Te ra si ra ne po kra ji ne, se stav lje ne iz kme tij skih te ras, so kul tur ne po kra ji ne s po seb no vred nost jo. Za go tav lja jo hra no, ima jo pa tudi ne pre cen lji vo znans tve no, kul tur no, zgo do vin sko, eko loško, es tetsko, celo psiho loško, fi lo zof sko in re li gioz no vred nost. So svojs tven kme tij ski in eko loški si stem po ce lem sve tu. Po ne kod so v raz vi tih ci vi li za ci jah or ga ni zi ra no na sta ja le sko zi ti sočlet ja, drug je pa po vsem sponta - no, ko se je člo vek pri la ga jal na rav nim raz me ram in izboljševal svo je možno sti za preživet je. Zato se v njih zr ca li sožitje med člo ve kom in na ra vo, mar sik je pa tudi med ljud mi. Raba te ras se za ra di družbenih in eko nom skih raz lo gov v zad njem ob dob ju opušča, zato se za raščajo in pro pa da jo, ogrožajo jih usadi in ze melj ski pla zo vi. V no vem ti sočlet ju je bilo temu tipu po kra ji ne pos večenih več ra zi skav, us ta novlje - no je bilo tudi Med na rod no združenje te ra si ra nih po kra jin in spre je ta Hong hej ska de kla ra ci ja o va ro va nju in raz vo ju te ra si ra nih po kra jin. Iz jem no vrednost in po tre bo po va ro va nju pre poz na va tudi UNESCO. Mo no gra fi ja pred stav lja te ra se v sli ki in be se di ter v vsej nji ho vi pe stro sti in pri vlačno sti. V pr vem delu so iz po stav lje ne sve tov ne in evrop ske te ra si ra ne po kra ji ne ter nji ho ve kme tij ske te ra se, v na da - lje va nju pa v nas prot ju od nje ne slo ven ske pred hod ni ce te ra se v slo ven skih po kra ji nah obrav na va v enot nih po glav jih, ka mor so umeščene tudi štu di je pri me rov po sa mez nih te ra si ra nih ob močij. V sklep nem delu opo zar ja tudi na iz jem nost in pri vlačnost nek me tij skih te ra si ra nih po kra jin, ki sta jih ob li ko va la na - ra va in člo vek. Mo no gra fi ja že na prvi po gled opo zo ri nase z dru gačnim for ma tom, no tra njost pa, po leg opi sov v po sa mez nih po glav jih, kra si iz jem no pe stro sli kov no gra di vo tako priz na nih fo to grafskih us tvar jal - cev kot naj boljših splet nih fo to gra fij ter tudi po kra jin skih fo to gra fij, ki so jih us tva ri li av tor ji pri te ren skih ra zi ska vah. Po seb no pers pek ti vo po da jo le tal ske fo to gra fi je Ma tevža Le narčiča in te mat ski zem lje vi - di, ki do pol nju je jo stro kov no be se di lo. Če te ra si ra ne po kra ji ne pred stav lja jo ti sočlet ja člo ve ko vih pri za de vanj po iz boljšanju ob de lo val nih razmer, je pričujoča mo no gra fi ja ena iz med mno gih sa dov ko lek tiv ne ga dela inšti tu ta. Mo no gra fi ja, ki bo po ne sla in for ma ci je o slo ven skih te ra siranih po kra ji nah v svet se tako po stav lja ob bok priz na - nim te melj nim de lom s tega po dročja. Jure Tičar Ja nez Na red, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć (ured ni ki): Pro stor, re gi ja, raz voj Re gio nal ni raz voj 6 Ljub lja na 2017: Geo graf ski inštitut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 196 stra ni, ISBN 978-961-05-0034-6 Knji ge v zbir ki Re gio nal ni raz voj iz da ja Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU bie nal no, ob or ga ni za ci ji Slo ven skih re gio nal nih dni. To krat je izšla že šesta knji ga, in si cer z na slo vom Pro stor, re gi ja, raz voj, ki obrav na va šte vil na vprašanja, po memb na za iz va ja nje re gio nal ne po li ti ke ter za go tavljanje sklad ne ga re gio nal ne ga in pro stor ske ga raz vo ja. Osred nja te ma ti ka knji ge je me to do lo gi ja sprem ljanja in vred no te nja re gio nal ne po li ti ke. Pris pe vek Pečar je ve obrav na va sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji in obrav na va prob le - ma ti ko ka zal ni kov. Pri tem je v želji po čim bolj ce lo vi ti obrav na vi re gio nal ne ga raz vo ja ob li ko va la sin tez ni ka zal nik za mer je nje bla gi nje ter ga prak tično pre ve ri la na slo ven skih re gi jah. V dru gem pris pev ku Nared in Mi klavčič os vet lju je ta ure sničeva nje Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba nega si ste ma in oprem lje no sti sre dišč s sto ri tva mi splošnega pome na. Sle di ta dve po glav ji, ki opi su je ta sta - nje na trgu sta no vanj. Ma jer Krišto felc in Boj nec obrav na va ta vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih dejav ni kov na cene sta no vanj, Kušar s so de lav ci pa mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred - nost nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo za po tre be iz de la ve re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na. Ni ko lo ski 119 Geografski vestnik 89-2, 2017 Književnost s so de lav ci pred stav lja mo del za oce no da no sti re gi je in po sa mez ne kme ti je za preu sme ri tev de jav no - sti. Pris pev ku Zaj ca in Roz ma na, ki vred no ti pro jek te s področja ko le sars tva v ko roški sta ti stični re gi ji, sle di ta pris pev ka Ko zi ne in Bo le ta o značil no stih us tvar jal nih lju di v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji ter Bra - dač Hoj ni ko ve o  kul tur ni in krea tiv ni in du stri ji v  Ljub lja ni in Ma ri bo ru. Ri bei ro va je s  so de lav ci izob li ko va la me to do lo gi jo za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških po kra jin, Zad ni ko va pa je na pri me ru Občine Treb nje opi sa la prob le ma ti ko zem ljiškok njižnega ure ja nja cest. Zorn in so de lav ci so na pri me ru Občine Idri ja pre ver ja li, v ko likšni meri se namen ska raba pro sto ra v občin skem pro stor - skem načrtu pri la ga ja na rav nim ne var no stim, Dvor nik Per havčeva pa je pri ka za la vpliv na ložb v ob no vo kul tur ne de diščine in no vo gra denj na tu ri stičen raz voj. Zad nji pris pe vek pre sto pi državne meje, saj Po laj nar Horvato va in Po laj nar je va pri mer ja ta urad no raz voj no po moč Dan ske, Luk sem bur - ga in Slo ve ni je. Kot v uvo du ugo tav lja eden od ured ni kov, raz no li ke vse bi ne ja sno kažejo na kom plek snost te ma - ti ke in možno sti raz ličnih po gle dov na re gio nal ni raz voj. Prav tako ugo tavlja, da je k  obrav na vi re gio nal ne ga raz vo ja tre ba pri sto pi ti ce lo vi to, upošte va je vse vi di ke raz vo ja ter poz na va joč sta nje in smer - ni ce, kar tudi v bo doče od pi ra šte vil na po dročja ra zi sko va nja ter kaže na po tre bo po od go vor nem uve ljav lja nju do seženih rezulta tov v re gio nal ni po li ti ki. Ma tej Ga bro vec 120 Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ