Ormožki in drugi zločinci iz časa
okupacije ne bodo nikdar tako daleč,
da jih naše ljudstvo ne bo izsledilo
Z vseh strani sveta prihajajo dan za dnem pisma v Jugoslavijo. Rojaki naših državljanov, njihove žene in otroci ter našim narodom naklonjeni državljani raznih držav čestitajo na-šim delovnim ljudem za kolektivne uspehe, kolektivne in družinske praz-nike Kdor je vedno delil z naml ve-selje in težave, spremlja tudi sedaj naš družbeno-gospodarski razvoj. Svo-bodni ljudje svobodne domovine Jugo-slavije vlagajo vse napore za odstra-nitev težkih vojnih posledic. *Ob veli-kem spoštovanju padlih in živih bor-cev proti fašlstičnim nasilnežem, mo-rilcem otrok, žena, starcev in bolnikov prezirajo naSi delovni ljudje narodne in razredne izdajalce, od katerih so nekateri že dajali obračun za svoje nečastno zločinsko delo. ostanki pa sc še skrivajo kot vojni begunci po raz-nih državah, uživajo zaščito tamkaj-šnjih režimov in nadaljujejo 6 svojim rovarjenjem proti novi Jugoslaviji. Pred nekaj leti so se pridružili faši-stičnim zlo5incem tudi ljudje, ki «o danes      pomočnikl     informbirojevskih
agentov. Possl enih In drugih Je teme-Ijil in temelji na sovraitvu proti svo-bodi in neodvisnosti jugoslovanskih na-rodov.
V eosedni Avstriji si je poi«kalo že leta 1945 dobro zatočišče precej izda-Jalcev in fašističnih zločincev iz Ptuja in Ormoža. Zavedajo se, da pri obra-čunu pred našim ljudstvom za izdajal-sko in zločinsko početje pred in med okupacijo ne bi mogli zanikati, da niso »oodgovorni za vse, kar je v naši do-movini počenjal fašistični državni, strankin in vojaški aparat, ki ga niso tvorili »amo moškl, temveft tudl ženj-ske.
Najbolj vidnim in aktivnitn izdajal-cem in izdajalkam v Ormožu je nače-lovala J a h n Valerija, ki je pobegnila pred jugoslovansko Armado v Avstrijo. Avstrijske oblasti so ji dovolile nase-litev v večsobnem stanovanju in Ji celo omogočile, da ima sedaj samostoj-no trgovino za prodajo čevljev v Gradcu
Če se bo znala Jahnova Se tako do-brikati prebivalstvu iz Gradca in Av-
strije, mu ne bo ostalo prikrito, da je znala izdajalka Jahnova kot trgovka biti prijazna tudi napram delavcera in kmetom iz Ormoža in okolice, da jih je lažje izkoriščala pri odkupovanju kož in prl prodaji usnja in čevljev. V resnici pa je sovražila vse, kar je bilo napredne^a In zavednega, najbolj pa zavedne jugoslovanske državljane. To je praktično dokazala ob prihodu fa-»ističnih okupatorjev.
V izdajalki Jahn Valeriji so narodno in razredno zavedni Jugoslovani konč-no .spoznali funkcionarja in agenta Kul-turbunda. zaupnika gestapovskih krv-nikov, dopisnika fašistižnih časopisov in radia. predlagatelja za izseljevanje, aretacije in deportiranje v koncentra-cijska taborlšča, roparja osebne in ob-čeljudske Unovine. potujčevalca našib otrok, osebnega prijatelja Landrata Bauerja Frica in njegovih sodelavcev, sokrivca smrtJ ekonoma Skoliber Mar-tina, kmečkega sina Trstenjak Ivana iz Pušenc pris0rmožu ter drugih števil-nih izseljenih ln zaprtih oseb.
Nešteti delovni ljudje iz Onnoža tn okolice so pravllno ocenili, kaj je pTed-stavljala za Ormož In okolico izdajalka Jahnova. S konkretnimi primeri znajo , opisati vse zločinsko. politično in go-spodarsko« delo Jahnove, ki je bilo usmerjeno tako. da bi naši narodi osta-li sužnji izkoriščevalskih zločincev, ki so desetletja živeli od ruljev naših de-lavcev in kmetov ter delovnih inte-ligentov.
Taki trgovd kot je lzdajalka Jahno-va, ne znajo drugega kot lzkoriščati svojo okolico in sodelovati z vsakim, kl razglasa izkorišfanje delavcev in kme-tov ter delovnih inteligentov kot rmjnl zakon, brez katerega izdaialci tn izko-riščevald ne morejo obstojati.
Kakršna je bila izdajalka Jahnova ˇ Jugoslavijl, taka je sigurno tudi v Av-striji
Za svoje zločine priCakuje od Ijudi lz Ormoža in okolice humano široko-^grudnost, sama pa žrtvam v času oku-pacije ni nudila drugega kot brezduš-no strast fašističnih krvolokov.
Naše ljudstvo vrača pozdrave kolek-tivom in svojcem v inozemstvu in jih tako seznanja z graditviio socializma v Titovi Jugoslaviji, z odnosi jugoslovan-skih narodov do vsega delovnega ljud-»tva na svetu ter z veličino socialistič-nega patriotizma
Neizprosnost naših narodov napram narodnim in razrednim izdajalcem je najboljli porok. da ne bodo več mogll poedinci rušiti, kar milijoni gradijo na osvobojeni zemljL                         LF.