v «;nt3«as. L©tK IX., Stev. 44. V IJCBLJANI. v soboto, 31. oktobra 1925. ^ijuaniTr-" w—msaeatsam asa s sh—as-----aasaaanBsssssaassssaasžss^aaaacsasa ra»ea pcEčnielJka im Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja seačasno les ers.lter«at rta Seden ii& stane mesečno G^dfnarjev. SemiJc VII., Stev. 44. Četrtkove wMeprejeva" iteviltee Zasfcuajlei feof te«5r?fl« ? LJUDSKI ©SeasIIo Kine Iskc -de savske *v e. s?« Stane letno 72 Din — mesečno 6 Dia Centralistična politika in jugoslovanska socialna demokracija. Od prevrata sem je nacionalno vprašanje v Jugoslaviji, to je vprašanje, kako naj se država SHS upravlja, brez dvoma najvažnejše, ki vzbuja zanimanje vseh slojev prebivalstva. Vsaka izmed mnogoštevilnih strank ima svoje naziranje, kako naj se uredijo razmere med Slovenci, Hrvati in Srbi. Vendar pa lahko razdelimo vse stranke v tem vprašanju v dve glavni skupini: ena zastopa v teoriji in praksi centralistično, a druga zvezno, federativno ureditev države. Pri sedanjih razmerah v Jugoslaviji, kjer imamo v vsaki pokrajini drug jezik, različne šege, različno šolstvo, različne zakone, torej različno pravo — tako n. pr. popolnoma različne davčne zakone in uredbe in radi tega tudi različne dajatve — je vsaka centralistična ureditev države brezpogojno hegemonistična, to je za-Tojevalna in radi tega protiljudska. Za centralizem so danes odkrito samo beograjski velekapitalisti, a med strankami na tej strani Save in Drine samo tkzv. samostojni demokratje, ki zastopajo protidemokratično idejo, da lahko manjšina mestne gospode nasilno vlada nad kmetskim in delavskim sloiem. Belgrajska kapitalistična klika ter njeni plačani in neplačani jjgenti so torej odkrito za centralistično politiko, ker imajo svoje stranke tako urejene, da odloča v njih en sam človek s svojimi najbližjimi tovariši, zato so vsi zagovorniki centralizma obenem tudi vneti zagovorniki monarhizma. Ogromna večina ljudstva pa je — če že ne po svojem razumu pa goto-vo v srcu — za federalistično ureditev države SHS, to je za tako zvezo Slovencev, Srbov in Hrvatov, da bi bili zadovoljni in enakopravni (z enakimi pravicami in dolžnostmi) tako Slovenci kakor Srbi in Hrvatje. Centralizem ali federalizem, to sta dva velika tabora, v katera se ločijo stranke v narodnem vprašanju v državi SHS. Centralisti pravijo: ljudstvo je še nezrelo, nepismeno, se ne moro in ne zna samo upravljati, zato moramo imeti močan center, centralno oblast, ki ima toliko moč, da uveljavi in izvede svojo voljo. Taka centralistična uprava je brez dvoma v korist belgrajskemu kapitalizmu, ki se je v 7 letih silno razvil, dasi je bilo po vojni v srbiji vse gospodarstvo v ruševinah. Srbskemu kmetu in delavcu pa je prav tako škodljiv kakor prečanskim pokrajinam. Kapitalizem je namreč taka zver, da čim bolj raste, tem večji je njen pohlep za profitom. Dočim je centralizem prva leta po vojni srbskemu kmetu in delavcu še nekaj prizanašal, je danes napram} njima prav tako brezobziren kakor proti vsemu, ljudstvu v prečanskih pokrajinah. Vendar srbski kmetje in delavci tega še niso spoznali, ker zavednost raste počasi. Zato glasujejo še vedno za kapitalistični centralizem, za g. Pašiča. Del slovenskih in hrvatskih malo-meščanov — v Pribičevičevi in Žerjavovi stranki — ki gleda samo na trenutne koristi, podpii’a tudi odkrito centralistično ureditev. Vse ostalo ljudstvo pa je v srcu za samoodločbo, za resnično enakopravnost. V srcu — poudarjamo! — ker ljudska zavednost še ni tako zrastla, da bi se ljudstvo zavedalo, da federacija, samoodločba, samouprava in enakopravnost ni mogoča, če je ljudstvo samo s svojimi napori, boji in požrtvovalnostjo ne ustvari! Ljudstvo mora samo odločati, a ne čakati na odrešenje od Pašiča, Radiča, Korošca itd. itd. Ljudovlada je mogoča samo tam, kjer ljudstvo sodeluje in soodločuje na la način, da se organizira v svoii politični stranki, ki jo tudi samo vzdržuje in upravlja. Delavci in kmetje tako dolgo ne bodo sami vladali, dokler ne bedo organizirani v stranki, ki bo zastopala koristi del. razreda. Delavsko-kmetske razr. pol. organizacije pa se v temelju razlikujejo od vseh kapitalističnih poliiičnih strank. V kapitalističnih strankah odločajo posamezni ljudje ozir. banke. Banke kapitalistične stranke tudi vzdržujejo, vzdržujejo tudi kapitalistični tisk in propagando. Delavsko -kmetska stranka pa mora biti tako urejena, da jo' vzdržujejo in vodijo nje člani sami, t. j. na demokratičnem temelju. Vsak član mora čitati in z naročnino vzdrževati strankin tisk, vsak član mora biti organiziran, t. j. pokazati mora svojo zavednost s članskim prispevkom, vsak član mora po-sečati zborovanja, sestanke in diskusije svoje organizacije, mora voliti svoje delegate za strankin kongres, mora širiti ideje svoje stranke in njen tisk med ljudstvom, ki še ni tako zavedno. Tako mora biti urejena socialna demokracija. Naša socialna demokracija ije \že pred vojno nastopila za federativno republiko na Balkanu. Ona se je skupno z vsemi demokratičnimi elementi borila že v Avstriji za načelo samoodločbe in samouprave. -Bila je odločno proti kapitalistični vojni politiki, zato je imelo ljudstvo po prevratu zaupanje vanjo: pri volitvah v konstituanto je bila več ko polovica ljudstva za socialno demokracijo (socialiste in komuniste) in za njena državno-pravna načela. Žal pa so se tudi v socialni demokraciji pojavili voditelji s kapitalističnim mišljenjem, ki so hoteli odločevati sami brez članov za zeleno mizo. Tako je prišlo do Kristanovega ministerializma in oportunizma, ki je dovedel stranko do razkola. Toda stranka je bila dovolj .močna, da je izločila s pomočjo načela javnosti, s progresivnim strankinim davkom in s strogim izvajanjem pravilnika vse one, ki so hoteli vladati brez članov. Kristan, Prepeluh in njiju prijatelji, ki so praktično podpirali hegemančni centralizem za ljubo par ministrskih in poverjeniških portfeljev, so odšli v kapitalistične stranke. Absolutistični centralizem podpirajo tudi današnji odločujoči voditelji soc. partije v Belgradu. Oni so iz akcijske- ga programa izločili eno izmed glavnih točk erfurtskega programa: boj za samoodločbo narodov. To so napravili vladujočemu režimu na ljubo, ki jih je nagradil za ta njihov tihi sporazum z delavskim organizacijam odvzetimi domovi, tiskarno, knjigarno in z imenovanji glavnih voditeljev v institucije, ki jih plačujejo delavci: v delavske zavarovalnice in Delavske zbornice. Delavski razred pa ima od tega »sporazuma«, od te kapitulacije so-cialpatriotov samo škodo, a nobene koristi. To uvidijo najpreprostejši delavci že danes. Široke množice ljudstva instinktivno čutijo breme kapitalističnega centralizma. Takozvane avtonomistične stranke, ki so v besedah za samoodločbo in samoupravo, dejansko pa zastopajo interese verskih kast, so vedno pripravljene skleniti sporazum« s centralisti, čim ji ti obljubijo kake koncesije za verske kaste, ki so v teh strankah odločilnega pomena. Tako je danes zavedni del delavskega razreda, ki je ostal zvest programu proletarske socialne demokracije, žal osamljen v boju za samoodločbo in samoupravo narodov in ljudstva. Vendar nas ta osamelost ne sme plašiti. Ideja samoodločbe in samouprave zmaguje po vsem svetu. Ona mora zmagati, ali pa bo svet šel v novo bojno klanje, v novo barbarsko dobo. Slovenski, hrvaiski in srbski mali kmetje bodo po Radičevi kapitulaciji kmalu spoznali vse breme absolutističnega centralizma, kakor so delavci že spoznali kristanovce, ko-runovce in druge sporazumaše s kapitalističnimi demokrati. Danes bi ss vsak nekoliko zaved-nejši delavec smejal Kristanu, če bi mu rekel: »Minister bom postal, da bom lahko kaj za vas delavce storil.« Danes delavstvo že dobro ve, da je vse socialne pridobitve izvojevalo takrat, ko je bilo kompaktno za razredni boj, a izgubilo jih je radi sporazuma s Pribičevičevimi demokrati. Kmalu se bodo tudi kmetje smejali onim poslancem, ki silijo v vlado, ne da bi izvojevali za ljudstvo temeljno pravico človeka: pravico samoodločbe in samouprave. Zares zelo nezaveden bi moral biti delavec, ki bi bil za centralizem, za centralizem, ki hoče prestaviti slovensko industrijo v Srbijo in Bosno, za centralizem, ki smatra prečanske kmete in delavce za antidržavne elemente, ki naj plačujejo, a upravljal bo center, za centralizem, ki uvaja v upravo korupcijo, v šole nevednost in fraze, v ljudstvo nepismenost, za centralizem, ki vidi rešitev malega naroda v neprestanem oboroževanju, v trošenju denarja za militarizem, za centralizem, ki uvaja namesto direktnih progresivnih davkov vedno hujše indirektne davke, za centralizem, ki takoj postavi ljudstvo in njegove izvoljene zastopnike izven zakona, kadar je v nevarnosti njegova večina v parlamentu. Tak zastopnik delavstva je zatajil ves program socialne demokracije, ali pa ni imel o programu socialne demokracije nikoli niti pojma. Rešitev posameznika je v zmagi razreda. Člani strokovnih sekcij Skupnega doma se vse premalo ozirajo na članek v Soc. koledarju 1925: »Za skupni nastop«. Vsak misli, da že vse ve in zna, če ga je enkrat prečitai. ^ udi debate je med članstvom premalo. Zato se z razširjenjem sekcij množijo vprašanja, kakšne da so podpore pri Skupfiem domu. Kakor je nerodno, vendar je treba na tako vprašanje odgovoriti odkritosrčno, da v Skupnem domu ni takih podpor, kakršne so obljubljale stare strokovne organizacije. Če zboliš, te bo Skupni dom podpiral na ta način, da bo odpravil nered pri bolniških blagajnah, vladar bo tam red, bo imel vsak bolnik resnično bolniško oskrbo ves čas, dokler ne ozdravi, njegovi otroci bodo pa tudi preskrbljeni. Kaj ti danes pomaga, če ti da strokovna organizacija za nekaj tednov še par dinarjev povrhu, potem pa, ko te OUZD neha podpirati, ker si predolgo bolan, je tudi strokovna podpora že davno izčrpana. V novi pragmatiki Konsumnega društva za Slovenijo je n. pr. določba, da imajo nastavljenci v slučaju bolezni pravico do plače za par tednov, starejši tudi nekaj mesecev, po 40 letih službe že kar za 8 mesecev. Torej 8 mesecev, bo imel plačo in od OUZD podporo, potem 4 mesece samo suho podporo od OUZD, potem pa ničesar več, kvečjemu če bo imel nekaj penzije. Bolan bo pa moral biti še par let, ker se pri praznih loncih težko ozdravi. Še hujše je za onega, ki je zbolel še ‘prej, predno ima več let službe za seboj. Pri nezgodah imamo vsaj nezgodno zavarovalnico, če dobiš pa revmatizem, jetiko ali podobno bolezen, si pa izročen usmiljenju cestnega jarka, čeprav si si bolezen nakopal v službi družbe. Če bi imela družba vsaj toliko čuta, da bi ti dala kako lažjo službo — pa te so rezervirane prijateljem. Če pravi kapitalist, da te ne potrebuje več, letaš okoli za drugo službo in končno ostaneš brez posla. Strokovne organizacije ti za nekaj tednov pomagajo s par dinarji, da ni ne za življenje, ne za smrt, potem pa hajdi krast ali se pa obesi! Skupni dom ti ne obljublja teh par dinarjev, ampak te bo izobrazil in zaščitil, da boš le redkokdaj prišel v tak položai, takrat pa ti bo dal dela in zaslužka bodisi s posredovanjem, bodisi v lastnem podjetju. Če bo treba, boš delal tudi kaj drugega, ne le samo svojo pro-fesijo, brez dela namreč ne boš hotel nikdar živeti, če si socialist. Če te bo hišni gospodar vrgel na cesto (kakor te bo prihodnje leto lahko, ko bo konec zakona o zaščiti najemnikov) ali pa če boš moral iti. s trebuhom za kruhom v nov kraj, kjer ne boš našel stanovanja ali pa le za tako ceno, kakršne ne boš mogel plačati (v Ljubljani n. pr. zahtevajo nekateri za 2 sobi s kuhinjo 1.500 Din mesečno, torej več nego delavec sploh zasluži!) — kdo ti bo takrat stal na strani, če ne Skupni dom? Poskrbi, da bo kmalu imel na razpolago vsaj nekaj stanovanj v najvažnejših delavskih občinah! Proti hišnim gospodarjem bo stavka še manj mogoča, nego proti fabrikantom! Ko bo Skupni dom že imel nekaj poslopij, bo gotovo rešil tudi najbolj kričeče socialno vprašanje, vprašanje sirot. Danes so prepuščene vse >do-brim ljudem«. In ti dobri ljudje gonijo otroke od praga do praga, v najboljšem slučaju jih dajo v kakšno klerikalno sirotišnico, kjer jih vzgojijo v srednjeveške hlapce in dekle. Zavetišče in vzgojevališče je zelo nujna potreba, zlasti po industrijskih krajih. Pri takem zavodu mora pa biti tudi prilika materam, da svoje otroke tja pošiljajo,- kadar so same na delu. Tam bi se vzgajali lahko svobodni ljudje, ki svojih staršev ne bi preklinjali, češ, zakaj ste me spravili na svet! Pri tem naj nihče ne obupava, češ, to je vse v megleni bodočnosti. Začeti je treba, pa bo. Ko bo tak zavod v enem kraju stal in kQ bodo ljudje spoznali, da klerikalno »usmiljenjem nikakor ni zastonj, ker ga naša javnost in domovinske občine otrok precej drago plačujejo, takrat bodo sledili podobni zavodi tudi drugod in tudi živeči starši bodo pošiljali svoje otroke vanje, namesto da bi jih izročali dijaškim materam , ki živijo od profita, takih šolskih otrok z dežele. Kajti v teh zavodih bo solnce in luč, ne pa srednjeveška noč in tema. Vse to bi že davno lahko bilo, če bi naši ljudje rajši pazili na svojo izobrazbo, nego na velike zvonove, pozlačena bandera, zastave in procesije vseh vrst. Če bi ne iskali ideje v zlatih bogovih in bogatih zlatarjih (kapitalistih), ampak če bi jo do konca domislili in potem izvršili. Ali je treba mnogo učenosti, da razumeš Mark-sove besede: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Vsak to razume! Ravna se pa ne po tem, ker vidi le redko zmago, ki ji vselej sledi poraz. Zavedni socialisti pa vedo, da je to zato, ker še nikdar nikjer ni bilo zavedne, duhovno enotne organizacije, ki bi ne le združevala, ampak tudi združila. Marks pravi: »Od časa do časa zmagujejo dclav-ci, toda le začasno. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev.« Zato ni sedanja razbitost delavske- , ga gibanja nič usodnega, ampak nekaj naravnega. Nov čas zahteva nove, bol j napredne združitve; tesnejše združitve, ki ne bo samo molila skupnega idejnega malika, ampak ki Bo tudi skupno delala in živela. Združitev, ki si bo zgradila Skupni dom, v katerem bo gospodarilo delo, ne kapital. Lastno delo, ne delo premaganih sužnjev. Svobodno delo, ne delo prisilne delavnice. Delo za potrebo ljudstva, ne za luksus gospodarjev, malikov in bogov. Če bi vsaj desetina delavcev to razumela in začela za te cilje delati, bi ne bilo treba vsako leto po 5 / zedi-njevalnih kongresov:, ampak bi bilo delavstvo takoj zedinjeno. Tudi brezposelnosti bi bilo takoj konec, ker 8 urnega dela je za vse dovolj, ki hočejo delati, samo profita ne bo za tiste, ki delati ne marajo, in ki zato silijo druge, da delajo nad 8 ur na pol zastonj. V svojem Skupnem domu bo delavstvo zidalo in delalo na svoj ukaz, po svojem preudarku, s svojimi delovnimi sredstvi, za blagostanje delavskega razreda. Troti bodo morali tudi delati, če bodo hoteli živeti. Skupni dom je napredujoča združitev delavcev, je pravi sad delavskih bojev’ zadnjih let. Ta sad dozoreva počasi, a dozoreva. Če hočeš, da bo prej dozorel, začni tudi ti o njem ne le misliti, ampak tudi zanj delati. Združi se z njim! Ne vprašaj pa, koliko podpore boš dobil, če pristopiš. To je vprašanje za vstop v kakšno bratovščino, ne pa v razredno zavedno organizacijo. Najprej je treba skledo napolniti, potem bomo šele jedli iz nje. Najprej je treba Skupnega doma, potem šele bomo v niem stanovali in delali. r Železničarski zedinjevaiui kongres je bil preteklo soboto in nedeljo v Ljubljani v klerikalnem »Ljudskem domu«. Objavili bomo prihodnjič daljše poročilo, da bodo delavci videli, kako delajo patentirani »zedinjeval-ci«. Nekaj stvari pa moramo povedati že danes. Začel, vršil in končal se je zelo pompozno, kakor kakšna velika cerkvena ceremonija: zjutraj procesija z godbo po mestu, v dvorani pa tudi petje in godba, pa godba in petje, nato je oznanil neki strokovni župnik, kakšne bodo pridige, nato zopet godba in tako dalje vse do: Ite, missa est! — Kongres sta prišla pozdravit tudi Radičeva poslanca Kelemina in Pucelj in delegati so jima ploskali, predsednik pa jih je seveda lepo in vdano pozdravil. Govorili so mnogo o razredni zavednosti in boju itd. Kako to mislijo, so Puclju in Kelemini precej pokazali. Za predsednika zedinjene organizacije je bil izvoljen znani Kristanov prijatelj Jakob Kovač. — Že to bo marsikomu dovolj, za natančnejšo ilustracijo, ki bo vsakemu odprla oči, bomo pa objavili, kakor rečeno, tudi obširnejše poročilo. r Boljše pozno, ko nikoli. Voditelji »komunistov ., so vendarle začeli študirati abc socializma. Začeli so čitati naš socialistični koledar. Ker ga či-tajo površno, kakor vsako drugo stvar, ga seveda še ne razumejo. Ali površnost je znak malomeščana. Ma-loineščan se s površnostjo baha, ker je to plašč za njegovo neznanje. V oči jih bodejo strokovne sekcije naše stranke. Te jim nikakor ne gredo v glavo. Seveda: če je glava polna sindikalizma, ki ga nam očitajo — kako smešno je to! — in če je glava polna oportunizma, potem je težko doumeti marksizem ih marksistično politiko. »Komunistični« pučisti sploh vedno prekrasno presojajo politično situacijo in politične stranke. Pred volitvami so izdali parolo: skupaj z Radičem! S Prepeluhom so se pogajali za enotno fronto. Da bi vodili boj skupno z zavednim delom proletarskega razreda, na to se niti ne spomnijo. — Zaleteli so se s sindikalizmom, pomagali Svetku in Korunu na noge. Zares lepa služba! Za vse to hočejo biti celo sveti mučeniki, ki se jih kritika ne sme dotakniti! — Kdaj bodo komunistični delavci sprevideli, kam jih pelje par nezavednih in ne-marksističnih voditeljev pod marksistično krinko? r Politične novice. Parlament ima v delu invalidski zakon. Invalidi bodo dobivali po določbah tega zakona 40 do največ 400 Din -mesečno; kaplarji, pcdnaredniki in naredniki nekaj več. Komu prisodijo večjo invalidnost, je znano iz dosedanje prakse. — Prosvetni minister je zaprl že več gimnazij, obeta pa tudi redukcijo drugih šol. 0 da, v Jugoslaviji imamo šolanih ljudi že vse preveč, ljudstvu pa šole sploh škodujejo, čim bolj se izobražujejo, temveč je med njim protidržav-nih elementov.« — Ministrstva nameravajo reducirati, to bi bilo pa res pametno. Ampak reducirajo jih že'par let in znano je, da smo imeli tudi že ministre brez portfelja, kajti število ministrstev bodo morda zares reducirali, števila ministrov pa najbrž ne. Vlada izdeluje baje novi proračun, za militarizem so odločene 3 milijarde dinarjev, za vse drugo pa 9 milijard dinarjev. Že to kaže dovolj, kako gospodari vladajoča buržuazija. r Lopo nam je serviral g. Pucelj politiko g. Kristana na nedeljskem shodu na Drenovem griču. Ko je neki delavec dejal, da bo šele Ir.krat boljše, ko ministri ne bodo več samo za svoj želodec skrbeli, je rekel v odgovor g. Pucelj tudi, da je prvi minister (t. j. Kristan), ki so ga poslali »socialisti« v vlado, imel gotovo večji apetit, kakor on, Pucelj. Za ta odgovor so mu skoro vsi zborovalci ploskali, dasi je sicer ploskalo samo kakih 20 samostojnežev. Tako je Kristanovo ministrovanje koristilo delavstvu! (Citaj članek »Kmečko-delavska zveza«, tam je poročilo o tem shodu.) r Grška vojska je zasedla nenadoma in brez pravega vzroka precej velik del bolgarskega ozemlja. Društvo narodov preti grški vladi, naj takoj izprazni bolgarsko ozemlje, a Grki se obotavljajo. Na meji je bilo nekaj bojev, vendar pa se Bolgari baje niso mnogo ustavljali Grkom, ti pa so ob- streljevali bolgarsko mesto Petrič tudi z artilerijo. — Do teh dogodkov je prišlo, tako poročajo, radi nekih obmejnih stražnic. Bolj znano je, da se nahajata v zelo težavnem položaju obe vladi, tako grška kakor bolgarska. Znano je, da sta obe nasilni in da so obe postavili oficirji, a ljudstvo se upira. Vojna na meji je torej brez dvoma obema vladama dobrodošla, ker lahko obrneta zanimanje nezadovoljnega ljudstva na mejo. r Ta številka »Napreja« ni tako urejena, kakor je imelo uredništvo namen. V tiskarni se je pokvaril stavni stroj, zato je v listu samo tisto gradivo, ki je bilo najprej postavljeno. r »Arbeiterzeitung« piše: Delavci, nameščenci, uradniki, sodrugi! Vaši nasprotniki gredo proti vam v boj z moril n im orožjem, oropati vam hoče-jo vse vaše pravice in pridobitve. Za sužnje in divjačino vas smatra buržuazija. Zato vas kličemo v boj! Branite se, pa ne z umazanim orožjem nasprotnikov, temveč samo s svojim duhovnim orožjem, z »Arbeiterzeitungo in zmagali bostei Skrbite, da se razširi, pridobivajte naročnike in zahtevajte jo povsod, kamor zahajate. Kdor agitira za »Arbeiterzeitung \ pridobiva nove sobojevnike za našo stvar. Sodrugi, isto velja tudi za »Naprej ! r Železničarske npokojence opozarjamo, da morajo oddati rdeče legitimacije do 15. novembra postajenačel-niku ali pa računski pisarni, da se prolongifajo. Ako hočeš postati star. vživaj ono jed, ki so jo vživali naši stari, to je mleko in jajca. Iz teh snovi so narejeni makaroni in špageti tovarne »Pe-katete«. Dobijo se v pol kg zavojih. Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raj! GRJTZNER KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Ljubljana , blizu Prešernovega spomenika ob vodi. C Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali I obrtno rabo, svetovno znanih znamk Orltzner - Adler - Ph6nix. Istotam posamezne dele za stroje in ko-. Ies0> igle, olje, jermena, pnevmatika. . Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancija 1 Na veliko T Na malo 1 Kmečko-delavska zveza. Zborovanje podeželskega ljudstva je sklicala Zveza slov. kmečkega ljudstva« (samostojni kmetje in radi-čevci) na Drenov grič pri Vrhniki preteklo nedeljo popoldne. Krivično obdavčenje je tako razburilo ljudstvo, da ■ se je v večjem številu zbralo na javnem shodu in zahtevalo od zastopnikov vladajoče koalicije obračun. Socialisti smo zahtevali, da se z ozirom na prisotnost pristašev raznih strank shodu po principih demokracije izvoli predsedstvo, ki bi nepristransko vodilo zborovanje. Toda g. Pucelj je odgovoril: »Vi zahtevate, a mi ne damo. Zborovanje bo vodila naša organizacija, ki je shod sklicala. Vsak pa bo dobil besedo.' Z ozirom na to izjavo so se socialistični delavci pomirili, ker njih namen ni bil shod razbiti, temveč doseči, da se zborovalci seznanijo tudi s stališčem socialne demokracije o tako važnem vprašanju, kakor je »sporazum« med Slovenci, Hrvati in Srbi. Zborovanje je poteklo mestoma burno, kar je razumljivo radi splošnega ogorčenja ljudstva nad krivičnim davčnim sistemom, ki je posledica kapitalizma in absolutističnega centralizma. Prvi je govoril narodni poslanec Radičeve stranke, g. Kelemina, ki je skušal opravičiti politiko »sporazuma« Radičeve stranke. Slovenskega vprašanja se ni dotaknil, govoril je samo o hrvaško-srbskem »sporazumu«. Zato ga poslušalci niso razumeli. Za njim je govoril bivši poslanec Kušar, ki je prav dobro pove- dal, da delavca in kmeta davi davimi vijak, pozabil pa je povedati, da ia vijak navija kapitalistični režim, ki ga podpira njegova stranka. Pravilno j« vzpodbujal delavce in kmete, naj s* skupaj borijo proti izkoriščevalcem. Ne vemo, kako bodo zadovoljni njegovi gospodarji s takim bojem. S svojim govorom je najlepše pokazal, kako malo spada on sam med Pašičevo gospodo. Glavni govornik, nar. poslanec g. Pucelj, je razložil stališče samostojne kmetske stranke lepo i* stvarno. Ko je lepo razložil, kaj j« politika, je menil, da je samostojna kmečka stranka preslaba, da bi samostojno nastopala. Iskati mora zaveznikov: Če delavstvo ni organizirano v pomembno politično stranko, mora kmečka stranka iskati zaveznikov drugod pri sorodnih strankah. Zvezala se je s srbskimi zemljoradni-ki, ali oni so slabi. Zato je razumljivo, da se je zvezala z Radičevo stranko, ki predstavlja organizirano hrvaško kmečko ljudstvo. Hrvaška kmečka stranka pa se je morala tudi nasloniti na močno srbsko stranko, to je na Narodno radikalno. Gosp. Pucelj je na ta način najlepše razložil socialistično mišljenje o kmečkih gibanjih. Čisto kmečka stranka samostojno na more obstojati, ker vas ni razredno enotna: v vasi so veliki posestniki, večina pa je srednjih in malih kmetov. Interesi veleposestva silijo vaške bogataše v zvezo z mestnimi kapitalisti, interesi malih 'kmetov pa silijo kmečke stranke v zvezo z mestnimi delavci, s proletariatom. V SHS ni delavski razred konsolidiran, zato se kmečke stranke vežejo s kapitalisti, zgubljajo s tem svojo samostojnost in postanejo plen gosposkih strank. G. Pucelj je nadalje povedal, da je eden glavnih zakonov, ki jih pripravljajo radičevci, zakon o izenačenju davkov. Dalje je govoril, da se bodo borili proti indirektnim davkom, posebno proti zaščitni carini. (Ker ja izenačenje davkov in odprava vseh indirektnih davkov, posebno pa carin, tudi v programu socialne demokracije in to od njenega postanka, bodo socialisti samo veseli, če bodo kmečke stranke v tem boju vztrajale!) To pa ni verjetno, dokler odločujejo njihovi kapitalistični zavezniki. G. Pucelj je tudi pravilno konstatiral, da SLS niti v opoziciji, niti na vladi ni mogla ničesar doseči, .čeprav ima od 26 slovenskih ogromno večino 20 mandatov. H kapitulaciji radičevcev je omenil, da so radičevci samo priznali obstoječe stanje in ustavo, a niso opustili niti ene same točke svojega programa. G. Pucelj, ki ni radičevec, pač ni dobro preštudiral programa Radičeve stranke, ki vsebuje mnogo lepih zahtev o ureditvi države, posebno pa o ureditvi samouprave in o agrarnem vprašanju. Po izjavi edino merodajnega g. Pasica je sporazum z radičevci sklenjen na temelju Vidovdanske ustave in na temelju radikalnega političnega naziranja o državi ih glavnih gospodarskih vprašanjih. Radikali pa so monarhisti po programu, centralisti v nacionalnem vprašanju in čisto kapitalistična stranka v vseh gospodarskih vprašanjih. Zato je jasno, da oni celo buržuazno demokracijo priznavajo samo pogojno — če je njim zagotovljena vlada, če ne, so pripravljeni izvajati teror, kakor so ga tudi izvajali proti komunistom in proti radi-čevcem, s katerimi so sedaj zvezani. Po govoru g. Puclja je skušal Prepeluh, bivši socialdemokrat in voditelj slov. republikanske stranke, zagovarjati kapitulacijo svoje stranke in združitev s samostojnimi. Ker je spre-* videl, da zakonodajne samouprave in republikanske ureditve ne more stranka sama izvojevati — so se združili s samostojneži, bivšimi centralisti in monarhisti! Tudi logika! Ali popolnoma Kristanova: tudi on je postal minister v izrazito nazadnjaški kapitalistični vladi zato, ker se drugače ni dalo za delavstvo nič doseči !1 Lepa »logika«, še lepši »socializem«l Da bom dosegel kaj od kapitalista, grem k njemu za hlapca! Pomagal mu bor* splesti bič izkoriščanja! Ker ne more slov. republikanska stranka doseči,jia-ma republike in zakonite avtonomije, se združimo s centralisti in monarkj" ati ter postanimo njihovi pomagal Za poznavalce čaja Colombo Ceylon tea domača in izborna slaščičarna POLITIKA NOVOSINDIKAUSTOV. Delavska socialistična politik« ve* iz sindikatov, huržuazna kapitalistična politika v sindikate! — G. Pucelj je pozdravil sindikalistični železničarski kongres »zedinjenja«. Zgodovinski preokret neodvisnih — y resnici zgodovinska zabloda strokovnižarjeT. —■ Par stavkov, dovolj za mislečega človeka! CAKAO VAN CASTER je vendar najboljši Iielje. Neki naš scdrug v Celju je prejel sledeče pismo: Po nekaj letih, kar smo se razšli, imam priliko, popisati ti stanje delavstva v Baranji, zlasti pa na drž. posestvu Belje. Ko smo 1. 1922 prišli sem v Belje, med Slovenci nas je bilo že nekaj prebujenih, smo skušali, da prebudimo iz spanja tudi tukajšnje delavstvo. Po dveh letih se nam j« posrečilo, da imamo danes čez sto delavce* organiziranih pri ORSJ, in sicer pri podružnici tovarne sladkorja v Branjem vrhu. Or-ganizatorične razmere v Vojvodini so zelo kritične: preganjanje od vseh strani, delavska zavednost slaba, primanjkuje agitatorjev — govornikov, tiska je malo. — Meseca januarja sem imel priliko govoriti z bivšim poslancem Nedeljkom Divcem. Govorila sva o razmerah na Slovenskem in iz katerih razlogov da je prišlo na Slovenskem do razkol* med delavstvom, ki škoduje vsemu proletariatu v Jugoslaviji. Rekel mi je, da 'pravilnik, ki ga sodr. Bernot drži, ni izvedljiv v današnjih razmerah in da je bila radi tega bel-grajska SPJ primorana sklicati v Celje kongres za člane, ki se niso strinjali s pravilnikom itd. Po mojem mišljenju je stvar seveda drugačna. Da koritarjem pravilnik ne ugaja, je razumljivo, delavstvu pa, ki le inalo razume socialistična načela, mora ugajati. Socializem je samo eden. Marks je rekel proletariatu, če lioče zmagati, naj se združi, vs* drugo je intriga proti marksizmu. Jaz bi apeliral v imenu tukajšnjega slovenskega delavstva, da se čimbolj zavzamejo za svojo usodo in gredo na delo, da spravijo slovensko delavstvo na pravo pot, po kateri bomo korakali do zmage vsega jugoslovanskega proletariata. Sloga krepi, nesloga slabi! V današnjih kritičnih časih nam ne preostane nič drugega, da si stanje, v katerem živimo, sami izboljšamo, nihče drugi nam ga ne bo. Kristan, ki je bil direktor drž. posestva Belje, je razmere tukajšnjega delavstva še poslabšal, mesto izboljšal. L. 1921. je tukajšnje delavstvo spravil pod neko pragmatiko, ki delavskih potreb nikakor ne zadovoljuje. Šest mesecev se že borimo za spremembo njegove pragmatike, ali še do danes nisino dosegli nobene izpremembe. Vse merodajne oblasti smo že informirali, da se stvar reši na miren način, a doslej je bilo vse zaman. Buržuazija ve, da delavci nimajo nobene moči, ker so organizacije strte in na tleh. Proletarci Celjani, ne dajte se omamiti! Trnjeva je bila pot slovenskega delavstva v Celju in kolikor sem informiran iz časopisja, je seme zavednosti strohnelo in na njegovem mestu rasle plevelj in ljulka. Kaj pa cinkarna, j« popolnoma izumrla? Parkrat sem pisal znanim sodrugom, pa nisem dobil nobenega odgovora; ne vem. ali jim tako dobro gre, ali so tako obubožali, da že za znamko nimajo. Delavci iz istih okrožij bi morali imeti ožje stike m si dopisovati o delavskem gibanju. Pozdravljam vse Celjane, zlasti Na-prejevce«, korunovcem želim pa več pameti, ker škoduje razkol le delavstvu samemu. — M. L. in- G. r Policija nam je po nalogu drž. pravdništva zaplenila Komunistični manifest.« Preiskave se vrše tudi po deželi. Sodr. Leskovšek je bil aretiran, — Le mimo kri! — Prihodnjič pa kaj več. 30. X. 1925. — 2500..,, steklenic za 250.— Din, že obenem a aabo-jem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. Feller v Subotici Donjoj, Elsatrg 252, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsafluida po 10 Din se dobe v vseh lekarnah in sorodnih trovinah. Velurje, double štofe, parhante, odeje, kovtre, volnene vestje za dame in gospode, zimsko perilo za dame in gospode, šifon, nogavice in različno drugo blago priporoča po konkurenčnih cenah trgovina MARIJA ROGELJ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26. Mi čuda, da taka logika ne gre nobenemu delavcu, niti kmetu v glavo. G. Pucelj je vsaj dosleden: on noče nastopati interese bogatega kmeta, a vse drugo ga malo briga. On je nelogične republikance lepo pozobal, praktično in prav po ribniško. Zato bo njegov klub pridobil, a slovenska republikanska stranka je pokopana, zdi se, za vselej — po Ncvačanovem in Prepeluhovem poskusu. Če se je namreč ne usmili g. Anten Kristan, ker v tretje gre rado! Za Prepeluhom je v imenu socialistične stranke razložil stališče stranke o centralizmu, krivičnem obdavčenju, samoodločbi in samoupravi so-drag L. Klemenčič. Ob sedmi obletnici postanka SHS je nacionalno vprašanje, ki interesira vse ljudstvo, še vedno glavno nerešeno vprašanje. Saj Uidi ni čuda: v skupni državi so se /■našle pokrajine, ki so živele stoletja v čisto drugačnih razmerah, ki imajo ne samo drugačne običaje, jezike, vere, temveč tudi popolnoma različno gospodarstvo in različne zakone. Ka-i.o urediti tako državo, ni majhno vprašanje,,, posebno če pomislimo, da na notranjo ureditev SHS države, kakor vseh majhnih držav, vplivajo inozemski imperialisti s pomočjo kapi-iala in kapitalistične korupcije. Naša socialno-demokratična stranka se je že pred 20 leti intenzivno bavi-la s tem vprašanjem ter mu tudi pred 15 leti dala na predkonferenci v Ljubljani in na balkanski konferenci 1910 glavno formulacijo s parolo: samoodločba narodov — za Balkan: zveza federativnih republik. Naša stranka je bila torej edina, ki je predvidela s pomočjo svojega svetovnega nazora bodočo ureditev razmer, razpad imperialističnih držav in samoodločbo narodov, ki je na neki topnji razvoja nnjna. Žal pa so stari voditelji naše stranke sklenili takoj po prevratu že leta 1919. enak sporazum z beograjskimi in slovenskimi kapitalisti, kakor so ga sklenili ietos radičevci. Kristan & kompanija je za zeleno mizo proti volji delavstva kapitulirala, zapustila. svoje glavne pregramatične točke v tem vprašanju — federacijo in repu-blikanstvo — ter za ceno 3 ministrskih foteljev šla pomagat kapitalističnim centralistom in monarhistom. Pravtako kakor danes zagovarjajo radičevci svojo kapitulacijo, so zagovarjali kristanovskl ministerialisti takratni njihov sporazum z demokrati. Danes že zadnji delavec in kmet na Slovenskem občuti na svojih plečih dobrote« takratnega »sporazuma«. Pravtako bodo tudi kmetje kmalu sprevideli, da to, kar so napravili radičevci, ne more prinesti poljedelcem nič dobrega. Absolutistični centralizem v naših razmerah onemogoča v praksi samo-' odločbo in samoupravo naroda v državi, pokrajini in občini. Kaj pomagajo tudi lepi zakoni, če se njih dobre strani ne izvajajo! Najlepši zgled js davčna politika. Kaj pomaga proračunski zakon, če je samo na papirju, finančna delegacija pa izterja samo v enem letu 70 milijonov dinariev več davka, kakor ga predpisujejo dvanajstine za Slovenijo! In dokler bo davčna uprava odvisna samo od ministra, bo vedno tako. Kaj pomaga zakon o izenačenju davkov, ko pa v Srbiji in drugih pokrajinah nimajo niti zemljiških katastrov, na temelju katerih se predpisujejo davki! Pri obstoječih razmerah, ko so pokrajine na jugu, n. pr. Makedonija, na čisto drugačni gospodarski stopnji kakor pa Slovenija, je nemogoče davke pravično izenačiti z enim samim zakonom. Makedonija, Srbija, Črna gora, Bosna — bi morale imeti posebne, njihovim posestnim in gospodarskim razmeram primerne davčne zakone iii davčno upravo. To je za vsakega, ki razmere pozna, jasno ko beli dan. To pa lahko uredi pravično in pošteno samo vsaka pokrajina zase. Pri nas je ljudstvo pismeno, zna črtati, pisati, računati. Doli na jugu je 80% nepismenih. Mi zahtevamo progresivno obdavčenje dohodka, pismene naloge, davčne knjižice itd. Doli tega ne zahtevajo, ker ne znajo čitaii in računati. Pa tudi v vseh drugih stvareh je slično. V Makedoniji občine v našem smislu niti ne poznajo! Koliko smo se že mi borili za samoupravo občine! Absolutistični centralizem enako davi delavce n kmete v vsej državi. Če so pred par leti srbski kapitalisti prizanašali srbskemu kmetu, da bi ga pridobili zopet po vseh vojnih strahotah, danes tudi njega izkoriščajo in predvsem politično tlačijo. Za absolutistični centralizem so torej samo bel-grajski kapitalisti in njihovi agenti. Ogromna večina delavcev in kmetov pa je za samoodločbo in samoupravo — ker samo na temelju samoodločbe in samouprave bo prišlo v resnici do pravega in resničnega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi. Naša dolžnost je, da dvignemo to čustvo do zavednosti in bojevitosti. Pravi, resnični sporazum lahko ustvarijo samo delavci in kmetje v tej deželi, ker tvorijo oni 95% prebivalstva. Šamoodločati in samoupravljati pa se morejo samo oni, ki so zavedni in organizirani. Niti Pašič, niti Radič, niti Korošec ne morejo ustvariti sporazuma, dokler je ljudstvo nezavedno in neorganizirano. Zato pa je predvsem potrebno, da se delavci in kmetje zavedajo svojih interesov, ne capljajo za kapitalisti, temveč mislijo s svojo lastno pametjo. Organizirati pa se morajo v taki stranki, ki ima v svojem programu delavske in kmečke interese, to stranko morajo sami vzdrževati potom progresivnega davka, sami voditi potom sestankov in sami citati in pisati v delavske in kmečke časopise. Brez dvoma so interesi vseh delavcev in malih kmetov v Jugoslaviji enaki. Oni se skupno borijo za mir, proti kapitalističnim razbojnikom, za zenico proti veleposestnikom, za delavsko-k moč k o demokracijo proti orjuna-ško- /demokratskemu^ terorju, za pravično progresivno obdavčenje proti indirektnim davkom, za samoodločbo in samoupravo proti absolutizma ih centralizmu. Vprašate, zakaj ne pokažemo uspehe? Zakaj nas je malo? Krivi so tega ministerialisti, ki so izdali naš program. Zato jih danes ni več v stranki. Nas je sicer še malo, a svojo stranko gradimo na temelju težkih izkušenj in na zavednosti, pridobljeni v boju. Malo nas je še, pa nas bo več in več. Zavednost raste počasi, a zmagati mora. Za našo malo stranko pa stoji rnno-gomilijonska armada delavcev in poljedelcev vsega sveta. Socializem zmaguje po vsem svetu, kapitalizem propada. Socializem bo zmagal tudi v Jugoslaviji, ker delavci in kmetje se morajo sporazumeti ne samo v državi SHS, temveč po vsem svetu. Za sodr. Klemenčičem je govoril še sodr. Langof. (O tem bomo poročali prihodnjič. — Op. ured.) Shod je močno oživel politično mrtvilo v vrhniški okolici. Kmetje so se zamislili in živo debatirali, delavci pa so odšli z zborovanja prepričani, da so na pravem potu in da ne odnehajo od razrednega boja. z a 1*0 J-o: ko i e p o belo k 3 r j e □prano C • i ** iCt nl/i r*s«aY. rr. /.tj * Tovarn a Iz stranke. TISKOVNI SKLAD od 1. januarja do 24. oktobra 1925 nabrano: 4312.85 Din Rudolf Strmčnik, Črna .... 2,— Din Filib Grabner, Črna.......... 2.— Din Andrej Martinšek, Velenje . . . 23.50 Din Franc Pencelj, Trbovlje . . . 15.— Din Jos. Rednak L, Velenje . . . 15.— Din Neimenovan................... 5.— Din Fani Prijateljeva, Ljubljana . . 20.— Din Marija Rogljeva, Ljubljana . . . 3.— Din Stanko Tomšič, Dev. M. v P. . pomotoma izpuščeno 20. 3. . 27.- Din Skupaj . 4.425.35 Din Kupujte pri tvrdkah ki oglašajo v Napreju! UČITELJSKA TISKARNA t|ul!>yana — Frančiškanska ulica Stev. v&nm udrao« k omejeno mtmo, Tiskovine m «•!*, fepaastva ha ar*d«, aajmodoraeji« lete« »aJtlJaCk«, Najarodaraajia uredba n Uskaafa §TERI£OTlPI)A LITOGRAFIJA sebuo mučijo tedaj revmatične bolečine. Po naših ugodnih izkušnjah pa se je pokazal kot vedno 'zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči. Elsafluid ’, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno- domače sredstvo in kosmetikum. Upora- ba »Elsafluida1 vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj. Je močnejši in krepkejšega dejstva ko francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici za 63,— Din, 12 dvojnatih ali 4 speeijalne steklenice za 99.— dinarjev, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih V našem Jeralu se posebno ostro občuti vsaka nagla spre-ivfoa vreinsm: nahod, kašelj, hripavost, vratobol, trganje v udih, zobobol in glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav po- Manufakturna trgovina }. KUDIŠ - Celje - Gaber j e priporoča tvojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškega itd. blaga na drobno in debelo po najnižjih konkurenčnih cenah. Slavnemu občinstvu in p. n. cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela velika množino finega angleškega in češkega sukna za damske in moške obleke, črno sukno, velurji, double za plašče ter vse krojaške potrebščine. V zalogi imam izgotovljene lepe moške in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plašče ter veliko izbiro u§njemh sojkejuJ do naifiuejse kvalitete (Napp a). Za cenj. nakup se priporoča menufakturna in konfekcijska trgovina Predno kupite oglejte si v manufaktur ni in modni trgovini Miloš Pšeničnik — Celje. Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna 1 Blago prvovrstno! CE1ILJ1S, Kralja Petra cesta 15. Cene nizke! Solidna postrežba! imm rocka rizdeča os?6ine potna, aromatična, čista Ondo - CeyIon čajna mešanica naj/lne/Si/i 'izbir, pri lahkem poparku brez •pri,močnem z smOars. /mo**-* Tvorni ca dežn ikov in solnčnikov L. MIKUS, LJUBLJANA Pristne kranjske klobase in fini trapistovski sir priporoča priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli •• velikosti po najnižji ceni. • ~ ■ ■—- Kralja Petra cesta št. 17 Trgovina špecerije in delikates. Za trgovce in gostilničarje popust. Drobnino in galanterijo ter delavsko perilo po znižanih cenah dobile samo v detajlni trgovini Jakob Kovač krojaški mojster CELJE, Razlagova ulica 6. Cenj. strankam se priporoča za izdelavo vseh vrst oblek do najtinejše izdelave. Vsakovrstno češko in angleško blago stalno v zalogi po zmernih cenah. - Zanesljivemu uradnlštvu in stalno nameščenemu delavstvu dajem tudi na obroka, Maribor, Aleksandrova cesta 23 20 m močnega cefirja Din 220'—, 20 in trpežnega oksforia Din 230'—, 20 m močne modrovine (druk) Dirs 240'—, 20' m krasnega parhanta za otročje in ženske obleke Din 300'—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 395'—, platna Din 200'—, 20 m sirovega platna Din 160'— . razpošilja Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlečevino, tiskovino itd. kupite v prvovrstni kakovosti najceneje v Celju pri „Solncu“. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. Kdo Vam pomaga v slabih časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja? je najboljši in vendar naj-ceneiši stroj za rodbino in obri. Nadomestni deli za vse stroje. I. N. ŠOŠTARIČ, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. Ker le ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nizki ceni. N. pr. platno po Din 8*—, 9*—, 10*—, 12*— itd. sukno po Din 50*—, 60* , 70*—, 80*— itd. izgotovljene srajce Din 39*— spodnje hlače Din 24*— nogavice Din 7.—, 8*—. Kdor nima denarja dobi na obroke. y3l3nt6ri]S! 'Mago^10pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi naj-ugodneje pri f* . ^ Reumatizem Je strašno in telo razširjeno bolezen, ki ne $' € J prizanaša ne ubožcu ne bogatašu, svoje žrtve zahteva v f' tv • kočah ln palačah. Zelo različne so oblike, v katerih se t'J? V*!** bolezen pojavlja In največkrat so bolezn1, ki jim dajemo \ •! &jl |vl ’ popolnoma drugačna imena, tudi le revmatizem. Včasih fj 'j v/i 80 bolečine v udih in sklepih, včasih zatečeni udi, pok- t/J ^ K* varjene roke in noge; trganje, zbadunje v najrazličnejših i 3 • ffj delih telesa, celo slabe oči so mnogokrat posledica • i * i! Ja 4)1 revmatičnih bolečin in gihto. 8 K U M Kakor različna )e oblika bolezni, tako različna In «► il U »v/ mnogostranska so vsa mogoča in nemogoča zdravilna s ,i. f k/ sredstva, medikamenti, miksture, mazila itd. ki Jih pri- •f:/ poročajo trpečemu človeštvu. Večji del teh sredstev ne * - pomaga, kvečjemu olajšajo bolečine za kratek čas. Kar Vam mi priporočamo, je neškodljivo in naravno in je , mnogim bolnikom gotovo pomagalo, v. J) Naše zdravljenje je odlično in vpliva hitro. Da pridobimo še vač pristašev, smo odločeni vsakomu ki r«m piše, našo zelo zanimivo in zelo poučno razpravo po»latl popolnoma zastonj. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se jih hoče rešiti temeljito in brez nevarnosti, ta naj piše še danes na naslov: V trgovini K, WORSHEJA nasl. ANTON MACUN v MARIBORU, Gosposka ulica šle v. lO ker si lahko izberem izmed velike zaloge, vsakovrstnega manu-fakturnega blaga, kakor sukno za moške in ženske, barhenta, platno od 9 Din naprej, gradi za posteljino. odeje za postelje, izgotovljeno perilo za delavce in uradnike i. t. d. po naj-nižjis cenas in ker -se vsakega solidno postreže. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Ha veliko! ob vodi. Na malo! Premog -Čebin- /Poltena •/■