Gospodinjska šola na Teharjih. Dne 25. okt. je bilanakmetiisko-gospodiniski Soli v Tebarjib javna skušnja koncem Šolskega leta. Udeležilo se je razun mil. g. opata kot predsednika tudi lepo Število poslušalcev, ki so imeli priložnost, zvedeti, kaj so se gojenke učile in kako so se teoreticno in praktično izvežbale za svoj bodoči po klic. Ker bi moglo tega ali onega zanimati, povemo tu, da se vadijo gojenke v vseh vednostih in spretnostib, katere mora znati dandanes dobra gospodinja. Pregovor še pravi, 6as je zlato; kdor hoče s ftasom ravnati, kakor mi navadni ljudje z zlatom, mora ga čislati, in da mu bo to mogoCe, mora znati šteti trenotke, ure, dneve itd., računati mora. Računstvo se je pougevalo na obe strani; teoretično v šoli, praktično v gospodinjskem knjigovodstvu. Pisale so dalje razna osebna in obrtna pisma, pobotnice, izpričevala in kar mora pogosto pisati go- spodinja. Pa tudi petje in leposlovstvo ni izostalo. Deklice naj spoznajo svojo ožjo in širjo domovino, posebno naj se navduSijo za svoje brabre pradede, ki so nam vsein vzgled človeka, ki pozna in ljubi svoje in spoštuje tuje imetje. Poglavitni del vsega pouka je bilo samounievno gospodinjstvo, ki je obsegalo lastnosti dobre gospodinje, katera se suče v liiši kot dobra kuharica, ki ne ve pripraviti samo jedil okusno, temveč pozna tudi lastnosti in tečnost posameznili jedil; dalje kot spretna pei-ica, šivilja, vrtnarica, z eno besedo kot steber, ki biši tri vogle podpira. Ker pa še ni popolaa gospodinja, ako zna samo v hiši iu kuhinji vzdrževati red m snago, vičile so se gojenke tudi zdravilstva. G. dr, A. Schwab je skušal razširiti deklicam svetovno naziranje, odpraviti škodljive vraže in usposobiti je za časa nesreče priskočiti bližnjemu na pomo6. Zato so se učile poznavati raznebolezni, sredstva, kako se jih obvarovati in način, kako ravnati z bolniki. Prafctično so obvezovale različne rane, . kubale raznovrstna jedila za navadno kraečko in meščansko obitelj, sem in tje pokazale, kako znajo prirediti tudi skromno gostijo brez Šampanjca. Večkrat se je bilo treba tudi podvezati in stopiti v hlev ter krmiti živino, posebno pa učiti se pravilno molzti, Ker je perutnina poglavitni Arir ženskih dohodkov na deželi, vadile so se gojenke, oskrbovati krave in vzrejati lepe piSke. Na vrtu je prostor za kuhinjski priboljšek; zelenjavo vsake vrste so imele priložnost sejati, vaditi, presajati, zalivati in okopavati. Cvetice ob robu gredic in malih rotund okoli liiše so bile v razvedrilo posameznim, obenem tudi predmet, pokazati svoj okus. Clovek obrafia, Bog pa obrne, pravi pregovor, in glede na to gojilo se je tu na tej, kakor na vsaki dobri šoli versko nravno življenje po geslu: Z Bogom zafini vsako delo, pa bo dober tek imelo.