GEOLOGIJA 50/2, 269–284, Ljubljana 2007 Eocenski morski ježki iz najdišča Plače pri Ajdovščini The Eocene sea urchins from Plače near Ajdovščina, Western Slovenia Vasja MIKUŽ Univerza v Ljubljani, NTF - Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Slovenija vasja.mikuzOntf .uni-lj .si Ključne besede: morski ježki, Tetida, eocen, Plače, Slovenija Key words: sea urchins, Tethys, Eocene, Plače, Slovenia Izvleček Obravnavani so eocenski morski ježki iz Plač pri Ajdovščini. Najdenih je devet primerkov in ugotovljenih osem različnih rodov: Conoclypus, Echinolampas, Rhyncholampas, Ditremaster, Schizaster, Linthia, Cyclaster in Macropneustes. Vrste navedenih rodov kažejo na srednjeeocensko - lutetijsko starost kamnin. Združba morskih ježkov je mešana, saj so registrirane oblike, ki so značilne za plitva in oblike značilne za globljemorska okolja. Celotna združba iz Plač je primerljiva z eocenskimi združbami morskih ježkov Tetidinega sedimentacijskega prostora. Abstract Considered are Eocene sea urchins from Plače near Ajdovščina. Nine specimens were found and eight distinct genera determined: Conoclypus, Echinolampas, Rhyncholampas, Ditremaster, Schizaster, Linthia, Cyclaster and Macropneustes. The species of listed genera indicate Middle Eocene - Lutetian age of beds. The sea urchin assemblage is of mixed character, recorded were forms typical for shallow environments, and others typical for deeper marine environments. The entire assemblage from Plače is comparable with Eocene assemblages of sea urchins of the Tethys sedimentation region. Uvod Dne 26. julija 2007 sva z gospodom Stanislavom Ba~arjem iz Ajdov{~ine obiskala najditelja eocenskih morskih ježkov dijaka Gregorja Likarja iz Pla~ pri Ajdov{~ini (Pla~e 14), ki je pred nekaj leti blizu svojega doma v apnencih na{el devet morskih ježkov. Tega dne smo se pogovarjali tudi s samim najditeljem in njegovimi bližnjimi sorodniki in obiskali samo najdi{~e. Po eno-urnem pregledovanju kamnin v najdi{~u, nismo na{li nobenega konkretnega primerka ve~. Do nedavnega v Sloveniji nismo vedeli, da imamo toliko najdi{~ eocenskih morskih ježkov. Po zaslugi nadebudnega in vztrajnega zbiralca fosilov iz Ajdov{~ine gospoda Stanislava Ba~arja, ki je temeljito pregledoval {tevilne kraje na obrobju Vipavske doline, v Gori{kih brdih in drugje, danes vemo, da nimamo samo veliko najdi{~ iglokožcev ampak, da je najdenih tudi veliko razli~nih rodov morskih ježkov. Znotraj posameznih rodov pa vlada tudi velika vrstna diverzite-ta. Lep primer tak{ne raznolikosti morskih ježkov je prav najdi{~e Pla~e pri Ajdov{~ini (slika 1). Od devetih najdenih primerkov je osem razli~nih rodov in devet razli~nih vrst. Tak{nih primerov je pri nas in v tujini zelo malo, obi~ajno najdemo v enem najdi{~u ve~ primerkov iste vrste ali samo nekaj vrst. 270 Vasja Mikuž Slika 1. Geografski položaj najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini Figure 1. Geographical position of finding–place Pla~e near Ajdov{~ina Starost apnencev v najdi{~u Pla~e Na Osnovni geolo{ki karti SFRJ lista Gorica je na obmo~ju najdi{~a Pla~e, ki leži nekaj kilometrov južnozahodno od Ajdov{~ine, ozna~eno enotno kot spodnje in srednjeeocenski fli{ (E1,2) oziroma kot menjavanje laporovca in pe{~enjaka z vložki apnen~astih bre~, konglomeratov in apnencev (Geolo{ki zavod Ljubljana, 1968). V tolma~u lista Gorica (Buser, 1973, 23–25) najdi{~e Pla~e ni omenjeno, izvemo pa, da je ozemlje Vipavske doline zgrajeno predvsem iz fli{nih skladov zgornjecuisij-ske in spodnjelutetijske starosti. V fli{u pa se menjavajo laporovci, pe{~enjaki, argiliti in alevroliti, vmes pa nastopajo vložki bre~, konglomeratov in kalkarenitov. Najdbe morskih ježkov niso omenjane. Pavlovec (ustno, 2007) po ogledu apnenca iz najdi{~a zatrjuje, da so tam alveolinsko–numulitni apnenci, ki so spodnjeeocenske oziroma ilerdijske starosti. Starost je dolo~ena s {tevilnimi fo-raminiferami. Paleontolo{ki del Material: Devet primerkov, ki jih je najditelj Gregor Likar podaril v zbirko Stanislava Ba~arja v Ajdov{~ini. Sedaj so zavedeni z inventarnimi {tevilkami od 8259 do 8267 (tabela 1). Nahajali{~e: Pla~e, južnozahodno od Aj-dov{~ine, kjer izdanja spodnjeeocenski al-veolinsko–numulitni apnenec. Samo najdi-{~e je na povr{ini velikosti kak{nih 2500 m2. Ostanki foraminifer so v apnencu pogostni, najdejo se tudi posamezni deli makrofosi-lov, med njimi manj{i deli koron morskih ježkov in lupinice mehkužcev. Morski ježki iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini in njihova stratigrafska in geografska raz{irjenost Familia Conoclypidae Zittel, 1879 Conoclypus anachoreta L. Agassiz, 1839 Tab. 1, sl. A–C 1839 Conoclypus anachoreta Ag. – Agassiz, 63, Tab. 10, Figs. 5–7 1847 Conoclypus anachoreta Agass. – Agassiz & Desor, 168 1865 Conoclypus anachoreta Agassiz 1839 – Ooster, 84, Pl. 18, Figs. 1–3 Tabela 1. Meritve primerkov (v mm) iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini Kriteriji meritev povzeti po: Philippe (1998, 259, Fig. 31) Table 1. Measurements of specimens (in mm) from Pla~e near Ajdov{~ina Criterion of measurements after Philippe (1998, 259, Fig. 31) Oznake (Marks): D (L) = dolžina (Length), Š (W) = {irina (Width), V (H) = vi{ina (Height), P (PCT) = položaj periprokta (Position of periproct), P (PST) = položaj peristoma (Position of peristom), P (AST) = položaj apikalnega sistema (Position of apical system) Primerek Specimen D (L) Š (W) V (H) P (PCT) P (PST) P (AST) 8259 50 47 30 ? 23 24 8261 34 29 14 ? 18 22 8263 27 23 10 ? 15 18 8264 53 45 28 5 23 28 8260 25,5 25 17,5 ? 22 11 8267 24 22,5 16,5 ? 17 11 8265 33 36,3 22,5 8 27 17 8266 ~ 35 35 28 17 ~ 20 ~ 21 8262 47 45 26 ? ~ 35 29 Eocenski morski ježki iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini 271 1876 Conoclypeus anachoreta, Agassiz. – De Loriol, 77, Pl. 12, Figs. 2, 2a–2b 1915 Conoclypeus anachoreta Agassiz. – Dainelli, 362, Tav. 42, Figs. 21–22 1915 Conoclypeus anachoreta Ag. – Fabiani, 243 1930 Conoclypus anachoreta Ag. – Collignon, 547 1933 Conoclypeus anachoreta Ag. – Go~ev, 46, Tabl. 3, Fig. 5 1933 Conoclypeus Bon~evi n. sp. – Go~ev, 46, Tabl. 3, Figs. 6a–6c 1964 Conoclypus anachoreta L. Agassiz, 1839 – Sapundžieva, 28, Tabl. 11, Figs. 2a–2c, 3a–3c 1964 Conoclypus gotshevi sp. nov. – Sapundžieva, 30, Tabl. 14, Figs. 2a–2c 2003 Conoclypus anachoreta L. Agassiz, 1839 – Mikuž & Klepa~, 524–525, Figs. 154 A–C Agassiz (1839, 63) pi{e, da so primerki te vrste iz okolice kraja Einsiedeln v Švici in da so shranjeni v muzeju v Bernu. Agassiz in Desor (1847, 168) pi{eta, da so primerki te vrste najdeni v eocenskih apnencih naj-di{~a Einsiedeln. Ooster (1865, 84–85) pi{e, da je vrsta zelo variabilna in da je najdena v {tevilnih najdi{~ih Švicarskih alp. Najdi{~a so ve~inoma v okolici krajev Waag, Iberg, Blangg in Einsiedeln. De Loriol (1876, 77–80) navaja eocenske numulitne apnence iz kantona Schwytz v najdi{~ih: Blangg pri Ybergu, Gschwend, Sauerbrunn, Alten-blangg, Stoeckweid, Satelegg, Heikenflühli, Hoh–Gütsch, Steinbach blizu kraja Gross, Trittfluh pri Einsiedeln, iz kantona St. Gall omenja najdi{~i Mels in Weesen ter najdi{~e Faehnern iz kantona Appenzell. Dainelli (1915, 363) jo predstavlja iz najdi{~a Otte-lio di Buttrio v Italiji. Fabiani (1915, 242– 243) omenja vrsto Conoclypus anachoreta iz zgornjeeocenskih skladov najdi{~a But-trio v Furlaniji v Italiji. D’Ambrosi (1926, 119) pi{e, da sta v Istri najdeni dve obliki konoklipusov: Conoclypus conoideus in C. anachoreta. Collignon (1930, 548) jo navaja iz najdi{~ Fuchsofen, Kleinkogel in Gut-taring v Avstriji. Nadalje {e pi{e, da so jih na{li v {vicarskih, bavarskih in avtrijskih Alpah. Še posebno izdvaja najdi{~e Blangg pri Ybergu. Registrirana je tudi v najdi{~u Callosa v provinci Alicante v Španiji. Sa-pundžieva (1964, 28) vrsto omenja iz lute-tijskih skladov Bolgarije in iz enako starih skladov Švice, Bavarskih alp v Nem~iji in južne Francije. Sapundžieva (1964, 30) je dolo~ila tudi novo vrsto Conoclypus gotshe-vi iz ypresijskih skladov Bolgarije. Mislimo, da je njena nova oblika enaka vrsti C. anachoreta. To pomeni, da je vsrta C. anachoreta najdena tudi v spodnjeeocenskih–ypresij-skih skladih. Mikuž & Klepa~ (2003, 524) poro~ata, da so primerki te vrste najdeni {e v Suhi Ri~ini in Stari Ba{ki na otoku Krku na Hrva{kem. Familia Echinolampadidae Gray, 1851 Echinolampas amygdala Desor in Agassiz et Desor, 1847 Tab. 2, sl. A–B 1858 Echinolampas Amygdala Desor – Desor, 304 1881 Échinolampas amygdala, Desor – De Loriol, 96, Pl. 6, Figs. 2–3 1961 Echinolampas cf. linaresi Cotteau. – Roman, 519, Pl. 19, Figs. 2a–2c 1965 Echinolampas amygdala Desor in Agassiz et Desor 1847 – Roman, 268 Desor (1858, 304–305) vrsto omenja iz eocenskih numulitnih apnencev v Egiptu. De Loriol (1881, 96–98) jo navaja iz eocen-skih plasti najdi{~a Mokattan blizu Kaira v Egiptu. Roman (1961, 519–520) jo opisuje iz lutetijskih plasti Tur~ije, najdena pa je tudi v enako starih skladih province Alicante v Španiji. Roman (1965, 268) omenja vrsto iz spodnje in zgornjelutetijskih skladov Egipta v najdi{~ih Mokattan in Minia. Echinolampas silensis Desor in De Loriol, 1875 Tab. 2, sl. C–E 1876 Échinolampas silensis, Desor. – De Loriol, 73, Pl. 10, Figs. 1–4 1965 Echinolampas silensis Desor in de Loriol 1875 – Roman, 299 De Loriol (1876, 73–74) jo omenja iz {tevilnih eocenskih – lutetijskih najdi{~ Švicarskih alp (Blangg, Stoeckweid, Gitz-lischroetli, Yberg etc.). Omenja pa tudi primerek iz najdi{~a Grünten z Bavarske v Nem~iji. Roman (1965, 299) omenja vrsto iz zgornjelutetijskih plasti Švicarskih alp in Bavarske, iz lutetijskih skladov province Alicante v Španiji in severnozahodne Ana-tolije v Tur~iji. 272 Vasja Miku` Familia Cassidulidae L. Agassiz & Desor, 1847 Rhyncholampas lesinensis (Bittner, 1880) Tab. 3, sl. A–C 1880 Pygorhynchus lesinensis nov. spec. – Bittner, 53, Taf. 5 (1), Figs. 9, 9a–9c, 53 1885–89 Pygorhynchus Lesinensis, Bittner, 1880 – Cotteau, 552 Bittner (1880, 53) je dolo~il novo vrsto in navaja podatke o dveh primerkih z otoka Hvara (Insel Lesina) na Hrva{kem. Tudi Cotteau (1885–89, 553) jo omenja samo iz eocenskih plasti na otoku Hvaru v Dalmaciji. Familia Hemiasteridae Clarck, 1917 Ditremaster schweinfurthi (De Loriol, 1881) Tab. 4, sl. A–B 1883 Hemiaster Schweinfurthi, P. de Loriol 1881 – De Loriol, 34, Taf. 8, Figs. 3, 3a–3c, 4, 4a 1885–89 Ditremaster Schweinfurthi (de Loriol), Cotteau, 1887 – Cotteau, 428 De Loriol (1883, 36) pi{e, da so primerki te vrste pogostni v laporastih kamninah naj-di{~a El Guss Abu Said, zahodno od kraja Farafrah v Libiji. Cotteau (1887, 428–429) je vrsto uvrstil k drugemu rodu, omenja pa isto lokacijo v Libiji, kot De Loriol (1883). Familia Schizasteridae Lambert, 1905 Schizaster globulus Dames, 1877 Tab. 4, sl. C–E 1877 Schizaster globulus nov. sp. – Dames, 57, Taf. 9, Figs. 5a–5c 1885–89 Schizaster globulus, Dames, 1877 – Cotteau, 298, Pl. 90, Figs. 1–8 1915 Schizaster globulus Dames. – Dai-nelli, 390, Tav. 46, Figs. 9–10, 14, 17 1915 Schizaster globulus Dam. – Fabiani, 242–243 Dames (1877, 57–58) jo omenja iz naj-di{~ Ciuppio, San Giovanni Ilarione in Montecchia v Italiji. Cotteau (1885–89, 301) pi{e, da so primerki te vrste redki in so najdeni v srednjeeocenskih plasteh Francije v najdi{~u Hastingues, nadalje omenja ista italijanska najdi{~a kot Dames (1877). Kamnine iz najdi{~a San Giovanni Ilario-ne so srednjeeocenske starosti (Piccoli et al, 1977). Dainelli (1915, 391) jo opisuje iz najdi{~ Ottelio in Buttrio, navaja pa {e druga najdi{~a v Italiji: Monte Postale, San Giovanni Ilarione, Croce Grande, Ciup-po, Montecchio in Costagrande, iz Španije (Alicante) in iz Dalmacije (Bribir, Zazvi~). Fabiani (1915, 242–243) omenja primerke iz srednje in zgornjeeocenskih skladov severne Italije (Veneto, Friuli). D’Ambrosi (1926, 120, 124) pi{e, da je vrsta najdena tudi v eocenskih numulitnih konglomeratih v nekaterih najdi{~ih v Istri. Linthia ybergensis De Loriol, 1880 Tab. 5, sl. A–C 1885–89 Linthia ybergensis P. de Loriol, 1882 – Cotteau, 267 1933 Linthia ybergensis Loriol – Go~ev, 55, text. fig. 11, Tabl. 5, Fig. 8 1964 Linthia ybergensis Loriol, 1880 – Sapundžieva, 40, Tabl. 18, Figs. 3a–3e 1970 Linthia ybergensis Lor. – Mitrovi}–Petrovi}, 176, Tab. 24, Figs. 3, 3a 1971 Linthia ybergensis Lor. – Mitrovi}–Petrovi}, 48, Tab. 4, Fig. 2–3 Cotteau (1885–89, 268) pi{e, da je vrsta ugotovljena v eocenskih skladih Švice, v najdi{~ih Steinbach pri kraju Gross, Gschwaend, Gitzischroettli, Hoh Gütsch, Blangg, Yberg in drugod. Go~ev (1933, 53–54) jo omenja iz eocenskih numulitnih apnencev Bolgarije. Sapundžieva (1964, 40) pi{e, da je vrsta najdena v lutetijskih in bartonijskih skladih Švicarskih alp in lute-tijskih plasteh Bolgarije. Mitrovi}–Pet-rovi} (1970, 176) pi{e, da je vrsta drugod registrirana v srednje in zgornjeeocenskih skladih (od lutetija – do priabonija), ugotovljena pa je tudi v Istri v najdi{~u Ba~va pri Pi}nu. Mitrovi}–Petrovi} (1971, 48) jo omenja {e iz najdi{~a Plansko polje pri Bile}i v Bosni in Hercegovini, kjer so sred-njeeocenske fli{u podobne kamnine. Familia Brissidae Gray, 1855 Cyclaster cf. subquadratus (Desor, 1858) Tab. 5, sl. D–E cf. 1858 Periaster subquadratus Desor nov. sp. – Desor, 388 Eocenski morski ježki iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini 273 cf. 1877 Cyclaster subquadratus Desor. sp. – Dames, 51, Taf. 7, Figs. 2a–2b cf. 1885–89 Cyclaster subquadratus (Desor), Dames, 1877 – Cotteau, 449 Desor (1858, 388) jo opisuje iz numulit-nih apnencev Vicentinskih alp v Italiji. Primerek je shranjen v muzeju v Pisi. Dames (1877, 51–52) jo opisuje iz najdi{~a Monte Postale, sicer pa so {e {tevilna najdi{~a v okolici Verone v Italiji. Kamnine omenjenih najdi{~ so srednjeeocenske starosti. Cotte-au (1885–1889, 450) jo omenja iz eocenskih skladov Italije, iz najdi{~ Maregnano, Se-nago, Lungarine pri kraju Avesa in Monte Mezzano. Macropneustes deshayesi (L. Agassiz, 1840) Tab. 6, sl. A–C 1847 Macropneustes Deshayesii Agass. – Agassiz & Desor, 8 1865 Macropneustes Deshayesi Agassiz et Desor 1847 – Ooster, 114 1876 Macropneustes Deshayesi, Agas-siz. – De Loriol, 124 1885–89 Macropneustes Deshayesi Agassiz, 1847. – Cotteau, 141, Pl. 31–33 1930 Macropneustes Deshayesi Ag. – Collignon, 561 1964 Macropneustes deshayesi (L. Agassiz, 1840) – Sapundžieva, 45 Agassiz in Desor (1847, 8) jo omenjata iz terciarnih apnencev Pari{ke kotline. Desor (1853, 272) omenja vrsto tudi iz nu-mulitnih apnencev Švicarskih alp. Ooster (1865, 114–115) poro~a, da je vrsta najdena v terciarnih skladih Švicarskih alp, v najdi-{~u Blangg pri kraju Einsiedeln. De Loriol (1876, 124–125) jih omenja iz najdi{~ v Švici: Trittfluh pri kraju Einsiedeln, Yberg, Steinbach pri kraju Gross in Weesen iz kantona St.Gallen. Cotteau (1885–89, 144) jo predstavlja iz srednjeeocenskih skladov Francije, najdi{~ Vivray, Saint–Gervais, Grignon in Chaumont. Izven Francije pa navaja ista najdi{~a kot De Loriol (1876). Collignon (1930, 561) pi{e, da so vrsto na{li v numulit-nih apnencih najdi{~a Kleinkogel v Avstriji, v Švicarskih alpah in v Pari{ki kotlini. Sapundžieva (1964, 45–46) vrsto omenja iz lutetijskih plasti Bolgarije in lutetijskih skladov Švice, Francije in Nem~ije. Paleoekologija morskih ježkov najdi{~a Pla~e Mitrovi}–Petrovi} (1970, 1971, 1982, 1989) je raziskovala eocenske morske ježke biv{e Jugoslavije in takratne paleoekolo{ke razmere. Na podlagi kamnin v katerih so bili najdeni ter na podlagi skromne literature o recentnih ekolo{kih razmerah morskih ježkov je zaklju~ila, da so za plitvej{a okolja zna~ilni rodovi Conoclypus, Echi-nolampas, Echinanthus in Plesiolampas, za globljemorska okolja pa so zna~ilni rodovi Cyclaster, Linthia, Schizaster, Prena-ster, Eupatagus, Brissopsis, Macropneustes in Pericosmus. Za rod Rhyncholampas pa pravi, da živijo dana{nje vrste podobno kot spatangidi, na pe{~enem dnu na pol zakopani v pesek in da osebki vrste družine Cas-sidulidae ne živijo na morske dnu globljem od 250 m. ^e upo{tevamo zgoraj navedene podatke potem ugotavljamo, da imamo v najdi{~u Pla~e pri Ajdov{~ini registrirane rodove, ki so zna~ilni za plitva (Conoclypus, Echino-lampas) kakor tudi za globljemorska okolja (Rhyncholampas, Ditremaster, Schizaster, Linthia, Cyclaster, Macropneustes). Ker morski ježki v Pla~ah niso najdeni v profilu, temve~ v manj{ih in ve~jih kosih apnenca že na sekundarnih mestih, ne moremo sklepati na spremembe v paleookoljih pogojenih s stratigrafskim položajem vzorcev. Najverjetneje so primerki iz razli~nih plasti, lahko pa so tisti iz plitvej{ih okolij s sedimentom vred zgrmeli v globlja okolja. V tak{nem primeru govorimo o oriktocenozi. Zaklju~ki V najdi{~u Pla~e pri Ajdov{~ini je v eo-censkih apnencih najdenih devet dolo~-ljivih morskih ježkov. Primerki pripadajo osmim razli~nim rodovom in hkrati devetim razli~nim vrstam: Conoclypus anachoreta (Agassiz, 1839), Echinolampas amygdala Desor in Agassiz et Desor, 1847, Ec-hinolampas silensis Desor in P. de Loriol, 1875, Rhyncholampas lesinensis (Bittner, 1880), Ditremaster schweinfurthi P. de Loriol, 1881, Schizaster globulus Dames, 1877, Linthia ybergensis P. de Loriol, 1880, Cyclaster cf. subquadratus (Desor, 1858) in Macropneustes deshayesi (Agassiz et Desor, 1847). Najdi{~e Pla~e je zanimivo predvsem po svoji veliki rodovni diverziteti morskih ježkov. 274 Vasja Mikuž Alveolinsko-numulitni apnenci v najdi-{~u Pla~e pri Ajdov{~ini, v katerem so bili najdeni morski ježki (tab. 1–6), so ilerdijske oziroma spodnjeeocenske starosti (Pavlovec ustno, 2007). Po pregledu literaturnih podatkov pa ugotavljamo, da registrirane oblike morskih ježkov v Pla~ah kažejo na srednjeeocensko-lutetijsko starost. V paleo-ekolo{kem smislu so v Pla~ah registrirane tak{ne vrste morskih ježkov, ki so prebivale v plitvej{ih in nekatere v nekoliko globljih morjih. Vsekakor gre za neko me{ano združbo morskih ježkov. Primerki pa so najverjetneje iz razli~no starih plasti profila Pla~e. Ugotovljene vrste morskih ježkov na obrobju Vipavske doline kažejo na skupno eocensko morsko sedimentacijsko obmo~je takratne Tetide, saj najdemo nekatere enake oblike oziroma iste vrste tudi v Španiji, Franciji, Švici, Nem~iji, Italiji, Avstriji, Hr-va{ki, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Tur~-iji, Egiptu in Libiji. Med morskimi ježki iz najdi{~a Pla~e je geografsko najbolj raz{irjena oblika Conoc-lypus anachoreta, ki je registrirana v osmih državah. Vrste Ecinolampas silensis, Schizaster globulus, Linthia ybergensis in Mac-ropneustes deshayesi so najdene v {tirih, Echinolampas amygdala v treh ter Rhync-holampas lesinensis, Ditremaster schwein-furthi in Cyclaster subquadratus v eni državi. Tabla 1 – Plate 1 A Conoclypus anachoreta (Agassiz, 1839); inv. {t. 8259, zbirka Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 1,5 Conoclypus anachoreta (Agassiz, 1839); inv. no. 8259, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 1,5 B Isti primerek, z bo~ne strani, x 1,5 The same specimen, lateral view, x 1,5 C Isti primerek, oralna stran, x 1,5 The same specimen, oral view, x 1,5 Eocenski morski ježki iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini 275 276 Vasja Miku` The Eocene sea urchins from Pla~e near Ajdov{~ina, Western Slovenia Conclusions In the locality of Pla~e near Ajdov{~ina in Eocene limestones nine determinable sea urchins were found. The specimens belong to eight distinct genera, and to nine distinct species: Conoclypus anachoreta (Agassiz, 1839), Echinolampas amygdala Desor and Agassiz et Desor, 1847, Echinolampas si-lensis Desor and P. de Loriol, 1875, Rhync-holampas lesinensis (Bittner, 1880), Ditre-master schweinfurthi P. de Loriol, 1881, Schizaster globulus Dames, 1877, Linthia ybergensis P. de Loriol, 1880, Cyclaster cf. subquadratus (Desor, 1858) and Macropneu-stes deshayesi (Agassiz et Desor, 1847). The Pla~e locality is interesting especially owing to high generic diversity of sea urchins. The limestones with alveolinas and num-mulites in the locality Pla~e near Ajdov-{~ina in which the sea urchins were found (Pl. 1–6) are of Ilerdian resp. Early Eocene age (Pavlovec, oral comm., 2007). After consulting the literature data we came to conclusion that the recorded forms of sea urchins at Pla~e indicate rather the Middle Eocene – Lutetian age. In paleoecological sense the sea urchins recorded at Pla~e are of species that lived in shallower, and others in somewhat deeper sea. The assemblage is mixed. Specimens most probably originate from beds of various ages in the Pla~e succession. The established sea urchin species at the margin of Vipava valley indicate a common Eocene marine sedimentation region of Tet-hys, as proved by the same forms and species in Spain, France, Switzerland, Germany, Italy, Austria, Croatia, Bosnia and Herzegovina, Bulgaria, Turkey, Egypt and Libya. Geographically the most widespread form among the sea urchins from the Pla~e locality is Conoclypus anachoreta that was recorded in eight countries. The species Ecinolampas silensis, Schizaster globulus, Linthia ybergensis and Macropneustes des-hayesi were found in four countries, Echino-lampas amygdala in three and Rhyncholam-pas lesinensis, Ditremaster schweinfurthi in Cyclaster subquadratus in a single country. Zahvale Iskrena hvala najditelju Gregorju Likarju iz Pla~ pri Ajdov{~ini za lepe in za Slovenijo pomembne najdbe fosilnih morskih ježkov ter skupen ogled najdi{~a. Prav tako se zahvaljujem Stanislavu Ba~arju, ki mi je primerke posredoval in me spoznal z najditeljem. Za prevode v angle{~ino se zahvaljujem zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu, za tehni{ko dokumentacijo pa sodelavcu Marijanu Grmu. Tabla 2 – Plate 2 A Echinolampas amygdala Desor in Agassiz et Desor, 1847; inv. {t. 8261, zbirka Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 1,8 Echinolampas amygdala Desor in Agassiz et Desor, 1847; inv. no. 8261, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 1,8 B Isti primerek s strani, x 1,8 The same specimen, lateral view, x 1,8 C Echinolampas silensis Desor in P. de Loriol, 1875; inv. {t. 8263, zbrika Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 1,9 Echinolampas silensis Desor in P. de Loriol, 1875; inv. no. 8263, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 1,9 D Isti primerek s strani, x 1,9 The same specimen, lateral view, x 1,9 E Isti primerek, oralna stran, x 1,9 The same specimen, oral view, x 1,9 Eocenski morski ježki iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini 277 278 Vasja Miku` Literatura – References Agassiz, L. 1839: Description des Echi-nodermes fossiles de la Suisse. Spatangoides et Clypéastroides. – Allg. Schweiz. Gesell., Neue Denkschr., Mémoires de la Société helvétique des Sciences natureles, v. 3, Premiere partie, VIII+1– 101, Tab. 1–13 bis, Neuchâtel. Agassiz, L. & Desor, E. 1847: Catalogue raisonné Échinides. Catalogue raisonné des espe-ces, des genres et des familles d’Échinides. – Annales des Sciences Naturelles, Troisieme Série, Zoologie, 7, 129–168, Paris. Bittner, A. 1880: Beiträge zur Kenntniss alttertiärer Echinidenfaunen der Südalpen. I. Echi-nidenfauna des istro-dalmatinischen Eocaens. – Beiträge Palaeont. Oesterreich.-Ungarn Orients, 1 (1), 43–71, Taf. 1–8, Wien. Buser, S. 1973: Tolma~ lista Gorica L33–78, Osnovna geolo{ka karta 1:100 000. – Zvezni geo-lo{ki zavod Beograd, 50 str., Beograd. Collignon, M. 1930: Beitrag zur Kenntnis der eozänen Echiniden-fauna des Krappfeldes (Kärnten). – Jb. Geol. B. A., 80, 541–570, Taf. 31–33, Wien. Cotteau, G. 1885–1889: Terrain Tertiaire, Tome I. Échinides éocenes. Texte. Paléontologie Francaise ou description des fossiles de la France. 1re Série, Animaux Invertébrés. – G. Masson, 1–672, Paris. Dainelli, G. 1915: L’Eocene friulano. Mono-grafia geologica e paleontologica. “Memorie geo-grafiche”, 721 p., Tav. 1–56, Firenze. D’Ambrosi, C. 1926: Gli Echinidi eocenici dell’Istria e la loro posizione stratigrafica. – Atti Museo Civico Storia Naturale Trieste, 11, 117– 125, Trieste. Dames, W. 1877: Die Echiniden der vicen-tinischen und veronesischen Tertiaerablagerun-gen. – Palaeontographica, 25 (3), N. F. 1: 1–99, Taf. 1–11, Cassel. Desor, E. 1858: Synopsis des échinides fossiles. – Reinwald, Kreidel & Niedner edit., LXIII+490 pp., Atlas, Pl. 1–44, Paris & Wiesbade. Fabiani, R. 1915: Il Paleogene Veneto. Me-morie Ist. Geol. R. Univ. Padova, 3, XVI+336 p., Tav. 1–9, Padova. Geolo{ki zavod Ljubljana, 1968: Osnovna geolo{ka karta SFRJ Gorica 1 : 100 000. – Zvezni geolo{ki zavod Beograd, Beograd. Go~ev, P. 1933: Paleontologi~ni i stratigraf-ski izu~vanija vrhu eocena v Varnensko. (Paläontologische und stratigraphische Untersuchungen über das Eocän von Varna). – Zeitschr. Bulg. Geol. Gessell., 5, 1–82, Tabl. 1–7, Sofija. Loriol, P. de, 1876: Description des Echini-des tertiaires de la Suisse. Abh. Schweiz. – Palä-ont. Gesell., Mém. Soc. Paléont. Siusse, 3, 64–142, Pl. 9–23, Paris, Basel und Genf, Berlin. Loriol, P. de, 1881: Monographie des Échi-nides contenus dans les couches nummulitiques de l’Égypte. – Mém. Soc. Physique, Hist. Natur. Geneve, 27, 59–148, Pl. 1–11, Geneve. Loriol, P. de, 1883: Eocaene Echinoideen aus Aegypten und der libyschen Wüste. Palaeonto-graphica, 30, 1–60, Taf. 1–11, Stuttgart. Tabla 3 – Plate 3 A Rhyncholampas lesinensis (Bittner, 1880); inv. {t. 8264, zbirka Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 1,5 Rhyncholampas lesinensis (Bittner, 1880); inv. no. 8264, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 1,5 B Isti primerek s strani, x 1,5 The same specimen, lateral view, x 1,5 C Isti primerek, oralna stran, x 1,5 The same specimen, oral view, x 1,5 Eocenski morski ježki iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini 279 280 Vasja Miku` Mikuž, V. & Klepa~, K.2003: Ježinci – Echi-noidea. V: K. Klepa~ (Edit.), Fosilna fauna otoka Krka (Fossil fauna of the island of Krk). – Priro-doslovni muzej Rijeka, Prirodoslovna biblioteka, 5, 516–563, Rijeka. Mitrovi}–Petrovi}, J., 1970: Eocenski ehi-nidi Jugoslavije. – Geol. anali Balk. poluostrva, 35, 151–190, Tab. 1–37, Beograd. Mitrovi}–Petrovi}, J., 1971: Novo mesto nalaska eocesnkih ehinida Hercegovine (Plansko polje u okolini Bile}a). – Geol. anali Balk. poluos-trva, 36, 45–50, Tab. 1–4, Beograd. Mitrovi}–Petrovi}, J., 1982: 1. Etudes tap-honomiques du gisement contenant la faune des echinides (L’Eocene d’Istrie). Austr. Mus. Mem., 16, 9–16. Mitrovi}–Petrovi}, J., 1989: Apercu bio-stratigraphique, paleobiogeographique et pa-leoecologique de la faune des echinides en You-goslavie. – Bull. Geol. Soc. Greece, 23/2, 21–31, Athens. Ooster, W. A., 1865: Pétrifactions remar-quables des alpes suisses. Synopsis des Échino- dermes fossiles des alpes suisses. – Librairie H. Georg, 1–131, Pl. 1–29, Geneve et Bale. Philippe, M., 1998: Les Échinides miocenes du bassin du Rhône: révision systématique. Premiere et deuxieme partie. – Nouv. Arch. Mus. Hist. nat. Lyon, 36, 3–241, (Pl. 1–2), 249–441, (Pl. 3–26), Lyon. Piccoli, G., Schiraldi, L., Sgarbossa, D. & M. D. Tessarolo, 1977: Studi sulla distribuzio-ne stratigrafica e sull’evoluzione dilamellibranchi terziari delle Venezie. – Mem. Ist. Geol. Mineral. Univ. Padova, 30, 1–36, Tav. 1–3, Padova. Roman, J., 1961: Echinides éocenes de la région d’Eskisehir (Anatolie occidentale). – Bull. Soc. Géol. France, 7 sér., T. 3/5, 518–524, Pl. 19, Paris. Roman, J., 1965: Morphologie et évoluti-on des Echinolampas (Echinides Cassiduloides). – Mém. Mus. nation. hist. natur., ser. C, Sci. Terre, 15, 1–341, Pl. 1–12, Paris. Sapundžieva, V., 1964: Morski taraleži. Fosilite na B’lgarija. VI b, Paleogen. – B’lgarska akademija na naukite, 1–64, Tabl. 1–23, Sofija. Tabla 4 – Plate 4 A Hemiaster schweinfurthi P. de Loriol, 1881; inv. {t. 8260, zbirka Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 1,9 Hemiaster schweinfurthi P. de Loriol, 1881; inv. no. 8260, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 1,9 B Isti primerek s strani, x 1,9 The same specimen, lateral view, x 1,9 C Schizaster globulus Dames, 1877; inv. {t. 8267, zbirka Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 2 Schizaster globulus Dames, 1877; inv. no. 8267, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 2 D Isti primerek s strani, x 2 The same specimen, lateral view, x 2 E Isti primerek, oralna stran, x 2 The same specimen, oral view, x 2 Eocenski morski ježki iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini 281 282 Vasja Miku` Tabla 5 – Plate 5 A Linthia ybergensis P. de Loriol, 1880; inv. {t. 8265, zbirka Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 1,5 Linthia ybergensis P. de Loriol, 1880; inv. no. 8265, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 1,5 B Isti primerek s strani, x 1,5 The same specimen, lateral view, x 1,5 C Isti primerek, oralna stran, x 1,5 The same specimen, oral view, x 1,5 D Cyclaster cf. subquadratus (Desor, 1858); inv. {t. 8266, zbirka Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 1,6 Cyclaster cf. subquadratus (Desor, 1858); inv. no. 8266, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 1,6 E Isti primerek s strani, x 1,6 The same specimen, lateral view, x 1,6 Eocenski morski ježki iz najdi{~a Pla~e pri Ajdov{~ini 283 284 Vasja Miku` Tabla 6 – Plate 6 A Macropneustes deshayesi (Agassiz et Desor, 1847); inv. {t. 8262, zbirka Stanislava Ba~arja, aboralna stran, x 1,4 Macropneustes deshayesi (Agassiz et Desor, 1847); inv. no. 8262, collection of Stanislav Ba~ar, aboral view, x 1,4 B Isti primerek s strani, x 1,4 The same specimen, lateral view, x 1,4 C Isti primerek, oralna stran, x 1,4 The same specimen, oral view, x 1,4 Fotografije (Photos): Vasja Mikuž