194
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
V zbornici poslancovje bila pretekli teden hoda borba. Šlo je namreč za premoženje cerkvenega in šolskega zaloga. Dnarstveni odbor je zboru predložil nasvet, naj sklene, da to, kar 31. oddelek konkordata (to je, tiste pogodbe, ki jo je vlada naša 5. nov. leta 1855 sklenila s papežem) odločuje o premoženji šolskega zaklada, ne spoznava za postavno veljavno; drugi predlog pa terja, naj se šolski zalogi vseh dežel vržejo v en državen šolsk žep. Ta poslednji predlog je celo vest centralističnega g. Brošeta tako vščipnil, da je svoj glas povzdignil zoper njega in rekel, da kratko nemalo ne bo kaj takega potrdil češki deželni zbor. Na to se vzdigne škof Litvinovič in z zgovorno besedo brani konkordat navadnih napadov in odkriva namere nasprotnikov. Zdaj pa stopi dr. Giskra na noge , začne s tem, da konkordat ni državna pogodba, in sklene s tem, naj celi konkordat se prekliče, ter konkordat tako opisuje, kakor da bi bila največa za Avstrijo, se ve da — ker za Avstrijo s konkordatom ne mara večidel protestantiška Nemčija. Govorili so še drugi, pa nobeden ni naskokoval konkordata tako kakor Giskra; zagovarjali so konkordat tudi še drugi neduhovni poslanci, nekteri pa so željo izrekli, naj se v nekterih stavkih p r ena redi po treznem in ne enostranskem prevdarku. Ce bi že to zoperustavno ne bilo, da ožji zbor državni jemlje to postavo v svojo razsojo, je bilo to celo iz trte zvito , da pri dnarstveni točki cerkvenega in šolskega zaloga naj bi se pretresal celi konkordat, kteremu početju se je celo dr. Muhlfeld , oče „Religions-edicta", ustavljal. Ako ni jasno, kako je država nekdaj različno samostansko premoženje po sili zlila v cerkveni in šolski zalog, naj ona vse to naprej odkrije, da se natanko zve, čigavo je to, čigavo uno , in za kteri namen je bilo. In ta misel — kakor se kaže — bo menda tudi obveljala, zoper ktero pa tudi konkordat ni , ki h koncu 31. oddelka pravi: „et juxta piam fundatorum mentem.'* Ker pomenki pretekli teden o tem še niso bili končani, bomo sklep še le slišali prihodnjič. — Omeniti imamo še iz poprejšne seje, da se je škof Dobrila za tistih 25000 gld., ki so v milošnjo namenjeni revnim Istrijanom, z gorko besedo potegnil in svetu odkril siromaško deželo, rekši, da več sosesk je v Istri, ki včasih celo zimo nimajo druzega živeža kakor sirove brinjeve jagode! Ali morejo taki siromaki delavni biti? — 28. t. m. je minister dnarstva zboru naznanil, da je državna kaša v taki silni stiski, da neobhodno potrebuje 50 milijonov gld., zato naj državni zbor dovoli, da vlada teh 50 milijonov na upanje vzame tam, kjer ji bo najbolje kazalo. Ministrov predlog se je dnarstvenemu odboru izročil v prevdark. — V zbornici gosposki je obveljal sklep, naj se davek na žganje, ki ga je zbornica poslancov po ministerskem predlogu postavila na 63/10 ki., zniža na 42/i0 kr. — Vsaki dan se pričakuje ukaz, da bojo telegrafi tudi po slovansko pisali. — Presvitla cesarica, še zlo bolehna, se bo po nasvetu novih doktorjev, podala v toplice v Kissingen na Parskem. — Županija v Oseku je sklenila po poslancih prositi Njih veličanstvo, naj bi dr. Tkalacu, v tiskarni pravdi obsojenemu, se odpustila kazen. — Na Laškem je še vse pri starem; cesar Napoleon ima še zmirej dva obraza, z enim se dela dobrega papežu, z drugim kralju sardinskemu; v Rim gre za poveljnika francozke armade general Montebello. -— Turke je Mirko (oče kneza črnogorskega) pri Mar-tinicah  tako  potolkel,   da so zgubili   500  mož.