Poštnina plačana v gotovini.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXV. Ljubljana, 31. decembra 1938.	Štev. 13.
Izhaja mesečno. — Leto 1938. — Naročnina: 50 Din letno.
86.
Pastirsko pismo
za mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani 1. 1939.
Gregorij,
po božji milosti in svetega sedeža oblasti škof ljubljanski, pozdravlja in blagoslavlja vse vernike svoje škofije.
Ob vstopu v novo leto vas morem letos z božičnim angelom pozdraviti: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2, 10). V času od 25. do 30. julija se bo vršil v Ljubljani šesti mednarodni kongres Kristusa Kralja.
Šestič že se bodo letos zbrali zastopniki katoliških narodov pod naslovom in v imenu Kristusa, Kralja vsega vesoljstva. Za ta šesti svetovni sestanek so si izbrali Ljubljano. V srcu naše škofije naj se torej slavi moč, veličastvo, svetost in oblast Jezusa Kristusa! To je za nas, dragi verniki, velika milost in odlika, na katero se moramo skrbno pripraviti, da jo dostojno in sebi v korist moremo sprejeti.
Misel na Kristusovo kraljevsko oblast je živela v dušah vernikov od apostolskih časov sem. Že sv. Peter, prvak apostolov, se je nasproti judovskim oblastem, ki so apostolom zabranjevale oznanjati Jezusov nauk, skliceval na vladarsko oblast njegovo, ko je dejal: »Jezusa, ki ste ga vi razpeli na les in umorili, je Bog povišal na svojo desnico za vodnika« (Apd 5, 31). Kakor imajo dandanašnji nekateri svoje vodje, ki izvajajo vso oblast in moč nad ljudstvom, tako ima po besedah sv. Petra Kristus vso in edino oblast biti vodja in vladar vsem narodom.
Sv. Janez opisuje v 19. poglavju skrivnega razodetja poslednjo odločujočo zmago Kristusa Kralja: »In videl sem nebo odprto: in glej, bel konj in jezdec na njem... Njegove oči so kakor ognjen plamen in na njegovi glavi je veliko kron... njegovo ime se imenuje Beseda božja... In na plašču in na svojem stegnu ima zapisano ime: Kralj kraljev in Gospod gospodov (Raz 19, 11—16).
V	to sliko zmagovitega Kralja in Vodnika so se upirale oči in zaupala srca kristjanov v dolgih stoletjih krvavega preganjanja, kakor tudi
danes verniki povsod tam, kjer so na razne načine preganjani in brezpravni zaradi zvestobe Kristusu, z vsem srcem zaupajo božjemu Kralju, ki bo končno zmagal in kraljeval na vekov veke.
Ko pa so kristjani po dolgih stoletjih svobodno mogli zapustiti svoja skrivališča in so začeli zidati sijajne bazilike Kristusu, Zveličarju sveta, so na svodu svojih svetišč postavljali ogromne slike Kristusa Kralja, ki vlada svet in se pred njim klanjajo sveti mučenci in mogočni kralji sveta. Veličastvo Kristusovo je presegalo sijaj in moč rimskih cesarjev.
Misel na Kristusa Kralja se je s krščanstvom širila med srednjeveške narode. Gledali so v Jezusu Odrešenika, ki je privedel njihove duše iz poganske teme v luč evangelija, častili so v Njem Kralja, katerega oblast obsega ves svet in vse ljudi. Misel na Kristusa Kralja jim je bila tako živa, da Jezusa na križu niso mogli gledati v njegovem ponižanju in trpljenju, zato so Jezusu, na križu razpetemu, oblekli dolgo' kraljevsko oblačilo, na glavo pa mu namesto trnjevega venca postavili zlato kraljevsko krono. Tako so imeli — zlasti v cerkvi pri božji službi — pred seboj podobo večnega Kralja slave, da so ga molili in se mu v vdanosti in pokorščini klanjali.
Bogoslovna znanost šestnajstega in sedemnajstega stoletja je versko resnico o Jezusovi trojni službi: učeniški, duhovniški in kraljevski vedno globlje razumevala in jo v znanstvenih delih pojasnjevala, a med verniki je stopila nekoliko bolj v ozadje. Cerkev je morala pojasnjevati in braniti tedaj druge verske resnice, ki so jih sovražniki božji tajili.
Ko pa so pred dvajsetimi leti razpadala cesarstva in države, ko so se začeli majati temelji človeške družbe, ki je bila zapustila najtrdnejši temelj božjih zapovedi ter je visoke zgradbe svoje kulture in družabnih odnosov postavila na pesek človeške zmotnosti in sebičnosti, je sedanji papež Pij XI. postavil znova misel in resnico Kristusovega najvišjega kraljevanja pred oči vseh katoličanov in jih s tem opozoril, da ni nikjer drugod rešitve in zboljšanja kakor v tem, da se ponižni in vdani podredimo Kristusovemu milemu vladanju. Da ne bi pozabili na to, je vpostavil poseben praznik Kristusa Kralja na zadnjo nedeljo meseca oktobra.
Istemu namenu sluzijo tudi mednarodni kongresi Kristusa Kralja: priznati Jezusa Kristusa za našega Kralja in Vodnika, zavedati se jasno te velike resnice in dosledno po tej resnici tudi ravnati.
Vsi čutimo, da Kristusova kraljevska oblast ne sega v vse naše življenje in razmere. Izrinjen je iz javnega življenja. Izrivajo ga iz družine in iz vzgoje. Ošabno nastopajo novi preroki človeštva, ki trdijo, da v zemskih kraljestvih in državah Kristus, božji Kralj, nima besede. Očitajo Cerkvi, da uganja politiko, ki ne spada v njen duhovni delokrog, ko uči, da vežejo Jezusove resnice vse ljudi v vseh njihovih odnosih in v vseh razmerah. Vse to delajo s tem namenom, da Kristusa in njegov vpliv izrinejo iz človeške družbe na zemlji. Toda odkoder ga izrinejo, tam začnejo temelji človeških tvorb pokati in zagrozi pogin.
Res da Kristus ni prišel na svet, da ureja gospodarske sisteme in družabne odnose ali da ustanavlja vzorne države. Svoje cerkve, kraljestvo, ki ni od tega sveta, pač pa na tem svetu, ni ustanovil v ta namen, da človeku pomaga v minljivih zemskih zadevah — za to so druge družabne oblike, predvsem države — pač pa v ta namen, da vodi človeka k zadnjemu cilju, k Bogu, od katerega in za katerega je ustvarjen. Pot do tega cilja je Kristus točno pokazal. K Bogu in večnemu cilju vodi edinole pot izpolnjevanja božje volje v resnici in milosti. Isti človek, ki mora predvsem gledati, da hodi stanovitno po tej edini poti k Bogu, je obenem
državljan s svojimi posebnimi pravicami in dolžnostmi in ima svoj poklic in svoje delo na tej zemlji.
Oboje si v človeku ne sme nasprotovati. Človek je božji tudi, ko vrši svoje državljanske in poklicne dolžnosti; ko skrbi za zemsko življenje in napredek, mora prav s tem napredovati tudi na potu k svojemu zveličanju. Z eno besedo: ničesar, kar človek dela in za kar skrbi, nobena dolžnost in obveznost na svetu ne sme nasprotovati zadnjemu njegovemu cilju, ga ne sme ovirati na potu k Bogu. Izpolnjevanje vsake zemske dolžnosti mora biti obenem vršenje volje božje.
V	tem smislu je Kristus Kralj nad vsemi in za vse. Nobena zemska zakonodaja mu ne sme nasprotovati, nobena znanost ne sme njegove resnice tajiti, noben gospodarski sistem kršiti njegovih zapovedi. Kadar bo to v popolni meri pravilno urejeno, tedaj bo Kristus resnično in dejansko Kralj vseh človeških src in bo nastopila ona presrečna doba, katero je v duhu gledal prerok Izaija.
Kongres Kristusa Kralja ima nalogo, da se zastopniki raznih narodov med seboj posvetujejo, kako naj vsi — tudi mi — pomagamo, da se svet obnovi v pravem krščanskem duhu s tem, da prizna Kristusu kraljevsko slavo in oblast. Vsi slutimo, koliko je tu važnih vprašanj, koliko modrosti in življenjske izkušnje iz vseh dežel in narodov je treba, da najdemo najuspešnejši način, kako svetu prinesti mir in zadovoljnost sladkega Kristusovega jarma in v duhu njegove resnice in v moči njegove milosti olajšati breme, ki danes prehudo teži preizkušene narode na svetu.
Iz vere vemo, da bo končno Kristus zmagal, ko mu bodo položeni vsi sovražniki za podnožje njegovih nog (ps 109, 1), a da bo zmagal nad sedanjim rodom, hoče našega sodelovanja. To sodelovanje mu hočemo ponuditi na svetovnem kongresu v zvezi z vsemi katoliškimi narodi, ki se ga bodo osebno in v duhu udeležili. Združiti se hočemo in povezati med seboj v trdno vrsto, postaviti se organizirano v službo Kristusa Kralja. V taki povezanosti bomo nepremagljiva armada Kralja miru in bomo pomagali obnoviti svet v miru božjem, v resnici in milosti.
Načrte za obnovitveno delo v duhu Kristusa Kralja bomo napravili v temeljitih in resnih zborovan jih, kjer bodo najznamenitejši katoliški možje raznih narodov razpravljali po svojem znanju in izkušnjah o obnovitvi krščanskega življenja.
Da bomo sklepe kongresa mogli tudi izvesti, moramo biti za to sveto nalogo navdušeni. Zaradi tega bo drugi namen kongresa, da se ob medsebojnem sodelovanju znova in še bolj navduši m o za Jezusa, našega večnega Kralja, Vodnika in Zveličarja . Ko bomo skromen plamenček svoje ljubezni do Kristusa združili s tolikimi drugimi srci, gorečimi v ljubezni božji, se bo tudi v naših srcih razgorel mogočen ogenj, ki nas bo ogrel za vztrajno delo in usposobil za večje žrtve v službi božjega Kralja.
Končno pa bomo za sklep kongresa pripravili Kristusu Kralju tudi zunanje zmagoslavje v živi veri vanj in v topli ljubezni do Njega, ki med nami živi v skrivnosti presvetega Rešnjega Telesa. To zunanje slavje naj požene mogočen val navdušenja in plamen ljubezni v duše vseli katoliških narodov, posebno našega naroda, v čigar sredi si želi Jezus pripraviti kongresno slavlje.
To je v glavnih črtali spored kongresa Kristusa Kralja! Iz njega spoznate, predragi v Gospodu, da pomeni ta kongres za nas posebno veliko milost. M i bomo največ sodelovali pri pripravi in izvršitvi kongresa, m i bomo deležni najbogatejših njegovih sadov. Da bomo teh milosti
vredni, se moramo dobro pripraviti na kongres in vneto moliti za njegov trajni uspeh.
Vsem nam je še v najlepšem spominu evharistični kongres v Ljubljani. Kongres Kristusa Kralja naj mu stopi vredno ob stran. Pomen tega kongresa pa je še večji in globlji. Združimo torej, predragi verniki, svoje molitve, svoje delo in tudi gmotne žrtve, da se bodo po kongresu vsi narodi z nami vred še zvesteje oklenili Kristusa Kralja, da bomo v živi veri in topli ljubezni v urejenem načrtnem delu pomagali obnoviti vse človeške razmere v duhu Kristusovem, da bo zavladalo na zemlji njegovo »kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravice, ljubezni in miru.« Amen.
Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, naj pride na vas in naj pri vas vedno ostane. Amen.
V	Ljubljani, dne 31. decembra 1938.	f	Gregorij,
škof.
O p o ni b a : To pastirsko pismo naj se vernikom prebere s prižnice prvo nedeljo po prejemu lista. Postni pastirski list za 1. 1939 bodo izdali jugoslovanski škofje za vse škofije skupno.
87.
Duhovna priprava za kongres Kristusa Kralja.
Kongres Kristusa Kralja bo obrodil trajne sadove za vernike naše škofije samo tedaj, če bomo z molitvijo in poukom duše vernikov in svoje lastne primerno pripravili.
Za to duhovno pripravo naročam, da gospodje duhovniki sledeča navodila z vso gorečnostjo in vestnostjo izvrše:
1. Po pridigi in po litanijah naj se javno opravlja moli-t e v za uspeh kongresa Kristusa Kralja, kakor je tu ob koncu objavljena;
2. Nedelja po prazniku Varstva sv. Jožefa 30. aprila 1939 bodi v vsej škofiji posvečena duhovni pripravi na kongres. Verniki se povabijo k sv. obhajilu, ki naj ga darujejo v namen kongresa; pridiga bodi o namenu kongresa in po možnosti slovesna molitvena ura. Priporoča se ura molitve v čast Kristusu Kralju (založba Karmel-Selo).
3. Navadne molitvene ure naj se vse darujejo v namene kongresa; zlasti velja to za molitvene ure v ljubljanski stolnici ob četrtkih zvečer.
4. Celodnevno češčenje v letu 1939 naj se, kjer se vrši pred kongresom, porabi kot dan duhovne priprave na kongres; po kongresu pa kot dan prošnje za trajne sadove kongresa.
5. Pri duhovnih vajah za posamezne stanove in pri misijonih naj ne manjka opozorila na kongres in njegov pomen. Zlasti naj se možje in fantje posebej pripravijo na kongres ali v posebnih tridnev-nicah ali pa pri mesečnih pobožnostih apostolstva mož.
6. Katehetje naj otroke primerno pripravljajo na kongres — če bo le mogoče, bo ob kongresu posebna mladinska pobožnost — naučijo jih molitve za uspeh kongresa in jo večkrat z njimi molijo.
7. Bolnikom naj dušni pastirji posebno priporočajo, da darujejo svoje bolečine v namen kongresa.
8. Sodalitetni sestanki naj se porabijo, da se duhovniki pouče o namenu kongresa; vsaj en temeljit referat naj se posveti tej pripravi. Material za tak referat bo poslan vsaki sodaliteti.
9. Oratio imperata do kongresa se vzame ob četrtkih, petkih in sobotah, kadar je po rubrikah mogoče, ex Missa in festo D. N. Jesu Christi Regis (ultima dominica mens. Octob.).
Molitev za pripravo na kongres Kristusa Kralja:
Vsemogočni večni Bog, ki si v svojem ljubljenem Sinu, kralju vesoljstva, hotel vse obnoviti: daj milostno, da se vse družine narodov, ki so po grehu ranjene in razdvojene, podvržejo njegovemu sladkemu kraljevanju. (Cerkv. molitvenik str. 342.)
Gospod Jezus, blagoslovi kongres!
Marija, pomoč kristjanov, sprejmi ga v svoje varstvo. Amen.
V	Ljubljani, dne 31. decembra 1938.	f	Gregorij,
škof.
88.
Gg. duhovnikom o Katoliški akciji.
Narodni odbor Katoliške akcije v Ljubljani je izdal pravkar knjigo Katekizem o Katoliški akciji z razlago« (sestavil dr. Al. Odar). Knjiga obravnava sistematično v pregledni in jasni obliki katekizma vsa glavna vprašanja o Katoliški akciji ter njeni zgraditvi v naši škofiji.
Ni mi treba razlagati gospodom duhovnikom, da je Katoliška akcija ukazana. Tudi način, kako naj se Katoliška akcija organizira in kako naj deluje, je v naši škofiji ukazan s pravili Katoliške akcije iz leta 1936, s pravili njenih lastnih organizacij in »Molitvene pomoči«. Gornji katekizem vsa ta pravila kratko in jasno razlaga.
Vsak dušni pastir in sploh vsak duhovnik se mora zanimati za Katoliško akcijo. Najprej pa se mora dobro poučiti o tem, kaj je Katoliška akcija, kaj hoče in kako je v naši škofiji organizirana.
V ta namen vsem gg. duhovnikom močno priporočam »Katekizem o Katoliški akciji z razlago«. Priporočajte ga tudi vernikom, zlasti po verskih in prosvetnih društvih.
Župnim uradom naročam, da si oskrbe po en izvod iz tekočih cerkvenih dohodkov.
Izvod velja 12 dinarjev; pri večjih skupnih naročilih pa 10 dinarjev. Naročila sprejema škofijski ordinariat ali pa pisarna Narodnega odbora Katoliške akcije v Ljubljani, Pred škofijo 1/1.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1938.	+	Gregorij,
škof.
89.
Tečaji Katoliške akcije.
Škofijski odbor Katoliške akcije priredi v januarju in februarju 1939 pet tedenskih tečajev, dva za mlade delavce in tri za kmečke fante. Tečaji se bodo vršili:
I. delavski od 23. do 28. januarja za novince;
II.	delavski od 6. do 11. februarja za borce in voje;
III. kmečki od 16. do 21. januarja;
IV. kmečki od 30. januarja do 4. februarja;
V. kmečki od 13. do 18. februarja.
Tečajnina 100 din. Vožnjo plača vsak udeleženec sam. Pričetek tečaja vsakokrat v ponedeljek ob 10 dopoldne.
Za uspešno delo v Katoliški akciji so taki tečaji velikega pomena. Gg. duhovnike vabim, da se za tečaje zavzamejo in pošljejo nanje fante. Pri tem naj se ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli od Narodnega odbora Katoliške akcije.
V	Ljubljani, dne 31. decembra 1938.	f Gregorij,
škof.
Št. 6347.	90.
Protituberkulozni dispanzerji.
Kr. banska uprava drav. banovine v Ljubljani je z dopisom z dne 23. decembra 1938, št. VI. 16125/2, sporočila škof. ordinariatu sledeče:
»Kraljevska banska uprava je tekom zadnjih let začela energično akcijo za zatiranje tuberkuloze, ki gotovo predstavlja eno najhujših ljudskih bolezni sploh. Borba proti tuberkulozi pa je izvedljiva samo s sodelovanjem vseh krogov prebivalstva in s pomočjo uradov in oblasti.
Zlasti morajo posamezne protituberkulozne ustanove, posebno protituberkulozni dispanzerji, dobiti čim točnejše podatke o razširjenosti tuberkuloze v njegovem okolišu.
Dokler ne bo z zakonom urejeno vprašanje obvezne prijave tuberkuloznih bolnikov, bodo dispanzerji predvsem navezani na poročila zdravnikov in župnih uradov o vsakem primeru smrti za jetiko.
Že sedaj nekateri župni uradi na prošnjo dispanzerjev brez nadalj-nega pošiljajo ustrezajoče podatke, medtem ko teh od nekaterih župnih uradov ni mogoče dobiti.
Zato se naproša naslovni škofijski ordinariat, da bi vse župne urade svoje dieceze poučil o potrebi podpiranja dispanzerskega dela.«
Župnim uradom se gornje objavlja s priporočilom za sodelovanje.
V	Ljubljani, dne 31. decembra 1938.	Ign. Nadrah,
gen. vikar.
91.
Nabiralna akcija za Brezje.
Zveza bojevnikov v Ljubljani namerava za izvršitev zamisli preureditve Brezij in postavitve spomenika slovenskim žrtvam svetovne vojne prirediti nabiralno akcijo po vsej Slovejiiji.
Na prošnjo zveze odrejam, naj se v nedeljo, 5. marca 1939, v vseh kuratnih cerkvah ljubljanske škofije pobirajo darovi vernikov v ta namen, ali z oznanjenim darovanjem ali s puščico. Vernikom naj se nabirka nedeljo prej oznani in priporoči. Nabrani zneski naj se pošljejo na škofijski ordinariat.
Nabiralno akcijo, ki se bo v januarju in februarju 1939 izvedla zlasti v Ljubljani, Mariboru in Celju, za Ljubljano toplo priporočam.
V	Ljubljani, dne 31. decembra 1938.	f	Gregorij,
škof.
92.
Seznam birmancev v letu 1938.
Dekanija Leskovec: Sv. Križ ob Krki 381, Cerklje ob Krki 411, Čatež ob Savi 219, Velika Dolina 298, Kostanjevica 348, Št. Jernej 758, Leskovec 462, Krško 306, Boštanj 232, Studenec 198, SV. Duh 171, Raka 303, Bučka 147 in Škocjan pri Mokronogu 508. — Skupaj: 4742.
Dekanija Semič: Črnomelj 690, Dragatuš 222, Stari trg ob Kolpi 188, Sinji vrh 62, Vinica 282, Preloka 112, Adlešiči 208, Podzemelj 377, Metlika 426, Radoviča 100, Suhor 170, Planina pri Črnomlju 47 in Semič 478.
— Skupaj: 3362.
Dekanija Litija: Litija 301, Šmartno pri Litiji 365, Javorje pri Litiji 71, Štanga 95, Janče 50, Prežganje 78, Sava 86, Št. Lambert 88, Dobovec 125, Primskovo 109, Radeče pri Zidanem mostu 441, Svibno 92, Št. Jurij pod Kumom 164, Dole pri Litiji 157, Polšnik 133, Košiča 19 in Hotič 51.
— Skupaj: 2425.
Mesto Ljubljana: binkoštno nedeljo dopoldne 1603, popoldne 573; binkoštni ponedeljek 323. —- Skupaj: 2399.
Posamezni: v škofijski kapeli: 12.
Skupaj celo celo: 12.940.
93.
Razne objave.
Posvečenih je bilo v letu 1938 v škofijski kapeli 77 kelihov in 62 paten, blagoslovljenih pa v škofijski pisarni 42 ciborijev, 19 lunul, 4 posodice za sv. Rešnje Telo in 2 posodici za sv. olje.
Consignatio festorum suppressorum za leto 1939 je priložena tej številki »Škofijskega lista«.
Položnice za poravnavo naročnine »Škof. lista«, ki znaša 50 din, so priložene tej številki lista. Vsi zamudniki naročnine za prejšnja leta, naj najkasneje do konca januarja 1939 store svojo dolžnost.
Raziskavanja. Matičnim uradom se naroča, da pregledajo matice in pošljejo škof. ordinariatu sledeče listine, spisane v slovenskem jeziku in pravilno kolkovane: Poročni list Jožefa Marge rl in Jere Povhe. — Poročni list Janeza Kapelle in Marije Zöllner, por. 1. 1840. — Rojstni in krstni list Valentina Blažič, roj. okr. 1. 1810. — Rojstni in krstni list Ivane Stoječ, roj. 24. nov. 1863, njenega očeta Tomaža Stoječ, njene matere Marije roj. Jelen ter poročni list Tomaža Stoječ in Marije Jelen. — Rojstni in krstni list Franca Košak, roj. 15. septembra 1826. — Rojstni in krstni list Pavla Gallovich, roj. 12. jun. 1799 ter rojstni in poročni list staršev Mihaela in Terezije Setzeny.
—	Rojstni in krstni list Marije Luscher, roj. 10. jun. 1820 ter poročni list te z Matijem S t r i t z e 1, por. 4. sept. 1844. — Rojstni in krstni list Ane Burock, roj. 21. jul. 1856. — Ugotovi naj se datum in kraj smrti Gabriela Held, umrlega 1920. — Ugotovi naj se kraj rojstva Matije Šircelj, roj. 24. febr. 1872.
94.
Slovstvo.
Sveto pismo Starog zavjota. Nadškofijska centrala Katoliške akcije v Zagrebu namerava izdati nov hrvatski prevod sv. pisma stare zaveze, ki ga je priredil prof. teol. fakultete v Zagrebu dr. Ant. Sovič. Izšlo bo v štirih zvezkih (19X28), ki bi izhajali 4—5 let. Prevod je prvovrsten in vsebuje obenem hebrejski slovar, da bo predstavljal edinstven znanstveni pripomoček za študij sv. pisma S. Z. Celoten prevod stane v preskripciji 1000 din in se plačuje: 1. 10 mesecev vsako leto po 25 din; 2. letno naenkrat 250 din; 3. ali pa ob izidu vsakega zvezka po povzetju. — Ker bo založnica začela s tiskanjem samo tedaj, če se priglasi najmanj 500 stalnih naročnikov, naj se gg. duhovniki, ki se za biblični študij zanimajo, pri-glase kot naročniki na naslov: Nadbiskupijskoj Centrali Katoličke Akcije v Zagrebu, Kaptol 31 (Nadb. dvor).
»Rognuin Christi«. List je gospodom duhovnikom že znan. Ker pa je glasilo kongresov Kristusa-Kralja in to hoče še vedno bolj biti, zato se s posebnim ozirom na to, da bo ta kongres prihodnje leto v naši škofiji, gg. duhovnikom toplo priporoča, da si ga naročajo in po svoji moči kar najbolje podpirajo, da srečno premaga težave, s katerimi se mora mlado podjetje boriti, da se iz njega razvije močno glasilo, ki bo združevalo in vzpodbujalo katoličane h krepkemu odporu proti brezboštvu in vsakemu razkristjanjevanju.
Dr. Ivan Vrečar: Kristus, kraljuj! Molitvenik. V Ljubljani 1938. Založil škof. ordinariat v Ljubljani. Dijaške cene so 30 din, 34 din, 37 din in 50 din za skupna naročila po 5 izvodov. — Molitvenik, kakor smo ga že dolgo pogrešali, priporočamo tudi gg. duhovnikom. Za te so cene: 38 din, 44 din, 50 din in 66 din.
Vestnik Dejanja sv. detinstva Jezusovega za leto 1938. Letnik 59. Sestavil škof. voditelj Anton Čadež. Priporočamo.
Indijska knjižnica zv. 12: Iz indijskega ujetništva. - Pripor.
Knjižice salezijanske družbe: št. 122: Duhovni koledarček.
—	št. 123: Pokošeni cvet. — Priporočamo.
Št. 6390.	95.
Konkurzni razpis.
S tem se razpisuje zaradi upokojitve dosedanjega župnika izpraznjena in pod patronstvom nadžupnega beneficija v Moravčah stoječa župnija Peče v moravski dekaniji.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na patrona in poslati na škof. ordinariat v Ljubljani.
Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 15. februarja 1939.
V	Ljubljani, dne 31. decembra 1938.	Igu.	Nadrah,
gen. vikar.
96.
v
Škofijska kronika.
Zavod sv. Stanislava. Jožef Florjančič, suplent za narodno in občno zgodovino ter za zemljepis na škof. klas. gimnaziji, je bil imenovan za stalnega učitelja z naslovom profesor.
Umeščen je bil Viktor Turk, župnik v Šmihelu pri Novem mestu, dne 29. decembra 1938 na podeljeno mu župnijo Begunje pri Cerknici.
Imenovan je bil Jožef G 1 i e b e, župnik v Gotenici, za soupravitelja župnije Grčarice.
Ordinacije: Prezbiterat so dne 17. decembra 1938 prejeli bogoslovci
V.	letnika: Janez Bukovac, Franc Glavač, Janez Kljun, Franc Kupljenik, Andrej Makovec, Jakob Mavec, Ivan Skvarča, Anton Vidmar in Anton Vukšinič; dalje: Štefan Bastič, Ladislav Lenček in Andrej Lukan, vsi C.M.
Umrl je: Blazij Grča, biseromašnik in župnik goriške nadškofije v p., v Šenčurju pri Kranju dne 25. decembra 1938 v starosti 93 let. — Naj v miru počiva!
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 31. decembra 1938.
t Gregorij,
škof.	Jože	Jagodic,
škof. kancler.
Vsebina: 86. Pastirsko pismo za mednarodni kongres Kristusa Kralja. — 87. Duhovna priprava za kongres Kristusa Kralja. — 88. Duhovnikom o KA. — 89. Tečaji KA. — 90. Protituberkulozni dispanzerji. — 91. Nabiralna akcija za Brezje. — 9ß. Seznam birmancev v letu 1938. — 93. Razne objave. — 94. Slovstvo. — 95 Konkurzni razpis. — 96. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karel Ceč).
7%	'	**■
d
■v/S Vi-"'-’