Nemčija namerava zapleniti Židom tri tisoč ., milijonov dolarjev vredno premoženje
Berlin, 28. aprila. Nemška vlada je danes izdala dekret, v katerem se pooblašča maršal Hermann Goering, da porabi tri tisoč milijonov dolarjev vredno židovsko premoženje, da se financirajo nemški gospodarski načrti.
Vsi židje v Nemčiji se morajo nemudoma registrirati in natančno označiti vrednost svojega premoženja, sicer bodo strogo kaznovani. Radi tega dekreta bo gospodarsko življenje Židov v
Nemčiji popolnoma uničeno.
Registracija mora biti izvršena do 30. junija. Od registracije so izvzeti le oni židje, ki posedujejo manj kot 5,000 mark ali $2,000.00. židje morajo navesti tudi koliko premoženja imajo v tujezemskih valutah.
Kdor ne bo registriral svojega premoženja, bo aretiran in zaprt za najmanj 10 let ali več. Poleg tega pa bo vse njegovo premoženje avtomatično zaplenjeno.
Razmere med Rusijo in Japonsko so se zopet poostrile. Japonci pod nobenim pogojem ne želijo izpolniti ruskih zahtev
Moskva, 28. aprila. Rusija je danes naznanila, da je prišlo glede podajanj z Japonsko do mrtve točke, ker Japonska nikakor ne želi poravnati svojih sporov z Rusijo na miren način.
Med Rusijo in Japonsko obstoji mnogo spornih točk. Rusija želi vse zadeve poravnati potom pogajanj, kar je pa Japonska kratkomalo odklonila. Rusija bi bila zadovoljna, da Japonska ugodi vsaj v nekaterih več-nja so zaman.
Rusija zahteva, da Japonska nemudoma vrne ruski poštni zrakoplov, katerega so Japonci zajeli v Mančukuo. Vrne naj ruski parnik Wimpel, katerega so Japonci vzeli Rusom s potniki in moštvom vred.
Japonska naj nemudoma pla--1
ča $1,450,000 kot plačilo za nakup Vzhodne; kitajske železnice in v kar se je Japonska obvezala. Obenem naj Japonska izroči Rusiji mnogo ruskih državljanov, katere so Japonci pridržali v ječah.
V zameno za vse to je Rusija obljubila, izpustiti vse Japonce pridržane v Rusiji kot v povračilo za japonsko nasilje. Rusija vrne* Japonski tudi vse ribiške japonske čolne, katere je dobila v ruskih vedah.
Rusija je pripravljena zopet začeti s pošiljanjem poštnih pa-kfetov na Japonsko, kar je bilo zadnje čase ustavljeno. Obenem dovoli Rusija Japonski lastninsko pravico na otoku Sahalinu, kjer nameravajo Japonci položiti petrolej ne oevi.
Francoski premier na obisku v Londonu
London, 28. aprila. Sem je dospel včeraj francoski mini-sterski predsednik Daladier v spremstvu francoskega zunanjega ministra. Skušala bosta skleniti z Anglijo močno prijateljsko pogodbo, katere ost bo obrnjena proti Berlinu. Glavni predmet dogovorov bo angleško-laška prijateljska pogodba, sklenjena pred dvema tednoma. Francija želi skleniti enako pogodbo z Italijo, toda potrebuje prej nasvetov od Anglije, da se pozneje interesi ne bodo križali. Jako važna je tudi zadeva čeho-slovaške republike, čehoslova-Šlca vlada je pravkar izjavila, da raje začne z vojno kot pa da bi se podala zahtevam nemških nacijev. Angleški in francoski ministerski predsednik bosta dalj časa obravnavala o češkem Položaju.
—-o-
"Social justice"
Rev. Charles Coughlin ima težave s svojim časopisom "The Social Justice." Tiskarna, kjer se časopis sedaj tiska, ga je obdolžila, da je prelomil pogodbo, ^r je skušal zmanjšati obliko tednika. Tudi je število naročnikov padlo tekom zadnjih mesecev od 350,000 na 250,000.
Hooverju ukradli klobuk
Ko se je včeraj bivši predsed-Hoover nahajal na neki kon-yenciji žensk v Fresno, Cal., mu Je nekdo ukradel klobuk.
Smrtna kosa . Včeraj popoldne je preminul Otto Sayher, stanujoč na 14511 Jenne Ave. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Podrobnosti Jutri.
Trije koncerti, druge zabave v nedeljo
Vest iz domovine
Mrs. Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., je dobila žalostno vest iz domovine, da je v vasi Vareje, fara Rodik pri Trstu umrla njena ljubljena mamica Jožefa Rožanc. Dočakala je lepo, starost 7-8 let. Tu v Clevelan-du zapušča žalujočo hčer' Rose Vatovec, sina Rudolfa Rožanca, v Barbertonu hčer Katarino,Se-dej, v Pennsylvaniji dva sinova, Jožefa in Antona Rožanc, v domovini hčer Antonijo Rožanc in sina Johna, eno sestro, vnuke in vnukinje in več sorodnikov. Družina je zgubila najdražji zaklad — dobro mamico. Naj ji sveti večna luč in naj v miru počiva v svoji zemlji!
Burton in relif
župan Burton je včeraj poslal governerju Daveyu ostro brzojavko, v kateri pravi, da je relif na blagajna popolnoma izčrpana in da se denarja ne more dobiti na noben drug način kot da to dovoli državna postavoda-ja. Burton je v brzojavki izjavil, da bo moral governer nositi vso odgovornost za nadaljni položaj, ako governer nq skliče po-stavodaje najkasneje v ponde-ljek.
Kennedy ni kandidat
Državni tajnik William Kennedy je izjavil, da ne bo kandidiral za governer j a države Ohio pri primarnih volitvah avgusta meseca. Baje ga je načelnik demokratske stranke v Clevelandu pregovoril, da opusti kandidaturo.
Izi New Yorka
Mati in sin Frank Mrgole pošiljata na potu v domovino zadnji pozrav iz New Yorka. Pozdravljata vse sorodnike, pevski zbor Ilirija, sina in brata Jožeta.
Dasi pride Materinski dan šele drugo nedeljo v mesecu maju, dne 8., maja, pa bo že to nedeljo več društev proslavljalo Materinski dan z izrednimi prireditvami, zlasti nekatere podružnice Slovenske ženske Zveze.
Tudi to soboto in nedeljo, 30. aprila in 1. maja, nudijo naša podporna, pevska in kulturna društva bogat program najbolj različnih prireditev v mnogih narodnih domovih, znamenje, da je društveno življenje med nami še vedno v krepkem razvoju.
Sledeče prireditve so naznanjene za soboto in nedeljo: Podružnica št. 50 S. ž. Z. ima novi-tetno prireditev v soboto 30. aprila v S. N. Domu. Prireditev se imenuje "Silver Dollar Frolic." Novost te prireditve je, da bo na veselici kar deževalo srebrnih dolarjev.
Tekom plesa se bodo pa res delili srebrni (honest to goodness) dolarji med one, ki bodo navzoči. Seveda, vsi jih ne bodo deležni, ker se pričakuje par tisoč ljudi, toda precej jih bo srečnih, da bodo šli lahko s srebrnim cvenkom domov. Pripravite, se torej za ta srebrni cvenk v soboto' v S. N. Domu na St. Clair Ave.
Petin dva j setletnico svoj ega uspešnega društvenega delovanja bo praznovalo v soboto društvo "Ložka Dolina." Društvo je samostojno, toda se je ves čas hrabro držalo in razvijalo radi lepe edinosti med člani.
Društvo "Ložka Dolina" je tudi eno onih redkih samostojnih društev, pri katerih se je razvil mladinski oddelek. Sinovi usta-nevnikov in članov društva prav dobro držijo z očeti in pomagajo k napredku društva.
Društvo priredi v proslavo
svoje 25-letnice lepo domačo veselico v soboto 30. aprila v spod-1 nji dvorani S. N. Doma. Loža-hje so fajn ljudje in gotovo jih boste radi obiskali na njih prireditvi.
Pevsko drilštvo Lira, ki se tako vneto trudi za lepo in ubrano petje pri fari sv. Vida ima prihodnjo nedeljo 1. maja svoj koncert v šolski dvorani sv. Vida. Spored in progi-am koncerta ste lahko čitali že v več dopisih v "Ameriški Domovini."
Povemo naj le toliko, da društvo zasluži kar največje udeležbe pri prireditvi, saj se pevci in pevke skozi vse leto trudijo za božjo čast in prospeh nabožne in narodne pesmi. Obiščite njih koncert. Pevci vam bodo gotovo hvaležni.
Tudi pevsko društvo "Slovan" priredi koncert v nedeljo v 31ov. društvenem domu na Rec-her Ave. Kako bi lepše proslavili 1. maja' kot z vencem lepih slovenskih pesmi. Zbor "Slovan •,e je že dostikrat odzval povabiti raznih organizacij in je nastopil in pričakuje* se, da bo občinstvo torej sedaj napolnilo lvorano.
S tem daste pevcem zadoščenje in veselje do gojitve naše pesmi in kulture. Program bo v resnici krasen, po programu pa lepa domača zabttVa. Začetek koncerta je ob 3. uri popoldne. Pridite!
Društvo sv. Štefana št. 224 K. S. K. J. priredi v šolski dvorani sv. Pavla na 40. cesti in St; Clair Ave. v nedeljo lepo domačo plesno zabavo z izborno postrežbo. Tudi zapelo se bo pošteno. V jedi in pijači boste prav točno po-streženi. Prijatelje najboljše j zabave društvo prijazno vabi k udeležbi.
Društvo Sv. Imena fare sv. Kristine ima v nedeljo lepo iz-
bran program, ki se bo razvijal v spodnji šolski dvorani pri sv. Kristini. Udeležijo se prireditve društva Sv. Imena od vseh slovehskih župnij v Clevelandu.
Tretji koncert v nedeljo nam bc podan po društvu "Cvet." To je eno najbolj agilnih pevskih društev v naselbini, ki z največjo ljubeznijo goji prelepo slovensko pesem. In tudi pevce in pevke ima, da smo lahko ponosni na nje.
Prijazno pozivljemo občinstvo, da se udeleži koncerta pevskega zbora "Cvet," ki se vrši v Delavski dvorani na Prince Ave. v nedeljo, žal vam ne bo, imeli boste izvrstno zabavo in prijeten počutek, da ste pomogli naši kulturi. >
V Collinw.ood pa pride v nedeljo "Črnošolec," ki se bo predstavil našim rojakom v Collin-woodu v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. Igrali bodo isti igralci, ki so to prelepo igro predstavljali na odru sv. Vida.
Režija je v rokah Rev. M. Ja-gra. Za igro j a pa preskrbela marljiva podružnica št. 10 od Slovenske ženske Zveze. Kdor celi imeti v resnici dobro zabavo in videti igro, kot ni podana vsak ,ian, ta naj pride v nedeljo v lloven&ki Do mna Holmes-Ave.
Slovenska šola S. N. Doma bo zaključila svoje letošnji termin z izborno prireditvijo v Slov. narodnem domu na. St. Clair Ave. v nedeljo 1. maja. Prijatelji mladine, pridite, da čujete in vidite, kaj so se malčki naučili.
Mesto Cleveland bo uradno in svečano sprejelo župana Adlešiča
župan mesta Clevelanda, Harold H. Burton je priposlal našemu uredništvu sledeče pismo: Ponovno vam odgovarjam glede prireditev v soglasju z onimi, ki pripravljajo slovesno otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v nedeljo 15. maja, ob 2. uri popoldne.
"Za mene bo največja radost, da se udeležim te izredne prireditve. Moje čestitke in zahvala državljanom j u g o s 1 ovanskega rodu v Clevelandu, ker so bili tako podjetni in kulturni, da so sebi in vsemu Clevelandu v čast postavili tako krasen kulturni spomenik.
"Znano vam je, da sem vselej prišel z največjim veseljem na vaše proslave, ko ste odkrili spomenik škofu Baragi, nadalje vladiki Njegošu, pisatelju Cankarju in pesniku Gregorčiču. (Kako dobro pozna g. župan naše može! Op. ured.)
"Cleveland je bil radi vas počaščen, ko ste postavili spomenike omenjenim kulturnim voditeljem vašega naroda.
"Prosim vas, da mi sporočite vse svoje načrte ob pravem času, tako da bom lahko popolnoma sodeloval z vami v zvezi jz cdprtijo Jugoslovanskega kulturnega vrta. Bodite zagotov-jeni, da vse, kar boste zahtevali, e bo storilo za vas. "Prav posebej pa še čakam na
Omenimo naj še, da je nocoj večer prireditev od "Red Jackets," The Maccabees, ki imajo imeniten "Fish Fry' 'in ples v S. N. Domu. Dekleta vam bodo izborno postregle. Vsi ste prav prijazno vabljeni.
Od navadnih vojakov do visokih generalov
Washington, 27. aprila. Predsednik Roosevelt je včeraj imenoval štiri nove major generale in 12 novih brigadnih generalov. Zanimivo pri tem je dejstvo, da so med novo imenovanimi generali večinoma bivši navadni vojaki, ki so pristopili v službo k ameriški armadi v letu 1898 tekom špansko-ameriške vojne. V službi so se odlikovali in predsednik jih je sedaj nagradil.
-o-
Očala za mladino Vsak otrok, ki pohaja v šolo, bi moral imeti od časa do časa preiskane oči, kajti učenje je mnogo dvisno od dobrih oči. Tako naznanja šolski odbor v Clevelandu. Oči so naša najbolj dragocena posest in hi se jih moralo neprestano čuvati. Zlasti glejte, da ne boste čitali ali študirali v pol-mraku. Električne svetilke morajo imeti dovolj močne žarnice, da oddajajo primerno svetlpbo.
Odbor za konvencijo
Seja odbora za konvenčne prireditve društev S. D. Z. v Collinwoodu in Euclidu se vrši v torek 3. maja ob 7:30 zvečer v Slov. del. domu. — Tajnik. V dvorani Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo ■nahajala v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida v petek večer med 6. in 7. uro v svrho društvenih zadev.
Na španski fronti
Hendaye, Francija, 28. aprila. Nacionalistične čete generala Varella so včeraj. nenadoma naskočile vladne utrdbe severno od Teruela in zasedle mesto Escori-huela, ki tvori pravi ključ do Teruela. To postojanko so nacionalisti napadali več mesecev, ne da bi se ji mogli približati. Včeraj še je po hudem boju morala podati. Iz Barcelone se pa poroča, da so lojalisti v Pirenejskem gorovju včeraj zopet zavzeli kakih dvanajst vasi in manjših mest. Ob obrežju, na potu, ki vodi v Valencijo so nacionalisti naleteli v španski vladni armadi na dečke, stare po 16 ali 17 let, katere so poveljniki slepo poganjali v boj, kjer so jih morile strojne puške nacionalistov.
Prodajni davek
Državni avditor Ferguson je zahteval od državnega kontrolnega odbora $50,000, da začne s posebno preiskavo glede sleparij, ki so se vršile s prodajnim davkom. Baje je bila država Ohio osleparjena za $1,000,000. Samo v Clevelandu se je poneve-rilo $300,000.- V Clevelandu je baje sedež neke gange, ki izdeluje ponarejene pobotnice za nakup prodajnih znamk. Te znamke so se prodajale trgovcem za 50 odstotkov cenejše, kot pa! jih je prodajala država in na ta način je država zgubila denar.
16-leini deček dobil 14 let zapora radi uboja
Chicago, 27. aprila, 16-letni Teddy Danielson je silno jokal na sodni j i včeraj, ko je dognal, da je bil obsojen v 14 let zapora, ker je svojo ohromelo mater zaklal z nožem. Obravnava se je vršila brez porotnikov in je sodnik sam podal razsodbo. Po obsodbi je fant milo jokal in izjavil, kako je mater rad imel in da je le nesreča usoda povzročila njeno smrt. Tudi oče je jokal na sodniji. Fant je mater zaklal, ker ga je oštela, ko se je potepal in ni šel v šolo.
-o-
Iz New Yorka Iz New Yorka pošiljajo pozdrave Rozi Klemenčič in sinko Walter, Anna Stark, Frank Stark, V. Mergole, Pauline Crta-lič, Bili Zupančič, Mary Zupančič. Prav lepa hvala za tople pozdrave.
"Kanarčki"
Vsi oni, ki še niso vrnili vstopnic od zadnjega koncerta Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" in jih imajo še na rokah, so prošeni, da jih čimprej vrnejo. da se zaključi račun te prireditve. — Trajnica.
štrajk v poadeljek Avtni mehaniki, ki so zaposleni po garažah prodajalcev avtomobilov, bodo 'zaštrajkali v pondeljek. Pogodba je potekla in lastniki garaž ne želijo podpisati nove. Teh mehanikov je kakih 1,000 v mestu.
prihod ljubljanskega župana dr. Adlešiča, katerega bom sprejel z največjim veseljem in častjo. Kadarkoli mu bo čas pripuščal naj pride v City Hall k častnemu sprejemu, ki mu ga doprinese uradnim potom mesto Cleve-and, in da se mu ob istem času izročijo tudi ključi gostoljubnosti mesta Clevelanda. Vam iskreno udani — Harold H. Burton, župan."
Znani kongresman, veliki borec za delavske pravice in visoko spoštovan v kongresu, Robert J. Crosser, ki zastopa 21. kongresni okraj, nam je te dni pisal: Vaše pismo, v katerem me vabite, da sem vaš častni gost ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta, sem hvaležno prejel.
"Prav iskrena vam hvala za povabilo in za čast, katero ste mi izkazali, in dasi letos še niti za en dan nisem mogel iz Wash-ingtona radi izredno številnih uradnih opravkov, pa sem sklenil kljub temu, da si vtrgam en dan in pridem 15. maja na proslavo v Cleveland. Mislim, da se bom lahko odstranil vsaj za en dan, in že z radostjo zrem na-j dnevu, ko boste uradno, odprli Kulturni vrt. Upam, da se vidimo onega dne in vam želim kar največ uspeha. Vaš iskreni — Robert Crosser."
Mlekarske steklenice
Med mlekarji in trgovci v Clevelandu je prišlo do sporazuma, da se bo od pondeljka naprej zahtevalo tri cente depozita za vsako mlekarsko steklenico, katero se nese iz trgovine na dom. Za steklenice mleka, ki se dovaža na dom, ne bo potreben depozit. Denar se vrne, kadar se vrne steklenica. Mlekarji zgubijo vsako leto tisoče dolarjev, ker ne dobijo vrnjenih steklenic, katere ljudje enostavno razbijejo ali porabijo za svoje s vrhe.
Listnica uredništva
Mr. Vine. Pogačnik, Lorain, Ohio. Glede vaše zadeve se z zaupanjem obrnite na The Citizens Bureau, Marshall Bldg., Cleveland, O. Ako slučajno tam ne bi bili postreženi — verjamemo, da boste — tedaj se obrnite d6 našega uredništva. Glede konzulata se obrnite na generalnega konzula v New Yorku: Royal Consulate General of Jugoslavia, New York, N. Y. Pozdrav !
Listnica uredništva
Naročnik. Primarne volitve se bodo vršile v državi Ohio v torek 9. avgusta. Pri volitvah dne 8. novembra bo izvoljenih vseh 435 članov poslanske zbornice kongresa, poleg tega pa bodo v 32 državah izvoljeni zvezni senatorji.
Ambulančno delo
S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Emergency bolnišnico Mrs, Jennie Jelerčič, soproga cvetličarja Franka Jeler-čiča. V Lakeside bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Antonia Wess, 16416 Arcade Ave. Nahaja se v sobi št. 5007.
Ne bo piknika Pevsko društvo "Zvon" naznanja, da ne bo imelo piknika 12. junija, kakor je bilo prvotno določeno.
Vstopnice za predstave kulturnega vrta
Poročali smo že, da se ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu vršiti dve veliki prireditvi, obe v počast odličnega gosta dr. Juro Adlešiča, predstavnika mesta Ljubljane in Slovenije. V soboto 14. maja je sprejem g. župana in takoj po tem slavnostna predstava "Naša kri." Bo tudi nekaj idrugih točk na programu. V nedeljo večer je pa slavnostni koncert v počast odličnemu gostu. Vstopnice k eni ali drugi prireditvi so samo po 25c, tako da ima sleherni priliko biti navzoč. Le nekaj vstopnic je rezerviranih po dolarju. Ker bo v Narodni dom mogoče priti le z vstopnico, se opozarja javnost, da si vstopnice pravočasno preskrbi. Vstopnice se dobijo: V knjigarni Jos. Grdina, v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. Domu, Za Newburg pri Antonu Meljaču, za Collinwoodu v slaščiičarVii John Trčka, za Euclid pri Mrs. Frances Kosten, za West Park pri Mrs. Mary Hosta. Kdoj jih želi naročiti iz drugih naselbin, naj se obrne na tajništvo Jugo-slov. kulturnega vrta, 6121 St. Clair Ave. Vstopnice so po 25c, in nekaj rezerviranih je po $1.
-o--
Smrtna kosa
V Lakeside bolnišnici je umrla Mary Ajster, 6717 Bonna Ave. Pokojna je bila članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb se vrši iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. Čas in drugo priobčimo jutri.
Zadušnica
Za pokojnim David Wretschko se bo brala v nedeljo ob 10. uri sv. maša v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Prijatelji ranjkega so vljudno vabljeni.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^^^^^^	SLOVENIAN MORNING
~ IN LANCUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO. 100	•	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, APRIL 29, 1938	, LETO XLI. — VOL. XLI.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio -——__ Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ___Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
>83	No. 100, Fri., April 29, 1938
Rdeča zastava
Pravzaprav je rdeča barva lepa barva. Kdo se ne bi veselil rdečih nageljčkov, rdečih vrtnic, zlato-rdečega sonca in. sočne krvi, ki daje življenje telesu! Proti rdeči barvi nihče ne more imeti ničesar zoper, razven bivolov in bikov, ki podivjajo, kadar zagledajo rdečo barvo.
Usoda je nanesla, da so radikalne organizacije na svetu izbrale za svojo uradno znamenje — rdečo barvo. Socialisti kot komunisti se ponašajo z rdečimi zastavami, dočim prija, ako se ne motimo, anarhistom črna barva. Well, končno je barva sama na sebi nedolžna, saj je celo v ameriški zastavi primešane nekaj te barve, toda velika razlika je pa v tem, kako kdo sodi o tej barvi, namreč, če sodi kot o barvi, ali pa kot simbolu revolucije, tekom katere teče kri.
Zlohotna ironija je prinesla na dan to-le: vsem je znano, da ima mesto Milwaukee že več let socialističnega župana v osebi Mr. Hohna. Župan ni slab, in da res ni slab je zlasti dokazal te dni, ko je indirektno odredil, da rdeča zastava ne sme več paradirati v Milwaukee. Torej zastopnik socializma, ki priznava rdečo zastavo za svoj simbol, je dal brco rdeči zastavi in se indirektno izjavil, da je ameriška zvezdnata zastava bolj primerna za ameriške državljane, kot pa importirano rdečilo.
Zgodilo se je tako: Mestna'zbornica v Milwaukee, v kateri je precej gospodov sodrugov, je pretekle dni sprejela postavo, glasom katere se policijskemu načelniku mesta Milwaukee.nalaga1 dolžnost, da zabrani javno razobešanje, oziroma kazanje rdeče zastave, kadar bi taka zastava služila v namenv oziroma kot simbol cilja, da se nasilno odstrani sedanjo demokratično obliko ameriške vlade. Postava pravi, da rdeča zastava ne sme niti v spremstvu ameriške zastave na cesto^ kot je bilo to dosedaj običajno.
Ta postava je pred vsem naperjena napram komunistom in ostal Sta rdečkarjem, ki so dosedaj lahko nemoteno nčsili v svojih paradah in demonstracijah rdečo zastavo, pod pogojem seveda, da je poleg nje vihrala tudi ameriška zvezdnata zastava. Mestna zbornica v Milwaukeeju je bila mnenja, da je sramota, da se nosi ameriška zastava poleg rdeče zastave, oziroma je to nekaka hinavščina, v kateri ameriška zastava služi le kot protekcija rdeči zastavi. Tudi, pravi resolucija mestne zbornice v Milwaukee, se rdeča1 zastava ne kaže kot znak vljudnosti napram tej ali oni državi, pač pa koti simbol cilja, da se nasilno strmoglavi demokratska oblika ameriške vlade.
Resolucija kot taka ni bila naperjena proti socialistom, ker njih politični program ne govori o nasilnem prevratu, temveč je za postavno spremembo obstoječega ekonomskega reda. Župan Hohn, socialist, sicer nove postave ni podpisal, toda je tudi vetiral ni, pač pa je pripustil, da je ipso facto postala postava. Sleherni eksekutivni uradnik ima namreč pravico podpisati ali vetirati postavo, ali pa jo enostavno — prezre, nakar postane predlog brez podpisa postava.
Tako je naredil župan v Milwaukee, kateremu se ni zdelo vredno potegniti se za socialistično postavo, dasi je sam socialist, a je toliko pošten Amerikanec, da daje prednost ameriški zastavi. Župan Hohn je vrnitev resolucije vtemeljil z argumentom, da je slična postava že v državnih in zveznih zakonikih, da pa doslej še nobena izmed teh vrhovnih oblasti ni bila v stanu kdaj zadostno dokazati, da se je rdeča zastava v resnici razkazovala kot simbol nasilnega strmoglavljenja ameriške demokratične vlade.
Ht
Well, mi kot Amerikanci bi morali poznati samo eno zastavo, in ta je ameriška zvezdnata zastava, in kot Slovenci, pa pripoznamo tudi našo slovensko trbojnico, oziroma jugoslovansko. Mešati še druge zastave v naše narodne in državne simbole je bedarija. Kdor je v Ameriki naj pripo-znava ameriško zastavo in ta naj bo njegova vodnica. Kdor se je pa izneveril ameriški zastavi, tudi rdeči zvest ne bo ostal. In župan v Milwaukeeju je pametno naredil, ko ni naspVotoval postavi, da rdeča zastava kot znak nasilja ne spada na ameriško ulico, še manj pa v ameriško hteo..
BESEDA IZ NARODA
Črnošolec v Collinwoodu
Kot vsi študentje, tako je prišel tudi naš črnošolec na počitnice za velikonočne praznike. Sedaj pa noče in noče iti nazaj v lemenat, da bi gospod postal. Saj veste, sosedova Rezika je vzrok, s katero se tako rada vidita.
Pa naj bo že kakor hoče, samo da ga tista nečimerna gra-ščakinja ni dobila, še sedaj sem jezna nanjo, ko si je toliko prizadela tam pri sv. Vidu in strele metala iz svojih oči. Zna pa, to se ji mora priznati. Jaz sem se tako bala za tega revčka, da bo podlegel njenim čarom, pa je bil slep in gluh za njeno prilizo-vanje. In kako ji je govoril v obraz in jo imenoval morilko Rezike. Kako je potem šel zopet nazaj v lemenat, boste videli v nedeljo, ko se boste udeležili Materinske proslave v Slovenskem domu na Holmes Ave. Saj smo tako potrebni v teh skisanih časih dobrega; duševnega užitka, kot cvetlici hladilne rose v vročem poletnem času, da ne usahne.
Sedaj vas pa pozdravljam in se že vnaprej zahvaljujem vsem posetnikom nedeljske prireditve v počast vsem materam pri podružnici št. 10 SžZ.
J. Kozely. -o-—
Glas iz Euclida
-•-----•-»- —-----•-•-- . --r ,	.If
Kaj pravite!
. ...................... . . ., L
Slovenski demokratski klub, kot znano, je sprejel resolucijo proti gotovim osebam pri mestni administraciji v Euclidu, ker imajo vrhu tega, da so plačani od mesta Euclida, še druge vire dohodkov, medtem ko je dosti zmožnih državljanov, ki nimajo ne dela ne zaslužka. Ko se je na seji mestne zbornice brala resolucija, ni bil župan Sims navzoč. Councilman Frank Derdich, Hrvat, je zagovarjal resolucijo, councilman Wess, Slovenec, pa ni rekel nič.
Kakor je bilo že poročano, bo v nedeljo 1. maja, društvo Najsvetejšega Imena fare Sv. Kristine praznovalo svojo osmo obletnico.
Kot prva točka praznovanja bod člani društva pristopili k cbhajilni mizi korporativno pri sv. maši ob 7. uri, ki se bo darovala za žive in mrtve člane.
Cenjeni sobratje! — Mesec maj je posvečen naši nebeški Materi. Mislim, da ni moža, pa . najsi bo še tako trd, ki bi ne čutil nekakšno omehčanje srca in hvaležnost ob spominu na svojo zemsko mater. Tako pa mi člani društva Najsvetejšega Imena čutimo mehkobo srca ob spominu na svojo nebeško Mater Marijo. Vi, kateri ste še tako srečni, da imate še svoje matere žive, jim boste gotovo napravili največje veselje s tem, da se udeležite skupnega sv. obhajila in tako pokažete, da so vam nauki, katere so one dajale, vam še vedno pri srcu. Mi, katerih matere so se pa že preselile k naši nebeški Materi Mariji, pa se gotovo ne moremo izkazati bolj hvaležne za njihove nauke kakor da darujemo sv. obhajilo zanje.
Toraj bratje v nedeljo 1. maja, VSI na plan! Pokažimo se v resnici pravi sinovi naših zem-skih mater kakor tudi naše nebeške Matere Marije. Vabimo ■tudi vse može naše fare, ki še niso v naših vrstah, da se nam pridružijo, posebno pa še one, ki so že enkrat bili naši člani. Zbirali se bomo ob 6:30 uri zjutraj v dvorani, odkoder bomo odkorakali v cerkev, kjer bodo rezervirani sedeži.
Popoldanski program: Vsi člani kakor tudi naši gostje od sosednjih fara se zberejo pred cerkvijo ob 2:30 uri popoldne. Slavnost v cerkvi se prične točno ob 3 uri, ko se vrši blagoslovitev žalnega traka ,kojega boter in botra bosta naš sobrat Anton Slapko in njegova soproga, ki sta že veliko žrtvovala za dobrobit društva kakor tudi za dobro naše župnije. Po blagoslovitvi traka bo sprejem novih članov, obnovitev obljub vseh članov, ter blagoslov z Najsvetej-
šim. Pridigo bodo pa imeli Rt. Rev. kanonik J. J. Oman, Vabimo in upamo, da se boste farani v velikem številu udeležili te popoldanske pobožnosti. Po cerkvenem opravilu se pa podamo v spodnjo dvorano, kjer sledi kratek program.
Večerni program se pa prične ob 7:30. Kazanje slik po Mr. Anton Grdini, ki bodo gotovo zanimive za vse, za mlade kakor za nas starejše, bo trajalo do nekako 9 ure. Zatem pa se razvije pristna domača zabava in ples. Vstopnina k večerni prireditvi bo samo 25c. Odbor se trudi, da pripravi vse v najboljšo postrežbo mogoče. Za želodce in grla bo na razpolago jedača in pijača, da si sleherni lahko olajša lakot in žejo.
Toraj v nadi, da se odzovete našemu povabilu, vam že danes kličem "NA VESELO SVIDENJE V NEDELJO 1. MAJA PRI FARI SV. KRISTINE."
Za društvo Naj svete j šega Imena:
Frank A. Hochevar, tajnik. -o-
Jubilejna proslava "Ložke doline"
Kot predsednik drtištva Ložka dolina, sem mislil jaz prvi opisati bližajočo se slavnostno prireditev 25-letnice obstoja tega društva, toda so me drugi člani prehiteli. Nič zato, mene veseli, da sta se požurili, ker s tem ste pokazali resnično zanimanje za našo prireditev. In če bom jaz zadnji, pa upam, da bo tudi moj apel nekoliko zalegel.
Kakor so omenili že drugi naši dopisniki, bo društvo Ložka dolina dne 30. aprila v Slovenskem Narodnem domu praznovalo 25. obletnica ustanovitve. Pet in dvajset let normalno ni posebno dolga doba, toda v ča-sih, skozi kakršne smo šli zadnja leta, zlasti za samostojna podporna društva posamezna leta. niso bila kratka, za društvene uradnike pa celo zelo dolga. Društveni denar zamrznjen ali pa v delnicah narodnih domov, da niso mogli plačevati ases-menta in dan za dnevom so prihajali k društvenim odbornikom, češ, počakajte, ne morem plačati, kakor da bi bil odbornik društva. Bolnikov je tudi več v takih časih, kakor navadno. Vdove za umrlimi člani so prosile: Plačajte, a s čim? In to do-arega uradnika boli, če ne more pomagati.
Marsikateri dan je moja stava "Liza" ropotala po ulicah, ko sva se s tajnikom vozila za člani in prodajala vstopnice za ra-^ne prireditve, da smo malo k moči prišli. Toda po vsaki ne-'ihti pride lepo vreme in tako mo tudi mi prestaii vse to in ?mo zopet na trdni podlagi. In (0 vidim med nami mladino in clo v odboru, se mi vidi, kakor ired 25 leti, ob ustanovitvi društva, ko smo bili tudi mi mladi n polni zaupanja v bodočnost. In tako ob naši 25-letnici čutim, da bo tisto, kar smo mi priklica-' v življenje, živelo še dolgo za irmi.
Ob tej priliki apeliram na vse Ložane, ki še niso v našem društvu, pa tudi druge rojake, da pristopijo in privedejo k nam "udi svoje sinove. Mesečnina je 5amo en dolar, dobite pa v slučaju bolezni sedem dolarjev tedenske podpore, y slučaju smrti pa 2GO dolarjev posmrtnine.
Zdaj pa še enkrat prijazno vabim vse naše člane pa tudi ostale clevelandske rojake, da nas na pozabijo posetiti v soboto dne 30. aprila zvečer, ko bo-
mo v Narodnem Domu praznovali našo 25-letnico. Društvo Ložka dolina se bo potrudilo, da bo zabave in vsega dovolj za vse. Vstopnina je samo 25 centov in pri vratih boste obdarjeni z lepimi stvarmi, ki so jih prispevali naši člani trgovci in obrtniki.
Frank Baraga, predsednik. -o-
0 radio programih
Cleveland, O.—Kakor smo slišali, bi kmalu ne imeli več slovenskega radio jprograma, ker so neki naši prosvitljenci naznanili dr. Mallya, da nima unijske-ga orkestra pri programih. Vidite, ljudje božji, koliko nevošlji-vosti je med nami Slovenci, da tisti n£ši godbeniki, ki morda zaslužijo s svojo godbo en dolar na teden, bi morali biti v uniji in plačevati članarino, če hočejo še igrati na naših programih.
Vi, visoki študiranci, ste mislili, da boste s svojo nevošlji-vcstjo zadeli^dr. Mallya, pa ste le uboge naše godbenike. To si lahko zapomnijo godbeniki in drugi naši ljudje. Nadalje bi rada vprašala, če so imeli oni,ski so vodili prejšnji naš program, tudi unijsko godbo? Zdaj se pa naenkrat tako ogrevajo za unijsko godbo. Ampak jaz pravim, da njim ni bilo nič za godbo, če je bila, unijska ali ne, njim je bilo le zato, da spravijo dr. Mallya proč in pridejo zopet sami na površje. Pa ljudje imajo radi dr. Mallya na radiju, ker saj lepo po slovensko pove, da ga razumemo.
Pretečeno sredo je bilo oglaša-no, da bo proti večeru slovenski radio program. Jaz imam silno rada.slovensko godbo in petje, drugače mi pa ni za radijo. Samo če je slovensko, tisto me pa zanima. Ko odprem radijo ob določeni uri, pa kaj1 čujem? Nič slovenskega, ampak ravno taka mešanica je bila, kot da je babilonsko preseljevanje, ko je Bog jezike zmešal. Nek moški se je nekaj drl in kakor sem slišala, je bil neki žid. žalostna nam majka, ali nimamo nobenega slovenskega pevca več med nami, da nam mora žid peti slovensko? No, mogoče pa noben noče iti.
Dr. Mallyju pa rečem, le pogumno naprej. Večina je z vami, kakor slišim. Narod Vas ima rad na radiju. Nevošljivci so pa za eno blamažo bogatejši, ker ste odjedli našim godbenikom par dolarjev na teden, ki bi jih zaslužili. Tako jih bodo pa Čehi. Vi imate pa lahko zavest, da ste pripomogli uničiti našim fantom godbenikom nastop na nedeljskih programih. Lahko ste ponosni na svojo imenitno nevo-šljivost.
Terezija Rozman, 866 E. 76th Št. -o--
"Slovan" bo zapel
Euclid, O.—Zopet se nam bliža prekrasni prvi maj. Vse lepo je že zeleno, krasne cvetlice se razprostirajo po krasnih vrtovih in milo gledajo, kakor bi hotele reči: utrgaj me in pripni si me na prsi, da se boš razveseljeval z menoj, koderkoli boš raj-žal. Kakor malo dete, ki se pla-i po tleh in ti proži svoje male ročice ter te prosi: vzdigni me n me ponesi ven na zeleno tra-:c, da se bom še jaz malo razveselil med krasnimi cvetlicami.
In ravno ta San si je izbral naš "Slovan," da pozdravi 1. majnik s koncertom. To so naši pravi kulturni možje, ki so vsakomur dobro znani, da stopajo s trdnimi koraki za svojim programom, kot so marširali črno-vojniki na Kosovo polje. To so prave kulturne korenine, ki se v resnici udejstvujejo za procvit naše bele Ljubljane. Lahko smo ponosni na zbor kot je naš Slo-
van, kateremu na čelu je mlad poveljnik, J. Nagel.
Priznati moramo, da lepo petje i je naša duševna hrana, da malo pozabimo na tuge ,ki nas tlačijo današnje čase. Misli so mi ušle v mojo rojstno vasico, kjer je marsikatera dekle rekla, da ne bo nikdar odrigljala okenca, pa naj fantje še tako lepo zapojo. Pa so prišli fantje z ubranimi glasovi. Zapeli so pod okencem in dekle je bila premagana. Odprla je nalahko okenček, naslon nila se je nanj in si krepila dušo z melodijami prekrasnih pesmic.
Naša sveta dolžnost je tudi tukaj v tujini, da pokažemo, kako spoštujemo pesem ne samo z besedo, ampak tudi moralno, da bo naš "Slovan" lahko rekel: naš trud ste nam poplačali 100%. Torej na svidenje 1. maja v Društvenem domu na Recher Ave.
Geo. Nagode. -o-
Za vse potrebna in koristna knjiga
Vsi naši časopisi so prinesli lepe članke o "Narodnem Adre-sarju," ki ga je z mnogo truda in stroškov sestavil in uredil moj pokojni soprog Ivan Mladineo.
Jaz sem sama dobila več pisem, v katerih so mi pokojnikovi in moji prijatelji prostovoljno ponudili vsako pomoč za razprodajo preostalih 1,500 iztisov "Narodnega Adresarja."
Jaz sem seveda jako hvaležna za take izraze prijateljstva in prostovoljne pomoči, žalibog pa moram reči, da vsa lepa priporočila časopisov in prijateljev niso do sedaj niti od daleč prinesla tak rezultat, kakršen bi se moral pričakovati.
Znam prav dobro, da časi so slabi in da mnogi pri najboljši volji ne morejo kupiti to za vsakega našega človeka potrebno in koristno knjigo, vendarle vzlic vsemu temu mislim, da je še mnogo naših ljudi, ki bi knjigo kupili, da le imajo priliko jo videti in prelistati.
Da se temu odpomore, odločila sem se, po nasvetu prijateljev, v kolikor toliko nadoknaditi ta strošek s tem, da bom za vsak prodani iztis dajala po en dolar, tako da se knjiga more čim prej razprodati in da si sama prihranim stroške spojene z nadaljnim razprodajanjem knjig.
V to svrho se posebno priporočam društvenim odbornikom, ki bi z malim trudom mogli na sejah prodati nekoliko komadov knjige, tako da bi mogli v najkrajšem času tudi mene rešiti od velike skrbi in stroškov in mi omogočili, da ves svoj čas posvetim delu za vsakdanje življenje svoje družine.
Prosim vse naše časopise in prijatelje, da kot do sedaj m: pomagajo dovršiti to nalogo, ki mi je preostala kot težka dolžnost po smrti mojega soproga Ivana Mladineo.
Za vse poizvedbe in naročila pišite na naislov: Ana vdova Ivana Mladineo.
Narodni Adresar, 156 Fifth Ave., New York City.
WHITEEAGLE HUNTING CLUB
Izid zadnjega streljanja je bil sledeč:
Anton Frank...... 148
Vine. Salmio...... 133
Frank Roje...... 123
Mike Jalovec............109
Frank Turk............107
Frank Bozic...... 105
Tony Selan ......104
Paul Stucin...... 98
Frank Znidarsic .. 88
Joe Hren........ 82
Frank Rupar............67
Albin Zbačnik .. ..	67
John Miller............51
IZ DOMOVINE
—Cerknica — Letošnje poletje obeta velik gradbeni razmah. Marsikdo je nameraval že prejšnja leta popraviti, prezidati ali na novo sezidati to ali ono gospodarsko poslopje, pa mu ni bilo mogoče. Posojila ni mogel dobiti nikjer, niti svojega denarja, prihranjenega ali celo pristradanega ni mogel dvigniti iz hranilnic, ki so bile zamrznjene in pod denarno zaščito. Zato pa bodo letos obrtniki po dolgih suhih letih zopet imeli polno dela. Ker se bo veliko gradilo' si je Ronko France iz Martinjaka pametno omislil: v Kamno gorico nad Cerknico je povabil izvežba-ne apneničarje iz Dobrega polja, ki bodo pripravili 8 vagonov dobrega apna, ki bo v par dnevih že prijavljenim naročnikom na razpolago.
—Naša hranilnica in posojilnica je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor, kjer se je pregledal račun o prošlem poslovnem letu. Iz računskega zaključka se izrazito vidi močan porast novih vlog, kar daje zanesljivo gotovost za nadaljnji uspeh dela hranilnice ,kot tudi za gospodarski uspeh kraja sploh. Drugi dokaz, pa je v porastu vlog, da se je popolnoma povrnilo zaupanje ljudi v ta domači denarni zavod. Skupnega denarnega prometa je imela hranilnica preteklo leto blizu 2 milijona dinarjev. Nove vloge, ki jih posojilnica obrestuje pd 5 odstotkov, so vsak čas iz-plačljive.
—Višnja gora — Pri nas se gibljemo. Fara Višnja gora dobi še to leto novo pokopališče, ker je staro pri cerkvi postalo premajhno. — še bolj pa> se postavijo prebivalci Velike in Male Loke pri Višnji gori. Sklenili so, da postavijo nad vasjo lepo cerkev sv. Antonu Padovanske-mu na čast. Vaščani so že zbrali precejšno vsoto in še zbirajo, tako da je cerkev zagotovljena. Načrti so narejeni — kamenje in pesek, cement in opeka se že dovaža. Vaščani pridno delajo tlako.	y
-o-
—V Ljubljani je umrla gospa Fani Sablačan, soproga višjega vojaškega uradnika III. razr. v P-
/S-
IV.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
priredi
V NEDELJO 1. MAJA V SLOV. DOMU NA HOLMES AVE.
Ce verjamete alf pa ne
Neka farmarska naselbina je začela pogrešati prašiče. Nekdo jih je kradel. To noč je zmanjkalo prašiča pri tem, drugo noč pri drugem farmarju. Se reče, saj bi skoro s prstom lahko pokazali tistega, ki je jedel prašičjo pečenko, ne da bi imel kak rivec v hlevu, ampak dokazati mu niso mogli, ker je bil tako spreten, da ga niso mogli nikdar zasačiti.
Eden trdnejših farmarjev je pa sklenil, da bo udaril žebelj prav na glavo in je to tudi storil. Kc, je nekoč dobil več prašičev za rejo, je poklical tistega človeka k sebi, ki ga je sumil, da krade prašiče, pa mu je naravnost in brez ovinkov rekel:
"Poslušaj moj predlog, ki ni napačen. Poln hlev prašičev imam, ki jih mislim zrediti in jeseni prodati. Ker bi pa rad videl, da jih bom prav toliko prodal, kolikor jih bom zredil, ti stavim sledečo ponudbo. Pojdi v svinjak in si izberi dva prašiča, katera pač hočeš, ampak pod pogojem, da boš pustil potem druge pri miru."
Nagovorjeni prašičji tat se popraska za ušesom, pa reče:'
"Naj bo, ker si pravdanski človek. Ampak povem ti pa odkritosrčno, da bom imel jaz p*"1 tem občutno izgubo." ___
dramo "ČRNOŠOLEC" v 5 dej.
Pričetek ob 6:30 zvečer. Po igri ples in prosta zabava. Igra orkester Jankovic. Vstopnina k igri in plesu je 50e, samo za ples 25c. Vljudno vabi odbor.
V
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
P* ■•mika
tm-rlralk« Mar*
"Ne. Moje besede so zalegle, se bolj pa moja prizanesljivost. Nagovarjali so ga, naj sodeluje, pa ni hotel. Hvaležen mi je, ker sem mu pustil življenje,. In poštene jim je pravil! Posebno staremu Mubareku in Manah el- Barši."
"Bo nam pomagal?"
"Tudi ne. Noče biti ne naš Prijatelj ne naš sovražnik. Pri tairu nas bo pustil. Vkljub dežju je odjezdil še nocoj nazaj v Zbigance."
"In kaj so sklenili oni drugi?"
"Za vsako ceno nas mislijo spraviti s poti. Stari Mubarek je ves divji. Dvakrat sem mu Prestrelil roko, kakor veš, enkrat v razvalinah strumiškega gradu, drugikrat pa pri Dere kulibi. Rani sta slabo obvezani, gnojita se mu in če ne pojde nemudoma k dobremu zdravniku, bo v nekaj dneh nastopilo zastrupljene krvi. V najboljšem slučaju mu bodo morali roko odrezati. Ubog enorok pohabljenec bo."
"Pravična kazen za njegove sleparije —!" je kruto dejal Halef. "Saj se je že v Strumi-ci delal pohabljenega! Kot hromi berač Bursa je lazil okoli po berglah, da je laže kradel in goljufal! In odslej mu pohabljenosti ne bo več treba hliniti! Allah je pravičen !"
"Tega seveda ne spozna stari grešnik! Jaz da sem kriv njegove nesreče, pravi, ves besen je na mene.
In zato je bil silno razočaran, da Habulamu njegov naklep z mišnico ni uspel.
Pripravljen pa so imeli še drug načrt. Humun bi nas naj šel strašit v vlogi stare matere in bi nas naj podavil."
Tovariši so se režali.
"Zato torej so nas nastanili v stolpu stare matere —!" je menil Halef. "In govorili o beli ženi, ki da se prikazuje na galeriji stolpa in blagoslavlja svoje otroke—!"
"Seveda!"
"Imenitno —! S strahovi se Pač prav rad pečam! So zelc zanimivi! Le naj pride! Lepa Zabava se nam obeta!"
"Ne bo prišel."
"Ne_?" je dejal razočaran.
"Boji se mojega uročnega očesa. In tudi nobeden drug ni hotel biti za straha. Z zabavo torej žal ne bo nič."
Habulam nam je namreč iz-Prva pridelil svojega osebnega služabnika Humuna za postrežbo. Pri nas v stolpu bi naj stanoval in nas seveda °Pazoval. Pa gladko sem se ga iznebil, natvezel sem mu, da imam kem bakiš, uročno oko. Urokov se orientalec silno boji. Mesto Humuna nam je Habulam poslal Jankota za postrežbo.
"Habulam je pripovedoval dogodek z zastrupljenim jajčnikom," sem nadaljeval poročilo, "in pravil svojim zavzetim zaveznikom, da mi je moje uročno oko izdalo strup v Jajčniku. Silno so se prestrašili- bojijo se me, nobeden mi od-8iej ne bo več pogledal v obraz.
In zato je predlagal Barud el-Amazat," da bi nas napadli v spanju."
"Tule v stolpu?"
"Da. Zlezli bi po lestvi na galerijo, odprli loputo na ploščadi, prišli po stopnicah in ubili."
"Prav tako, kakor si napove-si si ogledoval ploščad!"
'Da! Celo vloge so si že raz-
JOŽ*; GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
delili. Mene sta si izbrala Aladžija. Maščevati da se morata, sta pravila, ker sem ju v soteski med Strumico in Ra-dovičem tako grdo opeharil in zdelal.
Tebe, 0'čko, pa bo zadavil tvoj dobri prijatelj Barud el-Amazat, ker ga preganjaš."
Kruto je zagodrnjal Črnogorec Očko:
"Le naj kar pride! Se bom že vsaj nocoj maščeval za vse gorje in za vso žalost, ki je je kriv on!"
"Pravil je o Zenici, ki ti jo je ugrabil in jo prodal v Egipt Ibrahimu. Omenil je tudi, da sem mu jo odpeljal in vrnil zaročencu. Tudi na mene je divji.
Tebe, Omar, pa bi naj ubil Miridit."
"Pa si pravil, da je odšel—!"
"Da. Odklonil je, nobenega posla noče imeti z nami. Mesto Miridita te bo ubil Hu-mun."
"Tisti zlikovski pobalin z dolgim obrazom —?" se je režal beduin Omar. "No, dal mu bom občutiti koščene pesti al-žerijskega beduina!"
"Kdo pa bo mene?" je radoveden silil Halef.
"Tebe pa bo zadavil Manah el-Barša. Opravičeval se je pred svojimi junaki, da si je izbral tebe, ki si sicer majhen in pritlikav —."
Moj sluga in spremljevalec Halef je bil res droben in suh, pa vkljub temu zelo pogumen in ponosen in nič ga ni huje pičilo, ko če mu je kdo rekel, da je pritlikavec.
Tudi topot je vzrojil.
"Tako je rekel —? Mu že pokažem —!"
"— pa da si vkljub temu pogumen, gibčen in tudi močen."
Hvaležno si je gladil redke kocine pod orlovskim beduin-skim nosom.
"Spoznal me še bo! Naj le pride!"
Govorili smo seveda le rahlo, da nas Habulam ni mogel slišati. Ce je kje zunaj prisluškoval in nas opazoval, si je lahko mislil, da govorimo o brezpomembnih, vsakdanih rečeh.
Ko sem zasodil, da se je gotovo že vrnil v grad, sem dal vrata spet zapreti.
"Veš, gospod, kaj bi bilo najbolje?" je menil Halef.
"Da jo o pravem času popihamo —?"
"Kaj še! Najrajši bi zlezel kar sedaj le v kopo in pognal vsakemu tistih lopovov kroglo v glavo. Najlepše bi se jih iz-nebili,, v miru in udobno bi lahko potovali vse do Skadra!"
"Jih misliš hladnokrvno pomoriti?"
"Pomoriti —? Nikak umor bi ne bil! Sami so morilci, roparji, pobiti jih je treba! Kakor pobijem smrdljivega šakala ali pa hijeno in si ne očitam umora, tako lahko z mirno vestjo postrelim te zločince. Še dobro delo bom storil!"
"Nismo njihovi sodniki!"
"Oho —! Po življenju nam strežejo, to sam najbolje veš. Braniti se moramo in v silob-ranu smem nasprotnika ustreliti."
"Tisto je seveda res. Lahko pa preprečimo njihove nakane, ne da bi nam bilo treba ubijati.",
"Mar misliš, da nas bodo potem pustili pri miru?"
"Žal niso tako plemeniti kakor Miridit."
(Dalje prihodnjič)
Ko so odprli z marmornasto ploščo zaprto krsto, so zagledali truplo sv. mučenca, ki je bilo še dokaj dobro ohranjeno. Na plošči pa je bil napis: "Sv. Fabijan počiva tu." Ko je sv. Fabijan umrl mučeniške smrti, je cesar Decij rekel, da bi rajše videl, da se dvigne zoper njega drug cesar, kakor pa da bi Cerkev dobila za Fabijanom novega papeža. Iz teh besedi je razvidno, da so že tedaj v Rimu polagali veliko važnost na papeže ter so jih preganjali z ognjem in mečem. Toda preveč je bil težak boj proti božji osti Večne Besede, pred katero je Rim kapituliral, papeži so pa ostali. Tudi katakombe pri sv. Sebasti-janu vedo dosti povedati o prvih kristjanih in z istim zanimanjem kot Kalistove smo gledali tudi te katakombe, ki so podobne onim. Videli smo grobove in v nekaterih krajih še cela okostja z lobanjo vred. Drugi so zopet prazni, ker so jih mnogo prenesli v cerkve. Tu v teh katakombah so za časa velikega preganjanja kristjanov imeli shranjene trupla sv. Petra in Pavla ter so jih od tu prenesli nazaj na prejšnji prostor. V teh katakombah je često molil sv. Filip Nerij.
Katoličan, ki hoče iti po teh prostorih z odprtimi očmi, to je, da res dobro in Z zanimanjem premotri prostore podzemskega Rima, se lahko uveri, da je njegova vera povsem prava. Zemlja in kamen izpričujeta o tem dovolj jasno in razločno vsakemu dvomljivcu, ako ne verjame pisani besedi.
*
Cerkev sv. Pavla. — Na grobu sv. Pavla. — Pri treh studencih. — Na kraju mučeništva sv. Pavla. — V cerkvi Matere Božje pri nebeški lestvici. — Pri oo. trapistih. Popoldne smo se napotili k sv. Pavlu. Ko pride katoličan v Rim, si predvsem želi ogledati cerkev sv. Pavla, kar je naravno. Potem je pa v Rimu toliko znamenitosti, da človek ne ve, kam bi prej šel. Ena velikih znamenitosti poleg cerkve si ogledamo zemeljski dom'sv. Pavla. Tja smo se peljali nekaj časa v smeri Kalistovih katakomb, pri templju boginje Veste smo krenili na desno'mimo stare častitljive cerkve S. Maria in Cosme-din, proti Porta San Paolo, kjer stoji precej velika piramida, ki je prav po egiptovskem vzorcu ter je visoka 37 metrov. To je grob nekega Kaja Cestija, ki je živel pred Kristusom. Nekoliko naprej, na levo, zagledamo malo kapelico, kraj, kjer sta ?a poslovila apostola sv. Peter in sv. Pavel, predno so ju odgnali v smrt. Tukaj sta se nazadnje videla na tej zemlji, kjer sta s tako težavo orala trdo ledino poganskega Rima, da jo obdelata v božjo njivo, kamor sta sejala seme božje Besede, ki je potem zalita z njifno krvjo in krvjo prvih kristjanov obrodilo obilen sad. Velika apostola in zvesta si tovariša sta se tu v slovo še enkrat poljubila v. veri, da se skoro snideta v nebesih. Nato sta nastopila težko križevo pot. Sv. Petra so odgnali, da ga križajo, sv. Pavla pa po Ostijski cesti, da ga tam obgla-vijo. Vsakega na drug konec Rima, da tako potrdita nauk, katerega sta učila.
To je bil prizor globokega pomena za njiju in pa za Rim. Do tedaj sta bila zaščitnika Rima dvojčka Romul in Rem, katera je po legendi dojila volkulja. Od tedaj prevzameta za-
ščito Rima dušna dvojčka, velikana po oblasti in besedi, katera je poslal v Rim Križani," da postaneta patrona slavnega Rima.
Nekaj minut potem se pripeljemo do velike cerkve ali bazilike sv. Pavla, kjer je apostolov grob. Cerkev sv. Pavla je velika, toda po zunanjosti nič podobna cerkvi sv. Petra. Je preprosta ter izgleda kot da je iz raznih prizidkov, ki so bili zdaj pa zdaj prizidani cerkvi, a v resnici je pa tako narejena. Svojevrstni štirioglati zvonik, ki je pri vrhu okrogel ter ga obdaja stebričje, ki drži zvoniko-vo streho, daje tej stavbi prav častitljivo lice.
Ko stopimo v krasni stebriča-sti preddvor, se nam pa odpre pred nami lepota cerkve sv. Pavla. Krasno svedrastro ste-brovje, nad njimi loki, ki se vi-jejo po dolgem preddvoru, nas je kar zadivilo, a še bolj pa, ko smo vstopili v cerkev, ki je naravnost bajno krasna. Gozd masivnega stebrovja iz simplon-skega granita krasi svetišče, ki se deli v pet ladij. Gori nad loki so portreti vseh papežev, ki so vladali katoliško Cerkev. Drug za drugim se vrste, vse od sv. Petra pa do sedanjega papeža Pija XI. in daleč tja po cerkvi so razvrščene, tako kakor so papeži vladali. Nekateri trdijo, da je notranjščina te cerkve lepša kot pa je notranjščina cerkve sv. Petra. Ne vem kako bi dejal k temu; občudovanja vredni sta obe, a take galerije papežev kot jih ima Pavlova cerkev, Petrova nima. To je pa res.
Zakaj so dali Pavlovi cerkvi to prvenstvo, da so tu portreti vseh papežev, mi ni znano, če so jih dali zato, ker je bil sv. Pavel velik in verni drug prvega papeža sv. Petra, ko ga je tako odlično podprl v tem težavnem delu, so napravili čisto prav, kajti ta apostol je toliko naredil za sv. Cerkev kot ni noben od apostolov. Kako se je on trudil, pisal, govoril, potoval podnevi in ponoči v velikih nevarnostih, ko je oznanjal vsem narodom blagovost o Mesiji. Sv. Cerkvi je zapustil toliko pisem, ki se ta njegova pisma ali berila bero skoro slednjo nedeljo raz milijone prižnic in oltarjev. Ta apostol je poleg sv. Petra res pravi močni steber sv. Cerkve.
Pri vsej lepoti te cerkve pa smo predvsem želeli videti kraj, kjer počivajo zemeljski ostanki sv. Pavla. Zato smo šli naj prvo tja ter kleče počastili grob velikega apostola sv. Pavla, ki se nahaja pod krasnim balclahi- j nom, katerega nosijo štirje ste- j bri iz orientalskega alabastra. Grob sv. Pavla je urejen približno tako, kot grob sv. Petra. Nad grobom je glavni oltar, kjer mašuje sv. Oče, ali pa od njega pooblaščen kardinal. Na vsako stran pred grobom sta dva velika kipa; na levi sv. Peter s ključi, na desni sv. Pavel z navzdol obrnjenim mečem. Na oboku za oltarjem je lep mozaik, ki predstavlja Kristusa med sv. Petrom in Pavlom, Andrejem in Lukežem. Pod to sliko drže angelji križ, okrog katerega so zbrani ostali apostoli. Mozaik je iz leta 1220. Pokleknili smo ob marmornati ograji in gledali apostolov grob ter molili.
Kakor je znamenit grob sv. Petra, prav tako je znamenit grob sv. Pavla, tega Elija Novega zakona, ki je bil velikan v oznanjevanju božje Besede, p$ neustrašen in odločen kakor sv.
Janez Krstnik. Nobene nevarnosti se ni bal, nobene grožnje ustrašil, ne bič ne palica ga nista mogla odvrniti od velikega apostolskega dela, ki ga je vršil za Jezusa, za katerega je često nosil verige, v katere so bile vkovane njegove roke. Pa tudi uklenjen je povzdignil svoj glas ter oznanjal besedo božjo ter slavil Njega, ki ga je izbral za izvoljeno posodo, da ponese Njegovo Ime med vse narode, da stopi pred kralje in oblastnike, katerim oznani kraljestvo božje.
čudovito je bilo življenje tega moža in še bolj čudovito njegovo spreobrnenje, ki je 'tako velikega pa zgodovinskega pomena za sv. Cerkev. Savel, to je bilo prvotno ime tega apostola, ki je bil nekdaj zagrizen preganjalec kristjanov, ter je bil priča mučeniške smrti sv. Štefana, ko je gledal, kako so s kamenjem pobili prvega mučenca. Z vso odločnostjo se je Savel zavzel, da iztrebi kristjane, proti katerim je kar divjal. Od velikega duhovnika si izprosi potrebna dovoljenja, da gre nad kristjane v Damask, ter jih uklenjene pritira v Jeruzalem. Veliki duhovnik Kajfa mu da dovoljenje in Savel s« v družbi svojih spremljevalcev napoti proti Damasku. Tu se pa zgodi velik dogodek. Ko je bil Savel že blizu Damaska, ga sredi jasnega poldneva obsije velika svetloba, svetlejši od sonca. Savel pade raz konja in v tem pa zasliši glas, ki mu pravi: "Savel, Savel, zakaj me prega-. njaš?" Savel pa reče: "Kdo si, gospod?" V odgovor zasliši besede: "Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš; težko ti je upirati se osti!" Trepetajoč in strmeč odgovori Savel: "Gospod, kaj hočeš, da naj storim?" In zdaj mu veli Jezus: "Vstani in pojdi v mesto in tam se ti pove, kaj ti je storiti." „H lA
In Savel, v katerem se je tisti hip izvršilg velik preobrat, je takoj ubogal in storil, kar mu je Jezus ukazal. Odslej je postal najbolj goreč apostol, ter je bil pripravljen in je tudi storil za Jezusa vse. V svoji ljubezni in gorečnosti do Jezusa je prekosil učence Gospodove. Iz ljubezni do Njega je obhodil toliko sveta, ter pridigal v velikih slavnih mestih, kot Atenah, Solunu, Rimu in drugod. Vsepovsod je nastopal neustrašeno, ter z neugnano silo hitel naprej in naprej, ter učil, oznanjal, pisal. Bil je neprekosljiv govornik in spreten pisatelj. Tudi pred kronane glave je stopil in kralj Herod Agripa II. mu je priznal, da se bo moral spreobrniti, če ga bo še kaj časa poslušal. In njegovo pisanje! še učenjaki poznejših in današnjih časov se divijo temu veleumu, ki je imel izredno velike zmožnosti za svoj poklic. Savel, ki se je po spreobrnenju rmenoval Pavel, je bil izredna sila za sv. Cerkev ter bil izredno orodje za razširjenje besede med vse narode.
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNE VEST!
Prodaja časopisov
The Citizens liga se je te dni skopala nad clevelandsko časopisje, zlasti pa nad prodajalce časopisov, češ, da preveč kričijo po ulicah, ko prodajajo časopise. The Citizens liga je dobila na svojo stran tudi councilmana Viktorja Kohena, ki je pripravljen vložiti tozadevni predlog v mestni zbornici, da se ga sprejme kot postavo. Glasom tega predloga dečki na cestah ne bi smeli več prodajati časopisov. Časopisje bi se prodajalo samo na posebnih štantih. Vsak lastnik takega štanta bi moral imeti permit od direktorja javne varnosti, mora biti nad 16 let star in dobrega moralnega značaja. Permit bi bil veljaven samo eno leto. Direktor javne varnosti ima pravico preklicati permit. Nova postava tudi namerava prepovedati razdajanje po cestah in sicer vsakovrstne trgovske pamflete in vzorce. Le lepaki politične vsebine ali lepaki za dobrodelna društva tvorijo izjeipo. Le piketi tekom štrajka smejo nositi ali imeti napise na cestah. Vsi drugi napisi so prepovedani. Prepovedano bo radio aparate rabiti v oglaševalne1 svrhe od strani trgovcev, prepovedane bodo parade v trgovske ali oglaševalne svrhe. Seveda, vprašanje je, če bo mestna zbornica potrdila to postavo.
Anglija je resno posvarila sovjetsko Rusijo
Moskva, 26. aprila. Angleški poslanik v tem mestu se je zgla-sil pri ruskem ministru za zunanje zadeve Litvinovu, kjer je vložil oster protest, ker sovjetska Rusija aretira angleške državljane, ne da bi o tem obvestila angleško vlado. Rusija ima pogodbo z angleško vlado, v kateri je obljubila, da bo vselej obvestila angleško vlado, kadar bo aretiran kak angleški podanik. Angleški poslanik je povedal Litvinovu, da znajo nastati resne posledice v škodo Rusije, ako se ruska vlada ne bo držala podpisane pogodbe.
-o-
3,640,890 podpisov predloženih kongresu
Washington, 28. aprila. Kongres Zedinjenih držav je danes dobil ogromnjo prošnjo, katero je podpisalo 3,640,890 državljanov iz sleherne države v Uniji, in v kateri prosijo kongres, da prepreči v bodoče vsako vojno. Kampanjo za akcijo proti vojni so začeli veterani svetovne vojne in podpirale so jo razne cerkvene občine. V prošnji se piše, da mora biti Amerika dovolj pripravljena za napad, da se ne sme vmešavati v nobene tuje-zemsk'3 zadeve in da morajo biti Zedinjene države v vseh ozi-rih popolnoma nevtralne.
Stanovanje
obstoječe iz štirih sob se da v najem m^li družini. Vse ugodnosti. Vprašajte na 866 E. 139th St.	(101)
Tri sobe
čedne se dajo poceni v najem dvem fantom ali pečlarjem. Vse udobnosti. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (100)
Lepo stanovanje
moderno, se odda v najem odrasli družini. Pet sob, kopališče, parna gorkota, gorka voda. Vpraša se na 6414 St.
Clair Ave. (100) .......... 1 ........
Vedno najnižje cene!
Pri nas imamo tudi prve vrste meso poleg nizkih cen.
Teletina za ajmoht, ft.....I2l/jc
Teletina za filo, ft...........12V&C
Teletina za pečenje, ft.........15c
Govedina za juho, ft.........lZ*/*c
Goveji steak, ft. ....................25c
Male suhe šunke, ft.............16c
Suhi špeh za solato, ft.........15c
Pork Butts, ft.......................20c
Mali pork šolder, ft.............17c
Matt Križman
1132 E. 71st St.
Mi brusimo
nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene.
John Mostečnik 1423 E. 49th St.
VABILO
na večerjo s pohanimi piščanci v soboto večer 30. aprila. Igrala bo izvrstna godba v zabavo in za kratek čas.
Se priporočata za obilen poset
JOHN in LOUISA
FLAJŠMAN 6400 St. Clair Ave. "
Naprodaj je hiša
za dve družini, dva furneza, dve garaži, cena samo $5,400.00. Takoj $1,000.00. V slovenski naselbini. Vprašajte pri Jos. Glo-bokar. 986 E. 74th St., Tel. HEnderson 6607.	(101)
Priporočilo
.Našim naročnikom v Geneva in Madison okolici naznanjamo, da je prevzel zastopništvo dnevnika "Ameriška Domovina" dobro poznani farmar
Mr. Joseph Grame Mr. Grame ima polno pravico pobirati naročnino od starih naročnikov in sprejemati tudi novo naročnino, ka"kor vršiti še druge posle, ki so v zvezi z našim podjetjem. Naše slovenske farmarje v Lake, Ashtabula in Trumbull county, ki so naročniki, prosimo, da plačajo pri Mr. Gramcu, ali pa jih bo Mr. Grame sam obiskal in dal uradno potrdilo. Našim ljudem ga toplo priporočamo. — Uprava Ameriške Domovine.
Papež ni priznal poroke albanskega kralja
Rim, 28. aprila. Vatikan nikakor ne priznava civilne poroke, ki se je včeraj izvršila med albanskim kraljem Zogom in med ogrsko grofico Apponyi. Vatikan ni dal svojega dovoljenja za poroko, ker kralj Zog ni hotel podpisati listine, glasom katere bi obljubil, da se bodo njegovi otroci vzgajali v katoliški veri. Vatikansko časopisje je popolnoma ignoriralo poroko albanskega kralja. Papež ne bo dal svojega privoljenja za poroko, dokler se albanski kralj ne poda. Nova kraljica je katoličanka, dočim je bila njena mati Amerilcanka iz 'znane Vander-biltove družine.
Očala
so se našla na St. Clair Ave. Kdor jih je zgubil, jih dobi v našem uradu.
Izredna ponudba
Lepi grahasti piščanci za po-hanje po 32c ft, govedina za juho 16c ft, telečja pljuča 6c ft, sveži vampi 12c ft. Teletina za filo 16c ft., teletina za pečenje od šuldra 22c ft. Teletina za pohanje 24-26c funt- Lapa mlada prasetina po 22cft. Najboljše domače suhe klobase, 3 funte za $1.00. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
SPECIALS Friday-Saturday \
Fresh Roll Butter, lb. 27 Vze Fresh Selected Eggs,
doz...............19c
Gold Cross, Carnation, Lion, Milk, 3 Tall cans 20c Fresh Coff e,
"OurSpecial",lb. ...14c Cooking or Eating
Apples, 5 lbs.........9e
Bananas, lb. .........5c
We Have Fresh Fish Today
SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St.
Spomladanski koncert pevskega zbora "Slovan

v nedeljo 1. maja ob treh popoldne
V DRUŠTVENEM DOMU NA RECHER AVE.
Igra orkester Eddie Sešek—Po koncertu ples~-Ystop.nhia 4Q.C
Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
V BLAG SPOMIN
DVAJSETE OBLETNICE SMRTi PRELJUBLJENE IN NIKDAR FOZABLJENE SOPROGE IN MATERE
MARY WOLF
ki je vedno v Gospodu zaspala dne' 39. aprila, 1918.
Dvajset let je že minulo, odkar smo izgubili Tebe. Spojin na Tebe, draga, s žalostjo obhajamo.
Misel pa nas vse tolaži, da vidimo se v večnosti, tam, kjer večno Ti plačilo božja roka sedaj deli.
Žalujoči ostali:
Jchn Wolf, soprog; Julia Ncvak, Mary Plavati, Katy Dolinar, Emma Wolf,
Vera Bencina, hčere; Jchn in Joseph Wolf, sina.
Cleveland, Ohio, 29. aprila 1938.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc, 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
►Svete's Flower ShoppeJ
^ MISS FRANCES SVETE, lastnic« 4 > 6120 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 4814
*	CVETLICE ZA VSE NAMENE
*	Točna .postrežba—»memo cen«.
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICI
■u» * polni zrIokI. Polil lam« tudi p* polti.
Mandel Drar Co.
16701 Waterloo Rd. Cl.volaa«, C.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
25-LETNICO
praznuje priljubljeno
SLOVENSKO SAM. PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
z veliko plesno veselico in darili
v S. N. Domu and St. Clair Ave.
V SOBOTO 30. APRILA 1938
Na velikonočno nedeljo je obiskalo Atlantic City več kot -'<-00,000 gostov iz vseh Zed. držav. Pravijo, da je bilo tam ta dan največ ljudi v zadnjih desetih letih.
Germ bratje orkester. Občinstvo je prijazno vabljeno
IHibja •Večerja
Gospodinjski odsek SND. na St. Clair Ave. priredi danes zvečer ribjo večerjo v Klubovih prostorih, spodaj.
Vljudno se vabi vse člane in njih prijatelje, zlasti se pa vabi vse one prijatelje, kateri imajo listke za krasno odejo. Nekdo bo srečen in bo nesel domov krasno odejo, katero bo dal Gospodinjski odsek SND.
Torej na svidenji nocoj, vas vabi
GOSPODINJSKI ODSEK SND. tmm»m:nmt»t»:«»tmmm:n«nnmmnnmmmtm«mm«tmmm»»mmm»t
iiifflŠ: .............
Pozor, gospodarji hiš!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali s Skrijem, popravo žlebov, se zanesljivo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani mnogim Slovencem. Plačate lahko na obroke.
The_ Elaborated Roofing Co.
6115 LORAIN AVENUE	Telefon: MElrose 0033
Kadar pokličete vprašajte za Mr. A. Lozich.
Predsednik Roosevelt in njegova soproga se peljeta v cerkev na velikonočno nedeljo,
PEVSKI KONCERT
V NEDELJO 1. MAJA	^
s sodelovanjem zbora "Zvon" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Začetek koncerta je ob treh popoldne Zvečer se vrši ples, za katerega igra godba Krištof
"Aha, tam, tu," misli Taba- j ret, "je prostor, kamor zahajajo note po tisoč frankov. Pol v milijona v štirih letih! Kaj neki te stvarice delajo s tolik- t šnim denarjem! Ali ga' morda jedo? To so prave vražarice. z Ko enkrat dobijo moža v ro- j ke, ga oskubijo do golega, potem pa pustijo."	• i
Koleselj pptegne naprej in za njim kočija. Zopet se usta- t vi koleselj in to pot pred trgovino, kjer so prodajali razne kuriozitete.	i
"Ta ženska namerava kupi- ' ti ves Pariz!" reče stari de-tektiv. "Da, ako je Noel za j krivil zločin, ga je ona k temu prignala. Prav gotovo se sedaj 3 ponaša z mojimi 15,000 fran- , ki! Koliko časa jih bo imela? , Torej je Noel radi denarja , umoril Lerouge žensko. Mo- ( ra pač biti podel, nesramen j človek! Kakšna hinavska pošast! In njega sem postavil za • svojega dediča. Da, tako sem zapisal. 'Denar zapuščam mojemu sinu Noelu.' Ako je ta fant kriv, tedaj ni na svetu do- , volj velike kazni za njega! Kaj vraga ta ženska ne bo šla nikdar več domov?"
»"Tej ženski" se v resnici ni nič mudilo. Dan je bil krasen, njena toaleta sijajna. Sklenila je torej, da se bo kazala okoli. Obiskala je še tri ali štiri trgovine, in je končno obtičala v neki konfekcijski trgovini, odkoder je ni bilo petnajst minut.
Stari Tabaret, ves obupan, je skakal in tolkel po stari kočiji.
Radi kapric ene same ženske je zgubival dragocen čas. Kar gorelo je v njem, da bi ji sledil, jo prijel za roko in zakričal :
"Domov, nesrečna ženska, domov se poberi! Kaj rogoviliš po mestu? Ali ne veš, da je v ' tem trenutku tvoj ljubimec, katerega si uničila, šumničen, da je umoril neko žensko? Domov torej, da lahko začnem z vpraševanji, da izvem od tebe, če je nedolžen ali kriv. Ti mi gotovo lahko poveš, ker sem pripravil fino past za tebe. Domov torej, kajti od same nestrpnosti že umiram!"
Ženska se je vrnila h kočiji. ,
Konj potegne, pelje po Mont-martre, zavije na Provence cesto, kjer odloži svoje sladko vreme, pred vrata in pelje naprej.
"Tu torej aftanuje," reče Pere Tabaret, ko se je globoko
oddahnil.
Bliskoma skoči iz kočije, da vozniku dva cekina in mu naroči, da ga počaka, nakar sledi stopinjam dekleta.
"Starec je potrpežljiv," premišljuje kočijaž, "toda dekle
je lisica."
Ko odpre Tabaret vrata, dobi vratarja, katerega vpraša:
"Kako se piše gospa, ki je
pravkar prišla ?"	11
Toda vratarju se ni zdelo vredno odgovorjati.	8
"Njeno ime!" zahteva detek- ^ tiv.
Glas Tabareta je bil tako S zapovedovalen, da se je vratar v prestrašil.	v
"Gospa Julieta Chaffour," 1 reče.
"V katerem nadstropju sta- s nuje?"	1
"V drugem."	1
Trenutek pozneje je Tabaret že 'čakal v salonu Juliete. 1 "Gospa se oblačijo, mu je po- 2 vedala strežnica, "in bo takoj 1 prišla sem."
Pere Tabaret je bil začuden 1 nad razkošnostjo sobane. Sta- 1 ri detektiv je poznal blago in ' dragočenosti, ki so bile razpo- 1 stavljene vse povsod. Vedel je, da je vse najdražje^ kar more kupiti denar.
"Clergeot," misli Tabaret, J "nikakor ni pretiraval."	''
Prihod Juliete prekine nje-govo premišljevanje.
Preoblekla se je v črno hi- ] šno obleko, okrašeno s čreš-njevim satenom. Njeni krasni lasje, nekoliko v nereda radi vožnje, so padali kot vodomet po njenem vratu in hrbtu. Za- ; čudeno zre Julieta Tabareta.
"Želeli ste govoriti z me- : noj?" vpraša in se lahno prikloni.
"Gospa," odvrne Pere Tabaret, "prijatelj sem Noela Ger-dya, da, lahko rečem, da sem
njegov najboljši prijatelj, in __ >>
"Prosim, vsedite se!" ga prekine Julieta.
"Prišel sem, gospa," začne Tabaret, "po jako resnih poslih. Vaša navzočnost v hiši gospoda Gerdy —."
"Ah " vzklikne Julieta, toda bolj sama za sebe, "moj prihod mu je znan. To mora biti detektiv."
"Moj dragi otrok," začne Tabaret po očetovsko.
"Oh, že vem, gospod, po 1 kakšnih opravkih ste prišli ' sem. Gotovo vas je poslal Noel, da me oštejete. On nič kaj rad ne vidi, da prihajam v ' njegovo hišo. No, saj prav za 1 prav nisem hotela iti, toda smešno je imeti zastavico za ljubimca — moža, o komur nihče ničesar ne ve, uganko v črni suknji in z belo kravato, žalostno, tajno bitje -*—." ' "Jako neprevidni ste bili." "Zakaj ? Menda, ker se bo poročil? Torej vam je to že ' izdal?"
' "Kaj pa če ni resnica?"
"Ah, res je, res! Staremu 1 oderuhu Clergeotu je izdal " svojo skrivnost, in on jo je 1 izdal meni. Na vsak način pa kuje neke načrte v svoji glavi. * Zadnji mesec se tako bedasto obnaša; tako se je, spremenil, da ga skoro ne poznam več."
Pere Tabaret je hotel predvsem izvedeti, če je Noel pri-I pravil kak načrt, da dokaže, kje se je nahajal pretekli torek večer. To je bilo glavno vprašanje. Ako je, tedaj ,je bil gotovo kriv, ako ni, tedaj je lahko še vedno nedolžen. Gospa Julieta bi mu tozadevno brez dvoma lahko vse povedala.
Tabaret je torej prišel popolnoma pripravljen z nastavljeno pastjo. Izbruh Juliete ga ni spravil
iz ravnotežja, torej je nadaljeval z vprašanjem:
"Ali nameravate preprečiti Noelovo poroko?"
"Njegovo poroko?" vzklikne Julieta, ko se glasno zasmeje; "ah, ubogi fant! Ako ne bo imel večjih zadržkov kot mene, tedaj bo njegova pot gladka. Naj se le poroči, ubogi Noel, čim prej, tem bolje. Potem vsaj slišala ne bom več o njem."
"Torej ga ne ljubite?" vpraša Tabaret začuden radi odkritosti brunetke.
"Čujte, gospod! Ljubila sem ga neizmerno, toda sedaj je vse minilo. Štiri leta sem živela kot zaprta, jaz, ki se tako rada zabavam! Ako ms Noel ne pusti, tedaj ga pu-•stim jaz. Sita sem že imeti ljubimca, ki zardi radi mene in ki me zapostavlja."
"Če vas zapostavlja, draga moja, tedaj tega* tu ni pokazal," odvrne Tabaret, ko z roko pokaže po sobi. •
"Vi mislite torej," reče dekle, ko se vzravna, "da dosti potroši za mene? Domišlja si, da je samega sebe uničil radi mene; friogoče. Toda kaj mene to briga? Jaz nisem ženska s kamenitim srcem; raje bi imela manj denarja pa več ljubezni. Gospod Gerdy postopa z menoj kot z žensko, ki se da kupiti, zato se pa tudi jaz tako obnašam. Midva sva ločena."
"Toda dobro veste, da vas obožuje!"
"On? Povem vam, da ga je mene sram! Skriva me kot tajen zločin. Vi ste prvi izmed njegovih prijateljev, s katerim sem sploh kdaj govorila. Vprašajte ga, če se je kdaj peljal z menoj na sprehod? Zdi se mu, da ga mora biti sram, kadar je zraven mene. t Ha, šele zadnji torek sva šla
v gledališče! Najel je celo ložo; toda ali mislite, da je sedel pri meni? Ha! Izmuzal se je iz gledališča, in potem ga nisem ves večer več videla."
"Kaj? Ali ste se morali sami vrniti domov?"
"Ne. Ko je bila opera končana, okoli polnoči, se je zopet prikazal. Potem sva odšla na operni ples, kjer sva tudi večerjala. Ah, lepo je bilo! Toda tekom plesa se ni drznil odložiti svoje krinke. Pri večerji sem se morala ravnati kot popolna tujka, ker se je bal svojih prijateljev."
To je bil torej izgovor, katerega je Noel pripravil!
Da je bila Julieta nekoliko manj strastna, bi lahko opazila Tabaretov pogled in mu gotovo ne bi toliko povedala.
Tabaret je postal skoro mrtvaško bled. Tresel se je kot bilka v vetru.
"Nu," reče končno z nadčloveškim naporom, "pri večerji ste gotovo imeli dobro zabavo."
"Dobro zabavo!" ponavlja dekle, "saj sem ga komaj spoznala. Napil se je tako kot pomorščak na dopustu. Pri drugi steklenici se mu je že bled-lo, tako da je vse zgubil, kar je imel s seboj — suknjo, denarnico, dežnik, ustnik —."
Pere Tabaret ni imel moči, da bi nadaljeval. Planil je kvišku kot blazen.
"Nesrečni lopov!" je zakričal, "nesramni zločinec! On je; toda v roke ga vseeno dobim."
Po teh besedah plane iz sobe in pusti Julieto tako prestrašeno, da je slednja morala poklicati strežnico.
"Otrok moj," reče Julieta, "strašno napako sem naredila. 1 Izdala sem neko tajnost. Kar i čutim, da sem naredila nekaj . narobe. Ta starec nikakor ni i bil Noelov prijatelj, pač pa
je prišel, da me potegne za < nos. Brez dvoma sem govorila proti Noelu. Kaj neki sem re- : kla takega? Kar ne morem se i domisliti. Toda Noela moram : posvariti. Napisala bom par : vrstic in ti jih pošlješ takoj njemu."	t	i
Tabaret je zopet najel koči- : jo in se odpeljal na policijsko : prefekturo. Noel morilec! Kakor je bila prej njegova lju- i bežen brezmejna, tako je bil sedaj poln sovraštva do njega. Kako nesramno se je igral z ; njim, dočim je bil največji : zločinec v Parizu. Tabareta je ; žejalo po maščevanju; mislil je in mislil, kakšna kazen bi bila pripravna za Noela.
"On ni samo umoril Claudi-ne," misli Tabaret, "pač pa je vse tako pripravil, da smo morali prijeti nedolžnega moža. In kdo ve, če ni mogoče tudi lastne matere ubil?"
In Tabaret je obžaloval, ker so tezalnice odpravljene, ker se s konji več ne razkosa človeškega trupla na štiri dele, ker ni več kolesa, ki polagoma lomi kosti . . .
Giljotina dela vse prehitro. Obsojenec ima komaj čas, da občuti mrzlo klino. En sam udarec in konec je življenja. Dandanes je smrtna kazen celo prijetna!
Tabaret bi padel v omedle-vico, toda prepričanje, da mora morilca naj prvo izročiti policiji, ga je vzdržalo pokoncu.
"Jasno je," mrmra sam s seboj, "da je lopov pozabil dotične predmete na železni-■ ci, ko je hitel, da se zopet ses-. tane s svojo priležnico. Ali je kdo že odnesel dotične pred-, mete? Ako je bil predrzen do-. volj, da se' je sam zglasil po • nje pod napačnim imenom, tedaj nimamo dokazov proti i njemu. In pričevanje te gospe i Chaffor ne bo ugodno za mene.
Coprnica bo zanikala vse, ko bo videla, da gre Noelu za življenje; trdila.'bo, da je Noel šel od nje ob deseti uri. Toda najbrž se ni drznil vrniti se na postajo."
Ko se je nahajala kočija v sredini Richelieu ceste, ,se je nekaka omotica lotila Tabareta.
"Napadlo me bo, kar bojim se. Ako umrem, tedaj Noel pobegne in še vedno bo moj dedič. Človek bi moral testament vedno nositi s seboj, da ga lahko uniči, ako je potrebno."
Kmalu zagleda napis* nekega zdravnika. Tabaret ukaže ustaviti in hiti v hišo.
Tako je bil razburjen, tako ves iz sebe, njegove oči so tako živo plamtele, da se ga je zdravnik ustrašil, ko je Tabaret zakričal: "Puščajte mi kri!"
Zdravnik je hotel ugovarjati, toda stari mož je že odložil suknjo in zavihal rokav srajce.
(Dalje prihodnjič)
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščino za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978_