Leto V., šsev. 31. V Geljti, četrtek due !$• marca 1923. Fostüisa ptoRQ ö gotoiisi. - L' xmaaMB^^ V - \VfcA #räi^M^BW «^Bm^^^^^B^^^b ^B^BM^fllBBr ^H^H^^^^ ^Ba^HHMBa^BHT S!s?*^^^^^^|M^b Stane lctno 60 L ,-rtiesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Ogiasi ya w/j višinc stolpca 50 p. Reklame med teksiom 70 p. Posamezna Sievillca stanc 1 Din. Izfttaja vsaktorek, četrieK in sittooto* UrcNiniStvo: Slrossmajerjeva ul. 5t. 1, l.nadst., Tek-f. 53. UpravnlStvo: Strossmajerjeva u. št. 1, pritličje. Telef.65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Vabilo na VOLILNl SHOD jogaatovateftsfee «teen* s^anke v četrtek, dne 15. marpa 1923 ob 8. uri zvečer v dvorar.i Nar. doma. Kot govorniki nastopijo gg.: dr. Albert Kramer, kandidata hran Rebek in prof. Mravljak ter drugi. Pristop imajo izključno samo stranklni ČJani in somiSljeniki. Vsi na shod! Kraieirna oi*g. JDS za Celt« in okolico. If jugoslouan^o ösmokrs- cijQ — in močns jugo- slonsska državo. Volilci kmalu boste stopili na vo- lišče, ria odločite s svojimi glasovi smer naši notranji politiki. Prevdariie in pret?odite sedanji položaj v državi. Sedanja Pašičeva vlada pač ne bo mogla obstoiati več po voiitvah, kaj še da bi stopiia pred novo narodno skupšČino. Kako lahko bi se v prešnji skup- ičini rešuo invalidsko in uradniSko vprašanje. ko je stala demokratska stranka kljub naivečjim težkocam v koalictji, samo da dobi država ustavo in da se reSijo najpotrebnejži /akoni. Radtikalskl stranki niso bili mar vižji cilji in blaginja naroda, ampak pohfep po moči in hrepenenje po samoviadi. Narodno misieče javnosti se je polastilo še veČje razburjenie vs!ed popu^canja sedanje Vlade pri pogaia- njjh z Avstrijo in Itftlijo. Avstrijci in Italijani so dobro spoznali, kateri tre- nutek bi bii /a nje in njihove koristi najpripravnejši. Radikalci protežiraio Nemce in Madžare, radrčevce, samo da bi uničili demokratsko stranko. Vlada, ki dela na tak način, seine more držati. Da bi stopiia demokrat- ska stranka v koaiicijo z radikalci je popolnoma izkijučcno, ker je razpolo- ženje v demokratski stranki kar naj- odločnejše proti taki koaliciji. Kandidatslsa üsto Jugoslovanshe demobretslte stranbe in Djej pridFtižeoe nappedne hraßzho-oliPtnB zvbzb za mariborsko-celjsko volilno okrožje za voiitev poslaitcew dne 18. marca 1923. Nosilec liste: dr. VeJtoelav Kukovec, minister na razpoioženju v Mariboru. Srezki k^ndidatis |. Za volilrt® ok^aja Brezice- Sevitioa in Ladko. Kandidat: «tr. Franjo Ros, župan v LaSkem. Namestnik: Joslp Holy, obrtnik v Bre- žicah. 2. Za «oliltta okraja Celfe- V^ansko in Maribor levi breg-SK Lenari. Kandidat: Ivan Rebek, obrtnik in po- sestnik v Celju. Namestnik: Franc Mravljak, prof., Celje 3. Za volilna okraja Nlurska Sobota-Dolnja Lendava. Kandidat: Štefan Kühar, posestnik v MarkiŠovcih. Namestnik: Peter Kovač, posestnik in irgovec v Dol. Lendavi. 4. Za volilni okraj Konjice. Kandidat: Franc Petelinšek, posest- nik in kolar v Oplotnici. Namestnik: Franc Serticar, posestnik in kolar v Hebenštrajtu. 5. Za wolilni okraj Ljjutomer. Kandidat: Franjo, Cvetko, nadučitelj v Vučii vasi. Namestnik: Janko Horvat slikarski moj- ster v Ljutomeru. 6- Za wolülna okrafa Maribor d^sni breg-SIav» Bisiriea ir» Slovenjgradec Soi- tanf-Marenberg. Kandidat: Ivan Gumzej, posestnik in obrtnik v Slov. Bistrici. Namestnik: Peter Mravljak, posestnik v Vuhredu. 7, Za «olilna okraja Mozirje in Prevalje. Kandidat: Fran Kocbek, nadučitelj v p., Gomjigrad. W?,mestnik-. Ivan Lipold, posestnik v Mozirju. 8, Za volilna okraja Ptuj in Ormoi. Kandidat. Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih. Namestnik: Janko Debeljak, posestnik, Medribniki. 9, Z.9 wolilni okraj Šntarje- Rogatec-Kozje. , Kandidat: Anton Puklavec, pos. in vinski ravnatelj, Maribor. Namestnik: Anton Malgaj, viničar v Zibiki. Na dan 18. marca oddajte vsi krogljice za to listo, ki bode imeta na volišču poysod prwo škriniico! Druga kombinacija možnost kon- centracijske vlade tudi ni Se razvkhia. zlasti ker zavtsi taka odločitev od vpraäanja als pride Radič v Beograd. V eni točki pa se vsa mnenja strinjajo, da pripade odločitna vloga demokral- ski stranki, ki bo poskrbela, da se popravijo zlotini in pogreSke radikal- skega režima. Ako se bo hotelo resno delati v bodoči narodni skupSČmi, se bodo moraii stvoriti močni enotni bloki, ki bodo pozval» preko vse naše domo- vine na temelju naše nacijonaine ideje ljudstvo pod eno zastavo. Jedro takeg^a bloka pa more tvoriti demokratska stranka, ki je že v prejänii skupSčini delovala naiuspeSnejše v dobrobit dr- žave in posameznih stanov in slojev Teffa ne more izpodbiti nihče, tudi nasprotniki ne. Ker se je izkazala demokratska stranka kot najdelavnejSa jn najres- nejša, ki ne govori samo, ampak tudi kaj stori za narod in državo se pač nobeden resen volilec, ki ljubi svojo domovino in ki 2eli da bi se gospo- darske in socijalne razmere izboljSale, ne bo pomišljal, kam naj vrže krogljlco 1H. marca. Volilci, možje, ki vam jih nixli naša kandidatska lista, so izkuSeni in resni narodni delavci, zato vržite vsi na dan 18. marca svojo krogljico v prvo sHrlntlco. Politične vesti. Volihii shod JDS v Vojuiku. V Voj- jiJku sc .ie vršil 13. tni. icpo obiskan \o- i'lui shod demokratske stranke, katcic- niu je predsedova! ravnatelj tiimkajSnje rneščajiskc sole .^. Rizmal, ki je otvoril ;-:borovn?ijc z lepi-m nagovorom. Kandl- tiuta jr. /van Rebek in g. prof. Mravijak si;» razviia svoja projarrama, katcra so navzoči pazJjivo in /- odobravanjern i?o- sJušali. IJroti«:ovorov ni bilo. 1z poteka zborovun.ia se lahko trdi. da sto.ii na5a sivar v Vojniku zelo dobro. Nedeljski shod v Slovenjgradcu je bil /,elo lep. Nad 50 volilcev iz mesta in okoücc je z veliko pozornostio poslušalu ii'/.ajanja kandidata g. Frauca Mray- liaka ter ccljskesa župana. v narodnifi bojih osivelega, a še vediK) mladcn^ko cilejfiig. dr. Hrašovca. Slediiji je v kras- nem govoni razpredeJ sliko posameznih Evropshi Hsbaret v Sofiji. Vidct sein nekoč film meksikanski: lavarna ali krčma - točilnica, puWtke rnnogo.' vsc mize zavzete. kar se pri- drvi notri nekoliko biricev (razume se, oboroženih od pet do glave). »Roke kvi- šku!« in zaene se pnefskava. Tega prizora sem se živo sponmil. ko som nedavTio bival v bolgarski pre- siolici, v Sofiji in stopil v novi kabaret cvro]>ski«, iiazvan »Parisian««; rekla- |"ii Je na,i?iašala: »evropski«, zakaj ta :':r'r/- vlcče v Sofiji posebe. Vzdolž a sede mo'ski z izrazoni lica. kakor «a uiuijo sanioinorilci. Tudi ženske so C- den, dva tn ... Da, tri! Vsaka je tragiCS- ncjša od največje po!jske tragedinje Wysocke. Sredi dvorane je prostor za pics, a nikdo ne pleše ... samo Ornec, ndarjaioč na bobcii, se trudi spraviti v ro teiko atinosfero drobtmo huraorja: zdiy bije po batonu. potem pa po \^\n\ glavi. O čein se paü iu ljudje razgosarja- jo? Začncm posltišati: »Bomba..« »»O kateri govoriš, o včerajšnji all () i)»)i i/ prejšnjega tcdna?«« Od üru&e mizie se čuje: »Aretiran«, oil rretje: >Umorjeri«, od četrte: »PožiR«, od pete: ;>Ustreljeii«. oJ šeste: »Oro- pan«. Ali je to kino? Kak senzacijonaitM-i film? Kar mnolkne muzika in med čnicem bobnarjem ter ,prvo \aolino' se pojavi po~ iicij'ski komisar, za njim dva vojaka s puškami. Komisar govori: »Pozivam o- sebe, ki imajo orožje ... Dajeni pet nil- nut časa. Poziiejc podrobna revizija. Cc se pokaže ... Vsi izhodi so zasedenl. | Svobodnc so osebe i« diplomacije h\ ; repaxacijske komisije«. I Rcviziht je trajala eno uro med rnuc- no tiSino. Clani orkestra so se razšl: po dxorani. samo Orncc je dremal Oprt nu { boben. »No, da,« sem mislil, »to vsc pa res j ue bud? razpoloženja za pies.« ; Ko je polieija odšla in je muzika za- ! igrala, k ncki fantie zaplesal one-step; | zdelo se mi je.da jc.bla7.cn. Ali sem se j varal. To je bil diplomat. Tj še tu mn- | Tejo plesati. J-viez v varšavski »Rzeczypaspolili«. Jules Lemaitre: Kralji. (Da)je.) Baren \e razdeiil karte. Princ Ototi se. je smefal Isahar |e zopet dobü. Vsf so estr- meli. Kaj imata vendar danes princ in baron? Vojvoda, Desraviers in marki so grdo giedaü na princa, kateremu se | je brala jeza iz obraza. »Ali še nadaljujemo?« je vprašal baron. »Se li norčujete iz ljudi ?« je vpra- šal princ nejevoljno. »Gospod«, ga je prekinil nalahko Isahar, »prosim vaše visočanstvo, da se radi tega ne razburjate. Oprostite, plačati sem moral vaše račune, ki znašajo oseminosemdeset tisoč frankov. Potegnil je račune iz üstnice in jih pokazul pri neu. »Ne govorim pa 0 dvanajstth mi- I lijonih, katere sem posodil va5i viso- j kosti v devetih obrokih, za katere imam sedaj zahvalo . . .« »Imate vendar menico!« *Seveda, toda le samo za zadnjo svoto«. Isahar je govoril svečano in do- stojanstveno. »Zakaj pretite takoj z biriči?« je zagodrnjal princ »Zagotavljam vas, gospod, da ni- sem Se nikdar v življenju govoril tako resno«. »Dobro vam je znano, dragi pri- jatelj, da nimam nobenega vinarja.« »Vaša visokost se norčuje«. »Nikakor ne!« »Govoriva torej oba resno. To se mi zelo dopade.« V princu j-e kar kuhalo. Parkrat ie položil baronu roke na ramo. »Kaj nameravate končno? Povejte hitro I« »To, kar sem vam ravnokar raz- ložil.« Princ je molčal. Sveče na lesteneih so 2e dogorevale, dolga plemena so bledela ob prvi jutranji svetlobi. En svečnik je počil. Isahar je upihnil goreČ stenj, od katerega se je vila nit črnega dima. Nato naenkrat: >Kaj je to vendar, gospod, modri Orel?« »Vi bi radi vedeli?« »Nekoliko radoveden sem.« »To je nastarejše odlikovanje Al- fanije, odlikovanje, oamenjeno ljudem, na primer prizanesljivim zmagovalcem, velikim učenjakom, osebam, ki so iz- vanredno zaslužne 2a kraljestvo, ki so sežrtvovale, ne da bi pri tem obogatele. Zagotavljam vas, da je to odlikovanje težje dobiti kakor koncesiie za rudnike in železnice.« »Eno ne zadržuje drugega«, je od- vrnil Isahar. Oton je grizel svoje brke. Zanič- Ijive in maSčevalne besede so mu silile iz ust: »Vi hočete vojno, gospod Isa- har? Dobro, naj bo! Zahtevate va§ de~ nar, ki vas nr rlič sta), ker je ukraden ? Mene imate za dolžrnka? Jaz vas imam Siraji 2. »NOVA DOBA Stev. 31. stranK, k. so potegujejo /.,*. mandate. Miscl pravc in zdrave demokracije pri- de prej all slej do sijajne zinage, ker sio- rn" na poštenosti in zriaeajnosti. Navdu- sciio so zborovalci pritrjevali izvaja- nicni obeli govornikov, ki sta bila vsc- Nrvozi resiui in stvarna, brez vsakterc sledi demagoštva in pustega frazerstva. Po okraju lazi polno radikalskih agen- tov, ki kupiüc.io dušc. V St. .lanžu si) ho teli to n edel jo narodni socijalci izrabiU nck knietijski sesranek v svoj shod, 'to pa sc jim re Ponesrečilo, ker so po go- spodarskem predavanju vsi nav/oči /a- pustili lokal. Za velikesa župana ijublianske ob- lasti ic imenov.v.i g. dr. Friderik LuKan, aosedauji direktor agraruega nrada za Sk)ven}ju. Zato jc bilo treba v državnem inleresu upoko.iiti šele imeiiovanega ve- likega žtipana dr. Baltiča. Daleč smo padü! Iz posamcznih tr- gov po deželi dobivamo poročila. da so okrajnn glavarstva na ukaz äli niigljaj f)J zgoraj preteeeno soholo zveecr dal;t žeridarmcrijskiin postajam uradui ua- log, da so iskali gg. orožniki v nocnih uraii radtkalcc v SLoveniji. kalerhn so itiK-ii iiradni nalog sporoeiti, da so si g. f'asic premislili in da jih ne bo v Ljub- l.;auo »a shod, ki ic bil napovedan in da tiKJi snoda radikalne stranke v Ljubljani no bo. Za take posle sc iorcj ze izrablja od radikainc nasrlnosti zendarmerijo, to je mogoo- Hcüskega svetnika Kerševana in ii.ieffo- vih detektivov, tako da so seje svojili odborov ne morejo imeti. Veliki župaii za mariborsko oblast :<. dr. Ploj je bi! sicer v smislu ustavc inienovan, ni inu pa bil dodeljcn še ni- kak dt4okrfy,ic, vemo l.e to, da je bil po radikalskih agitaciiskih potih že v Prek- iiiurju, sicer sc pa mudi po službcnih o- pravkih v iPari/u. Kljub Leinn pa ic že dobil .namestnika v osebi g. dr. Vilko I Geifer ja, ki im a začasno vršiti dolžno- sti velikega žnpana za mariborsko ob- last. Kaj so te 'dolžnosti tie izvemo. iz- gleda pa, da so volilni agitacijski posli za radikalno stranko. To ie vendar že vl- šck cinizma in korupcije kaj počenjajo za oderuha, ubogi žid, kar ste. KUČete zopet. v spomin. kar sem dobrohotno hotel pozabiti. Po našem zakonu bote dobili vaS denar, a spremljalo ^a bo še neka; drugega. Modri Orei? . . Brca, če hočete.« Ma!o premalo ie poveda, aj se hoče, jeza ga je premaga Uahar |e rnahnil z roko »Gospod. va5a visokost zna dobro govoriti«. Visokost, se vzdigne »Kedaj odpelje prvi v!ak v Pariz?« »Danes zjutraj ob devetih. Kočija bo pripravljena. AV< se Va5a Visokost vrne v Marburg?« »Kaj to vas briga?« »Zato, ker bode moj zastopnik v Stirinajstlh dneh v Marburgu. Zado- voijen sen', da se bo va5a visokost in moja malenkost pobotala in da osta- neva še prijateija ¦.. Baron se je sladko nasmejal in odžel. Oton je gledal za njim, zažugal mu s pestmi: »Umazanec'.« je zakričai na vso moč Stirikrat, se vsedeS v naslonjač in čakaJ dneva- (Dalje prihoctajiC.) ' daiios rad'tkaii pri nas, ui ču-da da se sli- | si v nürodu, ki jma so cut za dostojuosi ; 5u |>oštenje, na.ilni.isr. obsodba na.d lem | IMJČetjciii. j P(Mi€srečciio Pašič^vu potovani^ \ 1 Lhibtia.no in Ivan Hribar. Vsicd pone- j srecenega Pasičev^ga potovauja v I-i'ib- j liano so l>ili pokücani Ziistopniki rati:- j kalskega. odbora v Beograd na zasÜSiu i!.;e in sicer sta prispela y Ueograd Or. A/man in tovarnar Peter Ko'/ina, ki sta hila /,ek) neuiilostno sprcjeta. V avdi- jtnei pred Pašičeni sta zvrnila vso krivdo na Iva.ua liribarja. Opozorila sia da so bila Hribarieva poročua ner-jsriie- !ia in da Orjima ni bila pripravljena za dennmstraeije. Pašic jc predkr/ii vso a- fero glavnenin odboru stranke. Pašič ;c ostal dolgo neodločen. Koiično so se pretres-ale Hribarjeve družinske afere. IJubljanska delegata stu niorala. slisatl pLkre beseele, češ. držaii mho liribarja proti najtelitnejsim poinisiekoui izneše- nim od drugih strank, seda.i mu pn lastni ijndk' kopljejo grob. Izigraui intresi lioroških SIovoh- cev. Pri razpravljanjili našc vJade /. dr. Seiplom \' HeograUu, so bili koroškl Slovenci globoko razoearani. da se nl za, nje storiio ničesar in da se jc jngo- slovansku via da zadovol.iila s Serplovo ii'atonieno izjavo. V nenuško - nacijonaT- iiih krogili se šepeče, da ie bila koroška ztideva odstavljcna iz dnevnega reda rü- di volilnih špekniacij radikalov. Nemel sinatrajo. da je Seiplov nacloiuilni us- pei) v Beogradn za nje vreden inilijonc in to teni bol.i, ker upajo. da so bi!a po- gajanja \' Beogradu takorckoc zadnia prilika za uspesno intervencijo Jugosla- vije v priloig koroškirn Slovencem. Eks- poze o koroških Siovencih. katerega je poslal dmiajski nosianik l-*opovič, ic iz- dela! zelo objekiivno celovski konzni Rašič. V odloeihiein tremitkn je Popo- vic poročilo desavuiral tcr se postavil glede koroškega vprašanja na avstrij- sko stališče. Konzul Rasie. ki ie Nem- cem zeio nel.inb, je bil radi očitka, da je njegovo poroeilo neresnično. prente- sčen. Koroška afera tvori najsrainotnejso epizodo radikalske pclitike. Notranjc - političiii položaj poostren. Zadnje dni ,sc je notranja poiitlcna sitn- acija zelo .poostrila. Vzroki so različm. Prvi ic odpor v javnosti proti politiki popuseanja naprani Italiji, ki se ie pri- cela z usndepohiim pristankoni na po- pogajauja pi'ed izprazjiiivijo Sušakn. Iz- rnz nezaiipaiija od straui krone, ki je s posebnim pismoiri, kakor smo že poro- Cali. opozorila Pašiča, da niinistri kršijo zakone. Vslöd tega Pa^ie ne morcra- Liinati na nioraiično pornoc vladarja. Volilna situacija vlade se slabša od dne do dne, Oovor Ljube Davldoviča na ina- nifestacijskem zbor.u deniokraiske stran- ke se splošno razlaga kot na'poved no- traujepolitične krize. Vhid:i bo najbrze lekom prUiodnjega tedna ipociala ostav- ko. Zelo malo je verjetno, da bi se ob- novila deniokratsko - radikalska koa- licijn, ker je razpoloženje v demokrat- ski stranki proti taki koaliciji. Drugn mozüost bi bila koncentracijska vlada, kateri koinbinaciji se ne pripiisuje ninogo verjetnosti. Najverjetneisa ie koalicija d(?mokratov in bivše opozicije. Verjet- no je, da bi inogli demoknUi izdelaii za tako vlado zunynje-politieni, gospodar- ski in socijalnopolitieni program. Pre- zreti se tudi ne sine, da so demokrati in druge opozicijonalne stranke odločcnl za vsako ceno in za vedno zlomiti ra- dikalski teror. Sija-no zborovanje demokratske stranke v Beogradu. One 11. tin. sc je vršil v Beogradu sijajen shod demokrat- ske stranke, katerega so se udelezile tu- tu številne depiitaciie kmetov iz beo- grajskega okrožja. Ljuba Davidovič je imef clalisi go vor, v katerern se je izja- \i! glede notninje politike, da odkar so radikalci n:\ vladi, se je v vsej državi yi'xqI ii'jciiven teror. kakoršnega že ni bilo 15 let. Krajina jc orošena s krvjo, \ celi- Simradiji se vrSijo najgrša nasii- stva, v jiizni Srbiji viada prava slraho- vlada. Na Mrviitskem -so vladni ljudie in niihovi prijatelji naiperili "v'se svojc rnoči proti demokratom. V Sloveniji s|X)ziiavajo, kaj je T-adikalskn korupci.ia h\ nasilje. Demokrati bodo napovedano lK>rbo zniagovito izvaiali. V novi sknp- ščini bodo poskrbeli, da se kri vice po- pravijo in kaznujejo ter da sc odpravf reakcija. Olede ustavc je stališče denio- .kratov, da je vidovdanska ustav;,1 princ- sla edinstvo države, ustava se tic bo se- daj revidirala. tetnvec bodo demokrati -/ahtevali, da se hitro in stvarno izvedc. Ko sc bodo videlc nje najyakQ in nedo- statki, se bo odstranilo ono. kar inoti n:;i)redek drza.'/c. Na podlagi nstavc je treba sprovesü zakon o državueni svc- ni. o ij'pravnili sodiščih, glavni ko lit roll. (, obiastih in samoupravaJi. CHede Ra diča ie reklcl Davidovič: Hrvati živi:o dvoini) življenje, irua.io radicevske in iicradiče^ske Hrvatc. '!'o kar Radie ho- ce, rni noOeino. Suvcreua hrvatska rejJu- blika \r okvir.hi Jugoslavije je neino?-- nost, Demokratska stranka noče sepa- ratiznta. Mi hoceiiH». da dobi narod si- roko sauioup!'a\'o tcr da sc rešijo soci- jjalna \ prašauja. Davidovič je kotičal govor s temi besedami: »Hočemo ediir stvo proti hegeiuoniji, noceiiK» plcnien- skih blokov. niii hrvatskili, niti sloven- skill. Hotxnio edinstvenost jiroti separa- tiznui. zakon proti sili. ustavnosti in par- I'iinentaniost proti diktaturi, hoOemo l>opolno enako])ravnost vseh državl.ia- ;i.>v' brez razlike verc in inirochiostiv:. Kundoinini.i v Barošu. Naša vUuia jc pristiiia kljub proie.slu posveiuvalne- ga ocihorn na tistanovitcv incšaneg.'. konzorcija ¦//.] Baroš in Delto in sicer |K)d sledečinii pogoji: Konsoreij se raz- tegne ua celo pristaniško ozemlje res- k'.;gH corpnsa separatum in na iuko B:iroš in Delio; Baroš in Ileka morata imeti priviiigiran poiožaj. Fašisil na Reki z'idüvol.ini z opaüj- sko konJerenco. ltalija.nski dclegat ge- neral Mazzureco je sprejel \ poudeljek i^redsednika reškcga fašislovskega klu- ba in vodjc reških fažistov, ki so mu iz- javili, da so /adovoljni nud dosedanjini zadrzanjem italijanske delcgacije. Neki jugoslovanski mororui coin ie prispei Pod jugoslovansko zaslavo y Zader, katero so srnatrali Ttnli.iani '/a silno pro- vokacijo. Nove italüiinske zahtevc, 1 Jr. Rybaf ie poroeai zunanjeinii minislni dr. Nin- ciču o potekn pogajanj v Opatiji. Itali- juni so stavili nove zahteve. Jugoslavija na.! se pred rešitvljo vprašanj, ki se so- da.' ohdelujejo v parik-tni komisiji, prt- slanc na to, da mc dovoli Madžarssi z Ruko prost tranzitui proinet preko .lu- goslavije. Naša držav:1. z Madžarsko še ni skienila trgovinske iPogodbe, zato ii;di ue more bjti govora o kaki koiiccsl- i Madžarski. Nadalje zahtevajo, llaiija- ni j)oscbne ugodnosti za paroploviif) clni- z'bo Navigazione (umerale, ki na.i bl dale družbi nionopol za prevcr/.anie jn- vcaslovanskili izseljeiiöüv \ Ameriko. Dr. Rihar jc izjavil sotnidniku »Politi- ke«, da so težkoče radi prometwega v:)raša.nja. Razgovnri \- Opatiji se nc bodo tako liitro dovrsili, Arlameutnc vest! o jugoslovanskeni popuščanlu so lieistiniie. Izvedb» agrarne reforme na Poljr skem. V smislu zakona z due 15. julija 1920 se je na Poljskem agrama reforms doslej izvrsila \- tein-le obi eg u: Kaz- parceliranih je 3522 o'bjektov v ob.scgn 338.981 ha, ined tern drzavnili posestev 804 v obesgu 155.410 ha, ipo drngMi so- cialnih institucijah je bilo..parceliraniti 518 posesk'V v obsegu 94.922 ha. po privatnih osebah 2.200 posestev v ob- segu 88.649 ha. Mcd (»uimi, ki so dobili zemljo, je 10.230 maliii kinctov (6.?-«\ brez posestva 3.480(21%). sliižinčad 1.162 (7%). Tako sc p'.i-fv-> •, m«,-;...w poljske strmfi. Bolgarsko sobru.uijc razpuscoiio. Sobranj'c ie sprejelo zakon, s karcrim se stavijo pod 'Obtozbo elani bivših ka- birnctov Oe-šova in Malinova. Nato sc je z glasovi agrarcev in komunistov sklenil razpust sobranja. Termin za v>o- ve volitve še ni določen. Dva Francoza y Porulirju iimoriena, V bli.žini Bucrja sta bila v noči od so- bote na nodeljo innorjciia dva. Francoza z revolverskinii streu, en časf.nik in en višji žclezniši uradnik. Storilce do s-edaj še ni.so našli. Nemei trdijo. da grc tu za maščcvanje oficirjevega sluge, s kate- rim ie oficir slabo ravnal. Francozi so pa uverjeni, da so zločin zakrivili do- m;u'i Memci. Friincoski parlamentarni krogi rnenijo, dy niorajo biti nove otl- rodbe Francije vsled urhora zelo stroge. V vsukem okraju Poruhrja se nmrajo pri.ieti talei. General Caorn v Dort- iriundn je sporočil magistratn v Bucru, da bo dai ustreiiti kot»talca priietega zupana brez razsodbe, ako bi sc dogodi! šc kak umor Francozov. »Radikal« po- roča, da so krivce ze ;pri!Jeli, nekie.ga nioza v Bueni, ki se je pred dnevi ba- hal, da bo umoril cnega ali več Fran- cozov. Našiii so ga v¦'njegovem staiiova- üju v onlari zaprte^a. Francozi maščevali bucrski umor. Preiskava glede mnora obeli Francozov v "Jiiieni jc dognala, da je citi zakrivil clan takozvane »zelenc policije«. Ko so ziočinca in n.iegovega pornagaca obso- dili iii pcijali iz uit-stne hiše v zapor. sta skusala pobegniti. h'rajicozi so oba ustrelili. Na uoniško - ix'LgiJski rneü so Nemci pognali \- znik žerczniški most čez Ruhro. dve minut: pred prihodom vlaka z delavci. Porot». CELJSKA POROTA. Poiieverba. Dne 12. tm. sc jc zagovarjai pred poioto Mirko Lcskovar. star 28 let iz Nove cerkve pri Celjn, samski. uradnik bolniške bla^ajne \- Slovenjgradcii, kcr je zaupano mu gotovino v skarmem znc- sku 89.(xSI K pridržal ziksc in si jo pri- svojil, zakrivil .ie s tern, lnidodelstvo u- rad'iic poneverbe. Predsedoval j- sodneinu dvoru dež- sod. svetnik g. dr. V. Levičnik, votari- ta gg. nadsvetnik dr. Stepančič in okr. sod. dr. Vičar, drzavni pravdnik g. dr. Požar, zagovornik g. dr. Goričan. Obdoiieiicc je kot nadučitc!je\- sin dovršil dva gmmazijska razreda in tr- R'ovsko nadaljevaliK) šolo ter postal po- tent trgovski poniočnik. Lcta 1920 je bij spreje-L v sjuzbo okrožnega urada za ziivarovanjc delavcev v Mariboru in ko jc poLožil po službcnih predpisih izph z izvrsniim uspehom. je bi! iincnovan za stalnega uraduika. Vsled bolezni iipra vitelja slovenjegra.ske poslovalnice je bil J obdolžeiiec inienovan se istega dne za j niegovega namestnika. Njego\ro posk)- I vanje pa je prcveč zastajalo in centrai- ua iiprava cclo na brzojavjie urgencc ui dobila odjjovora, zato se odredi uena- povedtm pregied knjig. 2e pri jxjvr- šiijem pregiedu se je ugotovil primani- kljaj \ znesku 19.392 K. katerega ob- doJženec at moge] upravici-ti. Odvz.il so sc mu kljuei od blagajne .ioi pisame. kcr obdolžeuec ni kljub dani besedi sko- de poraviial, je bil 24. januarja areti- ran, PreLskavalo sc je še naprej in K* j prhnanjkljai zrastel na vsoto cez 90.0tm j kron. Vse te zneske je prevzel obdol- zenec. ni jih pa poslal v Ljubljano in iu di jih ni vložil v blagajuo in zaručunaT. Obdolženec je prvi primanjkljaj tako.i priznai, to svoto ie poneveril kljub te- ;tm da je iinel kot mlad samski uradnik lepo phteo S.500 K in se y,\\utno subven- vencijsko tioklado in sc trinajsto plač(«. Denar je zapravil s tern, da sc je parket ueljal v Maribor in Ccljc in prisel v raznc družbe. kjer je izdajal večje svo- ic, enkrat pa tudi pokloni! svoji zaro- Oenki darilo v vredn.osti 900 K. Ko sc mu je predložil uspeh uradne komisiie, je izjavil. da sc mu zdi zncsek 75,000 K pretiran in da toliko ni mogel ponevc- riti. Tciriu zagovoru nasprotujejo navctl- bc reviz(jrja Josi.p-a Babnika in Roka Mrastnika. Porotniki so soglasno potrdiii vpnisanje uradne poneverbe in Mirko Lcskovar je b\\ obsojen od socinega d.vora na 18 mesecey težke jcee. Popolchie istega due je sedc: pred pi-rotnirn sodiščem, pod prcdscdjstyom dež. sodn. svetnika g. dr. Levičnika, votantu gg. nadsv. div Stcpančic in okr. -.ödn. dr. Vicar, drzavni pravdnik g. dr.. Rus in zagovomik g. dr. Ooričan. ncvar ni zlocir.ee Milia Dolganoč. znan pod irnenom Jež iz Drameli, ki je z največjint iiaporoiu prisel v roke pravice. Ko ie b:i iiamrec obsojen jeseni 1. 1920 pred niari- borsko poroto zaradi hudodclstva tatv!- iK1 na dve ieti težkc ječc, je iakoi jjo- begni! in Sele februaria 1921 sc ie po- srečilo g"> nrijeti v Axniclsu. kjer si 3c odpilil z nog okovc in zopct skusstl nit*. Ker je napadcl dva stražarja, je bil ob- sojen zaradi hudodcistva javnega nasi!- stva po § 81 kaz. zakona na 10 mescccv težkc ječe, ob uovem letu 1923 pa pre- nieščcn v verigah v zaporc okrozntgn sodišča v Cel.hh Sedai se mu očita v ob- iožbi, da ie v /Meali ncvarno grozil Lov- rencu Sever z umorom v numenu ga pripraviti vstrali in ncmir ter je po dvakratnem kaznovanju zaradi tatvinc \zcl zavoljo svojc koristi in poscsli in brez dovoljenja drugih tujc p.rcmakliivc stvari v vrcdnosli nad 1000 in 4000 K. Due 11. oktobni 1921 je udarilLovren- CLi Severja s cepiuom po ffiavi ter tim prcrczal vrat, vsled Cesar je nastopiln smrt. Lovski paznik Lovrenc Sever Jc zalotil Miho Dolganoč na divjem lovn in priča Lucija Sever je izpovedala, d^ ¦^ta se takrat njen mpž in obdolžencc spoprijela tcr se borila za življcnje in smrt. Dolganoc ic hotel Severja pahniti čez prepad. a ie prica, ki je prišlu lilt- zu zabranila. Zagrozi! je tudi Sevcrju, da ecz dve !eti ne bo več živel. Sin«. 31 »NOVA DOBA Stran 3. V uoCi. ii« 25. apriia 1920 je pog;>reia /;juii Vitjenia ¦'armer v Celju. Ko se jc nchaUi dclati so biii. še vsi guniini jerme- m ua strojih, j>rvd požarom pa je izgi- nil giavni jermen v vrednosti 3.096 K. Daka/.tilo ^e lc- (! ' '"' Filt icga jermena Mi ha DotgaiioJ. Neko noO \- ueeeinbru 1920 so \ hi- iüiii tatovi v klt't Biaža Svetelšeka v PramÜah ter inn ukradli MHO irtni.lt sa- dcžev. tako tin zuaša škoda 8.880 K. vr- iiii tega so odnesli, se eno vrv in eno kijucavnico. Priča Rlaž- Svetelšek jc 1- incf nil siüim MÜH) Dolganoc, ki je živei od U'tvine. Od teh pevčnikov jc prodai "bd'rKencc Vemnikr Cresnar 675 koina- vlov, za kar imi jc placala 2922 K. Kma- in pa jc io trsovic izginüo tiidi i/ n.»c- ne klcti. Zvečer II. okiobra \02\ je postal kiMcž-ii lojiar Loyrene Sever žrtev za- vraiuoca umora. Umrli se je podal na !5i/,e;.i.sko nad/wrovat trgatev. Od kolodvoni v 2ieah jo je ubrai po cesti pruti Spitaleicu, kjer so ga na- sli drugo juiro mrtvega $ .stegnjenimi ro- kami in noganii, pod. glavo pa je imel Mahrbtriik gro/dja. Sod na komisija je u- gotovila nasilno sinrt s kakini tapim o- rodje.m. Lucija Sever je prepricana, da ie oj'enc^a moza ubij Mi ha Dolganoe, ker nm je ubdolženec uevarno grozü. Ko sc je vračai nekoe Lovrenc Sever \ i)rn/h\ Martina Jelovseka iz Konjic rer ,4a se* mt krizpotu ločila. je sreeal v gozdu tri üiüzke. meel njimi sia bila MJha Dolganoe in Miha Korošec. Ko so ri triie vprašali. Severja, če je videl Je- ioviseka in jini pritrdil, so }O hitro ubra- ' za ujini, a jim je Sever sreeno use!. Dne S. oktobni. 1921 je Pavla Sever srecah; obdolzenca ^ ure od svo.iega iloma. Tudi Marija Rebernak ga je vl- deia, kateri je zaeel praviti, da so hotel! iri srne streiat, pa da si je proiuslil in je 1'ü.ic- kiipi! rneso. da bi se Sever lie \c/M. Yh'uzi dan po zloeinu ira je sre- eahi \ blizini Dramelj, kjer jo je vpra- sal, ce je Sever res uinorjen. Obdolže- ;iec zauika krivdo in se sklicu.ie na svo- io ljub;co Ljudinüo Zupanc, da je icdaj or) njej vasoval. Miha Dofeanoe in Yliiicn Zupanc sia se dogovorila \ tem l'Oö.iodu za vse slnčaje, toda izpdvedbe Zupanc niso preprieevaine. Po'otniki so pofrdili sojdasno vpivi- -'t'vtc krivde zaradi hudodeistva talvi^c iii hudodeistva z«jpcr xakon. oblastvo in javiir red -tcr r.o /anikanju vpnisan.ni tiit uir.or [jptrdili vpravšanju z;;radi odda- liene sokrivde na nmoru po $ 137 kaz. ¦/.ak.. na kar sa jc sodni uvor obsodil na osem let težke jieče. ah-v leti na iina Se uäsiiiziii °t' iir(-vJ- Ceüske novice. Ob ofoletnici smrti Antona Kolenca. 10. tm. je minuk) leio. kar jc zatisnll ¦>c; uns i)rijatelj Anton Kolenc. Vserri je še v sponuriu, kako blago je pokojnik v svuji oporoki oniis!:l razne narodne in dohrodelne institueije. zlasti pa diir-^tvo iij siroinašiKj üüCo. Kuraforij v;a posta\..., „.,:v„iv!1^;1 spoi/ienika je razpisal za najboijse na- črte za ta spornenik 3 nagrade po 10.000 krön, 5000 in 2000 K. Sedaj je knratorij (dr. E. Kalan, vl. sv. dr. Žužek. nivnatelj M. Gruden In Robert Diehl) sporaziimiio z glavno de- dinjo, sdč. Ma.rijo Kopušar v svoji seji določil, da se podele nasrade sledcOLip. jiacrtoni: Prva na^rac!:« 10.000 K I. NaPofnik inačrt I.). I.)ruga na:-;r»)!ii) iv I.ojze ; ".Jii- ¦iar (naert II.). 'Trctja nagrada 2000 K, ki je bila Taxpisana sünio enkrat, se podeli dva- krat in sicor: stud. ing. Karl Bratnša, LjubL'mu.. in stud. arli. I Omahen, Ljub- ljana. Izdelal se b<) uajbržc-načrt Karin Bralnše (mžji snomenik z brotiasiim re- liefom v ozadju in naipi^m. z bronasti- rn! erkami na pokrovu ffrobniceV Relief bo izdelan od umetnika. kiimnosesko delo pa od Jugoslnvanske kanmoseske družbe v Celii1., •kaiere solastnli. i- w<\ pokojni Anton Kolenc. Naijraieni naerli bodo priliodnjp Uni '"izstavljeni. Predsediiiki volilnil? koiuisij .se po- Iaio, da si priskrbe od magistrata v-ph °^inslii'! ura.dov iwtrdiia, da so lr'i -Wn! v volihil htenik. da zarno'-"- f ^vajem voliSču izvršiti volitev. ozir Stebrj naše notratijic koiisiHiduclie, propa'g-iloni .uospo-darske strunke, od radikalov tako nesovani uaši lojahu Neinci in mietfati so v tiedcljo razbiii radikalom shod v Apacah ter iih raz^na- •i. Tako (ialec je že narasla neniska dr/. nosi', da ua feritoriju jusoslovauske dr- ->ave ray.hiiajo shode jujcoslovaiiske stranke. Kaj bi se zj?odilo koroškhn Slo- veneeui, ako bi to storili NemceiT!, kaj bi se zjrodi.'o primorskim Sioveriecn, ako bi to storili Lahoiu. (>a!ee nas je sj>ravila radikalska vlada no svojih eks- iKHientih v Sloveniji! Pozivamo j)ovso'j Pf) inestih. ir.n'ih in Tia dežeii iiaše '/auj)- nike, da s puzniin oeesoin zasJ nemsko in nenuskntarslvo rovarenje, tia boino imeii natančen seznam vseh »io- jalnih Ne.Mieev<', da poplacamo niih de- lo in zashižek ]>o voHtvah. Slovene: .....- iiarodnjaki ie po-dpirajie še pridno na. prej nemske tr^ovee in obrtnike r?j ku- ;jf.!j:te pri ujih, da.se bodo tuojjli še bol.i krvavo noreevati iz Vas in, iz naše čv- žave u:i 'Jan volifev dne 1^. marca. Mestn« gledaiiščc v Celju. Ob pich lideležbi, kakoj; je se v Celjn menda ni- siiio doziveli, se je ponavljala \ torek zvcčer Schönherrjeva »Otroška trage- dija«. Kljub dovršeni ign, ki je v cast našini iscraiccni. ze repriza i» privabila iv.iblike. Nekaj !eži v tra^ediji sarni, Se vue morda v niatenkostuili pred.sodkili, uprava gledališca bi morala upo.števati tudi neprikladen čas volivncjra življc- nja in vsch onih dobrot sedanjega easa, ki se tako ueinkovüo izražajo v vedno rastoči draginji, ki ubija vse sioje na§c- sa prebivaistva prödvscm pa Se ti.ste. ki Mubijo «bdaliSko ninetnost. Nase ^le- dalisče bo inoralo svoj dober uaineu iijLklüiiitve cisfcÄa dobička Dijaškj za- dru:-fi v PrM-/i (»bno\itJ /.<•) nrilii,(;::•¦. predstayt; vseni svoji in elanoni in Clauicaiii, kak<;(- tudi vsem i>eveern in pevkain. ki name ravajo k društvu še pristopiti. da jc du- sedanji pevovodja x. ravnateij Beno Serajnik svoje mesto vsled prezaposie- nosli' odJozii. Drustvo si je /asi^uralo iia njeK'o\'O mesto znaneKa dolgoletne- :^a pevovodjo g. Cirila Preglija, ki bo vodil. pevski zlx>r. kakor ze v prejšnjili !etih. Njegove odličiie zmozno^ti so naj- boijši !>orok za napredek drustva, vsicti ecsar sklicujcmo pi'vo vajjo niešanes^ zbora za petek dne 16. jnarca ob 20. uri v ma!o dvovano Narodiiejca. doina. Pro- simo vse ,%r. eiane, da se tc vaie udelc- žijo in li'Pe'ljejo v drustvo tudi vse one üobre pevee, ki se niso etaiii. . - (üecle niL'sane^.i :vbora bodo navodila slediia. Odbi;r. Občni zbor drustva »Sokolski doiu c se \rSi v sredo. 21. marca ob 8. uri zve- Ccr v zboiovahiici Sokolskejia drustva v Celjn. Dneviii red: 1. naj;ovoi" precl- sednika, 2. poročilo fuiikcijonarjev, 3. voütve, 4. slučstjnosti. Za Sokolsko ürustvo v Celju se je nabralo ob priliki poroke gdč. Marice Pušnikove z s. LoVroni MiklavčiCcm 220 Din. Hvala lepa. Sporazumne žeiezniške organizaciie sklieuiejo v petek 16. tm. ob 18.30 v mail dvorani hutch Union protestni. shotl proti zavlačevanju izenačeuja draginj- skih in stanurinskih doklad za železnl- earje. Na zborovan.ie se vabiifi (ndi dr- žavni namcščenci. iz srediiješoJske službe. Kakor se iii in poroča, je g. profesor Josip Ko- žLih stalno upekojen. Služboval je v Cc- Uii dolgo do'bo let, bil je naši. sloveiiski inladini dobcM- iiCitelj in skrben oCe' \ Dijaski ktihinji, ki se je vslüd njegove neiimorne dclavnosti in vestnosti raz- vila v lepo inslitucijo, ki je pravi hla- soslov nčeči se mladini. Da ostane dl- jaštvu in dijaski kuliinji še nadalje zvest vodnik. to je iskr-ena želja vseh tistih, ki poznanw in cenimo njegovo dclo. Poročil se je v pondeljek v Celju g. Lovro MHchjvčič, earinik v Čakovcu z ¦•ck:. :V\5irico Pnsnik Iz Oabcrja. Iskreno častitamo! Prcdpis kontiiiKciit)i-ane občns \nV dobuine za leto 1022 in davka na poslov- 313 pronict za IV. četrtlelje 1921 ter 1922- \' sniisitu CI. 36 B IV. št. } -začasneffa /akona o proračnnskiii dvatiaistinali ?. dne 21. 6. 1921 Ur, list St. 2-io'naredba iz leta 192! se daje v splosno vednosl: \. V Č41SH od 16. do 30. marca icta 1923 bodo v pisarni davene^a okrajncjva ob- lastva v Celju razffrnieni izkazi o pred- pisu kojitiiiRentirane obene pridobnine za leto 1922/23 in davka nn poslovnl promet za IV. Oetrtlctje 1921 ter za leto 1922 od prevraia iz leta 1921. 2. PravI- ¦-¦¦¦ vpoifkxlatiiima.le davCni zavezanec vin. all njegov pooblaS-jencc. ki sc mo- 1a >, lvoieJia prostüji poobiastüoiii izka- :.ati. 3. F^ok za vložitcv prizivov zoper odmen; teh davkov potcc.y s 14. aprjlum "i v23 in predpis davkov ouim zavezan- cetn, ki do te.^a dne ne vlože priziva ali .iritožbe pri davanem obiastvu v Celju. l)ostanc pravnoveljaven, ee tuJi üe ne vroče posebni plaCilni .lalo.^i. Prizive jie kok'kovati s kolekom za 10 Din; prosrije y.w naznanilo othuere podlag-j pa s kole- kom za 3 Din. Davkoplaoevalcc. kateri üi vložil prijave u dosozeneni promet.1 je /Riibil v sniLslii öl. 10 zakona o davkn na poslovni proinet iz leta 1--122 jjravico on pritožbe zopier izvršeno odinero dav- ka na poslovni promet. Nalepljianje lepakov. Ker je imviid pred volitvanii /m\{) razširjena razvaüa imlepljenja lepakov na raznih krajih in stojimo tik pred volitvami v narodno skupseino opozarja policiiski ocklelek okr. j>iavarst\a u.:( doioeila S-a 2 tisK. zakona, po katerein je nalepljaiije lepa- kov ecava .lugoslo- vanska matica. Ker so cene za sedanje razrnere zelo mnerjene, upamo. da se s icm Matični proinet dvigne, kar bo na korist sJavneniu obeinstvu in vzvišeni nalogi JuKoslovanske inaticc. Tozadev- ne prijave je poslati na naslov: Podru/.- üica Jujroslov. matice, Cclje. k'\ r.:i:üa n'iinnazija. Taivhia, V ncdeljo ponoci so udrli ueznani lopovi skozi okna nad vratin' v klei g; Antona Kuharja v Zavodni. od koder so odnesli precej vina, .15 k^' ja- bolk, 15 zavitkov siiofovea, nckaj rh- Iiiujske posode in perila. Nesreča. Iz zapora izpuseeni An(oi; Kiadivnik, je Uoicl dati nckemn svqje- nii! [ovarisii jetniku krulia in tobaka. !^ezel je nu zid, pri cemur irm je pa spo- drsnilo in zlomi] si je obe nogi. Kij:o Gaherjc. V cclrtek^l5. marca '•Si]irti;'io.sne lestve«. Štev. 4196/22. Razglas. I^okrajinska uprava za Slovenijo. odd. za notraiije zadevc je z odlokom z dne 2l). II.. št. 5057 na podlagi sklcpa občinskega svc- t:i v redni javni seji dne 4. januarja 1923 in v sporazniim 7. dclegacijo niinistrstva iinanc dovolila, da se pobira v letu 1923 x mestni obeini ccljski od dneva razgia. sitvc v Uradncni listn pa do 31. decem- bra 1923 veselični davek po pravilniku. ki ga je sklenil obeinski svet v navcdenl seji. Zadevna naredtoa je izšla v urad- nern listn štcv. 22 ex 1923 in inia stev. IM. Mestni magistral opozarja osobito na cl. 4 in 10 cit. naredbc siede dolžno- sti naznanitvc prireditev in zvišbe dav- ka, ki ga velcvata: 1. Vsak prireditclj podjetja, zavezanega davku (čl. 3.) mo- ra vsako prireditev naikasnejc 24. 11 r pred začetkom pismenb (v dveh enakih izvodih) naznaniti mest. magistrati; (inest, knjitfovodstvu). 2. Če se že prl- javliena prireditev « feodi ali odpqve, je to takoj pismeno (v ü'veh enakih izvo- d>li) naznaniti niest, magistrata (mest. knjigovodstvu.. (Clen 4). 1. Ce davčnl zavezanec opusti prijavo, predpisano po čl. 4 odstavku 1., ali ce navede tc- -orn postopanja podatkc, ki ntegncjo prikrajsati davek, ali če pri podajanju pojasnil zamolči bistvena dcjstva, sc •mu sine, ne da bi sc zoper njega uvedlo kazensko postopan.ic, predpisati zvišanl davek v najvišji meri 100% prikrajSa- m-ga nameniega davčnega zneska. -• Ce pa daveni zavezanec dokaže, da Je podal napaene podatke ali kaj zamol- čal v opravjčijivi zmoti in nc da bi bil s tevn namerjal prikrajsati davek, se zvi_* sa davek Ie do 10% in največ 200 krön. (Clen 10). Mestni. magist rat celjski. dne I0. susc.: "A^ Za zupana: ^ubic. s. r. Prosveta. Klavirski konceri uutetiii&ke dvojice Ciaire Trost - Fiedler in Antona Trosta iz Oiuiaja dne 10. marca 1923 v mal! dvorani »Unkma v Celju je privabil .ia- ko častno stevilo obeinstva ¦ pac do- kaz, da in ima .se izza lanskega koii- certa v uajlepšem spomüiu. Anton Trost, ki je lani posebno brüjiral kot globoko in fino čutec interpret ßeethovnoviti Jduvirskili skladb. nas je to i>ot '/¦ ozirom na skladbo Musor^skega iznenadil z bolj iieobiča.inim i>rogramom. igral je Chopinovo sonato v b-molln / njeinu lastno možato resnostjo in \ isoko muzi- kalnostjo. Zlasti 3. stavek --• Marche funebre - je navzlic svoji popularnost! zapustil inogočen uris. Mvalevredno je, da nas je tudi seznanü s skladbami na- sega skladate'lja Skerjanca. So to štirl nežne, liricne scene, katere so pa. za ¦spoznavaiije sladateljevega talenta vse- kakor i^rekratke. Kot trerjo skladix> 11am jc Anton Trost zaigral že gori imenoya- nega Musorgskega vl^azstava slik-. Pri vsej dovrseni igri in občadovanja vreet- nem spominn Trostoveiü vendar ta skladba ni tstko iicinko\rulü, kot smo pri- eakovali. Jc io dolga, prograinatičirji skladba, sestoječa iz 10 gla.sbenili slik. za katero je pa klavir premalo barven. da bi dal tem slikam dovolj izrazitega kolorit--'. AJi je Musorgski,- to .skladbo prirodil za orkester — mi ni znano - • vsekakor bi orkestralno silnejse ucinko- \ala. Ta skladba. je imela .nekako pred- hoduico v Sclmmamioveni »Carnavalii"; tndi programski skladbi, v kateri je mla- di Sclumiann v svojem prekipevanju čii- slev nakopieil obiiico motivov, katen ¦so pa v nekatcrih oddelkih te skladlK lormalno premalo izrazito izvedeni. (.10- sr>a Claire Trost - Hedler je to neliva- L"/;io ročko izvajala z, redkim ra.zumc- \anjeni in toplim cust\ om. PrLi\- po- sebno pa 11am je inipoüiirala v igri Lisz- tovega: Pnnerailles, grandiozne, zdra- ve in krepke giasbe, kakor pae /.nv p5- s:.'».i za klavir santo Liszt. Polagoma in logieno se razvijajocc motive je sto-p- ujevaia do iiii.isilnejših ff. Za 10 skladbo smo ji zelo hvaležni. V obče je bil k.on- cert na visoki nmetniški višini, a je ir- i«el na predolgem programu, konccrf se je ZLtvlekel (deloma radi polurnc zannr diive) skoraj do -3. ure. Ttidi klavir ni bil za ta koncert ])rimeren .--- kar Pa 111 kriviJa ne umet'iikov in nc prirediteljev. -..... C .P. Dnevna kronika. Okr. .ulavarstv» nas obvešča, ua Kpi'eje'ina gospod narnes.tiiik velikega župana mariborske oblasti stranke v če- trtek, cine 15. tin. od 4.--6. ure popoldne v sobi stev. I okrajnega. glavarstv;* v Cc-iju. Odvethišku vest. Odvetniski kan- didat ß. dr. Srečko Knpnik je položil i>red izpraševalno komisijo \ Ljubljan; odvetniski izpit tcr se kot odvetnik ua- seli v Sniarjii pri Jeišali. Deniantiio mašništvi) uionsisnora Tomo Zupaiia. Dne 14. tin. je praznovai consignor Tomo Zu-paii jubilcj dcmanl- nega mašništVii, ki je sc vedno cil in dn- sevno krepak. Bil je 23 let prvomestnik Družbe sv. Cirila in Me tod a ter nemno- ren književnik. 'Priobčeval je črtice v ^Ljublj. Zvonu« in »Slov. Narodu«. Ju- bilant je ustanovil na svojejr. gradien OkroglcmPrešernov muzej. I3il jc vse ži- vljcnje velik rodol.inb in vzoren nariv den delavec. Koncert Ijubljanskc ülasbeue Ma- tice v Mariboru. Pri prihodn ijubijan- .ske.ga vlaka v Maribor se je z-bralo ve- liko število občinstva na kolodvoru, üa poz-dravi ljubljanske goste. Oodba Dr;r ve je zasvirala, župan (irčar je po/ura- vil Matičarje in slavil njihovo nesebično kiiltnni'o delo. Za mariborsko gledüHscc in ostala društva pa jih je pozdravil skladatelj sodni svetnik Oskar Dev. Za ovacije se je zahvalil predsednik glas- benega zbora g. Prunk. Narodno žen- stvo je okrasilo goste s cvetjem, nakar iv' mmožica ljudstva sprernljala Ijubljan cane do Gotzove dvorane. Zvečcr ie bila dvorana natlaccno polna. Unietnis- kemu podajanju Matičarjev je priso- stvovalo okrog dva tisoč poshišalcev- Po prvem odmoru sta bila Matici po- kionjcna dva krasna venca, Matičarji pa so poklonili skladatelju Oskariu De\-u krasen lovorjev v^nec. Med posamez- iiuui točkami so bili šc pokit)- njeni venci mariborskc QlasbeiTe Mad"" ce, Drave, častni darili predsednika '^']- bada. predscdnici ženskega zbora Hr°" \atinovi in solistinji Alili Počivalu^ovi. S:r;m 4. »NOVA DOBA« Stf>v. r; Telefon štev. 75 in 76 anjur mar^oru^ M&ifeoviču, Now. S^icfi&i, Ptuju, Ssftrsjewu, SpBita, T**stu. Spgrefema VlOge na Knjjtžtce tn teKOČf 8ESE Kupujc in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, T&tun proiä ngodnemn obresiovatiju. $S2*S valut in dovoljuje v&ateovrsfne kredtfe. *?~ mr X*x»ochBiJLt specke dLra&siira.e x*Lb2&r»e>cl]e&o tcr mu marrjka okoli1 .^000 dinarjev in dva prsta- na. Poko.ini.k >e bil pri meščanih zelo pri- l.iiTblicii. F'adtl ie kot žrtev zločina. Za posetiiiKc sejnm mi Lipskem. Pojjetniki Üpskejca sejma se opozarjajo, da ima iusoslovensJvu trsovuiska agen- cija iz Norinberka na ?%cjm« svoi Uistnl stund, kjer je našini trjjovccm in iiidu- strijaJceni s poircbnimi informad.iami iia, razpola^o. Stajid se nahaja: Aus- stcHutv?spark, Halle No. 13, Stand 2M7/4S. Vofflne kroglice so ukradJi in dcsel •!;meekala noRo. V bölni^raci so nm sl- cer odrc^li nogo, a ie vsled težkih no- traniili po^kod'b dniffi dan umrl. IJombni napad na »Deutsches Volks- blatt« v Novem Sadu se je izvršil a1- soboto ponoči, ko so neznani Ijudje \TLü dve bombi v prostore »Deutsches Volks- blatta«, ki sta uničili ves tiskarski ma- terijal. Atentatorjev policija ni irn^la izslediti. Izdaja *n tiska: Zvezna tiskarea v CeUu. Odgovorni iirednik: Lie. Edvard Sirtinie. Ker hoče moj dolgoletni majer vsled trajne boley.m svoje žene slu^.bo na mojem posestvu v Polulah pri Celju zapustiti, iščem na njegovo rne-.tc poštenega in delavne^a oženjenega majerja z še najmanj eno delavno močjo. Ponudniki se naj ogia- sijo v nedelio predpoldne na mojem stanovanju v Celju, Mik!o.si(!eva u]. 2. Di»( Anton Božiši, odvetnik, Celje. 2—1 Stev. 4201/22. Na podlagi skicpa obeinskesa >vcui celjskesa /. diie 4. januaria k 1. je pokra- .iinska uprava, oddelek z;t noiranic za- deve z odlokom z dne 2. niitrcfl t. !. ^"tev. 6319 dovolila v sporaznmu z doiu^aciio inirristrstva financ, da i>obira fuesttiü občina celjska \ kaledarskem ietu f92i> občinsko davsčino.na vozila v izmeri in i>o ipravilniku, kakor je bil objavljen v naredbi bivše deželne vlade za Sk>w- pJk) z due SO. maja 1921, Uradni list M. \7b in Llede §§ 9 in 10 spremenieu r Jiarcdbü z dne 4. avjjnsta 1922 4t. i7i). I Tiidni list St. 85. MESTN1 MAGISTRAT CLL.ISK4. dne cS. marcit 192.3. Za zupinia: Su.hU" Stew «59/23. flazglas. I'emeijem clena 70 volilnega zakona c; voütvaJ] narodnih po-slancev za na- rodno skupščino se objavlia: Na dan \olitev, na dan pred volit- vami in mi dan po volitvah (t. j. dne 17., KS. in 19. rnaTca) ie prepovedano točiti ali kakoTkoli dajati alkoholne pijače. Kdor zoper predpis Olcna 70 toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaz- nujc v smlslu Ciena 113 cit. zakona z /aporom od 15 dni d<> 6 lncsecev in v tknaTJu od 100 do 500 dinarjev. MESTNI MAGISTRAT CELJSK!, dne 8. marca 1923. 2upan: dr. Hra§ovec s. r. llradnics - stpojepisjfa se išče za drž. pisarno, iz Ce!ja ali naj- bližje okolice, kj }e lahko na hrani in stanovanju pri startAih. Pismene po- nudhe na upravo lista pod »uradnica« Naznanilo! Naznanjam cenj. občinstvii, da sem otvoril v Zavodni St. 56 slikareko in pleskarako obrt in izdelujem vsa v to stroko spadaiova dela točno in solidno. Se priporoča z od)lčnim spožtovanjem Biaž Htirič, 2—1 slikar in pieskar. Poziv! Podpisani opozarjamo vsakogar, da je vsaka kupčija in prodaja, katero bi kdo imel z Franc JeiBPttikom, pos. sinom, Zg. Mudinja 21, brez ved- nosti ostalih dedičev kot taka — ne- veljavna. DediČi Jeaterrtik. Opoza^am, da bodem proti v&akomur, kdor bi širil neresnične vesti 0 meni, sodnijsko postopala. Pej^ca Jcaternik. lLLe se mebloYana soba no možno-sti s posebnim vhodom. Po- nudbe na upravo lista. 2—1 Proda se oficirsko sedio (Bockpritschen), 5e v dobrem stanju. Naslov v npravi lista. \ oskrbnik kateri se lahko z lepim spričevalom izkaže, se i§če za večje posestvo blizu Celja. Isti mora tudi zraven delati. Vstop takoj. Samski imajo prednost. Ponudbe s spričevali je poslati pod »Zvest 1000«, na upravništvo. 2—1 Opr. žtev. Nc IV 396/23 Oklio Po predlogu Jurija in Ane Zebič, posestnikovvZavodnem 4, obč.Teharje, je po javni dražbi na prodaj njuno posestvo vl. ät 107 d. o. Teharje, ob- stojeČe iz hiže, hleva, mlina, njiv, trav- nikov in gozda za izklicno ceno Din 37.500'¦?¦¦' , pod katero se posestvo ne bo prodalo. DraŽba se bo vr5i)a dne 30. marca 1923 od 10. do ll.ure predpoldan v pisarni k- notarja Jurija Detičeka v Celju, kjer se lahko vpogledajo draž- beni pogoji. Vadij znaša 20% izklicne cene. Okrajna sodnija v Celju, oddelek IV, dne 6. marca 1923. SENO !epo. zdravo, napol sladKo, za konje, ima za oddati Ivan Loschnigg, Šmarje 2—2 pri Jelšah. Kupujem po ugodnih cenah kostonje»Q ta. Ponudbe z navedbo cene „in množine vagonov na lesno tvrdko Ernest Ma- rine, Celje, Kapucinska ul. 3/I. 3 - 3 P A I fl A Kat^duK potpe ttriKe in potplate Prednostil iJCcneje 1 jL znatno L Wjk trajnije Jk Wk nego od koidf . m H proti vtagi IB P^^i mrazal ^^% Stroji 1172 24-23 za obdelovanje bovine, pUoČGvine in 8©sa, ^i»i liarlo lei ztoacSier d« d. ZAG