ŽIVLJENJE GORA
PLANINSKIVeStnik 05 / 2003
Vipavske mlake
Mokrišča ob vznožju Nanosa
Besedilo in fotografiji: Irena Breščak
Pod Čavnom visokim prebivam, z bistro vodico se umivam, gledam dolinco prekrasno, vidim Vipavco počasno ...
Tako poje stara pesem o lepotah Vipavske doline in gora nad njo. Visoke kraške planote Trnovskega gozda se s skalnatimi rebri Cavna in Gore, v bližini pa še Nanosa, s tisoč in več metrov nadmorske višine strmo spuščajo v dolino, nekoč ponosno imenovano »slovenski Eden«. Pred dobrimi dvajsetimi leti so agromelioracije dodobra spremenile njeno krajinsko lice in iz nje naredile večinoma kulturno stepo.V preteklih desetih letih pa jo je prepolovila še hitra cesta, po kateri se vali večina cestnega tranzita iz vzhodne v zahodno Evropo. Pod vprašajem je še trasa od Vipave do Podnanosa. Gradnja na tem območju lahko pomeni uničenje edinega koščka dolinskega dna Vipavske doline Le-ta je (še) ohranil nekdanjo prvobitnost, saj je srečno »ušel« agromelioracijam, gradbenim posegom, pa tudi onesnaženju, ker je bil 50 let pod patronatom JLA, ki je imela na tem področju vojaško strelišče, področje samo pa je bilo zaprto za javnost.
Med naseljema Vipava in Podnanos, med magistralno cesto skozi Vipavsko dolino in vznožjem Nanosa, ob povirju potoka Gacke, se razprostira na površini kvadratnega kilometra mokrišče Mlake. Izjemna biotska raznovrstnost, ki območje uvršča v evropski vrh, je posledica prepletanja številnih dejavnikov: geoloških, talnih, klimatskih, hidroloških in reliefnih. Javnosti je postalo mo-krišče Mlake znano 1998. leta v povezavi z gradnjo hitre ceste skozi Vipavsko dolino. Na njem je še aktivno vojaško strelišče, ki pa bo v prihodnosti verjetno ukinjeno.
Obiskovalec, ki pri odcepu za Podrago zavije s ceste Podnanos - Nova Gorica na levo na strelišče, se znajde na nekdanjem vojaškem poligonu, ki ga pred radovednimi pogledi skriva nasad borovcev. Zazdi se mu, da je odšel »daleč od ponorelega sveta«. Pogled proti severu se ustavi na pobočju Nanosa - Gradiške, Podraške in Sembiške Ture, pa pri cerkvici Sv. Miklava, nad katero se košati zimzeleni gozdiček mediteranske vrste hrasta črnike. Precejšnji del Mlak leži na polsuhih flišnih tleh, ki ga porašča značilna združba dveh vodilnih vrst: trave navadne oklasnice in dlakavega gadnjaka. V tej združbi konec maja zacvete zanimiva, redka sredozemska kukavičevka ralovec, ki po obliki cveta spominja na leseni plug - ralo. V poletnih mesecih se v velikih množinah pozibavajo zlati klaski trave kršina. Na obiskovalca naredijo v maju naj-
Rahlocvetna kukavica
38
PLANINSKIVeStnik 05 / 2003
ŽIVLJENJE GORA
večji vtis rožnate poljane ilirskega mečka, ki uspeva na mokrotnih travnikih v združbi s travo modro stožko. Z mečkom tekmujejo tri redke kukavičev-ke: rožnata mesnordeča prstasta kukavica, vijoličasta rahlocvetna kukavica, konec maja pa se po-zibavajo bele srajčice navadne močvirnice. Cez poletje se razkošje cvetane umiri, visoko poženejo stebla modre stožke, karminasto rdeče glavice zdravilne strašnice. Konec poletja, ko klasi trave stožke ognjeno zarumenijo, se pokažejo v travi modri cvetovi podleska.
Kaj pa živali?
Od pomladi do pozne jeseni se spreletavajo po cvetovih številni metulji - kar polovica vseh slovenskih dnevnih vrst(45) jih živi na Mlakah. Nekatere med njimi so zavarovane po Smernicah evropske zveze (na teritoriju teh držav so te vrste zavarovane s habitati vred). Med take spada pete-linček, pisan lepotec, ki po krilih spominja na petelina štajerske pasme kokoši, ima pa eno samo generacijo v letu in se spreletava le 14 dni v aprilu. Njegova gosenica objeda le eno vrsto rastline. Med vrste s tovrstnim zavarovanjem spadata še strašični modrin in barjanski cekinček.
Mlake so tudi življenjski prostor številnih ptičjih vrst. Spomladi se spreletavajo kozice in slo-ke, v aprilu naletimo še na repaljščico in prosnika, v maju se kot nekdanja zloglasna nemška letala ščuke strmoglavo mečejo proti tlom, tu pa so še škrjančki (popisane so kar tri vrste). V zgodnjem poletju se ponoči oglaša podhujka, čez dan pa ko-bilar.Med ujedami lahko opazimo orla kačarja, postovko in kanjo. Med številnimi vrstami gnez-dilk je redka vrsta kosec.
V	potoku Gacki, ki zbira vodo iz številnih me-zečih izvirov na meji med apnencem in flišeminje v zgornjem toku še neonesnažena, živita redek laški piškur in potočni glavoč. Med raki primorski koščak, med žuželkami endemna vrsta vrbnice in redka vrsta enodnevnice.
V	grmiščih ob Gacki se skrivata dve redki vrsti malih sesalcev - močvirska rovka in dimasta miš.
Mogoče bomo v travi splašili odlično zakrito žabo rosnico, v luži pa hribskega urha. V opuščenih tankovskih luknjah ima paglavska mla-dež odličen poligon za plavalne vaje, številni kačji
pastirji pa se podijo nad njimi in delajo ljubezenske »srčke« med parjenjem. Zelenca, ki nastavlja svoje telesce soncu, se verjetno ne bomo prestrašili, pa tudi gož in črnica nam nista nevarna. Mokrotne travnike na flišnih tleh obroblja apnenčast rob z numulitno brečo. V njej lepo vidimo drobno spiralno zavite hišice luknjičark nu-mulitov, na več mestih pa naletimo na pravo zmešnjavo apnenca in fliša. Pogosto so plasti fliša postavljene navpično skozi apneno brečo. Cez poletje se razkošje cvetane umiri, visoko poženejo stebla modre stožke (Molinia caerulea), karmina-sto rdeče glavice zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis) pa kažejo pot strašičnemu modrinu, ki na njihove liste odlaga jajčeca. Na suhih tleh junija najdemo dekorativno travo bodalico. Konec poletja, ko klasi trave stožke ognjeno zarumenijo, se pokažejo v travi modri cvetovi podleska (Colchi-cum automnalis).
Kakšen pomen imajo mokrišča? Njihova vloga je krajinska, saj prispevajo k razgibanosti pokrajine. Hidrološki pomen je v tem, da v suši oddajajo vodo, ob nalivih pa delujejo kot odlični zadrževalniki, preprečujejo poplave. Odlikuje jih izjemna biotska pestrost. Vrste, ki so vezane nanje, so praviloma ogrožene zaradi obsežnih izsuševanj v drugi polovici preteklega stoletja. Ohranjanje mo-krišč znižuje toplogredni učinek, ker rastline z bujno rastjo vežejo veliko ogljikovega dioksida. Ta se v ozračje le počasi vrača zaradi počasnega razkroja rastlin v močvirnih pogojih. Mokrišča imajo tudi samočistilno in filtrsko sposobnost, zato prispevajo k dvigu kvalitete voda, ki iz njih iztekajo. V Sloveniji so zaenkrat med mednarodno pomembna mokrišča uvrščene samo Sečoveljske soline.
Zakaj pisati o mokriščih v Planinskem vestniku? Zakaj pa ne! Saj je naša prelepa, majhna Slovenija-od prekmurskih ravnic, prleških goric, zaobljenega Pohorja, ponosnih vrhov Karavank, Kamniško-Sa-vinjskih in Julijskih Alp, razgibanega predalpskega hribovja, skrivnostnega Krasa, plodnih ravnin Celjske, Ljubljanske kotline in od toplega juga obsijane Istre, Brd in Vipavske doline - biser, ki ga moramo varovati. Planinci pa to znamo, kajne? O
Na gorskih čevljih vam bomo ugodno naredili nov gumijast (vibram) podplat. Čevljarstvo, Slovenska 30, Ljubljana. Telefon: 041-325-432
39