posebno dobro sledeče mazilo, iz katerega se napravi pri-lepek in na prsi' pritisne. Mazilo napravi tako-le: Vzemi 25 dekagramov borovčeve smole, trinajst dekakramov voska in oboje skupaj na žarjavici stopi, potem postavi na stran, da se shladi. Na to vlij notri pol frakeljna trepetina in pol frakeljna brinovega olja, tri dekagrame poprove štupe prideni, pet dekagramov limbergarja in iz apoteke za 40 kr. gume galbane. To vse skupaj zmešaj, na prsi položi in boš čudeže doživela. Ta prilepek
1.	prežene ured ;
2.	razpodi razdeljeno kri k vsaksebi in dobre prsi napravi.
3.	Želodec postane gorak in človek dobi veselje za jesti.
XII.
Želodec.
Želodec je eden najimenitnejih delov našega života, če že ne ravno najimenitneji. Brez skrbi smem reči, da je on gospodar v našem telesu. Naj se le želodec začne kujati in takoj vsmo pri kraji s svojo močjo; celo telo ima pod svojo komando. Ce je torej pri človeku želodec spriden, se vse telo bolno čuti in je tudi v resnici. Želodec ima podobo kožnate vreče, katera poprečno leži v trebušni votlini pod prepono. Pokrivajo ga spredaj jetra, po vrhu ga odeva plast vezne tkanine čez in čez s črevi vred pokriva ga pa pecica.
Želodec meri 25 do 30 centimetrov po dolgem in 14 centimetrov na višavo. Z ustmi je zvezan po požiralniku na svojem levem ob enem širjem koncu, s črevi veže se pa pri vratarji na svojem ožjem konci. Na obeh straneh ga zapirajo krožaste mišice, ki ostanejo tako dolgo zaprte, dokler želodec ne prebavi ali ne prekuha jedi. Notranja stran želodčeva je polna mišičnih vlaken, ki želodec krčijo, kar provzroča nekako valovito gibanje v njem, katero jedi dalje pomika v čreva. Prazen želodec je poln gub, pri polnem se gube zgube. Notranja stena njegova izločuje poseben sok, želo-decna kislina imenovan, kateri povžite jedi kemično razkraja. Te kisline izloči se v želodcu vsak dan blizo šest kilogramov in ta je, ki spreminja vsa jedila v nekako kašo, katera se potem iz želodca v črevo pomakne.
Će je želodec premrzel.
1.	Namoči mire, metlike in fig, vsakega po poldrugem dekagramu v dobrem vinu in tistega večkrat pij, boš dobil dober želodec.
2.	Vzemi vode, ki je iz pelina žgana, ter vsuj vanjo vsako jutro in vsak večer po tri nožne špice štupe iz kolmeževili korenin.
3.	Melisno vodo pij.
4.	Skuhaj detelje na vodi in pij.
5.	Vživaj na vinu muškatov cvet in terijak.
6.	Skuhaj si na vinu limbergarja in kumine, ter tisto pij, kedar je.
Če ti v želodcu vre.
1.	Naberi beršljinovih korenin in jih skuhaj na vinu. To vzame tudi otok iz želodca.
2.	Kuhaj na očetu slakove korenine, namoči v tistem ruto in jo obveži čez želodec.
3.	Prav dobro je tudi sledeče: Vzemi gume arabske in cimeta, ter oboje skupaj stolci in tisto štupo na vinu vživaj.
4.	Skuhaj si lorberjevega perja na vinu in pij tisto vino, je posebno dobro.
Če se ti iz želodca peha.
Točke 1., 2., 3. kakor zgoraj, kedar ti v želodcu vre. Kot četrto točko navajam pa še sledeče : Skuhaj na očetu nekaj drobnic, tiste stolči, napravi prilepek na prsi.
Kdor kri pljuje:
1.	Skuha naj hrastovih trsäk na vinu in naj tisto vino pije.
2.	Goluna in hrastovih šišek skupaj skuhaj, je silno dobro.
3.	Skuhaj na vodi širokega trpotca, to pomaga.
Če imaš slab želodec, da se ti ne ljubi jesti.
1.	Vzemi eno pest zelenega pelina in ga prav drobno stolci ter ga namoči v frakelj žganja, katerega postavi na popolnoma solnčni kraj, kjer se bo solnce dobro vanj uprlo. Steklenica mora biti zamašena in mora vsaj 8 dni stati. To ti je izvrstno zdravilo za vse ljudi. Odraščen človek vzame naj na dan po eno žlico, stari ljudje pa le po pol žlice tega zdravila, ki je ob enem prav posebno dobro za grižo, za klanje po črevih, ali če te trebuh boli, ali pa če se ti jesti ne ljubi.
2.	Za želodec je tudi jako dobra surova kislica, ako jo ješ,
3.	Vzemi tri pesti rožmarina, katerega na drobno zreži in v dva bokala ali pet popol litrov mošta namoči, kjer ga potem toliko časa pusti, da se popolnoma očisti, t. j, da vino rožmarin samo od sebe venkaj zmeče. Od tega vina popij vsako jutro in vsak večer po eno žlico.
4.	Najboljše zdravilo za želodec je pa sledeče:
Vzemi liter prav hudega toda dobre vrste žganja in deni vanj :
1	dekagram žefrana, štacunskega,
2	dekagrama lepotka,
1 dekagram terijaka,
1 dekagram rabarbare,
1 dekagram encijana.
To vse dobro in drobno stolci, deni v žganje, dobro zaveži, postavi na gorko in rabi, kedar hočeš, je za vse dobro.
Prav posebno ti pa priporočam:
1.	Kedar te kolje,
2.	če se ti zapre,
3.	kedar imaš mrzlico,
4.	za slab želodec.
Dobro pa si zapomni, da za jetične ljudi in pa za noseče ženske to zdravilo ni, ker je premočno in utegneš taki osebi tudi smrt na glavo nakopati.
XIII.
Jetra.
Jetra izločujejo žolc, ter ga zbirajo v posebnem žolčnem mehurji. Obstoje, kakor pljuča iz dveh kril in so največji kos človeškega drobovja, kajti tehtajo blizo dva kilograma. Sestavljena so iz samih drobnih zrnic, med katerimi je napeljano vse polno krvnih žilic, iz katerih zopet izvirajo jako tanke cevke, ki nabirajo žolc iz krvi. Barve so temnorujave in imajo posebno veliko krvi v sebi in to sprideno temnorudečo kri, ki po posebni žili vratnici vanje prihaja iz celega drobovja.
Za jetiko na jetrih.
Kuhaj si vodo ali te iz divjega žavbeljna ali kadulje, jetr-nika, polaja, kislice.
Če se komu jetra vnamejo.
Stolči prav dobro makovega semena, zmešaj ga z medom, kateremu prideni nekaj rožnega olja. Napravi si prilepek na prsi.
Če se jetra zapro, tla ne gre kri po žilah.
Jako nevarna bolezen in so za-njo sledeča domača zdravila :
1. Vzemi metlike in volovskega jezika (tako zelišče), vsacega po eno pestin pa nekaj pelina. To vse skupaj skuhaj in tisto vodo pij, ti bo odprla jetra in vranico.
2.	Sladki janež in olje z očetom skupaj kuhaj in tisto pij.
3.	Sladkega janeža na vinu skuhaj, kamor prideni nekaj sladkorja, Boljših zdravil, kakor je to, je pač malo.
4.	Sok višnjevega regrata in sok volovskega jezika skupaj zmešaj in na vinu pij.
5.	Skuhaj jetrnika in tisto vodo pij; to je najboljše zdravilo za vse bolezni na jetrih.
6.	Jako dober je tudi luštrek na vinu kuhan.
Za vodenico, če pi'ide od mraza.
1.	Pij pelinov sok, prežene vso vodenico.
2.	Kuhaj deteljno seme na vinu in pij, to naglo pomaga.
2. Stolci korenine modrih lilij in jih izžemi ter pij njihov sok, izvestno pomaga. Piti ga je pa treba po pameti, ker je hud.
Za otok v životu, če je tisti od prevelike vlažnosti.
1.	Vzemi tri grame lepotka, tri grame mastike in to zmešaj s pelinovim sokom, vsak dan po pol žlice vživaj, pregnalo ti bo ves otok iz telesa.
2.	Vzemi potonko, jo zmani in štupo na medici popij.
3.	Stolči kozje repice, ter jo skozi ruto ožmi in tisto pij.
4.	Nasmukaj brezovega listja in ga obveži na oteklino, ali pa ga v posteljo pod noge deni. To prav kmalo pomaga.
XIV.
Vranica.
Vranica ali slezna drži se želodca od zadej na levi strani. Vranica je žleza, polna ali prav za prav obstoječa iz samih drobnih tankih žilnatih vejic — odrastkov neke žile odvodnice. Zdravništvo pravega namena tega telesnega dela ni še spoznalo. Toliko se pa že ve, da vranica za življenje neogibno ni potrebna, kajti bolno so zdravniki izrezali že raznim živalim in ljudem, ki so pa kljubu temu dalje živeli. Vendar je pa neprijetno, če je ta del bolan.
Domača zdravila za to bolezen so:
1.	Vzemi tistega hrastovega lesa, ki ptičji lim po njem raste, ga stolči ali zmelji in zmešaj s smolo, namaži tisto zmes na ruto in ta prilepek pritisni na trebuh, oziroma na vranico. Naj ondi ostane, dokler ne odpade. Izvestno pomaga.
2.	Skuhaj na vinu polaja, ti pomaga.
3.	Sladke šentjanževe korenine na vinu skuhane in katerim se še nekoliko žefrana pridene, so izvestno dobro zdravilo za bolno vranico. Tisto vino je namreč treba piti.
Će te bode.
1.	Vzemi vode in lanenega olja, vsacega polovico in zavri, omoči v tisto ruto in jo položi na kraj, kjer te bode.
2.	Prav dobro je tudi zdravilo, ki smo ga navedli na strani 27., št. 4 pod naslovom: Če imaš slab želodec.
XV.
Srce.
Srce je središče človeškega življenja, ob enem središče krvnega obtoka. Iz njega pretaka se kri po telesu in vanj se zopet iz telesa vrača. Srce je razdeljeno v štiri votline ali kamore. Dolenji dve ste večji in se imenujete desni in levi prekat, zgorenji dve ste pa manjši in se jima pravi, desni in levi pridvor. Nad vsakim prekatom je do lični njegov pridvor po posebni zaklopnici od njega ločen.
Podobe je hruškaste, debelo kakor pest in zavito v srčni mehur, kateremu srenih pravimo. Ta srčnik ima zmožnost skrčiti se, s čemur se zmanjša notranja srčna votlina, iz katere se ob enem kri v žile požene. To krčenje in odnehavanje imenujemo bitje srca. Pri zdravem telesu udari srce v eni minuti po sedemdesetkrat, v razdraženosti, v boleznih in pri otrocih udari pa srce ali žila, kar je eno in tisto, po lOOkrat v eni minuti. Starim ljudem udari srce na minuto po 75- do SOkrat.
Naloga srca je dvojna. Prvič potiska iz sebe zdravo rudečo kri po vsem telesu, drugič pa iz telesa zopet temnorudečo sprideno kri sprejema, katero potem v pljuča v popravo pošilja, katera mu potem zopet zdravo vračajo. Godi se pa ta reč tako-le:
Srce se skrči in ob enem potisne na levi strani iz levega prekata zdravo rudečo kri v veliko žilo odvodnico, po katerej se razlije kri po vsem telesu, na desni strani pa iz desnega prekata temnorudečo kri, katera se je iz telesa v srce in sicer v desni pridvor vrnila, v pljuča. Ko se pa srce zopet razširi, izlije se iz desnega pridvora temno-rudeča kri v desni prekat, da pojde pri prvem krčenji v pljuča, v levi pridvor priteče pa iz pljuč prenovljena zdrava rudeča kri po pljučnih dovodnicah ter se izlije v levi pod pridvorom stoječi prekat, od koder gre pri prvem krčenji zopet po telesu. Obtok krvi iz srca po telesu imenuje se veliki obtok, oni iz srca v pljuča pa mali obtok krvi.
Tistim žilam, ki kri iz srca po telesu odvajajo, pravimo odvodnice ali arterije in so napolnjene z rudečo krvijo. Onim pa, po katerih teče kri nazaj v srce, reče se dovodnice ali vene. V zvezi so medsaboj po jako tanjkih žilicah lasnicah ali laskovicah, kjer kri-tako rekoč prehaja iz arterij v vene. Take’ zaplete lasnic imamo v telesu tri in sicer enega v velikem, druzega v malem obtoku, tret-
jega pa v drobovji. Lasnice drobovja zbirajo se vse v eno veliko žilo, katerej se pravi vratnica, latinski vena portae. Po tej žili prihaja vsa temno rudeča kri iz drobovja v jetra, kjer se izločuje žolc iz nje. Iz jeter še le vrača se ta temno-mdeča kri v veliko dovodnico in v desni srčni pridvor.
O hitrosti krvnega obtoka učenjaki trdijo, da znaša taista v veliki odvodnici vsako sekundo po pol metra in da kri v človeku ves krvni obtok veliki in mali dokonča v 23 sekundah. Iz vsega tega sledi, da mora srce pač silno moč imeti, kar je tudi res. Srce deluje s tolišnjo silo v človeškem telesu ali z drugimi besedami, srce pritiska s tolišnjo silo na kri, da taista lahko 150 mm viso-cemu stebričku živega srebra ravnotežje drži. Vsa moč pa, kar jo srce v 24 urah razvije, bi na jeden mah združena, dvignila 60-000 kilogramov teže jeden meter visoko. Ali ni to silno veliko? Srce hitreje bije, če človek dela ali stoji, kakor pa če sedi ali leži. Eazmerje je sledeče: če udari srce stoječemu človeku 74krat na minuto, udari mu sedečemu le TOkrat in ležečemu pa le 64krat. Iz tega ti bo, dragi moj, že razvidno, zakaj da se človek po dokončanem dnevnem opravilu utrujenega čuti. Srce potrebuje počitka in ta znaša že prav veliko. V minuti vže smo videli, da napravi deset udarcev manj, kakor če telo ne počiva. Ta počitek znaša v eni uri že 60 X 10 = 600 udarcev; če počivamo, kar se navadno zgodi po sedem ur, nam v tem času srce 600 x 7 = 4200 udarcev manj napravi, kakor pa če stojimo, ali če celo razdražljive pijače vži varno.
Domačih zdravil za srce, srčne bolečine in „srčne rane“ nisem mogel nič pravih dobiti, da bi se mi bile namreč kaj prida zdele. Zato tudi ne bom nikakih omenjal.
XVI.
Trebuh.
Gosposkim ljudem posebno po Nemškem se beseda „trebuh“ grda zdi in rajše pravijo dolenji ali spodnji život (Unterleib). Meni je trebuh prav tako všeč kakor glava, kajti polna glava ozira se dostikrat tudi na poln trebuh. Saj je bilo že Latincem znano, da „plenus venter non studet libenter“. (Polni trebuh ne mara za učenje).
Trebušna votlina obsega največji del drobovja, kar smo že pri popisu želodca omenili. Tu so spravljene poleg jeter, vranice in želodca, tudi
čreva,
o katerih hočemo še nekaj besedic spregovoriti.
Prvi del črevesa, ki je z želodcem v neposredni dotiki in kamor se prekuhana jed najpoprej pomakne, imenuje se dvanajsto-
prstnih. Ime ima od svoje dolgosti, katera ravno dvanajst prstov znaša. Tu se nadaljuje prebavljanje jedi, katero se je v želodcu pričelo. Tu se primeša veliko želodečne kisline in žolca prekuhanej prebavi, katera se griz imenuje. Iz dvanajstoprstnika prestopa griz v jako dolgo in ozko črevo, katerega prvi konec se imenuje lačno črevo, zadnji pa sukano črevo. Cim dalje gre griz po črevih, tem manj ima v sebi hranilne snovi, katerej se mlečni sok pravi, kajti želodec in čreva jo posrkajo in odvedejo v prsno votlino; kjer se primeša kot kriredilna tvarina krvi. Ko pride griz v široko črevo, kateremu se čmar ali danka pravi, nima že nobene redilne snovi več v sebi in se polagoma kot blato ali odpadek iz telesa iztrebi.
Navadno se potrebuje tri do pet ur, da se zavžita jed v želodcu prekuha in v čreva pride.
Jed ni vsaka enaka glede prebavljanja. Nekatera se prebavi hitro, druga pozno, tretja le na pol, četrta pa čisto nič ne. Lahko prebavnim jedilom prištevamo: špargel, špinačo, kuhano sadje, močnik, rajž, moko rženo, ječmenovo, koruzno in pšenično, grah, fižol, kostanj, kruh drugi dan po peki, pecivo (Mehlspeise), repo, krompir, teletnino, jagnjetino in kuretino, v mehko kuhana jajca, mleko in ribe na vodi kuhane. Težkoprebavna jedila so: surova salata vsake vrste, zelje, čebula, hren, pesa, korenje, krhlji suhega sadja, kruh po peki, fige, svinjina, kuhana kri, krvave klobase, sir, v trdo kuhana jajca, ocvrta jajca. Neprebavne, t. j. v navadnem času neprebavne jedi so pa: gobe, orehova jedrca, vsakovrstna olja in maščobe, naj si bodo rastlinske ali živalske, suhe rozine, lušine graha, fižola, leče, česnova luščina, olupki vsakovrstnega sadja, koža in kite pri mesu, hrustanci in kosti. Dalje je tudi pomniti, da se gorke jedi laglje prebavljajo, kakor mrzle, ker pri gorkih želodec gorak ostane, kar ima pa ravno silen vpliv na pospeševanje prebave.
Če koga trebuh boli.
1.	Skuhaj česna na vinu in primešaj nekaj korijandra, to pij in prešle bodo vse bolečine.
2.	Pij vodo napravljeno iz sožgane leče.
3.	Zmešaj šentjanževih korenin, sladkega janeža, fengeljna in kumine v enakih delih, skuhaj na vodi in tisto vodo pij. To ti bo trebuh tako ščistilo, da te dolgo časa ne bo več bolel ali pa nikdar več ne.
Za gliste.
1.	Vzemi pelina šest dekagramov, sežganega jelenovega rogu en dekagram in nekoliko zajčjega žolca. Vse to zmešaj med strd in in napravi prilepek na trebuh. To je posebno dobro, da, najboljše zdravilo za otroke.
2.	Skuhaj česna na očetu (jesihu) in prideni nekaj medu; to pomori vse gliste.
32 -
3.	Stupo iz kuhanih in stolčenih ali pa zmletih prapretinih korenin zmešaj z vinom in medom in jo zavžij, pomori vse gliste.
4.	Vživaj seme od mete.
5.	Dobro je tudi piljenje od jelenovega rogu na mleku vživati.
Za grižo.
1.	Pij pogosto kiselčni sok, boš kmalo zgubil grižo.
2.	Skuhaj tri pesti hrastovega listja, vrzi notri za štiri nožne špice trpotca, prideni nekaj stolčenega golima in nekaj španjskega voska. To vse skupaj skuhaj na poldrugem litru vina in pij, kedar hočeš.
Če se ti je zaprlo.
1.	Vživaj na kurji juhi štupo štrkovčevih korenin.
2.	Telohovih korenin in suhe čmerike stolci, v lekarni si pa kupi „gelope“. To vse skupaj zmešaj in kmalo boš tekel, ko si popil.
3.	Brandtove švicarske jagode, ki se dobivajo v lekarnah po 70 kr. škatljica.
4.	Trnkoczyjeve kričistilne jagode, ki se dobivajo v škatljicah po 21 kr. v Ljubljani v lekarni zraven „rotovža.“
Če ti črevo uhaja.
Skuhaj na vinu pelina, mila (rajfe) in mire in to pij.
Če se ti vetrovi zapro.
1.	Skuhaj na vinu čebule in pij ga.
2.	Skuhaj na vinu kumine in pij ga še gorkega.
3.	Skuhaj na vinu kumine in lušterka in pij.
Če koga hrbet boli.
1.	Skuhaj skupaj seme mrtvih kropiv in medu, s tega napravi prilepek in ga naveži ali pritisni na hrbet. Bolečina bo koj nehala.
2.	Nalovi za polno čašo rudečih črvov, deni nekaj kafre med nje, več če je je, boljše je. Potem prilij nekaj rožmarinovega olja in brinovca in čašo dobro z mreno zaveži, ter jo za 24 dni na solnce postavi. S tem oljem si maži hrbet in pa grej ga.
t
Če ima kdo kamen.
1.	Napravi iz čmerike in česna žgano vodo, tisto večkrat pij, pa ti bo kamen pregnala.
2.	Žgana voda iz trave „volovski jezik“ ima tudi veliko moč za odpravo kamna.
3.	Posuši lesičje krvi, stolci jo na štupo in jo po 4 noževe špice k krati vživaj. Bo pomagalo.
Ce se ti voda zapre.
1.	Skuhaj na vinu metlike in pij gorko tisto vino, ti bo zopet vodo odprlo.
2.	Skuhaj česna na vinu, tudi pomaga.
3.	Jej sladke mandeljne.
4.	Potonko na vinu skuhaj in tisto vino pij.
5.	Svetega Janeza rožo na vodi skuhaj in pij jo.
Komur je voda krvava.
1.	Naj vživa po petnajst kapljic kuminovega olja na pelinovi vodi na dan po trikrat. Je posebno dobro zdravilo.
2.	Skuhaj trpotca in polaja na dobrem vinu in ga pogosto pij. Je jako dobro zdravilo za to bolezen.
Kdor ne more vode držati.
1.	Skuhaj prosa in ječmena skupaj na vodi in tisto vodo pij. Dobro tudi za otroke, ki postelje močijo.
2.	Dobra je tudi divja kumina na vodi skuhana, če tisto vodo
piješ.
Ce imaš otekel mehur.
1.	Skuhaj česna na laškem olji in maži se z njim čez trebuh, pomaga takoj.
2.	Divje detelje skuhaj na vinu, vino pij, ti vzame otok iz mehurja.
Če zgubiš perilo ali če ga ni ob pravem času. (Menstruacija.)
1.	Skuhaj rudeče metlike na vinu, ti bo izvestno pomagala.
2.	Vživaj sladkega janeža stolčeno seme pogostem.
3.	Stolči kolmeža in lanenega semena skupaj, da bo gosto, ter napravi prilepek na trebuh.
Za beli tok.
1.	Naberi bele detelje in jo skuhaj na vodi ter vodo pij.
2.	Naberi mrtvih kopriv, ki imajo belo cvetje in jih skuhaj ter vodo pij.
Če je preveč perila.
1.	Kuhaj kislico na vinu in tisto gorko pij.
2.	Zmešaj skupaj v pisker vinskega očeta in vede vsakega na pol. Potem doni notri hrastovega listja, trpotca in nekaj bukovih peres, ter pristavi k ognju. Prideni tudi nekaj galuna. Kedar dobro zavre, mlačno pij, ti bo pri tisti priči boljše.
Če si počen.
1.	Kuhaj na vinu ajbiševe korenine, so prav dobre.
2.	Naberi rmana, ga posuši in štupo napravi iz njega; tisto štupo vživaj na gorkem vinu. To ti bo hitro pomagalo.
Za božjast, ali če komu po udih trga.
1.	Nalovi v četrtlitersko steklenico velikih ali gozdnih mravelj, ki so črne barve, kajti te so boljše, kakor pa rudeče. Vlij na nje prav dobrega žganja in steklenico zaveži ter jo postavi osem dni na solnce. Nato žganje odcedi v drugo steklenico, prideni kafre, mire in žefrana in jo zopet za osem dni na solnce postavi. S tem žganjem se maži po udih, kedar te trga. Še boljše ga je pa po malem piti na dan po dvakrat.
2.	Živih kopriv korenine skuhaj na dobrem vinu in jih tje pokladaj, kjer te trga.
3.	Vzemi pol pesti žavbeljna, pol pesti širokega trpotca, špi-častega ali ojstrolistega trpotca pol pesti, lušterka pol pesti in celo pest korenin živih kopriv. To vse skupaj skuhaj na litru vode in gorko pij. Potegnilo ti bo vso božjast iz telesa.
Če komu noge otekajo.
Vzemi eno pest korenin mrtvih kopriv, štiri glave česna, stolči to skupaj, prilij nekaj laškega olja in skuhaj. Potem prelij skozi čisto cunjo, stisni, da pojde sok venkaj in s tem sokom oziroma oljem maži vsak dan noge po dvakrat.
Ce ti kak ud otrpne.
1.	Maži ga s kameličnim oljem, ki napravi ude voljne in močne.
2.	Maži ga z balzamom; ta greje kri in okrepčava kite.
|Če te mraz trese.
1.	Vživaj pelinovec s sladkorom.
2.	Skuhaj na vinu sladkega janeža in gorkega pij.
3.	Skuhaj na vinu šterkovca, pusti ga da se ohladi, utakni vanj razbeljeno železo, kar ga zopet razgreje. Tisto pij, si boš mraz pregnal.
4.	Vzemi pol pesti tavžentrož, jih posuši, stolči na štupo, ktere vsako jutro pet dni zaporedoma po dobre 4 grame na vinu zavživaj. Izvestno ti bo pomagalo.
Vsakdanja mrzlica.
1.	Vzemi gorušičnega perja za	■ k • ! '
ravno toliko rabarbare, sedemnajst gr •	,-:: v . . ; c-r.m; ■ ■	■
skega kamna. Vse to skupaj zmešaj in • ; si. i . i
deni 4 grame mire in to pijačo ml '
2.	Sicer pa za mrzlico ni boljšega zdravihi,	' : \z
lekarne. Le preveč ga ne pij, da ti ne oteče vrana.
Drugidanja mrzlica.
Bezgovo cvetje, pušpanovo perje, tavžentrože, trpotec s koreninami in sicer široki naj bo, to vse skupaj na vinu skuhaj in pij.
Tridanja mrzlica.
1.	Skuhaj na vinu ženskega urednjaka in ga pij, bo pomagalo.
2.	Sok iz zimske salate (endivije) stlačen in z gorkim vinom povžit je tudi dober.
3.	Deteljno seme na vinu skuhaj in gorko pij, boš zgubil mrzlico.
Za mrzlico na četrti dan.
]. Orehove korenine, volovski jezik in gorušico skupaj na vinu skuhaj in gorko pij, to ti iz vestno pomaga.
2.	Skuhaj na vinu petoprstnika in ga štiri jutra zapored gorkega pij.
3.	Vzemi po eno pest trpotca, šentjanževih korenin, žlahtnika, in to vse skupaj stolci ter spij vselej pred mrzlico po poln kozarec.
Za mrtvud ali kap.
Vzemi vsako jutro po dve zrni gorušice in dve zrni popra ter bodi brez skrbi. Tisti dan te ne bo zadel mrtvud.
Će koga meče.
1.	Vzemi rožmarina, vinske rutice ali rute vsacega po eno pest, dve pesti potonke in ravno toliko mišjih ušes. Sožgi iz teh rož vodo, katero vsako jutro vživaj po eno žlico. Izvestno pomaga.
2.	Vzemi za dvajset ječmenovih zrn voženka, (namreč kolikor ima 20 ječmenovih zrn teže), ter mu primešaj 8 gramov gorušičnega zrnja, na kar vse skupaj stolči, ter po dvakrat na teden zavživaj na lavendeljnovi vodi, bo izvestno pomagalo.
Za davico ali diftiritiko.
Kakor hitro se v kakem kraju davica oglasi, naj se človeku, ki na tej bolezni eboli in v grlu bolečine čuti, takoj okoli vratu nalože obkladki. Najboljše za to je obkladek ali ohladek iz kislega surovega zelja, naravnost iz kadi. Nadalje vzemi kake tri četrtine navadnega kozarca čiste vode, v katero kani štiri kapljice hude in očiščene žveplene kisline (hudičevega olja) iz lekarne. Voda in žveplena kislina mora se dobro skupaj pomešati. Odraščen bolnik to okisano vodo vso h krati spije, otrokom da se je pa v dveh ali treh presledkih na četrt ali na pol ure vsakokrat nekoliko popiti.^
Če bolniku pri tej bolezni kri v glavo sili ali se mu meša, daj mu na pičlega četrt litra vode štiri kapljice homeopatično prirejene tinkture „Belladona“. To zdravilo jemlje potem odrasceni bolnik na vsake dve uri po eno žlico ; otrokom daje se pa na vsaki dve uri po ena mala žličica zavžiti. To zdravilo je čudovito glede hitre in varne pomoči.
XVII.
Zunanje bolečine.
Za razne bule in mehurje, ki hudo peko iu so vroči ter čš ni.
1.	česnu na vodi skuhaj, ga stolči in bolečino obveži.
2.	Ajbiševega in lanenega semena skuhaj na mleku in obveži bulo, se bo kmalo predrla.
3.	Hrastovega listja svežega na njo naveži, to ti potegne vso vročino iz bule ali mehurja in če je že predrt, se ti koj zaceli.
4.	Skuhaj kamelic na vodi in jih obveži.
5.	Prav dobra je tudi obveza iz kuhanih in stolčenih, ter z medom zmešanih fig.
6.	Vzemi medli, trepetina in kafre, zmešaj vse skupaj v mazilo ter obveži bulo. To ti vzame vse bolečine.
Za stare bule, ki se nečejo razpustiti pa se tudi zinečiti
ne dajo.
1.	Vzemi korenine modrih lilij, jih skuhaj in obveži, bo kmalo odprta bula.
2.	Skuhaj na putru repjih korenin, stolci jih in obveži. Skoraj ni boljšega zdravila, kakor je to.
3.	Stolči skupaj gorušičnega zrnja in nekaj velikega korena ter obveži na bulo.
Oskrumbe.
Oskrumbe preženeš, če
1.	Stolčeš zelenega bezgovega listja in ga obvežeš; ali
2.	Če vzameš mila (žajfe) in mrtvih kopriv, oboje skupaj zmešaj in s tem maži oskrumbe, jih boš kmalo zgubil.
Za raka.
1.	Vzemi rožmarinovega perja, ga stolči in na raka naveži.
2.	Posuši krebulice, jo zdrobi na štupo, katero z medom zmešaj. S tem medom maži raka, se bo scelil.
Za iistelj.
1.	Napravi lug iz brezovega pepela in zmivaj na dan po dvakrat rano.
2.	Napravi prilepek iz ovsene moke in lorberjevega olja, ter ga obvezuj na fistelj.
3.	Dobro je tudi čmerikin sok v rano kapati.
4.	Posuši kozje repice, jo stolči in s tisto štupo fistelj potresaj.
Vsakovrstni lišaji.
1. Vzemi šmarničnega perja, ga stolči in s česnom in medom zmešaj. S tem maži lišaje, se vse spravi, kar je grdega na koži.
— 37
2. Prav posebno dobra za lišaje je voda ali sok iz vinske trte, katera se iz nje poceja, ko jo obrezujejo.
Bradovice.
_1, Apnene vode, verbovega pepela, in živega apna skupaj zmešaj in na bradovico naveži; odpravila se ti bo s korenino.
2. Stolči skup ij čebule in soli ter to obveži na bradovico, je vrlo dobro.
Vročina v glavi.
1.	Zmešaj kislice z laškim oljem in jo na glavo naveži, potegne vso^ vročino iz nje, ob enem pa tudi vse bolečine prežene.
2.	če te v prsih vročina peče, naveži si jetrnika na prsi; prav tako dobra je stolčena zimska salata, če jo rabiš za prilepek (flašter).
Pereči ogenj.
1.	Namoči kislice in nastrana v očetu (Jesihu) in obvezuj na, bolečino.
2.	Skuhaj makovega perja na očetu, ga obveži na pereči ogenj boš kmalo zdrav.
Za opeklino,
naj tista prih tja ol ognja, smodnika ali od katere koli druge vroče reči.
1.	Skuhaj na očetu gabesovega perja in ž njim obveži spe-čenino, to vzame vso bolečino.
2.	Skuhaj na vodi lanenega semena in ga obveži na spečenino.
3.	Sožgi želoda in potresi pepel na bolečino, potegne vso venkaj.
4.	Napravi si sledeče mazilo: Vzemi rumenjaka od vtrdoku-hanih jajc, svinčene beli in laškega olja; tem rečem lahko pridaš še nekaj voska, katerega moraš seveda stajati in primesi nekoliko strte kafre. S tem maži opeklino, boš čudež doživel.
5 Prav tako dober je široki trpotec stolčen in zmešan z beljakom jednega jajca. To obveži na bolečino in takoj se je boš znebil.
Za vsakovrstne rane.
1.	Stolci širokega trpotca in ga na rano naveži, jo hitro zaceli.
2.	Napravi si sledeče mazilo: Vzemi po jedno pest gabesa, trpotca, bezgovega cvetja in šentjanževih rož, ter to vse skupaj skuhaj na pol funta laškega olja. Ko je kuhano, ožmi to skozi cunjo, stopi štirinajst dekagramov (staro unčo) voska in sedem dekagramov lima, stolči 2 dekagrama menika, 2 dekagrama svinčene beli, pol dekagrama živega apna, in toliko rišpeta. Vse to skupaj zmešaj in prilij še dve žlici trpentina, dve žlici rožmarinovega olja, v katerem poprej stopi štiri grame kafre. Vse to skupaj zmešaj, da dobiš mazilo in to mazilo je za vsako še tako staro rano, če se taista še zaceliti da. Kjer to mazilo ne pomaga, ondi je vse zastonj.
38 -
Za sveže (Mšne) rane.
1.	Stolci svežega hrastovega perja in ga gori naveži, prav hitro celi in brez škode.
2.	Naberi svežih popeljnov, jih skuhaj na vinu in na rano naveži.
3.	Vzemi petoprstnika, rmana in krebuljice, stolci in s staro mastjo zmešaj, na rano naveži, boš kmalo zdrav.
4.	Sveže (frišno) hrastovo lubje na rano obvezano veliko rano v 48 urah sceli.
Za hude gnjile rane.
1.	Stolci lepotka in s tisto štupo rano potresi.
2.	Živo apno in laneno olje skupaj stolci in zmešaj, to da prav dobro mazilo za gnjijoče rane.
3.	Tudi milo (žajfa) sčisti gnjijoče rane.
4.	Prav veliko pomoč pri celitvi gnjilih ran daje sledeča pijača : Vzemi trpotca, gorušičnega listja in bezgovega cvetja. To kuhaj in pij, prav vrlo pomaga rane celiti.
Divje meso.
Divje meso preženeš, če
1.	sožge.š gabesa in s pepelom divje meso potreseš, ga bo pregnal.
2.	Potresaj ga z vinskim kamnom, ga tudi spravi.
Za rane, iz kterih teče.
Natrgaj bezgovega listja in ga skuhaj na jesihu ter ga obveži na rano. To je posebno dobro za vsako tako rano, iz katere venkaj teče.
Za hudo srbeče rane.
1.	Zmivaj rano z galunovo vodo, to prežene srbečino.
2.	Skuhaj na vodi polaja in to vodo v rano brizgaj.
3.	Zmešaj nekaj laškega olja s soljo in ga popij, tudi prežene srbečino v rani.
Iz rane zadrto ali vdrto venkaj potegniti.
Dostikrat se ti kaj zadere, ali na kako ojstro drobnino, kakor recimo: trn, koščico, steklo (glaževina) ali kaj druzega stopiš, in nikakor ne moreš stvari venkaj spraviti. Vidiš, v takem slučaju poišči rože, ki se jim pravi mišja ušesa in divje šmarnice, te stolči in zmešaj med mast ter na rano obveži, je jako dobro.
Če se usekaš ali urežeš in ti kri hudo teče.
1.	Pajčevine naloži na rano, je dobra.
2.	Stolči širokega trpotca in ga zmešaj z jajčnim beljakom, hitro kri ustavi.
Če imaš kak ud strt.
1.	'Vzemi stolčene kumine, pelina, medu. To vse skuhaj na vinu
in gorko gori pokladaj.	■	л
2.	Sladkih korenin in ječmenove moke v enakih delih, medu in očeta (jesiha) tudi v enakih delih skupaj zmešaj v mazilo. To obvezuj na strti ud.
3.	Potonka, stolčena in na vinu skuhana, je tudi prav dobra
za to.
4.	Vzemi popeljnov, skuhaj jih na vinu, prilij metnega soku ter primešaj nekoliko ntera sigulata“ iz lekarne. To obvezuj na bolečino, jo hitro in brez škode sceli.
Če te kaj strupenega piči.
1.	Vzemi metlike in česna ter ju skuhaj na vinu. Med to deni nekaj terjaka in nekoliko žefrana, ter gorko pij.
2.	Ali pa vzemi kisličnega cvetja, velikega korena in bezgovega cvetja, skuhaj ga na vinu in spij.
3.	Stolči skupaj bezgovega cvetja in rožmarina m na bolečino
obveži.
Če te stekel pes popade.
1.	Vzemi česna, figovega listja in kamelic v enakih delih, to na vodi skuhaj in na rano obveži.
2.	Narboljši je pa menda koprivno perje, katero stolči in na rano obveži; to menda potegne kar h krati ves strup venkaj.
Če te kača ali gad piči.
Vživaj sok iz terjaka in bezgovega cvetja stolčen ter pomaži rano večkrat z oljem iz sladkega janeža, ki ga dobiš v lekarni pod imenom „Johannesöl“.
Če te je pajek ugriznil.
1. Stolči polaja v vinu in ga naveži na rano, oziroma na oteklino.
2 Dober je tudi sok špičastega trpotca. Z njim maži oteklino.
Če te čebela, osa ali sršen piči.
1.	Stolči ajbiševih korenin, zmešaj jih z jesihom in deni na bolečino.
2.	Polaja skuhaj na vinu in na oteklino položi.
Če je komu zavdano.
1.	Zlate korenine cvetje in seme namoči na vinu in pij, prežene strup.
2.	Stolci želoda in štupo na vinu zavžij.
3.	Vzemi balzama na vinu vase.
4.	Ce imaš pri rokah svežega encijana in hrena, ju skupaj zribaj in na vinu popij. Če imaš pa suh encijan pri rokah, pa štupo iz njega napravi in jo s hrenom na vinu povžij.
Za razpokane roke ali noge.
Zmešaj skupaj medu in neosoljenega surovega masla (putra) ali pa glicerina, če nimaš svežega surovega masla pri rokah, glicerin pa. S tem si večkrat namaži razpokane dele, se ti bodo kmalo zacelili.
Pazi na svoje noge.
Koliko ljudi moškega in ženskega spola, mladih in starih slišal sem povsod, kamor sem prišel v teku svojega življenja, tožiti, da se jim noge pote; drugod zopet našel sem take, ki niti pol dne niso bili vstani hoditi, da ne bi bili imeli krvavih, otiščanih in odrtih nog. Tretji zopet ne smejo niti koraka storiti bosi, kajti nahod jim je vedno za petami. S postelje na tla, kaj ne da ni daleč, in vže se ti marsikdo prehladi, če bi bos doli stopil. Na milijone imamo pa ljudi, katerih noge so vedno mrzle, kakor mrličeve. Mislečega človeka mora to vse vendar kolikor toliko pridržati na potu življenja, da obstane in se vpraša: od kod in zakaj pa je vse to tako? Kaj in kje je vzrok? Odgovor je čisto kratek in lehdk. Mehhuznost in zanemarjenost nog vzrok je vsem poprej navedenim nedostatnostim in nadlogam ter še marsikakim drugim. Zatorej pač ne morem zadosti toplo vsem in vsakemu na srce polagati, da naj vsak skrbno pazi na svoje noge.
Kako silno neprijetno je človeku, če mu ob daljši seji „noga zaspi11 in popolnoma mrzla postane. Kako dobro de šolarčku gorkega spomladanskega dne, če more iz šole gredoč trde, robate in okorne čevlje, ki ga na vse strani žulijo, sezuti, jih za ušesa skupaj zvezati, čez ramo vreči in teči, da ga veter komaj dohaja! Kako vesel je pastir, če mu solnce zjutraj mrzlo zemljo na pašniku tolikanj ogreje, da se lahko sezuje in pošvedrane kvedraste delavne čevlje v grm spravi! Kako	dobro de gosposkemu	človeku	z obširno nogo in	ozkimi
čevlji, če se	more zvečer znebiti	sicer lepega	toda silno	ozkega
obuvala, ki ga na vse strani tišči, da revež dostikrat pri belem dnevu na jasnem nebu zvezde vidi. Pantofeljni, joj kolika nepopis-Ijiva dobrota gizdavemu človeštvu! Kako dobro nam de, ko se nam kmalo, ko smo jih nateknili, noge polagoma ogrejejo ! Zakaj smo imeli v čevljih ves čas mrzle noge? Tiščali so nas!
Le tisti	del našega telesa ogreje se	nam	in ostane gorak, v
katerem ima	kri prost pritok in	odtok.	Kjer	pa tega ni,	ostane
dotični ud mrzel. Mrzle noge so toraj živ dokaz, da je nekaj z njimi v zvezi, kar krogotok krvi v njih ovira. Ker torej v noge ne more tolikanj krvi, kolikor bi jo ob normalnem položaju moralo
tjekaj, je zopet čisto	naravno, da se taista nekje	drugej, naj že	bo
kjer koli v preveliki	meri	nahaja, kar zopet ni	na korist našemu
zdravju. Izgled: Mislite si potok, po katerem teče pohlevna voda; zajezite ga in takoj bodete videli, kako se za jezom voda nabira v obilneji meri, kakor je bila poprej, dokler je imela pot neomejeno. Iz tega, da noge krvi pogrešajo, kedar jih mrzle čutimo, izvira mnogo bolezni, katere provzroča preobilna kri na drugih krajih našega telesa. Kolikrat se	je že	slišalo, da je moral	zdravnik temu	ali
onemu puščati, ker	bi ga	bilo sicer morda zadušilo, ali bi ga	bil
zadel mrtvoud zarad preobilne nakopičene krvi. Vsemu temu se človek, bodisi kmet ali gospod, mlad ali star, lahko ogne, če skrbno pazi na svoje noge. Pri tem se ti ni bati nobenih posebnih težav, nikake posebne nadležnosti. Pazi le na sledeče:
1.	čevlji naj bodo nogam vedno prav, ne premajhni pa tudi ne preveliki. Vendar pa so poslednji boljši od prvih, čevljar navadno res čevlje „pomeri“, da bi jih prav naredil, toda pri najboljši volji tega skoraj nikdar ne doseže, ker jih dela po kopitu, kakoršno ima na razpolaganje in ne po nogi, kakoršno ima dotični človek. To mi bo vendar vsak verjel, da niti dva človeka nimata popolnoma enakih nog, eno kopito služi pa dostikrat stoterim nogam. Da bi naše noge res dobile čevlje, ki bi jim bili na vse kraje prav, morali bi si dati napraviti kopito, ki bi bilo po vsem naši nogi oziroma stopalu popolnoma enako. Treba bi bilo napraviti po nogi iz gipsa model in po tem stesati kopito, po katerem bi nam čevljar še le čevlje naredil. Temu vpira se pa moderna noša in pa štedljivost, kajti naprava obutala bi se silno podražila, čevljar si to raj vzame mero po živi nogi, potem pa začne brskati med kopiti, dokler ne najde enega, ki se z mero naših nog nekako še najbolj vjema. Kopito je, kakor ravno šega pelja, ali široko ali pa ozko in spodaj naoščeno (špičasto). Sedanja moda zahteva naoščene čevlje, v katerih se prsti skupaj stiskajo in drug vrh druzega kopičejo, kakor bi se moral med iz njih stiskati. Da taka noša noge popolnoma pokvari, je vendar že na prvi pogled razvidno. Prvi sad modernih čevljev so kurja očesa. Kdor jih ima, naj jih nikari ne izrezava, silno nevarno je to. Lahko se vreže in mesce in mesce bo kruncal, preden se pozdravi. Dostikrat se pa tudi primeri, da si človek pri izrezavanji kurjih očes, ako se je namreč vrezal, kri zastrupi in mora umreti, če imaš torej kurja očesa in te bole, smatraj to za očitanje žaljene narave, popusti ozke čevlje in napravi si obširno obutev.
2.	Glej, da si boš vsak dan noge vsaj do kolena omil, zvečer pa, preden greš spat, vrh tega še stopala v hladni vodi splaknil. Posebno materam ponuja se tu jako važna naloga, da utrdijo svojega ljubljenca že v nežni mladosti proti raznim napadom na zdravje v poznejih letih. Za‘to naj že dojenčkom zmivajo vsak večer, preden jih polagajo k počitku, kriz, noge in roke s hladno vodo (16 do
18° R.). To zmivanje naj se potem nikdar več ne opusti. Kedar otroci dorastejo, da so že po pet, šest ali sedem let stari, treba jih je navaditi in makari prisiliti, da si roke in noge sami vsak večer dobro omijejo, preden gredo spat. To je posebno pri otrocih tako potrebno, kakor večerja. Nikdar ga ne pusti v posteljo z umazanimi nogami, in videla boš, kako krepkega otroka da si boš vzgojila, slovenska mati!
Kar se pa otrokom kot potrebno priporoča, tega naj tudi od-raščeni ne zanemarjajo. Zato naj si tudi vsak odraščenec, preden gre spat, pripravi bokal hladne vode v škaf, kjer naj potem nekaj časa nogo ob nogo drgne, nakar naj si jih obriše in gre spat. Kdor je nervozen ali sploh bolehen v nogah, ta naj si po vmivanji noge osušene prav krepko drgne. Kdor ima mrzle noge, naj jih krepko drgne v mrzli vodi in prepričal se bo, kako blagodejno bo to na njegovo telo vplivalo. Navadno si je najbolje noge vmivati zvečer, kedar si prišel domu, in si že pičlo četrt ure posedel. Po ornivanji obuj bombažaste nogovice in čez tiste volnene ter pojdi spat. Zjutraj sezuj nočne nogovice in si zopet noge v mrzli vodi vmij. Na ta način znebil se boš dostikrat mrzlih nog.
3.	Hodi bos, kolikor ti dopuščajo okoliščine. Ni je reči na tem svetu, ki bi poleg vode po dokazih najimenitnejih zdravnikov tako ugodno in pospeševalno vplivala na živce in krvne dele telesa, kakor sta svitloba in zrak. Ne brani toraj otrokom, če ti letajo bosi po vrtu ali po hiši ali tudi po ulicah okoli hiše, če prav bodo zarad poslednjega sosedje nosove vihali, češ, „lej ga, lej ga soseda, kako zanikrno odgoja otroke. Bosi mu okoli letajo“. Naj letajo! S tem jim boš pripomogel do zdravih nog in zdravega telesa sploh. Ce imaš pri hiši vrt, podaj se tjekaj, kedar ti čas dopušča in se sezuj. Posebno starim in slabotnim ljudem ne more se nikdar zadosti toplo priporočati, da naj se vsak dan po nekoliko časa vsed-*jo bosi na solnce, da jim pregreje oslabelo kri. Vže čez malo minut videti je, kako se na bosi nogi na solncu žile napno in kako to sploh človeku dobro de. Najugodneji čas za to je seveda spomlad; pa tudi jesen ni slaba. Kdor se bo hotel po nasvetih ravnati, mislim, da mu ne bo ravno žal.
Varuj se spridenega zraka.
Kaj je zrak? Zrak je to, kar dihamo, rekel bo priprosti čitatelj pri teh vrsticah in pravo bo rekel. Toda kaj pa je to, kar dihamo? To je plinavo telo, ki obdaja našo zemljo na vse kraje okoli in okoli precej na debelo. Po naših telesnih občutkih bi se to reklo, da je zrak od zemlje na kviško razproščen po nezmernem prostoru božjem, kateremu se svet pravi. Kako na debelo, da zrak zemljo obdaja, ni še dokazano, učenjaki mislijo, da morda 10 do 12 milj. Potem ga pa ni več. Zrak je tem bolj gost, čim bližje zemlje je. Kaj pa je plinavo telo? Plinavo telo je tako telo, ki se ne da
prijeti in je navadno tudi brez vsake barve, ter nevidno, če tudi
to ni pogoj.	.
Zrak je toraj telo, ki je sestavljeno iz raznih prvin, med katerimi sta poglavitna dela Tdslec in dušeč. In sicer je kisleca, recimo v enem kubičnem metru zraka eno petino, dušča pa štiri petine. Kaj je kislec? Kislec je plin, ki je povsod po naravi razširjen. Izdihavajo ga rastline ob solnčni in dnevni svitlobi, povživajo ga. žive stvari dihaje in ogenj, ako kako reč zažgemo. Brez kisleca bi nobena živa stvar ne mogla niti pet minut živeti in vsaka prižgana reč hipoma ugasne. Kislec nima ne duha in ne okusa, tudi videti ga ne moremo, pač pa ga čutimo, če vtaknemo v kako^ steklenico, kjer imamo shranjenega, kako žarečo reč, katera začne takoj s krasnim plamenom goreti.
Dušeč je tudi plin, katerega se v zraku štiri petine vsega ozračja nahaja ali po domače rečeno: če razkrojimo po kemičnem potu pet bokalov zraka, dobili bomo kake štiri bokale dušca in jeden bokal kisleca. Tudi dušeč nima ne barve ne okusa. Pri dihanji ga mnogo povžijemo, vendar bi pa dušca samega ne mogli dihati
in tudi luč ne more v njem goreti.	.	.7711
To sta torej dva glavna dela, iz katerih obstoji „phnavi kruh. našega telesa, zrak, ki nam je še veliko bolj potreben za življenje kakor pa navadni kruh, brez katerega po naših krajih malo kje žive.
Zrak nam je brezpogojno silno potreben. Ne le ljudem temveč vsemu stvarjenju, kar ima življenje v sebi; od človeka, pa. do ljubih cvetlic ga vse potrebuje, kar je zdrava voda ribi, to je človeku zrak in smem reči, da bi legije nekoliko časa riba brez vode živela, kakor pa človek brez zraka. Zrak je toraj zdatno bolj imeniten, kakor bodi si kakoršna koli jed, kajti brez jedi človek po poskusih nekaterih novodobnih poskušnjakov, ki so po štirideset in več dni ob sami vodi prostovoljno lakoto trpeli, (se ve da jim je šlo za veliko stavo), lahko prebije po več tednov, brez zraka pa niti pet minut ne! .
Zrak je toraj pljučam kruh v pravem pomenu besede. Kaj ne da, umazanega ali celo oskrunjenega in spriden.ega navadnega kruh 1 nihče ne je? Koliko bolj izbirčni bi morali pri vživanji zraka biti, kar pa žalibog skoraj prav nič nismo, če tudi nas dostikrat nos svari. Nos ima nalogo zrak preiskavati, ali je ugoden našemu zdravju ali ne. Kjer pravi nos: „tukaj smrdi“', od ondot bežimo, kakor pred gadom, kajti strupeno gnjezdo izdaja se po smradu. Tabak nam je sicer tudi nos že tako pokvaril, da jako škodljivih smradov in okuženega zraka ne naznanja nič več s prirojeno mu živahnostjo in točnostjo. Marsikdo pravi:	„pokaditi moram po sobi, da zrak
zboljšam!“ Oj kratkovidnež, pusti kadilo in kajenje, ter rajše okno odpri in zrak se bo sam zboljšal po naravnem potu. Zraku, kakor ga naše pljuča potrebujejo in katerega hočeš s kadilom zboljšati, pred vsem drugim kisleca manjka; tega pa kadilo nima in naj sicer še tako lepo diši. Tega dobiš edino le skozi odprto jjokno, kjer ti
bo sam prišel v sobo in sprideni zrak pregnal. Kdor si s kadilom 110vs golJufa. škoduje lastnemu zdravju, ker mu je na ta način v dišečem ee tudi popolnoma spridenim zraku mogoče dlje časa bivati, kakor bi mu bil sicer nos dovolil. Tak človek je podoben roparju, ki ^vratarja omami, preden grad napade. Nos je vratar in čuvaj našega telesa, in nam pove, česa naj se varujemo, da si ne zastrupimo krvi, ki je vir življenja.
Na nekaj groznega bi naletel, kdor bi hotel kemično preis-kavati zrak po beznicah, po hišah, po spalnicah in po šolah. Ti prostori so dostikrat prava strupena gnojišča. Dihanju, tolikanj potrebnega kisleca ondi skoraj ni, pač pa kakili 5- do 10% ogljen-čeve kisline, silno veliko dušca in drugih smrdljivih plinov. Koliko nikotina plava le po zakajenih prostorih, kjer se vino in pivo pije! (Nikotin se imenuje omamljivi strup, ki se v tabaku nahaja). Dostikrat je dim gost, kakor adventna megla v Ljubljani, da bi ga kar z roko lahko grabil ali s koso rezal in vendar nas to ne plaši, da ne bi po cele večere ondi ubogih svojih udov prehajali. Da v tako zakajeni sobi ne more zdravo biti, spričuje nam že samo to, da ljudje, ki tabaka niso vajeni, ondi ne izdrže niti pet minut, in da tabak sploh ni prikladen našemu organizmu, dokažem Vam iz tega, da se ga je treba počasi še le privaditi. Vsak tabakar se bo še izvestno spominjal, kako mu je po prvi smodki ves svet pred očmi plesal in kako je dostikrat „klical Urha“, kedar se je jel kaditi učiti. Star tabakar bo seveda trdil, da mu tabak koristi, da bi brez njega niti prebiti ne mogel i. t. d. Toda verjeti smete, da so vse koristi, ki jih ima človek od kajenja, le navidezne. Prišel bo dan, ko se bo pokazala resnica, ko se bo narava maščevala za vse, kar smo ji protinaravnega vsilili.
Kaj bi rekli o človeku, ki bi povžival jedi od druzih izbljevane? Da je ostudnih! Mi sami povživamo pa dan na dan zrak, ki so ga drugi, dostikrat znotraj že popolnoma gnjili ljudje izdihali in — smo popolnoma mirni in zadovoljni. Žalostno je to, toda resnično, zlasti po prostorih, kjer nas mora več skupaj prebivati. Taki prostori so navadno vselej začetek kake nalezljive bolezni, naj že bo tista kuga, kolera ali pa koze. Pomij bi pač nihče ne pil, tudi iz zlate sklede ne. Plinovih pomij, t. j. spridenega zraka, ki se po oštarijah navadno nahaja, se pa prav nič ne branimo, da še le prav tiščimo vanj. Slovenec, zlasti če ima kaj prida službo, gre rad zvečer na kozarec dobrega vina. Takih gostiln, kjer se toči pravo vino od trte, dan danes že ni veliko, zato so pa te bolj natlačene, kar jih je še. Ondi dostikrat sedi gost pri gostu po cele ure in diha ter vživa zrak namešan in zasmrajen s tabakovim dimom, ki ga je že sto in sto drugih izdihalo in si takorekoč pljuča z njim opralo. Bog varuj, ko bi tak človek le en sam večer opustil zakajeno in smrad-Ijivo stalno gostilno svojo, podreti bi se moral svet! Kedar imajo pa pljuča takega gosta zadosti natezanja v tistem smradu, polože
gosta na posteljo, iz katere navadno ne vstane kmalo, dostikrat tudi nikdar več. Od vseh prijateljev, kar jih je bilo okoli celega obmizja, ni nobenega blizo, pač pa potrka dostikrat neka dosedaj še nepoznana gostija — ki se ji jetika pravi, rekoč: „Alo prijatelj, bova šla!“
Če pridemo z dežele v mesto, joj kako smrdi po ulicah. Zakaj ? Prišli smo iz dobrega čistega zraka v slabega. Ako stopimo pa zvečer iz kake zakajene gostilne venkaj, se pa prav tega zraka, ki nam je prišedšim z dežele smrdel, z veliko slastjo komaj navži-jemo. Hej, kako se nam prilega, kako ga srkamo kar na polna usta, kako se nam širijo prsi nad dvigajočimi se pljučami, ki imajo dostikrat že smrtno kal v sebi. S čemur se človek pregreši, s tisto rečjo ga Bog največkrat kaznuje. Kar si v eni uri zakrivil, moral se boš dostikrat leta in leta za tisto pokoriti. Saj je znano, da gre zdravje s senenim vozom iz človeka, po nitki se mu pa vrača. Toda je že tako; gostilna, posebno pa zakajena ponočna gostilna jih je že veliko spravila in jih bo še, dokler bo kaj ljudi, ki bodo noči rajše pp gostilnah zapravljali, kakor pa da bi jih v postelji prespali.
Še zdatno slabeji, kakor po gostilnah, je pa zrak po kmečkih spalnicah. Ondi je pa že tak, da mestnega človeka kar znak vrže, kedar ga osoda v take kraje zanese. Vže ako greš memo zaprtega okna kmečkih spalnic, vdari ti zaduhel duh v nos, kaj pa še le, če notri stopiš! Čuda ni. Spalnice, kakor tudi hiše se po kmetih pozimi navadno le tedaj prezračujejo, kedar kak neroden komolec kako šipo zdrobi in ni takoj na prvi hip toliko papirja pri rokah, da bi se luknja zalepila, steklar je pa tako ali tako daleč. Navadno le v bližnjem mestu. Da bi pa naša kmetica zjutraj ali čez dan kedaj po zimi okna odprla v „takem mrazu“, o, na to pa niti misliti ni. Velika sreča za kmečke ljudi, da so večino svojega življenja, vže ker njihova dela tako zahtevajo, vedno pod milim nebom v neokuženem, nepokvarjenem zraku, sicer bi nihče ne živel dolgo! Kajti v takem zraku, kakoršnega imajo po kmetskih hišah, bi niti cvetlice ne živele,	kaj še le	ljudje.	Ljubi kmetič, če	hočeš toraj
sebi in svojim dobro, odpiraj	pridno	okna v hiši, kjer	stanuješ in
v spalnici, kjer spiš. Naj se ti ne smili tisto malo gorkote, katera ti pri tem uide, kedar skozi odprto okno novemu zraku pot napravljaš ! Sveži zrak ti je za zdravje mnogo bolj potreben, kakor pa v nedeljo polič vina. Brez tega lahko opraviš, brez zraka pa ne!
Varuj se pijanosti.
Ni ga grjega	človeka na	svetu,	kakor je pijanec!	On pozabi
da je vstvarjen po	božji podobi, ter	se pogrezne v blato, kjer se
živali valjajo. Pijanec zavrže človeško dostojnost in živina postane. Kdo je vzrok temu? Ljudje sami! Saj že smrkove otroke s pijačo zalivajo. In delavci? Ali si moreš misliti le količkaj težje kmečko delo, da bi ne bilo v zvezi s šnopsom? Frakelj za malico zjutraj, frakelj za malico popoludne. Trdi se namreč, da iz frakeljna teče
utrujenemu delavcu tisti čudatvor, ki mu poživlja opešane moči ter mu drži nekako ravnotežje pri delu. To je gola laž, katero je sicer pred nekaj leti veda sama za resnico postavila, kljubu temu pa vendar le laž ostane. Mogoče, da so pred nekaj desetletji res poživljale vpijanljive pijače opešano telo, ali tedaj niso imele še toliko špiritove podlage, kakor jo imajo danes. Veda je bila, kijih je zbroz-gala. Nekdaj je rastlo vino po vinogradih, sedaj raste Židom po — kletih. Taka brozga, ki v kleti zraste, vendar ne more zdrava biti, o čemer te navadno vselej lastna glava prepriča, kajti boli te po takem vinu, da ti hoče počiti!
Moleschott je bil eden prvih, ki so popolnoma prepričani trdili, da spadajo alkohol, kava in čaj med tisti živež, ki nam telo v najvišji meri ohranjuje in ga varuje prezgodnjega razpada, ter je rekel, da so tora j alkohol, kava in čaj pravi dobrotniki človeštva, ker mu ohranjujejo telo in štedijo njegovo vstrpljivost. Kako se je mož silno zmotil, kaže že današnji opešani človeški rod povsod ondi, kjer se brati s frakeljni. Takih žalostnih prič opešanega človeštva bo pa sedaj od leta do leta čedalje več. Da se ni manjkalo ljudi, ki so Moleschottovo trditev verjeli, kakor bi jo bili v sv. pismu brali, in jo žganjarji še dandanes verjamejo, je lahko verjeti.
Se le Liebig je imel zadosti poguma svetu oči odpreti, v kaki grozni zmoti da živi. Rekel je: Alkohol ni le ohranitvi našega telesa popolnoma odveč, temveč še celo naravnost škodljiv, če se človek začne z njim zalivati. Ker morda vsak bralec ne ve, kaj je alkohol, naj mu v pojasnilo zadostuje, če mu povem, da je to vinski cvet. Poznali so ga že Arabci v 12. stoletji in od njih prešla je beseda alkohol na današnje čase. Liebig je toraj prvi rekel : pusti alkohol, strup je tvojemu telesu! To se ve, da čistega alkohola nihče ne pije, ker ga ne more zarad prehude pekočine. Toda pije se alkohol zmešan z vodo in drugimi rečmi pod imenom raznega žganja, piva, ponarejenega in pravega vina, ter ostane še vedno alkohol, če prav že silno razredčen.
Liebig je rekel dalje: „Ce alkohol tudi ne škoduje vselej naravnost in hipoma človeškemu telesu, mu je vendar poguben zarad tega, ker mu pobere notranje moči, katere telo sicer potrebuje za zmagovanje zunanjega dela.“ Glede hranilne vrednosti alkoholove pravi Liebig, da jo je v tolikanj moke, kar jo gre konec noža na ost (špico), zdatno več, kakor pa v petih bokalih današnjega najboljšega piva!“
Šnops ni druzega nego mamilo, ob katerem revež pozabi, da je lačen ob enem pa mesto hrane svoje lastno zdravje povživa. Alkohol, toraj tudi šnops že v majhni meri povžit draži razne organe in vlaknine telesa, in se mora vsled tega prej strupu kakor pa živežu prištevati. Da alkohol ne more živež biti, razvidi se že iz tega, ker takoj zgori, kakor hitro pride v naše telo — ne da bi kaj sledu za saboj pustil, iz katerega bi telo moč in okrepčavo dobivalo. Naše telo je namreč tako uravnano, da vsako zavžito reč
nekako tako predela, kakor ogenj netivo v peci, ter izgorke iz sebe izločuje. Odpravlja jih deloma skozi čreva in ledice, deloma pa skozi pljuča in kožo. Prvi so odpadki in voda, drugi sapa, tretji pa pot. Termometer kaže v našem telesu po zavžitem alkoholu, naj tistega pijemo v vinu, pivu ali šnopsu — manj telesne gorkote, kakor navadno. Ta prikazen gre na račun otrpnjenih živčnih središč in na mlahavost okrožnih mišic krvnih cevi, katere se zdatno razširijo in kri prihaja pod hladnejo vrhnjo kožo. Vsled tega nam postanejo tudi lica bolj rudeča. Le-te po zavžiti pijači ne pomenijo nič druzega, kakor znamenja nekake mrtvoudnosti. Kdor misli, kar telesno res čuti, da mu je po zavžitem alkoholu res bolj gorko — ta vara samega sebe. Alkohol telesno gorkoto vedno zmanjšuje. Za to ga nekateri zdravniki dajo bolnikom, katere prehuda vročina kuha. Ce bi alkohol telesno gorkoto pomnoževal, bi pač ne bilo že toliko pijancev zmrznilo. Alkohol dalje ovira redno prebavo jedi v našem telesu. Zlasti na tešče zadostuje ga že prav pičla merica, da se 5—22 % ogljenčeve kisline manj izloči iz našega telesa, kakor navadno. Prebavanje jedi in vsrkavanje hranilnih sokov v želodcu alkohol prav hudo ovira, dostikrat pa tudi kar naravnost zabranjuje. Šnopsarjem želodec dostikrat oteče, navadno je pa znotraj ves ožgan, kakor bi bil z ogljem prevlečen. Ker se po zavžitem šnopsu navadno manj vode iz našega telesa izloči, kakor sicer, to kaže, da se v telesu ni tolikanj duščevnastih tvarin predelalo, kakor sploh. To je vzrok, da dostikrat obole ledice. Srce je po zavžitem alkoholu prisiljeno huje delovati, kar smo vže na drugem mestu v poglavju „srce“ nadrobneje razložili.
Pijancev obraz in zlasti nos dobita zarudelo barvo, katera se polagoma v lepo češpljevomodro spremeni. Od kod pa to? Vsled silnega srčnega delovanja kroži hitreje in burneje kri po žilah in tudi z večjim pritiskom. Male po nosu in obrazu razpeljane žilice se raztegnejo, ker pride več krvi vanje in nekatere popokajo. No to še ni take sile. Kedar pa poči kaka večja žila v človeku, kar se pri pijancih dostikrat zgodi — tedaj pravimo, da ga je zadel mrtvoud!
Popolnoma napačna, če tudi silno razširjena je misel, da alkohol trudnega pokrepča. Ne, prav nič ga ne pokrepča, le zavest, da je utrujen, mu omami in to omamljenje človek smatra za okrep-čanje. Ta zmota je tembolj obžalovanja vredna, ker so ji skoraj vsi delavci vdani in zato navadno velik del svojega trdo zasluženega in s krvavimi žulji pridobljenega denarja izmečejo za vpijanljive pijače, namesto da bi si za tiste krajcarje privoščili boljše in tečne hrane, katera bi jim v resnici moči množila, katere jim žganje kar naravnost krade. Zmota dobiva svojo podporo zlasti odondot, ker razvajen šnopsar res nekako bolj sposoben postane za delo, če ga nekoliko srkne, kakor pa če bi bil čisto na suhem. Toda po takih ljudeh se ne smemo ravnati, taki nam ne smejo biti nikdar mero-
dajni. če se hočemo prepričati, ali je žganje res potrebno za podporo pri delu ali ne, bi morali poskus takole napraviti: Dva, kolikor se da, enaka človeka naj gresta kosit ali pa drva sekat. Eden naj vzame s saboj navadno merico žganja in kruha, drugi pa samo kruh in pa svežo vodo naj si poskrbi. Tu se bo pokazalo, da bo tisti, ki se je s šnopsom krepčal, zvečer zdatno bolj utrujen, kakor pa oni, ki si je z vodo žejo gasil. Da bodeta pa resnici bolj do živega prišla, naj zamenita drugi dan ulogi in naj žganjar prejšnjega dne pije vodo, Vodopivec pa žganje in zopet bo tisti, ki bo žganje robkal, zvečer bolj utrujen, kakor pa oni, ki se bo vode držal. Žganje tora j tudi delavca ne okrepčava, pač pa ga počasi, sicer, za to pa tem halj gotovo mori. Ogiba naj se ga vsak, kolikor more.
I.
Razno drevje.
1. Jablana (Pyrus malus).
Jablano pozna vsak pastir, sad njen — razna jabolka so celo otrokom, ki še v šolo ne hodijo, že znana. Zato jih ne bo treba na drobneje opisavati. Prav tako je tudi obče znano, da so jabolka dvojne vrste: kisla in sladka.
Kisla jabolka so jako dobra za želodec glistavega človeka. Sok kislih jabolk je tudi dober za mrzlico, ker žejo vtolaži.
Sladka jabolka svetovati je vsakemu, kdor je od kake strupene živali pičen, ali kdor ima mrzel želodec. Sok iz sladkih jabolk odpre zabasana čreva in prežene tudi gliste.
Škodljiva so pa jabolka vsim tistim, ki jim kamen raste.
Voda gnjilih jabolk je dobra za razne bolečine. Če imaš prisad ali pa take gnjile rane, ki se nikakor nečejo celiti, namakaj ruto v tej vodi in jo na bolečino pokladaj, bo pomagalo. Prav dobra je ta voda tudi za črne mehurje, za žulje, na katere se v njej namočene mokre rute pokladajo.
2. Hruška (Pyrus communis),
je tudi povsod doma po naših krajih.
Hruškino listje, hrastovo listje, široki trpotec in ženski vrednjak na vinu skupaj skuhaj in pij, je posebno dobro zdravilo za grižo.
3.	Figa (Ficus).
Figa raste v gorkih krajih, ima veliko in široko perje, gladko lubje, kakor mladi orehi, dolge korenine, sad pa iz začetka zelen, znotraj bel, kasneje pa rumen ali pa začrnel.
Svežih zrelih fig in gob skuhaj in tisto vodo pij, prežene vsak še tako zastaran kašelj; odpravi iz pljuč vso tisto nesnago, iz katere se rada jetika napravi, očisti prsi.
Suhe fige kuhane in s koreninami modrih lilij zmešane, zmehčajo vsake bule.
Fige na vinu skuhaj, jih stolči in z ječmenovo moko in pelinom zmešaj, napravi iz tega prilepek ter g i naveži čez otekli trebuh. To ti potegne ves otok iz njega in e^lo vodenico preŽMiie.
Fige s koprivami skuhaj in tisto vodo gorko pij, vzame vsak otok iz tebe.
Na otročje hule je prav dobro pokladati kuhane fige z medom zmešane.
Sok iz -figovega listja je dobro pokladati na rane, če nas je kaj strupenega pičilo.
4. Crešnja (Prunus avium).
Črešnja in trešnje so tudi v obče tako znane, da jih ne bo treba natančneje popisavati. Vsak jih pozna, če že prve ne, pa vsaj druge, kedar si jih kupi.
Cresnje so dobre za želodec, človeku napravijo slast do jedi in dobro kri.
Cresnjeve peške stolčene so dobro zdravilo za tiste, katerim se kamenvdela.
Crešnjeva smola, mira in žefran v vinu namočene so prav dobro zdravilo za kašelj, če tisto vino zjutraj in zvečer piješ.
Voda rudecih crešenj ali belic je dobra za grižo, jo zapre ali ustavi. Prav tako odpravi tudi preobilno perilo.
Voda crnih crešenj ali crnic je pa izvrstna za vodenico in za otok.
5. Vinska trta (Vitis vinifera).
Vinska trta ali trs je doma v Perziji, razširjena in vdomačena pa že po celem svetu, kjer ji je podnebje ugodno. Kaka da je, jo več ali manj vsak pozna, ker je skoraj da ni vasi na Slovenskem, kjer bi pri eni ali pri drugi hiši ne imeli „grozdja“. Sad njen je tudi dobro znan z imenom grozdje, iz katerega se dela več ali manj žlahtna in dobra pijača vino. Pri nas imamo trto prav raznih vrst, n. pr. črnina, belina, grahovina, zelenika, lipovina, muškatovina, kraljevina, rizling, burgundska itd.
Sok iz trsnega perja je dober za grižo, ali če kdo kri pljuje, sploh ohladi hudo kri pri ženskih.
Sok iz trsa prežene kamen iz mehurja. Treba je sok na vinu piti.
6.	Oreh (Juglans).
Oreh je tudi povsod dobro znan, tako drevo, kakor tudi sad njegov.
Orehi, fige in med skupaj zmešani so dober pripomoček za vsakega, ki je kaj strupenega pojedel.
Orehovo olje in laško olje skupaj zmešano je dobro mazilo za dlako, da jo molj ne je.
Voda orehovega listja je posebno dobro zdravilo za odprte in gnjile rane. Namoči ruto v ti vodi in jo pokladaj na tako rano
7.	Hrast (Quercus).
Hrastovo Ustje sv(že sceli vsako gnjilo rano.
Hrastov les na vinu kuhati je dobro takim, ki kri pljujejo. Hrastove korenine na vinu skuhati, tisto vino piti, je dobro vsim, ki so kaj strupenega snedli.
Želod stolčen, na vinu je dober za grižo.
II.
Grmovje.
1. Brinje (Juniperus).
Brinja in brinovca se nam Slovencem tudi ne manjka, zato tudi oba povsod poznamo.
Z brinjem okoli hiše kadi, boš pregnal vse kače od nje.
Brinje m brinovec gonita na vodo.
Brinove jagode v ustih preženo slabo in smrdljivo sapo.
Brinje in česen na vodi kuhana preženeta kašelj.
Brinje (zrnje) stolčeno je dobro za božjast v črevih, vzame ves otok iz telesa, če ga zunaj nanj navežeš.
Brinov les priporočam, da se pozimi z njim po prostorih kadi, kjer je slab zrak; pa naj se tudi ob enem okna odpirajo !
Brinje na vinu kuhano prežene bolezen iz ledij, če namreč vino spiješ, brinje si pa na ledja navežeš.
Urinoro olje je posebno dobro domače zdravilo za zastale ali otrpnjene ude našega telesa. Mazati jih je treba na dan po dvakrat. Napravi se brinovo olje takole: Ako nimaš prave kuharske priprave, vzemi dva počinjena piskra, katerih eden naj bo večji, drugi manjši. Večjemu najprej izbij dno. Na to skoplji v zemljo luknjo, postavi manjši lonček vanjo, pokrij ga s prebito ploščevino, na katero postavi večji lonec brez dna, ter ga za dobre štiri prste od zemlje na kviško s prstjo, še bolje pa z ilovico zadelaj, da ne more nič vanj priti. V gornji lonec nasuj brinovega zrnja in na to pa dobro okoli lonca zakuri. Kmalo ti bo teklo jako dragoceno in žlahtno olje v spodnji manjši lonček. Tega olja ni preplačati. Prav posebno dobro je za vse božjasti, ako se z njim zunaj po udih mažeš, ali pa če ga po 15 ali 20 kapljic na vodi ali na sladkorji vživaš.v
Če koga meče, daj mu 15 ali 20 kapljic brinovega olja na vodi in pa po hrbtu ga namaži z njim; za bolezni, ki izvirajo iz žalosti, vzame naj se ga po 20 do 30 kapljic na vodi vase.
Brinovo olje prežene božjast, če ga odraščen človek po 15 do 20 kapljic vživa, otroke je treba pa okoli popka z njim namazati. To olje dalje prežene bodljaje in klanje po črevih.
Kdor je oglasil, bo zopet slišal, ce se mu nekaj kapljic brinovega olja v ušesa kane. Sploh je brinovo olje za vse bolezni, ki izvirajo od mraza. In ne le pri človeku, tudi pri živini, kedar se taista trese, ni boljšega zdravila, kakor nekaj kapljic brinovega olja na bukovem pepelu bolnemu živinčetu povžiti dati.
Brinova smola nabira se pozno poleti že bolj proti jeseni po brinovih vejah. Kdor ima slab želodec, da malo katero jed v sebi obdrži, preskrbi naj si te smole, in naj jo zmeša z nekoliko kadilom in z beljakom od jajca, ter naj to zavžije.
Komur se žolc zlije, je dobro nekoliko brinove smole povžiti v vmehko kuhanem jajcu.
Dobro je tudi spokane roke ali noge z njo mazati.
2. Bezeg (Sambucus niger).
Tudi bezeg je povsod pri nas in še daleč od nas dobro znan. Rabijo se skoraj da vsi njegovi deli za prav dobra domača zdravila.
Korenine bezgove na vinu kuhane preženo vodenico iz človeka, če namreč tisto vino pije.
Komur po udih trga, da naj si ocreti bezgovega perja na kozjem loju ter naj ga gorkega na bolečino obveže, mu bo vse pregnalo.
Bezgove jagode dajo tudi lepo modro barvo. Stisni jih toliko, da dobiš štiri deke soka, katerega zmešaj z 2 dekama očeta in prideni nekoliko goluna, kar potem skupaj skuhaj. Ce ho'eš v tem kaj pobarvati, dobi lepo modro barvo, ki ne gre nič več proč.
Zeleno bezgovo perje je stolčeno in na bolečino navezano posebno dobro za črva. Perje na vinu kuhano, kar moraš potem piti, prežene vse tokove (Huse) in celo vodenico.
Ce imaš otekle noge, daj si skuhati bezgovega lubja ali pa perja na vodi, ga osoli in si v tisti vodi potem noge umij, ti prežene ves otok iz njih.
Bezgovega lubja voda, če jo na dan zjutraj, opoludne in zvečer po 7 dekagramov popiješ, prežene vodenico. Ce te oči peko, zmivaj si jih s to vodo, ti bo odleglo. Ce bi se rad odprl, spij jo zjutraj na tešče dobrih 8 dekagramov.
Bezgovega perja voda, če jo spiješ zjutraj in zvečer po 5 dekagramov, prežene vsak otok, tudi če je že zastaran, odpre zaprte ledice, omeči vse v prsih, v jetrih in v vranici, katere ob enemv tudi odpre, prežene tretjednevno mrzlico in daje moč želodcu. Ce se hočeš odpreti, popij jo deset dekagramov na tešče in dobil boš ob enem lahko telo.
Bezgova goba v bezgovi vodi namočena potegne vsakovrstne bolezni iz oči. (To zdravilo je pisatelj teh vrstic skusil v domači hiši pri svoji sestri, ki je več mesecev na očeh bolehala. Bezgova goba jo je ozdravila).
če te pici gad ali kača, namoči hitro ruto ali kako cunjo v vodi od bezgovega perja in jo na rano položi, izvleče ves strup venkaj.
Mrena iz oči se prežene, če si jih s to vodo zmivaš.
Če se ti roke tresejo, zmivaj jih vsako jutro s to vodo.
Rane se rade po tej vodi celijo.
3.	Hebat (Sambucus Ebulus).
Vse, kar smo našteli o bezgu, velja v prav tej meri tudi o hebatu, ker ima ravno take lastnosti.
III.
Zelišča in rože.
1. Nastran ali natrst (Sempervivum).
Ta je tudi dobro znana rastlina, raste po skalah, po pesku in po strehah, če se namreč tjekaj zasadi.
Če se ti dela krof ali guša, vzemi nastranovega soka, koštru-novega loja in soli, vsacega v enakih delih. Te tri reči stolči skupaj in jih na gušo obvezuj. —
če ti ponoči iz oči teče, da se ti zjutraj sprijemljejo, namaži si jih štiri jutra zapored z nastranovim sokom. —
Nastranov sok z ječmenovo moko pomešan je dober za božjast. Nastranova voda z vinom pomešana ustavi grižo.
2. Vreclnjak (Teucrium).
Vrednjak, pa tudi vrednik, nahaja se v naši deželi šestero vrsten, ter raste posebno rad v hribih in po gorah kamniškega okraja. Natoroznanci ga ločijo v: „Teucrium Chamaedris“, „T. Botris“, „Scordium“, „Scordioides“, „montanum“ (gorski) in „supinum“. Zdravilno moč ima eden kakor drugi.
Če imaš male garije ali grinte, stolci vrednjaka in jih z njim
maži.
Kdor je počen, ta naj kuha vrednjak in pije njegovo vodo. Kdor ima gnjile rane, naveže naj na nje stolčenega vrednjaka z medom zmešanega, bodo kmalo zdrave.
Kdor je vrdhi, vživa naj vrednjak na vinu in medu kuhan.
3. Jetičnik (Veronica).
Jetičnik raste po njivah, pa tudi po gozdih pod hrastom in smreko. Peresa ima podobna mišjim ušesom in na koncu nekoliko
kosmata. Cvetje je bledo-morlro in kakor kocleljica okoli štible nabrano.
Jetičnik je jako zdravilna rastlina ne le človeku, temveč tudi živini. ^
v Živinski kašelj odpraviš, če ji daš jetičnikove štupe. Če tisto zmešaš s soljo in živini daješ, ji ozdravi gnjila jetra in živina postane vesela.
Za vsakovrstne rane je jetičnik prav posebno dober. Če imaš svežega pri rokah, stolči ga in na rano položi. Če imaš pa suhega, napravi štupo in z njo rano potresi.
'TetičniJeova voda. Naberi svežega jetičnika, ga razsekaj in štiri ali še več dni v vinu namakaj, potem pa žgi vodo iz njega. Ta voda ima v sebi prečudno moč in deset let dobra ostane.
Globoke rane, naj bodo vsekane ali vbodene, zacelijo se jako hitro, če jih zmivaš in spiraš vsak dan s šestimi ali sedmimi dekagrami vte vode.
Če te koca pici, spiraj rano s to vodo, ti ne bo otekla.
Kdor trpi na otoku, popije naj vsako jutro na tešče tri pičle dekagrame te vode in zgubil ga bo.
Jetika, gnjila pljuča in jetra pozdravijo se, kdor pije nekoliko te vode vsak dan zjutraj in zvečer.
Debele zenske zgube preobilo mast in nerodovitnost, ako vživajo zjutraj in zvečer jetičnikovo vodo.
Debeli ljudje popolnoma shujšajo, če skozi šest tednov vsak večer po sedem dekagramov te vode povžijejo. Ob enem odpravi ta voda v dotičnem telesu vsak škodljiv tok.
Komur se večkrat v glavi vrti, popije naj te vode vsak dan po štiri dekagrame, bo zgubil to bolezen.
Kri si sčisti vsak, kdor te vode vsako jutro in vsak večer po jeden kozarec popije.
4. Repje ali repinec (Lappa).
Repje ima veliko, široko in črnozelenkasto perje, katero je spodaj sivkaste barve. Obrodi polno okroglih kosmatih buček, ki se jako rade obleke primejo ter jih je posebno teško iz las spraviti.
Sok iz stolčenega perja je dober za vsakovrstne rane, spahnjene ude in zlomljene kosti. Treba je le stolčenega perja na razbeljeni člen ali kraj naložiti.
Če imaš oskrumbe, vzemi tega soku, ga zmešaj z orehovim oljem in trpentinom, prideni vinskega kamna, skuhaj in zmešaj da se napravi mazilo. S tem maži oskrumbe, se bodo kmalo odpravile in boš dobil gladko kožo.
Kedar ti oteče vranica, skuhaj repinčevega perja na vinu in ga na oteklino obveži. Pregnal ti bo ves otok. Sploh to spravi vsak otok.
Naduho preženo repinčeve korenine na vinu kuhane, če tisto vino piješ.
57 —
Trde hule omeliraš z repin^evim perjem na putru kuhanem, če ga na nje pokladaš. Izvlekel ti bo gnoj iz njih in pa hitro jih zaceli. _
Če imaš kamen v mehurji, pij vodo repinčevega perja.
5.	Šetica (Dipsacus fullonum).
Šetica ima dolgo štiblo in je precej bodeča, ravno tako bodeče je njeno perje. Sad so podolgasto valjaste šetice, s katerimi so sukno in nogovice krtačijo. Ptičarji love na nje liščeke (Štiglice).
Če te boli glava od vročine, stolci to zelišče, ga skuhaj in na glavo naveži; prežene vse bolečine.
Če imaš črva, ali kaj druzega v ušesih, kani nekoliko soka te rastline notri, ti umori vsako živo stvar v ušesu.
6. Kompava (Carlina).
Spada med vrste osatov ali cevnic in je dobro zdravilo grenkega okusa.
Če imaš gliste ali vodenico, napravi si kompavinega soku, katerega vsako jutro in vsak večer eno žlico na čaši vina spij.
7. Korda benedikta (Cnidus benedicta).
To zelišče spada tudi kakor prejšnje med osate, in je kompavi jako podobno.
Če se ti zapre, kuhaj skupaj benedikto, gurušično perje in fige in tisto vodo pij.
Če te bole prsi, skuhaj si čaj iz kerde benedikte in ga pij, ti zmeče vso grdobijo venkaj in prsi popolnoma očisti.
Če imaš slab želodec, pij ta čaj, boš ozdravel, boš dobil slast do jedj in pa kri se ti bo sčistila.
Če bi se rad spotil, pij ta čaj.
Svežo vživati, je dobro zdravilo mrzličnim.
Če te kolje, skuhaj benedikto, kamilice in nekaj kumina na vinu in pij ga; to prežene tudi kamen.
če si oslabel v ledji, pij vodo korde benedikte, se boš okrepčal; ona tudi pljuča okrepča.
Če imaš raka, pokladaj nanj stolčeno kordo benedikto, ga zaceli.
Če imaš druge rane, pokladaj nanje benediktino cvetno volno, jih bo^ zacelila brez vsake bolečine.
Če imaš prisad, napravi se benediktino olje tako-le: Vzemi eno pest korde benedikte, eno pest šentjanževih rož in eno pest bezgovega cvetja. To skuhaj na laškem olji, ožmi skozi čisto cunjo, spravi v steklenko in prideni nekoliko kafre.
8. Tavžentroža ali zlati grmiček (Erythraea).
Zlati grmiček spada v vrsto encijanov in raste po gozdih, po mejah, iz začetka bolj po tleh, proti kresu spne se pa kvišku. Perje njegovo je majhino, cvet rudeč, okus pa silno grenak.
— 58 -
če imaš kakoršno koli mrzlico, popij dva jutra zaporedoma po 17 gramov tavžentrožne štupe, jo moraš zgubiti.
tle si nadmljiv, skuhaj eno pest tavžentrož na vodi, ti bodo pomagale.
Slab želodec očisti sok iz korenine tavžentrožne.
Ce se ti zlije žolc, skuhaj tavžentrože na vinu, prideni sladkorja in spij. Spravi ves žolc iz človeka.
Če te boli križ, maži se z oljem, tako-le napravljenim: Skuhaj tavžentrože na vinu in laškem olji, ter v njem namoči obkladek, ki ga na križ priveži, ali pa se dobro vteri (vribaj) z njim.
če imaš jdiko na jetrih, vzemi tavžentrož, 6 ali 7 korenin modrega ali višnjevega regrata, nekoliko očeta in jeden polič vode ter to vse skupaj skuhaj, da nekaj časa vre. Od tega vsak večer in vsako jutro eno uro pred jedjo po osem dekagramov (kakih pet lotov) vživaj.
Sok iz tavžentrož stisnjen, z medom pomešan vsako rano sceli. Voda tavžentrož prežene gliste, če jo vsako jutro odraščen človek^ pije po 6 dekagramov, otrok pa le polovico tega
če imaš slab želodec, da ti ne prebava vsake jedi, pij te vode vsako jutro po 7 dekagramov na tešče. Tudi za božjastne ljudi je ta voda posebno dobra.
9.	Kislica (Rumex acetosa).
Kislica ima podolgasto perje in podolgaste vrhove in rudeče cvete. Raste med travo po vrteli, travnikih pa tudi v detelji jo dobiš.
če se ti je naredil perec ogenj, stolči skupaj kislice in nastrana ter ju z jesihom zmešaj in na pereč ogenj položi; pa tudi za druge bolečine je dobra, ker iz vsake pekočino potegne.
če imaš v glavi luidč bolečine, skuhaj kislice na laškem olji, jo obveži na glavo, ti bo vse pregnala.
Če si grižav, skuhaj kislice in jo jej, ti jo bo pregnala, oziroma ustavila griža.
Kislica stolčena na vrat navezana prežene bramorje.
Lišaje preženeš s kislico in koreninami modrih lilij, če oboje na kisu skupaj skuhaš in lišaje močiš.
Bolnikom, katere silno žeja, napravi vodo iz kislice, jim boš grozno vstregel.
10. Kamilice (Matricaria Chamomilla).
Kdor ima trdo bulo, skuhaj mu kamilic na vodi, jih naveži na njo, jo bodo zmečile in odpravile.
Če imaš trde ude, namoči čez noč kamilic na vinu in ga zjutraj^ pij.
če nisi v glavi zdrav, da imaš kake tokove notri, skuhaj si kamilic, na vodi in s to vodo glavo zmivaj, potegne vse tokove (fluse) iz nje.
Komur se po ustili izpahuje, zmiva naj si jih s kamilično vodo.
Komur se voda zapira, pije naj kamilično vodo, mu bo odleglo.
Za otečen želodec je posebno dobra kamilična voda.
Če si hočeš očistiti prsi, pij kamilično vodo.
Če imaš naduho, kamilična voda ti bo pomagala.
Če te hoti hrbet, maži ga s kamiličnim oljem.
Če imaš lesaje, napravi si iz kamilic obkladek na nje, jih bo v kratkem pregnal.
Če te boli trebuh, popij vsako jutro in vsak večer pet dekagramov kamilične vode.
Kamilična voda je sploh dobra za razne nedostatnosti. Ona odpre zaprta jetra in vranico, vzame otok iz želodca, odpravi belo grižo, jetiko na prsih in ščisti prsi.
če koga kaca pici, je dobro rute v kamilični vodi namakati in na bolečino pokladati.
11. Modri regrat (Cichorium intibus).
Ta cvetlica raste ob potih, ima dolgo štiblo z več vrhovi, po katerem je modro cvetje, kakor kake zvezde nasuto. Perje je po-dolgasto in jako ozko narezano.
Če se ti je zlil žolc, skuhaj eno pest regrata na vodi in spij, ga boš spravil vunkaj.
Če imaš mrzlico, dohodi seme te rože, ga stolci in na vinu popij prav tedaj, ko bi imela mrzlica na te iti, se je boš iz vestno znebil.
Če imaš slab želodec, kuhaj to perje na vinu in ga jej, ter vino pij. Sploh so pa za napravo dobrega želodca vsakovrstni regrati vsega priporočila vredni. Poleg tega pa pij še vodo regratovo na dan po trikrat : zjutraj namreč, opoludne in zvečer po 4 deke.
Če imaš bolne oči iz katerega koli vzroka, sožgi si iz modrega cvetja regratovega vodo in si jih z njo zmivaj, odpravi vsako bolezen iz njih.
12. Mišja ušesa.
Perje leži ob štibli tja po tleh in je kosmato, kakor zajčja ušesa, korenine so kratke in cunjaste, štibla dolga in gola ter volnasta. Cvet rumen kakor kak dvojnat nagelj, ko odevete napravi se bela mucika, ki po vetru zleti, kedar ta potegne. Raste po mrzlih , pustih prsteh.
Če si ranjen, skuhaj mišjih ušes na vinu, vino spij, zelišče položi na rane. Bodo kmalo dobre.
Če se komu okoli ust gnoji, naj zveči perje mišjih ušes.
Če komu črevo uhaja, skuhaj tega perja in volne skupaj na očetu (jesihu). Tisto pokladaj tjekaj, kjer črevo venkaj uhaja. Pri otrocih ga to zdravilo samo nazaj spravi in nič več ne uide.
Če imaš kalne oči, stisni si sok iz mišjih ušes in iz krvoščenka, ter ga zmešaj z medom. S tem si maži oči.
Ce ti po usesih buci> kapaj sok mišjih ušes vanje.
Peije mišjih ušes na vinu kuhati in tisto vino piti, priporoča se takim, ki jih mdče.
Kdor je рбсеп, uživa naj štupo iz mišjih ušes, ki so v majniku s korenino vred nakopane in v senci posušene. Štupa se daje taki mu človeku v kaki jedi in vsakega sceli.
Kdor je jetičen, pije naj na dan po 5 dekagramov vode iz mišjih ušes skuhane. Komur se pa v glavi vrti, pa le polovico.
To vodo naj tudi pije, kdor kri pljuje, ga bo pozdravila. Ta voda prežene tudi gliste.
13. Bela detelja (Trifolium pratense).
Bela detelja raste po travnikih, pa tudi okoli vode, po grmovji, ima dolge tenke štible in vrhu njih temnobelo gombico, kakor prava detelja.
Perje bele detelje na medici kuhano, sčisti čreva tistemu kdor tako medico pije.
Bele detelje cvetje, dobra misel, vrednjak in mačkova detelja so posebno dobro zdravilo za beli tok. Skuhati jih je treba na vodi in tisto vodo piti.
Belo deteljo na vinu kuhati in piti, je prav dobro zdravilo za bramorje in druge otoke.
Tl. Mačkova detelja.
Baste po njivah, posebno po tistih, ki so za praho. Dolga je po eno ped, ima majhna peresca, kosmate štible, več vršičev in na vsakem po eno mačico pepelnate barve, kakor vrba, le bolj mehka je mačica mačkove detelje, kakor ona od vrbe. Cvete okoli kresa.
Skuhaj jo na vodi in pij, ustavi grižo, pa tudi odpravi beli tok.
15. Koprive (Urtica).
Koprive povsod poznajo, kot slab denar. Za vsakim voglom jih najdeš. Priprosti narod loči koprive v šest vrst, ker se ne vjerna z botanikarji, toda kaj vpraša narod v svoji priprostosti po botaniki . On pravi, da pozna šestero kopriv in noben Linne ga ne pregovori, da bi to res ne bilo. Saj jih vendar vidi in z roko ošlata. leso: 1. Velike pekoče koprive-, 2. male mrtve koprive, ki se tudi prisad ne koprive imenujejo; 3. rimske koprive, ki narede lanu podobne glavjce; 4. velike mrtve koprive, po katerih je posebno veliko čmrljev; 5. male mrtve koprive z belim cvetjem in 6. mrtve poležne koprive, ki rade ondi rastejo, kjer starine leže.
Pekočih kopriv seme in perje na vinu skuhaj in pij, se boš potil.
Stolci tega semena in ga pij na vinu, prežene 'kamen; kašelj tudi odpraviš s tem.
Ce imaš že zastaran kašelj, stolci korenin pekočih kopriv in jih zmešaj z medom ter jih skuhaj na vinu. Tega vina popij vsako
jutro in vsak večer po tri žlice gorkega, je prav posebno dobro za prehlajena pljuča in za zastiran kašelj.
Gnjile rane, fistel, raka in kar je tikegi temu pod ib neg i, sceli prilepek napravljen iz stolčenega perja pekočih korenin in soli.
Zaprte vetrove prežene koprivno perje na vodi kuhano.
Ce se hočeš potiti, skuhaj kopriv na laškim olji in se z njim po hrbtu maži.
Če te po črevih kolje, skuhaj koprivinega perja na vinu in vino popij, mine.
Bošjast in božjastno trganje se odpravi, če obvezuješ na dotične ude korenine na vinu kuhane.
Kogar je mrtvud zadel, pije naj vino, v katerem so se kuhale mrtve koprive, mu bo odleglo.
Kogar križ boli, skuha naj si skupaj mrtvih kopriv in medu ter naj tisto na križ naveže, ga bo nehal boleti.
Če te mrazi ali mraz trese, skuhaj na vinu mrtvih kopriv in
Sa P'K
Če ti noge otekajo stolci korenine mrtvih kopriv, jih skuhaj nr laškem olji in s tistim noge maži, bodo kmalo zdrave. To zdravilo prežene tudi vse druge otoke.
Če imaš črva, naberi mrtvih smrdljivih kopriv, ki za plotmi rastejo (velik i mrtve ali smrdljive koprive), jih stolci in na prst obveži^ To umori črva in v kratkem času odpravi bolečino.
če si vodeničen pij vodo, na katerej si skuhal mrtvih kopriv.
Če te pes popade, namoči v vodi mrtvih kopriv ruto in jo na rano pokladaj. To je za take rane najboljše zdravilo.
16 Melisa (Melissa).
Vino, na katerem se je melisa kuhala, je dobro za nadušljive in vrdne ljudi.
Če je koga stekel pes popadel, naj mu skuhajo melisnega perja na vinu, katerega naj spije, se mu ni treba smrti bati.
Če te je škorpijon pičil, položi na rano melisnega perja.
Melisna voda prežene vsako bolezen, katera je nastala iz žalosti ali jeze. Človek dobi po njej dobre misli. To vodo naj pije na tešče, kdor ima premrt želodec ali kdor je od mrtvuda zadet; ta voda je tudi dobra za vsakovrstne otoke, vodenico, naduho in odpravi slabo kri.
17. Meta (Mentha).
Meto tudi povsod dobro poznajo in je šesterovrstna. 1. Črna meta, ki jo na kmetih tu pa tam s smetano kot mazilo v hlebce peko; 2. kodrasta meta; 3. ozka in 4. šmarna meta. Poleg teh štirih vrst imamo še dve divji in sicer 5. konjska meta in 6. mačkovec.
Štupa iz suhe mete je dobra za gliste.
Sok iz mete prežene vso vročino iz glave, če si jo z njim mažeš.
Će ti po ušesih šumi, pij metin sok na medeni vodi.
Će ti sapa smrdi, kuhaj rmto na vinu in pij, jo boš zgubil.
Če te kaca piči, vzemi v enakih delih mete, vinske rutice in čebule , zmešaj in stolci skupaj ter na rano obeži.
Če te stekel pes popade, skuhaj na očetu mete in medu in naveži na rano, boš kmalo zdrav.
Kdor ima slab želodec, ki mu slabo prebavlja, popije naj vsako jutro in vsak večer po 5 dek metine vode: To mu bo napravilo slast in veselje do jedi in mu bo pregnalo bljevanje.
Kdor je počen, pije naj to vodo, se bo zopet zacelil.
Tudi gliste ta voda prežene.
18.	Polaj (Pulegium).
Kdor ima na svojem telesu kako srbečico, skuha naj polaja in naj se z njim zmiva.
Če imaš otekel trebuh, skuhaj polaja, ga naloži na trebuh, ti bo potegnil ves otok iz njega.
Če imaš prisad, zmešaj polaja z ječmenovo moko stolči in na prisad naveži.
Komur se kak ud zlomi, naj naveže nanj polaja z medom zmešanega.
Za naduho je posebno dobra polajeva štupa, če jo z medom vživaš.
Če si kaj strupenega snedel, zavžij polaja, medu in očeta (jesiha).
Če te piči gad, kača ali škorpijon, deni v jesih polaja in soli, prideni nekaj medu, s tem obveži rano in zacelil jo boš brez škode.
Kdor je vedno žalosten ali pa zaspan, nosi naj polajevo pero pod jezikom. Pomagalo mu bo.
Če kdo glas zgubi, da ne more govoriti, namoči naj polaja v vinu in naj ga drži v ustih, bo zopet glas dobil.
Polajeva štupa, kdor jo zjutraj in zvečer na vinu vživa, odpravi jetrno in pljučno jetiko.
Če imaš črne zobe, odrgni jih s polajevo štupo, bodo zopet lepo beli postali.
če te glava boli ali božjast po udih trga, naveži na bolni del telesa svežega stolčenega polaja, to ti odvzame bolečine.
Če imaš črva, stolči svežega polaja, zmešaj ga z nekoliko žefra-nom in ga obveži na bolečino. To je tudi prav dobro domače zdravilo, če koga nos boli.
Če te boli vranica, obeži nanjo stolčenega polaja.
Če si v životu otekel, skuhaj rc'ajevih korenin na vinu in jih na otečeno mesto obveži, vino spij.
Če komu težko ali slabo pride, daj mu duhati v jesihu namočenega polaja, mu bo boljše.
Če komu hudo kri teče, pije naj po 7 dekagramov polajeve vode zjutraj in zvečer. Ta voda vstavi tudi krvavo grižo, ali če

kedo kri poceja mesto vode; treba jo je vsako jutro in vsak večer po 8 dekagramov piti.
Kdor je počen, pije naj polajevo vodo, mu bo veliko pomagala.
Polajeva voda je dalje dobra za zmivanje glave, oči, kedar se komu iz tistih kida, kakor tudi za druge očesne bolezni.
Gladek obraz in lepo kozo dobi vsak, kdor se v tej vodi vsak dan umiva.
19.	Majaron (Origanum majoranna).
Majaron Slovenci, posebno pa slovenske dekleta; kaj dobro poznajo, ker ga rade imajo v gredicah in po oknih ter rade v dišiče šopke povijajo. Dvoje vrste je: letni in zimski; glede zdravilne moči oboji enako dober in hvalevreden.
Posebno hvalo zasluži pa majaronovo olje, ki se takole napravi:
Stolci majarona in stisni sok iz njega. Kolikor imaš tega soka, toliko mu prideni laškega olja. Oboje skupaj deni v steklenico, katero dobro zamaši in zaveži, da ne more nobena voda notri, pa tudi olje ne venkaj. Tako zavezano steklenico deni v lonec poln slane vode, pristavi k ognju in naj tako dolgo vre, da se za tretjino povre. Kedar se to zgodi, vzemi zaprto steklenico iz kropa; olje je dobro prekuhano.
Če te boli glava, namaži si jo s tem oljem, te bo nehala boleti.
Če te boli srce, maži se z majaronovim oljem pod nosom; vzame vse težave od srca.
Majaron na lugu skuhan, s katerim si glavo zmiješ, je tudi prav posebno dober za bolečine v glavi.
Majaron na belem vinu kuhan je dober za vse notranje bolezni, kakor postavim: vodenica in suha jetika. Eabi se lahko zunanje in notranje. Rabi ga lahko vsak človek, vsake starosti in vsakega stanu. Majaron ni nikjer napačen.
Majaronova voda, kdor jo vsako jutro in vsak večer po 5 dekgr. popije, spravi kamen dotičnemu človeku.
Majaronova voda prežene tudi beli tok, pomaga tistim, ki jih je zadel mrtvoud, in stori sploh človeka veselega.
20.	Dobra misel (Origanum vulgare).
Dobra misel ima trde rudeče štible, majhno okroglo perje, in temnorudeče cvetje na vsakem vršičku. Raste ob potih, po rebrih, po mejah in prav lepo diši.
Ce ti po ušesih sumi, skuhaj dobre misli in daj, da se ti njen sopar v ušesa kadi, je dobro in prežene šumenje.
Za razne prsne bolezni, kakor so: naduha, kašelj, jetika, vzemi dobre misli, vinske rutice, lig in medu. To vse skuhaj na vinu, pij ga.
Če ima bolnik teško sapo, naberi perja in cvetja dobre misli, oboje spravi v vrečico, jo deni v vino in ogrej. Tisto položi bolniku oa glavo in ga dobro odem.
Komur se kaj zapira, bodi si voda ali blato, opari mu dobre misli, naveži mu jo na trebuh in vse mu bo odprla.
Trd trebuh zmeči dobra misel, če jo s figami in ječmenom skupaj skuhiš in piješ.
Če imaš bide v grlu ali angino, skuhaj skupaj fige in dobro misel in s tisto vodo grlo pogrgljavaj, goščobo pa na vrat naveži.
Otok prežene prilepek napravljen iz dobre misli, fig in solitarja, katere skupaj stolci in na otok naloži.
ül. Žavbelj ali kadulja (Salvia).
Žavbelj pozna vsaka kmetica, ker ga rabi ob velikih praznikih za v govejo juho in sploh k pečenki, kedar se s tisto vkvarja.
Ce koga bode, naj skuha žavbeljna na vinu in gorkega pije, to mu prežene star kašelj in bodenje.
Če imajo otroci na glavi grinte, zmivaj jim glavo z žavbeljnovo vodo, jih boš spravil in jeli jim bodo lepi črni lasje rasti.
Zavbeljnova voda je posebno dobra za take, katere je mrtvoud zadel in jim je besedo zaprl ali pokvaril. Treba jo je piti vsako jutro in vsak večer po pet dekagramov.
Kdor si s to vodo zobe ziniva, si ohrani lepo bele.
če te glava boli, namoči rute v tej vodi in jih na glavo po-kladaj, te bo nehala.
Komur raste gusa ali krof, pije naj to vodo, ga bo zgubil.
22. Rožmarin (Rosmarinus).
Kdor ima kalne oci, zmeša naj rožmarinovega soku z medom in naj si s tistim oči maže.
Trde bule se omeče, če pokladaš nanje rožmarinove korenine z medom stolčene.
Raka sceli rožmarinovo perje, če ga nanj pokladaš.
Vodenica se prežene, če skuhaš rožmarina in divjega polaja na laškem olju in vinu, in se s tistim mažeš.
Če koga meče, skuhaj mu rožmarina in nekaj popra vmes deni, ter naj tisto dotični vživa.
Rožmarinovo olje ima vse te lastnosti, le še v veliko zvišanej meri in je toraj dosti boljše. Posebno se pa priporoča za zobe in za celitev ran.
23. Vinska rutica (Ruta).
Kogar v prsih boli, skuhati da naj si rutice na očetu ter naj od tega vsako jutro in vsak večer po eno žlico vživa. To prežene vsakovrstne prsne bolečine, sceli pljuča, ozdravi jetiko in kašelj.
Otrokom, ki imajo gliste, rutico stolči in na popek navezuj; jih prežene.
Kdor ima vodenico, pije naj na vinu povreto rutico.
Ce imaš otečm želodec, skuhaj rutico na laškem olji in jo na žganji po malem vživaj in pa po trebuhu se maži. To spravi otok iz črev in iz želodca.
Ce imaš črva v ušesih, skuhaj rutico na vinu in ga nakapaj nekoliko v ušesa.
Ce imaš lišaje ali gnjile {mokre grinte, hraste) na glavi, zmešaj skupaj goluna, solitarja in medli, ter se s tem maži.
Kdor je jedel česen ali čebulo, mu navadno še dolgo iz ust po njem smrdi. Vsak tak je naj svežo rutico, mu bo ves smrad pregnala.
Butična voda je dobra za bolehne oči, če si jih z njo zmivaš. Ce jo piješ trideset dni, prežene ti vse škodljive gliste. Rutična voda prežene kašelj, mrzlico in sploh skoraj vse notranje bolezni. Ce ti iz oči teče, zmivaj si jih s to vodo na dan po dvakrat, boš dobil zopet čiste. Če imaš v nosu kako bolezen, namakaj majhne cunjice v tej vodi in jih v nos vtikaj. Če imaš črva na prstu, drži prst v rutični vodi, ti ga umori.
24. šentjanževica ali krčno zelje (Hypericum).
Šentjanževica ali sv. Janeza roža raste po mejah v velikih šopeh skupaj. Perje ima dolgo in okrogličasto, vršičkov mnogo in jako tenkih, po njih je vse polno drobnih rumenih rožic, ki dajo rudeč, krvav sok iz sebe, če jih stiskaš. Seme je podolgasto, kakor ječmenovo in črno, diši po pilpahu.
Te rože stolčene na gnjile rane pokladaj, jih hitro scelijo.
Kdor ima v nogah bozjast, stolče naj te rože in njih seme, oboje suho, na štupo, katero naj na vinu vživa, mu bo pregnalo vso božjast iz nog.
Kdor ima četrtodnevno mrzlico, vživa naj seme te rože na vinu.
Spečenino si hitro sceliš in ves ogenj in vso bolezen iz nje preženeš, če stolčene šentjanževice na njo pokladaš.
Sentjanzevih rož voda je dobra za vsakega, da jo pije zjutraj in zvečer po tri dekagrame, kogar je mrtvoud zadel.
Kogar meče, vživa naj štupo teh rož na vodi, m i bo pomagala.
Olje iz šentjanževic se tako-le naredi: Naberi cvetja v steklenico za tretji del njenega prostora., nalij nanje laškega olja toliko, da bo za palec vrha manjkalo. Sedaj prideni nekaj kafre, steklenico zamaši in jo za 8 dni na sobice postavi. Potem stvar pretoči skozi snažno cunjo in stisni, deni sok v drugo steklenico, primešaj nekoliko brinjevega olja, kafre in rožmarinovega olja, ter postavi zopet za en dan na solnce, da se to vse lepo skupaj vzame, potem ga pa spravi in prepričan bodi, da imaš jako imenitno olje v rokah, katero vsako rano sceli. Prav tako izvrstno je to olje za vsakovrstne spečenine, prisad in sploh za vse pekoče bolečine. Brez skrbi ga rabi, kajti povsod bo pomagalo.
25. Marjetica ali rigelc (Bellis perennis).
Bigelce ali marjetice pozna vsak pastir. Rastejo po vrteh in pašnikih, cveto belo, v sredi rumeno.
Rigelcevo 'perje stolčeno na rane pokladaj, jih hitro sceli.
Kdor ima gušo (krof), nakoplje naj si rigelcev s koreninami vred, skuha naj jih na vinu, katerega naj zvečer pije.
Kdor ima sušico (suho jetiko), naj je na tešče rigelcevo perje zjutraj; zvečer naj ga vživa pa pred večerjo, bo ozdravel.
Voda rigelceva, če jo zjutraj in zvečer nekoliko popiješ, ti da slast do jedi.
Kdor ima kako rebro zlomljeno, pije naj rigelcevo vodo, mu bo pomagala.
Komur so se po ustih mehurji spahnili, pije naj to vodo, bo kmalo zdrav.
26. Veliki koren (Inula Helenium).
"Veliki koren raste kakor^ hren, le ima na sredi večje perje, po eni strani nekoliko kosmato Stibla je visoka in ima na vrhu veliko rumeno rožo, ki je v sredi črna. Na mnogih krajih sade ga po vrteh in zelnikih.
Ce imaš kašelj, stolči korenino velikega korena in zmešaj z medom, ga prežene.
Kdor je vrden, naj je korenino velikega korena z medom.
Naduho prežene veliki koren, če ga na vinu skuhaš in tisto vino piješ.
Kdor kri pljuje, vživa naj vino, na katerem se je kuhal veliki koren. To vino prežene tudi bodenje.
Za vsakovrstno jetiko ga nimaš boljšega zdravila, kakor je veliki koren na vinu kuhan.
Kdor je počen ali kilav, spije naj vsako jutro in vsak večer po eno žlico vode iz perja velikega korena. Ta voda spravi tudi kamen iz mehurja, omehča in ščisti mehur in ledice.
Če si od mraza v glavi bolan, zmivaj si jo s to vodo, prežene vse bolezni iz nje.
Če se kedo hudo pretrese, ali od kod pade, ali je hudo stepen, je posebno dobro zdravilo voda iz korenin velikega korena, katere naj popije po dva ali tri lote na enkrat. Voda iz korenin velikega korena sceli tudi vse, kar je počenega v človeku in prežene sesedeno kri. Posebno se pa ta voda priporoča kot prav dobro zdravilo za vse ženske notranje spolske bolezni.
27. Kosutnik ali cijan (Genziana lutea).
Ima dolgo, okroglo korenino, dolge, otle štible im perje orehovemu listju podobno, cvete rumeno. Raste po visokih gorah.
Ge koga stekel pes popade, vzemi cijana in mire, vsacega za 4 grame, prideni nekoliko sežganega jelenovega roga. To vse troje skuhaj na vinu. Popaden človek naj tako vino pije štiri jutre zaporedoma, bo kmalo bolje. To zdravilo izžene tudi marsikak drug strup iz človeka.
O cijanovi vodi se trdi, da podaljša človeško življenje, če jo na tešče po pet dekagramov piješ, ker namreč vse slabe sokove iz človeškega telesa odpravi, in želodec tako okrepča, da mu nobena jed ne škoduje.
28. Svinjski koren ali Črnobina.
Crnobina je koprivam jako podobna , le štibla je čveterovo-voglata, perje ima po dvoje in dvoje vštric. Kedar odcvete napravi glavice polne semena. Korenine so bele. Raste po senčnih krajih.
Kogar gad pici, naj vživa sok iz tega zelišča.
Seme te zeli, 4 grame na medu stolčenega, prežene gliste.
Če koga kriz boli,^ pije naj to seme s poprom zmešano na vinu.
Kdor ima bramorje, nabere naj korenin svinjskega korena, naj jih stolce, z medom zmeša ter naj jih vživa vsak večer in vsako jutro po eno žlico, se mu bodo bramorji kmalo zacelili.
Grinte in oskrumbe, ki se navadno ne dajo sceliti, spraviš kaj hitro s sokom iz črnobinih korenin in perja, kar moraš v maj-niku nabrati. Tisti sok zmešaj s stopljenim voskom, in laškim oljem. Vse to dobro zmešaj, da bo mazilo. S tem si maži grinte in spravil jih boš.
Kufrasto barvo iz obraza spraviš, če se umivaš v vodi, ki je žgana iz korenin svinjskega korena.
29. Trpotec (Plantago).
Trpotec je dvojevrsten: širokolistni in ozkolistni. Obojega po celem svetu poznajo. Oba imata enako dobre lastnosti. Kar velja o enem, velja tudi o drugem.
Kdor ima grižo, vživa naj trpotec, kakor mu drago; ali naj surovega ali kuhanega vodo pije ali pa štupo njegovo vživa.
Mrzlice še tako trdovratne spravi trpotčev sok.
Ge koga oci peko, zmiva naj jih s trpotčevim sokom.
Če imaš rane po ustih ali na jeziku, jemlji trpotčevega soku v usta, ti vse sceli.
Komur iz ušes teče, kapljaj mu trpotčevega soku vanje.
Kdor kri pljuje, pije naj trpotčev sok s kislim vinom.
Perje kuhanega trpotca osoljeno jej, ti ustavi vsako grižo.
Kdor se vseka ali vreže ali zbode in se mu kri neče ustaviti, stoki mu trpotčevega perja in ga zmešaj z jajčnim beljakom. To naveži na rano, bo kri kmalo nehala teči.
Gnjile rane sceli stolčen trpotec, naj bodo majhne ali velike.
ns
Kdor ima gobo, stolce naj si skupaj trpotčev.h in šterkovćevih korenin in naj jih nanjo navezuje.
če te boli kak otel zob, zdrobi suhega trpotca in pehtrana na štupo in jo deni v votlino.
Komur noge otekajo od presunjenja, obveže naj se mu trpotca na podplate.
Za božjast je jako dober trpotec s solijo zmešan, če ga ondi obvežeš, kjer ti po udih trga.
Kdor ima naduho, naj pije trpotcev sok na vinu. To mu prežene naduho, sčisti pljuča, odpre jetra in ledice.
Vodenico preženeš, če piješ skozi štirinajst dni vsak dan zjutraj in zvečer po pet dekagramov trpotčeve vode.
30. Gabez (Symphytum).
Gabez raste rad po mokrih krajih. Korenino napravi dostikrat po dva vatla globoko v zemljo. Perje je veliko, gladko, tu pa tam tudi nekoliko kosmato. Štibla je dolga in kosmata; cvete rudeče.
Gabezova korenina je strta prav dobro zdravilo za vsakovrstne rane, za strte in zlomljene ude.
Kdor kri pljuje, pije naj vino, na katerem se je kuhala gabezova korenina.
Zasedeno kri spravi iz udarcev ali pretrtih udov perje in korenina gabezova, če ju skup stolčeš in gori pokladaš.
Kdor je počen, pije naj gabezove vode vsako jutro in vsak večer po eno žlico. Ta voda spravi ob enem vse slabe sokove iz človeškega telesa.
Kdor ima spokane ustnice, naj jih moči z gabezovo vodo, si jih bo hitro scelil in bo zopet gladke dobil.
31. Pelin (Artemisia absyntumj.
Če imaš slab želodec, skuhaj pelina na vodi in pij. To ti spravi ob enem vse slabe ostanke iz želodca.
Vodenimi ljudje pijo naj pelinovec z vinom zmešan.
Kogar glava boli, da ne more spati, skuhaj mu pelina na vodi, obveži mu ga na glavo, ali pa pelin poprej tudi z jesihom popari, mu bo vzel vse bolečine iz glave in bo lahko in dobro spal.
Kdor ima crve v ušesih, kapljaj mu pelinovca (pelinovega soku) v ušesa, mu jih pomori.
Komur iz ust smrdi, skuha naj si pelina na vinu in naj si s tistim usta zmiva.
Kdor je jedel strupene gobe, skuhaj mu pelina na jesihu in daj mu tisti jesih piti.
Kogar trebuh boli, skuhaj mu pelina in kumine na vinu in daj mu gorko piti. Vzame vse bolečine iz trebuha.
69
32. Metlika (Artemisia Euphrasia).
Ta rastlina je dvoje vrste: bela in rudeča. Podobna je pelinu le več perja ima, katero je zgorej zeleno spodej belo. Zraste dostikrat jako velika, cvete rumeno in je štibla tudi polna cvetja, kakor pri pelinu.
Kopel za noge iz metlike in pelina napravljena spravi vse bolečine iz njih.
Če imaš slab želodec, namoči na vinu metlike, fig in mire in tisto vino pij.
33.	Popelj ali slez (Malva).
Popelj ima okroglo perje, dolgo štiblo po tleh položeno; cvetje je bledorudeče. Seme napravi v plosnatih belih kapicah.
Popeljnov, ječmenove moke in medu skupaj zmešaj, da bo mazilo; s tem zmečiš vsako bulo, bramorja itd., da se hitro predere in potem zaceli.
Za sveže rane izvrstno je sledeče mazilo: Naberi svežih po* peljnov, skuhaj jih na vinu, naj se dobro povro. Potem stisni vino venkaj. Kolikor dobiš vina, toliko vzemi laškega olja in ravno toliko medu. Vse skupaj zmešaj in skuhaj, da se povre. S tem mazilom maži sveže rane, jih hitro ozdravi. Prav dobro je tudi za bule.
Perec ogenj preženeš, če skuhaš popeljnov na laškem olji in jih navežeš nanj ali pa na kakoršen koli prisad.
Če je kdo povžil kako strupeno rec, skuha naj se mu popeljnov s korenino vred, in naj tisto vodo gorko pije; prežene namreč ves strup iz človeka.
Kašelj si preženeš s popeljni na mleku namočenimi, če tisto mleko vsako jutro in vsak večer piješ.
Popeljnovo perje v solati prirejeno, vzame vse slabe in bolestne sokove iz oči.
Popeljnova voda prežene kamen iz mehurja in ozdravi ledice, odpravi vse bolečine iz mehurja in pljuč, grižo, če si z njo grlo izgrgravaš, te bo nehalo boleti.
34.	Ajbiš (Altea officinalis).
Ajbiš je tudi dobro znano zelišče, napravi visoko votlo štiblo in ima kosmato perje. Easte po zelnikih in po vrteh.
Trde bide se zmeče, če jih obložiš s kuhanim ajbišem, se kmalo predero in scelijo.
Za angino v grlu je prav dobro zdravilo ajbiš z lanenim semenom skupaj kuhan. Redar se prevre, naveži oboje na vrat.
Kašelj preženeš, če piješ vino, na katerem se je kuhal ajbiš.
Če imaš pod očmi grde madeže, skuhaj ajbiševega semena z laškimv oljem in vinom in se s tem maži.
Če si se hudo opekel, kuhaj na vinu ajbiševe korenine in jili obveži na spečenino.
Kdor je hudo stepen, pije naj vino, na katerem so se kuhale ajbiseve korenine.
Ajbiš na očetu kuhan, če si z njim usta zmivaš, ti ohrani lepe bele m zdrave zobe.
Če te prsi hoU, skuhaj ajbiša na vinu in medu in pij. To prežene vse bolečine iz prsi.
35. Hren (Coehlearia Armoracia).
Hren je dobro znan povsod, po deželi in po mestih.
Ce si zaprt, jej hrenovo perje, ti odpre telo in zboljša želodec.
Divje meso spravi štupa napravljena iz posušene hrenove ko-remne.
Komur izpadajo lasje, skuha naj si hrenovega perja na vodi in z njo glavo zmiva, si bo pomagal.
Komur se v ušesih gnoji, kapaj mu hrenovega soka v ušesa, mu bo brez škode vse notranje rane zacelil.
Kdor ima težko sapo, stolče naj hrenovo seme, zmeša naj ora z medom in povžije.
Vsakovrstno jetiko odpravi hrenov sok s sladkorjem zmešan, če ga vsako jutro na tešče po pol žlice spiješ.
36. Morava.
Morava raste pri potih, cestah in sploh povsod rada, koder ljudje mnogo hodijo. Vleče se po tleh kakor kakošne niti, ima ozko podolgasto^perje po dvoje in dvoje skupaj. Za vsakim perescem čepi po ena nežna bela majhna rožica, iz katere se napravi trivoglasto podolgasto rudeče seme.
Morava je najboljše zdravilo, če je treba hitro komu kri ustaviti. JNa vinu kuhana žene kamen od človeka.
Moravi n sok je dobro piti tistim, kateri imajo slab želodec, ki ne obdrži nobene jedi, temveč jo precej nazaj vrže. Ustavi tudi grižo.
Bveze rane' se hitro scelijo, če moravo na vinu z medom vred skuhaš in na nje navežeš.
Moiava na vinu kuhana prežene zavžita mrzlico in vsakovrstne druge mraze.
37. Divje šmarnice.
Divje šmarnice rastejo po skalah in pečeh imajo dolgo, okroglo štiblo, podolgasto perje, spodej med perjem belo cvetje. Sad so zelene jagode, ki črne postanejo, kedar dozore. Korenine so dolge in kakor mazinec debele in se rade lomijo.
Slabo kri iz človeka odpravi voda divjih šmarnic, če jo piješ vsako jutro in vsak večer po šest dekagramov.
Kdor si^ hoče dobro želodec sčistiti, naj povžije kakih deset ali dvanajst črnih jagod divjih šmarnic.
Perje na vinu kuhano in vino povžito, prežene vso tisto slabo kri iz človeka, zarad katere posebno ženske hirajo.
Stolčene korenine divjih šmarnic spravijo iz človeškegt telesa vsakovrstne madeže, ki so od zase.lene ali zastane krvi. Treba jih je na tak kraj le samo navezati.
38. Teloh (Helleborus niger).
Teloh je po deželi tudi povsod prav dobro znan.
Štupa iz telohovih korenin napravi čiste zobe, pomori črvove in sceli gnjilo meso okoli zob.
Korenine na očetu kuhane, če se z njimi zmivaš, preženo (/arije, (pinte in bradavice.
Zastarelo mrzlico odpraviš si s koreninami, ee jih v vinu namočiš, nekoliko sladkorja prideneš in tisto vino piješ. Prav takošno vino sčisti telo tudi vsakovrstnih drugih zastaranih bolezniških nasledkov.
Konjske lišaje si odpraviš, če stolčeš telohovih korenin in jih z medom zmešaš. S tem mazilom namaži spokano kožo ali pa konjske lišaje, jih boš izvesfno odpravil.
Ce se ti je žolc izlil, vzemi štupo iz telohovih korenin in lor-berja skupaj stolčeno, zavživaj jo vsako jutro in vsak večer po eno nožno špico (ost) na čaši vina.
39. Cnierika (Veratrum).
Čmerika ima perje, kakor široki trpotec, tako široko in večje, bele korenine. Raste po močvirnih krajih. Korenine so strupene.
Stupa iz korenin. Zmešaj to štupo z pšenično moko in nastavi mišem . bodo vse počepale.
Čmerikovih korenin štupa, zmešana s pšenično moko in medom, omami vsakovrstno perutnino, da ne more več zleteti.
40.	Vijolice (Viola odorata).
Vijolice s perjem kuhati in piti, vzame iz človeka otok.
Kogar grlo boli, kuha naj si vijolice in s tisto vodo grgra, ga bo nehalo boleti.
Bolne oči ozdravi vijoličin sok, če jih namreč z njim mažeš.
Pijanost in vrtoglavost prežene si iz glave, kdor duha vijolice.
Z vijolično vodo usta si zmivati, prežene in sceli vse izpah-Ijine po ustih in okoli zob.
Vijolična voda ustavi vroči hudi kašelj.
Otrokom, ki se hudo prestrašijo, daj po pol žlico vijolične vode, jim strah ne bo nič škodoval.
Če koga od vročine oči bole, zmiva naj si jih z vijolično vodo.
41.	Šmarnice (Convallaria).
Naberi šmarnic in jih namakaj štiri tedne na vinu. Potem vino odlij v kotel in ga žgi. Tega vina po eno žlico in 6 zrn popra, vzemi po enkrat na mesec, je dobro, ker človeka ne zadene mrtvnd.
Kdor je kaj strupenega snedel, popije naj šest lotov šmarnične vode, mu ne bo nič škodovala otrovljena jed.
42.	Redkev (Raphanus).
Kdor ima oslabljen želodec, da mn slabo prebavlja zlasti večerjo, povžije naj vselej po večeiji nekoliko retkve.
Komur se kamen dela ali voda zapira, vživa naj retkvin sok na sladkorji na tešče.
Komur se je naredilo na ranah divje meso, naloži naj redkve nanj, ga bo pregnala.
Retkev je posebno dobra jed vodeničnim ljudem.
Stolčeno retkev na glavo obvezuj, če ti izpadajo lasje, zrastli ti bodo drugi.
Kdor kašlja, skuha naj se mu retkve in medu na vodi skupaj in naj tisto več dni pije. To ti bo spravilo ob enem vse zaslinke iz grla in prsi.
Kdor ima kamen, popije naj vsako jutro skozi celi mesec po 5 dekagramov retkvine vode, ga bo zgubil.
Sedem dekagramov retkvine vode, povžite, prežene vsako strupeno jed iz človeka.
Će imaš bolne oci, zmivaj si jih s to vodo, prežene vsakovrstne tokove^ iz njih.
Če te po grlu boli ali po ustih, grgraj si grlo s to vodo.
Kdor je vodeničen, popije naj vsako jutro in vsak večer po sedem dekagramov retkvine vode, bo ozdravel.
Komur se voda zapira, naj pije retkvino vodo.
43. Štrkovec ali kačnik (Aram maculatum).
Kačnik je jako plemenita zel, ki ima po dve ali tri peresa na jako dolgih in svitlih mesnatih štiblah, kakor hren. Cvet je bel, sad se pokaže še le v jeseni v podobi rudečih jagod češnjam podobnih. Korenine so bele, kratke in hudo pečejo, če jih deneš v usta. So strupene.
Če te božjast trga po udih, stolči štrkovčevega perja, ga zmešaj s kravjekom in na bolno mesto naveži, te bo jenjala.
Štrkovčevih korenin štupa s sladkorjem zmešana je dobro zdravilo za mrzlične ljudi. Treba jo je jemati zjutraj in zvečer po dve noževi osti (špici) na vinu. Ta štupa, kdor jo na ta način vživa, spravi ob enem vse spridenosti iz želodca, napravi dobro kri in preži ne vse bolezni, katere iz žalosli izvirajo
73
Če komu črevo uhaja, skuhaj mu šterkovca in gabeza skupaj na vinu in mu ga na dotično mesto pokladaj.
Bule po životu spraviš, če šterkovca s čebulo in vodo zmešanega na nje navežeš in jih s tem mažeš.
44. Bršlin (Hedera helis).
Kdor ima v glavi preveli vlažnosti, noslja naj bršlinov sok.
Bolezen v ušesih preženeš, če beršlina na vodi skuhaš in v ušesa kapaš.
Kamen preženeš, če stolčeš pol dekagrama bršlinovega semena in ga na vinu povžiješ. Ali pa povžij vsako jutro po 7 bršlinovih jagod
če te boli vranica, skuhaj perja na vinu in ga gori pokladaj.
Gnjile rane sceli bršlinovo perje na vinu kuhano, če ga potem na nje pokladaš.
Uši in gnide spraviš z glave, če skuhaš bršlinovega perja na vodi in si s tem glavo zmivaš.
Zastarane bolezni v glavi preženeš z beršlinovim oljem, ki ga tako-le nared : Stolči bršlinovega perja in jagod, stisni sok venkaj, deni ga v laško olje, primešaj gavtrožnega cvetja, steklenico dobro zamaši in jo deset dni na solnce postavi. Dobil boš olje, ki odpravi vse zastarane bolezni iz glave, če jo s tem oljem mažeš.
Komur se voda zapira, pije naj vsako jutro in vsak večer po sedem dekagramov bršlinove vode.
45. Hmelj (Humulus).
Hmelj je dvoje vrste: žlahtni hmelj, ki ga hmeljarji sade, ter ga pivarjem prodajajo, in pa divji hmelj, ki po grmovji in po mejah raste.
Hmeljeve mladike, takoj ko poženo, in pa mlado perje jesti, cisti kri v človeku.
Komur se po ušesih gnoji, kapa naj hmeljev sok v ušesa, mu bo scelil bolezen.
Naduho prežene hmelj, če ga skuhaš na vinu, v katarem je polovico vode, ter ga piješ.
Hmelj na vinu kuhan prežene vodenico, če ga piješ.
46. Rudeče jagode (Fragaria).
Kogar križ boli, natrga naj si štiri pesti jagodnih rastlinic, naj jih na vodi skuha, potem naj stopi medu ali pa brinovega olja ter naj to vse dobro skupaj zmeša in naj si s tem križ maže. Mu bo izvestno pomagalo.
Kdor ima kufrast obraz, zmiva naj se z vodo, ki je iz jagod žgana.
74 —
Kogar oci peko, zmiva naj jih s to vodo.
Jagodna voda prežene kamen, čisti ledice in mehur.
47.	Petoprstnik (Potentilla).
Petoprstnik raste po skalah in grobljah in se razprostira v dolgih rudečih nitih po tleh. Perje je podobno onemu rudečih jagod, le nekaj manjše je in pa vsako pero je na pet krajev prerezano, cvetje je rumeno.
Kogar meče, namoči mu perja petoprstnikovega na vinu čez noč. Zjutraj naj pije tisto vino.
To perje na vinu kuhano, prežene četrtodnemo mrzlico, če vino pije, kogar taka mrzlica trese.
To zelišče, stolčeno in s staro mastjo zmešano, sceli vsako
rano.
Kdor ima raka, stolči korenin in jih na očetu skuhaj in gori navezuj.
48.	Seiitjanževe korenine.
Stupa iz šentjanževih korenin, če jo na vinu vživaš, prežene vse zastarane škodljive tokove (fluse) iz telesa, kakor tudi vse bolezni, katere od žalosti ali pa od straha pridejo.
Zlit žolc iz človeka spraviš s štupo napravljeno iz šentjanževih korenin, limbergarja, sladkega janeža in rigelcev. Jemlji jo vsako jutro za dve ali tri nožne osti na pravem vinskem žganji.
Otročnicam svetuje se šentjanževe korenine na kurji juhi kuhati.
Komur vranica oteka, skuha naj na vodi šentjanževih korenin siratko in naj jo pije.
Voda šentjanževih korenin prežene kašelj.
49. Nageljni ali klinčići (Dianthus).
Kdo jih ne pozna! Nahajajo se skoraj v vsaki vasi in vsakem mestu na kakem vrtu ali pri kakej hiši.
Sveže nageljne stolči in na sveže ram pokladaj, vzamejo vso bolečino venkaj.
Če se ti kaj zadere in ne moreš venkaj vzeti, naveži stolčenih svežih nageljnov na rano. Potegnejo vse venkaj.
Če te glava boli, stolči nageljnov in se z njimi po sencih maži, neha boleti.
Kamen si preženeš, če piješ gorko vodo na tešče, v katerej so se nageljni kuhali.

KAZALO.
Stran
Ajbiš.........................«9
Bezeg.........................54
Bodenje v telesu	.....	29
Božjast .........	34
Bradovice.....................37
Brinje....................  .	53
Bršlinje......................73
Bule..........................36
Cijan ........................66
Češnja........................52
Človek ....................... 5
Cmerika.......................71
Čreva.........................30
črevo, če uhaja	. . . . .	32
Crni mehur....................36
Davica........................35
Detelja bela..................60
Detelja mačkova...............60
Dobra misel . .	. ... .	63
Etijopsko pleme ............. 10
Fistelj.......................36
Figa..........................51
Glabez........................68
Glava ■...................... 11
Gliste........................31
Gnjide........................12
Griža.........................32
Grlo..........................21
Guša..........................21
Hebat.........................55
Hmelj.........................73
Hrast.........................53
Hrbet.........................32
Hren ...	 70
Hruška........................51
Indijansko	pleme..............10
Stran
Jablana.....................51
Jeličnik....................55
Jetra.......................27
Jetrna jetika ..............27
Kačnik......................72
Kadulja.....................
Kamelica....................5 s
Kamen.......................32
Kašelj......................24
Kavkaško pleme.............. 10
Kislica.....................58
Kompava..................... .	57
Koprive.....................60
Korda benedikta.............57
Koren svinjski . ........... 6 7
Koren veliki................66
Košutnik....................66
Krčno zelje.................6 5
Lasje ......................13
Lišaji................. ...... 36
Majaron.....................63
Malajsko pleme..............10
Marjetica ........	66
Mehur.......................33
Melisa......................61
Menstruacija................... 33
Meta . ....................... 61
Metanje ...................... 35
Metlika.....................69
Mišje ušesa.................56
Mongolsko pleme.................10
Morava......................... 70
Mraz .................. 34
Mrena očesna................... 15
Mrtvud..........................35
Mrzlica.....................34
Naduha..........................23
Nageljni........................74
Nastran ali Natrst ....	55
Noge otekle.....................34
Nos.............................17
Oči.............................13
Opeklina........................37
Oskrumbe........................36
Otrpnjen ud.....................34
Otrovanje.......................39
Pazi na svoje noge ....	40
Pelin ..........................68
Petoprstnik.....................74
Pereči ogenj....................37
Perilo..........................33
Pljuča..........................21
Počen človek ...................33
Polaj...........................62
Popelj..........................69
Prisad..........................14
Prsne bolezni...................24
Eak.............................36
Rane............................37
Regrat..........................59
Repinec ali Repje...............56
Retkev..........................72
Rigelj c........................66
Rožmarin........................64
Rudeče jagode...................73
Rutica..........................64
Slez............................69
Smetlika........................69
Srce............................29
Sulica..........................23
Šentjanževe korenine ...	74
Šentjanževica...................65
Šetica.......................57
Šmarnice.....................72
Šmarnice divje...............70
Šterkovec....................72
Tavžentroža..................5 7
Teloh........................71
Tok beli.....................33
Trebuh..........................30
Trpotec......................57
Trta vinska..................46
Ud otrpnjen..................34
Ured.........................24
Usta............................23
Ušesa........................12
Uši..........................18
Varuj se pijanosti ....	45
Varuj se slabega zraka . .	42
Vetrovi zaprti..................32
Vijolice.....................71
Voda zaprta.....................33
Voda krvava .................33
Vodenica........................28
Vranica.........................28
Vrat............................20
Vrdnost ........................24
Vrednjak . ..................55
Vročina v glavi..............37
Vrtenje v glavi.................12
Zavdanje.....................39
Zlati grmiček................5 7
Zobje .......................19
Žavbelj......................64
Žeja.........................20
Želodec.........................25
Žile.........................27

NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA
(Л
l/i
§
o
00000383093